finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori...

$: Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori ...zitoluks.com.mk/wp-content/uploads/2016/02/Finansiski-izvestai-za-2014... · finansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi$
Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisniterevizori

@ito Luks AD, Skopje

31 dekemvri 2014 godina

@ito Luks AD, Skopje

Sodr`ina

Strana

Izve[taj na nezavisnite revizori .................................................................................................1

Izve[taj za finansiskata sostojba ................................................................................................5

Izve[taj za seopfatnata dobivka ..................................................................................................6

Izve[taj za promenite na kapitalot .............................................................................................7

Izve[taj na pari~nite tekovi .........................................................................................................8

Bele[ki kon finansiskite izve[tai ............................................................................................9

Prilozi

Izve[taj na nezavisnite revizori

Do Akcionerite i Upravniot Odbor na@ito Luks AD, Skopje

Izve[taj za finansiskite izve[taiIzvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na @ito Luks AD,Skopje (“Dru[tvoto”) sostaveni od Izve[tajot za finansiskata sostojba na den31 dekemvri 2014 godina, i Izve[tajot za seopfatnata dobivka, Izve[tajot zapromeni vo kapitalot, i Izve[tajot za pari~ni tekovi za godinata [to toga[zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugiobjasnuva~ki bele[ki vklu~eni na od strana 5 do 48.

Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai

Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na oviefinansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi za FinansiskoIzvestuvawe prifateni vo Republika Makedonija, kako i za vospostavuvawe natakva vnatre[na kontrola koja Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za daovozmoì izgotvuvawe na finansiski izve[tai koi se oslobodeni od materijalnopogre[no prikaùvawe kako rezultat na izmama ili gre[ka.

Odgovornost na revizorot

Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrzosnova na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost soMe\unarodnite Standardi za Revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenostso eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~inkoj ]e ni ovozmoì da stekneme razumno uveruvawe za toa dali finansiskiteizve[tai se oslobodeni od materijalno pogre[no prikaùvawe.

Revizijata vklu~uva sproveduvawe na proceduri so cel steknuvawe revizorskidokazi za iznosite i objavuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbraniteproceduri zavisat od procenata na revizorot, i istite vklu~uvaat procena narizicite od materijalno pogre[no prikaùvawe vo finansiskite izve[tai, biloporadi izmama ili gre[ka.

Grant Thornton DOOSv. Kiril i Metodij 52 v-1/71000 SkopjeMacedonia

T +389 (2) 3214 700F +389 (2) 3214 710www.grant-thornton.com.mk

3

Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema vo predvid vnatre[nata kontrolarelevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na finansiskite izve[tai naDru[tvoto so cel kreirawe na takvi revizorski proceduri koi ]e bidat soodvetni naokolnostite, no ne i za potrebata da izrazi mislewe za efektivnosta na vnatre[natakontrola na Dru[tvoto.

Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na primenetitesmetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki napraveniod strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata prezentacija na finansiskiteizve[tai.

Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna isoodvetna osnova za na[eto mislewe so rezerva.

Osnova za mislewe so rezerva

1. Kako [to e obelodeneto vo Bele[ka 5.2 na 31 dekemvri 2014 godina, avansite zakapitalni rashodi iznesuvaat 15,313 iljadi Denari. Vklu~eni vo ovoj iznos seavansi dadeni na dobavuva~i vo tekot na 2002 godina za nabavka na delovniprostorii vo vkupen iznos od 13,813 iljadi Denari. So sostojba na datumot naovoj izve[taj, Dru[tvoto go nema nadomesteno preostanatiot iznos koj e voproces na sudska postapka. Evidencijata na Dru[tvoto poka`uva deka krajniotrezultat od ovoj sudski proces e nesiguren i deka treba da se priznae soodvetnazaguba poradi o[tetuvawe na spomenatite avansi za kapitalni rashodi vo iznosod 13,813 iljadi Denari. Soglasno navedenoto, so sostojba na 31 dekemvri 2014godina avansite za kapitalni rashodi bi bile namaleni, a neto zagubata iakumuliranata zaguba bi bile zgolemeni za iznosot od 13,813 iljadi Denarisoodvetno.

2. Kako [to e ponatamu navedeno vo Bele[ka 12 na 31 dekemvri 2014 godina, del odzalihite na Dru[tvoto koi se sostojat od ambala`a, surovini, alati i potro[enmaterijal, kako i rezervni delovi vo iznos od 40,181 iljadi Denari se zastareni.Rakovodstvoto ne izvr[i procenka na neto realizacionata vrednost na oviezalihi vo soglasnost so MSS 2 Zalihi, nitu pak nie bevme vo mo`nost da gostorime toa, a ottamu, da odredime dali treba da se namali vrednosta na oviezalihi so sostojba na 31 dekemvri 2014 godina. Sledstveno, nie ne bevme vosostojba da stekneme razumno uveruvawe za evidentiraniot iznos na zalihite nadatumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.

Mislewe so rezerva

Spored na[eto mislewe, osven za efektot od pra[aweto opi[ano vo pasus 1, imo`nite efekti od pra[awata opi[ani vo pasusot 2 vo Osnovata za mislewe sorezerva pogore, finansiskite izve[tai ja prezentiraat objektivno, vo site materijalniaspekti, finansiskata sostojba na @ito Luks AD, Skopje na 31 dekemvri 2014 godina,kako i rezultatite od raboteweto i pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[i, vosoglasnost so Me\unarodnite Standardi za Finansisko Izvestuvawe prifateni voRepublika Makedonija.

4

Naglasuvawe na pra[awe

Obrnuvame vnimanie na slednovo:Dano~nata evidencija na Dru[tvoto ne bila predmet na dano~na kontrola od strana nadano~nite organi za danok na dodadena vrednost, danok na dobivka i personalniotdanok za godinata koja zavr[i na 31 dekemvri 2014 godina. Poradi toa, obvrskite poosnov danoci vo ovie finansiki izve[tai ne moè da se smetaat za kone~ni. Sekojakorekcija za dopolnitelni danoci i pridonesi koi moàt da proizlezat od dano~nakontrola ne moè da se proceni so razumna sigurnost na datumot na finansiskotoizvestuvawe.

Na[eto mislewe ne e modifikuvano vo odnos na pogore navedenoto pra[awe.

Izve[taj za drugi pravni i regulatorni barawaRakovodstvoto na Dru[tvoto e isto taka odgovorno za izgotvuvawe na godi[niotizve[taj za raboteweto na Dru[tvoto za 2014 godina vo soglasnost so ~len 384 odZakonot za trgovski dru[tva. Na[a odgovornost e da izrazime mislewe zakonzistentnosta na godi[niot izve[taj, so istoriskite finansiski informaciiobjaveni vo godi[nata smetka i revidiranite poedine~ni finansiski izve[tai naDru[tvoto so sostojba na i za godinata koja zavr[uva na 31 dekemvri 2014, vo soglasnostso MSR 720, kako i vo soglasnost so barawata na ~len 34, stav 1, to~ka (d) od Zakonot zaRevizija (Sl.Vesnik na RM broj 158 od 2010 godina).Na[e mislewe e deka, istoriskite finansiski informacii izneseni vo Godi[niotizve[taj za raboteweto na Dru[tvoto so sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31dekemvri 2014, se konzistentni, vo site materijalni aspekti, so informaciite objavenivo godi[nata smetka i revidiranite poedine~ni finansiski izve[tai na Dru[tvoto sosostojba na i za godinata koja zavr[uva na 31 dekemvri 2014.

Skopje,17 mart 2015 godina

Grant Tornton DOO

Direktor Ovlasten revizorRuà Filip~eva Marjan Andonov

@ito Luks AD, Skopje 5

Finansiski izve[tai31 dekemvri 2014

Придружните белешки се составен дел на финансиските извештаи

Izve[taj za finansiskata sostojba

Bel.Na 31 dekemvri

2014Na 31 dekemvri

2013SREDSTVANetekovni sredstvaNedvi`nosti, postrojki i oprema 5.1 809,555 970,427Avansi za kapitalni rashodi 5.2 15,313 14,212Nematerijalni sredstva 6 6,949 2,317Vlo`uvawa vo nedvi`nosti 7 25,855 22,893Fin.sredstva raspolo`ivi za prod. 9 890 957Pobaruvawa od finanski liznig 10 2,679 4,054Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 167 170

861,408 1,015,030

Tekovni sredstvaZalihi 12 167,042 164,751Kupuva~i i ostanati pobaruvawa 13 192,219 175,487Pari~ni sredstva i ekvivalenti 14 3,751 6,415

363,012 346,653Netekovni sredstva za proda`ba 11 80,381 197,300Vkupno sredstva 1,304,801 1,558,983

KAPITAL I OBVRSKIKapital i rezerviAkcionerski kapital 15 1,596,336 1,596,336Ostanati rezervi 16 643,839 851,524Akumulirana (zaguba) (1,652,830) (1,703,051)

587,345 744,809Netekovni obvrskiPozajmici 17 140,626 30,836Pridonesi za penzisko osiguruvawe 18 5,272 4,771

145,898 35,607Tekovni sredstvaPozajmici 17 304,265 462,093Dobavuva~ite i ostanati obvrski 19 267,293 316,474

571,558 778,567Vkupno kapital i obvrski 717,456 814,174KAPITAL I OBVRSKI 1,304,801 1,558,983

Finansiskite izve[tai se odobreni za izdavawe na 16 mart 2014 godina odstrana na Rakovodstvoto na @ito Luks A.D. - Skopje i bea pregledani iodobreni od strana na Upravniot Odbor na istiot datum.

Mihail Sretenovski Konstantinos Oikonomou{ef na smetkovodstvo Zamenik generalen direktor


Finansiski izve[tai31 dekemvri 2014


Izve[taj za seopfatnata dobivka

Godina [to zavr[uva naBel. 31 dekemvri

2014 2013000 MKD 000 MKD

Prihodi od proda`ba 20 1,169,555 1,275,970Cena na ~inewe na proda`bata 21 (890,585) (986,153)Bruto dobivka 278,970 289,817

Ostanati delovni prihodi 22 33,103 30,588Tro[oci na distribucija 23 (232,220) (227,511)Administrativni tro[oci 24 (74,869) (72,638)Ostanati delovni tro[oci 25 (109,450) (7,888)(Zaguba)/Dobivka od delovni aktivnosti (104,466) 12,368

Finansiski prihodi 1,969 1,902Finansiski (rashodi) (41,524) (42,364)Neto finansiski (rashodi) 27 (39,555) (40,462)

(Zaguba) pred odano~uvawe (144,021) (28,094)Danok od dobivka 28 - (2,146)Neto (Zaguba) po odano~uvawe (144,021) (30,240)

Ostanata seopfatna dobivka za godinata- Stavki koi ]e bidat reklasifikuvani

posledovatelno preku dobivki ilizagubi:

Promeni vo obj.vred.na vlo`. raspol.za prod. 9 (55) (3,215)- Stavki koi nema da bidat

reklasifikuvani posledovatelno prekudobivki ili zagubi::

Osloboduvawe na revalorizacioni rezervi 16 (12,898) -Drugi korekcii (490) -

(13,443) (3,215)Vkupna seopfatna dobivka za godinata (157,464) (33,455)

(Zaguba) na imatelite na obi~ni akcii (144,021) (30,240)Vkupna seopfatna (dobivka) za imatelite naobi~ni akcii (157,464) (33,455)

Zarabotka po akcija (vo Denari)-Osnovna 29 (179.92) (38.65)


Finansiski izve[tai

31 dekemvri 2014


Izve[taj za promenite vo kapitalot

Akcionerskikapital

RezerviAkumulirana

(Zaguba)Vkupno

000 MKD 000 MKD 000 MKD 000 MKD

Na 01 januari 2014 godina 1,596,336 851,524 (1,703,051) 744,809Transakciiso sopstvenicite - - - -(Zaguba) za godinata - - (144,021) (144,021)Ostanata seopfatna dobivka

Osloboduvawe na revalorizacionirezervi povrzani so proda`bata namaterijalni sredstva i sredstvaraspolo`livi za proda`ba - (194,732) 194,732 -Osloboduvawe na revalorizacionirezervi spored vrednuvawe nasredstvata raspolo`livi zaproda`ba - (12,898) - (12,898)Promeni vo obj.vred.na sredstvaraspolo`livi za proda`ba - (55) - (55)Korekcii od prethodni periodipriznati vo kapitalot - - (490) (490)

- (207,685) 194,242 (13,443)Vkupna seopfatna dobivka zagodinata - (207,685) 50,221 (157,464)Na 31 dekemvri 2014 godina 1,596,336 643,839 (1,652,830) 587,345

Na 01 januari 2013 1,596,336 854,740 (1,672,812) 778,264Transakcii so sopstvenicite - - - -(Zaguba) za godinata - - (30,240) (30,240)Ostanata seopfatna dobivka

Promeni vo obj.vred.na sredstvataraspolo`livi za proda`ba - (3,215) - (3,215)

- (3,215) - (3,215)Vkupna seopfatna dobivka zagodinata - (3,215) (30,240) (33,455)Na 31 dekemvri 2013 godina 1,596,336 851,524 (1,703,052) 744,809


Finansiski izve[tai

31 dekemvri 2014

Izve[taj za pari~nite tekovi

Bel. Godina [to zavr[uva na31 dekemvri

2014 2013000 MKD 000 MKD

Operativni aktivnostiPrilivi od kupuva~ite 1,164,181 1,395,121Isplati na dobavuva~i i vraboteni (1,197,418) (1,322,041)Pari~ni sredstva dobieni od operativnorabotewe (33,237) 73,080Primena kamata (39,759) (38,368)(Platena) kamata - -Neto gotovina od operativni aktivnosti (72,996) 34,712

Investicioni aktivnostiPrilivi od ottu\uvawe na nedvi`nosti,postrojki i oprema i netek. sredstvaraspolo`livi za proda`ba 142,382 7,717(Nabavka) na nedvi`nosti, postrojki i oprema inematerijalni sredstva (24,470) (19,892)Prilivi od dividendi - 278Prilivi od proda`ba na akcii i obvrznici - 6,318Primeni kamati 455 918Prilivi od otplateni drugi dolgoro~nipobaruvawa 3 106Neto gotovina od investiciski aktivnosti 118,370 (4,555)

Finanskiski aktivnosti(Otpalata) na krediti, neto (48,038) (29,563)Neto gotovina od finansiski aktivnosti (48.038) (29,563)

Neto promena na pari~nite sredstva iekvivalenti (2.664) 594Pari~ni sredstva i ekviv.na po~etokot na god. 6.415 5,821Pari~ni sredstva i ekviv.na krajot od god. 14 3.751 6,415


Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1. Op[ti podatoci

@ito Luks A.D, Skopje (vo ponatamo[niot tekst Dru[tvoto) e akcionersko dru[tvoosnovano vo 1946 godina vo Skopje, preku zdruùvawe na privatni pekari i Trgovskotopretprijatie Granap. Sedi[teto na Dru[tvoto e locirano na ul. Makedonsko-KosovskaBrigada 44, Skopje.

