Osmi{ljevanje smisla

P o k r o v i t e l j i

BILTEN BS 034 1

Leto{nje tradicionalno mariborsko sre~anje gledali{kih sladokuscev premika meje doslej precej enako-zna~nega in ustaljenega koncepta. Festival zadobiva {ir{o razsežnost – poleg (selekcioniranih) slovenskih predstav pretekle sezone Bor{tnik letos odpira vrata tudi tujim ustvar-jalcem. Novo vodstvo si je na že tako (predvsem organizacijsko) preobre-menjena ramena zadalo medkulturni dialog z državami biv{e Juge. Vendar premi{ljena in natan~no dodelana struktura leto{njega sre~anja lahko prestopi mejo med neko~ in zdaj ter festival strukturira po svežih »smer-nicah«. Za~etni koraki po že narejeni poti zah-tevajo toliko ve~jo pazljivost pri iska-nju (v tem prostoru) {e ne uporabljenih postopkov in idej. Z novimi ljudmi pa vedno pride val svežine in od energije prekipevajo~ih zamisli, katerih cilj je ve~ kot {tiri desetletja trajajo~ pro-gram reorganizirati v prav tako celovi-to entiteto. Del na novo strukturirane zgradbe predstavlja tudi bilten, ki je nekak{en resumé celotnega festival-skega dogajanja; z razli~nimi žanrski-mi postopki gledalcu/bralcu približa gledali{ko umetnost, njene oblikovalce ter nenazadnje–opozori na pestri ob-festivalski vrvež kulturnih prireditev. Oblikovalci lista pred vami – kot voa-jerji na preži – i{~emo nove besede za stare pomene, privla~no, a ne trivialno beležimo gledali{ke in nasploh kultur-ne zanimivosti. Pi{emo zase in za vas. ^etudi novosti prina{ajo simpati~no zmedenost z ene in druge strani, že majhna mera potrpežljivosti obrodi ve~ kot le vzajemno sodelovanje. Po-kaže smisel ustvarjanja in spremljanja umetnosti; eksplicitno udejstvovanje obeh polov – bodisi aktivno spre-mljanje v avditoriju, kar se je zgodilo v soboto na solidarnem dogodku Slo-vensko stalno gledali{~e Trst v zraku, bodisi aktivno beleženje vseh misli in idej ustvarjalk Biltena – potrjuje, da se je »iti umetnost« {e vedno zaželeno. In nujno! Krik slovenskih gledali{~nikov v Trstu je krik vseh nas, ki smo v vpe-ti v ciklus realnosti in iluzij, igranja in resni~nosti, da se zbudimo iz morda navideznega mirnega spanja ter ak-tivno posežemo v srž problema. V is-kanju novih postopkov, kot to po~nejo v pisarni Festivala Bor{tnikovega sre~anja, se lahko za~rta pot, s katere ne bomo, Pozejdonovim ukanam nav-kljub, nikoli skrenili.

Anita Vol~anj{ek{tudentka AGRFT

Kdo je kaj na Festivalu BSDanilo Ro{ker, direktor SNG Maribor Alja Predan, vodja Festivala BS Vili Ravnjak, umetni{ki vodja Drame SNG Maribor Drago Prosnik, vodja tehnike SNG Maribor

Tone Partlji~, predsednik Sveta Festivala BSLidija Koren, izvr{na producentka Festivala BSAlan Kav~i~, odnosi z javnostmi Ksenija Repina, urednica publikacij Festivala BS Darko [tandekar, tehni~ni vodja Ivan Vinovr{ki, fotograf Festivala BSFranci Rajh, arhivar Festivala BS

Selektorica programa 44. Festivala BSdr. Barbara Orel

Strokovna sre~anjaJernej NovakVoditelja pogovorov o predstavah Jaroslav Skru{ný in Jernej Novak

Strokovna `irija 44. Festivala BSdr. Bla` Lukan, Mario Brandolin, Gregor Butala, mag. Mojca Jan Zoran, dr. Maja Haderlap

@irija za Bor{tnikov prstan Tone Partlji~, Rapa [uklje, Peter Ternov{ek

Blagajna SNG Maribor Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00 in vse dni uro pred predstavo.Ve~ informacij na www.borstnikovo.si

Bilten – interni informator Festivala BSUrednica: Ksenija RepinaPomo~nica urednice: Eva MahkovicUredni{tvo – {tudentke AGRFT: Ur{a Adami~, Tereza Gregori~, Vesna Hauschild, Nu{a Komplet, Tea Kov{e, Eva Kra{evec, Nika Leskov{ek, Eva Mahkovic, Kaja Pregrat, Anita Vol~anj{ekOblikovanje: Danijela Grgi}Stavek: Sa{o Poto~kiTisk: Dravske tiskarne MariborNaklada: 200 izvodovMaribor, oktober 2009

03 BILTEN BS

Hvala!

