Bhagavadgitakot jo razlaga Šri Aurobindo

Bhagavadgitaali

Blagovest duhovne odrešitvekot jo razlaga Šri Aurobindo

Izvirnik: The Bhagavad Gita

With Text, Translation and Commentary in the Words ofSri Aurobindo

© Sri Aurobindo Ashram Trust, Pondicherry

SPREMNA BESEDA

I. Mahabharata – ozadje BhagavadgiteGita, kot Bhagavadgiti navadno pravimo, je del Maha-

bharate (Velika zgodba o potomcih Bharate), ene izmed obeh(druga je Ramajana) obsežnih epskih pesnitev stare Indije.Pravijo, da je Mahabharata dobila sedanjo obliko v obdobjunekje med petim in prvim stoletjem pr. n. š. Obsega 73.900šlok (kitic), Gita pa je del njene šeste knjige. Sestavlja jo 700šlok v sanskritu in je razdeljena na osemnajst poglavij. Dabomo razumeli dogajanje v Giti, si poglejmo njegovo ozadje.

Spor doseže svoj vrhunec na širni ravnici Kurukšetra, seve-rno od takratnega glavnega mesta Hastinapurja (sodobniDelhi), zaèel pa se je ob oèetovi smrti, ko je kraljestvo njune-ga oèeta, zradi slepote starejšega brata Dhritaraštra prešlo namlajšega princa Panduja. Ko je Pandu umrl, je njegovih petsinov (Judhišthira, Bhima, Ardžuna, Nakula in Sahadeva)dorašèalo na dvoru skupaj s svojimi bratranci, Kurujevci1.Oboji so bili vsestransko vzgojeni. V najstarejšem Dhritara-štrovem sinu Durjodhani, pa je tlela zavist, saj je nasledstvoprestola pripadalo bratrancu Judhišthiri, ker je bil najstarejšipotomec družine. Durjodhana je bil zelo moèan in pogumen,veren in delaven. Toda bil je sebièen in zavisten, èe je kdo sto-ril kaj bolje kot on. Njegova zavist je zaradi tega postopomaprerasla v sovraštvo.

Eden od petih bratov veje Pandu, Bhima, je podedovalveliko fizièno moè, ki jo je zelo prešerno razkazoval. Tako jena primer pometal vse brate na tla, jih po deset hkrati držalpod vodo, potresel drevo, na katerega je kdo izmed njihsplezal, in podobno. Vsega tega ni poèel zaradi zlobe, ampak

1 Ime se uporablja za obe veji družine Kuru, se pravi za Dhritaraštrove in Pandujevepotomce. Tu se zaradi razlikovanja uporablja za Dhritaraštrove sinove. (Op. prev.)

iz objestnosti. Toda ta moè je pri Durjodhani podnetila zavistin sklenil je, da ga bo ubil. Poskušal ga je zastrupiti, a se muni posreèilo.

Ko se je v mestu pojavil veliki lokostrelec Drona, ga jeBhišma, Dhritaraštrov in Pandujev brat, povabil, naj kralje-vièe uèi borilnih vešèin. Ta pa jih je že na zaèetku hotel obve-zati za povraèilo. Hotel je, da bi se bratranci, potem ko sebodo izuèili boja, mašèevali nad njegovim sovražnikom, ven-dar svojega namena ni povedal. Ne da bi vedel za vsebinoobljube, jo je brezpogojno prevzel samo Ardžuna. S tem semu je priljubil in pri pouku mu je posveèal še posebno po-zornost. Med mladenièi sta v boju s kiji postala najboljša Dur-jodhana in Bhima. Nakula in Sahadeva sta vsakogar prema-gala v meèevanju, Judhišthira pa je bil prvi v boju na bojnemvozu, Ardžuna pa je bil vsestransko izvrsten. Èeprav so kra-ljevièi imeli istega uèitelja, je Ardžuna edini postal athiratha2.Zlobnemu Durjodhani je to prililo še nekoliko olja na ogenjnjegove zavisti. Ta pa se je še bolj razplamtela, ker je bil Ar-džuna zaradi svojih vrlin priljubljen pri starejših. Na raznenaèine se je poskušal znebiti Pandujevcev.

Iz mladenièev so se razvili možje in Dhritaraštra je Judhi-šthiro proglasil za naslednika. To je storil zaradi njegovihvrlin in res je najstarejši brat kmalu prekosil dela svojegapokojnega oèeta. Ostali bratje so se posvetili osvajanju in raz-širili meje kraljestva, postali so neznansko bogati in hkratitudi priljubljeni pri ljudeh. Toda, to je priklicalo nanje zavistsamega kralja Dhritaraštre, ki je postal do Pandujevcev nena-doma strupen. To naravnanost je podkrepil še Durjodhana, kije od oèeta zahteval naj jih pošlje proè. Dhritaraštra jih je resposlal na praznovanje v oddaljen kraj. Durjodhana pa je sku-

2 V izvirniku Maharatha – poveljniki vojska. Glede na to, koliko nasprotnikovpremagajo, so jih razvrstili v štiri vrste takole: 1. Maharatha je bil najveèji izvedenec vvojskovanju. 2. Athirata. 3. Ratha in 4. Ardharatha. The Bhagavad Gita, Sri Ramakrish-na Tapovanam, Translated by Sami Chidbhavananda, Tirupparaitturai, 1977. (Op. prev.)

2

paj z bratom in Karno pripravili Pandujevcem past. V kraju,kamor naj bi ti odšli na obisk, so naroèili zgraditi zelo vnetlji-vo hišo, ki so jo nameravali zanetiti, da bi bratje s svojo mate-rjo v njej zgoreli. Zaradi poštenega strica, ki jih je o nakaniobvestil, so se Pandujevci rešili. Toda postali so brezdomci, sajje bil Dhritaraštra preprièan, da so umrli. Potovali so iz kraja vkraj in marsikaj doživeli. Tako je Bhima živel z Rakšaso in imelz njo sina, vsi bratje pa so dobili skupno ženo Draupadi.

Ko je Durjodhana s svojimi prijatelji izvedel, da so se bra-tranci rešili, je prièel kovati novo zaroto. Karna je predlagalodkrit spopad, toda njihov stric Bhišma je skupaj z Drono inViduro dosegel, da je Dhritaraštra Pandujevcem dodelil po-lovico kraljestva. Zavezal pa jih je, da morajo bivati v Khan-davaprašti, ki je bila pravzaprav pušèava. Pandujevci so tamkmalu zgradili lepo mesto, ki so ga ljudje hitro poimenovaliIndrino mesto, Indraprašta. Sreèa se jim je še naprej smeh-ljala. Ardžuna se je poroèil s Krišnovo sestro, ki mu je rodilasina, si od boga Agnija pridobil veliki lok Gandiva s tokom vkaterem ni nikoli zmanjkalo pušèic, èudovit bojni voz in slavnidisk. Pridobil si je prijateljstvo Asure po imenu Maja, ki je bilvelik umetnik in je bratom zgradil prekrasno palaèo. Judhišthi-ra pa je vladal tako, da si je pridobil veliko prijateljev.

Ko so Kurujevci videli prekrasno palaèo in ugotovili, da sosi Pandujevci pridobili velikansko bogastvo in moè, so skle-nili, da se jih dokonèno rešijo. Zatekli so se k zadnjemu sred-stvu. Zavedli so Judhišthiro, najstarejšega Pandujevca, da je znjimi kockal. Na strani Kurujevcev je igral v kockanju vešèiin zviti Šakuni, in ker mu Judhišthira v igri še zdaleè ni bilkos, je postopoma zaigral vse imetje, sebe in brate. Ko ni imelnièesar veè, so Kurujevci namignili, da lahko igra za Draupa-di, skupno ženo Pandujevcev. Judhišthira je zastavil Draupa-di in jo zaigral. Kurujevci so jo vprièo vseh sorodnikov na vsenaèine žalili, zato se je Bhima zaklel, da jo bo mašèeval. Koso Pandujevci odhajali s prizorišèa igre, so jih na posredova-

3

nje Dhritaraštre poklicali nazaj, in jim vrnili zakockano ime-tje in Draupadi pod pogojem, da igrajo še eno igro. Pogoj jebil, da mora tista stran, ki izgubi igro, za dvanajst let v izgnan-stvo, trinajsto leto pa mora živeti inkognito. Èe jih v zadnjemletu nihèe ne prepozna, jim bo kraljestvo vrnjeno. Pandujevciso spet izgubili igro in skupaj z Draupadi odšli v izgnanstvo.

Potem ko so preživeli v gozdu dvanajst let, so se Pandujev-ci vrnili in preživeli trinajsto leto tako, da jih nihèe ni prepoz-nal. Po izpolnitvi svoje obveze so prièakovali, da jim bo Du-rjodhana vrnil kraljestvo, ki jim je po dogovoru pripadalo.Toda pohlepni Kurujevec je to osorno zavrnil. Krišna jeposkušal med obema stranema Kurujevskega plemena doseèispravo. Kurujevce je skušal preprièati, naj bodo do oèitnihdedièev prestola pošteni. V korist petih bratov Pandujevcev jeDurjodhano prosil za samo pet vasi, kar pa je ta odloènoodklonil rekoè, da brez boja ne bo odstopil niti toliko zemlje,kolikor jo gre na konico igle. Tako je postala vojna neizogib-na. Vsi princi Indije so se pridružili eni ali drugi strani. Kriš-na je sprti strani opozoril na grozovite posledice morebitnevojne. Toda pohlep je zameglil Durjodhanov um. Krišna muje zato predlagal, naj zadevo temeljito premisli.

Ko je bilo oèitno, da do sprave ne bo prišlo, so se tekmeci,med zbiranjem svojih vojska, zatekli po pomoè tudi h Krišni.Ta je vedel, da bosta obe strani prišli k njemu. V spalnici je zavzglavjem svoje postelje namestil stol, sam pa je legel naposteljo in se hlinil, da spi. Prvi se je pojavil Ardžuna. Ker jeKrišno spoštoval, ni sedel, paè pa je obstal pri njegovih nogahin èakal, da se bo prebudil. Za njim se je pojavil Durjodhana.Predrzen kot je bil, je sedel na stol. Ko je Šri Krišna odprl oèi,je najprej ugledal Ardžuno. V pogovoru, ki je sledil, je Pandu-jevcem obljubil pomoè. Ko sta konèala razgovor, so Krišno,ki je še vedno poèival na postelji, opozorili na prisotnost Du-rjodhane. Sedel je, se obrnil in ga pozdravil. Durjodhana ga jetudi zaprosil za pomoè. In Krišna mu jo je zaèuda obljubil.

4

Sprtima skupinama je ponudil, naj izbirata med njegovomogoèno vojsko in materialnim bogastvom na eni strani inmed njim, neoboroženim na drugi strani. Prednost izbire jeimel Ardžuna, ki je izbral Krišno. Durjodhana si je globokooddahnil, saj je dobil, kar je hotel.

Drona, vojaški uèitelj Dhritaraštrovih in Pandujevih sinov(Pandujevcev) je šel na stran Durjodhane, ker se je njegovstari sovražnik Drupada pridružil pandujevski strani. Bhišma,ki je bil po oèetih stric obeh, Kurujevcev in Pandujevcev invse življenje živel v celibatu in bil na stara leta celó naj-moènejši moški tistih èasov, je vodil skupino, ki je poskušalamed Kurujevci in Pandujevci doseèi spravo. Ko pa so se vsamirovna prizadevanja izkazala za neuspešna in je postalavojna neizbežna, se je, potem ko je natanèno pretehtal svojedolžnosti in obveznosti, odloèil, da se bo pridružil Durjo-dhani. Vedel je, da Durjodhana nima prav in èe je boj omejenna dve veji iste družine, mora ostati nevtralen. Ko pa je videl,da so se stari sovražniki Kurujevcev, ki so izrabili priložnosttega spora, pridružili Pandujevcem, se je odloèil bojevati naDurjodhanini strani samo deset dni, nato pa se predati hotnismrti (do katere pride brez fiziènih sredstev). Èe obravnava-mo samo vojaško moè obeh strani, potem je bila Durjodhani-na vojska za tretjino moènejša. Toda to je prisotnost Krišne nadrugi strani veè kot odtehtala.

Velikanski vojski, ki sta ju zbrala nasprotnika, se na poljuKurukšetra razvrstita za boj, Tu se zaène dogajanje, ki ga Gitapodaja kot poroèanje Sandžaje kralju Dhritaraštri ali kotpogovor med Šri Krišno in Ardžuno. Pogovor je bolj kotnavzven pomemben z duhovnega vidika, saj osrednji namenŠri Krišne ni ohrabriti obupanega Ardžuno za boj, paè pa mupokazati pot odrešenja iz samsare, ciklusa rojevanja in umi-ranja, obièajnega življenja v nevednosti.

Mahabharata je na splošno gledano velika mojstrovina, kijo pripisujejo modrecu Vjasi, še posebej pa se odlikuje prav v

5

tistem delu, ki ga poznamo pod naslovom Bhagavadgita. Najnavedemo besede Vinoba Bhaveja, indijskega misleca inborca za svobodo: "V Mahabharati je Vjasa v stotisoè verzihnaslikal življenje, osebnosti in znaèaje številnih posameznikovdovršenih spretnosti. Mahabharata živo govori, da nihèe razenBoga ni brezhiben in dober in da nikogar tudi ne moreno opisatisamo kot hudobnega. Tako na primer pokaže na napake celótakšnih moralnih velikanov, kot sta Bhišma in Darmaradža inna vrline v znaèajih Karne in Durjodhane, ki sta zašla s potipraviènosti. Mahabharata nam pove, da je èloveško življenjekot tkanina, stkana iz belih in èrnih niti – nitmi dobrega inzlega. Popolnoma nenavezano je veliki modrec Vjasa prednami slikovito opisal kompleksno resniènost velike mrežeposvetnega življenja. Zaradi Vjasine velike literarne spretnostiv prikazovanju življenja nenavezano in z visokimi moralnimicilji, je postala Mahabharata pravi zlati rudnik. Vsakdo galahko raziskuje in iz njega vzame, kolikor želi."

Zgodba Bhagavadgite, dobesedno "Gospodova pesem"3, sezaèenja s prizorom, ko Sandžaja, voznik starega kralja Dhri-taraštre, temu poroèa, kaj se dogaja na polju Kurukšetra, kjersta se razvrstili obe vojski za srdit popad, tako velik inpomemben, da mu v zgodovini stare Indije ni bilo primere.Ardžuna, vojskovodja Pandujevcev, zaprosi voznika svojegabojnega voza, Šri Krišno, naj zapelje med obe vojski, da si bozadevo pobliže ogledal. Spoznanje, da gre pravzaprav za dr-žavljansko, bratomorno vojno mu vzame vse moèi in v obupuizpusti lok in Šri Krišni reèe, da se ne bo boril. Sledi razgo-vor, v katerem udeleženca razèišèujeta pomembna življenjskavprašanja o svetu božji in èloveški vlogi v njem, o ciljuèlovekovega življenja in kako ga doseèi itd.

3 Pesnitev so tako imenovali zato, ker jo je posredoval Šri Krišna, utelešeno božan-stvo. Uèi ljudi, kako se povzpeti nad obièajno èloveško zavest v višjo in tako vèloveškem telesu uresniæiti nebeško kraljestvo na zemlji. (Op. prev.)

6

Gita je torej duhovno sporoèilo, kot ga poznamo v starihSpisih. Zaradi tega šteje med božanska izroèila (šruti), s èimerji priznavajo enako težo kot Upanišadam in Brahmasutram.

Bhagavadgita je eno redkih del, ki ga nenehno objavljajo.Najveè v anglešèini (posebno še v Indiji), v kateri posameznenaklade vèasih presegajo 10.000 izvodov. Tako je npr. ena odzaložb od leta 1943 do 1966 natisnila 635.250 izvodov, drugaje od 1965 do 1977 ponatisnila knjigo devetkrat v skupaj v 90.000 izvodih, tretja pa je samo v letu 1959 izdala 50.000izvodov. V svetovnem merilu letno izide vsaj ena izdaja Gite.Toda vrednosti nekega duhovnega dela ne gre presojati potem v koliko jezikov je bilo prevedeno in v koliko izvodih jebilo natisnjeno, saj so zelo pomembni dejavniki, ki prispeva-jo k popularnosti nekega dela politièna moè, misijonarskagoreènost in materialne zmogljivosti. Kakovost takega delagre presojati predvsem po tem, kako se dotakne bistvenihèloveških naèel in pokaže èloveku pot k njihovemu uresnièe-nju pri samemu sebi (Svami Èidbhavananda). In, kot smo žerekli Gita kaže to pot k popolnosti na edinstven naèin. Je prak-tièna pihologija osebne rasti.

Evropski svet je Gito spoznal relativno pozno, nekako2000 let po njenem nastanku. Prvi angleški prevod je leta1785 pripravil Charles Wilkins. Sledili so številni prevodi vevropske jezike. V Sloveniji smo prvi prevod Bhagavadgite(brez komentarja) dobili leta 1970 (šele 190 let za prvimevropskim prevodom!!!) v prevodu Vlaste Pacheiner-Klanderpri Založbi MK, Ljubljana. Knjiga je ponovno izšla leta 1990.Leta 1998 je izšla "Bhagavadgita, kakršna je" (The Bhak-tivedanta Book Trust International, Inc.) s komentarjem ŠrilaPrabhupade.

O Bhagavadgiti so se v superlativih izrazili veliki duhovièloveštva, med njimi Aleksander von Humboldt, Albert Ein-stein, R. W. Emerson, H. D. Thoreau, Albert Schweitzer, C.G.Jung, Herman Hesse, A. Huxley, J. W. Goethe, A. Schopen-

7

8

hauer in številni drugi. Zanimiva je izjava takratnega an-gleškega viceguvernerja Warrena Hastingsa: “Ta (pisanja) bo-do preživela še dolgo po tem, ko bo v Indiji prenehala britan-ska vladavina in bodo viri, ki so ji nekoè zagotavljali boga-stvo in moè, usahnili v pozabo.” Sam Šri Aurobindo je o njejpovedal takole: "Bhagavadgita je resnièno sveti spis èloveš-tva, je bolj živo stvarjenje kot knjiga, s svežim sporoèilom zavsako dobo in novim pomenom za vsako civilizacijo."

II. Bhagavadgita in Šri AurobindoZahodni uèenjaki razpravljajo veèinoma o tem, kdaj je Gita

nastala, ali je bila sprva samostojno delo in šele potem vplete-na v Mahabharato, katere prejšnje indijske filozofije so vpli-vale na njeno filozofijo, kakšen je njen pesniški pomen,kakšen je njen nauk itd. Le redki so tisti, ki obravnavajo pes-nitev praktièno, se pravi za tisto, èemur je bila namenjena: kotpot k preseganju animalne èloveškosti, ki je znaèilna zadanašnjega èloveka, premaknitev zavesti po lestvici navzgornapram božanskosti, torej v bitje, ki ga oznaèujejo predvsemtakšne lastnosti, ki jih sicer pripisujemo Bogu in se bolj alimanj poistiti z njim. Èlovek se mora znova roditi (prim. Jn 3,1-9). Zaradi tega o Giti kot filozofiji v zahodnem smislu sko-raj ne moremo govoriti – èeprav se to najveèkrat poène.Obravnava namreè stièišèe med filozofijo in religijo, ki gaoznaèujemo z besedo “misticizem”. Mnoge indijske “filozofi-je” najpogosteje niso posledica umovanja, paè pa intuitivnihprebliskov ali videnj, ki so jih vidci v stanjih svoje jogijskezamaknjenosti (samadhi) prejeli iz duhovnih ravni. Se pravi,da to ni modrovanje (filozofija), ampak vedenje (veda), kakoje treba živeti. Gita je del sanatana dharme..

Razlagalcev Bhagavadgite je veliko, saj v Indiji skorajda nivelikega èloveka, ki ne bi k temu svetemu spisu napisal svo-jega komentarja. Tako npr. poznamo iz davnine komentarjeAdi Šankare in Ramanudže, iz novejših èasov pa komentarje

Tilaka, Ghandija in mnoge druge. Vprašanje je, kdo izmednjih je svojo razlago napisal potem, ko je doživel mistiènaizkustva oz. “drugo rojstvo”, v katero naj bi vodila Gita. Sajedino drugorojene lahko smatramo kot tiste, ki lahko besedeŠri Krišne v pesnitvi avtentièno potrdijo. Šri Aurobindo (Ara-binda Ghose 1872 – 1950) prav gotovo sodi mednje.

Šri Aurobindo se je rodil v Indiji, a se je od sedmega letanaprej šolal v Angliji, nazadnje na znanem King’s Collegeu,kjer je dosegal izvrstne uspehe. Izkazal se je predvsem vznanju klasiène literature in poleg gršèine in latinšèine inseveda anglešèine obvladal tudi francošèino, nemšèino in ita-lijanšèino, saj je bral izvirnike v teh jezikih. Za svoje pozna-vanje literature in zgodovine pa je dobil visoki priznanji. VIndijo se je vrnil leta 1893.

Šri Aurobindo do svoje vrnitve v Indijo sploh ni poznalindijske kulture nasploh, prav tako ni nobenega podatka otem, da bi se bil prej seznanil z Bhagavadgito. To je prebiralšele v zaporu v Aliporski jeèi (leta 1908). Po vrnitvi iz Angli-je, kjer se je šolal, se je namreè zapletel v politièno delo zaosvoboditev Indije in postal eden njegovih glavnih vodij. Kotnevarno osebo so ga Angleži zaprli.

Šri Aurobindo je Gito bral v izvirniku (sanskrit), ki ga je zelohitro obvladal. Lotil se je tudi njenega prevajanja, o èemerprièajo ohranjeni zapiski. Njegovo osebno seznanjanje s tempomembnim delom indijske književnosti se je torej zaèelonekako takrat, ko se je zaèel intenzivno uriti v jogi. Prva mis-tièna izkustva je doživljal že prej. Tisto, ki ga vedantinci šteje-jo za najvišjega, doživetje tihega Brahmana (drugi: nirvana, tao...), je sledilo urjenju s pomoèjo jogija iz Maharaštre. Veliko mi-stièno izkustvo Edinega v Mnogoterem, ki ga opisuje Gita, paje imel nekaj let kasneje v jeèi v Aliporeju. Tam je Gita postalanjegova spremljevalka in mistièno doživetje Vasudeve, Edine-ga kot Mnogotero, je bilo bržkone prav zaradi poglabljanja vnjene verze. Naj navedemo doživetje, kot ga je sam opisal:

9

“V srcu mojih jeèarjev je prebudil soèutje do mene, pa sorekli Angležu, upravniku jeèe: ‘Ta èlovek trpi; pustite ga, dase zunaj celice vsaj sprehaja po pol ure zjutraj in zveèer.’ Takoje bilo urejeno in prav med sprehodom se je zgodilo, da jeNjegova moè ... stopila vame. Gledal sem na jeèo, ki me jeloèila od ljudi, in niè veè niso bili njeni visoki zidovi tisti, kiso me loèevali od ljudi. Ne, Vasudeva je bil, ki me je obdal.Sprehajal sem se pod krošnjo drevesa pred svojo celico, todato ni bilo drevo. Vedel sem, da je to Vasudeva. Tisti, ki sem gavidel stati tam in razprostirati svojo senco nad menoj, je bilŠri Krišna. Pogledal sem v železne rešetke svoje celice, namrežo, ki je služila za vrata, in spet sem ugledal Vasudevo.Narajana je bil tam in me èuval in stražil. Ali pa sem legel nagrobe odeje, ki so mi jih dali za ležišèe, in zaèutil okrog seberoke Šri Krišne, svojega Prijatelja in Ljubimca. To je bil prvisad globljega videnja, ki mi ga je naklonil. Gledal sem jetnikev jeèi, tatove, morilce, goljufe, in ko sem jih gledal, sem uzrlVasudevo; v teh zatemnjenih dušah in zlorabljenih telesih semspoznal Narajana.”

Ko so Šri Aurobinda pripeljali pred preiskovalnega sodni-ka, je Šri Aurobindo zaslišal glas: ‘Ali te ni stisnilo pri srcu inali me nisi klical, ko so te vrgli v jeèo: Kje je zdaj Tvoje varst-vo? Poglej sodnika, poglej porotnike.’ Pogledal je, a to kar jevidel, ni bil sodnik, bil je Vasudeva. Na stolu je sedel Nara-jana. Pogledal je porotnike, toda to ni bila porota, Krišna jesedel tam, njegov Ljubimec in Prijatelj je sedel tam in sesmehljal. ‘Ali se bojiš?’ je vprašal. ‘Sem v vseh ljudeh inobvladujem njihova dejanja in njihove besede. Še zmeraj si vmojem varstvu in nikar se ne boj. Tožbo, ki so jo vložili zopertebe, prepusti mojim rokam. Ni zaradi tebe. Nisem te pripe-ljal sem zaradi sojenja, paè pa zaradi neèesa drugega. Tožbaje le sredstvo za moje delo in niè drugega.’

Medtem ko je bil v jeèi, je doživel še veè nenavadnega,tako da je prišel iz nje zelo spremenjen. Kmalu so ga opozo-

10

rili, da ga vlada namerava spet aretirati. Tako se mu je po-sreèilo pravoèasno umakniti.

V Pondicherryju, takratni fracoski koloniji na jugu Indije,kamor se je podal, se je Šri Aurobindo poglobil v sadhano inimel zelo malo stika z ljudmi. Ob veèerih pa je kljub temuposvetil svojim uèencem nekaj èasa za razgovor o razliènihtemah. Ko sta leta 1914 prišla v Pondicherry Mira in PaulRichard, so skupaj zaèeli izdajati revijo Arja, kar je ŠriAurobindo nadaljeval še po njunem odhodu. V reviji je svojorazlago Gite objavljal pod naslovom Razprave o Giti (Essaysof the Gita) v dveh delih. Prvi del je izhajal od avgusta 1916do julija 1918, drugi del pa od avgusta 1918 do julija 1920.Prvi del je revidiral in objavil v knjižni obliki leta 1922, 1926,1937, 1944 in 1949, drugi del pa je v knjižni obliki izšel revi-diran leta 1928, 1942, 1945 in 1949. Oba dela skupaj sta izšlav knjigi leta 1950. Po Šri Aurobindovi smrti sta oba dela izšlaskupaj v knjigi leta 1956 in v ponatisu 1966 .Deveta, pre-gledana izdaja je izšla ob stoti obletnici njegovega rojstva leta1970 v zbirki Sri Aurobindo Book Centenary Library(SABCL). Eseje o Giti so ponovno objavili v zbranih delihCollected Works of Sri Aurobindo (CWSA) leta 1997.

Knjiga, ki je pred vami, je prevod in priredba dela z naslo-vom The Bhagavad Gita with Text, Translation and Commen-tary in the Words of Sri Aurobindo, Sri Aurobindo Divine LifeTrust, Jhunjhunu, Rajastan; prviè izšla v anglešèini leta 1992,bila dvakrat ponatisnjena (1995 in 1998) in ponovno izdanaleta 2000. Razlage šlok temeljijo na delu Essays on the Gita.Dodatek I, “Nekateri psihološki pojmi”, je vzet iz knjige TheMessage of the Gita, edited by Anilbaran Roy Pondicherry1993.

Valentin Jež

11

UVOD

I. Duh pristopaSvet pozna veliko svetih in svetnih spisov, razodetij in pol-

razodetij, verstev in filozofij, loèin, šol in sistemov. Mnogiumi z napol dozorelimi spoznanji ali brez njih, se izkljuènonanje zavzeto navezujejo in so preprièani, da je samo ta in taknjiga veèna božja Beseda, vse druge pa sleparstvo ali vnajboljšem primeru nepopolni navdihi, da je ta ali ona filo-zofija zadnja beseda misleèega razuma in so drugi sistemibodisi zmote ali pa jih zmot rešujejo samo takšne delneresnice v njih, ki jih povezujejo z nekim pravim filozofskimkultom. Celó naravoslovna odkritja so povzdignili v credo inv njihovem imenu vero in duhovnost razglasili za nevednostin predsodek, filozofijo pa za staro šaro in lunino svetlavo. Intem fanatiènim izloèitvam in nièevim prepirom so se pogostopodredili celó pametni. Zavedel jih je duh teme, ki se jepomešal z njihovo luèjo in jo zasenèil z oblakom intelektual-nega egoizma ali duhovnega ponosa. Zdi se, da se èloveštvosedaj zares nekoliko nagiba k temu, da postaja skromnejše inmodrejše. Niè veè ne pobijamo soljudi v imenu božje resniceali zato, ker je njihov um drugaèe izurjen ali zgrajen kot naš.Manj smo pripravljeni preklinjati ali sramotiti svojega soseda,ker je brezbožen ali dovolj drzen, da ima drugaèno mnenje kotmi. Pripravljeni smo celó dopustiti, da je Resnica1 povsod inda ne more biti zgolj naš monopol. V drugih verstvih in filo-zofijah prièenjamo iskati resnico in pomoè, ki jo vsebujejo, neobsojamo jih veè kot samo zgrešene in ne kritiziramo tistega,kar imamo za zmoto. Še vedno pa smo pripravljeni razglašati,da nam naša resnica nudi najvišje spoznanje, ki so ga drugaverstva ali filozofije zgrešile ali samo pomanjkljivo dojele, in

1 Z veliko zaèetnico pišemo absolutne, vesoljne in presežne pojme razen tisth v san-skritu. (Op. prev.).

se zato ukvarjajo le s pomožnimi in nižjimi vidiki resnicestvareh ali pa samo pripravijo manj razvite ume za višave, dokaterih smo prišli sami. Še vedno se nagibamo tudi k temu, dasebi in drugim vsiljujemo celo množico svetih knjig ali evan-gelijev, ki jih obèudujemo, pri tem pa vztrajamo, da je vsetreba sprejemati kot veèno veljavno resnico in da niti najmanj-ša malenkost, poudarek ali diereza ne zanikuje njegovepopolne navdihnjenosti.

K starim Spisom, kot so Vede, Upanišade ali Gita, bi bilokoristno pristopiti tako, da natanèno nakažemo, s kakšnimduhom jim pristopamo in kaj lahko prièakujemo od njihtakega, kar bi bilo vredno za èloveštvo in prihodnost. Kotprvo: nedvomno obstaja edina in veèna Resnica, ki jo išèemoin iz katere izhajajo vse druge resnice, v njeni luèi pa dobijosvoje pravo mesto, razlago in pove-zanost s sistemom spoz-nanja vse druge resnice. Ke pa ta Resnica ne more biti ujeta ven sam natanèen obrazec, in zato ni verjetno, da bi jo v popol-ni razsežnosti našli v eni sami filozofiji ali Spisu, ali da bi jov celoti in za vedno podal katerikoli uèitelj, mislec, prerok aliavatar. Prav tako tudi nismo v celoti ugotovili, ali našegledanje zahteva netolerantno izloèitev resnice, ki je v ozadjudrugih sistemov. Saj kadar nekaj goreèe zavraèamo, prepro-sto mislimo samo na to, da tega ne zmoremo ceniti in razloži-ti. Drugiè, ta Resnica se, èeprav je edina in veèna, izraža vèasu in prek èloveškega uma. Zaradi tega mora vsak Spisnujno vsebovati dve prvini: eno zaèasno, minljivo, pripada-joèo idejam obdobja in dežele, v kateri je nastal, in eno veènoin neminljivo ter uporabno v vseh obdobjih in deželah. Ševeè, v izpovedovanju Resnice morajo biti dejanska oblika,sistem in urejenost, metafizièni in razumski kalup, ter tudinatanèni izraz, s katerim jo podajamo, podrejeni predvsemspremembam èasa in morajo postopoma izgubljati moè. Sajse èloveški razum se nenehno spreminja. Ker nenehno loèujein povezuje, mora nenehno spreminjati naèin delitve in sin-

14

teze. Stalno opušèa stare oblike izražanja in jih nadomešèa znovimi, èe pa že uporablja stare, tedaj njihov pomen ali vsajvsebino in povezanost tako spremeni, da nikoli ne moremobiti povsem preprièani, da te starodavne knjige razumemonatanèno v pomenu in duhu, kot so jih razumeli njihovisodobniki. Zares trajno vrednost ima tisto, kar je bilo polegsvoje splošnosti izkušeno, doživeto in videno z vidom, ki jevišji od razumskega.

Zaradi tega se mi zdi skoraj povsem nepomembno, daskušamo iz Gite izlušèiti njen natanèno tisti metafiziènipomen, kot so ga dojeli v èasu njenega nastanka, pa èeprav bito lahko storili povsem toèno. Da to ni mogoèe, dokazujejorazhajanja med komentarji izvirnikov, ki so bili doslej napisaliali jih še pišejo. Za vse namreè velja ugotovitev, da se ne uje-majo med seboj. Vsak najde v Giti svoj lasten metafizièni si-stem in svojo smer religiozne misli. Prav tako nas pred ne-izogibno zmoto ne bodo rešile niti še tako skrbna in nepri-stranska uèenost niti sijajne teorije o zgodovinskem razvojuindijske filozofije. V Giti lahko uspešno išèemo samo njenodejansko živo resnico, loèeno od svoje metafiziène oblike, iznje lahko izlušèimo tisto, kar nam ali širšemu svetu lahkopomaga, to oblikujemo in izrazimo èim bolj naravno in živo,v izrazu, za katerega smo preprièani, da bo primeren za men-taliteto današnjega èloveštva in koristen za njegove duhovnepotrebe /.../ Èe se zatopimo v duha tega velikega Spisa, pred-vsem pa, èe poskušamo v tem duhu živeti, bomo v njem pravgotovo našli toliko prave resnice, kot smo je zmožni sprejeti,pa tudi duhovnega vpliva in dejanske pomoèi, kot nam ju jebilo namenjeno osebno izpeljati iz nje. To pa je navsezadnjetisto, zaradi èesar so bili Spisi napisani. Vse drugo soakademske razprave ali teološke dogme. Samo tisti Spisi, ver-stva in filozofije imajo za èloveštvo trajni pomen, ki jih jemogoèe na ta naèin nenehno obnavljati, oživljati in preobliko-vati njihovo snov trajne resnice ter razvijati njihovo notranjo

15

misel in duhovno izkustvo razvijajoèega se èloveštva, ostaja-jo za èloveštvo trajnega pomena. Vse drugo ostane kotspomenik preteklosti brez dejanske moèi ali življenjskepobude za bodoènost.

V Giti je zelo malo zgolj krajevno ali èasovno opredeljene-ga in njen duh je tako širok, globok in splošen, da zlahka pos-plošimo še tisto malo, kar odstopa, ne da bi pri tem nauk utr-pel kakršno koli zmanjševanje ali oskrunitev. S tem, da naukupripišemo veèji domet, kot gre deželi in epohi, kveèjemu pri-dobi na globini, resnici in moèi. Pogosto pa Gita samanakazuje širši domet, kot ga ima neka, sama po sebi lokalnaali omejena ideja. Sloni tako na starem indijskem sistemu inideji žrtvovanja [jadžnja], kot na izmenjavi med bogovi inljudmi, na sistemu in ideji, ki sta tudi v sami Indiji že dolgozastarela in za splošni èloveški um nista veè resnièna. Toda tunaletimo na izjemno prefinjen, figurativen in simbolièenpomen, ki so ga dali besedi "žrtvovanje", pojmovanje bogovpa je bore malo lokalnega ali mitološkega znaèaja, paè pa takovesoljno in filozofsko, da oboje lahko sprejmemo kot izrazpraktiènega psihološkega dejstva in kot splošni naravni zakonter ju uporabimo v sodobnem pojmovanju izmenjave medživljenjem in življenjem in za etièno žrtvovanje in darovanjesamega sebe, da bi ju razširili in poglobili ter jima nadeli veèduhovnega videza in luè globlje in daljnosežnejše Resnice.Na prvi pogled se zdijo enako krajevno in èasovno doloèenitudi: ideja o delovanju, kot je podana v šastri: štirje stanovidružbe, namigovanje na odnos med štirimi redovi ali na kom-parativno duhovno nezmožnost šuder in žensk. Èe pa jih jem-ljemo preveè dobesedno in ozko, nauk zelo zožijo, ga osiro-mašijo njegove splošnosti in duhovne globine ter omejijo nje-govo veljavnost kveèjemu na èloveško razsežnost. Èe papogledamo v ozadje na njihov duh in smisel, ne pa na njiho-vo krajevno poimenovanje in posvetno institucijo, vidimo, daje tudi v njih globok in pravi smisel, duh pa filozofski, spiri-

16

tualen in splošen. Pod šastro razumemo, da je Gita zakon, kisi ga je èloveštvo nadelo samo kot nadomestilo za povsemegoistiène dejavnosti naravnega in neizboljšanega èloveka, inkot nadzor nad njegovo težnjo, da išèe merilo in cilj za svoježivljenje v zadovoljevanju svojih želja. Prav tako vidimo, daje štiridelna ureditev družbe le konkretna oblika duhovneresnice, ki je neodvisna od oblike. Temelji na pojmu pravilne-ga delovanja, kot na pravilno urejenem izražanju naraveposameznega bitja, prek katerega poteka delo. Ta narava muopredeljuje smer in obseg delovanja v življenju glede na nje-gove prirojene lastnosti in funkcijo samoizražanja. Ker je toduh, v katerega smislu Gita navaja svoje primere, ki so najboljkrajevnega in posebnega znaèaja, upravièeni sledimo vednoistemu naèelu ter išèemo globljo, splošnejšo resnico, ki jezagotovo podlaga vsemu, kar se sprva zdi le krajevno in zatiste èase. Vedno znova bomo namreè ugotovili, da sta v sržimisli vsebovana globlja resnica in naèelo, celó takrat, kadar toni jasno izraženo.

Prav tako se ne bomo v drugaènem duhu ukvarjali s prvina-mi filozofske dogme ali religioznega preprièanja, ki se zaèe-nja z Gito ali se nanjo naslanja z uporabo filozofskih izrazovin religioznih simbolov obièajnih ob doloèenem èasu /…/. Šemanj je treba razpravljati o teorijah, ki vidijo Gito kot saddoloèenega religioznega sistema ali izroèila. Njen nauk jesplošen, pa naj bo njegov izvor kakršen koli že. Gitin filozof-ski sistem, njegova priredba resnice, ni najvitalnejši, naj-globlji in najtrajnejši del njenega nauka. Toda veèina snovi, izkatere je zgrajen sistem, njegove vodilne ideje, sugestivne inprodorne, ki so vpletene v njeno zamotano skladnost, imajoveèno vrednost in veljavo. Saj to niso zgolj sijajne ideje alipresenetljiva razglabljanja filozofskega razuma, paè pa trajneresnice duhovnega izkustva, preverljiva dejstva o naših naj-višjih psiholoških zmožnostih, ki jih ne more zanemaritinoben poskus globljega spoznanja skrivnosti bivanja. Kakr-

17

šen koli naj že je sistem, ni oblikovan za to in tudi nima name-na, da bi podprl katero koli specializirano šolo filozofskemisli ali pa poudaril trditve katere koli oblike joge, kot to teži-jo prikazati razlagalci. Jezik Gite, zgradba njene misli, kom-biniranje in uravnavanje idej, ne pripada niti nastrojenjukakšnega sektaškega uèitelja, niti duhu stroge analitiène dia-lektike, ki odreže en vogal resnice, da bi izloèila vse ostale. Tugre bolj za široko, valujoèe, obkrožajoèe gibanje idej, ki pred-stavlja razodevanje mogoènega sintetiènega uma in bogategasintetiènega doživljanja. To je ena od velikih sintez, na kate-rih je indijska duhovnost tako bogata, kot je pri svojem us-tvarjanju intenzivnejših in ekskluzivnejših vzgibov spoznanjain religioznih uresnièenj, ki z absolutno zbranostjo izpolnijoeno vodilo, eno pot do svojim skrajnih zakljuèkov. Ne loèuje,ampak združuje in povezuje.

Misel Gite ni èisti monizem, èeprav vidi v edini, nespre-menljivi, veèni Biti temelj vsega vesoljnega bivanja, niti nimajavada, èeprav govori o maji treh modalitet Prakriti, vse-prièujoèih v stvarstvu. Prav tako tudi ni kvalificirani moni-zem, èeprav v Edinega postavlja njegovo najvišjo Prakriti, kise razodeva v obliki Džive, in kot najvišje stanje duhovnezavesti bolj poudarja bivanje v Bogu kot razkroj. Prav takotudi ni sankhja, èeprav razlaga stvarstvo s pomoèjo dvojnegaprincipa Puruše in Prakriti. Tudi ni višnuistièni teizem, èepravnam predstavlja Krišno, ki je glede na Purane Višnujev avatar,kot najvišje Božanstvo in nad tem Gospodom bitij, ki jeGospodar vesolja in Prijatelj vseh živih bitij, ne dovoljuje nitibistvenega razlikovanja niti nobene dejanske superiornostipoložaja neopredeljivega Brahmana brez razmerij. Tako kotprejšnja duhovna sinteza Upanišad, se tudi ta kasnejša sinteza,ki je hkrati duhovna in intelektualna, povsem naravno izogibavsem takšnim togim opredelitvam, ki bi prizadele njeno uni-verzalno razsežnost. Njen cilj je prav nasproten cilju pole-miènih komentatorjev, ki v tem Spisu vidijo eno od treh naj-

18

veèjih vedantskih avtoritet in ga poskušajo spremeniti v orož-je napada in obrambe proti drugim šolam in sistemom. Gita niorožje za dialektièno vojskovanje. To so vrata, ki se odpirajov svet duhovne resnice in duhovnih izkušenj, in razgled, kinam ga daje, zajame vse pokrajine tistega najvišjega kralje-stva. Da bi omejila naš pogled, natanèno skicira, ne pa seciraali pa gradi zidove in pregraje.

Èloveški um se nenehno spreminja, spreminja svoja stali-šèa in širi predmet razmišljanja. Uèinek takšnih sprememb paje, da napravijo pretekle sisteme mišljenja za zastarele, kadarpa jih ohranijo, jih razširijo, prilagodijo in komaj opazno alipa oèitno spremenijo njihovo vrednost. Vitalnost starodavne-ga nauka je odvisna od tega, v kolikšnem obsegu se naravnoponuja takšnemu ravnanju, saj to pomeni, da je resnica snovi,resnica živega zrenja ali doživetja, na katerem je bil sistemzgrajen, še vedno smiselna in ohranja trajno veljavnost inpomen, ne glede na to, kako omejene ali zastarele so postaleoblike njegove misli. Gita je knjiga, ki se je izredno dobroohranila, in je skoraj prav tako sveža, po svoji pravi vsebinipa, ker je v doživljanju vedno ponovljiva, skorajda nova takokot takrat ko se je prviè pojavila v Mahabharati ali je bilavanjo pripisana v njen okvir. V Indiji jo še vedno sprejemajokot enega od velikih virov nauka, ki najavtoritativnejeobvladujejo religiozno mišljenje. Skorajda vsa verskapreprièanja in mišljenja pa, èe njenega nauka ne sprejmejo vceloti, ga priznavajo za nauk najvišje vrednosti. Njen vpliv nizgolj filozofski ali akademski, ampak neposreden in živ, jevpliv na mišljenje in delovanje, njene ideje so dejanskomoèan dejavnik pri ponovnem oživljanju in obnavljanju nar-oda in kulture. Neka pomembna oseba je pred nedavnim celórekla, da najdemo v Giti vso duhovno resnico, kar je potrebu-jemo za duhovno življenje. Èe bi takšne besede jemali preveèdobesedno, bi to pomenilo spodbujati malikovanje knjige.Resnica duha je neskonèna in je ni mogoèe omejevati na ta

19

20

naèin. Še vedno pa lahko reèemo, da je v Giti veèina glavnihnapotkov, in da se po vsem kasnejšem razvoju duhovnegaizkustva in odkritij še vedno lahko vrnemo k njej po širšinavdih in vodstvo.

Naš cilj pri preuèevanju Gite torej ne bo sholastièno ali a-kademsko preiskovanje njene misli, niti ne bomo njene filo-zofije uvršèali v zgodovino metafiziènega razmišljanja, inprav tako se z njo ne bomo ukvarjali kot analitièni dialektiki.K njej pristopamo zato, da bi nam nudila pomoè in luè, našcilj pa mora biti to, da bomo razlikovali njeno bistveno in živosporoèilo, tisto v njej, po èemer mora èloveštvo poseèi zasvojo izpopolnitev in svoje najvišje duhovno dobro.

II. Jedro naukaŠe posebej potrebna je jasna predstava, ki se nanaša na

bistveno idejo, osrednje srce nauka, saj se Gita s svojo boga-to in veèstransko mislijo, s svojim sintetiènim zajemanjemrazliènih plati duhovnega življenja in s spretnim izvijanjem vsvojih utemeljitvah, še bolj kot drugi sveti Spisi izpostavljaenostranskim napaènim predstavam, ki izhajajo iz pretiranegarazumarstva /.../

Tako nekateri pravijo, da Gita sploh ne uèi delovanja,ampak pripravljalno disciplino za odrekanje življenju in delo-vanju: sredstvo oz. disciplina za to postane brezbrižno oprav-ljanje predpisanih dejanj ali kakršne koli naloge, ki je pri roki.Edini pravi cilj je konèno odrekanje življenju in delovanju.Zelo lahko je tako gledanje upravièiti z navedbami iz knjigein s prirejanjem poudarka v njenem utemeljevanju, posebnoše, èe zatisnemo oèi pred svojskim naèinom, s katerim seuporablja beseda, kot je sannjasa, odrekanje. Ob nepris-transkem branju pa je povsem nemogoèe vztrajati pri takemgledanju, sprièo nenehnih trditev vse do konca knjige, da jetreba dajati prednost delovanju pred nedelovanjem in da imaprednost pravo, notranje odrekanje željam z ravnodušnostjo

21

in predajanjem dejanj najvišjemu Puruši.Drugi spet govorijo o Giti, kot da bi bil njen nauk v celoti

doktrina èašèenja, njene monistiène sestavine in pomembenpoložaj, ki ga daje kvietistiènemu pogreznenju v edino bitvseh, pa postavijo v ozadje. Nedvomno pa so najbolj prese-netljive in najbolj vitalne sestavine Gite naslednje: poudarja-nje èašèenja, vztrajanje na vidiku Božanskega kot Gospoda inPuruše, na njeni doktrini Purušotame, najvišjega bitja, ki jenad obema, tj. nad spremenljivo Bitjo in nad Nespremen-ljivim, in ki je tisto, kar v njegovem razmerju do sveta poz-namo kot Boga. Še vedno pa je ta Gospod Bit, v kateri doseževrhunec vsako spoznanje, je Mojster žrtvovanja, h kateremuvodi vsako dejanje, prav tako pa je tudi Gospod ljubezni, vkaterega bitje prodre srž èašèenja. Gita pa ohranja popolnoravnotežje, tako da vèasih poudarja spoznanje, drugiè pa delo-vanje ali èašèenje, vendar glede na namene neposredneusmerjenosti mišljenja, ne pa z neko absolutno prednostjoprvemu pred drugim. On, v katerem se vse troje sreèa inpostane eno, je najvišja bit, Purušotama.

Danes pa, ko je sodobni um dejansko zaèel priznavati Gitoin se z njo sploh ukvarjati, se pojavlja težnja, da bi njene ses-tavine spoznanja in èašèenja podredili, izkoristili to prednost,da nenehno vztraja na delovanju ter da bi v njej videli Spiskarmajoge, Luè, ki nas vodi po poti delovanja, blagovest delo-vanja. Nedvomno je Gita res blagovest delovanja, toda delo-vanja, ki doseže svoj vrhunec v spoznanju (tj. v duhovnemuresnièenju in ravnodušnosti), in tudi delovanja, ki ga motivi-ra èašèenje, (t.j. zavestno predajanje svoje celotne biti najprejv roke, potem pa v bitje Najvišjega), nikakor pa ne delovanja,kot ga razume sodobni um, ali delovanja, ki ga narekujejosebièni in nesebièni, osebni, družbeni, èloveèaanski motivi,naèela in ideali. Pa vendar prav to skušajo iz Gite napravitidandanašnje razlage. Mnoge avtoritete nam pravijo, da Gita vnasprotju z navadno asketsko in kvietistièno težnjo indijske

misli in duhovnosti, z neomajnim tonom razglaša blagovestèloveškega delovanja, ideal nezainteresiranega opravljanjadružbenih nalog, ne pa, kot se zdi, celó povsem sodobnegaideala družbenega služenja. Na vse to lahko odgovorim le, daGita zelo oèitno in še posebej na zunaj tega ne poène in da grepri tem za sodobno napaèno branje, ko sodobni um bere vstarodavni knjigi nekaj, èesar v njej ni, gre za vnašanjedanašnjega evropskega ali evropeiziranega razuma v resniènostarodaven, popolnoma vzhodnjaški in indijski nauk. Tisto,kar Gita uèi, ni èloveško, ampak božansko delovanje, niopravljanje družbenih dolžnosti, ampak opušèanje vsehdrugih meril dolžnosti ali obnašanja v korist nesebiènegaizvrševanja božanske volje, ki deluje prek naše narave; nidružbeno služenje, ampak brezosebno delovanje Najboljših, zBogom obsedenih ljudi Mojstrov, ki je neosebno zaradi sveta,kot darovanje Njemu, ki je za ljudmi in Naravo /.../

Zato je narobe Gito razlagati s stališèa današnje mentali-tete in jo siliti, naj nas uèi nesebiènega opravljanja dolžnostikot najvišjo in vsezadostno postavo. Malo premisleka osituaciji s katero se Gita ukvarja, nam bo pokazalo, da to nemore biti njen namen. Kajti celotno izhodišèe nauka iz katere-ga Gita izhaja, tistega nauka, ki uèenca sili, da išèe Uèitelja,je nerazrešljiv spopad med razliènimi pojmovanji dolžnosti,ki se konèa z razsulom celotne uporabne razumske in moralnezgradbe, ki jo je postavil èloveški um. V èloveškem življenjupogosto pride do nekakšnega nasprotja kot na primer meddomaèimi dolžnostmi in klicem domovine ali za dobro stvar,ali pa med zahtevo domovine in tistim, kar je koristno zaèloveštvo ali za kakšno višje religiozno ali moralno naèelo.Lahko pride celó do takšnega notranjega stanja, kot pri Budi,v katerem je treba opustiti vse dolžnosti, jih poteptati aliodvreèi, da bi sledili notranjemu klicu Božanskega. Ne mo-rem si zamisliti, da bi Gita takšno notranje stanje rešila s tem,da bi poslala Budo nazaj k svoji ženi, oèetu in k vladanju

22

državi Sakja, ali da bi usmerila Ramakrišno, da bi postal pan-dit v krajevni šoli in nesebièno pouèeval deèke, ali da biobvezala Vivekanando k temu, da bi podpiral svojo družino inse zato hladnokrvno posvetil pravu, medicini ali novinarstvu.Gita ne uèi nesebiènega opravljanja dolžnosti, ampak uèi po-svetitve božanskemu življenju, opustitve vseh dharm, sarva-dharman, iskanje zatoèišèa samo v Božanskem; božanskadejavnost Bude, Ramakrišne, Vivekanande je popolnoma vsozvoèju s tem naukom. Ne, celó èe Gita daje prednost delo-vanju pred nedelovanjem, ne razveljavlja odrekanja delova-nju, ampak ga sprejema kot eno od poti k Božanskemu. Èe jeto mogoèe doseèi samo z odpovedjo delovanja, življenja invseh dolžnosti in èe je klic v nas moèan, morajo te stvari paèna grmado in temu ni pomoèi. Klic Boga je obveza in ga nimogoèe primerjati z drugimi razmišljanji.

Kot vsako drugo veliko delo take vrste je tudi Gito mogoèerazumeti le tako, da jo preuèujemo v celoti in kot utemeljeva-nje, ki se postopoma razvija. Toda sodobni razlagalci, zaèenšiz velikim piscem Bankim Chandro Chatterjijem, ki je Gitiprvi pripisal novi pomen blagovesti Dolžnosti, so skorajizkljuèno poudarili samo prva tri ali štiri poglavja, najbolj panjihovo misel o enakosti in izraz kartavjam karma, delo, ki gaje treba opraviti, prevajajo kar z besedo dolžnost, in stavek:"Pravico imaš do delovanja, toda do nobenega od sadovdejanj," ki ga sedaj popularno navajajo kot glavno sporoèilo,mahavakja, Gite. Preostalim osemnajstim poglavjem z njiho-vo visoko filozofijo pripisujejo le drugoten pomen, morda jepri tem izjema velièastno videnje v enajstem poglavju. Zasodobni um, ki je ali je vsaj do vèeraj bil nagnjen k nestrpno-sti do metafiziènega modrovanja in oddaljenih duhovnihiskanj, željan dela in – kot sam Ardžuna – v glavnem zaskr-bljen za uporabno postavo delovanja, za dharmo, je topovsem naravno. Toda to je napaèen naèin ravnanja s tem Spi-som.

23

Ravnodušnost, ki jo razglaša Gita, ni brezbrižnost; potemko so bili postavljeni temelji in glavna zgradba nauka:"Vstani, pobij sovražnika in uživaj cvetoèe kraljestvo," velikukaz Ardžuni ne zveni kot nekompromisni altruizem alinedolžna, hladnokrvna samozatajitev. Gre za stanje notranje-ga ravnovesja in za širino, na kateri temelji duhovna svoboda.S takšnim ravnovesjem, v takšni svobodi moramo "opravitidelo, ki ga je treba opraviti", stavek, ki ga Gita uporablja karnaširše, ko uvršèa aem vsakršno delo, sarvakarmani, in kidaleè presega družbene naloge ali etiène obveze, èeprav jihlahko vkljuèuje. Kajti delo, ki ga je treba opraviti, ni tisto, karbi opredelili z osebno izbiro; niti ni pravica do delovanja inzavraèanje zahteve po sadovih glavno sporoèilo Gite, ampakje to le preliminarno sporoèilo, ki obvladuje zaèetno stanjeuèenca, ko se priène vzpenjati na hrib joge. Praktièno je izrin-jeno na naslednji stopnji. Kajti Gita še naprej vneto zatrjuje,da èlovek ni izvajalec del. Prakriti, Narava, velika sila s svo-jimi tremi modalitetami delovanja je tista, ki deluje preknjega, in nauèiti se mora spoznati, da ni on tisti, ki opravljadelo. Zato je "pravica delovati" ideja, ki je veljavna samo takodolgo, dokler smo še vedno žrtve utvare, da smo izvajalci.Nujno mora izginiti iz uma, podobno kot tudi zahteva posadovih, takoj ko v svoji zavesti prenehamo biti izvajalec svo-jih del. Potem se konèa vsak pragmatièni egoizem, bodisiglede zahtev po sadovih ali do pravice delovanja.

Determinizem Prakriti pa ni zadnja beseda Gite. Ravno-dušnost in zavraèanje sadov sta le pripomoèka, zato da selahko z umom, s srcem in razumevanjem podamo v božanskozavest in v njej živimo. Gita jasno pove, da jih je treba upo-rabljati kot sredstva dotlej, dokler uèenec ni sposoben živeti vtem višjem stanju ali si vsaj praktièno prizadevati za svojpostopen razvoj. Kaj pa je Božansko za katerega se izdajaKrišna? To je Purušotama onkraj Biti, ki ne deluje, onkrajPrakriti, ki deluje, temelj prvega, gospodar drugega, Gospod,

24

katerega vse je razodetje, in ki celó ob naši sedanji pod-rejenosti Maji sedi v srcu Svojih bitij, obvladuje delovanjePrakriti, On, ki je že pobil armade na polju Kurukšetra, èepravše živijo, in ki uporablja Ardžuno le kot orodje ali neposre-dno priložnost za svoj veliki poboj. Prakriti je samo njegovaizvršna sila. Uèenec se mora povzpeti preko te Sile in njenihtreh modalitet ali Gun; postati mora trigunatita. Svojih dejanj,nad katerimi nima veè nobenih zahtev ali "pravice", mu nitreba podrediti njej, ampak bitju Najvišjega. Dela mora opra-viti tako, da odpoèije svoj um in razumevanje, srce in voljo vNjem, s samospoznanjem, s spoznanjem Boga, s spoznanjemsveta, s popolno ravnodušnostjo, popolno vdanostjo in popol-nim samoizroèanjem, kot darovanje Mojstru vseh samospod-bujanj in vseh žrtvovanj. Poisteno v volji, zavestno s tistozavestjo, bo Tisto odloèalo in zaèenjalo dejavnosti. To jerešitev, ki jo božanski Uèitelj ponudi uèencu.

Ni nam treba iskati, kaj je glavno, najvišje sporoèilo Gite,mahavakja; saj ga Gita v svojem zadnjem govoru, najvišjemoznanilu velikega obsega, sama proglaša. "Z vsem svojim bi-tjem se zateci k Gospodu v svojem srcu; z njegovo milostjoboš dosegel najvišji mir in veènost. S tem sem ti razložilnajskrivnostnejše znanje. Poslušaj še najskrivnostnejše,najvišje sporoèilo, ki ti ga bom zaupal: Misli samo Name inMi bodi vdan, žrtvuj Mi in Me obožuj, tako boš zanesljivoprišel do Mene, ker si Mi drag. Opusti vsako postavo obna-šanja in se zateci samo k Meni. Nikar ne žaluj, odrešil te bomvseh grehov."

Utemeljevanje se v Giti razdeli na tri velike stopnje, s kate-rimi se delovanje dvigne s èloveške ravni na božansko in seodreši odvisnosti od nižje postave za svobodo višje. Prviè,dela je treba opravljati z odpovedjo željam in s popolno rav-nodušnostjo, kot žrtvovanje èloveka izvajalca, kot žrtvovanjebožanstvu, ki je najvišja in edina bit, èeprav je še ni uresnièilv svojem lastnem bitju. To je zaèetna stopnja. Drugiè, odreèi

25

se je treba ne samo željam po sadovih, ampak tudi trditvi, dasmo izvajalci del, s spoznanjem, da je Bit ravnodušno, nede-javno, nespremenljivo naèelo, vsa dejanja pa je treba prepro-sto jemati zgolj kot ravnanje vesoljne Sile, duše Narave, Pra-kriti, neravnodušne, dejavne in spremenljive moèi. Konèno,na najvišjo Bit je treba gledati kot na najvišjega Purušo, kiobvladuje svojo Prakriti, katere delno razodetje je duša v Nar-avi, kot na tistega, ki prek Narave ob popolni presežnostiusmerja vsako dejavnost. Njemu je treba darovati ljubezen inoboževanje ter žrtvovati dejanja; predati mu je treba celotnobitje in dvigniti vso zavest, da bo bivala v njegovi božanskizavesti, tako da bo lahko èloveška duša delila bjegovo božan-sko preseganje Narave in njegovih dejanj ter delovala vpopolni duhovni svobodi.

Prvi korak je karmajoga, nesebièno žrtvovanje dejanj in tuGita poudarja delovanje. Druga je džnjanajoga, samouresni-èenje in spoznanje prave narave samega sebe in sveta. Tu jepoudarek na spoznavanju. Toda žrtvovanje dejanj se nadalju-je in pot delovanja se poisti s potjo spoznavanja, a ne izgine vnjej. Zadnji korak je bhaktijoga, oboževanje in iskanje najvi-šje Biti kot božanskega Bitja in tu je poudarek na oboževan-ju. Toda spoznavanje ni podrejeno, samo povzdignjeno, vitali-zirano in izpolnjeno je, žrtvovanje dejanj pa se še vednonadaljuje. Dvojna pot postane trojna pot spoznavanja, delo-vanja in oboževanja. In dosežen je sad žrtvovanja, edini sad,ki je še pred iskalcem: združitev z božanskim Bitjem in enostz najvišjo božansko Naravo.

26

PRVO POGLAVJE

KurukšetraMed velikimi verskimi knjigami sveta je posebnost Gite v

tem, da ni napisana kot loèeno delo, kot sad duhovnega živ-ljenja ustvarjalnih osebnosti kot so Kristus, Mohamed aliBuda, pa tudi ne kot sad obdobja èistega duhovnega iskanjakot so Vede in Upanišade, ampak je posredovana kot dogodekiz epiène zgodovine ljudstev, njihovih vojn, ljudi in njihovihdejanj ter izhaja iz trenutka duševne krize ene izmed njenihglavnih oseb, ko se ta sooèi z osrednjim dogodkom v svojemživljenju, z grozljivim, nasilnim in krvavim dejanjem, ko seznajde na toèki, da se mora bodisi povsem umakniti ali pazadevo izpeljati do njenega neizbežnega konca. To pa ali jeavtor Gito kot pesnitev kasneje vkljuèil v obsežno Mahab-harato, da bi njen nauk obogatil z avtoriteto in popularnostjovelikega ljudskega epa, kot domnevajo sodobni kritiki, jemalo pomembno ali pa povsem nepomembno. Zdi se mi, datej hipotezi, ki je navsezadnje navznoter in navzven poman-jkljivo in nezadostno podkrepljena, nasprotuje precej dejstev.Pa èetudi bi bila veljavna, ostaja dejstvo, da avtorju ni bilotreba le prebroditi težav, da je v svoje delo vešèe vpletel vobširno mrežo veèje pesnitve, ampak nas vseskozi vednoznova spominja na situacijo, iz katere je nauk vzklil. K njej seodlièno vraèa ne le na koncu, paè pa sredi svojih najglobljihfilozofskih razprav. To avtorjevo vztrajnost je treba sprejeti intej ponavljajoèi se preobremenjenosti Uèitelja in uèenca prip-isati velik pomen. Na Gitin nauk je zato treba gledati ne le vluèi splošne duhovne filozofije ali etiène doktrine, ampak kotda se nanaša na praktièno krizo etike in duhovnosti v èlove-škem življenju.

Dhritaraštra je rekel:

28

1. Kaj so, o, Sandžaja, storili moji ljudje in Pandujevci,ki so se željni boja1 zbrali na ravnini Kurukšetra?

Sandžaja:2. Ko je kralj Durjodhana videl za boj razvršèeno pan-

dujevsko vojsko, se je približal svojemu uèitelju in rekel:

3. Poglej, o, uèitelj, to mogoèno vojsko Pandujevihsinov, ki jo je razvrstil Draupadin sin, tvoj bistri uèenec.

4. V njej so junaki, veliki lokostrelci, v boju enaki Bhimiin Ardžuni, veliki bojevniki Jujudhana, Virata in Drupada.

5. Dhrištaketu, Èekitana in pogumni kralj Kasija, pa šePurudžit, Kuntibhodža in kralj Šibijev, sami izbranci.

6. Moèni Judhamanju in pogumni Utamaudža, Subha-drin sin pa tudi Draupadini sinovi – vsi veliki bojevniki.

7. Voditelji moje vojske so vsi slavni vojskovodje. Da bošvedel, ti jih bom naštel, o, najboljši med dvakrat rojenimi:

8. Ti sam in Bhišma, Karna in Kripa – zmagovalci vbitkah; Asvatthama, Vikarna in Somadattin sin.

9. Je pa še mnogo drugih junakov, oboroženih z razliè-

1 Obstaja razlaga Gite, po kateri je, ne le ta zgodba, ampak vsa Mahabharata samoprispodoba notranjega življenja, kot da pesnitev nima niè opraviti z zunanjo èloveškodejavnostjo, ampak samo z bitkami duše s silami, ki se v nas bojujejo za posedovanje. Tegapogleda splošni znaèaj in jezik epa ne upravièujeta in bi pod pritiskom spremenil neposre-dni filozofski jezik Gite v trajno, naporno in nekoliko otroèjo mistifikacijo. Jezik Ved in vsajdela Puran je povsem simbolièen, poln podob in konkretnih prikazov stvari, ki so za zaveso,Gita pa napisana jasno in obljublja rešitev etiènih in duhovnih težav, ki jih povzroèaèloveško življenje in nikakor ne gre, da bi iskali za takim neposrednim jezikom in razmi-šljanjem in ju trgali v korist svoje domišljije.

nimi napadalnimi orožji, vsi so zelo spretni v vojskovanjuin pripravljeni, pasti zame.

10. Èeprav je naša vojska, nad katero bdi Bhišma,številènejša, ni zadostna, njihova, ki jo vodi Bhima, jemanjša, a zadostna.

11. Zato vsi ostanite na svojih položajih v svojih divi-zijah in šèitite Bhišmo2.

12. Da bi ohrabril Durjodhano, je pogumni ded [Bhiš-ma], najstarejši med Kurujevci, pihnil v svojo školjko, daje odmevalo po bojišèu, kot bi zarjovel lev.

13. Nenadoma so zadonele školjke, timpane, trobente,bobni in rogovi. Nastal je strašen hrup.

14. Kot v odmev sta, sedeè na svojem velikem bojnemvozu3, v katerega so bili vpreženi beli konji, v svoje bo-žanske školjke pihnila Madhava (Šri Krišna) in Pandujevsin (Ardžuna).

Ardžuna in Krišna, èlovek in bog, sta skupaj, ne kot vidcav mirnem pušèavnikovem domu, paè pa kot bojevnik in voz-nik, ki drži vajeti na buènem polju sredi leteèih kopij, na boj-nem vozu. Uèitelj Gite zato ni samo Bog v èloveku, ki se raz-krije v svetu spoznanja, ampak Bog v èloveku, ki premika vessvet naših dejanj, po katerem in za katerega obstaja, se bori indela vse èloveštvo, proti katerem se giblje in napreduje vsako

2 Takrat je bila bojna razporeditev takšna, da je bil vrhovni poveljnik sredi vojske.Drugi poveljniki so bili, skladno s svojim èinom razporejeni v razliènih smereh (vzhod,zahod itd). (Op. prev.)

3 Ardžuni je velièastni in mogoèni bojni voz podaril bog Agni. (Op. prev.)

29

èloveško življenje. On je skriti Mojster dejanj in žrtvovanjater prijatelj ljudi.

15. Hrišikeša (Šri Krišna) je pihnil v svojo Panèadža-njo, Dhanandžaja (Ardžuna) v svojo Devadato, Vriko-dara, grozni, pa v veliko školjko Pondra4.

16. Kralj Judišthira, Kuntin sin, je pihnil v Ananta-vidžajo, Nakula in Sahadeva pa v Sughošo in Manipuš-pako.

17.-18. Mogoèni lokostrelec kralj Kasija, silni bojevnikŠikhandi, Dhrištadjumna in Virata ter nepremagljivi Sat-jaki, Drupada, Draupadini sinovi in moèno oborožen Sub-hadrov sin, o, gospodar zemlje, so vsak zase pihnili v svoješkoljke.

19. Strašen hrup, ki se je razlegal po zemlji in nebesih,je paral srca Dhritaraštrovih sinov5.

20. Ko je Pandujev sin (Ardžuna) s podobo opice nasvoji zastavi6, videl za boj razvršèene Dhritaraštrove sino-ve, je dvignil svoj lok, o, kralj, in se obrnil k Hrišikeši.

Ardžuna: 21.-22. O, Aèjuta (Šri Krišna), zapelji moj voz med

obe vojski, da bom videl, kdo je tu željan boja in da bom

4 To, da Sandžaja po imenih navaja školjke, ki so jih imeli Pandujevci, ne pa tudiškoljk Kurujevcev, pove, da je bila pandujevska vojska odliènejša. (Op. prev.)

5 Hrup, ki so ga povzroèili Pandujevci je prebadal srca Dhritaraštrovih bojevnikovin jim vlival strah. Kot smo videli prej, pa hrup, ki so povzroèili Kurujevci, ni imelodmeva pri njihovih nasprotnikih. (Op. prev.)

6 Opica božanskega porekla po imenu Hanuman, obdarjena z nadnaravnimi moèmi,je v Ramajani vodila opièjo vojsko (prav tako božanskega porekla). (Op. prev.)

30

vedel, s kom se bom moral bojevati v tem tveganemspopadu.

23. Naj vidim tiste, ki so se tu zbrali, da bi se bojevali zazlohotnega Dhritaraštrovega sina.

Ardžuna je kšatrija, radžasièen èlovek, ki svoja radžasiènadejanja obvladuje z visokim satviènim idealom. V gigantskispopad, v Kurukšetro se podaja tako, da v celoti sprejema ra-dost bojevanja, kot na "praznièni spopad", a s ponosnim zau-panjem v praviènost svoje stvari, podaja se v svojem hitremvozu trgajoè srca svojih sovražnikov z zmagovitim glasomsvoje bojne školjke; želi namreè videti vse kralje, ki so prišli,da bi se bojevali proti njemu za nepravièno stvar, in kot živ-ljenjsko pravilo vzpostavili nespoštovanje zakonov, pravice inresnice, ki jih bodo zamenjali z vladavino sebiènega in ošab-nega egoizma.

Za pragmatiènega èloveka je tipièno, da se zave pomena svo-jih dejanj prek obèutkov. Svojega prijatelja in voznika je prosil,naj ga zapelje med obe vojski, ne zaradi kake globlje ideje,ampak z ošabnim namenom, da bo pogledal v obraz neštetimborcem za nepraviènost, ki naj bi jih sreèal, premagal in ubil vtem "prazniènem boju", zato da bi lahko prevladala pravica.

Sandžaja:24.-25. Ker ga je Gudakeša (Ardžuna) tako prosil, je

Hrišikeša postavil najboljši bojni voz med obe vojski, na-sproti Bhišme, Drone in pred vse vladarje zemlje, o, Bha-rata, ter rekel: "O Partha (Ardžuna), glej zbrane Ku-rovce.7"

7 Pandujevce so prištevali k dinastiji Kuru, toda Gita Dhritaraštrove sinove, t.j. Du-rjodhano in druge, prišteva veèinoma med Kurovce, Pandujeve sinove pa med Pandujce.(Op. prev.)

3131

Vojna fizièno tipizira in uteleša tisti vidik bitke in boja, kipripada vsakemu življenju, tako našemu notranjemu kot zuna-njemu življenju v svetu, katerega metoda je sreèevanje in rva-nje med silami, ki napredujejo z medsebojnim unièevanjem innenehno spreminjajoèim se prilagajanjem, ki izraža napredu-joèe usklajevanje in je polno upanja na popolno skladnost, kisloni na neki še ne dojeti možnosti enosti. Kšatrija je vrstautelešenja borca, ki sprejema to življenjsko naèelo in se z njimsooèa kot bojevnik, ki teži k mojstrstvu in se ne izogiba unièe-vanja teles in oblik, ampak je prek tega vse naravnano k ure-snièenju nekega naèela praviènosti in zakonitosti, ki bodotemelj harmonije, h kateri spopad teži.

Kot smo videli, Ardžuna v velikem svetovnem spopadu inbožansko vodenem gibanju predstavlja ljudi in narode. V Gititipizira èloveka dejanj, ki so ga, v njegovi najveèji innajsilovitejši krizi, privedla do sooèenja z vprašanjem o èlo-veškem življenju in njegovo oèitno neskladnostjo z duhovnimstanjem ali celó s povsem etiènim idealom popolnosti.

26. V obeh nasprotnih si vojskah je Partha ugledalrazvršèene strice, dede, uèitelje, ujce, bratrance, sinove invnuke, tovariše, taste in dobrotnike.

27. Ko je gledal tako razvršèeno vse svoje sorodstvo, jeKuntinega sina (Ardžuno) prevzelo usmiljenje, da ježalostno in potrto dejal:

Ko gleda nanje, se mu razodene nesmisel državljanskevojne, vojne v kateri si ne stoje nasproti samo ljudje iste rase,istega naroda, istega rodu, ampak ljudje iz iste družine ingospodinjstva. Vse, kar šteje družbeni èlovek za najdražje insveto, mora obravnavati kot sovražnika in pobiti – obože-vanega uèitelja in vzgojitelja, starega prijatelja, tovariša insoborca, pradede, strice, tiste, ki so njegovi sorodniki kot oèe,

32

sin in vnuk, krvne in zakonske vezi – vse te družbene vezi jetreba posekati z meèem.

Ardžuna:28.-29. O, Krišna, ko vidim svojce, zbrane za boj, mi

pešajo udje, sušijo se mi usta, telo trepeèe in dvigajo se milasje.

Ne, da prej nisem vedel za to, vendar tega ni povsem dojel.Obseden s svojimi zahtevami in zmotami, s svojimi življenj-skimi naèeli: z bojem za praviènost, z dolžnostimi kšatrije, dašèiti pravico in zakonitost ter odpravlja krivico in nezakonitonasilje. Tega ni nikoli globlje razmislil, niti ni zaèutil v svo-jem srcu in v jedru svojega življenja. Sedaj pa mu božanskikoèijaž vse to prikaže to pred oèmi, kot bi mu položil na dlanin mu zada udarec v samo središèe njegovega èutnega, vital-nega in èustvenega bitja.

30. Gandiva (Ardžunin lok) mi drsi iz rok in po vsemtelesu me skeli, ne morem niti stati in v glavi se mi vrti.

31. O, Kešava, slaba znamenja slutim in niè dobrega semi ne zdi pobijati svojce.

32. O, Krišna, ne želim si ne zmage ne kraljestva, patudi užitkov ne. Kaj nam bo kraljestvo, o, Govinda, kajužitki ali celó življenje?

Prva posledica je moèna èutna in fizièna kriza, ki povzroèiodpor do dejanja, do njegovih materialnih ciljev in do samegaživljenja. Zavrne vitalni cilj, ki mu v svojem delovanju slediegoistièno èloveštvo: sreèo in uživanje. Zavrne vitalni cilj kša-trije: zmago, vladanje, moè in oblast nad ljudmi. Navsezadnje,kaj je ta boj za pravico, ko je zožen na praktiène vidike, kot so:

3333

boj za lastne interese, za interese svojih bratov in svojcev, zaposedovanje, uživanje in vladanje? Za tako ceno tega ni vred-no imeti. Te reèi same po sebi namreè nimajo vrednosti, ampakso zgolj sredstva za ustrezno ohranjanje družbenega in narod-nega življenja. In prav zaradi takih ciljev, ki so poosebljeni vsorodstvu in rodu, bo te unièil. Potem se oglasijo èustva.

33.-34. Vsi tisti, zaradi katerih si želimo kraljestva,zabav in užitkov, tvegajo svoja življenja in bogastvo ter sopripravljeni za boj: uèitelji, oèetje, sinovi in dedi, ujci,tasti, vnuki, svaki in drugi sorodniki.

35. Teh ne bi rad pobijal niti za oblast nad tremi sve-tovi8, kaj šele za zemeljsko, pa èeprav me ubijejo, o, Mad-husudana?

36. Kaj je v tem dobrega, o, Džanardana, èe pobijemoDhritaraštrove sinove? Èe bi pobili te sovražne zatiralce,bi samo grešili.

To so tisti, ki jim želimo življenje in sreèo, naši "lastni ljud-je". Kdo bi pristal na to, da bi jih pobil zaradi cele zemlje, aliceló kraljestva nad vsemi tremi svetovi? Kakšen užitek bi biloživeti, kakšna sreèa, kakšno notranje zadovoljstvo po takšnemdejanju? Vse skupaj je strašen greh – sedaj se namreè prebu-di moralni èut, ki naj bi opravièil upor obèutkov in èustev. Greza greh. V medsebojnem pobijanju ni niti praviènosti nitipravice. Posebno še, kadar so tisti, ki naj jih pobijemo pred-met spoštovanja in ljubezni, tisti, brez katerih nima smislaživeti. Kršiti takšne svete obèutke, ne more biti nikakršna kre-post, niè drugega ne more biti kot ostuden zloèin.

8 Trije svetovi so bhur, bhuvar in svar, t.j. zemlja, prostor med nebom in zemljo, innebo, po Šri Aurobindu pa so to: snovni svet, vitalni svet in sijajni svet uma. (Op. prev.)

34

37. Zato nikakor ne gre pobijati Dhritaraštrovih sinov,svojih sorodnikov. Kako naj bomo sreèni, o, Madhava, èepobijemo svojce?

Recimo, da je prišlo do žalitve, napada, prve pregrehe, hu-dodelstva zaradi pohlepa in sebiènih strasti, ki so pripeljale dotega kritiènega stanja, z druge strani pa bi bil oboroženi uporv takih okolišèinah vseeno greh in zloèin veèji od njihovega,saj njih zaslepljujeta strast in nezavedanje krivde, medtem kobi na tej strani grešili z jasnim zavedanjem greha. Zakaj pa?Za ohranjanje morale v družini, družbene postave in postavenaroda? Prav ta merila bi unièila državljanska vojna, družinobi privedla do toèke iznièenja, povzroèila bi kvarjenje moralein izgubo èistosti naroda, unièene bi bile veène postave naro-da in moralni zakoni družine. Kvarjenje rase, propad njenihvisokih izroèil, etièni padec in pekel za avtorje takšnega zloèi-na so edine praktiène posledice tega pošastnega družbenegakonflikta.

38.-39. Èeprav tisti, ki jim pohlep zamegljuje zavest, vunièenju družine ne vidijo zla in zanje pobijanje prijatel-jev ni zloèin, ni nobenega razloga, da se ne bi zavestnoizognili takšnemu grehu, o, Džanardana, mi, ki v unièenjudružine vidimo zlo?

V nauku Gite vidimo, kako subtilna je svoboda pred ego-izmom, ki se zahteva. Ardžuno žene v boj egoizem moèi,egoizem kšatrije. Od boja ga odvraèa nasprotni egoizem sla-bosti, groze, duh odpora, lažno usmiljenje, ki premaguje um,živèno bitje in èutila, ne pa božansko soèutje, ki krepi rokein preèišèuje spoznavanje. Toda ta slabost se pojavi prikritakot odrekanje, kot krepost: "Bolje je živeti življenje beraèa,kot pa okušati s krvjo omadeževane užitke. Ne želim vladativsej zemlji, tudi kraljestvu bogov ne." Kako neumno je od

35

uèitelja, bi lahko rekli, da ne potrdi takšnega razpoloženja,da izgubi svojo veliko priložnost, s katero bi pridobil še enoveliko dušo za vojsko sanjasinov in za svet še en sijajenprimer svetega odrekanja. Toda Vodnik, Vodnik, ki gabesede ne zavedejo, gleda drugaèe. "To, kar govori iz tebe,so šibkost, prevara in egoizem. Glej Bit, odpri svoje oèispoznanju, preèisti svojo dušo egoizma." In potem? "Bojujse, zmaguj, uživaj bogato kraljestvo." Ali èe iz starodavneindijske tradicije vzamemo drug primer. Kot bi se zdelo, jebil egoizem tisti, ki je gnal Ramo, avatarja, da je zbral voj-sko in unièil ljudstvo, da bi si povrnil svojo ženo od kraljaLanke. Toda, ali bi bil egoizem manjši, èe bi se zastrl zbrezbrižnostjo in zlorabil formalne naèine spoznanja terrekel: "Nimam žene, nimam nobenega sovražnika pa tudinobene želje ne. To so utvare èutil. Gojil bom spoznavanjeBrahmana, Ravana pa naj poène z Džanakovo hèerko, karhoèe"?

Merilo je v notranjosti, kot vztraja Gita. Gre za to, da jenaša duša osvobojena hrepenenja in navezanosti, toda v enakimeri osvobojena tudi navezanosti na nedejavnost, kot na ego-istièno pobudo po dejavnosti, osvobojena navezanosti naoblike kreposti, kot tudi na privlaènosti greha. Gre za to, da serešimo pojmov "jaz" in "moj"9 , da bi živeli in delovali v ediniBiti. Za to gre, da zavrnemo tako egoistièno odklanjanje delo-vanja prek individualnega središèa vesoljnega Bitja kot tudiegoistièno služenje individualnemu umu, življenju in telesuob izkljuèevanju drugih. Živeti v Biti ne pomeni živeti zase vNeskonènem, pogreznjeni in ob pozabi vsega v oceanu bre-zosebne samoradosti. Gre zato, da živimo kot Bit in v Bitienako v tem utelešenju in sploh v vseh utelešenjih ter onkrajvseh utelešenj. To je celostno spoznanje.

9 Da presežemo tisto, èemur v jogi pravimo 'ego', navidezno in nepravo središèenaše osebnosti. (Op. prev.)

36

40. S propadom družine je unièena dharma (postava)družine. Z razpadom dharme, prevlada v celotni družiniadharma (nezakonitost).

41. Ko prevladuje adharma, o, Krišna, se ženske vdružini izpridijo, z njihovo izprijenostjo, o, Varšneja, papride do mešanja varn.

42. Takšno mešanje se za tiste, ki so prizadeli družino,pa tudi za vso družino, konèa s peklom. Njihovi prednikibodo prikrajšani za obrede pindodaka.

43. Takšni prestopki, ki prizadenejo družino in pripe-ljejo do mešanja varn, unièijo tudi postavo skupnosti inpostavo družine.

Gre za èutni, èustveni in moralni upor èloveka, ki je bildoslej zadovoljen z delovanjem in njegovimi obstojeèimimerili, a ga ta naenkrat potisnejo v ogabno zmešnjavo, kjer sosi med seboj in sami s seboj v silnem spopadu, in ni nobeneopore veè, niè takšnega èesar bi se oprijeli, nobene dharme.Za dušo, dejavno v umskem bitju, je to najslabša možna kriza,neuspeh in poraz. Odpor sam po sebi je najosnovnejši innajpreprostejši. S èutnega vidika gre za primarni obèutekgroze, obžalovanja in gnusa; z vitalnega je to izguba privlaè-nosti in vere v priznane in znane cilje delovanja in življenjskesmotre. S èustvenega vidika je to reakcija obièajnih poèutijdružbenega èloveka: naklonjenosti, spoštovanja, želje poskupni sreèi in zadovoljstvu, pregrešitev nad vsemi zaradikrute dolžnosti. Moralno je to temeljni obèutek greha, peklain zavraèanje "s krvjo omadeževanih užitkov". Praktièno greza obèutek, da so merila delovanja pripeljala do posledic, kiiznièijo praktiène cilje delovanja.

37

44. Slišali pa smo, da ljudje, katerih dharma je izgub-ljena, o, Džanardana, za veèno živijo v peklu.

45. Ojoj! V kakšen greh se podajamo, ko si zaradipohlepa po užitkih, ki jih nudi kraljestvo, prizadevamopobijati svojce!

46. Zame bi bilo mnogo bolje, èe bi me Dhritaraštrovisinovi ubili neoboroženega in brez upiranja.

Kot smo videli, jemlje Gita za svoj okvir takšno obdobjeprehoda in krize, kot ga èloveštvo skozi zgodovino obèasnodoživlja in v katerem se spopadejo velike sile za velikorazumsko, družbeno, moralno, versko in politièno unièevanjein obnavljanje, ta pa v dejanskem psihološkem in družbenemprizorišèu èloveškega razvoja dosežeta vrhunec prek silovitihfiziènih krèev spopada, vojne ali revolucije. Gita nadaljuje odsprejemanja takšnih silovitih kriz in ne sprejme samo moral-nega vidika, spopada med praviènostjo in nepraviènostjo,med samopotrjujoèo se postavo Dobrega, in silami, ki nas-protujejo njegovemu napredovanju, ampak tudi fizièni vidik,dejansko vojno ali drug silovit fizièni konflikt med ljudmi, kipredstavljajo nasprotne sile.

Sandžaja je rekel:47. Medtem ko je Ardžuna na bojišèu tako govoril, se je

preplavljen z žalostjo zrušil na zadnji sedež bojnega vozain izpustil svoj lok in pušèice.

/.../ èeprav se Ardžuna ukvarja samo s svojim lastnimpoložajem, svojim notranjim bojem in postavo delovanja, ki jimora slediti, pa vendarle, kot smo videli, naène posebnovprašanje. Naèin na katerega ga zastavi, pa odpre vprašanjecelotnega èloveškega življenja in delovanja: kaj je svet in zakaj

38

obstaja ter kako je mogoèe življenje, kakršno je v svetu, uskla-diti z življenjem v duhu. In uèitelj vztraja pri razlagi vse tegloboke in težke snovi kot pri samem temelju svoje zapovedi zadelovanje, ki se mora nadaljevati, tako da izhaja iz nove nar-avnanosti bivanja in v luèi osvobajajoèega spoznavanja.

Kaj torej povzroèa èloveku težave, ko mora jemati svettakšen, kakršen je, in v njem delovati, pa bi vendarle rad živelv sebi duhovno življenje? Katera je tista plat bivanja, ki pre-trese njegov prebujeni um in povzroèi (kar to poglavje Gitepomembno imenuje Joga Ardžunine potrtosti) potrtost inplahnenje poguma, ki ju obèutimo, ko smo se prisiljeni sooèi-ti z igro vesolja, kakršna v resnici je, s kopreno etiène utvare,utvare svetohlinstva, ki se para pred našimi oèmi, predendosežemo višjo usklajenost sami s seboj? To je tista plat, ki jonavzven ponazarja klanje in pobijanje na Kurukšetri, duhovnopa videnje Gospoda vseh stvari kot Èasa, ki vstaja, da bi požrlin pokonèal bitja, ki jih je ustvaril /.../ Življenje, bitka in pri-zorišèe smrti, to je Kurukšetra; Grozni Bog, to je videnjeArdžune na tem polju pokola.

/.../ èe sploh sprejmemo, tako kot Gita, obstoj Boga, sepravi vseprisotnega, vsevednega, vsemogoènega, vendar ve-dno presežnega Bitja, ki razodeva svet in sebe v svetu, ki nisuženj, ampak gospodar svoje ustvarjalne Zavesti, Narave aliSile (Maja, Prakriti, Šakti), ki ga Njegova bitja (èlovek alihudiè) ne ovirajo ali prepreèujejo pri snovanju ali naèrtovanjusveta, in ki se mu ni treba opravièevati za kateri koli del svo-jega stvarjenja ali pojavljanja, s prenašanjem odgovornosti natisto, kar je ustvarjeno ali razodeto, potem mora èlovek izha-jati iz velièastnega, težavnega dejanja vere. S tem, ko se znaj-de v svetu, ki je navidezna zmešnjava bojujoèih se sil, spopadogromnih in mraènih sil, v življenju, ki biva le s stalnim spre-minjanjem in smrtjo, ogroženo z vseh strani z boleèino, zlomin unièenjem, mora èlovek v vsem tem videti vseprisotnoBožanstvo in se ob zavesti, da mora biti ta uganka rešljiva ter

39

40

da onkraj Nevednosti, v kateri biva, obstaja harmonièno spoz-nanje, naslonitev na svojo vero: "Èeprav me pokonèaš, Ti bomkljub vsemu zaupal." Vsaka èloveška misel ali vera, ki jedejavna in pritrdilna, najsi bo teistièna, panteistièna ali ateistiè-na, dejansko bolj ali manj izrazito in popolno vsebuje takšnostališèe. Dopušèa in verjame: dopušèa razprtije sveta, verjamev nekakšen višji princip Boga, vsesplošnega Bitja ali Narave,ki nam bo omogoèil preseèi, premagati ali uskladiti nasprotja,mogoèe celó tako, da bo opravil kar vse naenkrat: uskladil spremagovanjem in preseganjem.

Kajti Bog ni samo unièevalec, ampak tudi prijatelj vseh bi-tij. Ni samo vesoljna Trojica, ampak tudi Presežno. Strašna Kalije tudi ljubeèa in dobrotljiva Mati. Gospod Kurukšetre jebožanski tovariš in voznik, privlaèevalec bitij, utelešeni Krišna.In kamor koli vozi skozi prepir, spopad in zmedo, h kateremukoli cilju ali božanstvu nas priteguje, je to nedvomno neka pre-sežnost vseh teh vidikov, na katerih smo tako trdno vztrajali.Toda kam, kako, s kakšno presežnostjo, v kakšnih okolišèinah,moramo odkriti sami. Da pa bi to odkrili, moramo najprej vide-ti svet takšen, kakršen je, pravilno opazovati in vrednotiti nje-govo delovanje, kot se razkriva na zaèetku in sedaj. Potem sebosta pot in namen bolje razodela. Priznati moramo Kuru-kšetro. Preden si najdemo pot do nesmrtnega življenja, se mo-ramo s pomoèjo smrti podrediti zakonu življenja. Manj pre-strašeno kot Ardžuna moramo odpreti svoje oèi videnju svoje-ga Gospoda èasa in smrti in prenehati zanikati vesoljnegaUnièevalca10, ga sovražiti ali se od njega odmikati. /.../ Le malo

10 Naj bo èlovekovim oèem to dobro ali zlo, samo v dobro skrita Volja delovati more.Usoda naša dvakrat je zapisana:Prek nasprotij Narave bližamo se Bogu. Iz teme vedno zrastemo v luè. Smrt nam k nesmrtnosti je pot.'Le joèi, joèi,' tožijo sveta glasovi izgubljeni.In vendar konèno veèni Bog zmaguje.

verstev je imelo, tako kot indijsko, pogum brez zadržka reèi,da je ta skrivnostna svetovna Moè eno božanstvo, ena Troji-ca, da bi povzdignilo podobo sile, ki deluje v svetu, ne samov podobi dobrotljive Durge, ampak tudi takšni, kot je strašnaKali v svojem krvavem plesu unièevanja in reklo: "Tudi to jeMati; vedi, da je tudi to Bog; tudi to obožuj, èe si zares mo-èan." In znaèilno je, da je verstvo, ki je bilo tako neustrašnopošteno in tako silovito pogumno, uspelo ustvariti globoko inrazširjeno duhovnost, ki ji ni para. Saj je podlaga praveduhovnosti resnica, njena duša pa je pogum.

Zapomniti si moramo, da je bila Gita spesnjena v èasu, koje bila vojna še bolj kot sedaj nujni del èloveškega delovanja,in bi bila misel o njeni odstranitvi s prizorišèa èloveškegaživljenja prava blodnja. Blagovest miru in dobre volje medljudmi – saj brez vsesplošne in popolne vzajemne dobre vo-lje ne more biti pravega in trajnega miru – ni med zgodovin-skim ciklusom našega napredka nikoli niti za trenutek uspelaosvojiti èloveškega življenja, kajti ljudje niso bili moralno,družbeno in duhovno pripravljeni, in ravnotežje Narave vnjenem razvoju ne more dopustiti tega, da bi bili takojpripravljeni na takšno preseganje. Doslej še nismo napre-dovali pri usklajevanju nasprotujoèih si interesov, kar bi lahkozmanjšalo ponavljanje najslabših vrst razprtij. /.../ Lahko sezgodi, pravzaprav mora priti do tega, da bo èloveštvoduhovno, moralno in družbeno pripravljeno za kraljestvosplošnega miru. Dotlej pa mora vsaka praktièna filozofija inreligija sprejemati in upoštevati bitko, pa tudi naravo ter vlogoèloveka kot borca. Gita, ki jemlje življenje takšno, kakršno je,in ne le takšno, kot bo morda v kakšni daljnji prihodnosti,postavlja vprašanje, kako je mogoèe to plat in življenjskofunkcijo uskladiti z duhovnim bivanjem.

Za èlovekovo praviènost vesoljni je zloèin,da je Vsemogoèni onkraj dobrega in zla,in pušèa dobre njihovi usodi v hudobnem svetu,

41

in zlu, da vlada na tem velikem prizorišèu.Brezciljno delo z omejenim smislom,nasprotovanje, tekmovanje in nakljuèje,vse to se zdi oèem, ki vidijo le del in jim celota uhaja /.../

Tako se konèa prvo poglavje z naslovom "Joga Ardžuninepotrtosti."

