foto: g. bolœina lovne dobe: lovecki, ki so sposobni pisati razna »odprta pisma«, »pozive« in...

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 11/2005

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednik Janez ŒernaœOdgovorni urednik Boris Leskovic

Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana ErhatiœØirnik, Janez Hartman, BorisKryøtufek, Marjan Toø

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT.Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

515

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXXXVIII., øt. 11november – listopad

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:B. Lepiœnik: Najprej smo lovska organizacija in øele nato

druøtvena 516IZ DNEVNEGA TISKA 517MNENJA IN PREDLOGI 461Z. Leønik: Komu naj spoøtljivo damo zadnji griæljaj?

(drugiœ) 519CIC, FACE: Ptiœja gripa – dejstvo ter pomen za varstvo

divjih ptic 521R. Erhatiœ Øirnik: Ponovno osvajanje æivljenjskega prostora 523B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (VII.) 527M. Hafner: Ugotavljanje mase rogovja srnjakov 529B. Kræe: Koliko œasa tele potrebuje koøuto? 532B. Kavœiœ: Za germansko optiko vedno bolj prodira tudi

ameriøka 533B. Kræe: Øtevilni vzroki za æilavost divjaœine 535PO LOVSKEM SVETU 536J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 536Æ. Bobiœ: Izbranih le 30 % moænosti … 537LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 542M. Tomøiœ: Sanje 542 LOVSKA ORGANIZACIJA 544B. Vasa: Kandidati za izvolitev v organe LZ Slovenije 544B. Leskovic: Ob koncu projekta Life I 545E. Sirk: 50 let LD Dobrovo 546B. Groøelj: Pod Kumom slovesno ob 60-letnici druæine 547B. Strmole: Divji praøiœi, obœasni obiskovalci 548A. Mogu: Skupni lov treh druæin in nepozabni bograœ 548F. Rotar: Lovska »osmica« na Kraøki ohceti 549L. Pohar: Spominska ploøœa okupatorski razmejitvi

NOB 550JUBILANTI 551LOVSKI OPRTNIK 552A. Raspet: Kuna zlatica je bila res »zlata« 552O. Bakal: Mlade je treba pripraviti na dolgo letenje … 554P. Nared: Medved – vsepovsod en sam medved 554F. Wakounig: Vraœanje starih in prihod novih plenilcev 555F. Rotar: Puøkarstvo Skobir zdaj tudi v Mariboru 556J. Marhl: Zanimiva rogovja srnjakov LD Remønik 557S. Krope: Enodnevni izlet lovske druæine Kog 557B. Leskovic: Knjiga Ocenjevanje lovskih trofej tudi za

srbske lovce 558M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 559V SPOMIN 560LOVSKA KINOLOGIJA 561K. Koøir: Uporabnostna preizkuønja v delu po KS

v LD Borovnica 561A. Polovøek: Lokalna tekma po KS v LD Strojna – Ravne 561A. Maœek: Uporabnostna preizkuønja po umetnem KS 562KZS: Predvidena legla lovskih psov KS za vse

pasme lovskih psov 562

SLIKA NA NASLOVNICI:Gams – Rupicapra rupricapraFoto: M. Rovøœek – Diana

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

: G. B

olœi

na

516

Berem internetne strani Lovske zveze Slovenije. Ko pri-dem na strani, kjer je forum in so odprte razne »sobe«z razpravami o lovstvu, se ob prebiranju teh strani na

trenutke zgrozim. Predvidevam, da so na forumu predvsem»mlajøi« lovci, kar pa tudi ni nujno. Kritiœno ocenjujejo deloorganov LZS, ZLD in LD, predvsem pa se mi zdi, da se hudu-jejo, ker se kot organizacija ne spreminjamo. Æelijo si veœ inboljøega dela, predvsem pa veœ besede. Ne vem, ali se motim,vendar ko prebiram njihov gnev, ki ga je razbrati iz njihovihkomentarjev, dobim obœutek, kot da si na sestankih LD neupajo povedati, kaj mislijo, æelijo in kaj zmorejo. Kot da ne biæiveli v demokratiœni druæbi! Njih se oœitno ne sliøi, kakor sene sliøi tistih, ki opozarjajo, da moramo biti lovci med sebojtovariøki, odkriti, si na sestankih povedati, kar je za povedati,in posluøati drug drugega, predvsem pa upoøtevati argumen-te ne glede, kdo jih izreœe. Nikakor ne razumem posamezni-kov, ki si potem, ko je nekdo drugaœnega mnenja, kot so onisami, izberejo metodo osebne diskreditacije drugaœe misle-œega, poceni demagogije in øe bi lahko naøteval metode delaiz nekih drugih œasov. Zakaj je to potrebno, dragi lovski to-variøi? Mar ne delamo vsi za cilje naøe organizacije? Mogoœepa ne!? V zadnjem œasu imam obœutek, kot da so posamezni-ki, ki so sposobni pisati razna »odprta pisma«, »pozive« inpodobno, ki so na sestankih sposobni govoriti eno, delati padrugo ali niœ, oœitno orodje v rokah tistih interes(ent)ov, ki siæelijo oslabiti moœ naøe organizacije. Laæje je »manipulirati«z organizacijo, ki notranje ni enotna, kjer se kregajo, kjerzaradi enega drevesa ne vidijo gozda. Takøni organizaciji, kise bo ukvarjala sama s seboj, ki bo troøila moœi in energijo zadokazovanje, ali je bilo najprej kura ali jajce … bo brez po-sebnih teæav mogoœe vsiliti nove reøitve pri oblikovanju prav-ne ureditve lovstva v Sloveniji. To se v ozadju tudi dogaja.Zavedam se sicer dejstva, da vsi lovci nimamo enakih pogle-dov na prihodnost lovstva pri nas, vendar cenim tiste posa-meznike, ki razumljivo in naglas povedo svoje staliøœe, ki seza svoje poglede na prihodnost lovstva zavzemajo s svojimiargumenti. Takøni lovci si zasluæijo vse spoøtovanje. Nikakorpa si spoøtovanja ne zasluæijo tisti, ki so prisotni na sestan-kih, kjer se sprejemajo odloœitve, ki pa jih potem »blokirajo«ali napadajo.

Ko berem razmiøljanja »forumovcov«, me veœkrat zasrbi,da bi jim zaœel odgovarjati, kajti veœ kot oœitno je, da imajopremalo ali celo netoœne informacije. Vendar je teæko odgo-varjati, œe ne poznaø sogovornika. Zanje vsaj vem, da so œlaniLD, da ne sedijo na raznih sestankih in zato tudi ne poznajovseh sklepov, øe manj razprav, ki so se dogajale na sestankih.Nikakor pa ne morem razumeti nekaterih naøih lovskih tova-riøev, ki so sedeli na sestankih, ki so razpravljali, ki poznajosklepe, delajo pa se, kot da niœ ne vedo. Nekateri v javnosticelo spraøujejo, kaj smo se vendar dogovorili.

Za tiste, ki se vidijo v navedenih stavkih, bi bilo dobro, dasi v miru veœkrat preberejo, kaj si »forumovci« mislijo o na-øem delu. Ne samo o mojem delu, delu predsednika LZS, tudio delu vseh drugih funkcionarjev, in sicer v okviru obmoœnihlovskih zvez pa tudi v okviru LD. Roko na srce: je pa v njiho-

vih razmiøljanjih zaznati tudi veliko nepoznavanja pristojno-sti in pooblastil posameznikov in organov. Ni mogoœe reœi zavse, da ne delajo dobro, œe s svojimi predlogi niso uspeli aliœe nimajo vzvodov, da bi uresniœili tisto, za kar se zavzemajo.Ne glede na vse pa je nujno treba v naøem delu veliko spre-meniti in predvsem organizirati naøe delo tako, da bo poteka-lo uœinkoviteje. Bojim se, da tega nekateri niso sposobni,drugi pa si tega preprosto ne æelijo. Res je za nekatere po-membna samo funkcija, za druge odlikovanje in œast. Zatosem predlagal (upam, da bo sprejeto), da bi morali ponovnouveljaviti pravilo, da za najodgovornejøe funkcije nihœe nemore kandidirati veœ kot dvakrat zapored! Dogovoriti se mo-ramo tudi, da bomo dali vso podporo novoizvoljeni ekipi naLovski zvezi Slovenje, ki se mora øe intenzivneje ukvarjati zvpraøanji upravljanja z divjadjo in njenim æivljenjskim oko-ljem. Navzven mora biti aktivna ter v odnosu do dræave indrugih organizacij civilne druæbe nastopati bolj suvereno inenotno.

Poglejmo naprej, zberimo toliko moœi in razuma, da bomopremagali notranjo neenotnost, ki je nastala kot posledicanerazumevanja sprememb, ki jih je prinesel Zakon o divjadiin lovu. Treba se je zavedati, da smo najprej lovska organiza-cija, zavezana predpisom o lovstvu, in øele nato druøtvenaorganizacija; ne pa obratno! Lovska druæina, ki ne bospoøtovala zakona o divjadi in lovu, bo sankcionirana; œe pane bo poslala ekipe na strelsko tekmovanje ali ne bo sodelo-vala na lovski prireditvi, se ji ne bo zgodilo niœ. Œetudi je to,drugo, za naøo organizacijo øe kako pomembno, vendar le ninajpomembnejøe!

Bojan Lepiœnik,predsednik LZS

Nas

likal

:U. I

ff

Najprej smo lovska organizacijain øele nato druøtvena

LOVCI POZIVAJOVLADO

Gorenjski glas, 2, 9. 2005(Cveto Zaplotnik). – V tej

rubriki smo æe poroœali o pozivuLovske zveze Slovenije vladi,naj nemudoma sprejme uredbo opodelitvi koncesij za trajnostnogospodarjenje z loviøœi v Slo-veniji. Novi zakon o divjadi inlovstvu, ki je zaœel veljati 20.maja lani, namreœ doloœa, da bovlada najpozneje v enem letu oduveljavitve zakona sprejela vsepodzakonske predpise, a tega øeni storila. Direktor strokovnesluæbe LZS mag. Janko Mehleje na novinarski konferenci de-jal, da je vlada s posebnim odlo-kom æe doloœila loviøœa in lov-ska upravljalska obmoœja, ni paøe sprejela uredbe o podelitvikoncesije, ki bi bila temelj zaizvedbo javnega razpisa in zapodelitev koncesije za najmanjdvajset let. Lovske druæine æezdaj zaradi neurejene zakonoda-je ne izvajajo nekaterih nalog izdolgoroœnih naœrtov, øe resnejøeteæave pa bodo nastale ob spreje-manju lovskogojitvenih naœrtov.

Medtem je vlada, kot poroœaSTA, na svoji seji v zaœetku sep-tembra obravnavala zahtevo dr-æavnega sveta in preostale po-bude za zaœetek postopka za oce-no ustavnosti nekaterih œlenovzakona o divjadi in lovstvu.

PROTI TRPLJENJUÆIVALI ZALEPOTO LJUDI

Delo, 16. 9. (Manca Borko).– Nekega septembrskega

dne so po Œopovi ulici v Ljub-ljani hodili protestniki in delililetake z »belim« in »œrnim« sez-namom proizvajalcev kozmeti-ke, œistil in hrane za æivali. »Vtrgovinah prodajalke naœelomane vedo, kateri izdelki niso bilipreizkuøeni na æivalih,« je pojas-nila Urøka Breznik. S prote-stom, ki so ga pripravili v sode-lovanju s hrvaøko organizacijoPrijatelji æivali so æeleli opozori-ti ljudi, da bi morala dræava po-veœati nadzor nad podjetji, ki iz-vajajo takøne poskuse, in javno-sti omogoœiti vpogled v labora-torije. Na ‘œrnem’ seznamu stase znaøla tudi Krka in Lek.

SLOVENSKI MEDVEDI V FRANCIJO, AVSTRIJO IN ITALIJO

Delo, 6. 9. 2005 (BarbaraHoœevar, Boæo Maøano-

viå). – Slovenija je doslej izvozi-la 16 najveœjih zveri: po tri med-vede v Francijo in Avstrijo, de-set pa v Italijo, poroœa sodelavka

œasnika. Italijani so za vsakegakosmatinca plaœali okoli 20 tisoœtakratnih nemøkih mark. Pet med-vedov, øtiri samice in en samecse bo, najbræ øe letos, iz sloven-skih gozdov preselilo v Pireneje.Odlov teh medvedov je precejzahteven. Poznamo dve tehnikiodlova: s pastmi, ki je starejøa,in na prosto.

Domnevajo, da je v Avstrijizdaj od 25 do 30 medvedov. Ne-katere avstrijske nevladne orga-nizacije se zelo zavzemajo zavrnitev zveri, ki zdaj æivijo v alp-skem in predalpskem prostoru,veœina na naøi strani. Pri tem nevidijo nobenih teæav, s katerimise sreœujemo v Sloveniji, ker sejih je mogoœe zavedati øele, ko jemedvedov veliko in se pojavljajocelo v naseljih.

NA RAKITNI SO OBLAST PREVZELI MEDVEDI

DJ, 10. 9. (K. K.). – Pre-bivalci Rakitne – med njimi

tudi otroci, oskrbovanci klimat-skega zdraviliøœa – si æe nekajœasa proti veœeru in ponoœi ko-majda upajo zdoma. Med med-vedi, ki prihajajo do naselja, jepri prevraœanju zabojnikov øezlasti dejaven eden, ki – pogostov druæbi z mlajøim medvedkom– obrede vse smetnjake. Zanj je

ministrstvo za okolje in prostoræe odredilo odstrel. »Ocenjuje-mo, da se tod zadræuje okoli 20medvedov,« pravi predsednikLD Rakitna Marjan Øivic. »Kogre na ‘øtante’ deset lovcev, jihosem sreœa medveda,« dodajalovec Edo Glaviœ.

Vzajemna v svoji deveti øte-vilki poskuøa razjasniti staliøœaobeh strani – lovcev in druøtev zavarstvo æivali – na problem med-veda v Sloveniji. Ciril Øtrum-belj pravi, da odstrel ni protiza-konito dejanje. »Medved je reszavarovana vrsta, kar pa ne po-meni, da ga ni dovoljeno lovititam, kjer se øe dobro (mi bi doda-li – preveœ) razmnoæuje …« Pritem je prepriœan, da v Slovenijimedved zaradi odstrela øe ni ogro-æen. Obe skrajnosti – poudarja-nje le pravic æivali ali poudarja-nje le œlovekovih pravic – sta ponjegovem økodljivi.

PRAØIŒEV JE PREVEŒ

Gorenjski glas, 23. 9. (Cve-to Zaplotnik). – »Tako

hudo, kot je bilo letos, øe ni bilo,«pravi Ivan Guzelj, gospodar naVodnikovi kmetiji. V mislih imadivje praøiœe, ki so mu letos raz-rili pribliæno poldrugi hektar trav-nikov pred vsemi tremi koø-njami. »Lovci vsakiœ poravnajo

517Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 11/2005

Foto

:H. O

røan

iå –

Dia

naIZ DNEVNEGA TISKA

518 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 11/2005

Foto

: B. G

aljo

t

travno ruøo, letos so pri nasopravili æe 130 delovnih ur, zakar se jim javno zahvaljujem,«pripoveduje gospodar. Vsakoleto dobi tudi odøkodnino, a pro-blem ostaja. Po njegovem bimorali odstreliti tudi vodeœo svi-njo.

Po podatkih Simona Pleøka,predsednika LD Økofja Loka, najbi po letoønjem naœrtu odstreliliøtirinajst divjih praøiœev, od teganajveœ dve svinji.

LOVCI ODPRLIGRAJSKO BAJTO

Veœer, 28. 9. (Jasmina De-tela). – Lovska druæina

Dravograd, ki upravlja æe dvaobjekta, lovsko koœo Koøenjakin bivak Piramida, je odprla pre-novljeni lovski dom Grajska baj-ta. Otvoritveno slovesnost sozdruæili s tradicionalnim sreœa-njem s kmeti in krajani.

Isti œasnik je poroœal tudi o ne-navadnem dogodku: Ervin Puø-nik, sicer œlan LD Kamnica, jetik pred Mariborom opazil leæe-œo, a æal poginjeno vidro. Ta æi-val je tudi drugod v Evropi, nesamo pri nas, postala dokaj red-ka, saj njen æivljenjski prostorpoleg œloveka ogroæajo tudi in-dustrijske odplake. V Lovcu smopred œasom pisali, da si ljubitelji

æivali na moœ prizadevajo, da biHodoøko jezero spremenili v rajza vidre.

POLHI PRESPALI RAZMNOÆEVANJE

Nedeljski, 2. 10. (Jak Ko-privc). – »Polhi se letos v

Koœevskem rogu niso razmno-æevali,« poroœa avtor. »Nekakø-na œudna ljudem, pa tudi znan-stvenikom neznana znamenja sojim æe na zaœetku pomladi spo-roœila, da bukev ne bo rodila inzato ne bo ugodnih razmer zaæivljenje in preæivetje noveganaraøœaja polhov.« Dr. BorisKryøtufek, ki æe sedmo leto si-stematiœno spremlja dogajanjamed polhi, dodaja, da se polhrazmnoæuje samo v letih, ko rodibukev. »V sedmih letih sta bilipri polhih dve razmnoæevalnivrzeli, v enem letu pa je bilo raz-mnoæevanje zelo øibko,« je ugo-tovil na podlagi sistematiœnihopazovanj na øestih hektarjihopazovalne povrøine.

Œlanek nas pouœi o marsikate-ri zanimivosti iz zgodovine slo-venskih polharjev, med drugimtudi o tem, da je Primoæ Trubarugovarjal staremu prepriœanju,da polha vsako pomlad k æivlje-nju obudi hudiœ.

* * *

Dnevnik, Veœer in nekateridrugi œasniki so poroœali, da

je vlak na progi Ravbarkoman-da–Postojna trœil v medveda.Nesreœa se je zgodila tudi medpredorom Peøœenik pri Roænemdolu in æelezniøkim prehodomLaze, kjer je vlak trœil v med-vedko z mladiœi, ki so ravno ta-krat hodili po æelezniøkem tiru.Medvedka in eden od mladiœevsta podlegla poøkodbam. – Nacesti med Cerknico in Martinja-kom je voznik z avtomobilompovozil medveda.

Zadnjo septembrsko soboto jebil evropski dan opazovanja ptic.Na ornitoloøki postaji pri Cerk-niøkem jezeru so na øiroko odprlivrata javnosti; med drugim so silahko ogledali, kako se obroœkaptice.

V tej rubriki smo æe poroœali,da se sokolarji zavzemajo za le-galizacijo sokolarjenja. Z novimZakonom o divjadi in lovstvu sosokolarji namreœ izgubili zakon-sko podlago za lov z ujedami,zato si prizadevajo za spremem-bo predpisov. Ornitologi so od-loœno proti.

Gorenjski glas je poroœal o ne-topirskem dnevu na Bledu. Obi-skovalci Informacijskega sredi-øœa Triglavskega narodnega par-ka so spoznavali æivljenje neto-

pirjev, posluøali predavanja inmed drugim zvedeli, da so neto-pirji najbolj ogroæeni sesalci vEvropi.

Veœer je poroœal o 50-letnicidelovanja LD Pobreæje - Mi-klavæ. Pravzaprav bi lahko govo-rili o 60-letnici, kajti pred 50 letista se zdruæili dve lovski druæini,ki sta prej deset let delovali sa-mostojno.

IZ DNEVNEGA TISKA

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 30.septembra 2005 je bilo z

obmoœja 54 obœin v naøi dr-æavi laboratorijsko preiskanihna prisotnost virusa stekline94 æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal61 lisic, 9 psov, 9 maœk, 7 jaz-becev, 2 kozi ter eno govedo,jelenjad, ovco, kuno, podganoin netopirja.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

Tina Ariœ, dr. vet. med.,viøja svetovalka VURS

Lj., 6. 10. 2005

V pogon naj gredo gonjaœi s signalnimi telovniki, na stojiøœih pa naj imajo strelci vsaj signalni trak na klobuku. Vse za varnost!


da imamo. Bodi korajæen innapiøi koliko razno – raznihhonorarjev, kilometrin indnevnic so dobil v œasu, ko siglavni urednik glasila »LO-VEC« in drugih publikacij.Øele takrat, ko bomo sloven-ski lovci seznanjeni s tem,bomo lahko ocenili ali si restako poøten, da ti je edina inosnovna skrb, kako bomo or-ganizirani po novem. Ali pabomo (saj jaz osebno) øenaprej prepriœani, da si priza-devaø za centralizacijo samozato, da bi bil, øe v prihodnjeglavni urednik in s tem tudieden glavnih prejemnikovhonorarjev in drugih prihod-kov iz blagajne LZS.

Mag. Œernaœ spraøujem teali imaø konkretne dokaze zatvoje trditve v tvojem uvodni-ku. Œe jih imaø, zakaj nenapiøeø kdo so (ali smo), koli-ko jih je (ali nas je), ki so alismo proti novemu zakonu, kismo proti novi organizira-nosti, ki smo proti tvojemuvizionarstvu in v meglo zavi-tem napredku. Ti piøeø æalvse preveœ na sploøno, brezkonkretnih dokazov. Za øte-vilne, da ne zapiøem za veœi-no slovenskih lovcev, piøeøæaljivo. Pa ne samo piøeø. Æa-ljivo tudi govoriø, na primerna sejah UO LZS. Govoriø napamet brez argumentov. Kopa ti lovski sotovariø konkret-no odgovori, protestno zapu-stiø sejo. Kar spomni se, da sito v zadnjem œasu naredildvakrat. In namesto, da bipolemiziral in odgovarjal, siizkoristil uredniøko funkcijoin napisal æaljivi uvodnik. Dapa mi ti in tvoji somiøljeniki,prepriœan sem, da jih nekajimaø, ne bi oœitali, da tako kotti tudi sam piøem na sploøno,brez konkretnih dokazov, bomzapisal to:

Ker sem se zavedal, da ZA-KON, ki ga je sprejela slo-venska delegatska skupøœinaleta 1976 v novih razmerah

ne more dolgo vzdræati, nezato ker bi bil slab, sem bileden od vlagateljev NOVE-GA ZAKONA, æe leta 1997,torej pred veœ kot osmimi leti.Res je, da predlog ni bil dan vobravnavo, tudi Omanov inBavœarjev ne. Je pa bil sprejetta, ki ga imamo, a ga æal, øezmeraj ne moremo v celotiuresniœevati. Œeprav ni tak-øen, kot smo si ga slovenskilovci æeleli, sem prepriœan, dase je veœina z njegovo vsebi-no, ne samo seznanila, ampaktudi sprijaznila. To med dru-gim tudi zato, ker se zaveda-mo, da bi bil lahko kakøendrugi øe slabøi. Torej takøne-ga odpora proti novemu za-konu kot trdiø in dokazujeøti, ni. In da bom konkreten:Tretjega septembra, ko semzjutraj dobil LOVCA, sem bilna dveh lovskih slovesnostih– dopoldan 60-letnici LD inpopoldan na 30-letnici pobra-tenja dveh LD. Na obeh sve-œanostih je bilo precej lovcevpa tudi tistih po tvojem »po-kvarjenih« funkcionarjev. Ver-jeli ali ne nisem sliøal besedenesoglasja z zakonom. Sliøalpa sem zaskrbljena vpraøanjakdaj bo zakon »zaæivel«. Vzvezi z novo organiziranostjopa moram zapisati, da nitieden ni izgovoril podporetvoji teoriji. Vsi, resniœno vsi,s katerimi sem se pogovarjal(tako lovci s Øtajerske kot sPrimorske) so bili proti takoopevani tvoji novosti – cen-tralizaciji.

In kakøno je mnenje lovcevnaøih LD (OLZ Maribor) gle-de obmoœne LZ? Od 27 LD,ki so sodelovale v anketi jihje 23 ali 85 % odgovorilo, damora ostati organiziranost tak-øna kot je, naj pa ne bo draæjaod sedanje. Na zboru stareøin(26. 11. 2004), prisotnih jebilo 38 stareøin ali njihovihpooblaøœencev od 43 pa mi jena vpraøanje ali OLZ da aline, eden od prisotnih stareøinodgovoril dobesedno: »Pred-sednik, o tem smo se æe od-loœili in nas veœ ne spraøuj.OLZ imamo in jo bomo ime-li. Kdo pa nam lahko prepreœizdruæevanje, ki nam ga omo-goœa Ustava«. Saj res USTA-VA si ti (Œernaœ) na Ustavoin Zakon o druøtvih pozabil,

ali pa ju ne priznavaø, saj sesklicujeø samo na Zakon odivjadi in lovstvu, ki pa je v66. œlenu uzakonil samo, daso LD obvezne œlanice LZSin , da so lahko œlanice LZStudi druga druøtva, katerihdejavnost je povezana z div-jadjo, lovstvom in varstvomnarave. Katere so to pa je za-konodajalec prepustil Pravi-lom LZS, torej naøemu skup-nemu dogovoru, naøi skupniodloœitvi. To pa na koncukoncev piøe tudi v pravnemmnenju, ki ga je po zaprosiluLZS pripravil Inøtitut za pri-merjalno pravo, podpisal paga je dr. Ude, bivøi ustavnisodnik.

Kar pa se bivøe organizi-ranosti lovstva tiœe, jaz bi rajezapisal sedanje pa bi bilo do-bro, œe bi prisluhnil sloven-skim lovcem. Osebno semprepriœan, œe bi se na primer otem odloœali na referendumu,veœina odloœila, da se naj niœne spremeni. Vem, da refe-renduma ne bo. Da pa je bilain da je øe sedanja organizi-ranost dobra, nam potrjujejopriznanja, da ne reœem zavi-danje øtevilnih uglednih lov-cev iz Evrope.

Kaj pa naj bi bilo tistonovo, tisto moderno, tisto, kibi odpravilo zastarelo in pre-æivelo? Ker nisi napisal niœkonkretno, bom skuøal ugoto-viti tvojo misel. Je to morda450 œlanski obœni zbor (kon-gres), ki se je æe v prvemnepravilnem sklicu pokazalkot neprimeren? Je to eno-domni sistem odloœanja (UObrez IO), ki ima soglasnopodporo? Je to 18 œlanov UO+ predsednik in podpredsed-nik, namesto 30 œlanskega +predsednik. Tudi to ima ve-œinsko podporo. Je to raœu-nalniøki sistem, ki je æe nare-dil prve korake? Je to centra-lizacija proti kateri je veœinaslovenskih lovcev? Ali pa jemodernizacija (»cikaø« mor-da na to), ukinitev OLZ? Do-mala prepriœan sem, da te tuœevelj æuli, œeprav te ne razu-mem zakaj.

In za konec mag. Œernaœ!Namesto, da »vrtiø« lajno onovi organiziranosti, bi bilo vtem trenutko bolj koristno, œebi v uvodniku zapisal kaj o

Takøen je bil naslovuvodnika v september-ski øtevilki naøega gla-

sila »LOVEC«. Napisal ga ninihœe drugi kot sam glavniurednik mag. JANEZ ŒER-NAŒ. Vzel si je pravico innekatere od lovcev obsodilna smrt. Velikoduøno pa jeustreljenim namenil zadnjigriæljaj. Œeprav je v drugemodstavku napisal, da naj bibila to prispodoba ali lovskiæargon, menim, da je s takønoprimerjavo presegel svoja po-oblastila, ki jih ima kot glavniurednik. V œasu, ko se nadslovenskim lovstvom zgrinja-jo temni oblaki, res ni œas zatakøne uvodnike in takøneprimerjave med uplenjenodivjadjo in lovci, ki imamodrugaœno mnenje o prihodnjiorganiziranosti kot mag. Œer-naœ. Kot kaæe se ne zaveda,da izdajanje glasila finansirain s tem omogoœa izdajanje22.000 slovenskih lovcev inda je on kot glavni urednikglasila samo eden izmed nas,ki smo mu pred leti zaupalivodenje uredniøke politike,ne pa izkoriøœanje uredniøkedolænosti za pranje svoje uæa-ljenosti.

Mag. Œernaœ, œe si res takoresnicoljuben kot piøeø, kon-kretno zapiøi kakøna je ta res-nica. Zakaj nisi konkreten?Zakaj slepomiøiø in piøeø oko-li vogalov na okroglo? Zakajkonkretno ne napiøeø kakønanaj bi bila nova organizira-nost slovenskega lovstva potvoje? (Jaz sem o tem æe veœ-krat pisal) Zakaj pljuvaø poslovenskih lovcih, po lovskihsotovariøih, od katerih so øte-vilni v dobro narave, divjadiin lovstva morda naredili bist-veno veœ koristnega kot ti. Into ne za denar. Delali so in øedelajo volontersko, brez pla-œila. Ti pa si menda iz naøeœlanarine dobil æe kar lepe de-narce. Koliko? Imamo to lov-ci pravico izvedeti? Mislim

MNENJA IN PREDLOGI

Komu naj spoøtljivodamo zadnji griæljaj?

(drugiœ)


MNENJA IN PREDLOGI

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

tem ali je bil obœni zbor LZS25. junija letos sklican pravil-no ali ne in po katerih pravilih(Zakon o divjadi in lovstvunamreœ ne doloœa in predpi-suje kako je trebe obœni zborsklicati). Bil je po obstojeœihin veljavnih pravilih (novihøe namreœ nimamo). Po tehpa ne bi smel biti. Ta namreœv œasu sklica niso vsebovaladoloœila, da obœni zbor se-stavlajo streøine LD ali njiho-vi pooblaøœenci. Takøen sklep(statutarni), ki sedaj to doloœapa je bil sprejet øele na zboru,ki pa ni bil pravilno sklican.Nekdo je za to odgovoren. Pomojem mnenju tisti, ki si je topo domaœe reœeno izmislil.Nesporno je tudi, da je bilzbor, ki je bil 25. junija v

Ljubljani »ZBOR STARE-ØIN«, ki mu pa veljavna Pra-vila ne dajejo pristojnosti od-loœanja in spreminjanja dolo-œil naøega internega zakona,ki mu pravimo Pravila LZS.Da so ta edino veljavna, seve-da nepopravljena, dokazujeæelja, da bi jih s statutarnimsklepom dopolnili in s temspremenili ter tako imeli iz-govor, da je bilo vse po œrkiZAKONA in œrki PRAVIL.

Ja, ja mag. Œernaœ. Kako æepravi pregovor (rek)? »Naj-prej pometi pred svojim pra-gom øele potem pred dru-gim«. To velja za tvoj uvod-nik pa tudi za pismo, ki ga jeLZS naslovila na javnost inkaterega avtor, ali vsaj soav-tor si bil tudi ti. Posledice pa

bomo prej ko slej œutili vsislovenski lovci.Zoran Leønik, œlan LD Øentilj

in predsednik OLZ Maribor

Pripis Uredniøkega odbora:Pismo Zorana Leønika smo

objavili v celoti in ni lektori-rano. Dodajamo samo øe ne-katera pojasnila:

Za aktualno vsebino ter av-torje uvodnikov se okvirnoopredelimo na sejah uredniø-kega odbora.

Delo uredniøkega odborain glavnega urednika ni pla-œano. Udeleæenci dobijo po-vrnjene samo potne stroøkeza seje, ki so praviloma vsakoœetrtletje. Letos so bile seje:20. januarja, 18. maja ter 22.septembra. Do konca leta bo

øe ena seja zaradi izdaje dvehknjig Zlatorogove knjiænice,ki bosta natisnjeni øe v letos.

Avtorske honorarje, ki izha-jajo iz naœela o intelektualnilastnini in skladno z zakonom oavtorskih pravicah, plaœujemoza vse prispevke po enotnemceniku, vkljuœno z uvodniki.

Glavni urednik opravi veœi-no svojega dela po elektron-ski poøti in po telefonu. To jenjegov stroøek, ki ga ne dobipovrnjenega.

Glavni urednik ni nikoli za-pustil seje Upravnega odboraLZS protestno.

Vsebino pisma Zorana Leø-nika prepuøœamo v presojobralcem.

Uredniøki odborZaloæniøtva LZS

Virus ptiœje gripe povzroœa poginedomaœe perutnine in divjih ptic,kar lahko doseæe obseg epidemi-

je. O pojavu tega virusa so v preteklostiporoœali z razliœnih delov zemeljske oble.Vendar pa je bolezen pridobila na po-membnosti øele ob dejstvu, da lahko vi-soko patogena oblika virusa ptiœje gripepovzroœi okuæbo tudi pri ljudeh, kar se jeæe zgodilo po letu 1997 v razliœnih dr-æavah jugovzhodne Azije.

Pred nedavnim so to obliko (soj) viru-sa ptiœje gripe (HP-H5N1) odkrili pri

perutnini in divjih pticah v jugozahodniSibiriji, torej daleœ od mest, kjer je bilaodkrita prvotno, kar pomeni velik pre-mik virusa v smeri proti zahodu.

Dejstvo je, da so ptice selivke, kot sorace, gosi, kormorani in galebi, pogo-sto lahko okuæene z virusom ptiœje gripe.To nakazuje tudi teoretiœno moænost, daso te vrste, poleg drugih naœinov preno-sa, rezervoar bolezni in moæen vir preno-sa soja virusa H5N1 na velike razdalje.

Posledice ptiœje gripe so lahko razliœ-ne: ekoloøke (poveœana smrtnost v popu-lacijah vrst divjih ptic), ekoloøke (velikefinanœne posledice za prirejo domaœe pe-rutnine) ter seveda tudi socialne taradiogroæenega zdravstvenega stanja prebi-valstva. Vse to kaæe potrebo po takojø-njem sodelovanju na razliœnih ravneh:

od rejcev domaœe perutnine pa do naj-razliœnejøih mednarodnih organizacij,kot so WHO, FAO, EU … , v odkriva-nju, prepoznavanju in ukrepanju, kjer jeto potrebno za zaøœito premoæenja inzdravja. Pri tem morajo pomembnovlogo odigrati tudi razliœne mednarodneorganizacije, ki se ukvarjajo z varstvomokolja, kot so Wetlands International,BirdLife International, CIC, FACE inpodobno.

Trenutno stanje lahko opiøemo v na-slednjem:

– zaenkrat øe ni dokazanih primerovsoja H5N1 ptiœje gripe zahodno odpogorja Ural;

– doslej øe ni bilo dokazano, da soptice selivke prenaøalke prej ome-njene bolezni.


Ptiœja gripa – dejstva ter pomen za varstvo divjih ptic

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Kaj lahko naredijo lovciin lovske organizacijepri teh vpraøanjih?

Predvsem ni nobenega razloga, da bilovce, ki v skladu z veljavno zakonodajolovijo ptice, kakor koli skrbelo zaradimoænosti okuæbe pri rokovanju ali uæiva-nju uplenjenih ptic. Lovci lahko torej lo-vijo ptice kot ponavadi.

Zaradi stalne prisotnosti v loviøœihlahko lovci s svojim vsakdanjim opazo-vanjem pomagajo pri odkrivanju more-bitnih poginov in pri pravoœasni dostavitakega materiala na ustrezne ustanove vpreiskavo. Prav tako lahko v najkrajøemmogoœem œasu poroœajo o nenormalnemvedenju ptic ali kakrønih koli drugih zna-kih, ki bi lahko nakazovali pojav boleznioz. nenormalno stanje. Nadalje prav onilahko tudi redno dostavljajo material oduplenjenih ptic za neprekinjeno uradnospremljavo stanja.

Lovske organizacije lahko na dræavniravni pozovejo in tudi pomagajo dræav-nim inøtitucijam pri intenziviranju razi-skav, nadzoru in meddræavnem sodelo-vanju pa tudi razvijanju ustrezne politikepri obveøœanju javnosti.

CIC in FACE bosta tudi v prihodnjestalno spremljala stanje in razvoj ptiœjegripe in po potrebi zagotovila mednaro-dno koordinacijo in razdelitev sredstevza potrebne raziskave ter nadzor.

Niels Kanstrup, predsednik komisije CIC za ptice selivke;

Yves Lecocq, generalni tajnik FACE

Prevedel: mag. Janko Mehle

Dokler pa omenjenih dokazov ni, sodivje ptice lahko bolj ærtve kot pa groæ-nja.

– Zaenkrat je dokazano, da se sojH5N1 razvija pri domaœi perutnini,zato so nekatere evropske dræave æesprejele doloœene ukrepe in omejitvepri reji in vzreji domaœe perutnine naprostem.

– EU in njene œlanice so zaradi prejnaøtetega v stalni pripravljenosti inso poveœale nadzor ter monitoring(spremljanje stanja), kar pa je pridivjih pticah zaradi majhnega tvega-nja prenosa pri selivskih pticah zaen-krat res samo v najniæji mogoœi stop-nji pripravljenosti;

– CIC, FACE, Wetlands International,BirdLife International, RAMSAR inpodobne organizacije, ki se polegdrugega ukvarjajo tudi s pticami se-livkami, so bile pozvane, naj okrepi-jo stalen nadzor, obveøœanje in mo-nitoring stanja. Tako je tudi stalnoopazovanje, vzpodbujanje ustreznihraziskav in monitoringa, zbiranje ka-kovostnih informacij o vplivu divjihptic na epidemiologijo ptiœje gripeter obveøœanje javnosti o tem, da so(vsaj zaenkrat, dokler to ni dokaza-no) divje ptice in øe posebno pticeselivke po krivem obdolæene. Zato jetreba paziti, da ne bi nastali nepo-trebni ukrepi proti njim, kar bi ogro-æalo njihovo varstvo in trajnostnogospodarjenje z njimi in njihovimihabitati. Hhkrati bi bilo treba uvelja-viti lovce kot nepristranske in uspo-sobljene osebe za delo na tem pod-roœju na vseh ravneh.


Obvestite nas v primeru mnoæiœnegapogina ptic!

Zaradi øirjenja ptiœje gripe aviarne in-fluence iz jugovzhodne Azije proti osred-nji Aziji (Rusija, Kazahstan) je Evropskaunija sprejela doloœene ukrepe, s katerimibi lahko œim hitreje ugotovili morebitnoprisotnost virusa te bolezni pri divjih pti-cah v dræavah œlanicah EU. V Sloveniji æeopravljamo nadzor nad ptiœjo gripo takopri domaœih kot pri divjih pticah.

Glede na to, da ste lovci stalno prisotnina terenu in da prihajate v stik z razliœnimivrstami divjih ptic, lahko zelo hitro ugoto-vite kakrøne koli spremembe v populacijiopazovanih ptic. Eden od znakov ptiœjegripe je lahko tudi mnoæiœen pogin, zato jetreba ugotoviti njegov vzrok. Kot mnoæi-œen pogin pa ne øtejemo nekaj posamez-nih mrtvih ptic, temveœ le pogin veœosebkov iste vrste v kratkem œasovnemobdobju in na omejenem obmoœju. Vaøesodelovanje je pomembno, saj je s hitrejøoprijavo pogina veœja verjetnost, da pride-mo do ustreznih vzorcev in da œim hitrejeugotovimo vzrok pogina.

Zato vas prosimo, da v primeru, da opa-zite mnoæiœen pogin, kar najhitreje pokli-œete Center za obveøœanje, øtevilka 112,kjer vas bodo usmerili na deæurnegauradnega veterinarja Obmoœnega ura-da Veterinarske uprave Republike Slo-venije, ki dela na obmoœju, kjer ste opazi-li pogin, in kateremu boste posredovalivse dodatne informacije o opaæenem mno-æiœnem poginu. Do prihoda uradnega ve-terinarja in Veterinarsko-higienske sluæbeposkuøajte prepreœiti dostop drugimljudem in, œe je to izvedljivo, tudi æiva-lim, da ne bi raznesle trupel in s tem more-bitnega vira okuæbe.Veterinarska uprava Republike Slovenije

POZOR!POOSTREN NADZOR PRI UVOZU PERNATE DIVJADI!

Na Veterinarsko upravo RS (VURS) je pred nedavnim generalnidirektor italijanskega Urada za veterinarsko sluæbo in nadzor

æivil (Ministero della Salute) poslal pismo z zaprosilom, naj naøamejna veterinarska sluæba zaradi preventive pri vnosu ptiœje gripe(viarne influence) poostri nadzor pri vnosu uplenjene pernate divja-di iz tretjih dræav v Italijo oz. na ozemlje EU.

Pismo z enako vsebino, ki med drugim vsebuje tudi komentarUrada za varstvo potroønikov (DG SANCO) iz Bruslja in se ge-neralno nanaøa na pogoje uvoza divjaœine na ozemlje EU, je bilomed drugim poslano tudi nekaterim drugim œlanicam EU (Mad-æarska, Poljska, Latvija, Estonija, Finska), ki mejijo z Rusijo, ki sotrenutno poleg Kazahstana velika nevarnost vnosa æe omenjene,zelo nalezljive bolezni na obmoœje EU.

V naøem primeru je zadeva aktualna øe posebno za Hrvaøko indruge republike nekdanje Jugoslavije, kjer naøi, øe bolj pa italijanskilovci pogosto lovijo pernato divjad.

Konkretno to pomeni, da je iz Hrvaøke in vseh drugih odobrenihtretjih dræav dovoljen uvoz odstreljene pernate divjadi le iz obratov,ki so registrirani oz. odobreni za izvoz divjaœine (pernate divjadi) naozemlje EU. Poøiljko mora obvezno spremljati predpisan veterinar-ski certifikat (Odloœba Evropske Komisije 2000/ 585/EGS) bodisi

za pernato divjad pa tudi za vso drugo divjaœino, ki mora med pre-ostalimi pogoji oz. zahtevami vsebovati tudi registrsko øtevilko odo-brenega obrata.