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠ^E SLOVENE NATIONAL THEATRE

O ~em mol~i{Nocoj se bo v tekmovalnem pro-gramu {e v drugo predstavila SNG Drama Ljubljana, tokrat z Ajshilovo tragedijo Oresteja v sodobnem prevodu Marka Marin~i~a ter režiji Jerneja Lo-rencija. Anti~na Oresteja, edina ohranjena starogr{ka trilogija, je doslej na slovenskih odrih zaži-vela v Korunovi uprizoritvi leta 1968 na odru SNG Drama Lju-bljana (lansko leto je bil na Festi-valu BS predstavljen zbornik ob 40-letnici predstave) ter Magelli-jevi leta 1983 v Drami SNG Ma-ribor. Lorenci se s preizku{eno ekipo sodelavcev, dramaturgoma Pop Tasi}em in Valentijem, skla-dateljem Rožmanom, scenogra-fom Hojnikom in kostumogra-finjo Radulovi}evo, spopade z ve~nim in dialekti~nim odnosom do svetega, se posledi~no dota-kne vpra{anja o ob~e~love{kih vrednotah in tako razpira tudi univerzalni problem ~love{kega bivanja. Od družinskih vezi pre-ko državne ureditve do božje kozmi~nosti in nekonsistentnosti

teh sistemov te~e nit predstave. Spremljamo intimno zgodbo mla-dega Oresta z jasno raz~lenjeno in usodno dolo~ujo~o preteklo-stjo njegove rodbine, ki jo spo-znamo v prvem delu. Prakti~no ni hudodelstva, ki ga njegovi predniki ne bi zagre{ili; od umo-ra v sorodstvu do krvoskrunstva in kanibalskih pojedin. Gre za obnavljajo~e, neizprosno rod-binsko prekletstvo, v katerega smrtonosni tok v drugem delu z umorom matere Klitajmestre stopi tudi Orest, ~eprav po bož-jem, Apolonovem ukazu ma{~uje umor o~eta Agamemnona, ki ga je zagre{ila njegova mati. Krvava družinska drama pa se v tretjem delu prevesi v politi~no (celo državotvorno) dramo, ki je Ajshilu služila za »poeti~no« obrazložitev demokrati~no ure-jenega »mo{kega kluba« Aten. Znajde se pred sodi{~em, kjer postane to~ka spora med bogovi; med patriarhalnima Apolonom in Ateno ter matriarhalnimi Eri-nijami, v kateri slednje pogorijo.

Meje ~lovekovega delovanja pa se prestavijo v roke sodnikov, ki postanejo najvi{ja instanca urejanja življenja. Dedno pre-kletstvo in krvno ma{~evanje je ukinjeno, vzpostavi se sodni pregon zlo~ina, umor pa postane pravni problem. Konec tragedije je spraven, saj glorificira ~love-kovo »svobodo« in patriarhalno ureditev družbe, ki se uveljavi v civilizacijskih oblikah družbe vse do danes. Pa je konec res sre~en? Kaj Orest sanja danes?Orest je prvi primer zglednega, razumsko umerjenega državlja-na, odrezan od svoje družine in preteklosti, ~utnosti in ira-cionalnosti postane državljan, vladar, vojak ... Njegova (samo)izlo~enost je tisti položaj, ki nas v svoji univerzalnosti nagovarja {e danes, saj se ob~utje svete-ga vedno bolj odmika in izgu-blja, obratno sorazmerno pa se podro~je ontolo{ko neopredelji-vega, profanega sveta vedno bolj raz{irja. NK

C I TAT

Zbor: "Nepremagljivo, neukro~eno, nepokor-jeno sveto spo{tovanje, ki je prej pre{injaloposluh in mi{ljenje ljudstva, je dale~ pro~. Morda se kdo boji.Uspeh je smrtnim bog in ve~ kot bog."

Ajshil

C I TAT

"Pi{emo zase in za vas."