42

DRUGO POGLAVJE

I. Vera arijskega bojevnikaSandžaja je rekel:1. Njemu, ki ga je osvojilo soèutje, ki so mu oèi zalile

solze, žalostnemu in potrtega srca, je Madhusudana rekel:

Odziv božanskega uèitelja na prvo poplavo Ardžuninegavnetega samoizpraševanja, na njegovo izmikanje pobijanju,njegov obèutek žalosti in greha, njegovo obžalovanje praz-nega in brezupnega življenja, napovedovanje zlih poslediczlih dejanj predstavlja krepko oštevanje.

Blaženi Gospod:2. Od kje ti malodušje ob tej uri težav in nevarnosti, o,

Ardžuna? Arijec1 tega ne ceni. Takšno razpoloženje neprihaja iz nebes niti tja ne vodi, na zemlji pa se z njimzapravi slavo.

Vprašanje nakazuje pravo naravo Ardžuninega odklona odnjegovih junaških lastnosti. Od zgoraj se na nas spusti božan-sko usmiljenje in za èloveka, katerega narava ga nima, ki ninarejen po istem kalupu, je to, da bi se izdajal za višjega, zaidealnega èloveka ali nadèloveka, noro in predrzno, saj jenadèlovek samo tisti, ki veèinoma razodeva najvišjo naravobožanstva pri ljudeh.

3. Ne podlegaj šibkosti, o, Partha. Tega ne zaslužiš.Otresi se tega sramotnega malodušja in vstani, o, Paranta-pa!

1 Kot nakazujejo razlièni pomeni korena besede, pomeni Arijec "vsakogar, ki teži,si prizadeva, se bori, potuje, se vzpenja na hrib bivanja". Beseda 'Arijec' torej ne oznaèu-je naroda ali rodu, kot se je pomen kasneje izrodil. (Op. prev.)

Junakov odgovor junaku, bi rekli, ne pa kaj takega, kar biprièakovali od božanskega uèitelja, od katerega prej zahteva-mo, da bo vedno spodbujal k prijaznosti, svetništvu, zaniko-vanju samega sebe, izogibanju posvetnim nameram in umikus posvetnih poti. Gita nemudoma pove, da se je Ardžuna pre-pustil nejunaški šibkosti, /…/ ker ga je osvojilo soèutje, kripa-javištam. Ali ni to torej božanska šibkost? Ali ni soèutjebožansko èustvo, ki ga ne gre tako zavraèati z ostrim ošteva-njem? Ali pa se samo sooèamo z blagovestjo vojne in junaš-tva /…/ Ko v kasnejšem poglavju našteva božanske lastnostipri èloveku, mednje celó sam uèitelj uvršèa soèustvovanje dodrugih bitij, plemenitost, odsotnost jeze in želje po ubijanjuter prizadetju drugih, kot tudi neustrašnost, dobro voljo inenergijo. Grobost, trdost, krutost in zadovoljstvo pri ubijanjusovražnikov, kopièenje dobrin in nepravièni užitki so asuriènelastnosti. Izhajajo iz nasilne titanske narave, ki zanikujeBožansko v svetu in v èloveku in kot edino svoje božanstvoèasti. Ardžuna torej ne zasluži oštevanja s katerega koli od tehvidikov.

Obstaja božansko usmiljenje, ki se spušèa na nas z višav/.../ Takšno usmiljenje gleda na bitko in spopad, na èlovekovekreposti in šibkosti, na njegove vrline in napake, veselje intrpljenje, na njegovo spoznanje in nevednost, modrost in no-rost, na njegova teženja in neuspehe z ljubeznijo, z modrostjoin s spokojno moèjo ter vse to uporabi, da bi pomagalo in gazdravilo. Pri svetniku ali èlovekoljubu se lahko izoblikuje vobilje ljubezni in dobrotljivosti. Pri mislecu in junaku zavza-me širino in moè koristne modrosti in moèi. To je tistosoèustvovanje arijskega bojevnika, duša njegovega viteštva,ki ne bo prizadela zatiranih, ranjenih in padlih, ampak jim bopomagala in jih šèitila. Je pa božansko soèustvovanje tuditisto, ki pobija moènega tirana in domišljavega zatiralca, ne ssrdom in sovraštvom, kajti to nista visoki božanski lastnosti(srd Boga nad grešnikom, božje sovraštvo nad hudobnim, to

44

sta zgodbi napol razsvetljenih verstev, kot je tudi zgodba oveènih mukah v peklu, ki so jo iznašla), ampak, kot je staraindijska duhovnost povsem jasno videla: s prav toliko lju-bezni in soèutja za moènega titana, ki se moti s svojo moèjoin ki ga pobije zaradi njegovih grehov, kot za trpeèe in zati-rane, ki jih je treba rešiti njegovega nasilja in krivic.

Toda to ni takšno soèutje, ki žene Ardžuno, da odklanjasvoje delo in poslanstvo. Ne gre za soèutje, ampak za nemoè,polno slabotnega obžalovanja samega sebe, za izogibanjeduševnemu trpljenju, ki mu ga nalaga njegovo dejanje /.../; inmed vsemi stvarmi je smiljenje samemu sebi med vsemi raz-položenji najbolj prostaško in nearijsko. Tudi soèutje dodrugih je nekakšna vrsta popustljivosti do samega sebe; gre zafizièno izogibanje živcev pred ubijanjem, za sebièno èustvenoizmikanje srca pred unièenjem Dhritaraštrovcev, ker so "našiljudje" in bo življenje brez njih prazno. Tako soèutje je šibkostuma in èutil, šibkost, ki koristi manj razvitim ljudem, ki mora-jo biti šibki, ker bi bili sicer pretrdi in kruti, kajti bolj grobeoblike èutne sebiènosti morajo zdraviti z blagimi, vase mora-jo priklicati tamas, princip slabotnosti, da pri umerjanju moèiin prekomernosti svojih radžasiènih strasti pomaga satvi,principu luèi. To pa ni pravi naèin za razvitega Arijca, ki nesme rasti s šibkostjo, ampak z vzpenjanjem k vedno veèjimoèi. Ardžuna je božanski èlovek, vzorec èloveka v nastaja-nju, ki so ga izbrali bogovi. Ima delo, ki mu je bilo dodeljeno,ob sebi v vozu ima Boga in v svoji roki nebeški lok Gandivo,pred seboj pa prvake nepoštenosti in nasprotnike božanskegavodstva sveta. Nobene pravice nima, da bi se o tem, kaj stori-ti in kaj ne, odloèal po svojih èustvih in strasteh ali se izogibalpotrebnemu unièevanju zaradi zahtev svojega sebiènega srcain razuma, ali pa odklonil svoje delo zato, ker mu bopovzroèilo žalostno in puhlo življenje ali ker zemeljski dosež-ki zanj nimajo vrednosti brez tisoèev, ki jih mora pogubiti.Vse to je padec iz višje narave. Videti mora samo delo, ki ga

45

je treba opraviti, kartavjam karma, poslušati samo božanskiukaz, ki prehaja skozi njegovo bojevniško naravo, èutiti samoza svet in usodo èloveštva, katero ga klièe, kot da je od Bogaposlan èlovek, ki naj pripomore pri napredovanju in oèistisvojo pot temnih vojska, ki ga oblegajo.

Ardžuna:4. O, Madhusudana, kako naj pobijem Bhišmo in Dro-

no, oba vredna èašèenja, o, Ubijalec sovražnikov?

5. Bolje je živeti od milošèine, kot ubiti ta plemenitauèitelja. Èe ju ubijem, bo vse moje uživanje bogastva inželja na tem svetu omadeževano z njuno krvjo.

6. Težko je reèi, kaj je bolje: da jih premagamo ali danas oni premagajo. Nasproti nam stojijo Dhritaraštrovci.Èe jih pobijemo, nam ne bo veè mar za življenje.

Še vedno poskuša upravièiti svoje odklanjanje delovanja inv svojo podporo postavlja v ospredje zahteve živènega in èu-tnega bitja, ki se izmika pokolu, kateremu sledijo s krvjo oma-deževani užitki, zahtevam svojega srca, ki se mu upira žalostin praznost življenja, ki bo sledila njegovim dejanjem, zahte-vi svojih obièajnih moralnih pojmovanj, ki so se ustrašilapotrebe po pobijanju svojih gurujev, Bhišme in Drone, zahte-vi svojega razuma, ki ne vidi nièesar dobrega, ampak samoškodljive posledice strašnega in nasilnega dela, ki mu jedodeljeno.

Toda konèni uèinek je ta, da vseobsežni notranji bankrot, kiga Ardžuna izrazi, s tem ko pove, da je do skrajnosti zbegananjegova celotna zavestna bit, ne samo mišljenje, ampak tudisrce, vitalne želje skratka vse, in nikjer ne najde dharme,nobene veljavne postave delovanja. Samo zaradi tega sezateèe h Krišni kot uèenec. "Daj mi," dejansko prosi, "tisto,

46

kar sem izgubil, pravo postavo, prave smernice za delovanje,pot, po kateri bom lahko zanesljivo hodil."

7. Pomanjkanje duha mi je odvzelo (pravo junaško)naravo. Popolnoma sem zbegan glede tega, kaj je prav inkaj ne. Sprašujem te: kaj je dobro in kaj slabo. Povej midokonèno. Tvoj uèenec sem in išèem utehe pri tebi. Poja-sni mi.

8. Ne vem, kaj bi me rešilo žalosti, ki mi hromi èutila,celó èe bi pridobil bogato kraljestvo brez primere nazemlji ali celó nadvlado nad bogovi.

Sandžaja:9. Ko je tako govoril Hrišikeši, je Gudakeša, biè

sovražnikov rekel Govindi: "Ne bom se bojeval," in utih-nil.

V svojem odzivu Krišni Ardžuna sprejema oštevanje celótakrat, ko se upira ukazu in ga odklanja. Zaveda se svojihšibkosti in vendar se jim podreja. Pomanjkanje duha je iznjega izgnalo njegovo pravo junaško naravo. Popolnoma jezbegan glede tega, kaj je prav in kaj ni, in božanskega prijate-lja sprejme kot svojega uèitelja. Toda èustvene in razumskeopore, na katere je naslanjal svoj obèutek za praviènost, so bi-le povsem ovržene in ne more ubogati ukaza, ki se navideznonanaša samo na stara stališèa in mu za delovanje ne ponujanovih izhodišè. Svoje odklanjanje delovanja poskuša še ve-dno opravièiti in v podporo temu poudarja zahteve svojegaživènega in èutnega bitja, ki se izogiba klanju in s krvjoomadeževanim užitkom kot njegovim posledicam, zahtevesvojega srca, ki se upira bednemu in praznemu življenju kotposledici takšnega dejanja, zahteve svojih obièajnih moralnihpojmovanj, ki se zgražajo nad potrebo po pobitju svojih

47

uèiteljev Bhišme in Drone, in zahtevi svojega razuma, ki nevidi nièesar dobrega, ampak samo zle posledice strašnega innasilnega dejanja, ki naj bi ga opravil. Odloèil se je, da se natemelju starih misli in motivov ne bo boril, in za svoje opore-kanje, za katerega misli, da ga ni mogoèe izpodbijati, tihoèaka na odgovor. Te zahteve Ardžuninega sebiènega bitja sotiste, ki jih namerava Krišna najprej unièiti, da bi s temnapravil prostor za višje zakonitosti, ki bodo presegle vsesebiène motive in dejanja.

10. Tako potrtemu, o, Bharata, je Hrišikeša med obemavojskama smehljaje dejal:

Odgovor uèitelja poteka v dveh razliènih smereh: najprejodgovori s tem, da na kratko izhaja iz najvišjih idej splošne ari-jske kulture, v kateri je bil Ardžuna vzgojen, drugiè pa izhaja izbolj utemeljenega in bolj zaupnega spoznanja, ki se odpira hglobljim resnicam našega bivanja in ki je pravo iz-hodišèeGitinega nauka. Prvi odgovor se nanaša na filozofske inmoralne pojme vedske filozofije ter družbeno pojmovanjedolžnosti in èasti, ki so oblikovale etièno osnovo arijske družbe.

Blaženi Gospod:11. Žaluješ za tistimi, za katerimi ne gre žalovati, pa mi

vendarle govoriš modro. Toda modri nikoli ne žalujejo nitiza živimi niti za mrtvimi.

12. Ni res, da me kdaj ni bilo, da tebe ali teh vladarjevni bilo; prav tako ni res, da bo kateri koli izmed nas vbodoèe preminil.

13. Tako kot utelešena duša doživi v telesu otroštvo,mladost in starost, preide tudi v drugo telo. Umirjenega inmodrega èloveka to ne slepi.

48

Ardžuna je poskušal svoj ugovor upravièiti na etiènih inrazumskih osnovah, vendar je z besedami navidezne racional-nosti zgolj prikrival upor svojih nevednih in neukroèenihèustev. O telesnem življenju in smrti je govoril tako, kot bi bilito prvotni resniènosti. Toda za modreca in misleca nistabistveni. Žalost zaradi telesne smrti svojih prijateljev insorodnikov je bridkost, ki je modrost in pravo spoznanje živ-ljenja ne podkrepljujeta. Razsvetljeni èlovek ne žaluje niti zaživimi niti za mrtvimi, saj ve, da sta trpljenje in smrt lepripetljaja v zgodovini duše. Duša je resnièna, ne pa telo. Vsiti kralji, za katerih bližajoèo smrtjo žaluje, so že živeli prej inbodo spet živeli v èloveškem telesu. Kajti tako kot duša fi-zièno prehaja skozi otroštvo, mladost in starost, tako prehajatudi od telesa do telesa. Umirjen in moder èlovek, dhira, mi-slec, ki gleda na življenje umirjeno in si ne dovoli, da bi gamotili in zaslepili njegovi obèutki in èustva, se ne da zaslepi-ti s snovnimi videzi. Ne popušèa zahtevam krvi, živcev insrca, da bi zamegljevale njegovo presojanje ali nasprotovalenjegovemu spoznavanju. Gleda prek navideznih dejstev in sedviga nad èustvene in telesne želje nevedne narave, k prave-mu in edinemu cilju èloveškega bivanja.

14. Stiki èutil s predmeti, ki povzroèajo vroèino inmraz, ugodje in boleèino, so prehodne stvari, ki pridejo inminejo. Treba se jih je nauèiti prenašati, o, Bharata!

Te stvari je treba prenašati, dokler jih ne premagamo, dok-ler osvobojenemu èloveku ne povzroèajo veè boleèine, doklerni z modro in mirno ravnodušnostjo sposoben sprejematidogodkov v svetu, najsi bodo veseli ali žalostni, tako kot jihsprejme spokojni veèni Duh v nas. To, da nas motita žalost ingroza, kot v primeru Ardžune, da nas odvraèata s poti, ki bi jomorali prehoditi, da nas premaguje obžalovanje samega sebe,da ne prenesemo žalosti in se izmikamo neizogibnim in vsak-

49

danjim okolišèinam telesne smrti, je nearijska nevednost. Toni arijska pot vzpenjanja k nesmrtnemu življenju s hladnoodloènostjo.

15. Èlovek, ki ga vse to niti ne moti niti mu ne povzroèaboleèine, ki je trden in moder, ravnodušen do užitka intrpljenja, je zrel za nesmrtnost, o, najboljši med ljudmi.

/.../èloveško življenje in smrt, ki se ponavljata skozi dolgaobdobja v velikih ciklusih sveta, sta samo dolgotrajno napre-dovanje, s katerim se èlovek pripravlja in usposablja za nes-mrtnost. Kako pa naj se pripravi? Kdo je ustrezen? Èlovek, kise povzpne nad to, da bi sebe pojmoval kot življenje in telo,tak, ki ne sprejema snovnih in èutnih dotikov sveta po njihovilastni vrednosti ali vrednosti, ki jim jih pripisuje fiziènièlovek, tak, ki pozna sebe in druge kot duše, se uèi živeti vsvoji duši in ne v svojem telesu, ter ravna tudi z drugimi kotz dušami, ne pa zgolj kot s telesnimi bitji. Saj z nesmrtnostjoni mišljeno preživetje smrti, kar je vsakemu bitju, ki se rodi zumom že dano, ampak preseganje življenja in smrti. Pomenivzpon, s pomoèjo katerega èlovek preneha živeti kot telo, kiga seznanja um, in nazadnje živi kot duh in v Duhu. Kdorkoližaluje, je suženj obèutkov in èustev in se ga dotaknejo min-ljive stvari, ne izpolnjuje pogojev za nesmrtnost. Te stvari semorajo porajati, dokler niso obvladane, dokler osvobojene-mu èloveku ne povzroèajo veè boleèine, dokler ni sposobenvseh materialnih dogajanj sveta, bodisi radostnih bodisižalostnih sprejemati z modro in spokojno ravnodušnostjo,celó tako kot jih sprejema neskaljeni veèni Duh, skrit v nas.Biti moten zaradi gorja in groze, kot je bil moten Ardžuna, sepustiti od njih zavesti s poti, ki jo je treba prehoditi, se pusti-ti premagati samoobžalovanju in nestrpnosti do boleèine, seizogniti neizogibnemu in vsakdanjemu dogodku smrti telesa,je nearijska nevednost. To ni pot arijskega hladnokrvnega

50

vzpenjanja k nesmrtnosti.

16. Tisto, kar resnièno je, ne more preminiti, tako kottudi tisto èesar ni, ne more nastati. Modreci, ki so za-znavali bistveno resnico, so poznali to naravo nasprotjamed 'je' in 'ni'.

Tisto, kar resnièno je, ne more preminiti, tako kot tudi tistoèesar ni, ne more nastati. Duša je in ne more preminiti. Tonasprotje med "je" in "ni", to nihanje bivanja in nastajanja, kije gledanje uma na bivanje, ima svoj konec v spoznanju, da jeduša edina neizginljiva bit iz katere izhaja vse vesolje. Konè-na telesa imajo svoj konec, tisto pa, kar telesa poseduje inuporablja, je neskonèno, neomejeno, veèno, neunièljivo.

17. Spoznaj, da je tisto, kar vse prežema, neunièljivo.Nihèe ne more unièiti Neminljivega.

18. Telesa preminejo, tisto, kar jih uteleša, pa je nes-konèno, neomejljivo, veèno in neunièljivo. Zato se bojuj,o, Bharata!

19. Resnice ne zaznava niti tisti, ki v njem vidi ubijalcaniti oni, ki misli, da je tisto ubito. Tisto ne ubija in ne morebiti ubito.

20. Ne rodi se in ne umre, niti ni nekaj, kar enkrat na-stane in kar, ko enkrat premine, ne bo veè oživelo. Je ne-rojeno, starodavno, veèno. S tem, da ubiješ telo, ni ubito.

21. Kako naj ga èlovek, ki ga pozna kot nerojeno,nespremenljivo, veèno in neminljivo, ubije ali povzroèiuboj, o, Partha?

51

22. Tako kot èlovek zamenja ponošeno oblaèilo za no-vo, tudi utelešena duša odvrže stara telesa in si nadenenova.

23. Orožje ga ne rani, ogenj ga ne opeèe, voda ga nezmoèi in veter ga ne posuši.

24. Neranljivo je in negorljivo, ni ga mogoèe niti zmo-èiti niti posušiti. Veèno je enako, negibljivo, vseprežema-joèe in za vselej.

25. V šrutijih je opisano kot nevidno, nepredstavljivo innespremenljivo. Ker ga torej kot takega poznaš, ne žaluj.

Èesa takega, kot je smrt, ni. Kar umre, je telo in ne èlovek/.../ in po èem je pri tem treba žalovati, se studiti in zgražati?/.../ kdo lahko ubije nesmrtnega duha?

26. Èeprav misliš, da je podvrženo rojevanju in umi-ranju, še vedno ne bi smel žalovati, o, Moèno oboroženi.

Celo èe bi bila resnica o našem bitju manj nenavadna,širnejša, se je smrt in življenje ne bi dotikala, èe bi bila bitnenehno podvržena rojevanju in umiranju, še vedno ne bismelo biti umiranje bitij vzrok žalovanja. To je namreèneizogibna okolišèina samorazodevanja duše.

27. Kajti rojeni zagotovo umrejo in mrtvi se zagotovorodijo. Kar je torej neizogibno, naj ne bi bilo vzrok tvoježalosti.

28. Na zaèetku so bitja nevidna, vmes so vidna, in ko raz-padejo, so spet nevidna, o, Bharata. Za èem naj bi žaloval?

52

53

Vznemirjenje, ki ga povzroèijo fizièni um in èutila v zvezis smrtjo in grozo pred smrtjo, bodisi na bolniški postelji bodi-si na bojišèu, je najnevednejše med vsemi moènimi vznemi-rjenji. Naše žalovanje zaradi smrti ljudi je nevedno žalovanjeza tistimi, za katerimi se žaluje brez razloga žalovati, saj nitiniso prenehali obstajati niti niso utrpeli kakšne boleèe ali gro-zne spremembe svojega stanja. Niè manj ne bivajo onkraj smrtiin niso v tistih okolišèinah niè bolj nesreèni kot v življenju.

29. Nekateri ga vidijo kot skrivnost, drugi govore onjem kot o skrivnosti, tretji slišijo o njem kot o skrivnosti,pa vendar tudi èe slišijo, ga nihèe ne pozna.

Vsakdo je tista bit, Edini, tisto Božansko, na katerega gle-damo, o njem govorimo in poslušamo kot o neèem èudovitemonkraj našega dojemanja, saj po vsem svojem iskanju in raz-glašanju spoznanja in uèenja od tistih, ki naj bi vedeli, šenoben èloveški um ni spoznal Absoluta. To je tisto, kar svetzakriva, mojster telesa. Vse življenje je le senca; prihod dušev fizièno pojavnost in njeno zapušèanje ob smrti sta samo nje-gova manjša vzgiba.

30. Prebivalec vsakega telesa je veèen in neunièljiv, o,Bharata. Zato za nikomer ne žaluj.

Samo eno je resnica, v kateri moramo živeti: Veèni se raz-odeva kot èloveška duša v velikem krogu svojega romanja, vkaterem sta rojstvo in smrt le obcestna kamna2, onstranskisvetovi, poèivališèa, vse sreène ali nesreène življenjske oko-lišèine sredstva za naš napredek, za bitko in zmago, ter nesm-rtnost dom, h kateremu potuje duša /.../

2 Mišljeni so kamni, ki oznaèujejo razdaljo. (Op. prev.)

To visoko in veliko spoznanje, ta naporna samodisciplinauma in duše, s katero naj bi se povzpeli onkraj glasnih zahtevèustev in prevare èutil do pravega samospoznanja, nas reslahko osvobodi žalosti in zmote /.../ Lahko nas nauèi mirnogledati na najhujše napade življenja, na telesno smrt pa kot namalenkost /.../ Kako pa to opravièuje dejanje, ki se zahteva odArdžune, in poboj na Kurukšetri? Odgovor je ta, da je dejan-je, ki ga mora Ardžuna opraviti na poti, ki je pred njim. Vokviru dejavnosti, ki jih od njega zahteva njegova svadharma,njegova družbena vloga, postava njegovega življenja in bitja,je to neizogibno.

31. Dalje, èe upoštevaš svojo dharmo, ne bi smel tre-petati, saj za kšatrijo ni veèje dobrine, kot je praviènabitka.

Tisti, ki se lotevajo notranjega in zunanjega boja celó donajbolj fiziènega izmed vseh, se pravi vojne, so kšatrije, silniljudje. Vojna, sila, plemenitost, pogum so njihova narava,zašèita pravice in nepopustljivo sprejemanje bojne zastave stanjihova vrlina in dolžnost.

Da bi v svoji razlagi odgovoril na Ardžunino tožbo, èeš dabo zaradi smrti sorodnikov njegovo življenje pusto in prazno,je uèitelj za krajši èas prešel na drugo temo. Kaj je pravi ciljkšatrijevega življenja in njegova prava sreèa? Njegovonajveèje zadovoljstvo ni zadovoljevanje samega sebe, družin-ska sreèa, udobno življenje in mirno veselje s prijatelji insorodniki, ampak je njegov pravi življenjski cilj boj za pra-viènost, najti stvar, za katero lahko daruje svoje življenje in siz zmago pridobi venec in slavo junaka.

32. Sreèni so kšatrije, ko se jim ponudi možnost takšnebitke, ki je kot odprta vrata v nebesa.

54

33. Toda èe se ne boš bojeval v tej bitki za praviènost,potem si opustil svojo svadharmo in slavo ter tako grešil.

Saj med pravilnim in napaènim, med pravico in krivico,med silo, ki šèiti, ter silo, ki zatira in tlaèi, poteka nenehenboj, in ko se enkrat to prenese na raven fiziènega spopada,borec in zastavonoša Pravice ne sme trepetati in se tresti zara-di nasilne in grozne narave dela, ki ga mora opraviti. Ne smezapustiti svojih privržencev ali soborcev, izdati svoje stvari inv prah odvreèi merila Resnice in Pravice po sojenju. Ne smedopustiti, da ga poteptajo v blato s krvjo omadeževani škor-nji tlaèitelja, ker je usmiljen do nasilnih in krutih, ali fiziènegrozljivosti razsežnosti predvidenega unièenja.

34. Poleg tega bodo ljudje o tebi govorili stvari, ki ti nebodo v èast. Za plemenitega èloveka pa je neèast slabša odsmrti.

35. Mogoèni vojšèaki bodo mislili, da si zbežal z bojišèazaradi strahu, in pri tistih, ki so te nekoè cenili, boš izgu-bil ugled.

36. Tvoji sovražniki bodo o tebi govorili mnogo ne-spodobnih besed, ki bodo obrekovale tvojo moè. Kaj jebolj vredno obžalovanja kot to?

Tistim, ki so padli plemenito, predstavljajo bojevanje,pogum, moè, vladanje in èast nebesa, bojevnikov ideal.Zmanjševati ta ideal, dopušèati omadeževanje te èasti, dajatizgled junaka med junaki, katerih dejanje je izpostavljenooèitku bojazljivosti in šibkosti ter tako zniževati moralna me-rila èloveštva pomeni biti nepošten do sebe in zahtev sveta dosvojih vodij in kraljev.

55

37. Ubit boš dosegel nebesa, zmagovit boš užival nazemlji. Vstani torej, o, Kuntin sin, odloèen za boj.

Ta junaški poziv se morda zdi na nižji ravni kot stoiènaduhovnost pred njim in globlja duhovnost, ki sledi. V nasled-nji kitici ga namreè uèitelj poziva, naj v svoji duši izenaèižalost in veselje, dobièek in izgubo, zmago in poraz in se natoloti boja – kar je pravi nauk Gite. Toda indijska etika je zarazvijanje èlovekovega moralnega in duhovnega življenjapraktièno vedno potrebovala stopnjevanje idealov. Ideal kša-trije, ideal štirih stanov, je tu prikazan s svojega družbenegavidika, ne pa, kot kasneje, v svojem duhovnem pomenu. To,pravi Krišna, je moj odgovor na tvoje vztrajanje pri veselju inžalosti ter posledici tvojih dejanj kot motivu za delovanje.Pokazal sem ti že, v katero smer ti kaže višje spoznanje o bitiin svetu. Sedaj pa sem ti pokazal, katero smer ti kažetadružbena dolžnost in etiène norme tvojega reda, svadharmamapi cavekšja. Katerega koli od obeh boš upošteval, bodoposledice enake. Èe pa nisi zadovoljen s svojo družbenodolžnostjo in odlikami svojega reda, èe misliš, da te vodi vžalost in greh, tedaj ti zapovedujem, da se dvigneš k višjemu,ne pa da se pogrezneš v nižji ideal.

38. Naj ti bodo žalost in veselje, izguba ali dobièek,zmaga ali poraz enaki, potem pa se podaj v boj. Tako neboš grešil.

Tak odgovor je dobil Ardžuna na osnovi najvišjega spo-znanja in etiènih idealov svojega ljudstva in dobe na svojeopravièevanje žalosti, na izgovarjanje glede upiranja pobija-nju, opravièevanje obèutka greha in izgovor o slabih posledi-cah svojega delovanja.

Kam to privede, si oglejmo s preprostimi besedami in zvidika problema, ki povzroèa Ardžunine težave in zavraèa-

56

nja. Njegova èloveška in družbena dolžnost je, da opravljapomembno vlogo kšatrije, brez katere ni mogoèe ohranjatidružbene ureditve, ni mogoèe upravièevati narodovih idealov,ni mogoèe podpirati skladnega praviènega reda napramanarhiènemu nasilju zatiranja, zla in krivice. Pa vendar pozivk dolžnosti protagonista prizadevanja ne zadovoljuje veè, sajse v grozljivi resniènosti Kurukšetre predstavlja v kruti, osu-pljivi in dvoumni podobi. Izvajanje svojih družbenih dolžno-sti nenadoma pomeni pristanek na velike posledice greha,žalosti in trpljenja. Pokaže se, da namesto k temu privedejoobièajna sredstva za vzdrževanje družbenega reda in pravicek velikemu neredu in zmešnjavi. Pravilo praviènih zahtev ininteresov, tisto, èemur pravimo praviènost, mu tu ne pomaga,kajti kraljestvo, ki si ga mora priboriti zase in za svoje bratein zaveznike, je po pravici res njihovo, zahteva po njem papomeni unièenje asuriène tiranije in obrambo pravic. Toda toje s krvjo omadeževana pravica in kraljestvo bi posedovaližalostni, omadeževani z velikim grehom, z ogromno škododružbi in s pravim zloèinom nad narodom. Niè bolj ne poma-ga pravilo dharme, etiène praviènosti. Kajti tu gre za konfliktmed dharmami. Da bi rešili to vprašanje je potrebno novo invišje pravilo. Toda kakšno je to pravilo?

Ena od možnih rešitev, s katero se je lahko sooèiti in joizvesti, je ta, da se umaknemo z dela, se zateèemo v svetniškonedejavnost in pustimo pomanjkljivi svet z njegovimi nezado-voljivimi postopki in nagibi, naj skrbi sam zase. Toda to jepresekanje vozla, kar je Uèitelj odloèno prepovedal. Mojstersveta, ki je mojster vseh svojih dejanj in katerega svet je poljedelovanja, zahteva èlovekovo dejavnost, pa najsi poteka prekega in v nevednosti, ob delni luèi omejenega èloveškega razu-ma, ali pa posveèeno z višje in preglednejše ravni videnja innagiba. Prav tako bi bila ena od rešitev, da bi to dejanjeopustili kot zlo, k èemur se obièajno zateka kratkovidni mora-lizirajoèi um, toda Uèitelj ne pristaja niti na ta pobeg.

57

58

Ardžunino vzdržanje boja bi povzroèilo mnogo veèji greh inzlo. Èe bi sploh uèinkovalo, bi pomenilo zmagoslavje slabegain krivice ter zavraèanje njegovega lastnega poslanstva kotorodja božanskega delovanja. Huda kriza v usodi naroda niposledica kakega slepega vzgiba sil ali samo zaradi zmedene-ga spopada èloveških idej, interesov, strasti, sebiènosti,ampak zaradi Volje, ki je v ozadju teh zunanjih videzov. Toresnico mora Ardžuna spregledati. Nauèiti se mora delovatibrezosebno, hladnokrvno, ne kot orodje svojih malih osebnihželja in èloveških šibkosti, ampak zaradi veèje in sijajnejšeMoèi, veèje vsevedne božanske in obèe Volje.

To je vera arijskega bojevnika. "Spoznaj Boga," pravi,"spoznaj sebe in pomagaj èloveku. Zašèiti praviènost in svojboj v svetu bojuj brez strahu, šibkosti ali omahovanja. Ti siveèni in neminljivi duh in tvoja duša je na svoji poti k ne-smrtnosti. Življenje in smrt nista niè, prav tako pa tudi žalost,rane in trpljenje ne, kajti te je treba premagati in preseèi. Neglej za svoje lastno veselje, dosežke in dobièek, marveè nav-zgor in naokrog: navzgor k blešèeèim vrhovom, h katerim sevzpenjaš, naokoli pa na svet bitke in nadlog, kjer se resnospopadajo dobro in zlo, napredek in nazadovanje. Ljudje teklièejo, klièejo pomoè svojega moènega junaka. Pomagajtorej, bojuj se. Unièuj, kadar mora svet napredovati s pomoèjounièevanja, toda ne sovraži tistih, ki jih unièiš, a tudi ne žalujza tistimi, ki preminejo. Glej povsod eno samo bit, vedi, da sovsi ljudje nesmrtne duše in je telo samo prah. Opravi svojedelo mirno, z moèjo in ravnodušnostjo, bojuj se in veliko-dušno umri ali mogoèno zmagaj. To je namreè delo, ki sta tiga Bog in tvoja narava dodelila, da ga opraviš."

II. Sankhja in jogaTakoj zatem ko je konèal svoj prvi in kratki odgovor na Ar-

džunine težave in v prvih besedah, ki odzvanjajo vodilno mi-sel duhovne rešitve, Uèitelj poudari razliko, ki je za razu-

mevanje Gite najpomembnejša: razliko med sankhjo in jogo.

39. Takšna je modrost (razumno spoznanje in volja),kot ti jo posreduje sankhja. Sedaj pa poslušaj to z razlagojoge, kajti èe boš s to modrostjo v jogi, o, Prithin sin, bošodvrgel vezi dejanj.

Celoten smoter prvih šestih poglavij Gite je v obširnemokviru vedantske resnice sintetizirati dve metodi, ki ju nava-dno štejejo kot razlièni in celó nasprotni: metodo sankhje inmetodo joge. Za izhodišèe in osnovo vzame sankhjo. Toda žeod vsega zaèetka in z vse veèjim poudarjanjem jo prežemajoideje in metode joge in jo v njenem duhu tudi preoblikujejo.Praktièna razlika, ki se je verjetno pokazala vernim ljudemtistih èasov, je prviè ta, da je sankhja napredovala prek spo-znavanja in s pomoèjo joge razumevanja, medteem ko je joganapredovala prek delovanja in s preobrazbo dejavne zavesti,kot drugiè za dodatek k prvem razlikovanju, sankhja vodi kpopolni pasivnosti in opustitvi delovanja, sannjasa, medtemko joga meni, da popolnoma zadostuje notranja opustitevželja, preèišèenje subjektivnega principa, kar pripelje do delo-vanja in njegovega usmerjanja k Bogu, k božanskemu biva-nju in k osvoboditvi. Vendar sta obe imeli isti cilj: preseganjerojstva, zemeljskega bivanja in združitev èloveške duše zNajvišjim. Takšna je vsaj razlika, ki nam jo predstavi Gita.

V svojem temelju je Gita vedantsko delo. Šteje med priz-nana avtoritativna dela vedantskega nauka /.../ Še vedno pa sonjene vedantske ideje vseskozi obarvane z idejami sankhje innaèinom razmišljanja joge, zaradi èesar dobi njena filozofijaposeben sintetièni znaèaj /.../

Kaj sta torej sankhja in joga, o katerih govori Gita? Pravgotovo to nista sestava, ki sta prišla do nas pod tema imeno-ma, kot jih navajata Sankhja karika Išvara Krišne inPatandžalijevi Reki o jogi. Ta sankhja ni sestav karike, vsaj ne

59

take, kot jo na splošno razumemo, saj Gita nikjer ne priznavamnogoterosti Puruš kot prvotne resnice bivanja in zanosnotrdi tisto, kar tradicionalna sankhja vneto zanika: Edinega kotBit in Purušo in spet Edinega kot Gospoda, Išvaro ali Purušo-tamo in Išvaro kot vzrok vesolja. Tradicionalna sankhja je, èeuporabimo sodobno razlikovanje, ateistièna, sankhja Gite pasprejme in spretno uskladi teistièna, panteistièna in monistiè-na gledanja na vesolje.

Ta joga tudi ni sestav joge po Patandžaliju, kajti tisto jepovsem subjektivna metoda radžajoge, notranja disciplina,omejena, togo izoblikovana, natanèno in znanstveno stopnje-vana in metoda, s katero se um postopoma umiri in dvigne vsamadhi, tako da lahko dosežemo zaèasne in veène rezultatetega preseganja samega sebe: zaèasne v veliki razširitvi duš-nega spoznanja in moèi, veène pa v božanski združitvi. Todajoga Gite je širok, gnetljiv in veèstranski sestav z razliènimisestavinami, ki jih uspešno uglaša nekakšno naravno in živoprilagajanje. Izmed teh sestavin pa je radžajoga le ena in še tone najpomembnejša in najbolj bistvena /.../ Skladno s tem jenjeno pojmovanje samadhija povsem razlièno od navadnegapojmovanja jogijskega zamaknjenja. In medtem, ko pripisujePatandžali delovanju za moralno preèišèenje in religioznoosredotoèenje le zaèetni pomen, gre Gita tako daleè, danapravi delovanje za posebno znaèilnost joge /.../

Toliko naj povemo, da bi se izognili vsakršni miselnizmešnjavi, do katere lahko pride z uporabo znanih besed vširšem pomenu, kot je njihov tehnièni pomen, ki ga sedaj po-znamo. Vendar pa Gita sprejme vse, kar je bistveno v sestavihsankhje in joge, vse, kar je v njiju širokega, nepristranskega invsesplošno resniènega, èeprav se z njima, kot nasprotujoèimasi šolama, ne omejuje. Njena sankhja je nepristranska in ve-dantska sankhja, takšna, kot jo najdemo v njenih prvih naèelihin sestavinah v veliki vedantski sintezi upanišad in v kasnej-šem razvoju puran. Njena ideja o jogi je široka in naèeloma

60

vsebuje subjektivno urjenje in notranje spreminjanje, ki jepotrebno, da najdemo Bit ali dosežemo združitev z Bogom,radžajoga je le njena posebna usmeritev /.../

Kaj pa so resnice sankhje? Filozofija je dobila svoje ime posvojem analitiènem postopku. Sankhja je razèlenjevanje, na-števanje, loèevalno in razloèevalno postavljanje naèel našegabivanja, ki jih navadni um vidi le kot kombinacije in posle-dice kombinacij. Nikakor ne poskuša sintetizirati. Njeno iz-virno stališèe je dejansko dualistièno, dvajta. Ne relativni dua-lizem vedantskih šol, ki se tako imenujejo, ampak zelo ab-soluten in oster dualizem. Saj obstajanja ne razlaga le z enim,ampak z dvema izvirnima naèeloma, katerih medsebojno raz-merje je vzrok sveta: Puruša, nedejavno, in Prakriti, dejavnonaèelo. Puruša je Duša, ne v navadnem ali popularnem pome-nu besede, ampak èisto zavestno Bitje, negibljivo, nespre-menljivo in samosijoèe. Prakriti je energija in njen proces.Puruša ne poène nièesar, ampak odseva delovanje energije innjenih procesov. Prakriti je mehanièna, toda s tem, da odsevav Puruši, prevzame videz zavesti in njenih dejavnosti, in takonastanejo pojavi stvarjenja, ohranjanja, razpadanja, rojstva,življenja in smrti, zavedanja in nezavedanja, èutnega spozna-vanja, razumskega spoznavanja in nevednosti, delovanja innedelovanja, sreèe in trpljenja, ki si jih Puruša pod vplivomPrakriti pripisuje sebi samemu, èeprav sploh niso njegovi,ampak samo posledica vzgibov Prakriti.

Prakriti namreè sestavljajo tri Gune ali bistvene modaliteteenergije. Satva, seme razuma, ohranja delovanje energije.Radžas, seme sile in delovanja, ustvarja delovanje energije.Tamas, seme lenobnosti in nerazumnosti, zanikanje satve inradžasa, razkroji vse, kar onidve ustvarjata in ohranjata. Ko sote tri moèi energije Prakriti v ravnovesju, vse miruje, ni-kakršnega gibanja, delovanja ali ustvarjanja ni, in zaradi tegane more niè odsevati v nespremenljivem sijoèem bitju zave-stne Duše. Ko pa je ravnotežje moteno, se znajdejo tri Gune v

61

stanju neenakosti, v katerem med seboj tekmujejo in so-uèinkujejo, in zaène se zapletena dejavnost nenehnega ustvar-janja, ohranjanja in razkrajanja, odvijanje vesoljnih pojavov.To se nadaljuje vse dotlej, dokler je Puruša pripravljen odsevatimotnje, ki zamraèujejo njegovo veèno naravo in jo oznaèujejokot Prakriti3. Ko pa on umakne svojo privolitev, se znajdejoGune v ravnotežju in duša se vrne v svojo veèno, nespremenlji-vo mirovanje. Osvobojena je pojavnosti. To odsevanje in umikprivolitve sta, kot kaže, edini moèi Puruše. Zaradi sposobnostiodsevanja in podpiranja je On prièa Narave, sakši in anumantaGite, vendar ne dejavna kot je Išvara. Celó njegova privolitevje pasivna, in še ena pasivnost je njegovo umikanje privolitve.Vsako subjektivno ali objektivno dejanje je Duši tuje. Onanima niti dejavne volje niti dejavnega razuma /.../

Glede na sankhjo sta razumnost in volja v celoti delmehaniène energije Narave in nista lastnosti duše. Sta naèelibudhija, enega od štiriindvajsetih tatev, štiriindvajsetih ve-soljnih naèel /.../ Buddhi, naèelo razlikovanja, je hkrati razumin volja. Je tista moè v Naravi, ki razloèuje in usklajuje.Ahankara, obèutek jazstva, je subjektivno naèelo Buddhija, kipovzroèa, da se Puruša isti s Prakriti in njenimi dejanji /.../

V našem bivanju je prav gotovo mnogo stvari, ki jih sankh-ja sploh ne razloži ali pa jih vsaj ne razloži zadovoljivo. Todaèe je vse, kar potrebujemo, razumska razlaga naèel vesoljnihprocesov kot osnove velike téme, ki je skupna starodavnimfilozofijam, tj. osvoboditve duše pred nadlegovanjem vesolj-ne Narave, potem se zdita sankhjina razlaga sveta in njena potosvoboditve prav tako dobri in prav tako uèinkoviti kot vsedruge. Tisto, èesar sprva ne moremo dojeti, je: zakaj vnaša vsvoj dualizem prvino pluralizma s tem, da govori o eni Prakri-ti in mnogih Purušah /.../ Toda sankhja je svoj pluralizem mo-

3 V razvoju sveta se Prakriti opira na svoje tri Gune kot izvirne tvarine stvari, ne-razodete in nezavedne, iz katerih se druga za drugo razvije pet prvinskih stanj energije

62

rala razviti zaradi svojega togega analitiènega opazovanjaprincipov stvari.

Je pa še neka druga prav tako velika težava. Ta filozofija sitako kot druge postavlja za cilj osvoboditev. Osvoboditev sedoseže /.../ s tem, da Puruša odkloni svoj pristanek k deja-vnosti Prakriti/.../ Tako se Gune nujno znajdejo v ravnotežju,vesoljna igra mora prenehati, Puruša pa se vrniti k svojemumirnemu poèitku. Toda èe bi bil en sam Puruša in bi prišlo dotega umika principa razloèevanja od njegove utvare, bi prene-halo vse vesolje. Kot vidimo, pa se ne zgodi niè takega. Medneštetimi milijoni doseže osvoboditev, ali se proti njej pomi-ka, le nekaj bitij. Vse to pa na vse druge nikakor ne vpliva inprav tako to majhno zavraèanje, ki naj bi bilo konec vseh nje-nih procesov, niti za malenkost ne zmoti vesoljne Narave vsvoji igri z njimi. To dejstvo lahko razložimo samo s teorijomnogih neodvisnih Puruš. Vsaka kolikor toliko logièna razla-ga z vidika vedantskega monizma je lahko le majavadska, vnjej pa vse skupaj postane sanje. Tako vezanost kot osvobodi-tev postaneta neresnièni, empirièni zmoti Maje; v resnici ni nih-

ali snovi /…/ pet elementov starodavnega pojmovanja: eter, zrak, ogenj, voda in zemlja.Treba pa si je zapomniti, da to niso prvine v sodobnem znanstvenem pomenu, ampaksubtilna stanja snovne energije, ki jih v grobem snovnem svetu ni mogoèe nikjer najti vnjihovi èisti obliki. Vsi predmeti so nastali s kombiniranjem teh petih subtilnih stanj ali prvin. Spet pa je vsaka od teh petih osnova za eno od petih subtilnih lastnosti energije,alisnovi: zvoka, dotika, oblike, okusa in vonja, ki tvorijo naèine, na katere umski èut za-znava predmete. Tako se s temi petimi prvinami snovi, nastalimi iz prvotne energije, intemi petimi èutnimi razmerji, preko katerih spoznavamo snov, razvije tisto, kar bi vsodobnem jeziku imenovali objektivni vidik vesoljnega bivanja.

Trinajst drugih principov sestavlja subjektivni vidik vesoljne energije: Buddhi aliMahat, Ahankara, Manas in njegovih deset èutnih funkcij, pet za spoznavanje, pet zadelovanje. Manas, um, je izvirni èut, ki zaznava vse predmete in se nanje odziva, saj imaistoèasno inferentno in eferentno funkcijo: sprejema z zaznavanjem, èemur pravi Gitadotikanje stvari navzven, bahja sparša, in tako oblikuje svojo predstavo o svetu in seodziva z dejavno vitalnostjo. Toda svoje najnavadnejše funkcije sprejemanja specializiras pomoèjo petih zaznavnih organov sluha, dotika, vida, okusa in voha, katerih predmetje petero lastnosti stvari, in specializira potrebne vitalne funkcije odzivanja s pomoèjopetih organov delovanja, ki omogoèajo govor, premikanje, seganje po stvareh, izloèanjein razmnoževanje. Buddhi, razlikujoèi princip, je istoèasno razum in volja.

63

64

nihèe osvobojen in nihèe vezan. Bolj realistièno gledanjesankhje ne dovoljuje take prividne zamisli bivanja in zaraditega ne privzame takšne rešitve. Tudi tu vidimo, da je mno-goterost duš neizogiben sklep iz podatkov, ki jih nudi sankhi-jina razèlenitev bivanja.

Gita izhaja iz te analize in sprva se zdi, celó pri razlaganjujoge, da jo v celoti sprejema. Sprejema Prakriti, njene tri Gunein štiriindvajset principov. Sprejema to, da se vsakršno deja-vnost pripiše Prakriti in da je Puruša pasiven. Prav tako spre-jema mnogoterost zavestnih bitij v vesolju. Sprejema razkrojobèutka jaza in njegovega istenja, razloèevalno dejavnostrazumne volje in preseganje dejanj treh modalitet energije kotsredstva osvoboditve. Joga, ki naj bi jo Ardžuna na zaèetkuuril, je joga s pomoèjo buddhija, razumne volje. Gre pa zazelo pomemben odklon: Puruša se smatra kot eden in ne mno-gi /…/ To prinese vso težavo, ki se ji sankhjina mnogoterostizogne, in zahteva povsem drugaèno rešitev. Gita jo zagotovis tem, da v svojo vedantsko sankhjo vnese ideje in principevedantske joge. Prva nova pomembna prvina na katero nale-timo, je pojem samega Puruše /.../ V doslednem razèlenjeva-nju sankhje /.../ je on prièa, vir privolitve, z odsevom pa oporadelovanju Narave, sakši anumanta bharta, a niè drugega.Toda Puruša Gite je tudi Gospod Narave, je Išvara /.../ Èe jedejanje razumne volje dejanje Prakriti, pa Puruša aktivno de-

Je tista moè v naravi, ki razloèuje in usklajuje. ahankara, obèutek jazstva, je subjek-tivni princip Buddhija, ki povzroèa, da se Puruša isti s Prakriti in njenimi dejanji. Todati subjektivni principi so sami po sebi prav toliko mehanièni in del nezavedne energijekot tisti, ki sestavljajo njeno objektivno poèetje. Èe nam je težko uvideti, kako sta lahkorazum in volja lastnosti mehaniènega nezavestnega in sama mehanièna (džada), se jetreba samo spomniti, da je tudi sodobna znanost prišla do enakih zakljuèkov. Celó primehaniènem delovanju atoma obstaja moè, ki jo lahko štejemo kot nezavedno voljo, inv vseh dejanjih narave ta prežemajoèa volja nezavedno opravlja razumna dejanja.Znanost je poskušala prikazati, da je tisto, èemur pravimo umska inteligenca, v bistvupovsem isto kot tisto, kar podzavestno razloèuje in usklajuje v vseh dejavnostih snovne-ga sveta in je sam zavestni um samo posledica in prepis mehaniènih dejavnosti nezave-dnega. Sankhja pa razloži, kar sodobna znanost pušèa nepojasnjeno, postopek, s katerimsi mehanièno in nezavedno nadene videz zavesti.

65

janje razumne volje dejanje Prakriti, pa Puruša aktivnoprispeva vir in luè inteligentnosti. On ni samo prièa, ampakGospod, Poznavalec, mojster spoznanja in volje, džnjataišvarah. On je najvišji vzrok delovanja Prakriti, najvišji vzroknjenega umika iz dejavnosti. V sankhji sta vzrok vesoljaPuruša in Prakriti v svoji dvojnosti, v tej sintetièni sankhji paje vzrok vesolja Puruša s svojo Prakriti. Vidimo, kako daleèsmo prispeli od togega purizma tradicionalnega razèlenjeva-nja /.../

Kaj pa glede mnogoterosti zavestnih bitij v vesolju? Nièkaj ne izgledajo, da bi bila Gospod, ampak kar precej kotNegospod, aniša, saj so podvržena delovanju treh Gun inutvari obèutka jazstva, èe pa so, kot se zdi, da pravi Gita, vsaedina bit, kako je prišlo do tega zavijanja (involucije), podre-janja in utvare in kako je to mogoèe razložiti drugaèe kot sèisto pasivnostjo Puruše? Od kje pa je mnogoterost? Ali pa:kako je to, da edina bit v enem telesu in umu doseže osvobo-ditev, medtem ko ostane v drugih pod vplivom utvare veza-nosti? To so težave, mimo katerih ne moremo, ne da bi jimnašli rešitev.

Nanje odgovarja Gita v kasnejših poglavjih z razèlenjeva-njem Puruše in Prakriti, kar prinaša nove sestavine, ki soznaèilne za vedantsko jogo, a so tuje tradicionalni sankhji.Govori o treh Purušah, ali bolje, o trojnem stanju Puruše/.../Kšara, Akšara in Uttama. Kšara, tisto, kar je gibljivo, spre-menljivo, je Narava, svabhava, je raznolièno nastajanje duše.Tu je Puruša mnogoterost božanskega bitja. To je mnogoteriPuruša, ki ni loèen, ampak del Prakriti. Akšara, negibni,nespremenljivi je tiha nedejavna bit, je enost božanskegabitja, prièa Narave, ki pa se ne vkljuèuje v njena gibanja. Toje nedejavni Puruša, osvobojen Prakriti in njenih dejanj. Utta-ma je Gospod, najvišji Brahman, najvišja Bit, ki posedujeoboje: nespremenljivo enost in gibljivo mnogoterost. S svojoširno gibljivostjo in delovanjem svoje narave, svoje energije,

volje in moèi, se razodeva v svetu in je z velièastnejšo tišinoin mirovanjem svojega bitja vzvišen nad njim. Vendar je kotPurušotama nad obema: nad vzvišenostjo nad Naravo in nadnavezanostjo na Naravo. Ta zamisel Purušotame, ki jo je vpe-ljala in dokonèno predstavila Gita (èeprav je bila vseskozi vupanišadah), je izredno moèno vplivala na kasnejši razvojindijske religiozne zavesti. Predstavlja temelj najvišje bhakti-joge, ki trdi, da presega toge opredelitve monistiène filozofi-je. Je ozadje filozofije oboževalnih Puran.

Tudi Gita se ne zadovolji s tem, da bi ostala pri sankjinirazèlenitvi Prakriti, kajti ta daje prostor samo obèutku ega, nepa mnogoteremu Puruši, ki po njej ni del Prakriti, ampak odnje loèen. Nasprotno Gita trdi, da postane Gospod po svojinaravi Dživa. Kako je kaj takega mogoèe, ko pa obstaja leštiriindvajset principov vesoljne energije in nièesar drugega?Da, pravi božanski uèitelj. To je popolnoma veljavna razlagaza navidezno poèetje vesoljne Prakriti s tremi Gunami in tudirazmerje, ki se pripisuje Puruši in Prakriti, je povsem ve-ljavno in zelo uporabno za praktiène namene involucije inumika. Toda to je le nižja Prakriti treh modalitet, nezavedna innavidezna. Obstaja višja, najvišja, zavestna in božanska Na-rava in ta je tista, ki je postala individualna duša, Dživa. Vnižji naravi se vsako bitje pojavlja kot ego, v višji pa je toindividualni Puruša. Z drugimi besedami povedano, je mno-goterost del duhovne narave Edinega. Ta individualna dušasem jaz sam, v stvarstvu je to moja delna pojavnost, mamai-va amšah, z vsemi mojimi zmožnostmi. Je prièa, potrjevalec,podpornik, poznavalec, gospod. Spusti se v nižjo naravo in seèuti vezano z dejanji, da bi tako uživala nižje bivanje: lahkose umakne in spozna sebe kot pasivnega Purušo, osvobojene-ga vseh dejanj. Dvigne se lahko nad tri Gune in, osvobojenavezi delovanja, vendarle obvladuje delovanje, celó kot topoènem jaz sam, ter z oboževanjem Purušotame in združitvi-jo z njim lahko v celoti uživa svojo božansko Naravo.

66

67

Taka je analiza, ki se ne omejuje z navideznimi vesoljnimiprocesi, ampak prodira v okultne skrivnosti nadzavestne Na-rave, uttamam rahasjam, s katero najde Gita svojo sintezovedante, sankhje in joge, sintezo spoznanja, delovanja inoboževanja. Samo s èisto sankhjo je povezovanje delovanja inosvoboditve nasprotujoèe in nemogoèe. Samo s èistim moni-zmom postane trajno nadaljevanje delovanja kot dela joge inpredajanje èašèenju, potem ko je doseženo popolno spozna-nje, osvoboditev in združitev, nemogoèe ali vsaj neracionalnoin nesmotrno. Gitino spoznavanje s pomoèjo sankhje razpršivse te ovire, njen sistem joge pa nad njimi zmaguje.

[V luèi gornje razprave] lahko razumemo, zakaj sledi Gitaposebni smeri razvoja, s tem da najprej obdela delno resnicosamo z obrzdanimi namigi na njen globlji pomen, potem pa sevrne k svojim namigom in obelodani njihov pomen, dokler sene povzpne do svojega zadnjega predloga, svoje najvišjeskrivnosti, ki je sploh ne obdela, ampak jo pusti, kot so joposkušala pustiti kasnejša obdobja indijske duhovnosti, da bise izživela v velikih valovih ljubezni, predajanja, zamak-njenosti. Njeno oko je nenehno usmerjeno na sintezo in vsanjena prizadevanja so postopna priprava uma za njeno najviš-je sklepno oznanilo.

III. Joga razumne voljeRazložil sem ti naravnanost samoosvobajajoèega razuma v

sankhji, pravi božanski uèitelj Ardžuni, sedaj pa ti bomrazložil drugaèno naravnanost v jogi. Izmikaš se posledicamsvojega delovanja, želiš si drugaènih, in se odvraèaš od svo-je prave poti v življenju, ker ne vodi k njim. Toda ta idejadelovanja in njegovih posledic, želja po doloèenih posledicahkot motiv, delo kot sredstvo za zadovoljitev želja je veznevednežev, ki ne vedo, kaj delovanje je, niti ne poznajo nje-govega pravega vira, kot tudi njegovega resniènega uèinko-vanja ali njegove višje koristi ne. Moja joga te bo rešila vseh

odvisnosti, ki vežejo dušo na njena dejanja /.../

40. Na tej poti nobeno prizadevanje ni zaman, prav ta-ko na njej ni nobene škode in celó samo malo te dharmeodrešuje velikega strahu.

/.../ Bojiš se marsièesa: greha, trpljenja, pekla in kazni,Boga, tega sveta, onstranstva in sebe. Èesa se ta hip ne bojiš,ti arijski bojevnik, najveèji svetovni junak? Toda to jevelikanski strah, ki oblega èloveštvo, strah èloveštva pred gre-hom, trpljenjem sedaj in potem, strah pred svetom, kateregaprave narave se ne zaveda, pred Bogom, katerega bitja pravtako še ni videlo in katerega vesoljnega pomena ne razume.Moja joga te bo osvobodila velikega strahu in že nekaj nje boodrešujoèe. Ko se enkrat podaš na to pot, boš spoznal, da niizgubljen noben korak. Vsak najmanjši gib je dosežek. Nobe-ne ovire ne boš našel, ki bi ti prepreèila napredovati. Smela inpopolna obljuba, taka, ki ji bojazljiv in obotavljiv um, oble-gan in spotikajoè se na vsej svoji poti, ne more zlahka zaupati.Prav tako ni oèitna široka in popolna resnica tega, dokler obprvih besedah Gitinega sporoèila ne preberemo tudi zadnjih:"Opusti vsako postavo obnašanja in se zateci samo k Meni.Odrešil te bom greha in zla. Ne žaluj."

Toda razlaga se ne prièenja s temi globokimi in ganljivimibesedami, ki jih Bog izreèe èloveku, ampak s prvimineizogibnimi žarki svetlobe na poti, ki niso kot besede usme-rjeni k duši, ampak k razumu. Ne govori najprej prijatelj inèlovekov ljubimec, ampak vodnik in uèitelj, ki mora odstra-niti uèenèevo nevednost o svoji pravi biti, naravi sveta inizvirih njegovega delovanja. Saj èlovek je oziroma se zdivezan s svojimi dejanji zaradi tega, ker deluje nevedno, znapaènim razumevanjem in zato z napaènim hotenjem, sicerpa za svobodno dušo delovanje ni vez. Zaradi napaènegarazumevanja upa in se boji, se jezi, žaluje in je njegovo vese-

68

lje minljivo. Sicer je mogoèe delovati popolnoma jasno insvobodno. Zaradi tega je Uèitelj najprej naložil Ardžuni jogobuddhija, razuma. Delovati razumno in zato s pravim hoten-jem, odloèiti se za Edino, zavedati se edine biti v vsem indelovati iz njenega miru, brez tekanja naokrog v razne smeri,pod pritiskom tisoèerih nagibov naše površinske umske biti,to je joga razumnega hotenja.

41. Odloèen razum je usmerjen v eno, o, radost Kuru-jev-cev4. Pri neodloènih je razvejan in brez konca.

Èlovek ima, pravi Gita, dve vrsti razuma. Prvi je zbran,uravnotežen, je eno, homogen, usmerjen edino k Resnici. Nje-gova znaèilnost je enotnost, osredotoèena odloènost pa njego-va prava narava. Pri drugem ni dosledne volje, ni poenotene-ga razumevanja, ampak samo neskonèno število razvejanihidej, ki samo tavajo sem in tja pri zasledovanju želja, ki jihponujata življenje in okolje. Buddhi, beseda, ki jo uporab-ljamo, pravzaprav pomeni moè razumevanja, vendar jo Gitaoèitno uporablja v širokem filozofskem pomenu za celotno um-sko razloèevanje in odloèanje, ki opredeljuje tako smer kottudi uporabo naših misli in dejanj. Ta funkcija obsega mišlje-nje, razumevanje, presojanje, izbiro zaznav in njihovo usme-rjanje. Saj znaèilnost poenotenega razumevanja ni le njegovazbranost pri spoznavanju, ampak posebno še zbranost priodloèanju in vztrajanje pri odloèitvah, vjavasaja, medtem koje znak raztresenega razuma prej razpršenost ciljev in željain zato volje kot pa razpršenost idej in zaznav. Volja in spoz-navanje sta torej dve funkciji Buddhija.

42.-43. Ljudje, ki niso sposobni jasnega razlikovanja,predani veri v Vede in preprièani, da poleg njih ni nièesar

4 Tu Krišna imenuje Ardžuno Kurujevca. Saj je dejansko bil Kurujevec. (Op. prev.)

69

drugega, ki so polni želja in so jim nebesa najvišji cilj, rož-nato govorijo, kar jih privede do ponovnega rojstva kotsadu dejanj, in ponujajo obrede, prek katerih se dosežeužitke in moè.

44. Razum tistih, ki jih zavede (rožnato govorjenje) inso nagnjeni k uživanju in oblasti, ni utrjen v biti z osredo-toèenostjo.

45. Vede obravnavajo delovanje treh Gun5, toda ti, o,Ardžuna, se jih moraš osvoboditi, postati moraš brez dvoj-nosti6, vedno usidran v pravem bitju, brez želja po prido-bivanju ali imetju7 in zbran.

Za pragmatièni um vedavadina je arijska vera rišijev pome-nila dosledno izvajanje vedskih žrtvovanj in uporabo svetihvedskih manter, da bi obvladali vse èloveške želje tega sveta,imetje, potomstvo, zmago, vsakršno dobro premoženje inradosti nesmrtnosti onkraj v nebesih. Za idealizem brahma-vadinov je bila to le predhodna priprava in pravi cilj èloveka,pravega purušarto, se zaèenja z njegovo uglasitvijo na spo-znanje Brahmana, ki naj bi mu dala pravo nesmrtnostnepopisljive duhovne blaženosti, ki je daleè nad nižjimiradostmi tega sveta ali vsakih nižjih nebes. Karkoli naj bi žebil pravi in izvirni pomen ved, je bilo to razlikovanje, ki se ježe zdavnaj ustalilo in s katerim se mora zato Gita ukvarjati.

5 Te tri modalitete so v sistemu sankhje /…/ imenovali satva, radžas in tamas. Tamasje naèelo in moè inercije; radžas je naèelo kineze, strasti, prizadevanja, boja, posvetitve(arambha); satva pa je naèelo prilagoditve, ravnotežja in uglašenosti /.../ Celoten znaèajnaših dejanj in izkušenj opredeljuje to, katera od teh treh lastnosti ali modusov Narave pre-vladuje, in to kakšno je razmerje njihovega medsebojnega vplivanja. V svoji osebnosti seje èlovek, recimo temu tako, prisiljen prilagajati njihovim šablonam. Veèinoma ga temodalitete tudi bolj obvladujejo, kot pa ima sam nad njimi kakšno oblast. Èlovek se lahkoosvobodi samo tako, da se povzpne nadnje in zavrne muène spopade njihovega neenakegadelovanja in njihovega nezadostnega soglasja, kombinacij in tvegane uglašenosti.

70

Skoraj prva beseda sinteze delovanja in spoznavanja jekrepko, skoraj grobo grajanje in zavrnitev vedavade /.../ Zdise, da Gita celó nadaljuje z napadom na same Vede, ki so,èeprav so bile praktièno potisnjene na stran, za pojmovanjeIndijca neoskrunljive, svetega porekla in avtoriteta za vso nje-govo filozofijo in religijo /.../ Vede v širšem smislu, "vseVede" (kar lahko vkljuèuje prav tako Upanišade in zdi se, daje tako, kajti kasneje se uporablja splošni izraz šruti), razglašakot nepotrebne za èloveka spoznanja.

46. Prav toliko, kot je ob splošni poplavi koristen vod-njak, so Vede koristne brahminu, ki je dosegel spoznanje.

Še veè, Spisi so lahko celó ovira. Saj èrka božje besede, za-radi medsebojnega nasprotovanja med besedili ter razliènimiin med seboj nesoglasnimi razlagami, zbega razumevanje, kise lahko z gotovostjo in zbranostjo opre samo na notranjo luè/.../ Vse to je za konformno religiozno èustvo tako napadalno,da skuša z ustrezno in nepogrešljivo èloveško zmožnostjoprevraèanja besed povsem naravno dodati nekaterim izmedteh kitic drugaèen pomen. Toda smisel je od zaèetka do koncapovsem jasen in skladen. Potrjuje in podkrepljuje ga vsaknaslednji razdelek, v katerem je spoznanje spoznavalcaopisano kot tisto, ki presega domet Ved in Upanišad, šabda-

6 Dvojnosti so v nižji naravi neizogibna posledica igre Gun z dušo, ki so jo prizadeletvorbe satviènega, radžasiènega in tamasiènega ega. Vozel takšne dvojnosti je nevednost,ki ne zmore dojeti duhovne resnice stvari in se osredotoèa na nepopolne videze. Toda znjimi se ne sooèa prek obvladovanja njihove notranje resnice, ampak s spopadanjem inspreminjajoèim se ravnovesjem privlaènosti in odbojnosti, zmožnosti in nezmožnosti,ljubezni in sovraštva, užitka in boleèine, veselja in žalosti, sprejemanja in odbijanja. Vseživljenje se nam predstavlja kot zmeda teh stvari, resnice in laži, sreèe in nesreèe, uspe-ha in neuspeha, dobrega in zla, nerazvozljivega dvojnega spleta Narave. Navezanost nanjene privlaènosti in odbojnosti veže dušo v tem spletu dobrega in zla, veselja in žalosti.Iskalec osvoboditve se reši navezanosti, odvrže dvojnosti iz svoje duše /…/

7Kaj lahko svoboden èlovek dobi in ima? Ko enkrat obvladamo sebe, posedujemo vse.

71

72

brahmati-vartate.Poglejmo, kaj vse to pomeni, saj smo lahko gotovi, da tako

sintetièni in nepristranski sestav kot je Gita, tako pomembnihdelov arijske kulture ne bo obravnaval zgolj v duhu zaniko-vanja in odklanjanja8 /.../ Mimogrede povedano, ni niè pre-senetljivega, da mora Gita ob nasprotjih tolikšnega številafilozofskih šol, ki vse temeljijo na Vedah in Upanišadah,opisovati razumevanje kot zapleteno, kot zmedeno, in da soga šruti zavedle v razliène smeri, šrutivipratipanna. Kakšnebitke še dandanes potekajo med indijskimi panditi in metafizi-ki glede pomena starodavnih besedil in do kakšnih sklepovvodijo! To lahko povzroèi jezo in mlaèen odnos do razu-mevanja, gantasi nirvedam, odklanjanje nadaljnjega poslu-šanja novih ali starih besedil, šrotavjasja šrutasja ca, in poda-janje vase, da bi odkrili resnico v luèi globljega, notranjega inneposrednega doživljanja.

47. Imaš pravico do delovanja, vendar samo do njega,nikakor pa ne do njegovih sadov. Naj ti ne bodo spodbudasadovi tvojega dela, prav tako se nikakor ne naveži nanedelovanje.

Sadovi pripadajo izkljuèno le Gospodu vseh dejanj. Edino,kar imamo s tem sami opraviti, je to, da s pravim in skrbnimdelovanjem poskrbimo za uspeh in ga, ko ga dosežemo, poda-rimo božanskemu Mojstru. Po tistem, ko smo se odreklinavezanosti na sadove, se moramo odreèi še navezanosti nadelo. Vsak hip moramo biti pripravljeni, da bomo zamenjalidelo, smer, eno podroèje delovanja za drugo, ali pa opustilivsako delovanje, èe Mojster to jasno ukaže. Sicer ne delujemo

8 V kasnejših poglavjih Gita spoštljivo govori o Vedah in Upanišadah. To so božan-ski Spisi, so Sporoèilo. Sam Gospod je poznavalec Ved in avtor vedante, vedavid vedan-takrit. Gospod je v vseh vedah edini predmet spoznavanja, sarvair vedair aham eva ved-jah, saj beseda "veda" pomeni knjigo spoznanja in zato ti Spisi zaslužijo svoje ime.

zaradi njega, marveè zaradi našega zadovoljstva in užitka pridelu, iz potreb kinetiène narave po njenem delovanju, ali paza izpolnitev svojih nagnjenj. Toda vse to so položaji inzatoèišèa ega /.../ Nazadnje, ko smo iz srca izloèili vsenavezanosti na sadove dela in na samo delo, je prav tako trebaopustiti tudi zadnjo navezanost na idejo in obèutek, da smo mitisti, ki delamo. Nad seboj in v sebi moramo kot pravega inedinega izvajalca spoznati in èutiti božansko Šakti.

Gita kaže izvirnost in moè, da je, potem ko je utrdila to sta-tièno stanje, vzvišenost nad naravo, praznino vsega tistega,kar za osvobojeno dušo navadno sestavlja delovanje Narave,še vedno sposobna zagovarjati, naroèati celó trajnost delova-nja in se tako izogniti veliki pomanjkljivosti zgolj kvieti-stiènih in asketskih filozofij /.../ tu se ne pripisuje delo, ki gaz željo opravljajo vedavadini, pa tudi ni zahteva po zado-voljitvi nemirnega in energetskega uma z nenehno dejavnos-tjo, ki jo zahteva praktièni ali kinetski èlovek.

48. Ko si opustil navezanost in postal ravnodušen takodo neuspeha kot do uspeha, o, Dhanandžaja, opravljajsvoja dejanja osredotoèen v jogi. Z jogo je namreè mišlje-na ravnodušnost.

Ravnodušnost, ki jo pridiga Gita, ni nezainteresiranost.Stanje notranje naravnanosti in širine je tisto, ki je temeljduhovne svobode. S tako naravnanostjo v taki svobodimoramo opraviti "delo, ki ga je treba opraviti"; stavek, ki gaGita uporablja kar najširše, pri èemer vkljuèuje vsa dejanja,sarvakarmani, in ki daleè presega, èeprav lahko vkljuèuje,družbene naloge ali etiène obveznosti. Kaj je delo, ki ga jetreba opraviti, ne opredeljuje posameznikova izbira. Tudi pra-vica delovati in zavraèanje zahteve po sadovih ni velika bese-da Gite, to je le preliminarna beseda, ki prevladuje prvo sta-nje uèenca, ko se zaèenja vzpenjati po strmini joge.

73

Potem ko smo v duši, umu in srcu dosegli popolno ravno-dušnost, uresnièimo svojo enost – enost z vsemi bitji, prav ta-ko enost s tistim, kar se izraža v njih in v vsem, kar vidimo indoživljamo. Ta ravnodušnost in ta enost sta neizogibni dvoj-ni temelj, ki ga moramo postaviti za božansko bivanje, božan-sko zavest, božansko delovanje. Ker nismo eno z vsem,duhovno nismo božanski. Èe nismo enodušni do vseh stvari,dogajanj in bitij, ne moremo duhovno gledati, ne moremobožansko spoznavati in ne moremo božansko èutiti do drugih.Najvišja Moè, edini Veèni in Neskonèni je enak do vseh stvariin vseh bitij, in ker je enak, lahko deluje z absolutno mod-rostjo glede na resnico svojih dejanj in svoje sile kot tudi vskladu z resnico vsake stvari in vsakega bitja.

49. Delovanje je veliko manj vredno kot joga razuma, o,Dhanandžaja. Raje si želi zatoèišèe v razumu. Uboge innesreène so tiste duše, ki jih spodbujajo sadovi njihovihdejanj.

50. Tisti, katerega razum je dosegel Združitev, opustitako dobra kot slaba dela celó tu (v svetu dvojnosti).Zatorej teži, da boš v jogi. Joga je spretnost delovanja.

Delovanje se znajde v stiski med relativno dobrim in zlim,strahom pred grehom in težavnim prizadevanjem h kreposti.Toda osvobojena duša, ki je združila svoj razum in voljo zBožanskim, odvrže celó v tem svetu dvojnosti dobra in zladela, saj se dvigne v višji svet onkraj dobrega in zla, uteme-ljena v svobodi samospoznanja /.../ dejanje, opravljeno v jogini samo najvišje, ampak najmodrejše, najzmožnejše innajuèinkovitejše celó za posvetne stvari, saj ga navdaja spo-znanje in volja Mojstra dejanj. "Joga je spretnost delovanja."

Joga, pravi Gita, je spretnost delovanja, s tem stavkomstarodavni Spis misli, da je preobrazba uma in bitja, kar je

74

poimenoval z jogo, prinesla s seboj popolno notranje stanje inzmožnost na osnovi katere povsem naravno, kot drevo izsemena, vzniknejo pravo naèelo delovanja in pravi duhovni inbožanski rezultat delovanja. Gotovo, Spis ni mislil, da zaslužinaziv "jogi" kak zvit general, politik, pravnik ali èevljar. Nimišljeno, da je joga vsakršna spretnost delovanja, ampak je zjogo oznaèeno duhovno stanje splošne ravnodušnosti in zdru-ženosti z Bogom, s spretnostjo jogijskega delavca pa je miš-ljena popolna prilagoditev duše in njenih orodij ritmu bo-žanske in vesoljne Prakriti, ki je osvobojena okov sebiènostiin omejitev èutnega uma.

/.../ dejanje, opravljeno v jogi, ni samo najvišje, ampak tudinajmodrejše, najmoènejše in najuèinkovitejše, celó zaposvetne zadeve /.../

51. Modreci, katerih razum je združen z Božanskim, seodpovedo sadovom, ki jih obrodi delovanje, osvobojenivezi rojstva pa dosežejo stanje onkraj bede.

Toda ali ne pelje vsaka dejavnost, ki je usmerjena v življen-je, proè od splošnega cilja jogijev, za katerega se vsi strinjajo,da je beg iz odvisnosti tega èloveškega življenja, polnega skrbiin žalosti? Niti to ne. Modreci, ki delujejo brez želja po sadovihin v jogi z Božanskim, so osvobojeni vezi rojstva in segajo kdrugaènemu popolnejšemu stanju, v katerem ni nobenebolezni, ki bi vplivala na um in delovanje trpeèega èloveštva.

52. Ko bo tvoj razum presegel vrtinec utvare, boš postalbrezbrižen do Spisov, ki si jih slišal, ali jih še moraš slišati.

Vede v najširšem smislu: "vse Vede" – ki lahko prav takovkljuèujejo tudi Upanišade in zdi se, da jih, saj se kasnejeuporablja splošni izraz "šruti" –, se za èloveka, ki ve, štejejokot nepotrebne /.../

75

53. Ko bo tvoj razum, ki so ga zbegali šrutiji, negibljivin ustaljen v samadhiju, boš dosegel jogo.

/.../ èrka Spisov veže in povzroèa zmedo, kot je kršèanskiapostol svaril svoje uèence, ko je rekel, da èrka ubija in da jeduh tisti, ki odrešuje. Na tej toèki se preneha koristnostSpisov. Pravi vir spoznanja je Gospod v srcu. "Bivam v srcihvseh ljudi in od mene izhaja vse spoznanje," pravi Gita. Spisje samo besedna oblika notranje Vede, tiste samosijoèeresniènosti, je šabdabrahma. Mantra, pravijo vede, vzklije izsrca, iz skritega kotièka, kjer je sedež resnice, sadanad ritas-ja guhajam. Ta vir jo podpira, vendar je neskonèna resnica ševedno veèja od svoje besede. Prav tako o nobenem Spisu nerecite, da je sam zase vseobsegajoè in ni mogoèe dopustitinobene druge resnice, tako kot pravijo vedavadini o Vedah,nanjad astiti vadinah. To je odrešujoèa in osvobajajoèa bese-da, ki jo je mogoèe uporabiti pri vseh Spisih sveta. Vzemitevse Spise, ki obstajajo ali so obstajali: Biblijo, Koran in kitaj-ske knjige, Vede in Upanišade, Purane in Tantre, Šastro insamo Gito, reke mislecev in modrecev, prerokov in avatarjev,a še vedno ne morete reèi, da ni nièesar drugega ali da resni-ca, ki je vaš razum tam ne more najti, ni resnica, ker je tam nemorete najti. Takšno je omejeno sektaško mišljenje ali pa ses-tavljeno razmišljanje eklektiènega pobožnjakarja, ki ne pred-stavlja neoviranega iskanja resnice svobodnega in razsvet-ljenega uma in duše, ki je izkusila Boga. Najsi smo prej slišaliali ne, je vedno resnièno tisto, kar je v svojih razsvetljenihglobinah zaznalo èloveško srce ali kar nam je v notranjostipovedal Mojster vseh spoznanj, poznavalec veènih Ved.

Ardžuna je rekel:54. Kakšna so znamenja èloveka, ki je v samadhiju,

èloveka stanovitnega razuma? Kako, o, Kešava, govorimodrec umirjenega razumevanja, kako sedi in kako hodi?

76

Ardžuna, ki izraža povpreèen èloveški um, sprašuje ponekakšnem zunanjem, fiziènem, praktièno razloèljivem zna-menju velikega samadhija /.../ Nobenega takšnega znamenjani mogoèe podati niti ga uèitelj ne poskuša najti. Edini možnidokaz tega je znotraj, in to, da se na èloveka usmeri množicasovražnih psiholoških sil. Pomemben peèat osvobojene dušeje ravnodušnost, toda celó najbolj razloèna znamenja takšneravnodušnosti so še vedno subjektivna.

Blaženi Gospod:55. Ko èlovek, o, Partha, prežene iz svojega uma vse

želje in je s seboj zadovoljen po Sebi, govorimo, da je umi-rjenega razuma.

To, da kdo izgubi zavest o predmetih, okolju, svojem um-skem in fiziènem stanju in da ga vanj ni mogoèe priklicati nitiz žganjem telesa, ni znamenje, da je v samadhiju, kot se nava-dno misli. Trans razodeva posebno intenziteto, ni pa bistvenznak. Preizkusni kamen je izgon vseh želja, njihova nes-posobnost, da bi dosegle um, iz notranjega stanja pa izvirasvoboda, radost zbranega duha z ravnodušnim, umirjenim inzelo uravnoteženim umom, ki je nad privlaènostmi in od-bojnostmi, nad spremembami sonènega sija in viharjev in nadpritiski zunanjega življenja. Potegnjen je navznoter celótakrat, kadar deluje navzven. Osredotoèen je vase, celó kadargleda stvari. Popolnoma je usmerjen k Božanskemu, celótakrat, kadar je na zunaj navidezno dejaven in zaposlen zzadevami sveta.

56. Tisti, komur bridkosti in užitki ne zmotijo uma, jeosvobojen želja, kdor ne pozna veè naklonjenosti, strahuin jeze, je modrec ustaljenega razuma.

57. Razum tistega, ki se ne vznemiri, èeprav se sooèa z

77

dobrim ali zlim, in niti ne sovraži niti se ne razveseli, jetrdno usidran v modrosti.

58. Kdor potegne svoja èutila stran od predmetov ob-èutenja, tako kot potegne želva svoje ude pod oklep, jeustaljenega razuma.

Zaradi tega je treba z urejeno zbranostjo in vztrajnostjo,vjavasaja, odloèno izbrati usmerjenost našega razumnegahotenja navzgor in navznoter. Trdno ga moramo usidrati vspokojnem samospoznavanju Puruše. Oèitno mora biti prvivzgib ta, da se znebimo želja, ki so edini vzrok zla in trplje-nja. Da pa bi se znebili želja, moramo odpraviti njihov vzrok:bežanje èutov navzven, da bi posegli po svojih predmetih injih uživali. Kadar se nagibajo k temu, da bi planili ven, jihmoramo potegniti nazaj, stran od njihovih ciljev, kot želvapotegne svoje ude pod oklep. Tako jih povleèemo v njihov vir,v mirovanje uma, um v mir razuma, razum v mir duše innjenega samospoznanja. Opazujemo delovanje Narave, a semu ne podredimo in si ne želimo nièesar, kar lahko objektivnoživljenje nudi.

59. Predmeti èutil prenehajo vplivati na vzdržneža,ostane pa privlaènost obèutka, rasa. Ko pa ugledamoNajvišjega, izgine tudi rasa.

Da bi se izognil napaènemu razumevanju, do katerega radopride, Krišna takoj pove, da ne pouèuje zunanje askeze, fi-ziènega odrekanja èutnim predmetom: ne odrekanja sankhi-jevcev ali mrtvièenj togih asketov z njihovimi posti, njihovi-mi trpinèenji telesa, s poskusi, da bi se celó vzdržali hrane, toni disciplina ali odrekanje, ki ga mislim, kajti govorim oumiku navznoter, o odpovedi željam. Utelešena duša morazaradi tega, ker ima telo, normalno skrbeti za njegovo prehra-

78

no in njegovo normalno fizièno delovanje. S tem, da seodpove hrani, preprosto prekine fizièni stik s èutnim predme-tom, ne znebi pa se svojega notranjega razmerja, zaradikaterega je tak stik škodljiv. Ohranja ugodje, ki ga ima èut obpredmetu, rasa, privlaènost in odpor – saj ima rasa dve plati.V nasprotju s tem mora biti duša sposobna vztrajati v fiziènemstiku, ne da bi notranje trpela kak èutni odziv. Sicer gre zanivritti, prenehanje predmeta, višaja vinivartante, ne pa zasubjektivno prenehanje, za nivritti uma. Toda èuti so umski,subjektivni in edini pravi znak njihovega obvladanja je sub-jektivno prenehanje rase. Kako pa je možen tak brezželjni stiks predmeti, taka brezèutna uporaba èutov? Možna je, paramdrištva, z vizijo najvišjega – param, duše, Puruše – in z živ-ljenjem v jogi, v združenosti ali enosti celotnega subjektivne-ga bitja s tistim, prek joge razuma. Kajti duša je spokojna,zadovoljna z lastno radostjo, in ko smo enkrat ugledali tonajvišje v sebi in v njem utrdili svoj um in voljo, lahko takš-na radost, ki je osvobojena nasprotij, prevzame mesto èutnih,na predmetih sloneèih ugodij in odporov uma. To je prava potosvoboditve.

60. Goreèa vztrajnost èutil zanese celó um modreca, kisi prizadeva za popolnost, o, Kuntin sin.

Gotovo, samodisciplina in samonadzor nista nikoli lahka.Vsi razumni ljudje vedo, da se morajo nekako obvladovati inniè ni bolj navadnega kot nasvet za takšno obvladovanjeèutov. Toda navadno je nasvet za tako obvladovanje nepopolnin se tudi izvaja nepopolno, na najbolj omejen in nezadostennaèin. Celó modrec, èlovek jasnega, modrega in razloèujoèe-ga duha, ki si resnièno prizadeva, da bi dosegel popolnoobvladovanje samega sebe, se zaloti, kako hiti in ga odnašajoèuti. To je zato, ker se um navadno preda èutom. Èutne pred-mete opazuje z notranjim zanimanjem, se na njih zaustavlja in

79

iz njih napravi predmete, ki prevzamejo razum in postanejozelo zanimivi za voljo. S tem pride do navezanosti, z naveza-nostjo želja, z željo gorje, strast in jeza ko želje ne zadovolji-mo ali je prepreèena ali nasprotovana, s strastjo pa se dušapomraèi, razum in volja pozabita opazovati in spokojno opa-zovati dušo, pozabi se na svojo pravo bit, s tem spodrsljajempa se zamraèi ali celó unièi tudi razumna volja. Saj za nekajèasa niè veè ne obstaja v našem spominu nase, izgine v oblakustrasti, postanemo strast, bes, skrb in prenehamo biti bit,razum in volja.

61. Potem ko je obvladal èutila, mora biti trdno usidranv jogi, popolnoma predan Meni. Saj je razum pri tistem,ki je obvladal èutila, trdno osnovan na svojem mestu.

To je treba prepreèiti in do skrajnosti obvladati vse èute, sajje lahko moder in hladen razum na svojem pravem mestu le znjihovim popolnim obvladovanjem.

Tega ni mogoèe popolnoma izvesti samo s pomoèjo razu-ma, zgolj z umsko samodisciplino. To lahko dosežemo edinoz jogo z neèim, kar je višje od njega samega in v èemer stadoma spokoj in obvladovanje. Taka joga pa je lahko uspešna,èe Božansko obožujemo, se mu posvetimo in v celotipredamo; ”Meni,” pravi Krišna. Kajti Osvoboditelj je v nas,vendar on ni naš um niti razum niti naša osebna volja – ti sozgolj orodja. To je Gospod v katerem moramo popolnomanajti svoje zatoèišèe, kot je na koncu povedano. Za to pa gamoramo najprej napraviti za cilj našega celotnega bitja in bitiz njim v dušnem stiku. To je pomen stavka "biti mora trdnousidran v jogi, popolnoma predan Meni". Toda kot vse doslejgre samo za bežen namig, znaèilen za Gito, samo za tribesede, ki v kali vsebujejo celotno jedro najvišje skrivnosti, kipa jo je še treba razviti, jukta asita matparah.

80

62. Pri tistem, ki popolnoma prevzet biva na predmetihèutil, se izoblikuje navezanost. Iz navezanosti se dvignejoželje. Iz želja se porodi jeza.

63. Jeza rodi zmedo, zmeda povzroèi izgubo spomina, zizgubo spomina je prizadeto razsojanje, prizadetost razu-ma pa pomeni njegov propad.

64. Samodisciplinirani èlovek, ki se giblje med predmetièutil, ne da bi ga privlaèil in odbijali, in pod nadzoromBiti, doseže najvišjo blaženost.

65. V tej blaženosti ugasnejo vse njegove bridkosti.Razum èloveka, ki je umirjenega uma, pa se hitro ustali.

Osvobojeni reakcij bodo èuti odrešeni afektov privlaènostiin odbojnosti, ušli dvojnosti pozitivnih in negativnih želja inv èloveku se bodo naselili spokoj, mir, jasnost, vesela umi-rjenost, atmaprasada. Ta èisti spokoj je vir dušne blaženosti.Nobena žalost nima veè moèi, da bi se dotaknila spokojneduše, razum se hitro ustali v notranjem miru in trpljenjeizgine. Ta mir, brezželjna in brezskrbna nepremiènost buddhi-ja v samouravnoteženosti in samospoznanju, je tisto, èemurGita pravi samadhi.

66. Za tistega, ki ni v jogi, ni razumnosti, ni zbranostimisli. Zanj, ki ni zbran, ni miru. Kako pa naj bo èloveksreèen brez miru?

67. Èe um sledi kateremu koli izmed tavajoèih se èutil,bo to odplavilo vsakršno razumevanje, tako kot veterzanaša ladjo na morju.

V delovanju razumne volje sta oèitno dve možnosti.

81

Zavzame lahko usmeritev navzdol in navzven v smeri lo-gièno nadaljevane dejavnosti zaznav in volje v trojni igriPrakriti, lahko pa se usmeri navzgor in navznoter proti usta-ljenemu miru in ravnodušnosti v spokoju ter nespremenljivièistosti zavestne tihe duše, ki ni veè podvržena motnjam Na-rave. V prvi alternativi je subjektivna bit na milost in nemilostprepušèena predmetom èutil, živi v vnanjosti stvari. To živ-ljenje je življenje želja. Saj ustvarjajo èuti, ki jih vzburijo nji-hovi predmeti, nemirno in pogosto silno zmedo, moène aliceló nepremišljene vzgibe navzven, k polašèanju predmetovin njihovemu uživanju. Èutni um zanašajo "kot veter zanašaladjo na morju". Na podoben naèin zanese um, ki je podrejenèustvom, strastem, hrepenenju in pobudam, ki jih prebudi tavzgib èutov navzven, tudi razumno hotenje, katero zaradi tegaizgubi svojo moè razloèevanja in obvladovanja.

68. Zato, o, silni Ardžuna, je razum tistega, ki je popol-noma ukrotil vzburjenje èutil, neomajen.

69. Kar je vsem bitjem noè, je za samoobvladanegamodreca dan. Tisto, kar je vsem bitjem dan, je njemu noè.

On vidi ista dejstva, toda z vidika poznavalca celote, krit-snavit, medtem ko mi na vse skupaj gledamo iz bolj omejeneumskosti našega delnega spoznavanja, akritsnavidah, ki jenevednost. Tisto, s èimer se širokoustimo kot s svojo svobo-do, je zanj vez/.../ Kar v naši navadni umskosti imenujemosvobodno voljo in imamo za to, da jo tako imenujemo,doloèeno omejeno opravièilo, se jogiju, ki se je povzpel nadto in kateremu je noè dan in dan noè, sploh ne kaže kot svo-bodna volja, ampak kot podrejenost modalitetam Narave.

70. Mir doseže tisti, v katerega vse želje se zlivajo kotreke v ocean, ki kljub temu da ga veèno polnijo, ostaja

82

negiben, ne pa tisti, ki je poln želja.

71. Kdor opusti vse želje, živi in deluje brez hrepene-nja, brez obèutka "jaz" ali "moje", doseže mir.

72. To je brahmi-sthithi (trdna usidranost v Brahmanu),o, Partha. Ko ga dosežemo, nismo veè zbegani, in kdor jev tem stanju osredotoèen celó ob smrtni uri, doseže uga-snitev (nirvano) v Brahmanu.

/.../nirvano – ne negativno iznièenje budistov, ampak ve-liko potopitev loèenega osebnega jaza v ogromni resniènostiedinega neskonènega in neosebnega Bitja.

Takšni, vešèe združujoèi sankhjo, jogo in vedanto, sotemelji Gitinega nauka. To je še daleè od vsega, je pa prvaneizogibna praktièna združitev spoznanja in delovanja, ki ževsebuje namig na tretji moèan element dušine popolnosti:božansko ljubezen in èašèenje.

Tako se konèa drugo poglavje z naslovom "Sankhja joga".

83

TRETJE POGLAVJE

I. Delovanje in žrtvovanjeJoga razumne volje in njen vrhunec v brahmiènem stanju, ki

obsega celoten zakljuèek drugega poglavja, vsebuje semenaveèine Gitinega nauka – njeno doktrino brezželjnega dela,ravnodušja, zavraèanja zunanjega odrekanja in èašèenjaBožanskega. Toda še vedno je vse nekoliko nejasno. Doslej jebilo najbolj poudarjeno le umikanje volje od obièajnega moti-va èloveških dejavnosti, želje, od èloveku obièajnega znaèajaèutnih misli in hotenja, z njegovimi poželenji in nevednostjo, inod njegove obièajne navade zmešanih razvejanih idej in želja kbrezželjni spokojni enotnosti in hladni resnosti brahmiène nar-avnanosti. Toliko je razumel Ardžuna. Njemu vse to ni popol-noma neznano. Gre za vsebino obièajnega nauka, ki usmerjaèloveka k poti spoznavanja in k odpovedi življenju in delova-nju kot poti k popolnosti. Razum, ki se je umaknil iz èutov inželja ter se usmeril k najvišjemu, k Edinemu, k nedejavnemuPuruši, k negibljivemu in brezobliènemu Brahmanu, je pravgotovo veèno seme spoznavanja. Tu ni prostora za delovanje,saj delovanje šteje k Nevednosti. Delovanje je popolno naspro-tje spoznavanja. Njegovo seme so želje in sad je jetništvo.Takšna je pravoverna filozofska doktrina in zdi se, da jo Krišnakar sprejema, ko pravi, da je delovanje daleè manjvrednejše odjoge razumevanja. Kljub temu pa vztraja pri delovanju kot delujoge. Tako se zdi, da obstaja v tem nauku korenita neskladnost.Ne le to. Saj neka najbolj neškodljiva vrsta dela, lahko za hip inv najmanjši meri, brez dvoma ostaja. Toda tu je delo popolno-ma neskladno s spoznavanjem, z mirnostjo in negibnim miromradostne duše – gre za strašno, celó za pošastno delo, za krvavkonflikt, kruto bitko, velikanski pokol. Vendar je to tisto, kar jebilo odrejeno, kar se hoèe upravièiti z naukom notranjega miru,brezželjne ravnodušnosti in stanjem v Brahmanu! Tu gre torej

za nepomirljivo nasprotje.