Osnovnata dejnost na Dru[tvoto e proizvodstvo na melni~ki, pekarski i slatkarskiproizvodi koi se distribuiraat vo golemoproda`bata i maloproda`bata prekusopstvena distribucija ili preku ovlasteni distributeri. Dru[tvoto isto taka vr[iizvoz i uvoz na pekarski proizvodi.

Mnozinskiot akcioner, Elbisko S.A. (Grcija) poseduva 53.79% od vkupnite akcii naDru[tvoto.

Akciite na Dru[tvoto kotiraat na Oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza.

Na 31 dekemvri 2014 godina brojot na vrabotenite vo Dru[tvoto iznesuva 363vraboteni (2013: 377 vraboteni).

2. Pregled na zna~ajni smetkovodstveni politiki

Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pripodgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno primenetina site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.

2.1. Osnova za podgotovka

Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Zakonot za trgovskidru[tva („Slu`ben vesnik na RM” br. 28/2004 ... 187/2013) i Pravilnikot za vodewesmetkovodstvo („Slu`ben vesnik na RM" br. 159 od 29 dekemvri 2009 godina, br. 164 od2010 godina i 107 od 2011 godina). Spored ovoj Pravilnik se propi[uva vodewetosmetkovodstvo vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe(MSFI) vklu~uvaj]i gi i Tolkuvawata na postojniot komitet za tolkuvawe (PKT) iTolkuvawa na Komitetot za tolkuvawe na me\unarodnoto finansisko izvestuvaweutvrdeni od Odborot za me\unarodni smetkovodstveni standardi (KTMFI) izdadenina 1 januari 2009 godina.


Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodolùva)Smetkovodstveni politiki (prodolùva)

Osnova za podgotovka (prodolùva)

Finansiskite izve[tai se podgotveni spored konceptot na istoriska vrednost osvenza zemji[teto, netekovnite stredstva ~uvani za proda`ba, finansiskite sredstvaraspolo`livi za proda`ba i finansiskite sredstva i obvrski (vklu~uvaj]i iderivativni instrumenti), dokolku postojat, koi se merat po objektivna vrednost.Osnovite za merewe na sekoj poedine~en vid na sredstvo, obvrska, prihod i rashod sedetalno opi[ani vo prodolènie na ovaa Bele[ka.

Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI prifateni iobjaveni vo Republika Makedonija bara upotreba na odredeni kriti~nismetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara Rakovodstvoto na Dru[tvoto daupotrebuva svoi procenki vo procesot na primena na smetkovodstvenite politiki.Podra~jata [to vklu~uvaat povisok stepen na procenka ili kompleksnost, ilipodra~jata vo koi pretpostavkite i procenkite se zna~ajni za finansiskite izve[tai,se obelodeneti vo Bele[ka 4: Zna~ajni smetkovodstveni procenki.

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaatna 31 dekemvri 2014 i 2013 godina. Tekovnite i sporedbenite podatoci prikaàni voovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinakunavedeno.

2.2. Transakcii vo stranski valuti

a) Funkcionalna valuta i valuta na prezentiranje

Stavkite koi se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai se mereni spored valutata naekonomskata sredina vo koja Dru[tvoto raboti („funkcionalnata valuta").Finansiskite izve[tai se prezentirani vo iljadi MKD, [to pretstavuva ifunkcionalna valuta i valuta na prezentirawe na Dru[tvoto.

b) Transakcii i salda

Transakciite vo stranski valuti se preveduvaat vo funkcionalnata valuta so primenana deviznite kursevi koi vaàt na datumite na transakciite. Pozitivnite inegativnite kursni razliki koi rezultiraat od podmiruvaweto na vakvite transakciii od preveduvaweto na deviznite kursevi na pari~nite sredstva i obvrski koi sedenominirani vo stranski valuti na krajot na godinata, se priznavaat vo Izve[tajot zaseopfatnata dobivka.

Pozitivnite i negativnite kursni razliki povrzani so pozajmuvawa i pari~ni sredstvai pari~ni ekvivalenti vo izve[tajot za seopfatnata dobivka se prezentirani pod„prihodi i rashodi od finansirawe". Srednite devizni kursevi koi bea primeneti zaprikaùvawe na poziciite na Izve[tajot za finansiskata sostojba denominirani vostranska valuta, se slednite:

31 dekemvri 2014 31 dekemvri 2013

1 USD 50,5604 Denari 44.6284 Denari1 EUR 61.4814 Denari 61.5113 Denari



2.3. Nedvi`nosti , postrojki i oprema

Zemji[teto i zgradite glavno se sostojat od proizvodni objekti, kancelarii iprodavnici. Zemji[teto e evidentirano po proceneta vrednost, vrz baza na procenkaod strana na ovlasten nezavisen procenitel. Procenkata e izvr[ena sporedsoodvetni pravila za da se osigura deka procenetata vrednost na revaloriziranotosredstvo ne se razlikuva zna~ajno od smetkovodstvenata vrednost.Site ostanatistavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentirani po nabavna ilipretpostavena nabavna vrednost, namalena za akumuliranata deprecijacija i zagubiteporadi o[tetuvawe, dokolku postojat. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koidirektno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata.

Pretpostavenata nabavna vrednost pretstavuva revalorizirana nabavna vrednost zaodredeni stavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata revalorizirani pred 01januari 2005 (datum na prva primena na MSFI) so aplicirawe na indeksi odredeniod stana na Zavod za Statistika na Republika Makedonija.

Tro[ocite za kamati na pozajmuvawa upotrebeni za finansirawe na izgradbata nanedvi`nostite, postrojkite i opremata se priznavaat kako [to e detalnoobelodeneto vo Bele[ka 2.18. Ostanatite tro[oci za pozajmuvawa se priznavaat kakorashodi.

Cenata na ~inewe na sredstvata, izgradeni vo sopstvena reìja, dokolku gi ima, sesostoi od tro[okot za materijal, direktna rabotna sila i soodvetni op[tiproizvodni tro[oci.

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ilise priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od prilivna idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga nabavnatavrednost na stavkata moè razumno da se izmeri. Site ostanati redovni odrùvawa ipopravki se evidentiraat kako rashodi vo izve[tajot za seopfatnata dobivka vo tekotna finansiskiot period vo koj se javuvaat.

Zgolemuvaweto na evidentiranata vrednost, koe proizleguva od revalorizacija nazemji[teto se priznava vo ostanata seopfatna dobivka i e prikaàno kako ostanatarezerva vo akcionerkiot kapital. Namaluvawata koi gi prebivaat prethodnoevidentiranite zgolemuvawa na istite sredstva se priznavaat vo ostanata seopfatnadobivka i se prebivaat so ostanatite rezervi direktno vo kapitalot. Site ostanatinamaluvawa se priznavaat vo tekovnite dobivki / zagubi.

Ne se presmetuva deprecijacija na zemji[teto. Deprecijacijata se evidentira kakorashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka spored pravoproporcionalna-ta metodavo tekot na procenetiot vek na upotreba na stavkite na nedvi`nosti, postrojki ioprema. Deprecijacija ne se presmetuva za sredstvata pred istite da se stavat voupotreba. Vo prodolènie sledi procenetiot vek na upotreba.

Vo prodolènie sledi procenetiot vek na upotreba:

Zgradi 10 - 40 godiniMa[ini i ostanata oprema 4 - 20 godini



Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodolùva)

Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba sepregleduvaat, i dokolku e potrebno se koregiraat, na sekoj datum na izvestuvawe. Kogaevidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliviznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.

Prihodite ili rashodite povrzani so ottu\uvawa se odreduvaat po pat na sporedbana prilivite so evidentiraniot iznos. Razlikite se vklu~eni vo Izve[tajot zaseopfatnata dobivka vo periodot koga nastanuvaat, pri [to iznosite narevalorizacija iskaàni vo rezervi se prenesuvaat vo akumulirana dobivka/zaguba.

2.4. Nematerijalni sredstva

Nematerijalnite sredstva so koi se steknalo Dru[tvoto se sostojat od softver ilicenci. Tie imaat definiran vek na upotreba i se evidentiraat po nivnata nabavnavrednost, namalena za akumuliranata amortizacija i zagubite poradi o[tetuvawe,dokolku postojat.

Korisniot vek se proveruva i ako e potrebno se koregira barem edna[ vo godinata.Posledovatelnite nabavki se kapitaliziraat samo koga postoi verojatnost od prilivna idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga nabavnatavrednost na stavkata moè razumno da se izmeri.

Site ostanati tro[oci se priznavaat vo dobivki ili zagubi vo periodot koganastanuvaat.

Amortizacijata se evidentira kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka soupotreba na pravoproporcionalnata metoda zavisno od procenetiot vek na upotrebana nematerijalnite sredstva. Amortizacija za nematerijalnite sredstva se presmetuvaod datumot koga istite se stavat vo upotreba vo tekot na upotrebniot periodprocenet na 5 godini.

2.5. O[tetuvawe na nefinansiki sredstva

Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva seproveruvaat za postoewe na mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani ilipromeni na uslovi ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne moè da senadomesti. Sekoga[ koga evidentiraniot iznos na sredstvata go nadminuva nivniotnadomestliv iznos, se priznava zaguba od o[tetuvawe. Nadomestliviot iznospretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednostna sredstvata. Neto proda`nata cena e iznos koj se dobiva od proda`ba na sredstvovo transakcija pome\u dobro izvesteni subjekti, dodeka upotrebenata vrednost esega[nata vrednost na procenetite idni gotovinski prilivi [to se o~ekuva daproizlezat od kontinuiranata upotreba na sredstvata i od nivnoto otu\uvawe nakrajot od upotrebniot vek. Nadomestlivite iznosi se procenuvaat za poedine~nisredstva ili ako e toa nemo`no, za celata grupa na sredstva koja generira gotovina.



2.6. Finansiski sredstva i obvrski

Finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se priznavaat koga Dru[tvotostanuva strana na dogovornite odredbi na finansiskiot instrument i inicijalno semerat po objektivnata vrednost prilagodena za transakcionite tro[oci, osven onieevidentirani po objektivna vrednost preku prihodi ili rashodi, koi se meratinicijalno po nivnata objektivna vrednost. Posledovatelnite merewa nafinansiskite sredstva i finansiskite obvrski se opi[ani podolu.

Finansiski sredstva

Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti ipobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski sredstvaraspoloìvi za proda`ba. Klasifikacijata zavisi od celite za nabavka nafinansiskite sredstva. Rakovodstvoto gi klasificira finansiskite sredstva vomomentot na nivnoto prvi~no priznavawe.

Finansiski sredstva po objektivna vrednst preku dobivki i zagubi

Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se finansiskisredstva nameneti za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se klasificira kakosredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel da se prodade vo kratokrok. Sredstvata vo ovaa kategorija se klasificiraat kako tekovni sredstva.

Dru[tvoto nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot naIzve[tajot za finansiskata sostojba.

Krediti i pobaruvawa

Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni iliodredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se vklu~eni vo tekovnitesredstva, osven za onie koi dospevaat vo period podolg od 12 meseci od datumot naIzve[tajot za finansiska sostojba. Vakvite pobaruvawa se klasificiraat kakonetekovni sredstva. Kreditite i pobaruvawata se sostojat od pobaruvawa od kupuva~ii ostanati pobaruvawa i pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti vo izve[tajot zafinansiska sostojba.

Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe

Vloùvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti sofiksni periodi na otplata i so fiksen period na dospevawe koi Dru[tvoto imanamera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dospevawe. . So sostojba na 31 dekemvri2014 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa kategorija.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi koi ili sekreirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od ostanatitekategorii. Tie se vklu~eni vo netekovni sredstva osven ako rakovodstvoto nemanamera da gi otu\i vloùvawata vo rok od 12 meseci od datumot na Izve[tajot zafinansiska sostojba.