RefleksijaKako naprej?Nova gripa, nove bolezni in diagnoze so zajele tudi gledali{~a. Padla je prva žrtev in verjetno ne zadnja. Slovensko stalno gledali{~e Trst je zaprlo svoja vrata. Na{ kulturni prostor se kr~i. Izgubljamo narodno gledali{~e, ki nas povezuje z ljudmi izven mati~ne države in opozarja na na{o kulturno dedi{~ino.Prav zaradi tega je v soboto potekalo solidarno sre~anje slovenskih igralcev s kolegi iz Trsta, kjer so govorniki prosili, zahtevali in nam dopovedovali, kako pomembno je gledali{~e. V polprazni dvorani, v kateri je bila le pe{~ica mla-dih, ki smo skupaj z ostalimi poslu{ali zahteve ter pro{nje govorcev. Z vsakim aplavzom smo podprli besede in misli. Pa vendar je njihova sobotna tekmov-alna predstava ostala izgubljena v zraku. Nismo je videli. Vse, kar je od ostalo od predstave in gledali{~a Trst, je bil klobuk, ki je romal iz rok na glave in spet v roke ter s tem opozarjal na neprijeten položaj ustvarjalcev, ki so tako v umetni{ki kot v socialni stiski. ^eprav so si v zgodovini že izborili svoj sta-tus, sedaj izgleda, kot da ponovno izgubljajo bitko, pa vendar so se {e vedno pripravljeni boriti. Tudi mi moramo stopiti z njimi v ta boj. Vsi govorniki so apelirali svoje govore na nas, da bi prebudili na{e zavedanje o pomembnosti gledali{~a tudi izven zarisanih mej Slovenije. Ale{ Vali~ je povzel besede min-istrice za kulturo, ki je poudarila, da zvonjenje v gledali{~u Trst opozarja tudi na druga na{a gledali{~a, ki prav tako niso v rožnatih položajih. Živimo v svetu, kjer smo ljudje odvisni od materialnih dobrin in sredstev. Brez tega težko naredimo karkoli. Ujeti smo v ta potro{ni{ki krog. Gledali{~e ni izje-ma, za svoje delovanje potrebuje sredstva, ki jih sedaj primanjkuje. Naj gredo ustvarjalci v Trstu na cesto in prosja~ijo. So besede dovolj? Bodo pri{la dejanja? TK

Foto

Ivan

Vin

ovr{

ki

Foto

Ton

e St

ojko

Ajshil

03ponedeljek, 19. oktober 2009FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJEBOR[TNIK THEATRE FESTIVAL 16.–25. OKTOBER / OCTOBER 2009

Oresteja

BILTEN BS 032

o d z v e n

s t r o k o v n i p o g o v o rt e k m o v a l n a p r e d s t a v a

i n f o r m a t o r

i n t e r v j u

d a n e s

11.00 Strokovni pogovor o uprizoritvi OrestejaMali oder

17.00 Knjige na Festivalu BSIvana Sajko K norosti (in revoluciji): branjeJosette Féral Režija in igraDrama, tekst, pisavaAmfiteater, revija za teorijo scenskih umetnostiLiterina knjigarna

18.00 Festival BS drugjeBranislav Nu{i}: GumbMentor Elvis Berljak • Gledali{ka skupina KD Prežihovci MariborPrva gimnazija

19.00 in 22.00 Dodatni programJohann Wolfgang von Goethe, Arturo AnnecchinoFaust Fantasia; Melolog za glas in klavirIzvajata Peter Stein (recitator) in Arturo Annecchino (pianist)Stara dvorana

20.00 KGB v ~asu FBSKoncert zasedbe Piazzolleky

21.00 Spremljevalni programNi{trcAvtorja zamisli Tomaž Grom in [pela Tro{t • Zavod Sploh v koprodukciji z Yanvii (Italija)Mali oder

j u t r i

k r i t i k a

Out ali kako z napuhom napihniti balon predstave

Tematizacija odnosa med publiko in ustvarjalci v gledali{~u je že dobro poznana praksa. Morda najzanimivej{i (sicer na podro~ju plesa) je Jérôme Bel, ki je priro~no prav eden izmed ustvarjalcev, po katerih se Via negativa »zgleduje« pri svojem delu. Že poigravanje z (o~itnim) dejstvom, da (~e malce banaliziram) pride publika na predstavo gledat sodobni ples in (namesto tega) gleda pozibavanje na odru ob sodobnih melodijah, tvori seveda svojevrsten paradoks. Najprej, kolikor je pri~akovanje publike po eni strani upravi~eno, saj ta pravzaprav dobi to, po kar je pravzaprav pri{la in kolikor po drugi strani (med drugim) sproža vpra{anje o definicijski zamejitvi samega polja sodobne umetnosti.Podobno horizont pri~akovanja testira aktualna uprizoritev Out, kjer publika pravzaprav pride v gledali{~e (oziroma vsaj vstopi na podro~je sodobnih scenskih praks) spremljat predstavo in naleti na performerja, ki se ob branju teatrolo{ke {tudije pomenljivo naslanja nad ob~instvom (in njegovim – pa tudi lastnim - napuhom). V nadaljnjem teku predstave se tako na odru pravzaprav marsikaj godi, a ni~ ne zgodi. Nenazadnje pa eden od performerjev med predstavo na du{ek izpije liter in pol vode - kaj {e ho~emo ve~.Tak{na tematizacija je na neki na~in rezultat preteklih performansov Vie negative – lahko pa povsem u~inkovito deluje tudi povsem avtonomno –, od katerih je, vsaj na nivoju primarnega {oka, najbolj burila glasove uprizoritev zavisti v Ne kot jaz, kjer performerja ponovita (oz. adaptirata) performans Abramovi}