Ardžuna je rekel:1. Èe ti trdiš, da je razum pomembnejši od delovanja,

o, Džanardana, zakaj mi potem, o, Kešava, ukazuješ, najopravim to grozno delo?

2. Z zapletenim in zamotanim govorjenjem si mi zbegalrazum. Povej mi dokonèno, s èim lahko dosežem najvišjedobro.

Ardžuna se pritožuje, da mu je bil namesto jasne, enosmer-ne poti, po kateri se lahko èlovekov razum giblje naravnost innatanèno k najvišjemu dobremu, posredovan nauk, ki naspro-tuje sam sebi in ki zavaja. Odziv na takšno ugovarjanje je ta,da Gita nenadoma prièenja razvijati jasnejšo, doloènejšo inzapovedovalno doktrino delovanja.

Blaženi Gospod je rekel:3. Kot sem ti že povedal, obstajata na tem svetu dve

poti, o, Brezgrešni: pot sankhjevcev z jogo spoznanja injoga delovanja, kot to poènejo jogiji..

Uèitelj najprej poudari razliko med obema naèinoma odre-šitve, na katera se ljudje tega sveta lahko osredotoèijo loèeno:jogo spoznanja in jogo delovanja. Prva zajema, kot se nava-dno misli, odpoved delovanju kot oviri za odrešitev, druga pakot sredstvo odrešitve sprejema delovanje. Še vedno ne vztra-ja moèno na zlitju obeh, na kakršni koli uskladitvi misli, ki juloèi, ampak prièenja kazati na to, da fizièno odrekanje sankhi-jevcev, sanjasa, ni edina in nikakor tudi ne boljša pot.Naiškarmja, mirna odmaknjenost od dejanj, je brez dvomatisto, kar naj bi duša, Puruša, dosegel. Saj je Prakriti tista, kiopravlja delo, duša pa se mora povzpeti nad vpletenost v

85

dejavnosti bitja ter doseèi vedrino in umirjenost, opazujoèdelovanje Prakriti, ne da bi jo ta prizadela. To, ne pa prene-hanje delovanja Prakriti, je tisto, kar je mišljeno z dušnonaiškarmja. Zato je napaèno misliti, da lahko dosežemotakšno nedejavno stanje duše tako, da si ne naložimo nobene-ga dela. Ne zadostuje samo opustiti delovanje, prav tako pa totudi ni ustrezno sredstvo za odrešitev.

Praktièna razlika, kot se je domnevno predstavila religioz-nim umom tistih dni, je najprej v tem, da je sankhja napre-dovala s spoznavanjem in preko joge razumevanja, medtemko je joga napredovala z delovanjem in s preobrazbo dejavnezavesti, in drugiè – dodatek k temu prvemu razlikovanju –, davodi sankhja k popolni pasivnosti in opustitvi delovanja, san-jasi, medtem ko je joga trdila, da je popolnoma zadostnonotranje opušèanje želja, preèišèenje subjektivnega naèela,kar vodi k delovanju in obraèanju dejanj proti Bogu, kbožanskemu bivanju in osvoboditvi.

4. Èlovek ne doseže nedejavnosti s tem, da se vzdržidela, prav tako pa tudi ne doseže popolnosti z golimodrekanjem (delovanju).

Toda ali ne bi moralo obstajati vsaj eno neizogibno innujno sredstvo? Èe se delovanja Prakriti nadaljujejo, kako najsi duša pomaga, èe je vkljuèena vanje? Kako se lahko boju-jem, pa vendar v duši ne mislim ali èutim, da se jaz,posameznik borim, in si ne želim zmage ter se me poraz nedotakne? To, da je èloveški razum, ki se udeležuje delovanjaNarave, zapleten v egoizmu, nevednosti in željah ter ga zatovleèe k delovanju, je nauk sankhje. Èe pa èlovek nasprotnotemu svoj razum umakne, mora s prenehanjem želja in neve-dnosti priti do prenehanja delovanja. Zaradi tega je opustitevživljenja in delovanja nujen del, neizogibna okolišèina in zad-nji neizogibni pripomoèek osvobajanja. Uèitelj takoj zasluti

86

to nasprotovanje veljavni logiki (Ardžuna tako sicer ne reèe,vendar, kot kažejo kasnejše besede, tako misli) "Ne," pravi,"takšno odrekanje ni samo daleè od tega, da bi bilo neizogib-no, ampak je celó nemogoèe."

5. Kajti nihèe ni niti za trenutek nedejaven. Vsakdo jeprisiljen delovati zaradi modusov, ki izhajajo iz Prakriti.

Zelo znaèilna poteza Gite je zaznavanje velikega vesoljne-ga in veènega delovanja ter moèi vesoljne energije, ki so jokasneje moèno poudarjali tantrièni šakte, ki so Prakriti aliŠakti celó šteli za višjo od Puruše. Èeprav to tu ni poudarjeno,pa je še vedno dovolj moèno povezano s tistim, èemur bi lahkorekli, da so miselne prvine teizma ali èašèenja, da vnaša tistiaktivizem, ki v svoji shemi joge tako moèno oblikuje kvieti-stiène težnje stare metafiziène vedante. Èlovek, ki je utelešenv svetu narave, ne more niti za trenutek prenehati z delova-njem. Bistvo njegovega bivanja je delovanje. Celotno vesoljeje božja dejavnost in celó življenje samo je Njegov vzgib.

Naše telesno življenje, njegovo vzdrževanje in obstanek, jepopotovanje, romanje telesa, šarirajatra, in ne more obstajatibrez delovanja. Toda celó, èe bi èlovek lahko zapustil svojetelo brez duše, prazno, èe bi bil lahko vedno na miru kot drevoali negiben kot kamen, tišthati, ga takšna rastlinska ali snov-na negibljivost ne bi rešila iz rok Narave. Ne bi bil osvobojendelovanja. Kajti z delovanjem, karma, so mišljeni ne le, našifizièni gibi in dejavnosti. Tudi naše umsko bivanje je veliksplet delovanja, celó veèji in pomembnejši del delovanjanemirne energije – subjektivni vzrok in opredeljevalec fi-ziènega. Èe zatremo uèinkovanje, ohranimo pa delovanje sub-jektivnega vzroka, ne dosežemo nièesar.

6. Kdor obvladuje organe delovanja, v svojem umu paše kar naprej biva pri èutnih predmetih, je zaslepljen in

87

88

njegova metoda urjenja samega sebe je napaèna in jalova.

Èutni predmeti so samo priložnost za našo vezanost, vztra-janje uma pri njih je sredstvo, instrumentalni vzrok. Èloveklahko obvladuje svoje organe delovanja in odkloni njihovonaravno igro, vendar ni dosegel nièesar, èe se um še kar naprejspominja èutnih predmetov in biva na njih. Takšen èlovek seje premotil z napaènim razumevanjem urjenja samega sebe.Ni razumel njegovega cilja ali njegove resnice, pa tudi prvihprincipov subjektivnega bivanja ne. Zato so vse njegove me-tode urjenja samega sebe napaène in nièeve1. Delovanje tele-sa, celó delovanje uma, ni samo po sebi niè, niti vez niti prvivzrok vezi. Pomembna je mogoèna energija Narave, ki bo šlasvojo pot in igrala svojo igro na širnem podroèju uma, živ-ljenja in telesa. Tisto, kar je pri njej nevarno za beganje inpovzroèanje razumske zmede ter za zameglitev duše, je ne-varna moè njenih treh Gun, modalitet ali kakovosti. To je, kotbomo videli kasneje, za Gito celotno jedro delovanja in osvo-boditve. Delovanje, ki je prosto zamraèevanja in beganja trehGun, se lahko nadaljuje, kot se mora, in to velja celó za naj-veèje, najbogatejše, najbolj nezaslišano in nasilno delovanje.Niè ne de, saj se niè ne dotakne Puruše, duša je v naiškarmji.

Toda zaenkrat Gita še ne nadaljuje proti temu obširnemuvprašanju. Ker je um instrumentalni vzrok, ker je nedelova-nje nemogoèe, je tisto, kar je smiselno, potrebno in pravinaèin pravzaprav obvladano delovanje subjektivnega inobjektivnega organizma.

7. Kdor z umom obvladuje èutila, o, Ardžuna, in se s

1 Zakljuèek šeste vrstice nekateri prevajajo "v zmoti je in se pretvarja". Mislim, damithjacara ne pomeni nekoga, ki se pretvarja (hipokrita). Kako je lahko hipokrit èlovek,ki se tako resno prizadene in si privošèi pomanjkanje? On je v zmoti in zaveden, vimu-dhatma, in njegova acara, njegova formalno opredeljena metoda urjenja samega sebe,je napaèna in jalova. Prav gotovo je to vse, kar Gita misli.

svojimi organi delovanja brez navezanosti vkljuèuje vjogo delovanja, se odlikuje.

Kot orodje razumnega hotenja mora um obvladati èute,potem pa je treba organe delovanja uporabljati za njihove pra-ve namene, tj. za delovanje, toda delovanje, ki poteka kot jo-ga. Kaj pa je bistvo takšnega samoobvladovanja, kaj je miš-ljeno z delovanjem, ki poteka kot joga, karmajoga? Gre zanenavezanost, za delovanje, pri katerem se um ne obeša naèutne predmete in sadove dejanj. Prva skrivnost popolnosti nipopolno nedelovanje, ki je zmota, zmeda, samozavajanje innekaj nemogoèega, ampak popolno in svobodno delovanjebrez podrejanja èutom in strastem, brezželjno in nenavezanodelovanje.

8. Tako samoobvladan opravljaj svoje delo, kajti delo-vanje je veèje od nedelovanja. Celó vzdrževanje lastnegafiziènega življenja ne more obstajati brez delovanja.

Deluj tako samoobvladan, pravi Krišna, nijatam kuru kar-ma tvam2. Povedal sem, da je spoznanje, razumevanje, višjekot delovanje, toda s tem nisem mislil, da je nedelova-njevišje kot delovanje. Resnica je prav nasprotna, karma džjajohjakarmanah. Saj spoznavanje ne pomeni odrekanja delova-nju, pomeni ravnodušnost in nenavezanost na želje in na èutnepredmete. Pomeni naravnanost razumnega hotenja Duše,osvobojenega in povzdignjenega nad nižje delovanje Prakriti,pomeni obvladovanje delovanja uma, èutov in telesa z moèjosamospoznanja ter èisto, brezpredmetno radost duhovnega u-

2 /…/ ne morem sprejeti obièajne razlage nijatam karma, da pomeni stalno in for-malno delovanje in je ekvivalent vedskega nitjakarma, rednih žrtvovanj, obrednega invsakdanjega pravila vedskega življenja. Prav gotovo, nijata preprosto prevzane nijamjozadnjega stiha ./…/ Ne formalna opravila, ki so utrjena z nekim zunanjim pravilom,ampak brezželjno delovanje, ki ga nadzira osvobojeni buddhi, je tisto, kar uèi Gita.

89

resnièenja /.../ Buddhijoga je izpopolnjena s karmajogo. Jogasamoosvobajajoèe razumne volje najde svoj polni smisel vjogi brezželjnega delovanja. Tako utemelji Gita svoj nauk opotrebi brezželjnega delovanja, niškama karma, in združi sub-jektivno prakso sankhijevcev – s tem da zavrne njihovo zgoljfizièno pravilo – s prakso joge.

Še vedno pa ni rešena bistvena težava /.../ Težava je v tem,kako je ob tem, da je naša narava takšna, kakršna je, in da ježelja obièajni princip, po katerem ona deluje, mogoèe resniè-no brezželjno delovati? /.../ Tako, da delujemo, kot bi darova-li, je odgovor božanskega Uèitelja.

9. Z vezmi dejanj, ki niso žrtvovanje, je vezan svet. Zatodeluj z žrtvovanjem, o, Kuntin sin, da boš postajal nave-zanosti prost.

Oèitno je, da je mogoèe opraviti v takšnem duhu vsakodejanje in družbeno dolžnost, ne le žrtvovanje3. Vsako deja-nje je mogoèe opravljati z ožjega ali širšega obèutka ega ali pazaradi Božanskega. Vse bivanje in delovanje Prakriti obstajasamo zaradi Božanskega. Iz njega izvira, z njim vztraja in knjemu je usmerjeno. Dokler pa nas usmerja obèutek ega, nimogoèe spoznati te resnice in delovati v njenem duhu, paè padelujemo za zadovoljitev ega in v njegovem duhu, drugaèe, kotèe bi darovali. Sebiènost je vozel odvisnosti. S tem, da deluje

3 Razlagajmo si /…/ nijata karmo Gite kot nitjakarmo vedskega pravila, njegovokartavja karmo ali dejanje, ki ga je treba opraviti, kot arijsko pravilo družbene dolžno-sti; prav tako vzemimo delovanje kot darovanje, ki preprosto pomeni vedska darovanjain doloèeno družbeno dolžnost, opravljano brezbrižno in brez osebnega cilja. Tako seèestokrat razlaga Gitino doktrino brezželjnega dela. Zdi pa se mi, da Gitin nauk ni takogrob in tako preprost, prav tako ne krajevno in èasovno opredeljen, pa tudi tako ozek ne.Gre za širok, svoboden, prefinjen in globok nauk za vse èase in ljudi, ne zgolj zadoloèeno obdobje in deželo, za nauk, ki je vedno osvobojen zunanjih oblik, podrobno-sti, dogmatskih pojmovanj in ki se vraèa k principom, velièastnim dejstvom naše naravein bivanja. Gre za delo velike filozofske resnice in duhovne prakse, ne pa za omejenereligiozne in filozofske obrazce ter stereotipne dogme.

90

mo k Bogu, brez vsake sebiène misli, zrahljamo ta vozel in sekonèno osvobodimo.

Sprva prevzame Gita vedsko stališèe žrtvovanja4 in v vel-javnih okvirih oblikuje zakon žrtvovanja. To poène z dolo-èenim ciljem. Videli smo, da ima prepir okrog odrekanja indelovanja dve podobi: nasprotovanje med sankhjo in jogo, kije v principu že usklajeno, in nasprotovanje med vedizmom invedantizmom, kar mora uèitelj še uskladiti /.../ Vedizem je èa-stil Deve, bogove, z darovanjem in jih obravnaval kot moèi,ki pomagajo pri naši odrešitvi. Vedantizem se je nagibal ktemu, da je nanje gledal kot na moèi umskega in snovnegasveta, nasprotne naši odrešitvi (ljudje, pravi upanišada, sobožja živina in bogovi si ne želijo, da bi ljudje vedeli in bilisvobodni). Božansko so upanišade videle kot nespremenljive-ga Brahmana, ki ga je treba doseèi s spoznavanjem, ne pa zžrtvovanjem in èašèenjem. Dejanja vodijo le k materialnimrezultatom in v nižji paradiž, zato se jim je treba odpovedati.

Gita razreši to nasprotje tako, da vztraja pri tem, da soDeve le oblike enega samega Deve, Išvare, Gospoda vseh jog,èašèenja, žrtvovanja in vzdržnosti, in èe je res, da žrtvovanjeDevam pelje le k materialnim rezultatom in v paradiž, je restudi to, da vodi darovanje Išvari prek njih k veliki osvobod-itvi. Kajti Gospod in nespremenljivi Brahman nista dve razli-

4 V duhovnem smislu /.../ ima žrtvovanje drugaèen pomen. Ne oznaèuje tolikoopušèanja tistega, kar nam je drago, kot darovanje samega sebe, svojega bitja, uma, srca,volje, telesa, življenja, dejanj Božanskemu. V izvirnem pomenu gre za "posvetiti" in seuporablja kot enaèica besedi jadžnja. Ko govori Gita o "žrtvovanju spoznanja", to nepomeni opustitve vsega, ampak to, da pri iskanju spoznanja preusmerimo um protiBožanskemu in preko tega darujemo samega sebe. Tudi v tem smislu se govori odarovanju ali žrtvovanju dejanj /…/ Evropski smisel besede ni enak onemu v besedi"jadžnja" ali pomenu "žrtvovanje" v takšnih zvezah, kot je "žrtvovanje dejanj". Nepomeni, da opustiš delovanje zaradi Božanskega – kajti potem ne bi bilo nobenega žrtvo-vanja dejanj. Podobno tudi žrtvovanje spoznanj ne pomeni, da Gospodu na ljubo boleèein pogumno iz sebe napravimo bedaka. Žrtvovanje pomeni notranje darovanjeBožanskemu in pravo duhovno žrtvovanje je nekaj zelo radostnega. Sicer gre le zaposkušanje, da se za to usposobimo, in še nismo zaèeli s pravo jadžnjo.

91

èni bitji, ampak eno samo, in kdor koli stremi h kateremu odobeh, stremi k edinemu božanskemu Bivanju. Vsa dejanja vsvoji celosti najdejo svoj vrhunec in popolnost v spoznanjuBožanskega, sarvam karmakhilam partha džnjane pari-samapjate. Niso ovira, ampak pot k najvišjemu spoznanju.Tako je s široko osvetlitvijo pomena žrtvovanja usklajeno tudito nasprotje. Dejansko je ta konflikt le omejena oblika širšeganasprotja med jogo in sankhjo. Vedizem je specializirana inožja oblika joge. Vedantinski princip je enak sankhijevskemu,kajti za oba je vzgib odrešitve umik razuma, buddhi-ja, odrazlikujoèih moèi Narave: od ega, uma, èutov, subjektivnegain objektivnega, ter njegov povratek k nerazloèenemu innespremenljivemu. S tem ciljem uskladitve v mislih uèiteljprviè približa svojo doktrino darovanja, vendar vseskozi, celóod samega zaèetka, upošteva vedsko širšo in splošno uporabopojma žrtvovanja in delovanja – razširitev ozkega in formal-nega pojmovanja, da dopusti veliko splošno resnico, ki jonepristojno omejujejo, kar je vseskozi metoda Gite.

10. Gospod je v davnih èasih ustvaril bitja z žrtvova-njem in jim rekel: Z njim se boste množili in to naj bo vašamolznica želja.

Žrtvovanje je pogoj življenja. Oèe vseh bitij je ustvarilljudi z žrtvovanjem kot njihovim veènim spremljevalcem.Toda žrtvovanja vedavadinov so žrtvovanja želja, usmerjenak materialnemu poplaèilu, želje po rezultatih dela, po veèjemuživanju v nebesih, kot po nesmrtnosti in višji odrešitvi. Tegasistem Gite ne more sprejeti, kajti že v samem spoèetju zaèe-nja z odrekanjem željam, z njihovim zavraèanjem in unièeva-njem, saj jih ima za sovražnika duše.

11. Z žrtvovanjem hranite bogove in oni naj vas hrani-jo. Hranite drug drugega in dosegli boste najvišje dobro.

92

12. Nahranjeni z žrtvovanjem vam bodo bogovi priskr-beli želene užitke. Kdor uživa, a bogovom ni daroval, je tat.

13. Dobri, ki jedo ostanke žrtvovanja, so odrešeni vsehgrehov. Zli pa so tisti, ki kuhajo (hrano) samo zase. Res-nièno se hranijo z grehom.

14.-15. Bitja nastajajo iz hrane, hrana se rojeva v dežju,dež nastaja iz žrtvovanja, žrtvovanje pa porajajo dejanja.Vedi, da se dejanja porajajo v Brahmanu, Brahman serodi iz Nespremenljivega. Zato je v žrtvovanju prisotenvseprežemajoèi Brahman.

16. Kdor ne pomaga vrtenju tega kolesa, ki je bilo takopognano v gibanje, je zle narave in èutne so njegove rado-sti. Takšen èlovek, o, Partha, živi zaman.

17. Èloveku pa, katerega radost je v Biti, ki je zadovo-ljen z Bitjo in je zadovoljen v Njej, ni treba opravljatinobenega obveznega dela.

18. Njemu ni treba nièesar pridobivati z delovanjem innièesar z nedelovanjem. Za pridobitev èesar koli ni odvi-sen od tega bivanja.

Tu gre za dva ideala: vedskega in vedantinskega, ki sinasprotujeta v vsej svoji ostrini. Na eni strani ideal delovanjapo uživanju na tem svetu in uživanju najvišjih dobrin onkraj,preko žrtvovanja in medsebojne odvisnosti èloveka in božan-skih moèi, na drugi pa se sooèa s strogim idealom osvobo-jenega èloveka, ki neodvisen v duhu nima nièesar opraviti zuživanjem, delovanjem, s èloveškimi ali božanskimi svetovi,ampak obstaja le v miru najvišje Biti, se veseli samo v spokoj-nem veselju Brahmana. Naslednje kitice ustvarjajo podlago

93

za uskladitev obeh skrajnosti. Èim se usmerimo k višji resni-ci, skrivnost ni veè v nedelovanju, ampak v brezželjnem delo-vanju, preden to resnico dosežemo in še potem. Osvobojenèlovek z delovanjem ne more pridobiti nièesar, prav tako patudi z nedelovanjem ne, in nikakor ne gre za to, da mora medobema izbirati zaradi kakršnega koli osebnega cilja /.../

Celoten smisel in gonilna sila tega nauka se usmeri na to,kako razlagamo pomembne besede: jadžnja, karma, brahma,žrtvovanje, delo, Brahman. Èe je žrtvovanje preprosto vedskodarovanje, èe je delo, iz katerega izhaja, delovanje po ved-skem pravilu in èe je Brahman, iz katerega delo izhaja, šabda-brahman samo v dobesednem pomenu ved, potem so upošte-vana vsa stališèa vedskih dogem in niè drugega. Sveèanožrtvovanje je pravi naèin za to, da si pridobimo otroke, boga-stvo, uživanje /.../ Celó odrešitev, najvišje dobro, je trebadoseèi s sveèanim žrtvovanjem. Nikoli se ga ne sme opustiti.Celó iskalec osvobojenja mora nadaljevati s sveèanim žrtvo-vanjem, èeprav brez navezanosti. S sveèanim žrtvovanjem inobrednimi deli, opravljanimi brez navezanosti, so ljudje kotDžanaka dosegli duhovno popolnost in osvoboditev.

Oèitno to ne more biti namen Gite, kajti bilo bi v nasprotju zostalim delom knjige. Celó ta razdelek, brez pojasnila (ki gasreèamo kasneje v èetrtem poglavju), namiguje na širši pomen,ko je reèeno, da žrtvovanje nastane iz dela, delo iz brahmana,brahman iz Akšare in je zato vseprežemajoèi Brahman, sarva-gatam brahma, namešèen v žrtvi. Znaèilna sta povezujoèi "zato"in ponovitev besedice brahma. Kaže namreè, da brahmana, izkaterega nastane vsako delo, ne gre toliko razumeti skladno zveljavnim vedskim naukom, v katerem pomeni Vedo, kot pa vsimboliènem pomenu v katerem je ustvarjalna Beseda enakavseprežemajoèemu Brahmanu, Veènemu, edini Biti v vsehbivanjih, sarvabhutešu, prisotnemu v vseh dejavnostih bivanja/.../ vsako delovanje Prakriti je po svoji pravi naravi žrtvovanje,jadžnja, z božanskim Bitjem kot uživalcem vsake spodbude, del

94

in žrtvovanj in z velikim Gospodom vsega bivanja, bhoktaramjadžnjatapasam sarvabhutamahešvaram, in je pravo, vedskospoznanje spoznati to vseprežemajoèe Božansko, ki domuje vžrtvovanju, sarvagatam jadžnje pratišthitam.

Spoznati pa ga je mogoèe v nižji dejavnosti preko Dev, bo-gov, moèi božanske Duše v Naravi in v veènem medsebojnemvplivanju teh moèi in èloveške duše, v katerem si obe stranimedsebojno dajeta in jemljeta, vzajemno pomagata, poveèuje-ta, povzdigujeta delovanje in zadovoljstvo drug drugega; gre zaizmenjavo, pri kateri se èlovek dviga k vse veèji sposobnosti zanajvišje dobro. Spozna, da je njegovo življenje del božanskegažrtvovanja v Naravi, ne pa nekaj loèenega, kar naj bi obstajaloin potekalo zaradi samega sebe. Na svoje uživanje in zadovo-ljevanje želja gleda kot na sadove žrtvovanja in darilo bogov prinjihovem božanskem vsesplošnem delovanju. Preneha jim sle-diti z lažnim in zlim duhom grešne sebiènosti, kot bi bili dobri-na, ki jo življenje lahko zajame z lastno moèjo, ne da bi jihpoplaèalo, in brez hvaležnosti. Ko v njem narašèa tak duh,podredi svoje želje, se zadovolji z žrtvovanjem kot z zakoni-tostjo življenja in delovanja, je zadovoljen z vsem, kar pre-ostane od darovanja, opusti vse drugo kot ponudbo v veliki inblagodejni izmenjavi med svojim življenjem in svetovnim živ-ljenjem. Kdor koli nasprotuje tej zakonitosti delovanja ter delu-je in uživa za lastne osamljene osebne interese, živi v prazno.Zgreši pravi pomen in namen, koristnost življenja in dušne rastinavzgor. Ta ni na poti, ki vodi k najvišjemu dobremu. Najvišjepa pride šele potem, ko daritev ni veè namenjena bogovom,ampak edinemu vseprežemajoèemu Božanskemu, nastanjene-mu v žrtvi, katerega nižje oblike in moèi so bogovi, in ko odložinižji jaz, ki želi in uživa, prepusti svoj osebni obèutek, da jedelavec pravi izvajalki vseh dejanj, Prakriti, ter svoj osebniobèutek, da je uživalec, božanskemu Puruši, tj. najvišji insplošni Biti, ki je dejanski uživalec dejanj Prakriti. Svoje edinozadovoljstvo, popolno vsebino, èisto radost najde v tej Biti, ne

95

96

pa v kakršnem koli osebnem uživanju. Nièesar ne more prido-biti z delovanjem ali nedelovanjem, za nobeno stvar ni odvisenniti od bogov niti od ljudi, v nièemer ne išèe dobièka, kajtipovsem mu zadošèa notranja radost, ampak deluje samo zaradiBožanskega, kot èisto žrtvovanje, brez navezanosti in želja.Tako doseže ravnodušnost in se osvobodi modalitet Narave,nistraigunja. Njegova duša ne prevzame položaja v negotovostiPrakriti, ampak v miru nespremenljivega Brahmana celó takrat,ko nadaljuje s svojo dejavnostjo v vzgibih Prakriti. Takó ježrtvovanje njegov naèin doseganja najvišjega.

Da je to smisel odlomka, postane oèitno iz tistega, karsledi, s trditvijo o lokasamgrahi kot cilju dejanj, dalje o Pra-kriti kot edinem delavcu in o božanskemu Puruši kot njego-vem podporniku, kateremu je treba predajati dejanja, celómedtem ko potekajo – to notranje predajanje dejanj, kljubtemu da jih opravlja fizièno, je vrhunec darovanja –, in strditvijo, da je posledica take dejavne daritve, ob rav-nodušnem in brezželjnem umu, osvoboditev vezi dejanj.

19. Zatorej opravljaj delo, ki ga je treba opraviti5, ve-dno brez navezanosti, saj èlovek doseže najvišje prav stem, da opravlja delo brez navezanosti.

Res je, da sta delovanje in žrtvovanje pripomoèka za to,dadosežemo najvišje dobro, šrejah param avapsjatha, vendarso vrste delovanja tri: takšno, ki ga opravimo brez darovanja,za osebni užitek, kar je popolnoma sebièno in zgreši pravo za-

5 Izraz, ki se v Giti uporablja zato, da bi izrazila delo, ki ga je treba opraviti, so resrazlagali v smislu, da moramo opravljati svojo dolžnost, ne glede na rezultate. Toda toje pojmovanje, ki je zraslo iz evropske kulture, ki je v svojem pojmovanju bolj etièna kotduhovna in bolj povnanjena kot notranje poglobljena. Nièesar takšnega splošnega kotdolžnost ne obstaja. Imamo samo dolžnosti, ki so si pogosto medsebojno v konfliktu, tepa doloèajo naše okolje, naša družbena razmerja, naš zunanji položaj v življenju. Veliko sovredne pri urjenju nezrele moralne narave in vzpostavljanju norm, ki zavirajo delovanjesebiènih želja. Rekli smo že, da se mora iskalec, toliko èasa dokler nima notranje lu

konitost, cilj in koristnost življenja, mogham partha sa dži-vati, dalje takšno, ki ga opravimo z željo, vendar z darova-njem, in pri katerem je uživanje le posledica darovanja, zatoje do te mere tudi posveèeno, in konèno takšno, ki ga opravi-mo brez želja in brez vsake vrste navezanosti. Zadnje je tisto,ki privede dušo do najvišjega, param apnoti purušah.

II. Naèelo božanskega delovanjaTak je torej v Giti pomen nauka o žrtvovanju. Njen celotni

pomen je odvisen od ideje Purušotame, ki doslej še ni bilaprikazana – nanjo naletimo šele mnogo kasneje, v osemnaj-stem poglavju –, zaradi èesar osrednjega nauka nismo moglipredvideti, za ceno nezvestobe postopni metodi Gitinegarazlaganja. Na tej stopnji Uèitelj /.../ kot tudi še nikoli doslej,ne govori o Purušotami doloèeno, ampak o sebi: "Jaz", Kriš-na, Narajana, avatar /.../ samo nakazuje, zgolj naznaèuje tonajvišjo prisotnost Purušotame in njegov odnos do negibljiveBiti, ki se nas predvsem tièe in je naša nujna potreba, da bi, kodosežemo brahmièno stanje, lahko našli stanje popolnegamiru in ravnodušnosti /.../ Kljuè je torej ideja Purušotame, kiga tu vidimo kot utelešenega Narajano, Krišno. Brez nje vodiumik iz nižje narave v brahmièno stanje nujno k nedelovanjuosvobojenega èloveka, k njegovi brezbrižnosti do delovanjasveta. Z njim postane isti umik tudi korak, s katerim jemlje-mo delovanja sveta v duhu, z naravo in v svobodi Božanske-ga. Glejte na tihega Brahmana kot na cilj in opustite svet znjegovimi delovanji. Kot cilj glejte Boga, Božansko, Purušo

èi, obvladovati s pomoèjo najboljše luèi, ki mu je na voljo, in dolžnost, naèelo, ideal somed normami, ki jih lahko zaèasno vzpostavi in jim sledi. Toda ob vsem tem so dolžnos-ti nekaj zunanjega, niso tvarina duše in ne morejo biti konèno merilo delovanja na tejpoti. Vojakova dolžnost je, da se bojuje, ko je zato pozvan, celó da strelja na svoje sorod-nike, toda takšnih ali podobnih norm ni mogoèe naložiti osvobojenemu èloveku. Nadrugi strani pa ljubiti ali biti usmiljen, ubogati najvišjo resnico svojega bitja, slediti uka-zom Božanskega, niso dolžnosti. So postava narave, ko se dviga proti Božanskemu, izlivdejanj iz dušnega stanja, visoka resniènost duha. Dejavnost osvobojenega izvajala del

97

98

tamo, višjega od delovanj (a vendar njihov duhovni vzrok,cilj, prvotna volja), pa bo svet z vsemi svojimi delovanji ob-vladan in v vkljuèen v božanski presežnosti sveta. Namestojetnišnice lahko postane kraljestvo izobilja, radžjam samrid-dham, ki smo ga osvojili za duhovno življenje, s tem ko smounièili omejitve tiranskega ega, presegli vezi naših jeèarskihželja in porušili zapor svojih individualistiènih obsedenosti inuživanja. Osvobojena univerzalizirana duša postane svarat,samrat, vladar samega sebe in vladar okolja.

20. Celó z delovanjem so Džanaka in drugi dosegli po-polnost. Delovati moraš, upoštevaje tudi povezanost ljudi.

Najboljši, posamezniki, ki so pred splošno vrsto in nadsplošno ravnijo skupnosti, so naravni voditelji èloveštva, sajso to tisti, ki lahko pokažejo rodu pot, po kateri naj hodi, inmerila ali ideale, ki se jih mora držati ali jih mora doseèi.

21. Delovanje najboljšega bodo posnemali tudi drugi.Ljudje sledijo merilom, ki jih on postavi.

22. O, Partha, v vseh treh svetovih (fiziènem, vitalnemin umskem) zame ni nièesar, kar bi še moral opraviti, pravtako ni nièesar, èesar še ne bi dosegel in bi moral doseèi,pa vendarle ostajam na poti delovanja.

Da bi popolneje nakazal svoj pomen, poda božanski Uèitelj,avatar, Ardžuni svoj primer, svoje lastno merilo. Zdi se, dapravi: "Vztrajam na poti delovanja, poti, ki ji sledijo vsi ljud-je; tudi ti moraš vztrajati v delovanju. Delovati moraš tudi nanaèin, kot delujem jaz. Sem nad potrebami delovanja, saj z

mora biti prav takšen izliv duše. K njemu ali iz njega mora priti kot naravna posledicanjegove duhovne združitve z Božanskim, ne pa da jo izoblikuje neka preprièujoèa zgrad-ba umske misli in volje, praktièni razum ali družbeni èut.

njimi nimam kaj pridobiti. Sem Božansko, ki ima vse stvari,vsa bitja na svetu in sam sem onkraj sveta kot tudi v njem ternisem odvisen od nièesar in nikogar v vseh treh svetovih zakateri koli cilj, pa vendar delujem. To mora biti tudi tvoj naèinin duh delovanja.

23. Èe ne bi neutrudno ostajal na poti delovanja, bi meljudje posnemali, o, Partha.

24. Èe sam ne bi deloval, bi se ljudje pogrezali dounièenja. Bil bi ustvarjalec zmede in pobijalec bitij.

25. Kot delujejo nevedneži z navezanostjo na dejanja,mora tisti, ki ve, o, Bharata, delovati brez navezanosti,motiv pa naj mu bo povezanost ljudi.

26. Naj ne bi begal uma nevednežem6, ki so navezani nasvojo dejavnost. Spodbuja naj jih k vsaki dejavnosti, sampa naj deluje s spoznanjem in jogo.

Veèinoma živijo ljudje v nevednosti, videc Boga pa živi vspoznanju. Toda naj ne meša èloveških umov z nevarnimivzori, zavraèajoè v svoji vzvišenosti dejanja sveta. Naj nena-doma ne prekinja niti delovanja, še preden je razvleèena. Najne zapleta in postavlja na laž etap in stopenj poti, ki sem jihutrl. Z namenom, da bi èlovek napredoval od najnižje do naj-višje narave, od navidezno nebožanskega do zavestnegaBožanstva, sem odredil cel niz èloveških dejavnosti. Tisto, v

6 /…/ razširitev naše umske zavesti iz doživljanja egoistiènih dvojnosti v neure-jenost z nekakšno obliko popolne zavesti v ustaljenem redu relativnosti sveta zlahkapripelje do zmede in nezmožnosti za dejavno življenje èloveštva. Nedvomno je to virprepovedi, ki je èloveku spoznanja naložena v Giti, tj. naj ne moti uma nevednega. Sajbi ljudje s tem spodbujeni, hkrati pa nesposobni dojeti naèelo svojega delovanja, izgu-bili svoj lastni sistem vrednot, ne da bi dosegli višje temelje.

99

èemer naj bi se poznavalec Boga gibal, mora biti cel niz èlo-veških dejanj. Vsi posamezniki, vse družbene dejavnosti, vsadejanja razuma, srca in telesa so še vedno njegova, ne veèzaradi njegovega loèenega razloga, ampak zaradi Boga v sve-tu, Boga v vseh bitjih in da bi se lahko vsa ta bitja pomaknilanaprej, kot se je po poti delovanja k odkritju Božanskega vnjih samih premaknil sam.

Malo je v Giti tako pomembnih odlomkov kot teh sedempozornost vzbujajoèih kitic. Toda treba je jasno razumeti, dasi jih ne smemo razlagati, tako kot jih poskuša sodobna prag-matska težnja, ki se ukvarja bolj s sedanjimi svetovnimi zade-vami kot pa s kakršno koli višjo in oddaljeno duhovnomožnostjo, z nièimer drugim kot s filozofskim in religioznimupravièevanjem služenja družbi, s patriotskim, svetovljan-skim in dobrodelnim prizadevanjem ter z navezanostjo na sto-tine goreènosti polnih družbenih naèrtov in sanj, ki privablja-jo sodoben razum. Tu ne gre za oznanjanje smernic o širšemmoralnem in intelektualnem altruizmu, ampak za duhovnozdruženost z Bogom in s tem svetom bitij, ki bivajo v njem inv katerih biva sam. To ni prepoved za podreditev posamezni-ka družbi in èloveštvu ali za žrtvovanje egoizma na oltarjuèloveške skupnosti, ampak za izpolnitev posameznika v Boguin za žrtvovanje ega na pravi oltar vseobsegajoèegaBožanskega. Gita se giblje na ravni idej in izkušenj, ki sovišje od sodobnega uma, ki se bori, da bi se znebil ovojevegoizma, vendar je po svojem videzu še vedno posveten, posvojem znaèaju pa razumski in moralen, bolj kot pa duhoven.Patriotizem, svetovljanstvo, služenje družbi, kolektivizem,humanizem in ideal ali religija èloveštva so obèudovanjavredni pripomoèki za naš pobeg iz prvotnih okolišèin posa-meznikovega, družinskega, družbenega in narodnega egoi-zma v drugotno stanje, v katerem posameznik spozna, kolikorje to mogoèe storiti na razumski, moralni in èustveni ravni –na takšni ravni tega ni mogoèe storiti v celoti na pravilen in

100

popoln naèin, naèin celostne resnice njegovega bivanja –enost svojega bivanja z bivanjem drugih. Toda misel Gite sežeonkraj, v terciarne okolišèine naše razvijajoèe se samozavesti,v primerjavi s katerimi so sekundarne le delna stopnja napre-dovanja /.../

Pravilo, ki ga tu postavlja Gita, je pravilo za èloveka-moj-stra, za nadèloveka, za pobožanjeno èloveško bitje, za naj-boljšega, ne v smislu kakšne nièejanske, kakršne koli eno-stranske ali pristranske, olimpijske, apolonijske ali dionizij-ske, kakršne koli angelske ali demonske nadèloveškosti,ampak v smislu èloveka, katerega celotna osebnost je biladarovana navzgor v bitje, naravo in zavest presežnega invesoljnega Božanstva ter je z izgubo nižjega jaza našla svojvišji jaz, se pravi, da je bila pobožanstvena.

Gita razodeva, da dejanj osvobojenega èloveka ne smejousmerjati želje, ampak naj bo usmerjen k ohranjanjupovezanosti sveta, njegovemu vladanju, usmerjanju, spodbu-di, vzdrževanju na poti, ki mu je dodeljena. To zapoved sorazlagali v tem smislu, da je svet utvara, v kateri je treba ohra-njati veèino ljudi, ker so neprimerni za osvoboditev. Na zunajje treba delovati tako, da se pri njih neguje navezanost na nji-hova obièajna dela, ki jim jih dodeljuje družbena postava. Èebi bilo tako, bi bilo to zelo revno in nizkotno pravilo in vsakplemenit èlovek bi ga zavrnil ter raje sledil božanski zakletviAmitabha buddhe7, prefinjeni molitvi Bhagavate8, goreèemuteženju Vivekanande9. Toda èe namesto tega sprejmemogledanje, da je svet božansko vodeno gibanje Narave, ki prièloveku vznika proti Bogu, in da je to dejavnost, o kateri Gos

7 /…/ ko je bil njegov duh na pragu nirvane, se je /…/ Amitabha buddha /…/ obrnilod nje in se zaklel, da njenega praga ne bo prestopil, dokler bo eno samo bitje ostaložalostno in v nevednosti.

8 "Noèem najvišjega stanja z vsemi njegovimi osmimi siddhiji niti noèem prene-hanja rojevanja. Naj prevzamem vso žalost vseh bitij, ki trpijo, in prodrem vanje, da jihbo mogoèe osvoboditi boleèine."

101

pod Gite izjavlja, da ga vseskozi zaposluje, èeprav je sam žedosegel vse in nima nièesar pridobiti, potem se pokaže globo-ki in pravi pomen te zapovedi. Vodilo karmajogija bo:udeleževati se v božanskem delu, živeti za Boga v svetu. Ži-veti za Boga v svetu in zato delovati tako, da se lahko Božan-sko vedno bolj razodeva in gre svet naprej po kakršni koli potiže, glede na skrivnost njegovega popotovanja, ter se približu-je božanskemu idealu.

Celoten obseg èloveškega delovanja mora biti tak, vkaterem se bo gibal poznavalec Boga. Vse posamiène, vsedružbene dejavnosti, vsa dela razuma, srca in telesa, so še ve-dno njegovi, toda ne veè za njegove loèene namene, ampakzaradi Boga v svetu, Boga v vseh bitjih in zato, da lahko vsabitja napredujejo, kot je napredoval sam, po poti delovanjanapram odkritju Božanskega v sebi. Morda se njegovo delo-vanje na zunaj ne bo razlikovalo bistveno od njihovih. V taobseg lahko šteje bojevanje in vladanje, kot tudi uèenje in raz-mišljanje ter razlièni stiki med ljudmi. Toda duh s katerim gabo opravljal, bo zelo razlièen in ta duh je tisti, ki naj bi bil ssvojim vplivom tista velika privlaènost, ki bi vlekla èlovekanavzgor k svoji lastni ravni, veliki vzvod, ki dviga èloveškomnožico više v njenem vzponu.

Nadvse pomembno je, da daje osvobojenemu èloveku zazgled Boga samega. Kajti to razkrije celotno osnovo Gitinefilozofije božanskega delovanja. Osvobojen je tisti èlovek, kise je dvignil v božansko naravo in skladno z njo mora poteka kati njegovo delovanje /.../ Popoln božanski ideal ni nitidinamiènost kinetiènega èloveka niti nedejavna luè asketa ali

9"Nobene želje po svoji odrešitvi nimam veè," je pisal veliki vedantinec, "naj seznova in znova rodim in trpim na tisoèe trpljenj, da bom lahko èastil edinega Boga, kiobstaja, edinega Boga, v katerega verjamem, vsoto vseh duš. Poseben predmet mojegaèašèenja je moj hudobni Bog, moj bedni Bog, moj Bog, najrevnejši med vsemi narodi,med vsemi vrstami. Èastim njega, ki je visoko in nizko, svetnik in grešnik, bog in èrv,vidnega, spoznavnega, resniènega, vseprisotnega. Unièite vse druge idole."

102

kvietista, prav tako ne živahna osebnost èloveka dejanj in tudine brezbrižna brezosebnost filozofskega modreca. To sta dvenasprotujoèi si merili èloveka tega sveta in asketa ali kvieti-stiènega filozofa, prvega pogreznjenega v dejavnost Kšare,drugega pa težeèega za tem, da bi povsem bival v miruAkšare. Toda popolni božanski ideal izhaja iz narave Purušo-tame, ki presega ta konflikt in spravi vse božanske možnosti.

Kinetièni èlovek ni zadovoljen z nobenim idealom, ki niodvisen od izpolnitve te vesoljne narave, te igre treh njenihlastnosti, èloveške dejavnosti uma, srca in telesa /.../ Kajti toje njegova narava, njegova dharma. In kako jo je mogoèeizpolniti v neèem izven svoje narave? Saj je vsakdo vezan nato naravo in v njej mora iskati svojo popolnost. Naša èlove-ška popolnost se mora nanašati na našo èloveško naravo. Vsa-kdo pa mora težiti po tem skladno s smerjo svoje osebnosti,svoje svadharme, toda v življenju, v delovanju, ne pa zunajživljenja in delovanja. Da, v tem je resnica, odgovarja Gita.Izpolnitev Boga v èloveku, igra Božanskega v življenju je delidealne popolnosti. Toda èe jo išèeš samo v zunanjem, v živ-ljenju, v naèelu delovanja, je ne boš nikoli našel. Kajti potemne boš le deloval skladno s svojo naravo, ki je sama po sebipravilo popolnosti, marveè boš – in to je pravilo nepopolno-sti – vedno podrejen njenim modalitetam, njenim dvojnostimprivlaènosti in odbojnosti, boleèini in ugodju, posebno paradžasièni modaliteti z njenim principom želja ter zanko jeze,žalosti in hrepenenja /.../ Èuti, um in razum so sedež tegaveènega vzroka nepopolnosti in vendar boš svoje iskanjepopolnosti omejil prav na te èute, um in razum, to igro nižjenarave! Prizadevanje je brez koristi. Kinetièna plat tvoje nara-ve si mora najprej poskušati nadeti kvietistièno. Povzdignitise moraš prek te nižje narave k tistemu, kar je nad tremiGunami, k tistemu, kar je utemeljeno v višjem temelju, v duši.Šele ko dosežeš mir duše, lahko postaneš sposoben za svo-bodno in božansko delovanje.

103

Kvietist, asket, pa na drugi strani ne more videti nobenemožnosti za popolnost, v katero bi lahko šteli življenje indelovanje. Ali nista življenje in delovanje sedež odvisnosti innepopolnosti? Ali ni vsako delovanje po svoji naravi nepopol-no, kot ogenj, ki mora imeti dim. Ali ni princip delovanja sampo sebi radžasièen, oèe želja, vzrok, ki mora imeti svoj uèinekpri zatemnjevanju spoznanja, svoj krog hrepenenja, uspeha inneuspeha, svoja nihanja radosti in žalosti, svoje dvojnosti kre-posti in greha? Bog je lahko v svetu, toda ni od tega sveta. Onje Bog odrekanja, ne pa Gospodar ali vzrok našega delovanja.Mojster našega delovanja je želja, njen vzrok pa je nevednost.Èe je svet, Kšara, v nekem smislu razodevanje ali lilaBožanskega, je to nekakšna nepopolna igra z nevednostjoNarave, prej zamraèevanje kot pa razodevanje. To je pravgotovo razvidno ob prvem pogledu na naravo sveta. Ali nasnajpopolnejše doživljanje sveta ne uèi vedno iste resnice? Alini kolo nevednosti tisto, ki veže dušo na nenehna rojevanjapreko impulza želje in delovanja, dokler nista izèrpana inodvržena? Ne le želje, tudi delovanje moramo odvreèi.Umešèena v tihi biti bo potem duša prešla v negibljivega,nedejavnega, ravnodušnega, absolutnega Brahmana. Na takugovor nepoosebljujoèega kvietista je Giti teže odgovarjatikot na tistega, ki ga daje posvetni èlovek, kinetièni posa-meznik. Kajti kvietizem vsebuje višjo in moènejšo resnico, kipa še vedno ni popolna in najvišja resnica. Razglašanje kvi-etizma kot vesoljnega, popolnega, najvišjega ideala èlove-škega življenja povzroèa zmedo in škoduje napredovanju èlo-veštva k njegovemu cilju bolj kot pa zmota izkljuènega kineti-zma. Kadar kot celotno resnico izpostavimo zelo enostranskoresnico, ta marsikaj osvetli, a tudi marsikaj zameša. Že samamoè tega, da je njena sestavina resnica, poveèuje tudi moènjene sestavine zmote. Zmota kinetiènega ideala lahkopodaljša nevednost in zavre èloveško napredovanje s tem, daga usmeri k iskanju popolnosti tam, kjer je ni mogoèe najti.

104

Zmota kvietistiènega ideala pa že sama po sebi vsebuje naèe-lo unièenja sveta. Èe bi delal skladno z njim, pravi Krišna, biunièil ljudstva in povzroèil zmedo. Èeprav zmota posamezni-ka, celó skoraj božanskega èloveka, ne more unièiti vsegarodu, pa lahko povzroèi zelo široko zmedo, ki je lahko po svo-ji naravi unièujoèa za princip èloveškega življenja in moteèaza zastavljeno smer njegovega napredovanja.

Zaradi tega mora kvietistièna tendenca v èloveku spoznatisvojo nepopolnost in sprejeti kot enakovredno tudi resnico, kitièi za kinetsko težnjo – izpolnitev Boga v èloveku in priso-tnost Božanskega v vseh dejavnostih èloveškega rodu. Bog neobstaja samo v tišini, ampak tudi v delovanju. Kvietizemravnodušne duše, na katero narava ne vpliva, in kinetizemduše, ki se predaja naravi tako, da je mogoèe izvesti velikožrtvovanje sveta, purušajadžnjo, nista resniènost in zlaganostv nenehnem spopadu, niti ne dve sovražni resniènosti, enavišja, druga nižja in vsaka usodna za drugo. Sta dvojni izrazbožanskega razodevanja. Sam Kšara ni celoten kljuè za njunoizpolnitev, niti najvišja skrivnost ne. Dvojno izpolnitev, us-kladitev je treba iskati v Purušotami, ki ga tu predstavlja Kriš-na in je istoèasno najvišje Bitje, Gospod svetovij in avatar.Pobožanjeni èlovek, ki vstopa v svojo božansko naravo, bodeloval tako, kot deluje ona. Ne bo se prepustil nedelovanju.Božansko deluje v èloveku v nevednosti in deluje v èloveku vspoznanju /.../ kajti on je tisti, ki deluje skladno s stopnjami inmerili svoje moèi. Vsak njegov gib, vsak delèek sveta bitij, kiga oblikuje, napolnjuje njegova navzoènost, njegova zavest,povzroèa njegova volja, oblikuje njegovo znanje.

III. Determinizem NaraveNekateri so odlomke, v katerih Gita poudari podreditev

ego-duše Naravi, razumeli kot izpovedovanje absolutnega inmehaniènega determinizma, ki ne dopušèa prostora za kakrš-

105

no koli svobodo znotraj vesoljnega bivanja. Jezik, ki ga upo-rablja, je res izrazit in se zdi zelo absoluten. Toda tudi tu, takokot drugje, moramo upoštevati celotno misel Gite in ne vsi-ljevati njenih posameznih trditev, loèenih od vsega drugega.Kot vsaka resnica, naj bo sama zase še tako resnièna, vendar-le, èe jo obravnavamo loèeno, brez tistega, kar jo omejuje inizpopolnjuje, postane zanka, ki veže razum, in zavajajoèadogma. V resnici vsaka predstavlja eno od niti prepletene tka-nine, posameznih niti pa ne gre jemati loèeno od tkanine. VGiti je vse tako prepleteno med seboj in treba je razumeti vrazmerju do celote /.../ Ena plat našega zapletenega bitja jenekakšna absolutna svoboda, eden od vidikov dušnih razme-rij z Naravo, njen nasprotni vidik na drugi strani pa je neka-kšen absolutni determinizem Narave. Obstaja tudi delna innavidezna in zato neresnièna podoba svobode, ki jo duša dobiiz popaèenega odseva teh nasprotujoèih si resnic v razvijajoèise umskosti. Zadnjemu navadno bolj ali manj natanèno pravi-mo svobodna volja. Toda Gita nima za svobodo nièesar, kar nipopolna osvobojenost in obvladovanje.

Dejansko sta svoboda in doloèenost samo dve plati istega.Temeljna resnica je namreè samoodloèanje vesolja, v njem paskrito samoodloèanje posameznika. Težava nastopi zaradi te-ga, ker živimo v površinskem umu nevednosti, ne vemo, kajse dogaja v ozadju, in vidimo samo èutno zaznavni procesNarave. Oèitno gre za prevladujoèi determinizem Narave, inker je naša površinska zavest del tega procesa, nismo sposob-ni videti druge plati dvojne resniènosti. Za praktiène nameneje na površju popoln determinizem v Snovi, èeprav zadnjipogledi znanosti temu oporekajo. Ko vznikne Življenje, se za-ène doloèena gnetljivost, tako da je kar koli težko natanènonapovedati, kot lahko napovemo snovne stvari, ki so poslušnetogemu zakonu. Gnetljivost se poveèuje z rastjo Uma, tako daima èlovek lahko vsaj obèutek svobodne volje, izbire svojihdejanj, gibanja samega sebe, kar vsaj pomaga opredeljevati

106

okolišèine. Toda ta svoboda je dvomljiva, saj jo lahko raz-glasimo za utvaro, za sredstvo Narave, del njenega ustrojadeterminiranosti, kot le navidezno svobodo ali kveèjemuomejeno, relativno in podrejeno odvisnost. Šele ko se od-mikamo od Prakriti k Puruši in navzgor, proè od Uma kduhovni Biti, postane vidik svobode prviè oèiten, potem pa,ob uglašenosti z Voljo, ki je nad Naravo, tudi popoln.

Vse, kar obstaja, je edini in nedeljivi veèni presežni inkozmièni Brahman, ki je navidezno razdeljen na stvari inbitja. Samo navidezno, kajti v resnici je vedno eno in enako vvseh stvareh in bitjih, delitev pa je le površinski pojav. Vsedotlej, dokler živimo v nevedni navideznosti, smo ego in pod-vrženi modusom Narave. Zasužnjeni z videzi, vezani na dvoj-nosti, premetavani med dobrim in zlim, grehom in krepostjo,žalostjo in veseljem, boleèino in ugodjem, sreèo in nesreèo,uspehom in neuspehom, nebogljeni sledimo železu in zlatu aliželezu okrog kolesa Maje. V najboljšem primeru je naša svo-boda, ki jo nevedno imenujemo svobodna volja, le relativna.Toda v globini je to iluzorno, saj se prek osebne volje izraža-jo modusi Narave. Sila Narave nas prijemlje, ne da bi dojeli,da opredeljuje, kaj bomo hoteli in kako bomo hoteli. Narava,ne pa neodvisni ego, je tista, ki izbere, kakšen predmet bomov katerem koli trenutku svojega bivanja hoteli, bodisi zrazumsko voljo ali z nepremišljenim nagonom /.../ Stališèe,do katerega pride Gita, je zaznava nevednosti naše domneveglede svobode, medtem ko smo ves èas v mrežah nižje nara-ve, to stališèe pa je nasprotno nevedni trditvi, èeš da Gita trdi,da je ego-duša na tej ravni popolnoma podrejena Gunam.

27. Medtem ko dejanja v celoti opravljajo modusi Nar-ave, pa misli tisti, ki ga bega egoizem, da je njegov "jaz"tisti, ki jih izvaja.

Prakriti je Narava, mehanièna, odsevajoèa vsako svoje

107

dejanje v zavestni prièi, Puruši. Deluje preko neenakosti svo-jih treh modusov, Gun, ki so v neprekinjenem navzkrižju inmedsebojnem mešanju ter mutaciji druga z drugo, s svojofunkcijo ego-uma doseže, da se Puruša isti z vsem tem delo-vanjem in tako ustvarja obèutek dejavne, spremenljive, tem-poralne osebnosti v tihi veènosti Biti.

/.../ èloveka kot posamièno bit bega njegov obèutek ega,ker se ponevedoma isti z delom in nastajanjem, kot da bi bilta njegova duša, ne pa moè njegove duše, moè, ki iz nje izha-ja. Misli, da so on in drugi tisti, ki vse poènejo. Ne vidi, da vsepoène Narava ter da si napaèno predstavlja in zaradi neve-dnosti in navezanosti potvarja njena dejanja. Zasužnjujejo gaGune: zdaj ga zapleta topa udobnost tamasa, zdaj ga nosijomoèni vetrovi radžasa, zdaj spet pa ga omejuje delna svetlobasatve, ne da bi se sploh razlikoval od uma narave, kateregaprav tako prikrojujejo Gune. Zato ga obvladujejo boleèina inugodje, veselje in žalost, želja in strast, navezanost in odpor –nobene svobode nima.

[Determinizem Narave] velja toliko, da je ego, iz kateregadelujemo, sam zase orodje delovanja Prakriti in zato ne morebiti prost njenega nadzora. Volja ega je volja, ki jo opredelju-je Prakriti, je del narave, kot se je v nas izoblikovala z vsotosvojih lastnih preteklih dejanj in samospreminjanj. S takooblikovano naravo in voljo v sebi je opredeljena tudi našasedanja dejavnost /.../ Govorimo in delujemo tako, kot da bibili v vsakem trenutku povsem svobodni, da delamo sami sseboj, kar hoèemo, uporabljajoè neko notranjo neodvisnostizbire. Toda take popolne svobode ni, naša izbira pa ni takosamostojna. Prav gotovo je, da mora naša volja nenehno izbi-rati med doloèenim številom možnosti, kajti to je naèin, skaterim Narava vedno deluje. Celó naša pasivnost, našeodklanjanje hotenja, je samo po sebi izbira, dejanje volje Na-rave v nas. Volja nenehno deluje celó v atomu. Vsa razlika jev tem, v kakšnem obsegu povezujemo svojo idejo o sebi z

108

delovanjem volje v Naravi. Ko se tako povezujemo, mislimo,da gre za našo voljo in reèemo, da gre za svobodno voljo, inda smo mi tisti, ki deluje /.../

[Vendar pa obèutek svobodne volje] ni zgolj utvara. Gre leza napako stališèa in izhodišèa. Ego misli, da je prava bit indeluje tako, kot bi bil pravo središèe delovanja, kot da biobstajal sam zaradi sebe, in tu greši glede stališèa in izho-dišèa. Niè napaènega ni, èe mislimo, da je v nas, v teh deja-njih narave, nekaj ali nekdo, ki je pravo središèe njenih dejanjin zaradi katerega vse obstaja. Toda to ni ego, to je Gospod,skrit v naših srcih, božanski Puruša in Dživa, drugi kot je ego,ki je del njegovega bivanja. Prevelika samozavest obèutkaega je v našem umu pokvarjena in izmalièena senca resnice,da v nas obstaja prava Bit, ki je gospodar vsega in za kateroter zaradi katere Narava opravlja svoja dela. Tako je tudiegova ideja svobodne volje izkrivljen in zgrešen obèutekresnice, da v nas obstaja svobodna Bit in da je volja Naravesamo prirejen in delni odsev njene volje, prirejen in delenzato, ker živi v zaporednih èasovnih trenutkih in deluje preknenehnega spreminjanja, kar pozablja mnogo tistega od prej,in se le nepopolno zaveda svojih lastnih posledic in ciljev.Toda Volja v notranjosti, ki presega èasovne trenutke, vse tove, in delovanje Narave v nas predstavlja, kot bi lahko rekli,poskus, kako v težkih okolišèinah naravne in egoistiènenevednosti izdelati tisto, kar predvidevata notranja Volja inSpoznanje v polni nadumski luèi.

28. Toda, o, silni vojšèak, kdor pozna prava naèeladelitev modusov in dejanj, uvidi, da so modusi tisti, kidelujejo, se odzivajo drug drugemu, in se jim ne da ujeti znavezanostjo.

Tu gre za jasno razlikovanje med dvema ravnema zavesti,dvema izhodišèema delovanja: tistim, ko je duša ujeta v

109

mrežo egoistiène narave in opravlja dela z idejo, ne pa zresniènostjo svobodne volje, pod zagonom Narave, na enistrani in tistim, pri katerem je duša odrešena svojega istenja zegom, opazuje, podpira in obvladuje delovanje Narave odzgoraj.

/.../ v našem napredovanju mora priti èas, ko bomo pri-pravljeni odpreti oèi pravi resnici svojega bitja in tedaj bo odnas odpadla zmota o naši egoistièni svobodni volji /.../ Todazavrnitev svobodne volje ne sme biti zgolj fatalizem ali idejao naravnem determinizmu razumevanja, brez kakršne kolivizije prave Biti v sebi. Saj potem ego še vedno ostane našaedina ideja o Biti, in ker je ego vedno orodje Prakriti, ševedno delujemo z njim in s svojo voljo kot njenim orodjem.Ideja v nas pa ne povzroèi nobene prave spremembe, ampaksamo spremembo naše umske naravnanosti. Sprejeti bimorali resnico o tem, da Narava opredeljuje naše egoistiènobivanje in delovanje, spregledati bi morali svojo podre-jenost. Toda videli naj ne bi nerojene Biti v notranjosti, ki jenad dejavnostjo Gun. Videli naj ne bi, v èem so naša vratasvobode. Narava in ego nista vse, kar smo. Obstaja svobod-na duša, Puruša /.../ Cilj umika pred egom in njegovim delo-vanjem je spoznati božansko bitje in naravo Duše, se ji od-zvati in živeti v njej. Potem se povzpnemo nad nižjo naravoGun v višjo božansko naravo.

29. Tisti, ki jih begajo modusi Narave, so navezani nafunkcije teh modusov. Naj èlovek popolnega spoznanja nemoti stališè tistih, katerih spoznanje je pomanjkljivo.

Gita razlikuje med tistimi, ki ne spoznajo celote, akrit-snavidah, ki jih zavaja delna resnica bivanja, in jogijem, kisintetièno spoznava celoto, kritsnavit. Gledati mirno na vsebivanje in ga videti kot celoto, ne da bi ga zavedle nasprotu-joèe si resnice, je najpotrebnejše za mir in popolno modrost,

110

glede katere se od jogija zahteva, da se dvigne do nje.Dejansko obstajajo razliène ravni našega zavestnega

bivanja, in kar je praktièna resnica na eni ravni, preneha bitiresnièno, zato ker zavzame popolnoma drugaèen videz, èimse vzpnemo na višjo raven, s katere vidimo stvari celoviteje.

/.../ ideja naše volje, našega delovanja ni nekaj brezposledice, brez koristi. Vse v Naravi ima svoje posledice inkorist. Gre prej za proces našega zavestnega bivanja, prekokaterega se Narava v nas vedno bolj zaveda in odziva prisot-nosti skritega Puruše v notranjosti in se s tem poveèanjemspoznanja odpre veèji možnosti delovanja. S pomoèjo idejeega in osebne volje se povzpne do lastnih višjih možnosti, sedvigne iz gole ali vsaj prevladujoèe pasivnosti tamasiène na-rave v strast in boj radžasiène narave, k veèji luèi, sreèi in èi-stosti satviène narave. Relativno samoobvladovanje, ki ga jedosegel naravni èlovek, je podroèje, doseženo z višjimi mož-nostmi svoje narave nad svojimi nižjimi možnostimi. To pa semu zgodi, ko idejo o sebi poveže s prizadevanjem višje Gune,da bi dosegel obvladovanje, prevlado nad nižjo Guno. Obèuteksvobodne volje, najsi bo utvara ali ne, je potrebno sredstvodelovanja Narave, potrebno èloveku med njegovim napre-dovanjem; zanj bi bilo razdejalno, èe bi ga izgubil, preden jepripravljen za višjo resnico /.../ [Zato Gita zapove:] "/.../ najpoznavalec celote ne moti stališè tistih, ki jih begajo modusi."

30. S tem ko se zame odreèeš vseh svojih dejanj, se z vsosvojo zavestjo ustaljeno v Biti, razbremenjen želja insebiènosti, bojuj brez vroèiènosti svoje duše.

Imamo dva jaza. Vidni jaz, ki je samo ego, umsko središèev nas, ki prevzame spremenljivo delovanje Prakriti, spre-menljivo osebnost, pravi: "Jaz sem osebnost, jaz sem to na-ravno bitje, ki opravlja vsa ta dela," toda naravno bitje je pre-prosto Narava, sestav Gun. Poleg tega obstaja pravi jaz, ki je

111

zares vzdrževalec, posedovalec in gospod Narave in v njejnastopa, sam pa ni spremenljiva naravna osebnost. Da bi bilisvobodni, se je treba znebiti želja te željne duše in napaènegagledanja na ta ego.

31.-32. Tudi tisti, ki polni vere in brez dlakocepstva ne-nehno sledijo mojemu nauku, so odrešeni vezi dejanj. Tistipa, ki v mojem nauku odkrivajo napake in nato ne deluje-jo, so nezrelega uma, zbeganega spoznavanja in obsojenina unièenje.

33. Vsa bitja sledijo svoji naravi in kaj bi koristilo, èe bijih silili? Celó èlovek spoznanja deluje po svoji naravi.

Èe to jemljemo samo zase, se zdi brezupno absolutna trdi-tev o vsemogoènosti Narave nad dušo /.../ Toda tudi tu mora-mo, tako kot drugje, jemati misel Gite kot celoto in ne vsilje-vati njenih trditev v njihovem samostojnem pomenu, loèenihdruge od druge /.../

Treba je razloèiti med tem, kar je v naravi bistvenega: mednjeno prirojeno in neizogibno dejavnostjo, ki je nikakor ne grezatirati, potlaèevati, siliti, in tistim, kar je zanjo postransko,njena tavanja, zmešnjave, izkrivljenja, ki jih je treba obvla-dati. Obstaja tudi razlika med prisilo, zatiranjem, nigraha10,in obvladovanjem s pravo uporabo in pravim vodstvom, sam-jama. Prva je nasilje nad naravo s pomoèjo volje, ki na koncuzatre naravne sile bitja, atmanam avasadajet. Zadnja jeobvladovanje nižjega jaza z višjim, kar uspešno daje temzmožnostim pravo delovanje in najveèjo uèinkovitost – jogahkarmasu kaušalam.

10 Razlika med zatiranjem (nigraha) in samoobvladovanjem (samjama) je v tem, daprva pravi: "Ne morem si, da si ne bi želel, vendar ne bom zadovoljil svoje želje." Drugapa pravi: "Odklanjam vsako željo kot tudi njeno zadovoljevanje."

112

34. V predmetih èutil prežita v zasedi privlaènost inodbojnost. Ne podleži njuni moèi, saj sta oblegovalki dušena njeni poti.

35. Boljša je lastna postava delovanja, svadharma, èe-prav je sam po sebi pomanjkljiva, kot je tuja, ki je dobroizdelana. Bolje je umreti po lastni postavi bivanja. Nevar-no je slediti tuji.

Da bi zvedeli, kaj je natanèneje mišljeno s svadharmo,moramo poèakati, dokler ne pridemo do bolj razdelane raz-prave v zakljuènih poglavjih o Puruši, Prakriti in Gunah. Todato zagotovo ne pomeni, da moramo slediti kateri koli pobudi,èetudi hudobni, ki nam jo narekuje tisto, èemur pravimo našanarava /.../ Vzdržanje od zlih dejanj je, kot razlaga (Gita), prvipogoj osvoboditve, vedno pa naroèa samoobvladovanje, sam-jamo, obvladovanje uma, èutil in vsega nižjega bitja.

Ardžuna je rekel: 36. Toda (èe ni nièesar narobe v tem, da sledimo svoji

Naravi) kaj potem žene èloveka kot na silo v greh, celóproti prizadevanjem lastne volje, o, Varšneja?

Blaženi Gospod je odvrnil: 37. To je želja11, jeza12, rojena iz radžasa, ki požira vse,

vse oskruni. Vedi, da je èlovekov sovražnik.

Popaèenje, ki nastopi in prepreèi èistost, je oblika vitalne-ga hlepenja. Veliko popaèenje, ki ga našemu bitju prispevadušna prana, je želja. Korenina želje je vitalno hlepenje poseèipo tistem, za kar èutimo, da nimamo. Je omejen življenjskinagon po posedovanju in zadovoljitvi. Ustvarja obèutekpotrebe – najprej preprosto vitalno hlepenje lakote, žeje, sle,potem dušne lakote, žeje in sle uma, ki so mnogo veèje in bolj

113

114

trenutne ter prežemajoèa sila našega bitja: lakota, ki jeneskonèna, ker je lakota neskonènega bitja, žeja, ki se z zado-voljitvijo poleže le zaèasno, po svoji naravi pa je nenasitna/.../ Želja je korenina vsake žalosti, razoèaranja, trpljenja, kajtièeprav poseduje mrzlièno veselje iskanja in zadovoljitve, pazaradi tega, ker nenehno predstavlja dušenje bitja, vnaša vsvoje sledenje in dosežke trud, lakoto, boj, hitro podrejenostutrujenosti, obèutek omejenosti, nezadovoljstvo in hitrorazoèaranje nad vsemi svojimi dosežki, neugasljivo nezdravospodbudo, zmešnjavo, nemir, ašanti.

38. Kot dim ovija ogenj, kot prah prekriva ogledalo, kotje embrio zavit v maternici, tako je zavita tudi ta (Bit).

39. Ta nenasitni ogenj želje, veèni sovražnik modrecev,ovija tudi spoznanje, o, Kaunteja.

40. Pravijo, da so njen sedež èuti, um in razum. Prekonjih zavaja utelešeno dušo, tako da zastira spoznanje.

Dušna Prana13 zasede èutni um in vanj vnese nemirno žejopo vtisih, vdre v dinamièni um s slo po obvladovanju, pose-dovanju, prevladovanju, uspehu, izpolnitvi vsake pobude, na-

11 …želja je najbolj temaèen in najbolj zatemnjujoè vzgib nižje narave. Želje sovzgibi slabosti in nevednosti, ki vas priklenjajo na vaše slabosti in vašo nevednost. Ljud-je imajo vtis, da se želje porodijo v njihovi notranjosti. Èutijo, kot bi prihajale iz njih alise dvigale v njih. Toda gre za napaèen vtis. Želje so valovi velikanskega morja mraènenižje narave in prehajajo iz osebe na osebo. Ljudje ne proizvajajo želja v sebi, ampak tivalovi vanje vdrejo. Vsakdo, ki je odprt in brez obrambe, se ujame vanje in ga nosijonaokrog. S tem, da si ga želja prisvoji in poseduje, ga onemogoèi, da bi kar koli razloèe-val, in mu daje vtis, da je del njegove narave, ki naj jo razodeva. Enako je z vsemi nižji-mi pobudami, ljubosumjem in zavistjo, sovraštvom ali nasiljem. Tudi ti so vzgibi, ki vaszajamejo, valovi, ki vas preplavijo in vdrejo v vas. Popaèijo znaèaj ali pravo naravo inji ne pripadajo. Niso vaš notranji ali neloèljivi del, ampak pridejo iz morja obdajajoèemraènosti, v katerem se gibljejo sile nižje narave. Te želje, te strasti nimajo osebnosti/…/ razodevajo se enako pri vsakem èloveku.

12 Želja in jeza sta nerazdružljivi, saj ovirana želja povzroèa jezo. (Op. prev.)

napolni èutni um z željo po zadovoljitvi naklonjenosti in od-pora, po potešitvi ljubezni in sovraštva, prinaša umikanje inpaniko strahu ter napetosti in razoèaranja, nalaga muke trp-ljenja, kratkotrajne mrzlice in vznemirjenja veselja, iz razumain razumne volje naredi sokrivca vsega tega in ju spremeni vpokveèeni in hromi orodji, voljo v voljo hrepenenja, razum pav delnega, opotekajoèega in vnetega zasledovalca omejenihnestrpnih, napadalnih predsodkov in preprièanj.

41. Zato, o, najboljši med Bharatami, s tem, da najprejobvladuješ èutila, pobij to grešno stvar, ki je unièevalecspoznanja in razloèevanja.

/.../ da bi se znebili želje, ki je vsa korenina zla in trpljenja/.../ moramo odstraniti vzrok želje, vzrok, zaradi kateregaplanejo èuti navzven, da bi zajeli in uživali svoje predmete.Ko se nagibajo k temu, da bi planili ven, jih moramo potegni-ti nazaj, proè od njihovih predmetov /.../14

42. Višji (kot njihovi predmeti), pravijo, so èuti, višji odèutov je um, nad umom pa je razumna volja. Tisto, kar jenad razumno voljo, je On (Puruša).

Spomniti se moramo psihološke ureditve sankhje, ki josprejme Gita. Na eni strani je Puruša, mirna, neaktivna innespremenljiva duša, ena in brez razvoja. Na drugi strani jePrakriti ali sila Narave, ki je brez zavestne duše nedejavna;dejavna je samo takrat, kadar je postavljena poleg te zavesti,

13 /…/ umskost prežema življenjska sila, ki postane /…/ orodje dušne zavesti živ-ljenja in dušnega delovanja na življenje. Vsako vlakno èutnega uma in temeljne zavestije pretkano z delovanjem te dušne prane, naj gre za živèno ali vitalno in fizièno mental-nost. Obvladuje celo buddhi in ego, èeprav imata ta zmožnost dvigniti um nadpodrejenost tej vitalni, živèni ali fizièni psihologiji.

14 Vse sile na zemlji težijo za tem, da bi se izrazile. Te sile prihajajo s predmetom,

115

116

rekli bi, da je v stiku z njo, sprva kot vmesna in ne toliko enokot neopredeljena, trojna po svojih lastnostih, zmožna evolu-cije in involucije. Stik med dušo in naravo proizvaja igro sub-jektivnosti in objektivnosti, ki je naše izkustvo bivanja. Kar jeza nas subjektivno, se razvije najprej, ker je zavest duše prvivzrok, nezavedna sila narave pa šele drugi in odvisni vzrok.Vendar pa je narava in ne duša tista, ki zagotavlja orodja našesubjektivnosti. Prvi je na vrsti buddhi, sposobnost razloèeva-nja in opredeljevanja, ki se razvije iz sile Narave, in njegovanižja sposobnost samorazloèujoèega ega. Kot naslednja faza,ki izhaja iz prejšnje, je razvoj zmožnosti, ki obsega razloèe-vanje predmetov, èutni um ali manas. Zapisati moramo indij-ski izraz, saj v slovenšèini ni pravih soznaèic. V tretji fazirazvoja se iz èutnega uma razvijejo specializirani organskièuti, ki jih je deset: pet za zaznavanje in pet za delovanje.Sledijo zmožnosti vsakega èuta: zvok, oblika, vonj itd., kidajejo predmetom umsko vrednost in napravijo stvari take,kot so za našo subjektivnost – in kot bistvena podlaga temuprvotna stanja èutnih predmetov: pet prvin starodavne filo-zofije, ali bolje, prvinskih stanj narave, panca bhuta, ki s svo-jimi razliènimi kombinacijami sestavljajo predmete.

Odsevane v èisti zavesti Puruše, postanejo te stopnje inzmožnosti sile narave snov naše neèiste subjektivnosti, ne-èiste zaradi tega, ker je njeno delovanje odvisno od zaznavobjektivnega sveta in njihovega subjektivnega odziva. Bud-dhi, ki je preprosto odloèujoèa zmožnost, ki vse inertno opre-deljuje iz nejasne nezavestne sile, za nas prevzame obliko ra-

s katerim se razodevajo, in èe jim postavite prepreko ter zavrnete, da bi se izrazile, sebodo morda nekaj èasa poskušale zaletavati v prepreko, toda na koncu se bodo izèrpalein se ne bodo razodele, ampak umaknile in vas pustile pri miru.

Nikoli torej ne smete reèi takole: "Najprej bom preèistil svoje misli, preèistil bom svojetelo, preèistil vitalno, potem pa bom preèistil svoja dejanja." To je obièajni vrstni red, ki panikoli ne uspe. Uèinkovito zaporedje je, èe zaènemo od zunaj: "Prva stvar je, da tega ne bomstoril, potem si tega ne bom veè želel, zatem pa bom popolnoma zaprl vrata vsem pobudam.Zame ne obstajajo veè, sedaj sem izven vsega tega." To je pravo zaporedje, uèinkovito za-poredje. Najprej ne izvesti. Potem si ne boste veè želeli in bo povsem izginilo iz vaše zavesti.

zumnosti in volje. Manas, nezavedna sila, ki razlikovanjaNarave dojema z objektivno dejavnostjo in odzivanjem insega po njih s privlaèevanjem, postane èutna zaznava in želja,dva groba izraza ali ponižanji razuma in volje – postane èutnium, èustvenost, hotenje v nižjem pomenu želje, upanje,hrepenenje, strast; vitalni gon, vsakovrstno popaèenje(vikara) volje. Èutila postanejo orodja èutnega uma, zazna-vna peterica orodij našega èutnega spoznavanja, dejavnapeterica orodij naših nagibov in vitalnih navad, posrednikimed subjektivnim in objektivnim. Ostalo so predmeti našezavesti, višaja èutov.

Zaporedje razvoja se zdi nasprotno tistemu, ki ga zaznava-mo kot zaporedje materialnega razvoja. Èe pa se spomnimo, daje celó buddhi sam po sebi inertno delovanje nezavedne Na-rave in da je v tem smislu prav gotovo celó v atomu nezavednavolja in razumevanje, sila razloèevanja in opredeljevanja, èeopazujemo surovo nezavedno tvarino obèutenja, èustev, spom-ina, nagibov v rastlini in v podzavestnih oblikah bivanja, èegledamo na te zmožnosti sile Narave, ki v razvijajoèi se zavestiživali in èloveka prevzemajo oblike naše subjektivnosti, bomovideli, da se sestav sankhje dokaj dobro ujema z vsem, kar sougotovile sodobne raziskave o snovni Naravi. V razvoju dušenazaj od Prakriti k Puruši je treba upoštevati zaporedje,nasprotno izvirnemu razvoju Narave, in to je takšno, kot ga zanarašèajoèe zaporedje subjektivnih zmožnosti navajajoupanišade, medtem ko Gita, ki jim sledi, skorajda navajaupanišadsko narašèajoèe zaporedje naših subjektivnihzmožnosti. Pravijo, da "višji od predmetov so èuti, od èutov jevišji um, od uma pa razumna volja. Tisto, kar je višje odrazumne volje, pa je on," zavestna bit, Puruša. Zato, pravi Gita,je Puruša glavni vzrok našega subjektivnega življenja, ki gamoramo dojeti in se ga prièeti s pomoèjo razuma zavedati. Vanjmoramo usmeriti svojo voljo. Ko tako s pomoèjo višje resniènozavestne biti držimo našo nižjo subjektivno naravo

117

uravnoteženo in umirjeno, lahko unièimo nemirnega veènodejavnega sovražnika našega miru in samoobvladovanja,umsko željo.

43. Ko si tako spoznal Njega, ki je celó nad razumom,ukrotil sebe s pomoèjo Biti, pobij, o, mogoèni bojevnik,tega sovražnika v obliki želje, ki ga je tako težko prema-gati.

Moè, ki v višavah je, ta delovati mora,v življenja prostor vnesti zrak nesmrtnegain konèno z neskonènim napolniti.Vse, kar zanika, iztrgati je treba,unièiti vsa hrepenenja, za kateraEdinega izgubljamo, ki zanj smo narejeni.

Želja, to je misel, je prava gonilna moè èloveškega življe-nja in izloèiti jo bi pomenilo ustaviti vrelce življenja. Zado-voljitev želje je èlovekov edini užitek in odstraniti jo bi pome-nilo ugasniti pobudo življenja s kvietistièno askezo. Todaprava gonilna sila življenja duše je Volja. Želja je le popaèe-nje volje v prevladujoèem telesnem življenju in fiziènemumu. Bistven preobrat duše k posedovanju in uživanju svetaje v tem, da se ji hoèe radosti, uživanje zadovoljitve hrepene-nja pa je le vitalno in fizièno ponižanje hotenja radosti. Bi-stveno je, da razlikujemo med èisto voljo in željo, mednotranjo voljo po radosti in zunanjo slo ter pohlepom uma intelesa. Èe nismo sposobni tega razloèevanja praktièno vdoživljanju svojega bitja, lahko izbiramo samo med življenjeubijajoèo askezo in grobo voljo po življenju, ali paposkušamo med njima doseèi neroden, negotov in nestalenkompromis. To je tisto, kar poène veèina ljudi. Manjšina papotlaèi življenjski nagon in si prizadeva za asketsko popol-nost. Veèina uboga grobo voljo po življenju s takšnimi prired-

118

bami in omejitvami, kot jih nalaga družba ali za katere je bilobièajni družbeni èlovek izurjen, da jih vsiljuje svojemu last-nemu umu in dejanjem. Drugi vzpostavijo ravnotežje medetièno vzdržnostjo in zmernim uživanjem željne umske invitalne biti; v tem ravnotežju vidijo zlato sredino zdravegauma in zdravega èloveškega življenja. Toda nobena od tehpoti ne daje popolnosti, ki jo išèemo: božansko obvladovanjevolje v življenju. V celoti potlaèiti prano, vitalno bitje,pomeni ubiti življenjsko silo s katero je treba podpirati širšedelovanje utelešene duše v èloveku. Uživati v grobi volji poživljenju pomeni, da ostajamo zadovoljni z nepopolnostjo.Delati kompromis med njima pomeni ustaviti se sredi poti inne obvladati niti zemlje niti nebes. Èe pa lahko dosežemoèisto voljo, ki je nepopaèena z željo – za katero bomo ugo-tovili, da je mnogo bolj svobodna, spokojna, umirjena inuèinkovita sila, kot je šepajoè, z dimom zadušen, hitroutrudljiv in oviran plamen želje –, potem lahko ob umirjeninotranji volji radosti, ki jo ne prizadene nobeno motenjepohlepa, preobrazimo prano iz tirana, sovražnika in napadal-ca uma v poslušno orodje. Tudi tem višjim zadevam lahkoreèemo želje, èe tako hoèemo, toda potem moramo misliti nato, da je božanska želja nekaj drugega kot vitalno hlepenje,Božja želja, katere mraèna senca je ta drugi, nižji pojav, ki gaje treba preobraziti vanjo. Bolje je ohranjati razlièna imena zastvari, ki se popolnoma razlikujejo po svojem znaèaju innotranjem delovanju.

Tako se konèa tretje poglavje z naslovom "Joga delovanja".

119

ÈETRTO POGLAVJE

I. Možnost, namen in potek avatarstvaBlaženi Gospod je rekel: 1. To veèno jogo sem posredoval Vivasvanu (sonènemu

bogu), Vivasvan jo je posredoval Manuju (oèetu èloveš-tva), Manu jo je podal Ikšvakuju (zaèetniku sonène dina-stije).

2. Tako posredovano od enega do drugega, so jo poznalikraljevi modreci, vse dokler se za svet ni izgubila za dolgoèasa, o, Parantapa.

3. Isto starodavno jogo sem ti danes povedal, ker si mojèastilec in prijatelj. To je najvišja skrivnost.

Ko je govoril o tej jogi, v kateri postaneta delovanje inspoznavanje eno, o jogi, v kateri se preko spoznavanjaodrekamo delovanju, o jogi, v kateri je delovanje izpolnjeno sspoznanjem, jogi v kateri spoznavanje podpira, spreminja inrazsvetljuje delovanje, oboje pa je podarjeno Purušotami,najvišjemu Božanskemu, ki se v nas razodene kot Narajana,Gospod vsega našega bivanja in delovanja, ki je za veèno vnaših srcih in ki se razodene celó v èloveški podobi kot avatar,božansko rojstvo, ki si je nadelo èloveškost, je Krišna mimo-grede povedal, da je to starodavna in izvirna joga, ki jo jeposredoval Vivasvanu, sonènemu bogu. Vivasvan jo je posre-doval Manuju, oèetu èloveštva. Manu jo je dal Ikšavakuju,zaèetniku sonène rase, in na ta naèin jo je en kraljevi modrecizroèil drugemu, dokler se sèasoma ni izgubila in jo Krišnasedaj na novo oživi Ardžuni, ker je avatarjev ljubimec inèastilec, prijatelj in tovariš. Kot pravi, je to najvišja skrivnost– in kot trdi, je ta joga višja od vseh drugih, saj druge vodijo

121

k brezosebnemu Brahmanu ali osebnemu božanstvu, k osvo-boditvi v nedejavnem spoznanju ali pa osvoboditvi v zatop-ljeni blaženosti. Ta joga pa ponuja najvišjo skrivnost in prav-zaprav vso skrivnost. Povede nas k božanskemu miru in bo-žanskemu delovanju, k božanskemu spoznanju, do dejavnostiin zanosa, združenih v popolni svobodi. V sebi združuje vsejogijske poti, tako kot najvišje bitje Božanskega uskladi inpoenoti v sebi vse razliène in celó nasprotujoèe si moèi innaèela svojega razodetega bitja. Zato joga Gite ni, kot neka-teri trdijo, samo karmajoga, po njihovem mnenju ena innajnižja izmed treh poti, ampak najvišja joga, sintetièna incelovita, ki vse moèi našega bitja usmerja k Bogu.

Ardžuna je rekel: 4. Ni tako dolgo, odkar si se ti rodil, Vivasvan pa se je

rodil zelo dolgo tega. Kako naj torej razumem, da si mu joti razodel na zaèetku?

Ardžuna sprejme izjavo o prenosu joge zelo konkretno –obstaja pa še drugaèen pomen – in sprašuje, kako je bogsonca, eden izmed prvorojenih, prednik sonène dinastije,lahko sprejel jogo od èloveka Krišne, ki je se je na svetu rodilšele sedaj. Krišna ne odgovori, kot bi lahko prièakovali, da jekot Božansko, ki je vir vsega spoznanja, tisto povedal Devi,svoji podobi spoznanja, dajalcu vsake notranje in zunanje luèi/.../ Namesto tega sprejme priložnost, ki mu jo je ponudilArdžuna, da mu razodene svojo skrito božanskost – priznan-je, na katerega se je pripravljal takrat, ko se je ponudil kotbožanski vzor delavca, ki ga njegova dejanja ne vežejo, ki paga doslej ni podal povsem nedvoumno. Sedaj pa se odkritorazglasi za utelešeno Božanstvo, za avatarja1.

1 /…/ sodobnemu umu je avatarstvo med vsemi idejami, ki z Vzhoda pritekajo vracionalizirano èloveško zavest, nekaj zelo težko sprejemljivega ali razumljivega. Nagi-

122

Blaženi Gospod je rekel:5. Živel sem mnogo življenj in ti prav tako, o, Ardžuna.

Poznam vsako izmed njih, ti pa ne, o, Biè sovražnikov.

6. Èeprav sem nerojen, neminljiv v svojem samobiva-nju in èeprav sem Gospod vsega bivajoèega, se, opiraje nalastno Naravo, utelesim s pomoèjo svoje Maje.

Sedaj je mogoèe opaziti, da Gita na enak naèin, vendar zrahlo a pomembno razlièico v jeziku, opisuje dejavnost Bo-žanskega, ko povzroèa obièajna rojstva bitij in njegovo poèet-je, ko se rojeva kot avatar. "Opirajoè se na lastno Naravo,prakritim svam avaštabhja," bo kasneje izrazil: "razlièno izlo-èam iz sebe, visrdžami, vso to množico bitij, ki so nemoènoprepušèena nadzoru Prakriti, avašam prakriter vašat." "Opi-rajoè se na lastno naravo," pravi tu, "se utelesim s pomoèjosvoje Maje, prakritim svam adhišthaja /.../ atmamajaja, seizloèam, atmanam srdžami." Dejavnost, ki jo posreduje be-seda avaštabhja, pomeni moèan pritisk navzdol, ki obvladuje,

ba se k temu, da ga v najboljšem primeru jemlje zgolj kot podobo nekega višjega razode-vanja èloveške moèi, znaèaja, genija, kot veliko delo storjeno za svet ali v svetu, v naj-slabšem primeru pa kot praznoverje – poganom kot norost in Grkom kot kamen spotike.Materialisti nanj seveda ne morejo niti pogledati, saj ne verujejo v boga. Racionalistu alideistu je norost in predmet posmeha, temeljitemu dualistu, ki vidi nepremostljiv prepadmed èloveško in božansko naravo, se sliši kot bogokletstvo. Racionalist ugovarja, èeš,èe Bog obstaja, je izvenvesoljni in nadvesoljni ter ne posreduje v svetovnih zadevah,ampak jih prepusti delovanju utrjene mašinerije zakonitosti – dejansko je neke vrste odd-aljeni konstitucionalni monarh ali duhovni nesposobnež na visokem položaju, v naj-boljšem primeru nekakšen brezbrižen nedejaven Duh izza dejavnosti Narave, kotnekakšna posplošena ali abstraktna prièa, Puruša sankhje. On je èisti Duh in si ne morenadeti telesa, neskonèen in ne more biti konèen, kot je konèen èlovek, veèno nerojenistvarnik in ne more biti bitje, rojeno na svetu – vse to je nemogoèe celó za njegovo vse-mogoènost. Tem ugovorom bo temeljiti dualist dodal, da je Bog po svoji osebi, vlogi innaravi drugaèen in loèen od èloveka. Popolni si ne more nadeti èloveške nepopolnosti.Nerojeni osebni Bog ne more biti rojen kot èloveška osebnost. Vladarja svetov ni mo-goèe omejiti s èloveško dejavnostjo in z minljivim èloveškim telesom, ki sta odvisna odnarave. Kaže, da je Uèitelj v Giti imel v mislih te, za razum na prvi pogled tako strašnezastavjene ugovore, ko je rekel, da si Božansko, èeprav je nerojeno, neminljivo v svo-jem samobivanju in je Gospodar vseh bitij, vendarle privzame rojstvo, s tem da se zateèe

123

zatira, zavira ali omejuje predmet v svojem gibanju ali delo-vanju, da postane nemoèno podrejen vladajoèi sili, avašamvašat. V tej dejavnosti postane narava mehanièna in njenamnožica bitij ostaja v mehanizmu nemoèna, ne da bi bila gos-podar svojih dejanj. V nasprotju s tem je dejavnost, ki joizraža beseda adhišthaja. Pomeni bivanje v (pa tudi opiranjena) naravi, zavestno obvladovanje bivajoèega Božanstva,adhišthatri devata, v katerem Prakriti ne žene nemoènegaPurušo prek nevednosti, ampak je sama polna luèi in voljePuruše /.../

Jezik Gite zato kaže, da je božansko rojstvo rojstvo zavest-nega Božanstva v naši èloveškosti in bistveno nasprotno na-vadnemu rojstvu, èeprav se uporablja ista sredstva. Saj ne greza rojstvo v nevednost, ampak za rojstvo spoznanja, ne za fi-zièni pojav, ampak dušno rojstvo /.../ Pri navadnem rojstvuveèinoma privzame èloveškost naravni vidik vesoljnega Bo-žanskega. Pri utelešenju pa prevzame to mesto božji vidik is-tega pojava. V prvem dovoljuje, da èloveška narava prevzameoblast nad njegovim delnim bitjem in ga obvladuje, pri drugempa sam prevzame to delno podobo bivanja in njeno naravo terju božansko obvladuje. Zdi se, da nam Gita pravi, da se to ne

k delovanju svoje Narave in s pomoèjo sile svoje lastne Maje. Da je tisti, ki ga zasle-pljeni prezirajo, ker biva v èloveškem telesu, v svoji najvišji biti pravzaprav Gospodarvsega /…/ Gita pa se je zmožna sooèiti z vsemi temi oporekanji in jih uskladiti, zato kerizhaja iz vedantskega gledanja na bivanje, Boga in vesolje.

V vedantskem pogledu na stvari so vsa ta oèitna nasprotja že od vsega zaèetka niènaali prazna. Ideja avatarja za njegovo shemo resda ni neizogibna, vendar se v njej pojavipovsem naravno kot popolnoma smiselna in logièna. Kajti vse, kar je tu, je Bog, je Duh aliSamobivanje, je Brahman, ekamevadvitijam. Nièesar drugega ni, nièesar drugaènega inrazliènega od tega, in nièesar ne more biti, ne more biti drugaènega in razliènega. Na-ravaje in ne more biti niè drugega kot moè božanske zavesti. Vsa bitja so in ne morejo biti nièe-sar drugega kot notranje in zunanje, subjektivne in objektivne dušne in telesne oblikebožanskega bitja, ki obstaja v moèi svoje zavesti in iz nje izhaja. Daleè od Neskonènega,ki si ne bi bilo sposobno nadeti konènosti, celotno vesolje ni niè drugega kot to. V vsemširnem svetu, ki ga naseljujemo, sploh ne moremo videti nièesar drugega, pa glejmo,kolikor moremo. Daleè od takšnega Duha, ki bi bil nezmožen oblike ali pa zavraèalpovezavo z obliko snovi ali uma in ne bi maral prevzeti omejene narave ali telesa. Vse tuni niè drugega kot to. Svet obstoji samo s takšno povezavo, takšnim privzemanjem.

zgodi z razvojem ali z vzpenjanjem, podobno kot pri nava-dnem èloveku, niti ne z rastjo v božansko rojstvo, ampak z ne-posrednim spustom v èloveško tvarino in z nadevanjemnjenih oblik /.../ Zato je avatar neposredno razodetje vèloveštvu prek Krišne, božanske Duše, razodetje tistega bo-žanskega stanja bitja, do katerega božanski uèitelj poziva, najse povzpne Ardžuna, èloveška duša, zvrst najvišjega èloveka,vibhutija, in do katerega se ta lahko povzpne samo s tem, dase dvigne iz nevednosti in omejitev svoje obièajne èlove-škosti. Od zgoraj se razodene tisto, kar moramo razviti odspodaj. Gre za spust Boga v takšno božansko rojstvo èloveka,v katero se moramo smrtniki povzpeti. Gre za privlaèen bo-žanski primer, ki ga Bog daje èloveku v pravi podobi in obli-ki ter v izpopolnjenem vzorcu našega èloveškega bivanja.

