FIZIČNOGEOGRAFSKI ORIS

EVROPE

Geološki razvoj in geomorfološke

značilnosti Evrope

Klimatske zna čilnosti Evrope

Prsti in rastje v Evropi

Fizičnogeografski oris izbranih

evropskih regij

GEOLO ŠKI RAZVOJ IN ZGRADBA

EVROPE

Tektonski nastanek Evrope – teorija o premikanju

litosferskih plošč

Pangea Lavrazija

Gondvana

Lavrencijski kontinent (S. Lavrazija

Amerika)

Fenosarmacija (Evroazija)

GEOLO ŠKI RAZVOJ IN ZGRADBA

EVROPE Predkambrij Baltski ščit, Ruska plošča

Paleozoik Kaledonska (kambrij - devon)

in Hercinska orogeneza

(karbon)

Mezozoik Sedimentacija v

geosinklinalah (Tedida)

Kenozoik : Terciar Alpidska orogeneza

Kenozoik – Kvartar

:

Pleistocen

Poledenitve in ledeniško

preoblikova nje površja

Kenozoik – Kvartar

:

Holocen

Eksogeni procesi

preoblikova nja površja

Evropa v času

würmske

poledenitve

OS NOVNE GEOLO ŠKO-

TEKTONSKE ENOTE EVROPE

1. Baltski ščit

2. Ruska plošča

3. Grudasta gorovj a kaledonske orogeneze

4. Nasuta nižavja Zahodne in Srednje

Evrope

5. Grudasta gorovj a hercinske orogeneze

6. Mladonagubana gorovj a alpidske

orogeneze in vmesne kotl ine in nižine

GEOLO ŠKI RAZVOJ IN ZGRADBA

EVROPE

BALTSKI ŠČIT

• Geološko najstarejši

del Evrope,

predkambrijske

magmatske in

metamorfne

kamnine (granit,

gnajs)

• Učinki poledenitve :

izostazija,

transgresija,

spreminjanje obalne

črte, ledeniško

preoblikova no

BALTSKI ŠČIT

Ledeniško ravninsko povr šje

• Ledeniška erozija in akumulacija

• Erozija : obrušeno površje, depresije in kotanje

• Akumulacija : ledeniški nanosi (til)

• Različne oblike ledeniških nanosov : morene, eskerj i, drumlini,, balvani

• Spremenjeno hidrografsko omre žje – zajezitev vodotokov – močvirja in ledeniška jezera

Ledeniško

preoblikovano

površje na

Skandinavskem

polotoku

RUSKA PLO ŠČA

• Sedimentna plošča : upognjeni in nenagubani del zemeljske skorje, na kateri poteka sedimentacija

• “Višine” , 200 – 400 m n.v. (Srednjeruske , Valdajske, Ukrajinske, Privolške) : nastale s šibkim tektonskim dvigovanjem

• Stara sedimentna osnova prekrita z mlajšimi nanosi (ledeniški, fluvialni, eolski – puhlica)

• S del močno ledeniško preoblikovan, J del nanosi puhlice

• Značilna klimatska, vegetacijska in pedološka pasovitost od severa proti jugu

Rastje v

Ruskem

nižavju

GR UDASTA GOROVJA

KALEDONSKE OROGENEZE

• Skandina vsko goro vje

• Britansko o točje :

1. Kambrijsko gorovje

2. Penini

3. Južno škotsko višavje

4. Gorovje Grampian

5. Severozahodno škotsko višavje

6. Irska

GR UDASTA GOROVJA

KALEDONSKE OROGENEZE

Kaledonska orogeneza : dvigovanje površja

Eksogene sile : uravnavanje in zniževanja površja

Poledenitev (ledeniška erozija in akumulacija) -gorsko ledeniško površje : obrušeno in zaobljeno površje, visoke planote (“fjell), platojski ledeniki, krnice, obvisele doline, ledeniške doline, potopljene ledeniške doline (“fjord” in “fyrth”), ledeniška jezera