eve Ritem 10 (tistega, ki vklju~uje igro z noži). (Specifi~na) publika Vie negative je namre~ vajena vsega »hudega«, kolikor »negativci« pri svojem poantiranju niso izbir~ni pri poseganju po raznoraznih sredstvih, s katerimi prebijajo neke (vsaj potencialno) obstoje~e tabuje (golota, fizi~ni posegi v telo, uriniranje na odru). Na tak{nih prelomnih to~kah, so se – tako publika kot performerji prisiljeni soo~iti z lastnim napuhom in predvsem vpra{anjem, kam naprej, komu slediti in kako (ter morda {e: do kam). Vpra{anje, ki ga naposled tudi sami – dobesedno do vratu v dreku – izpostavijo, ko oddirigirajo celoten repertoar klasikov – in to v originalu. Torej nazaj k emocijam, identifikaciji, »pravemu« teatru? Opcijo, ki jo v duhu dana{njega ~asa v isti sapi že ironizirajo, ko publiki s sladkimi besedami pihajo na du{o ali pasje vdano ponazorijo preigravanje medsebojnega odnosa, nato pa jo {e negirajo (s tem pa tudi možnost samega uprizarjanja), ko tekajo po odru in vpijejo po tekstu (ali vsaj tekstopiscih) ter nato {e naženejo publiko iz dvorane.Vsekakor pa je ~ar, ki ga ohranjajo tovrstne predstave, v skupnem iskanju, napihovanju in raztegovanju odgovorov na pere~e nastavke brez vnaprej{njega poznavanja re{itve oz. kon~nega produkta, in sicer s strani obeh plati ustvarjanja, performerjev in publike (~eprav se na tem mestu ironi~no prav horizont pri~akovanja inscenatorjev pogosto zafrkne). Kje se proces zaustavi, je pravzaprav neznanka in tu se lahko vrnemo nazaj na za~etek, na bistveno: »The show must go on« (in sicer za vsako ceno). NL

Gledali{~e na prepihu (SSG Trst)V sobotnem ve~ernem terminu se tekmovalna predstava ni zgodila. Namesto tega je SSG Trst, ki v svojem umetni{kem ustvarjanju zaradi neurejenega pravno-formalnega statusa in globoke finan~ne krize trenutno stagnira v svoji umetni{ki produkciji, v sodelovanju s Festivalom BS pripravil »solidarno sre~anje« z naslovom: »Slovensko narodno gledali{~e Trst v zraku«. V produktivnih 107 letih, kar jih je minilo od ustvarjanja v SSG Trst, je trenutno stanje – po mnenju navzo~ih – primerljivo s fa{isti~nim požigom gledali{ke hi{e oz. ustvarjalnem medvojnem zati{ju po letu 1920. Po udarnemu »trailerju« predstave, ki je ni bilo in so jo – tokrat v vlogi gledalcev in obenem kot nem opomin – na odru spremljali tudi igralci sami, je sledil – ne brez nostalgi~nega priokusa – vizualni pregled pretekle in polpretekle produkcije (npr. Samomorilca, Svinjaka, Bakhantk).Ob detajlni prezentaciji aktualnega (finan~nega in moralnega) stanja Trža~anov, ki ga je v imenu celotnega ansambla predstavil Vladimir Jurc, je bil primarni namen predvsem diagnosticirati akutno stanje obstoje~ega, predvsem pa njegovo kroni~no ponavljanje predstaviti kot rezultat igre med dvema nacionalnima ognjema, ki v svoji zgre{eni vodstveni politiki ne najdeta ustrezne motivacije za konstruktiven dialog ali za ustvarjanje ustreznih pogojev delovanja. Dejstvo, ki se formulira tudi v vsesplo{nem kulturnem kolapsu (katerega pokazatelj je nenazadnje tudi upad publike).

Izhodi{~ni tematski nastavki so se nato razvijali skozi govore igralcev, ki so bodisi poudarjali težo pa tudi težavnost prehojene poti ter metafori~no zajemali dogodiv{~ine iz preteklosti za prezentacijo (pa tudi umestitev) aktualnega stanja (Aleksander Vali~), skozi detajlno povzemanje zgodovinskih prelomnic poudarjali kilometrino te poti (Adrian Rustja) ali se pretresljivo zavzemali za ohranitev »na{ega« ([tefka Drolc). Polde Bibi~ je {e podaril pomen kulture (in predvsem – zamejskega – gledali{~a) pri osamosvojitvenem procesu, na kar se v tem anemi~nem ~asu ob kapitalisti~ni logiki vrtenja sveta rado pozablja. Zaklju~ili pa so z navidez preprostim dejstvom, da gledali{~e mora biti (Miranda Caharija).Svoj glas podpore so dodali {e Tone Partlji~ (Bor{tnikovo sre~anje), Alja Predan (Dru{tvo gledali{kih kritikov in teatrologov Slovenije – zanj Vasja Predan), Ale{ Vali~ (AGRFT), ZDUS in Studio Art (Slovenska gledali{ka {ola v Trstu). Preko pisemske korespondence pa skozi glas Janka Petrovca {e Mitja Rotovnik, Gojimir Le{njak Gojc in Polona Vetrih. Solidarnostni dogodek se je po naklju~ni dramaturgiji, ki si ga je zorganiziral kar dogodek sam, ustavil na posnetku Bakhantk, ki so konceptualno prav sklepni moment ati{ke tragedije. Znak za nostalgi~no oziranje po preteklih (nedosegljivih) dosežkih, sklep nekega razdvojenega obdobja ali rojstvo feniksa iz pogori{~a starega? Odgovor navzo~ih je bil nedvoumno jasen – res pa je tudi, da jih je pri{la zgolj pe{~ica. NL