7. Kadar koli popušèa dharma in narašèa nepraviènost,o, Bharata, se utelesim.

Daleè od tega, da bi bil svet mehanizem zakonitosti, ne da bi duša ali duh posredo-vala v gibanju njegovih sil ali delovanju njegovih umov in teles – da bi bil samonekakšen izviren brezbrižni Duh, ki pasivno biva nekje zunaj ali zgoraj – cel svet in vsaknjegov delèek je v nasprotju s tem niè drugega kot božanska sila v delovanju in ta božan-ska sila opredeljuje in obvladuje vsak njegov gib, naseljuje vsako njegovo obliko, imatu v lasti vsako dušo in um. Vse je v Bogu in se v njem giblje in biva, in on je v vsem,deluje in kaže svoje bivanje. Vsako bitje je preobleèen Narajana.

Daleè od tega, da bi bilo nerojeno nesposobno prevzeti rojstvo. Vsa bitja so celó vnjihovi posameznosti nerojeni duhovi, veèni brez zaèetka in konca, in v svojem bistvubivanja in obèosti so vsi en sam nerojeni Duh, katerega rojstvo in smrt sta samo pojavaprivzemanja in spreminjanja oblik. To, da popolno privzema nepopolnost je celotenmistièni pojav vesolja. Toda nepopolnost se pokaže v podobi in delovanju privzetegauma ali telesa, živi v pojavu – v tistem, ki privzema, ni nepopolnosti, tako kot v soncu,ki vse osvetljuje, ni pomanjkljivosti luèi ali videnja, ampak so te le v zmožnostihposameznega organa vida. Prav tako Bog ne vlada svetu iz nekih oddaljenih nebes,ampak s svojo intimno vseprisotnostjo. Vsako konèno delovanje sile je dejanjeneskonène Sile in ne neke omejene loèene samoobstojeèe energije, ki deluje s svojomoèjo, ki ni pridobljena od nekoga drugega. V vsakem konènem delovanju volje in spoz-nanja lahko odkrijemo dejanje neke neskonène vsevolje in vsespoznanja, ki ga podpira/.../ Zaradi tega ne more pri svojem naèelu vzdržati nobeden od ugovorov našega razumaglede možnosti avatarstva. Kajti naèelo je puhla delitev, ki jo dela intelektualni razum,kateremu nenehno nasprotujejo in oporekajo vsi pojavi in celotna stvarnost sveta.

124

Dharma je oboje: tisto, èesar se oprijemljemo, in tisto, karpovezuje naše notranje in zunanje dejavnosti. V prvotnempomenu je temeljna zakonitost naše narave, ki skrivno pogo-juje vsa naša dejanja, in v tem pomenu ima vsako bitje, tip,vrsta, posameznik, skupina svojo dharmo. Drugiè: obstaja bo-žanska narava, ki se mora v nas razviti in razodeti, in v temsmislu pomeni dharma zakonitost notranjega delovanja, pokateri to raste v našem bitju. Tretjiè: obstaja zakonitost, skatero obvladujemo svoje navzven usmerjene misli in dejan-ja v odnosu z drugimi, tako da kar najbolje pomagamo oboje-mu, naši rasti in rasti èloveštva proti božanskemu idealu.

/.../ Dharma je vse, kar nam pomaga, da rastemo v božan-sko èistost, širino, luè, svobodo, moè, odpornost, radost, lju-bezen, dobroto, nasproti pa ji stoji njena senca ali zanikanje,vse, kar se upira njeni rasti in se ni podredilo njeni zakoni-tosti, vse kar ni dopustilo in noèe dopustiti njeni skrivnostibožanskih vrednot, ampak predstavlja fronto izkrivljenja innasprotovanja, neèistosti, ozkosti, vezanosti, temaènosti, sla-bosti, nizkotnosti, neskladja, trpljenja, razdeljenosti, ostu-dnosti in grobosti, vse tisto, kar naj bi èlovek pri svojemnapredovanju opustil. To je adharma, nedharma, ki hoèepremagati dharmo, vleèi nazaj in navzdol, reakcionarna sila,ki deluje za zlo, nevednost in mraènost.

8. Od èasa do èasa se rojevam za odrešitev dobrih, zaunièenje hudobnih, za ustolièenje Praviènosti, dharme.

/.../ treba pa je previdno pripomniti, da vzdrževanje dharmev svetu ni edini cilj spusta avatarja, te velike misterije razode-tja Božanskega v èloveštvu. Kajti vzdrževanje Dhar-me nizadosten cilj, niti ne najvišji možni cilj pojave Kristusa,Krišne, Bude, ampak le splošni pogoj višjega cilja ter višje inbolj božanske koristi. Obstajata namreè dva vidika božan-skega rojstva: prvi je spust, rojstvo Boga med ljudi; Božan-

125

stvo se razodene v èloveški podobi in naravi, veèni avatar.Drugi pa je vzpon, rojstvo èloveka v Božanstvo; èlovek sepovzpne v božansko naravo in zavest, madbhavam agatah.Gre za bitje, ki se znova rodi z drugim rojstvom duše. Namenavatarstva in vzdrževanja dharme je namreè služiti temu no-vemu rojstvu. Ta dvojni vidik Gitine doktrine o avatarstvulahko uide površnemu bralcu, ki je veèinoma zadovoljen stem, da ujame površje tega globokega nauka, in tako ga spre-gleda tudi formalni komentator, ujet v rigidnosti [filozofskih]šol. Pa vendar je potreben za smisel celotne doktrine. Sicer bibila ideja avatarstva samo dogma, splošno praznoverje ali padomišljijska ali mistièna deifikacija zgodovinskega ali legen-darnega nadèloveka, ne pa to, kar poskuša Gita z vsem svojimnaukom: globoka filozofska in religiozna resnica in eden odbistvenih delov ali korakov k najvišji skrivnosti vsega, rahas-jam uttamam.

Èe ne bi bilo tega vzpona èloveka v Božanstvo, ki mu po-maga spust Boga v èloveštvo, bi bilo avatarstvo zgolj zaradidharme nekakšen nesmotern pojav, saj samo Praviènost, zgoljpravico ali merila dobrega, lahko božanska vsemogoènostvedno vzdržuje na svoje navadne naèine: z velikimi ljudmi alivelikimi gibanji, z življenjem in delom modrecev, kraljev inverskih uèiteljev, brez nekakšnega dejanskega utelešenja /.../Da vsebuje Gita v svoji srži ta drugi in pravi cilj avatarstva, jeoèitno celó iz tega odlomka, èe ga pravilno pretehtamo,postane pa jasnejši, èe ga ne jemljemo samega zase (kar jevedno napaèen naèin ravnanja z Gitinimi besedili), ampak vnjegovi tesni povezavi z drugimi odlomki in celotnimnaukom. Spomniti se moramo in skupaj obravnavati njennauk o edini Biti v vsem, o Božanstvu, ki je v srcu vsakegabitja, njen nauk o odnosih med stvarnikom in njegovimstvarstvom, njeno moèno poudarjeno idejo vibhutija – upošte-vajoè tudi jezik, v katerem Uèitelj podaja svoj lastni božans-ki primer o nesebiènem delovanju, ki se prav tako tièe

126

èloveškega Krišne kot tudi božanskega Gospodarja svetov indaje pravo težo takšnim odlomkom, kot je v devetem poglav-ju: "Zaslepljeni umi me prezirajo, ko prebivam v èloveškemtelesu, ker ne poznajo moje najvišje narave bivanja, Gospo-darja vsega obstojeèega." V luèi teh idej je treba bratiodlomek, ki ga imamo pred seboj, in izjavo, ki jo vsebuje, das spoznanjem svojega božanskega rojstva in z božanskimdelovanjem pridejo ljudje do Božanskega, da s popolno pre-pojenostjo z njim, celó poisteni z njim, z iskanjem zatoèišèa vnjem, pridejo do njegove narave in stanja bivanja, madb-havam. Potem božanskega rojstva in njegovega namena nam-reè ne bomo razumeli kot osamljen in èudežen pojav, ampakna svojem pravem mestu v celotni shemi razodevanja sveta.Brez tega ne moremo priti do njegove božanske skrivnosti,ampak jo bomo bodisi povsem zanièevali ali nevedno, mordapraznoverno, sprejeli ali zapadli v malenkostne in površnemisli sodobnega razumevanja, s èimer izgubi svoj notranji inkoristni pomen.

Avatar se pojavi kot razodetje božanske narave v èloveškinaravi, kot razodetje njegovega kristusovstva, krišnovstva,budovstva, da bi se èloveška narava z izoblikovanjem svojihnaèel, misli, èustev, dejanj po potezah tega kristusovstva,krišnovstva, budovstva preobrazila v Božansko /.../ Lahko birekli, da gre za prikazovanje možnosti razodevanja Božan-skega v èloveku, da èlovek lahko sprevidi, kaj to je, in se opo-gumi postati tak. Gre tudi za to, da se pusti vpliv te manife-stacije vibrirati v zemeljski naravi, duši tega razodetja pa vodi-ti njegovo prizadevanje navzgor. Gre za to, da se poda duhovnivzorec božanske èloveškosti, po katerem se lahko oblikujeišèoèa èloveška duša. Gre za posredovanje dharme, religije.Ne zgolj vere, ampak metode notranjega in zunanjega življen-ja – poti, pravila in postave samooblikovanja, s pomoèjo kate-rih bomo lahko rastli k božanskosti. Ker ta rast, ta vzpon pravtako ni samo osamljen in posamezen pojav, ampak tako kot

127

vse božanske dejavnosti, kolektivno podjetje, nekakšno delo indoloèeno delo za rod, je tudi v pomoè èloveškemu napre-dovanju, da se obdrži v velikih krizah skupaj, zlomi sile, kivleèejo navzdol, ko postanejo preveè trdovratne, da ohranja inobnovi veliko dharmo k Bogu usmerjene zakonitosti v èloveš-ki naravi, in celó zato, da pripravi še tako oddaljeno božje kral-jestvo, zmago iskalcev luèi in popolnosti, sadhunam, in str-moglavljenje tistih, ki se borijo za nadaljevanje zla in mraè-njaštva. Vse to so priznani cilji spusta avatarja in navadno gamnožice poskušajo prepoznati preko njegovega dela, zaradikaterega so ga pripravljene èastiti. Le duhovni ljudje vidijo, daje zunanje avatarstvo v simboliki èloveškega življenja zna-menje veènega notranjega Božanstva, ki se razodeva napodroèju njihovega lastnega èloveškega uma in telesnosti, takoda lahko z njim rastejo v enost in jih ono prevzame. Božanskorazodetje Kristusa, Krišne, Bude v zunanji èloveènosti ima zasvojo notranjo resnico isto razodetje veènega notranjegaavatarja v naši lastni notranji èloveènosti. To, kar se je zgodi-lo v zunanjem èloveškem življenju na zemlji, je mogoèeponoviti v notranjem življenju vseh ljudi.

To je namen utelešenja, toda kakšen je potek2? Prviè, naavatarstvo gledamo razumsko ali podcenjujoèe, kar pomeni,da ga zaznamo le kot izjemno pojavljanje božanskih moral-nih, razumskih in dinamiènih lastnosti, ki presegajo povpreè-no èloveškost. V tej ideji je nekaj resnice. Avatar je istoèasnovibhuti /.../ "Jaz sem Vasudeva (Krišna) med Vrišniji," praviGospod Gite, "Dhanandžaja (Ardžuna) med Pandujevci, Vja-

2/…/ vsako bitje pripravi ob novem rojstvu nov um, življenje in telo, sicer bi bilHans Hofer vedno Hans Hofer in ne bi imel nobene možnosti postati Janez Kovaè. Seve-da so v notranjosti stare osebnosti, ki prispevajo k novemu življenju, toda govorim onovi vidni osebnosti, o zunanjem umskem, vitalnem, fiziènem èloveku. Dušno bitjevzdržuje zvezo med rojstvi in oblikuje vsa razodevanja iste osebe. Zato je prièakovati,da bo avatar vsakiè privzel novo osebnost, takšno, ki ustreza novemu èasu, delu, okolju.Po mojem gledanju ima nova osebnost za seboj niz avatarskih rojstev, med katerimi jepotekal vmesni razvoj in pomagal v vsakem obdobju.

128

sa med modreci, pesnik videc Ušane med pesniki vidci," prviv vsaki kategoriji, najveèji v vsaki skupini, najmoènejši pred-stavnik lastnosti in dejanj, v katerih se razodeva njegova zna-èilna dušna moè. Stopnjevanje moèi bivanja je zelo nujenkorak v napredovanju božanskega razodevanja. Vsak velikèlovek, ki se povzpne nad našo povpreèno raven, s tem hkratipovzdigne tudi navadno èloveštvo. Je živo zagotovilo našihbožanskih možnosti, obljuba Božanstva, sij božanske luèi indih božanske moèi.

To je tista resnica, ki tièi za naravnimi èloveškimi nagnje-nji po deifikaciji velikih umov in herojev. Zelo jasno se poka-že v indijskem obièajnem pojmovanju, ki v velikih svetnikih,uèiteljih, utemeljiteljih zelo hitro vidi delnega (amša) avatar-ja, oziroma je še bolj znaèilno v preprièanju južnih višnuistov,da so bili nekateri med njihovimi svetniki utelešenje sim-boliènih živih orožij Višnuja. To je namreè tisto, kar vsi veli-ki duhovi so: žive moèi ali orožja Božanskega v korakanjunavzgor in v bitki. Takšna ideja je svojstvena in neizogibna zavsako mi-stièno ali duhovno gledanju na življenje, ki medbivanjem in naravo Božanskega na eni strani in našimèloveškim bivanjem in naravo na drugi strani ne potegnenespravljive èrte. Gre za pojmovanje božanskega v èlove--škem. Toda vibhuti še vedno ni avatar. Sicer bi bili Ardžuna,Vjasa in Ušane prav tako avatarji kot Krišna, èeprav z manjšostopnjo avatarskih zmožnosti. Božanske lastnosti ne zadostu-jejo. Obstajati mora notranja zavest Gospoda in Biti, kiobvladuje èloveško naravo s svojo božansko prisotnostjo.Stopnjevanje zmožnosti je del nastajanja, bhutagrama, vzponv obièajnem razodevanju. Pri avatarju pa se razodeva naposeben naèin: božansko rojstvo od zgoraj, veèno in vesoljnoBožanstvo, ki se je spustilo v obliko posameznega èloveka,atmanam srdžami, zavesten je ne le za zastorom, ampak tudiv zunanji naravi.

Obstaja tudi vmesno pojmovanje, bolj mistièno gledanje na

129

avatarstvo, ki pojmuje, da èloveška duša klièe po spustu vasein jo božanska zavest bodisi obsede bodisi postane njenuèinkovit odsev ali kanal. Takšno gledanje sloni na doloèenihresnicah duhovnega izkustva. Božansko rojstvo pri èloveku,njegov vzpon, je sam po sebi rast èloveške zavesti v božanskozavest in njen najvišji vrhunec je izguba loèenega jaza v njej/.../ Gita govori o duši, ki postane Brahman, brahmabhuta, inzaradi tega o njenem bivanju v Gospodu, v Krišni. Vendar jetreba reèi, da ne govori o tem, da bi duša postala Gospod aliPurušotama, èeprav razglaša, da je Dživa vedno Išvara, delnobitje Gospodovo, mamaivamšah. Saj je ta velika združitev,najvišje nastajanje še vedno del vzpona. Medtem ko je božan-sko rojstvo, do katerega pride vsak Dživa, pa ni spust Božanst-va, ni avatarstvo, glede na budistièno doktrino je kveèjemubudovstvo. Je duša, ki se je prebudila iz sedanje posvetne indi-vidualnosti v neskonèno nadzavest. Kaj takega ne potrebujeniti notranje zavesti niti znaèilnih dejavnosti avatarja.

Na drugi strani lahko takšen vstop v božansko zavest sprem-lja povratna dejavnost, ki je v tem, da Božansko vstopi v posa-mezne èloveške dele našega bitja ali pride v njihovo ospredje,zliva sebe v èlovekovo naravo, v delovanje, um in celó vtelesnost. Kaj takšnega pa je lahko vsaj delno avatarstvo /.../

Toda tudi višja božanska zavest Purušotame se lahko spustiv èloveškost in zavest Džive v njej izgine. To se je, kot pra-vijo sodobniki Èajtanje, dogajalo pri njegovih obèasnih preo-brazbah, ko je on, ki je bil v navadni zavesti sicer samo Gos-podov ljubimec in èastilec ter je zavraèal vsakršno oboževa-nje, postal v teh nenormalnih trenutkih Gospod sam, takogovoril in deloval z luèjo, ljubeznijo in moèjo božanskePrisotnosti, ki so lile iz njega. Èe predpostavimo, da bi bilo tonormalno stanje, potem bi bil èlovek nenehno le kot posoda tebožanske Prisotnosti in božanske Zavesti in imeli bi avatarjaskladno s tem vmesnim pojmovanjem o utelešanju. Našimèloveškim pojmovanjem se zdi kaj takega hitro možno, kajti

130

èe lahko èlovek povelièa svojo naravo, tako da èuti enost bitjaz Božanskim in sebe zgolj kot kanal njegove zavesti, luèi,moèi, ljubezni, svojo voljo in osebnost pa izgubljeni v tej voljiin bitju, kar je priznano duhovno stanje, potem je mogoèe, data Volja, Bivanje, Moè, Ljubezen, Luè, Zavest lahko zasedejocelotno osebnost èloveške Džive. To pa ne bi bil zgolj vzponnaše èloveškosti v božansko rojstvo in v božansko naravo,ampak spust božanskega Puruše v èloveškost, avatar.

Gita pa gre mnogo dlje. Jasno govori o rojstvu samegaGospoda. Krišna govori o svojih mnogoterih rojstvih v prete-klosti in sam popolnoma jasno pove, da ne gre le za spre-jemljivega èloveka, ampak za Božansko, o katerem govori, sajuporablja jezik samega Stvarnika, jezik, ki ga uporabi tuditakrat, ko mora opisati svoje stvarjenje sveta. "Èeprav semnerojen Gospodar vseh bitij, izloèim svojo bit s svojo Majo," kinadzira dejanja “moje” Prakriti. Tu ni govora o Gospodarju,èloveški Dživi ali Oèetu in Sinu, božanskem èloveku, ampaksamo o Gospodarju in njegovi Prakriti. Božansko se spusti ssvojo lastno Prakriti, v rojstvo v èloveški podobi in podobi, terprinese vanjo božansko Zavest in božansko Moè, èeprav pris-tane in je voljno delovati v èloveški podobi, vrsti in zunanjiobliki ter obvladuje svoja dejanja v telesu kot v njem in nadnjim prebivajoèa Duša, adhišthaja. Res je, da od zgoraj vednovlada, saj tako obvladuje vso naravo, vkljuèno s èloveško. Tudiod znotraj vedno obvladuje vso naravo, vendar prikrito. Razli-ka je v tem, da je razodet, da se narava zaveda božanske Prisot-nosti kot Gospoda, Prebivalca in to ne preko skrite volje odzgoraj, "volje Oèeta, ki je v nebesih," ampak giblje naravo ssvojo umirjeno neposredno in jasno voljo. Zdi se, da tu ni pros-tora za èloveškega posrednika, kajti s tem, da se zateèe k svojilastni naravi, prakritim svam, ne pa k posebni naravi Džive,prevzame Gospodar vsega bivajoèega èloveško rojstvo nase.

Ta nauk je za èloveški razum zahteven, težak, za kar pa jejasen razlog: zaradi oèitne èloveškosti avatarja3. Avatar je

131

132

vedno dvojni pojav božanskosti in èloveškosti. Božansko sinadene èloveško naravo z vsemi njenimi zunanjimi omejitva-mi ter iz njih napravi okolišèine, sredstva in orodja božanskezavesti in božanske moèi, posodo božanskega rojstva in bo-žanskih dejanj. Toda prav gotovo mora tako biti, kajti sicer nebi bil izpolnjen namen avatarjevega spusta. Saj je namen pravv tem, da pokaže, da je èloveško rojstvo z vsemi svojimi ome-jitvami lahko sredstvo in orodje božanskega rojstva in božan-skega delovanja, natanèneje, da pokaže, da je èloveška zavestlahko združljiva z božanskim bistvom zavesti, ki se je raz-odela, da jo je mogoèe spremeniti v njeno posodo, doseèi veèjopodobnost z njo, tako da se spremeni njen kalup in poveèajonjene zmožnosti luèi in ljubezni, moèi in èistosti, ter da pokaže,kako se to lahko naredi. Èe bi avatar deloval na popolnomanadnormalen naèin, ta namen ne bi bil dosežen. Zgolj nadnor-malni ali èudežni avatar bi bil nesmisel. Ne gre za to, da morabiti uporaba nadnormalnih moèi, kot so Kristusova t. i. èudež-na zdravljenja, popolnoma odsotna, saj je njihova uporaba zaèloveško naravo povsem mogoèa. Toda tu nikakor ni potrebna.Prav tako v nobenem primeru ni srž stvari in tudi ne bi imelasmisla, èe bi življenje ne bilo kaj drugega, kot je prikazovanje

3 Èe Božansko ne bi bilo v bistvu vsemogoèno, ne bi moglo biti vsemogoèno nikjer/…/ Ker izbere, da bo omejilo ali opredelilo svoja dejanja z okolišèinami, zaradi tega ninièmanj vsemogoèno /…/

Zakaj bi moralo biti Božansko obvezano, da uspe v vseh svojih dejanjih? Kaj èe muza dosego konènega cilja bolj ustreza neuspeh? Kako toga in preprosta so takšna poj-movanja Božanskega!

Za igro so bili vzpostavljeni doloèeni pogoji, in dokler ostajajo nespremenjeni,doloèene stvari ne bodo opravljene; reèemo, da jih ni mogoèe opraviti. Èe se okolišèinespremenijo, potem se iste stvari opravi ali vsaj postanejo dostopne, dopustne, upra-vièene glede na t. i. naravne zakone, potem pravimo, da jih je mogoèe izvesti. Božanskodeluje tudi skladno z okolišèinami igre. Lahko jih spremeni, vendar jih mora najprejspremeniti, ne pa nadaljevati z nizom èudežev, ob tem ko ostajajo.

Avatar ali vibhuti posedujeta znanje, ki je potrebno za njuno delovanje in ne potre-bujeta kaj veè. Nikakršnega razloga ni bilo, da bi Buda vedel, kaj se dogaja v Rimu.Avatar celó ne razkriva vse božanske vsevednosti in vsemogoènosti, saj ni prišel zatakšno nepotrebno razkazovanje. Vse to je zadaj, ne pa v ospredju njegove zavesti. Karpa se tièe vibhutija, ni niti treba, da se zaveda, da je moè Božanskega.

nadnormalnih pojavov. Avatar ne prihaja kot veliki èarovnik,ampak kot božanski vodja èloveštva in primer božanskegaèloveka. Prevzeti in prenašati mora celó èloveško žalost intrpljenje4, da bi tako pokazal, prviè, da je trpljenje lahko sred-stvo odrešitve, kot je to storil Kristus, drugiè pa, da pokaže, daga je s tem, ko ga je prevzela božanska duša v èloveški nar-avi, mogoèe v isti naravi tudi preseèi, kot je to storil Buda.

9. Kdor tako pozna prava naèela Mojega božanskegarojstva in dela, se, potem ko bo zapustil svoje telo, ne boveè rodil. Prišel bo k Meni, o, Ardžuna.

4 On, ki nebesa semkaj bo prinesel,se v ilo sam spustiti mora,nositi zemeljske narave breme in utirati pota boleèine.

Prišel božanskost svojo izsiljujoè,sem na umazano zemljo. Neveden, delujoè, kot èlovek zrastelmed rojstva in smrti vrati.

Kopal sem dolgo in globokosredi gnusa umazanije, blatakorito pesmi zlate reke,nesmrtnega ognja domovanje.

Garal, trpel sem v snovi noèí, da èloveku ognja bi prinesel.A sovraštvo peklá in èloveška jezasta mi plaèilo od sveta spoèetja.

… Na tisoèe imam odprtih ranin titanskih kraljev napad.Poèivati ne morem, da ne konèam,izpolnim delo, veèno voljo.

… Po silno strmih sem stopnicah hodil, oborožen z mirom sem brezmejnimin ognje božjega sijaja sem prinašalv prepad èloveški.

(Božje delo)

133

Delo, zaradi katerega se avatar spusti, ima prav tako kotnjegovo rojstvo dvojen pomen in obliko. Na zunaj imapodobo božanske sile, ki deluje na vnanji svet, da bi vzdrže-vala in preoblikovala božanski zakon, ki k Bogu usmerjenoprizadevanje èloveštva vzdržuje pred usihanjem in ki gaodloèno vodi naprej ne glede na pravilo akcije in reakcije,ritma napredovanja in ponovnega vraèanja v isto stanje, skaterim napreduje Narava. Ima notranjo stran božanske sile kBogu usmerjene zavesti, ki vpliva na posameznikovo in naro-dovo dušo, da lahko sprejme nove oblike razodevanja Božan-skega v èloveku, da se lahko ohranja, obnavlja in bogati vsposobnosti samorazvijanja navzgor. Avatar se ne spusti zgoljzaradi velike zunanje dejavnosti, k èemur se prepogosto nagi-bajo domneve pragmatske narave èloveštva /.../

Kriza, v kateri se avatar pojavi, je, èeprav zunanjemu oèesule kriza dogodkov in velikanskih materialnih sprememb, posvojem viru in pravem pomenu vedno kriza zavesti èloveštva,ko je preživelo neko veliko spremembo in mora doseèi nekrazvoj. Za to spremembo je potrebna božanska sila. Toda silase vedno razlikuje glede na moè zavesti, ki jo uteleša. Od tuizhaja potreba po tem, da se božanska zavest razodene v umuin duši èloveštva. Tam, kjer gre pretežno za umsko in prak-tièno spremembo, ni potrebno avatarjevo posredovanje.Obstaja visok razmah zavesti, veliko razodetje moèi, pri kate-rem so ljudje zaèasno povelièani nad svojo obièajno naravo,in ta izbruh zavesti in moèi doseže svoje vrhunce v izjemnihposameznikih, vibhutijih, katerih dejanja vodijo splošnodejavnost in zadostujejo za nameravano spremembo. Krizitakšne vrste sta bili evropska reformacija in francoska revolu-cija /.../ Toda ko ima kriza duhovno seme ali namero, se zanjenega zaèetnika ali vodjo pojavi popolno ali delno razodet-je božje zavesti v èloveškem umu ali duši. To je avatar /.../5

Avatar se lahko spusti kot velik duhovni uèitelj in odre-šenik: Kristus, Buda, toda potem ko je konèal svoje zemeljsko

134

135

razodevanje, njegovo delo vedno vodi do globoke in moènespremembe ne samo v etiènem, ampak v družbenem in zunan-jem življenju ter narodnih idealih. Na drugi strani pa se lahkospusti kot utelešenje božanskega življenja, božanske osebno-sti in moèi v svoji znaèilni dejavnosti: poslanstvo, ki je navi-dezno družbeno, etièno in politièno, kot ga predstavljata zgodbi Rame in Krišne. Toda ta spust vedno ostane v narodovi dušikot neka trajna moè za notranje življenje in duhovni preporod.Nenavadno je namreè, da sta bila trajni vitalni in univerzalnivpliv budizma in kršèanstva sila njunega etiènega, družbene-ga in praktiènega ideala ter da sta vplivala celó na ljudi inobdobja, ki so zavrnili njuna religiozna in duhovna preprièa-nja, oblike in discipline /.../ Na drugi strani pa štejeta življe-nji Rame in Krišne v predzgodovino, s katero smo seznanjenisamo preko poezije in legend, ter nanju lahko gledamo celókot na mita. Toda prav vseeno je, ali nanju gledamo kot na mitaali na zgodovinski dejstvi, kajti njuna trajna resnica in vrednosttièi v njunem vztrajanju kot duhovni obliki, prisotnosti, vplivuna notranjo zavest rodu in na življenje èloveške duše.Avatarstvo je dejstvo božanskega življenja in zavesti, ki selahko uresnièi v zunanjem delovanju, a mora vztrajati pri du-

5 Nekoliko ohlapno povedano, je avatar tisti, katerega zavest o prisotnosti in moèiBožanskega, ki je v njem rojena ali se je vanj spustila, od znotraj obvladuje njegovovoljo, življenje in delovanje. Poèuti se notranje poisten s takšno božansko moèjo in pri-sotnostjo.

Za vibhutija se smatra, da uteleša neko moè Božanskega, ki mu omogoèa delovati vsvetu z veliko silo, toda to je vse, kar je potrebno za to, da je vibhuti. Moè je lahko zelovelika, toda zavest ni zavest vrojenega ali v notranjosti bivajoèega Božanstva. To je tisto,kar razlikuje in lahko najdemo v Giti, ki je o tem predmetu glavna avtoriteta. Èe sledi-mo tej razliki, lahko zanesljivo reèemo, da lahko Ramo in Krišno sprejmemo kot avata-rja. Takšen je tudi Buda, èeprav je njegova zavest Moèi v njem bolj brezosebna.Ramakrišna je govoril o enaki zavesti, ko je pravil, da je v njem On, ki je bil Rama inKrišna. Primer Èajtanje pa je nekaj posebnega, kajti glede na pripovedovanja se je obièa-jno èutil in proglašal za bhakto Krišne in za niè veè. Toda v velikih trenutkih je razode-val Krišno, zasijal v umu in telesu, bil Krišna ter govoril in deloval kot Gospod. Njegovisodobniki so v njem videli avatarja Krišno, razodetje božanske Ljubezni.

Šankara in Vivekananda sta bila prav gotovo vibhutija. Ni ju mogoèe šteti kot veè,èeprav sta bila kot vibhutija velika.

hovnem vplivanju še potem, ko je dejavnost konèana in jeopravila svoje delo. Lahko pa se uresnièi v duhovnem vpli-vanju in pouèevanju, toda potem mora nenehno vplivati celótakrat, ko je nova religija ali disciplina v mišljenju, tempera-mentu in zunanjem življenju èloveštva že izèrpana.

Da bi razumeli Gitin opis delovanja avatarja, moramousvojiti idejo dharme v njenem popolnem, najglobljem innajširšem pomenu kot notranjo in zunanjo postavo, s katerobožanska Volja in Modrost duhovno razvijata èloveštvo, ternjene okolišèine in posledice v življenju naroda.

Gita poudarja boj, katerega prizorišèe je svet, in sicer v nje-govem notranjem spopadu in zunanjem boju. V notranjemspopadu so sovražniki znotraj, v posamezniku, in zmagopredstavlja pokol želja, nevednosti, egoizma. Toda tu je tudizunanji spopad med moèmi dharme in adharme v èloveškiskupnosti /.../ Avatar pride tudi zato, da neposredno aliposredno pomaga pri tem zunanjem spopadu, da bi unièilkraljevanje Asur, tistih, ki povzroèajo zlo, ter v njih potlaèilmoè, ki jo predstavljajo, in obnovil zatrte ideale dharme. Pridezato, da bi èloveški skupnosti približal nebeško kraljestvo nazemlji, kot tudi zato, da bi zgradil nebeško kraljestvo znotraj,v posamièni èloveški duši.

10. Odrešeni naklonjenosti, strahú in jeze, napolnjeni zMenoj, išèoè zatoèišèa v Meni in preèišèeni z vzdržnostjospoznanja, so mnogi dosegli mojo naravo bivanja.

Notranji sad prihoda avatarja obrodi pri tistih, ki se odnjega nauèijo prave narave božanskega rojstva in božanskegadelovanja, kot tudi pri tistih, ki so se v svoji zavesti popolno-ma zrastli z njim in se k njemu zatekli z vsem svojim bitjem,manmaja mam upaširitah, se preèistili in z uresnièujoèo silosvojega spoznanja, odrešeni nižje narave, dosegli božanskobivanje in božansko naravo, madbhavam6. Avatar se pojavi

136

zato, da razkrije božansko naravo, ki je v èloveku nad to nižjonaravo, in da pokaže, kaj so božanska dejanja: svobodna, ne-sebièna, nemotivirana, brezosebna, splošna, polna božanskeluèi, božanske moèi in božanske ljubezni. Pride kot božanskaosebnost, ki bo napolnila èlovekovo zavest in nadomestilaegoistièno osebnost, tako da se bo ta osvobodila iz ega vneskonènost in splošnost, iz rojstva v nesmrtnost. Pride kotbožanska moè in ljubezen, ki vabi èloveka k sebi, tako dalahko išèe zatoèišèe v njem namesto v nepopolnosti èloveš-kih hotenj in boja njihove èloveške bojazni, jeze in strasti terda osvobojen tega nemira in trpljenja lahko živi v spokoju inblaženosti Božanskega.

11. Kakor se Mi ljudje približajo, tako jih sprejmem vsvojo ljubezen (bhadžami). Ljudje sledijo7 Moji poti narazliène naèine, o, Pritha.

Pot, ki jo tu razglasi Krišna, je res oznanjana kot pot, pokateri lahko èlovek doseže pravo spoznanje in pravo osvo-boditev, toda ta pot je takšna, da jo je mogoèe vkljuèiti v vsepoti in ni izkljuèujoèa. Božansko namreè vzame v svojovesoljnost vse avatarje, vse nauke in vse dharme. Prav takoni bistveno pomembno, v kakšni obliki, s kakšnim imenomali vidikom Božanskega pride, saj na vseh poteh, ki se raz-likujejo glede na njihovo naravo, sledijo poti, ki jim jo jepostavilo Božansko in jih bo na koncu pripeljala do njega, intisti med njegovimi vidiki, ki se najbolj prilega njihovi na-ravi, je tudi tisti, ki mu lahko najbolje sledijo, ko bo prišel, dabi jih vodil. Na kakršen naèin ljudje sprejmejo Boga, ga lju-

6 Vzajemni dolg k Najvišjemu nas veže:Naravo moramo nadeti si njegovo, kot on našo.Otroci božji smo in biti moramo kot on,njegov èloveški del obdelati v božanski.Življenje naše paradoks je, Bog pa kljuè njegov.

137

bijo in se ga veselijo, na takšen naèin Bog sprejme, ljubi in seveseli èloveka.

12. Tisti, ki želijo izpolnitev svojih dejanj na zemlji,darujejo bogovom. Saj je v èloveškem svetu izpolnitev,kijo porajajo dejanja, zelo hitra in lahka.

/.../ veèina ljudi /.../ ki si želi izpolnitev svojih dejanj,žrtvuje bogovom, razliènim oblikam in osebnostim edinegaBožanstva, zato ker je v èloveškem svetu izpolnitev (siddhi),ki se poraja iz dejanj – delovanj brez spoznanja – zelo hitra inlahka. Pripada pa samo svetu. Druga, èlovekova božanskasamoizpolnitev preko žrtvovanja najvišjemu Božanstvu sspoznanjem, je mnogo težja. Njeni rezultati pripadajo višjiravni bivanja in jih je teže dojeti.

13. Èetverno ureditev sem ustvaril glede na razlike medGunami in med dejavnostmi. Èeprav sem tvorec tega(èetverne ureditve èloveškega delovanja), sem kljub temuneminljivi nedelavec.

7/…/ Božansko daje vsakemu posamezniku natanèno tisto, kar on prièakuje odnjega. Èe verjamete, da je Božansko daleè stran in kruto, bo ono daleè stran in kruto, kerbo za vaše konèno dobro potrebno, da èutite božjo jezo. Za èastilce Kali bo Kali inBlaženost za bhakte. Za iskalca spoznanja bo vse-spoznanje, presežno Neosebni bo zailuzionista. Za ateista bo ateist in ljubezen za ljubimca /…/ Božansko je resnièno to, karod njega prièakujete v svojem najglobljem teženju.

In ko vstopite v to zavest, v kateri vidite vse z enim samim pogledom, neskonènomnogoterost razmerij med Božanskim in èlovekom, vidite, kako je vse to v vseh svojihpodrobnostih èudovito. Lahko pogledate zgodovino èloveštva in vidite, kako se je bo-žansko razvilo glede na to, kaj so ljudje razumeli, želeli, upali, sanjarili in kako je bilomaterialist za materialista, kako vsak dan bolj raste in se približuje, postaja sijajnejšeglede na to, koliko se širi sama èlovekova zavest /…/

Božansko je z vami glede na vaše teženje. Povsem naravno, da to ne pomeni, da sepriklanja muham vaše vnanje narave, se prilagaja glede na vaša zunanja teženja /…/Tako je naravnanost zelo pomembna, celó zunanja naravnanost. Ljudje se ne zavedajo,kako pomembna je vera, kakšen èudež je vera, kakšen stvarnik èudežev je. Èe vsaktrenutek prièakujete, da vas bo povzdignilo, potegnilo proti Božanskemu, bo ono prišlo,da vas dvigne in bo tu, povsem blizu, bliže, vedno bliže.

138

Sistem ustreza /.../ božanski postavi, “ustvaril sem ga gledena delitve Gun in del,” – od zaèetka ga je ustvaril Gospodarbivanja. Drugaèe povedano, obstajajo štirje razlièni redovidejavne narave ali štirje temeljni tipi duše v naravi, svabhava,in dela, prava funkcija vsakega èloveka ustreza njegovemutipu narave.

Zgolj po jakosti tega stavka nikakor ni mogoèe sklepati, dagleda Gita ta sistem kot veèno in splošno družbeno ureditev.Druge starodavne avtoritete nanjo niso gledale tako. Ne samoto, celó razloèno so postavile, da na zaèetku ni obstajala in dase bo v kasnejšem obdobju ciklusa zrušila. Vendar pa iz stavkalahko razumemo, da se je èetverna vloga družbenega èlovekajemala kot povsem normalno prisotna glede na psihološke inekonomske potrebe vsake skupnosti, in odtod odveza Duha, kise izraža v skupnem in posamiènem èloveškem bivanju.

/.../ èetverna ureditev družbe je zgolj konkretna oblikaduhovne resnice, ki je sama neodvisna od oblike. Temelji napojmovanju pravilnega delovanja kot pravilno urejenemizražanju narave posamiènega bitja, ki opravlja delo, naraveki opredeljuje njegovo smer in obseg življenja v skladu sprirojeno sposobnostjo in vlogo samoizražanja.

14. Dejanja Me ne prizadenejo, niti nimam želja posadovih dejanj. Kdor Me takšnega pozna, ga lastna deja-nja ne vežejo.

Ljudje /.../ morajo slediti èetverni urejenosti svoje narave indelovanja in na tej ravni posvetne dejavnosti preko svojihraznih sposobnosti išèejo Božanstvo. Toda, pravi Krišna,èeprav sem tisti, ki opravlja èetvera dejanja, in stvarnikèetverne ureditve, me je vendarle treba šteti kot nedelavca,neminljivo, nespremenljivo bit. "Dejanja Me ne prizadenejo,niti nimam želja po sadovih dejanj." Kajti Bog je neosebnoonkraj te egoistiène osebnosti in bojev modusov Narave in kot

139

140

Purušotama, neosebna Osebnost, je tudi v delovanju popolno-ma svoboden. Zaradi tega mora tisti, ki opravlja božanskadejanja, celó takrat, ko sledi èetverni urejenosti, spoznavati inživeti v tistem, kar je onkraj, v neosebni Biti in tako v najviš-jem Božanstvu. "Kdor Me takšnega pozna, ga lastna dejanja nevežejo /.../"

15. S takšnim spoznanjem so ljudje, ki so iskali osvo-boditev, delali od nekdaj. Tudi ti delaj po tem staroda-vnem naèinu.

II. Božanski delavec8

Doseèi božansko rojstvo (pobožanstvenje novega rojstvaduše v višjo zavest) in opravljati božanska dejanja, tako kotpripomoèek k temu, preden smo ga dosegli in kot njegov izrazpotem ko smo ga dosegli, je torej vsa Gitina karmajoga. Gitane poskuša opredeljevati delovanj z nobenimi zunanjimi zna-menji, preko katerih bi bila spoznavna zunanjemu opazovan-ju in merljiva s posvetnim kriticizmom. Odloèno opušèa celóobièajna etièna razlikovanja, s katerimi se ljudje poskušajousmerjati v luèi èloveškega razuma. Vsi znaki, s katerimi raz-likuje božanska dejanja, so skriti in subjektivni. Znaki pokaterih so spoznavna, so nevidni, duhovni, nadetièni. Spoz-nati jih je mogoèe le po luèi duše, od katere prihajajo.

16. Glede tega, kaj je delovanje in kaj je nedelovanje, sozmedeni in v zmoto zavedeni celó modreci. Razložil ti bomdelovanje, s spoznanjem katerega boš odrešen vsega hudega.

17. Treba je poznati delovanje, treba je poznati napaè-

8 Z dogajanji na zemlji se sooèam ravnodušno.V vseh Te moè je zaèutiti: Tvoj korak nevidniusode pot pred mano utira. Življenja ves neznanski teorem si Ti v celoti.

no delovanje, prav tako pa je tudi treba poznati tudi nede-lovanje. Težko razumljiva je namreè pot delovanja.

Delovanje v svetu je kot globok gozd, gahana, skozi ka-terega èlovek spotikaje hodi, kolikor le more, s pomoèjo idejsvojega èasa, meril svoje osebnosti, svojega okolja, ali bolje,mnogih èasov, mnogih osebnosti, plasti mišljenja in etikemnogih družbenih stopenj, kar je vse med seboj nerazrešljivopomešano, èasovno opredeljeno in konvencionalno, kljubvsem svojim trditvam o absolutnosti in nespremenljivi resni-ci, empirièno in nerazumsko, kljub svojemu oponašanju pra-vega razuma. In konèno se modrec, ki sredi vsega tega išèenajvišje temelje utrjene postave in prvotno resnico, znajdeprisiljen postaviti zadnje, najvišje vprašanje: Ali nista vsedelovanje in življenje zgolj utvara in past, ali ni zadnjezatoèišèe utrujene in razoèarane èloveške duše v prenehanjudelovanja, akarma. Toda, pravi Krišna, v tej zadevi so zme-deni in zavedeni celó modreci. Kajti z delovanjem, z dejanji,ne pa z nedelovanjem prideta spoznanje in osvoboditev.

18. Kdor lahko v delovanju prepozna nedelovanje inlahko vidi delovanje v nedelovanju, je èlovek pravegarazuma in razloèevanja. On je jogi in mnogostranskivesoljni delavec.

Nevarnost mojega duha tišine ne skali.Dejanja moja Tvoja so; opravljam Tvoje delo.Poraz se v Tvoji veèni roki porodi,zmaga Tvoj prehod v zrcalu je usode.

V spopadu grobem s èlovekovo usodo mi Tvoj nasmeh v srcu daje moè.Tvoja Moè v meni naèrt veliki izpolnjuje,ne meni se za plazenje kaèe èasa.

Je ni moèi, ki dušo mojo bi ubila, živi v Tebi.Prisotnost Tvoja moja je nesmrtnost.

141

Kaj je torej rešitev? Kakšna vrsta dela je tista, ki nas boosvobodila življenjskih tegob, dvoma, zmote, žalosti, tehmešanih, neèistih in varljivih posledic, celo tistih, ki jihopravljamo z najboljšim namenom, teh milijonov oblik zla intrpljenja? Odgovor je, da ni treba delati nobenih zunanjih raz-lik. Nobenega dela, ki je svetu potrebno, se ne gre izogibati,okrog naših dejanj ne postavljati nobenih meja. Nasprotno,vse naloge je treba opraviti, toda z dušo joge z Božanskim,juktah kritsnakarmakrit. Akarma, prenehanje delovanja, nipravi naèin. Èlovek, ki je dosegel uvid najvišjega razuma, bozaznal, da je takšno nedelovanje samo po sebi nenehno delo-vanje, stanje, podvrženo delovanju Narave in njenim lastnos-tim. Um, ki se zateèe k telesni nedejavnosti, si še vednodomišlja, da je on, in ne Narava, izvrševalec del. Inercijo jezamenjal z osvoboditvijo. Ne vidi, da Narava deluje popolno-ma neprizadeto celó v tistem, kar se zdi popolnoma mirujoèe,bolj kot kamen ali hlod. Nasprotno pa je duša pri poplavidejanj osvobojena delovanja, ni izvrševalec, niti je tisto, kar jestorjeno, ne veže, ne vežejo je modusi Narave in je samaodrešena delovanja. To je tisto, kar Gita povsem jasno misli,ko pravi, da je èlovek pravega razuma in razloèevanja tisti, kiv nedejavnosti vidi dejavnost in v prenehanju delovanja še ve-dno lahko vidi delovanje. Rek se naslanja na sankhjino raz-likovanje med Purušo in Prakriti, med svobodno nedejavnodušo, ki je veèno spokojna, èista in negibna sredi delovanja,in vedno dejavno Naravo, ki je prav toliko dejavna v inertno-sti in prenehanju kot v oèitnem hrupu svojega vidnega hite-nja z delom. To je spoznanje, ki nam ga omogoèa najvišjeprizadevanje razlikujoèega razuma, buddhi, zato je vsakdo, kiga je zmožen, resnièno razumski in razloèujoè èlovek, sa bud-dhiman manušješu – ne pa zmedeni mislec, ki presoja življe-nje in delo po zunanjih negotovih in nestalnih razlikah nižje-ga razuma. Osvobojeni èlovek se zato ne boji delovanja, on jevsestranski in splošni akter vseh dejanj, kritsnakarmakrit. Ne

142

opravlja jih tako kot drugi, podrejen Naravi, ampak jeuravnotežen v tihem spokoju duše, miru joge z Božanskim.Božansko je gospodar njegovih dejanj, on pa je le kanal, ki sepreko instrumentalnosti svoje narave tega zaveda in jepodrejen njenemu Gospodu.

19. Tistemu, katerega poèetje je brez želja in kateregadejanja je požgal ogenj spoznanja, modri reèejo, da jemodrec.

20. Potem ko je opustil vso navezanost na sadove svojihdejanj, vedno zadovoljen, neodvisen od vsega ne dela nièe-sar, èeprav je vpleten v delo.

Z goreèo intenzivnostjo in èistostjo tega spoznanja kot vognju zgorijo vsa njegova dejanja, um pa mu ostane brez-madežen ali brez kakršnega koli popaèujoèega znamenjazaradi njih, spokojen, tih, nemoten, bel in èist. Prvo zname-nje božanskega delavca je prav to, da vse poène s tem osvoba-jajoèim spoznanjem, brez osebnega egoizma.

Drugo znamenje je osvobojenost od želja. Saj so tam, kjerni osebnega egoizma izvajalca, želje nemogoèe. Opešajo,zaradi pomanjkanja podpore se spet potopijo, odmrejo zaradioslabelosti. Navzven se zdi, kot da osvobojeni èlovek oprav-lja razna dela tako kot drugi ljudje, morda v širšem obsegu inmorda z moènejšo voljo in gonilno silo, kajti v njegovi deja-vni naravi deluje moè božanske volje. Toda iz vseh njegovihzametkov in podjetij so popolnoma izloèene nižje zamisli inželje, sarve samarabhah kamasamkalpavardžitah. Opustil jevse navezanosti na sadove svojih dejanj, in kjer se ne dela zarezultate, ampak samo kot brezosebno orodje Mojstra delo-vanja, želje ne najdejo mesta /.../ Èloveški um in duša osvobo-jenega èloveka ne poèneta nièesar, na kinèit karoti. Èeprav jepreko svoje narave vpleten v delo, je Narava, izvršilna Šakti,

143

144

zavest Boginje, ki ji vlada božanski Prebivalec, tista, ki oprav-lja delo.

Iz tega ne sledi, da dela ni treba opraviti v redu, uspešno, zustrezno uporabo sredstev za dosego cilja. Nasprotno, laže jedelo popolno opraviti umirjeno v jogi kot zaslepljeno z upa-nji in bojaznimi, ohromljeno s presojami spotikajoèega serazuma in begajoèe naokrog sredi goreèe vznemirjenostiprizadevne èloveške volje. Joga, pravi Gita drugje, je pravaspretnost delovanja, jogah karmasu kaušalam. Toda vse topoteka brezosebno z delovanjem velike vesoljne luèi in moèiskozi posamezno naravo /.../ Posledica je lahko uspeh, kot garazume obièajni um, ali pa se temu umu lahko zdi kot porazin neuspeh9. Toda njemu je vedno namenjen uspeh, ne njegov,ampak vsevednega rokovalca z dejanjem in posledico, saj on ne išèe zmage, ampak samo izpolnitev božanske volje in mod-rosti, ki svoje cilje dosega preko navideznih neuspehov, pravtako dobro in pogosto z veèjo silovitostjo kot preko navi-deznega zmagoslavja. Ardžuni, ki je pozvan v boj, je zmagazagotovljena. Toda èeprav bi bil pred njim gotov poraz, bi seše vedno moral bojevati, kajti to je njegovo sedanje delo, kimu je bilo dodeljeno kot njegov neposredni delež v konènivsoti energij, s katerimi se zagotovo izpolni božja volja.

Prav tako je znamenje božanskega delavca tisto, kar jeosrednje za samo božansko zavest: popolna notranja radost inmir, ki za svoj vir in trajanje nista odvisna od nièesar v svetu.Sta svojstvena, sama tvarina dušine zavesti, prava naravabožanskega bivanja. Obièajen èlovek je za svojo sreèo odvi-sen od zunanjih stvari. Zaradi tega si želi, se jezi, je strasten,èuti ugodje in boleèino, radost in žalost. Zato vse stvari merina tehtnici dobrega in slabega. Nobena teh stvari ne morevplivati na božansko dušo. Vedno je zadovoljna, neodvisno odèesar koli, nitjatripto nirašrajah. Kajti njena radost, božanska

9 Njegov neuspeh ni neuspeh, ki Bog ga vodi…

lahkotnost, njena sreèa, njen radostni sijaj so v njej veèno,ukoreninjeni v njej /.../ V vsem je prisotna ista neminljivaAnanda /.../

21. Nobenih osebnih upanj nima. Ne posega po stvarehkot po osebnem imetju. Popolnoma obvladuje svoje srce inbit. Ker opravlja dela samo s telesom, ne greši.

Osvobojeni èlovek nima osebnih upov. Ne posega po stva-reh kot po osebnem imetju. Sprejme, kar mu da božanskaVolja, nikomur nièesar ne zavida in ni ljubosumen. Kar mupride, jemlje brez odpora in brez navezanosti. Kar izgubi,temu dovoli, da se izgubi v vrtincu stvari, ne da bi bil nezado-voljen, žalosten ali da bi èutil izgubo. Popolnoma obvladujesvoje srce in bit, ki sta osvobojena odzivanj in strasti ter se nevznemirjata na dotike zunanjih stvari. Njegovo delovanje jeresnièno popolnoma telesno, šariram kevalam karma. Vsedrugo namreè prihaja od zgoraj in ni spoèeto na èloveški rav-ni, ampak je le odsev volje, spoznanja in veselja božanskegaPurušotame. Zato v svoje srce in um ne vnaša nobenih takšnihodzivov, ki jim pravimo sla ali greh, s tem da bi v delo ali nje-gove cilje vnašal napetost. Saj greh ni v zunanjem delovanju,ampak v neèistih odzivih osebne volje, uma in srca, ki gaspremljajo ali povzroèajo. Neosebno, duhovno je vedno èisto,apapaviddham, in daje vsemu, kar poène, peèat svoje neod-tujljive èistosti. Ta duhovna neosebnost je tretje znamenjebožanskega delavca. Vsi ljudje, ki so dosegli doloèeno velièi-no in širino, se zavedajo neosebnih sil Ljubezni ali Volje aliSpoznanja, ki delujejo preko njih, niso pa osvobojeni vèasihzelo nasilnih sebiènih odzivanj svoje èloveške osebnosti.Osvobojeni èlovek pa je to svobodo dosegel, kajti svojo oseb-nost je izoblikoval v neosebno, ko ni veè njegova, ampak joje prevzela božanska Oseba, Purušotama, ki brezmejno insvobodno uporablja vse konène lastnosti ter ga nobena ne

145

veže. Postal je duša in prenehal biti skupek naravnih lastnos-ti. Takšen videz osebnosti, kot ostane za delovanje Narave, paje nekaj nevezanega, velikega, gibkega, splošnega. Je svobo-den vzorec Neskonènega, živa maska Purušotame.

22. Zadovoljen je z vsem, kar dobi, vzvišen nad dvoj-nostimi, ni ljubosumen, ravnodušen je do neuspehov aliuspehov, ni vezan celó takrat, kadar deluje.

Posledica tega spoznanja, te brezželjnosti in neosebnosti jepopolna ravnodušnost v duši in naravi. Ravnodušnost je èetr-to znamenje božanskega delavca. Kot pravi Gita, je presegeldvojnosti, je dvandvatita. Videli smo, da enako, brez èustvenemotenosti, gleda na neuspeh in uspeh, zmago in poraz. Todane samo to. Presegel in uskladil je vse dvojnosti. Zunanje raz-like, s katerimi ljudje opredeljujejo svojo psihološko narav-nanost do dogodkov v svetu, so zanj le drugotnega in instru-mentalnega pomena. Ne zanemarja jih, a je nad njimi. Dobriin zli dogodki, ki so tako zelo pomembni za ljudi, ki so podre-jeni željam, so brezželjni božanski duši enako dobrodošli, sajz njihovo mešanico nastajajo razvijajoèe se oblike veèno do-brega. Takšnega èloveka ni mogoèe poraziti, kajti zanj se vsegiblje proti božanski zmagi na Kurukšetri narave, dharmakše-tre kurukšetre, polju delovanja, ki je polje razvijajoèe se dhar-me, in vsak izid spopada je naèrtovalo in zarisalo predvideva-joèe oko Mojstra bitke, Gospoda delovanja in Vodnika dha-rme. Èe ga ljudje slavijo ali sramotijo, ga ne gane, kot ga tudine gane njihova hvala ali graja, saj ima jasnovidnejšo presojoin drugaèna merila svojega delovanja, njegove namere pa nedovoljujejo odvisnosti od posvetnega plaèila.

Nima osebnih ciljev, ki bi jim služil, niti osebnih ljubezniali sovraštev, nobenih togo postavljenih meril delovanja, ki binasprotovala napredovanju èloveštva ali kljubovala klicuNeskonènega, ni. Nima osebnih sovražnikov, ki bi jih bilo

146

treba premagati ali pobiti, ampak vidi samo ljudi, ki so jihproti njemu vzgojile okolišèine, in voljo v stvareh, ki naj ssvojim nasprotovanjem pripomorejo na poti usode. Do njih negoji nobene jeze ali sovraštva, saj sta jeza in sovraštvo tujabožanski naravi. Želja Asure, da bi razbil in pobil, kar munasprotuje, kruta sla Rakšase po pobijanju sta nekajnemogoèega za njegov spokoj in mir, vseobsegajoèe soèutjein razumevanje. Noèe prizadeti, ampak ravno nasprotno,napolnjujeta ga vesoljna prijaznost in usmiljenje, maitrahkaruna eva ca, toda to usmiljenje je usmiljenje božanskeduše, ki nadzira ljudi, zajema vse druge duše v sebi, ne pastiskanje pri srcu, v živcih in mesu, ki je obièajna èloveškaoblika usmiljenja. Prav tako ne pripisuje najvišjega pomenaživljenju telesa, ampak gleda onkraj v življenje duše in prip-isuje drugemu samo instrumentalno vrednost. Ne bo hitel zubijanjem in razdorom, toda èe val dharme prinese vojno, jobo sprejel z veliko ravnodušnostjo in popolnim razumevan-jem ter soèutjem za tiste, katerih moè in užitek nadvladovan-ja mora zlomiti in katerih veselje po zmagoslavnem življenjumora unièiti.

V vsem vidi dvoje: kako Božansko enako naseljuje vsakobitje in kako se spreminjajoèe razodevanje razlikuje samo vzaèasnih okolišèinah. V živali in èloveku, v psu, umazanemizobèencu ter v uèenem in krepostnem brahminu, v svetnikuin grešniku, v brezbrižnem, prijaznem in sovražnem, v tistih,ki ga ljubijo in mu koristijo, kot v tistih, ki ga sovražijo in žal-ijo vidi sebe, vidi Boga ter je pri srcu do vseh enako prijazen,jim enako božansko naklonjen. Okolišèine lahko opredelijo,da se navzven objema ali spre, vendar nikoli ne morejo priza-deti njegovega ravnodušnega oèesa, odprtega srca, njegoveganotranjega objema vsakogar. V vseh njegovih dejanjih pa boenako naèelo duše, popolna ravnodušnost, in enako naèelodelovanja, volja Božanskega v njem, dejavna za potrebe naro-da in njen postopni razvoj proti Božanstvu.

147

23. Ko osvobojeni èlovek, ki je nenavezan, ter z umom,srcem in duhom trdno usidran v spoznavanju sa-megasebe, opravlja dela kot žrtvovanje, se vse njegovo delo raz-pusti.

S spoznanjem unièimo željo in njenega prvorojenca, greh.Osvobojeni èlovek lahko deluje kot bi žrtvoval, zato ker jeosvobojen navezanosti preko svojega uma, srca in duha tertrdno usidran v spoznanju samega sebe, gata-sangasja muk-tasja džnjanavasthitacetasah. Vsako njegovo dejanje popol-noma izgine v bitju Brahmana, pravilijate, takoj ko je oprav-ljeno. Podvrženo je laji, kot bi lahko rekli. Na dušo delavcanima nobenih povratnih uèinkov. Delo opravlja Gospod prekosvoje Narave in za èloveško orodje ni veè osebno /.../ Božan-sko motivira, navdihne in opredeljuje celotno dejanje.Èlovek, neoseben v Brahmanu, je èist in tih prevodnik nje-gove moèi. Ta moè v Naravi pa izvaja božanske vzgibe. Takš-na in niè drugaèna so dejanja osvobojene duše, muktasjakarma, kajti prav nobene stvari ne zaène osebno. Takšna sodejanja dovršenega karmajogija. Dvigajo se iz svobodnegaduha in izginjajo, ne da bi ga spremenila, kot valovi, ki se dvi-gajo in izginjajo na površini zavestno nespremenljivih globin.

S kakšnimi praktiènimi postopki samodiscipline pa tolahko dosežemo?

Prav gotovo je kljuè do izpolnitve, ki si jo želimo, odstra-nitev vsake egoistiène dejavnosti in njenih temeljev, egoistiè-ne zavesti. Ker pa je na poti delovanja prvi vozel, ki ga jetreba razrahljati, prav delovanje, si moramo prizadevati, da gazrahljamo tam, kjer je privezan: v željah in egu. Saj bomosicer odrezali le stranske vezi, ne pa bistva naše vezanosti.Vozla naše podrejenosti tej nevedni in loèeni naravi sta željain obèutek ega. Izmed njiju je želja doma v èustvih, obèutkihin nagonih ter od tam vpliva na naše misli in voljo. Res je, daživi obèutek ega v teh vzgibih, vendar pa poganja svoje glo-

148

boke korenine tudi v misleèem umu in njegovi volji, kjer sepravzaprav popolnoma zave samega sebe. To sta mraèni silives svet obsedajoèe nevednosti, ki ju moramo osvetliti inodstraniti.

Na podroèju delovanja zavzemajo želje razliène oblike,toda najmoènejše je hrepenenje vitalne biti po rezultatih naše-ga dela. Sad, po katerem hlepimo, je lahko nagrada v oblikinotranjega ugodja, lahko je izpolnitev neke priljubljene zami-sli ali pa dolgo negovano hotenje, zadovoljitev egoistiènihèustev, ponos zaradi uspeha naših najvišjih upanj in ambicij.Lahko pa je zunanja nagrada, povsem materialno nadomesti-lo: bogastvo, položaj, èast, zmaga, sreèa ali kakšna druga iz-polnitev vitalne ali fiziène želje. Toda vse so enake vabe, skaterimi nas obvladuje egoizem. Takšna zadovoljevanja nasvedno zavajajo z obèutkom obvladovanja in idejo svobode, vresnici pa smo vpreženi in usmerjani ali pa nas jahajo in bièa-jo neke grobe ali fine, plemenite ali nizkotne podobe slepeŽelje, ki poganja svet. Zaradi tega je prvo pravilo delovanja,ki ga Gita postavlja, to, da opravljamo delo, ki ga je trebaopraviti, brez kakršne koli želje po sadovih, niškama karma.

Navidezno preprosto pravilo, ki pa ga je vendarle tako tež-ko izvesti s popolno iskrenostjo in osvobajajoèo popolnostjo!To naèelo pri delovanju veèinoma zelo malo uporabljamo, èega sploh kdaj, in celó takrat najveè kot neke vrste protiutežobièajnemu principu želje in zato, da bi ublažili skrajno delo-vanje tiranske pobude. V najboljšem primeru smo zadovoljni,èe dosežemo prirejen in discipliniran egoizem, ki preveè nevznemirja našega moralnega èuta in ni preveè grobo napa-dalen do drugih. Naši delni samodisciplini dajemo razna ime-na in oblike. Z vajo se privadimo na obèutek dolžnosti, trdnizvestobi naèelu, stoièni vztrajnosti ali pa religiozni predaji,mirni ali zaneseni podreditvi božji volji. Toda to niso stvari, kijih misli Gita, èeprav so na svojem mestu koristne. Gita hoèenekaj popolnega, neomiljenega, nekompromisnega: preobrat,

149

naravnanost, ki bo spremenila celotno èlovekovo naravna-nost. Njeno pravilo ni umsko obvladovanje vitalne pobude,ampak trdna negibnost nesmrtnega duha.

Kot preizkušnja, ki jo postavlja, je popolna ravnodušnostuma in srca do vsakega rezultata, do vsake reakcije, do vsake-ga pripetljaja. Èe nas sreèa ali smola, izraz spoštovanja aližalitev, ugled ali kleveta, zmaga ali poraz ne samo ne ganejo,ampak se nas ne dotaknejo, nam pustijo svobodo èustvova-nja, svobodo našega odzivanja živcev, svobodo umskega gle-danja, èe se ne odzovemo niti z najmanjšo motenostjo vibracijv katerem koli delu svoje narave, potem smo popolnomaosvobojeni v smislu, ki ga nakazuje Gita, drugaèe pa ne. Naj-manjši odziv je dokaz, da je urjenje nepopolno in da nek delnas sprejema nevednost in vezanost kot njeno zakonitost in seše oprijemlje stare narave. Naše premagovanje samega sebe jesamo delno doseženo. Še vedno je pomanjkljivo in nepristnov nekem delu ali najmanjši toèki v osnovi naše narave. Vsaktakšen droben kamenèek nepopolnosti lahko ovrže celotenuspeh v jogi!

Obstajajo nekatere podobne ravnodušnosti, ki jih ne sme-mo zamenjati za duhovno ravnodušnost, katero uèi Gita. Ob-staja ravnodušnost razoèaranega obupa, ravnodušnost ponosa,ravnodušnost upornosti in brezbrižnosti. Vse so po svojemznaèaju egoistiène. Med sadhano se neizogibno pojavljajo, atreba jih je zavrniti ali preobraziti v pravo ravnodušnost. Navišji ravni obstaja ravnodušnost stoika, ravnodušnost pobožneodpovedi ali odmaknjenosti modreca, ravnodušnost èloveka,vzvišenega nad svetom in brezbrižnega do njegovega poèetja.Tudi vse te so nezadostne. Lahko so takšni prvi pristopi, todato so najveè le zgodnje dušne faze ali nepopolne umske pri-prave za naš vstop v pravo in popolnoma samoobstojeèo širnoenost duha.

Takšnega rezultata prav gotovo ne moremo doseèi takoj inbrez kakršnih koli predhodnih stopenj. Najprej se moramo

150

navaditi prenašati vznemirjenja sveta, tako da ostane osrednjidel našega bitja nedotaknjen in tih, èeprav so površinski um,srce in življenje moèno pretreseni. Trdni na temeljnem kamnusvojega življenja moramo loèiti dušo, da opazuje iz ozadja alida je nedotaknjena globoko v notranjosti proè od teh zunanjihdelovanj naše narave. Potem ko bomo takšen spokoj in neo-majnost odmaknjene duše razširili na njena orodja, bo posto-pno mogoèe razširiti mir iz svetlega središèa k temnejšim ob-robjem. V tem postopku si bomo spotoma pomagali z manjši-mi fazami. Nekakšna stoiènost, umirjena filozofija, religioznonavdušenje nam lahko pomagajo, da se bolj približamo naše-mu cilju, lahko pa poklièemo na pomoè manj moène invzvišene, a še vedno koristne moèi naše umske narave. Nakoncu jih moramo bodisi odvreèi ali spremeniti in namestotega doseèi popolno ravnodušnost, popoln samoobstojeè mirv notranjosti in celó, èe to zmoremo, popolno nedotakljivo,samostojno in spontano radost v vseh svojih delih.

Toda kako bomo sploh še lahko delovali? Saj navadenèlovek deluje zaradi želja ali pa zato ker èuti umsko, vitalnoali fizièno potrebo. Ženejo ga telesne potrebe, sla po boga-stvu, po èasti ali slavi ali pa hlepenje po osebni zadovoljitviuma ali srca, zaradi hlepenje po moèi ali ugodju. Ali pa gazagrabi in žene naokrog moralna potreba ali vsaj potreba aliželja po dosežkih da bi v svetu prevladale njegove zamisli,njegovi vzori, njegova volja, njegova stranka ali njegovi bo-govi. Zdi se, da mora delovanje samo po sebi prenehati, èe no-bena od takšnih ali drugaènih želja ne predstavlja pobude zanaše delovanje, saj je tako, kot bi odstranili vse spodbujajoèeali motivirajoèe moèi. Gita odgovarja s tretjo veliko skrivnos-tjo božanskega življenja: vsako dejanje je treba opraviti zvedno bolj proti Bogu usmerjeno in konèno od Boga obsede-no zavestjo. Naša dejanja morajo biti žrtvovanje Božanske-mu, na koncu pa naj predaja našega celotnega bitja, uma,volje, srca, obèutkov, življenja in telesa Edinemu oblikuje kot

151

naš edini motiv ljubezen do Boga in služenje Bogu. Takšnapreobrazba motivacijske sile in samega znaèaja delovanja jepravzaprav Gitina glavna misel. Predstavlja temelj njeneenkratne sinteze delovanja, ljubezni in spoznavanja. Na koncuostane namesto želje kot edina naša gonilna sila za delovanjein vir iniciative zavestno zaznana volja Veènega.

Ravnodušnost, odrekanje vsem željam po sadovih svojegadelovanja, delovanje kot žrtvovanje najvišjemu Gospodu našenarave in celotne narave so trije k Bogu usmerjeni pristopiGitine zvrsti karmajoge.

III. Pomen žrtvovanjaZakon žrtvovanja10 je tista splošna božanska dejavnost, ki

se je pojavila v svetu od njegovega zaèetka kot simbol solidar-nosti vesolja. Prav zaradi privlaènosti tega zakona se spusti si-la, ki pobožanstvuje in odrešuje, da bi omejila in popravila,postopoma pa odstranila napake egoistiènega in samorazde-ljenega stvarstva. Ta spust, to žrtvovanje Puruše, božanskeDuše, ki se podredi Sili in Snovi, tako da ju lahko pouèi inrazsvetli, je seme za odrešitev sveta iz nezavednosti in neve-dnosti.

Celotna Gitina blagovest delovanja poèiva na njeni idejidaritve in dejansko vsebuje veèno povezujoèo resnico Boga,

10 Gre za samoizroèanje. To je beseda, ki jo Gita uporablja za izroèanje samegasebe. Samo da je žrtvovanje obojestransko /…/ Da bi prebudilo zavest v Snovi, ki jepostala nezavedna, se je Božansko žrtvovalo v Snov. In to žrtvovanje, ta izroèitevBožanskega v Snov, se pravi njegova razpršitev v Snovi, je tisto, kar upravièuje žrtvo-vanje Snovi Božanskemu in ga napravi za obvezno. Saj gre za en in isti medsebojnivzgib. Zaradi tega, ker se je Božansko predalo v Snov in se razkropilo povsod po Snovi,da bi jo prebudilo božanski zavesti, je Snov avtomatièno obvezana predati sebeBožanskemu. Gre za moralno in obojestransko žrtvovanje.

In to je velika skrivnost Gite: potrditev božanske Prisotnosti v samem srcu Snovi.Zaradi tega se mora Snov žrtvovati Božanskemu povsem avtomatièno, celó nezavedno;najsi to hoèe ali ne, se tako zgodi.

Vendar takrat, kadar se to zgodi nezavedno, ni radosti žrtvovanja, medtem ko je takrat,kadar gre za zavestno žrtvovanje, prisotna tudi radost žrtvovanja, ki je najvišja radost.

152

sveta in dejanj. Èloveški um navadno dojame le delne pojmein stališèa veèstranske veène resnice o bivanju, na katerihzgradi razne svoje teorije o življenju, etiki in religiji. Pri tempoudarja to ali ono znamenje oziroma ta ali oni videz. Vednopa mora težiti k temu, da bi se ponovno prebudil v neki celoti,kadarkoli se v obdobju širše razsvetljenosti povrne h kakr-šnemu koli celovitemu ali sintetiènemu razmerju svojega poz-navanja sveta do poznavanja Boga in poznavanja samegasebe. Blagovest Gite poèiva na temeljni vedantski resnici, daje vse, kar obstaja, edini Brahman in da je vse bivanje Brah-manovo kolo, se pravi božansko gibanje, ki izhaja iz Boga inse k njemu vraèa. Vse je izrazna dejavnost Narave, Narava pamoè Božanskega, ki uresnièuje zavest in voljo božanske Du-še, gospodarice njenih del in prebivalke njenih oblik. Zaraditega se zatopi v oblike stvari, v življenjska in umska dejanjater se nato preko uma in samospoznanja spet vrne k zavestne-mu posedovanju Duše, ki v njej prebiva. V razvoju pojavov sebit in vse, kar je ali kar v razvoju pojavnosti kaj pomeni, naj-prej zavije, nato pa pride do njegovega razvoja, razgrinjanjavsega, kar je ali kaj pomeni, vsega, kar je skrito, a ga pojavnostvarstvo vendarle nakazuje. Ta ciklus narave pa ne bi mogelbiti, kar je, èe si ne bi Puruša istoèasno nadel treh veènih držin jih ohranjal, drž, od katerih je vsaka potrebna za celoto tegadelovanja. Razodeti se mora v spremenljivem, kjer ga vidimokot konèno, mnogotero, kot vse, kar biva, sarvabhutani. Kažese nam kot konèna osebnost vseh milijonov bitij s svojimineskonènimi razlièicami in pestrimi razmerji, izza njih pa senam kaže kot duša in sila delovanja bogov – se pravi,vesoljnih sil in lastnosti Božanskega, ki bdijo nad delovanjemživljenja vesolja in ki naši zaznavi oblikujejo razne vesoljneoblike edinega Bivanja ali morda razne oblike samoizražanjaosebnosti edine najvišje osebe. Potem pa ga zaznamo, skrite-ga za vsemi oblikami in bivanji, kot tudi v njih, kot nespre-menljivega, neskonènega, brezèasnega, neosebnega in veèno

153

enakega duha bivanja, nedeljivo Bit vsega, kar je, v kateri sevsi prepoznajo, da so v resnici eno. Zato dejavna, konènaosebnost posameznika pri povratku k temu odkrije, da selahko sprosti v tihi prostranosti splošnosti, v miru in stanjunespremenljive in nenavezane enosti z vsem, kar izhaja iztega nedeljivega Neskonènega in tega, kar ono podpira. Izposamiènega bivanja lahko vanj celó pobegne. Najvišja medvsemi skrivnostmi, uttamam rahasjam, pa je Purušotama. Toje najvišje Božansko, Bog, ki je tako konèen kot neskonèen inv katerem se sreèujejo, združujejo, so istoèasno skupaj invsako v drugem, osebno in neosebno, edina bit in raznoteraobstajanja, bivanje in nastajanje, delovanje sveta in nad-vesoljni mir, pravritti in nivritti. Vse stvari najdejo v Bogusvojo skrivno resnico in popolno spravo.

Vsaka resnica delovanja mora biti odvisna od resnicebivanja. Vsako dejavno bivanje mora biti v svoji najpristnejširesniènosti žrtvovanje dejanj, ki jih je Prakriti darovalaPuruši: Narava ponuja najvišji in neskonèni Duši željo mno-gotere konène Duše v njej. Življenje je oltar, na katerega na-rava prinaša svoja dejanja in njihove sadove ter jih polagapred tisto podobo Božanstva, katere zavest je dosegla, zakateri koli izid daritve, ki se ga želja žive duše kot svojeneposredno in najvišje dobro lahko oprime. Glede na to,kakšno stopnjo zavesti in bitja je duša v Naravi dosegla, boBožanstvo, ki ga bo èastila, radost, ki jo išèe, in upanje zakatero daruje. V vzgibu spremenljivega Puruše v Naravi sevse izmenjuje in se mora izmenjevati, kajti bivanje je eno innjegovi razdelki morajo temeljiti na isti zakonitosti medseboj-ne odvisnosti, tako da vsak raste s pomoèjo drugega in vsakživi od vseh. Kjer žrtvovanje ni prostovoljno, ga Narava izsili,ona zadosti zakonitosti svojega obstoja. Medsebojno dajanjein sprejemanje je zakonitost življenja, brez katere življenje nevzdrži niti za hip, in to dejstvo je peèat božanske ustvarjalnevolje v svetu, ki ga je razodela v svojem bitju, dokaz, da je vse

154

to bivanje z daritvijo kot njegovo veèno spremljevalko ustva-ril Gospod vseh bitij. Splošna postava žrtvovanja je zname-nje, da je svet od Boga in božji, da je življenje njegovo gos-postvo in hiša èašèenja, ne pa obmoèje samozadovoljevanjaneodvisnega ega. Tisto, do èesar naj bi konèno peljale življe-njske izkušnje, ni izpolnitev ega – to je le grob in nejasenzaèetek –, ampak odkritje Boga, èašèenje in iskanje Božan-skega in Neskonènega preko vedno obsežnejšega darovanja,ki naj doseže vrhunec v popolnem predajanju samega sebe, stemeljem na popolnem samospoznavanju.

Toda posamièno bitje zaèenja z nevednostjo in dolgo vztra-ja v njej. Dobro zavedajoè se samega sebe, vidi kot vzrok inceloten smisel življenja ego, ne pa Božansko. Sebe vidi kotizvajalca del in ne spregleda, da je vse delovanje v bivanju,vkljuèno z njegovimi notranjimi in zunanjimi dejavnostmi,poèetje splošne Narave in niè drugega. Samega sebe vidi kotuživalca dejanj in si domišlja, da vse obstaja zanj in da bi Na-rava morala zadovoljevati njega in ubogati njegovo osebnovoljo. Ne vidi, da se ona sploh ne zmeni za to, da bi ga zado-voljevala ali kakor koli skrbela za njegovo voljo, ampakuboga višjo splošno voljo in skuša ustreèi Božanstvu, ki pre-sega njo, njena dejanja in stvaritve. Njegovo konèno bitje,njegova volja in njegovo zadovoljevanje niso njegovi, ampaknjeni, in ona jih vsak hip ponuja kot daritev Božanskemu,zaradi èesar vse to prikrito priredi. Zaradi takšne nevednosti,katere peèat je egoizem, bitje ne pozna zakonitosti žrtvovanjain si skuša prisvojiti vse, kar le more, daje pa samo tisto, karga Narava prisili s svojimi notranjimi in zunanjimi pritiski. Vresnici ne more vzeti nièesar, razen tistega, kar mu ona dovolisprejeti kot njegov delež, toliko, kolikor božanske moèi v njejdopustijo njegovim željam. Sebiènež je v svetu darovanja takkot tat ali ropar, ki vzame, kar mu te moèi prinesejo, ne da biimel namen poplaèati. Zgreši pravi življenjski smisel, in kerživljenja in delovanja ne uporablja za svoje širjenje in

155

povzdignjenje z daritvijo, živi zaman.Šele ko posameznik priène v svojih dejanjih zaznavati in

priznavati vrednost biti v drugih, enako kot moè in potrebelastnega ega, prièenja za svojimi delovanji zaznavati vesoljnonaravo in preko vesoljnih božanstev bežno zazna Edino inNeskonèno, je na poti preseganja svojih egoistiènih omejitevin odkrivanja svoje duše. Odkrivati zaène drugaène zakoni-tosti, kot so zakonitosti želja – takšne, katerim se morajo nje-gove želje vse bolj podrejati in podvreèi. Svoje povsem ego-istièno bitje razvije v razumevajoèe in etièno. Veèjo vrednostzaène pripisovati zahtevam biti v drugih, manjšo pa zahtevamlastnega ega. Prizna nasprotje med sebiènostjo in nesebiènos-tjo, ter z narašèanjem nesebiènosti pripravlja širjenje svojezavesti in bitja. Zaznavati prièenja Naravo in božanske moèiv njej, ki jim je dolžan darovati, jih oboževati, poslušati, sajpreko njih in njihovih zakonitosti obvladuje delovanjeumskega in snovnega sveta. Nauèi se, da samo s poveèanjemnjihove prisotnosti in velièine v svojem mišljenju, volji inživljenju lahko poveèa svoje moèi, spoznanje, pravilno delo-vanje in zadovoljstvo, ki mu jih te stvari prinašajo. Tako dodasnovnemu in sebiènemu smislu življenja še religioznega innadnaravnega ter se pripravi za vzpon prek konènega vneskonèno.

Toda to je samo dolga vmesna stopnja. Še vedno je pod-vržena zakonitosti želja, temu, da so pojmovanja in potrebenjegovega ega središèe vseh stvari, ter da Narava obvladujenjega in njegovo dejavnost, èeprav so te želje uravnavane inobrzdane, ego oèišèen in Narava vse bolj oplemenitena s sat-viènim, najvišjim naravnim naèelom. Vse to je še vedno v ob-moèju, èeprav mnogo razširjenem, spremenljivega, konènegain osebnega. Pravo spoznanje in, kot posledica tega, tudipravilno delovanje je onkraj tega. Kajti daritev, opravljena sspoznanjem, je najvišja in samo takšna prinese popolno delo-vanje. Do tega pa lahko pride èlovek samo takrat, kadar odkri-

156

je, da je bit v njem in bit pri drugih ena sama in nekaj višjegakot ego, da je neko neskonèno, neosebno, splošno bivanje, vkaterem se vse giblje in biva – ko zazna, da so vsi vesoljnibogovi, katerim daruje, oblike enega neskonènega Božanstva,in ga ob tem, da opusti vsa svoja omejena in omejujoèa poj-movanja o tem edinem Božanstvu, zazna kot najvišje in ne-izrekljivo Božanstvo, ki je hkrati konèno in neskonèno, edinabit in mnogotero, onkraj Narave, èeprav se razodeva prekonje, onkraj omejitev z lastnostmi, èeprav izraža moè svojegabitja z neskonènim številom lastnosti. To je Purušotama, ka-teremu je treba darovati, ne zaradi nekih minljivih osebnihrezultatov delovanja, ampak zato, da bi duša dosegla pose-dovanje Boga in da bi živeli ubrano in združeni z Božanskim.

Gitina teorija žrtvovanja je obravnavana v dveh loèenihrazdelkih. Prvega najdemo v tretjem poglavju, drugega pa vèetrtem. Prvega podaja v jeziku, za katerega se zdi, èe se gajemlje loèeno, da govori le o sveèanem darovanju. Drugi raz-delek to razlaga s širšim filozofskim simbolizmom, nenadomaspremeni njegov celotni pomen in ga povzdigne na raven visokepsihološke in duhovne resnice /.../ [Tu imamo] popolnoma ne-dvoumno razlago pomena jadžnje v jeziku Gite, ki ne pustinobenega dvoma o simbolièni rabi besed in psihološkem znaèa-ju darovanja, ki ga narekuje ta nauk11 /.../ Ta razdelana razlaga

11 V starodavnem vedskem sistemu je vedno obstajal dvojni pomen: fizièni in psi-hološki, zunanji in simbolièni, zunanja oblika žrtvovanja in notranji pomen vseh njego-vih okolišèin. Toda skrivni simbolizem starodavnih vedskih mislecev, natanèen, skrben,poetski, psihološki, je bil doslej že zdavnaj pozabljen in ga je sedaj zamenjal drugi, širši,splošnejši in filozofski v duhu vedante in kasneje joge. Žrtveni ogenj, agni, ni snovniogenj, ampak brahmagni, ogenj Brahmana, ali pa je k Brahmanu usmerjena energija,notranji agni, duhovnik darovanja, v katerega se zliva daritev. Ogenj je samoob-vladovanje ali pa preèišèena dejavnost èutov, ali pa je vitalna energija v urjenju obvla-dovanja vitalnega bitja preko obvladovanja dihanja, kar je skupno radžajogi in hathajo-gi. Lahko je tudi ogenj samospoznanja, plamen najvišjega žrtvovanja. Hrana, ki jo zauži-jemo kot ostanke žrtvovanja, je, kot je razloženo, nektar nesmrtnosti, amrita, ki je ostalod darov. Tu pa imamo spet nekaj starega vedskega simbolizma v katerem je bilo vinosoma fizièni simbol amrite, radosti božanskega zanosa, ki ovekoveèuje in ki ga doseže-mo z daritvijo, tako da ga ponudimo bogovom in izpijemo.

157

jadžnje zaèenja s širno in obsežno definicijo, s katero se oznan-ja, da so dejanja, energija in materiali darovanja, dajalec in spre-jemalec daritve, cilj in predmet darovanja vsi edini Brahman.

24. Brahman je dajanje, Brahman je daritev hrane, zBrahmanom jo darujemo v brahmanski ogenj, Brahmanje tisto, kar naj bi dosegli s samadhijem v brahmanskemdejanju.

To je torej spoznanje, s katerim osvobojeni èlovek oprav-lja žrtvovanja. To je spoznanje, ki je bilo sporoèeno že zda-vnaj v velikih vedskih izrekih: "Jaz sem On", "Vse je resniènoBrahman, Brahman je ta Bit". To je spoznanje enosti vsega.Edini je, ki se razodeva kot storilec, storitev in predmetstoritve, spoznavalec, spoznanje in predmet spoznanja. Ve-soljna energija, v katero se steka delovanje, je Božansko,posveèena energija darovanja je Božansko, karkoli se daruje,je le oblika Božanskega, darovalec je sámo Božansko vèloveku. Dejanje, delo, daritev so sami po sebi Božansko vgibanju, v delovanju, cilj, ki naj bi ga dosegli z daritvijo, jeBožansko. Za èloveka, ki doseže to spoznanje, ki v njem živiin deluje, ne more biti niti dejanj, ki bi vezala niti osebnega insebiènega prisvajanja dejanj. Samo božanski Puruša je tisti, kideluje preko božanske Prakriti v sebi samem, ki vse daruje vogenj svoje samozavedajoèe se vesoljne energije, medtem koje cilj vseh teh k Bogu usmerjenih vzgibov in delavnosti spoz-nanje in posedovanje njegovega božanskega bivanja inzavesti z dušo, ki je z njim združena. Vedeti to, živeti in delo-vati v tej združujoèi zavesti, pomeni biti svoboden.

Toda celó med jogiji niso vsi dosegli takšnega spoznanja.

25. Nekateri jogiji opravljajo žrtvovanje samo bogov-om, drugi žrtvujejo kot svojo žrtev na ogenj Brahmanasamega sebe.

158

Prvi si predstavljajo Božansko v razliènih oblikah in mo-èeh ter ga išèejo s pomoèjo razliènih sredstev: predpisov,dharm, zakonov ali, kot bi lahko rekli, ustaljenih obredov de-lovanja, samodiscipline, posveèenih dejanj. Za druge, za tiste,ki že vedo, je edino sredstvo, edina dharma, preprosta daritev,darovanje katere koli dejavnosti Božanskemu, zlitje vseh nji-hovih dejavnosti v enotni božanski zavesti in energiji. Pripo-moèki žrtvovanja so razlièni. Tudi darov je veè vrst.

26. Nekateri darujejo v ognje vzdržnosti sluh in drugeèute, drugi pa darujejo zvok in druge predmete èutov vognje èutov.

27. Spet drugi darujejo v ogenj joge samoobvladova-nja, ki ga je zanetilo spoznanje, vsa dejanja èutov in živ-ljenjske sile.

Obstaja psihološko darovanje samoobvladovanja in samo-discipline, ki vodi k višjemu samoobvladanju in samospoz-nanju /.../ Obstaja, naj tako reèem, disciplina sprejemanjapredmetov èutnega zaznavanja, ne da bi umu dovolili, da biga zmotile ali prizadele dejavnosti èutov, ampak sami èuti po-stanejo èisti ognji darovanja. Druga disciplina utiša èute tako,da se izza tanèice umskega delovanja lahko pojavi duša v vsejsvoji èistosti, spokojna in tiha. Spet z drugo disciplino tiha inmirna duša, ko smo spoznali bit, sprejme vase vsakodejavnost èutne zaznave in vitalnega bitja.

28. Nekateri pri žrtvovanju ponudijo svojo materialnolastnino, drugi ponudijo vzdržnosti svoje samodiscipline,tretji ponudijo svoje urjenje katere od oblik joge in èetrti,trdni v svojih zaobljubah, darujejo svoj študij in znanje.

29. Spet drugi, ki se posvetijo temu, da nadzorujejo di-

159

hanje, zadržujejo prano12 (vdih) in apano (izdih), kotžrtvovanje zlivajo prano v apano in apano v prano.

30. Spet drugi, potem ko so uravnali in obvladali svojeprehranjevanje, darujejo svoje življenjske dihe v življe-njske dihe. Vsi ti so poznavalci žrtvovanja in so z žrtvo-vanjem unièili svoje grehe.

Vsi težijo k preèišèevanju bitja. Vsako žrtvovanje je pot kdosežku najvišjega. Tisto, kar je nujno in odrešujoèe naèelo,zmanjšati moè želja in jo nadomestiti z višjo energijo, opustitièisto egoistièno uživanje v korist božanske radosti, ki pride zžrtvovanjem, s samoposvetitvijo, s samoobvladanjem, prisotno vvseh teh inaèicah, je podreditev nižjih dejavnosti, zmanjšanjemoèi želja in njena nadomestitev z višjo energijo, opustitev èistoegoistiènega uživanja v korist božanske radosti, ki pride z žrtvo-vanjem, s samoposvetitvijo, s samoobvladanjem, z opustitvijosvojih nižjih impulzov na raèun veèjega in višjega smotra.

31. Tisti, ki uživajo nektar nesmrtnosti, ki ostane odžrtvovanja, dosežejo veènega Brahmana. Ta svet ni zatiste, ki ne žrtvujejo, kako je potem zanje kateri drugi, o,najboljši med Kurujevci?

Žrtvovanje je zakonitost sveta in brez njega ni mogoèedoseèi nièesar, niti mojstrstva tu niti nebes tam onkraj, pa tudinajvišjega od vsega ne /.../

32. Tako je pred Brahmanom razprostrtih mnogo raz-liènih vrst žrtvovanja. Vedi, da se vsa porajajo iz dela, in ko boš to spoznal, boš postal svoboden.

12 Beseda prana je bila doslej uporabljana v pomenu vitalnega bitja, življenjskeenergije nasploh. Tu pa se sreèamo z njenim ožjim pomenom življenjske energije, ki se

160

/.../ vse to so naèini in oblike edinega velikega Bivanja vdelovanju, naèini s katerimi je mogoèe èlovekovo delovanjedarovati Tistemu, katerega del je zunanje Bivanje in s kate-rim je najbolj notranja bit eno. Vse "se poraja iz dela", vseizhaja ali vse je vpeljala ena sama širna energija božanskega,ki se razodeva v vesoljni karmi in spreminja vso vesoljnodejavnost v nenehno darovanje edini Biti in Gospodu terkatere zadnja stopnja za èloveka je samospoznanje in pose-dovanje božanske ali brahmiène zavesti. "Ko boš to spoznal,boš postal svoboden.”

33. Žrtvovanje spoznanja, o, Parantapa, je veèje od vsake-kega materialnega žrtvovanja. Spoznanje je tisto, v èemerdosegajo svoj vrhunec vsa dejanja (ne nižje spoznanje, am-pak najvišje spoznanje biti in spoznanje Boga), o, Partha!

Ko dejanja postajajo vedno bolj brezželjna, ravnodušna,darilna po svojem duhu, spoznanje naraste, z narašèanjemspoznanja pa postaja duša vedno bolj trdna v brezželjnosti, vdaritveni ravnodušnosti svojih dejanj. Žrtvovanje spoznanja,pravi Gita, je zato veèje kot katero koli materialno žrtvovanje.

34. Nauèi se spoznanja s tem, da se vržeš na tla preduèiteljeve noge, z izpraševanjem in s služenjem. Ljudjespoznanja, ki so videli prava naèela stvari, te bodo pouèiliv tem spoznanju.

35. Ko boš to vedel, ne boš veè zapadal v takšnozmedo,o, Pandava. S tem boš videl vsakršno bivanje brezizjeme v Biti, torej v Meni.

giblje v zgornjem delu telesa in je predvsem življenjski dih, ker vnaša splošno silo v fi-zièni sistem in jo tam razporeja. Tu je ponazorjena z vdihom. Apana, druga od petih pod-vrst prane, obvladuje spodnji del telesa. Pravijo ji smrtni dih, ker oddaja telesno življe-njsko silo. Tu jo ponazarja izdih. (Op. prev.)

161

162

[Spoznanje je] tisto, s posedovanjem katerega ne bomospet padli v zmedo umske nevednosti in njegove navezanosti,zgolj v èutno spoznavanje in v nižjo dejavnost želja in strasti.Spoznanje v katerem vse doseže vrhunec, je tisto, s katerim"boš videl vsakršno bivanje (nastajanje, bhutani) brez izjemev Biti, torej v Meni". Kajti Bit je tista nespremenljiva, vse-prežemajoèa, vsevsebujoèa, samoobstojeèa stvarnost aliBrahman, skrita za našim umskim bitjem, v katero se razširinaša zavest, ko je osvobojena ega. Vsa bitja priènemo gledatikot nastajanja, bhutani, v okviru tistega edinega samobivanja.