Tu pa lahko tako za naøe kot druge lovce iz sosednjih evropskihdræav nastane problem, saj po naøih informacijah Hrvaøka praktiœnonima takih odobrenih obratov za izvoz divjaœine v EU; enako veljatudi za druge dræave nekdanje Jugoslavije. V praksi je torej ne-mogoœe uvoziti meso pernate divjadi oz. divjih preævekovalcev izsosednje Hrvaøke. Kaj to pomeni za zasebna in dræavna loviøœa terdevizni dohodek v sosednji dræavi, øe posebno pa za øtevilne tujelovce, najbræ ni treba posebej omenjati oz. komentirati.

O poostrenem nadzoru, ki ga naøi mejni veterinarski inøpektorjiæe izvajajo, je VURS obvestil pristojno veterinarsko sluæbo v Za-grebu in mejno veterinarsko sluæbo sosednje dræave. Za vse lovce,naøe in tuje, pa velja praktiœen nasvet, naj se v primeru uvoza per-nate divjadi in divjaœine nasploh o tem poprej pozanimajo, in sicerali na VURS ali pa pri pristojnih veterinarskih organih v dræavi iz-voznici.

Morda zato velja øe enkrat opozoriti na œlanek, objavljen vLOVCU, 12/2004, v katerem zelo natanœno piøe o postopkih priuvozu omenjene divjaœine in tudi uvozu lovskih trofej v naøo dræa-vo. V omenjenem œlanku so postopki podrobno opisani, navedenepa so tudi telefonske øtevilke za morebitne dodatne informacijeglede omenjene zadeve.

Mag. Boæo Zakrajøek, dr. vet. med.,direktor mejne veterinarske inøpekcije VURS

Od kod zdajønja populacija divjih praøiœev?

Po mnenju lovcev in lovskih stro-kovnjakov izhaja zdajønja popula-cija divjih praøiœev iz œasa prve

svetovne vojne. Herman Goriany, gra-øœak na Ruprœvrhu v Raduhi na Gorjan-cih, je leta 1912 sledil divjega praøiœa, kise je zatekel v njegovo loviøœe. Ker si jeredko »trofejo« zaæelel zase, je svojimlovcem prepovedal zasledovanje. Gra-øœakovo prizadevanje je bilo neuspeøno,a se mu je porodila nova ideja. Divjemupraøiœu, ki vse leto ni zapustil njegovegaloviøœa, je sklenil dodati druæico, svoje

loviøœe ograditi in v njem gojiti omenje-no redko in zanimivo divjad. Poleti 1913je v Ulmu kupil divjo svinjo skupaj søtirimi mladiœi. Medtem, ko je œakal napoøiljko s kupljeno divjadjo, so v loviøœupod nadzorom gozdarja Josipa Blahe de-lavci hiteli z izdelavo pol hektarja velikeobore. Vanjo naj bi pozneje privabili tudimerjasca s prostosti. Ker je poøiljka zæivalmi prispela, øe preden je bila oborakonœana, jim je divja svinja uøla, bræ kose je osvobodila tesnega transportnegazaboja. Uspelo jim je zadræati samomladiœe, tri samiœke in samca. Æivali sobile v obori pribliæno dve leti. Leta 1915so iz nje uøle, po nekaterih izjavah se jeto zgodilo s privoljenjem lastnika obore.

Kot poroœa Øavelj (1933), se je pobeg-la divja svinja na prostosti kmalu sreœalaz merjascem in spomladi leta 1914 po-vrgla devet mladiœev. Æe isto jesen sookoliøki kmetje poroœali o økodah napoljih. Z Gorjancev so se divji praøiœirazøirili naprej na Koœevsko, nato pa po-stopoma po preostali Sloveniji. V koœev-ske gozdove so priøli leta 1918. Prve pra-øiœe so tam uplenili lovci kneza Auer-sperga. Februarja istega tega leta so prve-ga praøiœa uplenili tudi v bliæini Ribnice.

Prva poroœila o divjih praøiœih v Lovcu

V Lovcu zasledimo prvi zapis o div-jem praøiœu leta 1911, in sicer poroœilo osledeh, ki so jih lovci decembra 1910naøli v loviøœu graøœaka Gorjanyja. Naomenjeno poroœilo se je odzval æupnikIvan Øaøelj. Navedel je, da so divjegapraøiœa v Adleøiœih zasledovali æe no-vembra 1909, februarja 1910 so pa so gasledili v Dragatuøu. Lovci iz Vinice sonanj leta 1910 organizirali pogon. O do-godkih je poroœal œasopis Domoljub.

Leta 1913 zasledimo poroœilo o uple-nitvi divjega merjasca pri Sv. Ani priMakolah na Øtajerskem. Ubito æival soprepeljali v Maribor. Meøœani so si jolahko ogledali proti plaœilu simboliœnevstopnine. Po trditvah domaœinov je div-


Ponovno osvajanje æivljenjskega prostora

Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) poroœal o øtevilnihdivjih praøiœih, ki so v 17. stoletju æiveli na Kranjskem. Videti jih jebilo mogoœe ob Cerkniøkem jezeru, v okolici Senoæeœ, Hruøice, Kam-niøke Bistrice, na Krimu, v gozdovih na Dolenjskem in v osrednjiKranjski. Na Valvasorja sta naredila poseben vtis njihova velikost inteæa. Kot navaja, so v Ljubljanskem mestnem logu leta 1342 uplenilidivjega praøiœa, teækega sedem stotov.

Fran Erjavec v drugi polovici 19. stoletja navaja, da so bili divjipraøiœi na zaœetku stoletja v veœini niæjeavstrijskih deæel æe iztrebljeni.Podobno piøe Øivic (1926), ki omenja, da tudi skrbno vodena kronikaAuerspergovega veleposestva na Koœevskem od leta 1768 do leta1918 ne izkazuje odstrela divjih praøiœev.

Posamezni praøiœi so na slovensko ozemlje prihajali s hrvaøke stra-ni, kjer jim jih nikoli ni uspelo povsem zatreti. Vœasih so lovci uplenilikaterega od priølekov, veœinoma pa so se praøiœi vrnili na hrvaøkostran. Do prve svetovne vojne je zato malo podatkov o odstrelu naslovenskem ozemlju. Po poroœanju œasopisa Marburger Zeitung, 3.junija 1887, so v okolici Podœetrtka divjega praøiœa sledili v letih 1886in 1887. Po pisanju istega œasopisa so lovci uplenili divjega praøiœa30. januarja 1888 v bliæini Slovenske Bistrice. Zadnjega praøiœa predprvo svetovno vojno so uplenili lovci slivniøke graøœine leta 1907 naPohorju (Koprivnik, 1914).

Na Kranjskem so ga ustrelili okrog leta 1900 blizu Øt. Petra priNovem mestu v loviøœu grofa Margherija, predsednika Kranjskegadruøtva za varstvo lova. Kot izredno redka prikazen si je zasluæilmesto v Deæelnem muzeju v Ljubljani. Øe pred tem pa naj bi, kot nava-ja Radics, zadnjega praøiœa na Kranjskem uplenili daljnega leta 1840.V zaœetku 20. stoletja so po enega uplenili leta 1910, 1911 in leta 1912.Po poroœilih lovske statistike leta 1913 niso ustrelili nobenega v ljub-ljanskem, logaøkem in koœevskem okraju.

Odreditev pogona na divje praøiœe v obœiniPolom pri Koœevju leta 1928

Brezuspeøni pogoni na divje praøiœe

Do leta 1925 so se divji praøiœi zelonamnoæili in se pojavljali v gozdovih,kjer jih dotlej ni bilo. Poznavalci so sibili enotni, da je to za lovstvo zelo zani-miva, za poljedelstvo pa izredno økodlji-

Hrastnika in od drugod. Za njihov pre-voz v loviøœe je poskrbela firma Winkleriz Sevnice, ki je v ta namen brezplaœnoposodila tri avtomobile. Kljub skrbnimpripravam in tolikønemu øtevilu lovcevpogon ni bil uspeøen. Namesto øestdesetgonjaœev jih je priølo samo sedemnajst.Veleposestvo, ki bi jih moralo poslati

pozneje pa æe nekoliko manjøe, saj naj bise zaradi preganjanja in odstrela zmanj-øalo øtevilo divjih praøiœev.

S Pohorja so poroœali o divjih praøiœihleta 1920. Tistega leta so jih lovci zasle-dili pri Svetem Kriæu nad Mariborom;videvali so jih tudi na Rdeœem bregu,med Lovrencem in Ribnico ter nazadnjecelo v bliæini Dravograda. Leto poznejeso divji praøiœi preøli na desni breg Dra-ve in zavzeli obmoœje Kozjaka. Leta 1923so o velikem øtevilu divjih praøiœev po-roœali iz breæiøkega in celjskega okraja.Divjega praøiœa so ustrelili æe v bliæiniZidanega Mosta. Najveœ praøiœev pa seje zadræevalo na Boœu, Donaœki gori in vjurkloøterskih gozdovih.

va æival. Lovci so jih preganjali, vendarso se le redko lahko pohvalili z uspehom.Na zahtevo oøkodovanih kmetov so pri-zadete obœine in okrajna glavarstva po-gosto odrejali pogone. Kako so le-ti po-tekali, je mogoœe sklepati iz poroœilaenega takønih lovov. Okrajni poglavar vBreæicah je odredil pogon v loviøœu vele-posestva Planina 30. avgusta 1925. Zaizvedbo pogona so pripravili natanœennaœrt. Uprava veleposestva in okoliøkeobœine bi morale priskrbeti najmanj 60do 80 gonjaœev. Kot strelce so povabililovce iz bliænje in daljne okolice. Pova-bilu sta se odzvala 102 lovca; najveœ jihje bilo iz okoliøkih krajev, priøli pa sotudi lovci iz Maribora, Celja, Ljubljane,

ji praøiœ priøel z Boœa, kjer naj bi bilo øenekaj te zverjadi.

Naslednji, verodostojni zapis o divjempraøiœu je prispeval gozdar Hanzlovskyv Lovcu leta 1914. Leta 1900 je naøelnjegove sledi v Krakovkem gozdu. Or-ganizirali so pogon, na lov pa povabiliøtevilne gospode in tudi fotografa, da bifotografiral lovce z redkim plenom. Œe-prav so merjasca prepodili, ga presene-œenim lovcem ni uspelo upleniti. Divjipraøiœ se je zatem preselil v sosednjeloviøœe, kjer so ga prav tako brezuspeønoskuøali upleniti na pogonu. Pozneje soomenjenega divjega praøiœa ustrelili vokolici Novega mesta.

Hitro øirjenje po prvivojni

Staliøœe Hanzlovskega (1921) je bilo,da prevelika namnoæitev divjih praøiœevza naøe kraje ni primerna, œeprav naj biimel lov nanje strastne œastilce tudi prinas. Nikakor ni verjel poroœilom o øko-dah. Økode od divjih praøiœev je primer-jal s økodami po toœi, »ko kmetje na po-polnoma potolœenih njivah v jeseni dobi-jo veœ pridelka kot v letih, ko toœe nibilo«. Za lov na divje praøiœe je pripo-roœal œakanje, zalaz in gonjo. Lovce jeopozarjal, da je divji praøiœ lahko tudizelo nevarna æival. Trdil je, da se uspeø-no ubrani manjøih psov, ranjena æival pada napade tudi œloveka. Lovci, ki se boji-jo, naj bi nanj streljati od zadaj in se takoizognili morebitnemu napadu. Pogoni nadivje praøiœe naj bi potekali s psi in go-njaœi. Psi bi morali biti œiste pasme in jihne bi smela zanimati druga divjad. Zalov naj bi bili posebno primerni ovœarji,ker so ostri, vztrajni, œvrsti in imajo tudiprimerno dober nos.

Po vojni sta prve zanesljive podatke oodstrelu divjih praøiœev posredovala Od-bora za pokonœevanje volkov in roparicv Koœevju in Ribnici. Kot je razvidno izokroænice1, so æe leta 1919 ob ustanovit-vi Odbora v Koœevju predvideli izplaœe-vanje nagrad tudi za pobite divje praøiœe.Nagrada je veljala 30 kron. V Ribnici soprvega ustrelili leta 1921, Odbor v Ko-œevju pa je istega leta poroœal o uplenitviøestih praøiœev.

Prva leta po vojni so o divjih praøiœihnajveœkrat poroœali iz Bele krajine inKoœevske, kjer so se divji praøiœi najhi-treje mnoæili. Ljudje so jih veœkrat sreœe-vali v gozdu, lovcem pa so se spretnoumikali. Za nekatere so bile te æivali»kras Gorjancev«, za druge økodljivazverjad. Æe v prvih povojnih letih, po-sebno od leta 1919 do 1920, so kmetomnaredili precej økode, posebno na koruzi.Najveœje økode so bile leta 1919, leto


Bogat lovski plen. Oglarja kneza Auersperga, J. Dular in I. Krastanek, sta januarja 1928 vMrzlih dolinah nad Sotesko ustrelila velikega divjega merjasca. Ilustrirani Slovenec, øt. 13,25. marca 1928.

1 Øt. 16.438 z dne 14. oktobra 1919, dokumentacijaSlovenskega lovskega muzeja

dvajset, ni poslalo nobenega. Tokrat najbi bil za neuspeh kriv cerkveni shod, kije bil istega dne. O pogonih so poroœalitudi vsa naslednja leta, najveœkrat izlaøkega in breæiøkega okraja. Veœina jihje bila neuspeønih. Paœ pa so bili lovciuspeønejøi na zalazu in œakanju.

S podobnimi teæavami so se sreœevalilovci in oblasti na Koœevskem, kjer sobili pogoni posebno pozimi skorajdanemogoœi. Precej œasa je preteklo, pre-den je priølo obvestilo o divjih praøiœihdo lovcev, nato je bilo treba obvestitistrelce in gonjaœe. Ponavadi so za to po-rabili preveœ œasa in praøiœi so medtemæe odøli drugam. Najveœkrat tudi ni bilomogoœe v kratkem œasu dobiti dovoljgonjaœev. Koœevska je bila æe takrat red-ko poseljena, vasi so bile majhne, prebi-valci pa zaposleni z delom v gozdu.Mnogi tudi niso hoteli sodelovati kotgonjaœi, ampak le kot strelci, da bi napogonih lahko streljali tudi drugo divjad.Po sploønem prepriœanju je bil lov nadivje praøiœe nevaren. Nevarni so bilitorej tudi pogoni in nesreœe niso bile takoredke, øe posebno, œe so bili strelci po-stavljeni blizu drug drugega. Pri slabihstrelcih je obstajala nevarnost, da bi kogaobstrelili ali celo ubili. Imetniki loviøœ,zakupniki in lokalne oblasti niso organi-zirali pogonov tudi zaradi velikih stro-økov. K tem so øteli prevozne stroøkestrelcev, plaœilo gonjaœem in poklicnimlovcem, stroøke prehrane in plaœilo posa-meznikom, ki so izsledili divje praøiœe.

V primeæu nasprotujoœihsi interesov …

Koliko je bilo divjih praøiœev v posa-meznih obmoœjih in kolikøne so bile øko-de, je iz ohranjenih dokumentov nemo-

goœe ugotoviti. Poroœila so si pravilomav nasprotju, odvisno od tega, kdo in skakønim namenom jih je napisal. Takona primer iz poroœila gozdarskega refe-renta v Koœevju, poslanemu velikemuæupanu Ljubljanske oblasti leta 1928,sledi, da divji praøiœi v zakupnih loviøœihniso bili stalna divjad. Obœasno naj biponoœi zahajali na polja, podnevi pa najbi se zadræevali na viøje leæeœih plano-tah. Oøkodovani kmetje in lokalne obla-sti so trdili nasprotno in od pristojnihoblasti zahtevali, da je treba praøiœe iz-trebiti oziroma naj bi iz lovskega fondauvedli nagrade za uplenjene æivali. Pravtako naj bi iz lovskega fonda delnoporavnavali tudi økode.

V istem letu se je Odbor za pokon-œevanje volkov v Koœevju zaradi velike-ga øtevila praøiœev preimenoval v Odbor

za zatiranje volkov in divjih praøiœev.Odbor je pristojne oblasti zaprosil za fi-nanœno podporo, Slovensko lovsko druøt-vo pa naj bi posredovalo in omogoœilopri brezplaœni nabavi øtirih øolanih (»dre-siranih«) psov za lov divjih praøiœev iztujine, ki bi jih pozneje vzdræevali œlaniodbora sami.

Ukrepi za zatiranjePozimi je bilo krmljene divjih praøiœev

prepovedano, posamezniki pa tega nisovedno upoøtevali. Na obmoœjih, kjer jebilo divjih praøiœev veœ, so zakupnikom,sozakupnikom in podzakupnikom loviøœv zakupno pogodbo na sreskem naœel-stvu dodali doloœilo o obveznem zatira-nju divjih praøiœev.

Po letu 1930, ko so zopet na voljopodatki o odstrelu in stanju v loviøœih, izleta v leto sledimo poroœilo o veœanjuøtevila divjih praøiœev pa tudi o øirjenjuobmoœij, ki so jih poseljevali. Vzpored-no z veœanjem njihovega øtevila se jeveœalo øtevilo uplenjenih praøiœev. Leta1933 so jih uplenili æe na obmoœju øtiri-najstih srezov, kar naj bi bil dovolj velikdokaz o njihovem øirjenju. Kot ponavadiso jih najveœ uplenili v koœevskem srezu.Z veœanjem njihovega øtevila so se veœa-le tudi økode in le redki lovski upra-viœenci so jo bili pripravljeni poravnatiprostovoljno.

Ko so oblasti uvedle izplaœevanjenagrad za pobite divje praøiœe, se je po-veœalo zanimanje za lov nanje. Ustregliso tudi zahtevi prizadetih kmetov in izlovskega zaklada zaœeli izplaœevatidelne odøkodnine za økode od divjihpraøiœev. Ker so bila sredstva lovskegasklada omejena, æelja pa, da bi podporedobili resniœni oøkodovanci, je banskauprava leta 1934 od sreskih naœelstevzahtevala cenitev økod na predpisanem


Lovska druæina iz Ljubnega ob Savinji, ki je v tamkajønjih gozdovih ustrelila lepo divjo svi-njo. Ilustrirani Slovenec, øt. 26, 26. aprila 1928.

Motiv zimskega lova na divje praøiœe z razglednice

povrnili lovski upraviœenci, nekaj pa soje izplaœali iz sredstev lovskega sklada.

Obœine so, kot jim je dopuøœala zako-nodaja, pod pritiskom oøkodovanih kme-tov øe naprej razpisovale pogone. Naj-prej so opozorile lovskega zakupnika,naj organizira hajko (pogon), in to vosmih dneh po prejemu odloœbe. Izved-bo pogona so utemeljevali z javno korist-jo. Obœine so morale poskrbeti za gonja-œe. Œe lovski upraviœenec pogona ni opra-vil, mu je grozila denarna kazen 1.000dinarjev; v primeru, da je ni bilo mogoœeizterjati, pa zapor petih dni. Œe ni poskr-bel za pogon oziroma je bil le-ta nepri-meren, je pogon sklical sreski poglavar,a to na stroøke lovskega upraviœenca.

Kot je razvidno iz letnih poroœil, lov-cem kljub nagradam in pridnemu zasle-

dovanju do 2. svetovne vojne ni uspelozmanjøati øtevila divjih praøiœev na pri-merno øtevilo. O posameznih praøiœih sopred vojno poroœali celo s Tolminskega(Perat, 1955/56), kjer so prvega praøiœanaøli leta 1937 poginulega v grapi poto-ka Korito nad Kobaridom. Istega leta soprviœ uplenili divje praøiœe tudi na Go-renjskem, œeprav so tam njihove slediopaæali æe v tridesetih letih. Enega souplenili v kranjskem in drugega v økofje-loøkem srezu. Pred drugo svetovno voj-no so divji praøiœi osvojili preteæni delslovenskega ozemlja.

Mag. Romana Erhatiœ Øirnik

(Spisek literature in virov je na voljo priavtorici.) Prihodnjiœ: Divji praøiœi po 2. svetovni vojni

obrazcu in predlagala, naj stroøke ce-nitve poravnajo obœine2. Ugotovili so, daodøkodnin ne dobijo vedno tisti, ki sopodpore najbolj potrebni, paœ pa so zah-tevke za odøkodnino vlagale tudi osebe,katerih økode so bile zelo majhne. Posa-mezniki so vlagali proønje na osnovi ce-nitev, ki sploh niso ustrezale resniœnemustanju. Priœakovani pridelki so bili naj-veœkrat precenjeni, zahtevki za uniœenepridelke pa ocenjeni po neprimerno viso-kih cenah. Veœkrat so stroøki cenitvepresegli resniœno økodo. Iz Øiviœevih po-roœil za predvojna leta je mogoœe ugoto-viti, da so divji praøiœi vsako leto naredi-li precej økode, poveœini na njivah, ki sojih obdajali gozdovi. Økodo so deloma


2 Okroænica øt. 2246/1 z dne 10. marec 1934.Dokumentacija Slovenskega lovskega muzeja

Odstrel divjih praøiœev v obdobju med obema vojnamaLeto Øtevilo uplenjenih Øtevilo uplenjenih divjih praøiœev v posameznih Izplaœila iz lovkega fonda za uplenjene

divjih praøiœev krajnih glavarstvih/sreskih naœelstvih divje praøiœe in delna poravnava økod

1920 ni podatkov1921 31 ni podatkov1922 12 Œrnomelj (1), Koœevje (5), Novo mesto (5), Ptuj (1)1923 10 Breæice (1), Celje (1), Koœevje (2), Konjice (2),

Krøko (1), Novo mesto (2), Ptuj (1)19241925 44 36 kosov v ljubljanski oblasti (Breæice 8; Kozje 15; Laøko 3;

Ljubljana 1; Novo mesto 9) in 8 kosov v mariborski oblasti1926 30 Œrnomelj (1), Koœevje (16), Laøko (2), Logatec (1),

Novo mesto (10)1927 ni podatkov1928 ni podatkov1929 ni podatkov1930 68 Breæice (1), Œrnomelj (10), Kamnik (1), Koœevje (34),

Laøko (1), Ljubljana (3), Maribor – desni breg (2), Novo mesto (10), Ømarje pri Jeløah (6)

1931 112 Najveœ uplenjenih v koœevskem, novomeøkem in ømarskem srezu.

19321933 148 Breæice (8), Œrnomelj (20), Koœevje (65), Krøko (1), Laøko (9), Izplaœane nagrade za ubite

Litija (2), Ljubljana (2), Logatec (3), Maribor – desni breg (13), divje praøiœe: 12.600 dinarjev.Metlika (2), Novo mesto (10), Ømarje pri Jeløah (12)

in Økofja Loka (1)1934 70 (Breæice (2), Œrnomelj (17), Koœevje (28), Krøko (1), Izplaœane nagrade za pobite divje praøiœe:

Ljubljana – okolica (4), Maribor – desni breg (3), 11.950 dinarjev. Delno povraœilo økode: Novo mesto (7), Ptuj (2), Ømarje pri Jeløah (6) 10.000 dinarjev (za sreska naœelstva: Litija,

Ømarje pri Jeløah, Breæice, Œrnomelj). 1935 95 Breæice (1), Œrnomelj (30), Dolnja Lendava (2), Kamnik (1), Izplaœane nagrade za pobite divje praøiœe:

Koœevje (32) Krøko (1), Laøko (4), Litija (3), Ljubljana (2), 11.150 dinarjev. Logatec (1), Maribor – desni breg (2), Metlika (1), Delno povraœilo økode oøkodovancem

Novo mesto (8), Ptuj (3), Ømarje pri Jeløah (4). v Jurkloøtru: 10.000 dinarjev.1936 42 Koœevje (22), Œrnomelj (3), Novo mesto (3), Breæice (1), Izplaœane nagrade za pobite

Ljubljana – okolica (2), Laøko (2), Ptuj (2), Krøko (4), divje praøiœe: 7.296 dinarjev.Litija (1), Konjice (1), Ømarje pri Jeløah (1).13 v izloœenih in 29 v obœinskih loviøœih –

po zapisniku SLD – arhiv1937 105 Breæice (2), Œrnomelj (7), Koœevje (54), Kranj (1), Za uniœevanje økodljive divjaœine so izplaœali

Krøko (1), Laøko (8), Ljubljana (3), Novo mesto (16), 15.200 dinarjev, za økodo, ki jo je povzroœilaPtuj (2), Økofja Loka (1), Ømarje pri Jeløah (10) økodljiva divjad, pa so izplaœali 3.991 dinarjev.

1938 103 ni podatkov po srezih Za pobite divje praøiœe so izplaœali 11.200 dinarjev; 400 dinarjev so odøteli

za organiziranje pogonov.

Po izkuønjah zadnjih letje glede vremena no-vembra mogoœe marsi-

kaj. Dnevi so povsem mili, shitrimi spremembami. Po-dobno kot aprila lahko soncuhitro sledijo deæ, megla inohladitve, tudi s snegom.

Nekoœ je november veljalza mrzel, pravi zimski mesecæe z obilico snega. Zaradiozonskih in s tem povezanihtemperaturnih sprememb panovember, december in janu-ar navadno niso veœ pravizimski meseci. Prevladujoœanesneæna obdobja zelo zmanj-øujejo moænosti za uœinkovitlov tako na posamiœnem kotskupinskih lovih. V tem œasuso njive za divje praøiœe neza-nimive in veœina dogajanjpoteka v gozdu. V ospredju jebukanje.

Naravna hrana je odvisnapredvsem od obroda bukve inhrastov, ponekod tudi prave-ga kostanja. Manj hrane je vgozdu, toliko zanimivejøa sokrmiøœa.

Kadar tla niso zmrznjena,tropi svinj z ozimci pridnorijejo za liœinkami in œrvi.Med bukanjem se merjascizgolj priloænostno zmenijo zahrano. Na nogah pa so pre-teæni del dneva zaradi iskanjabukajoœih se svinj in odganja-nja tekmecev. Med bukanjemizrazito shujøajo ter do spo-mladi ohranijo le dobro polo-vico jesenske teæe. Menjavadlake je konœana. V izrazitomrzlem vremenu se gostavolnata podlanka øe bolj zgo-sti. Ob morebitnih toplih no-vembrskih dneh lahko oæivitudi mrœes, kar divje praøiœenapoti v kaluæe.

Bukanje se zaœne æe sredioktobra in se stopnjuje vosrednja meseca, to je vnovember in december. To jetudi œas, ko se spremeni vede-nje vseh divjih praøiœev. Vveœjih tropih se vse svinjebukajo in so oplojene skorajsoœasno. So pa tudi posamez-no æiveœe divje svinje, ki sebukajo pozneje, tudi januarja.

Ker traja brejost sto desetdo sto dvajset dni, traja ob-dobje poleganja od konca ja-nuarja pa do maja, redko tudipozneje.

V bukanju so najbolj aktiv-ni merjasci. Praviloma so te-lesno najmoœnejøi tudi pre-vladujoœi, kar je odvisno tudiod starosti. Mlajøi in øibkejøise umaknejo brez boja, ven-dar ostajajo v bliæini tropa inœakajo na morebitno ugodnopriloænost. Med enakovredni-mi merjasci nastajajo srditispopadi z izmenjavo udarcevv opleœje. Posledice tega sokrvaveœe brazgotine, œepravje odebeljena ter s smolo inblatom utrjena koæa dobra za-øœita. Pogosto si merjasec pritem poøkoduje œekane. Glo-boke vreznine v mehkejøem,trebuønem delu pa so smrt-no nevarne. Premaganec seumakne, zmagovalec mu krat-ko sledi in hitro vrne k izbor-jenemu tropu. Mlajøi mer-

jasci, ki kroæijo okrog tropa,spopade izkoristijo za zaskoknajbliæje svinje.

Ob koncu bukanja so mer-jasci izœrpani in utrujeni.Kljub temu ostajajo v bliæinitropa, ga nadzorujejo z dobropreglednega mesta ter odloœ-no odganjajo vsiljivce.

V dvorjenju je merjasec iz-redno neæen. Ker se øe negod-na svinja preprosto uleæe, joposkuøa dvigniti z neænimisunki v vrat ali boke, na kar sesvinja odzove s presunljivimcviljenjem. Spolno vznemir-jen merjasec se zelo slini terpritajeno kruli. Ponavadi svi-njo zaskoœi v goøœavi in le red-ko na planem ali na krmiøœu.

November, december in ja-nuar so meseci lovskega viø-ka z lovom na œakanje, zalazali s pogoni. Tudi v œasubukanja, ko so divji praøiœimanj pozorni, moramo upo-øtevati inteligentnost te divja-di. Imajo presenetljivo spo-

sobnost voha, sluha ter pro-storske orientacije.

Pri lovu na œakanje morabiti lovec na preæi pravoœas-no, in to po dostopu, s katere-ga veter ne vleœe v bliænjegoøœave domnevnih dnevnihstaniøœ divjih praøiœev. Vonjpo lovœevi obutvi se namreœkar za nekaj ur veæe na zem-ljo, travo in kamenje, karpraøiœe takoj odvrne od na-meravane poti. Med œaka-njem mora biti popoln mir.Na zaprtih preæah okenceodpremo toliko, da lahko sle-dimo zunanjim øumom. To jetreba storiti tudi na dobrozatesnjenih preæah, sicer sesteklo zaœne rositi. Ko zazna-mo bliæajoœo se divjad, oken-ce nesliøno odpremo in se pri-pravimo. Ponavadi je trop do-kaj hrupen, øe posebno v bu-kanju. Najveœkrat mu merja-sec sledi v varni razdalji in semu na krmiøœu pridruæi øele,ko oceni, da je »zrak œist«.


DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (VII.)NOVEMBER – Dogajanja predvsem v gozdu – Konœana menjava dlake – Bukanje: spopadi med

merjasci in slinasto dvorjenje svinjam – Intenzivnost vseh vrst lova na divje praøiœe

Foto

:H. O

røan

iœ –

Dia

na

Kljub temu se merjasec leredko prikaæe povsem na od-prtem ali se loti krmilnegavalja. To moramo upoøtevatiter koruzo ali æelod raztrositina øiroko, tako da je delomav polkritju z dobro pregled-nostjo s preæe. Ne ukrivimoprsta, dokler nismo povsemprepriœani o pravilnosti pre-soje ali dokler ni moænosti zalovsko praviœen strel.

Nekoliko drugaœe pa pote-kajo pogoni, ko lovovodjalovce razporedi po stojiøœih,ponavadi na gozdnih poteh invlakah ter drugih, dovolj pre-glednih mestih. Dostop in œa-kanje na stojiøœu morata bitiœim manj sliøna. V prhkemsnegu je priporoœljivo odstra-niti toliko snega, da imamonoge na suhem. Govorjenje,kaøljanje, prestopanje ali ce-petanje v hudem mrazu – vseto mora odpasti. V takih raz-merah se trop skoraj nesliønopribliæa, opreza v bliænji go-øœavi in presoja o smeri begaskozi vrzel med stojiøœi aligonjaœi. Potrebujemo øe ene-ga zaveznika in to je veter. Ensam nediscipliniran lovec lah-ko pokvari æelen uspeh.

V drugaœnih razmerah pri-de trop na stojiøœa hrupno in vdiru. Zato je na nepreglednihstojiøœih le malo moænosti zazanesljiv strel. Vœasih divjipraøiœi pridejo v gosjem redu,drugiœ v gruœi. Odloœiti se jetreba hitro. Prva æival v tropuje svinja – vodnica tropa, ki jomoramo varovati. Merjasecnikoli ne vodi tropa, paœ pa semu pridruæi.

V pogonu, zlasti v kopnem,so divji praøiœi izjemno hitri.Na 30- do 50-metrsko razda-ljo prst ukrivimo øele, ko jekriæ ujel praøiœev vrat, zadetpa bo za pleœe. Tudi veœjipraøiœi zadetek sicer nakaæe-jo, vendar ne obleæijo v og-nju. Seveda je to odvisno tudiod kalibra in vrste krogle.

Vœasih divji praøiœi pridejokorakoma in se v goøœavipred œistino nesliøno ustavijoin jo preœkajo skokoma. Pre-seneœenemu lovcu je tako øeteæje oddati lovsko praviœenstrel. Brezglavo streljanje vtrop ali za beæeœimi æivalmipa je skrajno nelovsko!

Vœasih starejøe, izkuøeneæivali tropu, ki beæi, sledijonekaj minut pozneje. So iz-

jemno previdne in se skorajnesliøno pritajijo v goøœavjuter œakajo na ugodno priloæ-nost. V takih primerih je od-loœilna vloga gonjaœev inpsov.

Naj øe enkrat ponovim: zapraøiœe v begu je nujno trebaupoøtevati t.i. »prehit«, sicerse sooœimo z zadetki v mehkoali okonœine, kar je povezanoz muœnim nadaljevanjem ta-ko za divjad kot tudi za lovca.Na skupnih lovih je trebaspoøtovati tudi nekatere ome-jitve. Varovanje vodeœih

svinj je postalo æe skoraj pra-vilo, ne pa tudi merjascev. Øenajmanj napak je takrat, ko jedovoljen odstrel zgolj ozim-cev. Razlikovanje merjascevod svinj v polnem diru je mo-goœe zgolj v literaturi. Staresvinje so po telesnih znaœil-nostih povsem podobne mer-jascu! In spet smo na zaœetku.Lovci, ki divje praøiœe vide-vajo pogosto, so razumljivobolj izkuøeni kot tisti, ki takemoænosti nimajo ali pa so bilina lov povabljeni kot gostjeiz povsem drugaœnih loviøœ.Nalet divjih praøiœev je øo-kanten tudi za mlade in neiz-kuøene lovce, pri œemer svojeopravi øe lovska mrzlica. Naj-manjøo napako vedno stori-mo, œe se odloœimo za odstrelnajmanjøe æivali v tropu!

Veliko manj znan, pa tudi vpraksi izvajan je lov na zalaz;bodisi zjutraj, zveœer ali pa obmeseœini.

Jutranji zalaz je v bistvulahko nadaljevanje jutranjegaœakanja, saj nekatere æivalijutro preseneti daleœ na poti vdnevno staniøœe. Tako kot obvsakem zalazu se mora lovecgibati poœasi in previdno, spogostimi postanki in prever-janjem dogajanj.

Noœni zalaz ob meseœini jesmiseln le ob sneæni odeji.Divji praøiœi so ponoœi manjprevidni, øe zlasti, œe so zave-rovani v ritje oziroma hranje-nje. V to vrsto lova lahkouvrøœamo tudi zalezovanjedivjih praøiœev v mleœnih ko-ruzah ali ovsu, kjer pa je øeposebno potrebna pravilnostpresoje pred strelom.

(Nadaljevanje prihodnjiœ)Blaæ Kræe


Prosimo, sporoœite podatke o oznaœenih divjih praøiœih!

Gozdarska fakulteta iz Ljubljane in LD Senoæeœe v okviruraziskovalne naloge o æivljenjskih znaœilnostih in bivalnem

okoliøu divjega praøiœa v Sloveniji opravljata tudi odlov inoznaœevanje (markiranje) divjih praøiœev, in to na obeh stra-neh avtoceste Postojna – Kozina.

Odlovljeni divji praøiœi so markirani s kovinskimi markicami,ki so nameøœene dokaj globoko v uhljih.

Vse lovce prosimo, da o odstrelu ali izgubah tako oznaœenihdivjih praøiœev obvestijo neposredno dr. Miho Adamiœa; telefon041/690-224, ali stareøino LD Senoæeœe Franca Ferfilo; tel.:041/566-723.

Za sodelovanje se æe vnaprej zahvaljujemo.

Foto

: K. S

chne

ider

Telesna masa pa tudi razliœni znakirogovja se pri samcih srnjadi alisrnjakih (Capreolus capreolus L.)

spreminjajo s starostjo. Najviøje vredno-sti veœinoma doseæejo v razredu srednjestarih æivali, nato se s starostjo manjøajo.HAFNER (2005), npr., ugotavlja, da jerast telesa, izraæena s telesno maso, veœi-noma konœana pri 5. letu starosti, lobanja

je veœinoma dorasla æe v starosti 2 let,medtem ko rogovje doseæe svoj viøek pri6 letih starosti. KOTAR/ØTRUMBELJ(1978) ugotavljata, da srnjaki glede natelesno teæo odrastejo v drugem letu sta-rosti in jo zadræijo do 8. oziroma 10. letastarosti. Najveœjo teæo rogovja ugotav-ljata med 3. in 10. letom starosti. Tudidrugi avtorji ugotavljajo, da se masiv-

nost rogovja s starostjo veœinoma veœa,je pa zelo odvisna tudi od prehranskihrazmer (KNIGHT, 2001, LE MEUNIER– citira KRÆE (2000). HAFNER (2005)ugotavlja, da je telesna masa srnjakovodvisna tudi od starosti in meseca uple-nitve, masa rogovja in tudi drugi znakirogovja pa so odvisni od starosti; nekate-ri tudi od telesne mase in meseca uple-nitve.

Veœina znakov rogovja je med seboj vmedsebojni pozitivni odvisnosti. Nega-tivna odvisnost je znana predvsem v po-vezavi nekaterih znakov rogovja s spod-njim in zgornjim razmakom med œel-niœnimi nastavki, premerom nastavkovin øirino lobanje. MARTINI, citira KRÆE(2000), je ugotovil povezanost med øiri-no lobanje in teæo rogovja. HAFNER(2005) ugotavlja, da so v razredu sta-rejøih æivali najviøje vrednosti predvsempri znakih spodnjega dela rogovja in ne-katerih mer lobanje. BANFIELD (1960)navaja, da je zniæevanje viøine nastav-kov le navidezno, in sicer zaradi poveœe-vanja debeline in zaradi debelitve œel-nice. BUBENIK (1966) ugotavlja, da jeviøina nastavkov najviøja pri enoletnisrnjadi, zniæuje pa se do starosti, doklerlobanja raste, kar naj bi bilo do 4. letastarosti; pozneje se ne spreminja veœ.WILKE, citira KRÆE (2000), ugotavlja,da s starostjo okostenijo tudi lobanjskiøivi. BANFIELD (1960) navaja debelitevœelnice z naraøœajoœo starostjo. SCHU-MACHER, citira KRÆE (2000), pa meni,da je mogoœe tudi po stanju nekaterih


Ugotavljanje mase rogovja srnjakov

Zakon o divjadi in lovstvu (2. odstavek 46. œlena) doloœa, da moraupravljavec loviøœa in loviøœa s posebnim namenom za vso odstreljenoin najdeno poginulo divjad opraviti izmero predpisanih podatkov inpodatke vpisati v Evidenœno knjigo odstrela in izgub. Pravilnik o lovskogospodarskih naœrtih in letnih naœrtih gospodarjenja z divjadjodoloœa, da je treba poleg drugih evidenc voditi tudi evidenco teæ (mas)sveæega rogovja srnjakov in jelenov. Pregled odstrela in izgub divjadi,pa tudi ugotavljanje (ali preverjanje) mase rogovja za vsako naœrto-vano leto opravi komisija lovskoupravljalskega obmoœja ob rednemletnem pregledu v januarju. Pri tem se ugotavlja oziroma preverjatudi masa rogovja srnjakov in jelenov.

Pri ugotavljanju mase rogovja komisije pogostokrat naletijo naproblem, ko rogovje ni pripravljeno na naœin, ki omogoœa tehtanjebrez ugotavljanja odbitkov. Veliko lovcev se namreœ odloœa, da ro-govje uplenjenih srnjakov in jelenov pripravijo z niæjim rezom lobanje,ko je poleg predpisanega dela lobanje zraven puøœen øe veœji ali manj-øi del drugih lobanjskih kosti uplenjene æivali pod sredino oœesne vot-line. Tak naœin priprave pa komisijam upravljavca loviøœa ali loviøœas posebnim namenom pa tudi komisijam lovskoupravljalskega obmoœ-ja lahko povzroœa teæave pri ugotavljanju odbitkov za del lobanje, kipri ugotavljanju mase rogovja ne sme biti vkljuœen.