Finansiski sredstva (prodolùva)Priznavawe i merewe na finansiskite sredstva

Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot natransakcijata - datumot na koj [to Dru[tvoto ima obvrska da go kupi ili prodadesredstvoto. Finansiskite sredstva koi se priznavaat spored objektivna vrednostpreku dobivki ili zagubi po~etno se priznavaat spored nivnata objektivna vrednost,pri [to tro[ocite na transakciite se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnatadobivka.

Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata zaprimawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe,a Dru[tvoto gi prenelo zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenosta.Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite sredstva poobjektivna vrednost preku dobivki i zagubi posledovatelno se evidentirani ponivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se posledovatelnoevidentirani po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivnakamata.

Site finansiski sredstva koi ne se priznavaat spored objektivna vrednost prekudobivki i zagubi po~etno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost zgolemena zatro[ocite na transakciite. Dobivkite ili zagubite od promenata na objektivnatavrednost na sredstvata po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se vklu~uvaatvo Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako ostanati neto dobivki / zagubi voperiodot koga nastanuvaat. Prihodite od dividendi od finansiskite sredstva prekudobivki i zagubi se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatna dobivka kako del odostanatite prihodi vo momentot koga Dru[tvoto ima vospostaveno pravo na prilivod dividenda.

Promenite na objektivnata vrednost na monetarnite i ne-monetarnite vloùvawaklasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se priznaeni vo ostanatata seopfatnadobivka. Koga hartiite od vrednost klasificirani kako raspolo`livi za proda`base prodavaat ili se o[teteni, akumuliranata korekcija na objektivnata vrednostpriznaena vo kapitalot se vklu~uva vo izve[tajot za seopfatna dobivka kako dobivkaili zaguba od vloùvawa vo hartii od vrednost vo periodot na koj se odnesuvaat.Kamatite od sredstvata raspolo`livi za proda`ba, presmetani vrz osnova naefektivnata kamatna stapka se priznavaat vo dobivki/zagubi kako finansiskiprihodi. Prihodi od divideni od finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`base priznavaat vo dobivki / zagubi kako del od ostanatite prihodi vo momentot kogaDru[tvoto ima vospostaveno pravo na priliv od dividenda.

O[tetuvawe na finansiskite sredstva

a. Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost

Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dalipostoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa nafinansiski sredstva. Finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski sredstva, seo[teteni, i zaguba poradi o[tetuvawe se evidentira samo ako postoi objektivendokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani koi se slu~ile poprvi~noto priznavawe na sredstvata i deka nastanot ima vlijanie na o~ekuvaniteidni pari~ni tekovi na finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski sredstvakoi moàt verodostojno da se procenat.



Finansiski sredstva i obvrski (prodolùva)

Finansiski sredstva (prodolùva)

Kako dokazi za o[tetuvawe moè de se zemat idikaciite deka dol`nikot ili grupatadol`nici imaat zna~ajni finansiski te[kotii, docnewe pri isplata na glavnica ikamata, verojatnost deka ]e vlezat vo ste~aj ili druga regorganizacija, i kade [topostojat vidlivi indikacii za namaluvawe na idnite pari~ni tekovi kako [to sepromenite vo ekonomskite uslovi koi korespondiraat so zagubata.

Za kategorijata krediti i pobaruvawa iznosot na zagubata poradi o[tetuvawepretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata vrednostna procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite kreditni zagubi [toseu[te ne se nastanati) diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatnastapka na finansiskoto sredstvo.

Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva i iznosot na zagubata istovremenose priznava vo Izve[tajot na seopfatna dobivka. Dokolku kreditot ili sredstvotokoe se ~uva do dospevawe e so promenliva kamatna stapka, tekovnata efektivnakamatna stapka utvrdena spored dogovorot pretstavuva stapkata na merewe na bilokoja zaguba od o[tetuvawe. Na primer, Dru[tvoto moè da go izmeri o[tetuvawetona sredstvoto vrz osnova na objektivnata vrednost na instrumentot, koristej]ipazarna cena.

Dokolku vo nekoj posledovatelen period iznosot na o[tetuvaweto se namali i toanamaluvawe moè obejktivno da se povrze so nastan koj nastanal posle priznavawetona o[tetuvaweto (kako na primer podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot),prethodno priznaenata zaguba ]e bide vratena so korekcija vo Izve[ajot naseopfatna dobivka.

b. Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dalipostoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa nafinansiski sredstva. Za dol`ni~ki hartii od vrednost, Dru[tvoto gi koristikriteriumite navedeni vo podto~ka (a). Kaj sopstveni~ki hartii od vrednostraspolo`livi za proda`ba, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnatavrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost pretstavuvaindikator deka sredstvoto e o[teteno. Dokolku postoi takov dokaz za finansiskitesredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlikame\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost, namalena za zagubata poradio[tetuvawe prethodno priznaena vo Izve[tajot za finansiskata sostojba, seotstranuva od kapitalot i se priznava vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.Zagubite poradi o[tetuvawe priznaeni vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka zavloùvawata vo instrumenti na kapitalot ne se korigiraat preku Izve[tajot zaseopfatnata dobivka.

Dokolku vo nekoj posledovatelen period objektivnata vrednost na dol`ni~kiteinstrumenti evidentirani kako finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba sezgolemi i zgolemuvaweto moè obejktivno da se povrze so nekoj nastan po datumot naevidentiraweto na o[tetuvaweto vo dobivkite ili zagubite, prethodno priznaenatazaguba ]e bide vratena so korekcija vo Izve[ajot na seopfatna dobivka.

Finansiski obvrski

Finansiskite obvrski na Dru[tvoto vklu~uvaat pozajmici i obvrski kon dobavuva~ii ostanati obvrski, koi se celosno klasificirani vo kategorijata ostanatifinansiski obvrski.



2.7 Prebivawe na finasiski pobaruvawa i obvrski

Finansiskite sredstva i obvrski se prebivaat i neto vrednosta se prezentira voIzve[tajot za finansiska sostojba, koga postoi zakonsko izvr[no pravo za prebivawena priznaenite vrednosti i postoi mo`nost da se poramnat na neto osnova ili pakistovremeno da se realiziraat sredstvata i podmirat obvrskite.

2.8 Zalihi

Zalihite se evidentirani po poniskata od nabavnata i neto realizacionata vrednost.Nabavnata vrednost se odreduva so metodot na ponderiran prosek. Nabavnatavrednost na gotovi proizvodi i proizvodstvo vo tek se sostoi od surovini, direktnarabotna sila, drugi direktni tro[oci i povrzani op[ti tro[oci na proizvodstvo(vrz osnova na normalniot raboten kapacitet). Neto realizacionata vrednostpretstavuva procenetata proda`na cena vo tekot na normalnoto rabotewe, namalenaza soodvetnite varijabilini proda`ni tro[oci.

2.9 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa

Pobaruvawa od kupuva~ite pretstavuvaat iznosi od kupuva~i za prodadeni gotoviproizvodi vo normalniot tek na raboteweto. Dokolku naplatata na pobaruvawata seo~ekuva za edna ili pomalku od edna godina (ili vo vremenska ramka na edenoperativen ciklus dokoklku e podolg), pobaruvawata se klasificirani kako tekovnisredstva. Dokolku ne go ispolnuvaat navedeniot uslov, istite se klasificiraat kakone-tekovni pobaruvawa.

Pobaruvawata od kupuva~i inicijalno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost iposledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna vrednost soupotreba na metodot na efektivna kamatna stapka, neto od rezerviraweto poradio[tetuvawe. Rezervirawe poradi o[tetuvawe se priznava koga postoi objektivendokaz deka Dru[tvoto nema da mo`e da gi naplati site dospeani pobaruvawa sporednivnite originalni uslovi na pla]awe.

Zna~itelni finansiski pote[kotii na dol`nikot, verojatnosta za ste~aj ilifinansisko reorganizirawe kako i prolongirawe ili nemo`nost za pla]awepretstavuvaat indikatori deka pobaruvawata od kupuva~i se o[teteni. Zna~ajnitedol`nici se testiraat za o[tetuvawe na individualna osnova. Ostanatitepobaruvawa so sli~ni karakteristiki na krediten rizik se procenuvaat grupno.

Iznosot na rezerviraweto pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos nasredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontiraniso primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo.

Sredstvata so kratkoro~no dospevawe ne se diskontiraat. Evidentiraniot iznos nasredstvoto so priznavawe na povrzanite zagubi preku smetka za rezervirawe poradio[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawevo tekovniot Izve[taj za seopfatnata dobivka. Vo slu~aj na nenaplatlivost napobaruvaweto istoto se otpi[uva nasproti negovoto rezervirawe. Posledovatelnatanaplata na prethodno otpi[anite iznosi se priznava kako tekovna dobivka voIzve[tajot za seopfatnata dobivka.

2.10 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna, depoziti poviduvawe vo banki i drugi kratkoro~ni visokolikvidni vlo`uvawa koi dospevaat voperiodi do 3 meseci.



2.11 Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

Netekovnite sredstva se klasificirani kako sredstva koi se ~uvaat za proda`ba koganivniot evidentiran iznos treba da se nadomesti prvenstveno preku proda`natransakcija, a se smeta deka postoi golema verojatnost za proda`bata da se ostvari.Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot iznos i objektivnata vrednost,namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku nivniot evidentiran iznos senadomesti pred se preku proda`nata transakcija namesto preku nivna kontinuiranaupotreba.

2.12 Vloùvawa vo nedvi`nosti

Vloùvawa vo nedvi`nosti se definira kako nedvi`nosti (zemji[te ili zgradi - ilidel od zgradi - ili dvete) koi se ~uvaat so cel zarabotka od naemnini i zazgolemuvawe na kapital ili za dvete nameni, namesto za:

- upotreba vo proizvodstvoto na stoki i uslugi ili za administrativni celi; ili,- proda`ba vo normalniot tek na rabotewe.

Vloùvawata vo nedvi`nosti se evidentiraat vo izve[tajot za finansiska sostojbapo nivnata nabavna vrednost, [to ja vklu~uva kupovnata vrednost, sitenenadomestlivi dava~ki i danoci, kako i site rashodi koi se direktno povrzani sosteknuvaweto na sredstvoto, namaleno za akumuliranata amortizacija i zagubiteporadi o[tetuvawe, dokolku postojat takvi. Deprecijacijata na vloùvawata vonedvi`nosti se presmetuva na sledniot na~in:

Objekti 20-40 godini

Prihodite od naemnini i operativnite tro[oci od vloùvawata vo nedvi`nosti seizvestuvaat vo ramkite na “prihod” i “ostanati rashodi” soodvetno, a se priznavaatkako [to e opi[ano vo Bele[ka 2.23.

2.13 Kapital, rezervi, neraspredeleni dobivki/akumulirani zagubi

(a) Akcionerski kapital

Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii.

(b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii

Inkrementalnite tro[oci koi moè direktno da se pripi[at na emisija na noviakcii ili opcii, ili na steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vokapitalot kako namaluvawe na prilivite, neto od danokot.

(v) Sopstveni akcii

Koga Dru[tvoto otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomesti se odzemaatod vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite ne se otu\at.Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat ili povtorno se emitiraat,primenite nadomesti se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital. Dru[tvoto neposeduva sopstveni akcii.

(g) Rezervi

Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni, zakonski rezervi i rezervi zasopstveni akcii, se sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na dobivki/zagubi odrevalorizacija na materijalnite sredstva i finansiski sredstva raspolo`livi zaproda`ba, vo slu~ajot so revalorizacioni rezervi, kako i po pat na raspredelba naakumulirani dobivki vrz osnova na zakonskata regulativa i odlukite naRakovodstvoto i akcionerite na Dru[tvoto.



Kapital, rezervi, neraspredeleni dobivki/akumulirani zagubi (prodolùva)

(d) Neraspredelenidobivki/Akumulirani zagubi

Zadrànata dobivka/Akumuliranata zaguba gi vklu~uva dobivkite/zagubite odtekovniot i prethodnite periodi.

2.14 Dividendi

Dividendite se priznavaat kako obvrska vo finansiskite izve[tai na Dru[tvoto voperiodot vo koj [to se odobreni od strana na akcioenrite na Dru[tvoto.

2.15 Obvrski kon dobavuva~i

Obvrskite kon dobavuva~i se obvrski za pla]awe za stoki i uslugi koi se dobieni vonormalniot tek na raboteweto od dobavuva~ite. Obvrskite za pla]awe seklasificiraat kako tekovni obvrski dokolku isplatata dostasuva vo rok od ednagodina ili pomalku.Obvrskite kon dobavuva~ite inicijalno se priznavaat po nivnataobjektivna vrednost, a posledovatelno se merat spored amortiziranata nabavnavrednost koristej]i go metodot na efektivna kamatna stapka.

2.16 Pozajmici

Pozajmicite inicijalno se evidentirani spored nivnata objektivna vrednost,namalena za tro[ocite na transakcijata. Posledovatelno, pozajmicite seevidentiraat spored nivnata amortizirana nabavna vrednost; razlikite pome\uprimawata (namaleno za tro[ocite na transakcijata) i nadomestliviot iznos sepriznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka za vremetraeweto na pozajmicite,koristej]i go metodot na efektivna kamatna stapka.