Toda Bit ali nespremenljivega Brahmana vidimo tudi kotsamopredstavitev naši bistveni psihološki zavesti najvišjegaBivanja, ki je vir našega bivanja in katerega vse spremenljivoali nespremenljivo predstavlja razodevanje. On je Bog, Bo-žansko, Purušotama. Njemu vse darujemo, v njegove rokepredajamo svoja dejanja, v njegovem bivanju živimo in segibljemo, združeni z njim v svoji naravi in z vsem bivanjem vnjem postanemo ena duša in ena moè bivanja z njim in zvsemi bitji. Z njegovo najvišjo resniènostjo poistimo in zdru-žimo svoje samobivanje. Z delovanjem kot daritvijo doseže-mo spoznanje in dušno obvladovanje, ko smo odstranili želje,z delovanjem v samospoznanju in spoznanju Boga se osvo-bodimo v enotnost, mir in radost božanskega bivanja.

IV. Spoznavanje in joga delovanjaJoga in spoznavanje sta v teh zaèetnih delih Gitinega nauka

krili, s katerima se vzpenja duša. Z jogo je mišljena združitevprek božanskega delovanja, brez želja, z ravnodušnostjo dovseh stvari in vseh ljudi, kot žrtvovanje Najvišjemu. Spozna-nje pa je tisto, na èemer temeljijo takšna brezželjnost, rav-nodušnost in moè žrtvovanja. Ti krili drug drugemu pomaga-ta pri poletu, delujeta skupaj, èeprav si fino izmenjujetapomoè, kot èloveški oèesi, ki skupaj vidita zato, ker gledatavzajemno, drug drugega krepita z izmenjavo tvarine. Bolj ko

163

delovanje postaja brezželjno, ravnodušno, v duhu žrtvovanja,bolj narašèa spoznanje. Z narašèanjem spoznanja se èlovekutrdi v brezželjni žrtvovalni ravnodušnosti svojih dejanj.Zato, pravi Gita, je žrtvovanje spoznanja veèje od vsakegamaterialnega žrtvovanja.

36. Èetudi bi bil najveèji grešnik med grešniki, boš zladjo spoznanja preèkal vso izprijenost zla.

37. Tako kot prižgani ogenj spremeni svoje gorivo vpepel, o, Ardžuna, tudi ogenj spoznanja spremeni v pepelvsa dejanja.

S tem nikakor ni mišljeno, da se ob popolnem spoznanjupreneha delovati. Kaj je mišljeno, Gita pojasni, ko pove, datisti, ki je s spoznanjem unièil vsak dvom, z jogo opustilvsako delovanje in je v posesti Biti, ni vezan na svoja dejan-ja, joga-samnjastakarmanam atmavantam na karmani nib-dhnanti. Tisti pa, katerega bit je postala bit vsega bivanja,deluje, vendar pa dejanja nanj ne vplivajo, vanjani ujet in mune zapeljujejo duše, kurvannapi na lipjate.

38. Po èistosti spoznanje na svetu nima para. Èlovek, kije izpopolnjen v jogi, sèasoma to sam ugotovi.

Pri opisovanju, kako pridemo do tega spoznanja, Gita pravi,da nas najprej vanj posvetijo ljudje spoznanja, ki so videli bis-tvo njegove resnice, ne pa tisti, ki vedo zanj zgolj razumsko.Toda resniènost pride iz nas samih: "/.../ èlovek, ki je izpopol-njen v jogi, sèasoma to sam ugotovi." V njem raste, èe takoreèemo, in on raste vanj; bolj ko napreduje, bolj poveèujesvojo brezželjnost, ravnodušnost in predanost Božanskemu.To lahko velja le za najvišje spoznanje. Spoznanje, ki ganabere èloveški razum, zberejo èutila in um z muko od zunaj.

164

Besedo džnjana se v indijski filozofiji in jogi vedno upo-rablja v pomenu najvišjega samospoznanja. Je luè, s katerorastemo v svoje pravo bitje, ne pa znanje, s katerim poveèuje-mo svoje informacije in naše razumsko bogastvo. Ne gre zaznanstveno, psihološko, filozofsko, etièno, estetsko ali posve-tno in praktièno spoznavanje. Brez dvoma nam pri rasti tudita pomagajo, vendar le v nastajanju, ne pa v bivanju. V defini-cijo jogijskega spoznavanja štejejo samo takrat, kadar jihuporabljamo za spoznanje Najvišjega, Biti, Božanskega –znanstveno spoznanje takrat, ko lahko prodremo skozi ko-preno procesov in pojavov in vidimo v ozadju Stvarnost, ki jihrazloži; psihološko spoznanje takrat, ko nam je potrebno zaspoznanje samega sebe in za razlikovanje nižjega od višjega,tako da se lahko prvega odreèemo in rastemo v drugega; filo-zofsko spoznanje takrat, ko ga kot luè usmerimo na bistvenanaèela bivanja, da bi odkrili tisto, kar je veèno, in v njemživeli; etièno takrat, ko z njim ob razlikovanju greha od kre-posti odstranimo prvega in se dvignemo nad druge v èistonedolžnost božanske Narave; estetsko spoznanje takrat, ko znjim odkrivamo lepoto Božanskega; posvetno spoznanje patakrat, kadar z njim vidimo Gospodovo pot z njegovimi bitjiin jo uporabljamo za služenje Božanskemu v èloveku. Celópotem so samo pripomoèki. Pravo spoznanje je tisto, ki jeumu skrito, tisto, o katerem dobiva um samo odseve, ki paživi v duhu.

39. Kdor veruje, kdor je obvladal um in èute, kdor jevse svoje zavestno bitje osredotoèil na najvišjo Stvarnost,doseže spoznanje. Ko je dosegel spoznanje, hitro napredu-je k najvišjemu Miru13.

Da bi dosegli to /.../ spoznanje, ki je samoobstojeèe, intu-itivno, samoizkustveno, samorazodevajoèe, moramo prema-gati in obvladati svoj um in èutila, samjatendrijah, tako da ne

165

bomo veè podrejeni njihovemu zavajanju, ampak se bodo vnjem um in èuti jasno zrcalili. Vse svoje zavestno bitjemoramo usmeriti na resnico te višje stvarnosti, v kateri vseobstaja, tatparah, tako da bo v nas lahko razodevala svojesijajno samobivanje. Konèno pa moramo imeti tako vero, kise ne bi pustila motiti nobenemu razumskemu dvomu.

40. Nevednež, ki ne veruje, dvomljivec, je pogubljen. Zaèloveka, polnega dvomov, ni niti ta svet niti oni onkraj inprav tako tudi nobene sreèe ni zanj.

Res je, da brez vere ni mogoèe doseèi nièesar odloèilnegabodisi v tem svetu ali za posedovanje sveta nad njim, in samos tem, da se opremo na neko zanesljivo podlago in podporo,lahko dosežemo kakršno koli mero zemeljskega ali nebesne-ga uspeha, zadovoljstva in sreèe. Zgolj skeptièni um se izgubiv praznini. Toda na nižjem nivoju spoznanja sta dvom in skep-ticizem zaèasno uporabna. Na višjem nivoju sta oviri, kajti tamcelotna skrivnost ni v tehtanju pravilnega in napaènega, am-pak v nenehno narašèajoèem uresnièevanju razodete resnice.V razumskem spoznanju vedno obstaja primes laži ali nepo-

13 /… / vera v duhovnem smislu ni umsko preprièanje, ki lahko koleba in se spremin-ja. V umu ima takšno podobo kot preprièanje, a to ni sama vera, je le njena zunanja podo-ba. Tako kot se lahko spremeni telo, zunanja oblika, duh pa ostane isti, je tudi tu. Vera jegotovost duše, ki ni odvisna od razmišljanja, od te ali one umske ideje, od okolišèin, odtega ali onega prehodnega stanja uma, vitalnega ali telesa /…/ Vera ni odvisna od izkust-va. Je nekaj, kar obstaja že pred izkustvom. Ko zaènemo z jogo, navadno to ni zaradimoènih izkustev, ampak zaradi moène vere. Tako ni samo v jogi in du-hovnem življenju,ampak tudi v navadnem življenju. Vsi ljudje dejanj: odkritelji, izumi-telji, ustvarjalci znan-ja, izhajajo iz vere, in dokler ni dokaza, nadaljujejo kljub vsakemu razoèaranju, neuspehu,zanikanju, zato ker jim nekaj v njih pravi, da je to prav, da je za-deva, ki jo je treba nadal-jevati in opraviti /…/ Vera je dušina prièa neèesa, kar še ni raz-odeto, doseženo ali ures-nièeno, kar pa Spoznavalec v nas, celó brez vsakršnih znamenj, èuti kot pravo ali najboljvredno nadaljevati in doseèi. Ta zadeva v nas lahko traja celó takrat, ko ni trdnega umskegapreprièanja, celó takrat, ko se vitalno bojuje in upira ter odklanja. Kdo je tisti, ki se uri vjogi in nima takšnih obdobij, dolgotrajnih obdobij razoèaranja in neuspeha, nezaupanja inmraènosti? Toda obstaja nekaj, kar ga drži pokonci, da nadaljuje kljub samemu sebi, kajtièuti, da je tisto èemur sledi, vendarle pravo; in to veè kot le èuti; ve.

166

polnosti, ki se jo je treba znebiti s tem, da sámo resnico pod-vržemo skeptiènemu poizvedovanju. V višje spoznavanje palaž ne more prodreti in tistega, kar razum prispeva s tem, dapridene k temu ali onemu mnenju, se ni mogoèe znebiti zgoljs poizvedovanjem, ampak bo samo odpadlo z vztrajnostjo vuresnièevanju. Kakršna koli pomanjkljivost obstaja v dose-ženem spoznanju, se jo je treba znebiti, vendar ne tako, da prinjenih koreninah poizvedujemo, kaj je že bilo doseženo, tem-veè tako, da nadaljujemo k naslednjemu, popolnejšemu ures-nièenju preko globljega, višjega in širšega življenja v Duhu.Kar še ni bilo uresnièeno, pa je treba pripraviti z vero, ne sskeptiènim poizvedovanjem, kajti ta resnica je takšna, da jerazum ne more posredovati, in je pravzaprav pogosto povsemnasprotna idejam, v katere se zapletata razum in logièni um. Toni resnica, ki jo je treba preveriti, ampak resnica, ki jo je trebanotranje živeti, veèja resniènost, v katero moramo rasti14.

41. Tistega, ki je s spoznanjem unièil vsakršen dvom inje z jogo opustil vsako delovanje ter poseduje Bit, dejanjane vežejo, o, Dhanandžaja.

42. Ko si z meèem spoznanja presekal dvom, ki se jedvignil iz nevednosti in biva v tvojem srcu, se zateci k jogiin vstani, o, Bharata.

14 Edina gotova in vsespravljiva resnica, ki je temelj vesolja, je, da je življenjerazodetje neke neustvarjene Biti in Duha, kljuè do skrivnosti življenja pa je pristen odnosmed tem Duhom in njegovimi bivanji, ki jih je sam ustvaril. Veèno Bitje za vsem temživljenjem bdi nad svojimi mnogoterimi nastajanji, vsenaokrog in povsod pa nerazodetineèasovni Veèni ovija in prodira z razodevanjem v èasu. Toda to spoznanje je za jogobrez vrednosti, kolikor je le razumsko in metafizièno pojmovanje, brez življenja in jalo-vo glede na posledice. Samo umsko uresnièenje iskalcu ne more zadostovati. Kajti tisto,kar joga išèe, ni resnica samega razmišljanja ali samó resnica uma, ampak dinamiènaresnica življenja in razkrivajoèega se duhovnega doživljanja. V nas se mora vedno invsepovsod prebuditi nenehna, v notranjosti bivajoèa in ovijajoèa bližina, vidna zaznava,tesen obèutek in stik, konkreten obèutek in dotik pristne in neskonène Prisotnosti. TaPrisotnost mora ostati z nami kot živa in prežemajoèa Stvarnost, v kateri mi in vse stvari

167

[Duhovna resnica] je sama po sebi obstojeèa resnica in bibila sama zase oèitna, èe ne bi delovale èarovnije nevednosti,v kateri živimo. Dvomi, zmedenosti, ki nam prepreèujejo, dabi jo sprejeli in ji sledili, izhajajo iz te nevednosti, iz srca inuma, ki so ju zbegali èuti in zmedena mnenja, živijo v nižji inpojavni resnici ter zato postavljajo pod vprašaj višje res-niènosti, adžnjanasambhutam hrtstram samšajam. Treba jihje odsekati z meèem spoznanja, pravi Gita, s spoznanjem, kiuvidi, s stalnim zatekanjem v jogo, tj. s tem, da živimo živ-ljenje z Najvišjim. Èe poznamo njegovo resnico, namreè poz-namo vse, jasmin vidžnjate sarvam vidžnjatam.

Tako se konèa èetrto poglavje z naslovom "Joga spozna-vanja."

obstajamo, se gibljemo in delujemo, in èutiti jo moramo vedno in vsepovsod, konkretno,vidno, naseljujoèo vse stvari. Biti nam mora oèitna kot njihova prava Bit, otipljiva kotnjihovo neizginljivo Bistvo, z njo se moramo sreèati tesno, kot njen najnotranjejši Duh.Videti, èutiti, zaznati, imeti na vsak naèin stik s to Bitjo in Duhom, ne pa si ga zgoljzamišljati, v vseh bivanjih tu ter z enako živostjo èutiti vsa bivanja v tej Biti in Duhu, jetemeljno doživetje, ki mora obdati vsako drugo spoznanje.

Ta neskonèna in veèna Bit stvari je nekakšna vseprièujoèa Stvarnost. Eno bivanjevsepovsod. Je edina združujoèa prisotnost in se pri razliènih bitjih ne razlikuje. Lahko josreèamo, vidimo ali zaznamo v vsej njeni popolnosti v vsaki duši ali vsaki obliki vvesolju. Kajti njena neskonènost je duhovna in bistvena, ne pa samo neizmernost v Pros-toru ali brezkrajnost v Èasu. Neskonèno je mogoèe èutiti v neskonèno majhnem atomuali v èasovnem trenutku prav tako preprièljivo kot v dolgih obdobjih ali v ogromnirazsežnosti medsonènega prostora. Spoznanje ali doživetje tega se lahko zaène povsodin izrazi se lahko preko vsake stvari. Saj je Božansko v vsem in vse je Božansko.

PETO POGLAVJE

I. Spoznavanje, ravnodušnost in joga delo-vanja

[V zadnjih kiticah èetrtega poglavja Šri Krišna razglaša,]da je žrtvovanje spoznanja najvišje žrtvovanje. Vsako delonajde svojo dovršenost v spoznanju, in v ognju spoznanjazgorijo vsa dejanja. Zato se èlovek, ki je v posesti svoje biti,z jogo odreèe delovanju in tako preseže svojo sužnost. Ardžu-na je spet zmeden. Tu sta drugo ob drugem, kot bi šlo za deliste metode, brezželjno delovanje po naèelu joge, in opustitevdel po naèelu sankhje, pa vendar med njima ni videti nobeneusklajenosti. Kajti takšna uskladitev, ki jo je uèitelj že podal –videti v zunanjem nedelovanju še vedno obstajajoèe delova-nje in videti v navideznem delovanju dejansko nedelovanje,ker se je duša odrekla utvari, da je delavec, in prepustila delo-vanje rokam Mojstra darovanja –, je za Ardžunin praktièni umprešibka, preveè prefinjena in izražena skorajda kot uganka.Njunega pomena ni dojel, ali vsaj ni uspel prodreti v njunaduha in resniènost. Zaradi tega ponovno vpraša /.../

Ardžuna je rekel:1. Praviš, naj se odreèem delovanju, o, Krišna, obenem

pa mi razodevaš jogo. Povej mi jasno in doloèno, kateraod obeh poti je boljša?

Odgovor je zelo pomemben, kajti zelo jasno postavi raz-mejitev in nakaže uskladitev, èeprav je ne razvije v celoti.

Blaženi Gospod je rekel:2. Oboje, odrekanje in joga delovanja, prinašata duši

odrešitev, toda eno od njiju, joga delovanja, je boljša kotodpoved delovanju.

169

3. Kdor niti ne sovraži niti nima želja, je veèni sanjasin.Osvobojen dvojnosti je sreèno in zlahka odrešen vseh vezi,o, mogoèno oboroženi.

4. Otroci, ne pa modreci, govorijo o sankhji in jogi koto razliènih stvareh. Èe se èlovek popolnoma posveti eni,doseže sadove obeh.

/.../ saj v svoji celovitosti vsaka vsebuje tudi drugo.

5. Stanje, ki ga dosežemo s sankhjo, dosežejo tudi ljud-je joge. Kdor vidi sankhjo in jogo kot eno, vidi prav.

Sankhja in joga nista razlièna, nezdružljva in neskladnasistema, ampak po svojih naèelih in ciljih eno. Razlikujta sesamo po metodi in izhodišèih. Tudi sankhja je joga, vendarnadaljuje pot s spoznavanjem. Zaène tako rekoè z razumskimrazloèevanjem in analizo naèel našega bivanja ter doseže svojcilj preko vizije in posedovanja Resnice. Joga na drugi straninadaljuje pot z delovanjem. Po prvem naèelu je karmajoga./.../ Joga je prakticiranje Resnice, o kateri daje vizijo karma-joga, njeno prakticiranje pa ima za gonilno moè duha razsvet-ljenega èašèenja, spokojne in goreèe posvetitve, za katero je,kot kaže, najvišje spoznanje.

6. Toda odrekanje (sanjaso), o, mogoèno oboroženi, jebrez joge težko doseèi. Modrec, ki je v jogi, hitro dosežeBrahmana.

Boleèi proces zunanje sanjase, dukham aptum, je nepo-treben. Popolnoma drži, da je treba opustiti, da se je trebaodpovedati odpovedati vsem dejanjem kot tudi njihovim sa-dovom, toda notranje, ne pa navzven, ne inerciji Narave,ampak v žrtvovanje Gospodu, spokoju in radosti Neosebnega,

iz katerega izhajajo vsa dejanja, ne da bi zmotila njegov mir.Prava sanjasa delovanja je v tem, da položimo vsa dejanjapred Brahmana /.../ Zato, pravi, je joga delovanja boljša kotfizièno odrekanje delovanju, ker je sanjasa za utelešena bitja,ki morajo delovati toliko èasa, dokler so v telesu, težka. Jogadelovanja pa povsem zadostuje ter hitro in zlahka privededušo k Brahmanu.

7. Kdor je v jogi, èista duša, gospodar nad samim seboj,ki je obvladal èute in katerega bit postane bit vsega biva-nja, ni vkljuèen v delo, èeprav deluje.

Zaveda se, da delovanje ni njegovo, ampak od narave, inpreko tega spoznanja je prost. Odpovedal se je delovanju, nedeluje, ker poteka delo prek njega. Postane bit, Brahman,brahmabhuta. Vsa bivanja vidi kot nastajanja (bhutani) samo-obstojeèe biti in sebe samega kot enega od njih, vsa njihovadejanja samo kot razvoj vesoljnega delovanja Narave preknjihovih posamiènih narav in tudi svoje lastno delovanje kotdel iste vesoljne dejavnosti1.

8.-9. Èlovek, ki pozna temelje stvari, ob tem ko je s svo-jim umom v jogi (z nedejavnim Neosebnim), meni: 'Nièe-sar ne delam.' Ko gleda, posluša, okuša, voha, je, se giblje,spi, diha, govori, jemlje, izloèa, odpira ali zapira oèi, tošteje samo kot delovanje èutil na svoje predmete.

1 To ni celoten nauk Gite, kajti doslej obstaja šele ideja o nespremenljivi biti alipuruši, Akšara Brahmanu in o Naravi, Prakriti, kot tistem, kar je odgovorno za vesolje,ni pa še jasno izražene ideje o išvari, purušotami. Doslej gre samo za sintezo delovanjain spoznavanja in kljub doloèenim namigom še vedno ni uvedena najvišja prvina obože-vanja, ki postane kasneje tako pomembna. Še vedno obravnava le edinega nedejavnegaPurušo in nižjo Prakriti ter še ne razlikuje trojnega Puruše in dvojne Prakriti. Res je, dase govori o Išvari, vendar še ni opredeljeno njegovo razmerje do biti in narave. Prvih šestpoglavij pripelje sintezo le toliko daleè, kot jo je mogoèe brez jasne besede in odloèilne-ga obravnavanja teh vsepomembnih resnic, ki bi z njihovim obravnavanjem nujno raz-širile in preoblikovale ta prva usklajevanja, èeprav jih ne bi opustile.

170

/.../ ve, da ni on tisti, ki je dejaven, ampak so dejavnimodusi, lastnosti Narave, njene tri Gune /.../ On sam pa je,varen v nespremenljivi nespremenjeni duši, onkraj dosegatreh Gun, trigunatita. On ni niti satvièen niti radžasièen nititamasièen. Z jasnim nemotenim duhom vidi spreminjanje na-ravnih modusov in lastnosti v svojih dejanjih, njihovo ritmiè-no igro luèi in sreèe, dejavnosti in sile, poèitka in inercije.

10. Njega, ki je opustil vsakršno navezanost in delujetako, da prepušèa svoja dejanja Brahmanu, greh ne oma-dežuje tako kot se voda ne oprime lotusovega lista.

Ko so delanja tako prepušèena Brahmanu, izgine osebnostinstrumentalnega delavca. Èeprav deluje, ne stori nièesar. Sajni opustil samo sadov svojih dejanj, ampak je Gospodu pre-pustil tudi samo delovanje.

11. Zato da bi se preèistili, potem ko so opustilivsakršno navezanost, opravljajo jogiji delo samo s tele-som, umom, razumom ali celó samo z organi delovanja.

12. Potem ko je opustil vse navezanosti na sadovedejanj, doseže tisti, ki je združen (z Brahmanom), mirpoglobljene utemeljenosti (v Brahmanu), kdor pa ni zdru-žen, je navezan na sadove in suženj delovanja želja.

Prvi korak na tej dolgi poti je ta, da posvetimo svoja delakot žrtvovanje Božanskemu v sebi in v svetu. To je nara-vnanost uma in srca, ki je ni pretežko zaèeti, toda zelo težkoje doseèi, da je popolnoma iskrena in vseprežemajoèa. Drugikorak je v tem, da opustimo navezanost na sadove svojihdejanj. Kajti edini pravi, neizogibni in popolnoma zaželenisad žrtvovanja, tisto, kar je potrebno, je božanska Prisotnostter božanska Zavest in Moè v nas, in èe dosežemo njo, bo

171

prišlo vse ostalo. To je preobrazba egoistiène volje v našemvitalnem bitju, naši željni duši in željni naravi, ki pa je mnogotežja kot kaj drugega. Tretji korak je ta, da se znebimo osred-njega egoizma in prav tako obèutka ega pri delavcu. To je odvseh najtežja preobrazba in je ni mogoèe popolnoma opraviti,èe nismo opravili prvih dveh. Toda tudi teh prvih korakov nimogoèe konèati, dokler tretji ne doseže vrhunca in z izginot-jem egoizma izbriše sam vir želja.

13. Kdor obvlada svojo naravo in je umsko opustil vsadejanja, mirno poèiva v svojem mestu devetih vrat2 in nitine deluje niti ne povzroèa delovanja3.

Ta ravnodušnost, brezosebnost, mir, radost, svoboda nisoodvisni od tako zunanjih stvari, kot je opravljanje ali neo-pravljanje dejanj. Gita vedno znova vztraja na razliki mednotranjim in zunanjim odrekanjem, tjaga in sanjasa. Zadnja,pravi, je brez vrednosti brez prejšnje, pravzaprav celo težkoizvedljiva brez nje, pa tudi nepotrebna, kadar obstaja notra-nja svoboda.

14. Gospod niti ne ustvarja dejanj sveta niti ideje, da jedelavec, pa tudi dejanj ne povezuje z njihovimi sadovi.Vse to opravlja narava.

2 Mesto z devetimi vrati je telo. Devet vrat predstavljajo odprtine telesa: oèi, ušesa,nosnici, usta, odprtina za uriniranje in analna odprtina. (Op. prev.)

3 Sama po sebi lahko ideja privede do nauka mehaniènega determinizma Narave terèlovekove popolne vzvišenosti in neodgovornosti. Toda Gita se tej napaki uèinkovitoizogne s svojo sijajno nadteistièno zamislijo Purušotame. Jasno pove, da na koncu ninarava tista, ki mehanièno opredeli svoja lastna dejanja. Volja Najvišjega je tisto, kar jonavdihne. On, ki je že pobil Dhritaraštrijevce, on, kateremu je Ardžuna le èloveško orod-je, on, vesoljna Duša, presežno Božanstvo, je mojster njenega prizadevanja. Predajadejanj Neosebnemu je sredstvo, s katerim se znebimo osebnega egoizma delavca, konecpa je v tem, da prepustimo vsa svoja dejanja temu Gospodu vsega, sarvabhutamaheš-vara.

172

Saj je ta duša edina neosebna duša v vsem, vseprežemajoèiGospod, prabhu, vibhu, ki kot neosebni niti ne ustvarja dejan-ja sveta niti umske ideje o tem, da smo izvajalci, na kartrit-vam na karmani, prav tako on ni spoj dejanj z njihovimisadovi, veriga vzroènosti in posledic. Vse to izvede v èlovekuNarava, svabhava, njegovo naèelo samonastajanja, kar besedadobesedno pomeni.

15. Vseprežemajoèe Neosebno ne sprejema nikogarš-njih grehov ali kreposti. Ljudje so zbegani zaradi tega, kerje spoznanje zavito v nevednost.

V višavah duha, nad to skaljeno nižjo naravo dvojnosti, jenespremenljivi Brahman, ki se ga ne dotaknejo niti njenevrline niti grehi. Ne sprejema niti našega obèutka greha nitinašega pretvarjanja praviènosti, ne dotakne se ga niti njenoveselje niti njena žalost, neobèutljiv je na naše veselje obuspehu in na našo bridkost ob neuspehu, mojster vsega,najvišji, vseprežemajoèi je, prabhu vibhu, spokojen, moèan,èist, enak v vsem, vir Narave, ni neposredni izvajalec našihdejanj, ampak prièa Narave in njenih dejanj, ne vsiljuje namniti utvare, da smo izvajalci. Utvara je posledica nevednosti tenižje Narave. Toda te svobode, mojstrstva, èistosti ne moremovideti. Zmedla nas je naravna nevednost, ki pred nami skrivaveèno samospoznanje Brahmanove skrivnosti v našem bitju.

16. Pri tistih, ki s samospoznanjem unièijo nevednost,spoznanje kot sonce osvetli najvišjo Bit v njih.

Spoznanje, o katerem govori Gita, ni razumska dejavnostuma. Je sijajna rast v višje stanje bivanja s tem da s sijajemprekosi svetlobo sonca Resnice. /.../ jasno posveti kot dolgoskrito sonce in našemu zrenju osvetli najvišje samobivanjeonkraj dvojnosti tega nižjega bivanja.

173

17. S tem, da obrnejo svoj razlikujoèi um na Tisto,usmerijo vse svoje zavestno bitje na Tisto, naredijo Tistoza celoten cilj in edini predmet svojega èašèenja, dosežejostanje, iz katerega ni veè povratka, in vode spoznanja,odplavijo njihove grehe4.

Z dolgotrajnim iskrenim prizadevanjem, z usmerjanjemsvojega celotnega zavestnega bitja v to, tako da iz teganapravimo svoj celoten cilj, z njegovo spremenitvijo v celotenpredmet svojega bistrega uma in tako da ga ne vidimo samo vsebi , ampak vsepovsod, postanemo z njim ena misel in bit,tatbudhajastadatmanah, se z vodami spoznanja oèistimo vsetemaènosti in trpljenja nižjega èloveka.

18. Modreci enako gledajo na uèenega in kultiviranegabrahmina, kravo, slona, psa in parijo.

Posledica je /.../ popolna ravnodušnost do vseh stvari inoseb, šele potem lahko v celoti predamo svoja dejanja v Brah-mana. Saj je Brahman ravnodušen, samam brahma, in samokadar smo tako popolnoma ravnodušni, samje sthitam manah,gledamo enako na uèenega in kultiviranega brahmina, nakravo, slona, psa, "izvenkastnega" ter spoznamo vse kotedinega Brahmana, lahko, živeè v taki enosti, vidimo kotBrahman svoja dela, izvirajoèa iz narave, svobodno, ne da bise bali navezanosti, greha ali vezi.

19. Tisti, katerih um je usidran v ravnodušnosti, so celóna zemlji premagali stvarstvo. Ravnodušni Brahman jebrez napake, zato živijo v njem.

4 Tako govori Rigveda o tokovih Resnice, vodah, katerih spoznanje je popolno,vodah, polnih božanske sonène svetlobe /…/ Kar so tu metafore, so tam konkretni sim-boli.

174

175

Potem ne more biti greha in madeža. Saj smo preseglistvarstvo želja in njihovih dejanj in odzivov, ki spadajo vnevednost, in ko živimo v najvišji in božanski Naravi, v našihdejanjih ni veè napak in pomanjkljivosti, saj te nastanejo zara-di neenakosti nevednosti. Ravnodušni Brahman je brez napak,nirdosam hi samam brahma, onkraj zmede dobrega in zla, ins tem ko živimo v Brahmanu, se tudi mi povzpnemo naddobro in zlo.

20. Z umirjenim, nezbeganim razumom se poznavalecBrahmana, ki živi v Brahmanu, niti ne razveseli prijetne-ga niti ne razžalosti neprijetnega.

Ko se samospoznanje, brezželjnjost, brezosebnost, blaže-nost, osvobojenost od modusov Narave potegnejo vase, sopopolnoma prevzeti in nedejavni, ne potrebujejo ravno-dušnosti. Ne zavejo se stvari pri katerih pride do nasprotjamed ravnodušnostjo in neravnodušnostjo. Èim pa se duh zavemnogoterosti, osebnosti, razlik, neenakosti dejanj Narave inse z njimi ukvarja, mora ob tem nedvomnem znamenju rav-nodušnosti uveljaviti tudi ta druga znamenja svojega svobo-dnega stanja /.../ Tu tièi razlog, zaradi katerega Gita pripisujevelik pomen ravnodušnosti v svojih sestavinah karmajoge.Predstavlja jedro svobodnih odnosov duha s svetom.

Ravnodušje je znamenje, a za aspiranta tudi preizkus. Kjerje prisotna ravnodušnost, oèitno obstaja neka neenaka igramodusov narave, vzgibov želja, igra osebne volje, obèutenjain delovanja, dejavnosti radosti in bridkosti ali pa tiste motenein moteèe radosti, ki ni prava duhovna blaženost, ampakumsko zadovoljstvo, ki neizogibno prinaša s seboj tudi njego-vo nasprotje ali odpor umskega nezadovoljstva. Povsod kjerje neravnodušnost, je tudi odklon od spoznanja, izginotje neo-majne, vseobsegajoèe in vsespravljive enosti Brahmana inzdruženosti stvari. S takšno ravnodušnostjo se karmajogi sre-

di svojih dejanj zaveda, da je svoboden.Gita zabièuje duhovno naravo ravnodušnosti, ki je po svo-

jem znaèaju in obsegu visoka in splošna ter je v teh stvarehrazloèujoèi odtenek njenega nauka. Sicer pa sam nauk o rav-nodušnosti sami po sebi kot najbolj zaželenem stanju uma,èustev in temperamenta, s katero se povzdignemo nad èlove-ške slabosti, nikakor ni svojski za Gito. Ravnodušnost sovedno obèudovali kot filozofski ideal in kot znaèilnost naravemodrecev. Seveda Gita privzame ta filozofski ideal, vendar gaponese daleè onkraj, v višje obmoèje, kjer spoznamo, da jemogoèe dihati èistejši zrak. Èlovekova stoièna naravnanost,filozofska naravnanost sta samo prvi in drugi korak vzpona izvrtinca strasti in razburkanosti želja k umirjenosti in blaženo-sti, ne takšni, kot pri bogovih, ampak kot pri samem Bo-žanskem v njegovem najvišjem samoobvladovanju. Stoiènoravnodušnost, ki za svoje središèe jemlje znaèaj, utemeljimona samoobvladovanju s pomoèjo stroge vztrajnosti. Sreènejšain resnejša filozofska ravnodušnost ima rajši samoob-vladovanje s spoznanjem, z nenavezanostjo, z visoko razum-sko brezbrižnostjo, ki je nad motnjami, h katerim je nagnjenanaša narava, udasinavad asinah, kot se izrazi Gita. Obstajatudi verska ali kršèanska ravnodušnost, ki je nenehno kleèa-nje ali skrušena odpoved in podreditev božji volji. To so tristopnje in pripomoèki do božanskega miru, do junaške vztraj-nosti, brezbrižnosti modreca in pobožnega odrekanja, titikša,udasinata, namas ali nati. Gita jih prevzame na svoj širok sin-tetièni naèin in jih vtke v svoje pomikanje duše navzgor,vsakemu pa dá globlje korenine, širši razgled, splošnejši inpresežnejši pomen. Vsakemu doda vrednote duha, njegovomoè duhovnega preseganja naprezanja znaèaja, prek težkenaravnanosti razumevanja in èustvenih napetosti.

Navaden èlovek uživa v obièajnih nemirih svojega na-ravnega življenja. Zaradi tega uživanja, in ker s tem, ko gaima, podpira igro nižje narave, se ta igra nenehno nadaljuje.

176

Prakriti namreè sicer, razen za užitek in ob podpori svojegaljubimca in uživalca, Puruše, ne stori nièesar. Te resnice neprepoznamo, zato ker se um pod trenutnimi napadi neugodnihmotenj: udarcev bridkosti, boleèin, neugodja, nesreèe,neuspeha, poraza, karanja in oskrunjenosti, umika udarcem,medtem ko se poskuša vneto oprijeti nasprotnih in prijetnihmotenj: veselja, užitka, zadovoljstva vseh vrst, razcveta, uspe-ha, zmage, slave in hvale. Toda to ne spremeni resniceèlovekove radosti v življenju, ki nenehno ostaja za dvojnost-mi uma. Vojšèak v svojih ranah ne èuti fiziènega in v svojihporazih umskega ugodja. Popolno pa se veseli božanstva boja,ki mu v enaki meri prinaša poraz in rane kot tudi veselje inzmago. Možnosti za poraz in upanje na zmago jemlje kot se-stavino opotekajoèe se vojne sreèe, kot nekaj, za èimer sežene radost v njem. Celó rane ga razveseljujejo in mu vzbuja-jo veselje in ponos, ki sta popolna takrat, ko je boleèina prene-hala, pogosto pa sta precej prisotna celó takrat, kadar je bole-èina še prisotna in ju dejansko vzdržuje. Poraz mu daje vese-lje in zbuja ponos na neukrotljiv odpor proti moènejšemunasprotniku ali pa, èe je ta šibkejši, strastno sovraštvo inmašèevanje, ki prav tako vsebujeta svoje temnejše in krutejšeužitke. Tako je s èloveškim uživanjem v normalnem potekunašega življenja.

Um se sovražnim udarcem življenja izogiba z boleèino inodporom. To je pripomoèek Narave, s katerim si podkreplju-je samozašèito, džugupsa, da se naši ranljivi deli ne bi obnepravem èasu pognali v samounièenje. Ob ugodnih življenj-skih prilikah si privošèi veselje. To je Naravina vaba k radža-siènem uživanju, da bi sila v bitju lahko premagala tamasiènetežnje inertnosti in nedejavnosti ter bi bila v celoti spodbuje-na k dejavnosti, željam, boju, uspehu in s svojo navezanostjonanje izpeljala svoje namere. Naša skrivna duša uživa v temboju in naprezanju, uživa celó v nesreèi in trpljenju, kar je vspominjanju in gledanju nazaj lahko dovolj popolno. Je pa

177

hkrati prisotna tudi v ozadju in se pogosto dvigne na površjeprizadetega uma, da bi ga podprla v njegovi vnemi. Toda tisto,kar dušo zares privlaèi je mešanica, ki ji pravimo življenje, zvsem svojim nemirnim bojevanjem in iskanjem, s privlaènos-tmi in odbojnostmi, ponudbami in grožnjami ter razlièicamivseh vrst. Za radžasièno željno dušo v nas postanejo monoto-ni užitek, uspeh brez prizadevanja, veselje brez sence èez èasutrujajoèi, suhoparni, navelièani. Da bi lahko popolnoma uži-vala ob luèi, potrebuje ozadje teme. Saj je taka sreèa, kot joišèe in uživa, v bistvu relativna in odvisna od zaznave indoživljanja svojega nasprotja. Skrivnost umskega uživanja vživljenju je èlovekovo veselje v dvojnostih.

Zahtevajte od nje, naj se iz te motenosti povzpne knemešanemu veselju èiste blažene duše, ki ves èas nenehnopodpira njeno moè v spopadu in omogoèa njen nadaljnjiobstoj, in takoj se bo umaknila. Ne verjame v takšno bivanjeali pa je preprièana, da to ne bi bilo življenje. To pomeni, dav svetu okrog nje, v katerem je navajena uživati, ne bi bilopestrega bivanja. Bilo bi nekaj brez okusa in plehko. Lahko patudi èuti, da bi bilo to zanjo pretežko. Opusti prizadevanje povzpenjanju, èeprav v resnici duhovno spreminjanje nikakor nitežje od uresnièevanja sanj, kar hoèe željna duša. Prav takotudi to, da ga dosežemo, ne nalaga veè boja in prizadevanja,kot je velikanski napor, ki ga željna duša vlaga v svoj strastnilov za svojimi minljivimi cilji užitkov in želja. Pravi razlog zatakšno nepripravljenost je v tem, da se od nje zahteva, da najbi se povzpela nad lastno ozraèje in zadihala redkejši in èis-tejši zrak, katerega blaženosti in moèi ne more uvideti in si gakomaj predstavlja kot stvarnega, medtem ko je veselje nižje,zmedene narave zanjo nekaj domaèega in razumljivega. Tonižje zadovoljstvo tudi ni niè zlega in nekoristnega. Prej jepogoj za razvoj naše tamasiène narave iz tamasiène nevedno-sti in inercije, ki ji je snovno bitje najbolj podvrženo. Gre zaradžasièno stopnjo v postopnem vzpenjanju èloveka k najviš-

178

jemu samospoznanju, moèi in blaženosti. Toda èe veèno osta-jamo na tej ravni, madhjama gatih Gite, bo naš vzponnedokonèan, razvoj duše pa nepopoln. Pot duše k njeni popol-nosti vodi prek satviènega bitja in narave k tistemu, kar jeonstran treh Gun.

[Gitin] prvi opis ravnodušnosti je ravnodušnost stoiènegafilozofa. "Tisti, komur bridkosti in užitki ne zmotijo uma, jeosvobojen želja, kdor ne pozna veè naklonjenosti, strahu injeze, je modrec ustaljenega razuma /.../" "Kdor še tu, v telesulahko prenaša navale jeze in želja, je jogi, sreèen èlovek."Sredstvo za to je titikša, volja in zmožnost vztrajanja. "Vztraj-nosti nas nauèijo snovni dotiki, ki povzroèajo vroèino inmraz, sreèo in boleèino, prehodne stvari, ki pridejo in minejo.Èlovek, ki ga vse to niti ne moti niti mu ne povzroèa boleèine,je trden in moder, ravnodušen do užitka in trpljenja, je zrel zanesmrtnost." Ravnodušen èlovek mora prenašati trpljenje, nepa sovražiti, sprejemati mora užitke, a se jih ne razveseliti. Zvztrajnostjo je treba obvladati celó fiziène bolezni, kar je tudidel stoiène discipline. Ne beži pred starostjo, smrtjo, trplje-njem, boleèino, paè pa jih sprejema in nadvlada z veliko brez-brižnostjo. Pravi nagon moène narave, purusarsabha, levjeduše med ljudmi, ni prestrašen beg od Narave, ampak sooèe-nje z njo in zmaga nad njo.

Stoièno spoznanje je, da je duša zmožna s pogumomobvladovati samo sebe, da je moè doseèi ravnodušnost sspopadom z lastno naravo ter jo vzdrževati z nenehno budnos-tjo in obvladovanjem njene naravne upornosti. To zagotavljaplemenit mir, zmerno sreèo, ne daje pa najvišjega veseljaosvobojene biti, ki ne živi po pravilih, ampak v èisti, lahkotniin spontani popolnosti svojega božanskega bitja, tako da"najsi deluje in živi kakor koli, deluje in živi iz Božanskega,"ker svoje popolnosti ni samo dosegla, ampak jo poseduje zvso svojo pravico in ji je ni veè treba vzdrževati s prizadeva-njem, saj je postala sama narava dušnega bitja. Gita sprejme

179

vztrajnost in pogum našega boja z nižjo naravo kot predhod-ni vzgib. Toda èe je s svojim lastnim prizadevanjem mogoèedoseèi doloèeno obvladovanje, pa pride svoboda obvladova-nja samo z našo združitvijo z Bogom, s tem, da se osebnoststopi v edini božanski Osebi ali biva v njej in se osebna voljaizgubi v božanski Volji /.../ Svoboda Gite je svoboda svobod-njaka, prava svoboda rojstva v višjo naravo, samoobstojeèa vsvoji božanskosti. Kar koli poène in kakor koli živi, živi kotsvobodna duša v Božanskem. Je privilegiran otrok bivališèa,balavat, ki se ne more zmotiti ali pasti, kajti vse, kar je inpoène, je polno Popolnega, Vseblaženega, Vseljubeèega, Vse-lepega.

Èisti filozof, mislec, rojeni modrec /.../ izhaja iz satviènelastnosti. Tudi on opazuje prehodnost snovnega in zunanjegasveta in njegovo neuspešnost, da bi zadovoljil želje ali nudilpravo radost, toda to ga ne razžalosti, prestraši ali razoèara.Vse opazuje z oèesom umirjenega razloèevanja in izbira brezodpora ali zmede. "Užitki, ki se porajajo z dotiki stvari, sovzroki žalosti in imajo svoj zaèetek in konec. Zato modrec,èlovek prebujenega razumevanja, budhah, v njih ne išèe svojeradosti." "Bit v njem je nenavezana na dotike zunanjih stvari.Svojo sreèo najde v samem sebi." /.../ V svoji duši je enak doprijatelja ali sovražnika, do nevtralnega in brezbrižnega, kajtividi, da so to samo prehodna razmerja, ki se porajajo izspreminjajoèih se življenjskih okolišèin. Ne zavedejo ga nitiizgovori o uèenju, èistosti, vrlini, zahteve po premoèi, ki jihljudje utemeljujejo na njih. Ravnodušen je do vseh, do grešni-ka ali svetnika, do krepostnega, uèenega in kultiviranegabrahmina in padlega parija. Vse to so Gitini opisi satvièneravnodušnosti in zelo dobro povzemajo tisto, kar je svetu zna-no kot spokojna filozofska ravnodušnost modreca.

Gre za ravnodušnost filozofske nezavzetosti. Prinašaglobok mir, ne pa veèjega duhovnega veselja. Je osamljenasvoboda /.../ navsezadnje povsem odmaknjena in neuèinkovi-

180

ta. Gita prizna filozofski motiv nezavzetosti kot predhodnivzgib. Toda nezavzetost, do katere konèno pride, èe za tosploh lahko uporabimo to neustrezno besedo, ne vsebujenobene filozofske odmaknjennosti. Res gre za nekakšno sta-nje vzvišenosti, udasinavat, toda ker je Božansko vzvišeno,ne èuti v svetu nobene potrebe, èeprav nenehno deluje, je po-vsod prisotno in podpira, pomaga, vodi delo vseh bitij. Takš-na ravnodušnost temelji na enosti z vsemi bitji. Prispeva tisto,kar manjka filozofski ravnodušnosti. Saj je njena duša dušamiru, hkrati pa duša ljubezni. Vsa bitja brez izjeme vidi vBožanskem, je ista bit z Bitjo vsega obstojeèega in zaradi tegaz vsemi najbolj soèustvuje. Brez izjeme, ašesena, ne le s tis-tim, kar je dobro, pravilno in prijetno. Nièesar in nikogar, šetako nizkotnega, padlega, zloèinskega, navidezno odbojnegani mogoèe izloèiti iz tega splošnega, polnosrènega soèustvo-vanja in duhovne enosti. Tu ni prostora ne samo za sovraštvo,jezo ali neusmiljenje, ampak tudi za vzvišenost, prezir alivsak še tako neznaten ponos ali nadvlado ne. Za pravegaèloveka bo to božansko soèutje do nevednosti bojujoèega seuma, božanska volja, da bi se nanj v celoti zlile luè, moè insreèa. Za božansko dušo v njem pa bo mnogo veè: tu bostaoboževanje in ljubezen. Kajti iz vseh: iz tatu, vlaèuge in pari-je tako kot iz svetnika in modreca, gleda Ljubljeni in namkrièi: "To sem jaz." "Kdor Me ljubi v vseh bitjih …" – ali jekatera koli filozofija ali veroizpoved izrekla kakšno silovitej-šo besedo za najveèjo moè in globino božanske in vesoljneljubezni?

Odrekanje je temelj neke vrste verske ravnodušnosti, pod-rejanja božanski volji, potrpežljivega prenašanje križa,pohlevnega potrpljenja. Ta element zavzame v Giti razsežne-jšo podobo popolne podreditve celotnega bitja Bogu. Ne grezgolj za pasivno podreditev, ampak za dejavno samopredaja-nje. Ne gre samo za spoznanje in sprejemanje božanske Voljev vsem, ampak za opušèanje lastne volje, da bi postali orodje

181

Gospodarja dejanj, ki pa ne obsega samo manjše ideje posta-ti božji služabnik, ampak gre nazadnje za takšno popolnoodrekanje tako zavesti kot dejanj Bogu, da postane naše bitjeeno z njegovim, razosebljena narava pa samó orodje in nièe-sar drugega. Kot da pripada Gospodarju naših dejanj, se spre-jema vsak rezultat, dober ali slab, prijeten ali neprijeten,sreèen ali nesreèen, tako da nazadnje ne pride do žalosti intrpljenja, ampak sta prepreèena: vzpostavi se popolna rav-nodušnost èustvenega uma. Orodje ne predpostavlja osebnevolje. Gleda se nanj, kot da je že izdelano z vsevednim pred-videvanjem in vsemogoèno razpoložljivo zmožnostjovesoljnega Božanskega in da èloveški egoizem ne more spre-meniti dejanj te Volje. Konèna naravnanost je zaradi tegatakšna, kot se nalaga Ardžuni v kasnejšem poglavju: "Vsesem že opravil sam s svojo božansko voljo in previdnostjo.Postani samo povod, o, Ardžuna," nimittamatram bhava sav-jasacin. Takšna naravnanost mora konèno pripeljati dopopolne združitve osebne volje z božansko, z narašèanjemspoznanja pa privesti do brezhibnega odzivanja orodja božan-ski Moèi in Spoznanju. Popolna in absolutna ravnodušnostsamopredajanja, mentaliteta pasivnega prevodnika božanskeLuèi in Moèi, aktivno bivanje pa mogoèno uèinkovito orodjeza njuno delo v svetu bo naravnanost te najvišje združitve pre-sežnega, vesoljnega in individualnega.

Ravnodušni bomo tudi do ravnanja drugih do nas. Niè odtistega, kar lahko storijo, ne bo spremenilo notranje enosti,ljubezni, soèutja, ki izhajajo iz zaznave edine Biti v vsem,Božanskega v vseh bitjih. Toda nujni del delovanja ne bokakšno v usodo vdano prizanašanje ter podrejenost drugim innjihovemu poèetju, nekakšna pasivna ubogljivost. Kaj takšne-ga ne more biti, kajti nenehna instrumentalna ubogljivostbožanski in vesoljni Volji mora pomeniti za nasprotne sile, kinapolnjujejo svet, nekakšen pretres, spopad z osebnimi volja-mi, ki išèejo svojo egoistièno zadovoljitev. Zato se od

182

Ardžune zahteva, da se upira, bojuje, zmaguje. Toda bojevatise mora brez sovraštva, brez osebne želje, brez osebneganasprotovanja, kajti za osvobojeno dušo so takšna èustvanemogoèa. Pravilo, ki nujno izhaja iz enosti duše z Božan-skim, vesoljno Bitjo, je delovati za lokasamgraha, brezoseb-no, za ohranjanje in vodenje ljudstev na poti k božanskemucilju, kajti to je celotni smisel in tok vesoljnega delovanja.Takšno delovanje prav tako tudi ne nasprotuje naši enosti zvsemi bitji, celó s tistimi ne, ki se kažejo kot nasprotniki insovražniki. Kajti božanski cilj je tudi njihov cilj, saj je skriticilj vseh, celó tistih, katerih zunanji umi, ki sta jih zapeljalinevednost in sebiènost, bodo zašli na stranpota in nasproto-vali notranji pobudi. Najboljše zunanje služenje, ki ga lahkoopravijo sta odpor in poraz. S takšnim dojemanjem se Gitaizogne omejujoèim zakljuèkom (ki bi jih lahko potegnili iznauka o ravnodušnosti z nesmiselnim poteptanjem vsehrazmerij) in jemanju moèi ljubezni brez spoznanja, medtemko ohranja vsako zase bistveno neoslabljeno. Za dušo edinostz vsem, za srce spokojnost vesoljne ljubezni, soèutja, usmi-ljenja, za roke pa svobodo, da neosebno delajo za dobro nesamo te ali one osebe, s èimer ne bi upoštevale božanskeganaèrta ali delale njemu v škodo, ampak za smisel stvarjenja,napredujoèe blagostanje in odrešitev ljudi ter popolno dobrovsega bivajoèega.

II. Nirvana in delovanje v svetuCelotni nauk Gite je združitev duše s Purušotamo s

pomoèjo joge celotnega bitja, ne pa samo združitev z nespre-menljivo Bitjo, kot je ožji nauk, ki izhaja iz izkljuène potispoznavanja /.../ Toda neposredna pot do združitve tièi v trd-nem uresnièenju nespremenljive Biti in Gita na tem vztrajakot na prvi nujnosti, s katero edinole lahko delovanje inèašèenje dosežeta svoj božanski smisel, kar omogoèi, da nezgrešimo njenega namena. Saj èe vzamemo odlomke, v kate-

183

rih zelo ostro vztraja pri tej nujnosti, in zanemarimo celotnenniz mišljenja, katerega del so, zlahka pridemo do zakljuèka,da dejansko uèi nedejavno zatopljenost kot konèno stanjeduše in delovanje samo kot predhodni pripomoèek, zato da bilahko dosegli tišine v negibnem Nespremenljivem. Na koncupetega in skozi celotno šesto poglavje je takšno vztrajanje naj-doslednejše in najobsežnejše. Tam naletimo na opis joge, ki sena prvi pogled zdi neuskladljiv z delovanjem, in da bi seopisalo stanje, do katerega pride jogi se neprestano ponavljabesedo nirvana.

Znamenje tega stanja je najvišji mir spokojne samougas-nitve, šantim nirvana paramam, in kot da bi bil namen pojas-niti, da ne gre za budistièno nirvano z blaženim zanikanjembivanja, paè pa za vedantsko izginotje delnega v popolnembitju, Gita nenehno uporablja izraz brahma-nirvana, ugas-nitev v Brahmanu. Brahman pa tu zagotovo pomeni Nespre-menljivega, kar naj bi predvsem oznaèilo vsaj notranjobrezèasno Bit, ki se je umaknila iz dejavne udeležbe, kljubtemu da jo vsebuje zunanjost Narave. Pogledati moramo torej,kam je tu usmerjena Gita in posebej še, ali je ta mir mirnekega popolnega nedejavnega izginotja in ali samoizginotjev Akšari pomeni popolnoma odstraniti vse spoznanje inzavest Kšare in vseh dejanj v njem. Res smo navajeni gledatina nirvano in tudi vsako vrsto bivanja in delovanja v svetu kotneskladno ter se nagibamo k trditvi, da je sama raba besedezadostna in opredeli vprašanje. Toda èe natanèneje pogleda-mo budizem, lahko podvomimo, èe celó za same budiste ob-staja popolna neskladnost. In èe natanèneje pogledamo Gito,bomo videli, da neskladnost ne sestavlja tega najvišjegavedantskega nauka.

Potem ko Gita govori o popolni ravnodušnosti poznavalcaBrahmana, ki se je povzpel v zavest Brahmana, brahmavitbrahmani sthitah, razvije v devetih nadaljnjih verzih svojoidejo brahmajoge in nirvane v Brahmanu.

184

21. Ko duša ni veè navezana na dotike zunanjih stvari,najdemo sreèo, ki obstaja v Biti. Takšen èlovek uživapreko joge z Brahmanom neminljivo sreèo, ker je njegovabit v jogi.

22. Užitki, ki nastanejo ob stikih s stvarmi, so samovzroki žalosti, saj imajo svoj zaèetek in konec. Modreci, o,Kaunteja, ne naslanjajo svoje radosti na te stvari.

23. Kdor še v telesu lahko prenaša navale jeze in želja,je jogi, sreèen èlovek.

Nenavezanost je bistvena, da bi se lahko osvobodilinapadov želja, jeze in strasti, pravi Gita. Brez prave sreèe svo-boda ni možna. Takšno sreèo in takšno ravnodušnost moraèlovek v celoti doseèi, dokler je v telesu. Ne sme prenašati nitinajmanjšega ostanka svoje podrejenosti skaljeni nižji naravi,zaradi katere bi ohranjal misli, da bo z odložitvijo telesa pri-šlo do popolne odrešitve. Popolno duhovno svobodo je trebadoseèi tu na zemlji, jo posedovati in uživati v èloveškem živ-ljenju, prak šarira-vimokšanat.

24. Kdor poseduje notranjo sreèo in notranje zado-voljstvo, notranji mir in notranjo luè, postane Brahman indoseže nirvano v Brahmanu.

Tu nirvana zelo oèitno pomeni ugasnitev ega v višjiduhovni, notranji Biti, ki je veèno brezèasna, brez prostora, nivezana z verigo vzrokov in posledic ter sprememb sveta, jesamoblažena, samorazsvetljena in veèno v miru. Jogi prenehabiti ego, osebica omejen,a z umom in telesom. Postane Brah-man. V zavesti je združen z nespremenljivim božanstvomveène Biti, ki je vsebovana v njegovem naravnem bitju.

Ali to pomeni podati se navznoter, v nekakšno globoko

185

spanje samadhija, stran od svetne zavesti, ali pa je pripravljal-ni vzgib za raztopitev naravnega bitja in posamezne duše vnekakšno popolno Bit, ki je popolnoma in za vedno onkrajNarave in njenih dejanj, laja, mokša? Ali je takšen umiknujen, preden lahko vstopimo v nirvano, ali pa je nirvana, kotse zdi, da nakazuje kontekst, stanje, ki lahko obstaja istoèa-sno s svetno zavestjo in jo na svoj naèin tudi vkljuèuje? Oèit-no velja zadnje, kajti v nadaljnjem besedilu Gita pravi /.../

25. Modreci, katerih grešni madeži so izbrisani in prikaterih je vozel dvoma presekan, mojstri samih sebe, ki sozaposleni s tem, da delajo v dobro vseh, dosežejo nirvanov Brahmanu.

26. Za jatije (tiste, ki se z jogo in vzdržnostmi urijo vsamoobvladovanju), ki so odrešeni želja in jeze ter so do-segli samoobvladanje, je nirvana v Brahmanu povsod o-krog njih, jih obdaja in že živijo v njej, ker so spoznali Bit.

Popolni modrec, veèkrat ponavlja Gita, je z veliko ravno-dušnostjo vedno zaposlen z dobrimi dejanji za vsa bitja, karmu je njegova zaposlitev in veselje. Popolni jogi ni samotnipremišljevalec o Biti v svojem slonokošèenem stolpu duho-vne osamljenosti, ampak mnogostranski univerzalni delavecza dobro sveta, za Boga v svetu.

To pomeni, da sta spoznanje in posedovanje biti bivanje vnirvani. To je oèitno velika razširitev ideje o nirvani. Osvobo-jenost od vseh madežev strasti, samoobvladovanje z ravno-dušnostjo uma na èemer temelji svoboda, enakost vseh bitij,sarvabhutešu, dobrodejna ljubezen do vseh, konèno unièenjedvoma in teme nevednosti, ki nas loèuje od vsezdružujoèegaBožanskega, ter spoznanje edine Biti v nas in v vseh so oèi-tno pogoji za nirvano, ki so napisanih v teh kiticah Gite, josestavljajo in so njena duhovna tvarina

186

Tako je nirvana oèitno združjiva s svetno zavestjo in z de-lovanjem v svetu. Saj se modreci, ki so jo dosegli, tegazavedajo in so prek delovanja v intimnem razmerju z Božan-skim v spremenljivem vesolju. Skrbijo za dobro vseh bitij,sarva-bhutahite /.../ To delovanje v svetu ni v protislovju zživljenjem v Brahmanu, prej je neizogibni pogoj in zunanjaposledica, kajti Brahman, v katerem najdemo nirvano, duho-vno zavest, v kateri izgubimo loèujoèo ego-zavest, ni samo vnas, ampak v vsem bivajoèem, ne obstaja samo nad vesoljni-mi dogajanji in loèeno od njih, ampak jih prežema, jih vsebu-je in se z njimi podaljšuje.

Zato mora nirvana v Brahmanu pomeniti unièenje ali uga-snitev omejene loèujoèe zavesti, ki potvarja in loèuje, kar nas-tane na površini bivanja nižje Maje treh Gun, vstop v nirvanopa je prehod v to drugaèno, resnièno združujoèo zavest, ki jesrce bivanja, njegova celost in celotna vsebina in podpora,njegova izvirna, veèna in konèna resnica. Nirvana, ko jodosežemo, vanjo vstopimo, ni samo v nas, ampak vse okrognas, abhito vartate, kajti to ni samo zavest Brahmana, ki skri-to živi v nas, ampak zavest Brahmana, v kateri živimo. Je Bit,v kateri smo, najvišja bit našega posamiènega bivanja, pa tudiBit, kakršna smo zunaj: najvišja Bit vesolja, bit vseh bivanj. Zživljenjem v tej biti živimo v vsem, in niè veè samo v svojemegoistiènem bivanju. Z enostjo s to bitjo, stanovitno enostjo zvsem v vesolju, postane narava našega bitja glavno stanjenaše dejavne zavesti kot tudi glavni motiv vseh naših dejanj.

Spet pa imamo takoj zatem dve kitici, po katerih bi sodili,da sta usmerjeni proè od takšnega sklepa.

27.-28. Ko je prekinil vse zunanje stike in osredotoèilsvoj pogled med obrvi, izenaèil prano in apano, ki segibljeta v nosnicah, ko je obvladal èute, um in razum, jemodrec, ki je posveèen osvoboditvi in katerega sozapustile želje, jeza in strah, veèno svoboden.

187

Tu se sreèujemo s postopkom joge, ki vnaša navideznopopolnoma drugaèen element, kot je joga delovanja in drugejoge, celó drugaène, kot je èista joga spoznavanja z razloèe-vanjem in razmišljanjem. Po vseh svojih znaèilnostih šteje vsestav radžajoge in uvaja njeno fizièno askezo. Prisotno jepremaganje vseh umskih vzgibov, cittavrittinirodha. Tu jeobvladovanje dihanja, pranajama, dalje potegnitev èutovnavznoter in zrenje. Vse to so postopki, ki vodijo v notranjozamaknjenost, samadhi. Cilj vseh pa je mokša. V obièajnemgovoru mokša pomeni odrekanje ne samo loèujoèi ego-zavesti, ampak celotni dejavni zavesti, raztopitev našega bitjav najvišjem Brahmanu. Ali bi lahko domnevali, da ponujaGita ta postopek v smislu zadnjega vzgiba odrešitve z razto-pitvijo ali samo kot posebno sredstvo in krepko pomoè zapremaganje navzven uhajajoèega uma? Ali je to finale,vrhunec, zadnja beseda? Našli bomo razloge zato, da ju bomopojmovali tako kot posebno sredstvo in pomoè kot tudi enegaod izhodov konènega odhoda, ne z raztopitvijo, ampak spovelièanjem v nadvesoljno zavest. Kajti tudi v tem prehoduto ni zadnja beseda. Zadnja beseda, finale, vrhunec pride vkitici, ki sledi in je zadnji verz poglavja.

29. Ko Me èlovek spozna kot Uživalca žrtvovanja intapasje (vsega odrekanja in energizmov), kot mogoènegagospodarja vseh svetov, prijatelja vseh bitij, doseže mir.

Spet nastopi moè karmajoge. Med pogoji za dosego nir-vanskega miru se vztraja na spoznanju dejavnega Brahmana,vesoljne nadduše. Vrnemo se k veliki ideji Gite, k ideji Puru-šotame èeprav ta ni imenovan vse do konca, je ta tisto, karKrišna misli z "Jaz" in "Mene": Božansko, ki je kot edina bitv našem brezèasnem nespremenljivem bitju in ki je prisotentudi v svetu, v vsem bivajoèem, v vseh dejavnostih, mojstertišine in miru, mojster moèi in delovanja, ki je utelešen kot

188

božanski voznik velikanskega spopada, Presežni, Bit, Vse,mojster vsakega posameznega bivanja. On je uživalec vsakežrtve in tapasje, zato mora iskalec osvoboditve opravljati delokot žrtvovanje in tapasjo. On je gospod vseh svetov, razodet vNaravi in v bitjih, zato bodo osvobojeni ljudje še vedno delo-vali za pravièno vladanje nad ljudmi v teh svetovih, lokasam-graha. On je prijatelj vseh bitij, zato je modrec, ki je dosegelnirvano v sebi in okrog sebe, tih in vedno zaposlen v dobrovseh bitij. Celó nirvana mahajana budizma jemlje za svojenajvišje znamenje delo vesoljnega usmiljenja. Zato je tudi,èeprav je našel enost z Božanskim v njegovi brezèasni innespremenljivi biti, zato ker zajema tudi odnose igre Narave,še vedno zmožen božanske ljubezni do ljudi in ljubezni doBožanskega, bhakti.

Da je to smer razmišljanja, postane jasneje, ko dojamemosmisel šestega poglavja, ki je obsežen komentar in popoln raz-plet ideje zakljuènih verzov petega poglavja. To pokaže,koliko pomena ji Gita pripisuje.

Tako se konèa peto poglavje z naslovom "Joga odpovedidelovanju".

189

ŠESTO POGLAVJE

Nirvana, ravnodušnost in delovanje v svetuBlaženi Gospod je rekel:1. Kdor opravlja delo, ki ga je treba opraviti, ne da bi

se zatekal k njegovim sadovom, je sanjasin in jogi, ne patisti, ki ne prižiga žrtvenega ognja in ne deluje.

2. Vedi, da je tisto, èemur so rekli odrekanje, v resnicijoga, o, Pandava. Kajti nihèe ne postane jogi, èe se v svo-jem umu ni odrekel željne volje.

/.../ Uèitelj poudarja (in to je zelo pomembno) svoje pogos-to ponavljano priduševanje o pravem bistvu sanjase: da je tonotranje in ne zunanje odrekanje /.../ Dela je treba opravljati,toda s kakšnim namenom in v kakšnem zaporedju?

3. Za modreca, ki se vzpenja po strmini joge, je sredst-vo delovanje. Ko pa je dosegel vrh joge, je za istega mo-dreca sredstvo samoobvladovanje.

Najprej jih je [dela] treba opravljati, medtem ko se vzpe-njamo po strmini joge, kajti takrat so sredstvo, karanam.Sredstvo za kaj? Sredstvo za samoizpopolnjevanje, osvobo-ditev, nirvano v Brahmanu. Kajti s tem, da delujemo, ob vz-trajnem urjenju v notranjem odrekanju, je popolnost, osvo-boditev, zmago nad željnim umom in ego-bitjo ter nižjo nara-vo zlahka doseèi. Toda kaj potem, ko smo dosegli vrh? Potemdelovanje ni veè sredstvo. Sredstvo postane spokojnost samo-obvladovanja in samoposedovanja, ki smo ju dosegli z delo-vanjem. Spet, vzrok èesa? Osredotoèenosti v Biti v brahman-ski zavesti in za popolne ravnodušnosti, v kateri se opravljajodejanja osvobojenega èloveka.

191

4. Ko èlovek ni veè navezan na predmete èutil ali delo,in je v umu opustil vsako željo, potem se je, kot pravijo,povzpel na vrh joge.

5. Z Bitjo moraš odrešiti bit1. Biti ne smeš potlaèiti alizatreti (bodisi s popušèanjem samemu sebi bodisi z zavi-ranjem samega sebe). Kajti bit je prijateljica Biti in bit jesovražnik.

Imamo dve biti: navidezno bit, ki je le ego, umsko središèev nas, ki prevzame spremenljivo delovanje Prakriti, spre-menljivo osebnost, ki pravi: "Jaz sem ta osebnost ... " in pravoBit, ki je v resnici podpornik, posedovalec in Gospod Naravein v njej nastopa, a sam ni spremenljiva naravna osebnost.

6. Za tistega, pri katerem je (višja) Bit premagala(nižjo) bit, je njegova bit prijatelj, za onega pa, ki ne pose-duje svoje (višje) Biti, pa je (nižja) bit kot sovražnik intako tudi deluje.

On [modrec] vidi /.../ da je sam sebi sovražnik in prijatelj,zato skrbi, da ne bi samega sebe pahnil s prestola, s tem da bisvoje bivanje prepustil v roke želja in strasti. S svojo notran-jo moèjo se odreši takšne ujetosti, saj kdor koli je premagalsvojo nižjo bit, najde svojega najboljšega prijatelja inzaveznika v višji biti.

1 Ne gre za resnièno nasprotje: Oba odlomka ["Odreši bit s pomoèjo Biti" in "Opustivse dharme"] nakazujeta v sestavu Gite dva razlièna vzgiba njene joge, popolnapredanost pa je najvišji vzgib. Najprej je treba s pomoèjo višje Biti, ki se vzpenja vbožansko naravo, obvladati nižjo naravo, odrešiti bit, ki je vkljuèena v nižje vzgibe.Istoèasno pa se vse svoje dejavnosti, vkljuèno z notranjo dejavnostjo joge, žrtvujePurušotami, presežnemu in imanentnemu Božanskemu. Ko se dvignemo v višjo Bit,posedujemo spoznanje in smo svobodni, se popolnoma predamo Božanskemu in opusti-mo vse druge dharme ter živimo samo z božansko Zavestjo, božansko Voljo in Silo, zbožansko Anando.

Gre za razlikovanje /.../ med prisilo in potlaèevanjem, nigra-ha, ter obvladovanjem s pravilno uporabo in pravilnim usme-rjanjem, samjama. Prvo je nasilno ravnanje z naravo s po-moèjo volje, ki nazadnje zatre naravne zmožnosti bitja,atmanam avasadajet, zadnje pa je obvladovanje nižje biti zvišjo, kar tem zmožnostim uspešno dodeli pravo dejavnost innajveèjo uspešnost, jogah karmasu kaušalam /.../ Z drugimibesedami povedano: pot èlovekove osvoboditve in izpopol-nitve je v tem, da obvlada nižjo bit z višjo, naravno bit zduhovno.

7. Ko smo obvladali svojo bit in dosegli spokojnostpopolnega samoobvladovanja in samoposedovanja, tedajje najvišja Bit v èloveku utemeljena in uravnotežena vmrazu in vroèini, užitku in boleèini, kot tudi v èasti insramoti.

Premagal je svojo nižjo bit, dosegel popolni spokoj, vkaterem se mu razodeva njegova višja bit, vedno osredotoèe-na v svojem bivanju, samahita, v samadhiju, ne samo vzamaknjenosti navznoter potegnjene zavesti, ampak vedno,tudi v budnem stanju, ob izpostavljenosti vzrokom želja inmotenj spokoja, ob žalosti in veselju, vroèini in mrazu, slaviin ponižanju, ob vseh dvojnostih.

8. Za tistega, ki je zadovoljen s samospoznanjem, jeumirjen in samouravnotežen, mojster svojih èutil in enakogleda na kepo zemlje, kamen ali zlato, pravimo, da je v jogi.

Višja bit je Akšara, kutastha, ki je nad spremembami inmotnjami naravnega bitja, in pravijo, da je jogi z njo v jogi,ko je on tudi tak, kutastha, ko je nad vsemi videzi in spre-membami, ko je zadovoljen s samospoznanjem, ko je rav-nodušen do vseh stvari, dogodkov in oseb.

192

9. Kdor je v duši enak do prijateljev in sovražnikov, doneopredeljenih in brezbrižnih, do nasprotnikov in do so-rodnikov, do grešnikov in krepostnežev, se odlikuje.

Za duhovno popolnost je najprej potrebna popolna rav-nodušnost /.../ Najvišja božanska narava je utemeljena naravnodušnosti. To velja, tako èe gledamo na najvišje Bitje kotna èisto tiho Bit in Duha ali pa kot na božanskega Mojstravesoljnega bivanja /.../

Na Mojstra stvari ne morejo vplivati ali ga motiti odziva-nja stvari. Èe bi ga, bi pomenilo, da jim je podrejen, ne pa daje njihov mojster, in jih ne bi mogel svobodno razvijati posvoji neodvisni volji in modrosti, skladno z notranjo resnicoin potrebami tistega, kar je za njihovimi odnosi, ampak bi bilbolj prisiljen delovati po zahtevah obèasnih nakljuèij inpojavov.

/.../ èašèenje Mojstra /.../ zahteva, da ga jasno priznavamoin v samem sebi radostno pristajamo nanj v vseh stvareh invseh dogodkih. Znamenje tega èašèenja je ravnodušnost. Jepodlaga duše, na kateri je možno opraviti pravo žrtvovanje inpravo èašèenje. Gospod je enako prisoten v vseh bitjih, zatonam ni treba delati nobenih bistvenih razlik med nami indrugimi, med modrim in nevednim, med prijateljem insovražnikom, med èlovekom in živaljo, med svetnikom ingrešnikom. Nikogar ne smemo sovražiti, nikogar prezirati innihèe nas ne sme odbijati. V vsem moramo namreè videtiEdinega, ki je po svoji mili volji prikrit ali razkrit /.../

Ravnodušnost ne pomeni nevednosti ali slepote. Ne zahte-va sivine gledanja in zatiranja vseh barvnih odtenkov, in jitega tudi ni treba. Razlike obstajajo, obstajajo tudi razlièice vizražanju, in te je treba ceniti. To lahko ustrezneje storimo kottakrat, ko je oko zamegljeno s pristransko in zavajajoèo lju-beznijo ali sovraštvom, obèudovanjem in zanièevanjem,soèutjem in mržnjo, privlaènostjo ali odbijanjem. Za razlika-

193

mi moramo vedno videti Popolno in Nespremenljivo, ki v njihbiva, in èutili bomo, spoznali bomo ali vsaj, èe je pred namiskrito, zaupali v modri namen in božansko nujnost doloèene-ga pojava, najsi se po naših èloveških merilih pokaže ubranoin popolno ali grobo, kot nedokonèano ali celó napaèno in zlo/.../ Zato bomo iz rok Mojstra vse sprejemali enako. Prav takomirno bomo priznali minljivost neuspeha kot minljivost uspe-ha, dokler ne pride ura božanske zmage. Naših duš, umov inteles ne bodo omajali niti huda žalost niti trpljenje, pa tudiboleèina ne, in ne bosta nas premagala niti najintenzivnejšaveselje in užitek, /.../ èe nam jih dodeli božja previdnost.

Do te ravnodušnosti se lahko pride samo z dolgotrajnejši-mi težkimi preizkušnjami in potrpežljivo samodisciplino.Dokler so želje moène, do ravnodušnosti sploh ne more priti,razen v obdobjih mirovanja in utrujenosti od želja, takrat pagre prej za inertno nezavzetost ali umik želje same po sebi kotza pravo in pozitivno duhovno enost. Še veè, ta disciplina alirast v ravnodušnost duha, ima svoja obdobja in stopnje.Navadno moramo zaèeti z obdobjem vzdržljivosti. Nauèiti semoramo namreè sooèiti, prenašati in asimilirati vse stike.Vsako vlakno v nas je treba nauèiti, da se ne izmika tistemu,kar boli in odbija, nauèiti se je treba da ne hitimo željno k tis-temu, kar ugaja in privlaèi, ampak raje sprejmemo, se sooèi-mo in obvladamo. Biti moramo dovolj moèni, da prenašamovse stike, ne samo tiste, ki so nam lastni in osebni, ampak tuditiste, ki so se porodili ob našem soèustvovanju ali konfliktih ssvetovi okrog nas, nad nami in pod nami ter z njihovimi pre-bivalci. Mirno bomo prenašali dejanja in napade ljudi, stvariin sil na nas, pritiske bogov in naskoke titanov. Z vsem, karlahko pride k nam po poti neskonènih dušnih izkustev, sebomo sooèali in poniknili v mirna morja svojega duha. To jestoièno obdobje priprave na ravnodušnost, njeno najprvotnej-še, pa vendar junaško obdobje. Toda to odloèno vztrajanjemesa, srca in uma je treba podkrepiti z nepopustljivim

194

obèutkom duhovne podrejenosti božanski Volji. Živo ilo morapopustiti dotiku božanske roke, ki pripravlja njegovo popol-nost, ne samo z resno ali pogumno privolitvijo, ampak s spo-znanjem ali odpovedjo, celó ob trpljenju. Možen je moder,pobožen ali celó nežen stoicizem ljubitelja Boga, kar je boljekot zgolj pogansko samozavestno vztrajanje, ki se lahkopodredi preveliki strditvi božje posode. Ta naèin namreè dajemoè, ki je zmožna modrosti in ljubezni. Njena umirjenost jegloboko ganjena spokojnost, ki zlahka preide v blaženost.Dosežek tega obdobja odrekanja in vzdržljivosti je moè duše,ki je enaka do vseh pritiskov in dotikov.

Obstaja drugo obdobje vzvišene nepristranosti in brez-brižnosti, v katerem se duša osvobodi èezmernega veselja inpotrtosti, ter uhaja iz zank goreèega veselja in temnih mrežmuk žalosti in trpljenja. Na vse stvari, osebe in sile, na vsemisli in èustva, vse obèutke in dejanja, lastna in prav tako tudituja, gleda zviška v duhu, ki ostaja nedotaknjen in nespre-menljiv ter ga te stvari ne motijo. To je filozofsko obdobjepriprave za ravnodušnost, širok in velièasten vzgib. Todabrezbrižnost se ne sme spremeniti v to, da se obrnemo proè oddejanj in izkušenj. Ne sme biti odpor, ki se porodi iz izèr-panosti, gnusa in nejevolje, umik razoèarane ali nasièene že-lje, èemernost na stran speljanega in nezadovoljenega egoiz-ma, zavrnjenega od njegovih strastnih ciljev. Taki umiki se prinezrelih dušah neizogibno pojavijo in na nek naèin lahkopomagajo pri napredovanju z odvraèanjem od razvnete vi-talne narave, ki jo ženejo želje, niso pa popolnost, v smerikatere delujemo. Brezbrižnost ali nepristranskost, ki ju mo-ramo iskati, je spokojna vzvišenost napredne duše, ki je nadstiki s stvarmi. Gleda jih in sprejema ali zavraèa, a je ne ganezavraèanje in ne prizadene sprejemanje. Zaèenja se èutitiblizu, sorodno, eno s tiho Bitjo in duhom, samoobstojeèa inloèena od delovanj Narave, ki jih podpira in omogoèa, delspokojne Stvarnosti, ki presega gibanje in poèetje vesolja, ali

195

pa je zlita z njo. Dosežek tega obdobja visokega preseganja jedušni mir, ki ga ne prekinjajo in omajajo prijetni valèki aliviharni valovi in razburkanosti svetovnega gibanja.

Èe lahko pridemo skozi ti dve stopnji notranjega spremi-njanja, ne da bi se v kateri od njih zaustavili ali obtièali, nambo dovoljeno v veèjo božansko ravnodušnost, ki je zmožnaduhovne goreènosti in umirjene radosti, ekstatièno, vse razu-mevajoèo in vseposedujoèo ravnodušnost izpopolnjene duše,silnost, ter celo širino in polnost njenega bitja, ki zajema vse.To je najvišje obdobje in prehod skozi njega poteka prekveselja samoizroèanja Božanskemu in vesoljni Materi. Moèpotem ovenèa sreèno obvladovanje, mir se poglobi v bla-ženost, posedovanje božanskega Spokoja se povelièa in po-stane podlaga za posedovanje božanskega vzgiba. Toda èe najpride do te veèje popolnosti, je treba dušino nepristranskovzvišenost gledanja navzdol na tok oblik, osebnosti, vzgibovin sil spremeniti in prilagoditi v nov obèutek moènega in spo-kojnega podrejanja ter moènega in silnega predajanja. Topodrejanje ne bo veè privolitev zaradi vdajanja v usodo,ampak veselo sprejemanje. Ne bo namreè obèutka trpljenja aliprenašanja bremena ali križa. Sestavljale ga bodo ljubezen,radost in veselje samoizroèanja. To pa ne bo samo podreditevbožanski Volji, ki jo zaznavamo, sprejemamo in ubogamo,ampak božanski Modrosti v Volji, ki jo prepoznamo, inbožanski Ljubezni v njej, ki jo èutimo in ekstatièno pre-našamo, modrosti in ljubezni najvišjega Duha in naše Biti invsemu s èimer lahko dosežemo sreèno in popolno združitev.Osamljena moè, mir in tišina so zadnji izraz modreèeve filo-zofske ravnodušnosti. Toda duša se v svojem celostnemizkustvu osvobodi tega samoustvarjenega položaja, se poda vmorje najvišjega in vseobsegajoèega zanosa blaženostiVeènega, ki je brez zaèetka in brez konca. Potem smo nazad-nje zmožni sprejemati vse stike z blaženo ravnodušnostjo,kajti v njih èutimo dotik neminljive Ljubezni in radosti,

196

popolno sreèo, ki se vedno skriva v srcu stvari. Dosežek tegavrhunca v vesoljnem in ravnodušnem navdušenju je dušinaradost in odpiranje vrat Blaženosti, ki je neskonèna, Veselja,ki presega vse razumevanje.

10. Ko je iz svojega uma pregnal želje in idejo po pose-dovanju, obenem pa se popolnoma obvladal v svojem celo-tnem bitju in zavesti, naj se jogi, sedeè na samem in sam,nenehno uri v združitvi z Bitjo.

Toda navsezadnje ta joga ni nekaj, kar je lahko doseèi, kotkmalu zatem pove Ardžuna, kajti nemirni um je vedno nag-njen k temu, da ga napadi zunanjih stvari potegnejo iz višinnavzdol in zapade moènemu vplivu žalosti, strasti in neravno-dušnosti. Zdi se, da zato Gita nadaljuje s tem, da nam polegsvoje splošne metode spoznavanja in delovanja nudi tudiposeben proces radžajogijske meditacije, uèinkovito metodourjenja, abhjasa, krepko sredstvo za dosego popolnega ob-vladovanja uma in vseh njegovih dejavnosti.

11.-12. Trdno se mora usesti na èisto mesto, ki ni nitiprevisoko niti prenizko, ga pokriti s kosom blaga, s srninokožo in s sveto travo, tam sedeti z osredotoèenim umom, zobvladovanjem delovanja umske zavesti in èutil ter seuriti v jogi samopreèišèevanja.

13.-14. Telo mora držati pokonci, z zravnanim vratomin glavo, mirovati, obrniti pogled navznoter in ga usmeri-ti med obrvi, umiriti mora um in biti brez vsakega strahu,slediti prisegi brahmaèarje, se povsem umsko obvladanobrniti k Meni, trdno usidran v jogi in Mi biti popolnomapredan.

15. Ko se jogi tako poglobi v jogo, z obvladovanjem

197

uma vedno doseže najvišji mir Nirvane, ki je utemeljen vMeni.

V ta proces je jogi usmerjen, da se uri v nenehni združeno-sti z Bitjo, tako da ta postane njegova normalna zavest. /.../vsa obvladana umskost mora biti predana Božanskemu inusmerjena k njemu, tako da bo nižja dejavnost zavesti zlita vvišjem miru. Saj je cilj, ki naj bi ga dosegel, tihi mir Nirvane.

Ta nirvanski mir se doseže takrat, ko popolnoma ob-vladamo umsko zavest in jo osvobodimo želja ter taka ostajatiho v Biti /.../ Gre za znebitev stikov z boleèino, loèitevporoke med umom in žalostjo, duhkha-samjoga-vijogam.Neizpodbiten dobitek te neodtujljive blaženosti je joga,božanska združitev. To je najveèji od vseh dosežkov in za-kladov, ob katerem zbledijo vsi drugi. Zato je treba, dokler niblaženost nirvane zagotovljena kot trajna last, to jogo vaditiodloèno, ne da bi težavam ali neuspehom pred osvoboditvijodopustili kakršno koli odvraèanje.

Vendar pa posledica tega, dokler smo še živi, ni takšna nir-vana, ki odstrani vsako možnost delovanja v svetu in vsakodnos z bitji v njem. Sprva se bo lahko zdelo, da bi moralotako biti. Kakšno nadaljnje delovanje ali odnos s svetomzunanjih stikov in spremenljivih videzov je sploh še možno,ko prenehajo vse želje in strasti, ko umu ni veè dovoljeno, dase pojavlja v mislih, ko je postalo urjenje te tihe in samotnejoge pravilo? Brez dvoma ostaja jogi doloèen èas še vedno vtelesu, toda jama, gozd, vrh gore se sedaj zdijo najprimernej-še, edino možno prizorišèe njegovega nadaljnjega življenja innenehna zamaknjenost samadhija njegovo edino veselje inzaposlitev. Toda, kot prvo, Gita ne priporoèa, da medtem kosledimo tej samotarski jogi, opustimo vsa dejanja.

16. Resnièno, joga ni za tistega, ki preveè je ali preveèspi, prav tako pa tudi ni za tistega, ki se odreka spanju in

198

hrani, o, Ardžuna2.

17. Joga unièi vsakršno žalost pri tistem, pri katerem sospanje in budnost, hrana, igra, naprezanje pri delu vsi jukta.

To se na splošno razlaga, kot da mora vse biti zmerno, ure-jeno, opravljeno s pravo mero, kar je res lahko pravi pomen.V vsakem primeru pa, ko dosežemo jogo, mora vse biti juktav drugaènem pomenu, v navadnem pomenu besede, kot jonajdemo povsod v Giti. V vseh stanjih, v budnem stanju inspanju, pri jedi, igri in delu, bo jogi v jogi z Božanskim in vsebo opravljal zase v zavesti Božanskega, kot bit in kot Vse,prav tako kot tisto, kar podpira in vsebuje njegovo lastno živ-ljenje in dejanja. Želje in ego, osebna volja in mišljenje sospodbude za delovanje samo v nižji naravi. Ko jogi izgubi egoin postane Brahman, ko živi v presežni in vesoljni zavesti into celó je, prihaja delovanje iz nje spontano, iz nje prihajasijajno spoznavanje, ki je višje kot umsko razmišljanje, priha-

2 [Z asketskimi metodami] /.../ ne boste opravili nièesar. Sebi samo ponujateutvaro, da ste napredovali, toda nièesar niste opravili. Dokaz je ta, da èe prenehate ssvojimi asketskimi postopki, bo vse še trše kot prej. Vse se mašèevalno povrne. Odvi-sno je od tega, èemu pravite asketske metode. Èe gre za to, da ne popušèamo zadovo-ljevanju vseh svojih želja, potem to v resnici ni askeza, ampak zdrav razum. Gre zanekaj drugega. Asketske metode so npr. ponavljajoèe se postenje, prisiljevanje samegasebe, prenašanje mraza /.../ skratka, da nekoliko muèimo svoje telo. To vam v resnicirodi samo duhovni ponos in niè drugega. S tem ne obvladate nièesar. To je mnogo laže.In ljudje to poènejo, ker je zelo lahko, ker je preprosto. Postane zelo lahko prav zato,ker je s tem naš ponos še kar zadovoljen in se nièevost lahko napihne. Svoje asketskevrline na veliko razkazujemo in se tako štejemo kot skrajno pomembna oseba, to panam pomaga prenašati marsikaj.

Mnogo teže je mirno in potrpežljivo obvladati svoje nagone, jim prepreèevati, dase pojavljajo brez asketskih ukrepov. Mnogo teže je biti nenavezan na stvari, ki jihposedujete, kot ne imeti nièesar. To je nekaj, kar je znano že stoletja. Mnogo veèjozmožnost zahteva nenavezanost na stvari, ki jih posedujemo, kot biti brez vsakegaimetja ali zmanjšati svoje imetje na dosledno najmanjšo mero. Mnogo teže je. Imaveèjo moralno vrednost. Preprosta naravnanost: ko nekaj dobite, sprejmite in uporab-ljajte. Ko nekaj iz tega ali onega razloga izgubite, sprejmite, naj gre, in ne obžalujte. Neodklanjati, kadar pride, vedeti kako se prilagoditi in ne obžalovati, kadar gre.

199

ja moè, ki je drugaèna in silnejša, kot je osebna volja, da zanjopravlja dejanja in obrodi sadove. Osebna dejavnost je prene-hala in vse je bilo vzeto v Brahmana in vse je prevzelo Božan-sko, maji sannjasja karmani.

18. Kadar je vsa umska zavest popolnoma obvladana inrešena hlepenja poželenj, ostaja nemotena v Biti, se reèe,da je v jogi.

19. Negibna kot svetloba svetilke na brezvetrnem krajuje obvladana zavest jogija, ki se uri v združitvi z Bitjo.

20. Tisto, v èemer z urjenjem joge utihne in se umirium, tisto, v èemer Bit vidi Bit v Biti [ne videno narobe,zgrešeno ali delno, kot nam jo prevaja um in nam jo pred-stavi ego, ampak kot jo samozazna Bit], in duša je zado-voljna.

21. Tisto, v èemer duša spozna svojo pravo in nenava-dno blaženost, tisto, kar zaznava razum in kar je onkrajèutil, tisto, v èemer je utrjena, ne more veè odpasti odduhovne resnice svojega bivanja.

22. Tisto, na kar gleda, potem ko ga je dosegla, kot nanajvišji dosežek, tisto, v èemer usidrane ne moti najsi-lovitejši napad umske žalosti.

/.../ duša je zadovoljna in pozna svojo pravo in prekomer-no blaženost, ne takšno umirjeno sreèo, ki je del uma in èutil,ampak notranjo in èisto sreèo, v kateri je varna pred umskimizmešnjavami in se ne more veè odvrniti od duhovne resnicesvojega bitja. Niti najognjevitejši napad umske žalosti je nemore zmotiti. Umska žalost namreè pride k nam od zunaj, jeodziv na zunanje stike, to pa je notranja, samoobstojeèa sreèa

200

tistih, ki ne sprejemajo veè suženjstva spremenljivih umskihodzivov na zunanje dotike.

23. To odrešenost povezanosti z boleèino in žalostjo najbi poznali pod imenom joga. To jogo je treba nenehno uritis srcem, ki je rešeno potrtosti.

Na težavni in ozki poti joge je težko doseèi in ohranjatitakšno vero in vztrajnost tako zaradi nepotrpežljivosti srca inuma kot zaradi goreèe, a obotavljive volje naše radžasiène na-rave. Èlovekova vitalna narava je zmeraj laèna sadov svojegadela, in èe kaže, da ji bodo sadovi za dolgo èasa odreèeni aliodtegnjeni, izgubi vero v ideal in v vodstvo. Saj njegov umvedno presoja po videzih, ker je to prva ukoreninjena navadarazuma, v katero tako pretirano zaupa. Niè nam ni lažjega, kotda v svojih srcih obtožimo Boga, kadar dolgo trpimo ali seopotekamo v temi, ali pa se odrekamo idealu, ki smo si gapostavili predse. Reèemo namreè: "Zaupal sem Najvišjemu,pa me je zavedel v trpljenje, grehe in zmote." Ali pa: "Celosvoje življenje sem sledil ideji, ki ji groba dejstva izkušnjenasprotujejo in oporekajo. Bolje bi storil, èe bi ravnal tako kotdrugi, ki sprejemajo svoje omejitve, ter hodil po trdnih tlehobièajnega življenja." V takšnih trenutkih, ki so vèasih zelopogosti in dolgotrajni, pozabimo na vsa višja izkustva in srcese osredotoèi na svoje lastne grenkosti. V takšnih temnih pre-hodih je mogoèe za vedno pasti ali pa se odvrniti odbožanskega dela.

Èe je kdo hodil dolgo in potrpežljivo po poti, bo vera nje-govega srca obstala kljub najhujšim nasprotnim pritiskom.Tudi èe je prikrita ali navidezno premagana, bo našla prvopriložnost, da ponovno vznikne na plan. Kajti vzdržuje jonekaj višjega kot je srce ali razum, ne glede na najhujšaopotekanja in prek vseh dolgotrajnih neuspehov. Toda celó zaizkušenega sadhaka prinašajo takšna nihanja in zamraèitve pri

201

njegovem napredovanju zakasnitve, za novinca pa so izrednonevarne. Zato je že od zaèetka treba razumeti in sprejeti teža-ve poti in èutiti potrebo po veri, ki se razumu sicer lahko zdislepa, pa je vendarle modrejša od razmišljajoèega razuma.Kajti ta vera je podpora od zgoraj. Je sijajna senca, ki jo meèeskrivna luè, ki presega razum in njegove podatke. Je srceskritega znanja, ki ni na milost in nemilost prepušèeno nepo-srednim videzom. Naša vztrajna vera bo opravièena v svojihdejanjih ter konèno povelièana in preobražena v samorazode-tje božanskega spoznanja. Vedno se moramo oklepati zapove-di Gite: "Jogo je treba nenehno uriti s srcem, ki je rešeno potr-tosti." Dvomeèemu razumu moramo nenehno ponavljatiMojstrovo obljubo: "Zagotovo te bom odrešil greha in zla.Nikar ne žaluj!" Nazadnje bo nihanje vere prenehalo, kajtiugledali bomo njegov obraz in nenehno èutili božanskoPrisotnost.

24.-25. S tem da brez izjeme opustimo vse želje, ki jihporaja željna volja, in z umom obvladamo vsa èute, takoda ne bodo begali na vse strani, se moramo postopnoumakniti v mir, tako da s stanovitnostjo obvladamo bud-dhi, s tem pa, da smo um osredotoèili na Bit, naj ne bi mi-slili na niè.

26. Nemirni in omahljivi um odtava zaradi èesar koli.Treba mu je to prepreèiti in ga spet podrediti Biti.

27. Ko je um resno umirjen, se na jogija zgrne najvišjabrezmadežna, mirna blaženost duše, ki je postala Brah-man.

28. Osvobojen madežev strasti in nenehno zatopljen vjogi, jogi zlahka in sreèno uživa stik z Brahmanom, kar jebrezmejna blaženost.