Foto

: D. K

ljajiœ

lobanje, je odvisna od telesne mase (n =78, rS = 0,44, p<0,0000), odvisna pa jetudi od meseca uplenitve (n = 78, rS =0,28, p = 0,015). Z mesecem uplenitve seveœa tudi telesna masa (n = 78, rS = 0,43,p < 0,0000). Vsi prouœevani znaki z na-raøœajoœo telesno maso pridobivajo veœ-je vrednosti. Veœja kot je telesna masauplenjene æivali, veœji je tudi premernastavkov, veœja je lobanjska øirina,veœja je dolæina vej (øil), veœja je tudimasa odrezanega dela lobanje. Znotrajposameznih razredov telesnih mas ni-smo odkrili odvisnosti odrezanega delalobanje od øirine lobanje ali øirine na-stavkov.

veœji del lobanje je pripojen rogovju, stem pa je potreben veœji odbitek. Ob upo-øtevanju navedenih ugotovitev smo naøemeritve mase celotnega odrezanega delalobanje razvrstili glede na telesno masouplenjene æivali (iztrebljeno z glavo innogami). Øirino lobanje, premer nastav-kov in tudi razdaljo od sredine oœesnihvotlin do konca zadnjega meljaka (raz-dalja A) navajamo zgolj informativno.Podatki so prikazani v obliki aritmetiœnesredine in standardne napake (SE) zaenoletne srnjake v preglednici 1 in zadve- in veœletne srnjake v preglednici 2.V zadnjem stolpcu preglednic je prika-zana masa odrezanega dela lobanj, pre-

ugotavljali z meritvijo leve in desne vejena mm natanœno ter z ugotavljanjemsrednje vrednosti z merskim trakom nanaœin, kot ga predvideva ocenjevanjetrofej (VARIÅAK, 1997). Premer na-stavkov (srednja vrednost med levim indesnim nastavkom) smo opravili s klju-nastim merilom na 0,1 mm natanœno nasredini nastavka s prednje (œelne) stranirogovja. Medoœesno øirino lobanje smomerili na 0,1 mm natanœno s kljunastimmerilom na najoæjem mestu. Maso loba-nje in tudi razliœnih odrezkov smo ugo-tavljali z elektronsko tehtnico na gramnatanœno. Pri telesni masi (na 0,5 kg na-tanœno) smo upoøtevali maso iztrebljeneæivali z glavo in nogami (neto maso).Tehtali smo zraœno suhe odrezke lobanj.

Enoletni srnjakiPri enoletnih srnjakih ugotavljamo, da

je premer œelniœnih nastavkov odvisenod telesne mase, pa tudi od meseca uple-nitve. Podobno velja tudi za dolæino vej(øil) in øirino lobanje. Tudi masa, podsredino oœesnih votlin odrezanega dela

Dve- in veœletni srnjakiPri dve- in veœletnih srnjakih ugotav-

ljamo, da je premer nastavkov odvisen odtelesne mase in starosti æivali. Odvisnostod meseca uplenitve ni bila zaznana.Øirina lobanje in dolæina vej sta odvisniod telesne mase. Tudi masa pod sredinooœesnih votlin odrezanega dela lobanjeje odvisna le od telesne mase (n = 45, Y = - 118,0070 + 21,6150 T – 0,5290 T2,R = 0,51, p = 0,002). Vsi prouœevaniznaki so v znaœilni medsebojni pozitivnipovezavi. Veœja kot je telesna masa æi-vali, veœji je premer nastavkov, veœja jeøirina lobanje, veœja je tudi masa odreza-nega dela lobanje. Znotraj posameznihrazredov telesnih mas smo odkrili øibkepovezave med odrezanim delom lobanjein øirino lobanje ali premerom nastavkov.

Tako pri enoletnih kot pri dve- inveœletnih srnjakih se masa linearno veœana razliœnih mestih odrezanega dela lo-banje, z razdaljo od sredine oœesnih vot-lin v smeri tretjega meljaka, pravokotnona namiøljeni pravilni rez. Niæji kot jerez (glede na sredino oœesnih votlin),

hrustanœnih delov na lobanji sklepati ostarosti æivali ali, kot navaja RUPP, citi-ra KRÆE (2000), da je za presojo starostiuporabna metoda okostenitve nosnegapretina. NEŒAS (1963), citira BUBE-NIK 1966, ugotavlja tesno povezavo medpremerom nastavkov in maso rogovjasrnjadi. Nekateri tudi ugotavljajo, da serazmak med roænicama poveœuje pri naj-mlajøih starostnih razredih (citira KRÆE,2000).

Glede na navedeno ugotavljamo, da sepri odraøœanju srnjakov in tudi pozneje sstarostjo spreminja veœina znakov spod-njega dela rogovja pa tudi lobanje, karvpliva na jakost rogovja in tudi lobanjein s tem na njuno maso. S tem pa se spre-minja tudi masa pod sredino oœesnih vot-lin odæaganega dela lobanje. Pri mladih,enoletnih srnjakih so vrednosti verjetnomanjøe, pri odraslih, tudi starejøih srnja-kih pa so veœje. (VARIÅAK, 1997) na-vaja, da je rogovje pravilno odæagano odlobanje, œe rez poteka prek sredine oœes-nih votlin, s celima nosnima kostema. Vprimeru, da ima trofeja oz. rogovje vsolobanjo, brez spodnje œeljusti, od teæeodøtejemo 90 gramov, 65 gramov pa, œeje odæagano samo zobovje zgornje œelju-sti.

Metoda delaKer je za ugotavljanje natanœne mase

rogovja uplenjenih srnjakov problemati-ka aktualna, smo na osnovi vzorca ro-govij 78 enoletnih in 45 dve- in veœletnihuplenjenih srnjakov poskuøali ugotovitimaso dela lobanje, odrezanega pod sre-dino oœesnih votlin. Pri tem smo celoten,pod sredino oœesnih votlin odrezan dellobanje vsakega uplenjenega srnjaka izvzorca tehtali, rezali na veœ mestih inugotavljali maso posameznih odrezkov.Poleg rezanja smo uporabili tudi metodobruøenja, ko smo lobanjo obrusili v sme-ri pravilnega reza. Med bruøenjem smona veœ mestih ugotavljali maso rogovja spreostalim delom lobanje ter sproti izra-œunavali razliko v masi. Veœina podat-kov je bila iz loviøœa LD Joøt - Kranj,nekaj primerkov smo pridobili tudi izLPN Kozorog - Kamnik. Rogovja smoobdelali v preparatorski delavnici Haf-ner, Rok Hafner, s.p., trajala pa je dvelovski sezoni. Pri obdelavi podatkovsmo enoletne srnjake obravnavali loœenood dveletnih in starejøih. Za vsako ro-govje smo evidentirali (izmerili) tudidolæino vej rogovja, premer œelniœnihnastavkov, medoœesno øirino lobanje, te-lesno maso in datum uplenitve. Pri vsakilobanji smo z boœne strani z merskim tra-kom ugotavljali tudi razdaljo od sredineoœesnih votlin v smeri zadnjega dela tret-jega meljaka, in sicer pravokotno na smernamiøljenega pravilnega reza lobanje(razdalja A – slika 1). Dolæino vej smo


Foto

: M. H

afne

r

Slika 1: Prikaz merjenja razdalje od sredineoœesnih votlin v smeri zadnjega meljaka(razdalja A)

Slika 2: Rok Hafner, s.p., PreparatorstvoHafner iz Straæiøœa pri Kranju pri pripravirogovja za izvedbo meritev.

raœunana na en milimeter razdalje A. Vnaøem primeru se masa lobanje enolet-nih srnjakov v telesni masi 14,5; 15,0;15,5 in nad 15,5 kg bistveno ne razlikuje.Podobno velja za maso lobanje dve- inveœletnih srnjakov v telesni masi nad16,0 kg. V grafikonu 1 je s krivuljo pri-kazana odvisnost mase pod sredino oœes-nih votlin odrezanega dela lobanje odtelesne mase za vse srnjake, tako enolet-ne kot dve- in veœletne skupaj, v grafiko-nu 2 pa odvisnost razdalje od sredineoœesnih votlin do vrha zadnjega meljakaod telesne mase.

Ugotavljanje odbitkovZadovoljiv pribliæek odbitka v prime-

ru rogovja s celotno lobanjo lahko ugo-tovimo tako, da srnjaka razvrstimo vustrezen razred glede na telesno maso.Nato iz preglednice 1 ali 2 v stolpcu»masa odrezka (g)« razberemo maso podsredino oœesnih votlin odrezanega delalobanje, ki je bil ugotovljen v naøi razi-skavi. Vrednost je odbitek v primeru ro-govja s celo lobanjo. Pri ugotavljanjumase odrezanega dela lobanje in s temodbitka si lahko pomagamo tudi s podat-ki, prikazanimi v grafikonu 1.

V primeru, ko je rogovje rezano, arez ni pravilen, t.j., da ne poteka po sre-dini oœnic, ugotovimo zadovoljiv pri-bliæek odbitka tako, da srnjaka razvrsti-

mo v ustrezen razred glede na telesnomaso. Nato z merskim trakom z boœnestrani rogovja izmerimo razdaljo od sre-dine oœesne votline, pravokotno na smernamiøljenega pravilnega reza, v smerizadnjega dela tretjega meljaka do dejan-sko potekajoœega reza (razdalja A, slika1). Izmerjeno razdaljo v milimetrih po-mnoæimo s povpreœno vrednostjo maselobanje iz zadnjega stolpca preglednice 1ali 2 (masa v g/mm razdalje A – srednjavrednost ?), ki je bila ugotovljena v naøiraziskavi (preraœunana je na milimeternavedene razdalje) in tako dobimo pri-bliæek mase lobanje pod sredino oœes-nih votlin do dejanskega reza (odbitek).Vrednost odøtejemo od ugotovljene maselobanje z rogovjem, ki smo jo tehtali. Priugotavljanju odbitka celotnega dela podsredino oœesnih votlin odrezanega delalobanje si lahko pomagamo tudi s podat-ki, prikazanimi v grafikonih 1 in 2. Vobeh preglednicah so podatki o premerunastavkov in øirini lobanje le informativ-ni in jih lahko uporabimo, œe ni znanegapodatka o telesni masi.

Sklepne ugotovitveMasa pod sredino oœesnih votlin odre-

zanega dela lobanje je odvisna predvsemod telesne mase æivali, zato se podatkimed srnjaki z razliœnimi telesnimi masa-mi zelo razlikujejo. V primeru rezanja

lobanje pa je masa dejanskega dela loba-nje, ki je pripojen rogovju pod sredinooœesnih votlin (in s tem tudi odbitek),odvisen tudi od viøine reza. Veœji dellobanje ob rogovju pomeni veœji odbi-tek, pri manjøem delu lobanje je odbitekmanjøi. Ugotovljeni podatki iz prispevkaveljajo za razmere, v katerih so bili ugo-tovljeni. Zavedamo se, da se masa ro-govja in tudi masa lobanje v œasu in pro-storu lahko spreminjata. Kljub temumenimo, da predstavljena analiza lahkoprispeva k laæjemu, predvsem pa zanes-ljivejøemu ugotavljanju mase rogovjauplenjenih srnjakov v primerih, kadarrez na lobanji ne poteka pravilno. Takobo zagotovljena tudi veœja zanesljivostin primerljivost podatkov o masah ro-govja uplenjenih srnjakov kot enega odkazalnikov stanja populacije v doloœe-nem prostoru in œasu. Miran Hafner, spec., univ. dipl. inæ. gozd.

[email protected](Viri so dostopni pri avtorju.)


Preglednica 1:Prikaz ugotovljenih meritev pri rogovju enoletnih srnjakov (n = 77)

Telesna Premer Øirina lobanje Masa Razdalja A Masa v g/mm

masa (kg) nastavkov (mm) (mm) odrezka (g) (mm) razdalje A

a se a se a se a se a sedo 9 7,2 0,47 45,7 0,93 47,8 3,81 44,4 0,65 1,08 0,08

9,5 in 10,0 7,6 0,35 43,3 0,60 53,2 2,09 45,1 1,04 1,18 0,05

10,5 in 11,0 8,4 0,26 45,9 0,68 54,2 2,68 45,1 0,61 1,20 0,06

11,5 in 12,0 9,0 0,20 47,8 0,41 55,0 2,70 44,1 0,32 1,25 0,06

12,5 in 13,0 11,2 0,19 46,5 0,71 57,3 4,39 44,4 0,51 1,29 0,09

13,5 in 14,0 11,3 0,12 48,4 0,84 62,6 6,38 45,3 1,33 1,38 0,15

14,5 in 15,0 in 15,5 15,3 0,29 51,9 0,69 95,1 4,50 50,7 0,58 1,88 0,10

nad 15,5 15,9 0,30 51,5 0,79 93,4 6,88 51,8 0,44 1,80 0,15

a – aritmetiœna sredina; se – standardna napaka; razdalja A – razdalja od sredine oœesnih votlin do vrha zad-njega meljaka, pravokotno na namiøljeni pravilni rez; masa v g/mm razdalje A – masa lobanje, preraœunanana en milimeter razdalje A

Preglednica 2:Prikaz ugotovljenih meritev pri rogovju dve- in veœletnih srnjakov (n=45)

Telesna Premer Øirina lobanje Masa Razdalja A Masa v g/mm

masa (kg) nastavkov (mm) (mm) odrezka (g) (mm) razdalje A

a se a se a se a se a sedo 14,5 14,3 1,18 49,5 0,70 73,0 7,49 48,2 1,38 1,51 0,11

15,0 in 15,5 18,5 1,52 52,7 1,02 82,4 7,22 49,6 1,03 1,66 0,12

16,0 in 16,5 17,6 0,49 52,8 0,60 95,5 4,90 50,3 0,98 1,90 0,12

17,0 in 17,5 18,0 0,67 52,8 0,49 98,6 3,80 49,6 0,88 1,99 0,07

18,0 in 18,5 17,3 0,73 51,8 0,67 96,3 6,24 49,8 0,77 1,93 0,12

nad 18,5 19,1 0,76 53,5 0,46 101,4 4,44 52,2 0,53 1,94 0,08

a – aritmetiœna sredina; se – standardna napaka; razdalja A – razdalja od sredine oœesnih votlin do vrha zad-njega meljaka, pravokotno na namiøljeni pravilni rez; masa v g/mm razdalje A – masa lobanje, preraœunanana en milimeter razdalje A

Grafikon 1:Odvisnost mase pod sredino oœesnihvotlin odrezanega dela lobanje od te-lesne mase (vsi srnjaki)

Grafikon 2:Odvisnost razdalje od sredine oœesnihvotlin do vrha zadnjega meljaka od te-lesne mase (vsi srnjaki)

ZAHVALA

Prijateljem, solovcem iz LD Joøt, intudi sodelavcem LPN Kozorog -Kamnik se zahvaljujemo za pomoœpri zbiranju trofej za izvedbo meritev.Øe posebna zahvala velja RokuHafnerju (Preparatorstvo Hafner,Rok Hafner, s.p.) iz Straæiøœa priKranju za poærtvovalno delo pri oku-havanju, rezanju, suøenju, in bruøenjulobanj z rogovjem za izvedbo tehtanjain drugih meritev.

Ne le v starejøi lite-raturi, paœ pa tudi vnovejøi praksi pone-

kod prevladuje potreba poodstrelu vodeœih koøut, karnaj bi bilo v funkciji zahte-vane sestave odstrela, pa tudizmanjøevanja prirastka v pre-øtevilœnih populacijah jele-njadi. Utemeljenost takegaravnanja nekateri zagovarjajotudi z zagotavljanjem, naj bibilo po ruku tele povsemsamostojno in sposobno pre-æivetja. Øe veœ, taki poznaval-ci priporoœajo celo odstrel

vodnic tropov, kajti s tem ve-lik trop razpade na manjøetropiœe in posamiœne æivali,kar naj bi zmanjøevalo tudikoncentracijo pritiska s paøoin objedanjem.

Dandanes vemo ali bi vsajmorali vedeti, da je tako rav-nanje nedopustno! Pojma inpoloæaja koøute vodnice tro-pa tudi ne smemo istovetiti zvodeœo koøuto. Vodnica tro-pa je izbrana koøuta po namne povsem znanih merilih, jesocialno najviøje uvrøœena inv tem pomenu æival, zadolæe-

na za varnost. V naøih razme-rah je stabilen trop sestavljeniz treh do øtirih materinskihdruæin (koøuta, tele in lanskotele) in v takem primeru øtejedevet do dvanajst æivali. Veœjitropi, ki spominjajo na œredein øtejejo petdeset in veœ æi-vali, niso znaœilnost sloven-skih, veœinoma sredogorskihhabitatov. Za tako œredo ve-lja, da jo sestavlja pravzapravveœ tropov, med katerimifunkcija vodnice œrede ni takooœitna kot v tropu.

Veœ kot oœitno in nujno je

spoøtovanje naœela o dosled-nem varovanju koøut vodnicna skupnih in tudi posamiœ-nih lovih. Odstrel vodeœihkoøut je lahko velika ovira vsonaravnem gospodarjenju zgozdom in divjadjo, zato galahko ocenimo kot bioloøkonapaœno in neetiœno ravnanje.

Napake naøih prednikov sonam razumljivejøe ob dej-stvu, da so o biologiji jelenja-di vedeli bistveno manj, kotvemo zdaj, ko so nam na vo-ljo spoznanja o razvoju, ve-denju, socialni sestavi in ge-


Foto

: K. S

chne

ider

Koliko œasa tele potrebuje koøuto?

netiki. Pojmi, kot so degene-racija, osveæitev krvi in po-dobno, sodijo v zgodovino!

Pravilnost izbire koøut zaodstrel je dosti zahtevnejøakot izbira telet ali enoletnejelenjadi. Pred odstrelom ko-øut mora biti vedno odstrelje-nih dovolj telet. Mnenje, dakoøuta po prezgodnjem, sep-tembrskem odstrelu teleta dobivnetje vimena, je povsem na-paœno in preneseno iz izku-øenj pri vse leto mleœni gove-di.

S poskusi so ugotovili, da vobdobju dojenja koøuta od-vzetega teleta po øtirih do pe-tih dneh ne sprejme veœ na-zaj. Prvi dan ga intenzivnoiøœe, naslednje dni æe manj,œetrti dan pa je koøutino vimeæe povsem suho. Zato lahkopriloænostno izgubo teletaocenjujemo tudi kot doloœenorazbremenitev koøute.

Smiselno in utemeljeno je,da se s skupnimi lovi na jele-njad zaœne øele po ruku. Or-ganizacijo in izvedbo takihlovov je najbolje zaupati iz-kuøenim strokovnjakom inpraktikom. Od velikosti in

znaœaja loviøœa je odvisnatudi morebitna uporaba takihpsov, ki jelenjad prisilijo kpoœasnemu zapuøœanju dnev-nih staniøœ proti dobro pre-glednim stojiøœem. Glede tegani sploøno veljavnih navodil,razen priporoœila, naj bovznemirjanje »dozirano« ozi-roma omejeno. V takih raz-merah se tele ne loœi odkoøute, paœ se ji øe bolj pri-bliæa in se nam zdi, kot da gakoøuta varuje tudi s svojimtelesom. To lahko olajøa na-tanœno razlikovanje vodeœihin nevodeœih koøut, kar z vi-soke preæe vedno ni mogoœe.Naj ponovim øe enkrat: od-strel vodeœe koøute in pu-øœanje osirotelega teleta je vpopolnem nasprotju z bio-logijo pa tudi lovsko etiko.Øe usodnejøa napaka pa jeodstrel koøute, ki je vodnicatropa!

Jelenjad kot œredna (trop-na) vrsta za dobro poœutjepotrebuje dobro vodenje. Vodvisnosti od letnega œasa ins tem povezanimi œvrstejøimiali ohlapnejøimi tropi so zasocialne povezave pomemb-

ne koøute in jeleni. Œe tegapogoja ni, se tudi ob visokiøtevilœnosti sreœujemo s pre-vladujoœimi triglavimi tropiœi(koøuta, tele, lansko tele). Zodstrelom vodnice in razpa-dom tropa se poøkodbe od je-lenjadi (objedanje, lupljenje)ne zmanjøajo, ampak obrat-no. Izguba vodnice povzroœipsihiœne in socialne poslediceza posamezne æivali, ki se nepoœutijo varne, zato se rajezadræujejo in prehranjujejoznotraj dnevnih staniøœ, pre-teæno z drevesnimi poganjkiin lubjem. Tudi prevelik pri-tisk z lovom, kamor øteje tudimnoæiœno œakanje in pogostipogoni, jelenjad zadræuje vgoøœavah z æe omenjenimiposledicami.

Ne nazadnje je treba odgo-voriti na uvodno vpraøanje,kdaj je tele samostojno inbrez posledic prenese izgubomatere. To obdobje je bistve-no daljøe kot pri srnjadi intraja najmanj leto in pol. Vfiziœnem pomenu so teleta poruku neodvisna od mater. Te-leta se æe samostojno hranijo,saj imajo povsem razvite vse

preævekovalske funkcije. Vtem œasu ima dojenje pred-vsem socialen pomen. V psi-hiœnem pomenu pa koøuti-no vodenje teleta traja vsedo starosti junice oziromalanøœaka. Œe pozno jeseni alipozimi tele ostane sirota, si-cer ne bo poginilo od lakote,paœ pa se povsem poruøi nje-gov socialni poloæaj v tropuin konœa z izgonom. Z razlikood divjih praøiœev ali damja-kov trop jelenjadi izobœi osi-rotelega teleta. Njegovo te-lesno zaostajanje je predvsemposledica psihiœne prizade-tosti.

Tudi zato in predvsem izomenjenih razlogov je odstrelvodeœih koøut napaœno de-janje, ki ga tudi med odgo-vornimi lovci ne moremo po-vsem prepreœiti. Posameznihnesreœnih nakljuœij tudi nesmemo precenjevati in dra-matizirati. V vsakem primeruv loviøœih z malo ali dosti je-lenjadi velja pravilo: Najprejmalo, potem veliko, najprejtele in potem koøuta!

Blaæ Kræ[email protected]


Za træno znamko Bush-nell stoji najveœji ame-riøki optiœni gigant

Bausch & Lomb. Ta preksvojega oddelka BushnellPerformance Optics, polegdrugih na svetovnem trgu,prodorno nastopa s prodajoizdelkov veœ firm. S kapital-skimi odkupi mnogih znanihoptiœnih firm se uveljavlja

kot eno najveœjih imen nasvetovnem trgu optike. V fir-mi izdelujejo vse od oœesnihleœ do teleskopov. Svoje iz-delke predstavlja pod trænoznamko Bushnell ali pod dru-gimi znamkami, ki so v njenikapitalski lasti ali poslovnipovezavi (npr. Bole, Tasco,Browning (optika) itn.).

Proizvodnja je, kot je dan- Foto

: M. Ø

vege

ljBushnellovi daljnogledi v Sloveniji

Zadnjih nekaj let smo priœa prodoru ameriøke in japon-ske optike na evropski trg. Pri tem mislimo predvsemna træno niøo optiœnih izdelkov, namenjenih za lovsko inøportnostrelsko rabo. Kot ena najbolj prodornih trænihznamk se je uveljavila znamka Bushnell, zato jo veljapredstaviti slovenskim lovcem nekoliko podrobneje.

Za germansko optiko vedno boljprodira tudi ameriøka

danes v navadi, razprøena povsem svetu od ZDA, Evrope,Juæne Koreje do Japonske.

Proizvodni program optike,primerne za lovsko uporabo,je tolikøen, da ga v tem krat-kem opisu ni mogoœe naen-krat dovolj celovito pred-staviti in bi ga bilo treba priposameznih optiœnih aparatihpredstaviti posebej, za kar jebilo uredniøtvo Lovca æe urad-no zaproøeno. Program ob-sega daljnoglede (dvoglede),strelne daljnoglede, laser-ske merilce razdalj, noœneopazovalne naprave, spek-tive in digitalne stezosledce,ki so pri nas sploh novost.

Za lovce je zelo zanimivprogram strelnih in opazoval-nih daljnogledov (dvogledov),ki je razdeljen v veœ kako-vostnih in cenovnih razredov.Vrh ponudbe strelnih daljno-gledov je gotovo serija Bush-nell Elite 4200 in 3200. Tedaljnoglede træijo pod znam-ko Busnell øele nekaj let (prejso jih træili pod izvorno znam-ko Bausch & Lomb). To sovrhunski strelni daljnoglediviøjega cenovnega razreda, kipa so øe vedno cenejøi od po-dobnih evropskih izdelkov.Telo daljnogleda je iz kova-nega duraluminija, ki je iz-redno odporen proti udarcem.Na voljo so tudi modeli z rde-œo piko v namerilnem kriæuali s posebnim svetlikajoœim(luminiscentnim) kriæem, kiga osvetlite z baterijsko sve-tilko. To je poseben Bushnel-lov patent, ki poenostavi kon-strukcijo in zmanjøa masodaljnogleda, saj odpravi po-trebo po dodatku posebnegabaterijskega vloæka.

Seriji Elite sledi BushnellLegend. Dokaj nova serija nidolgo v ponudbi, obsega pamanjøo skupino izjemno ro-bustnih daljnogledov z odliœ-no optiko. Predvsem sta zani-miva 3 – 9 x 40 in 3 – 9 x 50,ki sta res odliœna daljnogledaza zahteven lov na zahtevnemterenu.

Sledita seriji BushnellTrophy in Bushnell Banner.Daljnogledi serije Trophyimajo leœe s posebno prevle-ko, t.i. »amber coating« (jan-tarni sloj), kar poveœa kon-trast slike, predvsem na rjavobarvo. Prevleka je bolj znana

iz sonœnih oœal znamke RayBan. Na streliøœu je dobroprimerjati kakovost take slikes katerim drugim daljnogle-dom, œetudi morda bolj zve-neœega imena. Za slovenskelovce je zelo zanimiv Trophy1,5 – 6 x 44 z osnovno cevjopremera 30 mm in kriæem 4A.Daljnogled je namenjen pred-vsem za evropski trg.

Strelni daljnogledi Bannerso v bistvu zasluæni za sve-tovni uspeh znamke Bush-nell. Øirok spekter daljnogle-dov, ki jim niœ ne manjka, paøe za zelo solidno ceno jihdobimo! Vsekakor so to dalj-nogledi, ki nudijo zelo ugod-no razmerje med kakovostjoin ceno. Preizkuøeni so v takimeri, da jih na svoje puøke vkompletu montirajo tudi takouveljavljene firme, kot jeameriøka Weatherby. Slednjaga ponuja v kompletu za leto2005 na magnum repetirkiVanguard. Za lov v mraku jeizjemen Banner 3 – 9 x 50 s

tristopenjskim odebeljenimkriæem.

Namerilni kriæi so poseb-no poglavje. Standardni kriæje Multi-X, ki je klasiœni ame-riøki kriæ tipa Plex, kakrøneganajdemo praktiœno v vseh ne-evropskih strelnih daljnogle-dih. Za lov v mraku je zeloprimeren 3-2-1 Low Ligt zdebelejøimi nitmi, ki se sto-penjsko zoæujejo proti centru.Circle -X s krogom, ki v cent-ru obkroæa tanke niti, je no-vejøi ameriøki kriæ, ki so gapravzaprav razvili za lov nadivje purane s øibrenico. Po-kazal se je kot zelo dober tudipri lovu na divje praøiœe, zdru-æuje pa prednosti hitrega inpreciznega merjenja. Øe naj-bolj spominja na letalski me-rek. Svetlikajoœi FireFly kriæ,ki je po obliki tak kot 3-2-1,smo omenili æe v uvodu.

Sam in s prijatelji sem pre-izkusil vse serije, razen Elite4200, ki pa ima take referen-ce, da vanjo sploh ne kaæedvomiti. Naøe izkuønje sozelo dobre. Tudi jaz sem po-treboval nekaj let, da sem seznebil super kompleksa ger-manskih izdelkov. Daljnogle-de je najbolje primerjati vresniœni rabi, ne pa po katalo-gih! Prepriœalo me je veœ letintenzivnega lova z Banner-jem 3 – 9 x 40, s katerim svapridelala kar nekaj buøk inodrgnjene koæe.

Lovec Miha Skerl iz Loø-kega Potoka mi je o strelnemdaljnogledu Bushnell rekel:

»Spomladi mi je bil v testira-nje ponujen strelni daljno-gled Bushnell. DaljnoglediBushnell so mi poznani æe ne-kaj let, montiral sem ga tudi naæenino karabinko kal. 7 x 64.Imel sem moænost izbirati insem se odloœil za zaupanjavreden Banner 3 – 9 x 50 s tri-stopenjskim odebeljenim kri-æem, predvsem za lov v mra-ku. Montiral sem ga na mojodelovno mavzerico, kal. 8 x 57IS, s katero najveœ lovim. Jesicer bolj teækokategornik, karpa me ne moti dosti. Z debeli-mi stenami daje obœutek za-nesljivosti. Enakovredno sekosa z draæjimi daljnogledikakovostnih evropskih znamk,kriæ pa po mojem prekaøavse! Od neosvetljenih kriæevje ta za lov v mraku najboljøi,kar sem jih do sedaj videl inpreskusil.«

V posebno skupino sodijoenotoœkovne namerilne na-prave tipa »rdeœa pika«. Æenekaj let poznamo Bushnel-lov Hollosight, ki je mordanajbolj napreden optiœni me-rek te vrste. Letoønja novostje izpopolnjen merek serijeTrophy z razliœnimi oblika-mi pike, tudi s kriæem, in si-cer v rdeœi in zeleni barvi.Predvsem z novo fluor zele-no barvo je odliœen predvsemza hitre strele v temaœnemgozdu.

V uvodu omenjena novostje digitalni stezosledec –Trail Scout. V bistvu je todetektor gibanja v povezavi zinfrardeœo kamero. Postavitega v bliæino mesta, kjer krmi-te divje praøiœe ali polagatevabo lisicam. Kamera se vklo-pi, ko detektor zazna gibanjein posname noœnega obisko-valca.

Od daljnogledov so za lov-ce najprimernejøi izdelki izserij Elite, Discoverer, Le-gend in Trophy. Elite z mag-nezijevim ohiøjem je tehno-loøki biser in letoønja novost.Temu primerno zasoljena jetudi cena. Cenejøi, pa ne po-ceni, je optiœno praktiœno enakDiscoverer. Sledita Legend inTrophy. Morda najugodnejøerazmerje kakovosti in cenedaje Legend, ampak to je æe bolj stvar osebnega okusa in … æal tudi globine æepa!

Boris Kavœiœ


Digitalni Bushnellov stezosle-dec Trail Scout

Vprocesu dozorevanjamesa se zaradi de-lovanja encimov raz-

grajujejo velike beljakovin-ske molekule (miofibrili) invezno tkivo (kolagen). Takose rahljajo celiœne stene, mi-øiœevje izgublja na œvrstostiin meso postaja mehkejøe terokusnejøe. Proces pa je pove-zan s tremi pogoji, in sicer:– da je v miøiœevju dovolj

prostega glikogena (rezerv-nega ogljikovega hidrata),ki se po smrti v biokemiœ-nem procesu razgradi vmleœno kislino;

– s tem je povezano zadostnoin v normalnih razmerahpostopoma naraøœajoœe ki-sanje (kvaøenje) mesa;

– da je dovolj œasa za razvojin dozorevanje doloœenihencimov, ki so uœinkoviti lev kemiœno kislem obmoœju.Koliko œasa traja dozoreva-

nje, da meso postane mehkoin okusno, je pri klavni æivinilahko pojasniti. Tako po kla-nju z uporabo elektroøokapH* pade pod vrednost 6,0,kar skoraj prepolovi œas do-zorevanja. Goveje stegno pritemperaturi od 0 do 4 stopinjeCelzija potrebuje 4 do 5 ted-nov, svinjsko stegno pa od 10do 14 dni, da postane dovoljmehko in soœno, kot zahte-vajo najveœji sladokusci.

Skrivnost mehkobe, okus-nosti in soœnosti argentinskegovedine, npr., ni zgolj vmarmorirani maøœobnosti mi-øiœevja, paœ pa tudi v dolgemdozorevanju med ladijskimprevozom iz Juæne Amerike.Medtem je meso vakumirano,da ne potemni ali celo zaœnepovrøinsko gniti.

Najpomembnejøi pogoj zaokusno divjaœino je, da je ne-preganjana, zdrava in tudi si-cer normalno razvita divjad,ki obleæi v ognju; da ni zadetav mehko in je tudi iztrebljenav najkrajøem mogoœem œasu.Po mrliøki otrplosti v œeljust-nem predelu in predelu tilni-ka, kar je zunanji znak za pa-dec pH vrednosti pod 6,0 inza zaœetek kisanja mesa, lah-ko v hladilniku s temperaturookrog 5 stopinj Celzija meso

dozoreva vse do prenehanjamrliøke otrplosti. Odvisno odvelikosti divjadi to traja od 36(mladiœi in enoletna srnjad,ozimci do 20 kg) pa vse do 92ur (moœna jelenjad in divjipraøiœi). Tudi œe uplenjenadivjad v takih razmerah visien teden, ni niœ narobe, dok-ler se meso, merjeno v globi-ni stegna, ohranja na okrog 7stopinj Celzija. Œe divjadodremo prej in kose vakumi-ramo, jo je priporoœljivo predglobokim zamrzovanjem dodeset dni hraniti na tempera-turi 4 do 5 stopinj Celzija.Tako meso pridobi na okus-nosti in mehkobi.

In zakaj divjaœina lahko postane æilava inpusta?

Zaradi porabe gibalne ener-gije se deleæ glikogena zelozmanjøa, in to zlasti pri od-strelu preganjane divjadi(na pogonih), v primeru ob-strelitve in s tem povezanegaiskanja (zasledovanja) ali œeje uplenjena divjad dlje œasaleæala neiztrebljena. V vseh

omenjenih primerih se zaradikomaj prisotnega glikogenakisanje zavleœe in je preøibkoza zadostno encimsko rahlja-nje miøiœevja. Povsem na-paœno je tudi, œe divjaœinskomeso globoko zamrzujemopred zaœetkom ali tedaj, koproces dozorevanja øe ni kon-œan. Øe zlasti oœitne posledicenapaœnega ravnanja so, œenekatere tanjøe dele, kot sohrbet, opleœje ali rebra, izpo-stavimo programu pospeøe-nega globokega zamrzovanja(»Cold shortening« uœinek).

Kadar temperatura mesapade na 11 stopinj Celzija alimanj, preden je kisanje do-seglo pH 6,0, lahko nastanenepovratno krœenje miøiœnihvlaken. To se pogosteje zgodipri laæji divjadi (mladiœi inenoletna srnjad, øibka teleta)kot pri moœnejøih æivalih, prikaterih je v najbolj mesnatihdelih ponavadi dovolj tem-peraturne rezerve, ki zadr-æuje ohladitev pred dosega-njem omenjene pH vredno-sti. Izogibati se je treba, da vhladilnicah ventilatorji leden

zrak usmerjajo naravnost vtrebuøno votlino obeøene div-jadi.

Kljub skrbnemu ravnanjupa se lahko zgodi, da je pe-œeno meso divjadi na kroæ-niku trdo. Mogoœ vzrok temuje prehitro konœano peœenje.Ko med peœenjem v osred-njem delu kosa divjaœinske-ga mesa temperatura doseæeokrog 90 stopinj Celzija, na-stane vroœinsko pogojeno kr-œenje mesa in s tem æilavosti.Ta problem pa je, v primerja-vi z zamrzovalnim uœinkom,laæje reøljiv z dovolj dolgimpeœenjem in pogostim poli-vanjem mesa. Za dobro pe-œeno in okusno divjaœino ve-lja, da jo je treba pri tempe-raturi okrog 180 stopinj Cel-zija peœi 2 do 2,5 ure in jo,kot æe omenjeno, pogosto po-livati.

Blaæ Kræe

*pH je merilo za koncentracijohidronijevih ionov v raztopini in stem poslediœno za njeno kislost alialkalnost (baziœnost). Kratica pH jesestavljena iz Potenz (nemøko poten-ca) in kemijske oznake za vodik, H.


Foto

: I. P

iœul

in

Øtevilni vzroki za æilavost divjaœine

Pred globokim zamrzovanjem je priporoœljivo razkosano divjaœino do 10 dni hraniti pri temperaturi 4 do5 °C. Le tako bo meso okusnejøe in mehkejøe.


Nemœija: Zvezno ministrstvoza varstvo potroønikov, pre-

hrano in kmetijstvo je v sporo-œilu za javnost 1. 9. 2005 obve-stilo nemøko javnost o stanjuglede ptiœje gripe in predvidenihukrepih. Opozorili so, da je po-leg neposrednega prenosa mo-goœ tudi prenos okuæbe z oku-æenih obmoœij z okuæenim mate-rialom, kot so jajca, neobdelanipreparati ptic, meso ptic ali paprek obleke, obutve … Opozo-rili so, naj se gostje, ki potujejo vkraje, kjer se je virus ptiœje gripeæe pojavil, izogibajo stikov zæivalmi in obiskov raznih æival-skih sejmov. Uæivali naj bi samokuhane ali prepeœene izdelke izmesa perutnine. Potniki lahkonamreœ brez svoje vednosti pre-nesejo bolezen v druge kraje.Potniki, kamor so uvrøœeni tudilovski gosti, zaradi naøtetega nesmejo na obmoœje Evropskeskupnosti uvaæati nobenih ptic,mesa ptic, jajc ali drugih izdel-kov iz ptic, kot so perje, neobde-lane lovske trofeje ptic, iz vrstevzhodnih dræav, med katere souvrøœene tudi lovsko priljubljenedræave, kot so: Rusija, Kazah-stan in Pakistan.

(Jagenweltweit Internet)

Nemœija: izdelovalec strelivaRuag je izdal pomembno

obvestilo, v katerem je pozvalkupce svojega streliva RWS,kal. 7 Rem. Mag., tip krogleTMS, teæa krogle 9,4 g, ki je biloizdelano julija 2003, naj te izdel-ke zaradi serijske napake takojvrnejo prodajalcu, kjer so stre-livo kupili. Oznake te serije so:na levi zgornji strani økatle 43QX, na desni zgornji strani pa211 86 29. Proizvajalec namreœne more izkljuœiti moænosti, daje v proizvodnji te serije omenje-nega streliva nastala napaka, kilahko povzroœi økodo na oroæjuali poøkodbo strelca. Veœina stre-liva iz te serije naj bi bila pro-dana v Øpaniji, ni pa izkljuœenamoænost, da je bil manjøi delprodan tudi v kateri drugi evrop-ski dræavi. Razumljivo je, øe do-dajajo, da bodo prodajalci vrnje-no strelivo brezplaœno zamenjaliza novo.


Finska: V tej dræavi so s 1. 8.2005 zaœele veljati nove lov-

ne dobe za lov na srnjad. Tako jesrnjake dovoljeno loviti v œasu

od 16. 5. do 15. 6. in od 1. 9. do31. 1., srne, mladiœe in mladicepa v œasu od septembra do janu-arja. Za ugotavljanje øtevilœnostipoteka na Finskem en konectedna v marcu øtetje parkljastedivjadi, ki ga morajo opravitivsa loviøœa. Tako so leta 1994 vtej dræavi øtevilœnost srnjadi oce-nili na 1.300 æivali, deset let po-zneje, torej leta 2004, pa kar na21.000 æivali. Doslej so dovolil-nice za odstrel srnjadi izdajalalovskogojitvena obmoœja, od 1. 8.2005 naprej pa je srnjad dovo-ljeno loviti brez dovolilnic.


Madæarska: Nekaj najmoœ-nejøih trofej divjadi, uple-

njene v minulem letu v tej dr-æavi: rogovje jelena 253,97 CICtoœke, rogovje damjaka 220,21CIC toœke, rogovi muflona228,25 CIC toœke, rogovje srnja-ka 214,65 CIC toœke ter merja-øœevi œekani 140,85 CIC toœke.

(Jäger, 9/2005)

Francija: Po øtevilnih infor-macijah o medvedih v juæni

Franciji, ki smo jih deleæni vzadnjem œasu, øe vest o tem, daso oblasti v juæni Franciji na pod-lagi øtevilnih zahtev ovœerejcevdovolile tudi omejen odstrel vol-kov. Razlog za to je pojav vol-kov tudi v niæinskih predelihjuæne Francije, kjer jih v bliænjipreteklosti ni bilo. Øtevilœnost

volkov na omenjenem obmoœjuocenjujejo na pribliæno 100 æi-vali.

(Jäger, 9/2005)

Francija: Povpreœni letni od-strel male divjadi v tej dræavi

med letoma 1988 in 1999 je zna-øal 5.160.000 golobov grivarjev,5.061.000 fazanov, 1.732.000rdeœenogih jerebic, 1.561.000divjih rac, 1.453.000 poljskih je-rebic, 1.168.000 velikih kljuna-œev ali slok, 918.000 poljskihzajcev, 3.209.000 divjih kuncevter 391.000 lisic. Ob tem omeni-mo øe, da je v Franciji 1.313.000lovcev, kar je 2,1 % celotnegaprebivalstva.

(Jäger, 9/2005)

Nemœija: V zvezni deæeli Ba-den-Württemberg so sodni

organi kaznovali krivolovca spogojno kaznijo 9 mesecev indenarno kaznijo 4.000 . Kri-volovca je prijavil eden od kup-cev njegove divjaœine, potem paje priœal tudi spremljevalec, ki jebil 2-krat priœa noœnemu krivo-lovu na srnjad s pomoœjo reflek-torjev in avtomobila. Priœo sozaradi sodelovanja pri kaznivemdejanju obsodili na 1.000 kaz-ni. Ker ima krivolovec opravljenlovski izpit in prijavljeno oroæje,sedaj proti njemu potekajo tudipostopki za odvzem oroæja inodvzem lovske dovolilnice.(Deutsche Jagd Zeitung, 9/2005)

Francija, Øpanija: Francoskavlada in vlada avtonomne

øpanske pokrajine Katalonije staprviœ doslej prepovedali lov nagamse, ki bi se moral zaœeti 15. 8. Vzrok za to je izjemno ve-lik pogin gamsov v Pirenejih vobmejnem obmoœju med obemadræavama, zaradi katerega naj bipoginilo kar 50 % vseh æivali vpopulaciji. Raziskovalci univer-ze v Barceloni so kot vzrok epi-demije ugotovili pojav virusa, kije podoben virusu svinjske kuge,in se prenaøa po zraku. Trenutnonaj ne bi bilo nobenega zaøœitne-ga sredstva, s katerim bi lahkoprepreœili nadaljnje øirjenje tebolezni.