Katarzi~na Krizantema

Tone Partlji~ je hvaležen medijem, ki so nadvse prijazno pozdravili novo direktorico gledali{~a, Aljo Predan: »Zelo me veseli, da se Maribor pokaže ne tako lokalen in patriotski, kot je v nekaterih glavah,« je dejal in nasmeh dobrodo{lice namenil {e Jaroslavu Skru{nýju in Jerneju Novaku, zdaj že tradicionalnima voditeljema strokovnih pogovorov. Sobotnega je zaznamovala presenetljivo polna dvorana malega odra, katere kapaciteta je navadno premosorazmerna z od{tevanjem festivalskih dni. Preko Partlji~a se v ~rno dvorano naseli pozitivno naravnan Cankar: »Danes smo trije, ~ez dve leti nas bo pet.« Skru{ný pove, da se je strah {tarta velikega dionizi~nega praznika s komorno predstavo v primerjavi s preteklimi mjuzikli velikih zasedb, razblinil že ob prvih tonih glasbe. Vsi elementi poleg le-te: reflektorji, scenografija, ples, petje in igra so po mnenju zbranih ne le zadovoljili, temve~ ustvarili presežek, ki je prvi~, odkar so na odrih FBS {ansoni in kabareti, lahko upravi~eno oklican za gledali{ki dogodek. Skru{ný sporo~ilo predstave vidi v sintagmi iz {ansona – pogled na svet skozi ma~je o~i. Pogled iz obrobja, margine, ki pa je zelo oster, kriti~en in reflektira dogajanje med ljudmi. Igralka Janja Majzelj potrdi, da jo v delih Svetlane Makarovi~, avtorice {ansonov, gane prav to – da daje glas vsem tistim, ki se sami nimajo možnosti izraziti. Pesmi, izbrane glede na lego glasu in »po notranjem ob~utku«, so imele sprva racionalen redosled, ki se je na koncu sestavil po svoje, sploh, ko je dodala lastne tekste, ki uvajajo songe. Osnovno glasbo je napisala Makarovi~eva, ~e bi jo napisal kdo drug, ne bi pri{la na plan vsa sporo~ilnost; aranžmaje pa so na novo naredili skupaj z glasbeniki, ki jih je izbrala na podlagi dobrih medsebojnih odnosov, ki so po njenem bistveni za produktivno skupno ustvarjanje. Janja prizna, da se je »na za~etku veliko izgubljala v iskanjih, oni pa so lovili nitke in me podpirali.« Vsi prisotni prevzeto potrdijo, da je sinhronost med vsemi nastopajo~imi suverena – glasbeni detajli med hvalevredno odrejenimi pevskimi premori odli~no punktirajo bistvo pesmi. Jelena, violinistka, nam zaupa, da svojeglava pesnica in pisateljica, ki je obenem njena mecenka, saj ji je podarila prvo violino, na presene~enje vseh ni posegala v proces vaj, niti ni pri{la na generalko, pa~ pa le na premiero – »uživat.« Njeno zaupanje si {tejejo v veliko ~ast. Skru{ný »provokativno vpra{a«, ~e je svoje tekste dodala zato, ker pesni~ini niso dovolj sporo~ilni, kar Janja zavrne in razloži, da je pa~ hotela dati predstavi svojo noto, sicer bi bil to koncert. »Hotela sem, da bi to, kar pride do mene, ko mi gredo pokonci kocine … pride do ljudi in jih zadane z isto silo. Imela sem možnost, da bi njene tekste uporabila tudi za vmes, nato sem ugotovila, da bi bila sama potem le interpretinja. Brez veze bi bilo, da govorim o njej, saj jo vsi poznamo. Nikakor pa s temi teksti nisem hotela dajati ob~utka, da jaz vse vem, vi pa ste neumni.« Jelena doda, kako je Svetlana po premieri komentirala Janjine monolo{ke vložke z besedami »kaj je vse ta ~arovnica na{la v mojih pesmih.« Skru{ný se naveže na Janjine razli~ne vloge, ki govorijo kratke pasuse med pesmimi, z vsakim

