FINANCE, ponedeljek, 1. junija 2009, št. 103www.finance.si

TERM

OGRA

FIJA

OGLASNA PRILOGA

Termografijo največji razmah šele čaka, možnosti so velike Vsi objekti okoli nas imajo določeno temperaturo in sevajo toploto, to pa je mogoče zaznati s termokamero. Za-to so področja uporabe termografije omejena le z našo domišljijo. Večina termografskih pregledov je v gradbe-ništvu, industriji in energetiki. 37

»Certificiran termografer mora pozna-ti ne le načela delovanja termokamere,

temveč potrebuje široko znanje o ter-modinamiki, materialih in njihovi emisivnosti,« pravi Bojan Težak iz podjetja Terming. 37

FI_103_35_OP.indd Sec1:35FI_103_35_OP.indd Sec1:35 5/29/09 5:14:13 PM5/29/09 5:14:13 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 1. junija 2009, št. 103www.finance.si36

Infrardeča termografi ja

Beseda »termografija« je sestavljenka gr-ških besed »thermos, therme« (topel, toplo-ta) in »graphos« (pisati, zapisan).

Infrardeča termografija je neinvazivna, ne-destruktivna in nekontaktna metoda merjenja temperature in prikaza porazdelitve toplote po površini kakršnegakoli objekta, te lastnosti pa ji omogočajo široko možnost uporabe na najrazličnejših področjih.

Infrardeča termografija omogoča hitro, eno-stavno in brezkontaktno merjenje površinske temperature ter slikovni prikaz toplotne po-razdelitve po površini, zato nam ne glede na opazovani objekt toplotna slika pove zelo veli-ko. Termografija je tako zelo uspešna in široko uporabna metoda brezkontaktnega merjenja temperature in prikaza toplotne slike objekta, da je vse aplikacije nemogoče našteti in glede na to, da je vse, kar nas obdaja, nekako pove-zano s temperaturo, nas pri aplikacijah termo-grafije omejuje le naša domišljija.

Termografija ali termovizija? V Sloveniji po-gosto slišimo oba izraza in precejkrat jih tudi mešamo, zato so končni uporabniki zmedeni. Termovizija je pogojno primeren izraz za voja-ške, policijske in nadzorne infrardeče naprave za opazovanje, za katerokoli drugo uporabo pa je povsod po svetu uveljavljen izraz termo-grafija.

▶

▶

▶

▶

Prav uporaba slednjih je poj-mu termografija dodala še pri-devnik infrardeča, kajti termoka-mere izračunajo termodinamsko temperaturo in prikažejo njeno porazdelitev v obliki vidne slike prav na podlagi infrardečega se-vanja, ki prihaja od merjenca.

Oče izraza »infrardeče sevanje« ni znan

Infrardeče sevanje je leta 1800 odkril sir William Her-schel, kraljevi astronom na an-gleškem dvoru, ko je raziskoval

toplotni učinek različnih barv v mavričnem spektru bele sve-tlobe, ki jo je razklonil s ste-kleno prizmo, nam je razložil Niko Tršan iz podjetja One. Za senzorje je uporabil občutljive počrnjene termometre in pri-šel do ugotovitve, da je največji toplotni učinek tik nad rdečim delom spektra. Dokazal je, da gre za sevanje z enakimi lastnostmi, kot jih ima svetloba, le da ga člo-veške oči ne vidijo. To sevanje je Herschel imenoval »temna svetloba«, kdo in kdaj je uvedel poimenovanje »infrardeče se-vanje«, pa ni znano.

Razvoj detektorjev toplote je bil počasen

Po Tršanovih besedah je na-daljnji razvoj šel razmeroma počasi, predvsem na področju detektorjev tega sevanja. Leta 1826 je bil odkrit termoelek-trični efekt, leta 1830 pa je bil

izdelan prvi termočlen, ki je bil precej bolj občutljiv detektor toplote kot navaden počrnjen termometer Williama Herschla. Leta 1880 je Samuel Pierpont Langley izumil bolometer, ele-ment, ki se mu s temperaturo spreminja upornost in ki je pravzaprav pomenil podlago za današnjo sodobno infrardečo merilno tehnologijo.