Nadomestocite koi se pla]aat za vospostavuvawe na kreditni linii se priznavaatkako tro[ok za transakcijata na zaemot dokolku postoi verojatnost del ili celatalinija da se povle~e. Vo ovoj slu~aj, nadomestokot se odloùva do momentot napovlekuvaweto. Dokolku ne postoi dokaz deka ]e se povle~at edna ili site linii,nadomestokot se kapitalizira kako odnapred izvr[eni pla]awa za likvidnost i seamortizira za periodot na aran`manot. Pozajmicite se klasificirani kako tekovniobvrski osven dokolku Dru[tvoto ima neusloveno pravo da go odloì podmiruvawetona obvrskata za najmalku 12 meseci od datumot na Izve[tajot za finansiskatasostojba.

2.17 Tro[oci za pozajmuvawe

Op[tite i posebnite tro[oci za pozajmici direktno povrzani so steknuvawe,izgradba ili proizvodstvo na kvalifikuvani sredstva, koi se sredstva za koi epotreben zna~itelen period na vreme da se podgotvat za nivnata namenska upotrebaili proda`ba, se dodavaat na nabavnata vrednost na tie sredstva, do vreme, kogasredstvata se zna~itelno podgotveni za nivnata namenska upotreba ili proda`ba.

Prihodi od vloùvawa steknati od privremena investicija na specifi~ni obvrskipo krediti vo o~ekuvawe na nivnite tro[oci za kvalifikuvani sredstva se odzema odtro[ocite za pozajmuvawe prifatlivi za kapitalizacija.

Site ostanati tro[oci za pozajmici se priznaeni vo dobivka ili zaguba vo periodotvo koj nastanale.



2.18 Danok na dodadena vrednost

Prihodite, tro[ocite i sredstvata se priznavaat namaleni za iznosot na danokot nadodadena vrednost, osven:

- Koga danokot na dodadena vrednost od nabavka na sredstva ili uslugi ne enadomestiv od dano~nata vlast, vo koj slu~aj danokot na dodadena vrednost sepriznava kako del od tro[ocite za steknuvawe na sredstvoto ili kako del odtro[okot kade [to e soodvetno; i

- Pobaruvawa i obvrski koi se iska`ani so vklu~en iznos na danokot na dodadenavrednost.

Neto iznosot na danokot na dodadena vrednost koj se nadomestuva od, ili se pla]a nadano~nite organi se vklu~uva kako del od pobaruvawata ili obvrskite vo Izve[tajotza finansiskata sostojba.

2.19 Rezervirawa

Rezervirawe se priznava koga Dru[tvoto ima tekovna (zakonska ili dogovorna)obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bidepotreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe naobvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata.Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na Izve[tajot za finansiskata sostojbai se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektotna vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuvasega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe naobvrskata.

2.20 Nadomesti za vrabotenite

a) Pridonesi za penzisko osiguruvawe

Vo normalniot tek na rabotewe, Dru[tvoto vr[i isplati vo ime na svoite vraboteniza pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe kako i personalen danok odplata, koi se presmetuvaat soglasno propi[anite zakonski stapki na sila votekovnata godina, vrz osnova na bruto platite. Dru[tvoto gi pla]a ovie pridonesido vladinite institucii. Tro[ocite za ovie isplati se evidentiraat vo izve[tajotza seopfatnata dobivka vo istiot period vo koj nastanale povrzanite tro[oci zaplata. Dru[tvoto ne raboti so drugi penziski planovi.

b) Nadomest za prestanok na rabotniot odnos

Nadomest za prekin na rabotniot odnos se pla]a koga rabotniot odnos e prekinatpred redovniot datum na penzionirawe, ili koga vraboteniot dobrovolno prifa]aprekin na rabotniot odnos vo zamena za ovoj nadomest. Dru[tvoto evidentiranadomest za prekin na rabotniot odnos dokolku postoi o~igledna obvrska za prekinna rabotniot odnos na tekovno vrabotenite vo soglasnost so detalen formalen planbez mo`nost za povlekuvawe, ili obezbeduva nadomestok za prekin na rabotniot odnoskako rezultat na ponuda dadena za stimulirawe na dobrovolno penzionirawe.



Nadomesti za vrabotenite (prodolùva)v) Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite

Soglasno potpi[anite kolektivni dogovori na Dru[tvoto, Dru[tvoto e obvrzano daisplati posebna suma pri penzioniraweto koja e ednakva na dvomese~na prose~naplata isplatena na nivo na Dràva vo poslednite tri meseci.

Dolgoro~nite obvrski koi proizleguvaat od isplata na otpremnini se evidentiraatpo sega[nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni isplati kon vrabotenite licakoi se kvalifikuvaat. Ovie koristi gi presmetuva nezavisen procenitel soglasnovaè~kite pravila za aktuarska matematika.

Aktuarskite dobivki i zagubi, koi proizleguvaat od iskustveni korekcii i promenivo aktuarskite pretpostavki, a koi se povisoki od: 10% od vrednosta na sredstvata naplanot ili 10% od definiranata obvrska pri penzionirawe, se teretat iliodobruvaat vo prihodot vo tekot na o~ekuvaniot prose~en preostanat raboten vek navraboteniot.

2.21 Tekoven i odloèn danok na dobivka

Tro[okot za danok na dobivka za izvestuva~kiot period pretstavuva zbir na tekovnioti odloèniot danok na dobivka.

Tekoven danok na dobivkaVo periodot pome\u 01 januari 2009 zaklu~no so 31 dekemvri 2013 godina, tekovniotdanok na dobivka po stapka od 10% se pla]a[e na iznosot na distribuiranata dobivkaza dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki lica, kako i na nepriznaenitetro[oci za dano~ni celi, koregirani za dano~niot kredit i drugi dano~niosloboduvawa.

Vo tekot na 2014 godina be[e donesen nov zakon za danok na dobivka primenliv zadano~nite periodi po~nuvaj]i od 01 januari 2014, spored koj osnova za presmetka ipla]awe na tekovniot danok na dobivka po stapka od 10% pretstavuva dobivkata predodano~uvawe utvrdena vo Izve[tajot za seopfatna dobivka, koregirana za odredenipomalku iskaàni prihodi i nepriznaeni tro[oci za dano~ni celi, dano~niot kreditkako i drugi dano~ni osloboduvawa. Pravnite subjekti moàt da gi upotrebatdano~nite zagubi utvrdeni vo tekovniot period bilo za nadomest na plateniot danokvo ramki na odreden period za nadomest ili pak za namaluvawe ili eliminirawe nadano~nata obvrska za narednite periodi.

Odloèn danok na dobivkaOdloèniot dano~en rashod se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata naobvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata iobvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskotoizvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot dano~en rashod se koristat tekovnitevaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot dano~en rashod se zadolùva ili odobruva voIzve[tajot za seopfatnata dobivka, osven dokolku se odnesuva na stavki koidirektno go zadolùvaat ili odobruvaat kapitalot ili ostanatata seopfatnadobivka, vo koj slu~aj odloèniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot ili voostanatata seopfatna dobivka soodvetno.

Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost zaiskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~ivadobivka.So sostojba na 31 dekemvri 2014 i 2013, Dru[tvoto nema evidentiranoodloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki naovie datumi.



2.22 Priznavawe na prihodite i rashodite

Prihodi od proda`ba na proizvodi

Prihodite od proda`ba se merat po objektivnata vrednost na primeniot nadomestili na pobaruvaweto, ili na nadomestot [to treba da se primi namalen za danokot nadodadena vrednost, eventualno odobrenite proda`ni popusti i rabati.

Prihodite se priznavaat koga zna~itelni rizici i pridobivki od sopstvenosta seprenesuvaat na korisnikot, naplatata e verojatna, povrzanite tro[oci i mo`nitevra]awa na stoki mo`at da se procenat verodostojno i iznosot na prihodite mo`e dase izmeri verodostojno. Prenos na rizikot i pridobivkite nastanuva koga stokite seprimeni od strana na korisnikot.

Dru[tvoto proizveduva i prodava leb (obi~en i specijalen) i melni~ki proizvodi(site vidovi na bra[no, sto~no bra[no, p~eni~ni nikulci) na pazarot za golemo.

Prihodot od proda`ba na stokite se priznava vo momentot koga Dru[tvoto ]e giispora~a proizvodite do trgovecot na golemo i se evidentira vrz osnova na cenatakoja e navedena vo proda`nite dogovori. Trgovecot na golemo ima celosna sloboda voodnos na proda`nite kanali i cenata za proda`ba na proizvodite.

Melni~kite proizvodi ~esto se prodavaat so koli~inski popusti za avansno pla]awe.

Ponatamu, Dru[tvoto ima politika da gi prodava svoite proizvodi do pravni licapreku tenderi, spored uslovi i cenovnici koi se navedeni vo sekoj poseben dogovor.

Prihodi od kamata

Prihodot od kamata se evidentira vo izve[tajot za seopfatnata dobivkaproporcionalno, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

Prihodi od naemnini

Prihodi od naemnini na sredstva pod operativen naem se priznavaat vo dobivkite izagubite na pravoproporcionalna osnova vo tekot na naem periodot. Nepredvidenitenaemnini, dokolku gi ima, se priznavaat kako integralen del od vkupnite prihodi odnaemnini vo tekot na naem periodot.

Finansiski prihodi i tro[oci

Finansiskite prihodi se priznavaat na vremenska osnova koja go odrazuvaefektivniot prinos na sredstvata. Finansiskite tro[oci se sostojat od tro[oci zakamata na obvrskite po pozajmici i tro[oci za kamata na zadocneti pla]awa.

Tro[ocite za pozajmici se priznavaat vo dobivki ili zagubi so koristewe nametodot na efektivna kamata.

Rashodi od delovnoto rabotewe

Rashodite od delovno rabotewe se priznavaat vo dobivki i zagubi vo momentot naiskoristuvaweto na uslugite odnosno vo periodot na nivnoto nastanuvawe.

Prebivawe na prihodite i rashodite

Vo tekot na svoeto redovno rabotewe, Dru[tvoto u~estvuva vo drugi transakcii koine generiraat prihodi, tuku se incidentni vo odnos na glavnite aktivnosti koigeneriraat prihodi. Dru[tvoto gi prezentira rezulatite od takvite transakciipreku prebivawe na sekoj prihod so soodvetnite rashodi koi proizleguvaat od istatatransakcija, koga ova prezentirawe ja odrazuva su[tinata na transakciite ilinastanite.



2.23 Naemi

Dru[tvoto priznava postoewe na dogovor za naem vrz osnova na su[tinata nadogovorot vo zavisnost od toa dali ispolnuvaweto na dogovorot zavisi od upotrebatana specifi~noto sredstvo ili sredstva ili dogovorot prenesuva pravo za upotrebana sredstvoto.

Dru[tvoto kako zakupec

Finansiski naem e tekoven zakup na sredstvo koj na Dru[tvoto su[tinski mu giprenesuva rizicite i benefitite povrzani za sopstvenosta na predmetot na naem .Zakupenite sredstva se kapitaliziraat vo momentot na otpo~nuvaweto na naemot ponivnata objektivna vrednost ili ako e poniska, toga[ po sega[nata vrednost naminimalnite naem pla]awa. Naem pla]awata se raspredeleni pome\u finansiskitedava~ki i namaluvaweto na naem obvrskite so cel da se postigne konstantna kamatnastapka za ostanatiot iznos na obvrskata. Finansiskite dava~ki se napla]aat direktnood prihodot. Kapitaliziranite sredstva za naem se amortiziraat spored pokratkiotod procenetiot raboten vek na sredstvoto ili spored naem periodot, ako ne postoirealna sigurnost deka Dru[tvoto ]e stekne sopstvenost nad sredstvoto do krajot nanaem periodot. Dru[tvoto dava pod naem sredstva (kamioni za transport na nivniteproizvodi) koi se klasificirani vo ovaa kategorija vo Izve[tajot za finansiskatasostojba.

Isplatite na operativen naem se priznavaat kako tro[ok na pravoproporcionalnaosnova vo tekot na naem periodot. Povrzanite tro[oci kako [to se tro[oci zaodrùvawe i osiguruvawe se priznavaat vo periodot na nivnoto nastanuvawe.

Dru[tvoto kako zakupodava~

Naemot kade Dru[tvoto su[tinski gi zadrùva site rizici i benefiti odsopstvenosta na sredstvoto se klasificira kako operativen naem. Pla]awataizvr[eni za operativen lizing (neto od site olesnuvawa od stana na zakupodava~ot )se priznavaat vo izve[tajot na seopfatna dobivka po pravoliniska metoda voperiodot na operativen naem.

Koga sredstva se dadeni pod finansiski naem, sega[nata vrenost na idnite plakawase priznati kako pobaruvawe. Razlikata pome\u bruto pobaruvawata i sega[natavrednost na pobaruvaweto priznato kako odloèni finansiski prihodi.

Prihodite od naem se priznavaat niz dogovoreniot period na naem koristejki jametodata na neto investicii, koja [to ja reflektira kontinuirana stapka na povrat.Koga sredstvata se davaat pod operativen naem, sredstvata se vklu~eni vo Izve[tajotza finansiskata sostojba bazirano na prirodata na osnovnosto sredstvo. Prihodotod naemnini e priznat vo periodot na naem po pravoliniska metoda.