(Pirsch, 18/2005)

Velika Britanija: Kmetje vsevernem Walesu in na

Økotskem uniœujejo domaœe jaz-bece s plinjenjem, ker prenaøajovirus tuberkoloze na domaœe go-vedo. Od kar veljajo omejitvepri lovu na lisice, se je øteviloprimerov tuberkoloze pri govedusamo v Welsu poveœalo za 34 %.Tako kar za 841 kmetij, kar je5,5 % vseh kmetij, velja strogakarantena ali druge omejitve.Britansko kmetijsko ministrstvoje v minulem letu samo za bojproti tuberkolozi in odøkodninenamenilo pribliæno 130 milijo-nov .

(Pirsch, 18/2005)Pripravil: mag. Janko Mehle

Na kratko iz tujega tiska …

Foto

: M. V

ogrin

Golob grivar

Odloœitev

Kazahstan je ogromnadeæela, tolikøna kotvsa zahodna Evropa

in zelo redko poseljena, sajima le 15 milijonov prebival-cev. Ko je bila del Rusije, jebila tamkaj vsa zemlja obde-lana; polja koruze in pøeniceso se vlekla kilometre in kilo-metre, paslo se je na sto tisoœeovac in konj, kolhozi so dajaliljudem delo, zanesljivost inhrano. Kazahstan je bil æitni-ca Rusije in dobro so æiveli vdruæbenem sistemu komuniz-ma, pravijo dandanes. Pa sose leta 1991 osamosvojili, si-stem se je spremenil, polje-delske stroje so prodali, ovcein konje pojedli, le nekateriljudje so zelo obogateli, veœi-na pa se jih je preselila na robpreæivetja. Mnogo jih zdajæivi tudi pod pragom revøœi-ne; pritoæujejo se nad visoki-mi davki in visoko inflacijo.

Glavno mesto je Almaty alipo rusko Alma Ata. Pristalismo na mednarodnem letali-øœu in smo z 10 $, kot bi mig-

nil, opravili vse neprijetne ca-rinske obveznosti in formal-nosti za vnos oroæja. Carinikasploh nismo videli in æe nas jedomaœi lovec povabil v kom-bi, odpeljal v hotel evropskekakovosti in po dolgem letuse nam je prilegel dolg poœi-tek.

Naslednje jutro se je sproæilorganizacijski stroj in stvariso se zaœele premikati. Tamœas ne pomeni veliko, po-membno je le, da se nekaj do-gaja. Bili smo øtirje lovci; vo-dil nas je Leo, lastnik lovsko-turistiœne agencije Hubertusclub - Ljubljana, ki je oblju-bil, da bo vse teklo kot nama-zano. Niœesar se nismo bali,saj smo se varno poœutili vnjegovih izkuøenih rokah. Øevedno je vse dobro organiziralin tudi odliœno izpeljal, dolgo-letno prakso ima æe za seboj.

Seznanili so nas s progra-mom in nam sporoœili, da sebomo odpeljali na SV delKazahstana, na mejo z Re-publiko Kitajsko, kjer stojilovski tabor in kjer bomo lah-ko 7 dni lovili po tamkajønjih

gorah jelene - marale, argaliovce, medvede in velike si-birske srnjake. A slednjih, sonas opozorili, je tamkaj naj-manj, zato je izredno teækopriti do trofeje. Za lovski us-peh imamo samo 30 % moæ-nosti, so odkrito povedali.Kljub temu smo se odloœili leza lov na sibirskega srnjaka,ki nam je bil zaradi zahtevnih

razmer lova in teæko doseglji-ve trofeje pravzaprav najveœjiizziv.

Dodelili so nam øoferja inkombi in odpeljali smo seproti 600 km oddaljenemu ci-lju nekje ob kitajski meji.

Cesta je bila asfaltirana inprav dobro ter zadovoljnosmo se poœutili v dokaj udob-nem kombiju. Bila je ravna


PO LOVSKEM SVETU

Izbranih le 30 % moænosti …

Zlatorumene gorske trave pod sinjo modrino neba, okraøenega zbelimi ovœicami.

œrna premica, kot bi jo po-tegnili z ravnilom œez hribe indoline, in bila je vrezana vneskonœno rumeno stepo, kije poœasi prehajala v puøœavo.Skrivnostna igra œarovnijepeska, ægoœa sonœna krogla,ki se je spreminjala od jutra-nje zlato rumene do opoldan-sko razbeljeno bele, nas jespremljala med dolgotrajnovoænjo po prazni kazaøki po-krajini. Tam je pred stoletjiDæingis Kan z divjimi borcijezdil na svojih vzdræljivihkonjih proti Kitajskemu zidu.Le redki ovinki so nekolikovijugali cestno kaœo, ki se jeizgubljala med griœi in se vdaljavi stapljala z obzorjem.Bogato pa je bila posejana zudarnimi jamami, zato jevoznik moral voziti slalommed njimi. Veselo nas je pre-metavalo po kombiju. Pro-meta ni bilo. Na vsakih nekajdeset kilometrov smo v dalja-vi, na koncu neskonœno dolgeœrne asfaltne ceste, opazilikakøno vozilo, ki se nam jedogo in poœasi pribliæevalo.Ko sta se vozili sreœali, stavoznika ustavila, izstopila, serokovala in se pozdravljalakot dobra, stara znanca in siimela neverjetno veliko po-vedati … Potem pa smo zopetnadaljevali pot.

Pozno ponoœi, ko smo æedodobra »prerukani« in utru-jeni, a kljub vsemu zadovolj-ni prispeli v znaœilno vas sre-di neobljudene pokrajine, sonas namestili v ljudski hotel,ki je spominjal na vojaønico.Utrujenost je pomagala, dasmo se pogreznili v sen indrugo jutro œim hitreje zapu-stili ne prav œiste spalne pro-store. To je bil prvi del poti insledil naj bi øe poldnevni pre-voz prav do kitajsko-kazah-stanskega medobmejnega pa-su, kjer smo morali urediti øeformalnosti z lovskimi doku-menti in obmejno kontrolo.Ob poti smo le redko naletelina naselja. Na stojnicah, po-stavljenih ob cesti, so v æivo-barvna oblaœila obleœene pro-dajalke in prodalajci vsehmogoœih fizionomij, od kitaj-ske, turøke, mongolske in rus-ke, prodajali rdeœa jabolka inhruøke. Ljudje so bili zeloprijazni, ustreæljivi, preprosti

in vsak œas pripravljeni pri-skoœiti na pomoœ. Ob vsakemsreœanju je priølo na vrstoobvezno rokovanje in vednoso si vzeli œas za temeljit po-govor. Tamkajønji ljudje ima-jo pravzaprav res veliko œasa;tam vlada visoka stopnja brez-poselnosti in vsi se trudijopredvsem za golo preæivetje.

S konji na lovObmejna vojaøka posadka

je pregledla naøe dokumente,dvignili so zapornico in nadrugi strani sta nas œakalamanjøe vojaøko vozilo in vo-jaøki tovornjak, ki je prevzelnaøo opremo. S ceste smozapeljali v breg in zaœel se jevzpon v visoko gorovje. Moœ-ni vojaøki vozili sta le steækapremagovali strmi breg. Privsakem studencu smo se usta-vili in s sveæo vodo hladili

razbeljena motorja. Kar dol-go je trajal vzpon, ko se jenaposled, na viøini 2.000 m,pred nami odprla dolina, vkateri so bili postavljeni: ve-lik vojaøki øotor, bivalni kon-tejner in nekaj nadstreønic.To je bil glavni lovski tabor,postavljen v dolinici, ki jo jeæuboreœi potoœek delil na dvadela. Vse okoli nas so se dvi-govali vrhovi in segali protinebu, tudi do 3.200 m visoko.Jesen je prihajala v deæelo inzlato rumeni listi trepetlike soæivahno trepetali v neænemvetrcu nad potokom z ledenomrzlo, a œisto studenœnico.Sonce je naju z Lucijanomprijetno grelo in se opraviœe-valo za prihajajoœi mraz insneg, ki tam obleæi pol leta.Jesen je bila radodarna s svojotoploto in omogoœala nam jedolge poglede na nepregled-no ravnino globoko pod nami.

V taboru je bila tudi stasitakuharica, ki je z nasmehom inveseljem, predvsem pa zokusno hrano skrbela za naøedobro poœutje. Zato sva se karteæko loœila od tistega raja nazemlji, ko je priøel ukaz zapremik. Dva lovska vodnikain øtirje æe osedlani konji soœakali na naju. S seboj svavzela puøki, spalni vreœi, fo-tografske aparate, za vse dru-go pa je æe zmanjkalo prosto-ra v platnenih sedelnih tor-bah. Konjska sedla so bilaæelezna, vojaøka in so jezdecaæulila, øe bolj pa konje, ki sobili na pogled moœni in vzdr-æljivi, a slabo vzdræevani. Za-jahali smo jih in se podali vhribe, ki so se vzpenjali vsenaokoli.

Ozka in zelo strma je bilasteza, ki nas je vodila po ba-zaltnem pogorju, poraøœenemz nizkim grmovjem in visoki-mi travami. Steza se je kmaluizgubila in vodnika sta najunaprej vodila po brezpotjih,vse viøje in viøje v breg. Ka-dar sem se ozrl nazaj, sem sekrœevito oklenil sedla, da nebi zdrsnil s konja in se skota-lil navzdol po strmem po-boœju. Tako smo potovali urein ure. Ko se je æe poøtenostemnilo, smo øe kar naprejjezdili in z jeæo smo nadalje-vali øe pozno v noœ.

Okoli polnoœi smo na vrhuneke gore konœno le razjaha-li. Œudovita, dokaj svetla noœnam je postregla z æametnosvetlobo polne lune in megli-cami, ki so bile pravljiœniokvir mnogih skrivnosti. Vse


Sicer je ølo le malo hitreje kot peø, pa vendar nam je prihranil urestrmih vzponov in prepeljal na vrhove vso naøo prtljago.

Vozili smo se po cesti, ki ni imela drugega cilja, kot da je bila naøa pot.

Øe trda tema je bila, ko smozapustili toplo udobje spalnihvreœ in se podali na lov vsak ssvojim vodnikom, na svoj vrhhriba. Sedel sem na vrhu hri-ba in œakal, da so se pojavilizgodnji obrisi gora v jutranjizarji. Poœasi se je danilo. Opa-zoval sem nasprotni breg inœakal, œe se bo od kje pripaselkakøen rogaœ. Nestrpno semsi æelel videti æe tolikokratopevano veliko rogovje tegapredstavnika jelenov, azijske-ga ali sibirskega srnjaka, ka-terega æivljenjski prostor segazelo visoko v tamkajønjem

zovanje lahko zaœne. To pa nilahko, ker suha trava zeloøumi, srnjak pa izredno dobrosliøi; ima pa tudi bogate, naj-veœkrat slabe izkuønje s pre-mnogimi divjimi lovci, ki galovijo predvsem zaradi mesa.Varnostna razdalja je zelo ve-lika. Varnostna razdalja jeminimalna razdalja, ki jo æi-val øe dopuøœa med seboj indomnevnim naravnim sovraæ-nikom. V trenutku, ko presto-piø nevidno mejo, se zdrznein postane pozoren. Naredi øekorak naprej, pa se poæene vbeg. Ne bo se ustavil, dokler

Vrnili smo se do konj, po-spravili øotorœek in spalnevreœe, osedlali konje in seodpravili naprej po pogorju.Posuøene bilke visokogorskestepske trave so bile polneeteriœnih olj in so segale ko-njem do trebuha, redko grmi-œevje je dajalo zavetje mno-gim ruøevcem, ki so frfota-joœe vzletavali in se po krat-kem preletu spet posedali naskale bliænjega brega. Sedeœna konjskem hrbtu sem uæivalv zapeljivem opoju eteriœniholj in opazovanju œudovitegagorskega sveta, v œigar naroœ-

ju smo ostali øe øest dni. Od-visni sami od sebe in naøelovske sreœe smo bili sredigorate deæele, razbrazdane zdolinami in planinskimi kori-ti, svobodni kot orli na nebu;predajali smo se uæitkom lovain svobode daleœ stran odvsakodnevnih napetosti in ci-vilizacijskega hrupa, avtomo-bilov in telefonov, obveznostiin hitenja. Pazili smo, da sekomu od nas ne bi kaj zgodi-lo, kajti prve pomoœi, reøeval-ca ali zdravnika tam ni. Tudiœe bi se konj poøkodoval, binam slaba predla! Peø ne bipriøli daleœ. Ko sem vse svojepomisleke povedal vodnikuin ga vpraøal, kaj nam bi bilostoriti, œe bi nastala poøkod-ba, je rekel, da je od tam panaravnost proti vzhodu, pri-bliæno 30 km stran, kitajskameja in da so tam kar pogostekaravle in obmejne patrulje.Moram priznati, da me s tak-ønim odgovorom ni preveœrazveselil.

Proti poldnevu smo se usta-vili ob veselo æuboreœem gor-skem potoœku, se odæejali inse odloœili, da je œas za mali-co. Odloœili smo se, da bomotam prenoœili. Na izbor mestaje vplival tudi srnjak, ki se jepred nami prestraøeno pognaliz skrivaliøœa in jo pred kaliv-ci njegovega miru ucvrl, kotso ga nesle noge. Tudi ozrl seni na nas in je neprekinjenotekel œez hribe in doline.Dobesedno! »Zveœer ga bo-mo poskusili izslediti,« je bildogovor najinih vodnikov.

Nekaj posebnega nas æenev tamkajønjo divjo in nedo-taknjeno pokrajino, kamorverjetno æe dolgo ni stopilaœloveøka noga. Sibirski srn-jak je le naø izgovor, øe mno-go veœ kot samo trofeja je vnaøem potikanju po samotnihhribih in dolinah. Pa druæbapreprostih domaœinov, ki bivse svoje skromno imetjebrez zadrækov delili s teboj,in obœutek pristnega lovskegaprijateljstva …

Z vetrom potujoœi oblaki sonenehno spreminjali œarob-nost pokrajine. V spomin semi je vtisnil nepozaben plesorlov nad gorato pokrajino vbleøœeœem sonœnem dnevu!To je bilo odkrivanje lepot in


PO LOVSKEM SVETU

naokoli so bile, milijoni zvezdjih je delalo bogate in vrhovigora so se stikali s temnimnebom. Bili smo sami, daleœod civilizacije, odvisni samood nas samih in pristno po-vezani z naravo, ki je v nasdihala s svojo neskonœno div-jo prijaznostjo in nas polnilaz globokimi, enkratnimi ob-œutki.

Spremljevalca sta nama po-stavila majhen øotorœek, sa-ma pa sta se zavila v spalnevreœe, se ulegla v visoko suhotravo in vsi smo utrujeni vhipu zaspali. Le konji so sevso noœ pasli okrog naøih le-æiøœ in posluøal sem, kako sonjihovi meljaki vztrajno mlelisuho travo. Od œasa do œasaso le malo zaprhali, kot da seposmehujejo smrœanju utru-jenih jezdecev.

hladnem podnebnem pasu.Evropski in azijski srnjak serazlikujeta po telesni veli-kosti, obliki rogovja, po ka-riotipu in znaœilnostih koæuha.Evropski srnjak (Capreoluscapreolus) je pribliæno pollaæji kakor sibirski (Capre-olus pygargus). Sibirski imabolj grbiœasto in po masimoœnejøe ter viøje rogovje, kina svoji osnovi razvije øirokiroæi. Sibirski srnjak ima veli-ko belo zimsko zadkovo zrca-lo, ki ga obdræi tudi poleti. Inprav veliko belo zrcalo izdasrnjaka na veœ kot 500 met-rov. Med rumeno suho travoin sivimi skalami je z daljno-gledom relativno lahko opa-ziti belo liso, srnjakov zadek,ki se premika. Potem je trebaøe ugotovti, œe ima kaj rogovna glavi in œe jih ima, se zale-

vaju ne bo loœila dovolj veli-ka razdalja ali pa dokler ga nebodo izdala pljuœa in srce.

Veœ kot 200 m daleœ sva vdolinici pod nama, ki so jopoœasi zaœeli osvetljevati prvisonœni æarki, opazila zgod-njega srnjaka, ki se je nemir-no pasel. Previdno sva se pre-mikala skozi visoko travo ingosto grmiœevje, pa nama niuspelo, da bi ga zalezla; pre-veœ je øumelo. Srnjak je izgi-nil, kot da bi se v zemljo vdrl!Brez øuma je izpuhtel v niœ …

Sonce je vzølo in obsijalogorovje, sredi katerega svalovila dva lovca; osvetlilo jezadnje grape, ki so bile øe vsenci. Srnjaki so æe leæali nadnevnih poœivaliøœih in pre-ævekovali. Lov se bo nada-ljeval popoldne, pravzapravproti veœeru.

Obœutek dobre volje, prijaznost iskrenega prijateljstva in æelja pomagati, sta naju druæila vse tiste lepe dni.

øtevilnih zanimivosti, preæe-tih z vzduøjem vsega, kartamkajønji kraji ponujajoobiskovalcu, obogateno z na-ravno pristnostjo ljudi, kiimajo øe tesen prvinski stik znaravo in razseænostmi po-krajine, ki so marsikje drugjeæe zdavnaj odrinjene ali celopozabljene. Tako pohajkova-nje, ki ga doæivljaø daleœstran od vsakodnevnih civili-zacijskih dobrin, ti da moæ-nost, da premiøljujeø o posle-dicah civilizacije, jo prekli-njaø in spoøtujeø obenem, hre-peniø pa po samoti in miru.

Povsem drugaœnelovske razmere

Popoldne smo zopet zaja-hali in se v dveh skupinahodpravili na lov. Brez konj biprav slabo lovili; skromne indobro vodljive æivali so namprihranile ure in ure hoje,naporov in predvsem znoja. Zmojim vodnikom sva si izbra-la primeren kraj za opazova-nje doline pod seboj. Od tamsva videla celoten nasprotnibreg. Strelne razdalje so bileza naøe ustaljene slovenskerazmere res velike in doberzadetek je bil vpraøljiv. Pa tosploh ni bilo pomembno; najle pride srnjak, potem bomopa videli …

Pred veœerom so se iz gr-movja pokazale srne z mla-diœi, se pasle in nama delaleveselje, ko sva jih opazovala.Rogaœa pa ni bilo nobenegana spregled! V tabor smo pri-jezdili v temi, hkrati z Luci-janom in njegovim vodni-kom. Tudi on je videl nekajglav srnjadi, a nobene rogate.Veœerja je bila sestavljena izdveh vreœk juhe in œaja.

Naslednje jutro je bilo æezgodaj sonœno in polno opti-mizma; naølo me je na mestu,kjer sem bil prejønji veœer inspet sem gledal, œe se mordakje pase srnjak. Kjer so seprejønji veœer pasle srne, bivendar moral biti tudi kjekakøen srnjak. Res sem videlnekaj srn, sedem jelenov -maralov s œudovitim rogov-jem in øtiri argali ovce. Nikaj, lepe »trofeje« so nosili naglavah, a tudi vredne pravopremoæenje! Podal sem se k

potoku, na poœasen zalaz, ingledal, œe bi priøla divjad nanapajaliøœe.

Ura je kazala æe pozno do-poldne, srnjaka pa nisva vide-la øe nobenega. Moj sprem-ljevalec se je odloœil za od-strel srnjega mladiœa, dabomo imeli sveæe meso zanaøo prehrano. A za strel naveœ kot 200 m sem najprejpremalo dvignil kriæ in mla-diœu æal le odstrelil nogo.Øele drugi strel ga je umiril.Dober opomin, da je pri stre-lih na tako daljavo treba po-meriti visoko.

Okrog poldneva se je okolinaøega tabora æe øiril oma-men vonj po srnji mesni juhi,ki nam je øla zelo v slast.Pripravljena divjaœina je bilatako okusna, da smo dobe-

sedno obglodali tudi vse kostiin na koncu øe do œistega po-lizali ponev.

Po dobrem obedu smo po-drli tabor in spet jezdili na-prej vse do poznega popol-dneva, proti veœeru pa smo seutaborili in odøli na lov. Spetbrez uspeha. Da je bila smolaøe veœja, je zveœer zaœelo de-æevati. Deæevalo je vso noœ.

Zjutraj so se okoli nas podi-li oblaki. Megle so nam one-mogoœale primeren razgled,za lov je bilo nespodbudno,volhkost okolja in vlaga staprodirala pod koæo. Okrogpoldneva so se oblaki le raz-maknili, prenehalo je deæevatiin skozi luknjo v oblakih smozagledali koøœek modrega ne-ba. To nas je spodbudilo, namdvignilo moralo in hitro smo

pospravili, zajezdili konje inse odpravili naprej. Odloœilismo se za zalaz s konji in pre-gledali smo velik del pogorja.

Proti veœeru se je vlilo. Po-pustile so vse nebesne zapor-nice in opralo nas je tako, dani bilo suhega koøœka na nas.Postavili smo veœji øotorœek,pod katerim smo se vsi øtirjetesno stiskali. Sveœa in plin-ski gorilnik, na katerem smopripravljali omamno diøeœesrnje meso, sta nas sicer malopogrela, osuøila pa ne. Zelose je ohladilo, zunaj pa je øekar naprej vztrajno lilo. Po-noœi sem leæal na golih tlehkazaøkih gora in se nikakornisem mogel ogreti. Obema zLucijanom so vso noœ drhtelemiøice. Zjutraj se je øe dodat-no ohladilo in edina reøitev jebila, da smo vstali, ko je biloøe temno, in da smo tekaliokrog tabora. Vse okoli nas jebilo zmrznjeno in slana jeprekrila pokrajino. Malo viøjivrhovi gora so bili pod sne-gom. Zima je najavila svojprihod in nas opozorila, da jenarava tam kruta in ne priza-naøa. Preæivijo samo najboljøiin najbolje pripravljeni.

Sibirec niEvropejec

Odjahali smo in med potjoæe nekoliko slabe volje terlovsko otopeli oprezali za sr-


Slast samote in zven tiøine so naposled prekinili prijazni in razposajeni ljudje.

Vse v enem: naøa spalnica, kuhinja in dnevna soba s predprostorom,œe je bilo lepo vreme.

njaki. Zelo daleœ, najmanj500 m pred nami, sem nena-doma opazil belo liso in kma-lu tudi, da se je premaknila.Potem sem se øe z daljnogle-dom prepriœal, da ima æivalna glavi tudi rogovje. Povrhuvsega bi bil tudi æe skrajniœas, da bi uplenili vsaj enegasibirskega srnjaka, po katere-ga smo priøli tako daleœ vtiste nenaseljene planine. Vserazmiøljanje in priprave nazalaz so mi pospeøile krvniobtok, da me je ogrelo, œe-prav sem bil øe vedno moker.Z vodnikom sva privezala ko-nja in se previdno odpravilana zalaz. Srnjak je bil øe daleœin kar dve dolini sta bili mednjim in menoj. Previdno svase mu bliæala in nekako semizgubil obœutek za œas in pro-stor. Skoraj sem æe obupal,ko je nenadoma pred nama nanasprotnem bregu skoœil iztrave srnjak in jo ucvrl protivrhu. Jezen in preseneœensem na hitro pomeril za srnja-kom in sproæil. Strel je zagr-mel in presekal veœno tiøinogora. Srnjak pa je nemotenotekel naprej do vrha grebena.Tam, kjer bi se vsak poøtenevropski srnjak vsaj za trenu-tek ustavil in pogledal nazaj,je le øe izginil na nasprotnostran grebena. O, za kolikonaøih srnjakov je bil kratekpostanek usoden! Œez œas seje æe pojavil kot bela premi-kajoœa se lisa na naslednjembregu. Øe vedno je tekel, kotda se sploh ne ne bo nikoliveœ ustavil. Moj lovski vod-nik, Torkar, se je na poti protitaboru neznansko jezil name,ker sem zgreøil. Streljal semvendar na razdaljo 245 m,brez naslona, zato nisem imelnajmanjøe slabe vesti zaradizgreøenega strela. On pa je øekar godrnjal in mi kazal, daimam vendar puøko s strel-nim daljnogledom in da bizato vendar moral zadeti.Jezen sem mu ponudil puøkoin mu predlagal, naj øe on po-skusi sreœo in dokaæe svojelovske sposobnosti. Oœi so semu zasvetile od sreœe, saj jeimel verjetno prviœ v rokispodobno lovsko oroæje zdaljnogledom. Z veseljem seje odpravil na zalaz srnajka,ki sva ga opazila v daljavi.

Sam sem nejevoljen ostal prikonjih, da ga ne bi motil.Kmalu sem zasliøal strel innato øe enega in potem se jevrnil moj Torkar, lovski vod-nik. Zelo slabe volje. Oœitnojezen sam nase in brez plena.»Dobro, sedaj sva si 1 : 1,«sem pokazal in sva bila zopetprijazna drug z drugim.

Po najini vrnitvi v taborsmo pospravili in øli naprej.

Ponoœi se je okoli nas razli-la prava romantika. Nebo jebilo posuto z zvezdami, lunaje lezla navzgor in osvetljeva-la slano na travniøkih bilkah.V zmrznjenih kapljicah jeodsevala œarobna svetloba.Mraz je bil. Okoli polnoœi stana bliænjem vrhu zatulila dvavolkova, da nam je kri hitrejepognalo po æilah. Poœasi semodgrnil vrata øotora in pomo-lil glavo ven, da bi kje opazilnoœnega kalilca miru. Puøkosem imel vso mrzlo priprav-ljeno na strel. Pretemno jebilo, da bi kaj videl, pa tudi

mraz me je takoj potisnil na-zaj v toplo spalno vreœo.

Zaœelo je mrzlo pihati injutro je bilo ledeno, oblaki sose podili nad nami. Øele opol-danski æarki so nas malo ogre-li. Tudi tisti dan nam Diana ninamenila lovske sreœe. Zve-œer smo se dogovorili, da sebomo naslednji dan vrnili v

dolino, nazaj v civilizacijo.Mraz je bil, kruha nam je æezdavnaj zmanjkalo, tudi srni-ne nismo imeli veœ. In z Lu-cijanom sva bila trdno prepri-œana, da sva doæivela dovolj.

Dolga pot nazaj je bila utr-jevanje doæivetega, obogate-na z novimi izkuønjami v ja-hanju. Mokra obleka in dolgojezdenje sta pustila krvavesledove na najinih stegnih inboleœa kolena. Za oba, neva-jena naporov in neudobja, jebila to huda preizkuønja. Se-dem dni lova na visokem po-gorju Kazahstana, v bliæiniKitajske, nad veliko Kazah-stansko stepsko puøœavo, vneposredni bliæini Kazah-stanskega slanega jezera, kije veliko kot morje, in se naobzorju staplja z nebom,nama je minilo kot v sanjahneresniœnosti. Poœasno guga-nje po brezmejnih planinahv trdem sedlu na konjskemhrbtu in naravna tiøina, ki vtisti pokrajini prepoji telo induha, se zasidra v œloveka. Intega se nikoli veœ ne znebiø.Vsi razkoøni razgledi z vrhovnepreglednih bazaltnih gor-skih gmot me bodo spremljalivedno in povsod. Vem, dalepøe ne more biti; lahko jesamo drugaœe …

Ko sem naveliœan vsako-dnevnih naporov civilizacije,se v spominih vrnem v osam-ljene kazaøke hribe in po-doæivljam sedem dni svobod-nih lovskih pohodov v konj-skem sedlu, tesno povezan zdobrimi ljudmi in naravo. Øebi se vrnil tja!

Æivo Bobiœ


PO LOVSKEM SVETU

Vse

foto

:Æ. B

obiœ

Je øe kje narava tako drzno in divje oblikovana v popolno lepoto?

Pogled obstane na posnetku, domiøljija dobi krila, duøa se napoji …

me je taka divja lovska strast, da sem sezaœel potiti in drgetati. Pa sem storil,œesar v budnem stanju sploh ne bi mo-gel. Puøko sem naslonil na ograjo in setisti hip œisto umiril. Vzel sem jo namuho, kot se temu reœe, in z vso goto-vostjo sem vedel, da jo bom zadel in dabo takoj mrtva, torej moja. Roka je bilamirna, noge se niso tresle, nobenegastrahu ni bilo v meni, le strast, tako vroœain divja strast, kot je do tistega trenutkaøe nisem doæivel. No, priznam: uæivalsem v tistem merjenju, ciljanju in tudipriznam, da sem æivalco hotel ubiti, jo navsak naœin »podreti«. Tako je bilo sanjahin tega ne bom prikrival. Tam na preæisem bil ‘ta pravi’ lovec. Ves vroœiœen, avseeno popolnoma zbran in z eno samo,ogromno æeljo: zadeti in ubiti lepotico.

Meril sem, meril in ko sem se odloœil,da sproæim, se je srna nehala pasti, dvig-nila glavo in me pogledala. O, ti mojsveti Hubert, kako me je pogledala!Zvedavo, koketno izzivalno, celo malceposmehljivo. Kot da bi hotela reœi: »No,ti kar sproæi! Ubij me, saj komaj œakam,da me ubijeø!« Resniœno vam povem,toœno to je bilo v njenem pogledu. Mojodziv na takøno njeno spogledovanje ssmrtjo je bil, da me je hipoma preplavilajeza in sem si rekel, takole v mislih:»Eh, le izzivaj. Øe malo, pa boø leæala natleh in boø moja! Moja in samo moja!«

Potem pa se je zgodilo nekaj nenavad-nega. Puøka se ni sproæila. Preprosto seni. Pritiskal sem na petelina, pa niœ. Tihosem preveril zaklep, vse je bilo v redu,ko pa sem hotel sproæiti, spet ni bilo niœ.

Srna je dvignila glavo in me radoved-no, celo nekako spodbudno opazovala.Zdelo se mi je, kot da me spraøuje: »No,ali bo kaj?«

Stopicala je sem in tja in se mi povsempribliæala. Pomislite, stala je pod lovskopreæo, gledala je vame in me zapeljevalas svojimi lepimi oœmi. Saj vem, da seœudno sliøi oziroma bere: zapeljevala. A vendar je bilo tako. Izzivala me je.

Odloæil sem puøko in ji zaklical zviøine: »Ej, da vidimo, kdo se bo komusmejal in kdo bo koga imel za norca!«

Zaœel sem se spuøœati. Spotoma semsprostil zaponko, ki je varovala lovskinoæ. Sploh ne vem, zakaj sem to storil,saj sem vendar vedel, da me srna ne boœakala, ujeti pa je tudi ne bom mogel,saj je stokrat urnejøa od mojih nog.

Hitel sem in spotoma pogledoval dol.Srna me je videla, a ni zbeæala. Gledalame je z dvignjeno glavo in spet se mi jezdelo, kot da se mi posmehuje in odkritoizziva.

Skoœil sem na tla in øele takrat se jelepa æival pognala v beg. Toda nizbeæala med drevesa in se ni skrila vgrmovje. Z neznansko ljubkimi skoki seje umaknila na rob jase in obstala tam.Nisem mogel verjeti svojim oœem! Stalaje tam, vsa lepa, elegantno vitka in me –œakala. Povlekel sem noæ in se ji zaœelpoœasi bliæati. V meni je bila strast jam-skega lovca in ena sama, ogromna æelja:jo zgrabiti, jo ubiti. Ubiti!

Za hip me je v sanjah preøinilo: »Ur-ban, pa kaj je s tabo? Saj to nisi veœ ti,zdaj je v tebi nekdo drug. Obnaøaø setako kot oni divji Berto. Ves penast siod æelje po ubijanju. Pa kako je to mo-goœe? Kaj takega se ti øe ni zgodilo!Ubijalsko slo si vedno obsojal, zdaj paje v tebi natanœno takøna, kakrøno siopazoval pri Bertu in pri tistem Casa-biancu. Urban, Urban, kaj se dogaja stabo?«

Ali ste kdaj pomislili, ko-liko ur v svojem æivlje-nju prespimo in kolikour presanjamo in datorej v sanjah oziromav spanju æivimo neko

drugo, drugaœno æivljenje, ki pa je zbudnim vendarle skrivnostno povezanoin usodno prepleteno. Oba svetova:budni in sanjski vplivata drug na druge-ga in sta povezana bolj, kot si to upamopriznati. In kot to sploh lahko razume-mo. Sicer pa, priznajmo si, da sanj splohne razumemo in prav tako ne razumemomnogo od tega, kar se nam zgodi v bud-nem stanju. Sploh se tu pojavlja zanimi-vo vpraøanje, namreœ: Kateri svet je boljresniœen: tisti iz sanj, ali ta, ki ga æivimoz odprtimi oœmi?

No, œas je, da neham razglabljati inda vam zaœnem pripovedovati zgodbo,kako so se mi sanje na œudeæen naœinprepletle z resniœnostjo oziroma, kakose je resniœnost odzrcalila v sanjah.

Nekega zgodnjega jutra sem se pre-budil ves preplaøen in zmeden. Sanjalose mi je namreœ nekaj, kar ni bilo v skla-du z mojo lovsko etiko, paœ s tem, karsicer doæivljam na lovu. Lovec sem, into bolj slab. Ko pohajkujem s puøko pogozdovih, me privlaœi vse, le divjad ne.No, rad opazujem srne in jelene, zajce,jerebice, divje svinje, medveda, veve-rice, polhe … skrit na visoki opazoval-nici ali pa v grmovju in za kakim dre-vesom. Ko pa bi moral katero od æivaliupleniti, me zagrabita tak odpor in strah,da se mi zaœne puøka tresti v rokah.Potem paœ vem, da bom zgreøil, in na-vadno sploh ne sproæim. Nekateri lovskikolegi se mi posmehujejo, eni se pravnorœujejo iz moje lovske bojazljivosti.Toda tako paœ je, takøen sem. Zdaj bomorda kdo vpraøal, zakaj sem sploh po-stal lovec, kako sem sploh zaøel medzeleno bratovøœino. Kaj jaz vem, kartako, se je paœ zgodilo. Pregovoril in vta svet me je zvabil prijatelj, moj soøo-lec. Ker sem æe prej veliko planinaril inpohajal po naravi, skoraj ni minil dan,da se ne bi kje klatil, sem si paœ rekel:»No, ja, pa naj bo, saj sem tako v gozdubolj doma kot v svoji hiøi.« Vidite, takosem postal œlan lovske druøœine. Lovecformalno, ne pa tudi dejansko.

Prav zato so me sanje, ki sem jihdoæivel tisto noœ, tako zelo vznemirile.Sanjalo se mi je namreœ, da sem bil naŒrni rebri in sem tam, kot ponavadi, ædelv utici, gor visoko v rogovili mogoœnegahrasta. In takrat se je zgodilo, da je najaso pristopicala mlada in vitka srna.Srnica paœ. Toda v sanjah je bila srnadrugaœna od tistih iz stvarnega sveta.Zagotovo je bila drugaœna, kajti nenado-ma me je preplavila vroœina in zagrabila


SanjeMARJAN TOMØIŒ

Ko sem se srnici pribliæal na tri metre,o ti preljuba Diana, øele takrat sem vi-del, kako je æivalca lepa. Lepa kot gozd-na vila, lepa kot æenska. Hm, zanimivo,vidite, zapisalo se mi je: Srnica je bilalepa kot kakøna mladenka.

Onemel sem in niœesar si nisem æelelbolj, kot da bi jo zabodel, da bi jo ubil.Prav ta beseda: ubil. Ubiti za vsakoceno, na vsak naœin!

Bliæal sem se ji poœasi, poœasi. Centi-meter za centimetrom. Previdno in za-rotniøko. Preøinilo me je: Pa saj to nimogoœe! Ta æival me kar œaka. Gledame z velikimi, svetlimi oœmi in me karœaka.

Œisto sem se ji pribliæal. Œakala me je,ni zbeæala. In potem sem naredil nekajnorega, nekaj, kar je mogoœe le v sanjah.Z levo roko sem jo objel okoli vitkegavratu, z desnico pa sem zamahnil z vsomoœjo v predel prsnega koøa, kjer semslutil njeno srce. Jecnil sem: »Aha, zdajsi pa moja!«

Toda, gorje! Preden je konica noæadosegla njeno svileno koæo, je srnaizginila. Kar upihnila se je, preprosto jeni bilo veœ in noæ je sunil v prazno, vzrak, v veje cvetoœega ruja.

Bil sem tako preseneœen, da sem karklecnil in ølo mi je na jok. Jeza zaradineuspeha se je meøala z neko nedoum-ljivo in globoko æalostjo, iz katere je pri-hajal jok, ki sem ga komaj zadræeval.

Vstal sem in se skuøal sprijazniti s po-razom, toda tedaj sem jo spet zagledal.Stala je na drugem koncu jase in mepogledovala. Prav vedel sem, da me spetizziva, da se mi posmehuje, a hkrati tudivabi. Skoraj sliøal sem jo, kako miprigovarja: »Daj no, pridi, kaj œakaø?Pohiti, dokler sem se øe pripravljenaigrati s tabo. Da, tudi umreti zate. Dajno, pohiti!«

Kar stekel sem in spet se je ponoviloenako; ko sem jo z levico objel okolivratu in zamahnil z noæem, je spetizginila. Upihnila se je kot sveœa. Spetsem œutil v sebi divjo strast in æeljo poubijanju, tisto œustvo, ki mi je bilo do-slej povsem neznano. Ta æelja, ta pohot-na æelja: jo zabosti naravnost v srce, ubi-ti, jo prav zares ubiti, kajti øele potem bomoja, zares moja in samo moja!

Tako se je igrala z mano kar nekajur. V zvoniku oddaljene cerkviceMarije Device je odzvonilo poldne, ko sem jo z levico spet dræal okoli vra-tu in ko sem spet z divjo strastjo za-mahnil proti njenemu telesu. In takratse je zgodilo! Ni se umaknila, ni od-skoœila, ni izginila. Œutil sem, kako seje noæ zaril v prsni koø in vedel sem,da sem jo zadel naravnost v srce. Klec-nila je, me milo pogledala, v oœeh sose ji zasrebrile velike solze, v njih sta

se zrcalili boleœina in æalost. Ti mojbog, kako velika in kako neizmernogloboka æalost.

Ko se je zgrudila, sem pokleknil knjej, ji dvignil glavo, jo poloæil na kole-na in zaœel, pomislite, zaœel neutolaælji-vo jokati. Ni besed, da bi vam opisal,kako straøno me je bolela njena smrt.Vzelo mi je sapo, v prsih sem zaœutiltesnobo. Tudi ostro, pekoœo boleœino;kot da je noæ zadel moje in ne njenosrce. Bilo mi je neznansko æal, da sem tostoril. In to jaz, ki sem bil kot lovec zad-nji med zadnjimi, najslabøi, sploh ni-kakrøen lovec in ki v vsem svojem lov-skem staæu nisem uplenil niti ene æivali.

Prebudil sem se z ogromno æalostjo,obæalovanjem in boleœino, ki sem joœutil øe dolgo po prebujenju. In le-tosem se spraøeval: »Urban, kako simogel? Le kako si mogel ubiti krhkobitjece? Le kako? Pa tako milo te je gle-dala, tako ljubeœe, tako predano, takozaupljivo … Ti pa jo zabodeø, in to sto-riø z vso ubijalsko strastjo. Urban, Ur-ban, le kako si mogel storiti nekaj takogroznega? Pa kri, ki se je topla in leplji-va pocedila po tvoji roki in je kapljalana travo, da je bila potem vsa travardeœa, kri pa ni in ni nehala teœi iz njenerane. Ona pa, se spominjaø Urban, te jele gledala, gledala tako æalostno, a ven-dar zaupljivo, vdano, celo ljubeœe in …in … odpuøœajoœe.«

Take sanje so hodile za mano øe dol-go, dolgo. Moral je miniti en cel mesec,da so zbledele.

Vidite, to so bile sanje. Le kdo bi jihrazumel? Izpovedal sem se prijatelju, øelsem celo k spovedi. To sem moral nare-diti, kajti obœutek krivde za umor nebog-ljenega bitja, storjen v sanjah, je bil takohud, da sem izgubljal notranji mir insem se ponoœi prebujal ves poten in dr-getajoœ. Pater, kateremu sem izpovedo-val greh, je pozorno posluøal in kimal.Ko sem konœal, se je nagnil naprej, meprijel za roko in mi skoraj zaøepetal:»Urban, potolaæite se. Niœ takega nistestorili. Sanje so paœ sanje. So kakormana, ki je padala Izraelcem v puøœavi.Izpuhtela je, preden se je zasvitalo tretjejutro. Jaz vam sicer dajem odvezo, todapo mojem in Boæjem uvidu niste storiliniœ hudega.«

»Ampak ta strast, to uæivanje v ubija-nju samem …« sem hlipal.

»Sanje paœ, Urban, sanje. Kdo bi jihrazumel? Nekaj vam gotovo sporoœajo.Toda, kot veste, je sanje skoraj nemo-goœe zanesljivo razloæiti. Obstajajoboæji darovi: dar prerokovanja, dar pre-poznavanja duhov, recimo, ali pa darozdravljanja. In tako obstaja tudi darrazlaganja sanj. Jaz ga gotovo nimam.Vem pa, in to z vso gotovostjo, da pred

Bogom nimate krivde za dejanje, ki stega storili v sanjah!«

Njegove besede so me nekoliko po-mirile. Bolj ko je œas mineval, bolj sempozabljal na tisto moreœo in divjo noœ.

