gaia avgust 2015 · 37 gaini poletni recepti mladi vrtnar 33 novice z zadvorškega vrtička dom...

Tema meseca 4

Vrt za čokoholikeLoreta Vlahović

Vse o ... 8

Vse o težavah na sadnih plodovihRoman Mavec

Ekološko vrtnarjenje 16

Zelena - zelenjava ali začimbnica?Kristina Škrbec

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Avgust 2015 • Letnik 21 • št. 210

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:18

Čas je za potaknjence

Najboljši substrat zanje pripravite tako, da za delno olesenele (brin, oleander, cipresa, rododendron) zmešate plantella izbrane kremenove peske z zemljo bio plantella start (50:50). Za zelene potaknjence (verbena, pelargonija) uporabite razmerje 1/3 kremenovih peskov in 2/3 zemlje.

BIO PLANTELLA ZEMLJA START

enostaven razvoj koreninskega sistema.

PLANTELLA KREMENOVI PESKI

v tleh.

razrast koreninskega sistema.

PLANTELLA RHIZOPON I, II, IIISredstva za pospeševanje rasti korenin omogočajo:

I – za zelene potaknjenceII – za delno olesenele potaknjenceIII – za olesenele potaknjence

naredite luknjo v pripravljen substrat za potaknjence.

Z izbranim substratom

bo uspeh zagotovljen!

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:18

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: MiraArh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, NevenkaBreznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-bra. Letna naročnina 20,00 EUR.Natisnjeno v 29.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. septembra 2015

Gaia predstavljaTema meseca

4 Vrt za čokoholike

Okrasni vrt6 Gozdovi rododendronov na Himalaji

Vse o ...8 Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku

Strokovnjak odgovarja članom11 Obnovimo nasad jagod, skladiščenje

krompirja, zastirka je nujna

Ali poznate?12 Čudežno drevo je zdravilno

Izziv v vrtu13 Kivano je osvežilen

Ekološko vrtnarjenje14 Spet izobilje v Gainem vrtu15 Zanimiva urbana vrtova16 Zelena - zelenjava ali začimbnica?18 Ožepek - blagodejen za želodec23 Izboljšajmo kakovost grozdja24 Jeseni aktivne gosenice 26 Zakaj saditi okrasne čebulnice?

Klub Gaia 20 let z vami19 Gaina prijavnica20 Gain izlet21 Gaian avgustovska križanka22 Gaini kuponi popustov32 Natečaj Naj naj dosežki članov

Gaia na obisku28 Hiša v cvetju v Ljubinju34 Pri Aniti Černeha

Okrasno uporabni vrt30 Aromaterapija na vrtu

Zelenjavni vrt32 Sveža solata jeseni in pozimi37 Gaini poletni recepti

Mladi vrtnar33 Novice z Zadvorškega vrtička

Dom brez mrgolazni35 Strah pred osjimi gnezdi ni odveč

Slovenski naravni biseri36 Votla peč

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu avgustu in septembru

www.klubgaia.si 3

Najlepši del letaKako si ne bi privoščili česa lepega in dobrega, ko smo sredi poletja?Vonj in okus po čokoladi, svežina kivana, čudežno zdravilno drevo,izobilje zdrave zelenjave, vse tri vrste zelene, odlični recepti za shrankeiz domačih vrtnin in seveda cvetja na vsakem koraku. O vsem tem silahko preberete v tej poletni izdaji revije.

Pripravljamo se na tradicionalni piknik Gaianov, ki bo konec meseca vBeli krajini, vasi velikega književnika Otona Župančiča. Vabimo vastudi na izredno zanimiv Gain jesenski izlet po vrtovih Furlanije-Julijskekrajine. Videli bomo veliko novega, se odlično zabavali in si tudi kupilikako novo rastlino.

Ne pozabite na Gain natečaj Najnaj dosežki naših članov, kjer si vposameznih rubrikah lahko prislužite dragocene nagrade le z nekajfotografijami, ki nam jih pošljete.

Imejte se lepo.

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžre-bali enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella vvrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke(ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 25. avgusta pošljite na naš naslov.?

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:18

Ali bogat intenziven vonj po kakavu povzroči povečanje sline v vašihustih in neustavljivo željo po koščku čokolade? »Čokolada« je lahkotudi čudovit okras v vašem vrtu. Z izbiro pravih rastlin si lahko vvrtu naredimo pravi čokoladni raj, ki nas v vsakem trenutkuspominja na pravo čokolado.

Za mnoge je čokolada neprema-gljivo privlačna zaradi vonja, barveali okusa. Kokosovo drevo sicer po-trebuje bolj tropsko klimo, zato gažal ne boste mogli gojiti v doma-čem vrtu. Vendar lahko v vaš vrtvključite cvetlice in grmičke, ki spo-minjajo na čokolado. Ni nujno, daje celoten vrt ali le gredica v čoko-ladnem stilu. Dovolj bo, da v zasa-ditev vključite posamezno rastlino.

Tema meseca

Pahljačasti javor Acer palmatum

disectum garnet je nizek grm z drobnonarezljanimi temnejšimi listi. Odličnopride do izraza v kombinaciji z zelenimigrmovnicami.

Rdečelistni ruj Cottinus coggygria

‘Royal Purple’ je listopaden grm, veliko-sti 5 m z atraktivnimi pajčevinastimicvetovi in temnimi listi. Nezahteven zaoskrbo, lep na sončni legi.

Himalajski kovačnik Leycesteria

formosa je plezavi grm, ki zraste do 8metrov visoko. Temno rjavim do rjavimcvetovom sledijo jagode, ki imajo čo-koladno-karamelni okus.

Čokoladna kozmeja Cosmos

atrosanguineus združuje v enembarvo in vonj čokolade. Gojimo jokot enoletnico, za rezano cvetje.Cveti vse poletje na visokih steblih.

Vrbovolistna sončnica He-

lianthus salicifolius je trajnica, ki zra-ste v višino tudi do 3 metre in cvetioktobra. Cvetovi so rumene barvein močno dišijo po kakavu.

Akebija Akebia quinata je ple-zavka, ki zraste tudi do 10 m v vi-šino in do 2 m v širino, cveti odmarca do maja s temnimi cvetoviin z vonjem po čokoladi.

Čokoladna barva

Vonj po čokoladi

Foto

: Tra

jnic

e G

olob

-Kla

nœiœ

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

Listi in cvetovi čokoladne barveKo vrt gledamo od daleč, nas najprej navdu-šijo barve. Med višjimi rastlinami so med vo-dilnimi grmovnicami v čokoladnih barvahtemnolistni ruj, pahljačasti javor, himalajskikovačnik, čokoladna albicija ‘Albizia Summer

chocolate’. Čudovito čokoladno barvo imatudi cvet asimine. Od nižjih rastlin so to čo-koladna hojhera, orlice ( Aquielgia ‘Rounwaychocolate’ in ‘Chocolate Soldier’) , lilije Lilium

‘Firebold’ , maslenke , potonka Paeonium‘Chocolate Soldier’, kana Zandtedeschia ‘HotChocolate’, tulipan Tulipa ‘Hot Chocolate’, iris‘Dutch Chocolate’, dalije ‘Twynings Choco-late’ , cimicifuga Actaea (Cimicifuga) ramosa‘Chocoholic’, čokoladne sončnice in okrasnekoprive različnih sort.

Vonj po čokoladiNa gredicah, bliže potkam in v predvrtu, siželimo vonjav, zato so dišeče rastline tu naj-

bolj učinkovite. Od čokoladnih v ta namenuporabimo: čokoladno kozmejo, čokoladnometo, akebijo, kalikantus, irise, čokoladnosončnico. Pri vseh navedenih rastlinah za sa-jenje lahko uporabimo bio plantella vrtnozemljo, ki ji dodamo pametno dolgo delu-joče gnojilo za okrasne rastline plantella for-mula 365 za okrasne rastline. Z vključitvijovsaj nekaj navedenih rastlin v vaš vrt bosteskozi vso rastno dobo uživali ob čokoladi.

Loreta Vlahović

Svetlika Actaea racemosa ‘Chocoho-

lic’ trajnica s temnimi listi, nad katerimise dvigujejo klasasta socvetja, zrastedo 90 cm in cveti od avgusta do okt-obra s po medu dišečimi cvetovi.

Albicija Albizia 'Summer Chocolate'.

Drevo ali grm s pernatimi listi v čokoladni

barvi, zraste 4 -6 m in cveti od julija do

septembra.

Potonka Paeonium ‘Chocolate Sol-

dier’ zraste do velikosti 70 cm v višinoin širino. Cveti od maja do junija. Eno-stavni cvetovi so veliki, vendar kom-paktni.

Dišečnik Calycanthus floridus jegrm velikosti do 3 m, s čudovitimitemnimi cvetovi in z vonjem pomešanici cimeta in kakava. Cvetispomladi.

Čokoladna meta Mentha pipe-

rita citrata’Chocolate’ ima mint-čo-koladni vonj in okus. Pobiramo jo,ko je v polnem razcvetu. Gojimo joraje v posodah, ker je invazivna.

Srobot Clematis montana wilsonii

je belo cvetoči srobot, z bogatoaromo po kakavu. Cveti od maja dojunija.

Foto

: Tra

jnic

e Ca

rnio

la

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

Okrasni vrt

6 www.klubgaia.si

Sikkim je bilo nekdaj samostojno kralje-stvo, sedaj pa je del Indije. Nahaja se vvzhodnem delu Himalaje, med Nepa-lom in Butanom. Celotno območje jegorato, ravnega sveta skoraj ne poznajo.Za ta del sveta je tipično monsunskopodnebje, zato so poletja zelo mokra.Zaradi obilice padavin in visokega de-leža humusa so tla nevtralna do kisla,večinoma tudi zelo odcedna. V nižjihpredelih vlada vlažno tropsko pod-nebje, ki pa z naraščajočo nadmorsko vi-šino preide v subtropsko, še višenajdemo približek klime zmernegapasu, gozdna meja pa se nahaja nekjemed 3.000 in 3.500 m, odvisno od polo-žaja terena.Sikkim v svetovnem merilu velja za enonajpestrejših botaničnih območij. Velikopove tudi podatek, da Sikkim po povr-šini predstavlja 2 % Indije, vsebuje papribližno četrtino vse indijske flore.Ogromno je tudi avtohtonih vrst. Pe-

strost pa ne izvira le iz velikega višin-skega razpona, ki z vrhovi gora presega7000 m, pač pa tudi zaradi raznolikih ra-stišč.

Študijska skupinastrokovnjakovCilj naše mednarodne skupine strokov-njakov s področja botanike in hortikul-ture je bil študij tamkajšnjih rastlin,predvsem na višinah, kjer so tempera-ture podobne našim v Evropi in kjeruspeva tudi precej za vrtnarstvo zanimi-vih rastlinskih vrst. Čeprav sem šel tjapredvsem z željo po spoznavanju zelna-tih trajnic, me je prevzela tudi marsika-tera lesnata vrsta. Nikoli ne bom pozabil gozdov slečev oz.

rododendronov. Ko hodiš pod 400 inveč let starimi krošnjami, zvitimi debli,obraslimi z mahom, vse skupaj pa v na-ravnost mistično vzdušje ovijajo še redki»oblački« meglic, obmolkneš in se izgu-biš v novem svetu. Čeprav smo zamudilinajobilnejše cvetenje, nismo bili prikraj-šani, saj smo ujeli tako zgodaj kot prvepozno cvetoče vrste ter se navduševalinad preko 15 različnimi vrstami slečev.Če nas v Sloveniji nad gozdno mejo obpoti spremljajo nepregledne poljane ru-ševja, so to v Sikkimu skoraj izključnosleči. In ravno na teh območjih rastejonajprikupnejši, drobnolistni predstav-niki. Najmanjša vrsta Rhododendron ni-

vale pogosto bolj spominja na nekakšnorazličico polajeve materine dušice kotna sleč. Užitek je bil opazovati vse sta-

Naša domovina je znanapo veliki rastlinski pestrostina majhnem območju. Če semi navdušujemo predvsemnad pestrostjo suhihtravnikov in alpskihpašnikov, pa mnogi tujci naširoko razpirajo oči že obskupini črnih telohov,jetrnikov in ciklam, saj sodoma z neprimernimkmetovanjem precej uničilirastlinsko pestrost. Nikoli senisem mogel popolnomapostaviti v njihovo kožo,dokler se nisem udeležilbotanične odprave v Sikkim.Sedaj njihovo navdušenjepopolnoma razumem!

dije odprtosti oz. zrelosti snežno belihcvetov magnolije; Magnolia globosa,prvič pa sem se srečal npr. s pisanimicvetovi Enkianthus deflexus, škrlatnim

kosteničevjem; Lonicera cyanocarpa var.porphyrantha, v polnem cvetu sta bilitudi dve brogoviti; Viburnum errubes-

cens in V. nervosum., navdušen sem biltudi nad drobnimi rdečimi cvetovi ri-beza Ribes takare. Nič manj z užitkomnisem spremljal skobotovca Philadelp-

hus tomentosus, ki je zelo podoben vrsti,ki jo že dolgo gojimo po naših vrtovihter dve vrsti šipka; bledo rumenegaRosa, in intenzivno rožnatega z velikimicvetovi R. webbiana.

Gozdovi rododendronov na Himalaji

Pleione hookeriana

Rhododendron aeruginosum

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

našel bogate skupine modro-vijoličastihcvetov. Še več, kmalu sem naletel tudi nafantastične rozete vrste Meconopsis gran-

dis. Listi so gosto poraščeni z zlato-mede-ninasto obarvanimi dlačicami. Vsevernem Sikkimu pa smo našli tudi bo-gato cvetoče primerke ravnokar ome-njene vrste in tudi povsem modre M.

grandis. Od trajnic so me navdušile šeHookerjev salomonov pečat; Polago-

natum hookerii, jegliči; Primula calde-

riana, P. sikkimensis ter P. glabra,mnogolistna volčja jagoda; Paris polyp-

hylla, Clintonia udensis, skale in drevje sodomovanje orhideje Pleione hooke-

riana, Sinopodophyllum hexandrum, kismo jo našli le na enem mestu ob povir-nem močvirju, Streptopus simplex z be-

limi »zvončki«, rožnate jagode Fragaria

daltoniana in razkošne rožnate sen-

čnice (nekoč smilacina) Maianthemum

oleraceum. Opazovanje flore v tako od-daljenih krajih ne pomeni le zbiranje fo-

tografij lepih rastlin, pač pa se lahkoogromno naučimo o njihovih zahtevah,dobimo nove navdihe za kombiniranje vvrtnih zasaditvah, spoznamo bogastvovariabilnosti vrst in dobimo vpogled vtiste plati rastlinstva, ki ga ne prikaženoben botanični vrt in nobena knjiga.

Matic Sever

Primula calderiana

Moje navdušenje pa ni izviralo le iz šte-vilčnosti vrst, pač pa tudi neverjetne pe-strosti znotraj posameznih vrst. Navsakih nekaj korakov najdeš novo»sorto«. Tako smo npr. našli še neopi-sane barvne različice pri vrsti Rhododen-

dron antopogon, da o raznolikiobarvanosti listov sploh ne izgubljambesed. Moja največja želja je bila videtiarizeme in modri himalajski nepravi

mak; Meconopsis grandis. Arizemov jebilo kot listja, največ v subtropskem delu,z makom pa je bilo nekaj več težav. Naj-prej je kazalo, da smo prezgodnji in semnašel le liste ter nekaj posamičnih rastlins cvetnim popkom. Četrti dan hoje pa semi je v dolini reke Prek Chu le nasmehnilasreča. Na bregovih večjega potoka sem

avgust 2015 7

Modri himalajski nepravi mak,

Meconopsis grandis

Epifitske orhideje preraščajo vsako drugo drevo.

