muzej novejše zgodovine slovenije, 2017

fototeka

foto

graf

ska

zapu

ščin

a xx

. sto

letj

a

fototekafotografska zapuščina xx. stoletja

42,00 €

ISBN 978-961-6665-47-6 

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1952, obsega več kot dva milijona enot fotografskega gradiva. Danes je to največji fotografski arhiv 20. stoletja v Republiki Sloveniji in je v celoti javno dostopen.

V pričujočem zborniku vam odstiramo del boga-te nacionalne fotografske dediščine.

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

4 5

fototekafotografska zapuščina xx. stoletja

izdal: Muzej novejše zgodovine SlovenijeCelovška cesta 23, 1000 Ljubljana

zanj: dr. Kaja Širok

uredniki: dr. Kaja Širok, Ivo Vraničar, Andreja Zupanec Bajželj

avtorji prispevkov: Ivo Vraničar, Katarina Jurjavčič, dr. Monika Kokalj Kočevar, Marko Ličina, Nataša Strlič, dr. Kaja Širok, Jožefa Šparovec, mag. Marko Štepec, mag. Mateja Tominšek Perovšek, Irena Uršič, Andreja Zupanec Bajželj

oblikovanje: studiobotas

priprava in digitalna obdelava fotografij: Sašo Kovačič, Sarah Poženelj

jezikovni pregled: Irena Destovnik

tisk: Gorenjski tisk storitve d.o.o.

naklada: 400 izvodov

Izid zbornika je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike SlovenijeLjubljana, 2017

-Brez predhodnega pisnega dovoljenja Muzeja novejše zgodovine Slovenije so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem, javnim interaktivnim dostopom ali shranitvijo v elektronski obliki.-

CIP - Kataložni zapis o publikaciji  Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  719:77.04“19“(082)  MUZEJ novejše zgodovine Slovenije          Fototeka : fotografska zapuščina XX. stoletja / [avtorji prispevkov Ivo Vraničar ... [et al.] ; uredniki Kaja Širok, Ivo Vraničar, Andreja Zupanec Bajželj]. - Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2017  ISBN 978-961-6665-47-6  1. Gl. stv. nasl. 2. Vraničar, Ivo 3. Širok, Kaja, 1975-  290622720 

kolofon kazalo

uvodnikdr. kaja širok, direktorica mnzs

fotografija in časivo vraničar, vodja fototeke

xx. stoletje v fotografijah muzeja novejše zgodovine slovenije

pregled fondov in zbirk

fond rudolf bruner dvořák (1909)

zbirka fotografij prve svetovne vojne (1914–1918)

zbirka časopisa slovenec (Med obema svetovnima vojnama in drugo svetovno vojno)

fond peter lampič (1920–1991)

fond france cerar (1920–1960)

fotografije iz zapuščin slovencev v italijanski vojski pod fašizmom (Med obema svetovnima vojnama in drugo svetovno vojno)

8

10

15

193

194

198

204

210

216

220

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

6 7

fotografije iz zapuščine ivana rudolfa (1915–1962)

nemško-italijanska zbirka (1939–1945)

fond jakob prešern (1941–1948)

zbirka barvnih diapozitivov iz obdobja druge svetovne vojne (1941–1945)

zbirka fotografij oddelka za arhiv in tisk v uradu državnega komisarja za utrjevanje nemštva v mariboru (1941–1943)

zbirka tekoče gradivo (1941-1945)

fotografsko gradivo prisilno mobiliziranih slovencev v nemško vojsko (1942–1944)

fond aleksander (sandi) jesenovec (1944–1990)

zbirka slovenskih izseljencev v argentini (1948–1953)

zbirka foto slovenija (1945–1973)

fond edi (edvard) šelhaus (1945–2007)

zbirka časopisa ljudska pravica (1945–1959)

fond vladimir simončič – vlastja (1946–1956)

fond franci kolman (1946–1975)

zbirka exportprojekt (1949–1994)