Razvoj za vojsko Kot nam je razložil Tršan,

so Nemci že ob prehodu iz 19. v 20. stoletje resno raziskovali uporabo senzorjev tega sevanja za vojaške namene in v začet-ku 20. stoletja so s ponosom objavili, da so zaznali gibajočo kravo na razdalji 300 metrov. Razvoj fotonskih detektorjev IR-sevanja pa je doživel pravi razcvet šele po drugi svetovni vojni, ko so zavezniki prišli do pomembnih nemških ugotovi-

tev in nadaljevali njihovo delo. Tršan je še dodal, da so Nemci drugo svetovno vojno sicer izgu-bili, bitko na področju IR-fizike pa so dobili.

Zgled je bila televizija Prvi resnejši koraki v svet

termokamer so bili storjeni v letu 1940, razlaga Tršan, ko so se tehnične rešitve razvijale v dveh smereh. Prva je bila razvoj večelementnega diskretnega IR-detektorja in optomehanskega analizatorja slike, skenerja, druga pa je šla v razvoj infrar-deče vidikonske elektronke. Oba koncepta sta se zgledovala po televiziji, odtod tudi ime termo-vizija. Ta delitev na sisteme z op-tomehanskim in elektronskim skeniranjem velja še danes in Tršan je poudaril, da je še vedno veliko operativnih visokokako-vostnih vojaških sistemov opto-mehanskih, čeprav proizvajalci

s ponosom govorijo že o četrti generaciji termokamer. Prva in druga generacija termokamer imata IR-detektorje z manjšim številom elementov, največ do nekaj sto, in optomehansko ske-niranje, medtem ko imata tretja in četrta generacija termokamer od 300 tisoč do milijon IR-de-tektorjev ter elektronsko skeni-ranje, je še pojasnil Tršan.

Šestdeseta leta so bila leta razvoja termokamer

Leta 1956 so Američani izde-lali prvo termokamero, ki je de-lovala v območju valovnih dolžin med osem in 14 mikrometri, saj je ameriško letalstvo zahtevalo instrument, ki bi v infrardečem delu »gledal naprej«, tako kot pi-lot (Forward Looking Infra Red – FLIR), je o prvotnem namenu razvoja termokamer povedal Tr-šan. To prvo termokamero so uporabljali za snemanje tal.

Leta 1960 je podjetje Per-kin Elmer razvilo prvo kopen-sko termokamero, imenovano »Prism Scanner«. Tehnične zmogljivosti v primerjavi z da-našnjimi termokamerami so bile zelo skromne, vendarle pa je bil to začetek intenzivnega in uspešnega razvoja velikega šte-vila termokamer za različne apli-kacije. V letih od 1960 do 1974 so v Ameriki razvili okrog 60 različ-nih prototipov in proizvedli ne-kaj sto termokamer za vse rodove vojske. Kljub velikim naporom ZDA pa je bila v razvoju, proi-zvodnji in uvajanju termokamer v industrijo v 60. letih vodilna sila švedsko podjetje AGA, kjer so tudi zaščitili izraz »termovizija« (»thermovision«). Njihova prva industrijska termokamera je za-gledala luč sveta le nekaj let po Perkin Elmerjevi, kakovost slike pa je bila primerljiva z ameriško vojaško termokamero.

Osnove za razvoj današnjih termokamer so še iz 19. stoletja

Termografija je tehnika merjenja in prikaza poraz-delitve toplote na merjencu. Te meritve lahko opravimo z različnimi pripomočki in napravami od poceni kontaktnih termometrov, prek takih s tekočimi kristali do tehnološko kompleksnih termokamer.

Termokamere izračunajo termodinamsko temperaturo in prikažejo njeno porazdelitev v obliki vidne slike na podlagi infrardečega sevanja, ki prihaja od merjenca.▶

OPREDELITEV

Infrardeče sevanje je indikator toplote

FI_103_36_37_OP.indd 2FI_103_36_37_OP.indd 2 5/29/09 5:18:51 PM5/29/09 5:18:51 PM

TERMOGRAFIJAFINANCE, ponedeljek, 1. junija 2009, št. 103www.finance.si 37

Predvsem pri vzdrževanju nestrokovno opravljeni pregledi lahko povzročijo velike stroške, medtem ko strokovno opravljeni pregledi lahko prinesejo velike prihranke na vseh področjih.

Težak je povedal, da nobena panoga ni zavezana k rednim termografskim pregledom, kot je to urejeno denimo pri meri-tvah dotika ali elektroupornosti v energetiki in industriji. Je pa poudaril, da je veliko podjetij že spoznalo prednosti, ki jih lahko prinese termografski pregled, in se zato vedno več odločajo za

ko na izklop pripravi, priskrbi potrebne rezervne dele in tako je remont precej hitrejši in zah-teva bistveno krajši čas ustavitve proizvodnje.