Arisaema griffithii

Prehrana okrasnih rastlinTudi poleti dognojujemo okrasne rastline, kot so: trajnice, okra-

sni grmi in rododendroni. Uporabimo plantella specialno gnojilo za okrasne rast-

line, za rododendrone in ostale kisloljubne rastlinepa plantella specialno gnojilo za rododendrone.Unikatna kristalna oblika gnojila zagotavlja hitrotopnost v vodi, da so hranila takoj dostopna rastli-nam. Okoli rastlin najprej namočimo zemljo z vodo,nato zalijemo z raztopino gnojila in končamo zvodo, da hranila dosežejo korenine za takojšen uči-nek.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

Nepravilna uporabaškropivOb zaščiti plodov pred bo-leznimi in škodljivci se namvelikokrat zgodi, da upora-bimo ob danih vremenskihrazmerah neprava škropiva.Bolezen ali škodljivca siceruspešno zatremo, a naplodu se kar naenkrat po-javi »mrežavost«. Tudi v temprimeru je napaka na ploduzgolj lepotnega značaja into ne vpliva na kakovost sa-deža.

Jablanov škrlupJablanov škrlup je za pride-lovalce jabolk bolezen, kizahteva največ pozornosti inškropljenj proti tej bolezni.Spomladi ob dežju je škrlupbolezen, ki povzroča v sa-dovnjakih veliko stresa.Škropiva na srečo dobrouveljavljeni in tudi delujejo.Za male vrtove, kjer ni posa-jenih tako veliko dreves in je»zračnost« med drevesi večja, ta bolezen ni tako huda, pa tudi zahteve malihsadjarjev glede »čistosti« plodov niso tako velike. A kljub temu je potrebno ja-blano v spomladanskem času vsaj nekajkrat poškropiti z ustreznim škropivomproti škrlupu, saj nam drugače obolijo listi, z njih pa se bolezen preseli na plo-dove. Ob povišani vlagi nam škrlupast plod razmeroma hitro zgnije.

Vse o...

8

Vse o težavah na plodovih v sadovnjakuSijoči, zdravi plodovi so nedvomno cilj vsakega pridelovalcasadja, pa naj bo to sadjar z le nekaj posajenimi drevesi ali grmiali tisti, ki prideluje sadje na bistveno večji površini, na večjemštevilu dreves. Pridelava sadja je lahko prepuščena sama sebi,a je potem rezultat – pridelek lahko kdaj tudi obilen, večinomaso sadne rastline vseskozi pod vplivom škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na zmanjšanje pridelka.

Kako torej ukrepati?Za sadje, ki ga shranjujemo za daljši čas,kot so to na primer jabolka je pomembno,da jih damo v skladišče, shrambo zdrava,brez poškodb in bolezni. Če hočemo pride-lati zdravo sadje, je pomembno poznatidoločene bolezni in škodljivce, da lahkoproti njim pravočasno ukrepamo.

Spomladanska pozeba cvetovSpomladanska pozeba nam lahko že obcvetenju sadnega drevja »obere« celo-ten ali vsaj delen pridelek. Proti spomla-danski pozebi mali sadjarji ne morejodosti ukreniti. Sreča je, da večinomaostane na drevesu vsaj nekaj plodov. Obrazvoju delno pozeblih cvetov se plo-dovi vseeno razvijejo, a z nekaj napa-kami, ki pa za okus in skladiščenje nisoproblematične.

Jablanova plesenZ jablanovo plesnijo se »borimo« pred-vsem na poganjkih, a ta se naseli tudi naplodove. Za plesen so dojemljivi predvsem‘jonatan’ in sorte, ki so z njim v sorodu, kotje ‘idared’. Za plodove jabolk jablanova ple-sen ni tako problematična, posledice ple-sni so bolj estetskega pomena. Na ploduprepoznamo plesen kot nekakšno mreža-vost.

www.klubgaia.si

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

Mokasta ušRastlinske uši povzročajo na rastlini različne probleme. Zaradi uši se zvijajo poganjkiin listi, rast rastline je zavrta, uši pa lahko prenašajo tudi različne, za rastlino škodljiveviruse. Na jablani je največji problem mokasta uš, ki ne poškoduje samo listov, tem-več tudi plodove. Že takoj po cvetenju, ko se pričnejo razvijati in debeliti plodovi,jih mokasta uš s sesanjem poškoduje. Plodovi se v tem primeru ne debelijo, posta-nejo »rebrasti«, čudnih oblik. Napadeni plo-dovi se tudi naravno ne preredčijo, ostanejov šopih. Ob obilnem napadu uši je lahko pri-zadet celoten pridelek na drevesu. Proti mo-kasti uši je potrebno ukrepati pravočasno, žepred cvetenjem, saj v času cvetenja, ko se ušinajmočnejše razvijajo, ne smemo škropiti ssredstvi proti ušem, ker lahko škodujemo če-belam, ki obiskujejo cvetočo rastlino. Češkropimo šele po cvetenju, smo lahko žal žeprepozni, ker se ta-krat listi že zvijejoin škropivo neprodre do škod-ljivca. Če nimamonamena škropitiproti mokasti uši,pa se potrudimovsaj tako, da fizi-čno »razdremo«kolonijo uši in pre-redčimo plodičena en sam plod inmogoče uspemo,da se bo tak plodše lepo razvil.

TočaV poletnem času je ve-lika nevarnost pojavatoče. Ta uniči pridelek,poškoduje liste in les.Edina zaščita predtočo je pokrivanje sprotitočno mrežo. Naj-pomembneje pa je, datakoj po toči poškro-pimo sadovnjak in stem preprečimo gnitjepoškodovanih plodov,širjenje bolezni, kot jenpr. primer hrušev ožig. Zaščita plodov je pomembna, zato da nam plodovi ne od-padejo in lahko zaradi tega drevo celo sredi poletja zacveti. Če se to zgodi, naslednjeleto ne moremo pričakovati niti cvetenja niti pridelka.

Skrb za tratoPrva polovica septembraje čas za prvo jesensko

gnojenje trate s plantella

specialnim gnojilom za jesensko

gnojenje trave, ki vsebuje velikofosforja in kalija.Tako botravatvorilamočnejše inglobljekorenine, karji bo omogočiloboljše prezimovanje.

Glavnata solataGlavnato solato, ki smojo posejali kot zimsko

solato, je potrebnorazredčiti in presaditi.

Zagotovimo ji veliko prostora, da selepo razvije. Pognojimo z organskimgnojilom bio

plantella nutrivit

za solato, zelje,

cvetačo... tako, dase rastline dobrorazvijejo predjesenskimihladnimi nočmi.

Uničimo goseniceČe vaše vrtnine inokrasne rastline

napadejo gosenice,ukrepajte takoj s

škropljenjem sfitofarmacevtskimsredstvom protigrizočim in sesajočiminsektom vivera karate

zeon 5 cs vkoncentraciji 2 ml na 10litrov vode. Vnasprotnem primeru ješkoda kaj hitronepopravljiva.

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

20minut

Če imamo

15minut

9avgust 2015

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

ŠarkaŠarka je virusna bolezen koščičarjev. Bolezense širi s pomočjo insektov, tako da širjenjebolezni ni odvisno od nas. Šarka ima »naj-raje« slive, marelice in tudi breskev. Znak bo-lezni se izrazi s slabšo rastjo drevesa, na listihin koščicah pa najdemo svetle kolobarje, karje že kar dovoljšen znak, da je drevo oku-ženo. Obolelo drevo je najbolje čim prej od-straniti, saj tako preprečimo nadaljnješirjenje bolezni. Obolelo drevo je tako alitako obsojeno na propad.

Vse o...

10 www.klubgaia.si

Jabolčni zavijačJabolčni zavijač naredi na jablani zelo veliko škodo. Mnenja, da je plod kljub»črvu« okusen in dober, pač ne morem podpreti, saj črvivi plodovi predčasnodozorijo in popadajo na tla. Taki žal niso uporabni prav za nič, še »štrudel«moramo krepko dosladkati, da je vsaj približno dober. Poleg škropljenja, kije kar zahtevno, saj ima zavijač več rodov in napada plodove v intervalih, jezelo dober ukrep redčenje vseh dvojnih plodov. Ko redčimo odvečne plo-dove, vedno pustimo po samo en plod in s tem zmanjšamo možnost črvivostitudi za 30%, kar pa ni nepomembno.

Ptice in insektiKo je sadje zrelo, je to pogrnjenamiza za nas in pa seveda tudi za:ptice, ose, sršene in ostalo gola-zen. Ptic seveda ne bomo stre-ljali, saj nam pomagajo pripridelavi skozi vse leto. Dobra za-ščita pred pticami je pokrivanjedrevesa z mrežami. Pri tem bo-dimo temeljiti, saj ima ptič 24 urna dan in najde še tako majhnoluknjico in bo kljub mreži naredilškodo.

Roman Mavec

Zaustavimognilobo

Sadna gniloba je zelo nevarna bolezen, ki napadeplodove, ko dozorevajo ali so tik pred zrelostjo. Takratmoramo škropiti. Bolezen v plod prodre skozi rane, kiso nastale kot posledica toče ali drugih mehanskihpoškodb (žuželke, ptiči). Pogosto se pojavi tudi obstiku dveh plodov, kjer se okužba hitro prenese zokuženega na zdrav plod. Proti sadni gnilobi škropimos fitofarmacevtskim pripravkom vivera chorus 50 wg, vkoncentraciji 4,5 g na 10 litrov vode.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:19

Za skladiščenjeso najbolj pri-merne pozne insrednje poznesorte. Pomem-bno je, da je skla-diščni prostorprimerno pripra-vljen. Potrebno

ga je očistiti in razkužiti, da zmanj-šamo možnost kake okužbe krom-pirja. Skladišče mora biti temen, suh inhladen prostor. Temperatura naj bomed 5 in 8 °C. Nižja temperatura pov-zroči spreminjanje škroba v sladkor inkrompir postane sladek in začne rja-veti. Zračna vlaga naj bo visoka, koli 80do 90 %, saj v suhem začne krompirveneti. Proti kalitvi je najbolje upora-biti sredstvo vivera neo stop, ki pre-preči kalitev, tako, da krompir ostanečez zimo in pomlad brez bili. Sredstvouporabimo v koncentraciji 100 g na100 kg krompirja. Ob krompirju lahkohranimo jabolka, saj izločajo etilen, kizavira kalitev, a pospešuje zorenjekrompirja. Da ohranimo kakovostkrompirja ga previdno zložimo v za-bojčke in pazimo, da ne pride do zme-čkanih ali poškodovanih gomoljev.

Nasad jagod v domačem vrtu je potrebnomenjati vsake 3 ali 4 leta. V nasprotnem pri-meru zelo močno pade rodnost in pridelamobore malo jagod. Nasad obnovimo z novimi,močnimi sadikami. Morajo imeti dobro kore-ninsko grudo, saj tako jim vroče vreme v av-gustu ne bo prizadejalo veliko škode. Čeželimo, da dozorevajo daljše obdobje, izbe-rimo več sort, ki rodijo v različnih obdobjih.Sadilna razdalja med jagodami naj bo 20 do30 cm. Priporočljivo je sajenje v cik-cak ali vvrste. Za jagode je pomembno, da zemljavsebuje dovolj humusa in hranilnih snovi.Preden jih posadimo, zemljo dobro zrah-ljamo in pognojimo z organskim gnojilom vpeletah plantella nutrivit za jagode in jago-

dičevje, ki ima sestavo, posebej namenjenojagodam. Sadimo na sončno lego, uspevajopa tudi v polsenci. Pazimo, da jih ne sadimopregloboko, ker hitro začnejo gniti. Sadimojih tako, da so srčni listi tik nad zemljo. V sa-dilno jamo nasujemo nekaj plantella univer-

zalne vrtne zemlje, ki bo omogočila sadikam,da se dobro in hitreje ukoreninijo. Ob sajenjuin prvi mesec sadike enkrat tedensko zali-jemo z vitaminskim in aminokislinskim kom-pleksom bio plantella vita, ki zmanjša šok obsajenju rastlin in povečuje odpornost na stres(vročinski stres, toča, veter). Proti izhlapeva-nju vode in v primeru suše je dobro, da okoli

sadik zemljo pokrijemo zzastirko iz slame, sena aližagovine.

Plodovi za pravilen razvoj potrebujejo ve-liko vode, kar je posebno izrazito pri plo-dovkah, kot so: paradižniki, jajčevci,paprike in kumare. Voda prav tako držirastline pokonci, v nasprotnem primeruopazimo venenje. Zalivamo zvečer, ko sesonce že skrije in se temperature znižajo.Še bolje v zgodnjih jutranjih urah. Zali-vamo po zemlji okoli rastline in ne škro-pimo po listih, da ne povzročimo šoka.Zalivamo na način namakanja, tako davoda počasi pronica v globino in ne ostajana površju. S tem globinskim namakanjemspodbudimo rast korenin v globino, v na-sprotnem primeru so tik pod površjem,kjer se hitreje izsušijo. Z veliko zalivanjatudi izpiramo hranila, zato enkrat ali dva-krat tedensko dognojujemo vse plodovkes tekočim organskim gnojilom bio plan-

tella vrt in tako zagotovimo vsa potrebnahranila za pravilen razvoj plodov. Upora-bimo: slamo, koprive, gabez, pokošenotrato, ki ne sme semeniti. Uporabne so tudiveje bezga ali melisa, meta, ki je še nismoporezali. Z rednim tedenskim škropljenjemz vitaminskim in aminokislinskim kom-pleksom bio plantella vita dvignemo od-pornost rastlin na sušo in vročinski stres.

Strokovnjak odgovarja članom

11

Skladiščenje krompirja

?Letos imamo na naši njivizelo dobro letinokrompirja. Kako bi ga

zaščitil proti prezgodnjemuklitju, ker mi je letos zelo hitropognal bili. Ali obstajarešitev? Jože iz Lendave

Zastirka je nujna

?Letos naš vrt pesti res visokapoletna vročina. Vsazelenjava mi kar naprej veni.

Tudi plodovi na paradižniku inkumarah so majhni in se nerazvijajo. Kako naj jim zagotovimčim več vlage v zemlji? Sabina iz Moravč

Obnovimo nasad jagod

?Naše jagode nekam slaboobrodijo. Ker jih imajo otrocizelo radi, me zanima, kdaj bi jih

še lahko posadili? Andreja izMedvod

avgust 2015

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:20

Izberimopravo zemljo

Nekatere rastline, kot je graviola, imajo posebnezahteve po zemlji, v kateri uspevajo. Ker potrebujedobro odcedna, humozna in rahlo kisla tla, ji pri-pravimo zemljo tako, da plantella univerzalni

vrtni zemlji dodamo eno četrtino plantella spe-

cialne zemlje za rododendrone. .