Sanj dolgo nisem razumel. Njihovaskrivnost se mi je razodela mnogo letpozneje, in to v trenutku, ko sem naj-manj mislil nanje. Bil sem na otokuSilbi, sprehajal sem se ob morju in nadnu zagledal veliko hobotnico.Neznansko poœasi se je pomikala protisvojemu plenu, proti veliki, meni ne-znani ribi. Poœenil sem, da bi laæe opa-zoval njeno lovsko taktiko. Zanimalome je tudi, ali ji bo uspelo preslepitiribo, ki je bila z repom obrnjena protinjej. Hobotnica se je premikala skorajneopazno. Ko je bila dovolj blizu, ko se mi je zdelo, da se æe pripravlja nabliskovit napad, je nekaj øvistnilo mimomojega uøesa in naslednji hip se je æezgodilo: hobotnico je zadela harpunaribiœa, ki je stal za mano in ki ga prejnisem opazil. Vse se je zgodilo v nekajsekundah. Ribiœ je z odloœnim gibomdesnice potegnil harpuno iz vode in pravpredme je »compnila« hobotnica, prebo-dena, divje se zvijajoœa.

Tedaj me je preøinilo in spomnil semse svoje æene Helene in tistega trenutkaneke najine predporoœne noœi, ko semmed prsti zaœutil mezenje njene krvi;preplavila me je panika, celo groza.Jecljaje sem izdavil skozi stisnjeno grlo:

»Oprosti, nisem vedel!« »Si mislil … « je odøepetala.»Ja, bil sem prepriœan.«»Da sem jih imela pred tabo vsaj en

ducat, a ne?!« se je zahihitala.Pokimal sem. Ja, v to sem bil prepriœan. Seveda, ko

pa je bila tako æivahna, druæabna, tem-peramentna, tako radoæiva, paœ takønaveseljakinja in æurerka …

Na, kdo bi si bil mislil! In zdaj to, no,to preseneœenje. Ta njena nedolænost! Inkri, ki ji ni nehala teœi. Koliko krvi!Komaj sva jo ustavila.

Potem je sedela na postelji, z uæitkomkadila cigareto, puhala dim in se smeh-ljala. Rekla je:

»Tudi ti si me presenetil. Nisem sluti-la, da se v tebi, ki si zmerom zadræan,tih, molœeœ … skrivajo takøne strasti.«

Puhnila je dim v lunino noœ in vzdih-nila: »No, tudi to je zdaj za mano.Konœno.«

Objel sem jo z levico okoli vratu, zdesnico okoli golega pasu in se smeh-ljal.

»Eh, sanje …« sem rekel.Ni me razumela. Øepetala je: »Ja,

sanje. Vse so le sanje. Tudi tole, kar sedogaja z nama prav zdaj, so le sanje vbudnem stanju. A ne, Urbanœek moj?«


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Kandidatiza izvolitevv organeLZSlovenijeNa kandidacijskih konfe-rencah, ki so bile od 8. do23. 9. 2005 v vseh 18 volilnihokoliøih, so stareøine LD inpredsedniki obmoœnih lov-skih zvez ali njihovi poob-laøœenci izbrali naslednjekandidate, ki bodo napisanina kandidatni listi za izvoli-tev predsednika, podpred-sednika in organov LZS nabliæajoœem se volilnem obœ-nem zboru LZ Slovenije.

Na kandidatni listi za pred-sednika LZ Slovenije so

predlagani naslednji trije kandi-dati (po abecednem redu):

1. SREŒKO KROPE, rojenleta 1962, stanujoœ v Mariboru,zaposlen pa v Ljubljani. ImaVIII. stopnjo izobrazbe, je mag.kadrovsko-izobraæevalnih znano-sti, œlan LD Kog (ZLD Ptuj -Ormoæ). Poleg lovskega izpitaima tudi lovskoœuvajski izpit.Njegova kandidatura je bila potr-jena na kandidacijskih konferen-cah v 8. volilnem okoliøu (Ma-ribor) in 16. volilnem okoliøu(Ptuj - Ormoæ). Evidentiran je bil v naslednjih LD: LD Kog(ZLD Ptuj - Ormoæ), LD Po-breæje, LD Starøe, LD Raœe inLGB Dravsko polje (vse iz LZMaribor).

2. BOJAN LEPIŒNIK, rojenleta 1957, stanujoœ v Litiji, zapo-slen v Ljubljani. Ima VII. stop-njo izobrazbe, je univ. dipl.upravni organizator, œlan LDØentvid pri Stiœni (ZLD Ljub-ljana). Njegova kandidatura jebila potrjena na kandidacijskihkonferencah v 1. volilnem oko-liøu (Bela krajina) in 7. volilnemokoliøu (Ljubljana). Evidentiranje bil v naslednjih LD: LDØentvid pri stiœni (ZLD Ljub-ljana), LD Gradac, LD Dragatuø,LD Adleøiœi, LD Sinji Vrh, LDMetlika, LD Loka, LD Œrnomeljin LD Suhor (vse ZLD Bela kra-jina).

3. BRANKO ZLOBKO, ro-jen leta 1958, stanujoœ v Koœev-ju, zaposlen v Ljubljani. ImaVII. stopnjo izobrazbe, vojaøkoakademijo, je œlan LD BanjaLoka - Kostel (ZLD Koœevje).Njegova kandidatura je bila potr-jena na kandidacijski konferenciøt. 5 (Koœevje), evidentiran pa jebil v naslednjih LD: LD BanjaLoka - Kostel, LD Mala gora,LD Velike Laøœe in LD Dolenjavas (vse ZLD Koœevje).

Na kandidatno listo za pod-predsednika LZ Slovenije sopredlagani naslednji kandidati(po abecednem redu):


Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Kranjska planina

1. Anton Kriæ, rojen leta 1947,stanujoœ v Koœevski Reki. ImaVII. stopnjo izobrazbe, je univ.dipl. obramboslovec, œlan LDOsilnica (ZLD Koœevje). Nje-gova kandidatura je bila potrjenana kandidacijski konferenci øt. 5(Koœevje), evidentiran je bil vLD Osilnica (ZLD Koœevje).

2. Duøan Leskovec, rojen leta1953, stanujoœ v Mislinji. ImaVII. stopnjo izobrazbe, je univ.dipl. inæ. gozdarstva, je œlan LDSlov. Gradec (Koroøka LZ). Po-leg lovskega izpita si je pridobiltudi naziv lovski tehnik (moj-ster). Njegova kandidatura je bilapotrjena na kandidacijski konfe-renci øt. 18 (Koroøka), evidenti-ran je bil v LD Jamnica - Pre-valje (Koroøka LZ).

3. Marjan Malek, rojen leta1955, stanujoœ v Starøah pri Ma-riboru. Ima VI. stopnjo izobraz-be. Je pravnik NZ, œlan LD Star-øe (LZ Maribor). Poleg lovskegaizpita si je pridobil tudi nazivlovski mojster. Njegova kandi-datura je bila potrjena na kandi-dacijski konferenci v 8. volilnemokoliøu (Maribor), evidentiran jebil v LD Starøe (LZ Maribor).

Na kandidatno listo za œlaneUO LZ Slovenije so v posamez-nih volilnih okoliøih predlaganinaslednji kandidati:– v volilnem okoliøu øt. 1

(Bela krajina):1. Anton Vrøœaj2. Janez Videtiœ– v volilnem okoliøu øt. 2

(Celje):1. Janez Pavel Marin2. Milan Cajner– v volilnem okoliøu øt. 3

(Gorenjska):1. Branko Æiberna2. Anton Øubic– v volilnem okoliøu øt. 4

(Idrija):1. Bojan Breitenberger2. Marjan Brus3. Joæe Rupnik– v volilnem okoliøu øt. 5

(Koœevje):1. Miloslav Vukoviå2. Branko Dejak3. Œrtomir Vilhar– v volilnem okoliøu øt. 6

(Koper):1. Andrej Sila2. Franko Kriæman3. Danilo Perdec– v volilnem okoliøu øt. 7

(Ljubljana):1. Vojko Øemrov2. Janez Petek3. Edo Veselko– v volilnem okoliøu øt. 8

(Maribor):1. Brane Kurnik2. Duøan Poøtrak3. Øtefan Cmreœnjak

– v volilnem okoliøu øt. 9(Notranjska):

1. Edvard Lenarœiœ2. Vinko Otoniœar3. Janez Suøtarøiœ– v volilnem okoliøu øt. 10

(Postojna - Bistrica):1. Franc Keø2. Stanislav Dolenc– v volilnem okoliøu øt.11

(Gorica):1. Duøan Jug2. Aleksander Petriœ3. Samo Valiœ– v volilnem okoliøu øt.12

(Novo mesto):1. Franc Jarc2. Vincenc Opalk– v volilnem okoliøu øt.13

(Posavje):1. Aleø Ilc2. Vinko Volœanjk

– v volilnem okoliøu øt. 14(Prekmurje):

1. Aleksander Beer2. Ludvik Rituper3. Arpad Köveø– v volilnem okoliøu øt. 15(Prlekija):1. Janko Kralj2. Stanislav Lintenvalner– v volilnem okoliøu øt. 16

(Ptuj - Ormoæ):1. Emilijan Trafela2. Vlado Kovaœiœ– v volilnem okoliøu øt. 17

(Zasavje):1. Ivan Maleøiœ2. Franc Trebuøak– v volilnem okoliøu øt. 18

(Koroøka):1. Joæef Grah2. Anton Navodnik

Na kandidatno listo za œlaneNO in œastnega razsodiøœa priLZ Slovenije so po volilnih oko-

liøih predlagani kandidati (glejpreglednico).

Podatki s kandidacijskih kon-ferenc so temelj za pripravo vo-lilne liste z volitev vseh organovLZS, kot to doloœa 13. œlen Po-slovnika o evidentiranju, kandi-diranju in volitvah v organe LZS.

Prof. Branko Vasa,predsednik Kandidacijske

komisije LZS

Ob koncu projektaLife I odprt Informacijsko-izobraæevalni center o medvedu (Gozdna hiøa Maøun)

Ob sklenitvi projekta Life –Ohranitev velikih zveri v

Sloveniji – Faza I (Rjavi med-ved), so predstavniki Zavoda zaGozdove in agencije Pristop, d. o. o., sklicali novinarsko kon-ferenco v novi Gozdni hiøi naMaøunu, novem Informacijsko-izobraæevalnem centru pod Sneæ-nikom, ki so jo tisti dan predalinamenu. Ob tej priloænosti sopredstavnike medijev podrobnoseznanili s potekom in rezultatiprojekta, ki je potekal od sep-tembra 2002 do avgusta 2005.Konœno poroœilo projekta, ki ganosilci pripravljajo (pripravlja-mo ga tudi za objavo v prihodnjiøtevilki Lovca), bo predvsem po-droben naœrt za udejanjanje Stra-tegije o ravnanju z medvedom vSloveniji, ki jo je vlada sprejela

æe 24. 1. 2002 in leta 2004 k njejsprejela øe Akcijski naœrt.

O poteku projekta so sprego-vorili Andrej Kermavner (di-rektor Zavoda za gozdove Slo-venije), Anton Smrekar, vodjapostojnske OE ZGS, Miha Ma-renœe ml., kordinator projekta,Marko Jonozoviœ, vodja Oddel-ka za gozdne æivali in lovstvoZGS, mag. Jana Vidic, podse-kretarka na MOPE, in mag. Kle-men Jerina z Biotehniøke fakul-tete.

Œeprav smo projekt æe podrob-no predstavili v Lovcu, 5/2003,str. 232, ponovimo, da je bil no-silec projekta Zavod za gozdoveSlovenije, pri projektu pa so so-delovali: obe resorni ministrstvi –MKGP in MOPE – Biotehniøkafakulteta (Oddelek za gozdarstvoin obnovljive vire), Sklad RSkmetijskih zemljiøœ in gozdov,Lovska zveza Slovenije, Oikos,d. o. o., in Pristop, d. o. o. Sred-stva za izvedbo projekta je v 75 %prispevala Evropska skupnost,16 % je prispevala MOPE, 9 %pa preostali partnerji v oblikisvojega dela. Projekt, ki je stalskupaj 607.822 , je nadzorova-la EU. Trikrat so jih obiskalinadzorniki in enkrat zunanji nad-zornik iz Italije.

Partnerji so na podlagi æe ome-njene Strategije upravljanja zmedvedom v Sloveniji pripraviliprojekt, s katerim naj bi v prihod-nosti spodbudili ustrezne naœinedolgoroœne ohranitve in vzdræe-vanja medveda ter njegovegaokolja v Sloveniji. Pomembnanaloga projekta je bila kar najveœprispevati k sobivanju med med-vedom in œlovekom. Kot je po-vedal vodja projekta M. Maren-œe, so pripravili konkretne aktiv-nosti, s katerimi so bolje spozna-li medveda in iskali reøitve v pro-storu, ki naj bi pokazale ustreznesmernice za ustreznejøe uprav-ljanje z naøim delom populacijemedveda tudi po sklenitvi pro-jekta. Predloge in ugotovitve soæe prenesli na institucije in orga-nizacije, ki skrbijo za upravljanjes populacijo medveda pri nas,kajti projekt je bil p0oleg analizin øtudij na nacionalnem inlokalnem nivoju ves œas usmer-jen tudi v reøevanje konkretnihrazmer na terenu. Ni odveœpoudariti, da se je v projektuizkazala nujnost œezmejnegasodelovanja. Zato so organiziraliveœ œezmejnih sreœanj in posve-tov o skupnem upravljanju spopulacijami vseh treh velikihzveri. Predstavniki Slovenije inHrvaøke so se æe dogovorili zamedsebojno sodelovanje in zaenotno obravnavanje populacije


LOVSKA ORGANIZACIJA

Udeleæba Za œastno

Volilni okoliø na kandid. Za NO LZS razsodiøœe

konferencah. LZS

1. Bela krajina 90 % Franc Jakljeviœ Slavko Dragovan

2. Celje 25 % Peter Habjan –3. Gorenjska 72 % Iztok Øpolar –4. Idrija 88 % Martin Kolenc –5. Koœevje 94 % Boæidar Kovaœiœ Evgen Ivanc

6. Koper 79 % – Bojan Kriæman

7. Ljubljana 59 % Ivan Petek –8. Maribor 59 % Stane Petar –9. Notranjska 92 % Mirko Urbas Drago Mazi

10. Post.-Bistriøki 81 % Duøan Simœiœ Aleksander Dekleva

11. Gorica 31 % Jakob Œeferin Andrej Ferlinc

12. Novo mesto 91 % Andrej Erøte –13. Posavje 65 % Anton Podgorøek Teodor Orøaniœ

14. Prekmurje 100 % Øtefan Makoter Joæef Serøen

15. Prlekija 89 % – –16. Ptuj - Ormoæ 80 % Milan Emil Masten Boris Koœevar

17. Zasavje 76 % Iztok Hafner –18. Koroøka 85 % Joæe Potoœnik Viktor Seitl

Skupaj Povpr. 75 % 16 kandidatov 10 kandidatov

medveda, kar si pravzaprav deli-ta obe dræavi. Prav tako soosnovali celovito spremljanjegibanja populacije medveda innjihovo preøtevanje po dopolnje-ni metodi, vzpostavili so tudimreæo stalnih mest za preøteva-nje. Letos je, npr., potekalo øtetjemedvedov aprila in maja, oprav-ljen pa je bil tudi oktobra. Kot jepovedal K. Jerina z BTF, so priobeh akcijah petim medvedom(trem medvedom v LPN Jelen –Sneænik in dvema v LPNMedved – Koœevje) namestilinajsodobnejøe GPS ovratnice zatelemetriœno spremljanje. Ker jespremljanje s to metodonatanœnejøe, priœakujejo, da bodozbrali øe veœ natanœnejøih podat-kov o aktivnostih medvedov, kibodo bistveno veœ prispevali kboljøemu poznavanju medvedain poslediœno k uspeønejøemuupravljanju z medvedi pri nas.Doloœili so tudi, kje naj bodo»mirne cone« (predvsem okolicabrlogov, pomembnih prehodov,mest za prehranjevanje ipd.) na-mensko za medvede in kjer najne bi sekali ter gradili gozdnihvlak. Opravili so tudi konkretnadela za vzpostavitev takih con natravnikih v strnjenih gozdovihSneænika in pri obnovi starihsadovnjakov na Koœevskem.

Na novinarski konferenci so

renci je bila istega dne na Ma-øunu tudi slovesno odprta ob-novljena Gozdna hiøa Maøun(imenovana tudi ‘Øircova hiøa’),ki smo jo dolga leta gledali, kakoæalostno propada. V skupni akci-ji sta jo obnovila Zavod za goz-dove Slovenije in Gozdno gos-podarstvo Postojna, ki sta solast-nika stavbe in bosta tudi nadaljeskrbela za namembnost hiøe. Pozaslugi omenjenih je namreœhiøa postala sodoben Informa-cijsko-izobraæevalen center podSneænikom. Obiskovalcem bopredstavljal gozdove, dejavnostgozdarstva, lovstva in pestrost

predstavili tudi veœ pouœno-infor-mativnih publikacij (zloæenk), kiso jih pripravili v okviru projektaob sicer rednem izhajanju Novico medvedu, ki so nas sproti se-znanjale o poteku projekta Life.Prijetni in za vsakogar informa-tivni sta broøurica Na obisku primedvedu (dvojeziœna) in zloæen-ka Moja osebna izkaznica (v trehjezikih) ter zloæenka, ki ljudi se-znanja o odøkodninskem siste-mu, œe medvedi napravijo økodona premoæenju.

Po konœani novinarski konfe-

æivalstva na tamkajønjem ob-moœju. V pritliœju, ki ga upravljaZGS, je tudi manjøa multimedij-ska dvorana za predavanja, ogledfilmov, razstave in tudi kulturneprireditve. Vsekakor ga bodo lah-ko s pridom uporabile vse naøevzgojno-izobraæevalne ustanove.Center je opremljen tako, da seobiskovalci æe ob vstopu ob stal-nih razstavljenih primerkih inplakatih seznanijo z njegovo vse-bino – preteæno seveda o medve-du in njegovem bivalnem okolju.Na slovesnosti ob odprtju centra,

popestreni s kulturnim progra-mom, je poleg drugih spregovo-ril minister MOPE Janez Po-dobnik, ki je tudi prerezal trakna vhodnih vratih in Gozdnohiøo predal svojemu namenu. Vvetrovnem in deæevnem vreme-nu se je dogodka udeleæilo precejvidnih druæbeno-politiœnih posa-meznikov, pa tudi iz gozdarskih,lovskih in naravovarstvenih sluæbter ustanov Slovenije.

Boris Leskovic

50 let LD Dobrovo

Lovska druæina Dobrovo je æeleta 2004 praznovala 50 let

svojega obstoja. Dobro sodelujez LD Sabotin, Anhovo in Kanal.

Lov je svet zase, je spomin napreteklost, œar sedanjosti, priœa-kovanje prihodnosti.

LD Dobrovo je pod naslovom50 let delovanja organizirala veœprireditev. Tako je bila 20. avgu-sta lani v gradu Dobrovo okroglamiza na temo Gospodarjenje zdivjadjo v obmejnem obmoœju.K strokovni in zanimivi razpraviso prispevali predsednik Skup-øœine ZLD Gorica Edo Kraøna,

predsednik IO ZLD GoricaAleksander Petriœ ter predsed-nik za gojitev velike divjadi priLovski zvezi Slovenije ter pred-sednik za mednarodno sodelova-nje pri ZLD Gorica Duøan Jug.Prisotni so bili tudi æupan Ob-œine Brda Franc Muæiœ, pod-predsednik Kinoloøke zveze Slo-venije in predsednik Lovskegakinoloøkega druøtva Gorica -Nova Gorica Angel Vidmar. Kervemo, da divjad ne pozna meja,so se vabilu odzvali tudi italijan-ski lovci in njihovi lovski stro-kovnjaki. Prisotni so bili œlaniSlovenskega lovskega druøtvaFurlanije - Julijske krajine –Doberdob ter njihov predsednikKarlo Furlan, predsednik Uni-verze v Vidmu z oddelka za bio-logijo Stefano Filacorda, pred-stavnik videmskega urada za var-stvo naravnega okolja in divjadiFurlanije - Julijske krajine z Od-delka za lovstvo Valerio Pitu-elli, predsednik lovskega ob-moœja v italijanskih Brdih Ma-rio Leopoli, predsednik lovske-ga obmoœja vzhodnih Brd Fe-raro Domenico.

V razpravi so pozornost name-nili tudi problematiki, ki sprem-lja gospodarjenje na obeh stra-neh dræavne meje, s poudarkomna divjem praøiœu in jelenjadi, kise na novo naseljuje na tam-kajønjem obmoœju. Ogledali sosi razstavo LD Dobrovo v graj-skih prostorih. Zanimiva je bilaprimerjava øtevila divjadi pred50 leti in leta 2003. Povemo najle, da je bil leta 1954 zabeleæenodstrel 318 poljskih zajcev, lanipa le 12; pred petimi desetletji soodstrelili 138 fazanov, lani 22;leta 1954 niso uplenili nobenegadivjega praøiœa, ker jih tam pre-prosto ni bilo, lani pa kar 124.Pred petdesetimi leti tudi ni bilonobenega jelena ali gamsa, med-tem ko so lani uplenili po enega.

Na vetrovno jesensko soboto,


LOVSKA ORGANIZACIJA

Skupinski posnetek œlanov LD Dobrovo ob njihovi 50-letnici

Povsem prenovljena Øircova hiøa na Maøunu je postala Informacij-sko-izobraæevalni center o medvedu, ki ga bodo s pridom lahko izko-ristile tudi naøe vzgojno-izobraæevalne ustanove.

Predstavnikom dnevnih medijev so konœan projekt LIFE – Ohra-nitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I – Rjavi mdved predstavili (odleve): Miha Marenœe, Marko Jonozoviœ, Anton Smrekar, AndrejKermavner, mag. Jana Vidic, mag. Klemen Jerina in Øpela Polak.

Foto

: B. L

esko

vic

6. novembra lani, pa so se œlaniLD Dobrovo zbrali pod velikimøotorom ob lovski koœi na Ko-radi ter z bogatim programomproslavili svojo 50-letnico delo-vanja. Goran Mariniœ, stareøinadruæine, je v pozdravnem govorupredstavil prehojeno pot, na ka-tero so upraviœeno ponosni, sajso dokazali, da je tudi na obmoœ-ju intenzivnega kmetijstva, ka-krøna so Brda, mogoœ dober sta-leæ divjadi.

V programu so sodelovaliMoøki pevski zbor Sreœko Ku-mar iz Kojskega, Pihalni orke-ster Goriøka brda, Maæoretnaskupina Brda, harmonikar LukaKonjedic iz Imenja ter nazadnjeøe Ansambel Akord iz SpodnjeIdrije. Za marsikaterega lovca jebila najlepøi del prireditve pode-litev priznanj in pohval ter spo-minskih daril ustanoviteljem inplaket sponzorjem ter gostom.Seveda nista manjkala niti bogatsreœelov in pogostitev z lovskimgolaæem.

Edi Sirk

Na svoji zemlji

Eden od rezultatov dolgoletne-ga dobrega sodelovanja lov-

cev LD Velike Laøœe s kmeto-valci in drugimi uporabniki pro-stora je tudi ta da je domaœin,Janez Ænidarøiœ, lovcem podarilgozdno parcelo pod najviøjim de-lom naøega loviøœa. Pametno gos-podarjenje z omenjeno parcelo bolovcem zagotavljalo dovolj lesaza gradnjo in vzdræevanje lov-sko-tehniœnih objektov v loviøœu.

Prvo septembrsko soboto smose velikolaøki lovci prviœ zbralina delovni akciji na svoji noviparceli. Glasovi øtirih motornihæag so vse dopoldne na daleœ raz-glaøali opravljanje prvega redœe-nja drogovnjaka, katerega rezul-tat je, poleg vzorno opravljenihgojitvenih del, tudi pridobitevnekaj lesa za postavitev in obno-vo lovskih preæ. Na robu parcelesmo postavili manjøo hrastovomizo s klopjo, ki bo lovcem, go-barjem, pohodnikom, konjeni-kom in øe komu sluæila za krajøi

oddih in obœudovanje naøe lepenarave.

Po konœani »akciji« je naø pri-pravnik Ac vse udeleæence po-gostil z vrhunskim pasuljem, ka-krønega smo nazadnje jedli, kosmo øe nosili vojaøko suknjo.

J. M.

Pod Kumom slovesno ob 60-letnici druæine

Ob 60. jubileju Lovske dru-æine Podkum je bila 3. sep-

tembra letos slovesnost pred lov-skim domom v Podkumu. Oblet-nico so poœastili predstavniki 15lovskih druæin iz ZLD Zasavjeter gasilski druøtvi iz Podkumain Padeæa, ki delujeta na obmoœ-ju njihovega loviøœa. Praznova-nju se je pridruæilo tudi Øportnodruøtvo Podkum. Poleg domaœihlovcev se je zbralo veœ kot 50lovskih gostov, poleg njih pa øegasilci, øportniki in drugi kra-jani. Slavnostni govornik je bilstareøina LD Podkum Milan Re-par, ki je opisal LD Podkum, v

namenu. Vsa potrebna dela solovci opravili prostovoljno.

Leta 1984 so ugotovili, da domne ustreza veœ zahtevam œasa,zato so ga poruøili in na njego-vem mestu postavili sodobnostavbo. Poleg zadovoljevanjalovskih potreb imajo vrata odpr-ta tudi za razne druge priloænosti,kot so krsti, sedmine in obletni-ce. Repar je poudaril, da si gaæelijo øe bolje izkoristiti, zato siprizadevajo za pridobitev vsehpotrebnih soglasij za gostinskodejavnost. V loviøœu LD Pod-kum, ki se razteza na 2.800 hek-tarjih, je sprva prevladovala ma-la divjad, zdaj pa poleg poljske-ga zajca, lisice, kune, jazbeca insrnjadi lahko tod sreœamo øe je-lenjad, muflona, gamsa, divjegapraøiœa in prehodno celo medve-da. V loviøœu imajo postavljenih34 lovskih preæ in 40 solnic.

Kmalu po ustanovitvi so pod-kumski lovci zaœeli navezovatiprijateljske stike s sosednjimilovskimi bratovøœinami: LD Do-bovec, LD Polønik, LD Radeœein LD Dole pri Litiji. Z LD Do-bovec prirejajo vsakoletno sre-œanje na Poœivalnicah. Z vsemi


LOVSKA ORGANIZACIJA

kateri je trenutno 35 œlanov. LDPodkum je 9. septembra 1945ustanovilo 10 zagnanih lovcevustanoviteljev. To so bili: AlojzŒop, Karel Mercina, IvanVrtaœnik, Joæe Savøek, MihaJamøek, Rudolf Potrpin, Dra-go Rupnik st., Franc Potrpin,Janez Martinœiœ in Fride Zu-panc. Prvi œlani so bili tudi kmet-je, zato jim ni bilo teæko navezatiprimernih stikov z domaœini. PoReparjevih besedah je skrb zadobre odnose s prebivalci po-deæelskega okolja, kjer druæinadeluje, øe vedno kljuœnega po-mena. Deset let po ustanovitvi sose lotili gradnje prvega lovskegadoma, ki so ga leta 1956 predali

sosednjimi LD in LD Gabrovkase izmenjujejo pri organizacijivsakoletnega skupnega lova, sku-paj pa se udeleæujejo tudi jesen-ske Hubertove maøe. V doma-œem okoliøu LD Podkum dobrosodeluje z gasilskim druøtvom,osnovno øolo in æupniøœem.

Zgleden odnos do sosednjihLD je v svojem nagovoru pohva-lil tudi predsednik ZLD ZasavjeFranc Trebuøak. Poudaril jepomen ohranjanja vrlin in vred-not enakopravnega povezovanjana vseh ravneh lovske organiza-cije. Po njegovem prepriœanju jemoœna regionalna povezanostuœinkovit ukrep proti centraliza-ciji slovenskega lovstva. Ob kon-

Po uspeønem skupnem lovu LD Dobrovo, ko so uplenili kar 27 divjihpraøiœev.

Veœina udeleæencev »prve akcije na svoji zemlji« pri zadnjem deja-nju. Od leve: Franci, kuharski mojster Ac z Brinom, Nina, Lojze,revirni vodja in organizator France, najmlajøi udeleæenec in bodoœilovec Gregor v druæbi oœka Tomaæa in deda Alojza, Nejc in Tone zAsom. Miha, Vito in Roman so se æal izognili budnemu oœesu foto-aparata.

Œlani LD Podkum tik pred slovesnim dogodkom

cu je œlanom LD Podkum zaæeleløe uspeøno delovanje tudi v pri-hodnje. Takim æeljam se je pri-druæil øe Samo Vrtaœnik, pred-sednik Sveta Krajevne skupnostiPodkum. Zaæelel jim je obilolovskih radosti in da bi øe naprejsodelovali pri aktivnostih v naøikrajevni skupnosti.

Slavnostni del prireditve je za-znamovala javna izroœitev 13 pri-znanj LD Podkum in 12 odliko-vanj LZS zasluænim œlanom.Zasluænim jih je izroœil FrancTrebuøak. Za popestritev urad-nega dela prireditve so poskrbeliDobovski rogisti, trboveljski Pev-ski zbor ZLD Zasavje in domaœaotroøka gledaliøka skupina z igri-co Lovsko æivljenje.

Druæabni del se je zaœel obzvokih domaœega otroøkega an-sambla Œriœki in ob slastnemlovskem golaæu. Nato je vsezbrane moœan naliv opozoril, dase lovstvo dogaja predvsem vnaravi. Lovci so se ji øe enkratuspeøno prilagodili, saj so se preddeæjem umaknili v zavetje lov-skega doma. Tam se je v veselidruøœini ob zvokih harmonikepraznovanje nadaljevalo, tako daso lahko izvedli tudi sreœelov.

Boøtjan Groøelj

Divji praøiœi, obœasni obiskovalci

Loviøœe Lovske druæine Bledje znaœilno sredogorsko. Raz-

prostira se od nadmorske viøine500 metrov pa vse do 1200 met-rov jugovzhodnih obronkov Pok-ljuke. Niæinski del loviøœa je go-sto poseljen, zaradi œesar so seobœutno zmanjøale lovne povr-øine. Posledica turistiœno razvi-tega kraja je zelo vznemirjenoloviøœe zaradi sprehajalcev in ko-lesarjev, za planince pa se odpi-rajo vedno nove steze.

V loviøœu æivi parkljasta div-jad vseh vrst, od velikih zveri seobœasno pojavi medved, za pri-sotnost risa pa øe ni zanesljivihpodatkov. Glavna divjad je, kot vveœini slovenskih loviøœ, srnjad.V drugi polovici prejønjega sto-letja je bil prevladujoœ naœin lovabrakada. Staleæ poljskega zajcaje bil dokaj velik, divjadi visoke-ga lova, razen divjega petelina,tedaj lovci skoraj niso poznali. Vsedemdesetih letih so v blejskoloviøœe naselili muflona, pojav-ljati pa se je zaœela tudi jelanjad.Do konca 90. let je bila jelenjadopredeljena kot prehodna divjad,zato sta bila tudi gojitev in od-strel prilagojena temu. Od tedaj z

jelenjadjo gospodarimo tako kotv drugih obmoœjih Slovenije,kjer je zastopana, le da je krmlje-nje omejeno.

Populacija muflonov se je odprve naselitve naprej ob inten-zivnem krmljenju in pomoœi lov-cev v visokem snegu dobro raz-vijala in postopoma osvajalanova obmoœja. Zadnjih nekaj letta neavtohtona divjad ne spremi-nja veœ svojih navad in terenov,opaziti pa je obœutno zmanjøanjeøtevilœnosti. Naœrt odstrela muf-lonov, ki ga pripravi Zavod zagozdove Slovenije, LD æe nekajlet ne dosega veœ, œeprav smo gav minulih letih uresniœili z lahko-to. Na predelih loviøœa, ki so gaosvojili mufloni, poteka meja sTriglavskim narodnim parkom.Ker gospodarijo z eno populaci-jo divjadi, je v loviøœu LD Bledøtevilœnost zelo odvisna od poli-tike gospodarjenja in sploønegaodnosa do muflonov v parku.

Pri nas je divji praøiœ znaœilnaprehodna divjad. Œeprav se v

zadnjem œasu intenzivno øiri vSloveniji in drugod, pa tega niopaziti v blejskem loviøœu. Takokot æe destletja nazaj se tudi vzadnjem obdobju pojavljajo po-samezne æivali le vsakih nekajlet. Oœitno prehrambne moænostine zadoøœajo potrebam te relativ-no nezahtevne in prilagodljivevrste. Ob vsakem pojavu divjihpraøiœev pa je opaziti veœ økode,navadno na istih rovtih in paø-nikih. Razrita ruøa se veœinomaopazi v viøjih predelih loviøœa.Na sreœo doslej na poljøœinah øeniso povzroœili økode. V posa-meznih LD, ki se intenzivno uk-varjajo z gojitvijo divjih praøi-œev, so tudi manjøe økode natravnikih kakor v loviøœu blejskeLD. Lovci nastalo økodo dokajuspeøno blaæimo le s poravnava-njem ruøe in z dodatnim seja-njem trave. Za dober uspeh jepomemben pravilen in poøtenodnos z lastniki zemljiøœ.

Pri nas se divji praøiœi veœino-ma pojavijo in zadræujejo le v

poletnih mesecih, naredijo nekajøkode in spet odidejo. Lov nanjeje uspeøen le z dobro naœrtovani-mi in organiziranimi skupnimilovi v jesenskem ali zimskemœasu. S takim naœinom lova smobili v preteklosti æe uspeøni, vzadnjih letih pa delno tudi s œa-kanjem ob luni. Tako je bilo vobdobju nekaj desetletij uplenje-nih kar nekaj praøiœev. Prevlado-vali so predvsem samci vseh sta-rosti, veœinoma s podpovpreœnotelesno teæo.

Ker se v posameznih loviøœihv Sloveniji divji praøiœi pojavlja-jo tudi v predelih, kjer jih v pre-teklosti ni bilo øe nikdar, lahkotudi v blejskem loviøœu priœakuje-mo pogostejøe obiske te divjadi.

Branko Strmole

Skupni lov treh druæin in nepozabni bograœ

Œudovite barve, ki jih ponujanarava, in hladna meglena

jutra so znanilci jeseni, ki nasnato spremljajo vse tja do zaœet-ka zime. Po gozdu odmevajolovski rogovi. Napoœil je œasskupnih lovov. Ne toliko zaradiplena, ampak bolj zaradi vesele-ga druæenja in izmenjave lovskihizkuøenj ter doæivljajev, ki so sezvrstili med letom pri delu inlovu v loviøœu.

Æe nekaj let je ustaljena nava-da, da skupni lov vsako leto or-ganizira ena od treh sosednjihlovskih druæin: ali Dobrna aliDoliœ ali Vitanje. Med œlani lov-ci øe vedno odmeva lanski skup-ni lov, ki ga je pripravila LDDobrna 7. 11. 2004. Kar nekajveœ kot 70 se nas je zbralo prilovski koœi nad Dobrno. Hladno,megleno nedeljsko jutro po so-botnem deæju je napovedovalolep dan, ko smo se zaœeli zbiratina prostoru pred lovsko koœo,kjer sta Branko in Zdenko æe pri-pravljala vse potrebno za kuha-nje bograœa. Kup olupljene œebu-le je postajal vse veœji. Kolikorkilogramov mesa, toliko kilogra-mov œebule, je temeljno pravilo.Kaj vse je øe potrebno zraven, panam nista hotela zaupati. Prijet-nemu vonju po œebuli se je pri-druæil øe vonj po borovniœevcu.»Øilce vsakemu, preden odide-mo na stojiøœa, ne more økoditi,«je bilo sliøati med prisotnimi.Nato kratko navodilo lovovodjeMarjana o poteku lova in æeljastareøine LD Dobrna: »Vsem do-ber pogled in bræ na stojiøœa!«

Predel loviøœa, kjer je potekallov: Visoko in Habetov vrh, kar


LOVSKA ORGANIZACIJA

Skupinsko odpravljanje økode, ki jo povzroœi divjad, je lahko tudinaœin druæenja lovcev. Na takih akcijah se navadno zbere meøanadruøœina, ki si izmenjuje lovske izkuønje, kar je izredno pomembnoza mlajøe lovce in pripravnike. Pri tem je vodilnim v druæinah danamoænost, da v prijetnem naravnem okolju lovce seznanjajo o dogaja-njih in aktivnostih v LD.

Pri delih v loviøœu morajo sodelovati vsi œlani.

je bil za brakirje kar teæaven te-ren. Vse je potekalo po predvide-nem naœrtu, malo pred dvanajstopa je lovski rog oznanil æe koneclova. Divji praøiœi so se nam iz-muznili in odnesli celo koæo, karpa ni uspelo tudi lisicam. Dvesmo poloæili za pozdrav lovinipred lovski zbor in se od njijuœastno poslovili, kot veleva lov-ski obiœaj. Na prostoru pred lovsko koœo seje iz kotla kadilo in mamljivodiøalo. Branko in Zdenko stamojstrsko opravila delo s pod-roœja kulinarike. S kuhalnico,

nalaøœ prirejeno za ta namen, jebilo treba øe malo pomeøati vrelomaso v kotlu in bograœ je bil pri-pravljen. Posedli smo ob hrasto-vih mizah pred lovsko koœo. Œekdaj, potem je bil ta dan bograœdeleæen øe posebnih pohval. »Dabi si prste polizal,« je bilo sliøatipohvale iz druæbe. »Zakaj bi se znjim hvalili samo Prekmurci, sajga znamo skuhati tudi Øtajerci,«se je oglasil nekdo. Mimogrede:letos na tekmovanju v MurskiSoboti sta Branko in Zdenko vkuhanju bograœa osvojila zlatomedaljo! »Na tole bi se pa endeci konjiœana øe kako prilegel,«se je oglasil stareøina Joæe in na-

veœ desetletij bojujejo za svojobstoj, da z mnogimi tradicional-nimi kulturnimi prireditvami ins slovensko besedo ter petjemvedno bolj dokazujejo in øirijosvoje slovensko poreklo. Øe po-sebno dobro pa smo slovenskilovci obveøœeni o delu in poslan-stvu naøih slovenskih lovskih to-variøev, œlanov Druøtva sloven-skih lovcev Furlanije - Julijskekrajine – Doberdob, za kar imanedvomno veliko zaslug tudi naøeglasilo Lovec. Tam æiveœi Slo-venci vsako kulturno, øportno intudi lovsko prireditev organizira-jo tako, kot se spodobi, pred-vsem pa na svoja mnoga druæab-

zdravili smo uspelemu lovu. Øestiski rok in nasvidenje prihod-nje leto nekje v Doliœu ali Vi-tanju.

Anton Mogu

Lovska »osmica« na Kraøki ohceti Zamejski lovci æe od leta 1968sodelujejo v organizaciji »oh-ceti«

V matiœni Sloveniji nam jebolj ali manj znano, da se

naøi zamejski rojaki v Italiji æe

na sreœanja radi povabijo tudisvoje prijatelje. To so ponovno,kot æe mnogokrat prej, dokazalitudi konec avgusta na 22. kraøkiohceti.

V znaœilni slovenski kraøkivasici Repen, ki je od Trsta od-daljena le slabih deset kilomet-rov, æe od leta 1968 vsako drugoleto organizirajo pristno Kraøkoohcet. Medtem ko je prvo Kraø-ko ohcet organizirala takratnazadruga Naø Kras, ki je v sredi-øœu Repna tudi kupila staro idi-liœno kraøko hiøo (v njej je zdajmuzej), zadnja leta ohcet organi-zira Kulturno druøtvo Kraøkidom, nam je povedala prijaznapredsednica druøtva Vesna Gu-øtin in dodala: »Doslej se je naKraøki ohceti poroœilo æe 23 slo-venski parov. Pohvalno je, da sovsi pari, ki so se oæenili na naøiohceti, trdni v zakonu in æivijo vsloænosti. Æe od samega zaœetkapri organizaciji naøe Kraøke oh-ceti, ki traja kar pet dni, ogledalopa si jo je okrog 25 tisoœ obisko-valcev iz Italije, Slovenije in Av-strije, sodelujejo tudi lovci in dru-ga øportna druøtva,« je zadovolj-na povedala Guøtinova.

Tudi na letoønji Kraøki ohceti,na kateri sta zakon sklenila De-jan Øtolfa iz Proseka in MartinaKrapeæ iz Trsta, je sodelovaloveœ kot 400 narodnih noø. Mednjimi je bilo opaziti tudi precejlovcev, ki so tudi tokrat imeliveliko dela. »Œlani naøega slo-venskega lovskega druøtva æe 25let tesno sodelujemo v pripravahin pri izvedbi Kraøke ohceti. Po-magamo pri postavitvi visokih, izbrinovih vej narejenih slavolo-kov. Precej dela imamo tudi priorganizaciji naøe lovske »osmi-ce«, t.j. posebnega gostinskegaprostora,« je razlagal neutrudnipredsednik Druøtva slovenskihlovcev Doberdob Karlo Furlan.»V naøi »osmici«, ki je med mno-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Kako se nam je prilegel bograœ po skupnem lovu treh lovskih druæin!