202

Tu je glavni poudarek na utišanju èustvenega uma, umaželja in èutov, ki so sprejemniki zunanjih dražljajev in se jimodzivajo z našimi obièajnimi èustvenimi odzivi. Toda celóumsko mišljenje je treba utišati v tišini samoobstojeèegabivanja. Najprej je treba popolnoma, brez izjeme in preostan-ka opustiti vse želje, ki se porajajo iz željne volje, èute pa jetreba zadrževati z umom tako, da po svojih obièajnihzmešanih in nemirnih navadah ne bodo begali na vse strani.Zatem pa je treba z buddhijem obvladati um in ga potegnitinavznoter. S tem da držimo buddhi nepremièen, je trebapoèasi prenehati z umsko dejavnostjo, ko pa utrdimo um vvišji biti, naj ne bi razmišljali o nièemer veè. Kadar koli senemirni um prerine v ospredje, ga je treba obvladati in pod-rediti Biti. Ko resno utiša um, se na jogija zlije najvišja brez-madežna, mirna blaženost duše, ki je postala Brahman.

29. Èlovek, katerega bit je v jogi, vidi Bit v vseh bitjihin vsa bitja v Biti. Na vse gleda enako.

Bit je naše samoobstojeèe bitje. Ne omejuje je naše osebnobivanje. Enaka je v vseh bivanjih: prodorna, do vsega enaka,s svojo neskonènostjo podpira celotno vesoljno dogajanje,vendar ni omejena s tistim, kar je konèno, nespremenljiva je sspremembami Narave in osebnosti.

Toda èe sploh biva v spremenljivosti Kšare, ali ne obstajanevarnost, da bo ob rezultate te zahtevne joge, s tem da izgu-bi Bit in spet pade v um, da ga bo Božansko izgubilo in svetpridobil, da bo on izgubil Božansko in namesto njega spetdobil ego in nižjo naravo? Ne, pravi Gita /.../

30. Kdor Me vidi vsepovsod in vidi v Meni vse, zanjnisem izgubljen in on ni izgubljen Zame.

Kajti ta mir nirvane, èeprav pridobljen prek Akšare, je

203

204

utemeljen v bivanju Purušotame, matsamstham, in èe se torazširi, se v svetu bitij razširi tudi Božansko, brahman, ki,èeprav ga presega, ni ujet v lastno presežnost. Na vse stvari jetreba gledati, kot da so On, in popolnoma živeti ter delovati vtakšnem gledanju. To je popolni sad joge.

Toda èemu delovati? Ali ni varneje sedeti v svoji osam-ljenosti in gledati v svet, èe hoèete, ga videti v Brahmanu, vBožanskem, ne da bi v njem sodelovali, ne da bi se v njemgibali, niti v njem živeli niti delovali, ampak ostajali navadnov notranjem samadhiju? Ali naj ne bi bil to zakon, pravilo,dharma tega najvišjega duhovnega stanja? Spet ne! Zaosvobojenega jogija ni drugega zakona, pravila, dharme kotpreprosto to, da živi v Božanskem, ljubi Božansko in je eno zvsemi bitji. Njegova svoboda je popolna, ne pa pogojna, jesamoobstojeèa in ni odvisna od kakršnega koli pravila obna-šanja, življenjskega zakona ali kakršnih koli omejitev. Niè veène potrebuje procesa joge, ker je sedaj nenehno v jogi.

31. Naj jogi, ki se je ustalil v enosti in Me ljubi v vsehbitjih, živi in deluje kakor koli, živi in deluje v Meni3.

Brahmanski mir pri osvobojeni duši je temelj. Gospodovoširoko, svobodno, ravnodušno, svetovno delovanje v osvobojeni naravi sije moè, ki izhaja iz tega miru. To dvoje omogoèi

3 Duhovno videnje Boga in sveta ni samo ideativno niti ne pretežno ali prvenstvenoideativno. Gre za neposredno izkustvo in tako resnièno, živo, blizu, trajno, uèinkovito,intimno, kot je za um njegovo èutno videnje in obèutenje podob, predmetov in oseb.Samo fizièni um misli o Bogu in duhu kot o abstraktnem pojmu, ki si ga ne more pred-stavljati ali zamišljati razen z besedami, imeni in simboliènimi podobami ali domišljijo.Duh vidi duha, pobožanstvena zavest vidi Boga prav tako neposredno ali neposredneje,tako intimno in intimneje, kot telesna zavest vidi snov. Ona vidi, èuti, misli, zaznavaBožansko. Saj se duhovni zavesti kaže vse pojavno bivanje kot svet duha, ne pa kot svetsnovi, ne kot svet življenja in tudi ne kot svet uma. Vse te druge stvari so zanj samomisel Boga, sila Boga, oblika Boga. To je tisto, na kar misli Gita z življenjem in delo-vanjem v Vasudevi, maji vartate. Duhovna zavest se zaveda Božanstva s tistim tesnimspoznanjem prek poistenja, ki je mnogo bolj resnièno kot katera koli zaznava mišljene-ga ali katero koli èutno izkustvo èutnega.

spojiti božansko delovanje in spoznavanje Boga.Ljubezen poduhovljenega sveta, spremenjenega iz èutnega

doživljanja v dušno doživljanje, temelji na ljubezni do Boga.V tej ljubezni pa ni tveganja in napak. Za odmik od nižje nar-ave sta lahko veèkrat potrebna strah in gnus, saj v resnici greza strah in gnus našega lastnega ega, ki se odseva v svetu.Toda videti Boga v svetu pomeni, ne se bati nièesar, pomeni,zajeti vse v božjem bitju. Videti vse kot Božansko pomeni, dane sovražimo nièesar in da se nam niè ne studi, ampak ljubi-mo Boga v svetu in svet v Bogu /.../

Kot vedno tudi tu vnese Gita kot vrhunec joge bhakti:sarva-bhutasthitam jo mam bhadžati ekatvam asthitah. Sko-rajda bi lahko rekli, da to povzema celoten rezultat Gitineganauka: kdor koli ljubi Boga v vsem in je njegova duša uteme-ljena na božanski enosti, živi in deluje v Bogu, naj živi indeluje kakor koli.

Biti eno z Bogom, eno z vsemi bitji, vsepovsod uresnièe-vati veèno božansko enost in k tej enosti pritegovati ljudipredstavlja zakon življenja, ki izhaja iz Gitinega nauka. Niène more biti veèjega, širšega in globljega. Ni mogoèe postavi-ti veèjega in liberalnejšega pravila božanskega delovanja, kotda, potem ko smo se osvobodili in živimo v tej enosti, poma-gamo èloveštvu na poti, ki vodi do nje, medtem pa oprav-ljamo vsa dela za Boga in hkrati ljudem pomagamo, da zveseljem in odobravanjem opravljajo dela, za katera so pokli-cani, kritsnakarmakrit sarva karmani džosajan. Ta svoboda inenost sta skriti cilj naše èloveške narave in konèna voljabivanja rase. To je tisto, k èemur se mora èloveštvo zateèi zasreèo, ki jo vse sedaj zaman išèe ko bodo ljudje enkrat dvig-nili svoje oèi in srca, da bi videli Božansko v sebi in okrogsebe, v vsem in vsepovsod, sarvesu sarvatra, in se nauèili, daživijo v njem, medtem ko je nižja narava loèenosti samo zidjeèe, ki jo morajo podreti, ali v najboljšem primeru otroškašola, ki jo je treba prerasti, da bodo odrasli v naravi in bodo

205

svobodni v duhu. Smisel osvoboditve in skrivnost popolnostije v tem, da iz sebe naredimo Boga zgoraj, Boga v èloveku inBoga v svetu.

32. Ardžuna, kdor ravnodušno vidi vse v podobi Biti,najsi gre za žalost ali sreèo, je zame najveèji jogi.

S tem še zdaleè ni mišljeno, da bo sam moral pasti izduhovne blaženosti in spet èutiti posvetno nezadovoljstvocelo v žalosti drugih, ampak da bo v drugih videl igro dvoj-nosti, ki jo je sam zapustil in presegel. Še vedno bo videl vsekot samega sebe in svojo bit v vsem, Boga v vsem in ne bodoga zmotili ali zbegali videzi teh stvari. Ganili ga bodo samozato, da bo pomagal in zdravil, deloval za dobro vseh bitij,vodil ljudi k duhovni blaženosti, deloval za napredovanjesveta proti Bogu. Živel bo božansko življenje, kolikor so muodmerjeni dnevi na zemlji. Ljubitelj Boga, ki lahko to stori,lahko tako objame vse v Bogu, lahko spokojno gleda na nižjonaravo in delovanje Maje treh Gun in lahko deluje v njih innanje brez zmede, padca ali motnje, z višave in moèi duhovneenosti. Svobodnega v širini božjega zrenja, blagega, velikegain sijajnega v moèi božje narave, ga lahko po pravici proglasi-mo za velikega jogija. Ta je v resnici premagal stvarstvo, dži-tah sargah.

Ardžuna je rekel:33. Zdi se mi, da joga, o kateri praviš, da ima znaèaj

ravnodušnosti, zaradi nemirnosti (uma) ne stoji na trdnihtemeljih, o, Madhusudana.

34. Um je resnièno nemiren, o, Krišna. Živahen je,moèan in težko ga je upogniti. Mislim, da ga je tako težkoobvladati kot veter.

206

Blaženi Gospod je rekel:35. Nedvomno, o, mogoèno oboroženi, je um nemiren in

ga je zelo težko obvladati, toda s stalnim urjenjem in ne-navezanostjo ga je mogoèe pokoriti, o, Kaunteja4.

36. Mislim, da je nekomu, ki se ne obvladuje, težkodoseèi jogo. Kdor pa je samoobvladan, jo doseže s primer-no usmerjenim prizadevanjem.

Saj so naša celotna narava in njeno okolje, vsa naša oseb-na in naša vesoljna bit polni navad in vplivov, ki nasprotuje-jo5 duhovni preroditvi in delujejo proti iskrenosti našegaprizadevanja. Na nek naèin nismo niè drugega kot sestavljenamasa umskih, živènih in fiziènih navad, ki jih povezuje nekajvladajoèih idej, želja in asociacij – nekakšen amalgam zelomajhnih ponavljajoèih se sil z nekaj redkimi veèjimi vibraci-jami /.../ Najprej je potrebno odpraviti osrednjo umsko vero inzrenje, ki osredotoèata um na razvijanje, zadovoljevanje inzanimanje po starem povnanjenem redu. Nujno je treba zame-

4 Èloveški um je kot javni prostor odprt na vse strani, na ta javni prostor pa stvariprihajajo in odhajajo, se sreèujejo iz raznih smeri. Nekatere se tam ustavijo, toda te nisovedno najboljše. Doseèi nadzor nad to množico, je najtežje. Poskusite obvladati misel,ki pride v vaš um, pa boste videli. Preprosto boste videli, kako zelo pazljivi morate biti,kot stražar, s široko odprtimi oèmi uma, obenem pa jasno razlikovati ideje, ki se sklada-jo z vašimi težnjami, in tiste, ki se ne. In vsak trenutek morate skrbeti za red na temjavnem prostoru, kjer se sreèujejo ceste z vseh strani, tako da mimoidoèi ne bodo vdrlivanj. To je veliko delo. Ne pozabite tudi, da kljub vestnemu prizadevanju ne boste dose-gli konca teh težav niti v enem dnevu, niti v enem mescu in niti v enem letu. Ko zaènete,morate zaèeti z neomajno potrpežljivostjo. Reèi si je treba: "Celó èe se zahteva petdesetlet, celó èe je treba sto let, celó èe je treba veè življenj, bom dosegel, kar hoèem doseèi."

Ko ste se glede tega enkrat odloèili, ko se popolnoma zavedate, kako je s temi reè-mi in da je cilj vreden težav stalnega in potrpežljivega prizadevanja, lahko zaènete. Sicerboste èez nekaj èasa obnemogli. Obupali boste in si rekli: "Oh! Zelo težko je. Delam,vendar se vraèam na staro. Spet naredim in spet je vse izgubljeno, pa spet naredim inponovno je vse izgubljeno /.../ Kaj torej? Kdaj bom dosegel cilj?" Treba je biti neizmer-no potrpežljiv. Delo je lahko izgubljeno stokrat, pa ga boste opravili stoprviè. Lahko jeizgubljeno tisoèkrat, pa ga boste ponovili tisoè prviè, dokler konèno ne bo veèizgubljeno.

207

njati to površinsko naravnanost za globljo vero in zrenje, kividita samo Božansko in išèeta samo Božansko. Naslednje je,da prisilimo naše celotno bitje, da spoštuje to novo vero inveèje zrenje. Vsa naša narava se mora v celoti in v vsakem tre-nutku predati tistemu, kar se neprerojenemu èutnemu umu zdiše mnogo bolj neresnièno kot snovni svet s svojimi predmeti.Naše celotno bitje (duša, um, èutila, srce, volja, življenje intelo) mora posvetiti vse svoje energije v takem obsegu in natak naèin, da bo postalo primerna posoda Božanskega. To nilahka naloga, kajti vse v svetu sledi utrjeni navadi, ki mu jeza-konitost, in se upira vsakršni koreniti spremembi. Nobenasprememba pa ne more biti bolj korenita, kot je preobrat, ki sega poskuša izvesti v celostni jogi. Vsako stvar v nas je trebanenehno klicati nazaj k osrednji veri, volji in zrenju. Treba se

5 V sebi najdemo precej majhnih skritih plasti, malih stvari, ki jih na zaèetku nismoopazili. Podamo se v neko vrsto notranjega lova, lovimo po majhnih temnih kotih in sipravimo: "Kaj, takšen sem? Kaj takšnega je bilo v meni! Takšne nizke stvari gojim!" –vèasih tako umazane, tako nizkotne, tako odurne! Kako èudovito, ko smo enkrat toodkrili! Nanje usmerimo luè in izginejo niè veè ne boste imeli takšnih reakcij, ki so vasprej tako razžalostile, da ste si rekli: "Oh! Nikoli ne bom prišel prek tega!" Vzemimo zaprimer, da ste se odloèili nekaj zelo preprostega (navidezno preprostega): "Nikoli veè sene bom zlagal." Nenadoma ne da bi se zavedli, zakaj in kako, pa se prikaže na svetlo laž,kar sama, in opazite jo šele, ko ste jo izrekli: "Toda to, kar sem pravkar povedal, ni prav.Hotel sem reèi nekaj drugega." Tako išèete in išèete /…/ "Kako se je to zgodilo? Kakoda sem tako mislil in tako govoril? Kdo je v meni govoril, kdo me je potisnil v to?“ /…/Lahko si vse povsem zadovoljivo razložite in reèete: "Prišlo je od zunaj" ali " Šlo je zatrenutek nepazljivosti" in niè veè ne razmišljate o tem. Naslednjiè pa se spet zaène.Namesto tega išèite: "Kaj bi bil lahko motiv nekoga, ki laže? /…/ " in vztrajajte, vztra-jajte in nenadoma boste v skritem vogalèku odkrili nekaj, kar se hoèe upravièiti, seizpostaviti ali uveljaviti glede na lastno gledanje (ni pomembno kaj, vzrokov je nešteto),se pokazati nekoliko drugaèno od tega, kar je, tako da bi ljudje imeli drugaèno mnenjeo vas in vas imeli za zelo pomembnega /…/ To je bilo tisto, kar je v vas govorilo, ne vašadejavna zavest, ampak tisto, kar je bilo tam in od zadaj potisnilo vašo zavest. Kadar nistepovsem pazljivi, uporabi vaša usta, vaš jezik in tam ste! Pojavi se laž. Navedla sem vamen primer, èeprav jih je nešteto. In skrajno zanimiv je. Na takšen naèin v sebi to odkri-jemo in si iskreno reèemo: "Spremeniti se moram." Ugotovimo, da smo dobili nekakšnonotranjo jasnovidnost, postopoma se zavemo, kaj se dogaja v drugih, zato namesto da bise razvneli, ko niso povsem takšni, kot bi jih radi videli, prièenjamo razumeti, kako sevse dogaja, kako je to, da je nekdo "takšen", kako nastajajo reakcije /…/ Potem ko vemokako je, se smejemo. Niè veè ne sodimo strogo, svojo težavo ali težavo drugih, pri komerse paè pojavi, žrtvujemo božanski Zavesti in jo prosimo za preobrazbo.

208

je spomniti vsake misli in pobude v jeziku Upanišad: “Tisto jebožanski Brahman in ne to tu, kar ljudje obožujejo.”

Ardžuna je rekel:37. Kakšen je konec tistega, ki se loti joge z vero, a se ne

more obvladovati in mu um uhaja od nje ter ne uspe dose-èi popolnosti joge?

38. O, mogoèni, ali ne izgubi tako svojega življenja kottudi brahmiène zavesti, po kateri teži, in ker ne uspe vnobenem, izgine kot razblinjajoèi se oblak?

39. Prosim, popolnoma mi razženi ta dvom, o, Krišna,kajti ni ga drugega razen tebe, ki bi lahko unièil ta dvom.

Blaženi Gospod je rekel:40. O, Partha, ta ni unièen niti v tem življenju niti ka-

sneje. Za tistega, ki dela dobro, o, ljubljeni, ni gorja.

41. Ko pride v svetove praviènikov in tam biva neštetolet, se bo tisti, ki je odpadel od joge, ponovno rodil v hišièistih in slavnih.

42. Lahko pa se rodi v družini modrih jogijev. Takorojstvo se v tem svetu res težko doseže.

43. Tam, o, radost Kurujevcev, obnovi buddhièno nag-njenje, ki ga je izoblikoval v svojem prejšnjem življenju,in z njim si ponovno prizadeva za popolnost.

44. Po zaslugi urjenja v preteklosti ga nezadržno ženenaprej. Iskalec jogijskega spoznanja preseže celo dometVed in Upanišad.

209

45. Jogi, ki si vestno prizadeva, je oèišèen grehov in seje izpopolnil skozi mnoga rojstva, doseže najvišji cilj.

46. Jogi je veèji kot asket, veèji je kot ljudje spoznanja,veèji kot ljudje dejanj. Postani takšen jogi, o, Ardžuna!

/.../ jogi [je tisti], ki išèe in z delovanjem, spoznavanjem,askezo ali na kakršen koli naèin doseže ne le duhovno spo-znanje, moè ali kar koli drugega zaradi tega samega, ampaksamo združitev z Bogom. V tem je namreè vsebovano vsedrugo in v tem je povzdignjeno nadse v božanski smisel. Todaceló med jogiji je bhakta najveèji.

47. Med vsemi jogiji štejem kot najbolj združenega zMenoj v jogi tistega, ki se Mi je predal z vso svojo notra-njo bitjo, Me ljubi in veruje Vame.

To je zakljuèna beseda prvih šestih poglavij, ki vsebujejedro vseh ostalih, tistega, kar je ostalo nepovedano in ninikjer v celoti povedano. Vedno je bila to in v neki meri šenaprej ostaja uganka in skrivnost, rahasjam, najvišja duhovnauganka in božanska skrivnost.

[Sedaj se torej lahko ustavimo, da razmislimo, kako daleèje prvih šest poglavij pripeljalo] do odgovora na izvirnovprašanje, ki ga je Gita naèela. Samemu vprašanju (koristnobi bilo znova pripomniti) ni nujno potrebno naèeti celotnenarave bivanja in zamenjave navadnega za duhovno življenje.S problemom bi se lahko ukvarjalo na pragmatièni ali etièniosnovi, ali pa z razumskega ali namišljenega izhodišèa, lahkopa tudi z obravnavo obeh hkrati. To bi bila dejansko našasodobna metoda za reševanje težave /.../ Gita spozna, da toizhodišèe ne bi omogoèalo absolutne, ampak samo neposre-dno praktièno rešitev, potem pa, ko ponudi Ardžuni iz naj-višjih idealov te dobe prav takšno praktièno rešitev, ki je ni

210

razpoložen sprejeti in je oèitno tudi ni pripravljen sprejeti, senapoti k popolnoma drugaènemu izhodišèu in k popolnomadrugaènemu odgovoru.

Gitina rešitev je v tem, da se povzpnemo nad svoje naravnobivanje in navadni um, nad naše razumske in etiène težave vdrugaèno zavest z drugaèno zakonitostjo bivanja in zato zdrugaènim izhodišèem našega delovanja, v kateri odpadejodvojnosti in delovanje ni veè naše ter v kateri zaradi tega pre-sežemo obèutek osebne kreposti in osebnega greha, kjervesoljni, brezosebni, božanski duh prek nas doseže svoj cilj vsvetu, kjer se zaradi božanskega rojstva spremenimo v bitjetega Bitja, zavest te Zavesti, moè te Moèi, blaženost teBlaženosti, in ker ne živimo veè v svoji nižji naravi, nimamosami nièesar opraviti, ni nobenega osebnega cilja, ki bi mulahko sledili. Èe sploh delujemo (to pa je edini resnièni pro-blem in težava, ki ostaja), opravljamo samo božanska dela, prikaterih je naša zunanja narava le pasivno orodje in ni veèvzrok ter nas niè veè ne oskrbuje z motivi. Motivacijska moèje nad nami v volji Mojstra naših dejanj. To je rešitev, ki namjo Gita predstavi kot pravo rešitev, ker se vraèa k pravi resni-ci našega bivanja. Živeti skladno s pravo resnico našegabivanja pa je oèitno najvišja rešitev in edina popolnoma pravarešitev problemov našega bivanja /.../ To višjo resnico lahkospoznamo samo tako, da jo živimo, se pravi, da se z jogopodamo onkraj umske v duhovno izkušnjo. Saj je tisto, karnazadnje mislimo z jogo, življenje na osnovi duhovne izkuš-nje, dokler ne prenehamo biti um in postanemo duh, dokler,osvobojeni nepopolnosti naše sedanje narave, nismo sposob-ni živeti v celoti v svojem pravem in božanskem bitju.

Ta prenos središèa našega bitja navzgor in iz tega izhaja-joèa preobrazba našega celotnega bivanja in zavesti, ki ima zaposledico spremembo v celotnem duhu in motivu našega de-lovanja, pri èemer ostaja delovanje po svojem videzu povsemenako, tvori jedro Gitine karmajoge. Lahko bi rekli, da je

211

jedro njenega sporoèila takšno: spremeni svoje bitje, prerodise v duha in z novim rojstvom nadaljuj s svojim delovanjem,ki ti ga je doloèil Duh v notranjosti. Ali pa drugaèe, z globljimduhovnim poudarkom: opravi delo, ki ga moraš opraviti tu kotpripomoèek za notranjo duhovno preroditev, božansko rojst-vo, in ko postaneš božanski, še vedno opravljaj božanskodejavnost kot orodje Božanskega za vodenje ljudstev. Zaraditega sta tu dve stvari, ki ju je treba jasno postaviti in jasnodojeti: pot do spremembe, do tega prenosa navzgor, novorojstvo ter naravo delovanja ali bolje duha, v katerem je trebadelovati /.../

Izhajali bomo iz temeljev, da današnje notranje èlovekovoživljenje, odvisno kot je od vitalne in fiziène narave inpovelièano nad njo samo z omejeno igro umske energije, nicelota njegovega možnega bivanja niti ne celota njegovegasedanjega dejanskega bivanja. V njem je skrita Bit, njegovasedanja narava pa je le njen zunanji videz ali delna dinamiènaposledica. Kot kaže, Gita vseskozi priznava njeno dinamiènoresniènost in ne sprejema strožjega gledanja skrajnih vedan-tincev, da gre samo za videz, za gledanje, ki pri samih koreni-nah prizadene vsako delo ali dejavnost. Njen naèin oblikova-nja te sestavine svoje filozofske misli (lahko bi bilo to izpe-ljano drugaèe) je ta, da sprejme sankhjino razlikovanje medDušo in Naravo, med moèjo, ki spoznava, podpira in obvešèa,na eni strani ter moèjo, ki dela, deluje, zagotavlja vse razlièiceorodja, posrednika in postopka na drugi strani. Razlika je le vtem, da vzame svobodno, nespremenljivo Dušo sankhje, joimenuje z vedantskim jezikom kot edino nespremenljivo Bitali Brahmana ter jo razlikuje od druge duše, ki je vpletena vNaravo, našega spremenljivega in dinamiènega bitja, mno-gotere duše stvari, temelja razlièic in osebnosti. Toda kakopoteka to delovanje Narave?

Obstaja kot moè procesa, Prakriti, ki je medsebojna igratreh lastnosti, Gun. In kaj je posrednik? To je zamotan sistem

212

bivanja, nastal s stopnjevanim razvojem Prakritinih orodij, kijih lahko take, kot odsevajo v dušinem doživljanju svojihdejavnosti,drugega za drugim imenujemo razum in ego, um,èuti in elementi snovne energije, ki so temelj njenih oblik. Somehanièni, sestavljeni stroj Narave, jantra. Po našem sodob-nem naèinu gledanja lahko reèemo, da vse vsebuje snovnaenergija in se vsi v njej razodevajo, ko se duša v Naravi zavesame sebe s pomoèjo navzgor usmerjenega razvoja vsakegaorodja, toda v nasprotnem vrstnem redu, kot smo ga navedli:najprej snov, potem obèutki, um in nato razum, nazadnje paduhovna zavest. Razum, ki je sprva zaposlen samo z delova-njem Narave, lahko potem odkrije njihov konèni znaèaj, jihlahko vidi samo kot igro treh Gun, v katero je zapletena duša,in lahko razloèuje med dušo in temi dejanji. Potem dobi dušamožnost, da se odplete ter se vrne nazaj k svoji prvotni svo-bodi in nespremenljivemu bivanju. V vedantskem jeziku vididuha, bit. Preneha se istiti z orodji in dejavnostmi narave, znjenim nastajanjem. Poisti se s svojo pravo Bitjo in bivanjemter obnovi svojo nespremenljivo duhovno samobivanje. Kotpravi Gita, lahko iz tega duhovnega samobivanja svobodno inkot gospodar svojega bivanja, Išvara, podpira dejanja svojeganastajanja.

Èe gledamo samo psihološka dejstva, na katerih je uteme-ljeno to filozofsko razloèevanje – filozofija je samo naèin, pokaterem si psihološka in fizièna dejstva bivanja in njihovamorebitna razmerja do kakršne koli konène resniènostirazumsko formuliramo glede na njihov bistveni pomen –,lahko reèemo, da lahko živimo dve življenji: življenje duše, kije potopljena v delovanje svoje dejavne narave, se isti z nje-nimi psihološkimi in fiziènimi orodji, je z njimi omejena,vezana s svojo osebnostjo, podrejena Naravi, in življenjeDuha, ki je nad temi stvarmi, široko, neosebno, vesoljno, svo-bodno, neomejeno, presežno, ki z neskonèno ravnodušnostjopodpira svoje naravno bivanje in delovanje, vendar ju s svojo

213

svobodo in neskonènostjo presega. Lahko živimo v tem, karje sedaj naše naravno bivanje, ali pa v svojem veèjem induhovnem bitju. To je prva velika razlika, na kateri je uteme-ljena Gitina karmajoga.

Celotno vprašanje in celotna metoda torej poèivata na os-voboditvi duše od omejitev našega sedanjega naravnega bitja.V našem naravnem življenju je prvo prevladujoèe dejstvonaša podrejenost oblikam snovne Narave, zunanji stiki sstvarmi. Te se našemu življenju predstavljajo prek èutil inživljenje se jim prek èutil takoj odzove in se z njimi ukvarja,želi, se naveže, išèe rezultate. Um uboga to dejavnost èutil zvsemi notranjimi obèutki, z odzivi, èustvi, z navadami zazna-vanja, z mišljenjem in obèutenjem. Tudi razum, ki ga zaneseum, popusti takšnemu èutnemu življenju, življenju, v kateremje notranje bitje podrejeno zunanjostim stvari, in se ne moreniti za trenutek povzpeti nad ali stopiti iz kroga svojega delo-vanja na nas in iz svojih psiholoških vplivov in reakcij v nas.Prek njih ne more zato, ker je tu naèelo ega, s katerim razumrazloèuje vsoto vseh delovanj Narave na um, voljo, èute, telood njenih delovanj na druge ume, volje, živène organizme,telesa. Življenje pa za nas pomeni samo naèin, kako Naravavpliva na naš ego, in naèin, na katerega se ego odziva njenimdotikom. Ne vemo nièesar drugega, zdi se, da nismo nièesardrugega. Duša sama po sebi se zdi samo loèena masa uma,volje, èustvenih in živènih sprejemov in odzivov. Svoj egolahko razširimo, se poistimo z družino, klanom, razredom,državo, narodom, celó z vsem èloveštvom, toda v vseh tehpreoblekah ego še vedno ostane korenina naših dejanj. S temširšim ukvarjanjem z zunanjimi stvarmi najde samo širšozadovoljitev svojega loèenega bivanja.

Kar v nas deluje, je še vedno volja naravnega bitja, ki išèestike z zunanjim svetom, da bi zadovoljilo razne razvojnestopnje svoje osebnosti. Volja pri tem iskanju pa je vednovolja želja, strasti in navezanosti na naša dejanja in njihove

214

rezultate, volja Narave v nas. Naša osebna volja, reèemo, todanaša ego-osebnost je stvarstvo Narave in ni, prav tako pa nemore biti naša svobodna bit, naše neodvisno bitje. Vse je delo-vanje modusov Narave. Lahko gre za tamasièno delovanje. Vtem primeru imamo inertno osebnost, ki je podrejenamehaniènim dogajanjem in z njimi tudi zadovoljna, vendar jenesposobna vsakega veèjega napora ob svobodnejšem delo-vanju in obvladovanju. Lahko pa je delovanje radžasièno.Tedaj imamo nemirno dejavno osebnost, ki se loti Narave injo poskuša prisiliti, da bi služila njenim potrebam in željam,ne vidi pa, da je njeno navidezno obvladovanje pravzapravsluženje, kajti njene potrebe in želje so potrebe in želje Na-rave, in dokler smo jim podrejeni, za nas ne more biti svo-bode. Je pa lahko tudi satvièno delovanje. Tedaj je naša oseb-nost razsvetljena in poskuša živeti s pomoèjo razuma ali ure-snièiti nek ideal dobrega, resnice ali lepote, ki ga ima rada.Toda ta razum je še vedno podrejen videzom Narave in ti ide-ali so lahko spreminjajoèe se razvojne stopnje naše osebnosti,pri katerih nazadnje ne najdemo zanesljivega pravila ali tra-jnega zadovoljstva. Še vedno se vrtimo na kolesu spreminjan-ja in v našem kroženju prek ega ubogamo neko Moè v nas inv vsem, nismo pa tista moè mi, niti nismo z njo združeni ali vzvezi z njo. Še vedno ni svobode, ni resniènega obvladovan-ja.

Pa vendar je svoboda mogoèa. Za to moramo najprej proè,vase, stran od delovanja zunanjega sveta na naša èutila. Sepravi, da moramo živeti v svoji notranjosti in biti sposobnizadrževati naravno tekanje èutil za njihovimi zunanjimi pred-meti. Obvladovanje èutil, sposobnost, da zmoremo brezvsega, po èemer hrepenijo, je prvi pogoj pravega dušnegaživljenja. Samo tako lahko priènemo èutiti, da je v nas duša,ki je nekaj drugega, kot so spremembe uma ob njegovemsprejemanju dotikov zunanjih stvari, duša, ki se v svojih glo-binah vraèa k neèemu samoobstojeèemu, nespremenljivemu,

215

mirnemu, samoposedujoèemu, velièastnemu, vedremu invzvišenemu, mojstru samega sebe, neprizadetemu od željnihgibanj naše zunanje narave. Toda tega ni mogoèe storiti, do-kler smo podrejeni željam. Kajti želje, vodila vsega našegapovršinskega življenja, so tiste, ki se zadovoljujejo z življe-njem èutov in najdejo ves njegov smisel v igri strasti. Znebitise moramo torej želja, in ko je to nagnjenje našega naravnegabitja unièeno, se bodo strasti, ki so njihova èustvena posledi-ca, umirile. Veselje in bridkost ob posedovanju in izgubi,uspeh in neuspeh, prijetni in neprijetni dotiki, ki jih gojijo,bodo izginili. Tedaj bomo dosegli spokojno ravnodušnost.Ker pa moramo še živeti in delovati v svetu in je naša naravapri delovanju iskanje sadov našega delovanja, moramo spre-meniti to naravo in opravljati delo brez navezanosti na nje-gove sadove, sicer bodo želje in vse njihove posledice ostale.Toda kako naj spremenimo to naravo izvajalca del v nas?Tako, da loèimo delovanje od ega in osebnosti, da prepoz-namo, da je vse to samo igra Gun Narave, in s tem, da svojodušo loèimo od igre, tako da jo napravimo predvsem za opa-zovalca dejanj Narave in prepustimo ta dejanja Moèi, ki je vresnici izza njih, ne naši osebnosti, ampak Mojstru vesolja.Toda um vsega tega ne bo dovolil. Njegova narava je takšna,da teka navzven za èuti in vleèe s seboj razum in voljo. Torejse moramo nauèiti umiriti um. Doseèi moramo popoln mir intišino, v katerih se bomo zavedli spokojne, negibne, blaženeBiti v sebi, ki je dotiki stvari nikoli ne motijo in nanjo ne vpli-vajo, je sama sebi zadostna in samo tam najde svoje veèno za-dovoljstvo/.../

Ko se Bit v nas razodene, ko zaznavamo njen mir in tišino,lahko v to rastemo. Držo svoje duše lahko prenesemo iz njenepogreznjenosti v Naravi ter jo potegnemo nazaj v Bit. Tolahko storimo z moèjo stvari, ki smo jih dosegli: spokoja, rav-nodušnosti, nestrastne brezosebnosti. S tem ko rastemo v testvari, jih vodimo k njihovi popolnosti, jim podredimo vso

216

svojo naravo, namreè rastemo v to spokojno, ravnodušno,nestrastno, neosebno vseprežemajoèo Bit. Naši èuti se pogre-znejo v mirovanje in sprejemajo dotike sveta z najvišjo umir-jenostjo. Naš um se potopi v tišino in postane spokojna vesolj-na prièa. Naš ego se raztopi v to neosebno bivanje. Vse vidi-mo v tej biti, katera smo postali v sebi. In to bit vidimo vvsem. Postanemo eno z vsemi bitji v duhovni podlagi njihove-ga bivanja. S tem da opravljamo svoja dejanja v takšni nese-bièni umirjenosti in neosebnosti, naše delovanje preneha bitinaše, preneha nas vezati ali nadlegovati s svojimi odzivi. Na-rava in njene Gune pletejo mrežo njenih dejanj, vendar nevplivajo na našo samoobstojeèo umirjenost, ki je brez brid-kosti. Vse je prepušèeno temu ravnodušnemu in vesoljnemuBrahmanu.

Obstajata pa dve težavi. Kot prvo: zdi se, da obstaja anti-nomija med umirjeno in negibljivio Bitjo ter delovanjem Na-rave/.../ Narava ni loèeno naèelo, ampak je moè najvišjega, kise izraža v vesoljnem stvarstvu. Toda èe je Najvišji samo tanespremenljiva Bit in je posameznik samo nekaj, kar je iz njenastalo v Moèi, tedaj mora tisti hip, ko se vrne in zavzamesvoje ravnotežje v sebi, izginiti vse razen najvišje enotnosti innajvišjega spokoja. Kot drugo: èetudi bi se dejavnost na nekskrivnosten naèin nadaljevala, bi glede na to, da je Bit enakado vsega, vendar ne bilo pomembno, ali je delo opravljenooziroma, èe bi že bilo opravljeno, kakšno je delo, ki je oprav-ljeno. Zakaj potem takšno vztrajanje na najbolj nasilni inunièevalni obliki delovanja, tem bojnem vozu, tej bitki, tembojevniku, tem božanskem vozniku?

Gita odgovarja s tem, da predstavi Najvišjega kot nekajveèjega celó od nespremenljive Biti, bolj razumljivo, kotnekoga, ki je hkrati ta Bit in Mojster delovanja v Naravi. Todaon usmerja dejanja narave z veèno umirjenostjo, ravno-dušnostjo, povzpet nad dejanji in osebnostjo, ki pripadajonespremenljivemu. Lahko bi rekli, da je to naravnanost biva-

217

nja, iz katere usmerja dejanja, in s tem ko vanjo rastemo,rastemo v njegovo bitje in v naravnanost božanskega delova-nja. Od tu nadaljuje kot Volja in Moè njegovega bitja v Nar-avi, se razodeva v vseh bitjih, se rodi kot Èlovek v svetu, je vsrcih vseh ljudi, se razkriva kot avatar, božansko rojstvo vèloveku. In ko èlovek raste v njegovo bit, raste v božanskorojstvo. Delati je treba kot žrtvovanje temu Gospodu našihdejanj, mi pa moramo s tem, da rastemo v Bit, v svojem bitjuuresnièiti našo enost z njim in gledati na našo osebnost kotnjegovo delno pojavitev v Naravi. Eno z njim v bitju posta-jamo eno z vsemi bitji v vesolju in opravljamo božanskadejanja ne kot svoja, ampak kot njegovo delovanje prek nas zaohranjanje in vodenje ljudstev.

To je tisto bistveno, kar je treba storiti, in ko je enkratopravljeno, bodo težave, ki se predstavijo Ardžuni, izginile.Problem ni veè problem naše osebne dejavnosti, kajti tisto,kar gradi našo osebnost, postane nekaj minljivega in pod-rejenega. Vprašanje je samo vprašanje delovanja božanskeVolje prek nas v vesolju. Da bi to razumeli, moramo spoznati,kaj je ta najvišja Bit v sami sebi in v Naravi, kakšne sodejavnosti Narave in kam peljejo kot tudi skrivni odnos dušev Naravi in te najvišje Duše. Temelj tega je bhakti s spozna-njem. Osvetlitev tega vprašanja je predmet preostalih pogla-vij Gite.

Tako se konèa šesto poglavje z naslovom "Joga samopo-drejanja"

218

SEDMO POGLAVJE

I. Dve NaraviPrvih šest poglavij Gite tvori nekakšen pripravljalni del

nauka. Vse ostalo, tj. vseh ostalih dvanajst poglavij, je razèle-nitev doloèenih nedodelanih podob iz tega dela, ki so v njemobravnavane samo kot namigi izza širšega razpravljanja oglavnih motivih, vendar pa imajo same zase velik pomen in sozato ohranjene za še širšo obravnavo drugih oblièij tega dela./.../ mnogo je v njih takšnega, èesar ni mogoèe prav razumeti,èe jih ne osvetlimo s tistim, kar pride kasneje /.../

Èe bi Uèitelj hotel prekiniti svojo razpravo na tem mestu, biArdžuna zlahka ugovarjal: "Mnogo si govoril o unièenju želja innavezanosti, o ravnodušnosti, o zmagi nad èuti in o umirjanjuuma, o nestrastnem in neosebnem delovanju, o žrtvovanjudejanj, o bolj zaželenem notranjem kot zunanjem odrekanju.Vse to dojemam razumsko, vseeno pa se mi v praksi zdi težko.Toda govoril si tudi o povzpetju nad Gune, še medtem ko osta-jamo dejavni, nisi pa mi povedal, kako Gune delujejo. Doklertega ne vem, se mi bo zelo težko dvigniti nadnje. Poleg tega sigovoril o bhakti kot o najveèji sestavini joge, pa si kljub temuveliko pravil o delovanju in spoznavanju, zelo malo ali niè pa obhakti. In komu naj darujemo bhakti, to najveèje? Prav gotovone še vedno neosebni Biti, ampak tebi, Gospod. Povej mi torej,kaj si, saj je bhakti celó veèja kot to samospoznanje, kdo si ti, kisi veèji, kot je nespremenljiva Bit, ki je sama veèja kot spremen-ljiva Narava in svet delovanja, prav tako kot je spoznavanjeveèje od delovanja. Kakšno je razmerje med temi tremi: meddelovanjem, spoznavanjem in božansko ljubeznijo, med dušo vNaravi, nespremenljivo Bitjo in tistim, kar je hkrati nespre-menljiva Bit vsega in Mojster spoznanja, ljubezni in delovanja,najvišji Bog, ki je tu z menoj v tej veliki bitki in pokolu, mojvoznik bojnega voza v bojnem vozu za to kruto in grozljivo

220

dejanje?" Preostanek Gite je napisan prav zato, da bi odgovorilana ta vprašanja, in treba se jih je lotiti in rešiti nemudoma, brezkakršnega koli odlašanja s popolno razumsko rešitvijo. V dejan-ski sadhani pa je treba napredovati od stopnje do stopnje, takoda mnoge, pravzaprav najveèje stvari pustimo, da se pojavljajonaknadno in jih v celoti rešimo z napredovanjem spoznanja, kotga dosegamo z duhovnimi izkušnjami. V doloèeni meri sledi Gi-ta tej krivulji izkušenj in najprej zastavi obsežno predhodnoosnovo delovanja in spoznavanja, ki vsebuje sestavino, kateravodi navzgor k bhakti in k veèjemu spoznanju, vendar še nepopolnoma. To osnovo nam predstavi prvih šest poglavij.

Od sedmega do dvanajstega poglavja so podana obsežnametafizièna stališèa o naravi božanskega Bitja, na èemer sevzpostavi tesno razmerje med spoznavanjem in èašèenjem terse ju sintetizira, tako kot je prvi del Gite vzpostavil razmerjemed delovanjem in spoznavanjem in ju sintetiziral. V enaj-stem poglavju se vmeša videnje svetovnega Puruše, ki po-vzroèi dinamièni preobrat te stopnje sinteze in jo živo postaviv razmerje do delovanja in življenja. Tako se spet povrnemok izvirnemu vprašanju Ardžune, okrog katerega se vse izva-janje vrti in zakljuèuje svoj krog. Zatem nadaljuje Gita zrazloèevanjem Puruše od Prakriti, da razdela svoje ideje odelovanju Gun, o vzponu nad Gune in o vrhuncu brezželjne-ga delovanja s spoznavanjem, kjer se zraste z bhakti – spo-znavanje, delovanje in ljubezen postanejo eno –, ter se natovzpne do svojega velikega zakljuèka, najvišje skrivnostisamopredajanja Gospodarju bivanja.

V tem drugem delu Gite pridemo do bolj zgošèenega1 inlažjega naèina navajanja, kot smo ga imeli doslej. V prvihšestih poglavjih še ni bila podana definicija, ki bi podala kljuè

1 Zdi se, da tu prihajamo do jasnejše slike in dobivamo bolj zgošèen in bolj oprede-ljen vtis. Toda prav zaradi te zgošèenosti moramo skrbneje paziti na svoje korake, da bise izognili napaki in ne bi zgrešili pravega smisla. Kajti niè veè ne vztrajamo na varnihtleh psihološkega in duhovnega izkustva, paè pa se moramo ulvarjati z razumskimi trdi

221

do resnice, ki je v ozadju. Naleteli smo na težave in jih rešili.Napredovanje je nekoliko muèno in poteka prek raznih zapletovin povratkov. Obsega marsikaj, èesar smisel še ni jasen /.../ [Takona primer prinaša prvih šest poglavij idejo Išvare,] Božanskegakot mojstra delovanja in žrtvovanja ter namiguje, èeprav še netrdi odkrito, da Božansko presega celó nespremenljivo Bit in daje v njem skrit kljuè do vesoljnega bivanja. Zaradi tega je zvzpenjanjem k njemu prek Biti mogoèe doseèi duhovno osvo-boditev od svojih dejanj, pa vendar nadaljevati v delovanju Na-rave. Toda še vedno ni bilo povedano, kdo je ta Najvišji, ki jeutelešen v božanskem uèitelju in vozniku dejanj, ali kakšni sonjegovi odnosi do Biti in do individualnega bivanja v Naravi.Prav tako ni jasno, kako je Volja po delovanju, ki izhaja iz njega,lahko kaj drugega kot volja v naravi treh Gun. In èe je samo to,potem se duša, ki jo uboga, v svojem delovanju, èe že ne v svo-jem duhu, le težko reši podrejenosti Gunam. In èe je tako,postane obljubljena svoboda naenkrat iluzorna ali nepopolna.Zdi se, da je Volja vidik izvršnega bitja, da je to zmožnost indejavna sila narave, Šakti, Prakriti. Ali potemtakem obstaja višjaNarava, kot je tista treh Gun? Ali obstaja zmožnost pragmatiène-ga stvarjenja, volja, delovanje, ki je drugaèno, kot je tisto od ega,želja, uma, obèutka, razuma in vitalne pobude?

tvami o duhovni in pogosto o nadvesoljni resnici. Metafizièna trditev je vedno obdana stakšnim tveganjem in negotovostjo, tako da je poskus, da bi svojim umom opredelili, karje dejansko neskonèno, dejansko poskus, ki ga je treba izvesti, vendar ne bo nikoli povsemzadovoljiv, povsem zakljuèen, dokonèen. Najvišjo duhovno resnico je mogoèe živeti,mogoèe jo je videti, toda izraziti jo je mogoèe samo delno. Globlja metoda in jezikUpanišad, s svojim svobodnim zatekanjem k podobi in simbolu, njegova intuitivna oblikagovora, v katerem je združena trdo omejujoèa dokonènost razumskega izražanja in seudeležba besed lahko odvija v neomejenem valu sugestij, je na teh podroèjih edina pravametoda in jezik. Toda Gita se ne more zateèi k tej obliki: ker je zasnovana z namenom, dabi zadovoljila razumsko težavo, odgovarja stanju uma, v katerem je razum, razsodnik,kateremu posredujemo konflikte svojih pobud in sentimentov, v spopadu s samim seboj inne zmore priti do zakljuèka. Razum je treba popeljati k resnici onkraj njega, toda z njegov-imi lastnimi sredstvi in na njemu lasten naèin. Èe mu ponudimo duhovno psihološkorešitev o neèem, o èemer nima nobene izkušnje, mu lahko zagotovimo njihovo veljavnost,kolikor se zadovolji z razumsko trditvijo o resnici bivanja, ki ponuja rešitev.

Kar je torej treba storiti v tej negotovosti, je to, da se popol-neje posreduje spoznanje, na katerem naj bi utemeljili božan-sko delovanje. To pa je lahko samo popolno, celovito spoz-nanje Božanskega, ki je vir dejanj in v katerega bitju se dela-vec s spoznanjem osvobodi. Kajti spozna svobodnega Duha,od katerega izhajajo vsa dejanja, in sodeluje v njegovi svobo-di. Še veè, to spoznanje mora prinesti luè, ki upravièuje trdi-tev, s katero se zakljuèi prvi del Gite. Utemeljiti mora premoèbhakti nad vsemi drugimi motivi in zmožnostimi duhovnezavesti in delovanja. Biti mora spoznanje najvišjega Gos-poda vseh bitij, kateremu edino se lahko daruje s popolnosamopredajo, ki je najvišji vrh vsake ljubezni in èašèenja. Toje tisto, kar Uèitelj predlaga v zaèetnih verzih sedmega pogla-vja, ki zaèenjajo razvoj, ki obsega ves preostali del knjige.

Blaženi Gospod je rekel:1. Poslušaj, o, Partha, kako Me boš z urjenjem joge z

umom, navezanim Name, in z menoj kot ašraja (toèkozatoèišèa zavestnega bitja in dejanj) celovito, samagrammam, spoznal, ne da bi ti ostal kakršen koli dvom.

2. Ne da bi kaj izpustil ali opustil, ti bom posredovalbistvo z vsem obsežnim spoznanjem, tako da ti ne bo osta-lo niè neznanega.

Pomen stavka je, da je božansko Bitje vse, vasudevah sar-vam. In èe ga torej celovito poznamo v vseh njegovih moèehin principih poznamo vse, ne samo èisto Bit, svet, delovanjein Naravo. Potem ne ostane nièesar, kar naj bi bilo za spo-znati, kajti vse je božansko Bivanje. Samo zato, ker naše gle-danje ni celovito, ker temelji na loèujoèem umu in razumu terna loèujoèi ideji ega, je naša umska zaznava stvari nekakšnanevednost. Moramo proè od tega umskega in egoistiènegagledanja, k pravemu združujoèemu spoznanju, ki ima dva

222

vidika: bistvenega, džnjana, in izèrpnega, vidžnjana, nepo-sredno duhovno zavedanje najvišjega Bitja in globoko spo-znanje principov bivanja, Prakriti, Puruše in ostalega, s po-moèjo èesar lahko spoznamo vse, kar je v njegovem božan-skem poreklu in v najvišji resnici njegove narave. To celostnospoznanje, pravi Gita, je redko in težko /.../

3. Med tisoèimi ljudmi en sam morda teži k popolnosti,med temi pa, ki težijo in dosežejo popolnost, Me mordakateri spozna v vseh principih mojega bivanja, tattvatah.

Da bi zaèela s celostnim spoznavanjem in ga dosegla,zaène Gita z globokim in pomembnim razlikovanjem, ki jepraktièna podlaga vse njene joge, razlikovanjem med Narava-ma, med pojavno in duhovno Naravo.

4. Zemlja, voda, ogenj, zrak, eter (pet elementov, pogo-jev snovnega življenja), um, razum in ego je moja osmeraNarava.

5. To je nižja Narava. Spoznaj pa, o, mogoèno obo-roženi, še mojo drugo Naravo, ki je drugaèna od te,najvišjo2, ki postane Dživa in ki podpira svet.

Da bi zaèeli in našli to celovito spoznanje, napravi Gitagloboko in pomembno razlikovanje, ki je praktièna podlagavse njene joge, razlikovanjem med obema Naravama, medpojavno in duhovno Naravo /.../

2 Nad njimi vsemi bdi, podpirajoèa vse,edina vsemogoèna, Boginja veèno prikrita,katere svet je nepregledna maska.Vekovi njene hoje so koraki,dogodki njenih misli so podobein stvarstvo vse nje konèno delo.

223

224

Tu se sreèamo s prvo novo metafizièno idejo Gite, ki ji po-maga, da zaèenja izhajati iz pojmov sankhja filozofije, pa jihvendarle presega in daje njenim izrazom, ki jih ohranja inrazširja, vedantski pomen. Osmera Narava, ki jo sestavlja petbhuta – elementov, kot se prikazuje, toda prej elementi alibistvena stanja snovnega bivanja, ki jih konkretno poimenuje-mo zemlja, voda, ogenj, zrak in eter –, um s svojimi razlièni-mi èuti in organi, razumno voljo in ego, je to, kar sankhjaopisuje kot Prakriti. Tu se sankhja zaustavi, in ker se tu ustavi,mora med dušo in Naravo vzpostaviti nepremostljivo delitev.Obravnavati ju mora kot popolnoma razlièni prvotni bitnosti.Èe bi se tudi sama zaustavila pri tem, bi tudi Gita moralanapraviti enak nepopravljiv paradoks med Bitjo in vesoljnoNaravo, ki bi bila potem samo Maja treh Gun, in vse vesoljnobivanje bi bilo preprosto samo posledica te Maje in niè druge-ga. Toda obstaja še nekaj drugega. Obstaja višji princip, nara-va duha, para prakritir me. Obstaja najvišja narava Božan-skega, ki je pravi vir vesoljnega bivanja in njegova temeljnaustvarjalna sila in dejavna energija, in druga, nižja in nevednaNarava je samo njena izpeljanka in njena temna senca. V temvišjem dinamisu sta Puruša in Prakriti eno. Prakriti je samovolja in dejavna moè Puruše, njegova dejavnost bivanja, ne paposebna bitnost, èeprav sama po sebi Moè.

Tisto, kar je mišljeno s Para Prakriti3, je izvirna in veènanarava Duha s svojo presežno in ustvarjajoèo Šakti /.../ Je ce-lostna moè zavesti najvišjega Bitja, cit-šakti, ki je za bitjo invesoljem. V nespremenljivi Biti je vsebovana v Duhu. Tam je,toda v podobi nivritti ali vzdržana dejavnosti. V spremenljivibiti in vesolju se poda v dejavnost, pravritti. Tam se s svojodinamièno prisotnostjo razvije v Duha vseh bitij in se v njih

3 Ta najvišja Prakriti ni zgolj prisotnost moèi duhovnega bitja vsebovana v vesoljnihdejavnostih. To bi bila lahko samo nedejavna prisotnost vseprežemajoèe Biti, ki je vse-bovana v vseh stvareh ali pa jih vsebuje, ki na nek naèin prisiljuje svetovno dejavnost,sama pa ni dejavna. Ta najvišja Prakriti tudi ni avjakta sankhje, prvotno nepojavno stan-

225

kaže kot njihova bistvena duhovna narava, kot nespremenlji-va resnica izza njihove igre subjektivnih in objektivnih poja-vov. Je bistvena lastnost in sila, svabhava, samoprincip vseganjihovega nastajanja, vsebovan princip in božanska moè izzanjihovega pojavnega bivanja. Ravnotežje med Gunami je sa-mo kvantitativno in izpeljanka, ki se je razvila iz tega najviš-jega Naèela. Vsa ta dejavnost oblik, vse to umsko, èutno, raz-umsko teženje nižje narave je samo pojav, do katerega ne biprišlo brez te duhovne sile in te moèi bitja. Iz tega izhaja, vtem obstaja in edinole s tem. /.../

Najvišja Narava, para prakritih, je torej neskonèna in brezèa-sna zavestna sila samoobstojeèega Bitja, iz katere se razodevavse, kar je obstojeèega v vesolju in se pojavi iz brezèasnosti vÈasu. Toda, za zagotovitev duhovne podlage za takšno veèstran-sko nastajanje v vesolju se najvišja Narava oblikuje kot Dživa4.

Drugaèe reèeno, veèna mnogotera duša, Purušotama, se kaže kotposamezno duhovno bivanje v vseh kozmiènih oblikah. /.../

Dživa je podlaga mnogoterega bivanja. Je mnogotera duša,èe lahko tako reèemo, ali, èe nam je bolj všeè, duša mno-goterosti, ki jo doživljamo. V svoji biti je vedno eno z Božan-skim in se od njega razlikuje samo po moèi njegovega bivanja.Ne razlikuje se v tem smislu, da nikakor ni povsem ista moè,ampak v tem pomenu, da samo podpira edino moè v delni mno-gokratni individualizirani dejavnosti. Zaradi tega so vse stvari

nje pojavne in dejavne osmerokratne narave stvari, edina produktivna in izvirna silaPrakriti, iz katere se razvijejo njene številne in izvajalne moèi. Prav tako ne zadostujerazlagati ideje avjakte v vedantskem smislu in reèi, da je ta najvišja Narava moè, ki jezavita in vsebovana v nepojavnem Duhu ali Biti, iz katere nastane vesolje in v kateregase vraèa. To je, a še mnogo veè, kajti to je samo eno od njenih duhovnih stanj.

4 Paziti moramo, da ne naredimo miselne napake, da je ta Najvišja narava isto kotDživa razodet v Èasu v tem smislu, da ne obstaja nièesar drugega ali da obstaja samo na-rava nastajanja in ni narave bivanja. To ne bi bila najvišja narava Duha. Celó znotraj èasaje nekaj veè. Sicer bi v vesolju o njej veljala samo resnica o naravi mnogoterosti, ne bipa bilo narave enotnosti v svetu. Gita ne pravi tako. Ne govori, da bi bila Prakriti v svo-jem bistvu Dživa, dživatmikam, ampak da je postala Dživa, dživabhutam, in ta izrazpomeni, da je za svojo pojavnostjo kot Dživa pravzaprav izvirno nekaj drugega in višje-ga, narava najvišjega Duha.

226

prvotno in konèno ter glede na naèelo svojega bivanja tudi vseDuh. Temeljna narava vsega je narava Duha in samo v njihovinižji pojavni razlièici se zdijo nekaj drugega: narava telesa,življenja, uma, razuma, ega in èutov. To so pojavne izpeljanke,ne pa bistvena resnica naše narave in našega bivanja.

6. Vedi, da je to maternica vseh bitij. Jaz sem izvor cele-ga sveta in prav tako tudi njegov razkroj.

Tu sta istovetna najvišja Duša, Purušotama, in najvišja Na-rava, Para Prakriti. Obravnava se ju kot dva naèina gledanjana eno in isto Stvarnost. Kajti ko Krišna izjavi, da je rojstvoin razkroj sveta, je oèitno, da je Para Prakriti, najvišja Naravanjegovega bitja, ki obsega oboje. Duh je najvišje Bitje v svojineskonèni zavesti in najvišja Narava je neskonènost moèi alivolja bivanja Duha – je neskonèna zavest v svoji svojstvenibožanski energiji in njeno najvišje božansko dejanje. Rojstvoje vzgib evolucije te zavestne Energije iz Duha, njena deja-vnost v spremenljivem vesolju, razkroj je umik te dejavnostiz involucijo Energije v nespremenljivo bivanje in samozbra-no moè Duha.

Najvišja narava duhovnega bitja nam nudi izvirno resnicoin moè bivanja onkraj vesolja in prvo podlago duhovne res-nice za razodetje v vesolju. Toda kje je povezava med najvišjonaravo in nižjo pojavno naravo?

7. Niè ni višjega od Mene, o, Dhanandžaja. Vse, kar je,je nanizano Name kot biseri na nitko.

Toda to je le prispodoba, s katero ne pridemo zelo daleè.Saj so biseri v odnosu drug do drugega samo prek niti in z njonimajo druge enotnosti ali razmerja razen tega, da so od njeodvisni za to medsebojno povezavo. Pojdimo torej od prispo-dobe k tistemu, kar slednja ponazarja. Tisto, kar vzdržuje ta

pojavna bivanja v medsebojnem odnosu, jih prežema, biva vnjih in jih podpira ter spleta v sestav svoje pojavnosti, jenajvišja narava Duha, neskonèna zavestna moè njegovega bi-vanja, samozavedajoèa, vsezavedajoèa, vsemodra. Ta najvišjamoè se ne razodeva v vsem samo kot Edini, ampak v vsakemkot Dživa, posamièna duhovna prisotnost. Razodeva se tudikot bistvo vse lastnosti Narave. To so zato skrite duhovne moèiizza pojavov. Ta najvišja lastnost ni delovanje treh Gun, ki jepojav lastnosti, ne pa njeno duhovno bistvo. Prej je vsebovanaena, pa vendarle spremenljiva notranja moè vseh teh površin-skih sprememb. Je temeljna resnica Nastajanja, resnica, kipodpira in daje vsem zunanjostim duhovni in božanski pomen.Delovanja Gun so samo površinsko, minljivo nastajanje razu-ma, uma, èuta, ega, življenja in snovi, sattvika bhava radžasa-tamasašca. Toda to je prej bistvena, stalna, izvirna, prirojenamoè nastajanja, svabhava. To je tisto, kar opredeljuje prvotnizakon vsega nastajanja in vsake Džive. Sestavlja bistvo in ra-zvija vzgibe narave. Je naèelo v vsakem bitju, ki izhaja iz pre-sežnega božanskega Bitja, Išvare, madbhavah, in je z njimneposredno povezano. V tem odnosu božanske bhave do svab-have in svabhave do površinske bhave, od božanske Narave doposamezne lastne narave in lastne narave v njeni èisti in izvirnikakovosti do fenomenalne narave v vsej njeni mešani in zme-deni igri lastnosti, najdemo povezavo med najvišjim in nižjimbivanjem. Ponižane moèi in vrednote nižje Prakriti izhajajo izabsolutnih moèi in vrednot najvišje Šakti ter se morajo vrnitinazaj k njim, da bi našle svoj izvor, resnico in bistveno zakoni-tost svojega delovanja in vzgibov. Tako se mora tudi duša aliDživa, ki je tu vpletena v utesnjeno, revno in nižjo igro pojav-nih lastnosti, èe hoèe ubežati iz nje in biti božanska in popol-na, s tem da se zateèe k èistemu dejanju svojih bistvenih last-nosti svabhave, vrniti k višji zakonitosti svojega lastnega bitja,v kateri lahko odkrije voljo, moè, dinamièni princip, najvišjedelovanje svoje božanske narave.

227

To je jasno iz odlomka, ki sledi takoj zatem in v kateremGita posreduje številne primere, da bi pokazala, kako se Bo-žansko z moèjo svoje najvišje narave razodene in deluje vživem in ti. menovanem neživem bivanju vesolja.

8. Sem okus5 voda, o, Kuntin sin, sem svetloba sonca inlune, sem Pranava (temeljni zvok AUM) v vseh vedah,zvok v etru in èloveštvo v èloveku.

9. Sem èisti vonj zemlje, energija luèi in ognja. Semživljenje bivajoèega, sem tapas tistih, ki se urijo v askezi.

10. Vedi, da sem veèno seme vseh bivanj, o, Prithin sin.Sem razum razumnega, energija odloènega.

V vsakem primeru je energija pomembne kakovosti tista,od katere je odvisno vsako od teh nastajanj. Saj je tisto, karnastane, dano kot znaèilno znamenje, ki nakazuje prisotnostbožanske Moèi v njihovi naravi. In dalje: "Sem Pranava vvseh vedah," se pravi temeljni zlog OM, ki je temelj vsehuèinkovitih ustvarjalnih zvokov razodetega sveta. Om je edi-na vesoljna oblika energije zvoka in govora, tista ki vsebuje insešteje, poveže in razveže, vsa duhovna moè in vsa zmoglji-

5 To se pravi, Božansko sâmo v svoji Para Prakriti je energija pri temelju raznih èutnihrazmerij, katerih fizikalni posrednik so, po starodavnem sistemu sankhje: eterièno, sijoèe,elektrièno, plinsko, tekoèe in druga elementarna stanja snovi. Pet elementarnih stanj snoviso kvantitativni ali snovni element v nižji naravi in so osnova snovnih oblik. Pet tanmater(okus, tip, vonj in druge) predstavlja kvalitativni element. Te tanmatre so fine energije,katerih dejavnost poveže èutno zavest z grobimi oblikami snovi – so temelj fenomenalnegaspoznavanja. Z materijalnega vidika je snov resniènost in èutni odnosi izpeljanke, toda zvidika duhovnega gledanja je res nasprotno. Snov in snovni posredniki so izpeljane lastnos-ti in so v temelju samo konkretni naèini ali okolišèine v katerih se èutni zavesti Džive kaže-jo delovanja lastnosti Narave v stvareh. Edino in veèno dejstvo je energija Narave, moè inkakovost bivanja, ki se tako razodeva duši prek èutov. Tisto pa, kar je v èutih bistvenega,najbolj duhovnega, najfinejše je samo po sebi tvarina veène kakovosti in moèi. Toda energi-ja ali moè bivanja v Naravi je samo Božansko v svoji Prakriti. Vsak èut je v svoji èistostitorej ta Prakriti, vsak èut je Božansko v svoji dinamièni zavestni sili.

228

vost Vaka in Šabde, in iz katere so se, kot se predpostavlja, daso se razvili drugi zvoki, iz katerih so stkane besede govora.To stvar povsem pojasni. Ne gre za pojavno razvijanje èutovali življenja ali luèi, razuma, energije, moèi, moškosti, asket-ske sile, ki so last najvišje Prakriti. V njeni duhovni moèi jepomembna kakovost tista, ki sestavlja svabhavo. Sila duha jetista, ki se tako razodeva, luè njene zavesti in moè njene ener-gije v razodetih stvareh v èistem izvirnem znamenju, ki jelastna narava. Ta sila, luè, moè je veèno seme, iz katerega sovse stvari razvoji, izpeljanke, spremenljivosti in gnetljiveokolišèine. Zato postavlja Gita pred nas najsplošnejšo trditevod vseh: "Vedi, da sem veèno seme vseh bivanj, o, Prithinsin." To veèno seme je moè duhovnega bivanja, zavestnavolja v bitju, seme, ki ga, kot je reèeno drugje, Božansko zlijev velikega Brahmana, v nadumsko prostranost, in iz tistega sevse rojeva v pojavnem bivanju. To je tisto seme duha, ki serazodeva kot pomembna kakovost v vseh nastajanjih in tvorinjihovo svabhavo.

Praktièna razlika med to izvirno moèjo pomembne kako-vosti in pojavnimi izpeljankami nižje narave, med stvarjo posebi, njeno èistostjo in stvarjo v njenih nižjih videzih, je zelojasno nakazana na koncu knjige.

11. Sem moè moènega brez želja in naklonjenosti. Vbitjih sem tista želja, ki ne nasprotuje njihovi dharmi. o,najboljši med Bharatami.

Prva trditev ne predstavlja nobene težave. Moèan èlovek jekljub božanski naravi naèela moèi v njem v svojem poèetjupodvržen željam in navezanostim, greši in si utira pot h kre-postim. Toda to je zaradi tega, ker se v vsej svoji dejavnostispušèa v objem Gun in ne obvladuje te dejavnosti od zgoraj,iz svoje bistveno božanske narave. Ta poèetja ne vplivajo nabožansko naravo njegove moèi, ampak ostaja ta v svojem

229

bistvu enaka vsem zamraèitvam in vsakemu spodrsljajunavkljub /.../ Toda kako je Božansko lahko želja, kama? Kajtita želja, ta kama je bila vedno prikazovana kot naš najveèjisovražnik, ki ga je treba pobiti. Toda tista želja je bila željanižje narave Gun, ki izvira v radžasiènem bitju, radžogu-nasamudbhavah, kajti to je tisto, kar navadno mislimo, kadargovorimo o željah. Ta druga, duhovna, pa ni dharmi naspro-tna volja.

Ali to pomeni, da je duhovna kama krepostna želja, posvoji naravi etièna, satvièna želja, ker je krepost po svojem iz-voru in motivacijski moèi vedno satvièna? Toda to bi pomeni-lo oèitno nasprotje, kajti takoj v naslednji vrstici je vsakasatvièna naklonjenost razglašena, da ni božanska, ampak lenižja izpeljanka božanskega. Nedvomno je treba opustiti greh,èe se hoèemo kakor koli bolj približati Božanstvu, toda pravtako je treba opustiti tudi kreposti, èe se hoèemo podati v bo-žansko Bit. Treba je doseèi satvièno naravo, potem pa jo pre-seèi. Etièno delovanje je samo pripomoèek pri preèišèevanju,s katerim se lahko povzpnemo proti božanski naravi, ampakta narava je sama po sebi dvignjena nad dvojnosti, kajti sicerne bi bilo èiste božanske prisotnosti ali božanske moèi prikrepkemu èloveku, ki je podvržen radžasiènim strastem. Dha-rma v duhovnem pomenu ni moralnost ali etika. Dharma,pravi Gita na drugem mestu, je delovanje, ki ga obvladujesvabhava, bistvena zakonitost lastne narave. Ta svabhava paje v svoji srži v svoji zavestni volji, po znaèilni moèi in njeniznaèilni sili delovanja èista lastnost duha. Želja, ki je tu miš-ljena je zato namerna volja6 Božanskega v nas, ki ne išèe inodkriva užitkov nižje Prakriti, ampak Anando svoje igre insamoizpolnitve. To je želja božanske Radosti bivanja, kirazkriva svojo lastno zavestno silo v delovanju skladno zzakonitostjo svabhave.

6 Glej komentar k III.43. (Op. prev.)

230

231

12. In vedi, da so bhave (drugotna subjektivna nasta-janja narave), ki so satviène, radžasiène in tamasiène,pravzaprav od Mene, toda Jaz nisem v njih, paè pa so onev Meni.

Kar zadeva drugotna subjektivna nastajanja narave, bhavah(umskih stanj, željnih razpoloženj, vzgibov strasti, èutnih odzi-vanj, omejenih in dvojnih iger razuma, sprememb èustev inmoralnega obèutka), ki so satvièna, radžasièna in tamasièna,kot tudi delovanje Gun, niso /.../ sama po sebi èista dejanjanajvišje duhovne narave, ampak le njene izpeljanke. /.../

Tu gre za krepko, a vendarle fino razlikovanje. "Jaz sem,"pravi Božansko, "bistvena luè, moè, želja, razum, toda v svo-jem bistvu nisem te izpeljanke iz njih, nisem niti v njih, ven-dar pa so vse iz mene in vse so v mojem bitju." /.../ kaj /.../meni Božansko s tem, ko pravi, da ni v nastajanjih, oblikah inrazpoloženjih nižje narave, niti satviène ne, èeprav so vse vnjegovem bitju? V nekem smislu mora oèitno biti v njih, sicerbi ne mogle obstajati. Toda to, kar je mišljeno, je, da prava innajvišja duhovna narava Božanskega ni tam zaprta. Vse to sole pojavi v njegovem bitju, ki jih iz njega ustvarja delovanjeega in nevednosti. Nevednost nam vse predstavlja v obrnjenipodobi in najmanj v delno potvorjenem izkustvu. Predstav-ljamo si, da je duša v telesu skorajda rezultat in izpeljankatelesa. Tako celó èutimo. Toda v resnici je telo v duši ter posledica in izpeljanka duše. Duh jemljemo kot majhen del nas –Puruša, ki ni veèji od palca – v tej veliki množini snovi inumskih pojavov. V resnici pa je zadnje kljub svojemuimpozantnemu videzu zelo majhna stvar v neskonènostibivanja Duha. Tako je tudi tu. V precej podobnem smislu sote stvari v Božanskem, prej kot pa Božansko v njih.

13. Te tri vrste nastajanja, ki imajo naravo treh Gun,zbegajo ves ta svet in tako Me ne priznava kot najvišjega

onkraj njih in kot neizginljivega.

Nižja narava treh Gun, ki ustvari tako zgrešeno gledanje nastvari in jim nadene nižji znaèaj, je Maja, moè utvare, s kateroni mišljeno, da je vse neobstojeèe ali da se vse nanaša naneresniènosti, paè pa to, da zbega naše spoznavanje, ustvarjanapaène vrednote, nas zavije v ego, umskost, èutnost, fi-ziènost, omejen razum in tako skrije pred nami najvišjo resni-co našega bivanja. Slepilna Maja skriva pred nami Božansko,kar smo, neskonènega in neminljivega duha /.../ Èe bi lahkovideli, da je Božansko prava resnica našega bivanja, bi se prednašimi oèmi spremenilo tudi vse drugo, privzelo bi svoj praviznaèaj, naše življenje in dejanja pa bi pridobila božanskevrednote in potekala po zakonu božanske narave.

14. To je božanska Maja Gun, ki jo je težko preseèi.Samo tisti, ki se obrnejo name in pridejo k Meni, lahkoprekrižarijo èez to Majo.

Zakaj je potem, èe je Božansko navsezadnje tu in prikoreninah vseh teh begajoèih izpeljav božanska narava, gledena to, da smo Dživa in je Dživa to, tako težko preseèi to Majo,maja duratjaja? Zato ker je še vedno Maja Božanskega, daivihjesa gunamaji mama maja, "to je moja božanska Maja Gun."Sama po sebi je božanska in razvita iz narave Božanskega,toda Božansko po naravi bogov. Je daivi božanstev, ali èehoèete, od Božanstva, toda Božanstva v njegovih razdeljenihsubjektivnih in nižjih vesoljnih vidikih – satviènem,radžasiènem in tamasiènem. To je vesoljna tanèica, ki jo jeBožanstvo razpelo èez naše razumevanje. Njene sestavljeneniti so stkali Brahma, Višnu in Rudra. Pri njeni osnovi in skri-ta v vsakem njenem vlaknu je Šakti, Najvišja Narava. Tomrežo moramo rešiti v samem sebi, se preriniti skozi njo instran od nje ter jo pustiti za seboj, potem ko od nje ni veè

232

koristi, se obrniti od bogov k izvirnemu in najvišjemuBožanstvu, v katerem bomo istoèasno odkrili tudi konènismisel bogov in njihovih dejanj ter najbolj notranje resnièno-sti svojega lastnega neizginljivega bivanja.

II. Sinteza èašèenja in spoznavanjaPotem ko nam Gita v prvih štirinajstih kiticah tega poglav-

ja poda vodilno filozofsko resnico, ki smo jo potrebovali /.../pohiti v naslednjih šestnajstih kiticah k njeni takojšnji upora-bi. Obrne se k prvemu izhodišèu za povezavo delovanja,spoznavanja in èašèenja – saj je že opravila predhodno sinte-zo delovanja in spoznavanja.

/.../ za delovanje, za pravritti, postane Para Prakriti veè-kratna duhovna osebnost, Dživa. Toda prava dejavnost te naj-višje Narave je vedno duhovna, božansko delovanje. Silanajvišje božanske Narave, zavestna volja bivanja Najvišjega,je tista, ki se izrazi v raznih pomembnih in duhovnih moèehlastnosti Džive. Ta bistvena moè je svabhava Džive. Vsa deja-nja in nastajanja, ki izhajajo neposredno iz te duhovne sile, sobožansko nastajanje, èisto in duhovno delovanje. Zato sledi,da mora biti èloveško prizadevanje v delovanju v tem, da sevrne k tej pravi duhovni osebnosti in povzroèi, da vsa njego-va dela potekajo iz moèi svoje božanske Šakti, da razvijedelovanje prek duše in najnotranjejšega bitja, ne pa prekoumske zamisli in vitalne želje, ter spremeni vse svoje delo-vanje v èisti izliv volje Najvišjega, vse svoje življenje vdinamièen simbol Božanske Nrave.

Toda tu je tudi nižja narava treh Gun, katere znaèaj jenevednost, pomešana, zmedena in izkrivljena. To je delova-nje nižje osebnosti, ega, naravnega, ne pa duhovnega posa-meznika. Za odtegnitev tej lažni osebnosti se moramo zateèik brezosebni Biti in se z njo poistiti. Ko bomo tako osvobo-jeni od ego-osebnosti, bomo lahko našli odnos pravegaposameznika do Purušotame.

233

15. Tisti, ki poèno zla dejanja, zbegane duše, nizke naèloveški lestvici, Me ne dosežejo. Maja jih namreè oropaspoznanja in zateèejo se k naravi asuriènega bivanja.

Zbeganje je poneumljanje duše v Naravi, ki ga opravljazavajajoèi ego. Kdor poèenja zlo ne more doseèi Najvišjega,zato, ker nenehno poskuša zadovoljiti malika ega na najnižjilestvici èloveške narave. Njegov pravi Bog je ego. Njegovum in volja, ki ju ženejo proè dejavnosti Maje treh Gun,nista orodji duha, ampak voljna sužnja ali samozapeljaniorodji njegovih želja. On vidi samo to nižjo naravo, ne pasvoje najvišje biti in najvišjega bitja ali Boga v sebi in vsvetu. Svoji volji razloži vse bivajoèe v smislu ega in željater služi samo egu in željam. Služiti egu in željam brezteženja po višji naravi in višji postavi, pomeni imeti um inznaèaj Asure. Prvi nujni korak navzgor je težiti po višji nar-avi in višji postavi, slediti boljšemu vodilu, kot je vodiloželja, zaznavati in èastiti plemenitejše božanstvo, kot pa egoali katero koli poveèano podobo ega, da bi postali pravi mis-lec in pravi delavec. Tudi to samo po sebi ne zadostuje, kajticeló satvièni èlovek je podvržen beganju Gun, saj mu ševedno vladajo želje in nenaklonjenosti, ièèa-dveša. Giblje sev krogu oblik Narave in ne poseduje niti najvišjega niti pre-sežnega in celostnega spoznanja. Vendar pa se s svojimteženjem navzgor s svojim etiènim ciljem nazadnje znebizamraèevanja greha, ki je zamraèevanje radžasiène želje instrasti, in doseže preèišèeno naravo, ki je zmožna odrešitvevladanja trojne Maje. Samo s krepostmi èlovek ne moredoseèi najvišjega, toda s krepostmi lahko razvije prvozmožnost za njegovo doseganje, adhikara. Saj je grobiradžasièni ali topi tamasièni ego težko omajati in ga poteg-niti podse. Satvièni ego je manj težak in ga je nazadnje, kose dovolj prefini in razsvetli, lažje preseèi, spremeniti aliiznièiti.

234

Zaradi tega mora èlovek najprej postati etièen, sukriti, potempa se povzpeti v višave onkraj zgolj etiènega pravila o tem,kako živeti, k luèi, širjavi in moèi duhovne narave /.../ Videlismo že, da so za ta cilj najprej potrebni poznavanje samegasebe, ravnodušnost in brezosebnost ter da je to naèin, kako pob-otati spoznavanje in delovanje, duhovnost in delovanje v svetu,vedno negibljiv kvietizem brezèasne biti in veèno igro prag-matiène energije Narave. Toda Gita sedaj predstavi drugo inveèjo potrebo za karmajogija, ki je združil svojo jogo delovan-ja z jogo spoznanja. Od njega se sedaj zahteva ne samo spozna-vanje in delovanje, ampak tudi bhakti, èašèenje Božanskega,ljubezen in oboževanje Najvišjega in dušno željo po njem. Tazahteva, ki doslej ni bila izražena, pa je bila vendarle priprav-ljena, ko je Uèitelj podal, da je nujno potreben obrat v njegovijogi ta, da spremenimo vsa dejanja v žrtvovanje Gospodu naše-ga bivanja, in kot njen vrhunec odloèil da se odreèemo vsake-mu delu ne le v svojo brezosebno Bit, ampak prek brezosebno-sti v Bit, iz katere izhaja vsa naša volja in moè. Kar je bilo tamnakazano, je sedaj povedano in tako bolje vidimo namen Gite/.../

"Kdor Me spozna kot Purušotamo, Me èasti (Mi izkazujebhakti, bhadžati) z vsem spoznanjem in z vsemi naèini svoje-ga naravnega bivanja." In ta bhakti celostnega spoznanja incelovitega dajanja samega sebe je tisto, kar priène Gita sedajrazvijati.

Kajti pazite, Gita zahteva od uèenca bhakti s spoznanjem,vse druge oblike èašèenja pa ima sicer za same po sebi dobre,vendar še vedno nižje. Mimogrede lahko koristijo, toda nisotisto na kar cilja v vrhovih duše.

16. Ljubijo in obožujejo Me štiri vrste krepostnih ljudi,o, Ardžuna: tisti, ki so v stiski, tisti, ki išèejo v svetu dobro,iskalci spoznanja in tisti, ki so dosegli spoznanje, o,najboljši med Bharatami.

235

236

Med tistimi, ki so opustili greh radžasiènega egoizma in segibljejo proti Božanskemu, razlikuje Gita štiri vrste bhakt. Sotisti, ki se k njemu obrnejo kot zatoèišèu pred žalostjo intrpljenjem v svetu, arta. Potem tisti, ki ga išèejo kot dajalcadobrega v svetu, artharthi. Tisti, ki pridejo k njemu željnispoznanja, džidžnjasu. Nazadnje so tisti, ki ga obožujejo sspoznanjem, džnjani. Gita odobrava vse, toda samo zadnjimdaje peèat popolne podpore. Vsi ti vzgibi so brez izjeme viso-ki in dobri, udaraha sarva evaite, toda bhakti s spoznanjempresega vse, višišjate. Lahko bi rekli, da so to zaporedneoblike bhakti, vitalno-èustvene in razpoloženjske narave, ti-ste, ki so znaèilne za praktièno dinamièno naravo, tiste, kiimajo znaèaj razmišljajoèe razumske narave, in tiste višjegaintuitivnega bitja, ki prevzame ves ostali del narave vzdružitev z Božanskim. Vsekakor lahko na ostale praktiènogledamo kot na pripravljalne vzgibe. Saj sama Gita na temmestu pravi, da je mogoèe doseèi Presežno samo na koncumnogih življenj, potem ko posedujemo celostno spoznanje insmo prek mnogih življenj to razdelali v sebi.

17. Med temi spoznavalci je najboljši tisti, ki je nenehnozdružen z Božanskim, katerega èašèenje je popolnoma o-sredotoèeno Nanj. Popolnoma me ljubi in je moj ljub-ljenec.

18. Brez izjeme so vsi ti plemeniti, toda poznavalca7

imam kot za samega sebe, kajti on, združena duša, Mesprejema kot najvišji cilj.

In ta poznavalec, pravi Božanstvo v Giti, je moja bit. Drugidojamejo samo motive in vidike Narave, on pa pravo samobi-vanje in vsebivanje Purušotame s katerim je združen. On jebožansko rojstvo v najvišji Naravi celostnega bivanja, izpol-njen v volji, popoln v ljubezni, izpolnjen v spoznanju.

237

19. Èlovek spoznanja Me doseže na koncu mnogih roj-stev in spozna, da je Vasudeva, vseprisotno bitje, vse, karje. Takšna velika duša je zelo redka.

Praktièno /.../ imamo lahko druge za pripravljalne vzgibe./.../ samo na koncu mnogih bivanj lahko, potem ko posedujecelostno spoznanje in je to sam izkusil skozi mnoga življenja,konèno doseže Presežno. Kajti spoznanje Božanskega je, takokot vse, težko doseèi in redko je na zemlji velika duša, mahat-ma, ki ga je zmožen tako popolnoma videti s celotnim bitjem,v vsakem naèinu njegove narave s širno moèjo tega vseob-segajoèega spoznanja, sarvavit sarvabhavena.

To uresnièenje vsega kot Boga ali Brahmana ima /.../ tri vi-dike, iz katerih lahko umestno napravimo tri zaporedne stopnjeizkušnje. Kot prvo, obstaja Bit, v kateri bivajo vsa bitja. Duh,Božansko, se je razodel kot neskonèno samorazprostrto bitje,samoobstojeèe, èisto nepodvrženo Èasu in Prostoru, ampakpodpirajoèe Èas in Prostor kot podobi svoje zavesti. Je veè kotvse stvari skupaj in vse vsebuje v samorazprostrtem bitju inzavesti, ni vezano z nièimer, kar ustvari, poseduje ali nastane,ampak je prosto, neskonèno in vseblaženo. Po stari prispodobivse poseduje tako, kot eter vsebuje v sebi vse predmete /.../

[Ti predmeti, vsebovani v Biti] pa niso prazni, niso samoneresnièna imena in podobe, ki si jih predstavlja vesoljni Um.So /.../ v svoji stvarnosti samozavedna nastajanja Biti. Lahkobi rekli, da Bit biva v vseh njih prav tako kot v nas, se jih za-veda, obvladuje njihove gibe, blažena v svojem bivanju takokot v svojem objemanju vsega, kar sama postane. Tako kot e-

7… kadar je ljubitelj Boga tudi poznavalec Boga, postane ljubeèi eno z Ljubljenim.Saj ga je izbralo Najvišje in je izbranec Duha. Razvij v sebi v Boga zatopljeno ljubezen.Poduhovljeno srce, ki je povzdignjeno prek omejitev svoje nižje narave, ti bo takojrazodelo skrivnosti božjega neizmerljivega bitja, prineslo vate popoln dotik in tok slavenjegove božanske moèi in ti odprlo skrivnosti veène ekstaze. Popolna ljubezen je kljuèdo popolnega spoznanja.

ter, ki hkrati vsebuje vrè in je, kot bi bil vsebovan v njem, tudi ta Bit hkrati vsebuje in naseljuje vse bivajoèe, ne v fiziènem,paè pa v duhovnem pomenu, ter je njegova resniènost. To no-tranje bivajoèe Stanje Biti moramo uresnièiti. V svoji zavestimoramo videti in postati Bit v vsem bivajoèem /.../ Ta Bit,katera smo, mora nazadnje postati naša zavest o samem sebi,ki je popolnoma eno z vsem bivajoèim, èeprav vse presega.Ne smemo je videti samo kot tisto, kar vsebuje in naseljujevse, ampak kot tisto, kar je vse, ne le v notranjosti prebivajoèiduh, ampak tudi ime in oblika, vzgib in mojster vzgiba, uma,življenja in telesa.

Èe je ta izkušnja izkljuèujoèa, dobimo panteistièno iden-titeto: Edinega, ki je vse. Toda panteistièno gledanje je samodelno videnje. To prostrano vesolje ni vse, kar je Duh. Veèni,s katerim je njegov obstoj edino mogoè, je veèji od vesolja.Vesolje ni Božansko v vsej njegovi najvišji stvarnosti, ampakpoedini samoizraz, resnièen, toda manjši vzgib njegovega bi-tja. Vsa ta duhovna doživljanja, naj so si na prvi pogled šetako nasprotna, je možno uskladiti, èe nehamo poudarjatiizkljuèno enega ali drugega in uvidimo to preprosto resnico,da je božanska resniènost nekaj veèjega kot vesoljno bivanje,da pa so kljub temu vse obèe in posamezne stvari samo toBožansko in niè drugega – lahko bi rekli, da oznaèujejo,èeprav ne v celoti, Tisto v katerem koli delu ali vsoti njihovepojavnosti. Še vedno pa ga ne bi oznaèevale, èe bi bile kajdrugega kot izraz in tvarina božanskega bivanja. Tisto je Res-nièno, oni pa so njegove izrazne resniènosti8. To je mišljeno zizrazom: vasudevah sarvam iti, Božanstvo je vse to, kar jevesolje, in vse, kar je v vesolju, ter vse, kar je onkraj vesolja.

20. Vodeni od raznih zunanjih želja, ki zavajajo njiho-va spoznanja, se ljudje zatekajo k drugim bogovom,postavljajoè takšna in drugaèna pravila, kot paè zado-voljijo potrebam svoje lastne narave.

238

239

Nevedni se zatekajo k drugim bogovom, nepopolnim ob-likam božanstva, ki ustrezajo njihovim željam, prapadjante'n-jadevatah. Omejeni ustanovijo to ali ono pravilo ali kult, tamtam ninijam amasthaja, ki zadovolji potrebo njihove narave.V vsem tem pa je nepremagljiva osebna odloèitev, njihovaozka potreba lastne narave, ki ji sledijo in jo imajo za najvišjoresnico – še vedno nezmožni neskonènega in njegove širine.

/.../ kjer ni spoznanja, se èastilec ne približa Božanskemu vnjegovi celostni vseobsegajoèi resnici, vasudevah sarvam iti,ampak oblikuje pomanjkljiva imena in podobe Božanstva, kiso samo odsev njegovih lastnih potreb, znaèaja in narave terjih èasti, da bi služil svojim naravnim hrepenenjem ali jihpotešil /.../ Lahko se vprašamo, kako je lahko takšno èašèenje,ki išèe Boga samo zato, da bi izpolnili posvetne želje, ki jihlahko, visoko in plemenito, udara, ali je zgolj zatoèišèe obžalosti in trpljenju, ne pa zaradi Božanskega samega po sebi?Ali ob takšnem oboževanju ne prevladujejo egoizem, slabostiin želje ter ali ne pripada takšno oboževanje nižji naravi?

V resnici ima vsaka ljubezen, ki je oboževanje, za sebojduhovno moè. Celó èe je ponujena nevedno in z omejenimciljem, se nekaj tega sijaja pokaže prek revšèine obreda inmajhnosti njegovih posledic. Kajti ljubezen, ki je èašèenje, je hkrati teženje in priprava. Celó v okviru svojih ozkih meja vNevednosti jo lahko preblisne še vedno bolj ali manj slepo inpristransko, a presenetljivo uresnièenje. So namreè trenutki,ko nismo mi, ampak je Edini tisti, ki v nas ljubi in je ljubljen,in celó èloveško strast lahko povzdigne in povelièa šibak pre-blisk te neskonène Ljubezni in Ljubimca. Zaradi tega ne gre

8Èeprav jih umsko zaznavamo kot relativno neresniène v primerjavi z absolutnoResniènim. Šankarjeva majavada ne pride ob svojem logiènem ogrodju, kadar jo reduci-ramo v smislu duhovnega doživljanja, do niè drugega kot do pretiranega izraza te rela-tivne resniènosti. Onkraj uma težava izgine, kajti tam ni nikoli obstajala. Razlièneizkušnje, ki tièijo za razlikami verskih loèin in filozofskih šol ali joge, ter sipajo svojerazhajajoèe umske prizore, se uskladijo in se, ko so povzdignjene do svoje najvišje skup-ne intenzivnosti, združijo v nadumski neskonènosti.

240

prezirati oboževanja boga, oboževanja idola, èloveškega mag-neta ali ideala. Saj so to stopnje, prek katerih se èloveštvogiblje ptoti tisti blaženi strasti ali ekstazi Neskonènega, ki ga,celó takrat, ko ga omejujejo, vendarle predstavljajo našemunepopolnemu videnju, pri katerem moramo še vedno uporab-ljati nižje stopnje, ki jih je za nas uhodila Narava, in pristajatina stopnje svojega napredka. Doloèena idolatrija je za razvojnašega èustvenega bitja neizogibna, pa tudi èlovek, ki ve, sene sme prenagljeno otresti podobe, dokler jo v srcu oboževal-ca ne zamenja s Stvarnostjo, ki jo predstavlja.

21. Katero koli Mojo obliko si zaželi kak èastilec vernoèastiti, mu bom to vero utrdil in napravil stanovitno.

22. Obdarjen z vero èasti to podobo in s tem uresnièujesvoje želje. Resnièno sem jaz tisti, ki mu to omogoèa.

/.../ najvišje Božanstvo nikakor ne zavraèa teh èastilcevzaradi njihovega nepopolnega gledanja. Saj nobenemu žive-mu bitju ni mogoèe zlahka spoznati Božanskega v njegovemnajvišjem presežnem bitju, nerojenega, nezmanjšljivega invišjega od vseh teh delnih razodetij. Zavilo se je v svoj ogro-mni plašè Maje, Maje svoje joge, s katero je eno s svetom invendar onkraj njega, vsebovan, a skrit, sedi v vseh srcih, a sene razkrije nobenemu bitju. Èlovek v Naravi misli, da so vsete pojavnosti v Naravi Božansko, èeprav so samo njegovadejanja, zmožnosti in tanèice. Ono pozna vsa pretekla, vsasedanja in vsa prihodnja bivanja, toda njega še ni nihèe spoz-nal. Èe se, potem ko jih tako zavede s svojim delovanjem vNaravi, ne bi sreèal z njimi v vseh teh pojavnostih, za èlove-ka ali za katero koli dušo, ki je v Maji, ne bi bilo nobenegabožanskega upanja. Zato sprejema njihovo bhakti in se jiodziva z božansko ljubeznijo in usmiljenjem skladno z njiho-vo naravo. Navsezadnje so te oblike doloèena vrsta pojavlja-

241

nja, prek katerega se ga lahko nepopolni èloveški razum dota-kne. Te želje so prvi pripomoèki9 s katerimi se naše duše obr-nejo k Njemu. Nobeno èašèenje ni brez vrednosti ali neuèin-kovito, kakršne koli omejitve že ima.

Te oblike so nazadnje doloèena oblika razodevanja prekkaterega se ga lahko pomanjkljivi èloveški razum dotakne, teželje so prva sredstva, prek katerih se naše duše obrnejo knjemu. Prav tako ni brez vrednosti ali neuspešno nobenoèašèenje, kakršne koli naj bodo njegove omejitve. Ima eno odzelo potrebnih stvari: vero. "Ne glede na to,v kateri moji obli-ki me želi èastilec z vero oboževati, napravim to vero trdno inneomahljivo." S silo te vere doseže v svojem oboževanju inèašèenju svoje želje in duhovno uresnièenje, za katere je tistihip primeren.