2.24 Transakcii so povrzani subjekti

Povrzani subjekti se onie kade edniot subjekt go kontrolira drugiot subjekt ili imazna~ajno vlijanie vo donesuvaweto na finansiskite i delovnite odluki na drugiotsubjekt.

2.25 Prevzemeni i neizvesni obvrski

Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se objavuvaatdokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi.Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo finansiskite izve[tai, no seobjavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na ekonomski koristi.Iznosot naneizvesna zaguba se evidentira kako rezervirawe dokolku e verojatno deka idnitenastani ]e potvrdat postoewe na obvrska na denot na Izve[tajot za finansiskatasostojba i koga moè da se napravi razumna procenka na iznosot na zagubata.



2.26 Izvestuvawe po operativni segmentiDelovni segmenti

Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segment-proizvodstvo na bra[no, leb i ostanati pekarski proizvodi.

Geografski segmenti

Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na RepublikaMakedonija i na stranski pazari (Bele[ka 20).

2.27 Настани по датумоит на известување

Nastanite po datumot na izvestuvawe koi obezbeduvaat dopolnitelni informacii vovrska so sostojbata na Dru[tvoto na denot na Izve[tajot za finansiskata sostojba(nastani za koi mo`e da se vr[i koregirawe) se reflektirani vo finansiskiteizve[tai. Onie nastani po datumot na izvestuvawe koi nemaat karakter nakorektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalnozna~ajni.

Zito Luks AD, Skopje 24

Notes to the financial statements (continued)

3. Upravuvawe so finansiski rizici

3.1. Faktori na finansiski rizikDelovnite aktivnosti na Dru[tvoto se izloèni na razli~ni finansiski rizici,vklu~uvaj]i rizik od kreditirawe, rizik od likvidnost kako i pazaren rizik.Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto se fokusira na nepredvidlivosta na pazaritei se stremi kon minimalizirawe na potencijalnite negativni efekti vrz uspe[nostana delovnoto rabotewe na Dru[tvoto.

Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto go vr[i Rakovodstvoto vrz osnova naprethodno odobreni pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat celokupnotoupravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se kreditniot rizik,rizikot na likvidnost, pazarniot rizik kako i upotrebata na vloùvawata iplasmanite na vi[okot likvidni sredstva.

a) Pazarni rizici

Pazaren rizik e rizik od promeni vo pazarni ceni, kursevite na stranskite valuti ikamatnite stapki koi imaat vlijae na prihodite na Dru[tvoto ili na vrednosta nafinansiskite instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e upravuvawe ikontrola na izloènosta na pazaren rizik vo prifatlivi ramki i optimizirawe napovrat na sredstvata.

(i) Rizik od kursni razliki

Dru[tvoto ima delovni aktivnosti na me\unarodnite pazari, i e izloèno na rizikod kursni razliki koj se javuva od izloènosta kon razli~ni valuti. Valutata kojapred se predizvikuva vakov rizik e evroto. Dru[tvoto ima mnogu mali pari~nirezervi vo amerikanski dolari. Dru[tvoto ne koristi instrumenti za obezbeduvaweod rizik od kursni razliki. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e odgovorno za odrùvawena soodvetna neto pozicija za sekoja valuta poedine~no, kako i vkupno za site valuti.

Smetkovodstvenata vrednost na monetarnite sredstva i obvrski na Dru[tvotodenominirani vo stranski valuti e kako [to sledi:

Vo iljadi denariSredstva Valuta 2014 2013

Dadeni avansi za nedvi`nosti, postrojki ioprema EUR 765 1Dadeni avansi za obrtni sredstva EUR 2,044 56Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti EUR 4 17Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti USD 13 -Ostanati pobaruvawa EUR - 448Pobaruvawa od kupuva~i – stranski kupuva~i EUR 36,087 20,955

38,913 21,477

Obvrski

Primeni avansi EUR 33,518 29,380Obvrski sprema dobavuva~i – stranskidobavuva~i EUR 112,806 162,620Pozajmici EUR 17,292 50,362

163,616 242,362


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)Upravuvawe so finansiski rizici (prodolùva)

Pazarni rizici (prodolùva)Analiza na senzitivnosta na stranski valuti

2014

Neto iznos +10% -10%EUR (124,716) (12,472) 12,472USD 13 1 (1)Dobivka ili zaguba (124,703) (12,471) 12,471

2013

Neto iznos +10% -10%EUR (220,885) (22,089) 22,089Dobivka ili zaguba (220,885) (22,089) 22,089

(ii) Cenoven rizik

Dru[tvoto e izloèno na cenoven rizik na sopstveni~ki hartii od vrednost poradivloùvawata koi se poseduvaat (klasificiraat vo izve[tajot za finansiska sostojbakako raspolo`livi za proda`ba), koi moè da bidat pod vlijanie na faktori na rizicikako [to se cenite na berza.

(iii) Rizik od kamatni stapki vrz gotovinskite tekovi i objektivnata vrednost

Kamatniot rizik pretstavuva rizikot deka objektivnata vrednost na idnite pari~nitekovi na finansiskiot instrument ]e fluktuira poradi promenite na pazarnitekamatni stapki. Izloènosta na Dru[tvoto na rizikot od promeni na pazarnitekamatni stapki pred se e povrzana so dolgoro~nite dol`ni~ki obvrski na Dru[tvotoso promenlivi kamatni stapki. Pozajmicite koi se davaat po promenlivi kamatnistapki go izloùvaat Dru[tvoto na rizik od kamatni stapki vrz pari~nite tekovi.

Promenite vo kamatnite stapki i kamatnite marì moè da vlijaat vrz finansiskiterashodi i prihodot od finansiskite vloùvawa.

Dru[tvoto ja analizira svojata izloènost na rizikot od kamatni stapki na dinami~naosnova. Se razgleduvaat raznovidni scenarija, a vo predvid se zemaat obnovata napostoe~kite pozicii, povtorno finansirawe i alternativno finansirawe.

Kamatnite rizici se upravuvaat preku diversifikacija na kreditnite poddr[ki odnekolku banki, so razli~ni uslovi na finansirawe.

Tabelata podolu ja prikaùva izloènosta na Dru[tvoto na rizik od kamatni stapki:



Nominalnite kamatni stapki za kamatonosnite pozajmici se dviàt pome\u 6,85%godi[no i 7,25%.

б) Кредитен ризик

Krediten rizik e rizik od finansiska zaguba na Dru[tvoto dokolku korisnikot ilidogovornata strana na finasiskiot instrument ne uspee da gi ispolni svoite dogovorniobvrski. Kreditniot rizik nastanuva od pobaruvawa od kupuva~i, depoziti vo banki ipari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti.

Procesot na upravuvawe so kreditniot rizik od delovnite aktivnosti vklu~uvapreventivni merki kako [to se proverka na kredibilitetot i preventivni prepreki,korektivni merki za vreme na nekoj praven odnos kako [to se potsetuvawe i isklu~uvawe,sorabotka so agencii za naplata i naplata po nekoj praven odnos od vidot na parnici,sudski procesi, involviranost na izvr[nite edinici i faktoring. Zaostanatiteisplati se prosleduvaat preku postapka na zgolemuvawe na dolg vrz osnova na vidot naklientot, kreditnata kategorija i iznosot na dolgot.Kreditniot rizik se kontrolirapreku proverki na kredibilitetot - so [to se odlu~uva dali klientot e zadolèn i seodreduva negovata kreditna sposobnost, kako i

2014 2013SredstvaNekamatonosni:Finansiski sredstva raspoloìvi za proda`ba 890 957Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 167 169Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (so isklu~okna plateni danoci i avansni pla]awa) 175,907 165,311Blagajna 34 41

176,998 166,478So fiksna kamatna stapka:Pobaruvawa za finansiski lizing 2,679 4,054Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 3,717 6,374

6,396 10,428183,394 176,906

2014 2013ObvrskiNekamatonosni:Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (so isklu~ok naprimeni avansni pla]awa i preplateni danoci) 222,878 271,233

222,878 271,233So fiksna kamatna stapka:Kamatonosni pozajmici 444,891 320,705

444,891 320,705So promenliva kamatna stapka:Kamatonosni pozajmici - 172,225

- 172,225667,769 764,163



Kreditren rizik (prodolùva)

preku preventivni prepreki - so [to se odreduva kreditniot limit vrz osnova naprethodnite prihodi od promet na klientot. Od 2010 godina, Dru[tvoto sproveduvapostapka za obezbeduvawe na dolgovi so klienti preku bankarski garancii vo iznosi koigo pokrivaat kreditniot limit na klientite, kako i preku hipoteki na nedvi`nosti ipodvièn imot na klientite.

Procedurite na Dru[tvoto se so cel da obezbedat deka proda`ba se vr[i do klientiso soodvetna kreditna istorija i deka istite ne gi nadminuvaat prifatlivite limitina kreditna izloènost.

Maksimalnata izloènost na Dru[tvoto na rizik od kreditirawe e pretstavena soevidentiraniot iznos na sekoe finansisko sredstvo vo Izve[tajot za finansiskatasostojba, kako [to sledi:

2014 2013

Klasi na finansiski sredstva - evidentirana vrednost:Finansiski sredstva raspoloìvi za proda`ba 890 957Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 167 169Pobaruvawa po finansiski naem 2,679 4,054Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (so isklu~okna plateni danoci i avansni pla]awa) 175,907 165,311Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 3,751 6,415

183,394 176,906

Kreditniot rizik za pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti se smeta za bezna~aenbidej]i klientite na Dru[tvoto se renomirani banki, so nadvore[ni kreditnirangirawa so visok kvalitet.

Kreditniot rejting na pobaruvawata od kupuva~i i pobaruvawata po osnov na dadeniavansi na Dru[tvoto na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba, seobelodeneti vo Bele[ka 13.

v) Rizik od likvidnost

Rizikot od likvidnost se definira kako rizik deka Dru[tvoto nema da moènavremeno da gi podmiri ili ispolni svoite obvrski.

Dru[tvoto ima politika da odrùva dovolno pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalentiza da gi podmiri svoite obvrski vo bliskata idnina. Finansiskiot sektor gipredviduva pari~nite tekovi za barawata za likvidnost so cel da osigura deka imadovolno pari~ni sredstva za vo sekoe vreme da se ispolnat operativnite potrebi.Predviduvaweto gi zema predvid planovite za finansirawe na dolgovi na Dru[tvotoi usoglasenosta so celite za vnatre[nite bilansni pokazateli. Site vi[oci odpari~ni sredstva koi gi ~uva Dru[tvoto a koi go nadminuvaat saldoto koe se bara zapotrebite na rabotniot kapital voobi~aeno se deponiraat vo komercijalni banki ilise investiraat vo hartii od vrednost so koi moè da se trguva.

Tabelata podolu gi analizira finansiskite obvrski na Dru[tvoto vo relevantnigrupi na dospevawe vrz osnova na preostanatiot period od datumot na finansiska



Rizik od likvidnost (prodolùva)

sostojba do datumot na dogovornata dostasanost. Saldata koi dospevaat vo rok od 12meseci se so ednakvi smetkovodstveni salda bidej]i vlijanieto od namaluvaweto enezna~ajno. Golem del od obvrskite sprema dobavuva~i imaat dostasanost vo rok od ednagodina.

Na 31 Dekemvri 2014Pomalku od 1

godinaPome\u 1 i 2

godiniPome\u 2 i 5

godini

Pozajmici 304,265 41,606 99,020Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa(so isklu~ok na plateni danoci i avansnipla]awa) 222,878 - -Vkupno 527,143 41,606 99,020

Na 31 Dekemvri 2013Pomalku od 1

godinaPome\u 1 i 2

godiniPome\u 2 i 5

godini

Pozajmici 462,093 29,961 875Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa(so isklu~ok na plateni danoci i avansnipla]awa) 271,233 - -Vkupno 733,326 29,961 875

3.2 Rizik od upravuvawe so kapital

Celite na Dru[tvoto pri upravuvawe so kapitalot se ovozmoùvawe na Dru[tvoto daprodolì so svoite delovni aktivnosti spored principot na kontinuitet so cel daobezbedi prihod za akcionerite i beneficii za drugi zainteresirani lica, kako i daodrì optimalna struktura na kapitalot so cel namaluvawe na tro[okot na kapitalot.

So cel da ja odrì ili prilagodi strukturata na svojot kapital, Dru[tvoto moè daizvr[i korekcija na iznosot na dividendi isplateni na sopstvenicite, da vratikapital na sopstvenicite, da izvr[i sgolemuvawe na kapitalot preku novi vloùvawaili da prodade sredstva za da go namali dolgot.

Pokazatel na zadolènostStrukturata na izvorite na finansirawe na Dru[tvoto se sostoi od obvrski, koi givklu~uvaat pozajmicite obelodeneti vo Bele[ka 17, pari~ni sredstva i pari~niekvivalenti i kapital, koj se sostoi od akcionerska glavnina, revalozirani rezervi,ostanati rezervi i neraspredelena dobivka.

Rakovodstvoto ja analizira strukturata na izvorite na finansirawe na godi[na osnovakako odnos na neto obvrskite po pozajmici vo odnos so vkupniot kapital. Netoobvrskite po pozajmici se presmetani kako vkupni obvrski po pozajmici namaleni zaiznosot na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti. Vkupniot kapital e presmetankako glavnina kako [to e pokaàno vo Izve[tajot za finansiska sostojba plus netodolgot.