Branko in Zdenko sta se z bograœem res izkazala.

Foto

: A. M

ogu

Novoporoœenca Dejan Øtolfa in Martina Krapeæ na letoønji Kraøkiohceti v Repnu pri Trstu; za njima stojita Umbert Ghez in KarloFurlan.

Veseli harmonikarji na obisku v »lovski osmici« DSL F - JK – Do-berdob

Foto

: M. B

resc

iani

Popravek

rezultatov 24. strelskega tekmo-vanja na Toøkem Œelu (Lovec,9/05, str. 426).

V kategoriji POSAMEZNO –GOLOBI ni bil tretji S. Resnik(LD Tabor), paœ pa M. Sojer (LDBrezovica), ki je zbral 90 toœk.

Prizadetemu se opraviœujem.M. Koraœin

gimi obiskovalci Kraøke ohcetidokaj obiskana, smo tudi letospripravili kar nekaj znaœilnih, zanaøe kraje prepoznavnih jedi.Poleg enolonœnice »ævaceta«, kije podobna teleœji obari, brezkatere tukaj ni ohceti, smo ponu-dili tudi veœ vrst kakovostnih do-maœih sirov, pa prøut in orehoveøtruklje. Najveœje povpraøevanjeje bilo tudi letos po dobrem lov-skem golaæu. Veœ kot sto kilogra-mov divjaœine smo namenili zagolaæ. Seveda pa brez dobregavina, ki je tudi letos pomagalopri ubranem petju lovskih pev-cev, ne gre,« je hudomuøno pri-stavil Karlo.

Kot æe reœeno, doberdobskilovci tudi ob letoønji 22. kraøkiohceti niso pozabili na svoje dol-goletne lovske prijatelje iz ma-tiœne domovine. Tako so v svojo,res priljubljeno »osmico«, pova-bili predstavnike iz sosednjihslovenskih lovskih druæin, pred-vsem OK ZLD - Koper in Ko-roøke lovske zveze. Ob koncuvelja samo øe dodati, da se je naseveru Italije ponovno zgodilvelik slovenski kulturni dogo-dek, h kateremu so veliko prispe-vali tudi naøi slovenski lovskirojaki, ki æivijo in nadaljujejoslovenski rod onstran vedno boljblede dræavne meje.

Franc Rotar

Spominska ploøœaokupatorski razmejitvi iz NOB

Øentviøki lovci, povezani vLovsko druæino Toøko Œelo,

letos praznujejo 60-letnico njeneustanovitve. Proslavljajo jo vdveh polœasih. Prvega so opravi-

li septembra in ga povezali s tra-dicionalno tekmo v lovskemøportnem streljanju: stari protimladim. Zmagali so stari in potr-dili, da ne popuøœajo pod breme-ni let.

V poœastitev svoje obletniceso v gozdu na Toøkem Œelu nadLjubljano pripravili tudi spomin-sko slovesnost Okupatorskanasilna razmejitev – rana væivo narodovo telo!

Na ostankih nekdanjega straæ-nega stolpa so z odkritjem spo-minske ploøœe zaznamovali, kjeje med drugo svetovno vojnopotekala 171 km dolga, zastra-æena in utrjena razmejitev meddvema okupatorskima obmoœje-ma, Nemœijo in Italijo. Njenozgodovino je pojasnil Lado Po-har, najstarejøi œlan LD. Z njo sookupatorji hoteli hermetiœno za-preti juæno mejo s t. i. Ljubljan-sko pokrajino, od koder se je izLjubljane øirilo osvobodilno gi-banje.

Ploøœo je odkril Jelko Kacin,slovenski poslanec v Evropskemparlamentu. Spominsko zname-nje sta postavili borœevski orga-nizaciji in LD Øentvid - ToøkoŒelo in LD Medvode. Sloves-nost je potekala v spomin na 60.obletnico konca 2. svetovne voj-ne in njenih ærtev. V kulturnemprogramu je sodeloval LPZ Med-vode pod vodstvom Janeza Œa-deæa.

Drugi del praznovanja naœrtu-jejo konec leta, t. j. 6. decembra,ko bo natanœna obletnica. Takratse bodo spomnili lovcev ustano-viteljev in vseh naslednjih gene-racij, ki so na tem obmoœju vsedo danes skrbeli za razvoj lov-stva, gojitev divjadi ter ohranitevnarave.

Lado Pohar


LOVSKA ORGANIZACIJA

Spominsko ploøœo je odkril slovenski poslanec v EU Jelko Kacin, obnjem pa je Vlado Pohar, starosta LD Toøko Œelo in æiv pomnik zgo-dovinskih dogodkov iz NOB. Letos praznuje tudi 85-letnico æivljenja.

PRI SKUPNIH LOVIH BODITE IZJEMNO PREVIDNI IN STROGO UPOØTEVAJTE NASLEDNJE TEMELJNEVARNOSTNE ZAHTEVE!Zaradi vse pogostejøih nesreœ na lovih, øe posebno skup-

nih, kar je postalo odmevno tudi v medijih, ni odveœ, œe

zopet in øe veœkrat ponovimo nekaj temeljnih navodil:

1. Dosledno spoøtujte navodila lovovodje. Œe vam je kaj

nejasno, ga vpraøajte!

2. Zaœetek in konec pogona morata biti oznaœena z lov-

skim rogom tako, da ga sliøijo vsi lovci na stojiøœih in

gonjaœi oziroma mora biti jasno, kako je zatrobljen

zaœetek in kako odtrobljen konec.

3. Poljnjenje in praznjenje puøk je dovoljeno le na sto-

jiøœih. Ob prekinitvah oziroma, ko so lovci skupaj,

mora biti oroæje prelomljeno. Pred znakom za zaœetek

in po znaku za konec pogona streljanje ni dovoljeno.

4. Preden ukrivite prst, se morate prepriœati o ozadju!

Pri strelu s øibrami je treba upoøtevati tudi varnost-

no razdaljo! Æelezno pravilo je: premer øiber v mm

x 100 m.

5. Z lovcem na sosednjem stojiøœu morate biti v poveza-

vi oziroma mu z mahanjem roke ali klobukom ozna-

œite svoj poloæaj!

6. Zapuøœanje stojiøœa iz kakrønega koli razloga je do-

voljeno øele, ko je odtrobljen konec pogona.

7. Nikoli ne streljajte na nizko leteœo divjad oziroma v

nobenem primeru niæje pod kotom 45 °.

8. Nevarnost odboja vedno upoøtevajte pri kamniti pod-

lagi, zamrznjenih tleh ali pri strelu na vodi.

9. Nikoli ne streljajte v smeri gonjaœev.

10. Gonjaœi naj bodo obleœeni v barvno varnostnih jo-

piœih.

11. Gonjaœi naj bi bili stari najmanj 14 let, nikoli manj!

12. Zaradi pogostega napaœnega ravnanja na skupnih

lovih je treba na nekaj øe posebno opozoriti: posa-

mezniki ne spoøtujejo lovsko praviœne oddaljenosti

in na divjad streljajo tudi s prevelike oddaljenosti.

Najveœja oddaljenost za strel s øibrami je do 35

metrov. Strel na veœjo oddaljenost je nelovski, saj

øibre zaradi zaraøœenosti ali izgube moœi ne zago-

tavljajo lovsko praviœnega strela. Øibre naj bodo v

mejah od 2,5 mm do najveœ 4 mm, kar je dovolj za

praviœen strel na vso malo divjad.

Lovski tovariøAnton Kirbiø -Tonœek je 28. 5.2005 praznovalsvoj 75. rojstnidan, obenem patudi okroglih 50let œlanstva v LDStarøe, œeprav jev lovsko bratov-

øœino stopil æe leta 1949.Anton se je rodil na kmetiji leta

1930 v Prepoljah na Dravskem poljuin kaj hitro mu je bila v æivljenjepoloæena ljubezen do narave in pro-stoæiveœih æivali. Oœe je bil lovec,zato je spoznaval tudi izkuønje lov-cev.

Po prihodu iz izgnanstva je obis-koval gimnazijo v Ptuju, nakar se jeleta 1948 vpisal na Dræavno gozdar-sko øolo v Mariboru, kjer je tudiopravil izpit za lovca. Po konœanemteoretiœnem øolanju je nadaljeval zgozdarsko prakso v Koœevju in Kam-niøki Bistrici. Nato je bil po sluæbenidolænosti premeøœen na gozdno upra-vo Luœe v Zg. Savinjski dolini insluæboval na obmoœju Raduhe. Tamje na planinah Javorje, Loka in Artaprviœ videl ruøevca in velikega divje-ga petelina, kar je lepo opisal v gla-silu Lovec, kjer je objavil øe nekajodmevnih œlankov.

Ko je priøel od vojakov, se je za-poslil na gozdni upravi Gornji Gradna Menini planini. Tudi tam je tesnosodeloval z lovci LD Gornji Grad, patudi z lovci GL Kozorog – Kamnik.Poleg sluæbe je kot pomoæni lovskiœuvaj sodeloval pri lovcu Lazniku naMenini planini. Leta 1954 se je za-poslil v domaœem kraju, na Okrajniupravi za gozdarstvo v Ptuju, pozne-je pa na Gozdarski poslovni zvezi vMariboru. Takrat je postal tudi œlannaøe LD. Veœ let je kot gozdar sluæ-boval v Halozah in na Dravskem po-lju. V domaœem kraju si je ustvarildruæino in poleg sluæbe nadaljeval søolanjem, da si je pridobil ustreznoviøjo izobrazbo ter se zaposlil na viø-jem in odgovornejøem delovnemmestu.

Tonœek je bil priœa tudi hudim œa-som 2. svetovne vojne, saj so okupa-torji njegovo 9-œlansko druæino zara-di slovenske zavednosti junija 1941pregnali v Srbijo. Tako je ostal zapi-san spominom, ki jih øe vedno ohra-nja kot predsednik KO ZB NOV inkot aktivni udeleæenec NOB. V Ma-riboru, Starøah in okolici je bil Kir-biø viden druæbenopolitiœen delavecin funkcionar, saj je opravljal mnogepomembne funkcije.

Tako kot je bil znan kot doberaktivist v krajevni samoupravi in ta-kratnih druæbenopolitiœnih organi-zacijah ter drugih druøtvih, je kmalupo vœlanitvi LD na Dravskem poljuopravljal vrsto pomembnih funkcij.Blagajnik je bil od l. 1964 do 1972,tajnik od l. 1975 do 1979 in od l. 1988do 1992, predsednik skupøœine LD vœasu od 1973 do 1975, œlan KO Slo-venjegoriøkega LGO od l. 1988 do19992, predsednik sveta Dravsko-poljskega LGB od l. 1990 do 1994.Opravljal je tudi naloge œlana NOLD Starøe, øe vedno pa aktivnoopravlja naloge v raznih komisijah.Posebno je treba omeniti, da se kljubstarosti udeleæuje vseh delovnih indrugih akcij lovske druæine, da ob-œasno lovsko organizacijo predstavinajmlajøim. Øe vedno aktivno sode-luje tudi pri zimskem dopolnilnemkrmljenju male divjadi. Da je øevedno dober strelec, je dokazal leta2004 ob rednem preizkusu puøk

risanic in prejel pokal za najboljøirezultat med lovci in lovci veterani.Ob 50-letnici LD Starøe je bil œlanuredniøkega odbora in avtor preteæ-nega dela besedil za izdajo druæinskekronike.

Za prispevek in zasluge v lovstvuje Kirbiø prejel znak LZS za lovskezasluge in red III. stopnje, lovskoplaketo LZ Maribor, LD pa ga jeletos predlagala tudi za red II. stop-nje.

Veliko lovskih prijateljev je Tonœ-ku ob jubileju v lovskem domu stis-nilo roko in mu zaæelelo øe velikozdravja in dober pogled.

LD Starøe – M. M.

Ivan Berger, dipl.inæ. rudarstva, œlanLD Trbovlje, je20. 4. 2005, praz-noval svojo 70-letnico æivljenja.V vrste zelenebratovøœine je bilsprejet leta 1959.Æe v øtudentskih

letih se je povezal s œlani zelene bra-tovøœine v sorodstvu in hodil z njimina opazovanje divjadi. Kot velik lov-ski privræenec in poznavalec lovskeetike je po opravljenem izpitu inodsluæenju vojaøkega roka leta 1966postal œlan UO LD Trbovlje in toostal vse do leta 1989. V letih 1976do 77 je bil tajnik. Lovovodja je bil vrazmakih skupaj 10 let vse do danes.Poleg tega je bil tudi pomoœnik lovo-vodje. Predsednik NO LD je bil odleta 1999 do zdaj. Æe dolgo je tudinepogreøljiv œlan komisije za lov ingojitev divjadi.

Njegova najzasluænejøa dela zaLD Trbovlje je opravil zunaj funkcijv UO. Kot dolgoletni direktor Rudni-kov v Zasavju in predsednik ter œlanraznih obœasnih komisij pri gradnjikoœe, nabavi divjadi, pri delu v obo-rah in drugih lovskih objektov je znalLD vedno prisluhniti; øe posebno vœasu gradnje lovske koœe, vodovodain rezervoarjev za vodo ter pri pre-urejanju koœe. Vsa leta je skrbel, dasmo dobili ustrezen gradbeni mate-rial za obore za fazane in muflone, kismo jih gradili na rudniøkem zem-ljiøœu. Trudil se je tudi, da smo prido-bili odøkodnino za ekoloøko opusto-øenje loviøœa s strani Termoelektrar-ne Trbovlje ter Rudnika Trbovlje.Ivœe je Redno sodeloval tudi pri pri-pravi veœine lovskih pravilnikov,poslovnikov in drugih internih aktov.Pri lovskogospodarskem naœrtu inpri bonitiranju loviøœa LD Trbovljeter pri pripravi lovskogojitvenih ob-moœij je bilo njegovo sodelovanjenepogreøljivo. Poleg naøtetega je tudivedno opravil vsa obvezna fiziœnadela v loviøœu LD Trbovlje. Obœasnoje sodeloval v okviru komisij ZLDZasavje. Posebno je bil aktiven kotpredsednik odbora za pripravo pro-slave ob 40-letnici ZLD Zasavje.

Tudi v lovski kinologiji je bil vsaleta zelo aktiven. Od vstopa v œlan-stvo pa do danes je vodil odliœne lov-ske pse. Prvih 21 let je gojil istrskegoniœe, zadnja leta pa ima lovsketerierje. Kot uspeønega gojitelja invodnika lovskih psov ga je LKD Za-savje odlikovalo s srebrnim in zlatimznakom za kinoloøke zasluge. Karnekaj let je bil uspeøen œlan strelskeekipe v naøi druæini na razliœnihstrelskih tekmovanjih. Osvojil je tudizlati strelski znak.

Za izjemne zasluge v lovstvu jeLZS Bergerja odlikovala z znakom zazasluge in redom III., II. in I. stopnje.

Ob tvojem æivljenjskem jubilejuse ti, dragi Ivœe, vsi œlani LD Trbov-lje zahvaljujemo za poærtvovalnodelo v lovstvu in ti æelimo øe mnogolet zdravja in uspeønega delovanja vzeleni bratovøœini ter mnogo intim-nih lovskih doæivetij v domaœih goz-dovih.

LD Trbovlje – E. B.

Zmeraj manj jetistih, ki so pre-æiveli 2 cesarja, 3kralje, pleskarja,marøala in zdravipreæivljajo jesensvojega æivljenjav svobodni in de-mokratiœni Slo-veniji. Naø lovski

tovariø Anton Mohoriœ rad pove:»Øtirje dræavni sistemi so propadli insem jih »pokopal«, petega ne bomveœ. Pa tudi v lovstvu ni veœ tako, kotje bilo nekoœ. V naøih revirjih nisamo manj dolgouhcev in æivo pisa-nih fazanov z belimi ovratniki, tudidruæenje in petje ni veœ takøno, kot jebilo nekoœ, ko smo na lov in z lovahodili peø.«

Anton je 30. 5. 2005 dopolnil 90let æivljenja. Rodil se je leta 1915 obvznoæju zelenega Pohorja v Breznempri Vitanju. Æe kot petmeseœni otrokje ostal brez mame. Oœe ga je dal v»rejo« in otroøka leta je preæivljal kotpastirœek. Po odsluæenju vojaøkegaroka je postal gozdni delavec. Leta1940 se je poroœil in si zaœel ustvarja-ti druæino. Pa so ga poklicali branitdomovino. Ker je bila obramba slaboorganizirana, so ga Nemci ujeli inodpeljali na sever Nemœije v ujet-niøtvo. Po dvajsetih mesecih se jevrnil. Ni bil dolgo doma. Tako kotøtevilne Øtajerce so ga prisilno mobi-lizirali in poslali na zahodno fronto.Tam se je predal Angleæem in kmaluje bil kot prostovoljec v vrstah petePrekomorske brigade. Pri Gospiœuga je zadela »dum - dumka«. Kot in-valid se je julija 1945 vrnil v Josipdolpri Ribnici na Pohorju, kjer ga je œa-kala æena. Kmalu nato ga je invalid-ski odsek poslal na kmetijsko pose-stvo v Øentilj v Slovenskih goricah.Tam, ob severni meji, mu je leta1950 agrarna komisija dodelila man-jøe posestvo, ki ga je poleg sluæbe zæeno skrbno obdeloval. Pred dvain-øtiridesetimi leti se je kot gozdarupokojil.

Dolgo mu ni bilo dano, da bi po-stal œlan zelene bratovøœine. Øele leta1956, leto potem, ko je LD Øentiljpostala ponovno samostojna, se muje uresniœila dolgoletna æelja. Postalje pripravnik in leto pozneje je opra-vil lovski izpit (leta 1957). Druæinamu je zaupala revir ob dræavni meji,za katerega je dolga leta vzorno skr-bel. Najprej je bil pomoæni lovski œu-vaj, v letih 1964–74 pa je uspeønoopravljal odgovorno nalogo poobla-øœenega lovskega œuvaja. Veœ man-datov je bil tudi œlan NO LD. Nje-gova ljubezen so bili lovski psi teri-erji, s katerimi je rad jamaril. Kotdobremu poznavalcu loviøœa in sr-njadi mu je LD zaupala tudi vodenjelovskih gostov. Rad je sicer pomerilna dolgouhca, øe raje pa je pozimizalagal krmiøœe in tako pomagalpreæiveti divjadi, ki v debeli sneæniodeji ni mogla po naravni poti dohrane. Naø Anton je bil rad tudi vveseli lovski druæbi, v kateri je s so-lovci zapel in povedal kakøno lovskodogodivøœino.

Za dolgoletno œlanstvo in oprav-ljeno delo v dobro loviøœa in divjadi

ga je LD imenovala za œastnega œla-na, LZS pa odlikovala z znakom zalovske zasluge in redom III. stopnje.Œlani LD, njegovi lovski tovariøismo mu ob 90-letnici krepko stisniliroko in mu zaæeleli, da bi bil tudi vprihodnje œil, zdrav in preøerno na-smejan ter da bi øe rad prihajal mednas in v lovske revirje ob naøi sever-ni meji.

LD Øentilj v Slovenskih goricah – Z. L.

Malo grœ pozna-mo, ki bi takokljubovale neus-miljenemu zobuœasa, kakor sestarosti upira œast-ni œlan LD ToøkoŒelo Lado Po-har. Letos, 9. 7.,je praznoval 85-

letnico rojstva, en mesec pred tem paje øe uplenil srnjaka; gotovo ne zad-njega.

Lado se je rodil leta 1920 oœetuFrancu in materi Dragici. V rojstnihRadeœah se je z lovstvom seznanil æe v najbolj zgodnji mladosti, saj sobili lovci skoraj vsi moøki sorodniki:oœe, dva brata, bratranca, pa øe stric.Slednji je bil zapriseæeni lovski œuvajpri radeøkem zakupniku zdravnikudr. Matku. Prav z njima – stricem indr. Matkom – je najpogosteje hodilna lov. Æe kot kratkohlaœnik je bilgonjaœ na skupnih lovih. Stric je bilnadebudnemu neœaku odprta knjiga;na vsako vpraøanje je vedel odgovo-riti, zato ni œudno, da je prav on od-loœilno vplival na mladeniœa, da se jeæe tedaj zapisal lovstvu. Deœek in po-zneje mladeniœ se je dobro zapisaltudi pri dr. Matku, saj mu je ta poda-ril prvo MK puøko.

Leta 1946 se je vœlanil v LD Ra-deœe. Lovski izpit je opravil v Tr-bovljah na ZLD Zasavje. Leta 1981pa je prestopil iz LD Radeœe v LDToøko Œelo. V letih 1983 in 1984 jebil stareøina naøe druæine, leta 1985predsednik DR, v letih od 1987 do1989 referent za lovni turizem, vletih 1996 in 1997 referent za kinolo-gijo. Leta 1999 smo ga œlani LDToøko Œelo razglasili za naøega œast-nega œlana. Lado je bil aktiven tudina viøjih ravneh lovske organizacije.Na ZLD Ljubljana je opravljal na-slednje funkcije: v letih od 1985 do1993 je bil œlan Uprave gojitvenegaloviøœa Ljubljansko polje – Roænik, vletih od 1986 do 1994 je bil œlan IOte ZLD, od leta 1986 do 1990 pa jebil predsednik komisije za izobraæe-vanje. Na ravni LZS je bil od leta1993 do 1997 predsednik NO.

Lado je prejemnik zlatega znakaza kinoloøke zasluge in znaka LZS zalovske zasluge. Za aktivno in po-ærtvovalno delo v lovski organizacijije od LZS prejel tudi reda III. in II.stopnje.

Lovski tovariø Lado Pohar se kljubvisoki starosti øe vedno udeleæujepoljskih lovov. Gozdne love veœino-ma izpuøœa, saj mu griœevja naøegaloviøœa – kot pravi – æe kar preveœjemljejo sapo. Redno spremlja strel-ska tekmovanja in na naøih druæin-skih tekmah tudi vsakokrat tekmuje.Œeprav je oproøœen vseh delovnihakcij, se jih pogosto vseeno udeleæi.Ponudi øilce krepkega in nam povekakøno vzpodbudno besedo ali øalji-vo dogodivøœino.

Osnovno øolo je obiskoval v Ra-deœah, gimnazijo pa najprej v Celju,kjer je bil soøolec pesnika Karla De-stovnika Kajuha. V domaœih Rade-


JUBILANTI

œah je deloval v druøtvu Sokol, ki jebilo izrazito napredno usmerjeno.Mladinski odbor – naraøœajnike – jevodil prav Lado Pohar. Zaradi poli-tiœnega delovanja je bil izkljuœen,zato se je vpisal na beæigrajsko gim-nazijo v Ljubljani. Decembra 1941 jebil (s celotnim razredom vred) iz-kljuœen tudi s te øole. Leta 1942 so gaItalijani aretirali in ga poslali v Go-nars. Poskusil je øe taboriøœe Monigo(prav tako v Italiji). Po italijanskikapitulaciji se je prikljuœil partiza-nom, kjer se je zaœelo njegovo po-klicno delovanje. Sodeloval je pri œa-sopisu Partizanski dnevnik, kjer jeaprila 1945 prevzel funkcijo glavne-ga urednika in z uredniøtvom prispelmaja v osvobojeni Trst. Spomladi1946 je v Ljubljani maturiral. Poleti1946 je odøel v Beograd v diplomat-sko øolo, ki jo je konœal leta 1948.Sprva je delal na Ministrstvu Jugo-slavije za zunanje zadeve in sodelo-val pri pripravljanju gradiva za mi-rovno konferenco v Parizu, nato pa vzunanjepolitiœni redakciji Tanjuga.V Ljubljani je medtem konœal øevisoko øolo za politiœne vede in novi-narstvo. Marca 1951 je bil preme-øœen v Koper in imenovan za uprav-nika (direktorja) tamkajønje (takrattrijeziœne) radijske postaje z imenomRadio svobodnega træaøkega ozem-lja, iz katerega se je razvil RadioKoper - Capodistria. Leta 1957 je bil

imenovan za prvega direktorja slo-venske televizije. Spet je oral ledino.Zatem je bil øtiri leta (1964 do 1968)dopisnik Jugoslovanske radiotelevi-zije pri OZN v New Yorku. Po vrnit-vi iz New Yorka je na RTV Ljubljanaustanovil Sluæbo za øtudij programater odziv gledalcev in jo povezal spodobnimi sluæbami v evropskihRTV ustanovah. Vodil jo je do upo-kojitve leta 1974. V omenjenemobdobju je bil tudi œlan Evropskeunije za radiodifuzijo in sodelavecpri prvem satelitskem programuEvrovizije. Do leta 2004 je bil œlanSveta RTV Slovenija.

Æe v gimnazijskem obdobju je ob-javljal svoje œlanke, s œimer je nada-ljeval med vojno in po njej. Njegovopoklicno podroœje je novinarstvo, kipa ga je povezoval s pisanjem in pre-vajanjem. Predvsem se posveœa pro-uœevanju zgodovinskih dokumentovin priœevanj o sodelovanju med parti-zani in zavezniki. Najbolj odmevnasta bila prevoda romanov Ognji vnoœi in Vranov let v svobodo.

Ladova je bila pobuda o postavitvirazstave Prispevek Slovenije v bojuzaveznikov proti nacifaøizmu ter oureditvi ‘slovenskih prostorov’ (Slo-venian rooms) v ameriøkem letal-skem muzeju, s œimer je pripomogelpri priznanju samostojnosti Slove-nije s strani ZDA.

LD Toøko Œelo – M. K.

Kuna zlatica je bila res »zlata«

Takoj po 2. svetovni vojni æiv-ljenje ni bilo lahko; pred-

vsem v krajih, ki so bili zelooddaljeni od kulturnih centrov,kot je bilo tudi Vojsko nad Idrijo.Joæe Oblak, ki zdaj æivi v Cerk-nem, mi je zaupal, naj opiøemnjegov lovski dogodek, kako je steæavami in napori za prodan ko-æuh uplenjene kune zlatice dobil4000 din veœ, kot je bila tedajdelavœeva plaœa. To se je dogaja-lo leta 1963 in Joæe pripoveduje:

»Nacionalizirana kmetija priTrohu na Vojskem je bila mojaœustvena domaœija, kjer sem sta-noval in delal. V takratnih mla-dih letih sem bil vesel, da sem bilzaposlen pri Kmetijski zadrugiVojsko - Idrija kot upravitelj hle-va, »øtale«, kjer sem opravljalvsa mogoœa in nemogoœa kmeœ-ka dela; lahko reœem, da sem bil»deklica za vse«.

Na Vojskem je pozimi skorajvsak dan sneæilo. Æe pred enimletom sem veœkrat po sledeh vsnegu opazil, da se po okolicigiblje kuna zlatica. Tudi drugoleto sem se sooœil s kunjimi sle-dovi. Smer poti opaæene kune jevodila v obeh letih v isto smer:Vojsko - Œekovnik - Kanomlja.Starejøi lovci so mi venomer od-svetovali: »Ne hodi tako daleœ zanjo, ker je ne boø nikoli uplenil.«Pa øe nekaj so mi pristavili: »Aliøe ne poznaø starega lovskegapregovora, da kuna v eni noœiobhodi sedem komun (najmanjpa tri)?«

Æe od prvega dne moje lovskekariere sem imel lovskega psa.Pri lovu na kune je bila nepo-greøljiva psiœka lovska terierkaLinda. Vedno sem jo vodil s se-boj, œe sem bil na lovu ali ne. Vtistih œasih si se na Vojskem vvsakem trenutku lahko sreœal zmedvedom in lovski terier ni bilnikoli odveœ, øe posebno, œe sibil na lovu s puøko. Nisem po-sluøal lovskih prijateljev, ampaksem trmasto sklenil, da bom kunozlatico uplenil s presledovanjempo njenem sneænem sledu vspremstvu psiœke Linde. Povemnaj øe, da nikoli nisem imel no-benega veselja za lov s pastmi alikaj podobnega, kajti v vseh let-nih œasih sem doæivel in videl ne-verjetne æalostne primere, pove-zane s takratnim mnoæiœnim po-stavljanjem pasti in zank v lovi-øœu.

A vrnimo se na lov na dolo-œeno kuno zlatico. Omenjeni lovje potekal tri dni, podnevi in po-noœi. Nahrbtnik sem imel sicer

kot lovec zmeraj s seboj. V njemje bila skorja kruha in razni lov-ski pripomoœki. Prvi dan semkuno zasledil v bliæini kmetijeTroha na Vojskem in jo v nanovo zapadlem snegu z Lindosledil po terenu Vodonos - Œe-kovnik, nato œez potok Nikova vSrednjo Kanomljo. Drugi dansem se od doma vrnil na sledprejønjega dne, kjer sem konœal ssledenjem. Videl sem, da se jekuna dobesedno vraœala skorajpo istem sledu do kmetije Ko-œovøe v Œekovniku in øla œezcesto proti Miklajcu. Spet se jestemnilo, zato sva morala zLindo spet v temi domov. Øesreœa, da sva lahko hodila po za-sneæeni, nespluæeni cesti in ne podrugem terenu. Tretji dan sem æeob zori odøel od doma in s terier-ko sva kuno izsledila v Koœev-øku, kjer nama je prejønji dantema prekinila sledenje. To jepotekalo naprej œez potok Ni-kova prek Miljuøka mimo sred-nje Kanomlje, kmetije pri Rejcu.Nikoli ne bom pozabil, kako go-stoljubno me je gospodar Rejœe-ve kmetije Anæe Erjavec postre-gel s pijaœo in jedaœo; s pravokmeœko hrano. Ko sva se oba spsiœko okrepœala, sva nadaljeva-la kunji sled. Glej ga, zlodja: podobrem kilometru hoje je Lindanaletela na sveæ sled kune in zatozalajala (dala mi je avizo) kakih200 m od ceste. Spet se je v deæe-lo plazil mrak in æe sem mislil,da tudi tisti dan ne bo niœ. Ob


JUBILANTI

V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

85-letnicoZdravko Baøin, LD GrgarJanko Ercigoj, LD Timav, VremeAndrej Eræen, LD ÆeleznikiRado Furlan, LD LijakMirko Hanæekoviœ, LD KriæevciFranc Kavøak, LD Velunja, ØoøtanjAnton Kragl, LD SevnicaKarol Piøek, LD Horjul

80-letnicoMirko Hirci, LD PreboldAndrej Hosner, LD SoœaLeopold Kobilica, LD Bojansko, ØtoreFranc Kovaœ, LD Iga vasStanko Mikulin, LD SabotinNevo Pahor, LD Ig pri LjubljaniAndrej Rauh, LD VurmatMirko Rijavec, LD LijakDuøan Samec, LD PonikvaArtur Savtiœ, LD MarezigeVanko Siter, LD Æalec

75-letnicoFranc Cerkovnik, LD DovjeIvan Œurin, LD KogStanko Dugonik, LD Boœ na KozjakuJanko Egart, LD ÆeleznikiMartin Groznik, LD VipavaIvan Jereb, LD Dole nad IdrijoAlbin Kastelic, LD DobrepoljePolde Kordeæ, LD Zeleni VrhAndrej Koren, LD DreænicaJanez Koroøec, LD MarkovciStane Miøka, LD Tabor, ErzeljIvan Molan, LD Videm ob SaviAlojz Orel, LD Vrhe, VrabœeAlojz Pavøe, LD Jamnica

Franc Peternel, LD MedvodeMartin Sepaher, LD Smuk, SemiœLeopold Økoberne, LD SenovoBoæo Zorman, LD KobaridStane Æura, LD Artiœe

70-letnicoStanislav Avbelj, LD MlinøeLeopold Bizjak, LD SenoæeœeFranc Dekleva, LD PremJanez Dolenc, LD Økofja LokaStane Dovgan, LD BrezovicaFranc Fekonja, LD BenediktAlojz Gaøperøiœ, LD VinicaJanez Golob, LD PadeæAndrej Gradiønik, LD Radlje ob DraviAnton Hotko, LD GlobokoAndrej Kacin, LD JelenkMaks Klemenc, LD PrestranekIvo Kodriœ, LD ØkoljFranc Lesjak, LD Boœ, PodplatMiloø Medved, LD KrøkoMartin Miklavæina, LD ØkaleBogomir Mlakar, LD RuøeØtefan Moœnek, LD PetiøovciDuøan Moœnik, LD Struge na DolenjskemIvan Mulec, LD PobreæjeSlavko Obersne, LD Slovenska BistricaCvetko Pavlin, LD LijakVladimir Rakar, LD Istra, GraœiøœeMartin Repolusk, LD RuøeAndrej Tolar, LD ÆeleznikiFerdinand Umek, LD KozjeIvan Vinkoviœ, LD StrunjanLjubo Zaplotnik, LD Joøt, Kranj

Vsem jubilantom iskreneœestitke!

* Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni-ki LD na œlanskih seznamih!

lajeæu psiœke sem se ji pribliæalin se povzpel na nekoliko obra-øœen kamnit greben ter z zanima-njem opazoval, kaj dela psiœka.Nenadoma je kuna øvignila posmrekovi suøici na nasprotnostran debla. Ko je priøla do vrha,me je opazila in takoj odskoœilaprek na tleh lajajoœe Linde. Topa je bilo za kuno usodno …

Tako je po treh dneh lova kunale padla v bliæino psiœke. Zadetaje bila z edinim samim strelom vtridnevnem lovu. Linda, ki jebila tudi odliœen krvosledec, mije kuno veselo prinesla.

Povedati moram, da so bile v60-ih letih kune zelo redke, pred-vsem pa zlatice! Ustrojiti sem jodal prijatelju lovcu in kmetuJoæetu Hvali, Jelejnkarju, ki je todelo izvrstno opravil. Ko je bilkoæuh kune zlatice pripravljen zaprodajo, sem prosil æeno, da ga jeodnesla prodat, 12 km peø, vIdrijo v Koteks pri Zagodu, kjerso tedaj odkupovali vse mogoœekoæe. Trgovec si je koæuh ogle-dal in ji rekel, da je zlatiœin ko-æuh II. kakovosti. Æena je rekla,

da ji je moæ rekel, da je to zago-tovo I. kakovost, v nasprotnemprimeru pa ga mora prinesti do-mov. Omehœal se je le za 3/4cene z izgovorom, œeø da je kunaæivela v skalnatih predelih in daima zato delno odrgnjen koæuh …

Æena je zahtevala koæuh, da bi gares odnesla domov. Toda trgoveckoæuha ni hotel vrniti, zato ji gaje le plaœal v vrednosti I. kako-vosti, kar je takrat bilo 16.000dinarjev (za primerjavo: meseœ-na plaœa delavca je bila takrat


LOVSKI OPRTNIK

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Krekovt ali leønikar (Nucifraga caryocatactes) je ptica œokate postave, malo manjøa od øoje. Je prebivalka severnih in alpskih gozdov. VSloveniji æivi tudi na visokih planotah ali v viøjih gozdnatih predelih. Njen videz je vranji, je œrno rjave barve, z znaœilnimi belimi pegami potelesu. Peruti in rep so œrni, podrepje je belo. Njen let je podoben øojinemu, pa tudi njeno oglaøanje, le da je manj ostro. Gnezdi od juæneSkandinavije vzhodno prek Rusije. Vrsta æivi na obmoœju Alp in proti severu v gozdovih Nemœije in Belgije, vzhodno pa do Karpatov inBalkana. V Sloveniji je dokaj pogosta celoletna vrsta. Hrani se s semeni, jagodiœjem in leøniki. Pri nas ji pravijo tudi planinska øoja.

Foto

: O. N

aglo

st

Joæe mi je s to fotografijo pokazal, da mu je terierka Linda takokakor kuno prinesla (privlekla) vsakega ustreljenega zajca, nato pabudno pazila, kaj bo s prinesenim poœel lastnik. Fotografija je iz ti-stih œasov in iz loviøœa na Vojskem.

Upam si trditi, da so lovci, neglede na zakonsko lovno dobo,kune lovili le pozimi, saj so zabogat zimski koæuh tudi velikoveœ dobili.

Po pripovedovanju JoæetaOblaka – zapisal Anton Raspet.

Mlade je trebapripraviti nadolgo letenje …

Œeprav je v zadnjem œasu, vprimerjavi z deæevnim avgu-

stom, septembra sonce spet moœ-no pripekalo tudi nad pomurskoravnico, je bilo veœ kot jasno, dase bliæa tudi jesen. To so øe pose-bej naznanjale »dolgonoge indolgokljune« bele øtorklje, ki si-

12.000 din). Potem je kupec obe-sil koæuh na vrata, kjer mu jesluæil kot vzorec za I. kakovostnirazred tovrstne koæuhovine. Vsilovci, ki so prinaøali prodajat ku-nje koæuhe, so zahtevali plaœiloprve kakovosti. Kupec pa jim jevedno pokazal moj koæuh kunezlatice na vratih in dejal: »Koboø prinesel koæuh take kakovo-sti, ti bom zanj izplaœal po ceniza prvo kakovost.«

Joæe Oblak je øe aktiven lovecin kinolog, æe 45 let, pa pravi, datake kune ni nikoli veœ uplenil. Vslovenskih loviøœih je dandanesøtevilœnost kun verjetno na vr-huncu. Zakaj? Za kuno je zdajlovna doba od 1. 11. do 28. 2.Vœasih pa je bila kuna lovna vseleto. Uvrøœali so jo med malezveri, plenilce, in lovci so dobi-vali denarne ali lovske nagradeza vsako uplenjeno kuno. Dej-stvo pa je, da je bil lov na vsekoæuharje, predvsem na lisice inkune, izredno aktiven, saj so sezimski koæuhi odliœno prodajali.

cer prihajajo z juga, a jih pri nasle lahko øtejemo kot »avtohtone«ptice. Pomurje spada med osred-nja obmoœja domovanja øtorkelj;mogoœe je bilo videti veœje jateøtorkelj, ki so se zbirale in »vadi-le« jadranje, preden so se podalena dolgo pot. Posebno je bilonamreœ treba pripraviti letoønjemladiœe, ki øe niso imeli izkuøenjz letenjem na dolgo »potovanje«proti Afriki. Tako so mladiœi podbudnim oœesom mater in oœetovøe sami vadili letenje na travni-kih in si tako nabirali moœi terkrepili letalne miøice za dolgopotovanje.

Sicer pa se v Sloveniji v zad-njih letih øtevilo belih øtorkelj nezmanjøuje, kajti rezultati nedav-nega popisa bele øtorklje v Slo-veniji so pokazali, da pri nas tehpriljubljenih ptic ni manj kot prej-ønja leta. Vendar pa k temu boljkot dobro razmnoæevanje doma-œih parov pripomore priseljeva-nje iz drugih populacij. Polegtega raziskava kaæe, da se øiri

tudi njihovo naselitveno obmoœ-je v Sloveniji, in sicer proti juguin zahodu, kot ugotavljajo vDruøtvu za opazovanje in pro-uœevanje ptic Slovenije. Tokrat-ni popis bele øtorklje v Slovenijije sicer sodil v okvir æe 6. med-narodnega popisa te ptice, ki le-tos in prihodnje leto poteka povsem obmoœju njene razøirjeno-sti. Akcija poteka vsakih desetlet, idejo zanjo pa je dal in josprva koordiniral nemøki razi-skovalec bele øtorklje ErnstSchuez. Pri mednarodnem popi-su je Slovenija doslej sodelovalale enkrat, in sicer leta 1984 prekZavoda za varstvo naravne inkulturne dediøœine. V DOOPS soleta 1999 zaœeli vsakoletnospremljavo (monitoring) beleøtorklje, letos pa so se pridruæilitudi 6. mednarodnemu popisu, ki

ga koordinirata BirdLife Nem-œija in krovna mednarodna orga-nizacija BirdLife International.

Slovenski popis, ki ga je us-klajevalo DOOPS, njegovo iz-vedbo pa sta omogoœila naøeokoljsko ministrstvo in druæbaMobitel, je bil opravljen v zaœet-ku lanskega julija. Izvajalci po-pisa so popisali veœ kot 400gnezd (natanko 407 znanihgnezd) po vsej Sloveniji, pri œe-mer so øtorklje zasedale 227gnezd. Slovenska populacija beleøtorklje je osredotoœena v seve-rovzhodni Sloveniji. Najveœ pa-rov gnezdi na Murski in Dravskiravni, v Slovenskih goricah in naGoriœkem. Najviøji gnezditveniuspeh pri øtorkljah so zabeleæilina Krøki ravni in v Beli krajini,najmanjøega pa na Dravski inMurski ravni. To dokazuje, kakopomembni so zanje ekstenzivnitravniki, poudarjajo v Druøtvu zaopazovanje ptic in dodajajo, daprizadevanja za njihovo ohrani-tev lahko pripomorejo tudi kohranjanju drugih travniøkih vrstptic. Intenzivno kmetijstvo, øepojasnjujejo v druøtvu, je zeloprizadelo øtevilne evropske po-pulacije bele øtorklje: na Nizo-zemskem, Danskem, Øvedskemin v Øvici. Zaradi intenzivnegakmetovanja so namreœ izginiliekstenzivni travniki, polni æu-æelk, plazilcev in malih sesalcev,ki so osnovna hrana beli øtorklji.Zato v omenjenih dræavah dan-danes bele øtorklje umetno vzre-jajo in ponovno naseljujejo.