Ali poznate?

meriški Indijanci so poznali njene čude-žne lastnosti. Uporabljali so jo v prehrani,pa tudi kot zdravilo za mnoge tegobe.Danes je pogosto gojena vrsta po večjemdelu osrednje in južne Amerike, gojijo jotudi v Afriki in v tropskih delih Azije. Jemanjše drevo, mladi poganjki so tipičnodlakavi. Ima velike, gladke, svetleče, po-dolgovato jajčaste temnozelene lise in ru-mene cvetove, ki lahko zacvetijo kjerkolina drevesu. Plodovi so zeleni, bodičasti,jajčaste oblike, lahko do 30 cm dolgi.Sočna notranjost je bela, kiselkastegaokusa in aromatična. Sočna notranjost jeužitna, bogata z vitamini C, B, kalijem infosforjem. Semena so velika, črna, vsebu-jejo veliko magnezija in kalija. V priprav-kih imajo insekticidno delovanje.

Rastni pogojiV domačem okolju graviola dobro pre-naša revna tla, najdemo jo v nižinskihpredelih pa vse tja do 1000 m visoko. Prinas jo lahko vzgojimo iz semena in go-jimo kot posodovko, saj ne prenaša niz-kih temperatur. Kot posodovka bopotrebovala bistveno več zalivanja in do-gnojevanja, kot nekatere druge medite-ranske vrste rastlin. Poskrbeti moramo zabogat in odceden substrat, ki je lahkorahlo kisel. Pozimi, ko so temperature

nižje in je tudi manj svetlobe, zalivamominimalno, z dognojevanjem prene-hamo do pomladi. Povečini se graviolarazmnožuje s setvijo, tudi v proizvodnihnasadih. Sveža semena operemo pod te-kočo vodo in posušimo na zraku. Pose-jemo čim prej, in sicer v multiplošče ali vsejalne pladnje 2,5cm narazen in 1cmgloboko. Uporabimo substrat bio plan-

tella start za setev in pikiranje. Če so se-mena kaliva, bomo sejančke dobili že prejkot v mesecu dni. Potrebujejo pa vlažnoin svetlo mesto, ne na direktnem soncu.Za graviolo je značilna kratka juvenilnafaza. To pomeni, da rastlina zacveti že dveleti po setvi, če pa jo razmnožujemo spresajanjem koreninskih poganjkov, tizacvetijo še v istem letu. Sadike graviole

prodajajo v botaničnem vrtu Univerze

v Ljubljani, semena pa lahko naročite

prek spleta. Eden od ponudnikov je

www.tradewindsfruit.com.

Graviola odžene rakaGraviola je danes znana predvsem zaradimnogih znanstvenih raziskav, ki dokazu-jejo njeno ugodno delovanje pri zdravlje-nju rakavih obolenj. Njene zdravilneučinkovine sestavljajo zelo dolg seznam.Listi in semena imajo preizkušeno insek-ticidno delovanje. Cvetni popki se upora-

bljajo v poparkih pri prehladih inpljučnih boleznih. Zeleno lubje zausta-vlja krvavitve. Najbolj zanimiva, ne patudi znanstveno preizkušena metoda,poveza z graviolo, je zdravljenje mačka.Nekaj svežih listov in par kapljic limetenamočimo v vodi, premešamo, popi-jemo. Napitek, ki ima pomirjujoč inuspavalen učinek, menda v trenutkustrezni človeka.

Meta Šepic

Najpogosteje jo srečamo pod domačimimenom »graviola«, latinsko Annona mu-

ricata. Iz latinščine izpeljano rodovno imeAnnona v prevodu pomeni ‘letni obrod’.Nanaša se na lastnost vseh rodov z istimimenom, ki vsako leto dajejo obilen pri-delek. Od več kot 60 vrst s tem imenomje A. muricata najbolj tropska, z največjimiplodovi ter edina, katere plodovi sedobro skladiščijo in so primerni za prede-lavo.

Bogastvo vitaminov inmineralovNjeno prvotno domovanje so tropi, trop-ski predeli centralne Amerike. Že južnoa-

12 www.klubgaia.si

Čudežno drevo je zdravilnoKo njen plod dozori, je zelen. Njegova lupina je bodičasta in na prvi pogled precejneprivlačen plod skriva čudežno mnogo okusnih in zdravilnih lastnosti. Vsa čudežnost pase ne skriva le v plodu, najdemo jo tudi v listih, popkih in lubju.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:20

Kivano je osvežilen

Rastlina ima grmičasto, plezajočo ra-zrast, vreže lahko v dolžino sežejo do 3metre. Najlepše uspeva na mreži. Steblaso oglata z vzdolžnimi grebeni in posutaz nežnimi ščetinami. Razdalja med ko-

lenci, iz katerih izraščajo do 5 cm dolgevitice in svetlo rumeni cvetovi, znašamed 5 in 8 centimetrov. Iz kolenc izraš-čajo tudi dolgi dlakavi listni peclji, ki no-sijo velike dlakave peterokrpate liste.Plod je jajčasto trikotne oblike. Gladkapovrhnjica je najprej sivo- zelene barve.Ko dozori, postane oranžna. Iz nje izraš-čajo maloštevilne do nekaj milimetrovdolge bodice. Meso, v katerem se skrivapolno pešk, je želatinasto in zelenoobarvano. Okus sadeža je nežen in spo-minja na mešanico okusov kumare, ki-vija in banane. Popolnoma zreli in zdraviplodovi lahko na sobni temperaturizdržijo eno leto.

Rabi vodo in gnojilaVzgoja kivana je podobna vzgoji kumar.Priporočljivo je, da ga ne sadimo v bli-žino kumar, predvsem zaradi nevarnostiokužbe s kumarično plesnijo (Pseudope-

ronospora cubensis). Plodovi v naših kli-matskih pogojih zorijo nekje v začetkuseptembra. Spomladi, v začetku alikonec marca, ga sejemo v lončke zadolžino semena globoko in ga pu-stimo kaliti pri sobni temperaturi.Na prosto ga sadimo v 2. polovicimaja.

Bogat z mineraliUporablja se zlasti svež v sadnih so-latah, smutijih, kot dodatek jogurtuin sladoledu, iz njega izdelujejo tudisok. Pri sveži uporabi je meso potre-bno sesati, peške pa izpljuniti. Vsvetovnem merilu ga največ pride-lajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu,Kaliforniji in Mississipiju, v Evropi paje največje območje pridelave napodročju Slavonije.

Jernej Mazej

Kivano, botanično Cucumis Melliferus, je odlična osvežilna bodičasta kumara iz družine bučevkCucurbitaceae. Je enoletna plezalka, ki izvira izpodsaharske Afrike, predvsem z območja puščave Kalahari,od koder prihaja tudi nekaj manj znanih vrst kumar.Plodovi so bodičasti, oranžne barve, dolgi okoli 12 cm inširoki okoli 7cm.

13avgust 2015

Izziv v vrtu

Zaščitimo kumareNa kumarah in na kivanu se lahko pojavi

bolezen kumarna plesen. Preventivno škropimo enkrat tedensko inpo vsakem dežju z naravnim pripravkom iz njivskepreslice bio plantella natur-f-r, saj tako okrepimocelične stene rastlin in preprečimo bolezni vstop vrastlino. Zgodi se, da pride do močnega napadakumarne plesni, zaradi katerega smo lahko obceloten pridelek. V tem primeru škropimo rastline sfitofarmacevtskim fungicidom vivera ortiva, kiučinkovito uniči bolezen in ohrani pridelek.

Zreli plovi v prerezu

Vir:

http

s://t

riple

cord

csao

rgan

icpr

oduc

e.w

ordp

ress

.com

/201

2/10

/18/

kiw

ano-

horn

ed-m

elon

-jelly

-mel

lon/

Plodovi so veliki kot dlan

Bogat nastavek plodov kivana na vrtu

članice Tine Redak iz Sežane

Foto

: Tin

a R

edak

Foto

: Tin

a R

edak

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:20

Ekološko vrtnarjenje

Gain vrt

Spet izobilje v Gainem vrtuLetošnje toplo poletje nam je prineslo veliko veselja z doseženimi rezultati dela. Konec julijasmo izobilje plodov: kumar, bučk, paprike in paradižnika pospravili s prve poljine. Z večinozgodnjih zelenjadnic smo zaključili in nekaj gredic posejali s poletno-jesenskimi kulturami.

Prva poljina s plodovkami in dišavnicami je postala najpomembnejši vir zelen-

jave. Na sliki: češnjevec (debelejši plodovi), Bernerrose, Vedeta F1, Jani (sloven-

ska, nizka, grmičasta sorta), stebelna zelena, drobnolistna bazilika, rdečelistna

bazilika. Paradižnik smo redno kapljično namakali, gnojili s tekočim organskim

gnojilom iz morskih alg bio plantella vrt. Tako smo rastlinam zagotovili vsa

potrebna hranila z vita-

mini za pravilen razvoj

rastlin. Rastline smo

krepili s sredstvom iz

njivske preslice bioplantella natur-f za

varovanje pred glivičnimi

povzročitelji bolezni.

Že sredi poletja je po spravilu zgodnjih

zelenjadnic (solate, zelja, graha) treba

poskrbeti za setev in /ali sajenje radiča,

endivije in tudi glavnatih solat. Posejali

smo radič za rezanje (mešanica

različnih radičev in radič ‘Grumolo

bionda’), ki bo imel spomladi 2016 lepo

zavite listne rozete. Na gredici po česnu

smo posadili sadike radiča ‘Palla rossa’

v dve vrsti. Zaradi vročine smo delu

sadik prikrajšali liste in jim s tem

pospešili rast kljub vročemu poletju.

Sadik ne sadimo pregloboko.

V vročem popoldnevu julijske

delavnice smo si z zanimanjem

ogledovali poljino s

plodovkami, ki je ponujala

pisanost sort. Še posebej

zanimivo je bilo opazovati

kapljično namakanje in obilico

plodov, primernih za spravilo.

Naslednje srečanje bomo v petek, 21. 8.

2015, ob 17. uri v Gaiinem eko zelenjavnemvrtu, ki se nahaja na Poligonu sonaravnihvrtov v Veliki Pirešici ob »stari šoli«. Tema bo»Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzivejeseni«. Obvezne prijave na [email protected] alisms 040-203-055.

Igor Škerbot,

specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE

Solatne kumare, sorte Tanya,

dvignjene od tal, so bujno zrasle in

dobro rodile. Redna oskrba z vodo

in zalivanje z raztopino morskih

alg bio plantella vrt, sta

omogočila kakovosten in

količinsko izjemno dober pridelek.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

Vrt na Vrhniki je obdan s čudovito

kamnito škarpo, ki služi kot

dvignjena greda. Ves vrt je obdan s

cvetlicami in zelišči, ki so dobri

sosedje rastlinam, odganjajo

bolezni in škodljivce in privabljajo

opraševalce. Okoli zadnjega dela

vrta smo posejali lan, ki je čudovito

modro odcvetel, seme pa so shranili.

V Mariboru na vrtu nas je

pričakala ogromna sončnica, ki

vsako leto zraste na istem

mestu. Velik del vrta je pokrit s

protitočno mrežo, kar se je

pokazalo kot dobra naložba, saj

so letos že doživeli točo.

Ata Bojan in hči Zarja škropita

paradižnik s pripravkom bioplantella natur-fr, saj se je na

rastlinah pojavila

paradižnikova plesen.

Zanimiva kombinacija, ki odlično us-

peva, sta nizek fižol in čebula, kamor

smo postavili tudi bio plantellarumene lepljive plošče proti čebulni

muhi. Obroba iz tagetesa odganja uši in

privablja opraševalce v vrt.

Med dišečimi začimbnicami v vrtu je tudi

koriander. Uporabni so vsi deli rastline, a najbolj

zreli listi, katerih okus je podoben peteršilju

s priokusom citrusa. Koške semena pobiramo,

ko je zrelega vsaj polovica in ga posušimo.

Zanimiva urbana vrtovaDružinama Taškar-Beloglavec v Mariboru in Remškar na Vrhniki smo strokovnjaki KlubaGaia pomagali načrtovati in posaditi zelenjavni vrt. Obe družini se strinjata, da je vestrud poplačan z dobrimi in zdravimi pridelki, saj so vse pridelali na ekološki način spomočjo izdelkov linije bio plantella.

Ali poznate? Japonska malinaV Mariboru na vrtu gojijo tudi japonsko malino. Imenujese tudi japonska vinska jagoda ali rdečeščetinava ro-bida, saj ima okoli plodov res lepe ščetine. Je sorodnicatako maline kot robide. Način vzgoje je enak kot pri ma-linah. Plodovi so rdeči, aromatični, zelo rahlo kisli. Obi-ramo jo junija in julija. Dobro ji je omisliti oporo ali joposaditi ob ograji, tako kot robido.

15avgust 2015

Vanes Husić

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

16 www.klubgaia.si


Zelena - zelenjava ali začimbnica?Zelene so čudovite zelenjavne začimbnice oz. začimbnezelenjave. Katerokoli, bodisi gomoljno, listno ali stebelnozeleno uporabimo, z vsemi izrazito izboljšamo okus jedi. Invse si lahko vzgojimo v domačem zelenjavnem vrtu!

ria apiicola), ki povzroči, da listje poru-meni in se posuši. Proti tej bolezni se bo-rimo tako, da upoštevamo kolobar inzelene ne sadimo na isto gredico. Pa-zimo, da imajo rastline dovolj prostora,da se listje dobro posuši. Zelena je požrešna rastlina, zato jo medrastjo še enkrat gnojimo. Dobra je pre-vrelka iz kopriv, še bolje pa je pognojitis specializiranim 100% organskim gno-jilom za zelenjavo bio plantella nutrivit

za solato, zelje, cvetačo … Z naravnimpripravkom iz njivske preslice bio plan-

tella natur-f pa krepimo rastline, koredno škropimo 1x tedensko, da lepšerastejo in so manj dovzetne za napadbolezni in škodljivcev.

Zakaj saditi zelenoOdlična soseda zeleni sta paradižnik inzelje, saj se medsebojno varujejo prednapadi bolezni. Zeleno posadimo ob

organik K. Kalij pospešuje tvorbo gomo-lja in krepi odpornost zelene na bolezniin škodljivce.Zeleno si vzgojimo iz sadik. Pri vzgojisadik pazimo, da nam temperatura, kjersi vzgajamo sadike, ne pade pod 16 oC.Marca jo sejemo v lončke ali setveneplatojčke. Sadike na prosto presajamo,ko mine nevarnost zmrzali. To pa je, od-visno od leta, od srede aprila pa tja dokonca maja. Tudi če jo presajamo šekonec maja, bo imela dovolj časa, darazvije gomolj. Seveda si sadike tudi ku-pimo. Pri nakupu pazimo, da izberemores sadike gomoljne zelene in ne druge.Če zamujamo s presajanjem in to po-čnemo, ko so naše gredice že polne, sijo posadimo med že rastoče vrtnine intako zapolnimo prazne prostore v zele-njavnem vrtu. Lahko jo tudi presadimoob rob paradižnikove ali zeljne gredice,saj so odlični sosedje. Pazimo le, daimajo vse vrtnine dovolj prostora za rastin razvoj. Razdalja med rastlinami zelenenaj bo 40 x 30 cm. Sadimo jo plitvo, kajtile tako bo oblikovala gomolj. Po presa-janju pazimo, da se rastline ne izsušijo,zato jih, razen če ni veliko dežja, vsakdan zalivamo. Ker gomoljna zelena po-časi raste, jo v začetku, zaradi plitvih ko-renin, previdno okopavamo. Najbolje paje, da tla med rastlinami prekrijemo oz.mulčimo. Najboljša rastlinska zastirka jeiz gabeza, ki ga naberemo v okolici. Se-veda lahko uporabimo tudi druge rast-line z vrta. V primeru suše moramozeleno obvezno obilno zalivati, drugačenam ne bo uspela. In ne zalivamo po li-stih, ker se posledično na vlažnih listihob visokih temperaturah razvije glivičnabolezen listna pegavost zelene (Septo-

Gomoljna zelenaTo zeleno vzgajamo zaradi »gomolja«, kiga oblikuje med nastavki listov in kore-nin. Gomoljna zelena je zahtevnavrtnina, ki zelo dolgo raste, in sicer narahlih in vlažnih tleh, pognojenih z do-zorelim kompostom ali organskimi gno-jili, bogatimi s kalijem kot je plantella

Preden smo zeleno kultivirali kot zele-njavo, so jo v starem Egiptu in v antikiuporabljali za kultne namene in kotzdravilno rastlino. Egipčani so z listi ze-lene krasili mumije, Grki pa so iz njenihlistov spletali zmagovalne venčke zašportnike.V 17. stoletju so začeli z vzgojo listne ze-lene, ki so jo požlahtnili iz divje »močvir-ske« zelene, ki je rasla v obmorskihkrajih Sredozemskega morja. Iz te ze-lene so kasneje v Italiji vzgojili gomoljnozeleno in stebelno oz. belušno zeleno.