Pokazatelot na zadolènosta na krajot na godinata e prikaàn kako [to sledi:

3.3. Procena na objektivna vrednost

Objektivnata vrednost pretstavuva iznos za koj nekoe sredstvo moè da se zameni iliobvrska da se podmiri po pazarni uslovi. Objektivnata vrednost se bazira naprocenkata od strana na Rakovodstvoto zavisno od vidot na sredstvata i obvrskite.

3.3.1 Finansiski instrumenti evidentirani spored objektivnata vrednost

Vo slednata tabela se prikaàni finansiskite sredstva izmereni spored objektivnatavrednost vo izve[tajot za finansiskata sostojba vo soglasnost so hierarhijata naobjektivnata vrednost. Ovaa hierarhija gi grupira finansiski sredstva i obvrski votri nivoa koi se baziraat na zna~ajnosta na vleznite podatoci koristeni pri merewetona objektivnata vrednost na finansiskite sredstva. Hierarhijata spored objektivnatavrednost e odredena kako [to sledi:

Nivo 1: kotirani ceni (nekoregirani) na aktivnite pazari za identi~ni sredstvaili obvrski;

Nivo 2: ostanati vlezni podatoci, pokraj kotiranite ceni, vklu~eni vo Nivo 1 koise dostapni za nabquduvawe za sredstvoto ili obvrskata, ili direktno (t.e. kakoceni) ili indirektno (t.e. izvedeni od ceni); i

Nivo 3: vlezni podatoci za sredstvoto ili obvrskata koi ne se baziraat na podatocidostapni za nabquduvawe od pazarot

Finansiskite sredstva koi se evidentirani po objektivna vrednost vo Izve[tajot zafinansiskata sostojba se grupirani spored nivoto na hierarhija na objektivnatavrednost kako [to sledi (vo iljadi Denari):

Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Vkupno

SredstvaRaspolo`livi za proda`ba 890 - - 890

2014 2013

Vkupno pozajmici 444,891 492,929Namaleno za: pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti (3,751) (6,415)Neto dolgovi 441,140 486,514Vkupno glavnina 587,345 744,809Vkupno kapital 1,028,485 1,231,323

Koeficient na zadolènost 43% 40%



Procena na objektivna vrednost (prodolùva)

Objektivnite vrednosti na vloùvawata raspolo`livi za proda`ba koi kotiraat na berzase baziraat na kotiranite pazarni ceni na datumot na finansiska sostojba kako i nagodi[nite dvièwa na cenite na akciite na Makedonskata berza na hartii odvrednost. Kotiranata pazarnata cena koja se koristi za finansiskite sredstva koi gi~uva Dru[tvoto e tekovnata cena na kotacija.

3.3.2 Finansiski instrumenti koi ne se prezentirani spored objektivnata vrednost

Slednata tabela gi prikaùva evidentiranite iznosi i objektivnite vrednosti na oniefinansiski sredstva i obvrski koi ne se prezentirani spored nivnata objektivnavrednost vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.

Krediti i pobaruvawaKreditite i pobaruvawata se evidentiraat po amortizirana vrednost, namalena zarezervirawata poradi o[tetuvawa. Poradi nivnata kratka dospeanost, nivnata vrednoste soodvetna na nivniot evidentiran iznos.

Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva, koi vklu~uvaat pari~ni sredstva ipari~ni ekvivalenti, se smeta deka e pribli`na na nivnite soodvetni smetkovodstvenivrednosti po definicija i poradi nivnata dospeanost od pomalku od 3 meseci.

Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrskiEvidentiraniot iznos na obvrskite kon dobavuva~i i ostanati obvrski e priblièn nanivnata objektivna vrednost, poradi nivnoto kratkoro~no dospevawe.

Evidentiranavrednost

Objektivnavrednost

2014 2013 2014 2013SrestvaPari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 3,751 6,415 3,751 6,415Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (soisklu~ok na plateni danoci i avansni pla]awa) 175,907 165,311 175,907 165,311Pobaruvawa po finansiski naem 2,679 4,054 2,679 4,054Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 167 169 167 169Vkupno sredstva 182,504 175,949 182,504 175,949

ObvrskiObvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (soisklu~ok na primeni avansni pla]awa i preplatenidanoci) 222,878 271,233 222,878 271,233Pozajmici 444,891 492,929 444,891 492,929Vkupno obvrski 667,769 764,162 667,769 764,162


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

4. Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretpostavki

Dru[tvoto pravi procenki i pretpostavki za idninata. Po definicija,smetkovodstvenite procenki retko se poklopuvaat so realnite rezultati. Procenkitei pretpostavkite koi imaat zna~itelen rizik da predizvikaat materijalni korekcii vrzevidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite vo tekot na finansiskata godina senavedeni podolu.

a) Upotreben vek na sredstvata

Upotrebniot vek na sredstvata se utvrduva vrz osnova na minati iskustva za sli~nisredstva koristej]i [iroki ekonomski ili industriski faktori. Soodvetnosta naprocenetiot upotreben vek na sredstvata se pregleduva na godi[no nivo, ili dokolkupostoi pokazatel za zna~ajni promeni vo osnovnite pretpostavki. Veruvame dekasmetkovodstvenite procenki za odreduvawe na upotrebniot vek na sredstvatapretstavuvaat kriti~na smetkovodstvena procenka bidej]i ova vklu~uva pretpostavki zatehnolo[kite razvoi vo inovativna industrija. Spored toa, Dru[tvoto donesuvapretpostavka deka upotrebniot vek na sredstvata treba da ostane ista kako od minatatagodina.

b) O[tetuvawe na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa

Nie presmetuvame o[tetuvawe za somnitelnite smetki vrz osnova na proceneti zagubikoi rezultiraat od nemo`nosta na na[ite kupuva~i da gi vr[at isplatite. Priprocenuvaweto na soodvetnosta na zagubata poradi o[tetuvawe za somnitelnitesmetki, na[ata procenka ja temelime vrz dospevaweto na saldoto na smetkata zapobaruvawa i na[eto minato iskustvo na otpisi, kreditosposobnosta na klientite ipromenite vo uslovite za pla]awe za klientite. Ova podrazbira pravewe pretpostavkiza idnite odnesuvawa na klientite, kako i za idnite naplati na pari~ni sredstva.Dokolku finansiskite uslovi na na[ite klienti se vlo[at, realnite otpisi natekovno postoe~kite pobaruvawa moè da bidat povisoki od o~ekuvanoto, i moè da gonadminat nivoto na zagubite poradi o[tetuvawe koi se dosega priznati.

v) Zalihi

Zalihi se evidentiraat po poniskata pome\u nabavnata vrednost i neto realizacionatavrednost. Pri procenkata na neto realizacionata vrednost Rakovodstvoto gi zemapredvid najobjektivnite dokazi / podatoci koi se na raspolagawe vo periodot koga sepraveni procenkite.

g) O[tetuvawe na finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

Kako [to e navedeno vo Bele[ka 2.7., na sekoj datum na izve[tajot za finansiskasostojba Dru[tvoto procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na ednofinansisko sredstvo ili grupa na finansiski sredstva. Kaj vloùvawata voinstrumenti na kapitalot, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnatavrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost pretstavuva indikatordeka sredstvoto e o[teteno.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretspostavki (prodolùva)

Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba,kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnataobjektivna vrednost, namalena za zagubata poradi o[tetuvawe na toa finansiskosredstvo prethodno priznaena vo izve[tajot za seopfatnata dobivka, se otstranuva odkapitalot i se priznava vo izve[tajot za seopfatnata dobivka. Zagubite poradio[tetuvawe priznaeni vo izve[tajot za seopfatnata dobivka za vloùvawata voinstrumenti na kapitalot ne se nadomestuvaat preku izve[tajot za seopfatnata dobivka.

d) O[tetuvawe na netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

Na sekoj datum na izve[tajot za finansiska sostojba Dru[tvoto procenuva dali postoiobjektiven dokaz za o[tetuvawe dali netekovnite sredstva ~uvani za proda`ba seo[tetni. Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot iznos i objektivnatavrednost, namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku nivniot evidentiran iznos senadomesti pred se preku proda`nata transakcija namesto preku nivna kontinuiranaupotreba.

@ito Luks AD, Skopje33

Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2014(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)

5. Nedvi`nosti , postrojki i oprema i avansi za kapitalni rashodi5.1 Nedvi`nosti , postrojki i oprema

Zemji[te Zgradi Oprema

Vlo`.votu\i

sred.zemeni pod naem

Inesticii vo tek

Vkupno

Nabavna ili revalorizirana vrednostNa 1 januari 2013 324,118 783,703 1,224,412 3,133 12,260 2,347,626Nabavki 6,938 759 593 - 10,668 18,958Prenos od inv.vo tek - 3,041 9,770 - (22,393) (9,582)Ottu\uvawa (528) - (74,689) - (535) (75,752)Prenos od (vo) vloùvawavo nedvi`nosti - - (236) - - (236)Na 31 dekemvri 2013 330,528 787,503 1,159,850 3,133 - 2,281,014

Akumuliranadeprecijacija

Na 1 januari 2013 - 398,888 926,374 1,052 - 1,326,314Tro[ok za godinata - 19,722 38,130 85 - 57,937Ottu\uvawa - - (73,481) - - (73,481)Prenos (vo) vlo`.vo nedv. - - (183) - - (183)

Na 31 dekemvri 2013 - 418,610 890,840 1,137 - 1,310,587Neto evidentiranavrednost na 31 dekemvri2013 330,528 368,893 269,010 1,996 - 970,427

2014Nabavna ilirevaloriziranavrednostNa 1 januari 2014 330,528 787,503 1,159,850 3,133 - 2,281,014Korekcii od prethodnagodina - - (285) - - (285)Nabavki - - 3,664 - 14,862 18,526Prenos od/(vo) finansiskilizing - - 1,287 - - 1,287Prenos od inv.vo tek - 2,556 9,464 - (12,020) -Ottu\uvawa (120,092) - (11,831) (2,161) - (134,084)Prenos od/(vo) nadvor odkoristewe - - 421 - - 421Prenos od (vo) vloùvawavo nedvi`nosti - (8,749) (202) - - (8,951)Na 31 dekemvri 2014 210,436 781,310 1,162,368 972 2,842 2,157,928

Akumuliranadeprecijacija

Na 1 januari 2014 - 418,610 890,840 1,137 - 1,310,587Korekcii od prethodnagodina - - (285) - (285)Tro[ok za godinata - 19,411 34,663 80 - 54,154Prenos od/(vo) finansiskilizing - - 1,251 - 1,251Ottu\uvawa - - (11,499) (924) - (12,423)Prenos od (vo) vloùvawavo nedviznosti - (4,726) (185) - - (4,911)Na 31 dekemvri 2014 - 433,295 914,785 293 - 1,348,373Neto evidentiranavrednost na 31 dekemvri2014 210,436 348,015 247,583 679 - 809,555



Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodol`uva)Utvrduvawe na objektivnata vrednost na zemji[teto

Objektivnata vrednost na zemji[teto e utvrdena vrz osnova na procenka odnadvore[en nezavisen procenitel. Objektivnata vrednost e utvrdena sokoristewe na raspolo`livi podatoci, kako [to e cena na skore[ni proda`bi nasli~ni sredstva.

