fi 237 33 op2008/12/09 · primer it stroški distribucije artiklov do končnega kupca. kje so...

FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36

internet

telefonija

televizija

Poslovne telekomunikacijske rešitve

PoslovniSMART

Pasica_poslovni_44x61_v1.indd 1 11/12/08 3:39:36 PMProcess CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

Marko Derča, A.T. Kearney:

»IT zavira rast podje-tij.«

34

INFORMACIJE

darinka.zemlja@fi nance.si tel.: 01 30 91 539

Oglasna priloga Financ

1001 00111011 00111111 11001 00111011 00111111 1

13. JANUAR 2009

00111001 00111011 001111111001 00111011 001111111001 00111011 00111111 1IKT

INFORMATOR

FI_237_33_OP.indd Sec1:33FI_237_33_OP.indd Sec1:33 08.12.2008 16:50:06 Uhr08.12.2008 16:50:06 Uhr

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237www.finance.si34

A.T. Kearney za boljšo podporo rasti priporoča

Potrdite vrednost IT-ja v podjetju. Kvantitativno ovrednotite IT pro-jekte in IT organizacijo. Obstaja več metodologij, izberite najenostav-nejšo. Povežite glavne dejavnike vrednosti IT-ja. Oblikujte skupno vizijo. Skupaj z upravo prepoznajte prihodnje poslovne rešitve, ki jih vodijo inovativni IT pristopi. Prilagodite IT organizacijo tako, da bo podpirala inovacije.

Razvijte poslovni model za IT. Poslovni model mora biti usmerjen k prepoznavanju dodane vrednosti, ki jo lahko da IT podjetju. Ločite upravljanje storitev, ki prinašajo dodano vrednost in podporne stori-tve; usmerite svoje vire. Za ustrezno odzivanje na zahteve poslovne strani prilagodite IT organizacijo, da se bo sposobna hitreje odločati in implementirati projekte.

Stabilizirajte IT okolje. Stremite k čimbolj standardiziranim reši-tvam na področjih, ki za podjetje ne pomenijo konkurenčne pred-nosti. Integrirajte orodja za upravljanje s podatki, da zagotovite konsistentnost informacij. Tako se boste lažje posvetili rešitvam, ki pomenijo dodano vrednost.

▶

▶

▶

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalni zunanji sodelavec:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelomIrena Petrič, Sandra DolencLektoriranje: Ivana Petrova

Naslednji IKT informator bo izšel 13. januarja 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno.

S edanjo globalno f i n a n č n o - g o -spodarsko krizo, katere drugi val

bo močneje pljusknil tudi v Slovenijo, mnogi primerjajo s krizo iz let 2001-2003. Takratna kriza je bila posledica verižnega propadanja na tisoče pikakom (dot.com) podjetij po poku na-pihnjenega internetnega balona, nastalega v letih 1995-2000, ter tudi zara-di terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. septembra 2001.

Ameriška ekonomija se je leta 2001 odzvala z ma-sivnim odpuščanjem delavcev, ki je nezaposlenost s štirih odstotkov v letu 2000 povečalo na šest odstot-kov v letu 2003. Med odpuščenimi je bilo veliko IT strokovnjakov, saj je bilo med propadlimi podjetji največ tistih s področja IT, nekatera velika tehno-loška podjetja pa so skrčila svoje IT oddelke. Tudi sedaj že prihaja do odpuščanj, zaenkrat morda najbolj opazno ravno na področju IT. Svetovalno podjetje Janco Associates opozarja, da bodo mnoga velika podjetja oklestila svoje IT oddelke in drago plačane direktorje informatike zamenjala z nižje plačanimi IT vodji. Revija Information Week komentira, da bo razlika med odpuščenimi glavnimi IT direktorji in ostalimi informatiki v tem, da bodo slednji srečni, če bodo dobili odpravnino v višini nekajmesečnih plač, medtem ko bodo prvi odhajali z debelimi kuvertami odpravnine.

Janusovi analitiki so izbrskali, da bo uprava bankro-tirane banke Lehman Brothers poslala na cesto 230 IT strokovnjakov, ki so jo stali povprečno po 250 tisoč dolarjev na leto, svetovalno podjetje Merrill Lynch pa bo po prevzemu s strani Bank of America odpu-stilo več kot 180 IT strokovnjakov. Hewlett Packard je v septembru najavil, da bo v naslednjih treh letih odpustil skupaj 24.600 delavcev, od tega polovico v ZDA. V naslednjih treh letih naj bi tako prihranili 1,8 milijarde dolarjev na leto. Sun Microsystems je, potem ko je tretje trimesečje 2008 zaključil s čisto izgubo 1,68 milijarde dolarjev, najavil, da bo odpustil med 5.000 in 6.000 zaposlenih (15-18 odstotkov) ter tako prihranil skoraj 800 milijonov dolarjev na leto. Podjetje AT&T je v decembru napovedalo proces reor-ganizacije v letu 2009 in odpuščanje štirih odstotkov oziroma skoraj 12 tisoč zaposlenih.

Kljub navidezni podobnosti je sedanja kriza bi-stveno drugačna od nekdanje. Kriza 2001-2003 je bila predvsem »informacijska«, ker se je sesula ogromna skupina podjetij s področja IT, sedanja pa je finanč-na in gospodarska. Ni nobenega razloga, da bi bil IT nekakšen grešni kozel. Prav nasprotno, predvsem informacijski oddelki in strokovnjaki bodo lahko bistveno pomagali najti prave odgovore na krizo in rešitve, ki bodo omejile škode in odprle nove možnosti. Tudi zato analitska podjetja, kot je IDC, celo v letu 2009, ko bo kriza na vrhuncu, napovedujejo zmerno rast potrošnje za IT – za strojno opremo kot tudi za programsko opremo in storitve. Že od leta 2010 pa napovedujejo pospešeno rast, ki se bo gibala okrog deset odstotkov. Kriza financ in gospodarstva torej ne bo prinesla krize informacijskih tehnologij. Prav nasprotno, kriza bo priložnost za IT, IT pa bo prilo-žnost za hitrejši izhod iz krize.

Kriza kot priložnost za IT

UVODNIKEsad Jakupović [email protected]

V raziskavo zajeta podjetja zaradi nezadostne IT podpore in napačnih IT naložb pov-prečno izgubljajo skoraj šest odstotkov rasti prihodka. Katere so največje napake podjetij in kako si jih razlagate?Glavne notranje IT ovire za rast so počasen odziv IT-ja na po-slovne zahteve, nepreglednost dodane vrednosti, ki jo IT pri-nese podjetju in nekonsistent-nost podatkov v različnih IT sistemih. Predvsem se mi zdi zanimivo, da podjetja ponavadi ne poznajo vrednosti IT-ja ozi-roma je vrednost nepregledna in prikazana samo v obliki časovne in finančne uspešnosti uresni-čevanja projektov. Vsekakor bi bilo treba vsaj na višji ravni spremljati tudi, ali so IT projekti zadostili poslovnim ciljem in ali je bila naložba povrnjena.

Kot ste zapisali v vaši raz-iskavi, si moramo pri merje-nju vrednosti organizacij postaviti dve vprašanji: ka-kšen učinek imajo IT storitve za podjetje in kako dobri so IT procesi v primerjavi s kon-kurenco in najboljšimi pra-ksami. Lahko to podrobneje razložite?Da si odgovorimo na prvo vprašanje, je treba izvesti po-drobno analizo celotnih stro-škov lastništva IT funkcije. Ta zajema osnovne stroške, pro-jekte izboljšav upravljanja IT storitev in področja večjih IT naložb. Če je vodstvo oborože-no s takšnimi informacijami, se lahko lažje odloča za naložbe, ki zagotavljajo ustrezno funkcio-nalnost in imajo dovolj veliko poslovno vrednost. Odgovor na drugo vprašanje pa zahteva redno primerjanje IT organi-zacije z uspešnimi konkurenti in najboljšimi praksami. Glavna področja, ki jih primerjamo, niso samo skupni IT stroški in stro-ški na uporabnika, ampak tudi področja, ki so tesno povezana s poslovanjem. Takšni so na primer IT stroški distribucije artiklov do končnega kupca.

Kje so torej razlogi, da IT ne podpira podjetij toliko, kot bi jih lahko?Eden glavnih razlogov, zakaj IT ne ponuja ustrezne podpore za rast podjetij, ne leži v IT, am-pak v tem, da uprave še vedno ne vključujejo IT v začetne faze strateških projektov. Podjetja sicer priznavajo, da je pomemb-no IT dovolj zgodaj vključiti v strateške projekte, a ker dodana

vrednost IT-ja ni dovolj jasna, ga v resničnosti ne prepoznajo kot zelo pomemben člen, ki omogo-ča višjo rast prihodkov.

Kako se na tako obravnavo odzivajo IT oddelki?V vsakem primeru mora IT sam poskrbeti, da bo njegova strategija poravnana s poslovno strategijo in redno revidirana ter osvežena. Naloga vodstva IT organizacije je, da redno ocenjuje, če IT ustre-zno podpira podjetje in prepozna morebitne odmike. Velikokrat IT-ju spodleti pri zagotavljanju osnovnih storitev in tako izgubi kredibilnost v podjetju ter s tem možnost za tesno sodelovanje pri pripravi strateških načrtov. Da bi se temu izognila, vodilna podjetja najprej zagotovijo, da je IT učinkovito voden in da iz-polnjuje pričakovanja poslovne strani. To dosežemo predvsem s prepoznavanjem in upravljanjem s tveganji na projektih, vpeljavo ustreznih pogodb o zagotavlja-nju storitev (SLA), konsistenco podatkov ter zagotavljanjem varnosti sistemov.

Kje je največja dodana vre-dnost IT-ja?Dodana vrednost IT-ja na posa-meznih področjih – na primer pri optimizaciji prodajnih in mar-ketinških procesov – je visoko priznana in cenjena. IT je tu v zadnjih letih naredil pomem-ben preskok in se je uveljavil kot vodilni člen pri optimizaciji in napredni podpori teh poslovnih procesov. Nadaljnji koraki, ki bi vsekakor še povečali vrednost IT-ja na tem področju in s pomočjo katerega bi podjetja dosegla višjo rast, pa se skrivajo v IT inovaci-jah in predlogih IT projektov za nadaljnjo rast podjetja onkraj tradicionalnih področij. Takšna področja, ki v časih recesije še posebno pridobivajo na moči, so izboljšanje primernosti storitev, upravljanje s poslovnimi par-tnerji, novi distribucijski kanali in nove IT storitve.

Kako prepoznamo, ali je posamezno podjetje sploh sposobno inovacij na podro-čju IT?Pred vpeljavo IT inovacij je zelo pomembno, da se vprašamo, ali je podjetje zrelo za novosti in ali je pravi čas za vpeljavo nove tehnologije. Da lahko ustrezno odgovorimo na to vprašanje, moramo biti dobro obveščeni in imeti znanje o tem, kdaj je posamezna tehnologija zrela za vpeljavo. Izkušnje kažejo, da so

projekti vpeljave novih tehnolo-gij uspešnejši, če je tehnologija v zreli fazi svoje življenjske dobe in je njena vrednost že bolj opri-jemljiva. Da lahko ocenimo, ali je vredno vlagati v novo tehnolo-gijo, moramo biti pozorni na tri področja. Najprej so tu stroški, kjer velja, da se celotni stroški vpeljave nižajo z zorenjem teh-nologije. Sledi sama vrednost, tista prava vrednost, ki se ne skriva v tehnologiji, ampak v realizaciji novega poslovnega procesa ali storitev. Nenazadnje so tu še strateške druge možno-sti, kjer moramo oceniti, ali je pametno vlagati v novo tehno-logijo. Čeprav IT organizacije ne morejo jamčiti donosov z vpe-ljavo novih tehnologij, pa lahko zmanjšajo tveganja vpeljave in povečajo njen učinek.

Kje je po vašem mnenju sedaj slovenski IT in kaj mu priporočate za prihodnost?

V Sloveniji so bile v zadnjih letih izvedene največje nalož-be v posodabljanje osrednjih poslovnih informacijskih siste-mov (ERP). Ugotavljam, da se tudi v naši regiji pomembnost izbire pravih osrednjih ERP sistemov zmanjšuje. Razli-ke med funkcionalnostmi in tehničnimi parametri vodilnih produktov, ki se pojavljajo na trgu, izgubljajo na pomembno-sti, ker vsi produkti zelo dobro pokrivajo potrebe podpornih poslovnih procesov. Zato mo-rajo podjetja preusmeriti fokus IT projektov in naložb z ERP področij na področja prodaje, upravljanja z nabavo in doba-vitelji ter na večanje vredno-sti svojih izdelkov. To je lažje doseči s podjetniškim razmi-šljanjem pri upravljanju IT-ja, torej iskanjem inovacij na po-dročjih, ki prinašajo prihodke in premišljenim lansiranjem projektov.

IT zavira rast podjetij[ INTERVJU ] Marko Derča, A.T. Kearney

Ena od odmevnejših raziskav svetovalne družbe A.T. Kearney med vodstvi podjetij v različnih industrijah, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala, da je neustrezna IT podpora v podjetjih ena od pomembnih ovir za večjo organsko rast. Uvršča se takoj za nizko stroškovno učinkovitost in neustrezno organizacijsko odločevalsko strukturo. O tem smo se pogovarjali z Markom Derčo, svetovalcem za IT strategijo v družbi A.T. Kearney.

IT še vedno ni prepoznan kot zelo pomemben člen, ki omogoča višjo rast prihodkov podjetja.

To ugotavlja Marko Derča, svetovalec za IT strategijo v sve-tovalni družbi A.T. Kearney.

▶

ŠTIRI PRIPOROČILA

Kriza bo pri-ložnost za IT, IT pa bo priložnost za hitrejši izhod iz krize.

FI_237_34_35_OP.indd 2FI_237_34_35_OP.indd 2 08.12.2008 16:51:28 Uhr08.12.2008 16:51:28 Uhr

IKT INFORMATORFINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237www.finance.si 35

Prilagodljivost je glavna beseda, ki zadeva tako podat-kovne centre in strežnike kot tudi prenosne računalnike. Poslovanje se namreč skladno z ekonomskimi smernicami hitro spreminja, temu pa mora slediti tudi IKT infrastruktura, ki mora postati bolj dinamična in prilagodljiva, saj bo le taka kos vsem prihodnjim izzivom na področju informatike.

Dobro obiskan sejem Fujitsu Siemens Computers

v svojih prizadevanjih seveda ni sam, saj ima že v Nemčiji obilo partnerjev, med njimi se jih je na sejmu VISIT predstavljalo kar 62, kar nakazuje na vse večje povezovanje med manjšimi in večjimi podjetji, ki lahko tako strankam ponudijo celovite in paketne storitve, prirejene nji-hovim potrebam in željam.

Sejem VISIT 2008 je bil zelo dobro obiskan, saj ga je v dveh

dneh obiskalo več kot 6.500 obiskovalcev iz 60 držav, orga-nizatorji pa so našteli tudi okoli 200 novinarjev. Obiskovalcem sejma je vsako leto na voljo tudi organiziran ogled tovarne raču-nalnikov Fujitsu Siemens Com-puters, ki deluje nedaleč stran od sejmišča v Augsburgu.

Vsi le niso šli na Vzhod Tovarna Fujitsu Siemens

Computers je eden redkih pro-izvodnih obratov računalnikov na stari celini, saj so vsi ostali proizvajalci izdelavo in sestavo komponent prepustili podjetjem iz Daljnega vzhoda. Nemci so se

vseeno odločili svojo glavno to-varno obdržati, saj z njo lahko pokrivajo večino povpraševanja v Evropi – dnevno namreč uspe-jo izdelati do deset tisoč raču-nalniških sistemov. Augsburška tovarna je tudi zelo prilagodljiva, saj računalnikov ne proizvaja na zalogo, temveč zgolj po naročilu za znanega naročnika. Po tem se giblje tudi urnik dela. Ob viso-kem povpraševanju tovarna ne spi, saj dela v treh izmenah, po potrebi tudi ob sobotah, ob niz-kem številu naročil pa zadostuje že ena sama izmena oziroma se odgovorni odločijo celo za dela prost dan.

Dinamične infrastrukture

Poročilo s sejma VISIT 2008

Letošnji sejem inovacij, ki ga vsako leto na augs-burškem sejmišču prireja podjetje Fujitsu Siemens Computers, je spremljal slogan »Dinamične infra-strukture«. Temu primerna je bila razstava inovacij, ki so jih v omenjenem podje-tju pripravili v zadnjem letu.

Tovarna Fujitsu Siemens Computers je eden redkih proizvodnih obratov računalnikov na stari celini.▶

Poslovna okolja se vse bolj spreminjajo. Kakšno vlogo ima pri tem informacijska tehnologija?IT sektor je v zadnjem dese-tletju postal izjemno konku-renčen. Samo poglejte število najrazličnejših ponudnikov. Same IT sicer postajajo vse bolj kompleksne, zato je vstop novih podjetij v zadnjem času malce manjši, a vendar je ponudni-kov na trgu ogromno in vsi se borimo za čim večji tržni delež. Za uspeh sodobnega podjetja je IT ena od glavnih točk. Zaradi novih poslovnih pristopov je prav prilagodljiva tehnologija z ustrezno IT podporo lahko ena glavnih konkurenčnih predno-sti podjetij. V največji nemilosti trenutnih gibanj se bodo znašla podjetja, ki že danes vidijo IT le kot breme, in ne kot prilo-žnost za nove rešitve. Tem bo res težko.