zavzame dolo~en lik s svojimi gestami in filozofijo, enkrat gre za direktno izku{njo, drugi~ govori kot bližnji opazovalec, tretji~ kot neodvisni komentator … vedno pa se izogne sodbi, kar je pohvalno in zna~ilno tudi za samo avtorico pesmi.Novak navdu{eno pozdravlja dejstvo, da »~edalje ve~ igralk plemeniti na{o glasbeno sceno z lastnimi interpretacijami, kar zelo blagodejno vpliva na ~loveka, ki je primoran poslu{ati slovensko zabavno glasbo«. Aljo Predan zanima, zakaj se je Janja odlo~ila za povsem avtorski projekt, brez pomo~i režiserja ali dramaturga. »Ker mi je bil ta projekt zelo blizu, zelo pomemben. V življenju se redko zgodi, da te nekdo res razume, da te zna voditi, da te vidi celega. To je bilo tako moje, da bi ubila vsakega, ki bi se preve~ vme{aval,« hudomu{no, a odlo~no odgovori interpretinja in doda, da se je zelo lovila, a da je »~utila, kdaj je bilo prav in ~e bi me tam kdo zmotil, bi me pohodil. Absolutno pa nisem režiser, tudi nisem pevka, imam pa nek dramatur{ki talent, ob~utek za zgodbo,« z nasmehom zaklju~i. Barbara Orel izrazi ob~udovanje nad igralskim prehajanjem iz ene v drugo vlogo pri posamezni pesmi, sama dramaturgija pa se ji zdi nekoliko razpr{ena.Postavi se {e vpra{anje o izboru naslova, ki ima preprost odgovor v tem, da se je pa~ mudilo in ker Janja meni, da za naslove pa res ni nadarjena, so pustili kar izvirni naslov izdanih {ansonov, ki ima, sploh, ~e dodamo misel na obtol~eni klavir, tokrat bolj doma~, tema~nej{i cankarjanski prizvok, je opozoril Skru{ný. Polde Bibi~, ki letos praznuje srebrno obletnico prejema Bor{tnikovega prstana, prizna, da je {el to predstavo gledat popolnoma nedolžen, da ni preu~il napovednika in bil nato skrajno presene~en nad kvaliteto dogodka, saj je pri~akoval zapra{eno recitacijo, prevzetost ga je celo vodila v nekoliko usodno misel, da je najbolj{e že bilo videno in da se ne spla~a vztrajati do konca festivala, kar je pospremilo nekaj nestrinjajo~ih se uuuu-jev iz publike. ^utila se je vsesplo{na težnja po upravi~enju, zakaj je ''pevski dogodek'' uvr{~en v tekmovalni program in hitro se je ponudilo ogromno re{itev v prid tej odlo~itvi: dramsko gledali{~e to seveda ni, je pa predstava lahko v poduk vsem gledali{kim hi{am, kaj pomenijo dobri odnosi ekipe v odnosu so kon~nega rezultata. »Soigra bi morala biti aksiom, pa je pogosto ni,« zaklju~i Bibi~. [tefka Drolc ganjeno izrazi spo{tovanje in nam razkrije, da se ji zelo redko zgodi, da bi tako spontano vstala in aplavdirala. Tone Partlji~ se zahvali selektorici, ki je predstavo opazila, kljub temu, da je bila premiera {ele maja in je imela le nekaj ponovitev; bojda se pogosto zgodi, da zaradi kvantitete predstav slovenskih odrov pade razmerje med odlo~anjem, kaj videti, in ~asom, ki je na voljo, zato so selektorji kak{en izdelek primorani pogledati tudi na videoposnetku, ki nikakor ne more biti enako reprezentativen kot nastopanje v živo. ^e{njico na torto doda {e Ivana Mežan: »To predstavo ves ~as nosim v sebi. V~eraj sem doživela katarzo. Nerada uporabljam to besedo, a druge zdaj ne najdem.« Želite preskusiti, ~e so vrata do katarze odprta tudi vam? ^as imate do 25. oktobra, vsak ve~er. Za povratne informacije se prikupno priporo~am. VH

Premiera: 17. januar 2009 Veliki oder, SNG Drama Ljubljana

GL Oresteja

Ajshil

Oresteja

Nastopajo:

Tantal, mrtvi prapraded Oresta Igor Samobor Ifigenija, mrtva Agamemnonova h~i in Orestova sestra Iva Babi} Klitajmestra, žena argo{kega kralja Agamemnona Polona Juh Agamemnon Miha Nemec k. g. Kasandra, h~i trojanskega kralja Priama, Agamemnonova ujetnica Barbara Cerar Ajgist, Agamemnonov bratranec, Klitajmestrin ljubimec Rok Vihar Orest, sin argo{kega kralja Agamemnona Aljaž Jovanovi} Elektra, Agamemnonova h~i in Orestova sestra Sa{a Mihel~i~ Apolon Alojz Svete Pitija, Apolonova prerokinja v Delfih Silva ^u{in Atena Barbara Vidovi~ k. g.