fond božo štajer (1948–1967)

fond miloš švabić (1947–1970)

zbirka turistične družbe kompas d. d. (1948–1978)

zbirka časopisne hiše delo d. o. o. (1955–1987)

fond marjan ciglič (1958–1997)

fond aleš kunaver (1958–1984)

fond marjan keršič – belač (1939–1965)

fond nace bizilj (1968–2003)

fond marjan miro dobovšek (1986–2000)

fond janez bogataj (1979–1991)

fond tone stojko (1968–1994)

kazalo opomb

seznam piscev

seznam fotografov in fotoreporterjev

298

314

320

324

332

350

356

360

362

370

374

382

392

393

394

224

228

232

236

240

244

252

256

260

262

276

284

288

294

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

8 9

uvodnik

dni. Najstarejše hranjene fotografije so na steklu, novejše v digitalni obliki. Če za starejše lahko trdimo, da so kljub častitljivi starosti zelo dobro ohranjene, se pri digitalnih fotografijah postavlja vprašanje o njihovi časovni obstojnosti.

Starejše gradivo fizično hranimo v muzejski negoteki, analogno gradivo pa po-skušamo v čim večji meri digitalizirati. Digitalizirane fotografije hranimo na različnih nosilcih in v digitalni inventarni knjigi sistema Galis. Čeprav se ko-ličina digitaliziranega gradiva vsako leto povečuje, še vedno nismo digitalizi-rali niti polovice gradiva.

Vsako leto se v Fototeki oglasi več kot 1.500 uporabnikov, med njimi raziskoval-ci, študenti, zasebni zbiralci in medijske hiše. Največ povprašujejo po gradi-vu iz druge svetovne vojne, ki ga Muzej načrtno zbira vse od konca vojne, sledi gradivo iz prve svetovne vojne, zbirka Exportprojekta, zbirka časopisa Slovenec ter gradivo posameznih fotografov. Večino gradiva je Muzej pridobil po pogod-bah z društvi in s podjetji, v zadnjem desetletju pa zbirke bogati predvsem z da-rilnimi pogodbami in donacijami dedičev gradiva. Za to se moramo zahvali-ti zlasti vsem posameznikom in družinam, ki so delo Fototeke prepoznale kot pomembno in so v trajno hrambo (ter preučevanje) podarile fonde neprecenlji-vega gradiva. Prav zato nas do donatorjev in celotne skupnosti zavezuje oblju-ba valorizacije ter povečevanja prepoznavnosti slovenskih fotografov doma in v tujini. Svojo obljubo izpolnjujemo z digitalizacijo gradiva, s preučevanjem, postavljanjem razstav, publiciranjem v katalogih in na spletu, širjenjem ve-denj ter s skrbjo za gradivo.

V pripravo pričujočega zbornika nas je vodila želja, da neprecenljivo bogastvo Fototeke predstavimo širši javnosti. V zborniku z dvema sklopoma muzejski kustosinje in kustosi predstavljajo hranjene fonde in zbirke. V prvem delu so v ospredju podobe oseb, krajev in dogodkov, ki so najbolj zaznamovali politič-no zgodovino zadnjega stoletja. V drugem delu objavljamo pregled hranjenega gradiva in, glede na velikost fonda/zbirke, tudi izbrane fotografije. Fotografi-je smo pogosto izbrali skupaj z avtorjem ali glede na subjektivno mnenje skrb-nika zbirke. Žal nam obširnost gradiva ne omogoča podrobnejše predstavitve več avtorjev, pri nekaterih nam tega ne dovolijo neurejene avtorske pravice.

Zahvaljujemo se vsem, ki sodelujejo pri razvoju Fototeke, donatorjem in upo-rabnikom gradiva. Veseli nas, da vsi skupaj cenimo naše nacionalno gradivo in ga s preučevanjem, z valorizacijo ter s publiciranjem predstavljamo širši javno-sti. Zahvaljujem se tudi sodelavkam in sodelavcem Muzeja, vsem, ki ustvarja-jo vsebino bloga Fototeke https://fototekamnzs.com/ ter vsem, ki tem objavam sledijo. Leta 2016 smo jih našteli 27.120. Dokaz, da je nacionalna fotografska dediščina cenjena in še kako aktualna.