Gomoljna zelena

Listna zelena

Zelena med kapusnicami

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

paradižnikove gredice (tudi paradižnikima rad prekrita tla) in to tako, da je ze-lena na sončni strani paradižnika. Tudimed poznim zeljem se bo dobro obne-sla, saj ju istočasno pobiramo. Pazimosamo, da imajo vse rastline dovolj pro-stora za rast in razvoj. Dobri sosedje soše: por, fižol, špinača, žametnica inognjič. Zelena pa ni harmonična s krom-pirjem, korenčkom, sladko koruzo, pe-teršiljem in koprom.Zelena prenese malo mraza in se debeliše pozno v jesen. Odvisno od jeseni inče jo prekrijemo s kopreno, jo pobiramodo konca novembra. Skopljemo jo s po-sebnimi vilami (široke konice). Gomoljeočistimo, jih NE peremo, in skladiščimov suhem, kletnem prostoru. Lahko jihdamo v mivko, tako kot korenček.

Kaj vsebujeIma veliko vitaminov, mineralnih snoviin eterična olja, ki ji dajo značilen aroma-tičen okus. Je tudi zelo zdravilna, saj čistikri, znižuje krvni pritisk, preprečuje krče,pospešuje prebavo in blaži revmo. Je obvezen in nepogrešljiv dodatek k ra-zličnim juham, omakam in enolončni-cam, lahko pa iz nje pripravljamo tudisamostojne jedi. Začimbni so tudi listi gomoljne zelene,vendar jih ne trgamo preveč, ker namzelena ne bo oblikovala gomolja.Za to si posejemo listno zeleno.

Listna zelena(Apim graveolens secalinum)Listna zelena je pri nas manj poznana,vendar je nezahtevna začimbnica inenostavna za vzgojo. Liste, ki se obraš-čajo, režemo celo poletje in jih doda-jamo različnim jedem. Sejemo jo konecaprila in maja v vrsto, v zeliščno gredicoali ob paradižnikovo gredico. Enavrstica, 1-2 m dolga listna zelena namzadostuje za vso sezono.Listna zelena ima močno narezane svet-leče in aromatične lističe. Uporabljajo sekot peteršilj, le da imajo okus po zeleni:za solate, juhe, enolončnice, omake.Liste uporabljamo sveže ali sušene, kiodlično ohranijo aromo.

Stebelna ali belušna zelenaNe pozabimo tudi na stebelno ali belu-šno zeleno, kjer uživamo sočna, odebe-ljena stebla. Si kupimo kakšno sadiko injo presadimo v zelenjavni vrt. Lahko pasi jo vzgojimo iz semena, tako kot go-

moljno zeleno. Iz teh stebel se pripra-vljajo posebne jedi. So pa stebla obve-zen dodatek pri sočenju, se pravi pripripravi zelenjavnega soka. Stebelna zelena je nezahtevna, saj hitroin bujno raste. Razdalja med rastlinaminaj bo 25x30 cm. Če rastline rastejo vrahli gneči, bodo stebla bolj svetla. Zadobro rast potrebuje veliko vlage in hra-nil, zato jo dognojujemo s tekočim or-ganskim gnojilom iz morskih alg bio

plantella vrt, ki je pravi eliksir za zdravorast. Zunanja stebla sproti uporabljamo,saj rastejo nova vedno znova. Tako joimamo za začinjanje različnih jedi ali zasočenje vse poletje do jeseni.Za eno zeleno, ali kar za vse tri, bomo

vedno našli prostor v našem zelenjav-

nem vrtu. in tako bodo naše jedi okus-

nejše!

Kristina Škrbec

17avgust 2015

Nahranimo zelenoZa velike gomolje zelene je potrebnoredno tedensko dognojevanje s tekočim

organskim gnojilom bio plantella vrt. Poleg vseh potrebnihhranil za razvoj gomoljev zagotovimo rastlini potrebne vita-mine. Zelenih delov rastline ne obtrgujemo in ne režemo, sajse v njih tvori hrana za gomolje.

Ali ste vedeli?Beljenje zelene

Zelo enostavno lahko belušno ze-leno tudi pobelimo. S tem bomo do-segli, da bodo stebla nežna inokusna. Pomembno je, da svetlobane pride do stebel. Obdamo jih ssnovjo, ki ne prepušča svetlobe.Dobro se obnese ovojni papir v večplasteh ali valovita lepenka. Rastlinetesno povijemo, tako da svetlobatudi pri tleh ne pride do rastline.Okoli omota na spodnjem delu osu-jemo nekoliko zemlje. Zgoraj in spo-daj omot dobro povežemo.

Stebla zelene za beljenje ovijemo

visoko s papirjem in zagrnemo z zemljo.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

18


www.klubgaia.si

Ožepek je zelo nezahtevno zelišče. Posadimo ga na sončnolego z dovolj svetlobe in toplote. Ima rad bogata tla z apnen-cem in dobro prenaša sušo. Pri saditvi upoštevamo, da zrastedo 60 centimetrov visoko in v obsegu potrebuje okoli 40 cen-timetrov. Razmnožujemo ga s semeni ali z deljenjem starihrastlin. Spomladi lahko tudi vzgojimo sadike v rastlinjaku. Po-taknjence pripravimo poleti iz mladih neolesenelih, necveto-čih poganjkov. Na stalno mesto lahko ožepek sadimo medmajem in septembrom. Mladim sadikam zagotovimo dovoljvlage, da se ukoreninijo. Pri nas ožepek lepo prezimi, vendarsmemo stare vejice porezati šele spomladi. Taka pomladit-vena rez je skoraj obvezna, če želimo grmičke obdržati v op-timalni kondiciji. Pravilno vzdrževan lahko na istem mestuostane 10 let in več.

Medovita rastlinaKot delno olesenel polgrm je primeren za različne okrasne inuporabne zasaditve. Spada med zelišča srednje velikosti intako v srednji del ali ozadje mešanih zasaditev zeliščnih gre-dic. Uporaben je tudi za oblikovanje nasada v balkonskih ko-ritih. Zaradi svoje razrasti in trpežnosti je primeren zaoblikovanje žive meje ali obrobkov. V tem primeru je trebarastlinice posaditi nekoliko bolj skupaj. Cveti od julija do sep-tembra in zato predstavlja zanimiv barvni poudarek zasaditve.Čebelarji vedo, da cvetovi privabljajo čebele z obiljem medi-

čine in v predelih, kjer ožepek gojijo na večjih površinah, pri-dobivajo čislan med značilne arome.

Vsestransko uporabenOžepek spada med manj znane dišavnice in ima zanimivoster vonj, z rahlim pridihom poprove mete in nežno pekočoin grenko aromo, ki kar vabi k ustvarjanju novih okusov v ku-hinji. Uporaben je zlasti v nekaterih azijskih in sredozemskihjedeh. Zelo se ujema s perutninskim mesom in lahko zamenjarožmarin pri pripravi pečenega mesa ali zelenjavnih enolon-čnic. Ponekod ožepek dodajajo v kvašo za divjačino ter vmaso za klobase in paštete. Poseben okus daje tudi jagnjetiniin drobovini. Sveže suličaste lističe lahko užijemo v listnati so-lati ali za spremembo v sadni. Povejmo tudi, da je ožepek po-memben sestavni del mnogih znanih likerjev, kot sta:Benedictine ali Chartreuse. Mogoče bi ga za spremembo do-dali v spisek zelišč za domači lovski liker?

Dobrodejen za počutjeKot mnoga kuhinjska zelišča tudi ožepek uravnava delovanježelodca, lajša krče prebavil in zmanjšuje napenjanje. Olajša iz-kašljevanje pri prehladih in gripi ter rahlo pomirja. Zaradi raz-kuževalnega učinka ga uporabljajo za izpiranje malihpoškodb, podplutb in za grgranje pri vnetjih grla in žrela.

dr. Janko Rode

Ožepek - blagodejen za želodecOžepek (Hyssopus officinalis) ali starinsko miloduh, z značilnimi pokončnimi vejicami,s temno modrimi, belimi ali rahlo rožnatimi cvetovi je v naših vrtovih redkejši kot vse boljpopularna sivka. Dobro pa ga poznajo čebelarji, saj je v času cvetenja ena od najboljvabljivih rastlin za čebele.

Ožepek v spiraliOžepek na balkonu Ožepek privlači čebele

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

Klubske strani

19avgust 2015

Prijave in informacije: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, ali Stojana Rusa na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].

Zadnje prijave

Vstopna mesta za avtobusni prevoz:Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Slo-venj Gradec,Velenje, Celje, Laško,Krško, Brežice, Novo mesto, Koper,Nova Gorica, Postojna, Kranj, Lju-bljana. Prihod na prireditveni pro-stor ob cca 10. uri.

Za doplačilo si bomo ogledali: • roj-stno hišo Otona Župančiča v Vinici,• pokrajinski park Lahinja, • pride-lavo naravnih zelišč in domačeobrti, • staro mestno jedro Črnomljas pokušnjo belokranjskih vin in šekaj …Po povratku na prireditveni prostornas bo pričakal domači ansambel.Sledi dobro kosilo ob reki Kolpi, obslabem vremenu pa pod streho. Obzabavnem ansamblu se bomo zaba-vali, plesali in peli do 18.30, ko sebomo odpravili proti domu.

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: MarijaBrank, Ljubljana - Šentvid • Mari Dragar, Šmartnopri Litiji • Ljerka Belak, Ig • Marinka Andoljšek,Ribnica • Lolita Šerod, Maribor • Danica Čas,Mislinja • Marjana Macuh, Slovenske Konjice •Marija Kotnik, Mojstrana • Helena Leban, Tolmin •Tanja Sever, SemičČlani so darovali Gaio za rojstni dannaslednjim novincem: Marija Pakovnik, Visoko •Radica Atanasova, Ljubljana • Helena Šuštar,Ljubljana ČrnučeNagrajenci in rešitve julijske križanke bodoobjavljeni v septembrski reviji.

Gaina predavanja in delavnice

AvgustŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 21. avgust ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni

SeptemberVRHNIKA, vrt v Bistri, 3. september ob 17. uri, delavnica,Vanes Husić Jesenska dela na vrtuŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 4. september ob 17. uri, delavnica,Iztok Uršič Obiranje sadja

Tradicionalni Gain piknik v ViniciBela krajina, 29. 8. 2015Vabimo vas na tradicionalni piknik članov kluba Gaia v soboto, 29. 8. 2015, v kampTurizem Benetič na robu Vinice, tik ob reki Kolpi. Pripravili bomo dobrodošlico pobelokranjsko z domačo enolončnico.

Cena z organiziranim prevozom po osebi: 46 EURCena programa z lastnim prevozom: 25 EUR

Cena vključuje: prijavo, avtobusni prevoz (najmanj 35 oseb), najem prireditvenegaprostora, dobrodošlica, topla malica, kosilo, zabavni ansambel, organizacija in vod-stvo.Cena z avtobusom iz Novega mesta 40 eur. Rok za prijavo je 21. 8. 2015.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

Parki ter vrtovi zamejske Slovenije inFurlanije - Julijske krajine3. - 4. oktober 2015

Gaia vabiKlubske strani

20 www.klubgaia.si

1. dan: SLOVENIJA – CARSIANA – DEVIN – VIDEM – VILLA MANINPostanek za ogled nenavadne moderne cerkve MONTEGRISO s pogledom na TRŽAŠKI ZALIV. Sledi vodstvo po slikovitemBOTANIČNEM VRTU – CARSIANA. Nadaljevanje potovanja v DELTO REKE SOČE, postanek in ogled pri CENTRU PARKA. Ogledznanega miniaturnega mestnega vrta GIARDINO RICASOLI V UDINAH in krajši turistični ogled mesta. Vožnja do hotela v smeri Por-denoneja, večerja in nočitev.

2. dan: PORDENONE - SPILIMBERGO – SAN DANIELE - MARTIGNACCO - SLOVENIJAZajtrk. V okolici mesta PORDENONE si bomo ogledali grajski park pri VILLI MANIN. Zatem še postanek pri vrtnariji TRENTIN zmožnostjo nakupa. Po krajšem ogledu mesta PORDENONE sledi pot po cesti »pršuta in gradov« do srednjeveškega mesteca SPILIM-

BERGO. Ogled cvetlično-keramične okrasitve ter nato degustacija pršuta v mestecu SAN DANIELE. Vožnja do kraja MARTIGNACCO,ogled in možnost nakupa v NAKUPOVALNEM VRTNARSKEM CENTRU na obrobju mesta UDINE/VIDEM. Prihod v poznih večernihurah (do 22.00).

Odhod avtobusa ob 4.00 iz MARIBORA, ob 5.00 iz CELJA ter ob 6.00 iz LJUBLJANE. Vožnja v smeri Fernetičev in dalje v tržaško zaledje.

CENA POTOVANJA NA OSEBO JE: 150,00 EUR (minimum 35 plačanih potnikov) in 140,00 EUR (minimum 40 plačanih potnikov)

V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz, stroški cestnin in taks, polpenzion v hotelu, vstopnine v 4 vrtove , ddv in vod-stvo potovanja ter organizacija potovanja.

DOPLAČILO: Enoposteljna soba – 16,00 EUR , zavarovanje odpovednega rizika – 7,00 EUR.

PRIJAVE IN INFORMACIJE najkasneje do 10. 9. 2015 na KOMPTUR, D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel.: 03 4900125, faks: 03 4900127, gsm: 051 336090, e-mail: [email protected] in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel.: 03 7338950, faks: 03 7338956, e-mail: [email protected]

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:21

Gaina avgustovska križanka

GESLO (rešitev):

Med

vse

mi,

ki b

oste

do

28. a

vgus

ta n

a na

š nas

lov

Klub

Gai

a, S

inja

Gor

ica

2, 1

360

Vrhn

ika,

pos

lali

prav

ilne

rešit

ve, b

omo

izžr

ebal

i 10

sreč

neže

v, k

ijim

po

pošt

i poš

ljem

o iz

delk

e bl

agov

ne z

nam

ke E

ffect

. Im

ena

sreč

neže

v bo

mo

obja

vili

v se

ptem

brsk

i šte

vilk

i rev

ije.