Delo termograferja je podcenjeno

Kot pravi Težak, je delo ter-mograferja na prvi pogled sila enostavno, v smislu »vzameš kamero in posnameš«, vendar pa se kaj kmalu izkaže, da je to le majhen del termografskega pregleda. Res je, osnova, merje-nje s kamero, ni zahtevno delo in takšen pregled bi lahko izvedel marsikdo, vendar po Težakovih besedah takšen posnetek ne bi pomenil nič drugega kot sliko z lepimi barvami, iz katere ne bi mogli razbrati ničesar.

Ključna je interpretacija po-datkov, ki jih zajamemo s ter-mokamero, za to pa je potrebno ogromno izkušenj. Težak nam je razložil, da mora certificiran

termografer poznati ne le načela delovanja termokamere, temveč potrebuje široko znanje o ter-modinamiki, materialih in nji-hovi emisivnosti. Poznati mora fizikalna načela delovanja toplo-te, kajti le s poznavanjem širšega fizikalnega področja lahko pra-vilno izvede meritev in prepreči napačne interpretacije.

Neusposobljeni termografi mečejo slabo luč na dejavnost

Zaradi neusposobljenosti in pomanjkanja znanja s področja širšega področja toplote slabo luč na dejavnost termografskih pregledov mečejo prav neuspo-sobljeni termograferji. Ti me-ritev ne opravljajo strokovno, njihova poročila so neuporabna in zato tudi naročniku ne prine-sejo koristi. Prav zato se ustvar-ja nezaupanje do metode, ki je ob strokovni izvedbi sicer ena najhitrejših poti za odkrivanje napak in poškodb.

Pes čuvaj, ki opozarja na skrite napakeV Sloveniji lahko vsakdo opravlja preglede s termokamero, kakovost izvedbe pa je vprašljiva, najbolje je zaupati certificiranemu termograferju»V dejavnosti termograf-skih pregledov je še zelo velik potencial, vendar na tem področju v Sloveniji vlada stihija, saj glede termografskih pregledov ni nobene zakonodaje ali drugega načina regulacije,« pravi Bojan Težak iz podje-tja Terming.

»Certificiran termografer mo-ra poznati ne le načela delovanja termokamere, temveč potrebuje široko znanje o termodinamiki, materialih in njihovi emisivno-sti,« pravi Bojan Težak iz podje-tja Terming.

▶

A vseeno na vsa področja ter-mografija še ni prodrla, vedno več pa se pojavlja aplikacij, ki kažejo na njeno veliko uporabnost. Težak je povedal, da se večino termograf-skih pregledov še vedno opravi v gradbeništvu ter pri vzdrževanju v industriji in elektroenergetiki.

V gradbeništvu termograf-ske preglede naročajo končni uporabniki (mednaslov) Težak je opozoril, da se v gradbeništvu termografski pregledi še niso uveljavili tako množično, kot bi se morali, čeprav lahko prav tak pregled pokaže na največje napake v gradnji, predvsem na šibke toč-ke v izolaciji. Veliko težavo Težak vidi v spodbujanju vgradnje novih oken v starejše objekte, ki jih na ta način nasilno zatesnimo in s tem povzročimo povečanje vlažnosti v prostoru. S termografskim pregle-dom lahko ugotovimo, da se ta vla-ga kondenzira na hladnih stenah, ki niso zadostno izolirane, in kaj kmalu se na njih pojavi plesen, ki precej zmanjšuje kakovost bivanja v stavbi. Sogovornik pa dodaja, da se to dogaja tudi pri novogradnjah, kjer se zaradi površnega projek-tiranja in gradnje pojavlja enaka težava – napake v izolaciji objekta, ki prav tako vodijo v pojav vlažno-sti in plesni. Dejstvo je, da se za takšne napake investitor ne zmeni,

zato celotni termografski pregled objekta naročijo končni uporab-niki stanovanj. V tem pregledu se nato pokaže obseg navlaženega območja, nastalega zaradi toplo-tnih mostov v objektu.

Termografija pomaga restavratorjem

Naročniki termografskih pre-gledov so tudi restavratorji, ki jim usposobljeni termograferji poma-gajo iskati podometne strukture, kot so portali, vrata, okna in druge skrite oblike, ki so lahko pomemb-ne pri prenovi zgodovinskih objek-tov. Zelo uporabna je termografija pri restavriranju fresk, je še dodal Težak.