Kakšna mora biti po vašem mnenju sodobna IT infra-struktura?

Danes si podjetja od svoje IT infrastrukture želijo predvsem dve stvari – prilagodljivost in zanesljivost. Medtem ko je drugi del navadno lažje dosegljiv, se moramo bistveno bolj posve-titi dinamičnosti, ki omogoča večjo prilagodljivost. Tudi IT mora pokazati nove poslovne priložnosti, saj ga bodo le tako lahko odgovorni, torej tisti, ki imajo zadnjo besedo v podjetjih, lahko jemali resno.

Kako potemtakem gledate na podjetja, ki se vse več od-ločajo za zunanje izvajanje storitev, med katerimi se vse pogosteje znajde tudi IT od-delek in njegove naloge?Mislim, da je za podjetja v IKT sektorju logično, da imajo lastne IT oddelke, za vse ostale pa je outsourcing lahko ne le ustrezna, temveč tudi celo priporočljiva rešitev. Hišni IT, če mu lahko tako rečem, mora biti sestavljen iz strokovnjakov, ki točno vedo, kje kaj je in kako deluje, nato pa infrastrukturo ter na njej zgrajene sisteme optimizirajo do največje možne mere. Prav pri tem početju pa lahko pride do velikih razlik med podjetji. Zunanji izvajalci navadno pod-jetja ne poznajo tako dobro in so že zato manj učinkoviti – kar pa je v nekaterih panogah povsem sprejemljivo, med tem ko v dru-gih ne. Dokler stvari počneš sam, imaš tudi bistveno več možnosti

za inovacije, različne pristope in podobno.

Kako vidite zadnja gibanja v industriji in katera se vam zdijo najpomembnejša?Gibanj je več, nekatera se med seboj celo izključujejo, a jih mo-ramo pri svojem delu in strategi-jah vsekakor upoštevati. Veseli nas, da se je celotna IT industrija usmerila v smer okoljske prija-znosti in zelenih tehnologij. To smo pri Fujitsu Siemens Com-puters že od nekdaj počeli in ker imamo na tem področju bogate izkušnje, lahko pokažemo vse, kar znamo. Poglejte denimo naš novi monitor z nično porabo v stanju mirovanja. Naslednja velika stvar je razmah široko-pasovnega dostopa do interneta, ki omogoča veliko novih stori-tev; naj omenim le največji – IP telefonijo in IP televizijo. Potem je tu še veliko novih pojmov, ki bodo v prihodnje močno posegli na poslovni segment. Virtuali-zacija je že preorala ledino in jo danes jemljemo kot nekaj samoumevnega v strežniških področjih, prihajata pa koncepta programske opreme kot stori-tve in računalništvo v oblaku. Prav tu pričakujemo največ no-vosti, saj cela industrija stremi k zmanjšanju stroškov in dvigu produktivnosti opreme in za-poslenih. Med manj prijetnimi gibanji bi izpostavil gibanje naraščajočih stroškov energije

in surovin, proti kateremu smo tako rekoč nemočni, vendar sku-šamo povišanje cen kar najmanj prenesti na ramena potrošnikov. Finančna kriza v svetu in napo-vedi recesije negativno vplivajo tudi na povpraševanje, kar se seveda pozna tudi v zmanjše-vanju predvidenih proizvodnih kapacitet. Položaj zaenkrat ni

zaskrbljujoč, a se lahko to v pri-hodnje tudi spremeni.

Kakšen je vaš recept za uspeh?Verjamem v inoviranje in ino-vacije. Za uspeh moraš stalno inovirati, izboljševati izdelke in procese. Če pogledate samo našo tovarno v Augsburgu – čeprav

gre za klasičen proizvodni obrat iz sveta računalništva, kakršnih je na Kitajskem na tisoče –, ima-mo vsak teden nov ali prenovljen izdelek. To pa ni mačji kašelj. V naših razvojnih laboratorijih dela okoli 1.600 ljudi, ki skuša-jo kar najbolje razumeti želje uporabnikov in jim pripraviti ustrezne rešitve.

Za uspeh moraš stalno inoviratiDr. Joseph Reger o novih gibanjih v IT industriji

Z Dr. Josephom Regerjem, direktorjem za področje tehnologij (CTO) v podjetju Fujitsu Siemens Computers, smo se pogovarjali o spreminjanju IT industrije in vplivu novih tehnologij. Zaupal nam je nekaj svojih pogledov na nova gibanja in vlogo CTO-jev v podjetjih.

Tako svetuje dr. Joseph Reger, direktor za področje tehnologij (CTO) v podjetju Fujitsu Sie-mens Computers.

▶

[ INTERVJU ]

Za uspeh moraš stalno inovirati, izboljševati izdelke in procese.



Počasnejša rast v letu 2009 Ekonomska kriza že upočasnjuje rast trga osebnih računalnikov,

ocenjuje IDC v svojem novem četrtletnem poročilu IDC Worldwide Quarterly PC Tracker, objavljenem v začetku decembra. Naslednje le-to bo v svetu na trg poslanih le 3,8 odstotka več računalnikov kot lani, njihova skupna vrednost pa bo za 5,3 odstotka nižja od lanske. Najve-čjo rast v nekaj zadnjih letih beležijo novi trgi v Južni Ameriki, srednji Evropi ter na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Upadanje cen, vzpon dolarja in omejevanje posojil so imeli dramatičen učinek na potrošnike in financiranje prodajnih kanalov. IDC pričakuje, da bo obseg prodaje upadel v tretjem trimesečju 2009 v srednji in vzhodi Evropi ter Južni Ameriki, medtem ko se bo na Bližnjem vzhodu in v Afriki rast nadalje-vala, toda po nižji stopnji. Rast bo upočasnjena tudi na starejših trgih. V zahodni Evropi bo rast prodaje računalnikov, posebno zahvaljujoč povečevanju prodaje poceni prenosnikov, vztrajala pri razmeroma visokih šestih odstotkih, kar je precej manj od 20 odstotkov v letu 2008. V ZDA bo v letu 2009 prodaja upadla za skoraj tri odstotke, na Japonskem in v Kanadi pa se bo rast bistveno upočasnila.

▶

PRODAJA OSEBNIH RAČUNALNIKOV V LETIH 2007-2012 (V MILIJONIH ENOT)

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Namizni in strežniki 161.1 156.4 145.8 147.2 151.3 156.6

Prenosniki 108 145.9 168 200.8 240.5 285.7

Skupaj 269.1 302.3 313.9 348 391.9 442.3

Vir: IDC, 11/2008

Analitsko podjetje IDC v svoji nedavni reviziji napovedi o vplivu krize na informacijske tehnolo-gije (Economic Crisis Response: Worldwide IT Spending 2008-2012 Forecast Update) ocenjuje, da so IT ukoreninjene v številnih glavnih procesih in kot take osta-jajo odločilnega pomena za na-daljnje doseganje učinkovitosti in storilnosti.

Rast bo, ampak upočasnjena

IDC pričakuje v letu 2009 nadaljnjo rast potrošnje za IT v svetu, le da bo upočasnjena. Upo-raba IT bo v letu 2009 narasla za 2,6 odstotka, kar je precej manj kot so napovedovali še avgusta, ko so predvidevali 5,9-odstotno rast. Na ameriškem trgu IDC v letu 2009 pričakuje zmanjšanje rasti potrošnje IT na 0,9 odstot-ka. Poraba na Japonskem, v za-hodni Evropi in ZDA se bo vrtela okoli enega odstotka. Potrošnja v razvijajočih se gospodarstvih srednje in zahodne Evrope, Bli-žnjega vzhoda ter Afrike in Juž-ne Amerike bo še naprej beležila zdravo rast, toda na opazno nižji ravni kot v prejšnji napovedi.

Negativen scenarij je tudi »pozitiven«

Na ravni posameznih segmen-tov bo najbolj rasla prodaja pro-gramske opreme ter storitev IT, medtem ko bodo vložki v strojno opremo manjši kot v letu prej, z izjemo rešitev, namenjenih shra-njevanju. Po letu 2009 analitska hiša IDC pričakuje popolno okre-vanje trga, ki naj bi odtlej rasel z okrog šestodstotno letno stop-njo vse do konca napovednega obdobja v letu 2012. Kljub temu IDC ocenjuje, da bo v prihodnjih štirih letih zaradi upočasnjene porabe izgubljenih za več kot 300 milijard dolarjev prihodkov. IDC je v pomoč podjetjem pri načrtovanju za še bolj zaostrene razmere poslovanja razvila tudi negativni scenarij, v katerem je napoved rasti svetovnega bruto družbenega proizvoda za leto 2009 znižala na samo 0,3 od-stotka, kar je 1,5 odstotka nižje od trenutne napovedi in slabše kot v kateremkoli letu po drugi svetovni vojni.

Rezultat takšne negativne analize je 0,1-odstotna rast sve-tovne porabe za IT v letu 2009 ter negativna rast v ZDA, zahodni Evropi in na Japonskem. »Če-prav takšen negativni scenarij odraža pesimistična predvide-vanja, je poraba za IT pravzaprav dobra v primerjavi s prejšnjim upadom po dogodkih 11. septem-

bra 2001,« komentira Stephen Minton, podpredsednik pri IDC. »Podjetja trenutno namreč ni-majo na voljo možnosti, ki so jim omogočile odložitve nakupov po letu 2001 in zlomu pikakomov, saj bi bil to še večji pritisk na nji-hovo konkurenčnost.«

Telekomunikacije proti krizi Industrija mobilnih telefonov

doslej skoraj ni trpela posledice ekonomskih pretresov. Analit-sko podjetje In-Stat ocenjuje, da je sedanja kriza globlja kot katera koli druga odkar so se po-javili mobilni telefoni. Mobilna industrija je bila letos še zmeraj v razmeroma dobrem stanju, v naslednjih letih pa jo bodo doleteli udarci in turbulence. Prihodki od prodaje polprevod-nikov za mobilne telefone bodo v povprečju rasli po nizki 3,3-od-stotni letni stopnji. In-Stat oce-njuje, da bo letos poslanih na trg skupaj 1,2 milijarde mobilnikov, vendar se bo rast začela hitro zmanjševati. Mobilna industrija se bo v naslednjih letih srečala z doslej največjimi izzivi, ker se bo soočala s posledicami slabe eko-nomske rasti in pomanjkanjem novih funkcij, ki bi jih veljalo dodatno oglaševati.

Brezžične komunikacije bodo reševale IT

Analitsko podjetje Insight Research pa v svoji novi študiji o celotnem področju telekomu-nikacij v letu 2009 ocenjuje, da se bo ta v naslednjih petih letih

Kljub krizi je nekaj dobrih novic za ITIT se je krizi sposoben upreti bolj kot kdajkoli prej »Čeprav so se vse napovedi gospodarskih gibanj v nekaj dneh spremenile od zmerne rasti do drastičnega padca, je dobra novica, da se je IT bolj kot kdajkoli prej sposoben upreti negativnim vplivom upočasnjenega gospodarstva,« pravi John Gantz, vodja raziskav pri analitski hiši IDC. To je dobra novica tudi za direk-torje IT, ki so izpostavljeni največjem pritisku po IT krizi v letih 2001-2003.

IT ostaja odločilnega pomena za nadaljnje doseganje učinkovitosti in storilnosti. Zato bo lažje kljuboval krizi.▶

TRG OSEBNIH RAČUNALNIKOV

še naprej širila, kljub negotovem stanju finančnega in gospodar-skega trga. Insight v naslednjih petih letih napoveduje povpreč-no letno rast v višini 10,3 odstot-ka in prihodek 2,7 bilijona dolar-jev v letu 2013 na globalni ravni. Rast v brezžičnem sektorju bo višja kot rast v »žičnem«, v obeh pa bodo za več kot polovico rasti

najbolj zaslužne širokopasovne storitve. Njihova vrednost bo v letu 2009 narasla za 70 odstot-kov, medtem ko bo rast vredno-sti žičnih znašala skromnejših deset odstotkov. Telekomuni-kacije lahko tako precej poma-gajo pri ohranjanju razmeroma ugodnejše ravni splošne rasti v celotnem sektorju IKT.

Logitech, pionir v razvoju računalniških mišk v 80. letih, je na začetku decembra poslal na trg milijardno miško. Podjetje je bilo pomemben člen skoraj vseh inovacij v tehnologiji mišk in je vztrajno izboljševalo ta vseprisotni vmesnik med ljudmi in njihovimi digitalnimi izkušnjami. Z več kot milijardo uporabnikov računalnikov po vsem svetu in (glede na poročilo analitičnega podjetja Gartner) dodatno milijardo računalniških uporabnikov do leta 2014, bo Logitech nadaljeval z inovacijami, ki bodo razveseljevale naslednjo milijardo uporabnikov tudi kot »vhod« v na-prave prihodnosti.

Milijardna miška Logitecha

Samsung Electronics, vodilni proizvajalec mobilnih telefonov in teleko-munikacijskih sistemov, ki ga pri nas zastopa podjetje Janus, sporoča, da je njegov najnovejši mobilni telefon Samsung Innov8 osvojil nagra-do Asia Mobile Award za najboljši širokopasovni mobilnik/napravo, ki mu jo je podelila organizacija GSMA. Nagrado je prejel zaradi svojih izjemnih večpredstavnostnih zmogljivosti in visoke kakovosti vgraje-nega fotoaparata. Prvi Samsungov fotomobilnik z 8 milijoni slikovnih pik je primeren za uporabnike, ki želijo v vsakem trenutku biti sposobni zajema in shranjevanja najbolj dragocenih trenutkov, ponuja pa števil-na orodja za poosebljanje in urejanje fotografij, videov ter glasbe.

Samsung Innov8 z nagrado GSMA

Najnovejši GPS proizvod podjetja takeMS bo voznike varno in zaneslji-vo popeljal do želenega cilja. Uporaba naprave je enostavna in prijetna, s širokim naborom funkcij pa so inženirji podjetja takeMS poskrbeli za neomejene možnosti uporabe. Interakcija z napravo poteka preko vgrajenega 11-centimetrskega zaslona LCD občutljivega na dotik, s 65 tisoč barvnimi odtenki. Uporabnik lahko posluša napotke v več kot 20 jezikih (tudi v slovenščini). Naprava poleg standardnih navigacijskih funkcij omogoča tudi predvajanje glasbe in videa.

.takeMS za sproščeno potovanje



Matej Potokar, generalni direktor Microsofta Slovenija: »Svetovna

finančna in gospodarska kriza je hitro spremenila prednostne naloge v večini podjetij, ki so pri vlaganjih v informacijske in komunikacijske tehnologije previdnejša. V ospredju so zlasti rešitve, ki podjetjem omogočajo znižanje stroškov in povečanje storilnosti zaposle-nih. Kljub temu ni pametno pozabiti na stalna vlaganja v inovacije, ki so temelj novih poslovnih priložnosti in uspeha.

V tem trenutku je nemogoče napovedati, koliko časa bo trajala trenutna negotovost in kakšen bo končni učinek na delovna mesta in rast. Kljub temu smo pri Microsoftu optimistični glede dolgoročnih gospodarskih gibanj tako v Sloveniji kot po svetu.«

Robert Trnovec, predsednik uprave S&T Slovenija: »Kot odziv na krizo se bodo na eni strani

razvila podjetja s standardnimi IT storitvami, kjer bo najpomemb-nejša čim nižja cena, ter na drugi strani tako imenovani BITP partnerji (Business Innovation & Transformation Partner). Ti bodo ponujali celovite, uporabnikom prilagojene IT storitve, ki bodo odločilno vplivale na poslovanje posameznega podjetja. V S&T Slovenija kljub negativnim gibanjem na IT trgu beležimo 12-odstotno rast poslovanja. Hkrati

sledimo globalnim gibanjem in se razvijamo v strateškega BITP partnerja, saj verjamemo, da bo v pogojih krize in v prihodnosti rasel prav ta del IT trga.«

Mitja Hafner, vodja prodaje v Perftechu: »Tudi v sektorju IKT bomo čutili recesijo. Ocenju-

jemo, da posledice ne bodo tako hude kot v drugih sektorjih. Projekti v IT vplivajo na koristi in poslovanje podjetij (večja dodana vrednost, racionalizacija poslovanja, učinkovite odločitve), zato jih bodo podjetja primorana izpeljati, če se bodo želela izkopati iz omenjenega položaja. Na trgu je opaziti, da so morebit-ni novi naročniki postali previdni in občutiti je strah pred sprejet-jem odločitev. Posledično se daljša proces izbora izvajalca in prihaja do zamikov v datumu pričetka projektov. Perftech je

prisluhnil svojim strankam in namenil poseben poudarek razporeditvi finančne naložbe projekta na daljše časovno obdobje – obročno plačilo brez stroškov financiranja, fazni pristop …«

Gregor Banič, direktor prodaje v Si.mobilu: »Mobilne komunikacije so nepogrešljiv del

našega vsakdana in življenja brez mobilnega telefona si danes ne moremo več predstavljati. V teh časih potreba po komunikaciji le še raste, a hkrati bodo uporabni-ki bolj pazili na svoje stroške. V Si.mobilu smo pred kratkim predstavili novo ponudbo ZAME, s katero bodo uporabniki lahko dodatno prihranili in predvideli svoje stroške. Verjamem, da bodo sedaj še lažje ocenili, kateri operater jim za manj denarja ponuja več. Zato bo v prihajajo-

čem obdobju razumevanje uporabnikov glavno in prilagaja-nje njihovim potrebam formula za uspeh.«

Miha Žerko, prokurist in izvršni direktor, SRC.SI: »Kriza se pozna predvsem pri zmanjšanju

povpraševanja, prestavljanju projektov, manjši naklonjenosti do naložb in delno tudi plačilni disciplini strank. Naša naloga je zagotoviti stabilen denarni tok, zato je največ pozornosti usmerjeno na zapadle terjatve, izterjave, razmerje med terjatva-mi in obveznostmi ter na dobre odnose z bankami. Povečali smo nadzor nad stroški in omejili potrošnjo. Prvih devet mesecev je bilo za nas zelo dobrih, zato bomo rasli, pa tudi za 2009 še vedno načrtujemo rast. Na leto 2009 raje gledamo kot na priložnost. Priložnost, da

izboljšamo našo učinkovitost in da strankam ponudimo rešitve, ki jim bodo pomagale lažje prebroditi gospodarski položaj.«

Simon Šketa, vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu: »V Mobitelu pozorno

spremljamo dogajanje in bomo tudi v prihodnje zelo skrbno načrtovali poslovne dejavnosti ter optimirali poslovne odhodke. Zavedamo se, da v zaostrenih gospodarskih razmerah uporabniki še pazljiveje spreje-majo nakupne odločitve, zato bomo še bolj zavzeto skrbeli za privlačnost ponudbe, visoko zadovoljstvo uporabnikov ter odlično poprodajno podporo. Pri tem velja omeniti mnoge prednosti in poslovne priložnosti, ki izhajajo iz tega, da smo del največje telekomunikacijske skupine v Sloveniji.«

Domača IT podjetja zaenkrat še neobčutljiva na krizoKako bosta po njihovem mnenju svetovna finančna kriza in recesija vplivali na sektor IKT v Sloveniji? Ali že opažate vplive finančne krize in kako se boste prilagodili novim razmeram?

