geološki razvoj slovenije 5

8/16/2019 Geološki razvoj Slovenije 5

http://slidepdf.com/reader/full/geoloski-razvoj-slovenije-5 1/32

‐ v SB po biancone apnencu začetek flišne sedimentacije (posledica kolizije Adrije

z Evrazijo med alpidsko orogenetsko fazo)

‐ spodnja flišoidna formacija, volčanski apnenci, globotrunkanski apnenci

(“scaglia”), pravi zgornjekredni in paleogenski fliš



‐ medtem se na DKP nadaljuje plitvovodna sedimentacija

‐ občasne okopnitve (boksit)

‐ komenski in tomajski apnenec: transgresije, OAE‐ v zgornji kredi apnenci z rudistnimi školjkami (sežanska

formacija, lipiška formacija)



‐ s kolizijo se v zgornji kredi formira pas narivov

in gub: od NE proti SW (“dinarsko” narivanje)

‐ sočasno se v to smer premika fleksurna

predgorna udorina, v katero so se odlagale

flišne plasti

‐ zaradi fleksurne izbočitve litosfere so na

periferni predizoklini kamnine DKP okopnele(erozijska diskordanca z boksiti in brečami –

paleokraško brezno s kostmi dinozavrov pri

Kozini)



III. KENOZOIK

‐ pri nadaljnjem napredovanju se periferna predizboklina postopno pogreza

‐ erozijski diskordanci sledijo postopoma vse bolj morske plasti: brakična

liburnijska formacija (zg.kreda‐paleogen), trsteljska formacija in alveolinsko‐

numulitni apnenec (Paleogenska karbonatna platforma) in nazadnje fliš



‐V zadnji fazi flišno sedimentacijo prekinejo narivi, ki so deformirali in delno

prekrili flišne bazene; narivanje je trajalo do oligocena

‐ v začetku oligocena so kolizijski procesi in dviganje Alp, Dinaridov in Karpatov od Atlantika in Tetide izolirali plitvo morje Paratetido, ki pri nas obstaja do pliocena



‐V poznem eocenu in zgodnjem oligocenu se v zaločnem bazenu subdukcijsko‐kolizijske

cone (Slovenski paleogenski bazen) začnejo odlagati konglomerati (npr. škofjeloški

konglomerat): brakične razmere, deltna sedimentacija‐ z novo transgresijo sledijo plitvomorski apnenci (s precej terigene primesi): gornjegrajske

plasti s številnimi mehkužci, koralami, foraminiferami, rdečimi algami…

‐ gornjegrajske plasti postopno preidejo v sivico (morska glina , vložki tufa) oligocenske

starosti: opazujemo torej za trend poglabljanja



‐ v vzhodnem delu orogena je pritisk Jadranske

plošče proti severu povzročil bočno iztiskanje

Vzhodnih Alp proti vzhodu (“pobeg Vzhodnih

Alp”)

‐ premiki so razdelili in razmaknili paleogenski

fleksurni bazen na južno slovensko in severno

madžarsko polovico



‐ v oligocenu se zaradi odloma subducirane oceanske plošče in delnega taljenja

skorje pojavi magmatizem, vezan na območ je Periadriatskega prelomnega sistema

‐ pohorski tonalit, andezitni vulkanizem na območ ju Smrekovca



‐ v miocenu zaradi vleka subducirane

evropske litosfere pod Karpate pride do

močnega raztezanja in ugrezanja litosfere: nastane obsežno ekstenzijsko območ je

Panonskega bazena



‐ pri ugrezanju Panonskega bazena so bile narivne ploskve krednega Vzhodnoalpskega

orogena reaktivirane kot položni normalni prelomi: na območ ju Pohorja pride do hitre

ekshumacije metamorfnih kamnin in miocenske intruzije granodiorita ter dacitnegavulkanizma



‐ zaradi ekstenzije litosfere in sinriftne subsidence so se oblikovali ozki, razpotegnjeni

sedimentacijski bazeni (polgrabni), vsak s svojo dinamiko glede an oddaljenost od

Karpatskega loka

oz.

cone

subdukcije

‐ ekstenzija je trajala skoraj do konca srednjega miocena (prevlada morske sedimentacije),

ko jo zamenja kompresijski tektonski režim (takrat se začne morje zapirati, postopno

prehod v brakične in sladkovodne sedimente)

‐ tektonika in globalna nihanja morske gladine kontrolirata odpiranje/zapiranje morskih

povezav med Paratetido z okoliškimi morji (Sredozemskim morjem in Indo‐Pacifikom)



‐ miocenske kamnine Panonskega bazena pokrivajo velika območ ja v Prekmurju, Halozah,