Oprijemljivost fresk restavra-torji preverjajo ročno s trkanjem in po zvoku ugotavljajo stopnjo odstopljenosti. Bolj zamolkel zvok pomeni večjo odstopljenost

Termografije je največ v vzdrževanju in gradbeništvuVse oddaja toploto, zato so področja uporabe termografije skoraj neomejena

Termografija ima zelo široko področje uporabnosti. Kot je poudaril Bojan Težak iz podjetja Terming, priložnost vidi v vsem, kar nas obdaja, saj imajo vsi objekti okoli nas določeno temperaturo in sevajo toploto, ki jo je mogoče zaznati s termokamero. Zato uporabo termografije lahko omejuje le naša domišljija.

Večji razmah termografije bo omogočila tudi večja cenovna do-stopnost termokamer. Te bodo predvsem na področju vzdrževanja postale osnovno orodje vzdrževalcev.

▶

vključitev takega pregleda v svoj redni letni načrt vzdrževanja. Tako lahko redno spremljajo stanje proizvodnega ali ener-getskega sistema, morebitne napake pa lahko predvidijo vnaprej.

Termografski pregled lahko prihrani precej denarja

Termografer lahko opravlja izredno odgovorno nalogo, predvsem pri pregledih velikih proizvodnih ali energetskih sis-temov. Po Težakovih besedah je termografer prvi člen v verigi vzdrževanja, saj temeljit termo-grafski pregled pokaže na more-bitne napake v proizvodnem ali energetskem sistemu. Če takšne napake ne bi pravočasno odkrili, bi to lahko vodilo v nenadzoro-vano ustavitev proizvodnje ali izpad energetskega sistema, takšni dogodki pa so običajno zelo dragi. Če pa je podjetje opozorjeno na napako, se lah-

oziroma večji zračni mehur, skrit pod fresko. Termografija pa je izredno uspešna metoda, saj na nedestruktiven in veliko hitrejši način ugotovi lokacijo in obseg zračnih mehurjev.

Težak je razložil, da se za ta na-men najprej ogreje notranjost pro-stora s freskami, ko gretje izklopi-mo, pa zidovi posrkajo to toploto, nakar s termokamero ugotovijo anomalije v zidovih. Kot pravi Te-žak, tako malce prelisičimo fiziko, saj nam sevanje površine zidu po-kaže, kaj se skriva v zidu.

Medicina ponuja še veliko možnosti uporabe

V medicini termografija od-meva predvsem s termografskimi pregledi dojk, saj je z njo mogoče neboleče odkrivati rak na dojki, sodobne, zelo natančne kamere pa odkrijejo že najmanjše spremem-

be v temperaturi tkiva in tako da-nes lahko vidimo vse podrobnosti toplotnega dogajanja v tkivu.

Kot je dodal Težak, lahko termografski pregled odkrije spremembe v dojki precej prej kot mamograf, poleg tega je po-stopek neboleč, nekontakten in neinvaziven, medtem ko mamo-grafija ni prijeten poseg. Ob tem je Težak poudaril, da termografski pregled vsekakor ne izključuje mamografije, kot težavo pa je ome-nil odklonilno mnenje slovenske zdravniške stroke o teh pregledih, ki so se v preteklosti zaradi najra-zličnejših vzrokov res izkazali za neuspešne.

Sogovornik je še razložil, da ter-mografska kamera večinoma vidi samo tako imenovano navidezno temperaturo površine objekta. Na podlagi prave površinske tempe-rature lahko izkušen termogra-fer in strokovnjak za posamezno področje ugotovita, kaj se skriva pod površino. Le izjemoma pa sta termografer in strokovnjak za posamezno področje ena in ista oseba.

Zavarovalnice in nepremičninske agencije termografija ne zanima

Težak vidi v termografiji veliko priložnost za izboljšanje poslova-nja zavarovalnic in nepremičnin-skih agencij. Za zavarovalnice je že pripravil predavanje o možnostih preventivnih termografskih pre-gledov elektroenergetskih naprav, ki bi bili pogoj za sklenitev ugo-dnejše zavarovalne police, praksa, ki je v tujini že uveljavljena. Pred-vsem industrija je na tem področju zelo ignorantska, pravi Težak, saj imajo proizvodnjo zavarovano in ob morebitni napaki ali uničenju

naprave ali sistema so kriti z zava-rovalno polico. Na njegovo veliko presenečenje slovenske zavaro-valnice niso pokazale zanimanja za njegovo idejo, čeprav bi jim taki pregledi močno zmanjšali tveganje pri zavarovanju.