NASUT A NIŽAVJA ZAHODNE IN

SREDNJE EVROPE

• Poljsko nemško nižavje

• Severno francosko ni žavje (Pariška

kotlina)

• Nizka Velika Britanija

• Polotok Jyulland (Jutland) in dansko oto čje

NASUT A NIŽAVJA ZAHODNE IN

SREDNJE EVROPE

• Območje tektonskega ugrezanj a med kalednoskimi in hercinskimi gorovji

• Osnova je star hercinski masiv, prekrit z mlajšimi mezozojskimi in terciarnimi sedimenti (apnenci, peščenjaki, gline)

• S deli v območju poledenitve – ledeniški nanosi, ledeniško ravninsko površje

• J deli – nanosi puhlice, fluvialno preoblikovanje površja

GR UDASTA GOROVJA

HERCINSKE OROGENEZE

• Mezeta, Kastil sko gorovje

• Centralni masiv, Vogezi, Ardeni

• Armorikanski masiv, Cornwall, JZ Irska

• Nemška hercinska sredogorja

• Češka in poljska hercinska sredogorja

• Transilvanija in Bihar

• Rodopi

• Sardinija, Korzika

GR UDASTA GOROVJA

HERCINSKE OROGENEZE

Hercinska orogeneza (mlajši paleozoik) : armorikanski in variskični lok gubanja – stik Lavrazije in Gondvane

Eksogene sile : uravnavanje in zniževanje površja

Alpidska orogeneza (terciar) : tektonski prelomi, digovanje in ugrezanje površja, vulkansko delovanje – grude, planote, tektonski jarki, kotline

MLAD ONAGUBANA GOROVJA

ALPIDSKE OROGENEZE

• Betijsko gorovje, Sierra Morena, Ibersko gorovje, Kantabrijsko gorovje, Pireneji

• Alpe, Apenini

• Dinarsko gorovje (Dinaridi), Pindsko gorovje (Pindos)

• Karpati, Stara Planina (Balkan)

• Nižine : Andaluzijska, Aragonska, Padska,

Panonska, Vlaška

MLAD ONAGUBANA GOROVJA

ALPIDSKE OROGENEZE

• Alpidska orogeneza : podrivanje afriške litosferske plošče pod evrazijsko, za četek v mezozoiku, najintenzivneje v terciarju

• Dvigovanje in gubanje starih paleozioskih in mlajših mezozojskih sedimentnih kamnin (apnenci, dolomiti)

• Delovanje eksogenih sil, gorska poledenitev : alpski tip površja

• Med gorovji območja tektonskega ugrezanja (ločena s tektonskimi prelomnicami) – planote, kotline in nižine

KLIM ATSKE ZNA ČILNOSTI

EVROPE

Klimatski de javniki :

1. Lega Evrope (geografska širina)

2. Planetarna zra čna cirkulacija

3. Vpliv morja

4. Vpliv površja

KL IMATSKI DEJAVNIKI

Lega in geografska širina

• Evropa leži med približno 35º in 70º severne g.š.

, od geografske širine je odvisen vpadni kot in

moč sončne radiacije

• Večina Evrope ima negativno energetsko

bilanco

• “Uvoz” toplotne energije iz nižjih geografskih

širin z zračnimi masami in morskimi tokovi

• Izrazita pozitivna temperaturna anomalija,

posebno izrazita v SZ Evropi

KL IMATSKI DEJAVNIKI

Planetarna zra čna cirkulacija

• Zahodna zračna cirkulacija

• Vlažne atlantske zračne mase

• Suhe kontinentalne zračne mase

• Maritimnost in kontinentalnost podnebja v Evropi

• Polarna fronta : stik toplih tropskih in hladnih polarnih zračnih mas, območje nizkega zračnega pritiska, nastajanje ciklonov