Klubske strani

21avgust 2015

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:22

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%

Bio plantella vrt1 L

Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2015.

–20

%

Plantella cvet3 L


–20

%"

Glodacid plus mehka vaba500 g


–20

%

•

"

Neopermin100 g


–20

%

•

"

Bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje

1 kg


–20

%

•

"

Plantella cvet1 L


–20

%


–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

–20

%

Neopermin300 g ali 1 kg

Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2015.

–20

%

"

Effect univerzalni insekticid –aerosol • 400 ml


–20

%

"

Ratimor mehka vaba250 g ali 500 gr


–20

%

Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L

Øt. kosov: ________ Katera: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2015.

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 16. 8. do 15. 9. 2015.NOVOST:

PLANTELLA CVET • 1 L

Tekoœe gnojilo za vse vrste cvetoœihbalkonskih, sobnih,okenskih in vrtnihrastlin. Z dodanimivitamini, algami inaktivatorji cvetenja.

-20%

" "

BIO PLANTELLA THYMI500 ml

Popolnoma naravnosredstvo na osnovitimijana in brina. Rastline krepi in odganja økodljivce.

BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE • 500 ml

Insekticid v obliki koncentrata in pripravljeneraztopine iz naravnegapiretrina za zatiranje listnihuøi, resokrilcev inrastlinjakovega øœitkarja naokrasnih rastlinah in prostem.

-20%

Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posameznekuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene vglavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezenkuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.

Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jihuporabite za izbrani izdelek.

Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na praznoœrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

•

"

BIO PLANTELLA VRT • 1 L

Naravno organsko gnojilo iz ekstraktamorskih alg, ki rastlineoskrbujejo z vsemiglavnimi hranili vustreznem razmerju, s œimer krepi njen koreninski sistem.

EFFECT UNIVERZALNIINSEKTICID Z RAZPRØILKO500 ml

Insekticid s kontaktnimin podaljøanim delo-vanjem, namenjenzatiranju vseh vrst leteœega inplazeœega mrœesa.

-20%

-20%

" -20%

–20

%

"Bio plantella vrt

1 L ali 3 L


–20

%

Plantella cvet1 L ali 3 L


–20

%

Plantella univerzalna vrtna zemlja

50 L


–20

%

""""

Bio plantella thymi500 ml ""

•

"

Biocid uporabljajtevarno. Pred uporabo vedno preberite etiketoin podatke o proizvodu.

V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj,

KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , KZ Braslovœe,

, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj,

KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:22

Neprimerno zorenje jagod

namizne sorte.

Primerno razlistana rdeča vinska

sorta.

Primerno soncu izpostavljeni

grozdi sorte 'Sultanina'.

23avgust 2015

–20

%–2

0 %


Izboljšajmo kakovost grozdja

–20

%

Topli meseci pri vinski trti sprožijo zorenje jagod, zato jevinogradnik primoran usmeriti vse moči v razpoložljiva in nujnopotrebna poletna opravila, ki pripomorejo k enakomernemu zorenjujagod ter doseganju kar se da najboljše kakovosti grozdja. Vrsto,intenzivnost in čas ukrepanja na trti je potrebno prilagoditi sorti,predvsem ko gre za vinsko ali namizno, belo ali rdečo sorto,bujnosti, rodnosti, starosti trte, aplicirani gojitveni obliki itd.

Redčenje grozdovKer namizno grozdje v povprečju zori predvinskim, je potrebno najprej poskrbeti zatrte z namiznim grozdjem. Pri namiznihsortah, ki imajo dolge grozde, je v začetnihfazah zorenja jagod priporočeno grozdeprikrajšati za vsaj 1/3 dolžine, odstranitivse poškodovane, nagnite in z oidijem aliperonosporo okužene jagode.

V kolikor opazimo, da se drugi ali tretjigrozdi na mladiki razvijajo počasneje, sejih običajno odstrani, saj ne bodo pravo-časno dosegli želene kakovosti. S tovrs-tnim opravilom vinogradnik vzpostaviprimernejše razmerje med rastjo in rod-nostjo trte. Prvo redčenje grozdov na trtahnaj bi se opravilo takoj po začetku zorenjajagod, drugo pa okrog 10 do 14 dni prednačrtovano trgatvijo.

Razlistanje Poleg redčenja grozdov je za izboljšanjekakovosti pogost ukrep tudi razlistanje,kar pomeni odstranjevanje listov v ob-močju grozdov. Pri rdečih sortah se pripo-roča nekoliko bolj intenzivno razlistanje,defoliacijo starejših in fotosintezno manjaktivnih listov neposredno v območju raz-voja grozdov. S tem pride do jagod večsvetlobe, zato se tudi jagode lepše obar-vajo, v njih pa se kopiči več sladkorja. Pribelih, predvsem vinskih sortah se pripo-roča zgolj delno razlistanje, saj direktnasvetloba pogosto povzroča ožige na jago-dah, ki se obarvajo zlato-rumeno, po-

stopno zgubijo na aromatičnosti, razgrad-nja organskih kislin pa se pospeši. Pri belihsortah se z razlistanjem poskuša doseči levečji pretok zraka, večjo zračnost torej, kizagotavlja manjšo dovzetnost jagode zagnilobo. Večja zračnost je še posebej po-membna pri bujnih sortah, ki naredijovečjo in gostejšo listno steno ter sortah, kidajejo zbite jagode. Na trtah je potrebnoposkrbeti, da so grozdi lepo in enako-merno razporejeni ter vidni, saj se jih natak način tudi lepše oskrbuje in kasneje hi-treje trga.

HigienaV kolikor se odstranjuje že delno obarvanejagode, ali celotne grozde z obarvanimi ja-godami, se svetuje, da se jih odstrani iz vi-nograda, saj lahko kisla gniloba odvrženihjagod pod trtami privabi plodovo vinskomušico, ki povzroča škodo tudi na zdravihjagodah. Napredovanje zorenja grozdja sepri namiznih sortah spremlja z opazova-njem jagod glede večanja in barvanja kottudi z okušanjem jagod, medtem ko se privinskih sortah pogosteje spremlja vse-bnost sladkorjev, kislin in pH grozdnegasoka. Poletna dela v vinogradu naj bodoopravljena vestno in pravočasno, saj letako lahko pričakujemo želeno kakovostnamiznega in vinskega grozdja.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta

Univerze v Ljubljani

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:22

24 www.klubgaia.si

Jeseni aktivne gosenicePridelovalci vrtnin v domačem vrtu radi svoje oči med delom ali sprehodom spočijejo naobičajno pisanih metuljih, ki obiskujejo cvetoče rastline na naših gredicah. Otroci teh naoko lepih in priljubljenih obiskovalcev pa pogosto grenijo naše vrtnarsko delo, saj zobjedanjem listov, plodov, vejic poškodujejo ali celo popolnoma uničijo naš pridelek.


Gosenice na vrtninahMetulje uvrščamo med žuželke, ki se spolno razmnožujejo. Na rastline ali v tla odlagajo jajčeca, iz katerih se čez čas, odvisnood vrste razvijejo ličinke, ki jih imenujemo gosenice. Gosenice objedajo: liste, cvetove, plodove, stebla ali korenine. Po dolo-čenem obdobju se gosenice zabubijo in iz njih se kasneje izleže odrasel osebek – metulj. Pa jih ločimo med seboj, da prepo-znamo škodljive metulje?

Kapusov belin

(Pieris brassicae)Repni belin

(Pieris rapae)Kapusova sovka

(Mamestra brassicae)

Opis organizma

Metulji so beli, s temnimi vogali in pegami na sprednjem paru kril.Gosenice so rumenkasto-zelene,s črnimi pegami in redkimi dlačicami in dosežejo dolžino do 50 mm.

Metulji so beli, razpon kril 45mm. Gosenice so zelenkaste

z rumenkasto progo indosežejo dolžino do 30 mm.

Rjavi metulji te listne sovke soaktivni ponoči. Gosenice so zelene

ali rjave barve (odvisno od hrane) indosežejo dolžino do 40 mm.

Razvojorganizma inškoda, ki jopovzroča

Prezimijo v stadiju bube na drevju, ograjah in podobnih mestih.Jajčeca odlagajo v skupinah na liste rastlin, s katerimi se bodonato prehranjevale izlegle gosenice. Imajo 2 do 3 generacije na leto.Aprila in maja letajo metulji prvega rodu, julija in avgusta pametulji drugega rodu.

Prezimijo v stadiju bube v tleh.Metulji letajo v maju, juliju in avgu-stu. Gosenice prvega rodu objedajolistje junija in julija, gosenicedrugega pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave.

Zatiranje

• spremljajmo začetek leta metuljev in takoj ko opazimo prve, posevek prekrijemo s protiinsektno mrežo ali vlakninasto prekrivko,

• pobiramo in uničujemo,• uporabimo insekticide, registrirane za zatiranje teh gosenic, kadar se pojavljajo na več kot

10% rastlin. Uspešnejši smo pri zatiranju gosenic nižjih razvojnih stadijev.• proti gosenicam uporabimo naravno sredstvo na osnovi izvlečkov iz timijana in brina

bio plantella thymi v že pripravljeni razpršilki. Rastline škropimo trikrat v razmaku tri dni.

Kapusov belin Gosenica repnega belina Kapusova sovka

Foto

: Dar

inka

Bor

don

Foto

: Dar

inka

Bor

don

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:22

25avgust 2015

Gosenice so tudi vplodovkahPri pridelavi paradižnika in paprike naprostem ali v zavarovanih prostorih sepogosto srečamo s poškodbami listov inplodov, ki so jih povzročile bodisi gose-nice koruzne vešče (Ostrinia nubilalis) alirazličnih sovk (npr. kapusova sovka,

južna plodovrtka (Helicoverpa armi-

gera),…). Na njihovo prisotnost nas nanapadenih rastlinah ali pod njimi pogo-sto opozorijo okroglasti iztrebki. Telahko delajo škodo tudi v jesenskemčasu, ko se izleže 2. generacija gosenic.

Iris Škerbot

ŠkodljivecPelargonijev bakrenček

(Cacyreus marshalli)

Pušpanova vešča

(Cydalima perspectalis)

Gostiteljske rastlinebršljanke, pokončne pelargonije, geranije,angleške pelargonije, roženkraut,…

pušpani

Opis organizma

Metulj je zgoraj rjavkaste barve s tanko črno inbelo obrobo ter dvema tankimarepkoma.Odrasli metulji merijo čez krila od 15do 27 mm. Jajčeca so rumenkastebarve,gosenice ovalne oblike, svetlo zelenebarve z belimi dlakami zrastejo do 13 mm. Potelesu imajo tri vzdolžne rožnate in bele proge.

Metulji merijo čez krila 3 - 4 cm in so umazanobele barve s temno rjavo obarvanimi robovi kril.Aktivni so podnevi in ponoči. Jajčeca so bledorumena,gosenice s črno glavo in pikami so vmladosti vzdolžno progaste, fluorescentnozelene in črne barve, kasneje postanejorjavkaste barve in dosežejo velikost do 4 cm. .

Razvoj organizma inškoda, ki jo povzroča

Odrasli metulji se pri nas pojavljajo predvsemseptembra in oktobra. Škodo povzročajogosenice, ki najprej napadejo cvetne popke,nato liste in nazadnje steblo. Napadeni poganjki počrnijo in začnejo veneti.

Metulji se pojavljajo aprila - septembra. Samice odlagajo jajčeca na pušpane,najpogosteje na spodnjo stran listov. V nekajdneh se izležejo gosenice, objedajo liste inpoganjke iz rodu Buxus sp., v svoji domovini pa tudi druge rastline. Na leto ima pri nas vustreznih pogojih 2 - 4 rodove.

ZatiranjeRastline redno pregledujemo, gosenice ročnoodstranimo ter uničimo. Za zatiranje nineposredno registriranega insekticida.

Rastline pregledujemo in posamezne goseniceročno odstranimo in uničimo. V sosednjihdržavah kot učinkovit ukrep navajajo uporaboentomopatogenih ogorčic.

Niso varne niti naše okrasne rastlineTudi na naših okrasnih rastlinah se pogosto spopadamo s škodljivimi gosenicami. Ob natančnejšem pregledu opazimo bodisigosenice različnih listnih sovk, pelargonijevega bakrenčka (Cacyreus marshalli, v zadnjem času pa se jezimo tudi na gosenicepušpanove vešče (Cydalima perspectalis). Tako za pelargonijevega bakrenčka kot za pušpanovo veščo nimamo neposrednoregistriranega insekticida, dovoljena je uporaba sredstev za zatiranje drugih škodljivih organizmov na okrasnih rastlinah naprostem.

Gosenice pušpanove vešče na delu

Metulj pušpanove vešče

Pelargonijev bakrenček

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

vznemirja. Dobro pa je poznati tudi to ra-zliko, a zapomnimo si tudi dejstvo, da sovse zaloge za zgodnje cvetenje nakopi-čene v podzemni shrambi. Prav zaraditega smo deležni cvetne lepote še predense listje pošteno razvije. Zato pa moramopo cvetenju skrbeti za gnojenje in ohra-njanje zelenja, kar omogoča obnovo zalogza naslednjo sezono.

Ozimike in zvončkiOboji pogosto zacvetijo istočasno, lahkotudi skupaj in če ne gre drugače, kar obrobu zadnjih snežnih zaplat. Ozimike (Eranthys hyemalis) imajo v tlehgomoljčke skoraj črne barve in jih ob mo-rebitnem poletnem presajanju v zemljikomaj najdemo. Zato pa je njihovo ru-meno cvetje v še golem pomladnem vrtumočno opazno. To so majhne rastlinice, kis skromnim zelenjem hitijo vegetirati podkrošnjami listopadnih grmovnic, kjer se vkratkem močno namnožijo. Nastavijo na-mreč obilo semena in če po nasadu nemotovilimo z motičico, sejančki v dveh alitreh letih dorastejo do cvetne velikosti.Ozimike lahko naselimo tudi na skalnjakali v škarpnike, saj njihovi nadzemni delipoleti popolnoma izginejo in tako rastlineniso nikjer moteče. Med ta pomladni drobižek se lepo podabodisi mali ali veliki zvonček (Galanthus

nivalis, Leucojum vernum), ki sta po-membni čebulnici iz domače flore. To se-veda ne pomeni, da ju ne bi cenili v


Zakaj saditiokrasnečebulnice?

26 www.klubgaia.si

Sadimo jih, ker nam prvepričarajo pomlad, je mednjimi pestra izbira po oblikiin barvi, jih lahkokombiniramo z drugimvrtnim cvetjem in mnogelahko uporabimo tudi kotrezano cvetje. Za vsespomladi cvetoče čebulnicein gomoljnice pa velja, dajih moramo saditi že jeseni.Lepoto cvetočih čebulnic sicer lahko ob-čudujemo v vseh letnih obdobjih, a naj-bolj priljubljene so tiste, ki nam naznanijopomlad, pogosto naravnost izpod zadnjihostankov snega v še kratkih in hladnihdneh. Resnica je, da so med znanilci po-mladi tudi nekatere gomoljnice in zato bimorali v vrtnarski praksi govoriti o čebul-nicah in gomoljnicah. Ob pozornem opa-zovanju so mnogi gomolji sploščeni kotčebule, a to ljubiteljskega vrtnarja ne

domačem vrtu. Vrtnarski zbiratelji posami-čne odbrane posebnosti močno cenijo intudi precej drago plačajo.