Slovenskih goricah, E in W od Maribora, okolico Slovenj Gradga, prek Posavskih gub segajo

do osrednje Slovenije‐ na območ ju E in SE od Pohorja je bilo ugrezanje bazenov in tektonskih jarkov zelo hitro:

zapolnjevali so jih predvsem sedimenti gravitacijskih tokov, pomešani z vulkaniti

‐ zahodneje prevladujejo kontinentalni in plitvovodni morski klastični sedimenti,

peščenjaki, konglomerati in laporovci (Posavske gube)

‐ ob globalnem upadu morske gladine na začetku srednjega miocena okopnitev



‐ v srednjem miocenu je prišlo do druge faze hitrega pogrezanja

‐ na začetku prevladuje sedimentacija na plitvi karbonatni platformi s številnimi rdečimi

algami, briozoji, mehkužci, morskimi ježki, koralami… (litotamnijski apnenec)‐ z nadaljnjim pogrezanjem so se v globlji vodi odložili muljevci in ponekod sedimenti

turbiditnih tokov



‐ na koncu srednjega miocena globalno zniževanje morske gladine

‐ V močno poplitvenem okolju z mešanim sladkovodno‐brakičnim‐morskim značajem so

se odložili peski, prodi, gline in laporji‐ Zaradi globalnega padca morske gladine kamnine nato okopnijo

‐ Z začetkom zgornjega miocena se je začela še zadnja faza ugrezanja

‐ V E Sloveniji in južnih Posavskih gubah so se odložili pretežno klastični sedimenti sprva

morskega in večinoma turbiditnega značaja‐ Proti koncu miocena so sedimentacijski prostor zasule rečne delte

‐ S tem se konča sedimentacija Panonskega morja



‐ desnozmični premiki ob Periadriatskem prelomnem sistemu se nadaljujejo v miocenu in

pliocenu; skrajni desni premik znaša 100 km (+ raztezek skorje = skupni razmik 300 km)

‐ neogenska kolizija južno od Periadriatskega prelomnega sistema povzroči narivanje od N proti S (“južnoalpsko” narivanje) od srednjega miocena do pliocena (in še do danes)

‐ narivanje vpliva na zgradbo Julijcev in Kamniško‐Savinjskih Alp

Placer (2008)



‐ na prehodu iz miocena v pliocen se dokončno zapre oceanski bazen v Karpatih;

kontinentalna kolizija ustavi pobeg Vzhodnih Alp

‐ tektonski režim postane kompresijski‐ Adrija začne rotirati v protiurni smeri

‐ pride do reverzne reaktivacije starih normalnih prelomov; v osrednji Sloveniji desna

transpresija z zmičnimi prelomi in sočasnim krčenjem ozemlja v smeri N‐S

‐ aktivira se Savski prelom (30‐40 km desnega zmika), ki premakne Kamniško‐Savinjske Alpe

proti E, dvignejo se Karavanke in narivajo



‐ Iz zgornje miocenskih sedimentov so znana nahajališča nafte in zemeljskega plina v

okolici Lendave

‐ Naftonosne in plinonosne kolektorske plasti so vezane na blage antiklinale

‐ Ogljikovodiki ležijo v tre horizontih v globinah med 1400 in 1570 m: v spodnji plasti je

nafta, v zgornjih dveh pa zemeljski plin



‐ V pliocenu se je začelo današnje reliefno oblikovanje našega ozemlja

‐ V notranjosti Slovenije so nastale nekatere ostro omejene tektonske udorine

‐ Udorine in kotline so začele zasipavati reke

‐ Poleg rečnih so nastajala jezerska okolja

‐ V pliocenu so že izrazite razlike med letnimi časi

‐ Pliocenske in pliokvartarne plasti nastopajo v treh razvojih:

1) Molasni sedimenti dokončnega zasipavanja proti E odprtega Panonskega bazena

2) Sedimenti, ohranjeni v posameznih ločenih intramontanih udorinah, ki so ločeni od Panonskega bazena

3) Sedimenti, ki so nastali s preperevanjem in raztapljanjem kamnin v podlagi in njihovo

presedimentacijo v nižja območ ja



‐ Na Goričkem sledovi najmlajšega vulkanizma v tem delu Panonskega bazena: bazaltni tuf

in tufit med plastmi peska in proda na območ ju Grada



• Kvartar:

‐ pleistocen (2,58 Ma‐11.700 let) in holocen

‐ čas velikih klimatskih sprememb

‐ V pleistocenu več ledenih dob (glaciali) z

vmesnimi otoplitvami (interglaciali)