• Valovanje polarne fronte nad Evropo

• Potovanje ciklonov z zahodno zra čno cirkulacijo nad Evropo

Plan etarna zračna cirkulacija

KLIMATSKI

DEJAVNIKI

Morski

tokovi

• Zalivski tok : Severnoatlantski tok – Kanarski

tok

• Prinaša toplotno energijo – “ogrevanje”

Evrope

• Najmočnejši vpliv v SZ Evropi (Z Francija,

Britansko otočje, Norveška, Islandija…)

KLI MAT SKI DEJAVNIKI

Površje

• Vpliv nadmorske vi šine

na temperaturo –

vertikalni temperaturni

gradient – gorsko

podnebje v Evropi

• Vpliv površja na nastanek

orografskih padavin :

priveterna deževna in

zaveterna sušna stran

gorovij (“dežna senca ”) :

Alpe, Skandinavsko

gorovje, Škotsko

višavje…

• Vpliv površja na

KLIM ATSKA OBMO ČJA V

EVROPI

Srednje

zimske in

poletne

temperature

Podnebna

območja v

Evropi

OCEAN SKO PODNEBJE V EVROPI

• Močan vpliv zahodne zračne cirkulacije (vlažne atlantske zračne mase), velika spremenljivost vremena

• Pogoste padavine skozi celo leto, veliko padavinskih dni, zmerna do visoka letna količina padavin (600mm – 2500 mm)

• Majhna letna temparaturna amplituda

(JZ Irska : 7 ºC - 15ºC, Škotska 4 ºC - 14 ºC,

SZ Španija 8 ºC - 18 ºC)

• Postopno povečevanje kontinentalnosti podnebja proti V –prehodno (umirjeno) oceansko podnebje (manj padavin, večja letna temperaturna amplituda)

S REDNJEVROPSKO

PODNEBJE • Prehoden klimatski tip med oceanskim in

kontinentalnim podnebjem

• Postopno povečavanje kontinentalnosti in zmanjševasnje maritimnosti podnebja od V proti Z

• Letna temperaturna amplituda od 15 ºC na Z

do 25 ºC na V

• Količina padavin od 400 mm na JV do 2000mm v višjih n.v., padavinski maximum spomladi in jeseni

• Različni klimatski podtipi : Padska nižina, Panonska kotlina, Dolina Rena…

KONTI NENTANO PODNEBJE V

EVROPI

• Močno izražene kontinentalne poteze

• Velika letna temperaturna amplituda : 25 ºC na

Z, 40 ºC na V (mrzle in suhe zime, vroča poletja)

• nizka količina padavin (od 600 mm na SZ do

200 mm na JZ, glede na količino padavin več

podtipov : celinsko, stepsko, polsuho)

• padavinski maximum spomladi in zgodaj poleti,

malo padavin pozimi (“sibirski anticiklon”)

SRED OZEMSKO PODNEBJE V

EVROPI

• Ostra klimatska meja proti notranjosti kontinenta

• Vroča in suha poletja (“Azorski anticiklon”)

• Mile in vlažne zime (polarna fronta se premakne

nad Sredozemlje, cikloni)

• Prehodno submediteransko podnebje

(padavinski višek jeseni, manj izrazita poletna

suša)

• V del Sredozemlja ima manj padavin in večje

letne temperaturne amplitude

SU BPOLARNO (MRZLO)

PODNEBJE V EVROPI

• Visoka geografska širina – močno negativna

energetska bilanca – nizke temperature, zelo

kratka vegetacijska doba, pojav permafrosta

• Mrzle in dolge zime, polarna noč, zniževanje

povprečnioh minimalnih temperatur proti

notranjosti kontinenta

• Kratka poletja, relativno veliko sončne radiacije,

višje povprečne maximalne temperature v

notranjosti kontinenta

PRSTI V EVROPI

Tundrske prsti Kostanjeve prsti

Podzol Jerina (“Terra rossa”)