Drobne čebulne perunikeTe se v vrtu obnesejo neprimerno boljekot sorte holandskih perunik, ki so v cvet-ličarstvu nepogrešljive. Vse imajo v tlehčebulice, z razliko od korenikastih vrtnihtrajnih perunik. Nezgrešljivo in skoraj ne-ponovljivo paleto modrih odtenkov priča-rajo v vrt mrežaste perunike v mnogihsortah, ki večinoma izvirajo iz vrste Iris re-

ticulata. V primerno prepustni prsti in obustreznem dognojevanju po cvetenju seobdržijo na istem mestu v vrtu kar večsezon in zato se jesenski nakup čebulic za-

Ozimike in veliki zvonček so prav

prijetna pomladna druščina.

V skalnjaku so tulipani zacveteli

istočasno z mačehami in iglasto

plamenko.

Vse narcise so hvaležne vrtne trajnice

in voluhar se zanesljivo ne loti njihovih

čebulic.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

čebulic dokupiti. Narcise so znatno odpor-nejše, a tudi zanje drži, da se čebulicelahko okrepijo za naslednje cvetenje le spomočjo zelenih listov. Če je le mogoče jihzato pustimo dozoreti, da sami po naravnipoti porumenijo. Tako jih lahko brez izko-pavanja pustimo več let na istem mestu.Podobno kot tulipani so tudi narcise pomednarodni klasifikaciji razporejene v večskupin. Mnogi se navdušujejo nad polnje-nocvetnimi sortami ali nad tistimi, ki imajovelik skledast privenček v kontrastni ru-meni ali oranžni barvi. Nekatere sodobnesorte imajo v cvetu precej prepoznavendelež rožnate barve. Druge izstopajo z raz-cepljenim trobentastim privenčkom.

Izidor Golob

27avgust 2015

Petelinčki v več

sortah so hvaležna

podrast pod

grmovnicami, ker

njihovi gomoljčki brez

zelenja potrpežljivo

prespijo vse poletje.

Botanični tulipani (ta

je sorta ‘Shakespeare’

ter ima poreklo v

Tulipa

kauafmanniana) so

malo zahtevni in se

med vsemi drugimi

skupinami še najdlje

obdržijo v vrtu brez

presajanja.

Neučakani petelinčkiV naravi pri nas radi prezremo bele ali v za-molklih rožnatih barvah cvetoče pete-linčke, rod Corydalis v dveh vrstah, zato paso mnogo bolj opazne živahne barve ne-katerih vrtnih sort. V tleh imajo za grah alilešnik velike čvrste gomoljčke (zato tudiime Corydalis solida), ki se vsako leto delijoin tako je zagotovljena sortna čistost. Iz se-mena vzgojeni potomci po barvi cvetjaniso nujno podobni staršem. Najboljeuspevajo v senci, kjer je dovolj pomladnevlage, kar zadošča za cvetenje in kratkorast, saj poletje preživijo kot speči go-moljčki v tleh.

O tulipanih in narcisahOboji so znane in priznane čebulnicenaših vrtov, smola pa je v tem, da tulipanecenijo tudi voluharji in drugi podtalni glo-davci. Zato pa so narcise glede tega zaradisvoje strupenosti v prednosti. Sicer pa obarodova obravnavamo kot čebulne trajnice,ker pogojno lahko ostanejo več let naistem mestu. Pridržek velja za tulipane, sajso le botanični, torej manj požlahtnjenesorte, v naših talnih in podnebnih razme-rah sorazmerno trpežni. Njihove čebule solahko čez poletje kar v tleh, kar drugim tu-lipanom ni kaj prida všeč. V splošnem pavelja za vse tulipane, da bi jim morali po-nuditi za pridelek debelih čebulic izrazitopeščeno prst ter dolgo hladno pomlad spopolnoma suhim poletjem. Nekaj takš-nega je podarjeno holandskim prideloval-cem, zato moramo pač vsako jesen del

nesljivo izplača. Osebno imam samedobre izkušnje s sortami ‘Harmony’, ‘Pau-line’, ‘George’, ‘Cantab’ ter belocvetno ‘Na-tascha’. Še bolj raščavi sta vrsti Iris

histrioides in podobna Iris winogradowii.Prav s križanjem teh dveh je že pred nekajdesetletji nastala res posebna in zname-nita ‘Katharine Hodgkin’ v prefinjeni me-šanici nežnih barv in vzorcev. Za drobnečebulne perunike je značilno, da se nji-hovo listje šele po cvetenju razpotegne vozke in dolge liste, a z njimi moramo ne-koliko potrpeti, dokler ob prehodu v po-letje ne porumenijo in odmrejo.

Nepogrešljivi žafraniKrokusi ali žafrani (Crocus vernus in še ne-katere druge vrste so izhodišče za mnogesorte) so med pomembnim cvetnim dro-bižem, ki nas med prvimi popeljejo iz zim-ske sivine v vigredno barvitost. Včasihnjihovo cvetje prikuka kar skozi zadnjiokrajek snežne odeje. V naravi rastejo ža-frani po širšem Sredozemlju in tudi pri nasso doma štiri vrste. Skupaj je znanih večkot 80 vrst in redke so že kot nepožlaht-njena populacija odlične za vrtno rabo.Zelo znan je Crocus tommasianus, ki se za-seje kar sam in tako je cvetja vsako letoveč. Pri velikocvetnih žlahtnih sortah smoglede razmnoževanja vezani le na nara-vno delitev gomoljčkov. Pomladni žafraniso glede na vrsto in sorto lahko beli, ru-meni, modri ali vijoličasti, obstajajo patudi nekateri dvobarvni, ki so dobrodošlapopestritev.

Čebulne perunike v času cvetenja

skoraj ne kažejo listov, ki se

razpotegnejo šele pozneje. Obstaja

mnogo sort, to pa je ‘Katharine

Hodgkin’.

Posadimočebulice

Okrasne čebulice potre-bujejo rahlo in odcednozemljo. Pomembno je, davrtno zemljo zmešamo splantella specialno zem-

ljo za okrasne rastline, vrazmerju 50:50, ker takozagotovimo pravo od-cednost in preprečimozadrževanje vode v bli-žini čebulic.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Hiša v cvetju v LjubinjuMed visokimi hribi in obilnim zelenjem se vLjubinju pri Tolminu bohoti hiša, obdana z90 koriti s skoraj 40 različnimi vrstami insortami sezonskega cvetja in posodovk.Gaianka Alenka Kenda vsako leto hišo z vseh strani obleče vsezonsko cvetje, ki ga skrbno neguje. Letos raste nekolikoslabše, zato sva skupaj pogledali vzroke in poiskali rešitve.

Alenka ob bogato cvetoči rumeni angelski trobenti, ki jo

pozimi skupaj z drugimi posodovkami, kot so: oleandri,

limone, alokazije in ostale sezonske rastline, shranjuje v

svetlem prostoru ob bazenu na temperaturah nad ničlo.

Če želite,

da se naši

strokovnjaki

o vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z

vami, nas pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k članomodpravi tudi nacionalna televizija. Zato nezamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvemprogramu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najboljpoučne in zanimive primere vrtov naših članovbomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu.Prispevke si lahko ogledate tudi na spletnistrani.

Ob vhodu v hišo na vzhodni strani se

bohotijo: fuksije, moljevci, iresine, begonije,

vodenke, tradeskancije, angelske trobente,

koprive ter sladki krompir.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

Lončnica alokazija zaradi svoje velikosti poleti najde mesto

na senčni terasi med sezonskimi rastlinami. Alokazija ima

rada veliko zračne vlage, tukaj pa so se zaradi suhega zraka

in vročine na listih razmnožile pršice. Listi so lisasti,

površina med žilami je svetlejša, vidne so pajčevine, na

spodnji in zgornji strani listov pa drobne žuželke, ki sesajo

sok. Uporabili smo naravno sredstvo bio plantellaflora kenyatox verde. Ker je pojav že zelo močen,

bo treba uporabiti za uničenje vseh pršic fito

sredstvo vivera vertimec.

Verjamemo, da bodo naši nasveti

pripomogli k še lepšim in zdravim rastlinam

v naslednjih sezonah.

Loreta Vlahović

Na zahodnem balkonu

kraljujejo surfinije v belo-

modri kombinaciji.

Zgornji del surfinij se

slabo odziva na visoke

temperature, listi so

začeli rjaveti, zato bo

Alenka rastline okrepila

z bio plantella vito. V

izogib pojavu bele

mušice je v korito

postavila bio plantellarumene lepljive ploščice v

obliki metulja.

Sončna stran hiše je oblečena v ‘klare’ ali

bršljanke in ‘ljubezen’ - to so pokončne

pelargonije. Letos so se jim pridružile še

polviseče in nadvse odporne Caliope. Že

drugo sezono ima za zalivanje pomočnika v

obliki kapljičnega namakalnega sistema.

Voda priteka iz naravnega vira in je precej

hladna, zato so na listih pelargonij vidni

pojavi plutavosti. Da bodo rastline lažje

prenesle hladno vodo, sem svetovala

namakanje zgodaj zjutraj, ko so rastline

vsaj delno ohlajene. Ob sajenju je

Alenka substratu dodala preperel

gnoj in dolgodelujoče gnojilo. Za

lepšo rast in odpornost pa bo

tedensko uporabila gnojilo

plantella cvet obogaten z

vitamini. Zaradi premočnega

substrata in preveč gnojil lahko

rastline slabo rastejo in cvetijo

kratek čas.

29avgust 2015

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

Aromaterapija temelji predvsem na upo-rabi visoko koncentriranih eteričnih olj,vendar imajo posajene aromatično dišečerastline v vrtu na nas precej podoben uči-nek. Ko v vročem poletnem večeru pose-damo v vrtu, je lahko dišeči vonj vrtnicravno tako pomirjujoč in navdihujoč kotmasaža z najbolj dišečimi eteričnimi olji.Pomembno je, da izberemo rastline, kate-rih vonj nam je všeč. Ljudje smo si tu pre-

cej različni. Za nekatere je vonj lilij enkra-ten in poživljajoč, za druge premočan inmorda celo povzročitelj glavobola.

Katere rastline izberemo Najbolj aromatične rastline na vrtu so:

sivka, dišeče vrtnice, jasmin, ognjič, rož-marin, lovor, timijan, bazilika, meta, razli-čni citrusi, vijolica in še marsikaj. Njihovvonj na nas lahko različno deluje. Tako je

npr. rožmarin rast-lina, ki poživlja, zatojo sadimo ob pre-dele vrta, name-njene rekreaciji ingibanju. Izbiramomed pokončnimi inpokrovnimi sor-tami. Okoli kotička,ki služi počitku, panasadimo meliso(Melissa officinalis)in sivko, ki obenemustvarja ravnotežje,umirja, njen vonj patudi prispeva k pri-

jetnejši energiji druženja s prijatelji. Siv-kino delovanje je potrjeno tudi pri odga-njanju insektov. Med sivko posadimo nekaj omamno di-

šečih vrtnic, kakšnega izmed kultivarjevangleških vrtnic s polnimi rožnatimi cve-tovi in tipičnim rožnim vonjem. K vrtnicamse lepo podajo tudi žajblji, med katerimilepo diši tribarvni žajbelj s čudovitimi listkiv treh barvah. Poleti ne pozabimo tudi nalilije, predvsem iz skupine »African Queen«in »Pink Perfection«. Vertikalno dišečo dimenzijo dodamo vvrt z dišečimi vrtnicami vzpenjavkami, ja-ponskim kovačnikom (Lonicera japonica)in dišečim grahorjem (Lathyrus odoratus). Rastline z dišečimi listi, kot npr.: rožmarin,timijan, meto ali limonsko travo sadimotam, kjer se jih lahko naključno dotikamoali celo sem in tja stopimo na lističe, saj pritem odišavijo prostor okoli nas. Dišeča zelišča lahko posadimo med tla-

kovce tako, da na nekaterih mestih kakšnoploščico odstranimo, dodamo nekaj plan-

tella univerzalne vrtne zemlje in jih posa-dimo. V ta namen se bo odlično obnesel

Okrasno uporabni vrt

Vonj je verjetno najbolj močan med vsemi čutnimi zaznavami in eden prvih, na katerega seodzovemo. S pomočjo vonja zelo hitro prikličemo različne spomine na dogodke, ljudi alikraje iz naše preteklosti. Rastline sproščajo vonjave iz različnih delov, najpogosteje iz:cvetov, listov, stebla, plodov in celo lubja.

30 www.klubgaia.si

Aromaterapija na vrtuKotiček za počitek in uživanje v vonjavah

Dišave nas omamijo

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:23

blazinasto rastoč timijan, npr. T.serpyllum»Annie Hall«. Okoli otrokom namenjenegadela na vrtu pa posadimo čokoladno koz-mejo Cosmos atrosanguineus, ki diši počokoladi.

Spomladanske in zimske dišaveObstajajo tudi rastline, ki vrt odišavijo

pozimi, npr. Mahonia x media »WinterSun« ki je manjša različica sorte «Charity«s podobnimi cvetovi in vonjem. Zgodajspomladi se odprejo nepozebniki (Ham-mamelis sp) in sorte dišečih kovačnikov(Lonicera fragrantissima), katerih vonj za-znamo šele v toplejših uricah dneva. Spo-mladi dišijo tudi dišeče narcise iz skupinJonquilla in hijacinte. K spomladanskempoležavanju na ležalniku ali kar v travi nasvabi tudi vonj španskega bezga in šmar-nic, prav uspavajo pa nas vonji jasmina inglicinije.

Oskrba dišečih rastlinVečina zelišč ne potrebuje bogate zemljein dognojevanja, medtem, ko pa so dišečegrmovnice in drevesa precej bolj lačna.Tako vrtnicam, španskemu bezgu, razli-čnim brogovitam in drugim dišečimgrmovnicam ob sajenju obvezno dodamoorgansko gnojilo plantella organik, spo-mladi pa jih dognojimo s plantella for-

mulo 365 za okrasne rastline, da nastavijočim več dišečih cvetov.

Za polno razvit vonjizberemo zavarovan prostorČe želimo, da rastline v celoti razvijejosvojo dišavo, jim omogočimo zavarovan

sončno mesto. Pustimo stati nekaj dni. Koopazimo, da je rastlina v olju začela spre-minjati barvo, stekleničko odprimo in pre-verimo vonj. Če olje ni dovolj aromatično,postopek ponovimo tako, da olje prece-dimo in ga nalijemo na drugo plast rastlin.Ko je olje za naš okus dovolj aromatično,ga prelijemo v očiščeno stekleničko inshranimo na hladnejše suho mesto.

Rožno oljeEno najbolj znanih dišečih olj je rožno olje,ki ga lahko pripravimo iz cvetnih listov di-šečih vrtnic in olivnega olja. V pol litra oljanaložimo čim več sveže nabranih cvetnihlističev. Stekleničko ali kozarec zapremo inpustimo stati dva dni. Olje po tem časuprecedimo, cvetne liste ožamemo in toisto olje nalijemo na sveže cvetne lističe.Ponavljamo, dokler ne dosežemo žele-nega vonja. Namesto olja lahko upora-bimo tudi alkohol, največkrat etilnialkohol ali celo vodko.