Termografski pregledi nepre-mičnin bi bili tudi dobrodošel po-datek za kupca nepremičnine, zato je Težak to možnost predstavil tu-di nepremičninskim agencijam. Pozitivno termografsko poročilo je prav gotovo dobra podlaga in dodana vrednost nepremičnini, ki bi jo bilo tako laže prodati. A kot je povedal Težak, je tudi pri nepremičninskih agencijah naletel na gluha ušesa.

Glavni »bum« šele pride Težak pa vendarle ostaja op-

timističen glede razvoja termo-grafskih pregledov v Sloveniji, predvsem zaradi vedno več po-dročij uporabe, ki vključujejo vse od gradbeništva, pregledov proce-sov in naprav v vseh industrijskih panogah, vzdrževanju energetske opreme pa do aplikacij na zelo majhnih proizvodih, kot so tiskana vezja. Termografija je uporabna tudi za iskanje preživelih v narav-nih nesrečah, odkrivanje plitvo za-kopanih in zazidanih objektov ter napeljav, odkrivanje samovžiga na deponijah premoga in rudnikih, pomembno vlogo pa ima seveda pri delu policije, vojske in gasilcev. Težak še predvideva, da bo večji razmah termografije omogočila tudi večja cenovna dostopnost termokamer. Te bodo predvsem na področju vzdrževanja posta-le osnovno orodje vzdrževalcev, a kot pravi Težak, bo treba še precej narediti pri izobraževanju uporabnikov.

FI_103_36_37_OP.indd 3FI_103_36_37_OP.indd 3 5/29/09 5:19:04 PM5/29/09 5:19:04 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 1. junija 2009, št. 103www.finance.si38

V termokamerah sta slikovni detektor, občutljiv za infrardeče sevanje, in optika, ki prepušča to sevanje in na IR-detektorju ustva-ri optično čim boljšo sliko. Niko Tršan iz podjetja One je pouda-ril, da je uporabnost termokamer omejena na območje atmosfer-skih oken, to je del spektra IR-sevanja, ki ga ozračje zadovoljivo prepušča. Najpomembnejši sta okni v območju valovnih dolžin med tri in pet ter med osem in 14 mikrometri, telesa z normalnimi zemeljskimi temperaturami, to je približno 300 stopinj Kelvina, pa sevajo največ energije prav v območju valovnih dolžin med osem in 14 mikrometri.

Termokamera nam prikaže toplotno sliko

Termokamere združujejo tehnologije, ki v stvarnem času pretvarjajo toplotno sliko v vi-dno. Medtem ko je vidna slika rezultat razlik v reflektivnosti površin teles in je za njen nasta-nek nujno potrebna osvetlitev z naravno ali umetno svetlobo, je toplotna slika rezultat lastnega sevanja, ki ga določata tempera-tura in emitivnost površine se-valca, je še razložil Tršan. Prav v tem pa tiči razlog za izredno razširjeno uporabo termokamer

na vseh področjih človekovega delovanja.

Razvoj termokamer zaostal za navadnimi kamerami

Bojan Težak iz podjetja Ter-ming nam je razložil, da imajo sodobne termokamere za profe-sionalno rabo resolucijo slike 320 x 240 do 640 x 480 točk, kar je smešno malo v primerjavi z digi-talnimi fotoaparati ali kamerami, ki jih uporabljamo vsakodnevno, saj ima že malce boljši amaterski

ričani vzpostavili princip bojeva-nja v temi s pomočjo IR-tehno-logije. In tu Težak vidi razlog za zaviranje razvoja termokamer, saj je ta tehnologija lahko zelo deli-katna tako za teroriste kot tudi za vojsko in policijo. In prav zato bo treba na boljšo resolucijo v IR-kamerah še čakati.

Korist za proizvajalce in uporabnike

Zaradi izredno drage tehno-logije visokoločljivostnih termo-

Termokamere bi lahko bile zmogljivejše

Razvoj termokamer gre v smeri množične uporabnosti, ovira hitrejšemu razvoju pa je predvsem strateški pomen tehnologije

Termokamere, ki jih pogosto imenujemo tudi infrardeče ali pa toplotne kamere, so človekovo sposobnost zaznavanja svetlobe razširile z vidnega na srednji in dolgovalovni infrardeči del spektra. Po delovanju in zgradbi so podobne običajnim televizijskim videokameram, razlikujejo se le v lastnostih slikovnega detektorja in materiala, iz katerega je izdelana optika.