Živimo v dobi prevlade vizualnih komunikacij, v kateri nam povsod prisotne vizualne upodobitve vsiljujejo način življenja, videza in oblačenja ter stalnega dokumentiranja vsakdanjega življenja. Kako si drugače razlagati poplavo sel-fijev oz. sebkov, dnevno fotografiranje sebe in svojih najdražjih, pripravljene hrane, brezskrbnih popotovanj, novih nakupov, obiskanih muzejev, dosežkov, praznovanj dogodkov ter objavljanje vsega povedanega na družabnih omrežjih?

Pomen fotografije se je v zadnjih desetletjih korenito spremenil, fotografija sama pa je prevzela vlogo, ki presega prvotno zastavljeni cilj zamrznitve podob. To niso več samo spomini na tuje kraje, druge čase in obličja naših prednikov, temveč so vizualni pričevalci doživetega. Ne zgolj kot vizualni dodatki, ki se z namenom razumevanja nekdanjih dogodkov pojavljajo v knjigah, temveč priče-valci per se. Danes fotografije razumemo kot zgodovinsko gradivo, stik med nek-danjim in sedanjim razumevanjem časa ter kot neprecenljiv vir preučevanja.

Fotografije namreč lahko povedo več kot tisoč besed in so nespodbitni vizual-ni pričevalci dogodkov. Imajo moč, ki za univerzalno dekodiranje ne potrebuje posebnega znanja jezika ali razumevanja arhivskega gradiva. Ko ob gledanju fotografij na dan privrejo občutki in nas spodbudijo k razmišljanju, ukrepanju ali spreminjanju, pridobijo tudi čustveno moč. Nostalgično nas lahko vodijo v druge, boljše oz. skromnejše čase, ali pa nas opominjajo, da je blagostanje družbe, v kateri živimo, vedno pod grožnjo ukinitve ali sprememb.

Fotografije spremljajo naše življenje, so časovne kapsule posebnih trenutkov odraščanja, pomembnih prelomnic ali zgolj spomini na dopustovanje, izlete, srečanja. So stiki s predniki, vizualne zgodbe, pričevalci ugank naše fiziogno-mije ter identitete. Kot tihi pričevalci razvoja človeštva, revolucij, vzponov in padcev zadnjega stoletja nam pomagajo razumeti družbo. Na podobah prete-klosti sledimo spremembam in se sprašujemo, kakšno podobo tega sveta bomo zanamcem ponudili mi.

Nekatere podobe so, zahvaljujoč medijski produkciji, postale ikonične in nam omogočajo kolektivno razumevanje preteklosti. Fotografije polkov na soški fronti, okupirane Ljubljane, shiranega taboriščnika na Rabu, domobranske prisege na ljubljanskem stadionu, koncerta Pankrtov, slovenske zastave na Trgu republike junija 1991 itd. so le delček ohranjenega gradiva, ki pripovedu-je o turbulentnem 20. stoletju.

Vse te zgodbe so del dediščine, ki jo hrani Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Glede na hranjeno gradivo je Fototeka nacionalni unikum in največji nacionalni fotografski arhiv. Obsega preko dva milijona posnetkov, datiranih tako v obdobje pred prelomom prejšnjega stoletja kot po njem, vse do današnjih