Æalostna je tudi sploøna ugoto-vitev, da veliko øtorkelj, pred-vsem mladih, pogine zaradi ne-izkuøenj, ko se zaletijo v æicedaljnovodov. Kljub temu pa je vSloveniji zabeleæeno poveœanoøtevilo gnezdeœih parov, kar jepo mnenju strokovnjakov pred-vsem posledica priseljevanja øtor-kelj od drugod, kjer so njihoveæivljenjske razmere øe bistvenoslabøe kot v naøi dræavi. In lepobi bilo, pravijo nekateri, œe bi vSlovenijo »prinesle« tudi veœotrok, kajti ob trenutni zaskrblju-joœi nataliteti v naøi dræavi selahko zgodi, da bomo v nekajstoletjih izumrli tudi mi …

Oste Bakal

Medved – vsepovsod en sam medved

O medvedih se zadnje œaseveliko piøe; razliœne zgodbe

v njihovo dobro in slabo. Neka-teri jih branijo, drugi bi jih æe

vœeraj vse poslali ne vem kam(na oni svet). Dejstvo pa je, da jete vrste velike zveri pri nas naNotranjskem œedalje veœ oziro-ma dosti preveœ. Kam naj se øiri-jo po naravnih koridorjih? Mor-da na Koœevsko, ko jih imajotamkaj prav tako (kot mi) æedoma na pragu lastnih hiø? Jih lene moremo sprejeti za naøe hiøneljubljenœke!

Zadnje øtetje medvedov, ki jepotekalo avgusta, je samo za ob-moœje Meniøije pokazalo, kakozelo se je ta velika zver razmno-æila; naøteli so kar 23 medvedov.V pogovoru v druæbi in za marsi-katerega nepoznavalca razmernaj bi bili vsi, ki so øteli medve-de, »pod vplivom kapljice, da sodvojno videli …« Temu pa de-jansko ni tako. Zato bom opisalsamo en primer, ki zgovorno pri-œa o øtevilœnosti medvedov v na-øih krajih.

Sredi letoønjega septembra svase z lovskim prijateljem Slav-kom dogovorila, da bova konectedna preæivela na lovu v naøemloviøœu LD Begunje. Z njim se jepripeljala tudi njegova boljøa po-lovica Hermina, ki je rada v lov-ski druæbi. Dobili smo se primeni doma. Ker sva naœrtovala,da se bova odpravila kar takoj nalov, sva to tudi storila. Ker smose seøli v popoldanskih urah, svasvoj prvi lov namenila sedenjuna preæi, œe bova morda uplenilakakønega divjega praøiœa, saj sonam letos na poljih in travnikihnaredili kar veliko økodo. Na pre-æo, ki je oddaljena okrog 350 mod vasi, sva prispela po 19. uri,se udobno namestila in prepusti-la opoju narave. Vendar ne zadolgo. Kmalu naju je obiskalaspoøtovana medvedka s tremimladiœi. Ne bom opisoval zgod-be. Medvedko sva hotela na blagnaœin spoditi izpod preæe, kar panama ni uspelo. Øe veœ, z drugestrani se nama je pribliæala øedruga medvedka. Malo manjøa jebila od prve, prav tako je vodilatri mladiœe. Od prve se je ustavi-la le slabih dvajset metrov. Torej8 medvedov naenkrat na enemkupu pod nama. Slavko, ki je do-slej videl medveda samo enkrat væivljenju, ni mogel verjeti svojimoœem. Œudno je gledal, ko semmu povedal, da za nas, domaœi-ne, to ni niœ nenavadnega; skorajsmo jih navajeni, kot so Ljub-ljanœani navajeni golobov, a semi kosmatincev malo bolj boji-mo, saj so v doloœenih okoliøœi-nah lahko za nas usodno nevarni.

Zanimivo kaj, pa nisva popilaniti ene kaplje alkohola! Zato milahko vsakdo verjame, da nisvavidela dvojno. Sam sem bil pre-


LOVSKI OPRTNIK

Øtorklje se zbirajo in vadijo v letenju za selitev v juæne kraje.Fotografije so nastale v Podgradu pri Gornji Radgoni.

Foto

: O. B

akal

seneœen le toliko, ker medvedkinista bili sovraæni druga do dru-ge. Malo veœ pihanja je sicerbilo, a je bil kljub mojemu nego-dovanju in godrnjanju œeznjeprizor vseeno veliœasten. Ker seniso zmenili za naju, sva po GSMpoklicala øe neænejøi spol, œe siæelita videti toliko medvedovskupaj na enem kraju. Pripeljalista se v varnem zavetju avtomo-bila. Medvedi so ju lepo poœakaliin sprejeli z mrmranjem.

Vendar: kar je preveœ, je lepreveœ tudi za medvede. Zato stakosmati mami naposled svojemladiœe le odpeljali na varnejøe,v zavetje gozda.

Vendar to øe ni vse. Naslednjidan, 18. 9., je deæevalo, pa sva sezveœer prav zato spet odpravilaza nekaj œasa na preæo. Ni bilodolgo, ko sva æe spet dobila obiskspoøtovanega gospoda medveda,ki je bil zaradi svoje telesne ve-likosti spoøtovanja vreden. Œezœas naju je obiskala øe medvedkaz mladiœi, ki sva jo æe poznala.

Torej: v dobrih 24 urah je bilov okolici vasi Koæljek, ne veœ kot350 metrov od vasi, mogoœe vi-deti 9 razliœnih medvedov!

Zato se spraøujem – in vse, kitako vneto zagovarjajo sedanjestanje medvedov (kar ga tudisam) – da to poœnimo v mejahnormale, ne pa da se lasten otrokboji prestopiti prag hiøe, œe seprej ne prepriœa, da ga od kje negleda kosmatinec. Kaj ni dovoljpovozov, da bi odgovorni pri na-

œrtovanju in veœkratnem opozar-janju o preveliki øtevilœnostimedvedov na doloœenem krajupogledali resnici v obraz!? Ali jeres denar iz EU veœ vreden kotmirno igranje otrok na domaœihvrtovih!? Pri tem ne mislim samona odstrel; saj se jih lahko odloviin podari ljubljanski gospodi na-mesto golobov v mestu. Zato najvsi, ki so odgovorni za to naøoveliœastno zver, razmislijo inkonœno naredijo potreben korak,ki bo zagotavljal obstoj vrste patudi normalno æivljenje vsem, kiæivimo v skupnem prostoru znjim. Potrebna je neka normalnameja, ki bo sprejemljiva za vseuporabnike te krajine!

Pavel Nared

Vraœanje starih in prihod novihplenilcev

Lovsko in glede na rastlinstvoter æivalstvo sodi avstrijska

Koroøka med najbolj pestre inzanimive pokrajine alpskega lokain øirøega evropskega prostora.Seveda pa se glede na navzoœ-nost velikih zveri, kot sta med-ved in volk, ne more primerjati sSlovenijo, œeprav je njena sose-da. Temeljito iztrebljenje volka,medveda in risa na koroøkih tlehje posledica zgodovinskih ukre-pov in lovskih posegov, ko sta

vladala javno mnenje in strokov-no prepriœanje, da je te zveri tre-ba izkoreniniti do zadnje æivali.Lovski pogoni nanje so bili pra-va medijska senzacija in velikdruæabni dogodek. Svoje so ktemu pripomogli tudi arhaiœnistrahovi pred temi zvermi, pode-dovani in negovani iz roda v rodtudi kot priljubljeno vzgojno-disciplinsko sredstvo za krotenje(straøenje) neubogljivih otrok.Najboljøi primer za to so pripo-vedke, npr. o volku in sedmihkozliœkih ali pa o Rdeœi kapici.Posledice neutemeljene, a zatoniœ manj srhljive sporoœilnosti soøe vedno obœutne.

Zadnjega volka na Koroøkemso ustrelili leta 1939 na Dobraœu.Œasopisi so bili polni drama-tiœnih dogodkov in prigod, v ka-tere je zviti volk zapletel øtevilnelovce, ki jih je ljudski glas nare-dil za prave junake.

Ko so pred nekaj desetletji naKoroøkem lovili tako imenova-nega »karavanøkega medveda«,je bil to medijski spektakel prvevrste. Poroœila v œasopisih sobila na mah podobna poroœilom sfronte. Ljudem je ob branju dra-matiœnih reportaæ o lovu na silnozverino kar sapo jemalo. Lovec,ki je po veœdnevni hajki konœno»pihnil« medveda, se je dokonca æivih dni sonœil v slavi»medvedarja«.

Od tedaj je minilo æe nekaj letin marsikaj se je spremenilo tudiv odnosu do divjadi, do narave.

Dandanes bi bila takøna medij-ska hajka in lov na medveda,volka ali risa prej grajana, kajtidruæba je ekoloøko in naravovar-stveno æe preveœ obœutljiva inozaveøœena. Tudi lovci se ne poj-mujejo veœ kot sovraæniki zveriin zgolj kot streljaœi, ampak kotgojitelji in uresniœevalci trajnost-ne rabe narave in vseh njenihæivih bitij.

Medved je æe tu

Vraœanje starih zveri (volk,ris, medved, vidra), pravimo jimtudi plenilcev, in prodor novih(vidrijca ali mink, rakunasti pesali enok, øakal in rakun) sta zeloobœutljivo vpraøanje, ki ne za-deva le lovcev, ampak celotnodruæbo. Dokler medved, volk,rakun, ris ne delajo (prevelike)økode œloveku in njegovemuimetju, kar ovce in druga drobni-ca so, in ga ne ogroæajo v njego-vem obstoju, tako dolgo sta strp-nost in razumevanje ljudi velika.Pri tem ni pomembno, ali je ne-kdo osebno ogroæen ali ne, odlo-œilna je usmeritev javnega mne-nja.

Medved je æe v deæeli, volk paje oœitno tik pred zdajci, da se bovrnil na avstrijsko Koroøko.

Dvom in molk

V koroøkem œasopisju se jesredi maja letos pojavila »senza-cionalna« vest, da se je »stoletjapotem, ko so ga iztrebili«, volkspet vrnil na Koroøko oz. se po-


Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

javil v deæeli. Na meji med Ko-roøko, Øtajersko in Solnograøkoso namreœ naøli ostanke dvehkoøut, ki naj bi ju, neizpodbitnodokazano, pokonœal volk.

Pri Kärntner Jägerschaft, lov-ski zvezi avstrijske Koroøke, sose zavili v molk in izjavili, dauradno niœesar ne vedo o vrnitvivolka v deæelo. Sploh pa da jetreba takøne vesti jemati z zvrha-no mero zadræanosti, kajti zadnjeœase so se vrstili krvavi napadipodivjanih domaœih in lovskihpsov na drobnico in celo na kra-ve na paønikih. Tudi obe koøutibi lahko bili plen podivjanihpsov. Nekaj psov, ki so napraviliveliko økodo, so po izrecnem do-voljenju lovske zveze æe ustreli-li. Poleg tega pa, tako pri deæelnilovski zvezi, domaœi lovci øe ni-koli niso videli volka v naravi inga zato tudi ne bi znali zatrdnorazlikovati od psa ovœarja ali vol-ku podobnih pasjih kriæancev.

Slednjemu se pridruæuje tudimag. Bernhard Gutleb, koroøkistrokovnjak za medvede. Druga-œe kot deæelna lovska zveza jeprepriœan, da so volkovi æe vdeæeli, da pa lovska zveza tegane æeli »obeøati na veliki zvon«.Gutleb je prepriœan, da je æe predleti na Dobraœu fotografsko us-pel dokumentirati navzoœnostvolka. Jasno pa izkljuœuje moæ-nost, da bi volk, ki je zelo pre-vidna æival in se izogiba œlove-ku, napadal ljudi, na primer otro-ke ali turiste. Zato bog ne daj, dabi glede drobnice, ki so jo po-konœali psi, kdo »zagnal famo«,da so bili volkovi, œeprav so sto-rilci øli skozi œlovekove roke innjegovo vzgojo.

Øe do nedavnega je veljalomnenje, da na Koroøkem ni ra-kunov (Procyon lotor). A œasi sespreminjajo. Pred meseci je nam-reœ Koschuttnigg, vodja okrajne-ga velikovøkega oddelka deæelnelovske zveze, na Peci uplenilkapitalnega rakuna samca. Odkod je priøel, ni znano. Prav takosi dandanes nihœe veœ ne bo upaltrditi, da v deæeli ob Dravi niøakala (Canis aureus) ali celorakunastega psa ali enoka (Nyc-tereutes procyonoides).

Izpriœana in potrjena pa jenavzoœnost risa, in to predvsemv Karavankah. Lani ga je œlanSlovenskega prosvetnega druøt-va Borovlje videl na Vrøiœu, pla-nini nad Slovenjim Plajberkom,in o tem seznanil znanca, ki jelovec. Navzoœnost risa so pozne-je potrdili øe nekateri domaœini.

Oœitno je res samo øe vpraøa-nje œasa, ko se bo tudi Koroøkadokonœno uvrstila med evropske

pokrajine z bogato æivalsko, rast-linsko in lovsko ponudbo. Pritem pa pomembno vlogo igraprav Slovenija kot domovinamedveda in volka. To pomeni,da bo treba poglobiti in razøiritisodelovanje med lovskimi orga-nizacijami in strokovnimi sluæ-bami z obeh strani Karavank.

Franc Wakounig,KPL - Celovec

Puøkarstvo Skobirzdaj tudi v Mariboru

Po mnogih letih Partizanskocesto v samem centru Ma-

ribora, odkar se je od tam izselilamariborska obmoœna lovska zve-za, spet radi obiskujejo lovci. Zato je septembra poskrbel priznanin cenjeni koroøki puøkarski moj-ster Simon Skobir, œlan LDPodgorje, ko je odprl novo so-dobno lovsko prodajalno in puø-karsko delavnico. Veœ kot stolovcev s te strani meje, pa tudi zdruge se je udeleæilo slavnostne-ga odprtja, Øe posebno so bilinavduøeni nad sproøœenim kul-turnim programom, v katerem sosodelovali Pohorski rogisti inLovski oktet LD Podgorje, An-ton Zupanœiœ s Sv. Ane s frajto-narico ter mlada Koroøca Mar-tin in Barbara, sin in hœi koroø-kega lovca Gerija Jeharta, kista z igranjem na frajtonarico inbaritonom navduøila vse prisot-ne. S Koroøke so se mnogi Si-monovi prijatelji pripeljali v Ma-ribor kar s posebnim avtobusom.Najbolj øtevilni pa so bili øtajer-ski lovci. To je samo potrdilo, damnogi tamkajønji lovci – polegdveh puøkarskih delavnic in ne-kaj trgovin, ki prodajajo oroæje vMariboru – øe kako potrebujejonovo, dobro zaloæeno prodajalnoin aæurno servisno delavnico, kibosta privlaœni tudi zaradi kon-kurenœnih cen, ki jih zagotavljalastnik.

Œeprav je bilo v Lovcu æe ob-javljeno reklamno sporoœilo zaPuøkarstvo Skobir, je prav, dazapiøemo øe kaj veœ, kaj vse bomogoœe kupiti v novih prostorihv Mariboru. »Novi poslovni pro-stori, ki so v neposredni bliæinimariborske avtobusne postaje,bodo odprti v ponedeljek in petekod 8. do 16. ure, v sredo pa od10. do 18. ure. Poleg sodobne inkakovostne roœne izdelave vsehvrst lovskih puøk, montaæ strel-nih daljnogledov priznanih pro-izvajalcev Suhl, Schwenk (za-suœne) in drugih bomo tod poskr-

beli za obnovo in predelavooroæja, pa graviranje, izdelavo,predelavo in rezbarjenje kopit,platnic, roœajev piøtol in revol-verjev ter tudi servis vseh vrstdvogledov in strelnih daljnogle-dov, saj smo pooblaøœeni proda-jalec daljnogledov Kahles, Swa-rovski, Zeiss. Pri nas bo mogoœekupiti tudi strelivo in drugo po-trebno opremo za lov,« je obnovi pridobitvi v pogovoru vid-no zadovoljen razlagal prijaznipuøkarski mojster Simon Sko-bir. »V prodajalni v Mariboru bodeloval Jernej Vute, ki je puø-karsko øolo uspeøno konœal leta1997 pri Johannu Fanzoju v Bo-rovljah na avstrijskem Koroø-kem. Jernej, ki pri nas dela æedevet let, je doma iz Maribora inse je vsa leta vsak dan vozil na

dejal, da so koroøki lovci ponos-ni na Skobirjevo puøkarsko po-slanstvo. Zoran Leønik, pred-sednik mariborske lovske zveze,pa je dejal: »Œeprav se nad slo-venskim lovstvom zgrinjajo œrnioblaki, nam je danes prijetno, sajsmo øtajerski lovci pridobili,upam, konkurenœno puøkarskotrgovino in delavnico. Œepravimamo v Mariboru æe puøkarstviHuber in Arœnik, ki poslujeta vLovrencu na Pohorju, za nas,1200 Øtajerskih lovcev, pri po-pravilu puøk ni preveœ daleœ tudiLipnica v Avstriji. Zato bo zdajvse odvisno od Simona, kako hi-ter bo pri popravilu puøk in pokakønih cenah bo posloval.« …

Priznani in cenjeni kranjskipuøkarski mojster ValentininJenko, pri katerem se je leta

Koroøko. Prav on je nedvomnonaøe najboljøe zagotovilo, dabomo uspeøno poslovali tudi naØtajerskem. Enkrat na teden bomv Mariboru delal tudi jaz. V veli-ko pomoœ nam je æe tudi sinAndraæ Skobir, ki se zadnje letouœi puøkarske obrti v naøi delav-nici v Slovenj Gradcu. Tako kotna Koroøkem se bomo tudi v Ma-riboru potrudili, da bodo lovcizadovoljni z nami in naøimi sto-ritvami. Œeprav naøe delo ne za-ostaja za drugim domaœim in tu-jim puøkarstvom, se bomo potru-dili, da bodo naøe cene privlaœ-nejøe,« je poudaril Simon Sko-bir.

Da je bila Partizanska cestaseptembra spet lovsko obarvana,da se je zgodil skoraj lovski dan,so dokazali tudi nekateri znani inugledni slovenski lovci. Tako jenpr. Duøan Leskovec, predsed-nik Koroøke lovske zveze, Simo-nu Skobirju izroœil prvi znak Ko-roøke lovske zveze in ob tem

1983 puøkarske stroke izuœil tudiSimon Skobir, pa je povedal, dase øe dobro spominja Simona kotdrobnega in majhnega deœka, koje leta 1980 prviœ priøel v delav-nico. »Prenizek je bil, da bi lah-ko normalno v primeæu obdelo-val kos æeleza. S posebnim pod-stavkom sem reøil to teæavo. A bilje tudi preøibak za 1,5 kg teækopilo. Toda ta problem je mladpuøkarski vajenec z rastjo in shitrim pridobivanjem miøiœnemase kmalu reøil sam. Danes jeodliœen puøkarski mojster; oprav-lja stoletja star in cenjen poklic,s katerim pa øe nobeden ni obo-gatel. Od mojih uœencev je tudiedini, ki je imel toliko poguma inposlovne æilice, da se je æe takozgodaj lotil samostojne puøkar-ske obrti. Zato sem øe toliko boljponosen ob njegovih novih pod-vigih; bil je eden mojih najboljmarljivih uœencev,« je sklenilsvoj prijeten nagovor Jenko.

Franc Rotar


LOVSKI OPRTNIK

Simona Skobirja, v sredini z oœali, so v novih prostorih obiskali øte-vilni koroøki in øtajerski lovci ter drugi dolgoletni uporabniki njego-vih solidnih puøkarskih storitev.

Foto

F. R

otar

Zanimiva rogovjasrnjakov LD Remønik

LD Remønik, ki je vkljuœenav Zvezo lovskih druæin Ma-

ribor, zavzema 3.750 hektarjevpovrøin med reko Dravo in mejos sosednjo Avstrijo. Druæina øte-je 65 œlanov in bo prihodnje letopraznovala 60-letnico ustanovit-ve. Lovci so uspeøni pri oprav-ljanju svojega temeljnega po-slanstva, pa tudi pri pomlajeva-nju svojih vrst, saj so v minulihdveh letih v druæino sprejeli karøest mladih lovskih tovariøev ineno lovsko tovariøico. Tako sozmanjøali zaskrbljujoœo povpreœ-no starost lovcev, ki je sicer viso-

ka tudi v øirøem slovenskem pro-storu.

Kljub øtevilnim zaøœitnim ukre-pom za divjad se tudi lovci LDRemønik sooœajo s problemomøkode na divjadi zaradi potepuø-kih psov v loviøœu in prometa,zlasti na glavni cesti Dravo-grad–Maribor. Na tej cesti je billetos marca med ærtvami prome-

vkljuœno z zajtrkom in preostali-mi posvetnimi dobrotami, so biliv breme LD. Naøa LD ne øtejetoliko œlanov, da bi napolnili 50-sedeæni avtobus. Zato smo na iz-let povabili øe nekaj sponzorjev,donatorjev in tistih domaœinov,ki na razliœne naœine pomagajonaøi LD pri vsakoletnem dvo-dnevnem tekmovanju v strelja-nju na glinaste golobe. Na koncuje kar zmanjkalo prostora, da bilahko na avtobus spravili vse ti-ste, ki bi si to zasluæili.

Zbrali smo se zgodaj zjutraj24. septembra. Stareøina je vsemizrekel dobrodoølico, pri œemersmo malo zatisnili oœi pred »Ke-

veœerni opravek v hlevih. Tistipa, ki nismo imeli takih dolæno-sti, smo nadaljevali z zadnjimpogonom øe krepko v noœ.

Pred izletom in tudi med njimnas je zanimalo, kakøni bodoodzivi œlanov in gostov na izlet.Slednje nas je zanimalo zato, dabi zvedeli, kaj glede druøtvenihaktivnosti organizirati v prihod-nje. Lovec Blaæ je sestavil anket-ni vpraøalnik, ki so ga ob koncuizleta izpolnili vsi prisotni. An-keta je bila sestavljena iz desetihvpraøanj z vnaprej pripravljeni-mi odgovori – obkroæevanje pri-pravljenih morebitnih odgovo-rov. Rezultati, ki so bili obdelani

ta tudi srnjak, katerega zanimivorogovje je predstavljeno na foto-grafiji.

Remøniøki lovci so uplenili æeveœ srnjakov z zanimivim rogov-jem; dve takøni trofeji tudi pred-stavljamo. Srnjaka z rogovjem(levo), ki je bil star okrog tri leta,je uplenil Marjan Øantl. Rogov-je je neuradno ocenjeno s 121toœkami, okrog 4 leta starega sr-njaka z zanimivim rogovjem (nafotografiji desno) pa je uplenilStanko Tomaæiœ.

Mag. Joæe Marhl

Enodnevni izlet Lovske druæine Kog

In zgodilo se je … Lovci LDKog smo na prvem septembr-

skem posvetu sprejeli sklep, dase po nekaj letih odpravimo sku-paj s svojimi æivljenjskimi so-potnicami na enodnevni izlet.Zbrali smo ponudbe in izbrali‘traso’: Kog - Podœetrtek - Olimje.Cilj je bil ogled nekaj zname-nitosti, kot so minoritski samo-stan, Jelenov greben, œokoladni-ca Syncerus, pivovarna Haler inøe kaj. Stroøki in vstopnine,

brovim zakonom«. Æe v jutranjihurah smo ugotovili, da so bilemed nami kar tri slavljenke, ki sosi, ene manj druge bolj, nabralenekaj let na 18 let podlage. Slav-ljenke so bile Zlatka, Marjana inMimika. Takoj so se naøla pri-roœna darila in najlepøe æelje.

Prvi postanek na poti od Kogaje bil Podœetrtek, kjer smo si priCirilu postregli z zajtrkom iz na-hrbtnika LD, nato pa krenili dosamostana in œokoladnice. NaJelenovem grebenu so si naøedame z veseljem ogledale jelene,saj jih v naøem loviøœu ne vidijo,ker jih æal nimamo.

Po ogledu Jelenovega grebenasmo organizirali øportne igre, insicer: koøarko med øtirimi troj-kami, mali nogomet med dvemaekipama, za naøe æene in otrokepa staro igrico med dvema ognje-ma.

Øportne igre in kosilo smokonœali do 16. ure, nakar je slediløe ogled pivovarne. Tam je biloæe opaziti posledice najrazliœnej-øih øportnih poøkodb iz »æaraborbe« na igriøœih. Posledice sobile neznatne: veœdnevne boleœi-ne v miøiœju in æal tudi mavec nanogi. Uradni del izleta smo kon-œali ob osmih zveœer, saj je veœi-na naøih œlanov imela øe obvezen


LOVSKI OPRTNIK

Zanimiva srnjaœja rogovja iz LD Remønik

Zanimivo in moœno rogovje sr-njaka, ki ga je 15. 8. letos v ni-æinskem delu GL ZGS Ljub-ljanski vrh uplenil lovski gost B.K. Starost srnjaka je ocenjenana 5–7 let, rogovje je tehtalo 400 g, uradno ocenjeno pa jebilo s 136,18 toœke.

Ob 70-letnici Maksa Øarmanaje LD Kamnica jubilantu name-nila odstrel zanimivega 3–4 letastarega srnjaka, ki ga je jubilantodstrelil 1. 6. 2004. Rogovje jeteæko 378 g in je ocenjeno z98,97 toœke. Desna veja je viselale øe na koæi, saj je bila odlom-ljena z nastavkom in delom œel-nice vred, tako da so se pri iz-koæenju videli moægani. Jubi-lant je LD zelo hvaleæen za po-zornost in izjemno jubilejno da-rilo. Zaradi æiœnih ograj v okoli-ci Maribora je takønih poøkodbrogovja pri srnjakih vsako letoveœ.

Foto

: J. M

arhl

Foto

: B. K

ræe

Foto

: M. Ø

arm

an

Skupna fotografija udeleæencev izleta LD Kog

v programu SPSS 12. for Win-dows, so dali zanimive rezultate.Navajam jih v poenostavljeniobliki, da ne bi bilo videti kotprispevek za znanstveno revijoza habilitacijske toœke.

Veœina udeleæencev ali 82,5 %je odgovorila, da je bila z izletomzelo zadovoljna, preostalih 17,5 %pa je odgovorilo, da je bilo zado-voljnih. Nihœe od udeleæenih niodgovoril, da je komaj zadovo-ljen ali nezadovoljen. Ko smo jihspraøevali po zadovoljstvu o or-ganizaciji, je kar 95 % vpraøanihodgovorilo, da so bili zadovoljniz vsem. Veœina ali 70 % se je iz-leta udeleæila zaradi dobre lov-ske druæbe, samo en udeleæenecje odgovoril, da se je izleta ude-leæil zaradi dobrega programa, kipa je bil znan vnaprej. Veœ kotpolovica vpraøanih je odgovori-

la, da na izletu ne bi niœ spreme-nili, kar 32 % pa jih je menilo, dabi æeleli veœ ogledov znameni-tosti. Torej smo bili kar preveœvarœni pri izbiranju oglednih toœk.Kar 2/3 udeleæenih je menilo, daLD organizira premalo izletov.

Udeleæencem smo postavilitudi vpraøanje o udeleæbi na no-voletnem plesu konec leta v ok-viru LD. Znano je, da je to dol-goletna praksa marsikatere LD,pri nas pa jo øele uvajamo. Slabi2/3 sta odgovorili, da bi se plesaudeleæili, œetudi bi morali tudisami kaj prispevati. Le peøœica jeobkroæila, da se plesa ne bi ude-leæila v nobenem primeru. Veœi-na gostov je na to vpraøanje od-govorila pritrdilno, in to s »sa-moprispevkom«. Najbolj zani-miva pa je ugotovitev, da se karnekaj lovcev plesa ne bi udeleæi-

lo, partnerke vseh prisotnih lov-cev pa so vse, od prve do zadnje,obkroæile odgovor, da bi se plesaudeleæile, œetudi bi bilo treba kajprispevati.

No, ob omenjeni ugotovitvi seje treba nekoliko zamisliti. Dej-stvo je, da novoletni ples bo, znanje tudi kraj, neznanka ostaja samoøe datum, ki pa bo moral biti povsej verjetnosti usklajen s part-nerkami lovcev. Ali bom moralkaj kmalu namesto sestanka zlovci sklicati sestanek z njihovi-mi boljøimi polovicami in se »ha-piti posla«, kot reœejo na Kogu?

Mag. Sreœko Krope

NOVE KNJIGE

Knjiga Ocenjevanje lovskih trofej tudiza srbske lovce

V sklopu mednarodne razsta-ve lovstva in ribiøtva v No-

vem Sadu, ki se je je udeleæilatudi Lovska zveza Slovenije, je30. 9. in 1. 10. 2005 predsednikMednarodnega sveta za lovstvoin ohranitev divjadi CIC DieterSchramm v prisotnosti œlanovlovske zveze Vojvodine, LZ Sr-bije in LZ Slovenije javnostipredstavil knjigo œastnega œlanaCIC in œastnega predsednikaKomisije CIC za razstave in lov-ske trofeje ter ambasadorja CICza srednjo in jugovzhodno Evro-po Veljka Variåaka Ocenjiva-nje lovaœkih trofeja, ki je srbskilovci doslej øe niso imeli.

Spomnimo naj, da je Variåakprvo knjiæico o ocenjevanju tro-fej v slovenskem jeziku napisalæe leta 1957. Njej je leta 1979sledila obseænejøa knjiga Oce-

njevanje lovskih trofej in nato øeleta 1980 njena dopolnjena izda-ja. V zadnjih letih je izølo veœprevodov in dopolnjenih, vednobolje grafiœno in slikovno oprem-ljenih razliœic te knjige v sloven-skem, hrvaøkem, nemøkem, itali-janskem – in zadnja tudi v srb-skem jeziku.

Za knjigo je Veljko Variåakprejel Kulturno nagrado CIC. Zauspehe in zasluge na podroœjulovskega upravljanja z divjadjo vobmejnih obmoœjih in pri razvo-ju dobrososedskih odnosov medlovci sosednjih deæel v srednji injugovzhodni Evropi pa je prejeltudi najviøje priznanje CIC –zlato medaljo.

Veljko Variåak, ki je zdaj upo-kojeni svetnik za lovstvo Lovskezveze Slovenije, je bil od leta1981 do 2000 tudi glavni urednikZlatorogove knjiænice LZS. Za-gotovo je bilo od leta 1954 na-prej najbolj vidno in cenjeno nje-govo delo na mednarodnem pod-roœju ocenjevanja lovskih trofej,saj je avtor knjige sodeloval nakar 63 uradnih ocenjevanjih.Zato tudi ni niœ presenetljivega,da je postal œastni œlan Lovsko-ribiøke zveze Romunije, Franco-skega zdruæenja gorskih lovcev,Italijanskega zdruæenja alpskihlovcev in Italijanskega regional-nega zdruæenja lovcev z Apeni-nov ter letoønji prejemnik nagra-de Venatoria 2005, o œemer smov Lovcu æe poroœali.

Knjigo, katere vsebino sloven-ski lovci æe dobro poznamo, je zapotrebe lovcev Srbije in Œrnegore v 1000 izvodih in v sklopuknjiænih edicij Sveti Evstahije iz-dala Lovska zveza Srbije. Ured-nika srbske izdaje sta bila Alek-sander Panteliå in AleksandarŒeraniå. Natisnila jo je tiskarnaCompactdruck.

B. Leskovic


LOVSKI OPRTNIK

Na fotografiji: predsednik CIC Dieter Schramm na sejmiøœu v No-vem Sadu javnosti predstavlja srbski prevod Variåakove knjige Oce-njevanje lovskih trofej. Na njegovi desni sedi avtor, poleg njega papredsednik Lovske zveze Srbije Zoran Æivojinoviå.

Foto

: A. V

røœa

j

PREDAVANJA in VITRINEPrirodoslovnega muzeja Slovenije Œetrtek, 24. 11. 2005, ob 18. uri

MEDNARODNA TRGOVINA Z OGROÆENIMIPROSTOÆIVEŒIMI ÆIVALSKIMI INRASTLINSKIMI VRSTAMI

Ali ste vedeli, da na leto iz narave odvzamejo veœ kot 40.000 pri-matov, 15 milijonov drugih sesalcev, 4 milijone ptic, 10 milijonovplazilcev in neøteto drugih æivali? Mnoge med njimi so izjemnoredke in æe na robu preæivetja. Na predavanju vam bomo pred-stavili problematiko mednarodne trgovine z ogroæenimi æivalski-mi in rastlinskimi vrstami, izvajanje konvencije CITES v Slo-veniji in zanimive primere iz prakse. Na ogled bodo tudi na mej-nih prehodih zaseæeni predmeti iz zbirke Agencije RS za okolje.

Predaval bo mag. Robert Boljeøiœ z Ministrstva za okolje inprostor.

Predavanje je brezplaœno.

BOBER V SLOVENIJI

Vitrino œetrtletja je pripravil Kustodiat za vretenœarje pod vod-stvom prof. dr. Borisa Kryøtufka.

Vitrina je na ogled do konca novembra.

FOSILNA DEDIØŒINA PROFILA BELACERKEV

Profil v srednjemiocenskih kamninah je bil razkrit pri gradnjiavtoceste med Kronovim in Dobruøko vasjo na Dolenjskem. Prispremljanju gradbenih del je bilo ugotovljenih veœ horizontovrazliœnih kamnin z bogatim fosilnim æivalstvom, pa tudi rastlinski-mi ostanki. Posebnost najdiøœa so vsekakor kostni ostanki fosilnihdelfinov. Veœino prviœ razstavljenega gradiva je naøel in strokov-no obdelal doc. dr. Vasja Mikuæ, Oddelek za geologijo, NTF.

Vitrina je na ogled do sredine decembra.

Œe æelite prejemati obvestila o naøih prireditvah ali dopolnilneinformacije o naøih prireditvah, nam sporoœite po elektronski poø-ti na naø e-naslov: [email protected].


Za marinado:1 œebulo, dva stroka œesna, vejico peterøilja, 1 korenœek, ælico sveæe zmletega popra, 50 mlaraøidovega olja, ælico gorœice, 5 nageljnovihæbic, 200 ml belega vina, sok ene limone, lovorov list.

Oprana in oœiøœena raœja stegna zloæimo vstekleno skledo, dodamo grobo razrezano œe-bulo, strt œesen, nariban korenœek, mlet poper,araøidovo olje, strte nageljnove æbice, vino inlimonin sok. Vse skupaj pokrijemo in marinira-mo dva dni. Naslednji dan meso dobro speremoin zbriøemo, ga zloæimo v pomaøœeno ognje-varno posodo, posolimo, premaæemo z raztop-ljenim maslom in obloæimo s slanino. Peœemo20 minut pri temperaturi 230 oC in stalno zali-vamo s tekoœino od marinade.

Zelje razreæemo na veœje kose, sladkor raz-topimo na maslu, dodamo paradiænikovo mez-go, olupljeno in na drobne koøœke razrezanojabolko. Nato dodamo zelje, popraæimo inzalijemo z zajemalko juhe. Pokrito duøimo 10do 15 minut. Zelje solimo, dodamo strte in se-sekljane brinove jagode ter øe nekaj minut po-duøimo.

Repo operemo, jo tanko olupimo in poljubnorazreæemo. V kozici raztopimo maslo, potre-semo s sladkorjem, dodamo repo, jo postekle-nimo in potresemo z zmletim ingverjem. Natopet minut duøimo pokrito v lastnem soku.

Omako, v kateri se je duøilo meso, zavremo,vanjo zameøamo koøœek masla in jo precedimona raœja stegenca, ki jih obloæimo z duøenimzeljem in glazirano sladko repo.

Prsi mladih øoj s sveæimi kostanjevkami in fiæolom v zrnjuZa 6 oseb potrebujemo:do 10 oœiøœenih øoj, 500 g sveæih jurœkov ali kostanjevk, 150 g na drobno sesekljaneœebule, 100 g masla, 500 g kuhanega stroœjegafiæola (lahko iz konzerve), eno ælico svinjskemasti, dva stroka strtega œesna, dva lovorovalista, øœepec majarona, nekaj listkov sveæebazilike, ælico sesekljanega peterøilja, sol, poper.

Na raænju peœen ozimecs sveæimi gobami in kruhomZa 8 do 10 oseb potrebujemo:enega divjega praøiœa ozimca, teækega 12 do 14 kg, 2 kg suhih kruhovih kock, 2 kg sveæih, œim bolj zdravih jurœkov ali kostanjevk, 200 g surovega masla, 3 œebule,øop grobo sesekljanega peterøilja, pet strokovœesna, dva naribana korenœka, ælico timijana,200 ml belega vina, ælico strtih brinovih jagod,sol, poper, 10 jajc, 2 lovorova lista, ælicomajarona.

Œe imamo moænost, ozimca takoj ali œimprej po odstrelu (do ene ure) poparimo z veœjokoliœino vroœega kropa in mu z ælico, noæem alimesarskim strgalom odstranimo œim veœ dlak strupa. Z ostrim noæem ali britvico odstranimoøe vse preostale morebitne dlake. Nekateri tonaredijo s pomoœjo ognja oziroma plamena.Nato ozimca operemo pod tekoœo mrzlo vodo,mu odstranimo drobovino in ga nekaj dni pusti-mo viseti na hladnem. Ni pa to nujno. Œe smomu po odstrelu odstranili drobovino, bomo namestu, kjer je prerezan, teæje odstranili dlake,pozneje pa ga bo treba dobro zaøiti. Zato boljpriporoœam prvi naœin, ki je enak kot za do-maœega odojka.

Za nadev sesekljamo œebulo, jo opraæimo nasurovem maslu, dodamo nariban korenœek,sesekljan peterøilj in œesen, grobo sesekljanegobe in na hitro premeøamo. Vse skupaj stre-semo v veœjo posodo s kruhovimi kockami.Nadev premeøamo, zaœinimo z vsemi naøtetimizaœimbami in vinom, pokrijemo s pokrovko inpoœakamo, da se ohladi. V nadev vlijemo razte-pena jajca in dobro premeøamo.

Vsaj dve uri prej zakurimo, najbolje bukovadrva, da bomo imeli pozneje za peko dovoljæerjavice. Hkrati meso od znotraj in od zunajdobro nasolimo, ga natremo s œesnom in popo-pramo.

Ozimca z æico pritrdimo na æelezno palico,na kateri ga bomo pekli, ga nadevamo z nade-vom in dobro zaøijemo. V naøem primeru (glejfotografijo) smo ga »zaøpilili« s kraœami srni-nih mladiœev.

Tako pripravljen naj bi bil peœen v treh dopetih urah, kar pa je odvisno od teæe ozimca inod moœi æerjavice. Kdaj je peœen, lahko preve-rimo na veœ naœinov: tako da oster noæ zasadi-mo zvrha za prvo nogo ali ga prebodemo zavratom. Œe se iz mesa pocedi sokrvica, mora-mo peko podaljøati. V zadnjem œasu so na voljoæe posebni termometri, s katerimi lahko preve-rimo temperaturo mesa v sredini; biti mora vsaj70 oC. Peœeno meso pustimo poœivati vsaj de-set minut. Nato previdno odstranimo æeleznopalico in øive ter ga z ostro kuhinjsko sekirorazsekamo na porcije. Zraven ponudimo vsevrste solat ali v æerjavici peœen krompir.

Raœja stegna z rdeœim zeljem in glazirano sladko repoZa 6 oseb potrebujemo:12 stegen rac mlakaric, 1 manjøo glavo rdeœegazelja, 5 brinovih jagod, sol, poper, 1 manjøejabolko, ælico sladkorja, æliœko paradiænikovemezge, 600 g sveæe repe, noæevo konicoingverja, pet veœjih rezin slanine, 100 g masla.

Kulinariœni kotiœek

Priprava ozimca, nadevanega z gobami in kruhom, za peko na raænju.

Foto

: M. E

rzar

Uplenjenim øojam odstranimo perje tako, daga preprosto odstranimo skupaj s koæo (jihizkoæimo). Peruti odreæemo v sklepih, pravtako tudi spodnje dele nog. Previdno jim od-stranimo drobovino in notranjost speremo podtekoœo vodo. Morebitne øibre in poøkodovanotkivo odstranimo in zavræemo. Nato øojam zostrim noæem odstranimo meso od prsnegadela. Za to jed lahko uporabimo tudi stegna,vendar moramo ob tem upoøtevati obiranjekosti in uporabo prstov pri jedi.

Vsako øojo razsekamo na veœ delov. Vseskupaj solimo, popopramo ter na ælici raztop-ljene svinjske masti zlato rumeno opeœemo povseh straneh. Opeœeno meso preloæimo v drugoposodo in pokrijemo.

V isti kozici raztopimo maslo, dodamo zelona drobno sesekljano œebulo in jo poœasi praæi-mo deset minut. Dodamo øe nasekljan œesen terna listiœe narezane rezine sveæih jurœkov ali ko-stanjevk. Posodo stresamo, narahlo premeøa-mo, pokrijemo in na tihem ognju kuhamo petminut.

Kozico odkrijemo, dodamo odcejen fiæol vzrnju, 100 ml smetane za kuhanje, v katero smozameøali ælico kisle smetane, dodamo opeœenekose øojinega mesa (skupaj s sokom, ki se jenatekel v posodo). Kozico pokrijemo, pokuha-mo dve minuti in potresemo z naøtetimi za-œimbami. Izboljøamo okus in ponudimo navroœih kroænikih kot samostojno jed.

