fosili - okamnine

13
FOSILI - OKAMNINE OKAMNELE PRIČE PRETEKLOSTI Soraja Žerjal Gvardjančič april 2002

Upload: hagen

Post on 13-Feb-2016

466 views

Category:

Documents


8 download

DESCRIPTION

FOSILI - OKAMNINE. OKAMNELE PRIČE PRETEKLOSTI. Soraja Žerjal Gvardjančič april 2002. KAJ SO FOSILI?. KAJ NAM POVEDO FOSILI?. KAKO NASTANEJO FOSILI?. ZANIMIVOSTI. KAJ VSE SO LAHKO FOSILI?. KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV?. KAJ JE OKAMNINA?. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Page 1: FOSILI - OKAMNINE

FOSILI - OKAMNINE

OKAMNELE PRIČE PRETEKLOSTI

Soraja Žerjal Gvardjančič april 2002

Page 2: FOSILI - OKAMNINE

KAJ SO FOSILI?KAJ NAM POVEDO FOSILI?

ZANIMIVOSTI

KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV?

KAKO NASTANEJO FOSILI?

KAJ VSE SO LAHKO FOSILI?

Page 3: FOSILI - OKAMNINE

KAJ JE OKAMNINA?Okamnine so ostanki

raznovrstnih organizmov, ki so v različnih obdobjih v

preteklosti živeli na zemlji.

Okamninam pravimo tudi fosili. Izraz fosil izhaja iz

latinske besede fossilis, kar pomeni izkopanina ali nekaj,

kar je izkopano iz zemlje.

Page 4: FOSILI - OKAMNINE

KAJ NAM POVEDO FOSILI?

Odtisi nog kažejo, kako se

je žival premikala.

Pripovedujejo nam o razvoju življenja. Če ne bi našli okamnelih ostankov kosti dinozavrov, si ne bi nikoli predstavljali, da so pred več kot 150 milijoni let na Zemlji živele takšne živali.

.

Oblika zob nam pove, s čim se je žival

hranila.

Rastlinski fosili povedo nekaj o podnebju v času, ko so te rastline še živele.

Kosti nam povedo marsikaj. Oblika sklepa kaže, katere gibe je žival lahko naredila.

Z okamninami lahko ugotavljamo, v katerem zemeljskem obdobju so se razvili določeni organizmi ter kako so se skozi čas spreminjali.

Page 5: FOSILI - OKAMNINE

KAJ VSE SO LAHKO FOSILI?Okamnine ali fosili so lahko kakršne koli slediali ostanki organizmov, ki so izumrli, v kateremkoli materialu. Največkrat se ohranijo trdi deli organizmov, kot so: kosti, zobje, lupine ali olesenelideli rastlin.

Lahko so odtisi stopal v blatu,sledovi ugriza, okamneli iztrebki ali celo jajca;

Lahko so žuželke zalite v smolo takratnih iglavcev. Tej smoli pravimo jantar.

Tudi zmrznjeni organizmi so fosili.V Sibiriji so našli v ledenem bloku zamrznjenega mamuta.

V puščavskem pesku seohranijo izsušeni organizmi,ki jim pravimo mumije.

Premog je fosilni ostanek rastlin. Od rastlin senajvečkrat ohranijo trdi, oleseneli deli, ali pa odtisi listov

Page 6: FOSILI - OKAMNINE

KAKO NASTANEJO FOSILI?Da se nek organizem ohrani kot fosil,mora biti takoj po smrti pokritz neko snovjo, ki prepreči dostop zraka in s tem njegov razkroj.

Primer nastajanja okamnine

Plazilčevo truplo leži na tleh.

Plitvi tokovi naplavijousedline, ki hitroprekrijejo truplo.Globoko pod zemljoje ležalo milijone let. V milijonih let se

usedline okoli kostispremenijo v kamen,kemične snovi v njem pa kosti spremenijov okamnino.

Okamnelo okostje ostane v kamnini alipa se prikaže na površju.

Page 7: FOSILI - OKAMNINE

KAKO UGOTAVLJAMO STAROST FOSILOV?

Starost fosilov najbolj natančno določimo s pomočjonaravne radioaktivnosti kamnin.

Določanje starosti z rdioaktivnim ogljikom

Ogljik obstaja v naravi v dveh oblikah.Prevladuje C 12, ki je stabilen in radioaktivni C 14, ki ga je zelo malo in je nestabilen.

C 14C 12

Rastlina sprejme iz zraka CO2

in ga vgradi v organske snovi. Živali, ki se hranijo z rastlinamidobilo v telo tudi C 14.

Ko žival pogine bo v njenem okostjurazmerje med atomi C12 in C 14enako kot v ozračju. Ker paogljik 14 sčasoma razpade v C 12, se njegova količina v okostju zmanjšuje.

Ko fosil odkrijemo, izmerimo, koliko C 14 vsebuje. Čim starejši je fosil, tem manjši bo deležRadioaktivnega ogljika v njem.

1.

2.

3.

Page 8: FOSILI - OKAMNINE

ZANIMIVOSTIV bližini Devina so pred nedavnimodkrili fosilne ostanke izrednega naravoslovnega pomena; našli soodlično ohranjen skelet Adrozavra in drugih plazilcev, ki so živeli na temobmočju pred 78 milijoni let

Tudi v Sloveniji imamo veliko fosilnihostankov. Zelo znana po fosilnih ostankih je Dovžanova soteska pri Tržiču.

Današnja spoznanja o izvoru in razvoju človeka temeljijo na številnih materialnih dokazih.Avstralopiteki so bili prva bitja z dokazano pokončno držo. Živeliso med približno štirimi in enim milijonom let pred našim časom, v Afriki.Vzhodna Afrika je zakladnica fosilnih najdb prvih dvonožcev.

Najstarejši sledovi življenja sonitaste in paličaste bakterije, stare

okrog 3,2 milijarde let.

Page 9: FOSILI - OKAMNINE

ŠE NEKAJ PRIMEROV OKAMNIN

dinozavrova koža odtis ribe

pero ptiča, ki jezelo redek fosil okameneli polžki morska lilija

Page 10: FOSILI - OKAMNINE

AMONITI

so morski mehkužci - glavonožci. Najbolj so bili razširjeni v obdobju trias - pred približno 200 milijoni let, v zemeljskem srednjem veku. Nekateri med njimi so bili pravi orjaki. Njihove spiralno zavite lupine so merile tudi po en meter v premeru. Proti koncu srednjega veka so ti organizmi izumrli.

Page 11: FOSILI - OKAMNINE

Kje najdemo fosile?

Kamnine v katerih so fosili so marsikdaj globoko pod površjem. Zaradi zemeljskih premikov, pa pridejo tudi na površje. Veliko fosilov je v sedimentnih kamninah: apnencih,skrilavcih, peščenjakih;Če najdete fosil, ki se vam zdi zanimiv, ali se vam zdi nakaj posebnega, o tem obvestite svojega učitelja ali strokovnjake.

Page 12: FOSILI - OKAMNINE

FOSILNI DELI RASTLIN

ODTISI LISTOV v apnencu

Na fosilnem javorovem listuvidimo listne žile

Karbonizirani listi ( spremenjeni v

premog)jurske praproti so

ohranjeni kot odtisi.

Page 13: FOSILI - OKAMNINE

TRILOBIT

Trilobit ali trikrpar je najbolj značilen predstavnik zemeljskega starega veka. Poznamo več tisoč vrst trilobitov, vse pa samo kot fosile. Pred 500 milijoni let so bile zelo pogoste morske živali. Izumrli so pred 240 milijoni let.