dr. kaja širok, direktorica mnzs

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

14 15

xx. stoletje v fotografijah muzeja novejše zgodovine slovenije

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

16 17

pred i. svetovno vojn0

Atelje Primož Škof (Primus Skoff, Marburg), Deklici, 1868.Črno-bela fotografija, 8,8 x 5,5 cm.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije hranimo nekaj sto fotografij iz 19. in z začetka 20. stoletja do prve svetov-ne vojne. Najstarejša je fotografija iz podarjenega dru-žinskega albuma Bogi Pretnar Kozinc iz leta 1868, ki pri-kazuje dve deklici, fotografirani v ateljeju Primoža Škofa (Primus Skoff) v Mariboru. Gradivo se v fragmentih na-haja v različnih osebnih družinskih albumih, precej ga je v Zbirki časopisa Slovenec in Sokolski zbirki. Največ fo-tografij je iz ljubljanskih ateljejev Avgusta Bertholda, Da-vorina Rovška, Ivana in Josipa Pogačnika, Franja Grabje-ca, Veličana Beštra, Ernesta Pogorelza, Lojzeta Šmuca, Franca Kunca, Hugona Hibšerja, Juliusa Müllerja, Loren-za Kracha in drugih.

Nekateri omenjeni ateljeji (in njihovi lastniki ali sorodni-ki) so delovali še med prvo svetovno vojno in v obdobju med obema svetovnima vojnama.

Veliko različnega gradiva, ki ga hranimo, je nastalo tudi v ateljejih fotografov iz drugih večjih slovenskih mest. V Mariboru naj omenimo naslednje ateljeje: atelje L. J. Ki-eserja, atelje Heinricha Krapeka, atelje Mirka Japlja, ate-lje Vlašič. V Celju: atelje A. Perissicha, atelje Franja Kun-ška, atelje Josipa Pelikana, atelje W. Picka. V Kamniku je bil najbolj znan atelje Franca Aparnika, v Radovljici atelje Alojza Vengarja. Hranimo tudi fotografije, nastale v ate-ljeju Franca Juga iz Kranja, v Škofji Loki je deloval atelje Avgusta Blaznika, na Bledu atelje Benedikta Lergetporer-ja, v Kočevju atelje Josipa Dorniga, v Rajhenburgu – Bre-stanici atelje Vinka Bavca, na Vrhniki atelje Ivana Tišler-ja in v Ljutomeru atelje Alta Huberja.

i. svetovna vojna

18 19

pred i. svetovno vojn0

Rudolf BRUNER DVOŘÁK, Predjamski grad, Predjama, 1909.Fond Rudolf Bruner Dvořák, črno-bela fotografija,

30,5 x 25,7 cm, inv. št.: BD163a.

Atelje Ernest Pogorelz, Člani Ljubljanskega sokola, 1881.Črno-bela fotografija, 21 x 28 cm.

Atelje Benedikt Lergetporer, Stara cerkev, Brezje, 1887.Zbirka časopisa Slovenec, črno-bela fotografija, 9 x 14 cm, inv. št.: SL12712.

i. svetovna vojna

100 101

1945–1950

Jože MALLY, Panorama, Sv. Štefan, julij 1965.Črnobeli negativ, 6 x 6 cm, inv. št.: KO146.

Edi ŠELHAUS, Začasna državna meja med Jugoslavijo in Italijo, Primorska, 1947.Fond Edi Šelhaus, črno-beli negativ, leica, inv. št.: ES477/1.

Marjan PFEIFER, Odvoz hlodovine iz Dovžanove soteske, Tržič, 12. julij 1947. Zbirka Foto Slovenija, črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS3938/26a.

Vladimir SIMONČIČ – Vlastja, Festival ob priključitvi Primorske k matični domovini, Lijak, 21. septembra 1947.

Fond Vladimir Simončič – Vlastja, črno-beli negativ, leica, inv. št.: VS-L30/43.

i. svetovna vojna

128 129

1961–1970

Janez LAMPIČ, Zimska idila na Veliki planini, januar 1964. Zbirka Exportprojekt, barvni negativ, 6 x 6 cm, inv. št.: EPc1319/6.

Franci KOLMAN, Pogled na poslopje Železarne Jesenice, ok. leta 1963.Fond Franci Kolman, barvni diapozitiv, 6 x 6 cm, inv. št.: FKdia3.

i. svetovna vojna

128 129

1961–1970

Janez LAMPIČ, Zimska idila na Veliki planini, januar 1964. Zbirka Exportprojekt, barvni negativ, 6 x 6 cm, inv. št.: EPc1319/6.