Termokame-re združujejo teh-

nologije, ki v stvarnem času pretvarjajo toplo-

tno sliko v vidno.

▶V industrijskih procesih se

termovizija uporablja za diagno-sticiranje toplotnih pojavov in za kontrolo končnih izdelkov kot tudi za spremljanje toplotnih procesov. Toplotna slika daje informacijo o porazdelitvi tem-perature, denimo v elektronski napravi, tehnoloških postopkih obdelave oziroma preoblikova-nja materialov ali pa porazdelitvi

temperature na aparatu vsako-dnevne uporabe, kot je denimo hladilnik. Na podlagi znanih temperaturnih porazdelitev po-stavimo kriterije temperaturne ustreznosti in s tem uporabljamo termovizijo kot sredstvo kontrole izdelka ali procesa, je uporabnost predstavil Trdič.

Termovizija pri kontroli hladilnikov

Hladilnik je kompleksen termodinamski sistem. Tem-peratura na strani kompresor-ja in kondezatorja veliko prej naraste, kot pa pade v hladnem predelu. Prav zato je v omenje-ni aplikaciji termovizija upora-bljena za kontrolo pravilnosti delovanja hladilnega aparata tako, da analizira temperaturne gradiente na topli strani, to je na kompresorju in kondenzatorju, in ne na hladni strani hladilnika, je razložil Trdič. Taka kontrola se lahko izvede že po dobrih sed-mih minutah delovanja aparata.

Pred termovizijo se je kontrola opravljala tako, da se je meri-la temperatura kontaktno na hladni strani, kar je bilo zaradi vzpostavitve termodinamskega ravnovesja možno šele po dobri uri delovanja hladilnega aparata. Poleg znatnega skrajšanju časa kontrole omogoča termovizij-ska kontrola še bistveno krajše transportne poti in pa ravno ta-ko znaten prihranek pri porabi električne energije.

Nadzor ne moti proizvodnje Termokamere so vključene v

prozvodni proces tako, da tega praktično ne motijo, zajem to-plotne slike pa se izvede v tre-nutku, ko transporter pripelje hladilni aparat pred kamero, nato pa računalnik obdela sliko glede na prednastavljene mej-ne vrednosti ter informacijo o ustreznosti pošlje krmilniku li-nije, ki usmerja izdelek v nadalj-nji postopek ali pa v popravilo, če je neustrezen.

Termovizija v industrijskih procesih

Največja prednost merjenja temperature s termovizijo je, da gre za brezdotični postopek, rezultat postopka pa je toplotna slika in ne zgolj iznos temperature v eni točki, je razložil Francelj Trdič, direktor podjetja FDS research. Zaradi tega je ta tehnologija izredno uporabna v industrijskih procesih, kjer imamo opravka z veliko koli-čino izdelkov in nemalokrat tudi s precejšnjimi hitrostmi potovanja teh izdelkov po proizvodnih linijah.

Uporabniški vmesnik iz končne kontrole hladilnih aparatov: zasnova vmesnikov omogoča avtomatično delo-vanje s popolno diagnostiko komunikacij, rezultatov kontrole in ročno poseganje operaterjev v mejne vrednosti. ▶

fotoaparat ločljivost slike deset milijonov točk. Poleg tega imajo možnost povečave le najdražje termokamere, medtem ko je na področju fotoaparatov in kamer to standard. Kot pravi Težak, so tudi na področju termokamer pričakovali podobno hiter razvoj, vendar pa se to (še) ni zgodilo.

Razvoj zavira strateški pomen termokamer

Razlog, da razvoj ni bil tak, kot bi lahko pričakovali, se skriva v strateškem pomenu termoka-mer. »IR-tehnologija je izredno strateško naravnana in ves razvoj je prišel iz vojaške industrije,« je razložil Težak. Kot je še poudaril, je bila že falklandska vojna v 80. letih zaznamovana z uporabo IR-tehnologije za bojevanje, pravi razcvet pa je doživela z ameriško navzočnostjo v Iraku, saj so Ame-

PathFindIR za vozila Na trg je prišla nova termična kamera PathFindIR. Namenjena je

vgradnji v vsa navadna, specialna, reševalna, vojaška in tovorna vozila. Omogoča popolno vidljivost v temi, megli, dežju, prahu in ostalih eks-tremnih razmerah. Ovire na cesti oziroma terenu, ki s prostim očesom niso prepoznavne in so nemalokrat povzročitelj prometnih nesreč, po-stanejo s termično kamero PathFindIR vidne. Kamera je zelo majhna in lahka, kar omogoča izredno enostavno namestitev v vozilo.