ANKETA

V tem času je še posebno po-membno, da ima podjetje vedno zagotovljeno preglednost nad svojim poslovanjem. Le tako lahko sprejema hitre in pravilne odločitve glede zniževanja stro-škov, podpore denarnemu toku ter za izkoriščanje konkurenčnih in tržnih priložnosti.

Rešitev so sistemi za poslovno obveščanje

Optimizacija poslovanja je glavni izziv današnjih organiza-cij. Po tem ko so v zadnjih 20 letih vlagale v implementacijo sistemov ERP, ki so temelj informacijske-ga sistema vsake organizacije, se sedaj nahajajo pred dilemo, kako izkoristiti zajete podatke in na tej podlagi optimizirati svoje odloča-nje. Sistemi ERP za ta namen iz veliko razlogov niso primerni, za-to so se razvili sistemi za poslov-no obveščanje, ki predstavljajo informacijsko infrastrukturo, s pomočjo katere je možno podatke iz poslovanja pretvoriti v koristne informacije in z njimi sprejemati ustrezne odločitve.

Glavni dejavniki uspeha Osnovne nasvete za učinkovi-

to analizo podatkov in čim večji izkoristek informacij v današ-njem času lahko povzamemo v naslednjih točkah:• Povečajte preglednost. Odkle-

nite ujete podatke in jih pre-gledujte na način, ki je za dani namen najbolj ustrezen – v obli-

ki nadzornih plošč, grafikonov, tabel ali poročil.

• Bodite prepričani, da je vaša odločitev pravilna. Pregledujte, združujte in primerjajte vse va-še podatke ter tako preučite vse vaše možnosti in alternative.

• Ukrepajte sedaj. Pomembno je, da so nove analitične aplikacije in poročila uporabnikom hitro na voljo in da se obstoječa lahko spreminjajo v nekaj minutah.

•Uporabite potenciale svojih za-poslenih. Vsi zaposleni morajo biti osredotočeni na nove prilož-nosti, zato je pomembno, da imajo vsi možnost enostavnega analiziranja podatkov.

Hitro oblikovanje odločitev Z učinkovitim BI orodjem

lahko glavne osebe v organizaciji hitro vidijo težave in priložnosti, saj tako orodje poveže podatke iz različnih virov in sistemov, s tem pa daje zaposlenim odgovore, ki jih potrebujejo za sprejemanje pravilnih odločitev. Zaposlenim se ni več potrebno ukvarjati s taktičnimi nalogami zbiranja in oblikovanja podatkov, ampak se lahko posvetijo analizi podatkov in hitremu oblikovanju pravih odločitev.

Čas za BI 2.0 Tradicionalne BI rešitve ni-

so najbolj ustrezna rešitev za ukrepanje in odločanje v razme-rah, ko je čas ena izmed glavnih komponent uspešnosti, hkrati pa je izredno pomembna hitra povrnitev naložbe in enostav-nost uporabe za vse zaposlene. BI orodja nove generacije ponu-jajo nove koncepte analize, zato nekateri avtorji zanje že upora-bljajo oznako BI 2.0. Enako kot je Web 2.0 povzročil tektonske premike glede našega razume-vanja in uporabe svetovnega spleta, nova BI orodja omogo-čajo nove in inovativne načine analize podatkov.

BI orodja nove generacije hkrati močno zmanjšujejo kom-pleksnost in stroške BI rešitev, saj njihovo delovanje ni več nujno pogojeno s podatkovnim skladiščem in OLAP kockami. Zaradi tega omogočajo tudi pre-cej bolj prilagodljiv način ana-lize in jo zaradi enostavnosti in intuitivnosti uporabe premi-kajo iz IT oddelkov k vsakemu zaposlenemu.

V gospodarski krizi pomen BI narasteBI orodja nove generacije močno zmanjšujejo kompleksnost in stroške BI rešitev V času pešanja gospodarst-va in negotovih razmer na trgu se veliko podjetij odloča za drastično zniža-nje naložb v informacijsko infrastrukturo. Med prvimi tarčami so sistemi za poslovno obveščanje (BI). Tako ravnanje lahko zelo negativno vpliva na poslovanje.

Primer nadzorne plošče za pregled finančnega stanja: Nadzorne plošče v različnih oblikah lahko uporabljajo zaposleni na različnih rav-neh odločanja.

▶

Boštjan Kožuh, Adacta, d. o. o.



»Računalništvo v oblaku je razmeroma nov koncept, ki se pod tem imenom intenzivno pojavlja šele od sredine leta 2007,« pravi Tavčar. V pribli-žno istem obdobju sta IBM in Google, kot zavzeta podpornika odprtokod nih sistemov, skupaj zagnala poseben, 30 milijonov dolarjev vreden raziskovalni projekt, namenjen populari-zaciji računalništva v oblaku predvsem med študenti. Eden od zanimivih pokazateljev prilju-bljenosti tega pojma je njegova iskanost v spletnih brskalnikih. Znana ra ziskovalna hiša Gartner ga uvršča med najbolj »vroče« tehnologije v letu 2008. »Sklepa-mo lahko,« dodaja Tavčar, »da se tudi v Sloveniji tovrstno računal-ništvo hitro uveljavlja. Predvsem med posamezniki, medtem ko so slovenska podjetja pri tovrstnih naložbah bolj zadržana.«

Uporaba zapletenih sistemov brez velikih vlaganj

Glavna prednost računal-ništva v oblaku je, da uporab-niku omogoča uporabo zaple-tenih informacijskih sistemov, ne da bi moral v ta namen imeti specializirana strokovna zna-nja ali vnaprej vlagati v drage infrastrukturne sisteme. To je privlačno tako za posameznike kot tudi za podjetja, katerim samostojno zagotavljanje vseh informacijskih potreb marsik-daj predstavlja velik kadrovski in finančni zalogaj. Ves čas pa se je treba zavedati, da poslu-jemo preko interneta, zato je ustrezno izvajanje varnostnih ukrepov nujno.

Uporabniški vmesniki stalno povezani v internet

Ponudnike računalništva v oblaku delimo na dve veliki skupini, pojasnjuje Tavčar. V eni so tisti, ki zagotavljajo ce-lotno infrastrukturo in osebje računalniških centrov, proce-sorskih in pomnilniških siste-mov, sistemske in aplikativne programske opreme. Drugo skupino predstavljajo ponudni-ki novih storitev. Pomemben pospeševalni dejavnik pri tem bo uvajanje novih uporabniških vmesnikov, ki bodo stalno po-vezani v internet – dlančnike in pametne telefone ter elek-

tronske knjige že uporabljamo, kmalu pa bomo imeli v inter-net povezane tudi računalnike, vgrajene na primer v oblačila ter seveda avtomobile in hišne naprave.

Ponudba za gospodarstva držav v razvoju

Tavčar poudarja, da ima IBM vodilno vlogo na področju ra-zvoja tehničnih sistemov, pri čemer gre izpostaviti njegovo inoviranje novih poslovnih mo-delov. Računalništvo v oblaku je gotovo eden od zelo obetavnih

Ko je IT »nekje«[RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ] Nov način raz

»Pri računalništvu v oblaku gre za uporabo IT zmogljivosti kot internetne storitve,« razlaga Andrej Tavčar, direktor poslovanja pri IBM Slovenija. Vsa infrastruktura, aplikacije in podatki so z vidika uporab-nika zagotovljeni »nekje« na internetu, uporabnik jih le po potrebi začasno pri-kliče na svojo terminalsko napravo.

Direktorji informatike so kot člani vodstva podjetja odgovorni za vse vidike in-formacijske tehnologije in informacijske sestave v pod-jetju: usmerjajo uporabo IT za doseganje ciljev podjetja in kot poznavalci tehnologije ter poslovnega procesa s per-spektive, ki presega meje ene poslovne funkcije, najlažje združujejo strategijo upora-be novih tehnoloških rešitev s poslovno strategijo podjetja. Tokrat bomo poskusili poiskati odgovor na vprašanje, kako naj direktor informatike ravna, da bo dobro sodeloval z upravo, nadzornim svetom in nosilci poslovnih funkcij.

Direktor IT lahko zagotovi informatiki večji vpliv

Odnos med upravo (pred-vsem predsednikom uprave) in direktorjem informatike je pomemben dejavnik pri delo-vanju mehanizmov upravlja-nja IT. Pozitivna naravnanost uprave in sprejemanje direk-torja informatike kot enako-vrednega sogovornika namreč lahko zagotovi informatiki večji vpliv in hkrati podporo strateškim pobudam, ki teme-ljijo na uporabi informacijske tehnologije. Po drugi strani pa nezaupanje in percepcija di-rektorja informatike kot le teh-nično in operativno naravnane osebe odriva informatiko v po-ložaj podpornega servisa, proč od informacij in pomembnih odločitev. S formalnega vidika – na primer članstva direktorja informatike v upravi – je raz-vidno, da tako rekoč ni večjega slovenskega podjetja, v kate-rem bi oseba s primarnimi iz-kušnjami v informatiki sedela v upravi družbe. Informatika že tako ne sodi med pomembnejše dejavnosti uprav.

Dejavno sodelovanje pri pripravi poslovne strategije

Vendar, če se direktor in-

formatike zaveda, da odnos ni nujno nekaj, kar je okamenelo in nespremenljivo, lahko načr-tno pristopi k spremembam. Začne namreč spreminjati svo-je veščine in naravnanost (na primer, več poslovnih znanj, razvoj vodstvenih veščin), ob tem da upošteva dejavnike v okolju (na primer, informa-cijska intenzivnost dejavno-sti, potrebe po spremembah zaradi pritiskov trga) in tre-nutne značilnosti odnosa z nadrejenim.

Odnos se bo spreminjal s pridobivanjem kredibilnosti: iz stanja nezaupanja in nego-tovosti se bo premik zgodil le, če bo direktor informatike skrbel za zanesljivo izvajanje kritičnih storitev, deloval kot vodja IT storitev, ki dobro razume poslovne zahteve in lahko z merjenjem dokaže, kako izpolnjuje dogovorjeno raven IT storitev. Za partner-ski odnos pa je pomembno, na primer, prevzemanje nalog zu-naj informatike, dejavno sode-lovanje pri pripravi poslovne strategije in usklajevanju IT strategije in procesov s poslov-no strategijo, pomoč posame-znikom iz vodstva podjetja pri uresničevanju njihovih ciljev, pridobivanje poslovnih znanj in veščin, izobraževanje članov uprave o možnostih uporabe novih tehnologij v poslovnih procesih.

Odnos med direktorjem IT in nadzornim svetom

Na odnos med direktorjem informatike in nadzornim sve-tom najbolj vpliva predsednik uprave, ki večinoma določa, ali je prisotnost direktorja in-formatike na seji nadzornega sveta potrebna in katera tema bo obravnavana. Prav tako lah-ko neformalno, glede na njun odnos, pri nadzornem svetu že vnaprej ustvari določeno podobo o nekaterih lastnostih direktorja informatike. Če pa že direktor informatike dobi pri-ložnost, da nadzornemu svetu nekaj predstavi ali pojasni, naj bi to naredil v korist nadzorne-ga sveta in nenazadnje tudi v svojo lastno.

Zavedati se je treba, da nad-zorni svet ne zanima informa-cijska tehnologija sama po sebi, ampak predvsem z vidika mo-žnosti za zagotavljanje konku-renčne prednosti, finančnih dosežkov, dolgoročnega strate-škega načrtovanja, upravljanja s tveganji.

Operativno delovanje jih zanima le, če pomembno vpli-va na katero izmed prejšnjih komponent. Zato je v pripravah nujno natančno identificirati teme in vprašanja za obravnavo na nadzornem svetu; posledice določenih dogodkov izražati na način, ki je članom nadzorne-ga sveta razumljiv (predvsem finančni vidik); predstaviti me-

Vloga direktorja IT pri upravlj[ IZ PRVE ROKE ] O upravljanju informacijskih tehnologij

V prejšnjih prispevkih o upravljanju IT so bile poleg splošnega koncepta predstavljene vloge nadzornega sveta, uprave in predstavnikov poslovnih funkcij pri sprejemanju pomembnejših odločitev v zvezi z informacijsko tehnologijo. Najbolj pomembno je upravljanje IT za direktorja infor-matike oziroma tako imenovanega CIO (Chief Information Officer).

Goran Šušnjar [email protected]

»Glavna prednost računalništva v oblakzapletenih informacijskih sistemov, ne dana strokovna znanja in drage infrastruktudirektor poslovanja v IBM Slovenija.

▶

Družba Avtenta.si je pridobila naziv SAP Certified Hosting Partner. Uspešno prestani revizijski postopek je potrdil, da Avtenta.si izpolnju-je vse tehnične zahteve za pridobitev tovrstnega naziva. SAP Certifi-ed Hosting Partner družbi omogoča, da svojim strankam zagotavlja vrhunske in celovite SAP rešitve in prevzame popolno skrb nad njimi. Urejena oblika zagotavljanja SAP storitev strankam omogoča osredo-točenost na njihovo temeljno dejavnost ob podpori enega najboljših ERP sistemov z merljivo kakovostjo IT storitev in ob znanem strošku.

Avtenta.si je postala SAP Certified Hosting Partner

Novomeško podjetje Infotehna praznuje 20. rojstni dan. Vstop v tre-tje desetletje delovanja so počastili s slavnostno akademijo v novo-meškem Kulturnem centru, ki se je je udeležilo 180 gostov iz osmih držav. V Infotehni se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami na področju rešitev za obvladovanje dokumentov in procesov, v farma-cevtski industriji pa veljajo za eno najuspešnejših podjetij v srednji Evropi. Svojim najbolj zvestim poslovnim partnerjem, med drugim domačima Krki in Leku, so podelili priznanja za uspešno sodelovanje, prav tako pa so se zahvalili svojim dolgoletnim sodelavcem.

Infotehna praznuje 20 let

V Ljubljani se je konec novembra odvijalo tradicionalno srečanje skupine uporabnikov SAP-jevih rešitev v Sloveniji – SUSAP. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2002 in od takrat organizira srečanja. SU-SAP trenutno šteje več kot 20 večjih domačih podjetij, vodstvo dru-štva po novem sestavljajo Robi Flego iz Cimosa, Črtomir Ješelnik iz Kovinoplastike Lož, Ivan Papič iz Iskratela ter Tonči Cerar iz Belinke.

Srečanje slovenskih uporabnikov SAP

Na Gospodarski zbornici Slovenije je Združenje za informatiko in tele-komunikacije podelilo tradicionalne nagrade Netko 2008 za najboljše poslovne in upravno spletne strani v sedmih kategorijah. Nagrado za strani s področja industrije, storitev, trgovine in financ je dobila Ribo-gojinica Fonda iz Portoroža (izvajalec Luks Studio), za strani ustanov državne in javne uprave pa Urad informacijske pooblaščenke (Nova vizija). Za strani medijev in informativnih portalov je nagrajen Žur-nal24 za projekt Vreme.net (Domenca), za strani internetnih storitev pa on-line trgovina Mimovrste (Domenca), za strani za predstavljanje produktov in blagovnih znamk pa Desetka (Innovatif). V kategoriji celovitega internetnega nastopa je nagrajen Mercator (Renderspace). Za inovativno komuniciranje in poslovanje z javnostmi je nagrajena Cockta.si (Innovatif). V ostri konkurenci uspešnih kreatorjev in odlič-nih internetnih mest je nagradu Netko za agencijo leta dobil Innovatif.