Franci KOLMAN, Pogled na poslopje Železarne Jesenice, ok. leta 1963.Fond Franci Kolman, barvni diapozitiv, 6 x 6 cm, inv. št.: FKdia3.

i. svetovna vojna

176 177

slovenija

Nace BIZILJ, Največja slovenska zastava na dan razglasitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije, Ljubljana, 26. junij 1991.

Fond Nace Bizilj, črno-beli negativ, leica.

Tone STOJKO, Pogled na dvorano Skupščine RS ob sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov, Ljubljana, 25. junij 1991.

Fond Tone Stojko, črno-beli negativ, leica, inv. št.: TS911672/34.

r a z g l a s i t e v s a m o s t o j n o s t i

Na vroč poletni večer, v sredo, 26. junija 1991 je bila na Trgu republike (tedanjem Trgu revolucije) v Ljubljani slo-vesna razglasitev samostojne Slovenije. Nad množico s slovenskim državnim vrhom na čelu je zaplapolala nova slovenska zastava. Kljub nizkim preletom letal Jugoslo-vanske ljudske armade in zaostrovanjem na mejnih pre-hodih je bil to večer množičnega veselja, ki se je razlegalo po vsej državi. Predsednik Predsedstva Republike Sloveni-je Milan Kučan je med slavnostnim govorom dejal: »No-coj so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«

i. svetovna vojna i. svetovna vojna

192 193

pregled fondov in zbirk

zbirka časopisne hiše delo d. o. o.

204 205

Zbirka časopisa Slovenec izvira iz prve polovice 20. stoletja. Muzej novejše zgodovine Sloveni-je je gradivo pridobil leta 1964. Posredovala ga je Tiskarna Ljudske pravice, naslednica Jugo-slovanske tiskarne, ki je med obema vojnama delovala v Ljubljani. Časopis Slovenec je izha-jal med letoma 1873 in 1945, od konca leta 1924 do poletja 1932 je kot njegova tedenska priloga izhajal tudi Ilustrirani Slovenec. V njem je obja-vljeno veliko izvirnih fotografij iz muzejskega foto arhiva. Fotografije je uredništvo Slovenca pridobi-valo na različne načine. Iz muzejske zbirke, v kateri je okrog 17.000 fotografij, ne more-mo razbrati, da bi za potrebe objavljanja fo-tografij uredništvo imelo svoje profesionalne fotografe. Na izvirnih fotografijah fotografi večinoma niso navedeni. Večkrat je naveden celjski fotograf Josip Pelikan, na njegovih fo-tografijah piše tudi »po objavi vrniti avtorju«. Tudi fotografije, ki so bile objavljene v Ilustri-ranem Slovencu, so v večini primerov nepodpisa-ne, oziroma fotografi niso navedeni. Izjema so fotografije Avgusta Bertholda, Antona Urši-ča, Veličana Beštra, Davorina Rovška in Frana Grabjeca. V Zbirki časopisa Slovenec hranimo ate-ljejske fotografije, posnete v umetnem okolju z umetno svetlobo, ter fotografije, ki so nastaja-le z razvojem maloslikovnih kamer. Poklicni in amaterski fotografi so v glavnem fotografirali portrete, krajino, veduto in žanr. S fotografija-mi, objavljenimi v Ilustriranem Slovencu, pa beleži-mo pomemben prispevek na področju reportaž-ne in dokumentarne fotografije. Tako lahko v okviru Zbirke časopisa Slovenec razberemo loč-