▶

NOVOST

kamer je proizvajalcem prodaja termokamer padla. Zato so se ti zavestno odločili za zniževanje resolucije, celo do 120 x 120 ali 80 x 80 pikslov. Težak je razložil, da se je to zgodilo z namenom zapol-niti trg z uporabnimi termograf-skimi instrumenti. Termografija je namreč močno razširjena na področju vzdrževanja in tak in-strument, ki je sicer enostaven, a cenovno dostopen, je za vzdrže-valce neprecenljiv. Lahko bi rekli, da bo na področju vzdrževanja majhna termokamera postala tako pomembna kot preizku-ševalec napetosti, ki je danes osnovno orodje vsakega elektri-čarja. A vendarle, svari Težak, je treba za uporabo termokamere imeti precej znanja in izkušenj z meritvami, saj zgolj orodje še ne pomeni nič, treba ga je znati pravilno uporabljati.

FI_103_38_39_OP.indd 2FI_103_38_39_OP.indd 2 5/29/09 5:08:41 PM5/29/09 5:08:41 PM

TERMOGRAFIJAFINANCE, ponedeljek, 1. junija 2009, št. 103www.finance.si 39

Dat - Con d.o.o.

03 70 33 30003 57 20 408

www.dat-con.siinfo@dat-con.si

Termovizijske kamere

Terorizem, vandalizem in nasilje so grožnja za varnost osebja v javnih in zasebnih ustanovah, zato je varnostni sistem, ki vključuje tudi termo-vizijo, ključen dejavnik pri za-ščiti in zmanjševanju tveganj. Termovizija namreč razkrije nevarnosti, ki so skrite zaradi teme, slabih vremenskih raz-merah ali drugih vizualnih ovir, kot so prah, dim ali megla.

Vidimo brez svetlobe Termovizija se je pokazala

za uporabnejšo od videonad-zora predvsem na območjih, kjer je razsvetljava nemogoča ali predraga, še posebno pa se izkaže na območjih, kjer mo-ramo nadzorovati zelo velike razdalje. Tako se je termovizija izkazala kot nepogrešljiv ele-ment varovanja državnih mej, pristanišč, letališč, rafinerij, elektrarn, industrijskih hal, šol, igrišč in drugih pomemb-nih objektov, ki zahtevajo nočno ali 24-urno varovanje,

nam je razložila Simona Šmit iz podjetja Dat-Con, ki se ukvarja s sistemsko integracijo nadzor-nih in opazovalnih sistemov. Kot je še poudarila Šmitova, uporaba termovizijskih kamer zelo raste in ne bo več dolgo, ko bodo te kamere resnično del našega vsakdana.

Cenejše nehlajene in dražje hlajene kamere

Šmitova nam je povedala, da se za varovanje uporabljajo hlajene ali nehlajene termo-vizijske kamere, ki so lahko postavljene fiksno ali pa so vrtljive, vse varnostne kamere pa mora odlikovati odpornost pred vremenskim razmeram. Hlajene in nehlajene kamere se razlikujejo po samem načelu delovanja in lastnostih. Nehla-jene so enostavnejše in cenejše, enostavnejše je tudi vzdrževa-nje, medtem ko imajo hlajeni sistemi veliko boljše tehnične lastnosti in lahko zaznajo člo-veka v gibanju celo do razdalje 20 kilometrov.

Kot je še omenila Šmitova, se varnostne termovizijske kamere enostavno vgradijo v že obstoječe sisteme varovanja in tako z njimi lahko pokrijemo večja območja. Lahko pa je ter-movizijska kamera tudi samo-stojni sistem varovanja, v vsa-kem primeru pa sta integracija in upravljanje enostavna. Šmi-tova je omenila tudi uporabo tako imenovane videoanalitike (avtomatska zaznava gibanja, virtualne ograje in podobno), pri čemer so se termične kame-re pokazale kot veliko boljše od navadnih dnevnih kamer.

Dnevne kamere z IR-reflektorjem ne vidijo daleč

Šmitova nam je razložila še pogosto napako, ki jo zagrešimo pri razlikovanju kamer. Ome-nila je, da termične kamere po-gosto zamešamo z visoko obču-tljivo dnevno kamero, ki ima dodaten IR-reflektor. Gre na-mreč za povsem drug koncept, saj je rešitev z IR-reflektorjem uporabna zgolj za manjše raz-dalje. Prav tako je takšen snop IR-reflektorja lahko zaznaven s pasivno napravo za nočno opa-zovanje in se mu je zato mogoče izogniti, to pa pomeni luknjo v varnostnem sistemu. Poleg tega takšna rešitev porabi več električne energije, cenovno pa je povsem primerljiva s termič-nimi kamerami, če gledamo v razmerju z velikostjo območja, ki ga pokriva.