Rjave gozdne prsti Litosoli

Sive gozdne prsti Rendzine

Černozjom Aluvialne prsti

PRSTI V EVROPI

NARA VNO RAST JE V EVROPI

NARAV NO -GEOGRAFSKI ORIS

IZBRANIH EVROPSKIH REGIJ

• Britansko oto čje

• Severno-francosko nižavje

• Nemško - poljsko nižavje

• Centralni masiv

• Nemško sredogorje

• Alpe

• Apenini

• Iberski polotok

• Dinarsko gorovj e

• Padska ni žina

• Panonska ni žina

B

Geol

RITANSKO OTOČJE

oški razvoj in značilnosti

površja

• Velika Britanija, Irska, Zunanji in Notranji

Hebridi, Shetlandski otoki, Orkneyski otoki,

Mann, Kanalski otoki

• Z ugrezanjem površja se obalna črta oblikuje v

terciarju – velika razčlenjenost obal (riaški tip)

• Otočje se dviga iz kontinentalnega šelfa,

strukturno je del evropskega kont inenta

• Ločimo Nizko in Visoko Veliko Britanijo : meja

poteka med zalivoma Humber in Severn

B RITANSKO OTO ČJE

Geološki razvoj in značilnosti površja

Nizka Velika Britanija

(do 300 m n.v.)

• Nadaljevanje zahodnoevropskih nasutih nižavij

• Mezozoiska kamninska osnova prekrita z mlajšimi sedimenti (pesek, glina)

• Gričevnato površje

Visoka Velika Britanija (nad 300 m n.v.)

• Grudasta gorovja kaledonske orogeneze (Kambrijsko, Penini, J Škotsko višavje, Osrednješkotsko nižavje, Grampian, SZ Škotsko višavje)

• paleozojske kamnine

• Ledeniško preoblikovano površje

Velika

Britanija –

geološka

zgradba

B RITANSKO OTOČJE

Površje in raba tal

IRSKA

Geološki razvoj in značilnosti površja

• Večina otoka je del kaledonske orogeneze, skrajni JZ del spada v hercinsko gubanje

• Močno uravnano površje, hribovja na obrobju (npr. Wicklow, Kerry, Connemara, Donegal)

• Ledeniško preoblikovano površje, prevladuje ledeniška akumulacija (morene, drumlini, eskerji, spremenjeno hidrografsko omrežje, močvirja – šotišča, ledeniška jezera)

• Kisle in izprane prsti

• Izrazito oceansko podnebje

SE VERNO -FRANCOSKO

NIŽAVJE (PARIŠKA KOTLINA)

• Tektonska depresija med Ardeni, Centralnim masivom in Armorikanskim masivom, območje sedimentacije

• Sedimenti : jurski in kredni (apnenci, peščenjaki, gline) na obrobju, v osrednjem delu terciarni sedimenti (apnenec, peščenjak, lapor, glina)

• Kvartarni sedimenti : puhlica (“limon”), aluvialni sedimenti

• “Queste” – stopnje v površju

• Rodovitne rjave prsti, prehodno oceansko podnebje

Pariška

kotlina –

geološka

zgradba

Cues ta – stopnja v po vršju

NEMŠ KO – POLJSKO NI ŽAVJE

• Sedimentno nižavje

• Osnova je uravnan herci nski masiv

(paleozojske kamnine)

• Mlajši sedimenti : prevladujejo glacialni in

fluvioglacialni, tudi fluvialni in eolski

(puhlica)

Ne mško – poljsko nižavje

POLJ SKO -NEMŠKO NIŽAVJE

1. Obalni pas : peščena lagunska obala, več pasov obalnih sipin

2. Pojezerja (Mecklenburško, Pomorjansko, Mazursko in druga) : mlajši ledeniški nanosi – morenski platoji in ledeniške depresije – jezera in močvirja