nici, ki sta nastali z razvojem fotonovinarstva na Slovenskem: prva obsega začetek 20. stole-tja, ko se je fotografija v časopisu Slovenec poja-vila kot nova oblika novic, druga pa označuje dvajseta leta 20. stoletja, ko je tehnološki na-predek predstavil fotografijo v Slovencu kot uve-ljavljeno obliko dokumentarnega izražanja. Vsebinsko je Zbirka časopisa Slovenec raz-vrščena glede na zvrsti fotografije: portre-tno, krajinsko, arhitekturno, reportažno, do-kumentarno, žanrsko in športno fotografijo. Med obsežnejšimi vsebinami fotografskega fonda so fotografije, ki prikazujejo posame-znike ali dogodke iz vsakdanjega, društvene-ga, narodnostnega, političnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja Sloven-cev v habsburški monarhiji in Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Večina fotografskega gradiva je iz obdobja med obema vojnama, iz različnih slovenskih ter drugih upravnih pokrajin Kraljevine SHS/Jugoslavije. Fotografije so za potrebe Ilustrira-nega Slovenca posredovali tudi fotoreporterji in fotoagencije iz tujine. To lahko razberemo iz štampiljk z imeni fotografov ali fotografskih ateljejev na hrbtni strani fotografij oziroma odtisov žigov na fotografiji sami. Fotografije iz Zbirke časopisa Slovenec po-nazarjajo življenjski utrip časa med obema vojnama na različnih področjih človekovega delovanja, hkrati pa osvetljujejo takratne iz-raze veselja, sreče, tesnobe, žalosti in vsega, kar je tedanjemu posamezniku ali družbi pri-našalo življenje. Zato je Zbirka časopisa Slove-nec nedvomno izjemna zgodovinska in kul-turna dediščina.

zbirka časopisa slovenec

Neznani avtor, Pred uredništvom Slovenca na Kopitarjevi ulici, Ljubljana, 1930–1940. Črno-bela fotografija, 14,6 x 9,7 cm, inv. št.: SL1854.

Med obema svetovnima vojnama in drugo svetovno vojno

206 207

zbirka časopisa slovenec

Neznani avtor, Oblačilnica gasilske postaje med vojnama; vodilo ljubljanskih gasilcev je bilo: »KJER TREBA, POMOČI PRINAŠAJMO. A KDO TRPI – NE VPRAŠAJMO!«, Ljubljana.

Črno-bela fotografija, 10,6 x 14,6 cm, inv. št.: SL6370.

Neznani avtor, V stavbi podružnice Jadransko-podunavske banke v 20. in 30. letih 20. stol., kjer so bile trgovine Peter Kozina & Co, Pavel Magdič: Modna trgovina za gospode, kino Ideal (v plesnem salonu hotela Pri Maliču) idr., Ljubljana.Črno-bela fotografija, 11,5 x 17,2 cm, inv. št.: SL1858.

Neznani avtor, Kraljeva družina: kraljica Marija Karađorđević s sinovi Petrom II., Tomislavom in Andrejem. Črno-bela fotografija, 12,9 x 17,8 cm, inv. št.: SL10190.

Neznani avtor, Izvedba pasijona I.N.R.I. v Narodnem gledališču, Ljubljana, 1928.Črno-bela fotografija, 8,7 x 13,8 cm, inv. št.: SL8668.

zbirka časopisne hiše delo d. o. o.