/.../ Koliko tistih, ki imajo religiozno vero in religiozniznaèaj, sledi pobudam svojega srca, hrepenenju svojih želja,nuji svojih èutil, ukazom svojih mnenj, ob tem ko si popolno-ma predstavljajo, da jih vodi njihov Bog! In prav imajo, kajtiBog jih vodi. To je naèin, ki si ga je zanje izbral, in zato kersi ga je izbral, je zanje tudi najboljši in najmodrejši ter naj-rodovitnejši. Še vedno je njihov Bog. Ne samo, da so si ga na-redili po svojih predstavah, kot verjamejo ateisti, ampak kotNekoga, ki napravi samega Sebe v podobi, ki jo imajo oninajrajši, v podobi, ki ustreza njihovi naravi ali njihovi razvi-tosti. "Na kakršen koli naèin se mi ljudje približajo, na tistinaèin jih ljubim in sem jim zvest." To je izredno globok rek,ki vsebuje srž vse resnice o Bogu in religiji. Navsezadnje je toedini naèin, po katerem lahko pogojevani sreèa Absolutno,naèin, ki ima naravo lastne dharme, ob tem kar je onkraj vsa-ke omejenosti

9S tem ko išèe vse svoje dobro od Božanskega, bo na koncu prièel iskati vBožanskem vse njegovo dobro. S tem ko je v svoji radosti odvisen od Božanskega, sebo nauèil utrditi vso svojo radost v Božanskem. S tem ko spoznava Božansko v njego-vih oblikah in lastnostih, ga bo spoznal kot Vse in kot Presežno, ki je vir vsega.

242

narave dharme /.../ Ne glede na to obstaja višja pot za sreèa-nje z Njim, kot je tista, ki vodi prek podrejanja bogovom.

23. Toda sadovi, ki jih išèejo tisti s skromnim razumom,so zaèasni. Èastilci bogov gredo k bogovom, moji èastilcipa pridejo k Meni.

In vse dokler obstajajo duhovni dosežki po tej poti, sosamo za bogove. Uresnièijo samo Božansko v stvaritvah spre-menljive narave in Božansko kot dajalca njenih sadov. Tistipa, ki obožujejo presežno in celovito Božanstvo, zaobjamejovse in preobrazijo vse, povzdignejo bogove do najvišje možnemere, Naravo pa do njenih vrhov, gredo prek teh do samegaBožanstva, uresnièijo in dosežejo Presežno.

S tem ko išèe vse svoje dobro od Božanskega, bo na koncuiskal v Božanskem vse njegovo dobro. S tem ko se zanaša vvseh radostih na Božansko, se bo nauèil utrditi vse svojeradosti v Božanskem. S tem ko spoznava Božansko v njego-vih oblikah in lastnostih, ga bo spoznal kot Vse in kot Pre-sežno, ki je vir vsega.

24. Skromni umi mislijo o Meni, nerazodetem, da mepojavnost omejuje. Ne poznajo Moje najvišje narave biva-nja, neminljive in najpopolnejše.

25. Prav tako se vsem ne razodenem, zavit v svojo joga-majo. Ta zmedeni svet me ne pozna, nerojenega inneminljivega.

26. Poznam vsa bitja preteklosti, sedanjosti in priho-dnosti, o, Ardžuna, a mene nihèe ne pozna.

27. Iz želja in nenaklonjenosti, o, Bharata, se porodijoutvare dvojnosti10 in prek tega, o, Parantapa, so vsa bitja

v stvarstvu zavedena v zmedo.

To je nevednost, egoizem, ki mu ne uspe videti in se ujetiza Božansko vsepovsod, ker vidi samo dvojnosti Narave in jenenehno zaseden s svojo lastno loèeno osebnostjo ter njenimiiskanji in izmikanji.

28. Ljudje krepostnih dejanj, ki niè veè ne grešijo, paMe, osvobojeni utvare dvojnosti, zvesto èastijo.

/.../ prvo, kar je pri našem delovanju potrebno, je, da seznebimo greha vitalnega ega, ognja strasti in viharja željaradžasiène narave. To pa lahko dosežemo z umirjajoèo pobu-do etiènega bitja. Ko smo to opravili, jesam tvantagatampapam gjananam punjakarmanam, ali bolje, kot se to dela,kajti po doloèeni toèki vsaka rast v satvièni naravi prinesepoveèano zmožnost za visoko stopnjo umirjenosti, rav-nodušnosti in preseganja, se je potrebno povzpeti nad dvoj-nosti in postati brezosebni, ravnodušni, eno z Nespremen-ljivim, eno bitjo z vsemi bivanji. Ta proces rasti v duha izpol-ni naše preèišèevanje. Toda ko to poènemo, ko se duša razšir-ja v samospoznanju, se mora poveèati tudi v èašèenju /.../ Kopopolnoma dosežemo ravnodušnost in videnje enosti, tedvandvamohanirmuktah, postane popolni in edini zakonbivanja najvišja bhakti, vseobsegajoèe èašèenje Božanskega.Vsak drug zakon obnašanja se zlije v to predanost, sarvadhar-man paritjadžja. Potem se duša v tej bhakti ustali in zaoblju-bi samopredajanju vsega svojega bitja, spoznavanja in delo-vanja. Saj ima sedaj za zanesljivo podlago, svojo popolno ute-

10 [Dvojnosti predstavljajo enega od štirih glavnih vozlov naše nižje dušne narave/…/], ki nam jih kaže in na njih z veliko moèjo ter z nenehnim zanesenim ponavljanjemvztraja Gita. Ti vozli so: želje, ego, dvojnosti in tri Gune Narave. Ideja Gite je namreèta, da smo svobodni, mukta, èe smo brez želja, ega, smo ravnodušnega uma, duše in duhater nistraigunja (tj. brez vpliva treh Gun, op. prev.).

243

meljenost bivanja in delovanja, popolno, celovito in združu-joèe spoznanje vseporajajoèega se Božanstva, iz katerega vseizvira, te bhadžante mam dridha-vratah.

Z duhovnim razvojem postane takšno èašèenje eno s spoz-navanjem. Dživa doseže radost v enem Božanstvu – v Božan-skem, ki je spoznano kot vsebitje, zavest in radost ter kot vsestvari, bitja in dogajanja, spoznana v Naravi, spoznana v biti,spoznana kot tisto, kar presega bit in Naravo. Je v nenehnizdruženosti z njim, nitjajukta. Celotno njegovo življenje inbivanje sta veèna joga s Presežnim, od katerega ni nièesar viš-jega, z vesoljnim, poleg katerega ni nikogar in nièesar druge-ga. Nanj, na nobenega drugega delnega boga, pravilo ali kult,je osredotoèena vsa bhakti, ekabhaktih. To èašèenje, namen-jeno samo enemu, je celoten zakon življenja, ki je presegelvsako religiozno vero, pravilo obnašanja, osebni živjenjskicilj. Nobene žalosti, ki bi jo bilo treba pozdraviti, ne pozna,saj poseduje Vseblaženega. Nima želja, ki bi ga gnale, kajtiposeduje najvišje in Vse ter je blizu Vsemoèi, ki prinašaizpolnitev. Ne ostaja mu veè noben dvom ali preostalo bega-joèe iskanje, kajti vse spoznanje se steka vanj iz Luèi, v kateriživi. Njegova ljubezen do Božanskega je popolna in on jeljubljen. Kajti tako kot se radosti Božanskega, tako se tudiBožansko radosti njega. To je ljubitelj Boga, ki posedujespoznanje, džnjani bhaktah.

Prvi pogoj njegove dejavne moèi je celostno spoznanje prinjegovem samopredajanju. Zaradi tega moramo to Purušonajprej spoznati v vseh moèeh in principih njegovega božan-skega bivanja, tattvatah, v celotni njegovi ubranosti, v njego-vi veèni bitnosti in življenjskem procesu. Toda za starodavnomišljenje je vsa vrednost tega spoznavanja, tattva-džnjana,tièala v njegovi moèi odrešenja iz tega smrtnega rojevanja vnesmrtnost najvišjega bivanja. Zaradi tega Gita nadaljuje stem, da pokaže, kako je tudi ta osvoboditev v svoji najvišjimeri konèni izid njenega vzgiba duhovne samoizpolnitve.

244

29. Tisti, ki so se zatekli k Meni, si prizadevajo, da bi seodrešili starosti in smrti, spoznavajo Brahmana (tad brah-ma), vso celovitost duhovne narave (adhjatma) in celotnokarmo.

Spoznanje Purušotame je popolno spoznanje Brahmana.

30. Zaradi tega, ker Me poznajo in istoèasno poznajosnovno (adhibhuta) in božansko (adhidaiva) naravo biva-nja in resnico Mojstra žrtvovanja (adhijadžnja), ohranja-jo vednost o Meni celó v kritiènem trenutku odhoda iz fizi-ènega bivanja in je v tistem trenutku njihova celotnazavest združena z Menoj.

Zaradi tega me dosežejo. Niè veè vezani na smrtno biva-nje dosežejo zelo visoki položaj Božanskega prav takouèinkovito kot tisti, ki izgubijo svojo loèeno osebnost vneosebnem in nespremenljivem Brahmanu. S tem Gita za-kljuèi to pomembno in odloèilno sedmo poglavje.

Tako se konèa sedmo poglavje z naslovom "Joga bistvene-ga in vseobsegajoèega spoznanja".

245

OSMO POGLAVJE

Najvišje Božansko[V zadnjih dveh šlokah sedmega poglavja] smo se sreèali z

doloèenimi izrazi, ki nam na kratko posredujejo glavno bis-tveno resnico o razodevanju najvišjega Božanskega v veso-lju. Tam so vsi njegovi ustvarjalni in dejavni vidiki, vse, karse nanaša na dušo pri njenem povratku k celostnemu spozna-nju same sebe. Najprej je tu brahman, tad brahma, potemadhjatma, princip biti v Naravi, naslednja adhibhuta inadhidaiva, objektivni in subjektivni pojav bitja, adhijadžnja,zadnji, skrivni vesoljni princip delovanja in žrtvovanja."Mene, Purušotamo (mam viduh)," pravi Krišna, "Mene, kisem nad vsem tem, je treba vendarle iskati in spoznati prekvsega tega skupaj in s pomoèjo odnosov med njimi – to jeedini popolni naèin za èloveško zavest, ki išèe svojo pot nazajk Meni." Toda te stvari same po sebi sprva niso povsem jasneali pa so vsaj odprte razliènim interpretacijam. Treba jih jenatanèneje opredeliti glede njihovega pomena in uèenecArdžuna vpraša za njihovo pojasnitev.

Ardžuna je rekel:1. Kaj je tad brahma, kaj adhjatma in kaj je karma, o,

Purušotama? In èemu pravijo adhibhuta, èemu se reèeadhidaiva?

2. Kaj je v tem telesu adhijadžnja, o, Madhusudana? Inkako te samoobvladani spozna v kritiènem trenutku odho-da iz fiziènega bivanja?

Tu imamo doloèene izraze, ki nam na kratko povedo vsebistvene resnice o razodevanju najvišega Božanskega v veso-lju. Tam so vsi njegovi ustvarjalni in razpoložljivi vidiki, vsi,

ki zadevajo dušo pri njenem povratku k celostnemu samospo-znanju.

Blaženi Gospod je odgovoril:3. Akšara (negibni) je najvišji Brahman; svabhava se

imenuje adhjatma. Karma je ime za ustvarjalni vzgib, vis-argah, ki prinaša v bivanje vsa bitja ter njihova subjektiv-na in objektivna stanja.

Krišna odgovori zelo na kratko – Gita ne ostaja dolgo prinobeni povsem metafizièni razlagi. Posreduje jo samo toliko inna takšen naèin, ki omogoèa dojemanje njene resnice za dušo,da bo lahko nadaljevala izkušnjo. Toda s tem Brahmanom, izra-zom, ki se v upanišadah veè kot enkrat uporabi za samoobsto-jeèe v nasprotju s pojavnim bitjem, Gita nakazuje kot kaže,nespremenljivo samobivanje, ki je najvišji izraz Božanskega inna èigar nespremenljivi veènosti poèiva vse drugo, vse, kar segiblje in razvija, akšaram paramam. Z adhjatmo misli svabha-vo, duhovno pot in zakonitost bivanja duše v najvišji Naravi.Karma, tako pravi, je ime za ustvarjalno pobudo in energijo,visargah, ki odveže stvari tega sprva bistvenega samonastaja-nja, te svabhave, in pod tem vplivom uèinkuje, ustvari, izvedevesoljno nastajanje življenj v Prakriti.

4. Adhibhuta je kšaro bhavah (spremenljivo stanje),adhidaiva pa je Puruša (duša v naravi). Jaz sam sem gos-pod žrtvovanja, adhijadžnja, tu v telesu, o, najboljši odutelešenih.

Z adhibuto je treba razumeti vse posledice spremenljiveganastajanja, kšaro bhavah. Z adhidaivo je mišljen Puruša, dušav Naravi, subjektivno bitje, ki opazuje in uživa kot predmetsvoje zavesti vse, kar je spremenljivo nastajanje njegovegabistvenega bivanja, ki ga tu izpelje karma v Naravi. Z adhi-

247

jadžnjo, gospodom delovanja in žrtvovanja, pravi Krišna, mislinase, Božansko, Boga, Purušotamo, ki je tu, skrit v telesihvseh teh utelešenih bitij. Vse kar je, torej zaobjame ta obrazec.

/.../ tu je naznaèena ideja Gite o procesu vesolja. Najprej jetu Brahman, najvišje nespremenljivo samoobstojeèe bitje,kateremu so vsa bivanja izza igre vesoljne Narave v èasu,prostoru in vzroènosti, deša-kala-nimitta. Saj lahko èas, pro-stor in vzroènost obstajajo samo s tem samobivanjem. Brez tevseprisotne nespremenljive podpore, èeprav nedeljive, pa nebi moglo priti do njihovih razdelitev, rezultatov in mer. Todanespremenljivi Brahman sam po sebi nièesar ne poène, nepovzroèa nièesar, nièesar ne opredeljuje. Je nepristranski,enak do vsega, vsepodpirajoè, toda ne izbira ali ustvarja. Kajpotem ustvarja, kaj opredeljuje in kaj spodbudi Najvišjega?Kaj je tisto, kar obvladuje karmo in dejavno odvija vesoljnonastajanje v Èasu iz veènega bivanja? To je Narava kot svab-hava. Najvišji, Božanstvo, Purušotama je tam in v svoji veèninespremenljivosti podpira delovanje svoje višje duhovneŠakti. On razkriva božansko Bitje, Zavest, Voljo ali Moè,jajedam dharjate džagat, to je Para Prakriti. SamozavedanjeDuha v tej najvišji Naravi zazna v luèi samospoznanja dina-mièno idejo, avtentièno resnico ali kar koli on loèuje v svojembitju in izrazi v svabhavi, duhovni naravi Džive. Svabhava jenotranja resnica in princip biti vsake Džive, tisto, kar serazdela v razodevanju, bistvena božanska narava v vsem, karostane konstantno izza vsake spreobrnitve, izkrivljenja,vrnitve v prvotno stanje. Vse, kar je v svabhavi, se sprosti vvesoljno Naravo, da lahko ta s tem stori, kar more, podnotranjim oèesom Purušotame. Iz stalne svabhave, iz bitnenarave in samoprincipa bivanja vsakega nastajanja izoblikujerazne variacije, s katerimi ga poskuša izraziti, razvije vsespremembe v imenu in obliki, v èasu, prostoru in tistih nasled-kih stanja, ki ga je razvila iz drugega v èasu in prostoru, ki mupravimo vzroènost, nimitta.

248

Vse to obelodanjanje in nenehno spreminjanje iz stanja vstanje je karma, dejavnost narave, je energija Prakriti,delavke, boginje procesov. Najprej gre za sprošèanje svab-have v njeno ustvarjalno dejavnost, visargah. Gre za ustvar-janje bivanj v nastajanju, bhuta-karah, in vsega, kar ta po-stanejo subjektivno ali kako drugaèe, bhava-karah. Èe vza-memo vse skupaj, gre za nenehno rojevanje stvari v Èasu,udhbhava, èesar princip je ustvarjalna energija karme. Vse tospremenljivo nastajanje izhaja iz kombinacije moèi in energijNarave, adhibhuta, ki sestavlja svet in je cilj dušne zavesti. Vtem celotna duša uživa in gleda Božanstvo v Naravi. Božan-ske moèi uma, volje in obèutkov, vse zmožnosti njenega za-vestnega bitja, s katerimi odseva to delovanje Prakriti, so nje-ni bogovi, adhidaiva. Ta duša v naravi je zato kšara puruša,je spremenljiva duša, veèna dejavnost Božanstva. Ista duša, kije v Brahmanu odmaknjena od nje, je akšara puruša, nespre-menljiva bit, veèna tišina Božanstva. V obliki in telesu spre-menljivega bitja naseljuje najvišje Božanstvo. V èloveku bivaPurušotama, ki poseduje hkrati spokoj nespremenljivega bi-vanja in uživanje spremenljive dejavnosti. On ni samo odda-ljen od nas v nekem najvišjem stanju onkraj, ampak je tudi tu,v telesu vsakega bitja, v èlovekovem srcu in v Naravi. Tamsprejema dejanja Narave kot žrtvovanja in èaka na zavestnosamoizroèanje èloveške duše. Toda vedno, celó v nevednostièloveškega bitja in njegovem egoizmu, je Gospod svoje svab-have in Mojster vseh svojih dejanj, ki naèeljuje zakonuPrakriti in karme. Iz njega se duša podaja v igro spreminjanjNarave, k njemu se duša vraèa prek nespremenljivega samo-bivanja v najvišje stanje Božanskega, param dhama.

Od te kratke ugotovitve Gita takoj preide na razdelavoideje o konèni osvoboditvi s spoznanjem, kar je namignjeno vzadnjem verzu prejšnjega poglavja.

5. Kdor koli ob svojem koncu zapusti svoje telo s spomi-

249

nom Name, pride v Mojo bhavo (moje stanje bivanja). Otem ni nobenega dvoma.

6. Na katero koli subjektivno nastajanje, v katero jeduša med fiziènim življenjem v notranjosti nenehno rast-la, se spomni, ko zapusti telo, to doseže, o, Kaunteja.

Èlovek, ki je rojen v svetu, se vrti med svetovi v dejavno-sti Prakriti in karme. Njegov obrazec sta Puruša in Prakriti:kar razmišlja duša v njem, preudarja in deluje, to on postane.Vse, kar je bil, je opredelilo njegovo sedanje rojstvo in vse,kar je, misli in deluje v tem življenju do trenutka njegovesmrti, opredeljuje, kaj bo postal v svetovih onkraj in v prihod-njih življenjih. Èe je rojstvo nastajanje, je tudi smrt nastajan-je in nikakor ne minevanje. Telo se zapusti, toda duša gredalje svojo pot, tjaktva kalevaram. Mnogo je potem odvisnood tega, kaj je èlovek v kritiènem trenutku svojega odhoda.Kajti doseèi mora obliko na katero je usmerjena njegova zavestv èasu smrt, in ki je bila vedno zelo prisotna v njegovem umuin mislih pred smrtjo, saj Prakriti s pomoèjo karme razdeladušine misli in energije, in to je v resnici vse, kar poène. Èetorej èlovekova duša želi doseèi stanje Purušotame, za to obsta-jata dve potrebi, dva pogoja, ki ju je treba zadovoljiti, preden jeto mogoèe. V svojem prejšnjem življenju je morala svoje celo-tno notranje življenje izoblikovati v smeri tega ideala in pri svo-jem odhodu mora biti zvesta svojemu teženju in volji.

Tu Gita zelo poudarja mišljenje in stanje uma v èasusmrti, s poudarkom, ki ga bo mogoèe razumeti s težavo, èene priznamo tistega, èemur bi lahko rekli samoustvarjalnamoè zavesti. V tisto, èemur daje misel, notranji odnos, vera,šraddha daje svoj popolni in dokonèni poudarek, se težispremeniti naše bitje. Ta tendenca postane odloèilna sila, kose podajamo k višjim duhovnim in samorazvitim izkušnjam,ki so manj odvisne od zunanjih stvari, kot pri naši obièajni

250

psihologiji, zasužnjeni od zunanje Narave. Lahko se vidimo,kako postopoma postajamo tisto, na kar usmerjamo svoj umin k èemur nenehno težimo. Zato pomeni vsakršen spodrs-ljaj v razmišljanju, vsakršna nezvestoba spomina nekakšenkorak nazaj v spreminjanju ali pa nekakšen padec v procesuspreminjanja ter povratek tja, kjer smo bili prej – vsaj tolikoèasa, dokler nismo zadosti in nepreklicno utrdili svojeganovega nastajanja. Ko smo to storili, ko smo to napravilinormalno za naše doživljanje na to ostaja samoobstojeè spo-min, kajti sedaj je to naravna oblika naše zavesti. V kri-tiènem trenutku prehoda iz življenja na ravni smrtnostipostane takratno stanje naše zavesti oèitno pomembno. Todaniso spomini na smrtni postelji, ki se s tem ne ujemajo, alipa to, da smo se slabo pripravili med celotnim potekom svo-jega življenja, in naše preteklo subjektivno stanje tisto, karbi lahko imelo to odrešujoèo moè. Misel Gite tu ni skladnaz odpustki in olajšavami poljudne religije. Niè nima skupne-ga z grobimi predstavami, ki tvorijo duhovniško odvezo inposlednje maziljenje, povelièujoèo "kršèansko" smrt po ne-povelièujoèem profanem življenju, ali predvideno ali na-kljuèno smrt v svetem Benaresu ali svetem Gangesu, kar najbi bilo zadostno sredstvo za odrešitev. Božansko subjektivnonastajanje, na katerega mora biti um trdno osredotoèen vtrenutku fiziène smrti, jam smaran bhavam tjadžati antekalevaram, mora biti tisto, v katerega je duša notranje rastlavsak trenutek fiziènega življenja, sada tad-bhava-bhavitah.

7. Zato Me imej nenehno v mislih in se bojuj. Kajti èesta tvoj um in razumevanje vedno osredotoèena Name,boš nedvomno prišel k Meni.

8. S stalnim urjenjem joge, z zavestjo, ki je združena zNjim in ki ne tava drugje, z nenehno mislijo Nanj se gre kbožanskemu in najvišjemu Puruši, o, Partha.

251

9.-10. Ta najvišji Puruša je Videc, Starodavni, finejši odnajfinejšega ter Gospodar, Vladar in vzdrževalec vsegabivanja. Njegove oblike si ni mogoèe zamisliti, je blesteèkot sonce onkraj teme. Kdor ima v èasu svojega odhoda vmislih to Purušo, z negibnim umom, z dušo, ki je oborože-na z moèjo joge in združena z bhakti1 ter z življenjsko silopopolnoma potegnjeno navzgor in usmerjeno med obrvi,doseže tega najvišjega Purušo.

Tu pridemo do prvega opisa tega najvišjega Puruše – Bo-žanstva, ki je celó veè in veèji kot Nespremenljivi in kateregaGita kasneje imenuje Purušotama. Tudi on je nespremenljiv vsvoji brezèasovni veènosti, je daleè onkraj te pojavnosti innam posvetí samo blede prebliske svojega bitja, v obliki ra-znih simbolov, preoblek, avjakto akšarah. Vendar pa ni samobrezoblièno ali nerazloèno bivanje, anirdešjam, ali pa je nera-zloèen samo zaradi tega, ker je finejši od najfinejšega, èesarse lahko um zaveda in ker je oblika Božanskega onkraj naše-ga mišljenja /.../

11. Na kratko ti bom razložil tisto, o èemer govorijopoznavalci Ved kot o Nespremenljivem, tisto, kar dosežejoasketi, potem ko so presegli strasti, in kar si želijo tisti, kise urijo v brahmaèarji.

12.-13. S priprtimi vrati èutov, umom, zaprtim v srce, zživljenjsko silo, potegnjeno navzgor v glavo, bo tisti, ki jez jogo utrjen v osredotoèenosti, ki izgovori edini zlog svetebesede OM ter se Me spomni, ko bo odhajal, zapušèajoètelo, dosegel najvišje stanje.

1/…/ brezoblièna združitev prek spoznavanja ne preseže združitve prek ljubezni. Taostaja vse do konca najvišja sila joge.

252

253

To je ustaljeni jogijski naèin odhajanja, naèin zadnjega da-rovanja celotnega bitja Veènemu, Presežnemu. Toda to je ven-darle samo postopek. Bistveni pogoj je nenehno, stanovitnospominjanje Božanskega v življenju, celó pri delu in bojevan-ju – mam anusmara judhja ca – in preobrat celotnega živ-ljenja v neprekinjeno jogo, nitjajoga. Kdor koli to stori, Mezlahka doseže, pravi Božanstvo. Kdor doseže najvišjo popol-nost, je velika duša.

14. Jogi, ki neprekinjeno in nenehno misli Name in naniè drugega, o, Partha, je nenehno združen z Menoj in Mezlahka doseže.

15. Ko pridejo k Meni, se te velike duše ne rojevajo veè,ne doživljajo veè tega prehodnega in boleèega stanja smrt-nikov. Dosežejo najvišjo popolnost.

16. Vsa nebesa vesoljne ravni, od brahmaloke navzdol,so podvržena ponovnemu rojevanju, toda, o, Kaunteja, zadušo, ki pride k meni, ni vsiljenega rojstva.

Stanje, v katero pride duša, ko zapusti življenje, je nad-vesoljno. Najvišja nebesa vesoljne ravni so podvrženavraèanju v ponovno rojstvo, toda dušam, ki odpotujejo kPurušotami, se ni treba vraèati. Kateri koli sad rodi teženjepo spoznanju neopredeljivega Brahmana, se doseže tudi stem drugim obširnim teženjem prek spoznavanja, delovanjain ljubezni do samoobstojeèega Božanstva, ki je Mojsterdelovanja, Prijatelj èloveštva in vseh bitij. Da bi ga na tanaèin spoznali, ga na ta naèin iskali, ni vezano na ponovnorojevanje ali karmièno verigo. Duša lahko svojo željo zado-volji, tako da za vedno pobegne iz minljivih in boleèihokolišèin našega smrtnega bivanja. Da bi to kroženje rojstevin pobeg iz njega napravila umu bolj razumljivo, uporabi

Gita staro teorijo o vesoljnih ciklusih, ki so postali stalni delindijskega kozmološkega pojmovanja.

17. Tisti, ki poznajo dan Brahme, trajajoè tisoèletja(juge), in noè, ki se konèuje tisoèletja, so poznavalci dnevain noèi.

Obstaja veèno kroženje izmenjavajoèih se obdobij vesolj-nega razodevanja in nerazodevanja, vsako poimenovano noèin dan stvarnika brahme vsako je enake èasovne dolžine, zdolgim obdobjem svojega delovanja, ki traja na tisoèe dob, indolgim obdobjem svojega spanja drugih tisoè tihih dob.

18. Ob prihajanju Dneva se iz nepojavnega rodijo vsepojavnosti, ob prihodu Noèi se raztopijo v nepojavno.

19. Ta množica bivanj, ki se vedno znova brez moèipojavlja v nastajanju, se ob prihodu Noèi raztopi, o,Partha, in se ob prihodu Dneva rojeva v bivanje.

20. Toda onkraj tega (vesoljnega) nepojavnega obstajadrugaèno stanje bivanja, nadvesoljni Nepojavni Veèni, kine premine celó s preminevanjem vsega bivajoèega.

21. Imenuje se Nepojavni Nespremenljivi, o kateremgovorijo kot o najvišji duši in stanju. Tisti, ki ga dosežejo,se ne vraèajo veè. To je Moj najvišji kraj bivanja.

Bodisi da se ga oprijemljemo bodisi da opustimo to koz-mološko pojmovanje – kar je odvisno od vrednote, ki jo pripi-sujemo spoznanju "poznavalcev dneva in noèi" –, je pomem-ben preobrat, h kateremu se zateèe Gita. Zlahka si predstav-ljamo, da je to veèno nerazodeto Bitje, za katerega stanje sezdi, kot da nima niè opraviti s pojavnostjo ali nepojavnostjo,

254

najbrž neopredeljeni in neopredeljivi Absolut. Pravi naèin, daga dosežemo, je ta, da se znebimo vsega, kar smo postali vpojavnosti, da k njemu ne nosimo vse svoje notranje zavesti vpovezani zgošèenosti umskega spoznanja, srène ljubezni,jogijske volje in življenjske sile. Neprimerna za Absolut, ki jebrez vsakega razmerja, avjavaharja, se zdi posebno bhakti."Toda," vztraja Gita – èeprav je to stanje nadvesoljno inèeprav je veèno nepojavno –," najvišjega Purušo je trebadobiti z .. bhakti /.../

22. Toda tega najvišjega Purušo, o, Partha, dosežemo zbhakti, ki se obraèa samo k Njemu, v katerem edinole ob-stajajo vsa bitja in ki je razširil ta svet po prostoru.

Z drugimi besedami povedano, najvišji Puruša ni v celotibrez razmerja2. Absolut je proè od naših utvar, toda on jeVidec, Stvarnik in Vladar svetov, kavim anušasitaram,dhataram, in s tem ko ga spoznavamo in ljubimo kot Edine-ga. in kot Vse, vasudevah sarvam iti, lahko z združitvijo naše-

2 Tudi èe je Najvišji zmožen razmerij z nami, gre samo za neosebna razmerja; religi-ja je oropana svoje èloveške vitalnosti in pot èašèenja preneha biti uèinkovita ali celómožna. Seveda lahko v njej uporabimo svoja èloveška èustva, toda na nejasno innenatanèno, ne da bi se nadejali èloveškega odziva. Edini naèin na katerega se namlahko odzove, je ta, da utišamo svoja èustva in si nadenemo njegov lastni neosebnispokoj in nespremenljivo ravnodušnost. In prav to je tisto, kar se dejansko zgodi, ko sepribližamo popolnoma èisti osebnosti Božanstva. Lahko ga ubogamo kot Postavo, dvi-gnemo svoje duše k njemu v teženju proti njegovemu umirjenemu bitju, rastemo vanj stem, da odvržemo svojo èustveno naravo. Èlovek v nas ne bo zadovoljen, ampak umi-rjen, uravnotežen, utišan. Toda joga èašèenja, ki se v tem strinja z religijo, vztraja na tes-nejšem in toplejšem razmerju, kot je to neosebno teženje. Doseèi hoèe božansko izpol-nitev èloveškosti v nas kot tudi neosebnega dela našega bitja. Doseèi hoèe božanskozadovoljitev èlovekovega èustvenega bitja. Od Najvišjega zahteva sprejem naše ljubezniin temu ustrezen odziv. Verjame, da se tako, kot se mi radostimo Njega, se On radostinas in nas išèe. Te zahteve tudi ne moremo obsojati kot nerazumne, kajti èe se nas najviš-je in vesoljno Bitje ne bi razveselilo, je težko reèi, kako smo lahko nastali ali obstajamo,in èe nas On sploh ne bi pritegoval – božansko iskanje nas –, se zdi, da ni nobenegarazloga v Naravi, zakaj bi se obraèali od kroga svojega normalnega bivanja, da bi gaiskali.

255

256

ga celotnega zavestnega bitja v vseh stvareh, energijah indejanjih z njim išèemo najvišjo izpolnitev, popolno popolnost,absolutno osvoboditev.

23. O, prvi med Bharatami, povedal ti bom še o tem,kdaj se tisti, ki so odšli, ne vrnejo, kot tudi kdaj se tisti, kiso odšli, vrnejo.

[Tu] se pojavi bolj nenavadna misel, ki jo je Gita sprejelaod mistikov zgodnje vedante. Posreduje razliène èase o tem,kdaj mora jogi zapustiti svoje telo glede na to, ali se hoèeponovno roditi ali ne.

24.-25. Ogenj in luè, dim in megla, dan in noè, svetlenoèi luninega meseca in tema, severni in južni solsticij, vseto so nasprotja. Prek prvega v vsakem paru gredo poz-navalci Brahmana k Brahmanu. Prek drugega pa jogidoseže "lunarno luè" in se potem spet rodi.

26. To sta veèni poti svetlobe in teme. Po eni odide tisti,ki se ne vraèa, po drugi pa tisti, ki se spet vrne.

27. O, Prithin sin, jogi, ki pozna obe ti poti, ni nikoli za-veden. Zato bodi nenehno v jogi, o, Ardžuna.

Kakršno koli psihofizièno dejstvo ali pa simbolizem se lah-ko skriva za tem pojmom3 – prihaja namreè iz obdobja misti-kov, ki so v vsaki fizièni zadevi videli uèinkovit simbol psiho-loškega ter povsod sledili interakcijo in nekakšno vrsto istosti.

3 Jogijsko izkustvo kaže, da za to idejo dejansko obstaja psihofizièna resnica, sevedane absolutna po svoji uporabi, tj.da v notranjem spopadu med moèmi Luèi in moèmi Temeobstaja tendenca, da prve naravno prevladujejo v svetlih obdobjih dneva ali leta, druge pav temnih obdobjih. To ravnotežje pa lahko traja, dokler ni dosežena konèna zmaga.

257

zunanjega z notranjim, luèi in spoznanja, princip ognja induhovno energijo –, je treba opazovati samo preobrat, ki gaGita zakljuèi s stavkom: "Zato bodi nenehno v jogi."

Navsezadnje je bistveno, da celotno bitje poistimo z Božan-skim tako popolno in v vseh pogledih, kot da smo naravno innenehno združeni, da se torej spominjamo Boga v vsem živ-ljenju, ne samo v mislih in meditaciji, ampak tudi v delovanju,delu, boju. "Misli name in se bojuj," pomeni, da ne smemoizgubiti vedno prisotne misli na Veèno niti za en sam trenutek,ko smo v spopadu z minljivim, ki obièajno posrka naš um. Tose zdi dokaj težko, skorajda nemogoèe. V resnici pa je povsemmogoèe, èe zadovoljimo drugim pogojem. Èe smo postali vsvoji zavesti ena bit z vsem, ena bit, ki je za naše mišljenjevedno Božansko, in èe celó naše oèi in naši drugi èuti vidijo inzaznavajo Božansko Bitje vsepovsod, tako da je za nasnemogoèe kadar koli èutiti ali misliti samo tisto, kar zaznavanerazsvetljeni èut, ampak zaznavamo samo kot Božanstvo, ki jehkrati skrito in razodeto v tej podobi. In èe je naša volja vzavesti eno z najvišjo voljo in èutimo, da vsako dejanje volje,uma, telesa izhaja nje, da je njen vzgib, prežet z njo ali z njoenak, potem je mogoèe v celoti storiti to, kar zahteva Gita.

Spominjanje Božanskega Bitja preneha biti delovanje umasamo v presledkih; namesto tega postane naravno stanje naše-ga delovanja in na nek naèin sama tvarina zavesti. Dživa jepridobil, kar mu pripada in je zanj naravno: svoje prvotnorazmerje s Purušotamo, in vse naše življenje je Joga, popolna,pa vendar veèno izpopolnjujoèa se enost.

28. Sad zaslužnih dejanj, o katerih govorijo Vede: žr-tvovanj, vzdržnosti in darovanj iz usmiljenja, preseže jogitako, da to spozna ter doseže najvišje in veèno stanje.

Tako se konèa osmo poglavje z naslovom "Joga nespre-menljivega Brahmana".

DEVETO POGLAVJE

I. Skrivnost vseh skrivnostiVsa resnica, ki se je tako razvijala korak za korakom in vsa-

kiè prinesla nov vidik celostnega spoznanja ter na njemutemeljila nek rezultat duhovnega stanja in delovanja, morasedaj opraviti neznansko pomemben preobrat. Zato Uèiteljnajprej poskrbi, da pritegne pozornost k odloèilnemu znaèajutistega, kar namerava povedati, tako da bo lahko Ardžunin umbuden in pozoren. Njegov um namreè namerava odpreti spo-znanju in videnju celostnega Božanstva in ga popeljati do vizi-je enajste knjige, s pomoèjo katere se bojevnik s Kurukšetrezave avtorja in vzdrževalca svojega bivanja, delovanja inposlanstva, zave se Božanstva v èloveku in svetu, ki ga niè vèloveku in svetu ne omejuje ali veže, saj vse izhaja iz njega, vseje vzgib v njegovem neskonènem bitju, vse giblje in podpiranjegova volja, opravièuje njegovo božansko samospoznanje,ima vedno njega za svoj izvor, tvarino in konec. Ardžuna naj bise zavedel, da obstaja edino v Bogu in da deluje samo kot moèv njem, da so njegova dela samo instrumentalnost božanskegadejanja, njegova egoistièna zavest samo tanèica in njegovanevednost samo napaèna razlaga pravega bitja v sebi, bitja, kije nesmrtna iskra in sel najvišjega Božanstva.

Ta resnica je skrivnost bivanja, ki jo sedaj uporabi Gita vvsej razsežnosti za naše notranje življenje in zunanje delova-nje. Kar naj bi povedala, je najskrivnejše od vsega. Gre zaspo-znanje celotnega Božanstva, samagram mam, ki ga jeMojster njegovega bivanja obljubil Ardžuni, za tisto bistvenospoznanje, pospremljano s popolnim spoznanjem o njem vvseh njegovih principih, za katerim ne bo ostalo nièesar, karbi bilo še treba spoznati. Celotni vozel nevednosti, ki je zbe-gala njegov èloveški um in povzroèila, da se je njegova voljaizogibala dela, ki mu ga je opredelilo Božansko, bo presekan.

To je modrost vseh modrosti, skrivnost vseh skrivnosti,najvišje spoznanje, najvišja skrivnost.

Blaženi Gospod je rekel:1. Temu, kar ti nameravam povedati, ni moè najti

napake in je najvišja skrivnost, bistveno spoznanje, ki gaspremlja obsežno znanje. S tem, ko boš to spoznal, bošosvobojen zla.

2. To je najvišje spoznanje, najvišja skrivnost (skri-vnost vseh skrivnosti), èista in najvišja luè, ki jo je moèpreveriti z neposrednim duhovnim izkustvom, prava po-stava bivanja, ki jo je lahko izvajati in je neminljiva.

3. Duše, ki ne uspejo doseèi vere v to dharmo, o, Paran-tapa, in Me ne dosežejo, se vrnejo na pot navadnega smrt-nega življenja.

/.../ èe ni prisotna vera, èe zaupamo kritiènemu razumu, kideluje po zunanjih dejstvih in ljubosumno postavlja podvprašaj razodevajoèe spoznanje, ker se ne ujema z delitvamiin pomanjkljivostmi vidne narave, in za katerega se zdi, da gapresega ter postavlja nekaj, kar nas nese onkraj prvih prak-tiènih dejstev našega sedanjega bivanja, njegovega gorja,boleèine, zla, pomanjkljivosti, nebožanske zmote in spotika-nja, ašubham, potem ni nobene možnosti živeti višje življe-nje. Duša, ki ne zmore verovati v višjo resnico in postavo, semora vrniti na pot obièajnega smrtnega življenja, ki je pod-vrženo smrti, zmoti in zlu. Ne more rasti v Božanstvo, ki gazanika. Kajti to je resnica, ki jo je treba verjeti – kot tudi živetiv rastoèi dušni luèi, ne pa o njej razpravljati v temi uma. Trebaje rasti vanjo, treba je postati ona – to je edini naèin, s kate-rim jo je mogoèe preveriti. Samo s preseganjem nižjega jazalahko postanemo prava božanska bit in živimo resnico svoje-

259

ga duhovnega bivanja. Vse oèitne resnice, ki jih lahko po-stavimo nasproti, so navideznosti nižje Narave. Osvoboditevod zla in pomanjkljivosti nižje Narave, ašubham, lahko dose-žemo samo s tem, da sprejmemo višje spoznanje, v katerem sevse navidezno zlo preprièa o konèni neresniènosti in se poka-že kot stvaritev naše teme. Toda za takšno rast v svobodobožanske narave je treba sprejeti Boga, skritega v naši seda-nji omejeni naravi, in verjeti vanj. Kajti razlog, da postaneurjenje te joge mogoèe in lahko, je v tem, da pri njenem urje-nju prepustimo celotno delovanje vsega, kar naravno smo, vroke tega notranjega božanskega Puruše. Božanstvo uresnièibožansko rojstvo v nas postopoma, preprosto in nezmotljivo,s tem da vzame naše bitje v svoje in ga napolni s svojim znan-jem in moèjo, džnjanadipena bhasvata. Svoje roke položi nanašo mraèno nevedno naravo in jo spremeni v svojo luè inširino. Tisto, kar verjamemo z vso vero in brez egoizma in karspodbujeni od njega hoèemo, da bi bilo, bo Bog v nas pravgotovo izpolnil. Toda egoistièni um in življenje, kot ju po-znamo in kot oèitno sta, se morata za preobrazbo najprej pre-dati v roke najnotranjejše skrivne Božanskosti v nas.

Zatem Gita nadaljuje z razkrivanjem najvišje in celostneskrivnosti, edine misli in resnice v kateri se mora iskalecresnice nauèiti živeti, in edinega zakona popolnosti njegovihduhovnih èlenov in njihovih vzgibov. Ta najvišja skrivnost jemisterij presežnega Boga, ki je vse in vsepovsod, vendar pamnogo veèji in drugaènejši, kot je vesolje in vse njegoveoblike, da ga nièesar, kar je v njem, ne vsebuje, niè ga resniè-no ne izraža in noben jezik, ki si ga izposojamo od videzovstvari v prostoru in èasu ter v njunih razmerjih, ne morenakazati resnice njegovega nepredstavljivega bitja. Postavanaše popolnosti, ki iz tega izhaja, je oboževanje z vso svojonaravo, njena samopredaja svojemu božanskemu viru in last-niku. Naša edina konèna pot je sprememba celotnega našegabivanja v svetu, ne pa zgolj tega ali onega v njem, v en sam

260

vzgib proti Neskonènemu. Z moèjo in skrivnostjo te božanskejoge smo izšli iz njegovih neizrekljivih skrivnosti v tej vezaninaravi pojavnosti. Z nasprotnim vzgibom iste joge moramopreseèi omejitve pojavne narave in ponovno odkriti višjozavest s katero lahko živimo v Božanskem in Veènem.

/.../ Božanstvo je vse, kar je vesolje, in vse, kar je v vesolju,ter vse, kar je veè kot vesolje. Gita najprej poudari njegovonadvesoljno bivanje. Saj bi sicer um zgrešil najvišji cilj inostal obrnjen samo k vesoljnemu ali pa navezan na neko delnoizkušnjo Božanskega v vesolju. Zatem poudari njegovo ve-soljno bivanje, v katerem se vse giblje in deluje. Kajti to jeupravièenje vesoljnega prizadevanja in širno samozavedanjev katerem opravlja Božanstvo, ki se vidi kot Èas-Duh, svojovesoljno dejavnost. Kot naslednje vztraja ob doloèenem stro-gem poudarku na sprejemanju Božanstva kot božanskega pre-bivalca v èloveškem telesu. Kajti on je vsebovan v vsakembivanju, in èe ne priznamo v notranjosti bivajoèe božanskosti,bomo ne samo zgrešili božanski pomen posamiènega bivanja,pobudo k našim najvišjim možnostim prikrajšali za njenonajveèjo silo, ampak bo odnos med dušami v èloveštvu ostalnepomemben, omejen in egoistièen. Konèno pa Gita zelodolgo vztraja na božanskem razodetju v vseh stvareh v ve-solju in trdi, da je vse, kar je, izpeljanka iz narave, moèi in luèiedinega Božanstva. Takšno gledanje je namreè tudi bistvenoza spoznanje Boga, na njem je utemeljen celosten preobratvsega bitja in celotne narave proti Bogu.

Najvišje Božanstvo, nespremenljiva Bit izza vesoljne zavesti,posamièno Božansko v èloveku in Božansko skrivno zavestnoali delno razodeto v vesoljni Naravi ter vseh njenih dejanjih inbitjih so potemtakem ena resniènost, eno Božanstvo. Todaresnice, ki jih lahko najbolj zaupanja vredno izpostavimo, soobrnjene ali pa spreminjajo svoj pomen, ko jih poskušamouporabiti za drugaèna stanja edinega Bitja /.../ To je stvar, ki jomoramo v Giti jasno videti. Dopustiti moramo to spreminjanje

261

smisla iste resnice glede na modus razmerij, iz katerih dobivamoè njena uporaba. Sicer bomo videli zgolj nasprotje in nekon-sistentnost, kjer je ni, ali pa bomo kot Ardžuna osupli nad tistim,kar se nam dozdeva kot zagonetno govorjenje.

4. V nepopisljivi skrivnosti1 svojega bitja sem razširilvse vesolje; vsa bitja so v Meni, a jaz ne bivam v njih.

Najvišje bivanje Božanskega je onkraj pojavnosti: njegovaprava veèna podoba se niti ne razodeva v snovi niti je ne zaob-jame življenje, ne zapopade um, acintjarupa, avjaktamurti.To, kar vidimo, je samo samoustvarjena oblika, rupa, ne paveèna podoba Božanstva, svarupa. Obstaja nekdo ali nekaj,kar je nekaj drugega kot vesolje, neizrazljivo, nepredstavljivo,nedojemljivo Božanstvo onkraj vsega, kar naši najveèji alinajfinejši pojmi o neskonènosti lahko zaslutijo. Vso tostkanost stvari, ki ji pravimo vesolje, vso to veliko kolièinogibanj, ki jim ne moremo postaviti meja /.../ je spredel, izo-blikoval in razširil najvišji Neskonèni. Utemeljena je naizražanju samega sebe, ki je samo zase nerazodeto in neza-misljivo. Vsa ta množica nastajanj, ki se nenehno spreminja ingiblje, vsa ta bitja, bivanja, stvari, oblike, ki dihajo in živijo,ga ne morejo vsebovati niti vse skupaj niti v svojem posa-miènem bivanju. On ni v njih. On ne živi, se giblje ali biva nitiv njih niti zaradi njih – Bog ni Nastajanje. Oni so v njem, oniživijo in se gibljejo v njem ter srkajo svojo resnico iz njega.Oni so njegovo nastajanje, on pa njihovo bivanje. V nezamis-ljivi brezèasovni in neprostorni neskonènosti njegovega biva-

1 Ta svet duhovni paradoks je,izumljen je s potrebo v Nevidnem,prevod le bežen je èloveški pojem,o Tistem, ki idejo, govor vsak presega,simbol je tistega, kar simbolizirati ni moè,slabo izgovorjeni jezik, vendar resnièen.

262

nja je on razširil ta manjši pojav brezmejnega vesolja v nes-konèni prostor in èas.

5. In vendar (v resnici) vsa bivanja niso v Meni – glejMojo božansko jogo! Moja Bit je stvarnik in opora vsehbitij, a ni v njih.

Je tako kot nadvesoljno Božanstvo in zato ni v bivanjih nitiniso ona v njem. Naše razlikovanje med Bitjem in nastaja-njem se nanaša samo na pojavnost v snovnem vesolju. V nad-vesoljnem bivanju je vse veèno Bitje, in èe tudi tam obstajamnogoterost, so vsa bitja veèna. Ne pride v poštev prostorskamisel o bivanju v neèem, kajti na nadvesoljno absolutnobivanje ne vplivata pojma èasa in prostora, ki ju ustvarjaGospodova joga-maja. Tam naj bi bilo temelj duhovno, ne paprostorno in èasovno sobivanje, duhovna identiteta in hkra-tnost. Na drugi strani pa je najvišje nepojavno nadvesoljnobitje v vesoljni pojavnosti, vesolje v prostoru in èasu. V temširjenju se samo najprej pojavi kot bit, ki podpira vsa bivanja,bhutabhrit, jih nosi v svojem vseprežemajoèem samobivanju.In lahko reèemo, da prek te vseprisotne biti tudi najvišja Bit,Paramatman, nosi vse vesolje. On je nevidna duhovna podstatin skriti duhovni vzrok nastajanja vsega bivajoèega. Podpiravesolje kot podpira skriti duh v nas naše misli, dejanja,vzgibe. Zdi se, da prežema in vsebuje um, življenje in telo terjih podpira s svojo prisotnostjo. Toda to prežemanje je samopo sebi dejanje zavesti, ne pa snovi. Samo telo je le nenehnodejanje zavesti duha.

6. Tako kot biva veliki, vseprežemajoèi princip zraka veteriènem, tudi vse bivajoèe biva v Meni. Tako si moraš tozamišljati.

Božanska Bit vsebuje vse bivajoèe. Vse je v njej, v bistvu

263

ne snovno, ampak v tistem razširjenem pojmovnem smislusamobivanja, katerega prevod v izrazih fiziènega uma inèutov je naše togo pojmovanje snovnega in eteriènega prosto-ra. V resnici je celó vse, kar je tu, duhovno sobivanje, iden-titeta in hkratnost. Toda to je temeljna resnica, ki je ne more-mo uporabiti, dokler se ne povrnemo k najvišji zavesti. Vsedotlej bi bila takšna ideja le razumski pojem, kateremu neustreza nobena stvar iz našega praktiènega izkustva. Ob upo-rabi teh izrazov v prostoru in èasu je torej treba reèi, da veso-lje in vsa njegova bitja obstajajo v božanskem Samoobsto-jeèem, tako kot vse drugo obstaja v tem prostorskem prven-stvu etra /.../ Vesoljno bivanje je vseprežemajoèe, neskonèno,in tudi Samobivajoèi je vseprežemajoè in neskonèen, todasamoobstojeèa neskonènost je stabilna, statièna, nespre-menljiva, vesoljna pa je vseprežemajoèe gibanje, sarvatra-gah. Bit je ena, ne mnogotera a se vesoljno izrazi kot vsebivanje in je, kot se zdi, vsota vseh bivanj. Eno je Bitje, drugoje Moè Bivanja, ki se giblje in ustvarja, deluje v bivanjutemeljnega, podpirajoèega, nespremenljivega Duha. Bit nebiva v vsem tem bivajoèem ali v èemer koli od tega. Se pravi,ni vsebovana v nièemer – tako kot tudi eter ni vsebovan v no-beni obliki, èeprav so vse oblike navsezadnje izpeljane iz etra.Prav tako ni vsebovana v vsem bivajoèem skupaj, pa tudi zgra-jena ne iz njega – niè bolj, kot je eter prisoten v gibljivempodaljšku principa zraka ali ga sestavlja vsota njegovih oblik alisil.

7. Vse bivajoèe, o, Kaunteja, se na koncu vsakega ciklu-sa vraèa v Mojo božansko Naravo. Na zaèetku ciklusa paga spet izloèim.

8. Opiraje se na svojo lastno Naravo, vedno znova us-tvarjam vso to množico bitij, ki so vsa nemoèno podvrže-na oblasti Narave.

264

Najvišji z iznad vesoljnega bivanja naslanja, kot je tureèeno, ali pritiska na svojo Naravo, da bi iz nje v veèno ci-klièno pojavljanje sprostil vse, kar vsebuje, vse, kar je bilonekoè pojavno in je postalo prikrito. Vsa bitja v vesolju delu-jejo podrejeno temu spodbujajoèemu vzgibu in zakonompojavnega bivanja, s katerimi se v vesoljnih ubranostih izražapojav božanskega Vsebivanja. Dživa sledi ciklusu svojega na-stajanja v dejavnosti te božanske Narave, prakritim mamikam,svam prakritim, "lastni naravi" Božanskega. Med svojimnapredovanjem postane ta ali ona osebnost. Vedno sledikrivulji svoje lastne postave bivanja kot razodevanjabožanske Narave, bodisi v njenem višjem in neposrednem aliv njenem nižjem in izpeljanem vzgibu, v nevednosti ali vspoznanju. Na koncu ciklusa se vrne iz njene dejavnosti vsvojo negibnost in tišino. Nevedna je podvržena svojemukroženju, ne kot sama svoj gospodar, ampak jo obvladujeNarava, avašah prakriter vašat. Samo s povratkom v božan-sko zavest lahko doseže gospostvo in svobodo.

Dejanje, ki ga vsebuje beseda avaštabhja, je moèan pritisknavzdol, s katerim se premaga, potlaèi, ustavi ali omejiobvladovani predmet v njegovem gibanju ali delovanju, dapostane nemoèno podrejen obvladujoèi sili, avašam vašat.Narava postane v tem dejanju mehanièna množica njenih bitijje nemoèno ujeta v mehanizem in ni gospodar lastnih dejanj.

9. Ta dela pa Me ne vežejo, o, Dhanandžaja, saj sem donjih brezbrižen in nenavezan.

10. Pod Mojim nadzorom rojeva Narava vse bivajoèe,gibljivo in negibljivo in zaradi tega, o, Kaunteja, se svetgiblje v ciklusih.

Tudi Božansko sledi ciklusu, ne da bi mu bilo podrejeno,ampak kot njegov Duh, ki ga oblikuje, in kot vodnik, ne da bi

265

bil vpleten s svojo celotno bitjo, ampak s svojo moèjo bitja, kiga spremlja in oblikuje. On nadzira svoje lastno delovanjeNarave, adhjakša, ne kot duh, ki se je rodil v njej, ampak kotustvarjalni duh, ki povzroèa, da proizvaja vse, kar se pokažev pojavnosti. Èe jo po svoji oblasti spremlja in povzroèa vsanjena dejanja, je tudi izven nje, kot nekdo, ki je v nad-vesoljnem gospostvu nad njenim vesoljnim delovanjem in ninavezan nanjo s kakršnim koli vkljuèevanjem in željo pogospodovanju, zato tudi ni vezan z njenimi dejanji, saj jihneskonèno presega in je pred njimi, je enak pred, med in ponjihovem potekanju v èasovnih ciklusih. Vse njegove spre-membe ne povzroèijo njegovemu nespremenljivemu bitjunobene razlike. Na tiho bit, ki prežema in podpira vesolje,spremembe ne vplivajo, saj kljub temu, da jih podpira v njihne sodeluje. Tudi najveèjia, najvišja nadvesoljna Bit niprizadeta, ker jih prekaša in veèno presega.

Toda ker gre pri tem za delovanje delovanje božanske Na-rave, sva prakritih, ta pa se nikoli ne more loèiti odBožanskega, mora biti Božanstvo prisotno v vsem, kar onaustvari. To je razmerje, ki ni celotna resnica njegovega biva-nja, pa tudi ni resnica, ki bi jo lahko povsem zanemarjali. Onprebiva v èloveškem telesu. Tisti, ki zanemarjajo njegovoprisotnost, ki zaradi njenih mask prezirajo božanskost v èlo-veški obliki, jih videzi Narave begajo in poneumljajo ter nemorejo uvideti, da je v notranjosti skrito Božanstvo, najsi jepri èloveku zavesten, kot pri avatarju, ali pa zakrit s svojoMajo. Tisti, ki imajo velike duše, ki niso zaprti v svoji idejiega, ki se odprejo v notranjosti bivajoèemu Božanstvu, vedo,da je v èloveku skriti duh, ki se kaže kot vezan z omejenoèloveško naravo, isti nedojemljivi sijaj, ki ga obožujemoonkraj kot najvišje Božanstvo. Zavedo se njegovega najvišje-ga stanja v katerem je mojster in gospod vsega bivajoèega, pavendar vidijo, da je v vsakem bivanju še vedno najvišji Bogin v notranjosti bivajoèe Božanstvo. Vse drugo je samoome-

266

267

jevanje zaradi razodevanja variacij Narave v vesolju. Pravtako vidijo, da ni njegova Narava, ki je postala vse, kar je vvesolju, je vse, kar je tu v svojem notranjem dejstvu nièdrugega kot eno Božansko. Vse je Vasudeva in ne obožujejoga samo kot najvišjega Boga onkraj, ampak tudi tukaj v svetu,v njegovi enosti in v vsakem posamiènem bitju. Vidijo toresnico in v tej resnici živijo in delujejo. Njega obožujejo,živijo, mu služijo kot Presežnemu stvari in kot Bogu v svetuter kot Božanstvu v vsem, kar je, mu služijo z žrtvovanjem, gaišèejo s spoznavanjem, vsepovsod ne vidijo nièesar drugegakot njega ter dvigajo svoje celotno bivanje k njemu tako v nje-govi biti kot tudi vsej njegovi notranji in zunanji naravi. Vedó,da je to širna in popolna pot, saj je to pot celotne resniceedinega najvišjega, vesoljnega in posamiènega Božanstva.

To je torej celostna resnica, najvišje in najširše spoznanje.Božansko je iznadvesoljni, veèni Parabrahman, ki s svojim bi-vanjem brez èasa in prostora podpira vso to vesoljno pojavnostsvojega lastnega bitja in narave v Prostoru in Èasu. On jenajvišji duh, ki daje dušo oblikam in vzgibom vesolja, Paramat-man. On je božanska Oseba, katere vsa bit in narava, vse biva-nje in nastajanje v tem ali katerem koli vesolju so samospoèet-je in samoenergiziranje, Purušotama. On je nepopisljivi Gos-pod bivanja, ki s svojim duhovnim obvladovanjem lastne raz-odete Moèi v naravi odvija cikluse sveta in naravni razvoj bitijv ciklusih, Paramešvara. Od njega je prišel v vesoljno kroženjeDživa, posamièni duh, duša v Naravi, ki biva z njegovim biva-njem, se zaveda z luèjo njegove zavesti, pooblašèena za spo-znavanje, hotenje in delovanje z njegovo voljo in moèjo, uživa-joèa bivanje z njegovim božanskim uživanjem vesolja.

II. Delovanje, èašèenje in spoznavanjeNotranja duša v èloveku je delno razodetje Božanskega,

samoomejenega z deli svoje narave v vesolju, prakritir dživa-bhuta. V svojem duhovnem bistvu je posameznik eno z

Božanskim /.../ V dejanjih nižje pojavnosti Prakriti se zdi kotnevednost in egoistièna loèitev, povsem drug kot Edini, kot damisli, hoèe, deluje, uživa v tej loèujoèi zavesti za egoistiènouživanje in namene svojega bivanja v vesolju in svojihpovršinskih odnosih z drugimi utelešenimi umi in življenji.Toda dejansko je vse njegovo mišljenje, hotenje, delovanje inuživanje samo odsev – egoistièen in izkrivljen, vse dokler jev nevednosti – božanskega bitja, božanske misli, volje, dejanjin uživanja Narave. Vrniti se nazaj k tej resnici o samem sebije neposredni pomen odrešitve, njegova najveèja in najbližjavrata za pobeg iz podrejenosti Nevednosti. Posameznik jeduh, duša z naravo uma in razuma, volje, dinamiènega delo-vanja, èustev in obèutkov ter življenjskega iskanja radostibivanja, zato se lahko povsem vrne k svoji najvišji resnici, èepreusmeri vse te zmožnosti k Bogu. Spoznati mora s spozna-vanjem najvišje Biti in Brahmana. Svojo ljubezen in obože-vanje mora usmeriti k najvišji Osebi, svojo voljo in dejanjamora podrediti najvišjemu Gospodu vesolja. Potem preide iznižje v višjo Naravo /.../

Celovita usmeritev duše proti Bogu je velièastni temeljGitine sinteze spoznavanja, delovanja in èašèenja. Tako celost-no spoznati Boga, pomeni spoznati ga kot Enega v biti, v vsejpojavnosti in onkraj vsake pojavnosti – in vse to skupaj innaenkrat. Pa vendar, celó èe ga poznamo tako, ni dovolj, do-kler tega ne spremlja moèno povelièanje srca in duše k Bogu,dokler ne zaneti v eno toèko usmerjene in istoèasno vseobsega-joèe ljubezeni, èašèenjea in teženja. Zares, spoznanje, ki ga nespremlja teženje in ga ne poživlja nekakšno povelièanje, nipravo spoznanje, kajti lahko gre samo za razumsko videnje ingolo kognitivno prizadevanje. Videnje Boga nezmotljivo pri-nese s seboj oboževanje in vneto iskanje Božanskega – hrepe-nenje po Božanskem v njegovem samoobstojeèem bivanju kottudi po Božanskem v nas samih in po Božanskem v vsem, karje. Vedeti z razumom preprosto pomeni razumeti in je lahko

268

269

uèinkovito izhodišèe, – ali pa tudi ni in ne bo, èe v spoznava-nju ni iskrenosti, v volji pobude za notranje uresnièenje, nobe-nega vpliva na dušo, nobenega klica v duhu. Kajti to bi pome-nilo, da so možgani na zunaj razumeli, duša pa notranje nividela nièesar. Pravo spoznanje pomeni védenje z notranjimbitjem, ko se notranjega bitja dotakne luè, potem pa se dvigne,da bi objelo tisto, kar je videlo, zakoprni, da bi to posedovalo,se bori, zato da bi to izoblikovalo v sebi in sebe po njem, delu-je v tej smeri, da bi postalo eno s sijajem svojega videnja. Spo-znanje v tem smislu je prebujenje k istosti, in ker se notranjebitje uresnièi z zavestjo in radostjo, z ljubeznijo, s posedova-njem in enostjo, s tistim, kar koli je že videlo, mora prebujenospoznanje prinesti prevladujoèo spodbudo proti temu pravemuin edinemu popolnemu uresnièenju. Tisto, kar se spozna, tu niveè povnanjen predmet, ampak božanski Puruša, Bit in Gospodvsega, kar smo. Neka vseobsegajoèa radost v njem, globoka inganjena ljubezen do njega in njegovo oboževanje so neizogib-ne posledice in sama duša tega spoznanja.

To oboževanje pa ni osamljeno iskanje srca, ampak daro-vanje celotnega bitja. Zaradi tega mora tudi prevzeti oblikožrtvovanja. Gre za dajanje vseh naših dejanj Išvari, gre zapredajo naše dejavne zunanje in notranje narave Božanstvunašega oboževanja v vsakem njegovem najsubjektivnejšem invsakem najobjektivnejšem vzgibu. V njem se gibljejo vsa na-ša subjektivna delovanja, išèejo ga, Gospoda in Bit, kot vir incilj svoje moèi in prizadevanja. Vsa naša objektivna delova-nja se gibljejo navzven proti njemu v svetu in napravijo iznjega svoj predmet, spoènejo služenje Boga v svetu, kateregaobvladujoèa moè je Božanstvo v nas, prek katerega smo enabit z vesoljem in njegovimi bitji. Kajti oboje, svet in bit, Na-ravo in dušo v njej razsvetljuje zavest Edinega, sta notranje inzunanje telo presežnega Purušotame. Tako pride do sintezeuma, srca in volje v edini biti in duhu, s tem pa do sintezespoznavanja, ljubezni in delovanja v tej celostni združitvi, v

tem objemajoèemu uresnièenju Boga, v tej božanski jogi.Toda za naravo, ki jo veže ego, je težko, da bi sploh lahko

dosegla takšen vzgib. Da bi dosegli njeno zmagovito in ubra-no celovitost, pa ni lahko niti takrat, ko smo dokonèno in zavedno stopili na pot.

11. Zaslepljeni umi Me prezirajo, ko bivam v èloveškemtelesu, ker ne poznajo Moje najvišje narave bitja2, Gospo-darja vsega bivajoèega.

Smrtni um bega njegovo nevedno zanašanje na koprene invideze. Vidi samo zunanje èloveško telo, èloveški um, èlove-ški naèin življenja in ne ujame osvobajajoèega pogledaBožanskega, ki prebiva v bitjih. Ne meni se za božanskost vsamem sebi in ga ne more videti v drugih; èeprav se Božanskorazodeva v èloveštvu kot avatar in vibhuti, je še vedno slep inzanemarja ali prezira zakrito Božanstvo, avadžananti mammudha manušim tanum ašritam. In èe ga prezre v živih bitjih,ga še manj vidi v objektivnem svetu, na katerega gleda iz svojejeèe loèujoèega ega skozi zamrežena okna konènega uma. Vvesolju ne vidi Boga. Nièesar ne ve o najvišjem Božanskem,

2 Njegovo bivanje skrivnost je onkraj uma,poti njegove nevednost smrtno begajo.Konèno, postavljeno v svoj predalèek, osuplo, božje smelosti ne upošteva, Njega, ki upa biti si nepredstavljivo Vse,ki gleda in deluje kakor moè neskonèna.Za um èloveški to žalitev je njegova, ker znan je kot: za vedno nepoznan, biti vse in vendar seèi onkraj mistiène celote,absolut, za bitje v relativnem svetu èasa.Veèni in vsevedni, da prenaša rojstvo,Vsemogoèni, da se igra z nakljuèji in usodo:Duh, pa vendar hkrati Snov, Praznina,Neomejen, onkraj oblike in imena,da v telesu biva, edini in najvišji,da bi žival bil, èlovek in božansko /.../

270

ki je gospodar teh ravni, polnih razliènih bivanj, in biva nanjih. Slep je, da bi videl, kako ves svet postaja božanski inkako se sama duša prebuja lastnemu notranjemu božanstvu inpostaja božanska, podobna Bogu.

12. Gre za prazna upanja, prazna dejanja in praznospoznanje. Osiromašeni prave zavesti bivajo v rakšasièniin asurièni naravi, ki zavajata v zmoto.

Tisti, ki so se popolnoma predali /.../ življenju ega, s tem dase ženejo za minljivimi stvarmi zaradi njih samih in za zado-voljitev posvetne lakote razuma, telesa, èutov /.../ padejo vobjem nižje narave /.../Postanejo plen rakšasiène narave vèloveku, ki vse žrtvuje nasilnemu in pretiranemu zadovolje-vanju svojega loèujoèega ega ter ga napravi za mraènega bogasvoje volje, misli, dejanj in uživanja. Ali pa jih v brezplodenkrog žene ošabna samovolja, samozadostno mišljenje, deja-vnost, ki upošteva samo sebe, samozadovoljen in vendarnikoli zadovoljen intelektualizirani apetit po uživanjuasuriène narave. Toda živeti nenehno v tej loèujoèi ego-zavesti in iz nje napraviti središèe vseh naših dejavnosti,pomeni v celoti izgubiti zavedanje samega sebe. Èar, ki gadaje zapeljanim orodjem duha, je zakletev, ki priklepa življe-nje na nekoristno vrtenje v krogu. Vsakršno upanje, dejanje,spoznanje je prazno, ko ga presojamo z božanskimi in veèni-mi merili, kajti zapira se pred velikim upanjem, izkljuèujeosvobajajoèa dejanja, prežene razsvetljujoèe spoznanje. Greza lažno spoznanje, ki vidi pojave, toda zgreši njihovo resni-co, slepo upanje, ki lovi minljivo in zgreši veèno, sterilnodejanje, katerega dobièek se iznièi z izgubo in je enakoneskonènemu Sizifovemu delu.

13. Velike duše, o, Partha, ki živijo v božanski naravi, Mepoznajo kot neminljivega, iz katerega izvira vse bivajoèe,

271

zato se obraèajo Name z izkljuèno in èisto ljubeznijo.

Velike duše, ki se odprejo luèi in širini božanske narave, kijo je èlovek zmožen, so same sprva na ozki, na koncu pa naneizrazljivo široki poti, ki vodi k osvoboditvi in popolnosti.Èlovekova prava naloga je rast boga v njem. Skrbno skrit po-men èloveškega življenja je nenehno spreobraèanje te nižjeasuriène in rakšasiène narave v božansko. Z razvojem padezastor in duša spregleda višji pomen delovanja in pravo resni-co bivanja. Oko se odpre Božanstvu v èloveku, Božanstvu vsvetu. Vidi navznoter in priène spoznavati na zunaj neskonè-nega Duha, Neminljivega, iz katerega izvirajo vsa bivanja, inki biva v vsem ter s katerim in v katerem vedno vse biva. Koto videnje, to spoznanje zajame dušo, postane èlovekovo celo-tno življenjsko teženje nenadkriljiva ljubezen in brezdanjeoboževanje Božanskega in Neskonènega. Um se prilepi naveèno, duhovno, živo, vesoljno, Resnièno. Ne ceni nièesarrazen zaradi njega samega, veseli se samo v vseblaženemPuruši.

14. Vedno opevajoè Mojo božansko slavo, vztrajni vduhovnem prizadevanju se, vselej v jogi, klanjajo predMenoj in Me predano èastijo.

Ves svet in vse mišljenje postane en sam slavospev vesoljnevelièine, Luèi, Lepote, Moèi in Resnice, ki se je v svoji slavirazodela èloveškemu duhu, in èašèenje edine najvišje Duše inneskonène Osebe. Pritisk notranje biti, da bi prodrla navzven,postaja sedaj vedno bolj oblika duhovnega prizadevanja inteženja, da bi posedovali Božansko v duši in ga uresnièili v na-ravi. Vse življenje postane nenehna joga ter združevanje Bo-žanskega in èloveškega duha. To je naèin celostnega èašèenja.Oblikuje edinstveno povelièanje našega celotnega bitja in na-rave prek žrtvovanja s posveèenim srcem veènemu Purušotami.

272

15. Spet drugi Me išèejo z darovanjem spoznanja in Meèastijo v Moji enosti, v vsakem posameznem bitju in vvseh Mojih milijonih vesoljnih obrazov.

Tisti, ki predvsem poudarjajo spoznavanje, pridejo do istetoèke, tako da nenehno poveèujejo, poglabljajo in krepijosposobnost gledanja Božanskega na dušo in naravo. Njihovoje žrtvovanje spoznanja, z nekakšno nepopisno zavzetostjospoznavanja pa pridejo do oboževanja Purušotame, džnjana-jadžnjena jadžanto mam upasate. To je razumevanje, ki ganapolnjuje bhakti, ker je celovito po svojih orodjih, celovitopo svojem cilju. Ne gre za zasledovamje Najvišjega zgolj kotneke abstrakcije ali neopredeljivega Absoluta. Gre za srènoiskanje in prilašèanje Najvišjega in Vesoljnega, iskanjeNeskonènega v njegovi neskonènosti in Neskonènega v vsem,kar je konèno, videnje in polastitev Edinega v njegovi enostiin Edinega v vseh njegovih posamiènih principih, njegovihneštetih obrazih, silah, oblikah, tu, tam, vsepovsod, izven èasain v èasu, v množici, v mnogoterem, v neskonènih vidikih nje-govega Božanstva, v neštevilnih bitjih, v vseh njegovih mili-jonih vesoljnih obrazov, ki nas gledajo v svetu in njegovihbitjih, ekatvena prithaktvena bahudha višvatomukham. Tospoznanje zlahka postane oboževanje, široko èašèenje, velikosamodarovanje, celovito samoizroèanje, kajti gre za spozna-nje Duha, za stik z Bitjem, objem najvišje in vesoljne Duše,ki zahteva vse, kar smo, èeprav nas, ko se ji približamo, obsi-pava z vsemi zakladi svoje neskonène radosti bivanja.

16. Jaz sem obred, Jaz sem žrtev in hrana, darovana vèast prednikom, sem sveta zdravilna bilka, mantra, da-ritveno maslo, plamen sem in tudi samo darovanje.

Tudi pot delovanja se spreobrne v oboževanje in èašèenjesamoizroèanja, ker je to celotno žrtvovanje vse naše volje in

273

njenih dejavnosti edinemu Purušotami. Zunanji vedski obredje moèan simbol, uèinkovit, a slaboten, èetudi k nebesom us-merjen namen. Pravo žrtvovanje pa je tisto notranje darova-nje, v katerem božansko Vse sámo postane obredno dejanje,žrtvovanje in vsaka posamièna okolišèina žrtvovanja. Vsakodelovanje in oblika tega notranjega obreda je samouredba insamoizraz njegove moèi v nas, ki se dviga z našim teženjemproti viru njegovih energij. Sam božanski Prebivalec postaneplamen in daritev, kajti plamen je k Bogu usmerjena volja inta volja je sam Bog v nas. Tudi darovanje je oblika in sila us-tavodajnega Božanstva v naši naravi in bitju. Vsemu, kar smood njega prejeli, se odreèemo za služenje in èašèenje njegovelastne Stvarnosti, njegove najvišje Resnice in Vira. BožanskiMislec sam postane sveta mantra. Luè njegovega bivanja jetista, ki se izraža v mislih, usmerjenih proti Bogu, in deluje vrazodevajoèi se besedi sijaja, ki spravi na varno skrivnostimisli, in v ritmu, ki za èloveka ponavlja ritme Veènega.

17. Jaz sem Oèe tega sveta, Mati, Urejevalec, prviStvarnik, predmet spoznavanja, sveti zlog OM kot tudiRig-, Sama- in Jadžurveda.

Razsvetljujoèe Božanstvo je sámo Veda in tisto, kar spo-znavamo z Vedami. Je spoznavanje in predmet spoznavanja.Rig, Jadžur in Sama, razsvetljujoèa beseda, beseda, ki raz-svetljuje um z žarki spoznanja, beseda moèi za pravilno ureja-nje dejanj, beseda spokoja in harmoniènega doseganja, s kater-im se prinaša božanska želja duha, vse to je Brahman, Božans-tvo. Mantra božanske zavesti prinaša njegovo razodevajoèoluè, mantra božanske moèi njegovo voljo izvrševanja, mantrabožanske Anande pa njegovo izpolnitev duhovne radosti biva-nja. Vse besede in misli predstavljajo razcvet velikega OM-a,Besede, Veènega. Razodet v obliki èutnih predmetov, razodet vzavestni igri ustvarjalnega samospoèetja, katerega oblike in

274

275

predmeti so vzorci, razkriti v ozadju samoizbrane nadzavednemoèi Neskonènega, je OM glavni vir, seme, maternica stvari inidej, oblik in imen, sam po sebi, celovit, najvišji Nedotakljivi,izvirna Enotnost, brezèasovna Skrivnost, samoobstojeèa nadvsako pojavnostjo v božanskem bitju3. To žrtvovanje je zatohkrati sodelovanje, oboževanje in spoznavanje.

18. Jaz sem pot in cilj, opora, gospodar, prièa, dom inpribežališèe, prijazni prijatelj, vir, temelj in razkroj, poèi-vališèe in neminljivo seme vsega.

19. Dajem toploto, zadržujem in pošiljam dež. Semnesmrtnost in prav tako smrt, bivajoè sem in nebivajoè, o,Ardžuna.

Za dušo, ki tako spozna, obožuje, žrtvuje vsa svoja dejanjav velikemu samoizroèanju svojega bivanja Veènemu, je Bogvse in vse je Božanstvo /.../ Svet in usoda ter negotovakonènost ne morejo prestrašiti, trpljenje in zlo ne moreta zbe-gati èloveka, ki se je predal Veènemu. Za èloveka, ki vidi, jeBog pot in Bog je cilj njegovega popotovanja, pot na kateri seni mogoèe izgubiti in cilj do katerega zagotovo pripeljejovsak trenutek modro vodeni koraki. On spozna Božansko kotgospodarja svojega in vsakega bivanja, podpiralca svoje nara-ve, moža narave-duše, njenega ljubimca in ljubkovalca, no-tranjo prièo vseh svojih misli in dejanj. Bog je njegova hiša indežela, pribežališèe njegovih iskanj in želja, modri, bližji innaklonjeni prijatelj vseh bitij. Vsako rojstvo, stanje in unièe-nje navideznih bivanj je za njegovo gledanje in izkušnjoEdini, ki pokaže, vzdržuje in umakne svoje minljivo samoraz-odetje v svoj sistem nenehnega ponovnega pojavljanja. Samo

3 AUM, - "A" duh grobega in zunanjega, Virat, "U" duh finega in notranjega,Taidžasa," M" duh skrivne nadzavestne vsemogoènosti, Pragnja, "OM " absolut, Turja.(Mandukja upanišada)

on je neminljivo seme in vir vsega, za kar se zdi, da se rojevain premine, in njegovo veèno poèivališèe ob njegovem nera-zodevanju. On je tisti, ki gori v vroèini sonca in plamena, onje tisti, ki je obilica dežja in njegovo pomanjkanje. On je vsata fizièna narava in njena dejanja, Smrt je njegova maska innesmrtnost njegovo samorazodetje. Vse, èemur pravimo biva-joèe, je on in vse, na kar gledamo kot na nebivajoèe, je ševedno skrivnost v Neskonènem in del skrivnostnega bivanjaNedojemljivega.

20. Poznavalci treh Ved, ki pijejo somo, preèišèenigreha, Me obožujejo z žrtvovanjem, Me prosijo za pot vnebesa. Ob vzpenjanju k nebesnim svetovom Indre s svojopraviènostjo uživajo v raju božanske gostije.

21. Oni se potem, ko so kot nagrado uživali nebeške sve-tove velike blaženosti in izèrpali dobroimetje za svojadobra dela, vrnejo v smrtno bivanje. Zatekajoè se h kre-postim, ki jih predpisujejo tri Vede, ob iskanju zado-voljitve želja, sledijo ciklusom rojevanja in umiranja.

Niè drugega kot najvišje spoznanje in oboževanje, nobenadruga pot kot popolno samoizroèanje in samopredajanjeNajvišjemu, ki je vse, nas ne bo prinesla k Najvišjemu. Dru-gaèna religija, drugaèno oboževanje, drugaèno spoznavanje,drugaèno iskanje vedno obrodi sadove, ki pa so minljivi inomejeni za uživanje božanskih simbolov in videzov /.../Nebeški svetovi so bolj blaženi, svargalokam višalam. Tako jevedski ritualist starega eksoteriènega pomena treh Ved,preèišèen grehov, pil vino stika z bogovi, z žrtvovanjem indobrimi dejanji pa iskal plaèilo nebes. To trdno preprièanje vOnstranstvo in iskanje bolj božanskega sveta zagotovi duši obnjenem odhodu moè, da doseže nebeške radosti, na katere stabila osredotoèena njena vera in iskanje. Toda povratek v smrt-

276

277

no bivanje se vsiljuje zaradi tega, ker ni našla in uresnièilapravega cilja bivanja. Tu in nikjer drugje je treba najti najviš-je Božanstvo, razviti iz nepopolne èloveške fiziène naravedušino božansko naravo ter prek harmonije z Bogom, èlo-vekom in vesoljem odkriti celotno širšo resnico bivanja, joživeti in napraviti, da bo vidno èudovita. To zakljuèi dolgi cik-lus našega nastajanja in nas pripusti k najvišjemu rezultatu. Jepriložnost, ki je dana duši s èloveškim rojstvom in ki ne moreprenehati. dokler ni izpolnjena.

22. Ljudem, ki Me èastijo, tako da samo name mislijo,njim, ki so z Menoj nenehno v jogi, preskrbim, èesar ni-majo, ohranjam, kar že imajo.

Ljubitelj Boga nenehno napreduje proti tej konèni nujno-sti našega rojevanja v vesolju prek zbrane ljubezni in obože-vanja, s èimer za celotni smoter svojega življenja in celotenpredmet svojega razmišljanja in videnja napravi najvišje invesoljno Božansko – ne pa kako sebièno posvetno zado-voljitev ali nebeške svetove. Videti nièesar drugega razenBožansko, biti vsak trenutek združen z njim, ljubiti ga v vsehbitjih in se ga radostiti v vsem, je celoten pogoj njegovegaduhovnega bivanja. Njegovo videnje Boga se ne loèuje odnjegovega življenja in prav tako ni niè prikrajšan za polnostživljenja. Sam Bog mu namreè postane spontani prinašalecvsega dobrega, njegovega notranjega in zunanjega dobièka inimetja, jogakšemam vahamjaham. Nebeške in zemeljskeradosti so samo senèica njegovega lastništva, kajti s tem koraste v Božansko, se tudi Božansko zliva nanj z vso luèjo,moèjo in radostjo neskonènega bivanja.

23. Celó èastilci, ki z vero žrtvujejo drugim božan-stvom, žrtvujejo tudi Meni, o, Kuntin sin, èeprav ne sklad-no s pravo postavo.

Gita ne zanika niti veljavnosti vedskih opravil žrtvovanja,sprejme jih, sprejme, da lahko s temi sredstvi uživa tu in vnebesih onkraj. Jaz sam sem tisti, pravi božanski uèitelj, kisprejme in so mu darovane te žrtve, jaz sem tisti, ki daje tesadove v obliki bogov, ker se ljudje tako odloèijo, da bi se mipribližali. Toda to ni prava pot, saj niti uživanje nebes ni osvo-boditev in izpolnitev, ki jo mora èlovek iskati.

24. Jaz sem uživalec in Gospod vseh žrtvovanj, toda oniMe v resnici ne poznajo, zato grešijo.

Vsako pristno versko preprièanje in praksa sta v resniciiskanje edinega najvišjega in vesoljnega Božanstva. Saj jeono vedno edini gospodar èlovekovega žrtvovanja, askeze, inneskonèni uživalec njegovih prizadevanj in teženj. Naj booblika èašèenja še tako neznatna ali preprosta, naj bo ideja obožanstvu še tako omejena, dajanje še tako omejeno, vera,napor, da se pride za zastor svojega èašèenja ega in iz ome-jitev snovne Narave vendarle tvori nit povezave med èloveko-vo dušo in Vsedušo in povzroèi odziv. Vendar pa je odziv sadèašèenja in darovanja, skladen s spoznanjem, vero in delom,ter ne more preseèi njihovih omejitev. Zato z vidika veèjegaspoznanja Boga, ki edini nudi celotno resnico bivanja in nas-tajanja, to manjvredno darovanje ni skladno s pravo innajvišjo postavo žrtvovanja. Ne temelji na spoznanju najviš-jega Božanstva v njegovem celostnem bivanju in pravihnaèelih njegovega samorazodevanja, ampak se povezuje zzunanjimi in delnimi videzi, na mam abhidžananti tattvena.Zaradi tega je tudi njegovo žrtvovanje omejeno po svojihciljih, po svojem motivu pa predvsem egoistièno, delno inzgrešeno v svoji dejavnosti in dajanju, jadžanti avidhipur-vakam.

25. Tisti, ki obožujejo bogove, gredo k bogovom, k pre-

278

dnikom gredo èastilci prednikov, k elementom tisti, kièaste elemente. Toda Moji èastilci gredo k Meni.

Celotno videnje Božanskega je pogoj za celotno zavestnosamopredajo. Ostalo doseže stvari, ki so pomanjkljive indelne, ter mora popustiti in se vrniti, da se poveèa v višjemiskanju in širšem izkušenju Boga. Iskati samo in popolnomanajvišje in vesoljno Božanstvo, pomeni doseèi vse spoznanjein rezultate, ki jih dosežejo druge poti, dokler nas še ne ome-juje noben pogled, èeprav najdemo svojo resnico v vsehpogledih. Ta vzgib zajame vse oblike božanskega bivanja nanjegovi poti do najvišjega Purušotame.

26. List, cvet, sadež, kar koli Mi kdo daruje s èašèe-njem, sprejmem kot ljubezniv dar težeèe duše.

/.../ tako z ljubeznijo in èašèenjem ni vedno darovan samoposveèeni zunanji dar, ampak tudi vse naše misli, vsa našaèustva in obèutki. Vse naše zunanje dejavnosti, njihove oblikein cilji so lahko takšni darovi Veènemu. Res je, da ima poseb-no dejanje ali oblika dejanja svoj pomen, celó velik pomen,toda bistveni dejavnik je to, v kakšnem duhu to storimo. Duh,katerega simbol ali materializirani izraz je daritev, ji dajecelotno vrednost in pomen. Lahko bi tudi rekli, da vsebujepopolno dejanje božanske ljubezni in èašèenja tri dele4, ki soizraz ene same celote: 1. praktièno èašèenje Božanskega v de-

4 Obstaja popolnoma fizièna oblika dejanj, kot so tista v kultih, pri katerih imajodoloèene kretnje, doloèeni gibi namen izraziti posveèenost. To je èisto snovno, kot npr.prižiganje kadil, krašenje daril ali celó skrb za tempelj, krašenje kipca, vsa takšnapovsem fizièna dejanja.

Drugi del je neka vrsta umske posvetitve, ki iz opravljanega dejanja napravi simbol.Èlovek ni zadovoljen zgolj s prižiganjem kadila, ampak med prižiganjem naredi todejanje simbolièno – npr. teženje, ki žari v telesu, samoizroèitev v smrt, v preèišèenjeognja. Tako je najprej dejanje, potem pa simbol v tem dejanju in simbolièno pojmova-nje tega, kar se poène.

279

dejanjih, 2. simbol èašèenja v obliki dejanja, ki izraža nekovidenje in iskanje ali nek odnos z Božanskim, 3. notranjeèašèenje in hrepenenje po enosti ali obèutek enosti v srcu,duši in duhu. Življenje se lahko spremeni v èašèenje tako damu v ozadje postavimo duha presežne in vesoljne ljubezni,iskanje enosti, obèutek enosti, da iz vsakega dejanja napravi-mo simbol, izraz k Bogu naravnanih èustev ali razmerja zBožanskim, in s tem, da vse, kar delamo, spremenimo v deja-nje èašèenja, dušne povezave, umskega razumevanja,ubogljivosti življenja, predaje srca.

To popolno samoizroèanje, ta enoumna predaja je èašèe-nje, ki ga Gita postavlja kot vrhunec svoje sinteze. Vsa deja-nja in prizadevanje se s tem èašèenjem spreobrnejo vdarovanje najvišjemu in vesoljnemu Božanstvu.

27. Kar koli poèneš, kar koli uživaš, kar koli žrtvuješ,kar koli daš, kakršno koli energijo tapasje, dušne volje aliprizadevanja pokažeš, napravi iz tega, o, Kaunteja, daro-vanje Meni.

Tu dobi vsaka neznatna življenjska okolišèina božanskipomen: najnepomembnejši dar iz naše notranjosti ali od tega,kar imamo, najmanjše dejanje postane sprejemljiv darBožanstvu, ki iz njega napravi sredstvo svojega lastništva naddušo in življenjem ljubitelja Boga.

Skratka: to je tisto, kar se zahteva od nas: spreobrniti celo-tno življenje v zavestno žrtvovanje. Vsak trenutek in vsak

Za obema omenjenima sledi še teženje po združitvi, teženje, da bi bila vsa ta dejan-ja in simboli, ki smo jih iz njih napravili, samo sredstva za to, da se vedno bolj prib-ližamo Božanskemu in se pripravimo na združitev z Njim.

To troje je potrebno, da je dejanje popolno: nekaj povsem snovnega, nekaj umskegain nekaj dušnega, dušno teženje. Èe je prisotno zgolj eno, ob odsotnosti ostalih dveh, jedejanje nepopolno. Praviloma je vse troje redko povezano.Takšna prisotnost vseh trehsestavin ustvari bitja izjemne iskrenosti in posveèenosti – v dejanju sodeluje celotnobitje v vseh svojih delih.

280

gib svojega bitja je treba nameniti nenehnemu in predanemusamoizroèanju Veènemu. Vsa naša dejanja, tudi najmanjša innajbolj vsakdanja in malenkostna, ne samo najveèjih, najneo-bièajnejših in najplemenitejših, je treba opravljati kot posve-èena. Naša posamièna narava mora živeti samo v zavestinotranjega in zunanjega vzgiba posveèenega Neèemu, kar jeonkraj nas in veèje od našega ega. Ne glede na to kakšen jedar in komu ga dajemo, mora vsebovati zavest, da ga daruje-mo edinemu božanskemu Bitju v vseh bitjih. Ta vzvišeniznaèaj morajo privzeti naša najobièajnejša in najbolj grobamaterialna dejanja. Kadar jemo, se moramo zavedati, da daje-mo hrano Prisotnosti v nas, postati mora sveto darovanje vsvetišèu in iz nas mora izginiti obèutek zgolj fiziène potrebepo samozadovoljitvi. V vsakem velikem delu, vsaki zahtevnidisciplini, v vsakem težkem in plemenitem podjetju, najsi gaopravljamo zase, za druge ali za narod, se ne bo veè mogoèezaustaviti ob ideji naroda, nas samih ali drugih. Dejanje morabiti zavestno opravljeno kot žrtvovanje dejanj, toda ne tem,ampak bodisi prek njih bodisi neposredno EdinemuBožanstvu. Božanski Prebivalec, ki so ga te podobe skrivale,ne sme veè biti skrit, ampak nenehno prisoten v naši duši,našem umu, našem obèutenju. Dejanja in rezultate našihdejanj je treba položiti v roke Edinega z obèutenjem, da je taPrisotnost Neskonèni in Najvišji, zaradi katerega je naše deloin teženje edino mogoèe. Kajti vse poteka v njegovem bitju,zanj jemlje Narava od nas vsako delo in teženje ter ga darujena njegov oltar. Celó v tistih stvareh, v katerih je zelo oèitno,da je Narava delavec in smo mi samo prièe njenega delova-nja in njene posode in podpiratelji, mora biti prisoten nenehenspomin in vztrajno zavedanje dela in njegovega Mojstra. Vsebi lahko dosežemo, in to tudi moramo, da se bomo svojegavdiha in izdiha, svojega srènega utripa zavedali kot živegaritma vesoljnega žrtvovanja.

Jasno je, da mora tovrstno pojmovanje in njegovo

281

282

uèinkovito izvajanje prinašati tri rezultate, ki so osrednjegapomena za naš duhovni ideal. Najprej, oèitno je, da takšnourjenje, celó èe ga zaènemo brez èašèenja, privede naravnostdo najvišjega možnega èašèenja. Saj se mora naravnopoglabljati v najpopolnejše èašèenje, ki si ga lahko predstav-ljamo: najglobljo ljubezen do Boga. S tem je povezan nara-šèajoèi obèutek Božanskega v vsem, poglabljajoèa povezavaz Božanskim v vseh naših mislih, volji in dejanjih kot tudi vvsakem trenutku našega življenja, hkrati z vedno bolj ganje-nim posveèanjem celotnega svojega bitja Božanskemu. Tizapleti joge delovanja so tudi sama srž celostne in absolutnebhakti. Iskalec, ki jih postavi v življenje, povzroèi v sebinenehno, dejavno in uèinkovito predstavljanje duha samo-èašèenja, iz katerega mora nujno vznikniti najbolj prevzema-joèe èašèenje Najvišjega, ki mu je to služenje namenjeno. Naposveèenega delavca postopoma vpliva oèarljiva ljubezen dobožanske Prisotnosti, do katere èuti vedno veèjo notranjobližino. Z njo pa se rojeva, ali pa je v njej vsebovana, tudivesoljna ljubezen do vseh teh bitij, živih oblik in stvaritev, kiso bivališèa Božanskega – ne kratkotrajna nemirna, lakomnaèustva loèevanja, ampak ustaljena nesebièna ljubezen, ki jegloblja vibracija enosti. V vsem prièenja iskalec sreèevatiedini Cilj svojega oboževanja in služenja. Pot delovanja se sto potjo žrtvovanja obrne, da bi sreèala pot èašèenja. Lahko jesama tako popolno, oèarljivo, celostno èašèenje, kot po njemsprašuje vsaka srèna želja ali pa si ga lahko predstavlja umskastrast.

Dalje zahteva urjenje v tej jogi nenehno navznoter, naosrednje osvobajajoèe spoznanje, usmerjeno misel. Prav takopride do nenehno dejavnega povnanjanja tega v dejanjih, karto misel podkrepi. V vsem je edina Bit, edino Božansko jevse. Vse je v Božanskem, vse je Božansko in nièesar drugegani v vesolju – takšno mišljenje ali takšna vera je celotno oza-dje, dokler ne postane celotna tvarina delavèeve zavesti. Spo-

minjanje, takšna samodinamizirajoèa meditacija, se mora inse na koncu tudi spremeni v globoko in neprekinjeno videnje,živo in vseobsežno zavest tistega, èesar se tako moèno spomi-njamo ali na kar tako nenehno meditiramo. Saj vsak hip sili knenehnemu namigovanju na Vir vsega bivanja, volje in de-janj, pri tem pa hkrati obstaja zajemanje in preseganje vsehdoloèenih oblik in videzov v Tistem, kar je njihov vzrok inpodpora. Ta pot se ne more konèati, ne da bi vsepovsod videliživo in živahno delovanje vesoljnega Duha, na svoj naèinprav tako konkretno, kot je fizièna luè. Ob vrhuncih se topovzpne do tega, da se nenehno živi, misli, hoèe in deluje vprisotnosti Nadumskega, Presežnega. Kar koli vidimo alislišimo, èesar koli se dotaknemo in èutimo, vse, èesar sezavedamo, moramo poznati in èutiti kot tisto, kar obožujemoin èemur služimo. Vse je treba spremeniti v podobo Božan-stva, ovitega v veèno Vseprisotnost. Na koncu, èe že ne dolgoprej, se ta pot delovanja spremeni prek povezave z božanskoPrisotnostjo, Voljo in Silo v pot spoznavanja, ki je popolnejšain celostnejša, kot jo lahko zasnuje ali pa odkrije razumkaterega koli bitja.