Podeljene nagrade Netko

NESKON^NO VELIK PREDAL ZA DOKUMENTE

Perftech.CiklonNT

Dokumentologija je Perftechova metodologija postavitve sodobnega

sistema za elektronsko upravljanje dokumentov.Obsega metode ustvarjanja, zajema, pretvorb, shranjevanja,

varnostno politiko, distribucijo, upravljanje, arhiviranje in uničevanje dokumentov.

Perftech.CiklonNT 2008 je rešitev nove generacije za upravljanje dokumentov skladno z dokumentologijo. Njena prednost je povezljivost z obstoječim informacijskim sistemom in velika prilagodljivost zahtevam uporabnika.

Omogoča mobilnost: dostop preko interneta in mobilnih naprav in centralno shrambo podatkov ob enostavni administraciji.

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled, www.perftech.si, infoÐperftech.sitel.: +386 4 579 01 00, fax: +386 4 579 02 00 PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 588 44 00, fax: +386 1 588 44 20 PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: +386 2 460 01 52Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihaila Pupina br. 10a-I/13, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 313 97 42, fax: +381 11 21 333 95Perftech Zagreb d.o.o., Zvonimira Rogoza 2, 10000 Zagreb, Hrva{ka tel.: +385 1 66 08416, fax: +385 1 60 43264



modelov, poleg tega pa tudi »na-ravni zaveznik« odprtokodnih iniciativ, ki jih IBM že vrsto let zagovarja, dodaja direktor po-slovanja IBM Slovenija.

V zadnjih mesecih je IBM v Braziliji, Indiji, Južni Koreji in Vietnamu odprl štiri nove ve-like centre za računalništvo v oblaku. Po vsem svetu jih ima skupaj 13, nam najbližji pa je na Irskem. Ponudba tovrstnih centrov je še posebno zanimiva za gospodarstva držav v razvo-ju. Za te trge je značilna visoka rast povpraševanja po IT zmo-

gljivostih, velika koncentracija usposobljenih kadrov in znanja, razmeroma cenena zemljišča in dokaj poceni električna energija.

»Po drugi strani pa si raz-iskovalne in gospodarske or-ganizacije v teh državah tež-ko privoščijo velike naložbe, povezane z vzpostavljanjem

klasičnih lastniških račun-skih centrov,« pravi Tavčar. V vietnamskem centru bodo največji delež zmogljivosti uporabljale univerze, ministr-stva in telekomunikacijski po-nudniki, v Braziliji pa bo med glavnimi uporabniki združenje tam kajšnjih proizvajalcev pro-gramske opreme Softex.

na internetu zvoja in delovanja IT

Kaj sodi v računalništvo v oblaku Računalništvo v oblaku je razmeroma nov pojem, ki vključuje in

združuje naslednje konceptualne rešitve zadnjih let: omrežno računalništvo (grid computing), kjer več manjših raču-

nalniških sistemov prek omrežja »združi moči« za reševanje račun-sko požrešnih nalog;

uslužnostno računalništvo (utility computing), ki predstavlja koncept ponujanja in obračunavanja procesorskih in pomnilniških kapacitet po dejanski uporabi, ter

avtonomno računalništvo (autonomic computing), kot imenu-jemo avtomatizirane računalniške sisteme, ki so sposobni visoke stopnje samoupravljanja.

▶

▶

▶

▶

OPREDELITEV

200 strokovnjakov šteje ekipa, ki

je v podjetju IBM zadolžena za širitev računalništva v oblaku.

▶

100 milijonov dolarjev je IBM na-

menil za naložbe v širitev raču-nalništva v oblaku.

▶

ŠTEVILKI

hanizme za upravljanje s tve-ganji, ki so implementirani, da bi neka konkretna zadeva bila pod nadzorom; redno spremlja-ti, kaj počnejo konkurenčna podjetja, da bi lahko naredili primerjavo lastnega okolja s konkurenčnim.

Dobro je treba poznati sodelavce

Včasih je pomembno vse-bino predstavitve prilagoditi pričakovanjem vplivnih članov nadzornega sveta, kar lahko zahteva dodatno raziskovanje njihovih prednosti. Vsebina predstavitve naj bi bila usklaje-na prej s predsednikom uprave oziroma drugimi člani vodstva, gradivo morda že prej posredo-vano udeležencem (formalno ali neformalno), da ne pride do neprijetnih presenečenj. V vsakem primeru pa mora biti predstavitev jedrnata, jasna, v skladu s pričakovanji, v stan-dardno dogovorjeni obliki in pravočasno zaključena.

Medtem ko sta prejšnji re-laciji z vidika direktorja infor-matike usmerjeni “navzgor”, odnos do predstavnikov poslov-nih funkcij poteka na isti rav-ni, čeprav zaradi tega ni nujno manj zahteven. Nujen pogoj za vzpostavitev uspešnega odnosa je poznavanje poslovanja: od strokovnih izrazov, ki jih so-delavci uporabljajo, do poteka glavnih procesov, pomembnej-

ših metrik za spremljanje do-sežkov ter načina nagrajevanja. Glavno vlogo pa imajo ljudje in odtod tudi nuja, da direktor informatike spozna predstav-nike poslovnih funkcij tudi kot posameznike, z njihovimi osebnimi cilji, osebnostnimi lastnostmi in kot nosilce po-membnih informacij. Pomoč pri doseganju njihovih ciljev se hitro povrne v obliki priznanja kompetentnosti, vzajemne po-zitivne usmerjenosti in potem večje kredibilnosti.

Potrebno je tudi upravljanje odnosov

Vendar si direktor infor-matike ne sme privoščiti ne-resničnih obljub, tistega, česar ni možno uresničiti. Pogajanja o tem, kaj je možno, se morajo zaključiti z občutkom, da sta obe strani dosegli vsaj svoje te-meljne cilje oziroma pričako-vanja. Izvedba dogovorjenega naj bi se zgodila po korakih, v manjših delih, da se z vsako iz-vedeno fazo krepi prepričanje, kako dejavnosti tečejo v pravo smer in da je uspeh neizogiben. Sprejemanje odgovornosti za neuspešno opravljeno delo in obojestranska udeležba pri ko-ristih iz naslova dobrih rezul-tatov sta, poleg medsebojnega zaupanja in predanosti, temelj partnerskega odnosa med di-rektorjem informatike in pred-stavniki poslovnih funkcij.

anju z vidika odnosov

Mag. Goran Šušnjar na podro-čju poslovne informatike deluje od leta 1983. Ukvarjal se je z razvo-jem programske opreme, sistem-sko administracijo, vodenjem pro-jektov ter vodenjem oddelkov ali služb za informatiko, v glavnem v velikih sistemih. Ima mednarodni certifikat CISA in naziv preizku-šenega revizorja informacijskih sistemov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Kot predavatelj je sodeloval na večini slovenskih konferenc, povezanih z IT.

▶

INFO

Kljub temu, da vlogo direk-torja informatike povezujemo z osebami s precej tehničnega znanja in strokovno brezhib-nostjo s področja informacij-skih tehnologij, je razvidno, da je v sklopu upravljanja IT zelo pomembno tudi upravljanje odnosov. Poleg osebnostnih značilnostih in upoštevanja splošno uveljavljenih vrednot imajo pri tem poseben pomen mehke veščine: dobro komu-niciranje, samoobvladovanje, pogajalske sposobnosti in ne-nazadnje nekoliko tudi poli-tična spretnost. Zaradi obsega relacij znotraj in zunaj pod-jetja je tako vloga direktorja informatike še najbolj podob-na vlogi direktorjev podjetij. Odtod izvira tista heretična misel, da je CIO novi CEO prihodnosti.

HP Elitebook je prejel na testiranju revije Monitor oznako za dober nakup: Zlati Monitor. HP je zmagovalec raziskave Trusted Brand (Zaupanja vredna blagovna znamka). ©2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Vse pravice pridržane. Celeron, Celeron Inside, Centrino, Centrino Inside, Core Inside, Intel, Intel Logo, Intel Atom, Intel Atom Inside, Intel Core, Intel Inside, Intel Inside Logo, Intel Viiv, Intel vPro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Viiv Inside, vPro Inside, Xeon, and Xeon Inside are trademarks of Intel Corporation in the U.S. and other countries. Microsoft in Windows sta registrirani blagovni znamki v lasti družbe Microsoft Corporation. Določene funkcije pri izdelkih z operacijskim sistemom Windows Vista zahtevajo napredno ali dodatno strojno opremo. Podrobnosti najdete na spletnem mestu www.microsoft.com/windowsvista/getready/hardwarereqs.mspx in www.microsoft.com/windowsvista/getready/capable.mspx. S pomočjo orodja Windows Vista Upgrade Advisor lahko ugotovite, katere funkcije operacijskega sistema Windows Vista lahko uporabljate v računalniku. Če želite prenesti orodje, obiščite spletno mesto www.windowsvista.com/upgradeadvisor. Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Hewlett-Packard d.o.o., Tivolska c.48, 1000 Ljubljana.

HP priporoča Windows Vista® Business.

hp.com/si/elitebook

Novi prenosnik HP Elitebook 6930p z Intel® Centrino® 2 procesorsko tehnologijo si zasluži vsak poslovnež, ki da kaj nase. Najboljši materiali in zasnova na podlagi letalske tehnologije ga postavljajo v sam vrh oblikovanja prenosnih računalnikov. Na zunaj se ponaša s trpežnim ohišjem, ki vzdrži udarce in praske. V notranjosti ga odlikujeta tehnologija HP 3D DriveGuard in šifriranje pogona, ki ščitita dragocene podatke pred poškodbami in vsiljivci. Poleg tega ga lahko opremite še z akumulatorjem, ki traja dolgih 24 ur. Doživite brezžični prenosnik, ki ima oboje: robustno zunanjost in pametno notranjost.

ku je, da uporabniku omogoča uporabo a bi moral v ta namen imeti specializira-urne sisteme,« pravi Andrej Tavčar, MBA,



6 tisoč obiskov mesečno na sple-

tišču iObčina opravijo zaposleni na občinah.

▶

10 tisoč obiskov mesečno na sple-

tišču iObčina opravijo občani.▶

Sistem iObčina je temelj de-lovanja različnih sistemov, ki bdijo nad najrazličnejšimi po-

datki. Vsebuje državne podatke iz Geodetske uprave RS (letalski posnetki), zemljiškega katastra (lastništva), registra prostorskih enot (naselja, šifrant ulic in hiš-nih številk), katastra stavb, re-gistra nepremičnin ... Na drugi strani se v sistem stekajo podatki

iObčina za računalniško pismene občane in občineSistem iObčina je temelj delovanja različnih sistemov

Ljubljansko podjetje Kaliopa, ki se pretežno ukvarja z geografskimi informacijskimi sistemi, je pripravilo spleti-šče, namenjeno komunikaciji občin z občani in podjetji v svojem okolišu. Občine, ki so že del sistema iObčina (teh je trenutno okoli 50), tako svojim občanom ponujajo bistveno enostavnejši dostop do javno dostopnih podatkov ter druge dodatne storitve ne zgolj informacijskega značaja.

[ ARHIVIRANJE ]

V zadnjih letih je varno hra-njenje podatkov postalo glavni sestavni del zaščite lastnine podjetja. Podatki, ki jih šči-timo, so znanje (know how), osebni podatki, občutljivi podatki, poslovne skrivnosti, podatki, označeni po drugih predpisih (davčna tajnost, bančna tajnost), in nenazadnje tajni podatki.

Iztok Tvrdy, arhitekt po-slovno kritičnih storitev pri HP Slovenija, meni, da razvoj ustreznih rešitev temelji na več dejavnikih, kot so nuj-nost varovanja zaupnih in občutljivih osebnih podat-kov, zagotavljanje skladnosti z vse bolj zahtevno mednaro-dno in lokalno zakonodajo in panožnimi pravili, nevarnost izgube ali kraje podatkov ter zagotavljanje razpoložljivosti informacijskih tehnologij.

Delo s tajnimi podatki zahteva veliko prilagoditev

Dobra varnost ni samo vprašanje tehnologije shra-njevanja podatkov, podjetje mora preučiti in ustrezno prilagoditi tudi svoje procese oziroma postopke za delo z ob-čutljivimi podatki. Po besedah Marjana Škrjanca, varnostne-ga svetovalca v podjetju Mi-ška, so pogoji za delo s tajnimi podatki zelo strogi. »Za izpol-nitev pogojev za delo s podat-ki, ki so označeni z ustrezno stopnjo tajnosti, je potrebno strokovno usposabljanje za-poslenih, podjetje pa mora zgraditi posebno upravno in

varnostno območje ter zago-toviti ustrezno opremo. Zatem mora pridobiti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za zaposlene, izdelati notranje akte o varovanju tajnih podat-kov, izdelati oceno ogroženosti in pripraviti ustrezne načrte varovanja, kar zopet pomeni prilagoditev organizacije de-la, saj le na tej podlagi lahko pridobi ustrezno varnostno dovoljenje. Delo z občutljivi-mi podatki je presneto resna stvar,« pravi Škrjanc.

Visoka varnost je konkurenčna prednost

Kot ugotavlja Škrjanc, se podjetja premalo zavedajo

Najstrožji staDelo z občutljivim

Varnost je eden največjih paradoksov digitalne dobe. Ogromni napredki na tehnološkem področju so namreč podjetjem, vladam in posameznikom omogočili številne nove načine zaščite in varovanja podatkov in informacij, hkrati pa se je povečalo tudi število in dostopnost orodij ter načinov za njihovo krajo.

ŠTEVILKI

Podjetij, ki iščejo najvarnejše hranjenje povisokim standardom za arhiviranje tajnih po▶

občinskega značaja: kanalizacija, vodovod, elektrika, občinski pro-storski načrt, podrobne definicije naselja in posameznih enot. Vse te podatke sistem zbere in obdela ter postreže v logični in razumlji-vi obliki – seveda posamezne ob-čutljive podatke le tistim, ki jim

je zakonsko omogočen vpogled vanje.

Lajšanje dela občinam Nova zakonodaja z zakonoma

o urejanju prostora in o graditvi objektov občinam ni prizanesla, saj jim je naložila težavno, a siste-matično in urejeno vodenje po-stopkov z upravljanjem prostor-skih podatkov. Slednje seveda od občin zahteva uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, ki skr-bijo za povezovanje in prepleta-nje najrazličnejših podatkovnih zbirk. Sistem iObčina obvlada prav to – povezovanje vseh vrst podatkov (in vsebin) ter njihovo pregledovanje in poizvedovanje v uporabniku prijazni obliki.

Modularna zgradba Internetni sistem iObčina je

v celoti zgrajen modularno, kar ga naredi primernega tako za majhne kot tudi velike občine. Omogočeno je namreč posto-pno nadgrajevanje podatkovnih zbirk in vsebin glede na preostala elek tronska stanja urejenosti po-datkov v posamezni občini, zato sistem lahko raste z njo. Posa-meznih modulov je več kot deset. Osnovni, s katerim posamezna občina vstopi v sistem iObčina, je na voljo za 150 evrov na mesec.

Deluje 24 ur na dan Dodana vrednost sistema iOb-

čina se ne kaže zgolj v magični povezavi najrazličnejših vrst podatkov znotraj občine in z njo povezanih podjetij ter državne uprave, temveč tudi v ogromnih časovnih prihrankih. Sistem je uporabnikom dostopen 24 ur na dan in občutno zmanjša gnečo na lokalnih upravnih enotah, saj je skoraj polovica dela uslužbencev v omenjenih organizacijah name-njenega seznanjanja občanov s podatki, ki bi jih lahko pridobili tudi preko spleta.

BARVNO TISKANJESAMO ZA

Konica Minolta Slovenija, d.o.o., Vodovodna 101, Ljubljana, www.konicaminolta.si

C200že od 2.290 € + ddv

Slik

a ap

arat

a je

bim

bolič

na!

b a r v n o i n è b t i s k a n j e A 5 d o A 3 +b a r v n o i n è b k o p i r a n j e A 5 d o A 3 +b a r v n o i n è b s k e n i r a n j e A 5 d o A 3 +m r e ž n o t i s k a n j e i n s k e n i r a n j eA 4 b a r v n i i z p i s s a m o z a **V ceno je upoštevan toner (C,M,Y,K) ob 5% pokritosti na barvo brez DDV!

Varnostne rešitve / Security SolutionsI. Svetovanje na področju varnosti / Security consulting

II. Inženiring na področju varnosti / Security engineering

III. Razvoj na področju varnosti / Security development

IV. Kriptografska oprema / Cryptographic equipment• Varne mrežne rešitve / Secure networking solutions - Crypto IP• Varne Point to Point rešitve / Secure Point-to-Point solutions - Crypto

Phone, FAX, Voice, Video, DATA (X.21, G.703/704, EtherLink, Fibre Channel, SONET, ATM …)

• Varne Mobilne rešitve / Secure Mobile solutions - Crypto Mobile IP, GSM, Disc (USB disc, USB key…)

• Varne Storage rešitve / Secure storage solutions - Crypto Disc Array, Tape Library

V. TEMPEST in robustna oprema / TEMPEST and Ruggedized Equipment

• TEMPEST Oprema / TEMPEST Equipment računalniki, zasloni, strežniki, komunikacijska oprema / computers, monitors, servers, printers, communication equipment

• Robustna oprema / Ruggedized Equipment• TEMPEST Prostori / TEMPEST Room

VI. Servis in vzdrževanje / Service and maintenance

Blagovne znamke, ki jih zastopamo / Trademarks that we represent

• Business Security• CIS Secure Computing • Crypto • Dell• Hetra

• High Density Devices • Kongsberg • nCipher • Rohde&Schwarz • SafeNet

• Sectra Communications• Secunet • Thales



Zakonodaja obstaja V Sloveniji imamo več predpisov, ki urejajo področje rokovanja

s tajnimi podatki: Zakon o tajnih podatkih (ZTP), Uredba o varo-vanju tajnih podatkov, Uredba o varovanju tajnih podatkov v ko-munikacijsko informacijskih sistemih, Uredba o varnostnem pre-verjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, Uredba o spremembah, Uredbe o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, Uredba o načinu in postopku ugo-tavljanja pogojev za izdajo varnostnega dovoljenja organizaciji in Sklep o določitvi pogojev za varnostnotehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja. Že ta seznam daje jasno vedeti, da varnosti podatkov v poslovnem svetu ne jemljemo zlahka.