Vedno več letališč s termovizijskim varovanjem

Termovizijske kamere so postale že skoraj nepogrešljiv varnostni element vseh večjih letališč po svetu, saj so jih v svo-je varnostne sisteme integrirali med drugim že na letališčih v Munchnu, Koebenhavnu, To-rinu in drugje. Tudi pristani-šča, kot je francoski Calais, so že vzpostavila sistem nadzora in varovanja s termovizijo, v Sloveniji pa je bila po besedah Šmitove pred kratkim vgrajena prva termovizijska kamera v obstoječ sistem varovanja na letališču Brnik, ki je name-njena opazovanju zunanjosti letališča, torej letališke steze, ter nadzoru vdora na letališko območje.

V slabi vidljivosti dnevne videonadzorne ka-mere ne zmorejo več zadovoljivega nadzora

Termovizijskim kameram ne moremo več ubežati, saj nas, podobno kot videokamere, spremljajo že skoraj na vsakem koraku. Nadzorne službe jih uporabljajo za nadzor in varovanje posebnih ali manj posebnih območij, tako jih denimo najdemo ob jedrskih elektrarnah, petrokemičnih instalaci-jah, skladiščih, pristani-ščih, letališčih in drugih lokacijah, ki so ranljive za vdore, ali še huje, za teroristične napade.

Termovizijske kamere so postale že skoraj nepogrešljiv varnostni element vseh večjih letališč po celem svetu.

▶

Ne bo več dolgo, ko bodo termokamere postale del našega vsakdana.

▶

Termovizija pomaga pri varovanju in nadzoru območja

FI_103_38_39_OP.indd 3FI_103_38_39_OP.indd 3 5/29/09 5:08:48 PM5/29/09 5:08:48 PM

panoge in poselP&P

November 2007, št. 9

Prom

et -

velik

okol

jski š

kodl

jivec

5No

vo: L

ecle

rc v

Novi

goric

i in M

erca

tor o

b Cel

ovšk

i 15

Navid

ezno

naku

pova

nje:

Pre

digr

a, po

tem

pa vs

ega k

onec

23

V ust

varja

lni p

roda

jaln

i od t

artu

fov p

rek v

ina d

o oljč

nega

olja

27

Razb

rem

eniln

a log

istik

aIzk

orišč

anje

osta

nkov

proi

zvod

nje 6

Z odp

adki

je m

ogoč

e zas

lužit

i 10

Sate

litsk

o ces

tnin

jenj

e je v

Nem

čiji n

ared

ilo re

d 18

Z vin

jeta

mi u

stva

rjam

o izg

ubo 2

4

Panoge v središču pozornosti

vsak ponedeljek

panoge in posel

panoge in poselP&P

April 2009, št. 3

Banč

ništ

vo: M

. Mra

k o vp

livu d

avko

v na fi

nanč

ni tr

g 8

Nalož

be: K

am na

s pelj

e plač

ilna n

edisc

iplin

a v po

djet

jih13

Lizin

g: Viš

ji po

logi

in kr

ajše r

očno

sti,

odpu

ščan

j še n

i 21

Zava

rova

lništ

vo:Po

kojn

insk

i skl

adi v

arni

, sist

em sl

ab?

27

Kontakti za oglaševanje:

DENAR IN TRG: Sandra Flis, 01 30 91 462, sandra.fl is@fi nance.si IZOBRAŽEVANJE IN TURIZEM: Milan Kočar, 01 30 91 537, milan.kocar@fi nance.si OKOLJE IN ENERGIJA: Maja Čendak, 01 30 91 422, maja.cendak@fi nance.si LOGISTIKA: Polona Koštomaj, 01 30 91 532, polona.kostomaj@fi nance.si

panoge in poselP&P

Marec 2009, št. 3

Poslo

vni š

tudi

ji MB

A na d

aljav

o6

Šoln

ine š

tudi

jskih

prog

ramo

v MBA

10To

p slov

ensk

a in e

vrop

ska k

ongr

esna

mes

ta 24

FI_103_40_OP.indd 2FI_103_40_OP.indd 2 5/29/09 3:36:16 PM5/29/09 3:36:16 PM