262 263

Tiskovni urad predsedstva Narodne vlade Slo-venije, ustanovljen leta 1945, je obsegal infor-macijski odsek, fotografski odsek, tehnični odsek, odsek za dnevne vesti in splošni odsek. Avgusta 1947 se je Tiskovni urad preimenoval v Urad za informacije pri Predsedstvu vlade LRS. Danes v Muzeju novejše zgodovine Slove-nije hranimo gradivo fotografskega odseka Ti-skovnega urada, ki je vključevalo pomembna politična, gospodarska, kulturna in športna dogajanja v Sloveniji in zamejstvu, ter gradi-vo, nastalo po osamosvojitvi odseka leta 1951. Takrat se je fotografski odsek preoblikoval v samostoj no podjetje Foto Slovenija s sedežem na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Poleg nadaljeva-nja že utečenega dela je podjetje začelo razvija-ti tudi druge dejavnosti s področja fotografije in grafike. Razvoj podjetja se je stopnjeval ob izdajanju komercialnih katalogov, ki so bili v začetku črno-beli, s prodiranjem barvne teh-nike iz zahodnih dežel pa barvni. Nadgradnja je sledila leta 1962, ko so ob uspeš ni fotograf-ski dejavnosti ustanovili oddelek precizne me-hanike za popravila fotografskih pripomočk-ov. Leta 1977 se je podjetje Foto Sloveni ja zaradi vse močnejše konkurence preusmerilo v razvoj drobne kovinske galanterije in v razširitev od-delka za foto mehaniko. Leta 1979 se je s podje-tjem Birotehnik združilo v novo podjetje NOVA in leta 1982 dokonč no ukinilo foto oddelek.21 Gradivo foto arhiva je v Muzej prihajalo po delih. Po razpoložljivih podatkih je prvi del gradiva prišel leta 1951, ko je Urad za informa-cije pri Predsedstvu vlade LRS Muzeju odsto-pil približno 30.000 posnetkov partizanskih fotoreporterjev. V pogodbi med Foto Slovenijo in Muzejem, sklenjeni decembra 1970, zasle-dimo, da se je takrat Muzeju predalo gradivo, ki je nastalo leta 1945, v naslednjem letu pa še vse preostalo gradivo, nastalo do leta 1951. Za predajo preostalega gradiva so se dogovarjali v naslednjih letih. Zadnji del arhiva so Muze-ju predali konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je dejavnost Foto Slovenije pre-usmerila na druga področja delovanja. V zad-njem delu predanega gradiva so med tekoči-

mi inventarnimi številkami že opazne velike praznine, saj mnogi filmi manjkajo ali pa so skoraj brez ustrezne dokumentacije. Fotograf-sko gradivo obsega okrog 180.000 negativov, največ jih je velikosti formata leica, poleg njih pa še velikosti 6 x 6, 6 x 7 in 6 x 9 cm. Gradivo je shranjeno v papirnatih vrečkah, na katerih so označeni vsebina, kraj, datum in fotograf. Gradivo obsega čas zadnjih partizanskih bojev za osvoboditev Slovenije od pomladi leta 1945 do leta 1973 in pokriva skoraj vse slovensko ozemlje. Poleg lepo urejenih negativov smo do-bili tudi foto albume z njihovimi kontaktnimi kopijami in s podrobnejšimi podatki za skoraj vsak posnetek posebej. V zbirki so naslednji vsebinski sklopi: ag- rarna reforma, arheologija, dedek Mraz, de-lavnice, delegacije, delovne akcije, demobi-lizacija, elektrifikacija, gradnja, gasilci, hu-manitarne ustanove, industrija, kmetijstvo, komande mest, koncerti, kongresi, koroški memorandum, likovna dela, ljudska oblast, manifestacije, mitingi, mladinske delovne akcije, množične organizacije, napisne akci-je, narodne noše, obiski politikov in politič-nih delegacij, obnova domovine, osvoboditev, panorame, partizanski tisk, pevski zbori, pio-nirji, podjetja, pogrebi, pohodi, portreti, po-tovanja, prireditve, procesi, promet, prosla-ve, prostovoljna dela, razmejitvena komisija, razstave, Rdeči križ, ruševine, sestanki, sod-ne razprave, stanovanjski objekti, šolstvo, ta-borišča, tekmovanja, Tito v Sloveniji, Trst po osvoboditvi, tuji gostje, udarniki, umetnost, ustanove, vojaške enote, volitve, zadruge, zbo-rovanja, zgodovinski kraji in objekti, železni-ca, življenje v mestih. Raznovrstno gradivo je posnelo več kot sto slovenskih fotografov. Nekateri, ki so bili za-posleni v podjetju Foto Slovenija, so naredili več deset tisoč posnetkov, nekateri fotografi so jih posneli le nekaj deset. V zbirki so s fo-tografijami zastopani naslednji fotografi in amaterji: Adamič, Vojko Arrigler, Sašo Ber-nardi, K. Bertot, Nace Bizilj, Braškar, Bricelj, Cankar, France Cerar, Vladimir Čuk, Ermi-