3. Pas pradolin : starejši ledeniški nanosi – morenski hrbti in platoji, pradoline

4. Južno obrobje : izven dosega poledenitve, nizke planote (apnenčaste ali puhlični platoji)

CENTRALNI MASIV

• Največje hercinsko sredogorje v Evropi, zelo kompleksna geološka zgradba

• Znižano, uravnano in zaobljeno površje, rezultat delovanja eksogenih sil (denudacija)

• Prevladujejo stare predkambrijske in paleozojske kamnine (granit, gnajs, skrilavci)

• Hercinska orogeneza :

armorikanski in

varistični lok

• Peneplenizacija

• Triasni in jurski

apnenci na J in Z

obrobju (“causses”)

• Ob alpidski orogenezi

površje ponovno

dvignjeno, vulkanizem

Centralni

masiv –

geološka

zgradba

NEMŠK O IN ČEŠKO SREDOGORJE

• Grudasta sredogorja, kompleksna geološka

zgradba

• Na Z in V prevladujejo paleozojske krist alinske

kamnine, v osrednjem delu mezozojske

sedimentne kamnine (apnenci, peščenjaki)

• Hercinska orogeneza - peneplenizacija

• Alpiska orogeneza : vertikalna tektonska

gibanja ob tektonskih prelomnicah, nastanejo

grude, kotline, tektonski jarki, vulkanizem

N EMŠKO IN ČEŠKO

SREDOGORJE

NEMŠK O IN ČEŠKO SREDOGORJE

Sredogorja

Rensko hribovje, Eiffel, Hunsrück, Harz, Turingijski gozd, Schwarzwald, Švabska Jura, Frankovska Jura, Češko Rudogorje, Češki gozd, Češko- moravska planota, Sudeti

Kotline in doline

Renski tektonski jarek

– Spodnja renska

dolina, Turingija,

Frankija, Frankfurtska

kotlina, Češka kotlina,

Moravska kotlina

ALPE

Tektonski nastanek

• Alpidska orogeneza (mezoziok – terciar)

• Podrivanje Afriške pod Evrazijsko litosfersko ploščo – bočni pritiski – gubanje in narivi

• Gubanje poteka v območju geosinklinale Tetida, kjer v mezozoiku poteka morska sediment acija

• Dvignejo in nagubajo se stare paleozioiske kamnine (graniti, skrilavci) in mezozojske sedimentne kamnine (apnenci in dolomiti)

• Eksogene sile : gorska poledenitev, rečna erozija

Alp e - Geološka zgradba

ALPE

Južne

apneniške

Centralne

kristalinske

Severne

apneniške

BergaAmlpeske PrimorsAklepeAlpe FrancAoslpeke

Alpe Grajske Alpe Predalpe

Beneške Alpe

Dolomiti

Karnijske Alpe

Julijske Alpe

Karavanke

Kamniško-

savinjske Alpe

Peninske Alpe

Bernske Alpe

Lepontinske Alpe

Retijske Alpe

Zillertalske Alpe

Visoke Ture

Nizke Ture

Švicarske

apneniške Alpe

Bavarske Alpe

Severnotirolske

Alpe

Salzburške

Alpe

Salzkammergut

APENINI

1. Severni Apenini : prevladujejo mehki peščenjaki, laporji in gline, v višjih delih apnenec, ločimo Ligurske in Toskansko- emilijanske Apenine

2. Centralni Apenini : prevladujejo apnenci in kraško površje, najvišji del Apeninov, Umbrijski in Abruzzeški Apenini (Gran Sasso, 2914 m)

3. Južni Apenini : v S delu prevladujejo apnenci in laporji, v J delu kristalinske kamnine (masiva Sila in Aspromonte), na Siciliji vulkanizem (Etna)

Apenini –

geološka

zgradba

APENI NI - Erodirano povr šje

(“calanche”, badland)

APENINI

Zemeljski plazovi

• Zemeljski plazovi (“frane”) so zelo pogosti v celotnih Apeninih

• Stik odpornejših in mehkejših kamnin (apnenec – fliš, apnenec – vulkanski material)