ZborMetoda Zor~i~, Meta Vrani~, Maja Sever, Barbara Žefran,Vanja Plut, Jure Lajovic k. g.,Tomislav Tom{i~ k. g., Matevž Müller AGRFT, Blaž Setnikar AGRFT, Andrej Zalesjak AGRFT

Prevajalec Marko Marin~i~ Režiser Jernej Lorenci Dramaturga Neboj{a Pop Tasi}, Nejc Valenti Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Belinda Radulovi} Skladatelj Branko Rožman Oblikovalec svetlobe in videa David Ore{i~ Lektorica Tatjana Stani~ Fotograf Peter Uhan Asistent režije Andrej Jus Asistentka dramaturgije Nu{a Komplet Asistentka scenografije Ivanka Apostolova

Predstava traja 4 ure 25 minut in ima dva odmora.

Stara dvorana

Naslov izvirnika 'Ορέστεια

Jernej Lorenci1973. Že v srednje{olskih letih je pod okriljem Mrtvega gledali{~a Maribor režiral prve uprizoritve. V Dramskem studiu se je dokon~no navdu{il za gledali{~e. Po kon~ani gimnaziji je {tudiral gledali{ko režijo na AGRFT v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Mileta Koruna in Matjaža Zupan~i~a. Leta 1996 je režiral diplomsko predstavo, Sofoklejevo Antigono, s katero je tri leta kasneje tudi diplomiral. Leta 1997 je bil med soustanovitelji Gledali{ke {ole Prve gimnazije Maribor. Po {tudiju si je režijske izku{nje nabiral v slovenskih, hrva{kih in bosanskih gledali{~ih. Bil je umetni{ki vodja Gledali{~a Ptuj. Za režijsko delo je prejel mnogo doma~ih in mednarodnih nagrad, med drugim Bor{tnikovo nagrado za najbolj{o uprizoritev v celoti Razmadežna (SNG Drama Ljubljana, 2002). Za režijo uprizoritve Ep o Gilgame{u (SMG Ljubljana, 2005) je na 41. Bor{tnikovem sre~anju prejel nagrado za režijo. Leta 2006 je postal asistent, leto kasneje pa docent za podro~je gledali{ke in radijske režije na AGRFT Ljubljana.

SNG Drama Ljubljana

SNG Drama Ljubljana je gledali{ka hi{a z najdalj{o tradicijo, ki se vle~e vse od ~asov Dramati~nega dru{tva iz 1867. leta; ima naj{tevilnej{i stal-ni igralski ansambel, najve~ji obisk publike, najve~je {tevilo premier na sezono, od tega precej na komornem odru Mala drama. Uprizarjajo vse od slovenske in svetovne dramske klasi-ke do sodobnih gledali{kih iskanj. V zadnjem ~asu ima {tevilne in uspe{ne izmenjave z gledali{kimi hi{ami iz {ir{e regije.

Erjav~eva 1, 1000 LjubljanaT: +386 (0)1 252 14 62, 252 14 92, 425 82 28 F: +386 (0)1 252 38 85 I: www.drama.si

03 BILTEN BS 3

11.00 Strokovni pogovor o uprizoritvi Bar~ica za pun~ke Mali oder

11.00 Breda Pugelj: Podstre{jeRežiserka Breda Pugelj • KD Mariborski oderKomorni oder

17.00 Knjige na Festivalu BSPeter Boži~ [umiVinko Möderndorfer Lep dan za umretPeter Rezman Beseda te gledaJaroslav Skru{ný Varuhi spominaLiterina knjigarna

17.30 Dodatni programNa obrežjuRežiserka Breda Pugelj • KD Mariborski oderKomorni oder

18.00 Festival BS drugjeGremo se poezijoAvtorica koncepta in mentorica Simona [majs • Gledali{ki in plesni krožek O[ Spodnja KungotaPrva gimnazija

19.00 Tekmovalni programAjshil: OrestejaRežiser Jernej LorenciSNG Drama LjubljanaStara dvorana

20.00 Dodatni programMilena Markovi}: Bar~ica za pun~keRežiserka Ana Tomovi}Srpsko narodno pozori{te Novi SadTribuna na Velikem odru

20.00 KGB v ~asu FBSBranko Zavr{an: Solistka

Lahko bi za spremembo sodelovali!