5.2 Avansi za kapitalni rashodi

Na 31 dekemvri 2014 i 2013 avansite za kapitalni rashodi se sostojat kako [tosleduva:

2014 2013

Avansi za kupuvawe na delovni prostorii 14,426 13,813Ostanati avansi za kapitalni rashodi 887 399Vkupno 15,313 14,212

6. Nematerijalni sredstva

Softver ilicenci

Nematerijalnisredstva vopodgotovka

Vkupno

Nabavna vrednostNa 01 januari 2013 22,338 - 22,338Nabavki 1,276 - 1,276Na 31 dekemvri 2013 23,614 - 23,614

Akumulirana amortizacijaNa 01 januari 2013 20,587 - 20,587Tro[ok za godinata 710 - 710Na 31 dekemvri 2013 21,297 - 21,297Neto evidentirana vrednostna 31 dekemvri 2013 2,317 - 2,317

Nabavna vrednostNabavna vrednost na 01 januari 2014 23,614 - 23,614Nabavki 3,359 2,585 5,944Na 31 dekemvri 2014 26,973 2,585 29,558

Akumulirana amortizacijaNa 01 januari 2014 21,297 - 21,297Tro[ok za godinata 1,312 - 1,312Na 31 dekemvri 2014 22,609 - 22,609Neto evidentirana vrednostna 31 dekemvri 2014 4,364 2,585 6,949



7. Vlo`uvawa vo nedvi`nostiObjekti

Nabavna vrednostNa 01 januari 2013 godina 32,847Prenos od (vo ) nedvi`.,postrojki i oprema 236Na 31 dekemvri 2013 33,083

Akumulirana amortizacijaNa 01 januari 2013 9,184Tro[ok za godinata 823Prenos od nedvi`nosti, postrojki i oprema 183Na 31 dekemvri 2013 10,190Neto smetkovodstvena vrednostna 31 dekemvri 2013 22,893

Nabavna vrednostNa 01 januari 2014 godina 33,083Prenos od nedvi`nosti, postrojki i oprema 8,951Na 31 dekemvri 2014 42,034

Akumulirana amortizacijaNa 01 januari 2014 10,190Tro[ok za godinata 1,078Prenos od nedvi`nosti, postrojki i oprema 4,911Na 31 dekemvri 2014 16,179Neto smetkovodstvena vrednostna 31 dekemvri 2014 25,855

8. Finansiski instrumenti po kategoriiSmetkovodstvenite politiki za finansiskite instrumenti se primeneti zaslednite stavki:

31 dekemvri 2014 Krediti ipobaruvawa

Raspolo`liviza proda`ba Vkupno

SredstvaVlo`uvawa raspolo`livi za proda`ba - 890 890Pobaruvawa po finansiski naem 2,679 - 2,679Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 167 - 167Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa(so isklu~ok na plateni danoci i avansni pla]awa) 175,907 - 175,907Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 3,751 - 3,751Vkupno 182,504 890 183,394

31 dekemvri 2014 Ostanatifinansiski

obvrski poamortizirana

vrednost

Vkupno

ObvrskiObvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (soisklu~ok na primeni avansni pla]awa i preplatenidanoci) 222,878 222,878Pozajmici 444,891 444,891Vkupno 667,769 667,769



Finansiski instrumenti po kategorii (prodolùva)31 dekemvri 2013 Krediti i

pobaruvawaRaspolo`livi

za proda`ba VkupnoSredstvaVloùvawa raspolo`livi za proda`ba - 957 957Pobaruvawa po finansiski naem 4,054 - 4,054Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa 169 - 169Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa(so isklu~ok na plateni danoci i avansni pla]awa) 165,311 - 165,311Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 6,415 - 6,415Vkupno 175,949 957 176,906

31 dekemvri 2013 Ostanatifinansiski

obvrski poamortizirana

vrednost VkupnoObvrskiObvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (soisklu~ok na primeni avansni pla]awa i preplatenidanoci) 271,233 271,233Pozajmici 492,929 492,929Vkupno 764,162 764,162

9. Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba

2014 2013

Na 01 januari 957 7,845Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`liviza proda`ba (Bele[ka 16) (55) 25Ottu\uvawa - otpla]awe na kuponi na obvrznici (12) (6,913)Na 31 dekemvri 890 957

Vloùvawata raspolo`livi za proda`ba glavno se sostojat od pazarni hartii odvrednost na doma[ni kompanii i finansiski institucii i se denominirani voDenari. Ovie voùvawa kotiraat na aktiven pazar i nivnata objektivnatavrednost e odredena preku kotiranite ceni na Makedonskata berza za hartii odvrednost.

10. Pobaruvawa po finansiski naem

Na 31 dekemvri 2014 godina, saldoto na pobaruvawata po finansiski naem voiznos od 2,679 iljadi Denari se sostoi od dadeni vozila pod finansiski naem.

Na 31 dekemvri 2014 godina, komponentite na vloùvawata vo finansiski naemanalizirani spored nivnata dospeanost se kako [to sledi:

Pobaruvawabruto Odloèni prihodi

Pobaruvawaneto

Do edna godina 928 235 693Poveke od 1, no ne podocna od 5 godini 2,264 278 1,986Poveke od 5 godini - - -

3,192 513 2,679



11. Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

2014 2013

Objekti 28,126 115,954Oprema 52,255 81,346

80,381 197,300

Dvièweto na ovie sredstva e kako [to sleduva:

2014 2013

Na 1 Januari 197,300 189,389Prenos id nedvi`nosti, postrojki I oprema - 7,911Proda`bi (94,403) -Efekt od vrednuvaweto (22,516) -

80,381 197,300

Utvrduvawe na objektivnata vrednost

Soglasno MSFI 5, evidentiranata vrednost na sredstvata ~uvani za proda`ba ereducirana do nivnata objektivna vrednost namalena za tro[ocite za proda`ba.Objektivnata vrednost e utvrdena so koristewe na raspolo`livi podatoci, kako[to e cena na skore[ni proda`bi na sli~ni sredstva, i ottuka se nao\a vovtoroto nivo od hierarhijata na objektivnata vrednost.

12. Zalihi

2014 2013

Materijali 102,449 111,947Rezervni delovi 26,318 24,917Sopstveni proizvodi 28,804 18,359Siten inventar 3,178 3,929Ambalaà i gumi 4,908 3,053Trgovski stoki 1,385 2,546

167,042 164,751

So sostojba na 31 dekemvri 2014 godina, vklu~eni vo saldoto na zalihite koeiznesuva 167,042 iljadi Denari (2013: 164,751 iljadi Denari), iznosot od 40,181iljadi Denari (2013: 34,034 iljadi Denari) se sostoi od ambalaà, surovini, alatii potro[en materijal, kako i rezervni delovi koi se zastareni.



13. Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa

2014 2013Kupuva~iDoma[ni 192,767 188,793Stranski 36,086 20,954

228,853 209,747Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (60,509) (55,237)Kupuva~i – neto 168,344 154,510

Ostanati pobaruvawaPobaruvawa od vraboteni 405 10,386Pobaruvawa za DDV 4,137 5,356Dadeni avansi na dobavuva~ite 6,187 2,985Odnapred plateni tro[oci i presmetan prihod 3,798 1,835Pobaruvawa za danok na imot - 1,061Pobaruvawa za danok od dobivka 2,191 551Ostanati kratkoro~ni pobaruvawa 7,221 7,932

23,939 30,106Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (64) (9,129)Ostanati pobaruvawa - neto 23,875 20,977

192,219 175,487

So sostojba na 31 dekemvri 2014 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata odkupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:

Nedospeani ineo[teteni

Dospeani ineo[teteni

O[teteni Vkupno

Evidentiran iznos 89,096 79,248 60,509 228,853Rezervirawe poradio[tetuvawe - - (60,509) (60,509)

89,096 79,248 - 168,344

So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata odkupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:

Nedospeani ineo[teteni

Dospeani ineo[teteni

O[teteni Vkupno

Evidentiran iznos 77,878 76,632 55,237 209,747Rezervirawe poradio[tetuvawe - - (55,237) (55,237)

77,878 76,632 - 154,510

So sostojba na 31 dekemvri 2014 i 2013, starosnata struktura na dospeaniteneo[teteni pobaruvawa od kupuva~i e kako [to sledi:

2014 2013

Do 30 dena 15,706 22,805Od 1 do 3 meseci 14,860 12,795Od 3 do 6 meseci 6,396 8,347Od 6 do 12 meseci 13,362 6,876Nad 1 godina 28,924 25,809

79,248 76,632



Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (prodolùva)Dvièweto na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na pobaruvawata od kupuva~i i

ostanatite pobaruvawa e kako [to sledi:

Vo tekot na 2014, Dru[tvoto naplati del od negovite prethodno celosnorezervirani finansiski pobaruvawa vo iznos od 367 iljadi Denari priznaeni voIzve[tajot za seopfatna dobivka (2013: 255 iljadi Denari) (Bele[ka 22).

14. Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti

2014 2013

@iro smetka (vo MKD) 3,713 6,368Smetki vo banki- vo stranska valuta 3 6Pari vo blagajna (vo MKD) 22 30Pari vo blagajna-vo stranska valuta 13 11

3,751 6,415

Efektivnata kamatna stapka za kratkoro~nite depoziti vo banki varira[epome\u od 0.30% do 0.60% (2013: 0.30% do 0.60%).

15. Akcionerski kapitalSo sostojba na 31 dekemvri 2014 godina, strukturata na akcionerskiot capital naDru[tvoto soglasno Centralniot Depozitar za hartii od vrednost e kako [tosledi:

Broj naakcii

U~estvo vovkupniot

akcionerskikapital

Nominalna

vrednistvo EVRA

Vkupno voEVRA

Vkupnovo

000 MKD

Obi~ni akcii – Elbisco 443,455 53.72% 35.79 15,871,254 974,065Obi~ni akcii – Albatros 17,657 2.14% 35.79 631,944 38,784Obi~ni akcii – drugi akcioneri 344,278 41.70% 35.79 12,321,710 756,219Prioritetni akcii – Penziski fond 13,848 1.68% 35.79 495,620 30,409Prioritetni akcii - Elbisco 600 0.07% 35.79 21,474 1,318Prioritetni akcii-ostanatiakcioneri 5,699 0.69% 35.79 203,967 12,527

825,537 100.00% - 29,545,969 1,813,322

Podatocite prikaàni vo tabelata pogore ne se usoglaseni so podatociteobelodeneti vo finansiskite izve[tai na Dru[tvoto so sostojba na 31dekemvri 2014 i 2013 godina.

So privatizacija na Dru[tvoto, na 31 dekemvri 1994 godina, kapitalot na @itoLuks A.D. - Skopje be[e procenet od strana na ovlasteni proceniteli,nazna~eni od Agencijata za privatizacija. Spored ovaa procenka, vrednosta nakapitalot na @ito Luks A.D. - Skopje so sostojba na 31 dekemvri 1994 godinaiznesuva[e 37,570,000 DEM.

2014 2013

Na 1 januari 64,366 60,004Dopolnitelen rashod od o[tetuvawe (Bele[ka 25) 6,150 6,147Otpis na rezervirani nenaplatlivi pobaruvawa (9,576) (1,530)Naplateni prethodno rezervirani pobaruvawa (Bele[ka 22) (367) (255)Na 31 Dekemvri 60,573 64,366



Akcionerski kapital (prodolùva)

Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odràno na 12 maj 1999 godina,kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 161,887 DEM.

Vo tekot na 1998 godina, Dru[tvoto izdade 25,000 akcii po nominalna vrednostod 100 DEM po akcija. Vkupniot iznos koj be[e platen iznesuva[e 2,298,400DEM.

Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odràno na 5 mart 2001 godina,kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 11,911,963 DEM.

Istovremeno, Dru[tvoto izdade 428,572 akcii po nominalna vrednost od 70DEM po akcija, t.e., vo vkupen iznos od 30,000,040 DEM, koi bea kupeni od stranana Elbisko S.A. Atina, Grcija.

Soglasno noviot Zakon za trgovski dru[tva usvoen vo maj 2004 godina,Dru[tvoto be[e obvrzano da usvoi nov Statut, izmenet i dopolnet vosoglasnost so noviot Zakon za trgovski dru[tva. Ottamu, Dru[tvoto povtornose registrira[e vo Trgovskiot registar. Paritetot koj se primenuva vo sudskataregistracija e ist so onoj koj se primenuva vo noviot Statut.

Prioritetnite akcii gi nosat istite prava kako i obi~nite akcii osven [toprioritetnite akcii ne nosat pravo na glas. Prioritetnite akcii imaatprednost vo odnos na obi~nite akcii vo slu~aj na isplata na dividendi ili priraspredelba na imotot na Dru[tvoto.

16. Ostanati rezerviRevalorizacija

na zgradi izemji[te

Ostanatirezervi

Vloùvawaraspolo`livi

za proda`ba Vkupno

Na 31 Dekemvri 2012/01Januari 2013 858,771 151 (4,182) 854,740Promeni vo objektivnatavrednost na sredstvaraspolo`livi za proda`ba - - (25) (25)Osloboduvawe narevalorizacioni rezervipovrzani so prodadenitesredstva (3,191) - - (3,191)Sostojba na 31 dekemvri 2013 855,580 151 (4,207) 851,524

Na 31 Dekemvri 2013/01Januari 2014 855,580 151 (4,207) 851,524Promeni vo objektivnatavrednost na sredstvaraspolo`livi za proda`ba - - (55) (55)Osloboduvawe narevalorizacioni rezervi vrzosnova na vrednuvaweto nasredstvata rasposlo`. zaproda`ba (12,898) - - (12,898)Osloboduvawe narevalorizacioni rezervi (194,732) - - (194,732)



17. Pozajmici

2014 2013NetekovniPozajmici od banki 140,626 30,836

140,626 30,836TekovniPozajmici od banki 304,265 462,093

304,265 462,093Vkupni pozajmici 444,891 492,929

Dospeanosta na pozajmicite na Dru[tvoto vrz osnova na dogovornite rokovi naotplata na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba e slednata:

2014 2013

Do 12 meseci 304,265 462,093Pome\u 1 i 2 godini 41,606 29,961Pome\u 2 i 5 godini 99,020 875

444,891 492,929

Kamatnata stapka na denarskite pozajmici vo tekot na 2014 godina se dvi`e[epome\u 6,85% godi[no do 7,25% (2013: 6,85%-7,40%). Pozajmicite od banki seobezbedeni so hipoteki vrz del od nedvi`nostite i opremata (Bele[ka 32).

18. Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite

2014 2013

Na 01 januari 4,771 4,304Pla]awa na obvrski pri penzionirawe na vrabotenite (128) (169)Aktuarska zaguba/dobivka (Bele[ka 25) 629 636Obvrska pri penzionirawe na vrabotenite 5,272 4,771

Obvrskata pri penzionirawe na vrabotenite se evidentira po sega[na vrednostna o~ekuvanite idni isplati na vrabotenite. Sega[nata vrednost na o~ekuvaniteodni isplati na vrabotenite e odredena od nezavisen ovlasten procenitel vosoglasnost so va`e~kite pravile na aktuarskite presmetki.

19. Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski

2014 2013Obvrski kon dobavuva~iteDoma[ni dobavuva~i 83,865 94,976Dobavuva~i od stranstvo 112,804 162,384

196,669 257,360Ostanati obvrskiPrimeni avansi 38,079 34,941Neto plati i honorari 8,207 8,166Presmetani tro[oci 2,058 5,710Danoci i pridonesi po osnov na plati 3,863 3,830Obvrska po osnov na kamati 310 286Ostanato 18,107 6,181

70,624 59,114267,293 316,474

povrzani so prodadenitesredstvaSostojba na 31 dekemvri 2014 647,950 151 (4,262) 643,839



20. Proda`bi

2014 2013

Proda`ba na doma[en pazar 1,122,223 1,217,154Proda`ba na stranski pazari 47,332 58,816

1,169,555 1,275,970

21. Cena na ~inewe na proda`bata

2014 2013

Potro[eni materijali 659,572 738,480Energija 82,527 83,255Bruto plati i honorari 84,475 83,049Amortizacija 36,007 38,429Uslugi od najmeni rabotnici 7,899 7,002Nabavna vrednost na prodadeni u~inoci 10,055 6,966Voda i komunalni uslugi 5,513 5,389Osiguruvawe 3,124 3,067Nabavna vrednost na rezervni delovi 2,298 2,492Transportni i po[tenski uslugi 363 228Odr`uvawe 2,048 1,189Nabavna vrednost na prodadeni materijali 1,122 6,896Ostanati tro[oci na vrabotenite 2,223 3,328Naemnina 3 -Ostanato 3,801 1,931Vkupno proizvodstvo 901,030 981,701

Zgolemeno za: Po~etna sostojba na zalihi 18,359 22,811Namaleno za: Krajna sostojba na zalihi (28,804) (18,359)Promeni na zalihi-neto (10,445) 4,452Tro[oci na proda`ba 890,585 986,153

22. Ostanati delovni prihodi

2014 2013

Naemnina 4,986 11,158Otpi[ani obvrski - 10,325Dobivki od ottu\uvawe na NPO i sredstva ~uvani za proda`ba 19,371 2,319Prihodi od dividendi - 278Naplateni prethodno rezervirani pobaruvawa 367 255Prihodi od uslugi za kupuva~ite - 42Ostanato 8,379 6,211

33,103 30,588



23. Tro[oci za distibucija

2014 2013

Nadomestoci za agenti 75,992 76,915Bruto plati i honorari 36,384 36,348Energija 20,101 22,023Reklama i promocija 29,018 25,226Amortizacija 17,997 18,918Tro[oci za distribucija 20,930 16,217Odr`uvawe 6,179 6,318Uslugi od najmeni rabotnici 4,980 4,700Potro[eni materijali 2,468 2,606Ostanati tro[oci za vrabotenite 4,059 4,351Potro[eni materijali i alat 2,140 2,106Patarina i parking 2,285 2,329Konsultantski i marketing uslugi 1,983 2,889Osiguruvawe 1,824 1,800Transportni i po[tenski uslugi 3,034 2,284Voda i komunalni uslugi 1,126 1,060Naemnina 607 799Tro[oci za rezervni delovi 225 169Ostanato 888 453

232,220 227,511

24. Administrativni tro[oci

2014 2013

Bruto plati i honorari 21,768 25,239Uslugi od treti lica 19,346 21,690Energija 2,981 2,887Honorari za porane[ni vraboteni 4,279 2,518Naemnina 2,606 2,383Amortizacija 2,540 2,123Nadomestoci za ~lenovi na Upraven odbor 3,917 1,813Transportni i po[tenski uslugi 1,846 762Osiguruvawe 2,086 1,641Danoci 2,952 1,580Nadomesti za prestanok na raboten odnos 554 695Bankarski provizii 2,061 1,406Potro[eni materijali 1,063 1,117Ostanati tro[oci za vrabotenite 2,141 1,249Rashodi od minati godini 227 670Uslugi 1,638 1,816Reklamirawe 6 234Ostanato 2,858 2,815

74,869 72,638

25. Ostanati delovni tro[oci

2014 2013

Rezervacija za somnitelni i sporni pobaruvawa 6,150 6,147O[tetuvawe na sredstva raspolo`livi za proda`ba 9,618 -Zaguba od proda`ba na netekovni sredstva 93,053 1,104Koristi za vrabotenite 629 637

109,450 7,888



26. Tro[oci za koristi na vrabotenite

2014 2013

Plati i drugi kratkoro~ni koristi 95,067 102,849Personalen danok i pridonesi 48,326 46,732Nadomesti od prestanok na raboten odnos 2,729 1,511

146,122 151,092

Prose~en mese~en broj na vraboteni vo tekot na godinata:Polno rabotno vreme 363 383

27. Rashodi od finansirawe, neto

2014 2013PrihodiPrihodi od kamati 455 918Pozitivni kursni razliki 1,514 984

1,969 1,902RashodiRashodi po kamati (39,783) (41,155)Negativni kursni razliki (1,741) (1,209)

(41,524) (42,364)

Finansiski (tro[oci), neto (39,555) (40,462)

28. Danok na dobivka

2014 2013

Tekoven danok - 2,146Tro[ok za danok na dobivka - 2,146

Tro[okot za godinata ]e bide usoglasen so dobivkata od Izve[tajot zaseopfatna dobivka kako [to sleduva:

2014

(Zaguba) pred odano~uvawe (144,021)Usoglasuvawe za:- Neodbitni tro[oci 21,062- Dano~ni krediti za tro[oci so odlo`en danok (128)Osnova za odano~uvawe: -Tekoven tro[ok za danok na dobivka po stapka od 10% -

2013

- Neodbitni tro[oci 21,456- Dano~ni krediti za tro[oci so odlo`en danok -Osnova za odano~uvawe 21,456Tekoven tro[ok za danok na dobivka po stapka od 10% 2,146



29. Zarabotuva~ka po akcijaOsnovnaOsnovna zarabotuva~ka po akcija se presmetuva po pat na delewe na dobivkatakoja pripa\a na imatelite na akcii (otkoga istata ]e se namali za delot oddobivkata po odano~uvawe za imatelite na prioritetni akcii) so ponderiraniotprose~en broj na obi~ni akcii vo optek vo tekot na godinata, vklu~uvaj]i gisopstvenite akcii na Dru[tvoto.

2014 2013

(Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii (144,021) (30,240)2% dividenda na imatelite na prioritetni akcii (887) (887)(Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii (144,908) (31,127)Ponderiran prose~en broj na izdadeni obi~ni akcii 805,390 805,390Osnovna (zaguba) po akcija (denari po akcija) (179.92) (38.65)

30. Tro[oci po vidovi

2014 2013

Potro[en materijal 663,834 761,181Koristi i nadomestoci na vrabotenite 146,122 151,092Energija i voda 112,248 117,813Nadomestoci za agenti 75,992 73,931Amortizacija 56,544 59,470Uslugi 29,212 28,673Reklama i marketing 31,007 26,922Transport 28,458 21,839Uslugi od najmeni rabotnici 12,879 11,431Osiguruvawe 7,034 6,627Rezervni delovi, potro[eni materijali i alati 4,663 4,997Ostanati tro[oci za vrabotenite 8,484 4,121Naemnina 3,216 3,156Danoci i provizii 5,012 2,926Sudski tro[oci 4,279 2,521

Nadomestoci za ~lenovi na Upraven odbor 3,917 1,813Tro[oci od minati godini 227 857Ostanati tro[oci 4,546 6,866

1,197,674 1,286,236

31. Transakcii so povrzani subjekti

Dru[tvoto e kontrolirano od mati~nata kompanija Elbisko S.A., so sedi[te voGrcija, koja e sopstvenik na 53,79 % od akciite na Dru[tvoto. Ostanatiot del odakciite se sopstvenost na golem broj subjekti.Podolu se prika`ani transakciite so povrzani subjekti:

1. Proda`ba na stoki, uslugi i osnovni sredstva

2014 2013

Elbisco S.A. Greece 28,041 25,53528,041 25,535



2. Nabavka na stoki, uslugi i osnovni sredstva

2014 2013

Elbisco S.A. Greece 87,841 96,77587,841 96,775

3. Nadomestoci za rakovodstvoto

Rakovodstvoto gi vklu~uva ~lenovite na Upravniot Odbor. Nadomestocite [tose isplateni ili ]e bidat isplateni na rakovodstvoto se prikaàni podolu:

2014 2013

Plati i ostanati kratkoro~ni koristi 11,235 11,12111,235 11,121

4. Sostojba na krajot na godinata koja proizleguva od proda`bi/nabavki naosnovni sredstva

2014 2013Pobaruvawa od povrzani straniElbisco S,A, Greece 36,020 20,377

36,020 20,377Obvrski kon povrzani strainElbisco S,A Greece 61,383 129,298

61,383 129,298Primeni avansiElbisco S,A, Greece 28,280 28,280

28,280 28,280

32. Potencijalni i prevzemeni obvrskiZaloèni sredstvaSredstvata zaloèni kako garancija za pozajmenite kamatosani sredstva od lokalnifinansiski institucii se evidentirani kako vonbilansna evidencija na datumotna ovie finansiski izve[tai (vidi Bele[ka 17). Na 31 dekemvri 2014 netoevidentiranata vrednost na ovie sredstva iznesuva 658,745 iljadi Denari.Slednata tabela gi prikaùva zaloènite sredstva:

Korisnik Opis na imototVid na

kolateral

Smetkovodstvena

vrednost000 MKD

Ohridska Banka AD Ohrid Prodavnici 1vi Stepen 34,279

Komercijalna Banka AD Skopje Proizvodni kapaciteti 1vi Stepen 135,120Oprema 1vi Stepen 213,439

Administrativna zgrada 1vi Stepen 19,833Silos 2-or Stepen -

Melnica i oprema 2-or Stepen -

Stopanska Banka AD Skopje Silos 1vi Stepen 190,131Melnica 1vi Stepen 33,286

Oprema 2-or Stepen 32,657Vkupno 658,745



Potencijalni i prezemeni obvrski (prodolùva)Obvrski od operativen naem kade Dru[tvoto e zakupec

Obvrskite po osnov operativen naem pred se se odnesuvaat na naemot na delovniprostorii i oprema. Vremetraeweto na dogovorite za naem se dviì pome\u 1 i 3godini, a istite moè da se obnovat na krajot na periodot na naem. Idnite vkupniobvrski za isplata na naemi se slednite:

2014 2013

Do 1 godina 44 627Podocna od 1 godina, no ne podocna od 5 godini 2,126 1,255

2,170 1,882

Sudski sporoviNeizvesni obvrski

“@ito Luks” A.D. - Skopje e vo proces na sudski sporovi so pogolem broj nadru[tva. Vkupniot iznos na sudskite sporovi vo koi Dru[tvoto e tuèna stranaiznesuva pribli`no 56,193 iljadi Denari (2013: 115,506 iljadi Denari).Rakovodstvoto na Dru[tvoto ne predviduva zna~ajni odlivi na sredstva koi moàtda proizlezat od potencijalnite obvrski.

Potencijalni sredstva

“@ito Luks” A.D. - Skopje vodi sudski sporovi so golem broj na dru[tva ivkupnata vrednost na sporovite vo koi Dru[tvoto e vo funkcija na tuìtelpribli`no iznesuva 98,410 iljadi Denari (2013: 272,871 iljadi Denari).GaranciiSo 31 Dekemvri 2104, Dru[tvoto ima garancii vo denarska i stranska valutaizdadeni od nekolku lokalni banki vo vkupen iznos od 5,647 iljadi Denari i169,313 Evra. Garanciite se sostojat od slednive garancii:

- Garancija broj 78/2014 za Prom Gas DOOEL Skopje vo Ohridska bankaAD Skopje

- (5,000 iljadi Denari);- Garancija broj 36314.2 za KPU Idrizovo vo Komercijalna banka AD

Skopje (285 iljadi Denari);- Garancija broj. 44071.6 za Ministerstvo za Odrbrana i Sektor za

logistika vo Komercijalna Banka AD Skopje (362 iljadi Denari); i- Garancija broj 02-751-0003158.1 za Dimitraki S.A. Atens, Grcija vo

Komercijalna Banka AD Skopje (169,313 Evra);Proverka od dano~nite vlastiDano~nite organi nemaat izvr[eno proverka na dano~nata evidencija naDru[tvoto za 2014. Poradi toa, obvrskite po osnov danoci na Dru[tvoto ne moèda se smetaat za kone~ni. Vo ovaa faza, ne moè so razumna sigurnost da se odredirezervacija za dopolnitelni danoci i kazni, koi moè da se nametnat vrzDru[tvoto, dokolku postojat takvi.

33. Izvestuvawe po operativni segmenti

Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segment-proizvodstvo na bra[no, leb i ostanati pekarski proizvodi. Delovniteaktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na Republika Makedonija i nastranski pazari (Bele[ka 20). Posledovatelno, Dru[tvoto ne obelodenuvaekonomski informacii povrzani so oddelni operativni segmenti i geografskiregioni.



34. Nastani po datumot na izvestuvawe

Po 31 dekemvri 2014 godina - datumot na izvestuvaweto, do denot naodobruvaweto na ovie finansiski izve[tai, nema nastani koi bi predizvikalekorekcija na finansiskite izve[tai, nitu pak nastani koi se materijalnozna~ajni za objavuvawe vo ovie finansiski izve[tai.

www.grant-thornton.com.mk

finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori...

Documents