Vrečke za kopeliDišave z vrta lahko izkoristimo tudi v oblikivrečk za kopeli. Potrebujemo manjšebombažne vrečke s trakom, s katerimlahko vrečko pri vrhu zavežemo. Pest iz-brane rastline, npr. rožmarina za poživitevali sivke in kamilice za sprostitev spravimov vrečko in jo zavežemo. Potem si pripra-vimo kopel in vrečko preprosto vržemo vvodo, da sprosti svoje vonjave.

Nevenka Breznik

31avgust 2015

Cvetne lističe zalijemo z oljem

prostor. Številne rastline za razvoj svojearome potrebujejo toploto.

Kako sami izdelamoaromatično oljePrava eterična olja se navadno pridobivajoz zapletenimi postopki destilacije, prepro-sto dišavno olje pa si lahko naredimo tudisami. Najprej potrebujemo nekaj stekle-ničk in kozarčkov s pokrovčki. Bolj zani-mive oblike bodo, lepše bo vse skupajizgledalo. Stekleničke najprej dobro oči-stimo in jih za 15 min postavimo v vodo,ki smo jo zavreli. Za vsako stekleničko ete-ričnega olja bomo potrebovali približnoskodelico cvetov ali drugih delov dišečerastline in dve skodelici olja. Najbolje jeuporabiti olje s čim manj lastne arome,lahko navadno rastlinsko ali mandljevoolje. V stekleničko najprej naložimo delerastlin, nato pa do vrha nalijemo olje. Ste-kleničko zapremo in postavimo na toplo

Žajblji so koristna in dišeča

popestritev v zasaditvi trajnic.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:25

Motovilcu najbolj ustrezajo srednje težka tla in ne prevečsončna lega, rasel pa bo tudi na bolj revnih tleh. Sejemo galahko v vrste ali pa poprek po celi površini. Motovilec jeprimeren tudi za mešane posevke, na primer: skupaj s porom,zeljem ali zimsko čebulo. Kot sosedje ugodno delujejo na rastmotovilca: kumare, paprika, paradižnik in kapusnice. Po setvimotovilca površino rahlo prekrijemo z zemljo in do vznika skr-bimo, da bodo tla stalno in enakomerno vlažna. Motovileclahko vzgajamo tudi v toplih gredah ali rastlinjakih.

Katerega posejati?Ljubljanski motovilec ima dolge, svetleče, temno zelene listein zelo dobro prezimi, holandski pa ima velike, široke in rahlokosmate liste rumeno-zelene barve. Zadnja leta je popularnadomača sorta žličar, s srednje velikimi rozetami. Ovalni,temno zeleni, gladki in svetleči listi imajo rahlo navzgor zavi-han listni rob, ki daje listu obliko žlice. Nova sorta Semenarne

Ljubljana je pomladin, ki ima srednje dolge, ozke in podolgo-vate liste in je zelo svetlo zelene barve.

Andreja Tomšič

Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

Zelenjavni vrt

Sveža solata jeseni in pozimiV avgustu na prazne gredice posejemo zelenjavo, ki jo bomo uživali vse od pozne jeseni,pa do prvih pomladnih mesecev. Majhne rozete z gladkimi lističi prijetnega okusapobiramo od novembra do marca, za sprotno porabo lahko mlade lističe trgamo posamičali pa porežemo vse in nato počakamo, da poženejo novi.

32 www.klubgaia.si

Fotografije z vrta

Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2015 pošljite nanaslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poš[email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost

fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in

mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagradebomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrskištevilki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantellapaketom za vrt, poln cvetja in plodov.

1 NAJ okrasna zasaditev,

2 NAJ kombinacija z vrtninami, zelišči in cvetjem,

3 NAJ balkonska zasaditev,

4 NAJ rodno drevo ali grm,

5 NAJ atraktivna zelenica,

6 NAJ bogastvo pridelkov z vrta,

7 NAJ otroška pomoč v vrtu,

8 NAJ delovna družina v vrtu,

9 NAJlepši cvet,

10 NAJ nenavaden plod.

Sodelujte v natečaju: Naj naj dosežeknaših članov – vemo, da pridno vrtnarite,zato vam dobra letina zagotovo ne uide.Predlagamo, da s seboj v vrt vzamete tudisvoj fotoaparat in posnamete nekajprivlačnih ali zanimivih slik.

Majda Vrbnjak, Ključarovci

Andreja Jurjevčič, Vrhnika

Družina Filej, Kanal

V letu 2015 imate možnost sodelovati s svojimi

vrtnarskimi fotografijami v 10 rubrikah:

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:25

Ko je sonce že dovolj ogrelo zemljo, smo zapomoč prosili Brininega očka. Njivico nam jeprijazno preoral, da je bila pripravljena zaobdelovanje.

Eko dan v vrtcu Zadvor21. aprila smo v našem vrtcu priredili »Ekodan« za otroke in starše. Z otroki in njihovimistarši smo pričakali g. Vanesa Husića, ki namje povedal marsikaj o samooskrbi vrta, hkratije pripeljal različne Unichemove izdelke, kinam jih je podaril Klub Gaia. Skupaj smo seodpravili k vrtu. Posadili in zalili smo sadikesolate ter posejali grah in stročji fižol. G.Husić nam je svetoval, kako naj pognojimoz Unichemovim naravnim gnojilom Plantelaorganik in nam razložil uporabo naravnih iz-delkov za krepitev rastlin, za dognojevanje,za preventivo proti ušem in za zaščito predpolži. Dogovorili smo se, kako bomo z otrokinaredili načrt zasaditve in posejali še ostalegredice v naslednjem tednu.

Na vrtu se je dogajaloNajprej smo posejali zelenjavo, kasneje pa šeposadili sadike: paradižnika, paprike, jajčev-cev, zelja, peteršilja in nekaj rož. Otroci so

ugotovili, da moramo rastline zalivati, da sebodo vrasle, pred vročim soncem pa smo jihzaščitili z zastirko iz trave. Na vrtičku je ves čas pestro in kar naprej sespreminja. Rastline so vzkalile in rasle, nastročjem fižolu so se naselile listne uši, kismo jih pregnali z naravnim sredstvom iz iz-vlečka dalmatinskega bolhača bio plantella

flora kenyatox verde. Izvedeli pa smo, da ušilahko preženemo tudi z vodo, v kateri en dannamakamo koprive.

Solatni bar v vrtcuOtroci so populili vse redkvice, saj so že do-zorele. V vrtcu so jih oprali in pomagali oči-stiti solato. Za kosilo smo imeli kar pravisolatni bar. Poleg vrtčevske paradižnikovesolate so si lahko postregli še z dobrotami zvrtička: z zeleno solato, narezanimi redkvi-cami in listi rukole. Verjamete, da so jo po-jedli do zadnjega listka? Najbolj so mepresenetili otroci, ki sicer niso ljubitelji solate,ko so si jo naložili polno skledico in, seveda,tudi vso pojedli. »Nisem vedel, da je takodobra,« je izjavil Jure po koncu kosila.

Ana Gale, Vrtec Pedenjped, Ljubljana

enota Zadvor, skupina »Čebelice«

avgust 2015 33

Mladi vrtnar

Novice z Zadvorškega vrtičkaS pomočjo gospoda Janeza Moškriča tudi letos obdelujemo zemljo za domače vrtnine.Otroci lahko spremljajo razvoj rastlin od semen do pridelkov, ki jih nato poberemo,očistimo in pojemo. Do vrtnin imajo poseben odnos, saj so naše, zato z njimi skrbno inprevidno ravnajo. Zelenjavo pridelujemo ekološko, z naravnimi gnojili, upoštevamo patudi kolobarjenje in dobro sosedstvo med rastlinami.

Eko dan

Sladek je najboljši

Sajenje

Za kosilo bo solata

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Na zapuščeni parceli ob rojstnihiši je ob upokojitvi leta 2002 za-čela urejati okolico hiše v čudo-viti skalnjak. V začetku je tudipolovico pokojnine namenilarastlinam. Rastline je dobivala zrazličnih koncev, a največ iz bu-zetske vrtnarije. Danes rastline iz-bira načrtno in rastline kupuje.

Postopek izdelaveOb sajenju med kamenjem izko-

plje jame in doda za celo samo-kolnico zemlje. Obstoječe velike kamneohranja na mestu, kjer se že nahajajo injim prilagaja rastline in oblike. Najstarejšidel vrta bogatijo večje družbe pokrovnihin cvetočih rastlin za skalnjake. Na bolj hu-moznih in bogatih tleh je Anita z nalaga-njem kamnov naredila ograje, znotrajkaterih mož goji zelenjavo. Kamniti zid va-

ruje rastline pred hladnimi vetrovi ingozdnimi živalmi.

Izbor rastlinProstor, ki ga odvzema gozdu v zadnjihletih, zasaja tudi z izbranimi grmovnicamiin sadnim drevjem: Tukaj rastejo: javorji,breza, filadelfus, aronija, sliva, bezeg, kaki,lešnik. Na senčnem delu ob robu gozda sonašle mesto krizanteme in hoste, pa tudimagnolija. Poseben, izpostavljen kotiček je name-njen redkim in avtohtonim rastlinam Ći-ćarije, ker se vrt nahaja v Slumu ob istrskimeji Slovenije in Hrvaške. Polna energije in navdušenja Anita z veli-kim veseljem z obiskovalci deli svoje iz-kušnje in mali raj. Le spoštujte zasebnostin se ji oglasite v hiši pred ogledom in fo-tografiranjem.

Loreta Vlahović

Ob nedeljskem popoldnevu na vožnji postranskih cestah se ustavimo ob čudovitemskalnjaku. Imeli smo srečo, da je bila lastnicaAnita Černeha doma, saj nam je tako z velikimnavdušenjem lahko pokazala razsežnost inlepoto parka v naravi, ki ga je ustvarila sama ssvojimi rokami.

Pri Aniti Černeha

34 www.klubgaia.si

Del vrta je namenjen avtohtonim in

posebno redkim rastlinam.

Pogled s ceste z lastnico na vrtu.

Na najstarejšem delu prevladujejo

pokrovne trajnice.

Gaia na obisku

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

avgust 2015 35

Včasih povzročimo s svojim ravnanjem, da se ti insekti lahko po-čutijo ogroženo, in takrat lahko napadejo – pri alergičnih osebahtako hitro pride do anafilaktičnega šoka.

Ose in sršeni v sadnem vrtuTam, kjer se nahajajo, zagotovo ne boste imeli težav z drugimi žu-želkami, na primer muhami. Odveč je strah, da sršeni lovijo čebele,kajti 90% njihovega ulova predstavljajo muhe – čebelja hrana jeizjema in čebele v naravi celo pogosto naredijo panj poleg gnezdasršenov, saj so ti odlično zagotovilo, da bo panj varen. Če so nad-ležne in delajo škodo na sadju, jih je koristno odstraniti.Posodo za lovljenje os in sršenov si lahko naredite sami, in sicer:V liter in pol plastenko (npr.od vode) naredite v zgornji tretjini ste-klenice 4 okrogle luknje, vse v isti višini, premera do 3 cm, v spod-njo prvo tretjino pa nalijte razredčen, sladek sirup. Steklenicoobesite v bližino gnezd oz. prehoda, ki ga uporabljajo, da pridejodo gnezd. Plastenka naj visi, dokler je v njej kaj tekočine. Enakeganačina se pri uničevanju os poslužujejo tudi vinogradniki v časuzorenja grozdja. Osa se namreč loti grozdne jagode s sesanjem,kar vodi v gnitje grozdja. Čebele se ne ujamejo v te steklenice.

Odstranjevanje gnezdPri odstranjevanju gnezda iz bližine našega bivanja si lahko po-magamo z aerosoli (spreji oz. pršili), ki so namenjeni ravno zatira-nju os in sršenov – insekticid jim je prilagojen, domet pa je daljšikot pri drugih pršilih. Treba je upoštevati preventivne ukrepe:1. Če nameravamo odstraniti gnezdo, tega ne počnimo podnevi.

Takrat je nekaj žuželk znotraj in nekaj okoli gnezda, ki nas lahkonapadejo.

Strah pred osjimi gnezdi ni odveč

Dom brez mrgolazni

Sršenja in osja gnezda (osirje) pogosto najdemo na ostrešjih, podstrešjih, dimnikih, lopah,kozolcih, na drevesih in v starih deblih … Znebiti se jih je smiselno takrat, kadar se žuželkev sezoni preveč namnožijo in postanejo moteče, so na nevarni lokaciji (npr. poleg okna vspalnico ali otroško sobo) ter kadar so v družini osebe, ki so alergične na pike.

2. Nočno in zgodnje jutranje odstranjevanje (ob zori) je najprimer-nejše tudi zato, ker ose in sršeni takrat še niso aktivni, saj je šehladno. V bližini naj ne bo drugih ljudi, umaknejo naj se tudi šti-rinožni prijatelji. Za odstranjevanje gnezda si izposodite čebe-larska oblačila, ali pa oblecite več plasti starih oblačil, obrazzakrijte, preko oči pa nataknite tesno prilegajoča se očala (naprimer smučarska).

3. Po tem, ko gnezdo dobro popršite zinsekticidom, se umaknite, in pustitestrup delovati tako dolgo, kot piše vnavodilih. Šele nato se vrnite dognezda in ga odstranite z lopatico alinožem. Spravite ga v vedro, ter natozažgite.

Zanesljive rešitveOse so sicer miroljubne, vendar posta-nejo agresivne, ko so razdražene alikadar branijo svoja gnezda. V tem ob-dobju moramo biti pozorni, da se jim nepribližamo in da ne izzovemo njihovegaobrambnega obnašanja, ki se po navadikonča s pikom. Osje želo je gladko, zatoga z lahkoto izvlečejo in znova pičijo.Njihovi piki so lahko celo usodni, splohče pride do hujše alergijske reakcije. Po-membno je zatirati gnezda z aerosoli,sploh če so v bližini otroci, ki bi mrčeslahko razdražili in bi jih zato pičile. Učin-kovito jih lahko zatremo z effect insek-

ticidom proti osam in sršenom. Priuporabi tega insekticidnega pripravkaje pomembno, da je preprost za upo-rabo in se lahko z njim prši z razdalje 4

do 6 metrov, in sicer proti osam

pršimo 5 sekund in proti sršenom 10

sekund. Tako pršimo iz varne razdalje innismo izpostavljeni razdraženim insek-tom, ki bi nas lahko pičili. Najučinkovi-tejše je zatiranje v zgodnjih jutranjihurah, ob nižjih temperaturah, ko so ži-vali manj aktivne ali pozno zvečer, kadarje večina že v gnezdu.

Mira Arh

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

36 www.klubgaia.si

Votla peč

Slovenski naravni biseri

Kakih petsto metrov pred Ravnami na Koroškem ob glavni cesti iz Dravograda leži v rekiMeži velik blok, ki se je v preteklosti odlomil od više ležečih skalnih pobočij in predstavljasvojevrsten naravni most. Pod njim je namreč dovolj velika odprtina, da spusti vso vodotudi ob znatno povišanem pretoku, kadar dalj časa zdržema dežuje. V najslabšem primeruse tedaj poveča tudi desni obtok, čez Votlo peč pa reka nikoli ne teče.