Evropske direktive Varno hranjenje podatkov obravnava tudi evropska direktiva

Data Protection Directive, ki varuje pravice posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov pri poslovanju in zagotavljanju stori-tev. Z zelo obsežnimi zahtevami se srečujejo telekomunikacijska podjetja, katerim evropska direktiva Data Retention Directive na-laga varno hranjenje velike količne podatkov iz njihovih omrežij. Finančne ustanove, ki obdelujejo, hranijo ali posredujejo podatke o transakcijah s kreditnimi karticami, morajo upoštevati strog varnostni standard PCI DSS. Število podjetij, ki se srečuje s temi in podobnimi zahtevami, je vsak dan večje.

Prvi odgovor: šifriranje Šifriranje podatkov zahteva ustrezno programsko in strojno

opremo. To so na primer rešitve za shranjevanje vseh revizijskih sledi podjetja pri delu z občutljivimi ali tajnimi podatki, rešitve za centralizirano upravljanje vse večjega števila šifrirnih ključev in zagotavljanje njihove razpoložljivosti ter strojna oprema za izva-janje šifriranja.

▶

▶

▶

prednosti, ki jih posedujejo s pridobitvijo varnostnega dovo-ljenja organizaciji, predvsem pa pridobitve naziva varnega objekta FSC (Facility Securi-ty Clearence) za EU in NATO. »Podjetja, ki bodo pridobila te certifikate, bodo lahko nasto-pala na javnih naročilih zaupne narave v Republiki Sloveniji, v državah EU in v zvezi NATO. Recesija, v kateri se trenutno nahajamo, bo po mojem mnenju na področju varovanja podatkov zahtevala še več angažiranosti in skrbi za ustrezno varovanje podatkov, saj bo pridobitev po-sla v teh težkih gospodarskih razmerah pomenilo ključ do re-šitve oziroma uspeha,« je očitne

prednosti znotraj in zunaj naših meja predstavil Škrjanc.

V prihodnje še ostreje Podjetij, ki iščejo najvarnejše

hranjenje podatkov, je iz dneva v dan več, vendar ta nimajo na voljo prav veliko komercial-nih podatkovnih skladišč, ki bi ustrezala visokim standardom za shranjevanje/arhiviranje tajnih podatkov. To je bržkone posledica nezaupljivosti usta-nov, ki rokujejo s podatki visoke stopnje tajnosti. Vendar se tudi na tem področju stvari premi-kajo naprej, saj nekatera večja podjetja, zavarovalnice, banke in pošte svoje podatke pod po-sebnimi pogoji (povečanje varo-

ndardi za hranjenje podatkovmi podatki je presneto resna stvar

»Pričakovati je, da bodo zako-nodajne in druge zahteve postaja-le vse ostrejše,« pravi Iztok Tvrdy, arhitekt poslovno kritičnih storitev pri HP Slovenija.

▶ Recesija bo zahtevala še več angažiranosti in skrbi za ustrezno varovanje podatkov,« pravi Marjan Škrjanc, varnostni svetovalec v podjetju Miška.

▶

vanja informacij s kriptografsko opremo za prenos, hranjenje in arhiviranje tajnih podatkov) že zaupajo tudi komercialnim po-datkovnim skladiščem.

»Pričakovati je, da bodo zakonodajne in druge zahteve postajale vse ostrejše, kar bo tako ponudnike storitev kot njihove stranke, zlasti tiste, ki so prisotne v več državah z raz-likami v zakonodaji, postavilo pred vse bolj zahtevne izzive. Vlaganja v izboljšanje varnosti so zaradi še kako otipljivih po-sledic – kazni regulatorjev, tožb strank ali partnerjev ter nepo-srednih izgub zaradi prekinitev poslovanja – neizogibna,« je še dejal Tvrdy.

VARNOST NA PAPIRJU

odatkov, je iz dneva v dan več, vendar ta nimajo na voljo prav veliko komercialnih podatkovnih skladišč, ki bi ustrezala odatkov.

Podjetje FMC, del skupine FMC Group, je v pritličju ljubljanske-ga nakupovalnega središča Citypark odprlo Sony Center – prvi tovrstni center s ponudbo elektronike široke potrošnje pri nas. Trgovina bo na enem mestu združevala bogato ponudbo vo-dilnega svetovnega ponud-nika avdiovizualne elektronike in informacijskih tehnologij. S tem je FMC dodal v svoj nabor rešitev tudi izdelke blagovne znamke Sony, s pomočjo stra-tegije celovite ponudbe izdelkov ene blagovne znamke na enem mestu pa namerava obogatiti predvsem ponudbo računalniške opreme in elektronike široke po-trošnje. Kupcem bo pri nakupnih odločitvah pomagalo strokovno osebje, k prijetni celoviti izkušnji nakupa pa bosta prispevala tudi poprodajna podpora in popolna razširitev garancije, ki bo veljala za vse kupljene izdelke.

FMC odprl prvi Sony Center v Sloveniji

Predsednik uprave družbe Si.mobil Dejan Turk in mariborski župan Franc Kangler sta odprla prenovljeni Si.mobilov prodajni center na Glavnem trgu 17b v Mariboru. Center je najsodob-nejši v prodajni mreži Si.mobila, v ospredje pa postavlja uporab-niško izkušnjo in je zgrajen z mi-slijo na okolje. Si.mobil je postal pooblaščeni Applov prodajalec in v prenovljenem prodajnem centru prvič ponudil tudi Applove izdelke. Obiskovalci bodo lahko mobilne telefone iz ponudbe interaktivno primerjali, osebje centra pa jim bo pri tem sveto-valo in ponujalo pomoč. V skrbi za okolje so dosedanjo osvetlitev zamenjale varčne žarnice in LED diode, ki bistveno znižujejo pora-bo električne energije v posloval-nici. Poleg tega so tako kot tudi v vseh drugih Si.mobilovih centrih namestili posebne zabojnike za reciklažo.

V Mariboru odprli najsodobnejši Si.mobilov center

Hitra rast količine digitalnih podatkov, ki imajo vse večji pomen za učinkovito delo-vanje podjetij, pomeni vse večje stroške. Stroški, ki nastanejo pri posameznem dokumentu, so zanemarljivo nizki, ko pa jih seštejemo, so presenetljivo visoki. V stroške pri tovrstnih procesih uvrščamo papir, tiskanje, transport, zajem, hrambo v fizični in elek-tronski obliki. Vzpostavitev lastnega centra za varova-nje in arhiviranje digitalnih vsebin pa pomeni veliko finančno obremenitev za podjetje.

Zadnja leta opažamo rast števila ponudnikov varovanja, arhiviranja in obvladovanja di-gitalnih vsebin. Razpon ponud-nikov sega od brezplačnih, kjer

razmeroma hitro ugotovimo, da je raven zasebnosti in varnosti nizka, pa vse do ponudnikov, ki ponujajo zakonsko skladno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V Sloveniji nam ZVDAGA, UVDAGA in ETZ podrobno nakazujejo smernice za oblikovanje informacijskega okolja, ki poleg pravne varnosti zagotavlja tudi varno hrambo podatkov pod najstrožjimi pogoji.

Kakovostni center za varovanje in arhiviranje

Učinkovito in kakovostno varovanje podatkov lahko zagotavljajo le tisti, ki imajo posebno v ta namen ustrezno opremljene in varovane pro-store, tako imenovane »varne sobe«, ki so zgrajene na podlagi visokih standardov zaščite. Ka-kovostni center za varovanje in

arhiviranje podatkov mora za omogočanje najvišje stopnje varnosti, zanesljivosti in zmog-ljivosti zagotavljati:

• podvojene varnostne lokacije, kjer je celotna tehnološka infrastruktura podvojena in se nahaja na dveh geografsko ločenih lokacijah. Shranjevanje podatkov poteka na obeh lokacijah hkrati. Ob izpa-du ene lokacije varnostno shranjevanje takoj prevzame druga. Ker se lokaciji naha-jata na različnih potresnih območjih in sta oddaljeni več kot 50 kilometrov, sta zavarovani pred hkratnim izpadom zaradi naravnih katastrof (potresi, popla-ve, zemeljski vdori, rušilni vetrovi, požari ...). Posebna zaščita varuje naprave pred atomskim udarom ter pred

drugimi elektromagnetnimi napadi.

• vrhunsko infrastrukturo, saj le uporaba visoko zmog-ljivih strežnikov zagotavlja hitro delovanje storitev ne glede na število uporabni-kov. Najboljši pomnilniški strežniki, zgrajeni posebno za varovanje podatkov in ar-hiviranje digitalnih vsebin, skrbijo za hrambo podatkov. Celotno strežniško infra-strukturo ter shranjevanje podatkov pa obvladuje naj-bolj izpopolnjena program-ska oprema.

• omrežno varnost, ki zago-tavlja, da je dostop do podat-kov varovan z vrhunskimi tehnologijami za celovito zaščito pred vdori, škodlji-vimi programi ter nepoo-blaščeno uporabo. Strojne požarne pregrade skrbijo za

omejevanje dostopa do in-ternega omrežja in so pod-vojene. Posebni internetni prehodi skrbijo za varno šifrirano povezovanje v interno zaščiteno omrežje. Dostop do centra je mogoč le preko unikatnega uporab-niškega imena in gesla. Vsi sumljivi poskusi dostopanja do podatkov se beležijo in pregledujejo.

• večkratne optične poveza-ve, s katerimi se zagotavlja neprekinjen dostop ter hi-tro in zanesljivo prenašanje podatkov.

• fizično varnost in orga-nizacijo, kjer je dostop do centrov na obeh lokacijah nadzorovan in omejen z naprednimi varnostnimi sistemi, detektorji gibanja in video nadzorom. Ponu-dnik mora imeti potrjena

notranja pravila za izvaja-nje storitev elektronskega arhiviranja, po katerih iz-vaja delovne in tehnolo-ške postopke po veljavni zakonodaji.

• nadzorovano delovno okolje, ki se zagotavlja z zaščitenimi in podvojeni-mi napeljavami. Vsak cen-ter ima zmogljiv generator in sistem neprekinjenega napajanja ter oskrbo z last-nim gorivom. Nadzor kli-matskih naprav zagotavlja optimalno temperaturo in zračno vlažnost za delovanje naprav. Prav tako je na obeh lokacijah obvezen sistem od-vodnjavanja in protipožarna zaščita.

• neprekinjeno podporo (24/7/365).

Peter Strah, Simt d.o.o.

Kako pa vi varujete vaše dragoceno premoženje – podatke?



Pomembno pri izbiri ponudnika elektronskega arhiviranja

Upoštevanje standardov in zakonodaje

Obvladovanje poslovnih pro-cesov

Izkušnje pri obvladovanju dokumentacije skozi celotno življenjsko dobo

Izkušnje iz razvoja informa-cijskih rešitev za velike organi-zacije

Možnost interoperabilnega povezovanja z obstoječimi po-slovnimi sistemi in aplikacijami

Uspešni referenčni projekti

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Kaj pomeni vzpostavitev Centra za elektronsko arhi-viranje za podjetje Genis?

Gre za prelomnico v našem poslovanju. Vstopamo v hitro rastoče področje informacijskih storitev ter poenostavljamo za-konska, tehnološka in organiza-cijska vprašanja brezpapirnega poslovanja. Genis OPA! so prve iz nabora naših novih informa-cijskih storitev, ki podjetjem omogočajo preskok v poslov-ni učinkovitosti in kakovosti. Danes torej lahko ponudimo storitev dolgoročne hrambe elektronskih dokumentov po zakonih ter celoten nabor spre-mljajočih storitev. To so na pri-mer priprava notranjih pravil, reinženiring poslovnih proce-

sov, povezovanje s poslovnim informacijskim sistemom na-ročnika ter izdelava inovativnih interoperabilnih rešitev.

Kako ste snovali storitve OPA!?

Storitve Genis OPA! so za-snovane na naših dolgoletnih

praksah iz razvoja rešitev za elektronsko poslovanje podje-tij in javne uprave. Sam projekt, ki obsega vzpostavitev tehnične infrastrukture ter organizacije, poteka že vse leto. Elektronski arhiv je na nek način pika na i

v naši ponudbi informacijskih rešitev in storitev za elektronsko poslovanje.

Zakaj je Center za elek-tronsko arhiviranje okolju prijazen arhiv?

Elektronsko arhiviranje je okolju prijazno z različnih vi-dikov. Zmanjšuje skupne stroške pisarniškega poslovanja zaradi manjše porabe papirja, odpravlja potrebe po tiskanju in shranje-vanju papirne dokumentacije. Najpomembnejša pridobitev je možnost izvajanja celovitega elektronskega poslovanja – od nastanka in uporabe dokumen-tacije do njenega trajnega shra-njevanja. To omogoča odpravo ročnega dela in rutinskih opravil, postopki potekajo hitreje in bolj nadzorovano. V organizacijah, kjer je ogromno dela s papir-nimi dokumenti, na primer v zdravstvu, so možni bistveni prihranki z uporabo e-napo-tnic, e-receptov in elektronskih map zdravljenj pacientov. Gre za prihranke pri pomembnih poslovnih virih, od dela do teh-nologij. Vse je odvisno od potreb in inovativnosti uporabnika ter sposobnosti izvajalca. Z uvedbo elektronskega arhivskega gradi-va se lahko poenostavi sodelova-nje vseh v vrednostni verigi. Na-šim partnerjem pri tem dodatno pomagamo z dobrimi praksami in preizkušenimi informacij-skimi rešitvami za elektronsko poslovanje.

Kdaj pričakujete razmah elektronskega arhivira-nja?

Podjetja se bodo morala za-vedati, da je elektronsko arhivi-ranje edini pravi način za dolgo-ročno shranjevanje poslovnih vsebin. Ni pa tako enostavno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Brezpapirno poslovanje je vrh ledene gore. Začne se pri odkri-vanju vrst in obsega dokumen-tacije, ki nastaja pri poslovanju ali opravljanju dejavnosti. To pomeni, da morajo podjetja po-novno pregledati poslovne pro-cese in jih optimizirati. Uvedba elektronskega arhiviranja je pri-ložnost za vzpostavitev inovativ-nih informacijskih storitev za zaposlene, stranke in poslovne partnerje, preizkušanje novih poslovnih modelov. Glede na to, da je zakonodaja v uporabi že več kot eno leto, je pričakovati, da bodo podjetja k elektronskemu arhiviranju spodbudili stroški, povečanje storilnosti ter borba za stranke.

Na trgu je vedno več po-nudbe. Z elektronskim arhi-viranjem se poleg ponudni-kov informacijskih rešitev ukvarjajo tudi tradicionalni arhivarji ...

Glede na velikost trga, to je skoraj vsako slovensko podjetje, je tudi veliko prostora za razvoj konkurence. Mislim, da bo imelo pomembno vlogo pri izbiri po-nudnika njegovo obvladovanje

poslovnih procesov. Na tem me-stu so zagotovo v prednosti po-nudniki informacijskih rešitev. Vprašanje je, kako bodo izbirali uporabniki. Ali bodo imeli dovolj znanja, da bi izkoristili prednosti elektronskega arhiviranja pri iz-boljšavah poslovnih procesov.

Kdo so uporabniki elek-tronskega arhiviranja?

Uporaba elektronskega ar-hiviranja je pravzaprav odvisna od poslovnega procesa in vrste dokumentacije. Realno je pri-čakovati, da bodo elektronsko shranjevali v večini srednjih in velikih podjetij. Pomembna je uporaba elektronskega arhivira-nja v zdravstvu, pri zaposlovanju in tako rekoč v vseh postopkih javne uprave. Zavedati se je po-trebno tudi celotne internetne industrije. Ljudje uporabljajo vedno več elektronskih storitev javne uprave, ker jim poenosta-vljajo življenje. Logično je, da bodo uradni dokumenti, na pri-mer prodajna pogodba, račun ali neka vloga na upravni enoti, slej ali prej vsi v elektronski obliki. Seveda je potrebno upoštevati uporabniške zahteve, ki pa so lahko pogojene z digitalno loč-nico. Vsi namreč interneta ne uporabljajo.

Kako lahko informacijska podjetja pomagajo pri recesiji?

Storitve so zagotovo podro-čje, ki bi lahko pripomoglo k optimizaciji stroškov in virov na področju informacijskih teh-nologij. Podjetja so prisiljena v kleščenje stroškov. Pametno bi bilo, da proračunov za IT ne zmanjšujejo. To jim bo lahko bistveno pomagalo pri zmanj-ševanju administrativnega de-la ter povečanju odzivnosti na prodajne priložnosti.