(Recept je prispeval znani kranjski gobarJanez Kikelj.)

Matjaæ [email protected]

Œlani LD Trnovoin œlani sosed-njih lovskih dru-æin smo onemeliob æalostni novi-ci, da se je pohudi bolezni 4. 7.2005 ustavilo ple-menito srce na-øega lovskega to-

variøa Otona Øajna. Oton je bil rojen 7. 9. 1939 v Kne-

æaku oœetu Joæetu. Kaj pa mama? Æekot otrok kmeœkih starøev je kljubpomanjkanju in krutosti v vsakda-njem boju za preæivetje spoznal vsezakonitosti narave in divjadi. Nalastnih ramenih je obœutil tegobe inpomanjkanje v minulem œasu naøezgodovine. Zaposlil se je na Javorjuna Baœu.

V naøe vrste se je vœlanil leta1963, izpit za lovca je opravil leta1969 v Postojni. Takratno vodstvoLD Trnovo in œlani so hitro opazili,da se jim je pridruæil œlan z napredni-mi idejami, ljubitelj narave, vestenin marljiv œlovek. Leta 1969 je predkomisijo LZS opravil øe izpit za po-oblaøœenega lovskega œuvaja in tofunkcijo vestno opravljal do smrti.Tudi vse druge zaupane in prevzetenaloge je opravljal vestno in odgo-vorno. Zaradi svojega poærtvovalne-ga in odgovornega dela je od LZSprejel znak za lovske zasluge.

Dragi Oton, ostal nam bo le spo-min nate; spomin na dragega prijate-lja in sopotnika, na vestnega in od-govornega œlana LD. Æelimo ti, da bipoœival v miru v domaœi zemlji. Vveœnih loviøœih naj ti Diana nakloninajboljøa stojiøœa …

LD Trnovo – A. P.

Poletje se je bo-hotilo v vsej svo-ji lepoti in nara-va je veselo pelasvoje pesmi, kosmo izvedeli æa-lostno novico, daje po dolgi in hu-di bolezni 23. 7.2005 umrl Duøan

Kapun, œlan LD Œreønjevec. Duøan se je rodil 3. 10. 1933 na

Œreønjevcu. V lovske vrste se jevœlanil æe leta 1959. Kot 26-letnifant je bil poln energije in idej. Ve-selje do lova in narave mu je vlivalododatnih moœi in njegov zanesenja-øki duh je pripomogel, da je z ve-seljem opravljal razliœne funkcije vnaøi lovski druæini. Tako je od leta1961 do 1980 opravljal funkcijo strel-skega referenta LD, pooblaøœenegalovskega œuvaja od leta 1961 do1969, statistika od 1962 do 1964,gospodarja od 1970 do 1972, œlanaupravnega odbora od 1988 do 2000in upravnika lovske koœe od 1988 do2000. Øe posebno predano je oprav-ljal funkcijo strelskega referenta, sajje kot ljubitelj øportnega streljanjaskupaj s øe nekaterimi to vrsto stre-ljanja uvedel med lovce v naøi lovskidruæini. Izkuønje z delovnega mestaje uspeøno uskladil tudi pri izdelavinaprav za metanje glinastih golobovin z inovatorsko æilico iz leta v letoizboljøeval svoje preproste, a upo-rabne naprave.

Duøan je bil po naravi veseljak invedno se je rad druæil z mladimi.Tako je kot mentor vzgojil velikomladih lovcev in jih navduøil za lov,delo v loviøœu in opravljal tudi drugeobveznosti v LD. Bil je dober pozna-valec lovskih øeg in obiœajev in je znjimi bogatil razliœna lovska sreœa-

nja ter druæenja. V njegovi druæbi ninikoli manjkalo veselja. Tako je bilvedno pobudnik najrazliœnejøih dru-æabnih sreœanj in nikoli mu ni biloæal œasa, ki ga je prebil v dobri druæ-bi. Veliko lovskih zgodb je Duøanoplemenitil s svojim smislom za hu-mor in jih je znal na samo njemuznaœilen naœin pripovedovati drugimlovskim tovariøem.

Kot vsestranski in prizadeven lo-vec je bil za svoje 45-letno delovanjev LD nagrajen z veœ lovskimi odli-kovanji in priznanji. LZS ga je od-likovala z znakom za lovske zaslugein redom III. stopnje, LD Œreønjevecpa s srebrnim druæinskim znakom zalovske zasluge.

Lovski tovariøi iz LD Œreønjevecbomo Duøana ohranili v lepem spo-minu kot izjemnega lovskega tovari-øa in lovca, ki nam je bil vzor s svo-jim zglednim odnosom do narave.

LD Œreønjevec – S. R.

Lovci LD Trno-vo in lovci dru-gih LD iz okoli-ce Ilirske Bistri-ce smo s tesnobov srcih sprejeliæalostno vest, danas je 24. 8. 2005po hudi bolezniza vedno zapustil

naø lovski tovariø Mitja Derenœin.Odøel je tiho, spokojno, a kljub temupokonœno, kot je tudi æivel. Zadnjeslovo smo naøemu zasluænemu lovcuizkazali øtevilni lovci od blizu indaleœ na pokopaliøœu v Trnovem,kjer so se zbrali na njegovi zadnjipoti tudi njegovi domaœi, prijatelji inznanci.

Mitjeva æivljenjska pot se je za-œela 1. oktobra 1938. Oœeta Franca,prav tako dobro znanega lovca daleœnaokrog, je æe kot deœek spremljal nalovskih pohodih. Pozneje, leta 1958,je tudi Mitja postal œlan LD Trnovo.Naøi LD je osta1 zvest veœ kot øtiridesetletja, vse do zadnjega dne.

Zaradi njegovega odgovornegapristopa do lova, varstva narave indela v LD je v letih od 1974 do 1975in od 1981 do 1982 kot predsednikvodil LD Trnovo, opravljal pa je tudifunkcijo predsednika disciplinskekomisije LD (od 1989 do 1992 in od1997 do 2000). Aktiven je bil tudi vorganih ZLD Ilirska Bistrica, kjer jebil od leta 1983 do 1985 predsednikte obmoœne ZLD in kot œlan nekda-njega Samoupravnega disciplinske-ga razsodiøœa pri LZS.

S svojim delom in odgovornimravnanjem ter zavzemanjem za spo-øtovanje napisanih in nenapisanihpravil, ki naj veljajo v odnosu do na-rave, divjadi in solovcev, si je pri-sluæil veliko spoøtovanje pri veœinilovcev.

Za aktivno delo v LD Trnovo intudi v organih LZS in ZLD je prejeløtevilna priznanja, med drugim znakLZS za lovske zasluge in red za lov-ske zasluge III. in II. stopnje.

V enotah Teritorialne obrambe jesodeloval v vojni za Slovenijo, kjerje bil tudi ranjen. Æal ga je bolezen vzadnjih letih ovirala, da se ni ude-leæeval lovskih pohodov. Kljub temupa je neprestano odhajal v kotiœkeloviøœa, ki so mu bili øe posebno dra-gi, kjer si je nabira1 moœi, da je laæjeprenaøal tegobe hude bolezni.

Za vse, kar je Mitja storil v dobroslovenskega lovstva, LD Trnovo in

divjadi, mu izrekamo zahvalo in pri-znanje. Ohranili ga bomo v najlep-øem spominu.

LD Trnovo – A. P.

Sredi septembrasmo se nanoøki,koprski in drugilovci ter øtevilniprijatelji in znan-ci na pokopaliøœuv Stari Gori priNovi Gorici po-slovili od naøegalovskega tovariøa

Evstahija Kraljiœa, ki je umrl 12. 9.2004.

Staøo, kot smo ga vsi imenovali,se je rodil 24. 9. 1928 v vasi Golo priIgu. Tam je obiskoval osnovno øoloin øe preden jo je dokonœal, doœakaldrugo svetovno vojno. Æe leta 1942se je prikljuœil odporu in bil nasled-nje leto sprejet v SKOJ. Kmalu so gaskupaj z drugimi vaøœani aretiraliItalijani in ga zaprli na iæanskem gra-du. Po vrnitvi iz zapora je nadaljevaldelo v odporniøkem gibanju in bilvse do konca vojne œlan rajonskegaodbora SKOJ za Barje.

Po konœani vojni se je zaposlil naUNZ, kjer je sluæboval do leta 1955.Leta 1950 ga je sluæbena dolænostpripeljala na severno Primorsko, kjerje ostal in si ustvaril druæino. V letih1956 in 1957 je na svojo veliko æeljodokonœal srednjo gozdarsko øolo inse zaposlil kot revirni vodja pri Kme-tijskem kombinatu Vipava, kjer jedelal vse do upokojitve.

Æe takoj po prihodu v Vipavo se jevkljuœil v vrste nanoøkih lovcev inostal œlan LD Nanos polnih 47 let,vse do svoje prezgodnje smrti. V œasunjegovega œlanstva v LD Nanos prak-tiœno ni bilo obdobja, da ni opravljalpomembne funkcije, o œemer smoobøirno pisali ob njegovem jubileju(glej Lovec, 3/1999, str. 124). Æetakoj po vstopu v druæino je torejsprejel tajniøke posle, pozneje bla-gajniøke, bil je veœkratni stareøinadruæine, predsednik disciplinskegarazsodiøœa in na œelu raznih komisij.Konœal je tudi dopisno øolo za lov-skega tehnika in poleg stalnih funkcijv LD øe dolgo vrsto let opravljal od-govorne funkcije tudi v okviru ZLDGorica. Bil je veœkratni œlan uprav-nega in nadzornega odbora, dolgolet-ni predavatelj predmeta balistika nalovskih teœajih in bil tudi predsednikizpitne komisije. Bil je predsednikkomisije za gojitev divjadi in œlankomisije za oceno økod od divjadi.Vse sprejete funkcije je vestno in od-govorno opravljal, za kar je prejeløtevilna priznanja in odlikovanja.ZLD Gorica mu je podelila svoj znakza zasluge, prejel je øe znak za lovskezasluge LZS ter red za lovske zaslu-ge III. in II. stopnje. Bil je œastni œlanpobratene LD Koper in zasluæen zadobre tovariøke odnose med lovciobeh druæin.

Staøo nam ni bil vzor le kot po-øten, praviœen in dosleden lovec,temveœ tudi kot œlovek. To je øe po-sebno dokazal ob vseh svojih zdrav-stvenih in drugih teæavah, ki so si sle-dile ena drugi v zadnjih letih. Vse dosmrti je ostal veder in optimist. Øe enteden pred smrtjo naœrtoval sreœanjestarejøih nanoøkih in koprskih lovcev– veteranov, kot nas je imenoval.

Staøo, hvaleæni smo ti za vse, karsi dal lovstvu in nam, in za vse lepein sreœne trenutke, ki smo jih preæi-veli s teboj.

LD Nanos in LD Koper – E. K.Nanoøki in koprski lovci EK


V SPOMIN

Umrlim œasten spomin!

Franc Buœar, LD Prebold, * 9. 10. 1934, † 21. 4. 2005.Ludvik Dobravec, LD Bohinjska Bistrica, *26. 9. 1922, † 11. 12. 2004.Janez Medja, LD Bohinjska Bistrica, * 4. 2. 1928, † 25. 4. 2005.Alojz Iskra, LD Bohinjska Bistrica, * 2. 10. 1909, † 25. 9. 2005.Vinko Vlahoviœ, LD Œrnomelj, * 20. 11. 1932, † 16. 9. 2005.Milan Miklavœiœ, LD Dole, * 10. 5. 1932, † 12. 9. 2005.Darjo Roæiœ, LD Koper, * 28. 6. 1949, † 3. 9. 2005.Vljuden Kofol, LD Koper, * 5. 11. 1936, † 19. 9. 2005.Joæe Poœkar, LD Timav, Vreme, * 16. 8. 1924, † 31. 7. 2005.Radoslav Dolgan, LD Raøa, Øtorje, * 21. 5. 1926, † 1. 9. 2005.Hugo Rudnik, LD Kras, Dutovlje,* 24. 4. 1930, † 7. 8. 2005.Anton Erzetiœ, LD Anhovo, * 10. 2. 1943, † 10. 9. 2005.Franc Funda, LD Grahovo, * 17. 9. 1950, † 13. 9. 2005.Ivan Korun, LD Tabor, * 6. 7. 1941, † 22. 9. 2005.Peter Majdiœ, LD Bistra, Œrna na Koroøkem * 21. 2. 1930, † 9. 8. 2005.

Andrej Oølovnik, LD Gradiøœe, * 9. 11. 1920, † 15. 9. 2005.Alojz Zorman, LD Jamnica, Prevalje, * 1. 5. 1921, † 29. 5. 2005.Ivan Prilasnik, LD Libeliœe, * 23. 10. 1938, † 19. 7. 2005.Anton Kaønik, LD Podgorje pri Slovenj Gradcu,* 26. 4. 1929, † 21. 4. 2005.Rudi Ranc, LD Strojna, * 24. 2. 1943, † 12. 9. 2005.Franc Kauœiœ, LD Benedikt, * 7. 2. 1917, † 17. 2. 2005.Anton Hotko, LD Øentjanæ, * 9. 1. 1923, † 5. 9. 2005.Joæe Sever, LD Ormoæ, * 18. 3. 1922, † 13. 2. 2005.Alojz Volovøek, LD Ømarje pri Jeløah, * 9. 4. 1933, † 10. 9. 2005.Janez Jalen, LD Ig, * 28. 11. 1922, † 1. 9. 2005.Maksimiljan Brelih, LD Podbrdo, * 26. 9. 1928, † 27. 7. 2005.Avgust Kuøtrin, LD Podbrdo, * 16. 8. 1925, † 7. 9. 2005.Anton Koælin, LD Dobrovo, * 7. 6. 1938, † 8. 9. 2005.Janez Karner, LD Trojane, Oæbolt, * 24. 8. 1929, † 20. 9. 2005.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

Uporabnostna preizkuønja v delu po KS v LD Borovnica

Na uporabnostno preizkuønjo,ki je potekala 17. 9. 2005 v

LD Borovnica, se je sprva prija-vilo pet vodnikov, od katerih jeeden prijavo odpovedal. Nak-nadno se je prijavil øe eden, akljub temu so na preizkuønjisodelovali le øtirje psi.

Dan pred tekmo sta sodnika obpomoœi domaœih lovcev poloæilakrvne sledove, dolge okoli 1000 m.Ponoœi je sledove vztrajno izpi-ral deæ, pa tudi divjad je s svoji-mi sveæimi sledovi øe dodatnooteæila delo psom.

V rahlo deæevnem jutru se jepred lovskim domom v Borov-nici zbralo æe omenjeno øtevilovodnikov s svojimi psi, ki jih jenajprej nagovoril Gabrijel Ko-øir, ki je bil tisti dan vodja preiz-kuønje; predstavil je sodnika intekmovalnim parom zaæelel veli-ko sreœe. Za njim je besedo pre-vzel vodja sodniøkega zbora Pe-ter Dimic in tekmovalce sezna-nil øe z doloœili ocenjevanja. Po-leg njega je sodil øe Ivan Traven.Po uvodnih besedah in navodilihso se tekmovalci, sodniki inspremljevalci odpravili na teren,kjer je sodnik za vsakega psa po-sebej opravil preizkus vodlji-vosti, odloæljivosti in strelomir-nosti ter seveda delo na sledu,vkljuœno z obnaøanjem ob najde-ni divjadi.

Z delom na terenu so konœaliokrog dvanajste ure in ko sta

sodnika seøtela toœke, je 1. mestopripadlo hanovrskemu barvar-ju Jagu in njegovemu vodniku

Leu Fabianiju – dosegla sta 144toœk in II. n. r. Druga sta bila ba-varska barvarka Bejba in vod-

nik Stanislav Starin, ki sta do-segla 98 toœk in III. n. r., tretjemesto pa sta dosegla nemøkaprepeliœarka vodnika BojanaHabjana z 61 toœkami in III. n. r.razredom. Preizkuønje torej niopravil le en pes.

Glede na vremenske razmerein druge dejavnike, ki so oteæilidelo na sledu, so psi dobro sledili.

Ocenjevalne liste in z njimipraktiœne nagrade – ure z væganoglavo hanovrskega barvarja (deloJoæeta Hoœevarja) – je izroœilvodja preizkuønje, zatem pa jevsakega udeleæenca v lovskemdomu æe œakal prigrizek. Tam jev prijateljskem vzduøju nastalpogovor nastopajoœih in drugih,izmenjali so si lovske in kino-loøke izkuønje.

Lovci LD Borovnica si æeli-mo, da bi nam øe kdaj uspeloorganizirati podobno preizkuø-njo. Do takrat pa æelimo vsemvodnikom uspeøno øolanje in pre-izkuøanje psov, saj vemo, da jelov dovoljen le z ustrezno preiz-kuøenimi lovskimi psi in da je letak tudi lovsko praviœen.

Katarina Koøir

Lokalna tekma poKS v LD Strojna -Ravne

V loviøœu LD Strojna - Rav-ne na Koroøkem je 10. 9.

2005 potekala lokalna tekma poumetnem krvnem sledu (KS), kijo je priredilo LKD Koroøke.

Sodelovalo je devet vodnikovs psi; øest psov je tekmovalo,medtem ko so trije opravljali


LOVSKA KINOLOGIJAFo

to: B

. Hab

jan

Zmagovalni par – Leo Fabiani z Jagom – sprejema iz rok vodje pre-izkuønje ocenjevalni list in praktiœno nagrado, leseno uro.

Kinoloøki sodniki, vodja preizkuønje in tekmovalci s psi so se za spo-min skupaj fotografirali po uspeli uporabnostni preizkuønji v KS vBorovnici.

Foto

: K. K

oøir

Foto

: K. K

oøir

Pred brakado

uporabnostno preizkuønjo. Natekmi po umetnem krvnem sledusta ocenjevala kinoloøka sodnikaBojan Deberøek in Marjan Ko-drun, na uporabnostni preizkuø-nji pa Mirko Straæiøar. Prire-ditev je izjemno uspela.

Rezultati tekme po umetni KS:1. hanovrska barvarka Asta z

vodnikom Borisom Kogo-jem; I. n. r.

2. hanovrski barvar As z vod-nikom Rokom Navodnikom;I. n. r.

3. planinski goniœ Lic z vodni-kom Joæetom Veœkom; II. n. r.

Rezultati uporabnostne preiz-kuønje po KS:1. barvarski barvar Aco z vod-

nikom Leopoldom Lesiœni-kom; I. n. r.

2. barvarski barvar Ali z vod-nikom Danijem Adamiœem;I. n. r.

3. hanovrska barvarka Eli zvodnico Urøko Kogoj; II. n. r.

Anton Polovøek,kinolog LD Strojna

Uporabnostna preizkuønja po umetnem KS za vse pasme lovskih psov

V dogovoru z LKD Ljub-ljana smo 21. 5. 2005 orga-

nizirali uporabnostno preizkuø-njo po umetnem KS, ki je po-tekala v loviøœu LD Øentjoøt.Priznati moram, da smo bili karmalo v skrbeh, kako bomo vseskupaj izpeljali, saj smo se s takopreizkuønjo sooœili prviœ.

Po prihodu kinoloøkih sodni-kov Petra Dimica in JoæetaRusa, dan pred preizkuønjo, smougotovili, da je naøa skrb neute-meljena. Izkuøena kinoloøka sod-nika sta lepo, preprosto, hkrati pastrokovno pojasnila potek preiz-kuønje. Takrat smo poloæili krv-ne sledi, kar po mnenju sodnikovni bilo teæko, saj smo œlani LDØentjoøt æe prej pripravili vse po-trebno: kri srnjadi in tudi doloœilismeri za polaganje krvnih sle-dov, ki smo jih æe prej orientacij-sko oznaœili.

Po konœanem polaganju krv-nih sledov smo se usedli v naøilovski koœi in napravili naœrt zanaslednji dan.

Drugi dan, bila je sobota, 21. 5.2005, se je ob 8. uri uradno za-œela preizkuønja.

Vodniki so æe prej prijavili 6psov, in sicer: tri bavarske bar-varje, resastega jazbeœarja, nem-økega prepeliœarja in hanovrske-ga barvarja. Preizkuønje so seudeleæili vsi prijavljeni vodniki spsi.

Po uvodnem pozdravu pred-sednika in kinologa LD Øentjoøtna zbornem mestu je pravila pre-izkuønje predstavil kinoloøki sod-nik Peter Dimic. Nato so vodnikipsov krvosledcev odøli do polo-æenih krvnih sledov in poskusilisreœo, seveda pod strogim nad-zorom kinoloøkih sodnikov.

Preizkuønjo so opravili 4 psi,in sicer: dva bavarska barvarja,nemøki prepeliœar in hanovrskibarvar. Prvi trije uvrøœeni so pre-jeli pokale, dva psa pa preiz-kuønje nista opravila. Na sojenjeoz. na celotno preizkuønjo ni bilopripomb.

Po razglasitvi rezultatov in iz-œrpnem komentarju sodnikov opoteku preizkuønje je vse navzo-œe pozdravil tudi podpredsednikLKD Ljubljana Joæe Roæmanec,ki je poudaril pomen psov krvo-sledcev za loviøœe.

Po uradnem delu prireditvesmo nadaljevali z druæabnim de-lom v lovski koœi. Ob lovskemgolaæu in dobri kapljici smo obu-dili marsikateri lovsko-kinoloøkidoæivljaj.

Œlani LD Øentjoøt smo enot-nega mnenja, da bomo pri takiprireditvi øe sodelovali, poseb-no øe s takimi strokovnjaki sod-niki, kot sta Peter Dimic in JoæeRus. Ob tej priloænosti bi se zauspeøno izvedbo prireditve radjavno zahvalil obema kino-loøkima sodnikoma, podpred-sedniku LKD Ljubljana JoæetuRoæmancu in vsem naøim œla-nom LD, z druæinskim kinolo-gom Francem Filipiœem naœelu in predsednikom LD Ra-dom Demøarjem.

Andrej Maœek


LOVSKA KINOLOGIJA

Skupinska fotografija udeleæencev tekme in preizkuønje v delu poKS, ki je bila 10. 9. 2005 v loviøœu LD Strojna.

Vodniki psov krvosledcev œakajo na nastop, na katerem bo svojekrvosledniøke veøœine pokazal njihov øtirinoæni pomoœnik.

Foto

: A. P

olov

øek

Pred preizkuønjo psov krvosledcev, Øentjoøt 21. 5. 2005

Foto

: A. M

aœek

Vzrejna komisija KZS zagoniœe in brak-jazbeœarje

sporoœa, da bo

VZREJNI PREGLED ZA GONIŒE IN BRAK-JAZBEŒARJE

5. 11. 2005 ob 8. uri predgostiøœem Na Klancu v Med-vodah.

S seboj prinesite rodovnik inobojestransko fotokopijo tegadokumenta.

Resasti jazbeœarji (SLRJr):O: 5/I, VUP m: 5/II, 14. 11., Matjaæ Doløina, Gabrovœec, 1301 Krka.

Ist. kdl. goniœi (SLRGIK):O: 5/I, m: 5/I, 11. 8., Duøan Simœiœ, Hum 38, 5211 Kojsko.

Brandel braki (SLRBrb):O: 4/I, m: 5/II, 3. 10.,

Aleksander File, Padeæ 1/a, 1434 Loka pri Zidanem Mostu.

Beagle (SLRBig):O:5/I, m: 5/I, 1. 10., Omejec – psarna Brakada, Selca 6, 4227 Selca.

Lj., 5. 10. 2005Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov

Prodam karabinki CZ, kal..222 Rem. in 7 x 57, z montira-nim str. daljnogledom Bushnell -Benner 3 – 9 x 40. Moænost pre-skusa. Cena 130.000 sit za puø-ko (dodam strelivo). Tel.: 041/770-813.Prodam kombinirano puøkoz menjalnimi cevmi, kal. 7 x 57 R//16; (16/16) in montiranim str.daljnogledom Zeiss 6 x 42 (Suh-lova montaæa). Tel.: 041/873-844.Prodam mladiœe Jack-Rus-sel terierje. Mati ima oprav-ljeno preizkuønjo s I. n. r. – 188 t.Njena slika je v Lovcu, 2/05; str.93, 94. Tel.: 041/600-391.Prodam risanico Steyr Man-nlicher M, kal. 7 x 64, s str. dalj-nogledom Swarovski 6 x 42(Suhlova montaæa), gravirana,cena 1300 . Tel.: 041/327-438.Prodam terensko vozilo su-zuki samurai, 1,9 TD 4 x 4, 2000,temno zelen – kovinska barva,servo, 70.000 km, zelo lepoohranjen; 1. lastnik, servisnaknjiæica. Cena po dogovoru.Tel.: 041/827-202.Prodam rusko bokarico,mod. 34 P, kal. 12/12 (65.000 sit),in starejøo øibrenico Saurer –Suhl, kal. 16 – 16 (30.000 sit).Tel.: 041/264-663, 040/747-045. Prodam nemøke prepeli-œarje – rjavce, stare 4 mesece.Oœe in mati imata oceno 5/I. Tel.:(01) 754-68-14 ali 031/276-462.Izdelujem gamsove œope(tudi iz dlake divjega praøiœa,jelena in jazbeca). Tel.: (04) 51-41-181 ali 041/819-231, Basaj.Prodam vikend, lovsko ko-œo (75 m2) v Loøki dolini, na iz-jemni lokaciji s 4 ha gozda. Cena35 mio sit. Tel.: (01) 256-43-12.Prodam posavsko goniœkoin resasto istrsko goniœko.Obe sta stari 7 mesecev. Tel.:041/276-351.Kupim resastega jazbeœar-ja – samœka, starega do 1leto. Ponudbe sprejemam poGSM 051/388-899 (Ignac Do-miniœ, Vojkovo nabreæje 1, 6000Koper).Ugodno prodam 3 mesecestare nemøke prepeliœarje – ser-ce, odliœnih delovnih starøev.Tel.: (03) 571-75-95 ali 041/809-143.Prodam vezane letnike re-vije Lovec (od leta 1910 do2005). Komplet prodam najbolj-øemu ponudniku. Tel.: 041/695-476, Samo.Prodam enocevno risanico– prelamaœo, kal. .308 Win., z montiranim str. daljnogledom 6 x 42 (fiksna montaæa). Puøka jestara 2 leti in je bila malo upo-rabljana. Tel.: 040/354-590.Prodam leglo nemøkih pre-peliœarjev – sercev. V legluso 3 samœki in 2 samiœki. Oœe inmati imata telesno oceno od-liœno in I. nagr. razred v delu (stanosilca mednarodnih priznanjBOB, CACIB, CAC). Tel.: (03)571-75-95 ali 041/809-143.Izdelam vam krmilnice zaptice (veœ vrst), umetne va-lilnice in montiram lovsketrofeje (rogovja in roglje, œe-

kane itn.) na naravne podloænedeøœice. Tel.: (01) 895-15-96.Prodam dvogled Sanju 7 x 42WP, gumiran, œrno zelena kom-binacija, skoraj nov (garancija10 let). Tel.: 041/774-592.Prodam risanico CZ, kal. 7 x 64.; kombinirko Bettinsoli,kal. 12/7 x 65 R, polavtomatskopiøtolo Walter P 99 QA; øibre-nico CZ , kal. 16 – 16. Tel.: (02)554-11-76, v soboto ali nedeljo.Prodam psa in psiœko pasmenemøki kratkodlaki ptiœar(serast z rjavo glavo in oæigi),stara 6 mesecev. Sta lepa inpotomca starøev z dobrimi lov-skimi zasnovami. Tel.: (05) 301-63-72 ali 051/ 210-638.V bogatem loviøœu z divjimi pra-øiœi na Dolenjskem organizira-mo skupinski lov na divjepraøiœe. Tel.: 040/411-201.Zelo ugodno prodam nov (øezapakiran) strelni daljnogledTasco zoom 3 – 9 x 40 IR, z veœ-stopenjskim osvetljenim kriæem(25.000 sit) in strelni daljno-gled Tasco 3 – 9 x 50 (23.000sit). Odliœna kakovost za spre-jemljivo ceno!!! Tel.: 041/217-768.Prodam œeøko bokarico,kal. 7 x 57 R/16, z Zeissovo opti-ko 6 x 42 T (Suhlova montaæa),cena 180.000 sit, ter kratko(øtuc) repetirko Sava - Kranj,kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogle-dom Zeiss 1,5 – 6 x 42 (Suhlovamontaæa), cena 150.000 sit. Tel.:(04) 572-41-23, po 17. uri.Novembra organiziram vposavskem loviøœu komer-cialni lov na divje praøiœe.Øtevilo lovcev je omejeno (25 do30). Informacije po tel.: 041/763-789. Psarna Lojanska proda mla-diœe lovskih terierjev, pla-ninskih goniœev in istrskihgoniœev. Stari so 2 meseca,izhajajo od odliœnih starøev, pre-verjenih delovnih linij in so cep-ljeni. Janko Logar, Pod Bregom2, Slovenj Gradec. Tel.: (02) 88-44-633 ali 031/613-302, popol-dne.Prodam novo nemøko bokari-co Heym Edition 97, kal. .243Win./20 mag., staro pol leta.Vzrok prodaje je moj slab vid.Tel.: 041/651-388, od 10. do 12.ure.

Prodam risanico Benelli, kal..30 – 06, novi spektiv Tasco 16– 38 x 50, Suhlovo tricevko,kal. 12 – 12/7 x 57 R, ter borovelj-sko bokarico, kal. 7 x 65 R/16(ali zamenjam za manjøi kaliber6,5 x 57 R, .308 Win.). Tel.: 031/380-448.Prodam boroveljsko tricev-ko, kal. 12 – 12/7 x 65 R, s str.daljnogledom Carl Zeiss, izde-lek puøkarne Johanna Fanzoja,s stanskim væigalnim mehaniz-mom na ploøœah, bogato gravi-rano in malo uporabljano. Cenaje 370.000 sit. Tel.: 031/296-046.Prodam tribarvnega krat-kodlakega foksterierja z ro-dovnikom, starega 9 mesecev.Tel.: 041/736-425.Prodam nemøko kratkodla-ko ptiœarko, staro 2,5 leta zopravljeno PZP – 53 toœk in JZP– 161 toœk. Tel.: 040/548-649.Prodam risanico, kal. .243Win., s str. daljnogledom (Suh-lova montaæa) in dvogled Sim-mons 7 x 42. Tel.: 031/679-382.Prodam nemøkega lovske-ga terierja, starega 3 leta. Tel.:(01) 750-55-60.Po poloviœni ceni prodam100 kosov nabojev, kal. 7 x 65 R RWS, in Seiler & Bellotin dve bock øibrenici, kal.12/12 (Bettin Zoli Mag.), z me-njalnimi zadrgami in originalnimkovœkom, ter Franchi (prirejenaza leviœarja).Tel.: 031/330-260.Poceni prodam 6 mesecevstaro nemøko prepeliœarko– serko, potomko delovnihstarøev. Tel.: 041/776-880.Kupim kombinirano lovskopuøko – petelinko, najraje vbock izvedbi, kal. 6,6 do 8 mm(lahko tudi brez str. daljnogle-da). Tel.: 031/765-588.Prodam karabinko Mann-licher, kal. .222 Rem., s str. dalj-nogledom (Suhlova montaæa).Tel.: 031/633-992.Prodam teleta in koøute zanadaljnjo rejo. Tel.: 031/827-336.Prodam boroveljsko tricev-ko – petelinko, kal. 6,5 x 70 R/16 – 16, s str. daljnogledom, ali

jo zamenjam (z doplaœilom) zanovejøi strelni daljnogled. Tel.:041/727-881.Prodam 4 mesece stara tri-barvna nemøka goniœa(samœka in samiœko). Sta zelolepa in potomca odliœnih star-øev. Tel.: (03) 581-33-25 ali 031/530-755.

Limbuøka cesta 49, 2341 Limbuø

Tel.: 02/61-31-990,

faks: 02/61-31-960

Gsm: 041/347-975 Bojan

e-mail: [email protected]

6-listni koledarji z umetniøkimi lovskimimotivi Igorja Piœulina

Format 33 x 48 cm + pasica za dotisk.

Cena 370 sit + 20 % DDV + poøtnina


Mali oglasi NOVEMBERDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. To 5:57 16:19 6:42 16:48 5:36 17:552. Sr 7:11 16:42 6:44 16:46 5:37 17:53 33. »e 8:28 17:11 6:45 16:45 5:39 17:524. Pe 9:46 17:50 6:47 16:43 5:40 17:515. So 10:58 18:42 6:48 16:42 5:41 17:506. Ne 12:00 19:49 6:50 16:41 5:43 17:487. Po 12:48 21:05 6:51 16:39 5:44 17:478. To 13:24 22:27 6:52 16:38 5:45 17:469. Sr 13:52 23:49 6:54 16:37 5:46 17:45 510. »e 14:14 ----- 6:55 16:36 5:48 17:4411. Pe 14:33 1:09 6:57 16:34 5:49 17:4312. So 14:51 2:27 6:58 16:33 5:50 17:4213. Ne 15:10 3:45 7:00 16:32 5:51 17:4114. Po 15:30 5:02 7:01 16:31 5:53 17:4015. To 15:54 6:20 7:02 16:30 5:54 17:3916. Sr 16:23 7:39 7:04 16:29 5:55 17:38 117. »e 17:01 8:53 7:05 16:28 5:56 17:3718. Pe 17:48 10:00 7:07 16:27 5:57 17:3719. So 18:45 10:56 7:08 16:26 5:59 17:3620. Ne 19:49 11:41 7:09 16:25 6:00 17:3521. Po 20:56 12:14 7:11 16:24 6:01 17:3522. To 22:04 12:40 7:12 16:23 6:02 17:3423. Sr 23:11 13:01 7:14 16:23 6:03 17:33 224. »e ----- 13:19 7:15 16:22 6:04 17:3325. Pe 0:16 13:35 7:16 16:21 6:05 17:3226. So 1:22 13:50 7:17 16:21 6:07 17:3227. Ne 2:28 14:05 7:19 16:20 6:08 17:3128. Po 3:37 14:22 7:20 16:19 6:09 17:3129. To 4:49 14:43 7:21 16:19 6:10 17:3030. Sr 6:06 15:09 7:22 16:18 6:11 17:30

NAMIBIJA

KUDUBERG FARMA

VAM NUDI FOTOSAFARI

IN LOV NA 15 VRST ANTILOP V DOMAŒEM VZDUØJU.

ZA VSE DODATNE INFORMACIJESMO DOSEGLJIVI PO

GSM: 031/669-615.

Gumbi iz jelenje roæevineza lovske kroje, jope, suk-njiœe in lovske srajce. Iz-deluje Anton Intihar, Kamnikpod Krimom 8/a 1352 Pre-serje. Tel.: (01) 36-31-293.

IZDELAVA LOVSKIH OBLEK(KROJEV)IN KLOBUKOV PO MERI,KAKOVOSTNO IN PO ZELOUGODNI CENI!PREPRIŒAJTE SE SAMI!

KROJAØTVO PEŒOLER, s.p., KranjTel.: 04/23-28-332GSM: 031/711-055

kontaktni naslov: [email protected]

KKOOLLEEDDAARR

DDIIVVJJAADD22000066

Trinajst vrhunskih posnetkov naøe divjadi.

Format: 34 x 48 cm + pasica za dotisk vaøe firme.

CENA: 880 SIT(Cena z 20% DDV znaøa 1.056,00 SIT.)

Poøtnino zaraœunamo posebej.

Albrehtova 54, 1291 ØkofljicaTel./faks: (01) 366 72 98GSM: (051) 22 66 89e-mail: [email protected]


MADÆARSKALov na jelena po ruku

4-dnevni program lova na jelena z vkljuœenim odstrelom ene trofejne æivali

ALL INCLUSIVE æe od 990

HRVAØKALOV NA MEDVEDA

4-dnevni All inclusive z bivanjem, hrano, lovom in odstrelom MEDVEDA

v rangu medaljeæe od 2.400

VELEBIT4-dnevni All inclusive z bivanjem,

hrano, lovom in odstrelom MUFLONA v rangu medalje

æe od 2.400

SLOVENIJALOV NA MUFLONA

4-dnevni All inclusive z bivanjem, hrano, lovom in odstrelom MUFLONA

v rangu medaljeæe od 1.950

Lovcem in ribiœem nudimo posebne popuste in ugodne kreditne pogoje!

Ahlinova ulica 11291 ØKOFLJICA Tel.: (01) 366-33-30, ( 01) 366-63-48www.autohisa-jordan.si

Pooblaøœeni prodajalec in serviser za vozila Suzuki.

Najveœja izbira terenskih in osebnih vozil na øtirikolesni pogon v bencinski in dizelski izvedbi.Vsa terenska vozila so opremljena z reduktorjem in prirejena za ekstremne terenske voænje.

Prodaja: TRG. LOVEC - Koptex --NG., -LJ., -KP., -KR., -MBINO SPORT - PostojnaLOVSKI MOJSTER - LjubljanaBOCK - KranjNOLD - Celje, Bre∫iceLOVEC - Ωalec, CeljeULOV - Portoro∫PUπKAR Megli≠ - Dom∫aleORBIS -Velenje

BANNER - 35.990 SIT LEGEND - 79.990 SIT

TROPHY 8x42 - 54.990 SITTROPHY R&G DOT - 54.990 SIT

ZASTOPA: RODEO TEAM, d.o.o.Koro∏ka c. 53a, 4000 Kranj

VABILO LOVCEM GLASBENIKOM

V glasbenem programu Radia Slovenija pripravljamo posebno oddajo o glasbi

lovcev. To bo antropoloøka in etnomuzikoloøka oddaja, ki bo obravnavalaglasbo lovcev na sploøno. Ta del pripravljamo v sodelovanju s priznanim ameriøkimprofesorjem Ericom Charryjem, ki je raziskoval med lovci v Afriki (med ljudstviiz skupine Mande). Jedro oddaje pa bo glasba slovenskih lovcev. Zato vabimo vse

lovske zbore, rogiste in druge lovce glasbenike, naj nam poøljejo svoje izdane

(in morebiti tudi neizdane) posnetke v radijsko predvajanje in arhiv. Ob tejpriloænosti bi radi pripravili tudi œim popolnejøo diskografijo (seznam posnetkov)glasbe slovenskih lovcev, zato bo pomemben vsak zvoœni dokument. Æe prve zbirkeslovenskih ljudskih pesmi priœajo o bogatem tovrstnem izroœilu, saj so pesmi zlovsko (in velikokrat divje - lovsko) tematiko razmeroma pogoste. Posnetke poøljite

na naslov: Jane Weber, Radio Slovenija, Tavœarjeva 17, 1550 Ljubljana.Mimogrede: profesor Charry je ugotovil, da je lovska glasba najstarejøa øe æiveœaglasbena tradicija v zahodni Afriki. Pevci so namreœ peli slavo velikim lovcem, ki sov druæbah zahodne Afrike øe vedno izjemno cenjeni. Tradicijo takønega petja sopovzeli grioti, ki so vplivali tudi na blues, kakrønega poznamo dandanes. Vsekakorbo zanimivo, do kakønih spoznanj nas bodo privedle raziskave med naøimi lovci.

Jane Weber

Glasbeno uredniøtvo Radia Slovenija


LOV NA VOLKA V MONGOLSKI STEPI– doslej daleœ najuspeønejøi lov na volka!Naø poskusni lov oktobra je dal izjemen rezultat. Vsak gost je uplenil od dva do øtirivolkove. Lov naslednje skupine je od 11. do 21. novembra. Za 6 dni lova 2.590 ,vkljuœno z vsemi prevozi, tudi letalskim iz Ljubljane, lovno dovolilnico in polno oskrbo.Odstrel volka 290 , gazele 90 . Odstrel divjadi øtevilœno ni omejen.

LOV S POGONOM NA DIVJE PRAØIŒETURŒIJA: V zadnjih letih je Turœija potrdila sloves izjemno dobrega lova na divjepraøiœe, saj je deleæ uplenjenih merjascev v medalji neprestano velik. 5 dni lova, polnipenzion, vsi stroøki, povezani z organizacijo lova, za 990 . Odstreli od 250 do najveœ 750 , odvisno od trofejne vrednosti (œekani dolæine 24 cm in veœ). Termin lova v spremstvu PASATA: 26. 11. do 2. 12. 2005.

HRVAØKA: Lov vsako drugo soboto od novembra do januarja v dræavnih in koncesijskihloviøœih. 3–4 pogoni na dan od 80 /lovca/dan. Ni doplaœila za odstrel kapitalnega merjasca.

LOV NA MALO DIVJAD na Madæarskem. Odstrel fazana 13 , zajca 26 . Lov skupine v spremstvu PASATA od 15. do 18. decembra.

In øe: lov na gamsa doma in v tujini, na medveda, volka, malo divjad …

Pasat,Pasat, d.o.o.>http://www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01/428 37 40 > faks: 01/428 37 44


64.900,64.900,0000

Velika izbira strelnih daljnogledov razliœnih velikosti in poveœav, z osvetlitvijo ali brez. Vsi daljnogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo.

foto: g. bolœina lovne dobe: lovecki, ki so sposobni pisati razna »odprta pisma«, »pozive« in...

Documents