nio Del Fabro, Jože Divjak, Dolenc, Peter Faj-far, Finžgar, Jože Gorjup, Harting, Hefler, Štefan Hozjan, Božidar Jakac, Jožica Jeraj, Je-rala, Leon Jere, Zdenko Kalin, Vladimir Klaus, Savo Klemenčič, Peter Kocjančič, Franci Kol-man, Jože Kološa, Daro Kopinič, Alfred Kos, Koželj, Viktor Kramar, Kramarič, Milan Kra-njc, David Kržišnik, Zdravko Kržišnik, Janez Kuntnar, Janez Kurent, Lenardič, Tone Logar, Zvone Mahovič, Janez Mally, Jože Mally, Ma-rinček, Jože Mekinda, Mihelič, Močnik, V. Nučič, Omahen, Orel, Palma, Ivo Pelicon, Per-ko, Marjan Pfeifer ml., Marjan Pfeifer, Janez

Pilih, Pirnat, Radoslav Piškur, Planinc, Po-cajt, Anton Podržaj, Pogačnik, Minka Pogač-nik, Franc Potočnik, Potrč, Prosenc, Protnik, Vlado Rapoti, Mate Relja, Vera Savič, Ivo Se-šek, Vlastja Simončič, Slavko Smolej, Stiglič, Rudi Stopar, Viktor Stopar, Edi Šelhaus, Čoro Škodlar, Škofič, Jože Šmuc, Božo Štajer, Milan Štok, Cijan Štoka, Šuster, Šuštar, Miloš Šva-bić, Ivan Tavčar, Tomc, Avgust Vanelli, Rudi Vavpotič, Franjo Veselko, Drago Vidmar, Nan-de Vidmar, Stane Viršek, Vrbanec, Vukmanič, Zaman, Franc Zelnik, Marjan Zichero, Miloš Zorzut in Maksimiljan Zupančič.

zbirka foto slovenija(1945–1973)

Jože KOLOŠA, Proslava prvega maja, Murska Sobota, 1. maj 1945.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS2056/9.

264 265

zbirka foto slovenija

Jože KOLOŠA, Proslava osvoboditve, Maribor, 17. maj 1945.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS2281/27.

Milan KRANJC, Razdeljevanje kruha šolski mladini, Ljubljana, 30. junij 1945.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS2585/13.

Visoko dvignjene desnice v pozdrav nastopajočim – znak duha, v katerem so potekale XI. poletne olimpijske igre v Berlinu, Berlin, avgust 1936.Črno-beli negativ, 5,5 x 8,5 cm, inv. št.: FCn/28.

France CERAR, Osvoboditev Ljubljane, 9. maj 1945.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS2177/23.

Jože DIVJAK, Kongres Osvobodilne Fronte, Ljubljana, 15./16. julij 1945.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: FS2619/5.

zbirka časopisne hiše delo d. o. o.

266 267

zbirka časopisne hiše delo d. o. o.

338 339

Lojze JERALA, Prvomajska parada na ljubljanskih ulicah, 1. maj 1960.Črno-beli negativ, leica, inv. št.: DE1655/151.

muzej novejše zgodovine slovenije, 2017

fototeka

foto

graf

ska

zapu

ščin

a xx

. sto

letj

a

fototekafotografska zapuščina xx. stoletja

42,00 €

ISBN 978-961-6665-47-6 

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1952, obsega več kot dva milijona enot fotografskega gradiva. Danes je to največji fotografski arhiv 20. stoletja v Republiki Sloveniji in je v celoti javno dostopen.

V pričujočem zborniku vam odstiramo del boga-te nacionalne fotografske dediščine.