Okolju prijazno elektronsko arhiviranje za recesijo

[ INTERVJU ] Stane Štefančič predstavlja Center za elektronsko arhiviranje

V podjetju Genis so prejšnji teden uradno predstavili Center za elektronsko arhiviranje, v katerem bodo na voljo storitve za varno dolgoročno hrambo poslovne dokumentacije GenisOPA! O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja, Stanetom Štefančičem.

Tako pravi Stane Štefančič, direktor podjetja Genis. ▶

Elektronsko arhiviranje je edini pravi način za dolgoročno shranjevanje poslovnih vsebin.

NASVET

Storitve zaarhiviranjesodobnegaposlovanja.

www.genisopa.si

Ekonomski uspeh je danes vedno bolj odvisen od uporabe sredstev, s katerimi lahko kar najveè prihranimo. S pomoèjo zanesljivih veèopravilnih naprav in tiskalnikov iz KYOCERE boste na pravi poti – da uspete in prihranite. Na osnovi veèdesetletnih izkušenj in ekspertni tehnologiji za obdelavo keramike, lahko z gotovostjo jamèimo za kakovostno delovanje naprav in nedosegljivo nizko ceno tiskanja. Vse za vašo prednost – stran za stranjo.

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

KER VSAKA STRAN ŠTEJEZA VAŠ EKONOMSKI USPEH

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com



Koliko ste zadovoljni z letošnjim poslovanjem in razvojem podjetja?Letošnje poslovanje je v skladu z našimi načrti in pričakovanji glede na velikost slovenskega trga. Smo pa tudi prisotni na drugih trgih, kjer smo priča-kovano poslovanje presegli. V Mikrografiji smo v letu 2007 veliko pozornosti posvetili ra-zvoju podjetja kot takega, saj je rast poslovanja narekovala tudi prilagoditev organizacije ter notranje organiziranosti poslovanja. Organizacijske spremembe že prinašajo bi-stvene prednosti, boljšo pregle-dnost poslovnih procesov ter tudi racionalnejše poslovanje podjetja.

Kakšne načrte imate za naslednje leto, ko bo gospo-darska kriza po vseh napo-vedih še globlja?Kljub slabšim napovedim, na-črtovanih naložb v IT tehno-logijo in razvoj v naslednjem letu ne bomo zmanjševali, ker se zadevamo, da bomo le na tak način še naprej konkurenčni in sposobni zagotavljali storitve ustrezne kakovosti. Od naroč-nikov pričakujemo povpraše-vanje po rešitvah, ki bodo za njih bolj ugodne. Vsekakor pa pričakujemo nadaljnjo rast ter povečano povpraševanje naroč-nikov zunaj naših meja. Na po-slovanje v prihodnje gledamo v naši družbi zelo optimistično, saj se zavedamo naših pred-nosti, ki niso le cenovna spre-jemljivost, temveč predvsem kakovost storitev ter izkušnje nam podobnih podjetij na raz-ličnih trgih, kjer kljub vse bolj globoki krizi še vedno beležijo rast zanimanja za opravljanje tovrstnih storitev.

Ali boste kaj spreminjali v svoji ponudbi rešitev in storitev?Vsekakor bomo v prihodnje prilagodili in nadalje razvijali storitve ter jih prilagajali po-trebam naročnikov. Pri tem bo zelo pomembno uvajanje novosti.

Koliko se naša podjetja zavedajo koristi, ki jim jo ponuja prehod na sodobno urejanje dokumentov in arhiviranje?Samo zavedanje o prednostih in že kar nujnosti prehoda na

elektronsko arhiviranje in ob-vladovanje dokumentov je v podjetjih prisotno že dalj časa, dodatna spodbuda k zavedanju o nujnosti pa je bila tudi dopol-nitev in ureditev tega področja z zakonodajnega vidika. Podje-tja, ki so se tovrstnih projektov lotila že v preteklosti in izkori-stila možnosti, ki so na voljo, pa se lahko danes že pohvalijo z visokimi prihranki, boljša pa je tudi urejenost poslovanja ter posledično tudi konkurenčnost. Trenutno stanje na trgu, ki je predvsem posledica krize, bo narekovala podjetjem iskanje rešitev za zniževanje stroškov in boljše poslovanje, kar jim z našimi rešitvami tudi zagota-vljamo. Upravičenost uvedbe elektronskega arhiviranja ter obvladovanja dokumentov se pokaže predvsem pri iz-delavi primerjave stroškov procesov elektronskega ter na drugi strani klasičnega ozi-roma papirnega obvladovanja dokumentacije.

Po katerem sistemu arhi-viranja in obvladovanja do-kumentov je pri nas največje povpraševanje?O povpraševanju glede siste-mov za arhiviranje in obvla-dovanje dokumentov je bilo že veliko polemik. Najboljši so sistemi, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem delu ter prina-šajo koristi. Vsekakor mora biti sistem skladen z zakonodajo, kar v Sloveniji potrjuje Arhiv RS, prednost posameznih sis-temov pa je tudi njihova širša uporaba, predvsem znotraj Evropske unije, saj v prihodnjih letih pričakujemo poenotenje zahtev na tem območju. Priča-kovanja podjetij so predvsem, da se papirna dokumentacija na vhodu v podjetje oziroma v procese digitalizira in potem naprej potuje zgolj v elektron-ski obliki. Vse bolj pereče je tudi področje arhiviranja ele-ktronske pošte, medtem ko so zahteve po povezavah z drugimi sistemi že nujnost. To mislimo predvsem na različne transak-cijske oziroma ERP sisteme, portale in druge rešitve, ki so v podjetjih v uporabi.

Kako gledate na vlogo elek-tronskega arhiviranja v času gospodarske krize?Gospodarska kriza, ki trenutno vlada v svetu, ima in bo tudi v prihodnje prinesla določene posledice. Podjetja bodo ozi-roma bomo morala vse več po-zornosti posvetiti optimizaciji poslovanja ter iskanju notra-njih rezerv. Ena od možnosti optimizacije je prav uvedba elektronskega arhiviranja. Pri tem je možna uporaba različnih strategij. Ena od možnosti je postavitev lastnega sistema ali pa najem sistema kot zunanje storitve (outsorcing). Odločitev je odvisna od več dejavnikov,

med drugim tudi od ekonom-skega. V Mikrografiji ponujamo možnost implementacij različ-nih strategij, saj smo na podlagi v preteklih letih pridobljenih izkušenj prepričani, da rešitev ni samo ena.

Kako pa vidite vlogo do-k u m e n t n i h s i s t e m o v in arhiviranja v bližnji prihodnosti?Omenjeno področje se je v za-dnjih letih zelo razvilo in napo-vedi so, da se bo tako gibanje tu-di nadaljevalo. V Sloveniji smo zadevo podprli tudi z ustrezno zakonodajo, ki nam sedaj omo-goča vse pravne podlage za so-dobno poslovanje ter nadzor nad ponudniki tovrstnih rešitev in storitev. Prihodnja gibanja oziroma raziskave kažejo, da se bo trg obnašal podobno kot na področju strojne opreme, kjer bodo velik del trga prevze-li svetovno znani proizvajalci. Razlogi za to so, da manjši ne zmorejo slediti hitremu razvoju vseh standardov in integracij, ki jih to področje zahteva.

Kaj še načrtujete v vašem podjetju za naslednja leta?V naslednjih letih pričakujemo zmerno nadaljnjo rast družbe z uvajanjem novih inovativnih storitev ter povečevanje tržne-ga deleža tako v Sloveniji kot na tujih trgih. V zelo kratkem ob-dobju pričakujemo pridobitev standarda ISO 27001 na podro-čju informacijske varnosti, pri-dobitev akreditacije ponudnika storitev pri Arhivu RS ter razvoj novih storitev, ki jih omogočajo današnje tehnologije. Te pa so nujnost za nadaljnji razvoj in rast podjetja.

Načrtovanih naložb kljub krizi ne bomo zmanjševali

[ INTERVJU ] Boštjan Gaberc o načrtih podjetja Mikrografija

V podjetju Mikrografija, enemu vodilnih na področju rešitev sodobnih sistemov arhiviranja in obvladovanja dokumentov, poleg klasičnega in elektronskega arhiviranja izvajajo tudi celoten proces posodobitve arhivov. O storitvah, poslovanju in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem, Boštjanom Gabercem.

Tako pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija.

▶

Ena od možnosti optimizacije poslovanja je uvedba elektronskega arhiviranja.



Tudi ponudniki IP televizije, ki so z najrazličnejšimi pake-tnimi ponudbami prepričali že na desettisoče slovenskih upo-rabnikov, imajo veliko plusov in minusov, zato je treba biti pri izbiri novega ponudnika precej previden. Razmeroma hitro šir-jenje tehnologij ADSL in VDSL je omogočilo, da slovenski tele-komunikacijski ponudniki svoje storitve ponujajo tako rekoč po vsej državi.

Kaj bom s 150 programi? Veliko uporabnikov se za

IP televizijo odloča na podlagi mamljivo visokega števila pro-gramov, ki se, odvisno od ponu-dnika, giblje med sto in 150, kar je precej več kot pri kabelskih operaterjih. Toda že hiter pre-let teh programov da vedeti, da se stvari z večjim številom ne spremenijo bistveno na bolje, če nismo ravno ljubitelji prav določenega programa ali dveh, ki ga pri bivšem ponudniku nismo mogli dobiti.

Odloča naj kakovost slike Bistvenega pomena pri izbiri

ponudnika naj bo zato kakovost

prikazane slike, ki je v časih, ko se v naše domove množič-no selijo različni plazemski in LCD televizorji z dolgimi di-agonalami zaslonov, na veliki preizkušnji. Težava je v precej nizki kakovosti oddajanja sig-nalov posameznih programov, s čimer ponudniki skrbijo za manjšo obremenjenost svojih omrežij, seveda v škodo upo-rabniške izkušnje. Programov, ki oddajajo v HD tehniki, je za-enkrat zgolj za vzorec, tako da so lastniki velikih in pregrešno dragih televizorjev trenutno v precej nezavidljivem položaju, s kakšnimi vsebinami hraniti svoje tehnične dragulje.

Ugodni paketi trojčkov in četverčkov

Čeprav se ponudba digitalne televizije začne že z različnimi paketi dvojčkov, pa so za upo-rabnike daleč najbolj ugodni trojčki in četverčki. Pri slednjih lahko pri posameznem ponud-niku uporabljate tudi storitve mobilne telefonije.

Še ena ali dve škatli več IP televizija se od klasičnih

rešitev, ki do nas pridejo po koaksialnem kablu, razlikuje tudi v tem, da za njeno uporabo dobimo v stanovanje vsaj še eno elektronsko škatlo več (tako imenovan set-top-box), kar je vse prej kot priročno. Dodatno bomo za vsak televizor, ki ga po-sedujemo, potrebovali dodatno škatlico, ki jo seveda ponudni-ki tudi zaračunajo – navadno z nekajevrskim doplačilom k mesečni naročnini.

Pazite na pogoje vezav Ena izmed manj prijetnih

posledic izbire novega ponu-dnika in paketne storitve je ve-zava. Ta navadno traja med 12 in 24 mesecev, če se pač odlo-čimo za posebne ugodnosti, kot so brezplačen priklop, ugoden najem opreme, različni popusti ter kakšne druge tehnične do-brote (darila). Vezava je vedno dvorezen meč. Ob zadovoljstvu s ponudnikom je sploh ne boste občutili, v nasprotnem prime-ru pa boste vsak mesec znova računali višino stroškov, pove-zanih s predčasno prekinitvi-jo pogodbe. Izmed slovenskih ponudnikov vezave ne pozna le T-2.

Druge pasti Menjava ponudnika storitev

dostopa do interneta, telefo-nije in televizije je lahko zelo zapletena stvar, saj se utegne neredko precej zavleči. Med-tem ko se podjetja sicer trudijo nove uporabnike priklopiti v enem delovnem tednu (pa še to ni za vsakogar sprejemljivo), gre večkrat kaj narobe. Ali jo zagode podizvajalec, zmanjka določen model telekomunika-cijske opreme ali pa ta ne delu-je optimalno zaradi marsikje zastarelega omrežja. Vse to lahko privede do tega, da po-nudniki ne morejo izpolniti niti pogodbenih rokov priklopa, ki so navadno postavljeni na 30 dni. Na žalost obstaja na sto-tine uporabnikov, ki so bili na ta način tudi po več kot mesec dni odrezani od elektronskega sveta in njegovih dobrot.

Televizijski trojčki in četverčkiVeliko uporabnikov se za IP televizijo odloča na podlagi mamljivo visokega števila programov

Zima je pred vrati in naše navade narekujejo, da bomo v času nizkih temperatur kako uro na dan več prebili pred televizijskimi zasloni. Ob pregledu ponudb lokal-nih kabelskih operaterjev se marsikdo obregne ob ne najbolj posrečeno izbrane programske sheme in začne razmišljati o ponudnikih IP televizije.

Bistvenega pomena pri izbiri ponudnika IP televizije naj bo kakovost prikazane slike, ki je v časih, ko se v naše domove množično selijo različni plazemski in LCD televizorji z dolgimi diagonalami zaslonov, na veliki preizkušnji.

▶

Canonove napredne laserske rešitve vam odslej ob najnižjih stroških nudijo svobodo, ki ste jo od svojega pomočnika v vsakodnevnem poslovanju vedno pričakovali.

Napredne poslovne rešitve

Cano

n Ad

ria d

.o.o

., D

unaj

ska

cest

a 12

8a, 1

000

Ljub

ljana*S Canonom lahko

Drea

mst

ime

Cene vključujejo mesečno naročnino za najem storitve poslovna IP telefonija Tuš Telekom d.d. Ponudba velja ob vezavi naročniškega razmerja za 60 mesecev. Možnih je več paketov, končna cena paketa pa je odvisna od izbrane konfiguracije poslovne IP telefonije Tuš Telekom d.d. Ob sklenitvi naročniškega razmerja za paket tušmobil25 oz. tušmobil30 za 24 mesecev naročnik prejme mobilni aparat za 0 EUR. Neporabljene minute brezplačnih klicev v omrežje Telekoma Slovenije d.d. se ne prenašajo v naslednji mesec. Po prekoračitvi minut brezplačnih klicev v omrežje Telekoma Slovenije d.d., se minute obračunavajo po veljavnem ceniku. 1000 minut brezplačnih pogovorov velja znotraj poslovne skupine v mobilnem omrežju Tušmobil, ne velja pa za odhodne in dohodne klice v tujini. Ponudba velja za izključno pravne osebe. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za natančno preveritev možnosti zagotovitve internetnega dostopa na vaši lokaciji je potrebna dodatna tehnična preverba. Tuš Telekom d.d. ne odgovarja za možne napake v tisku. Podrobnejše informacije o pogojih iz te ponudbe so na voljo na spletni strani www. tustelekom.si.

Pri Tuš Telekomu poslovniuporabniki IP telefonije

kličete za 0 ¤!

> Brezplačni pogovori znotraj IP omrežja Tuš Telekom> Brezplačni pogovori znotraj poslovne skupine v mobilnem omrežju Tušmobil> 120 minut brezplačnih klicev mesečno v omrežje Telekoma Slovenije d.d.

Samsung i7800

80 6

00

60

6Nokia E61i

Paketi poslovne IP telefonije

Število uporabnikov

8 uporabnikov Telefoni

Cena (EUR) 106 + DDV

6 x IP telefon Cisco 7911G

1 x IP telefon Cisco 7931 G

1 x IP telefon Cisco 7945G Colour

IP rešitev UC 500

Paket tušmobil25: Nokia E61i ali

brezžična slušalka Plantronics za

namizni telefon

Število uporabnikov

16 uporabnikov Telefoni

Cena (EUR) 186 + DDV



1 x IP telefon Cisco 7945G Colour

IP rešitev UC 500

Tajniška konzola

Paket tušmobil25: Nokia E61i in/ali

Paket tušmobil30: Samsung i780



Najnovejša ponudba podjetja UPC je ugodna priložnost, da si z digitalno telefonijo povečate na-bor storitev in hkrati zmanjšate stroške telefonskih pogovorov. Digitalna telefonija je zanesljiva in kakovostna rešitev z vsemi lastnostmi klasične telefonije. Poleg tega omogoča številne do-datne funkcije, tudi spremljanje porabe prek spleta. Storitev digi-talne telefonije strankam ponuja resnično drugo možnost obsto-ječim telefonskim storitvam, ki jih ponuja nacionalni operater.

Osnovna naročnina bo tu-

di do 50 odstotkov cenejša kot pri Telekomu Slovenije in tudi tarife za minuto pogovora so v

povprečju precej nižje.

Večji nabor storitev za poslovno rabo

»Za uporabo storitev digi-

talne telefonije bomo vzposta-vili priključek prek optičnega omrežja ali drug ustrezen pri-

ključek, ki bo omogočal še več-ji nabor storitev in ohranitev obstoječe telekomunikacijske opreme.

Vašo staro telefonsko cen-tralo lahko brez večjih posegov nadgradimo tako, da bo podpi-rala protokole, ki omogočajo uporabo poslovne digitalne telefonije,« pravijo v UPC.

Lahko in poceni komuniciranje

UPC digitalna telefonija deluje prek optičnega omrežja UPC in se bistveno razlikuje od ponudbe drugih ponudnikov telefonije. Digitalna telefonija UPC namreč uporablja poseb-no fizično ločeno podatkovno povezavo, kar pomeni, da je po-polnoma neodvisna od uporabe interneta. Spretno se izogne motnjam, ki jih lahko povzroči hkratna uporaba interneta in telefonije. Večja je tudi varnost komunikacijskih kanalov.