‐ snežna meja je na nadmorski višini okoli

1400‐1500 m (danes 2800 m)

‐ ledeniki

segajo

v

predgorje

z

Julijskih

Alp,

Kamniško‐Savinjskih Alp in Karavank

‐ glaciali:

biber,

donau, günz,

mindel,

riss,

würm



http://www.gore‐ljudje.net/novosti/61296/

‐ Pleistocenski sedimenti so geneztsko vsaj posredno povezani z delovanjem ledenikov, ki

so iz Alp segali do predgorja

‐ Led iz Karavank in dela Julijskih Alp se je zbiral v Bohinjskem in Dolinskem ledeniku:

segala sta do širše okolice Radovljice

‐ Glavni tok ledu iz Kamniško‐Savinjskih Alp je potekal vzdolž doline reke Savinje (Savinjski

ledenik); segal je do Luč

‐ Iz Kamniško‐Savinjskih Alp in Karavank sta k nam segala še Jezerski ledenik (vzdolž Kokre

je segal

do

Fužin)

ter

ledenik vzdolž

Kamniške

Bistrice

(do

soto

č ja

s

Korošico)

‐ Led z Julijcev se je južno od jadransko‐črnomorske razvodnice zbiral v Soškem ledeniku;

ta je segal največ do Bovške kotline

‐ Več ji ledenik je pokrival še vrh in poboč ja Snežnika do nadmorske višine 900 m



‐ Ostanki pravih glacialnih sedimentov (tilov in tilitov, ki gradijo morene, odložene v

neposredni povezavi z ledenikom) so omejeni na visokogorje, nekaj erozijskih ostankov

najdemo v alpskih dolinah, kjer ponekod morene prekrivajo tudi dolinska dna

‐ Končne morene v okolici Radovljice, konča morena med Gorjami in Zasipom, Blejska

Dobrava…



‐ Posebna skupina so odkladnine, nastale v periglacialnem okolju, med njimi sedimenti

masnih tokov

‐ Ledeniki so s svojim delovanjem nakopičili velike količine nekonsolidiranega in dobro

omočenega diamikta; ko so se stalili, so sedimenti izgubili bočno oporo in zdrseli navzdol;

ob tem so se pomešali z neglacialnim materialom – tako je nastal velik del sedimentoiv,

ki so bili zaradi vsebnosti ledeniško preoblikovanih klastov pogosto zmotno razumljeni

kot tili oz. morene

‐ V bolj ali manj neposredni povezavi s klimo je potekala sedimentacija fluvialnih

(glaciofluvialnih) sedimentov vzdolž rečnih sistemov, ki so bili precej podobni današnjim

‐ V glavnem gre za würmske ali mlajše sedimente



• Ljubljanska kotlina:

‐ Kvartarna zapolnitev Ljubljanske kotline je razdeljena na 4 enote: starejši, srednji in mlajši

konglomeratni zasip ter prodni zasip kot najmlajši

‐ Zasipi so pravi glaciofluvialni sedimenti in ustrezajo štirim hladnim dobam: günški,

mindelski, riški in würmski



• Jezerski sedimenti:

‐ Ljubljansko, Sorško, Kranjsko polje, Posoč je, Vipavska

dolina

‐ Zgornje Posoč je: glina, melj, pesek Srpeniškega jezera;

debelina preko 197 m, laminiranost, večinoma

deritični karbonat (ne gre za varve!)

• Barjanski sedimenti:

‐ Ljubljanska kotlina, Pokljuka, Pohorje, Kočevje

• Puhlica:

‐ Prava je ohranjena med Ormožem in Središčem ob Dravi



• Kvartarni morski sedimenti:

‐ V osrednjem delu Tržaškega zaliva dosegajo debelino do 230 m, v priobalnem delu

Koprskega zaliva okoli 40 m, v Sečoveljskih solinah 90 m

‐ V pleistocenu nižja gladina, zato je bil Tržaški zaliv kopen: rečni sedimenti (pesek, prod),

sledi brakično okolje in nato morsko



• Zelenjava in živalstvo:

‐ V času poledenitev v najbližji okolici ledenikov in nad 700 m tundra, drugod mešani

borovi in brezovi gozdovi (tajga)

‐ V interglacialih hrastov in gabrov mešani gozd s presledki manjših travnatih površin

(topla gozdna stepa)



‐ Prvi človek (Homo neandertalensis) se pri nas pojavi najkasneje proti koncu srednjega

pleistocena (Jama pod Herkovimi pečmi, Pivška kotlina)

‐ Pred

okoli

30.000

leti

neandertalca

nadomesti

sodobni

človek

(H.

sapiens)

geološki razvoj slovenije 5

Documents