Ker se ta ogromna skala nahaja tik obcesti, je zaradi precej gostega prometadostop malce neroden. Avto lahko usta-vimo na najbližjem zasilnem parkirišču,

ki ga najdemo, in se nato peš ob robucestišča napotimo do našega tokrat-nega naravnega bisera. Mi smo upora-bili prostor pod slikovito kapelo zzvonikom na levi strani ceste, od kodernas je dobrih sto metrov ločilo od debe-lozrnate magmatske kamnine, imeno-vana pegmatit, ki je sestavljena izglinencev in kremena, med katerimi sose v sončni pripeki lesketali listasti mi-nerali sljude (muskovita).

Edinstven geomorfološki pojavSiva kamnina je nastala s strjevanjemmagme iz ostanka žareče kašaste talinev zemeljski globini. Njen nastanek setako bistveno razlikuje od naravnih mo-stov v sedimentnih kamninah, ki se po-javljajo zaradi raztapljajočega delovanjavode. Pegmatitne žile se v dolžini večkot deset kilometrov razprostirajo odMeže na jugu do Libelič na severu. Votlapeč je izredno redka naravna znameni-tost in edinstven geomorfološkipojav v Sloveniji, zato je odleta 2004 razglašen zanaravno vrednotodržavnega po-mena. Skalniblok se je v rekoMežo zagozdilv krajši soteskimed Javorni-kom na levi inTolstim Vrhompri Ravnah naKoroškem nadesni strani ozi-roma med izlivomapotokov Suhe in Ho-tuljke v 43 kilometrov dolg

desni pritok Drave, katerega kakovost seje po zaprtju rudnika svinca in namesti-tvi čistilne naprave v Mežici znatno iz-boljšala. Površina Votle peči je delomaprekrita z mahovjem, sicer pa jo obdajaznačilno obvodno rastlinje, pri čemer soob našem junijskem obisku na obrežjuizstopali rumeni cvetovi navadne pijav-čnice, kak meter visoke zelnate trajnices cvetovi v piramidastih latih in s po 3 do4 listi v vretencih. Potem ko nam je najbližji domačin An-drej Erjavec na desnem bregu pokazalše - zdaj zasut - vhod v Jamo pri Votlipeči, v kateri živijo nekatere redke jam-ske živali, nas je opozoril tudi na le-gendo, ki pripoveduje, da je nekoč celoMežiško dolino prekrivalo jezero. Ponjem so se v čolnu rade vozile tri lepegraščakove hčere: Marija, Barbara in Ro-zalija. A nekega večera je vihar tako raz-burkal jezersko gladino, da se je čolnprevrnil in vse tri sestre so utonile. Prišlaje velika vidra in v soteski pri Guštanju

(= Ravnah na Koroškem) pregrizlavelikansko skalo, tako da

je voda odtekla. Je-zero je usahnilo in

našli so tri trupla,velika skala z

luknjo, skozikatero tečeMeža – Votlapeč pa je šedanes tu.

Spet čista Meža hiti proti Dravi.

Svetlikajoči listasti minerali sljude.

Boris Dolničar

Navadna

pijavčnica.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Klubske strani

37avgust 2015

Domača vegeta za juho• 2 kg korenčka• 1 kg peteršilja - koren in zelenje• 0,5 kg zelene - gomolj in zelenje• 1 kg pora• šop peteršilja• šop luštreka• 1,35 kg soli

Vse sestavine temeljito očistimo in na-režemo na večje kose. Vse razen soli zmeljemo na mesoreznici.Dobro premešamo s soljo - 30 dag/ 1 kgmlete zelenjave. Pustimo čez noč na hladnem, zopet te-meljito premešamo, spravimo v ko-zarčke ter jih dobro zapremo. Zanesljivose ne bo nič pokvarilo, saj je sol doberkonzervans, odprto stekleničko pa hra-nimo v hladilniku.Uporabljamo kot vegeto, le pri soljenjujedi moramo upoštevati že slanost našedomače vegete.

Sladko-kisle buče hokaido z ingverjem• 1 kg očiščene buče hokaido • košček ingverja• 2,5 dl kisa • 0,5 kg sladkorja• lupina bio limone

Bučno meso narežemo na kocke, ingver pa na tanke rezinice in ju zmešamo. Do-damo naribano lupino bio limone. Kis zavremo, nalijemo na buče in po potrebi do-damo vodo, da so popolnoma prekrite. Pokrijemo in na hladnem pustimo stati 24

ur. Bučno maso odce-dimo, kisu dodamo slad-kor in zavremo ter medstalnim mešanjem do-damo buče in kuhamo letoliko, da buče postekle-nijo, to je približno 5minut. Vročo mešanico razde-limo v vroče kozarce, jihzapremo, obrnemo naglavo in pokrijemo, da sepočasi ohlajajo.Tako vložene buče ho-kaido so zelo podobnevloženim breskvam, okuspa je sladko-kisel.

Sirup iz rdeče bazilike• 0,75 kg sladkorja• 1 l vode• velik šop rdeče bazilike• 20 g citronske kisline

Rdečo baziliko s cvetjem vred nase-kljamo in damo v visoko posodo, doli-jemo vodo in sladkor. Bazilike naj botoliko, da je pokrita z vodo.Pristavimo na štedilnik in nenehnomešamo, da se razpusti sladkor, zavretipa ne sme. Na hladnem pustimo en dan, vmes pavečkrat premešamo. Sirup precedimo, dodamo citronskokislino in opazujemo, kako se barva vmočno rožnato barvo.Nalijemo v steklenice, zapremo indamo v predhodno ogreto pečico na125 stopinj, v vodno kopel. Po petnaj-stih minutah pečico ugasnemo, vratapa pustimo zaprta, da se počasi ohlaja.

Gaini poletni recepti

Anka Alt

Članica Kluba Gaia

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Koledar del

38 www.klubgaia.si

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

Mar

ie T

hun

za le

to 2

015,

ki g

a v

Slov

eniji

izda

ja v

nes

kraj

šani

ob

liki Z

alož

ba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.Zelenjavni vrt

Preredčimo korenje, ki smo ga sejali julija, če želimo do zime imeti lep pridelek. Dognojujemo motovilec, sejan julija. Za spomladansko uporabo ga sejemo v prvipolovici septembra. Za temeljno gnojenje in dognojevanje uporabimo bio

plantella nutrivit za solato, zelje, cvetačo...

Vse plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, buče), kapusnice (zelje) in brstičniohrovt redno tedensko dognojujemo z bio plantella vrt.Paradižniku sproti odstranjujemo vse zalistnike, nepotrebne liste in jalovestranske poganjke. Za dober razvoj plodov porežemo vršičke nad zadnjimcvetnim nastavkom.Še vedno je nevarnost napada paradižnikove plesni, zato rastline rednoškropimo s pripravkom bio plantella natur-f. Obvezno temeljito škropimopo vsakem dežju. Da ohranimo lepe in zdrave plodove paradižnika, enkrat na 10 dnipoškropimo s plantella tekočim kalcijevim gnojilom. Rastline je še vedno potrebno zaščititi proti polžem, zato okoli rastlin,posebno mladih in na novo posajenih rastlin naredimo pregrado z bio

plantella gelom proti polžem. Proti škodljivcem na vrtninah, kot so: gosenice, uši in bolhači, rastlineredno enkrat tedensko poškropimo s pripravkom bio plantella thymi.O beljenju belušne zelene in endivije si lahko preberete v rubrikiStrokovnjak svetuje, na strani 11.

TrtaTrto pred peronosporo zaščitimo z bakrovim pripravkom vivera

cuprablau-z, v koncentraciji 30 g na 10 litrov vode. Za zatiranje sive plesni uporabimo pripravek vivera switch 62,5

wg, v koncentraciji 10 g na 10 litrov vode.

SadovnjakRozge 1x rodnih malin takoj po obiranju odrežemo tik nad tlemi. Rezna mestapokrijemo z zemljo. Pozne sorte jablan in hrušk škropimo proti škrlupu tudi v sredini avgusta inzačetku septembra. Uporabimo pripravek vivera chorus 50 wg, v koncentraciji 3g na 10 litrov vode. Septembra dozoreva mnogo plodov. Sadja ne puščamo na tleh, prav tako vseokuženo sadje takoj odstranimo z dreves in s tem zmanjšamo prenos bolezni. Namestimo in zamenjamo bio plantella rumen lepljive plošče v oljčnikih znamenom zmanjšanja napada oljčne muhe. Za največjoučinkovitost uporabimo 10 plošč na odraslo oljko. V primeru močnih padavin redno pregledujemo oljke zapojav bolezni pavje oko in oljkova siva pegavost. Če se pojavibolezen, opravimo škropljenje z bakrovim pripravkom vivera

cuprablau-z. O sajenju jagod si preberite več v rubriki Strokovnjak svetuje,na strani 11.V oljčnikih obesimo bio plantella rumene lepljive plošče zakontrolo škodljivca oljčne muhe. S fitofarmacevtskimi sredstvizačnemo ukrepati, ko ujamemo 2 muhi/vabo/teden.

do 9.00 od 10.00

do 9.00 od 9.00 do 12.00

do 18.00 od 19.00

do 11.00 in od 15.00

do 17.00

do 10.00 od 11.00

do 17.00 od 18.00

do 18.00 od 19.00

do 17.00 od 18.00

od 11.00 do 15.00 od 16.00

od 10.00 do 14.00 od 15.00

15161718192021

5

232425262728

1

3031

1234

2

6789101112

3

1415

3h

14h

AvgustS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

SeptemberT

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Vrtna trataČe so visoke temperature, vrtno trato vvečernem času redno zalivamo. Zalijemotemeljito v globino do 10 cm. Zalivanje jenajbolj pomembno pri mladi, leto ali dvestari trati, ki še nima globljih korenin.V začetku septembra pred začetkomvečjega deževja z zelenice odstranimomah s sredstvom plantella proti mahu.Takoj zatem tlom zmanjšamo kislost ssredstvom plantella kalcivit.

Okrasni vrtSeptembra je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Sadimo vglobino 3x-ne debeline čebulice. Septembra je tudi čas za delitev inrazsajevanje trajnic. Pri deljenju pustimo dovolj velike grme, da bodo žedrugo leto cvetele. Da se nove rastline lažje ukoreninijo pri presajanju,uporabimo plantella specialno zemljo za okrasne rastline.

Okrasne grmovnice še avgusta pognojimo s plantella specialnim

gnojilom za okrasne rastline in jim zagotovimo hranila. Pomembno je,da jih ob gnojenju dobro zalijemo.Spomladi cvetoče ciklame je najbolje saditi avgusta. Gomolje sadimo 3do 5 cm globoko. Najlepše bodo uspevale, če sadimo 5 ali več gomoljevskupaj, narazen le 10 cm. Kisloljubnim rastlinam, kot so: rododendroni, azaleje in vrese dodajamoplantella specialno zemljo za rododendrone, saj jim tako zagotovimoprimerno kisel pH, ki ga potrebujejo za pravilen razvoj. Okrasne rastline ščitimo pred polži s sredstvom plantella arion +, kiučinkovito uniči vse vrste polžev. Plevel med tlakovci in okoli hiše učinkovito zatremo s sredstvomplantella total-r, ki je že pripravljen za takojšnjo uporabo. Pojav uši takoj zatremo z naravnim pripravkom bio plantella flora

kenyatox verde.

�

39

Okenske in balkonske rastlineBalkonskim cvetočim rastlinam redno odstranjujemo odcvetelecvetove, saj tako pospešimo nastanek novih.Balkonske zasaditve veliko zalivamo, saj le tako zagotovimo zdravo rastin cvetenje. S tem se porablja in izpira veliko hranil, zato je pomembnotudi dognojevanje 1-2x tedensko s plantella cvet. Poleg hranil vsebujetudi aktivatorje cvetenja in vitamine, ki spodbujajo tvorbo novih cvetnihnastavkov. Za dognojevanje manjših zasaditev uporabimo plantellatabs gnojilo za cvetoče rastline, kjer 1 šumečo tabletko raztopimo v 1 litru vode.Po pogostem zalivanju balkonskih rastlin se posede zemlja v koritih,zato vanjo dodamo zemljo plantella balkonia, ki vsebuje kakovostnehuminske šote za odlično zadrževanje vlage v teh vročih dneh. Zaradi pomanjkanja hranil se lahko na petunijah, milijon zvončkih insurfinijah pojavi listna bledica. Potrebujejo tedensko dognojevanje splantella specialnim gnojilom za surfinije, ki vsebuje pomembno železo,za zdravo ozelenitev rastline. Poletne nevihte prinesejo tudi točo, ki močno poškoduje rastline. V temprimeru odstranimo vse poškodovane dele rastline in enkrat tedensko

škropimo z razredčeno bio plantella vita po listih. Avgusta režemo potaknjence za vzgojo sadik pelargonij zaprihodnjo sezono. Za dobro ukoreninjenje uporabimo sredstvo zapospeševanje tvorbe korenin plantella rhizopon 1. Posadimo jih vzemljo bio plantella start in jih postavimo na svetlo okno.

Na balkonsko cvetje se v vročih dneh rade naselijo pršice, ki jihvidimo na spodnji strani listov, zgornji deli listov pa so bledi inimajo majhne izbokline. Poškropimo jih s pripravkom bio

plantella aktiv. Za dognojevanje zasaditev grobov zaradi praktičnostiuporabimo gnojilo v šumečih tabletah plantella tabs za

balkonsko cvetje, kjer tableta zadostuje za 10 litrov vode.

Sobne rastlineVse zelene rastline v vročih dneh rednozalivamo in enkrat tedensko gnojimo splantella list. Tako rastlini poleg vsehhranil dodamo še vitamine, ki pomagajorastlinam premagovati vročinski stres.Praktični za rabo so plantella tabs za

zelene rastline, saj raztopimo 1 šumečotabletko v 1 litru vode in zalijemo rastline,saj v nasprotnem primeru hitro pride dobledenja in rumenenja listov.Za zimske zasaditve v hladnih prostorih sozelo primerne trobentice, ki jih v lonceposadimo avgusta. Za dobroukoreninjenost uporabimo plantella

specialno zemljo za okrasne rastline.Rastline senčimo in umikamo z direktnegamočnega sonca, da se izognemo ožigom.V zelo vročih dneh, ko je tudi v prostoru,kjer so rože, zelo vroče, je priporočljivorošenje rastlin z gladkimi listi. Za rošenjene uporabljamo mrzle vode. Orhideje, ki ne cvetijo, vzpodbudimo zgnojenjem. Uporabimo plantella tabs

gnojilo za orhideje. Šumečo tabletoraztopimo v 3 litrih vode in orhideje 1xtedensko namočimo za pol ure.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

Učinkovitonad

Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.

mrčes!

Škodljivi mrčes nam lahko vsakodnevno greni življenje: mravlje, ki lezejo vsepovsod, muhe, ki letajo okoli naše hrane, sivi molji, ki se lotijo naših oblek, ose in sršeni, ki nam grozijo s svojimi strupenimi želi in tudi komarji, ki nam pijejo kri….. Med izdelki Eff ect je nabor proizvodov, ki vas lahko ubranijo tako plazečih kot tudi letečih insektov.Ne pustite, da vam ose in sršeni pokvarijo tople poletne dni, osja in sršenja gnezda lahko enostavno popršite tudi z varne razdalje od 4 do 6 metrov.

Gaia avgust 2015.qxp 24/07/15 15:26

gaia avgust 2015 · 37 gaini poletni recepti mladi vrtnar 33 novice z zadvorškega vrtička dom...

Documents