Pri UPC se zavedajo, da hiter

tempo življenja zahteva vse več komunikacij znotraj podjetja in z okoljem, s katerim komu-nicirate vsakodnevno. Zato so pripravili pakete, ki omogočajo, da je komuniciranje čim lažje in čim cenejše.

Kličete lahko takoj po registraciji

Storitve UPC lahko pričnete uporabljati takoj po opravljeni registraciji vašega priključka. Če boste registracijo priključka opravili pred zaključenim pre-nosom številke, vam bo sistem dodelil začasno telefonsko šte-vilko, ki jo bodo ob prenosu šte-vilke nadomestili s preneseno. O tem, kdaj bo prenos izveden, vas bodo v UPC obvestili s spo-ročilom po elektronski pošti.

Odločite se za UPC digitalno poslovno telefonijo in uživajte v komunikacijah na cenejši in bolj udoben način. Več infor-macij: [email protected], www.upc.si.

Ugodna ponudba poslovne digitalne telefonije

Ste pomislili, kako znižati stroške telefonskih pogovorov v podjetju? Seveda, z UPC poslovno digitalno telefonijo!

V podjetju UPC so pred kratkim ponudili ugodno ponudbo poslovne digi-talne telefonije. Ponujajo najnovejšo rešitev digitalne telefonije, ki omogoča cenejše klice v mednarodna omrežja, v stacionarno omrežje Telekoma Slovenije pa lahko kličete že za 0,0185 evra.

UPC digitalna telefonija za poslovne uporabnike ponuja:

zmanjšanje stroškov telefoniranja tudi do 50 odstotkov,brezplačni klici znotraj omrežij skupine UPC,nizka mesečna naročnina,zelo ugodne cene klicev v ostala slovenska omrežja in tujino,nespremenjen način uporabe telefonskih storitev – visoka kako-

vost storitve, ki se ne razlikuje od klasične telefonije,izbira telefonske številke po lastni želji – izbirate lahko med števil-

kami 0591xxxxx,ohranitev obstoječe številke, ki jo trenutno uporabljate preko sta-

cionarnega omrežja,možnost pregleda porabe – spletni pregled opravljenih klicev 24 ur

na dan, vse dni v letu,preprosta implementacija naprednih programskih rešitev,nadgraditev z novimi storitvami in prenos telefonije in podatkov

prek iste infrastrukture,uporaba obstoječega analognega telefona.

▶▶▶▶▶

▶

▶

▶

▶▶

▶

PREDNOSTI CENEJŠI KLICI IN IZREDNA KAKOVOST SIGNALA Klici v omrežjih skupine UPC so brezplačni.Primeri cen klicev v druga omrežja in tujino:

Cena v EUR brez DDV

Cena v EUR z DDV

Telekom Slovenije

0.0154 0.0185

Avstrija 0.0348 0.0417

Nemčija 0.0348 0.0417

ZDA 0.0348 0.0417

Hrvaška 0.0348 0.0417

Avstralija 0.0348 0.0417

Kitajska 0.0388 0.0466

Srbija 0.085 0.102

Vir: UPC

Pustite ga Ëakati... z upc digitalno televizijo.

S pomoËjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z digitalno televizijo æe od 25 Q*.

Casino Royale zdaj na HBO.

Preprosto za vsakogar.

080 22 88www.upc.si

*Moænost doplaËila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec.Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniËne moænosti priklopa.Š 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

Cas

ino

Roy

ale

- Š

20

06

Dan

jaq

, Llc

, Un

ited

Art

ists

Co

rpo

rati

on

in C

olu

mb

ia P

ictu

res

Ind

ust

ries

. Vse

pra

vice

pri

dræ

ane.

UPC_DTV_bond_285x190 Finance.ai 12/9/08 09:39:35



Tehnične ovire plahnijo Po raziskavi analitskega podjetja Strategy Analitics se tehnične

ovire za uvajanje televizije visoke definicije (HDTV) na internet počasi a zanesljivo zmanjšujejo, kar med drugim potrjuje tudi nedavni zagon storitve pretakanja HD oddaj na spletnem naslovu Disneyevega ser-visa ABC.com. Za prihod spletnih TV storitev visoke kakovosti bosta glavna dejavnika zmogljivost in nadzor mrežnega pristopa, ki lahko zagotovita, da postane širokopasovni spletni dostop resnična druga možnost kabelskem sprejemu HD video in TV vsebin.

▶

Število širokopasovnih naroč-nikov v svetu se bo do leta 2011 več kot podvojilo in doseglo 622,7 milijona. V iSupply napoveduje-jo, da se bo prodaja opreme za ši-rokopasovne komunikacije z 11,2 milijarde dolarjev v letu 2005, ob povprečni letni 6,2-odstotni rasti, v letu 2011 povzpela na 15,1 milijarde dolarjev.

Širokopasovnost po vsem svetu

V svojih ocenah analitsko podjetje In-Stat navaja, da se je v letu 2007 na širokopasovni do-stop do interneta naročilo blizu 65 milijonov novih uporabnikov na svetovni ravni. Po napovedi In-Stata bo število uporabnikov v svetu do leta 2011 naraslo na 567 milijonov, kar je približno dvakrat več od lanskih 285 mi-

lijonov naročnikov. Kot glavno gonilo rasti In-Stat omenja željo ljudi po večji prepustnosti oziro-ma hitrosti povezav, dodatni po-memben razlog pa vidi v prihodu novih spletnih aplikacij, kot so video izrezki, TV programiranje, prevzem glasbenih datotek in celo priljubljenost omrežnih iger.

Avstrija in Švedska vodilni v Evropi

Po raziskovalnem podjetju Berg Insight je evropski široko-pasovni trg do konca leta 2007 dosegel pet milijonov povezav. Vodilni državi na tem področju sta Avstrija in Švedska, v katerih je že več sto tisoč uporabnikov naročenih na visoko zmogljive omrežne storitve Turbo 3G, ki zagotavljajo hitrosti prevzema

podatkov do sedem megabitov v sekundi. V naslednjih petih letih bo evropski mobilni širokopa-sovni trg rasel po letni stopnji 22,9 odstotka in bo v letu 2011 dosegel 30 milijonov povezav in prihodek tri milijarde evrov. Po podatkih Združenja GSM mobil-ne storitve danes uporablja 2,5 milijarde ljudi v 218 državah in pokrajinah, v svetu pa deluje več kot 120 širokopasovnih omrežij v 61 državah.

Vse več TV in video vsebin Po poročilu Organizacije

za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v 30 državah članicah konec leta 2006 kar 60 odstotkov od 256 milijonov obi-skovalcev interneta uporabljajo širokopasovne povezave. Najhi-trejše povezave, skoraj deset-

Število širokopasovnise bo do leta 2011 ve

Širokopasovni interne

Analitsko podjetje iSupply ocenjuje, da širokopasovni prenos podatkov prek žic uporablja 248 milijonov naročnikov po vsem svetu, mobilne komunikacije tretje generacije pa uporablja milijarda naročnikov. Od industrije se sedaj pričakuje hitrejši razvoj aplikacij in vsebin, ki bodo bolj izkori-ščale možnosti teh omrežij.

[ JUTRIŠNJE KOMUNIKACIJE ]

HDTV

Kako ocenjujete dosedanji razvoj interneta?Dosedanji razvoj interneta in vseh aplikacij na podlagi in-ternetnega protokola je danes pripeljal do tega, da je široko-pasovni dostop postal imperativ časa. Internet, IP TV in druge zahtevnejše aplikacije zahteva-jo do pred kratkim še neslute-ne hitrosti prenosa podatkov. Uporabniki niso več zadovoljni z asimetrijo, z enim, dvema, šti-rimi in tako dalje megabiti na sekundo, zahtevajo nekaj deset megabitov, kar zahteva izjemno velika vlaganja v nadgradnjo in razvoj omrežja, zlasti dostopov-nih mrež. Prihodnost so zagoto-vo optična omrežja v vseh svojih različicah FTTH, FTTB, FTTP in podobno. Ampak to so samo posledice razvoja interneta na infrastrukturi; vsebine, rešitve, storitve, varnost, zanesljivost

delovanja, programska oprema, vse to se razvija vzporedno in ni nič manj pomembno.

Kakšen bo nadaljnji razvoj širokopasovnega interneta?Družbene, ekonomske in teh-nološke spremembe v zadnjih letih so spremenile način dela in življenja. Prehod v informa-cijsko družbo, znižanje stroškov končnih storitev, vzdrževanja in posodabljanja celotne infor-macijsko telekomunikacijske infrastrukture ter spremenjeni poslovni odnosi pri trženju te-lekomunikacijskih storitev in vsebin narekujejo nova gibanja

proti konvergenci oziroma zli-vanju na različnih področjih. V postopnem procesu gre najprej za konvergenco na področju oblikovanja ponudbe in stori-tev, nato k skupnemu nastopu do uporabnika in slednjič za posodobitev telekomunika-cijske infrastrukture oziro-ma tehnološko konvergenco omrežij in storitev. Konver-genca v našem okviru, se pra-vi v okviru Skupine Telekom Slovenije, pomeni zbliževanje in izkoriščanje prednosti in si-nergij na področju govornih in multimedijskih komunikacij za domačo in poslovno rabo, ki jih prinaša fiksni dostop, in pred-nosti na področju govornih in multimedijskih komunikacij, informacij in zabave, ki jih pri-naša mobilnost.

Kako napreduje razvoj mo-bilnega in brezžičnega širo-kopasovnega dostopa?Na področju mobilnih teleko-munikacij gre za nadaljevanje, nadgrajevanje in širjenje mobil-nega omrežja UMTS, HSDPA in HSUPA. Optimalna kombinacija tehnologij fiksnega, vključno s tehnologijo WiMax, in mobilne-ga omrežja 3G je njena odločilna konkurenčna prednost. Mobitel je, na primer, letos vzpostavil omrežje Mobitel 3.5 G, s pre-nosnimi hitrostmi do 7,2 mega-bita na sekundo oziroma do 1,4

megabita na sekundo v smeri proti uporabniku, signal Mobi-telovega omrežja 3.5 G pa je do-stopen že več kot 73 odstotkom prebivalstva Slovenije.

Kakšne nove vsebine lahko pričakujemo v prihodnosti na svetovni ravni?Popolnoma enake, kot jih razvijamo v Skupini Telekom Slovenije. Na področju kon-vergenčnih storitev smo obli-kovali koncept skupnega in povezanega razvoja storitev in dejavnosti zagotavljanja vsebin. Na ta način bomo širok nabor specialističnih znanj in izkušenj ter že izoblikovanih procesov in konceptov v okvi-ru posameznih razvojnih oko-lij povezali v učinkovito celoto. Eden pomembnejših korakov je skupni nastop pri uvajanju in trženju konvergenčnih storitev. Z uvedbo celovite ponudbe fi-ksnih, mobilnih in internetnih storitev bomo izkoristili našo konkurenčno prednost, kot naj-boljši ponudnik elektronskih komunikacij v državi s široko razvito prodajno mrežo. Naša prizadevanja smo usmerili k povečanju navzkrižne prodaje storitev. Za uporabnike bomo razvili in ponudili skupno po-nudbo fiksnih, mobilnih in in-ternetnih storitev s poudarkom na večji dodani vrednosti. Sku-pni nastop pri poslovnih upo-

[ INTERVJU ] Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, o prihodnosti interneta in š

Širokopasovni dostop je postal impPo oceni analitskega podjetja IDC se bo število rednih uporabnikov inter-neta do konca leta 2008 povzpelo na 1,4 milijarde, do konca leta 2012 pa na 1,9 milijarde, kar je 30 odstotkov svetovnega prebivalstva. O prihodnosti interneta in širokopasovnih komunikacij smo se pogo-varjali z Dušanom Mitičem, podpredsednikom uprave Telekoma Slovenije.

Tako pravi Dušan Mitič, pod-predsednik uprave Telekoma Slovenije.

▶

Razvili in ponudili bomo skupno ponudbo fiksnih, mobilnih in internetnih storitev s poudarkom na večji dodani vrednosti.

Storitev Amis eSef zagotavlja zanesljive, stalno razpoložljive in varne vsebi-ne, ki jih zahteva sodobno poslovanje.

Podjetja pogosto nimajo la-stnih strokovnjakov in rešitev za varnostno shranjevanje, zato se varnostne kopije po-datkov delajo neredno in ne-kakovostno. Podatki morajo biti enkriptirani in varovani na dislociranih lokacijah ter zavarovani s pristopnim ge-slom, tako da so dostopni samo pooblaščenim osebam. Rešitev mora biti zasnovana na podlagi preizkušene in strogo namen-ske opreme. Opremo, s katero se opravlja varnostno kopira-nje, je treba redno vzdrževati in nadgrajevati.

Najzanesljivejša rešitevUpoštevajoč vse standarde

na področju varnosti infor-macijskih sistemov je storitev Amis eSef najzanesljivejša reši-tev za profesionalno varovanje podatkov. Poslovnim uporabni-kom zagotavlja varno shranje-vanje in arhiviranje podatkov ter digitalnih vsebin. Vključu-je storitve Amis eMapa, Amis eHramba, Amis PC Backup in Amis Server Backup.

Amis eMapa zagotavlja uporabnikom osebni trdi disk na internetu. Gre za diskovni prostor, v katerega uporabnik odlaga datoteke in mape. Do datotek v eMapi uporabniki dostopajo na enak način kot do

trdega diska na svojem osebnem računalniku.

Shranjevanje in arhiviranje pomembnih digitalnih vsebin, katerih verodostojnost je za-gotovljena v skladu z zakonom ZVDAGA, omogoča storitev Amis eHramba.

Storitev Amis PC Backup je namenjena uporabi v domačih pisarnah in v podjetjih, ki nima-jo strokovnjakov za varno shra-njevanje. Zagotavlja enostavno varnostno shranjevanje katerih koli podatkov na namiznem ali prenosnem računalniku – na-stavitev operacijskega sistema, programov ter raznih uporabni-ških datotek.

Poslovni podatki ne izginjajo

Storitev Amis Server Backup zagotavlja neprecenljive stori-tve varnostnega shranjevanja

podatkov za sodobna poslovna okolja. Ta storitev skrbi, da se poslovni podatki, ki se hranijo na strežniški infrastrukturi, ne izgubijo več. Je idealna rešitev za varnostno shranjevaje v pod-jetjih, ki imajo strežniško infra-strukturo, nimajo pa profesional-nih strokovnjakov, ki bi izvajali varnostno shranjevanje.

Storitve Amis eSef so prilago-jene in namenjene naročnikom ter organizacijam vseh velikosti in predstavljajo začetek varnega elektronskega poslovanja. Ami-sovi poslovni naročniki in drugi uporabniki najdejo več infor-macij na spletni strani www.amis-esef.si, kjer se lahko na storitve Amis eSef tudi naročijo ali jih brezplačno preizkusijo.

Amis eSef za varno shranjevanje in arhiviranje digitalnih podatkov

Storitev Amis Server Backup skrbi, da se poslovni podatki, ki se hranijo na strežniški infrastrukturi, ne izgubijo več.▶



h naročnikov v svetu eč kot podvojilo

et v številkah

V letu 2007 je širokopasovni dostop do interneta pridobilo 65 milijonov novih uporabnikov po vsem svetu.▶

krat hitrejše od povprečja držav OECD, zahvaljujoč razširjene-mu omrežju optičnih omrežij ponujajo telekomunikacijski operaterji na Japonskem in v Južni Koreji. Analitsko podjetje The Diffusion Group napove-

duje, da bo v letu 2011 število televizorjev s širokopasovnim dostopom do TV programov v svetu naraslo na 162 milijonov. K širjenju spletne televizije (IP TV) bodo prispevali razprostra-njenost širokopasovnega dosto-

pa, povečanje števila ponudni-kov, ponudba različnih naprav za gledanje spletne televizije, povečanje števila ponudnikov video vsebin na internetu ter prehod ponudnikov na polne TV in filmske programe.

Ravno pri teh napravah, ki so neredko življenjskega pomena, se pogosto nerazumno in neod-govorno varčuje ter se namešča zgolj osnovna svetlobna indika-cija. Kot v dobrih starih časih ... Odzivnost osebja je temu primer-no počasna, do nje pride, ko kdo od pristojnih opazi svetlobo, če je ravno prost in se ne ubada s svojim delom.

Poziv v čim krajšem času V nujnih primerih pa štejejo

minute ter sekunde in je zato iz-jemnega pomena, da poziv dose-že ustrezno osebo neposredno in v čim krajšem času. Vse to in več omogočajo sodobnejši sistemi, kot Ascom teleCARE. Sistem je popolnoma programabilen in neomejeno nadgradljiv. Osnov-na funkcija s prikazom klica na različnih zaslonih in svetilkah se lahko z dodajanjem sistemskih modulov nadgrajuje z izbranimi funkcijami.

Povezava sestrskega klica s telefonskim sistemom

V Kron telekomu, ki je priznan sistemski integrator, predlagajo

najbolj uveljavljeno rešitev – po-vezavo sistema sestrskega klica s telefonskim sistemom. V tem primeru pozivi prihajajo v obli-ki pisnih sporočil na prenosne DECT enote. V primeru izbire robustnih namenskih naprav lahko sprejem klica potrdimo s pritiskom na gumb ali ga ob zasedenosti zavrnemo in se klic samodejno posreduje dalje, vna-prej predvidenim osebam.