Intervju z Janjo Majzelj, avtorico predstave Krizantema na klavirju, ki se je zgodila na otvoritveni ve~er Festivala Bor{tnikovo sre~anje. Neklasi~na gledali{ka predstava, kot je Krizantema, kli~e po neklasi~nem intervjuju. Zanimajo me komentarji Janje Majzelj, njene misli glede na dane izto~nice, ki jih ponujajo songi, ~e je mogo~e neodvisno od konotacije pesmi. »Pejte k vragu, ljudje!«Ljudje smo sposobni razli~nih grdobij. Velik ~lovek bo ponudil roko tistemu, ki je do vratu v blatu, majhen pa bo stopil nanj in ga do konca potla~il. Zna{anje nad {ibkej{im je ena najgrozovitej{ih ~love{kih lastnosti. ^lovek se ne u~i na lastni bole~ini; ~e je sam zatiran, bo poiskal {ibkej{ega, nekoga, ki ga tretira nižje od sebe, da bo nad njim zganjal teror. Obravnavanje drugega kot nižjega zaradi njegove druga~nosti je odraz primitivnega duha. »Po dva in dva je ta svet skovan in kdor je sam, je {e bolj sam.«V svetu pravil in vzorcev, je druga~nost obsojena na borbo in samoto. Zgornji stavek govori o odnosih, za katere v dana{njem svetu obstajajo neki vzorci, pri~akovanja, ki nimajo nujno veze z realnostjo ~love{kega hotenja, hrepenenja. Samota je neobhodna za ~loveka v vsakem primeru. Je pa toliko ve~ja, kadar nisi v skladu z okolico. V pesmi o princeski se seveda lahko posmehujemo njenemu besnemu iskanju princa, a mene bolj zanima njena nemo~ spri~o hrepenenja, ki jo žene. Vidim jo kot nekoga, ki je zgradil sanjski svet, kjer sta dva ve~ kot en sam. Kar je seveda utopija. »^esar ne vidim, ne verjamem, ~e ne verjamem, tega ni.«Moj odgovor se bo nana{al na pesem, saj ima zgornji stavek preve~ pomenov. Gre za neob~utljivost, sprenevedanje. ^e bi morali na primer sami ubiti kozli~ka, ga verjetno ne bi, meso pa vendarle jemo, vklju~no z mano, priznam. Sicer ga jem malo, a to ni opravi~ilo, vem. Kar je bilo v~asih spo{tovanje do živega bitja, ki so ga lovci ujeli, je danes preraslo v vsesplo{no prenažiranje in perverzijo. Zgražamo se nad otro{ko delovno silo, hkrati pa kupujemo poceni pohi{tvo itd. In zopet smo pri {ibkosti. Kdor je {ibek v ~love{kem svetu žal nima veliko možnosti. Zgornji stavek ne govori o tem, da ~lovek potrebuje dokaz, da verjame, ampak ravno o tem, kako so dokazi vsepovsod, pa jih zavestno ignoriramo. Po drugi strani pa lahko govori o neob~utljivosti na vse tisto, kar ni o~itno, kar raj{i prezremo, da se nam ne bi bilo treba potrudit in o stvareh razmisliti …»Ladja pride, ladja gre.« ^e pogledam na svoje življenje, vidim, da se stvari ponavljajo, dokler ne naredim koraka naprej – vsaka ladja pride in gre, pa spet pride nova … Ho~em verjeti, da je v vsakem življenjskem obdobju možno vse, seveda v okviru telesnih zmožnosti. Seveda ladja enkrat gre za vedno – a {ele tedaj, ko umremo. Prej pa si ne želim omejevati sanj in hrepenenj.»Vsi, ki so jo poznali, so se ji posmehovali.«Spet gre za potrjevanje lastne vrednosti, ko nekoga tla~i{, sebe dela{ ve~jega – kot pri prvem vpra{anju. ^e se opazuje{, ~e ozavesti{ razloge za tak{no ravnanje, poi{~e{ vzroke v sebi, v svojih frustracijah, ne v drugih, potem se ne obna{a{ tako. Ljudje, ki tega ne vedo, bodo imeli vedno razlog, da krivijo druge. Vsi delamo napake, osebna higiena pa je ozave{~anje samega sebe.»Norci so zunaj.«Res je. Najve~ja norost tega sveta je zame to, da se ljudje streljajo, mu~ijo, pobijajo, tožijo zaradi metra zemlje in ubijajo druga~nost. Ni potrebe po tem! Vojna je po mojem domena mo{kega principa, tekmovanje za to, kdo bo glavni petelin na gnoju. Agresivnost je sicer zastopana v obeh spolih, je pa ta svet patriarhalen in nima enakovredne protiuteži. Ne vem, kak{en bi bil matriarhat, v tem kontekstu sveta je nemogo~, saj smo ženske izgubile že preve~ svoje ženskosti. Trajalo bi mnogo let, da bi jo spet na{le. Nekje v zgodovini smo za{li … Najbrž zato, ker je lagodno biti v poziciji mo~i in ker je želja, sku{njava po obvladovanju tako mo~na, da se ji ni dalo upreti. Lahko bi, za spremembo, sodelovali. »Vse, kar ho~em, je mir!«Jaz nimam miru. Ko{~ek tega, kar bi lahko bil mir, za~utim v družbi svojega psa … Ob~utenje notranjega miru dojemam kot osebni izziv, morda ga bom enkrat na{la, ampak prej bo preteklo {e veliko vode. VH