• Velika reliefna energija

• Močne padavine

• Velika gospodarska škoda

IBERSKI (PIRENEJSKI) POLOTOK

1. Mezeta : uravnan hercinski masiv, paleozojske kamnine, planota, Stara Kastilija (700-800 m n.v.), Nova Kastilija (600 –700 m n.v.), Kastilsko gorovje

2. Gorovja : mladonagubana gorovja alpidske orogeneze (Kantabrijsko g., Ibersko g., Betijsko g., Sierra Morena, Pireneji

3. Obalne ravnine in kotline : ozke obalne ravnine, 2 večji kotlini nastali s tektonskim ugrezanjem (Andaluzijska in Aragonska), kvartarni nanosi

IBERSK I (PIRENEJSKI) POLOT OK

– geološka zgradba

DINAR SKO GOROVJE (DINARIDI)

Zunanji Dinaridi :

• Kredni in jurski apnenci, fliš

• Močno zakraselo površje

• Vzporedna kra ška slemena in planote, vmesna kraška polja in podolja

Notranji Dinaridi :

• mezozojske in

paleozojske kamnine

• Nepropustne kamnine

– fluvialno površje

• Najvišji deli Dinaridov

• Velika gozdnatost

DINARS KO GOROVJE - rastje

ZUNANJI DINARIDI

Gorska slemena in

planote :

• Gorski Kotar, Velika

Kapela, Mala Kapela,

Velebit, Plješevica

• Dinara, Zagora,

Vijenac, Staretina,

Biokovo, Velež,

Bjelašnica, Orjen

Kraška polja :

• Lika

• Livanjsko polje,

Imotsko polje,

Glamočko polje,

Popovo polje,

Nikšičko polje

N OTRANJI DINARIDI

Gorski masivi in

planote :

• Grmeč, Kozara,

Manjača, Bjelašnica,

Jahorina, Romanija,

Bjelašnica

• Durmitor, Prokletje,

Golija, Kopaonik

Kotline in doline :

• Banjaluška kotlina,

Tuzlanska kot lina,

Sarajevska kotlina

• Doline rek Una,

Vrbas, Bosna, Drina,

Tara, Piva

PADSKA NIŽINA

• Območje tektonskega ugrezanj a med Alpami in Apenini

• Tektonski prelomi na S in J robu Panonske ni žine

• Intenzivna sedimentacija iz Alp in Apeninov, prevladujejo mladi kvartarni nanosi, na obrobju tudi terciarni

• Glede na starost i n značilnosti sedimentov ločimo več pasov

PADSKA

NIŽINA

• Pas moren : sti k alpskih dolin in Padske nižine

• Visoka nižina : grobi in vodo propustni nanosi

• Pas izvirov : stik propustni h in nepropustnih nanosov

• Nizka nižina : drobni glineni nanosi, velika mokrotnost

• Obalni pas : peščena lagunska obal a, delta reke Pad

Padska nižina

PANONSKA NI ŽINA

• Območje tektonskega ugrezanj a med mladonagubanimi gorstvi

• Uravnan in spuščen paleozojski masiv, na debelo prekrit s sedimenti

• Terciarni (morski) sedi menti : sedimentacija poteka v Panonskem morju, več 1000 m debeli sloji

• Kvartarni sedimenti : eolski (puhlica, pesek), fluvialni

P ANONSKA NI ŽINA

Pokrajinska členitev

1. Puhlični platoji

2. Peščare

3. Poplavne nižine

4. Gričevnato obrobj e

5. Osamelci

6. Hribovje

Panonska ni žina

P ANONSKA NI ŽINA

Regionalna členitev

• Velika nižina (Alföld)

• Medrečje Donava – Tisa

• Mezöföld

• Kisalföld (Mala nižina)

• Poplavna nižina ob Donavi

• Centralno madžarsko hribovje

• Severno mad žarsko hribovje