Takojšnja odzivnost Glavna prednost tovrstnega

posredovanja klicev je takojšnja odzivnost, ker je klic sprejet tu-di med rednim negovalnim ali drugim opravilom, in ne le med dežurstvom v sestrski sobi ali naključnim obhodom mimo indikatorskih svetilk. Dodatna prednost je v prihranku poti in časa na poti h klicočemu. Preho-

jene poti je vsaj za tretjino manj, pridobljeni čas je lahko izkori-ščen za oskrbo varovancev, po drugi strani lahko omogoča tudi zmanjšanje osebja in posledični prihranek na stroških dela. Seve-da se lahko klici posredujejo tu-di na pozivnike, WLAN ali GSM naprave. Možni so tudi brezžični načini proženja klicev, kot tudi pozicioniranje oskrbovancev na sprehodu. Za lažjo odločitev o nakupu zanesljivega klicnega sistema ponuja Kron telekom tudi različne komercialne mo-žnosti, kot je na primer možnost delnega najema opreme.

Care phone za starejše, ki se počutijo ogrožene

Naraščajoče število starejših, pomanjkanje prostora v primer-nih ustanovah in po drugi strani dejavnejši način samostojnega

preživljanja starosti doma po-večujejo število enočlanskih go-spodinjstev s starejšo populacijo. Poleg osamljenosti starejše na-vadno spremlja občutek velike ogroženosti v primeru padca ali slabosti. Njim je namenjen tako imenovani care phone. To je na-prava, brezžično povezana tako z različnimi čutilniki in prožilniki (padec/podloga, ogenj, vlom ...) kot tudi zapestnicami ali obeski z rdečim gumbom. Klic v sili se posreduje v ustrezen nadzorni center ali pa prednastavljenim telefonskim številkam svojcev, sosedov ... Omogoča tudi prosto-ročno govorno komunikacijo na večjo razdaljo. Tovrstne naprave so zelo primerne za domačo upo-rabo in varovana stanovanja. So cenovno ugodne, poleg tega jih je mogoče tudi najeti za sprejemlji-vo mesečno najemnino.

Rdeči gumb rešuje življenjaHiter odziv je odločilen za uspešno posredovanje Pomemben del opreme bolnišnic, domov za starejše in drugih ustanov, kjer se lahko ljudje pogosto znajdejo v različnih stiskah, so tudi sistemi za sestrski klic. Njihova skupna značilnost je rdeča tipka, po njeni aktivaciji pa so dogajanja precej različna.

V Kron telekomu predlagajo povezavo sistema sestrskega klica s telefonskim sistemom.▶

1/3je krajša prehojena pot me-

dicinskega osebja, če sistem sestrskega klica povežemo s telefonskim sistemom. Tako se znižajo tudi stroški in število potrebnega dežurnega osebja v bolnišnicah in drugih zdravstve-nih ustanovah.

▶

ŠTEVILKA

širokopasovnih komunikacij

perativ časarabnikih prinaša za uporabnike možnost pridobitve enotnega računa. Potrebam primerno bomo oblikovali ponudbo, ki bo zajela funkcionalno celoto na področju govornih in drugih komunikacij, najprej predvsem za poslovne uporabnike.

Kakšne nove internetne tehnologije nameravate uva-jati v Telekomu Slovenije?V prihodnjem obdobju bo Sku-pina Telekom Slovenije nada-ljevala z razvojem in ponudbo konvergenčnih storitev za upo-rabnike, ki jo bo nadgrajevala tako v ponudbi sami kot z no-vimi tehnološkimi rešitvami. Skupina bo tudi v prihodnje sledila svetovnim gibanjem in postopno omogočila prehod z obstoječega omrežja na kon-cept IMS (IP Multimedia Sub-system). Usklajeno delovanje družb v skupini se bo kazalo tudi pri tehnologijah, name-njenih predvsem mobilnemu internetu, pri čemer načrtova-nje omrežja poteka tako, da se infrastruktura ne podvaja in da so stroški minimalni.

Kaj lahko poveste o novih vsebinah, ki jih boste v priho-dnje ponujali uporabnikom?SiOL TV že danes ponuja več kot sto programov in več kot 500 vsebin (filmov vseh žanrov, ri-sank, koncertov, posnetkov

nogometnih tekem) v videote-ki. Jeseni bomo to ponudbo še obogatili. Predstavili smo televi-zijska programa Fox Live in Fox Crime. Model video na zahtevo je že uveljavljen. Uvedli smo do-daten kanal Melody Zen v visoki ločljivosti. Število HD kanalov bomo povečevali skladno s po-večevanjem HD vsebin, ki jih proizvajajo globalni ponudni-ki. Uvedli smo tudi že storitev Ambient, ki na televizijski spre-jemnik predvaja različne ambi-entalne, za oko prijetne motive akvarija, rajskih plaž, kamina in podobno. In slednjič, tu je že tudi storitev SiOL Plac, ki vsem naročnikom storitev SiOL omo-goča uporabo dodatnega prosto-ra na oddaljenem strežniku za shranjevanje in delitev večjih datotek, fotografij, video po-snetkov glasbe in podobno. Vsa gibanja namreč kažejo na to, da želijo uporabniki bodisi kot back up bodisi kot dodaten prostor uporabljati spletne aplikacije. Tudi na področju mobilnih te-lekomunikacij smo uvedli vrsto najsodobnejših storitev in teh-nologij, kot so m:stik, m:komu-nikator, m:navigacija, Instant internet, WPKI, BlackBerry, nova obračunska platforma in tako dalje. Vse te vsebine nepre-stano nadgrajujemo in širimo, zadnjo besedo pa imajo seveda uporabniki s svojimi potrebami, željami in zahtevami.

Nekatere prednosti IP tehnologij:● združevanje govora, podatkov in multimedijskih elementov● enostavno povezovanje podjetij s poslovnimi enotami

na različnih lokacijah, ● optimizacija stroškov medsebojnega klicanja,● uporaba enotnega sistema ožičenja,● povečana fleksibilnost delovnega mesta (selitev),● delo na domu, ● integracija v aplikativna programska okolja.

Sistemski integrator telekomunikacij

KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, 4000 Kranj, tel.: 04/28 00 450,www.kron-telekom.si, [email protected]

Podjetje KRON TELEKOM je sistemski integrator na področjutelekomunikacij. Z združevanjem širo-kega spektra sodobnih komunikacijskihtehnologij zgradimo ali dogradimo celovit,varčen, trden, pregleden in prilagodljiv sistem komunikacij, skladno z vašimi potrebami. Skrbimo za posodabljanjesistemov, vzdrževanje in servis.

Sisteme gradimo s produktinajbolj znanih proizvajalcevposameznih tehnologij, osnovnegradnike sistemov pa predstavljajo visokotehnološki komu-nikacijski sistemi podjetja AASTRA (prej Ericsson Enterprise)*, ki nam nudijo širok nabor sodobnih IP rešitev.

*S 1. majem 2008 je blagovna znamka poslovnih telekomunikacij Ericsson Enterprise Communication Business postala del poslovnega sistema AASTRA.


FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237oglasna priloga

Kaj je Microsoft Dynamics Microsoft Dynamics je vrsta integriranih prilagodljivih rešitev za

vodenje poslovanja, na podlagi katerih lahko zaposleni bolj samo-zavestno sprejemajo pomembne poslovne odločitve. Programsko orodje dela podobno kot druga Microsoftova programska oprema ter zmanjša tveganje, ki navadno spremlja uvedbo novih rešitev. Rešitve avtomatizirajo in racionalizirajo procese, povezane s financami, od-nose s strankami in dobavno verigo ter s tem pomembno prispevajo k uspešnosti poslovanja. Izdelki so namenjeni številnim funkcijam: analitiki, upravljanju odnosov s strankami (CRM), distribuciji, e-trgo-vini, upravljanju storitev na terenu, upravljanju financ, upravljanju človeških virov (HRM), proizvodnji, portalom, upravljanju projektov in računovodstvu, maloprodaji ter nenazadnje upravljanju dobavnih ve-rig (SCM). Oprema Microsoft Dynamics združuje informacije iz vseh delov podjetja in tako omogoča sprejemanje bolj donosnih odločitev. Rešitve so na voljo prek svetovnega omrežja partnerjev, ki ponuja lokalne, prilagojene storitve – od načrtovanja in uvajanja do prilaga-janja in stalne podpore ter izobraževanja.

▶

Accelerate and Secure XML and WebServices with IBM DataPower SOA Appliances, WB552, tečaj o varnosti WebServices in XML aplikacij (predavanja Michaela Hamanna, IBM Slovenija, Ljubljana, 8.-12. december (www-304.ibm.com/jct03001c/services/learning/ites.wss/si)

Vodenje in razvoj pro-jektnega tima (Project Leadership and Team Building), EP51SI, delav-nica (predavateljica mag. Tadeja Trojar Jan), Hotel Kompas, Bled, 8.-12. de-cember (www-304.ibm.com/jct03001c/services/learning/ites.wss/si)

Mehke veščine projekt-nega vodenja, seminar, Housing Co., učilnica pod-jetja, Ljubljana, 9. decem-ber (www.housing.si)

Uvedba elektronskega poslovanja - zakaj in ka-ko?, enodnevna delavnica,

▶

▶

▶

▶

OD 9. DECEMBRA

DO 31. JANUARJANavedeni so naziv in opis

dogodka, organizator, mesto, kraj in datum ter spletna stran

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Vrhunski fotografIz Japonske prihaja še en vrhunski izdelek, in sicer Nikonov najboljši zrcalno-refleksni aparat ta hip – D3X. Novi poglavar se ponaša z visoko ločljivostjo tipala, ki ima kar 24,5 milijona slikovnih elementov. S tem postavlja nova merila kakovosti fotografij in hkrati gradi na že pregovorni zanesljivosti, preprostosti za uporabo in vzdržljivosti predhodnikov. Inženirji so najbolj ponosni na svoje popolno sožitje elektronike in op-tike, saj podvojena ločljivost v primerjavi z modelom D3 ni šla na račun kakovosti po-snetkov, ti so vsekakor vrhunski. Novinec polnega formata (FX) je primeren za katero koli vrsto fotografiranja, tako v studiu kot zunaj njega. Nikon D3X bo svojo prodajno pot začel tik pred koncem leta, ko bo na voljo v omejenih količinah – k tem je svoje prispevala tudi visoka cena, saj bodo trgovci zanj želeli 6.999 evrov.

[NOVOST ]

Housing Co., učilnica podje-tja, Ljubljana, 9. december (www.housing.si)

HP Software Universe 2008, mednarodna konfe-renca HP strokovnjakov, par-tnerjev in uporabnikov HP programske opreme, Austria Center Vienna, Dunaj, 9.-11. december (hp-softu.stage.kmf-port.de)

HP Communications World 2008, mednarodna kon-ferenca HP strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov, Austria Center Vienna, Du-naj, 9.-11. december (hp-comwo.stage.kmf-port.de)

2009 International CES, mednarodni sejem potrošni-ške elektronike, Consumer Electronics Association, Sands Expo and Convention Center/Venetian, Las Vegas, 8.-11. januar (www.cesweb.org)

Delavnica MS Office Pro-ject 2007, delavnica na te-mo specializirane baze po-datkov, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, 16.–18. december (www.housing.si)

Obvladovanje tveganj na projektih, seminar v obliki delavnice, kjer udeleženci aktivno sodelujejo, Housing Co., učilnica podjetja, Lju-bljana, 14.–15. januar (www.housing.si)

▶

▶

▶

▶

▶

»Naši uporabniki in partnerji se srečujejo s težkimi vprašanji,« je v otvoritvenem nagovoru po-vedal Kirill Tatarinov, podpred-sednik oddelka poslovnih reši-tev v Microsoftu. »Uporabniki želijo poenostaviti poslovanje in poiskati bolj učinkovite na-čine uporabe virov. Partnerji pa hkrati iščejo priložnosti pri ustvarjanju in vzdrževanju ver-tikalnih rešitev.«

Odgovor na potrebe srednjih podjetij

»S programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 odgovarjamo na potrebe srednje velikih podjetij in podpiramo naložbe partnerjev,« je poudaril

Tatarinov. »Z zagotavljanjem uporabnikom prijaznih poslov-no informacijskih sistemov, ki temeljijo na uporabniških vlo-gah, lahko obe skupini poveča-ta storilnost in učinkovitost pri svojem vplivu na poslovanje.«

Napredne zmožnosti nove opreme

Nova programska oprema ponuja številne možnosti za povečanje razširjenosti poslov-no informacijskih sistemov in izboljšanje storilnosti posame-znikov in podjetij. Med njimi so prilagojeni centri z vlogami, ki zaposlenim na enem mestu zagotavljajo orodja, obvestila in možnosti za povečanje učin-kovitosti. Napredne možnosti poslovnega obveščanja teme-ljijo na posebni ravni podat-kovne zbirke SQL Server, ki je vključena v novo programsko opremo.

Microsoft Dynamics NAV 2009 zaposlenim omogoča poglobljen vpogled v podatke, prepoznavanje gibanj in nad-zor poslovanja, vključeno pa je tudi preverjanje uspešnosti pri doseganju ciljev, ki jih določajo glavni kazalci uspešnosti. Sple-tne storitve .NET partnerjem in uporabnikom omogočajo in-

tegracijo podatkov in poslovne logike med programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 in drugimi aplikacijami.

Zaveza k zagotavljanju inovacij

Na konferenci so predstavili tudi pobude, ki bodo podjetjem omogočile doseganje dodane vrednosti s pomočjo rešitev Microsoft Dynamics. Med njimi so integracijski gradniki za stre-žnik Windows Essential Busi-

ness Server 2008, ki krajšajo čas namestitve in upravljanja IT, ter pospeševalnik elektronskih storitev za programsko opremo Microsoft Dynamics CRM 4.0, ki omogoča podjetjem vpelja-vo samopostrežnih storitev za stranke. Poslovno mreženje znotraj skupnosti Microsoft Dynamics pa omogoča upo-rabnikom in partnerjem med-sebojno povezovanje in sodelo-vanje ter izmenjavo najboljših praks.

Večja storilnost zoper recesijo

Convergence 2008 v Københavnu

Microsoft je v Københavnu na dvodnevni konferenci Convergence 2008 predstavil programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009. Ta ponuja nove možnosti za povečano uporabo rešitev načrtovanja virov podjetja ter izboljšuje storilnost posameznika in organizacije s poosebljenim centrom vlog, visoko razvitimi zmožnostmi poslovnega obveščanja in spletnimi storitvami.

»S programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 odgovarjamo na potrebe srednje velikih podjetij in podpiramo naložbe partnerjev,« je med nagovorom na otvoritvi konference Convergence 2008 poudaril Kirill Tatarinov, podpredsednik oddelka poslovnih rešitev v Microsoftu.▶

[DOGODKI ]

OPREDELITEV

Nokia je napovedala, da bo izpopolnila svojo strategijo in ponudbo za poslovne uporabnike. Osredotočala se bo na ponudbo najboljših mobilnih naprav in rešitev prek krepitve strateških odnosov z vodilnimi razvijalci naprednih tehnologij. Nokia ne namerava več razvijati in tržiti svojih poslovnih mo-bilnih rešitev. Tehnologije in znanje bo prenesla na novo stori-tev potisne e-pošte. Nokia bo v prihodnje rešitve za podjetja ponujala kot kombinacijo naprav in aplikacij, ki bodo imele programske rešitve vodilih podjetij v panogi, kot so Microsoft, IBM, Cisco in drugi.

Nokia spreminja poslovno strategijo

Nezaželena oglasna sporočila (adware) so se v tretjem četrt-letju povečala bolj kot katerakoli druga vrsta škodljivih pro-gramskih kod. Novo poročilo podjetja Panda kaže, da predsta-vljajo 31,05 odstotka vseh škodljivih kod v tretjem četrtletju. Glavni razlog temu je pojav lažnih protivirusnih programov, ki prevarajo uporabnika in okužijo njegov računalnik. Lažni protivirusni programi ob zagonu navidezno izvedejo pregle-dovanje računalnika in »odkrijejo« celo serijo okužb, ki so v resnici neobstoječe. Lažna aplikacija zahteva od uporabnika, da preko interneta kupi protivirusni program za dezinfekcijo računalnika – tako pa plačajo za odstranjevanje virusa, ki ga v resnici sploh ni.

Porast števila nezaželenih oglasov

Družba SES Astra je svoji floti 15 satelitov za TV in internetne storitve v Evropi dodala še novi satelit Astra 1M. Satelit so izstrelili v orbito s pomočjo nosilne rakete Proton Breeze M iz vesoljskega centra Baikonur v Kazahstanu. Satelit je sedaj umeščen v primarno orbitalno pozicijo 19,2 stopinje vzhodno, za komercialno uporabo pa bo na voljo v januarju 2009, po za-ključku obširnih testiranj v orbiti. Satelit ASTRA 1M bo zago-tavljal DTH storitve (Direct to Home), vključno s TV storitvami visoke ločljivosti (HDTV) na območju celinske Evrope.

Uspešno izstreljen satelit Astra 1M

FI_237_48_OP.indd Sec2:48FI_237_48_OP.indd Sec2:48 08.12.2008 17:06:59 Uhr08.12.2008 17:06:59 Uhr

fi 237 33 op2008/12/09 · primer it stroški distribucije artiklov do končnega kupca. kje so...

Documents