Konèno nas urjenje v tej jogi žrtvovanja prisili, da seodreèemo vsem notranjim podporam egoizma, jih izloèimo izsvojega uma, volje in dejanj ter iz svoje narave odstranimonjegovo seme, njegovo prisotnost in vpliv. Vse je treba stori-ti za Božansko, vse je treba usmeriti k Božanskemu. Nièesarne smemo poskušati zase kot za posebno bivanje, niè ne smebiti storjeno za druge, najsi so naši sosedje, prijatelji, družina,država ali èloveštvo ali druga bitja zgolj zato, ker so povezaniz našim osebnim življenjem, mišljenjem, èustvi, ali pa zato,ker jim ego daje prednost. Ob tem naèinu delovanja in gleda-nja, postane vsako dejanje le dinamièno èašèenje in služenjeBožanskemu v neomejenem svetišèu njegovega lastnega ve-soljnega bivanja. Življenje postaja vedno bolj žrtvovanjeveènega v posamezniku, nenehno samodarovano veèni Pre-

283

sežnosti. Darovano je na širnih žrtvenih tleh polja veènegavesoljnega Duha. Tudi Sila, ki daruje, je veèna Sila, vsemo-goèna Mati. Ta pot je torej pot združevanja in povezovanja zdejanji, duhom in spoznanjem v dejavnosti, ki je tako popol-na in celovita, kot se je lahko le nadeja katero od hotenjusmerjenih k Bogu, ali izvede moè naše duše.

Vsebuje vso celostno in absolutno moè poti delovanja, todazaradi njenega zakona žrtvovanja in samoizroèanja božanskiBiti in Gospodarju jo na eni strani spremlja celotna moè potiLjubezni, na drugi strani pa celotna moè poti Spoznavanja. Nakoncu delujejo vse te tri božanske Moèi skupaj, zlite, zdru-žene, izpolnjene, izpopolnjene druga z drugo.

28. Tako boš osvobojen dobrih in zlih posledic, ki ses-tavljajo vezi delovanja. S svojo dušo, prek odrekanjazdruženo z Božanskim, boš postal svoboden in Me dosegel.

Razlikovanje, ki ga povzroèajo želje in ego, potem izgine.Ker ni prenapenjanja k dobrim rezultatom svojih dejanj niti niizogibanja neprijetnim, ampak so vsa dejavnost in njeni rezul-tati izroèeni Najvišjemu, kateremu za vedno pripadajo vsadejanja in njih sadovi v svetu, ni veè nadaljnje vezanosti.Kajti s popolno samoizroèitvijo izginejo iz srca vse egoistièneželje, zato med Božanskim in posamezno dušo obstaja popol-na združitev prek notranjega odrekanja svojemu loèenemuživljenju. Vsako hotenje, vsako dejanje, vsak rezultat postanehotenje, dejanje in rezultat Božanstva, delo se izvaja božan-sko prek preèišèene in razsvetljene narave ter ne pripada veèomejenemu osebnemu egu. Tako predana konèna naravapostane prost kanal Neskonènega. Duša se v svojem duhov-nem bitju, povelièana iz nevednosti in omejitve, vrne v svojoenost z Veènim.

29. V vseh bivanjih sem enak. Nobeno Mi ni ljubše in

284

285

nobenega ne sovražim. Vendar pa so tisti, ki Me èastijo, vMeni in tudi Jaz sem v njih.

Božanski Veèni je prebivalec vseh bivanj. V vsakem jenepristranski in je nepristranski prijatelj, oèe, mati, stvarnik,ljubimec, podpiralec vseh bitij. Nikomur ni sovražen in niko-mur pristranski ljubimec. Nikogar ni izloèil, nikogar ni zaveèno obsodil, nikomur ne daje prednosti zaradi samovoljno-sti. Vsi pridejo nazadnje enako k njemu prek svojega krože-nja v nevednosti. Toda samo popolno oboževanje je tisto, kilahko iz tega, v notranjosti bivajoèega Boga v èloveku inèloveka v Bogu, napravi zavestno stvar ter popolnoma pre-vzemajoèo in popolno združitev. Ljubezen do Najvišjega inpopolna samopredaja sta ravna in hitra pot do te božanskeenosti5.

30. Celó èe se z edino in popolno ljubeznijo obrne Namezelo hudoben èlovek, je treba nanj gledati kot na svetnika,kajti volja po prizadevanju, ki se je v njem nastanila, jeprava in popolna.

Ravnodušna Božanska Prisotnost v vsakem izmed nas nepostavlja drugih predhodnih pogojev, kot je z vero, iskrenostjoin temeljno popolnostjo opravljena naèelna samopredaja.

5 /.../ bolj ko dajete sebe Božanskemu, bolj je On z vami, popolnoma, nenehno, vvsakem trenutku, v vseh vaših mislih, vsaki vaši potrebi, in ni ga teženja, ki ne bi preje-lo takojšnjega odgovora. Vi pa imate obèutek popolne, nenehne intimnosti, popolnezavesti. To je tako, kot èe bi ga vsebovali /.../ kot bi bilo Božansko nenehno z vami.Hodite in On hodi z vami, spite in On spi z vami, jeste in On je z vami, mislite in Onmisli z vami, ljubite in je vaša ljubezen. Toda za to se mu je treba popolnoma izroèiti, vceloti, izkljuèno, si nièesar pridržati in ne zadržati nièesar, prav tako pa tudi ne nièesarrazpršiti. Najmanjša stvar v vašem bitju, ki je niste dali Božanskemu, je izguba, izgubavaše radosti, nekaj, kar v takšni meri zmanjšuje vašo sreèo. Vse, èesar ne date Božanske-mu, je kot bi to na nek naèin zadrževali na poti možnosti Božanskega predajanja vam.Ne zaznavate ga tesno ob sebi, nenehno s seboj, zaradi tega, ker Mu ne pripadate – kerpripadate na tisoèe drugim stvarem in ljudem. V vaših mislih, vaših dejanjih, v vaših

286

31. Hitro postane pravièen èlovek in doseže veèni mir. Vediza vedno, o, Kaunteja, da moj èastilec nikoli ne izgine.

Ko smo se enkrat v veri in iskreno ter v osnovi dovršenocelostno izroèili, nepristranska božanska Prisotnost v vseh nasne postavlja drugih predpogojev. Ta vrata so dostopna vsako-mur, vsakdo lahko vstopi v to svetišèe – naše posvetne ra-zlike izginejo v prebivališèu Ljubimca vseh /.../ Z drugimi be-sedami povedano: pripravljenost za celotno samoizroèitevodpira vsa vrata duha in kot odziv prinaša èloveku6 celotenspust in samoizroèitev Božanstva, kar s hitro preobrazbo nižjenarave v duhovno naenkrat spremeni in osvoji vse v nas,skladno s postavo božanskega bivanja. Pripravljenost za sa-moizroèanje odstrani s svojo moèjo zastor med Bogom in èlo-vekom, odpravi vsako napako in iznièi vsako oviro. Tisti,ki ssvojo èloveško moèjo težijo s pomoèjo spoznanja, s pomoèjo

èustvih, pobudah /.../ je na milijone stvari, ki Mu jih ne date, in to je tisto, zaradi èesarga ne èutite vedno s seboj, saj vse te stvari predstavljajo toliko zaves in pregraj med Njimin vami. Èe pa Mu date vse, èe ne zadržujete nièesar, bo on nenehno in v celoti z vamiv vsem, kar poènete, v vsem, kar mislite, vsem, kar èutite, vedno in v vsakem trenutku.

6 Èe nekdo hoèe Božansko, bo Božansko samo prevzelo preèišèevanje srca, razvilosadhano in zagotovilo potrebne izkušnje. Tako se lahko zgodi, in tudi se, èe zaupamo inse zanesemo na Božansko ter smo se pripravljeni predati. Za takšno podjetje se moraèlovek predati v roke Božanskega, bolj kot pa se zgolj zanašati na lastne napore. Topomeni zaupati in se zanesti na Božansko in na razvijajoèe se samoizroèanje. Dejanskoje to naèelo sadhane, ki sem mu sam sledil in je osrednji proces joge, kot si jo jaz zamišl-jam. To je, tako mislim, tisto, kar je menil Šri Ramakrišna z metodo mucke*. Toda vsene more potekati naenkrat; da se pride do tega, je potreben èas. Najhitreje se razvijatakrat, ko utihneta um in vitalno.

Jedro notranje predaje sta zaupanje in zanašanje na Božansko. Zavzamemo stališèe:"Hoèem Božansko in nièesar drugega. Hoèem se mu v celoti izroèiti, in ker tako hoèemoja duša, ne gre drugaèe, kot da se z njim sreèam in ga uresnièim. Ne zahtevam nièe-sar razen tega in njegovega delovanja v meni, da me privede do njega, njegovega skrite-ga ali odkritega delovanja, zagrnjenega ali razodetega. Ne vztrajam na nekem èasu innaèinu. Naj to stori ob svojem èasu in na svoj naèin. Verjel mu bom, sprejel njegovovoljo, vztrajno težil po njegovi luèi, prisotnosti in radosti, šel prek vseh težav inzadržkov, se nanj zanašal in nikoli odnehal. Naj se moj um umiri in mu zaupa ter seodpre njegovi luèi. Naj se moje vitalno umiri, obrne samo k njemu ter naj ga on odpresvojemu spokoju in radosti. Vse zanj in sebe zanj. Kar koli se zgodi, bom ostajal pri temteženju, samoizroèanju in nadaljeval s popolnim zanašanjem na to, da se bo to zgodilo."

kreposti ali s pomoèjo muène samodiscipline, rastejo protiVeènemu z mnogo veèjo težavo, ko pa se èlovek odreèe svo-jega ega in svojega dela zaradi Božanskega ter mu zato Bogsam pride nasproti in prevzame njegovo breme. Nevednemuprinese luè božanskega spoznanja, šibkemu moè božanske vo-lje, grešniku osvoboditev božanske èistosti, trpeèemu neskon-èno duhovno radost in Anando. Njihova slabost in napake nji-hove èloveške moèi prii tem nimajo vpliva: "To je moja oblju-ba," doni glas Božanstva Ardžuni, "da tisti, ki me ljubi ne bopropadel."7

32. Kdor se zateèe k Meni, o, Partha, èeprav jeizobèenec, rojen v grehu, ženska, vajšja in celó šudra,doseže najvišji cilj.

Prejšnje prizadevanje in priprava, èistost in svetost brahmi-na, razsvetljena moè kralja-modreca, velikega po dejanjih inspoznanju, imajo svojo vrednost, ker olajšajo nepopolnemuèloveku, da doseže širše gledanje in samopredajo. Toda celóbrez takšne priprave nenadoma naletijo na odprta vrata kBogu tisti, ki išèejo zatoèišèe pri Ljubitelju ljudi: vajšja, ki jebil obseden s pridobivanjem bogastva in proizvodnim delom,

To je naravnanost h kateri moramo rasti, kajti prav gotovo je ni mogoèe uresnièitinaenkrat – upirajo se umski in vitalni vzgibi – toda èe pri tem vztrajamo, bo rastla v nas.Ostalo je stvar uboganja napotkov, ko se razodenejo, ne da bi dovolili vmešavanjeumskih in vitalnih vzgibov.

* Šri Ramakrišna je uporabljal prispodobo, ki je bila od nekdaj znana v tantriènipraksi tj. duhovno napredovanje po metodi opièjega mladièa (tam.: anupattèam, skt.markata njaja). Da bi bil odrešen mora èlovek segati k Bogu in se obešati nanj kot opièjimladiè svoje matere. Zanaša se torej nase. Drugi naèin je po vzoru maèjega mladièa(tam.: sambupattèam, skt.: mardžara njaja), se pravi, da zanj skrbi mati. Prvi se krepkooprijemlja matere (se torej zanaša nase), da ne bi padel, drugi pa se enostavno prepusti,da ga mati prenaša, kot se ji zdi potrebno. (Op. prev.)

7 Ti, ki prežemaš vse svetove tam spodaj,pa vendar sediš zgorajGospodar vseh, ki delajo, vladajo in vedo,Služabnik Ljubezni!

287

šudra, ki so ga ovirale tisoèere težke omejitve, ženska, ki jo jeomejeval in begal ozek krog, ki ga je družba zaèrtala okrognjene širitve, prav tako tisti, papa-jonajah, katerim je njihovapretekla karma vsilila najslabše rojstvo, izobèenci, parije,èandale. V duhovnem življenju ugasnejo pred enakostjo bo-žanske Luèi in široko vsemogoènostjo nepristranske Moèi vsezunanje razlike, ki jih ljudje delajo tako pomembne, ker so ssvojo zatiralno silo tako privlaène za zunanji um.

33. Kaj naj torej reèem o svetih brahminih in predanihkraljih-modrecih? Ker si prišel v ta minljivi svet, se obrnik Meni in me obožuj.

Posvetni svet, preobremenjen z dvojnostmi in vezan naneposredne minljive odnose tistega trenutka, je za èlovekasvet boja, trpljenja in gorja, vse dokler biva tu, navezan nastvari, in dokler sprejema zakonitosti, ki mu jih te vsiljujejokot življenjsko postavo. Pot k osvoboditvi je preusmeritev odzunaj navznoter, od videzov, ki jih je ustvaril snovni svet, teremenijo um in ga zapirajo v modele življenja in telesa, kbožanski Stvarnosti, ki èaka, da bi se razodela prek svobodeduha. Ljubezen do sveta, maska, se mora spremeniti v ljube-zen do Boga, do Resnice. Ko sta enkrat znana ta skrivnost innotranje Božanstvo ter ju sprejmemo, bosta celotno bitje incelotno življenje doživela vrhovno povelièanje in èudovitopreobrazbo. Namesto nevednosti nižje narave, ki je vsrkana vsvojih navzven usmerjenih dejavnostih in videzih, se bo okoodprlo videnju Boga vsepovsod, enotnosti in vesoljnosti duha.Gorje in boleèina sveta bosta izginila v blaženosti Vse-blaženega. Naše slabosti, zmote in grehi se bodo spremenili vvseobsegajoèo in vsepreobražajoèo moè, resnico in èistostVeènega.

34. Osredotoèi svoje misli Name, Me obožuj, Mi žrtvuj

288

289

in se Mi prikloni. Tako, neomajno z Menoj, boš prišel kMeni kot svojemu najvišjemu cilju."

Pot, po kateri se dvignemo iz posvetnega v duhovno biva-nje, je ta, da združimo um z božansko zavestjo, da iz celotnesvoje èustvene narave napravimo eno samo ljubezen do Bogavsepovsod, da iz vseh svojih dejanj napravimo žrtev Gospodusvetovij ter iz vsega svojega èašèenja in teženja napravimooboževanje in samopredajo njemu, da se v celoti usmerimo kBogu v popolno združitev z njim. To je Gitin nauk božanskeljubezni in èašèenja, v katerem spoznavanje, delovanje insrèno hrepenenje postanejo eno v najvišji združitvi, strnitvivseh njihovih razhajanj, preplet vseh njihovih niti, veliko zli-tje, širok vzgib poistenja.

Tako se konèa deveto poglavje z naslovom "Joga najvišje-ga spoznanja in najvišje skrivnosti".

DESETO POGLAVJE

I. Gitino najvišje sporoèiloPrišli smo do najnotranjejšega jedra Gitine joge, do prave-

ga središèa dihanja in življenja njenega nauka. Sedaj lahkopovsem jasno vidimo, da je bil vzpon omejene èloveške duše,ko se je umaknila od ega in nižje narave v nespremenljivo,spokojno, tiho in ustaljeno Bit, le prvi korak, samo zaèetnasprememba. Prav tako lahko sedaj vidimo, zakaj je Gita odzaèetka vztrajala na Išvari, Božanstvu v èloveški podobi, kinenehno govori o sebi, aham, mam, kot o nekakšni velikiskrivnosti in vseprisotnem Bitju, gospodu vseh svetov ingospodarju èloveške duše, nekom, ki je celó veèji kot tistonespremenljivo samobivanje, ki je tiho in zavedno negibno inki za vedno biva nedotaknjeno od subjektivnih in objektivnihvidezov naravnega vesolja.

To najvišje Božanstvo je edina nespremenljiva in neminlji-va Bit, ki jo mora èlovek prebuditi in z njo združiti svojenotranje neosebno bitje. Ono je Božanstvo v èloveku, ki pora-ja in usmerja vse njegovo poèetje. Zato mora èlovek zbuditiBožanstvo v sebi, da spozna božanskost, ki prebiva v njem, dase dvigne iz vsega, kar jo zakriva in zatemnjuje, ter se združis to najnotranjejšo Bitjo samega sebe, to veliko zavestjo svojezavesti, tem skritim Gospodarjem vse svoje volje in dejanj,tem Bitjem v sebi, ki je vir in smoter vsega njegovega razno-likega nastajanja. On je Božanstvo, katerega božansko nara-vo, izvor vsega, kar smo, debelo zakrivajo te nižje naravneizpeljanke. Zato se mora èlovek vrniti od tega svojega nižje-ga navideznega obstajanja, nepopolnega in smrtnega, k svojibožanski naravi nesmrtnosti in popolnosti. To Božanstvo jeeno v vsem, kar je, bit, ki živi v vsem, in bit, v kateri vse živiin se giblje. Zato mora èlovek odkriti svojo duhovno enost zvsemi bitji, videti vse v sebi in sebe v vseh bitjih, celó videti

vse stvari in bitja kot samega sebe, atmaupamjena sarvatrater skladno s tem razmišljati, èutiti in delovati v vsem svojemumu, volji in življenju. To Božanstvo je izvor vsega, kar je tuin kjer koli, in prek svoje Narave je postalo vsa ta neštevilnabivanja, abhut sarvabhutani. Zato mora èlovek videti inoboževati Edinega v vsem živem in neživem, èastiti razodet-je v soncu, zvezdah, cveticah, v èloveku in vsakem živembitju, v oblikah in silah, lastnostih in zmožnostih Narave,vasudevam sarvam iti. Iz sebe mora z božanskim videnjem,božanskim soèutjem in nazadnje z moènim notranjim poiste-njem narediti eno z vesoljem. Pasivna istost brez odnosovizkljuèuje ljubezen in dejanja, toda ta širša in bogatejša enostse napolnjuje z dejanji in èistimi èustvi – postane vir, celota,tvarina, motiv in božanski namen vsega našega delovanja inèustvovanja /.../ Pasivna istost brez odnosov izkljuèuje radostoboževanja in èašèenja. Toda bhakti je sama duša, srce in vrhte bogatejše, popolnejše, bolj intimne združitve. To Božans-tvo je izpolnitev vseh razmerij, oèeta, matere, ljubimca, pri-jatelja, in pribežališèe duše vsakega bitja. Ono je edini najvišjiin vesoljni Deva, Atman, Puruša, Brahman, Išvara skrite mod-rosti. On je s svojo božansko jogo na vse te naèine razodelsvet v samem sebi. Njegova mnogotera bivanja so eno v njemin on je v mnogih pogledih eno v njih. Prebuditi se njegove-mu razodetju na vse te naèine skupaj je èlovekova plat istebožanske joge1.

Blaženi Gospod je rekel:1. Prisluhni spet, o, mogoèno oboroženi, mojim

najvišjim besedam, ki jih bom povedal z namenom, da bi

1 On stvarnik je sveta, ki ga je ustvaril,je videnje in sam je videc,igralec sam je in dejanje,on sam spoznano je in hkrati poznavalec,sanjaè on sam je in tudi sanje.

291

tvoji duši storil dobro, sedaj ko se Me tvoje srce radosti.

Da bo popolno in neoporeèno jasno, da je to najvišja incelotna resnica njegovega nauka, celostno spoznanje, ki muga je obljubil razodeti, avatar na kratko ponovi vse, kar jepovedal: da je to in ne kaj drugega njegova najvišja beseda,paramam vacah /.../ Kot ugotovimo, je ta najvišja beseda Gitenajprej nedvoumna in nezmotljiva izjava, da so najvišje èaš-èenje in najvišje spoznanje Veènega, spoznanje in oboževa-nje njega kot božanskega Izvora vsega bivajoèega ter mo-goènega Gospoda sveta in njegovih ljudstev, katerih bivanjaje vse nastajanje. Drugiè je to izjava poenotenja spoznavanjain bhakti kot najvišje joge. Je usojeni in naravni naèin, ponu-jen èloveku, da doseže združitev z veènim Božanstvom. Dapa bi to definicijo poti poudaril, da bi pokazal ta najvišjipomen bhakti /.../ je njeno sprejetje v srcu in umu uèencapostavljeno kot pogoj za nadaljnji razvoj, s pomoèjo katereganazadnje pride konèna zapoved, ki jo je treba dati èloveškemuinstrumentu, Ardžuni. "Povedal ti bom te najvišje besede,"pravi Božanstvo, "z namenom, da bi tvoji duši storil dobro,sedaj ko se Me tvoje srce radosti," te prijamanaja vaksjami.Kajti to srèno veselje nad Bogom je celotna sestavina in bist-vo prave bhakti /.../

2. Niti bogovi2 niti veliki rišiji ne poznajo mojih rojstev.V celoti in na vsak naèin sem izvor bogov in velikih rišijev.

2 Bogovi so velike neumrljive Moèi in nesmrtne Osebnosti, ki zavestno obvešèajo,doloèajo in predsedujejo subjektivnim in objektivnim silam v vesolju. Bogovi soduhovne oblike veènega in izvirnega Božanstva, ki se spušèajo od njega v mnoge pro-cese v svetu. Mnogoteri in univerzalni tkejo bogovi prvotne principe bivanja in njegovetisoèere zapletenosti, celotno mrežo raznolikih bivanj Edinega. Vse njihovo bivanje, na-rava, moè, procesi, izhajajo na vsak naèin, v vsakem principu, v vsakem svojem vlaknuiz resnice presežnega Neizrekljivega. Niè ne nastane neodvisno, nièesar ti agenti nepovzroèijo samozadostno. Vse najde svoj izvor, vzrok, prvi duhovni razlog za bivanje involjo po bivanju v absolutnem in najvišjem Božanstvu /.../

292

3. Kdor koli Me pozna kot Nerojenega, brez izvora,mogoènega Gospodarja svetov in ljudstev, živi nezbeganmed smrtniki, odrešen vsakega greha in zla.

4.-5. Razumevanje, spoznanje in osvobojenost predzbeganostjo od nevednosti, oprošèanje, resnica in samoob-vladovanje, vedrina, gorje in ugodje, nastajanje in unièe-vanje, strah in stanje brez strahu, slava in neslava, nepri-zadetost, ravnodušnost, zadovoljstvo, vzdržnost in izro-èanje, vse v svojih razlièicah je subjektivno nastajanje bi-vajoèega in vse izhaja iz Mene.

Ideja o Božanskem, na kateri vztraja Gita kot na skrivno-sti celotne uganke bivanja, spoznanje, ki vodi do osvoboditve,je tisto, kar povezuje nasprotje med vesoljnim potekom Èasain nadvesoljno veènostjo, ne da bi zanikalo katerega od njijuin kateremu odvzelo kaj resniènosti. Usklajuje panteistiène,teistiène in višje presežne izraze našega duhovnega poj-movanja in duhovnega izkustva. Božansko je nerojeni Veèni,ki je brez izvora. Pred njim ni nièesar in ne more biti nièesar,iz èesar bi izhajalo, saj je eno, brezèasovno in absolutno. "Nitibogovi niti veliki rišiji ne poznajo mojih rojstev /.../ Kdor koliMe pozna kot Nerojenega, brez izvora /.../" so uvodne besedetega najvišjega sporoèila /.../ To duhovno izkustvo presežne-ga Neskonènega podre omejitve panteistiènega pojma biva-nja. Neskonènost vesoljnega monizma, ki napravi iz Boga invesolja eno, poskuša zapreti Božansko v njegov svet razode-vanja in nam to pusti kot edini možni naèin, da ga spoznamo.Toda to izkustvo nas osvobodi v brezèasovno in neprostorskoVeèno. "Niti bogovi niti titani ne poznajo tvojega razodetja,"toži Ardžuna v svojem odgovoru: celotno vesolje in celónešteta vesolja ga ne morejo razodeti, ne morejo zajeti nje-gove nepopisne luèi in neskonène velièine. Vsako drugo,manjše spoznanje Boga je resnièno samo v odvisnosti do

293

vedno nerazodete in nedojemljive resniènosti presežnega Bo-žanstva.

Toda istoèasno božanska presežnost ni zanikanje niti ni nekAbsolut brez vsakršnih odnosov do vesolja. Je najvišje pozi-tivno, je absolutno vseh absolutov. Vsi vesoljni odnosi izhaja-jo iz tega Najvišjega, vsa vesoljna bivanja se vraèajo vanj innajdejo samo v njem svoje pravo in neizmerljivo bivanje."Kajti na vsak naèin sem izvor bogov in velikih rišijev." /.../

Presežni Izvor našega bivanja ni loèen od nas z nekimnepremostljivim prepadom in ne razlašèa bitij, ki izhajajo iznjega, ali jih obsoja, da so le plod utvare. On je Bitje in vsi sonjegovo nastajanje. On ne ustvarja iz praznine, iz Nihil ali iznesnovne maternice sanj. Iz sebe ustvarja, v sebi postaja. Vsismo v njegovem bitju in vse je iz njegovega bitja. Vasudevaje vse, vasudevah sarvam, toda Vasudeva je vse, kar se pojaviv vesolju, zato ker je tudi vse, kar se v njem ne pojavi, vse, karse nikoli ne razodene. Njegovo bivanje ni na noben naèinomejeno z njegovim nastajanjem. Na noben naèin ni vezan ssvojim svetom odnosov. Celó v nastajanju vsega je še vednoPresežnost. Celó pri zavzemanju konènih oblik je vednoNeskonèen /.../

To konèno zunanje nastajanje je izrazni pojav božanskegaNeskonènega /.../ In v tem nižjem, navideznem redu stvari jeNarava kot izrazna moè Božanstva, popaèena z izkrivljenost-mi mraène vesoljne Nevednosti, in njeni božanski pomeni soizgubljeni v materializiranem, loèevalnem in egoistiènemmehanizmu našega umskega in vitalnega doživljanja. Todatudi tu je še vedno vse oblika najvišjega Božanstva, rojstvo,nastajanje, razvoj, proces razvijanja prek dejanj Narave izPresežnega aham sarvasja prabhavo mattah sarvam pravar-tate. "Jaz sem rojstvo vsega in iz Mene izhaja vse, se razvije-jo dejanja in vzgibi." Ni resnièno samo to, kar štejemo kotdobro in hvalimo ter priznamo kot božansko, vse, kar je sijaj-no, satvièno, etièno, pomirjajoèe, kar daje duhovno radost /.../

294

Resnièno je tudi nasprotje, ki zbega smrtni um ter vnaša vanjnevednost in ga zmede: "gorje in ugodje, nastajanje in unièe-vanje, strah in stanje brez strahu, slava in neslava", z vso pre-ostalo igro med luèjo in temo /.../

Tu moramo opazovati empatièno razporeditev treh besedglagola bhu, nastati, bhavanti, bhavah, bhutanam. Vsa biva-nja so nastajanja Božanskega, bhutani. Vsa subjektivna sta-nja in vzgibi so njegova in svoja psihološka nastajanja,bhavah. Celo naša nižja subjektivna stanja in njihove navi-dezne posledice, niè manj kot najvišja duhovna stanja, so nas-tajanja iz najvišjega Bitja, bhavanti matta eva. Gita prepoznain poudari razliko med bivanjem in nastajanjem, vendar ju nespremeni v nasprotje. Kajti to bi razveljavilo vesoljno enost.Božanstvo je eno v svoji presežnosti, ena vsepodpirajoèa Bitstvari, eno v združenosti s svojo vesoljno naravo. To troje jeeno Božanstvo. Od njega vse izhaja, vse nastaja iz njegovegabivanja, vse je veèni del ali èasovni izraz Veènega. Èe najsledimo Giti, moramo v Presežnem, v Absolutu, videti ne sa-mo najvišje zanikanje vseh stvari, ampak pozitivni kljuè nji-hove skrivnosti, spravno skrivnost njihovega obstajanja. Todatu je še druga, najvišja resniènost Neskonènega, ki jo je pravtako treba priznati kot neizogibno sestavino osvobajajoèegaspoznavanja. Ta resniènost je presežni pogled navzdol kottudi tesna notranja prisotnost božanskega vladanja vesolju.Najvišji, ki postane vse stvarstvo, a ga vendar neskonèno pre-sega, ni brezvoljni vzrok oddaljen od svojega stvarstva /.../ Onje mogoèni gospod svetov in ljudi, loka-mahešvara, in vladavsemu ne samo od znotraj in od zgoraj, ampak iz svoje najviš-je presežnosti. Vesolju ne more vladati Moè, ki ga ne presega.Božansko vladanje pomeni svobodno obvladovanje vse-mogoènega Vladarja, ne pa avtomatiène sile ali mehanskegazakona opredeljenega nastajanja, omejenega z navidezno na-ravo vesolja. To je teistièno gledanje na vesolje, toda ne gre zazožen in neokusen teizem, ki se boji svetovnih nasprotij, am-

295

296

pak za takšnega, ki vidi Boga kot vsevednega in vsemoènega,edino izvirno bitje, ki v sebi razodene vse, kar koli naj že bo,dobro in zlo, boleèino in ugodje, luè in temo, kot tvarino svo-jega lastnega bivanja ter sam vlada tistemu, kar je razodel vsebi. Neprizadet s temi nasprotji, nevezan s svojim stvar-stvom, presegajoè, pa vendarle intimno povezan z Naravo inzelo blizu njenim bitjem, njihov Duh, Bit, najvišja Duša, Gos-pod, Ljubitelj, Prijatelj, Pribežališèe, jih nenehno vodi od zno-traj in od zgoraj prek smrtnih videzov nevednosti in trpljenja,greha in zla, vedno vodi vsakogar prek njegove narave in vseprek vesoljne narave proti najvišji luèi, blaženosti, nesmrtno-sti in presežnosti.

To je polnost osvobajajoèega spoznavanja. Gre za spozna-vanje Božanskega v nas in v svetu kot tudi istoèasno pre-sežnega Neskonènega. Absolut, ki je postal vse, kar je posvoji božanski Naravi, svoji dejavni moèi Duha, vlada vsemuiz svoje presežnosti. Intimno je prisoten v vsakem bitju ter jevzrok, vladar, režiser vseh vesoljnih dogajanj, pa vendar jedaleè prevelik, mogoèen in neskonèen, da bi ga omejevalonjegovo stvarstvo. Ta znaèaj spoznavanja poudarjajo triposamezne obetajoèe kitice.

6. Veliki rišiji, sedem prednikov sveta in štirje manuji,obdarjeni z Mojo moèjo so nastali v Mojem umu. Iz njihpa so nastala vsa ta živa bitja sveta3.

3 Veliki rišiji, ki jih tu imenuje tako kot v Vedah sedem izvirnih vidcev, maharsajahsapta purve, sedem prednikov sveta, so razumske moèi božanske Modrosti, ki so razvilevse stvari iz svoje samozavestne neizmernosti, pradžnja purani – razvili so jih vse donivoja sedmih naèel svojega lastnega bistva … Skupaj s temi gredo štirje veèni manuji,èlovekovi oèetje – kajti dejavna narava Božanstva je èetverna. Tudi ti so, kot pove nji-hovo ime, umska bitja. Stvarniki vsega življenja, ki je za svojo dejavnost odvisno od po-javnega ali prikritega uma, iz njih so vsa živa bitja v svetu, vsi so njihovi otroci in po-tomci, jesam loka imah pradžah. Ti veliki rišiji in manuji pa so sami zase nenehnoumsko nastajanje najvišje Duše in rojeni iz njene duhovne presežnosti v vesoljno nara-vo – ustvarjalci, toda on je ustvarjalec vsega, kar se v vesolju ustvari. Duh vseh duhov,Duša vseh duš, Um vseh umov, Življenje vseh življenj, Tvarina vsake oblike, ta presežni

7. Vsakdo, kdor pozna Mojo prežemajoèo oblast v svo-jih pravih naèelih in Mojo jogo, se združi z Menoj v neo-majni jogi. O tem ni nobenega dvoma.

8. Jaz sem izvir vsega in iz Mene se vse razvije v delo-vanje in gibanje. Modreci, ki to vedo, Me zanosno obožu-jejo.

9. Njihov um je prežet z Menoj, njihovo življenje pa vceloti posveèeno Meni, drug drugemu razlagajo in sepogovarjajo o Meni ter so vedno zadovoljni in radostni.

10. Njim, ki so neomajno združeni z Menoj ter Meradostno in ljubeèe obožujejo, dajem buddhijogo, s katerobodo prišli k Meni.

11. Iz usmiljenja do njih, naseljen v njihovi biti, zblešèeèo luèjo spoznanja unièujem temo, porojeno iznevednosti.

Te posledice se morajo neizogibno pojaviti iz same naravespoznanja in iz same narave joge, ki to spoznanje spreobrne vduhovno rast in duhovno doživljanje. Saj lahko vse zmédeèloveškega uma in dejanj, vsa spotikanja, negotovosti in mukeèlovekovega uma, njegove volje, njegove etiène naravnanosti,njegove èustvene, obèutkovne in vitalne nuje sledimo nazaj tjado obotavljive in zmedene spoznave in hotenja, ki je naravnoza njegov s èuti zamraèen smrtni um v telesu, sammoha. Todako spozna božanski Izvor vsega, ko mirno gleda z vesolj-

Absolut ni celotno nasprotje vsega, kar smo, paè pa nasprotno ustvarjajoli in razsvetlju-joèi Absolut vseh naèel in moèi nas, bitij sveta in narave.

(Sedem velikih rišijev: Bhrigu, Marièi, Atri, Pulah, Pulastja, Kratu in Angiras. Pred-stavljajo sedem ravni zavesti. Štirje manuji pa so: Svaroèiša, Svajambhu, Raivata inUttama. – Op. prev.)

297

298

nega videza na njegovo presežno Stvarnost in nazaj s te Stvar-nosti na videz, je odrešen te zmedenosti uma, volje, srca inèutov, je razsvetljen in osvobojen, asammudhah martjesu.Pripisujoè vsaki stvari njeno božansko, resnièno in niè veèsamo sedanjo in navidezno vrednost, najde skrite zveze instike, zavestno usmeri vse svoje življenje in dejanja k nji-hovim višjim in pravim smotrom ter jih obvladuje z luèjo inmoèjo, ki pride k njemu od Božanskega v njem. Tako uidenapaènemu spoznanju, napaènim umskim in hotnim odzivom,napaènim èutnim sprejemanjem in pobudam, ki porajajo greh,napako in trpljenje, sarvapapaih pramucjate. Ko tako živi vpresežnem in vesoljnem, vidi svojo in vsako drugo individu-alnost v njihovih višjih vrednotah ter je odrešen lažnosti innevednosti svoje loèevalne in egoistiène volje in spoznanja.To je vedno srž duhovne osvoboditve.

Po pojmovanju Gite torej modrost osvobojenega èlovekani zavest abstrahirane in nepovezane osebnosti, nedelovnegaspokoja. Saj sta um in duša osvobojenega èloveka trdno usi-drana v nenehnem obèutku, celostnem obèutku, da svet preže-ma spodbujajoèa in usmerjajoèa prisotnost božanskega Moj-stra vesolja, etam vibhutim mam jo vetti. Zaveda se, da njegovduh presega vesoljni red, hkrati pa se zaveda tudi tega, da je zbožansko jogo eno z njim, yogam ca mama. Zaveda sevesoljnega in posamiènega bivanja v njegovem pravem ra-zmerju do najvišje Resnice in postavi vsako stvar na svojepravo mesto v harmoniji z božansko jogo. Niè veè ne vidistvari loèenih – nima loèevalnega gledanja, ki pusti doživlja-joèi zavesti vse bodisi nerazloženo ali enostransko. Prav takotudi ne vidi vsega zamešanega skupaj – nia zmedenegagledanja, ki napaèno osvetljuje in povzroèa kaotièno delovan-je. Ker je zagotovo v presežnem, nanj ne vplivajo vesoljni pri-tiski in vznemirjenja èasa in okolišèin. Nemoten sredi vsegatega ustvarjanja in unièevanja stvari, se njegov duh trdno opri-jemlje neomajne, nedrhteèe in nekolebljive joge združitve z

veènim in duhovnim v vesolju /.../ Po naravi in zakonu biva-nja postane podoben Božanskemu, sadharmjam agatah, pre-sežen celó v vesoljnosti duha, vesoljen celó ob individualno-sti uma, življenja in telesa. S to jogo, ko je enkrat izpopolnje-na, stanovitna in ustaljena, avikampena jogena judžjate, jezmožen prevzeti vsako držo narave, zavzeti katero kolièloveško stanje, storiti katero koli posvetno dejanje, ne da bizdrknil iz svoje enosti z božansko Bitjo, ne da bi izgubil svojnenehni stik z Mojstrom bivanja.

Prevedeno na afektivno, èustveno, temperamentno ravenpostane to spoznanje umirjena ljubezen in moèno oboževanjeizvirnega in presežnega Božanstva nad nami, vedno prisotne-ga Mojstra vsega tukaj, Boga v èloveku, Boga v Naravi. Sprvaje to modrost razuma, buddhija, toda spremlja jo duhovnostanje afektivne narave, budha bhava-saman-vitah. Ta spre-memba srca in uma je zaèetek popolne spremembe vse nara-ve. Novo notranje rojstvo in nastajanje nas pripravi za enost znajvišjim smotrom naše ljubezni in oboževanja, madbhavaja.Prisotna je silna radost ljubezni v velièini, lepoti in popolno-sti tega božanskega Bitja, ki ga sedaj vidimo vsepovsod vsvetu in nad njim, priti. Ta globlji zanos prevzame prostorrazpršenega in zunanjega ugodja uma v bivanju, ali boljereèeno, potegne vanj vso drugo radost in jo s èudežno alkemi-jo umskih in srènih poèutij in vseh èutnih vzgibov spremeni.Celotna zavest se napolni z Božanstvom in se nasiti z njego-vo odzivajoèo se zavestjo. Celotno življenje teèe v morjedoživljanja blaženosti. Vsak govor ali misel takšnih ljubite-ljev Boga postane predmet medsebojnih pogovorov in razu-mevanja Božanskega. V tej edini radosti je posveèeno vse za-dovoljstvo bivanja, vsa igra in ugodje narave. Vsak trenutekobstaja neprekinjena zveza, v mislih in v spominu, nepreki-njeno nadaljevanje doživljanja enosti v duhu. In od tistegatrenutka, ko se zaène to notranje stanje, celó v fazi nepopol-nosti, ga Božansko potrdi s popolno jogo volje in razuma. V

299

300

nas povzdigne plamteèo svetilko spoznanja, unièi nevednostloèujoèega uma in volje, stoji razodeto v èloveškem duhu. Zjogo volje in razuma, ki temelji na razsvetljeni združenostidelovanja in spoznavanja, je vplivalo na prehod z nižje,motene umske ravni k nespremenljivemu spokoju prièujoèeDuše nad dejavno naravo. Toda sedaj se duša s to višjo jogobuddhija, ki temelji na razsvetljeni združitvi ljubezni in obo-ževanja z vseobsegajoèim spoznanjem, v širnem zanosupovzpne do celovite presežne resnice absolutnega in vseus-tvarjajoèega Božanstva. Veèni je izpolnjen4 v posameznemduhu in posamezni naravi. Posamezni duh je povzdignjen odrojevanja v èasu k neskonènostim Veènega.

II. Bog kot nastajanjeDosegli smo zelo pomemben korak: k razvoju Gitine bla-

govesti duhovne osvoboditve je bila dodana odloèilna trditevmetafiziène in psihološke sinteze. Božanstvo se je v mislihrazodelo Ardžuni. Za umsko iskanje in srèno videnje je posta-lo vidno kot najvišje vesoljno Bitje, božanska in vesoljna Ose-ba, v notranjosti bivajoèi Mojster našega bivanja, ki so ga èlo-veško spoznavanje, volja in èašèenje iskali v meglah Neve-dnosti. Da bi se razodetje izpolnilo še na eni od svojih mnogihstrani ostane samo še videnje mnogoterega virat Puruše.

Metafizièna sinteza je popolna. Sankhji je bilo dopušèeno,da je loèila dušo od nižje narave – loèitev, ki jo je treba izvesti

4 Visoko in prazno zanikanje ni vse,velikansko izginotje ni Boga beseda zadnja,življenja zadnji smisel, bivanja zadnji dih,namen velikega skrivnostnega sveta.V popolni tišini spi absolutna Moè.Prebujena dušo v zanosu prebuditi morein v žarku svetlo sonce razodeti,napraviti iz sveta Duha posodo,Boga podobo v ilu oblikuje.Da bit osvobodi, je le korak sijajniin božja želja v svetu izpolniti sebe.

s samospoznavanjem prek razlikujoèega razuma in s presega-njem naše podrejenosti trem Gunam. To je bilo opravljeno inomejitve so bile presežene s širokim razodetjem enosti najviš-je Duše in najvišje Narave, para puruša, para prakriti. Vedan-ti filozofov je bilo omogoèeno, da samozataji naravno loèu-joèo osebnost, ki je zgrajena okrog ega. Njena metoda je bilauporabljena, da malo osebno bitje nadomesti s širšim brez-osebnim, da iznièi loèujoèo utvaro v enosti Brahmana in danadomesti slepo gledanje ega s pravim videnjem vseh stvari veni Biti in ene Biti v vseh stvareh. Njena resnica je bila izpol-njena z razodetjem Parabrahmana, iz katerega izvira gibljivoin negibljivo, spremenljivo in nespremenljivo, delovanje inmir. Z intimnim razodetjem najvišje Duše in Gospoda, ki nas-taja tu v vsej Naravi, se razodeva v vsej osebnosti in kaže moèsvoje Narave v vseh dejanjih, so bile presežene njene možneomejitve. Za samopredajo volje, uma, srca, vsega psiholo-škega bitja Išvari, božanskemu Gospodu narave, je bila spre-jeta Joga. Izpolnjena je bila z razodetjem najvišjega Mojstrabivanja kot izvirnega božanstva, katerega delno bitje v naravije Dživa. Njene možne omejitve je preseglo dušno videnjevseh stvari kot Gospoda v luèi popolne duhovne enosti.

Posledica je celostno videnje božanskega Bivajoèega,hkrati kot presežne Stvarnosti, nadvesoljnega izvora vesolja,kot brezosebne Biti vseh stvari, mirne celote vesolja in kotBožanskega prisotnega v vseh bitjih, osebnostih, smotrih,zmožnostih in lastnostih, Imanentnega, ki je sestavna bit,izvršna narava ter notranje in zunanje nastajanje vsega biva-joèega. V tem celostnem iskanju in spoznavanju Edinega jebila popolno izpolnjena joga spoznavanja. Joga delovanja jebila okronana s predajo vseh del njihovemu Gospodarju, kajtinaravni èlovek je sedaj samo orodje njegove volje. Jogaljubezni in oboževanja je bila podana v svojih razsežnihoblikah. Intenzivna dovršitev spoznavanja, delovanja in ljube-zni pelje h konèni združitvi duše in Nadduše v najveèjem

301

302

obsegu. V tej združitvi srce in razum spoznata vsa razkritjaspoznanja kot resnièna. Težavno žrtvovanje sebe v instrumen-talnem dejanju postane v tej združitvi lahek, svoboden inblažen izraz žive enosti. Dana so bila vsa sredstva duhovneosvoboditve in izgrajeni so bili celotni temelji za božanskodejavnost.

Ardžuna sprejme celotno spoznanje, ki mu ga je na ta naèinposredoval božanski uèitelj. Njegov um je že odrešen svojihdvomov in iskanja, njegovo srce se sedaj obrne od zunanjegavidika sveta, od njegovega begajoèega videza, k svojemu naj-višjemu smislu in izvoru ter njegovim notranjim resnièno-stim. Odrešeno je gorja in trpljenja, dotaknilo se ga je nepo-pisljivo veselje božanskega razodetja. Jezik, ki ga uporabi, dabi izrazil svoje sprejemanje, je takšen, da poudari in ponovnovztraja pri globoki celovitosti tega spoznanja, njegovi vseob-segajoèi konènosti in polnosti.

Ardžuna je rekel: 12. Ti si najvišji Brahman, najvišje Bivališèe, najvišja

Èistost, edini veèni in božanski Puruša, izvirno Božanstvo,Nerojeni, vseprežemajoèi Gospod.

13. Vsi rišiji pravijo o Tebi tako in tako so mi povedalibožanski vidci Narada, Asita, Devala, Vjasa, in tudi sammi tako praviš.

14. Vse, kar praviš, sprejema moj um kot resnièno, o,Kešava. Niti bogovi niti titani, o, blaženi Gospod, ne poz-najo Tvoje manifestacije.

15. Edino Ti, o, Purušotama, poznaš samega Sebe, Virvseh bitij, Gospod bivajoèega, Bog vseh bogov, Gospodarsveta!

Najprej sprejme avatarja, Božanstvo v èloveku, ki mu go-vori kot najvišji Brahman, kot nadvesoljno Vse in Absolutbivanja, v katerem lahko duša prebiva, ko se dvigne iz te poja-vnosti in tega delnega nastajanja k svojemu viru, param brah-ma, param dhama. Sprejme ga kot najvišjo èistost vedno pro-stega Bivanja, do katerega se pride prek pokonèanja ega vbitini nespremenljivi brezosebnosti miru in veèni tišini, pavit-ram paramam. Nadalje ga sprejme kot edino Trajnost, veènoDušo, božanskega Purušo, purušam šašvatam divjam. V njemodobrava izvirno Božanstvo, obožuje Nerojeno, ki prežemavse bivajoèe, v njem biva in je samorazprostirajoèi se gospo-dar vsega bivajoèega, adi-devam adžam vibhum. Zato ga nesprejme samo kot Èudovitega, ki presega vsake vrste izraža-nje, ker ni niè primernega, da bi ga dovolj jasno pokazalo –"niti bogovi niti titani, o, blaženi Gospod, ne poznajo tvojemanifestacije," na hi te bhagavan vjaktim vidur deva na da-navah –, ampak ga sprejme kot gospoda vsega bivajoèega inkot edini božanski uèinkoviti vzrok vsega njihovega nastaja-nja. Bog bogov, iz katerega so pognala vsa božanstva, gospo-dar vesolja, ki se razodeva in mu vlada od zgoraj z moèjosvoje najvišje in vesoljne Narave, bhuta-bhavana bhutešadeva-deva džagat-pate. In nazadnje ga sprejme kot Vasudevov nas in okoli nas, ki je vse, kar je tu, po zaslugi svet preže-majoèih, vsepovsod bivajoèih, vse sestavljajoèih zmožnostisvojega nastajanja, vibhutajah /.../

Sprejel je resnico z oboževanjem svojega srca, s podredi-tvijo svoje volje in z razumevanjem svojega razuma. S temspoznanjem in s to samopredajo je že pripravljen za delova-nje kot božansko orodje. Toda v njegovem srcu in volji se jeprebudila želja po globljem trajnem duhovnem uresnièenju.To je resnica, ki je razvidna samo najvišji Duši v njenem las-tnem samospoznavanju, kajti, klièe Ardžuna, "samo ti, o,Purušotama, poznaš sebe prek samega sebe," atmanaatmanam vettha. To je spoznanje, ki pride z duhovnim pois-

303

tenjem, brez pomoèi pa ga srce, volja, razum navadnega èlo-veka s svojimi lastnimi vzgibi ne morejo doseèi. Dobi lahkosamo nepopolne umske odseve, ki manj razkrijejo, kot lahkozakrijejo in popaèijo. To je skrivna modrost, ki jo je treba sli-šati od vidcev, ki so se sooèili s to resnico, slišali njene be-sede in z njimi postali eno v biti in duhu. "Vsi rišiji pravijo oTebi tako in tako so mi povedali božanski vidci Narada, Asita,Devala, Vjasa." Ali pa jo je treba sprejeti od znotraj, z razode-tjem in navdihom notranjega Božanstva, ki v nas dvigneplamteèo svetilko spoznanja, svajancaiva braviši me, "in tudisam mi tako praviš". Ko je enkrat razodeto, je treba sprejeti zumom, sprejeti z voljo, z radostjo srca in s podreditvijo –tremi sestavinami popolne umske vere, šraddha. Ardžuna jeto sprejel; "vse, kar praviš, sprejema moj um kot resnièno".Toda še vedno bo ostala potreba po globljem posedovanju vsami srži našega bitja in iz njegovega najintimnejšega dušne-ga središèa, zahteva duše po trajnem neizrazljivem duhovnemuresnièenju, glede na katerega je umsko uresnièenje le pred-hodno ali senca in brez katerega ne more biti popolnezdružitve z Veènim.

16. Povedati mi moraš o Svojih božanskih samorazode-tjih, o vseh brez izjeme, o svojih vibhutijih, s katerimiprežemaš te svetove.

17. Kako naj Te spoznam, o, jogi, s tem, da mislim natevsepovsod, v vsakem trenutku, in v katerih vzvišenih na-stajanjih naj mislim Nate, o, blaženi Gospod?

18. Podrobno mi pripoveduj o svoji jogi in vibhutijih, o,Džanardana. Povej mi kaj veè o tem. To je zame nektarnesmrtnosti, in naj še toliko slišim, nisem nasièen5.

5 Tu nam Gita nakazuje nekaj, èesar ne pokaže izrazito niti sama, kar pa se v

304

Ardžuna je tako slišal za pot do odrešitve. Zaenkrat ga velikasamorazumljiva naèela ne begajo. Lahko se odpre ideji onajvišjem Božanstvu, izkustvu nespremenljive Biti, neposre-dni zaznavi notranjega Božanstva, stiku z zavestnim vesolj-nim Bitjem. Ko doloèena misel enkrat razsvetli um, je potilahko slediti in brez kakršnih koli predhodnih težav preseèiumske zaznave, na koncu pa doseèi lastno izkušnjo teh bistve-nih resnic, ki se skrivajo za našim in za vsakim bivanjem,atmana atmanam. To je, potem ko smo razumeli, mogoèestoriti s tako pripravljenostjo zato, ker gre oèitno za božanskeresniènosti. V našem umskem razmišljanju ni nièesar tak-šnega, kar bi nam prepreèilo sprejeti Boga v teh višjih vidi-kih. Toda težko ga je videti v oèitni resniènosti bivanja, ga od-kriti v dejstvih Narave in teh potvarjajoèih pojavih nastajanjaSveta. Kajti tu vse nasprotuje finosti tega združujoèega poj-movanja. Kako naj pristanemo na to, da bomo videli Božan-sko kot èloveka in žival, in mrtvo kot predmet, v plemenitemin nizkotnem, prijetnem in grozljivem, v dobrem in zlu? Èega, s tem ko smo pristali na nekakšno idejo o Bogu kot razši-rjenem v vesoljne stvari, išèemo v idealni luèi spoznanja,velièini moèi, oèarljivosti lepote, dobrotljivosti ljubezni inrazsežni velikosti duha, kako se bomo potem izognili temu, dane bi enosti unièili z njihovimi nasprotji, ki se držijo teh veli-kih stvari, jih obdajajo in zatemnjujejo? In èe že omejitvamèloveškega uma in narave navkljub lahko vidimo Boga vèloveku in èloveka v Bogu, kako naj ga vidimo v tistih, ki munasprotujejo, in kako naj v dejanjih in naravi predstavimo vsetisto, kar pri sebi pojmujemo kot božansko? Èe lahko breztežave prepoznamo Narajano v modrecu in svetniku, kako najnam bo viden v grešniku, zloèincu, v vlaèugi in izobèencu?

Vsem razlikovanjem svetovnega bivanja navkljub se

Upanišadah pogosto pojavlja in kar sta kasneje v višji intenzivnoosti videnja razvilavišnuizem in šaktizem: èlovekovo možno razveselitev Božanskega v posvetnem biva-nju, vesoljno Anando, Materino igro, sladkost in lepoto božje lile.

305

modrec, ki povsod vidi najvišjo èistost in enost, vrne k trpke-mu klicu: "niti to niti to", neti neti. Tudi èe hote ali neradi pris-tanemo na mnoge stvari v svetu in sprejmemo Božansko vvesolju, ali ni treba umu še vedno vztrajati z "niti to niti to"?Èlovekovemu pojmovanju, ki je usidrano v pojavih in vide-zih, bo to vedno težko sprejemati, njegovi volji težko prista-jati, srcu pa težko verjeti. Pri velikem prizadevanju za enostso potrebni vsaj nekateri neizpodbitni kazalci, neke povezavein mostovi, neke podpore.

Èeprav sprejme razodetje Vasudeve kot celoto in je njego-vo srce polno radosti – saj je že ugotovil, da ga to odrešujezbeganosti in zmedenih razlikovanj lastnega uma, ki jeposkušal najti kak namig, vodilno resnico med begajoèimivprašanji sveta nasprotij, in je to za njegova ušesa nektarnesmrtnosti, amritam –, vendarle èuti potrebo po takšni pod-pori in smernicah. Èuti, da so potrebne zato, da premagamotežave do popolnega in trdnega uresnièenja. Sicer, kako najbo sicer to spoznanje nekaj takega, kar je za srce in življe-nje? Ardžuna zahteva napotke, od Krišne hoèe popolno inpodrobno naštevanje glavnih zmožnosti njegovega nastaja-nja in noèe, da bi kaj izostalo njegovemu pogledu, da bi gakaj begalo.

Blaženi Gospod je rekel:19. Da, povedal ti bom o svojih božanskih vibhutijih,

vendar samo o nekaterih svojih vzvišenostih, o, najboljšiKurujevec, kajti mojemu širjenju v vesolju ni kraja.

Božanski Uèitelj privoli v uèenèevo zahtevo, vendar takojna zaèetku pripomni, da tega ni mogoèe storiti v celoti. KajtiBog je neskonèen in neskonèen v svoji pojavnosti. Prav takoso oblike njegove pojavnosti neštete. Vsaka oblika je simbolneke božanske moèi, vibhuti, ki se v njej skriva, in oèesu, kividi, vsaka konènost na svoj naèin razodeva neskonèno. Da,

306

pravi, povedal ti bom o svojih božanskih vibhutijih, vendarsamo o nekaterih svojih vzvišenostih, in kot namig in sprimeri, v katerih boš zlahka uvidel božanske moèi, pradhan-jatah, uddešatah. Saj ni konca neštevilnih podrobnosti širje-nja Božanstva v vesolje, nasti anto vistarasja me. Da bi bilpoudarek tako boljši in nezmotljiv, se ta opomin pojavi nazaèetku in na koncu odstavka. V preostalem delu poglavja sesreèujemo s povzetki teh glavnih namigov, teh vzvišenih zna-menj prisotnosti božanske sile v stvareh in osebah vesolja.Sprva se zdi, kot da so nametane, brez reda, vendar obstaja prinjihovem naštevanju doloèeno naèelo, ki lahko na hitrorešeno pripelje do koristnih namigov o notranjem pomenuideje in njenih posledicah.

20. O, Gudakeša, jaz sem Bit, ki prebiva v srcih vsehbitij. Sem zaèetek, sredina in tudi konec vsakega bivanja.

21. Med 'Aditjami' sem Višnu, med luèmi in blišèemsem sijoèe sonce. Sem Marièi med Marutiji, sem Lunamed zvezdami.

22. Med Vedami sem Samaveda, med bogovi sem Vasa-va (Indra). Sem um med èutili in zavest v živih bitjih.

23. Sem Šiva med Rudrami, gospod bogastva (Kubera)med Jakšami in Rakšasami, ogenj med Vasuji in Merumed planinskimi vrhovi.

24. Med sveèeniki, o, Partha, me poznajo kot najvišje-ga, Brihaspatija. Sem Skanda med poveljniki armad, medvodami sem ocean.

25. Sem Bhrigu med velikimi rišiji, zlog OM medbesedami sem. Med 'jadžnjami' sem džapajadžnja in med

307

negibnim sem Himalaja.

26. Sem asvattha med drevesi, Narada med božanskimirišiji, Èitraratha med gandharvami in modrec Kapilamed siddhami.

27. Prepoznaj me kot iz nektarja rojene Uèèhaisravasamed konji, Airavato med gosposkimi sloni in kralja medljudmi.

28. Med orožji sem vadžra (božanska strela), semKamadhuk (rodovitna krava) med kravami. Jaz sem Kan-darpa, bog ljubezni, med predniki in med kaèami Vasuki.

29. Sem Ananta (Sešanga) med Nagami, Varuna medvodnimi božanstvi, Arjaman med predniki in Jama (gos-pod Postave) med tistimi, ki vzdržujejo pravila in postave.

30. Med titani sem Prahlad. Sem Èas med tistimi, kištejejo in merijo. Med zvermi sem kralj zveri, lev, in medpticami sem Vainateja (Garuda).

31. Med èistilci sem veter, Rama med vojšèaki. Sem ali-gator med ribami in med rekami sem Ganges.

32. Od stvarstva sem zaèetek in konec in sredina, o,Ardžuna. Sem duhovno spoznanje med mnogimi znan-stvenimi vejami in logika tistih sem, ki razpravljajo.

33. Med èrkami sem A, dvojina med zloženkami. Semneminljivi Èas. Sem Razdeljevalec (vsega bivajoèega), kizre na vse strani.

34. Sem vsepožirajoèa Smrt in izvor vsega, kar bo na-

308

stalo. Med ženskimi lastnostmi sem slava, lepota, govor,spomin, razum, stanovitnost in odpušèanje.

35. Sem tudi Brihatsama med slavospevi Same, Gajatrimed pesniškimi verzi, med meseci sem Margasirša, medletnimi èasi pa sem cvetoèa pomlad.

36. Sem igra na sreèo pri sleparjih, sijaj sijaja, rešitevin zmaga sem. Sem satviène lastnosti dobrega.

37. Med Vrišniji sem Krišna, med Pandujevci semArdžuna, med modreci sem Vjasa in med pesniki-vidcisem Ušanas.

38. Sem žezlo vladarjev, modra politika tistih, ki hoèe-jo uspeti in zmagati. Sem tišina skrivnosti in spoznanjespoznavalca.

39. In kar koli naj bo seme vsakega bivanja, tudi tistosem, o, Ardžuna. Ni ga bitja gibajoèega ali mirujoèega, kibi obstajalo brez mene.

40. Ni ga konca mojim božanskim vibhutijem, o, Paran-tapa. Njihov obseg sem ti opisal (samo nakazal).

41. Vedi pa, da kar koli je sijajnega, lepega, mogoènegain silovitega, je v resnici, kot bi bilo rojeno iz delèka moje-ga sijaja.

42. Toda èemu ti bodo te podrobnosti, o, Ardžuna?(Razumi, da) z najmanjšim delèkom samega sebe podpi-ram celotno vesolje.

Èe gledamo na stvari /.../ ne da bi nas zaslepilo razlikova-

309

nje kakovosti in kolièine ali razlike v vrednotenju in naspro-tovanju narave, bomo videli, da so vse samo moèi njegovegarazodevanja, vibhutiji njegove vesoljne Duše in Duha, jogatega velikega jogija, samostvaritve tega èudovitega Samo-stvarnika. On je nerojeni in vseprežemajoèi Mojster svojihneštetih nastajanj v vesolju, adžo vibhuh. Vse stvari so nje-gove moèi in izvržne v njegovi samo-Naravi, vibhutiji. On jeizvir vsega, kar so, njihov zaèetek. Je njihova podpora v ne-nehno spreminjajoèem se stanju, njihova sredina. Je tudi nji-hov konec, vrhunec razpada vsake ustvarjene stvari v njenempreminevanju ali izginotju. Prinese jih iz svoje zavesti in je vnjih skrit, umakne jih v svojo zavest in one so skrite v njemzaèasno ali za vedno. Kar nam je vidno, je le moè nastajanjaEdinega. Kar izgine izpred naših oèi, je uèinek te moèi nasta-janja Edinega. Vsi razredi, rodovi, vrste, posamezniki sotakšni vibhutiji. Ker nam postaja oèiten prek moèi svojeganastajanja, je posebno oèiten v vsem, kar je višja vrednota, alipa se zdi, da deluje z moèjo višje sile. Zato ga lahko vidimo vvsakem bivanju, najveè v tistih, v katerih moè narave tistevrste doseže najvišje, vodilno, svojo najuèinkovitejšo samora-zodevajoèo pojavnost. To so njegovi vibhutiji v posebnempomenu. Kljub temu pa je najvišja moè in pojavnost samozelo majhno razodetje Neskonènega. Celó vse vesolje je obli-kovano samo z eno stopnjo njegove velièine, razsvetljuje gasamo en žarek njegovega sijaja ter je èudovito že zaradi ble-dega odseva svoje radosti in lepote. To je na kratko jedronaštevanja, tisto, kar zapopademo, srž njegovega pomena.

[Poglavje se imenuje Vibhuti joga] – neizogibna joga. Kajtimedtem ko se moramo nepristransko poistiti z vesoljnimbožanskim Nastajanjem v vsem njegovem obsegu, dobrem inslabem, popolnem in nepopolnem, luèi in temi, moramoistoèasno tudi uvideti, da obstaja v njem vzpenjajoèa se raz-vojna moè, narašèajoèa moè razodevanja stvari, hierarhiènaskrivnost neèesa, kar nas nosi navzgor od prvih prikritih vide-

310

zov prek vse višjih oblik proti širši idealni naravi vesoljnegaBožanstva.

Èe zaznavamo samo navidezna zunanja dejstva svoje na-rave in narave drugih, potem gledamo z oèesom nevednosti inne moremo spoznati Boga kot enakega v vsem, v satviènem,radžasiènem, tamasiènem bitju, v bogu in titanu, v svetniku ingrešniku, modrecu in nevednežu, v velikem in malem, vèloveku, živali, rastlini ali neživih stvareh. Osvobojeno vide-nje zazna hkrati kot celotno skrito resnico naravnega bivanjatreh stvari. Najprej in predvsem vidi božansko Prakriti vvsem, skrito, prisotno, èakajoèo na razvoj. Vidi jo kot pravomoè v vsem, kot tisto kar daje vrednost vsem tem navideznimdejanjem razliène kakovosti in sile. Pomena teh pojavov pa nevidi v njihovem lastnem jeziku ega in nevednosti, ampak vluèi božanske Narave. Zato torej – kot drugo – vidi razliketega navideznega dejanja pri devi in rakšasi, èloveku in zveri,ptici in plazilcu, dobrem in hudobnem, nevednem in uèenem,toda kot dejanje božanske lastnosti in energije v teh okolišèi-nah, pod to masko. Maska ga ne zavede, saj za vsako maskoodkrije Božanstvo. Opazuje izkrivljenosti in nepopolnosti, aprodre do resnice duha v ozadju, odkrije ga celó v izkriv-ljenosti in nepopolnosti, ki je zaslepila samo sebe, se bori, dabi našla samo sebe, se obotavlja prek razliènih oblik samo-izražanja, proti lastni neskonènosti in absolutnosti. Osvobo-jeno oko ne poudarja po nepotrebnem izkrivljenosti innepopolnosti, ampak lahko vidi vse s popolno ljubeznijo inusmiljenjem v srcu, popolnim razumevanjem v razumu,popolno ravnodušnostjo v duhu. Kot tretjiè vidi nujostremeèih moèi volje navzgor proti Božanstvu. Spoštuje, po-zdravlja, spodbuja vse višje manifestacije energije inkakovosti, plamteèe jezike Božanskega: rastoèo velièinoduše, um in življenje v njunih intenzivnostih, povzdignjena zravni nižje narave v višave sijajne modrosti in spoznanja,mogoèno moè, zmožnost, sposobnost, pogum, junaštvo, pri-

311

jazno sladkost, goreènost, velièino ljubezni in samopredajan-ja, vzvišeno krepost, plemenito dejanje, oèarljivo lepoto inuglašenost, fino in Bogu podobno stvarstvo. Duhovno oko vi-di in prepozna rastoèe božanstvo èloveka v velikem vibhutiju.

To je prepoznanje Božanstva kot Moèi, toda moèi v nje-nem najširšem pomenu, ne samo moèi sile, ampak tudi spo-znanja, volje, ljubezni, dejanja, èistosti, sladkosti, lepote.Božansko je bitje, zavest in radost, v svetu pa se vse izrazi inspet najde z energijo bitja, energijo zavesti in energijo radosti.To je svet dejanj božanske Šakti. Šakti se tu oblikuje vneštetih naèinih bivanja in vsak izmed njih ima svoje lastneznaèilne moèi njene sile. Vsaka moè je Božansko sámo v tejobliki /.../ Izkrivljenje, ki ga povzroèijo Gune, je manjši in nepomembnejši vidik. Bistvena je božanska moè, ki najdesamoizražanje. Božanstvo je tisto, ki se izraža v velikem mi-slecu, junaku, vodji ljudi, velikem uèitelju, modrecu, preroku,ustanovitelju verstva, svetniku, ljubitelju èloveka, velikempesniku, velikem umetniku, velikem znanstveniku, asketskemkrotilcu samega sebe, v krotilcu stvari, dogodkov in sil. Samodejanje: velika pesnitev, popolna podoba lepote, globokaljubezen, plemenito dejanje, božanski dosežek je vzgibbožanstva. To je Božansko v razodevanju.

To je resnica, ki so jo priznavale in spoštovale vse staro-davne kulture, toda ena plat sodobnega uma to misel izrednoodklanja. V njej vidi samo èašèenje moèi, nevedno samo-ponižujoèe èašèenje junakov ali nauk asuriènih nadljudi.Gotovo, obstaja nevedni naèin sprejemanja te resnice, takokot obstaja sprejemanje vsake resnice, toda to ima svojeustrezno mesto, svojo neizogibno vlogo v božanski ekonomi-ji Narave. Gita ga postavlja na pravo mesto in v pravo per-spektivo. Sloneti mora na priznanju božanske biti v vsehljudeh in bitjih. Z enakim srcem mora biti združljivo z velikimin malim, z vzvišeno in z nepomembno manifestacijo. Bogaje treba videti in ljubiti v nevednežu, ponižnežu, šibkem, niz-

312

kotnežu in izobèencu. Ne gre za to, da pri vibhutiju priznava-mo in povelièujemo zunanjega posameznika, ampak edinoBožanstvo, ki se razodeva v zmožnosti. To pa ne razve-ljavidejstva, da obstaja v razodevanju lestvica, ki pelje na-vzgor,in da se Narava vzpenja v svojih stopnjah samoizraža-nja odsvojih tipajoèih, mraènih ali potlaèenih simbolov k prvim vid-nim izrazom Božanstva. Vsako veliko bitje, vsak velikdosežek je znamenje njene moèi in samopreseganja, obljubekonènega, najvišjega preseganja. Sam èlovek je v primerjaviz zverjo in plazilcem najvišja stopnja naravnega razodetja,èeprav je v vseh edini, enak Brahman. Èlovek še ni dosegelsvojih najvišjih višav samopreseganja, vendar pa je treba vsaknamig velike moèi volje po bivanju pri njem pri-znati kotobljubo in naznanilo. Spoštovanje božanskosti v èloveku, vvseh ljudeh, se ne zmanjša, ampak dobi bogatejši pomen, èedvigamo oèi k sledovom velikih pionirjev, ki so ga vodili alimu na kakršen koli naèin pokazali korak proti nadèloveškosti/.../

Moè kot bit vesolja je enaka do vseh, zato daje vsakemubitju skladno z dejanji njegove narave. Obstaja pa tudi oseb-no razmerje Purušotame do èloveka, pri èemer je posebnoblizu tistemu, ki se je obrnil nanj. Vsi ti junaki in mogotci, kiso se pridružili bitki na ravnici Kurukšetre, so posodebožanske Volje, ta pa deluje prek vsakega od njih skladno znjegovo naravo, toda izza tanèice njegovega ega. Ardžuna jedosegel stopnjo, ko je mogoèe raztrgati velo in lahko ute-lešeno Božanstvo svojemu vibhutiju razkrije skrivnost lastne-ga delovanja. Bistveno je, da mora obstajati razodetje. On jeorodje velikega opravila. Navidezno grozljivega opravila,vendar potrebnega za dolgi korak naprej v pohodu rodu,odloèilnega trenutka v njegovem težavnem prebijanju protikraljestvu Praviènosti in Resnice, dharmaradžja. Zgodovinaèloveških ciklusov je napredovanje proti razgrinjanjuBožanstva v duši in življenju èloveštva. Vsak veliki dogodek

313

in njegova razvojna stopnja je božansko razodevanje. Ardžu-na, glavno orodje skrite Volje, veliki protagonist, mora posta-ti božanski èlovek, ki bo zmožen opravljati svoja dejanjazavestno kot dejanja Božanskega. Le tako lahko postanetakšno dejanje fizièno živo in dobi duhovni smisel ter njego-vo luè in moè skrivnega pomena. Pozvan je k samospozna-vanju. Videti mora Boga kot Gospodarja vesolja in izvor sve-tovnih bitij in dogodkov, vse kot božji samoizraz v naravi,Boga v vsem, Boga v samem sebi kot èloveku in vibhutiju,Boga na najnižjih ravneh bitja in v njegovih višavah, Boga nanajvišjih vrhovih, pa tudi èloveka na višavah kot vibhutija invzpenjajoèega se k zadnjim višavam, k najvišji osvoboditvi inzdružitvi. Videti mora Èas v njegovem stvarjenju in unièeva-nju kot božjo podobo v njenih korakih – korakih, ki dovršijovesoljne cikluse na katerih konicah gibanja se vzpenja božan-ski duh v èloveškem telesu do najvišjih presežnosti, opravlja-joè kot vibhuti božje delo v svetu. Krišna je posredoval tospoznanje. Razkril je božansko podobo Èasa, iz milijonov ustte podobe pa bo prišel ukaz za dejanja, za katera je zadolžilvibhutija.

Tako se konèa deseto poglavje z naslovom "Joga vibhutija(božanskega razodetja)".

314

ENAJSTO POGLAVJE

I. Videnje duha sveta

Èas unièevalecMed najbolj znanimi in najmogoènejšimi pesniškimi

odlomki Gite je videnje vesoljnega Puruše, ki pa v njenemrazmišljanju ni vedno v ospredju. Oèitno je namenjeno temu,da bi služilo kot pesniški in razodetveni simbol, in videti mo-ramo, kako in s kakšnim namenom je nastalo, ter, preden lah-ko ujamemo njegov pomen, ugotoviti, na kaj s svojimi znaèil-nimi podobami usmerja. To je Ardžuna zaprosil, ker je želelvideti živo podobo, vidno velièino nevidnega Božanskega,samo utelešenje Duha in Moèi, ki vlada vesolju.

Ardžuna je rekel:1. Z besedami, ki si mi jih povedal iz usmiljenja in ki se

nanašajo na najvišjo duhovno skrivnost bivanja, si pre-gnal mojo utvaro.

[Ardžuna] je slišal najvišjo duhovno skrivnost bivanja: davse izhaja iz Boga in da je vse Božansko, da Bog biva in jeskrit v vsem ter da ga je mogoèe razkriti v vsakem konènemvidezu. Utvara, ki tako vztrajno obvladuje èlovekova èutila inum, ideja, da stvari nasploh obstajajo po sebi in za sebe, neod-visno od Boga, ali da se lahko vse, kar je podrejeno Naravi,samo giblje in upravlja, je izginila – bila je vzrok njegovihdvomov, zbeganosti in odklanjanja dejanj.

2. Podrobno si mi razložil rojstvo in umiranje kot tudineminljivo velièino, o, Ti z lotosovimi oèmi.

3. Vse je tako, kot si povedal, o, najvišji Gospod, (ven-

dar) pa bi rad videl Tvojo božansko podobo in telo, o,Purušotama.

4. Èe misliš, da jo lahko vidim, o, Gospod, potem mi, o,Mojster joge, pokaži svojo neminljivo Bit.

On ve, da je skrivnost vseh teh videzov neminljiva velièi-na božanske zavestne Duše /.../ Slišal je o njegovih lastnostihin razumel stopnje in poti njegovega razodevanja, sedaj pasvojega Mojstra joge prosi, da jogijskemu oèesu razkrijesamo njegovo neminljivo Bit. Oèitno ne sprašuje po brez-oblièni tišini njegove nedejavne nespremenljivosti, ampak poNajvišjem, iz katerega izhaja vsa energija in dejavnost,katerega podobe so maske, po njem, ki razkriva svojo siloprek vibhutija – Mojstra dejanj, mojstra spoznavanja inoboževanja, Gospoda Narave in vseh njenih bitij. Za tonajveèje, vseobsežno videnje sprašuje zato, ker je tako: ukazza svoj del dejavnosti v svetu mora sprejeti od Duha, ki se jerazkril v vesolju.

Blaženi Gospod je rekel:5. Glej, o, Partha, Mojih stotero in tisoèero božanskih

podob, ki se razlikujejo po vrsti, obliki in barvi.

6. Glej Aditje, Vasuje, Rudre, oba Ašvina in Marutije.Glej mnogotera èudesa, ki jih doslej še nisi videl, o,Bharata.

7. Tu in sedaj si oglej ves svet, z vsem, kar se giblje inkar se ne giblje, združen v mojem telesu, o, Gudakeša, invse drugo, kar hoèeš videti.

To je torej glavni poudarek, osrednji pomen. To je videnjeEdinega v Mnogem, Mnogega v Edinem – in vse je Edini. Gre

316

za videnje, ki oèesu božanske joge osvobaja, upravièi inrazloži vse, kar je, kar je bilo in kar bo. Ko se enkrat vidi inobdrži, je na koren vseh dvomov in zbeganosti nastavljenablešèeèa božja sekira, ki iznièi vsako zanikanje in nasproto-vanje. To je videnje, ki spravlja in združuje. Èe se lahko dušav tem videnju poenoti z Božanstvom – Ardžuna tega še ni sto-ril, zato ugotovimo, da se takrat, ko ga vidi, boji –, celó vsetisto, kar je grozljivega v svetu, izgubi svojo grozljivost. Vidi-mo, da je tudi to en vidik Božanstva, in ko v njem odkrijemonjegov pomen in ne gledamo na stvar samo po sebi, lahko zvseobsegajoèo radostjo in velièastnim pogumom sprejmemovse bivanje, nadaljujemo z gotovimi koraki do dela, za katere-ga smo zadolženi, in se onkraj njega sooèimo z najvišjodovršenostjo.

8. Pravzaprav pa Me ti ne moreš videti s svojimi oèmi.Dal ti bom božanske oèi in oglej si Me v Moji popolni jogi.

Kar naj bi videl, odgovori avatar, èloveško oko ne morezapopasti, saj èloveško oko vidi samo zunanjosti stvari ali palahko iz njih napravi loèene simboliène oblike, katerih vsaka jepomembna le za nekaj vidikov veène Skrivnosti. Obstaja pabožansko oko, notranje videnje, s katerim je mogoèe ugledatinajvišje Božanstvo v njegovi jogi in to oko ti sedaj dajem /.../

Sandžaja je rekel:9. Ko je veliki Mojster joge to povedal, o, kralj, je Hari

(Šri Krišna) pokazal Parthi Svojo najvišjo božanskopodobo.

10. Mnogoterih ust in oèi, mnogoterih èudovitih videnj,z mnogimi božanskimi okraski, z mnogimi dvignjenimibožanskimi orožji.

11. Nosil je božanske vence in oblaèila, bil je maziljen z

317

božanskimi dišavami, neskonèno in èudovito Božanstvo zobrazi vsepovsod.

12. Èe bi na nebu naenkrat zasijala luè tisoèerih sonc,bi mogoèe spominjala na sijaj Velike Duše.

13. V tistem hipu je Pandava videl celotno vesolje zvsemi njegovimi številnimi deli, ki pa so vsi združeni vtelesu Boga bogov.

14. Potem se je Dhanandžaja, ki ga je prevzelo pre-seneèenje in so mu lasje stali pokonci, Gospodu priklonilin z dlanmi v pozdrav rekel:

Duša sprejme božansko spoznanje, ki vidi vse z enimpogledom, ne z loèenim, delnim in zato zbeganim videnjem,na novo lahko odkrije svet in vse drugo, kar bi rada videla.Giblje se lahko na osnovi tega, z vsem povezanega in vse-povezujoèega zrenja, od razodetja do izpolnitve razodetja.

Najvišja Podoba postane vidna. Je podoba neskonènegaBožanstva, katerega obrazi so vsepovsod in v katerem so vsaèuda bivanja, ki neskonèno pomnoži vsa izmed èudovitihrazodetij svojega bivanja, Božansko po vsem svetu, ki gleda zneštetimi oèmi, govori z neštetimi usti, je oboroženo z nešte-timi dvignjenimi božanskimi orožji, sijajno z božanskimiokraski, obleèeno v nebeška oblaèila božanstva, ljubko zvencem božanskih cvetic, dišeèih z božanskimi vonjavami.Takšna je luè božjega telesa, kot èe bi se na nebo hkrati dvig-nilo na tisoèe sonc. V Bogu bogov je ves svet, mnogokrat raz-deljen, a vendar enoten. Ardžuna ga vidi, velièastnega, lepegain groznega Boga, Gospoda duš, ki je v sijaju in velièini svo-jega duha pokazal ta divji, pošasten, urejen, èudovit, ljubek ingrozen svet, preplavljen s èudenjem, radostjo in strahom seprikloni in s spoštljivimi besedami in s sklenjenimi rokami

318

obèuduje strašno prikazen.

Ardžuna je rekel:15. V Tvojem telesu vidim vse bogove, o, Bog, in razne

skupine bitij, Brahmo, ustvarjajoèega boga, ki sedi nalotosu, vse rišije in božanske kaèe.

16. Vidim te, neskonènih podob vsepovsod, z neštetimirokami, trebuhi, oèmi in obrazi. Toda ne vidim Ti nekonca ne sredine in niti Tvojega zaèetka ne, o, Gospodvesolja, o, vesoljna Podoba.

17. Vidim te s krono, tvojim žezlom, z diskom, vse to patežko razloèim, saj si blešèeèa množica energije okrog inokrog mene, obdajajoèi plamen, sijoè kot sonce, kot ogenjNeizmerni.

18. Ti si najvišji Nespremenljivi, ki naj ga spoznamo,najvišji temelj in bivališèe vesolja si. Neminljivi varuhveènih postav si in veèna duša bivanja.

19. Vidim Te brez konca, sredine in zaèetka; neskonènesi moèi, neštetih rok. Tvoje oèi so kakor sonce, luna in ustakot plamteèi ogenj, s plamenom Svoje energije požigašvesolje.

Toda v velièastnosti tega videnja je tudi grozna podobaUnièevalca. Ta Neizmerljivi brez konca, sredine ali zaèetka jeon, s katerim se priènejo, obstajajo in se konèajo vse stvari.Bog, ki objema svetovja z neštetimi rokami in jih unièije zmilijoni rok, katerega oèi so sonca in lune, ima obraz sijoèe-ga ognja, ki nenehno požiga vse vesolje s plamenom svojeenergije.

319

20. Ves prostor med zemljo in nebesi in vse smeri nebaprežemaš samo Ti. Ko ugledajo to Tvojo silovito in pre-senetljivo podobo, zatrepetajo vsi trije svetovi.

21. Skupine bogov vstopajo Vate, nekateri Te z upog-njenimi rokami èastijo, ker se bojijo. Skupine velikih riši-jev klièejo: "Naj bo mir in blagostanje," in Ti pojo slavo vlepih hvalnicah.

22. Rudre, Aditje, Vasuji, Sadhje, Višve, oba Ašvina inMarutiji ter Ušmapas, Gandharve, Jakše, Asure, Siddhevsi prevzeti strmijo vate.

23. Ko vidijo, o, mogoèno oboroženi, Tvojo neizmernopodobo mnogih ust in oèi, tolikih rok, stegen, nog, trebu-hov, groznih èekanov, se svetovi boje in trepetajo, takotudi jaz.

24. Vidim Te, o, Višnu, kako se dotikaš neba, siješ vmnogih barvah, s široko odprtimi usti in neštetimi žareèi-mi oèmi. Moja duša èuti tesnobo in ne morem se umiriti.

25. Ko gledam Tvoja usta z groznimi èekani, kot ognjiSmrti in Èasa, izgubim obèutek za nebesne strani in se nemorem umiriti. Naj bo Tvoje srce usmiljeno, o, Bog bogov,Bivališèe vseh svetov!

26.-27. Vsi ti sinovi Dhritaraštre, skupaj z množicamikraljev in junakov ter z najboljšimi vojšèaki tudi na našistrani hitijo v tvoje èekanasto in grozljivo žrelo, nekaterevidim z razbitimi glavami ujete med Tvojimi zobmi.

28. Kot mnoge reke teèejo v ocean, tako ti junaki èlove-škega sveta vstopajo v Tvoja mnogotera plamteèa usta.

320

29. Kot letijo vešèe z veliko hitrostjo v plamen, da sepogubijo, tako gredo ta ljudstva pospešeno v tvoja usta, dapreminejo.

30. S svojimi ognjenimi usti požiraš vse svetove. Ližešvse naokrog. Vse svetove, o, Višnu, napolnjujejo Tvoježgoèe energije in jih sežigajo s Tvojimi silovitimi leski.

Obstaja vidik najvišjega in vesoljnega Bitja, od kateregase èlovekov um hote odvrne in se skrije kot noj, tako da gaGrozni ne bi videl, kot on ne vidi njega. Èloveška šibkosthoèe samo jasno in utolažujoèo resnico, v njeni odsotnostipa prijetne bajke. Noèe resnice v celoti, kajti v njej jemnogo takšnega, kar ni jasnega, ugodnega in prijetnega,ampak je težko razumeti in še teže prenašati. Grobi pobož-njakar, površni optimistièni mislec, sentimentalni idealist,èlovek, ki je podrejen svojim obèutkom in èustvom, se uje-majo v tem, da se izognejo ostrim zakljuèkom, zoprnim inneprijetnim vidikom vesoljnega bivanja. Zaradi nevednostiso indijsko religijo karali, da ne sodeluje v tej splošni igriskrivalnic, ker je v nasprotju s tem zgradila in postavila vospredje prav tako grozljive kot prijetne in lepe simboleBožanstva. Toda globina in širina njenega dolgotrajnegarazmišljanja in duhovnega izkustva sta ji prepreèili, da bisoèustvovala s takšnimi šibkimi zadržki ali jim izrazila pod-poro.

Indijska duhovnost ve, da je Bog Ljubezen, Mir, Spokoj inVeènost – Gita, ki nam predstavi te grozljive podobe, govorio Božanstvu, ki se v njih uteleša, kot ljubimcu in prijateljuvseh bitij. Obstaja pa tudi bolj mrk vidik njegovega božan-skega vladanja v svetu, s katerim se sreèujemo od zaèetka. Toje vidik unièevanja. Njegovo zanemarjanje pomeni, da zgre-šmo celotno resniènost božanske Ljubezni, Miru, Spokoja inVeènosti, celó èe mu nadenemo vidik pristranosti in utvare,

321

322

saj tolažeèa ekskluzivna podoba, v katero ga postavljamo, ninastala po naravi sveta, v katerem živimo. Ta svet našegabojevanja in delovanja je krut, nevaren, unièevalen, požirajoèisvet, v katerem je življenje negotovo, duša in telo èloveka pase gibljeta med velikimi nevarnostimi. Je svet, v katerem je navsakem koraku èe to hoèemo ali ne, nekaj zdrobljeno in zlom-ljeno, svet, v katerem je vsak življenjski dih tudi dih smrti.Odložiti vsako odgovornost za vse, kar se nam zdi zlo ali gro-zljivo, na ramena napol vsemogoènega Vraga, ali pa dati to nastran kot del Narave, graditi nepremostljivo nasprotje mednaravo sveta in božjo Naravo, kot da bi bila Narava neodvi-sna od Boga, ali pa prevreèi odgovornost na èloveka in nje-gove grehe, kot da bi imel prevladujoèo besedo pri izgradnjitega sveta in kot da bi lahko kar koli ustvaril proti božji volji,so nerodni pripomoèki, h katerim se religiozna indijska miselni nikoli zatekala. Pogumno se je treba sooèiti z resniènostjoin uvideti, da je Bog in nihèe drug napravil ta svet v svojembitju ter da je napravil takšnega, kot je. Uvideti moramo, daso: Narava, ki požira svoje otroke, Èas, ki jé življenja bitij,Smrt kot vesoljna in nepredvidljiva ter nasilje sil Rudre vèloveku in Naravi prav tako najvišje Božanstvo v eni od svo-jih vesoljnih podob. Spregledati moramo, da je Bog, ki jeradodaren in zapravljiv stvarnik, Bog, ki pomaga in je moèanin prijazen ohranjevalec, tudi Bog požeruh in unièevalec1 /.../Samo takrat, kadar gledamo z oèmi popolne združenosti inèutimo to resnico v globinah svojega bitja, lahko zatistomasko v celoti odkrijemo tudi spokojen in lep obraz vse-blaženega Božanstva, in v tem dotiku, ki preverja našonepopolnost, dotik prijatelja in izgrajevalca duha v èloveku.Razprtije v svetu so božje razprtije, in samo èe jih sprejmemo

1Ali v svojem muèitelju in ubijalcu niti v trenutku svoje smrti ali v urah svojegamuèenja ne moreš videti Boga? Ali Ga v tistih, ki jih ubijaš, ne moreš videti in ljubiti,niti kadar ubijaš? Segaš po najvišjem spoznanju. Kako naj doseže Krišno tisti, ki ninikoli èastil Kali?

in z njimi nadaljujemo, lahko dosežemo veèjo slogo njegovenajvišje uglašenosti, vrhove in pretresljivo velièino njegovepresežne in vesoljne Anande.

Vprašanje, ki ga naèenja Gita, in odgovor, ki ga daje nanj,zahtevata takšno gledanje Duha in Sveta /.../ ko se [Ardžuna]sooèi z utelešenjem te resnice, vidi v njej ta vidik nasilja inunièevanja, poveèan s podobo božanske velièine, je zgroženin ga komaj prenaša. Kajti zakaj naj bi se Vseduh razodeval vNaravi? Kakšen je smisel tega ustvarjajoèega in požirajoèegaplamena, ki je minljivo bivanje, tega boja po vsem svetu, tehnenehnih unièevalnih revolucij, tega truda in muk, porodnihboleèin in umiranja bitij? Zastavi staro vprašanje in šepetaveèno molitev /.../

31. Povej mi, kdo si, ki si si nadel to kruto podobo? Po-zdravljeno veliko Božanstvo, naj bo milostno Tvoje srce.Rad bi Te spoznal, o, Ti, ki obstajaš od vsega zaèetka, sajne poznam namena Tvojih dejanj.

Ta zadnji Ardžunin krik nakazuje dvojni namen videnja. Toje podoba najvišjega in vesoljnega Bitja, Boga Oèeta, ki jeveèen. To je on, ki veèno ustvarja, saj je Brahma, Stvarnik,eden izmed bogov, ki ga je videti v njegovem telesu, on, kiohranja svet vedno v bivanju, saj je èuvar veènih postav, todatudi tisti, ki vedno unièuje z namenom, da bi znova ustvarjal,on, ki je Èas, ki je Smrt, ki je Rudra, Plesalec spokojnega ingroznega plesa, ki je Kali s svojim vencem lobanj, ki naga inoškropljena s krvjo pobitih titanov tepta v boju, on, ki je ci-klon, požar, potres, boleèina, lakota, revolucija in kup ruševinter požirajoèi ocean. In ta njegov zadnji vidik je tisti, ki gapredstavi v tem trenutku /.../ Šibkost èloveškega srca hoèesamo lepo in tolažljivo resnico, v njeni odsotnosti pa prijetnezgodbe. Ne bo poznala resnice v njeni celoti, saj je mnogotakšnega, kar ni jasno, prijetno in udobno, ampak se težko

323

324

razume in se težko prenaša. /.../Tudi ti, èloveška duša v Naravi, moraš uživati v Naravi

sad, ki sem ga dal, cesarstvo pravice in praviènosti. Naj ti boto dovolj – biti eno z Bogom v svoji duši, sprejeti njegovukaz, izvajati njegovo voljo, spokojno gledati izpolnitevnajvišjega smotra v svetu.

Blaženi Gospod je rekel:32. Jaz sem Duh Èasa, mogoèni unièevalec svetov, sedaj

zaposlen s tem, da bi jih pokonèal. Celó brez tebe bi bo-jevniki, ki so razvršèeni v nasprotnih vojskah, ne ostaliživi.

Unièenje, odgovori Božanstvo, je namen mojega poèetja,zaradi katerega sem tu na polju Kurukšetra, polju uresnièenjadharme, polju èloveškega delovanja – kot bi lahko simboliènoprevedli opis –, unièenje sveta, do katerega je prišlo v proce-su Duha Èasa. Imam namen, ki vidi vnaprej in se nezmotljivoizpolni in nobeno sodelovanje ali vzdržnost katerega kolièloveka ga ne more prepreèiti, spremeniti, preurediti. Vse semže izpeljal v svojem veènem oèesu volje, preden èlovek splohlahko kaj stori. Jaz kot Èas moram unièiti stare zgradbe inzgraditi novo, mogoèno in sijajno kraljestvo. Ti pa, kotèloveško orodje božanske Moèi in Modrosti, se moraš v temspopadu, ki ga ne moreš prepreèiti, bojevati za praviènost terpobiti in premagati njene nasprotnike.

Brezèasovno se razodeva kot Èas in kot Duh Sveta, kiukazuje delovanje. Kajti ko Bog reèe: "Jaz sem Èas, unièe-valec bitij," s tem prav gotovo ne misli niti tega, da je on samoDuh Èasa niti tega, da je v unièevanju celotno bistvo DuhaÈasa. Toda to je tisto, kar je trenutni namen njegovega delo-vanja, pravritti. Unièevanje je vedno istoèasen ali izmenièenelement, ki gre v koraku s stvarjenjem. In prav z unièevanjemin obnavljanjem opravlja Gospodar Življenja svoje dolgotraj-

no delo ohranjanja /.../ Kdor koli se poskuša prezgodaj otrestite zakonitosti boja in unièevanja, si zaman prizadeva upirativišji volji duhá Èasa. Kdor koli se odmakne od njega zaradislabosti svojih nižjih èlenov, kot je to na zaèetku storil Ardžu-na /.../ ne kaže prave kreposti, ampak željo duhovnega pogu-ma sooèiti se s krutejšo resniènostjo Narave, delovanja inbivanja. Èlovek lahko preseže zakonitost spopada s tem, daodkrije višjo zakonitost svoje nesmrtnosti /.../ Ne more pa bitipravega miru, dokler ga ne zasluži èlovekovo srce. Ne moreprevladati Višnujeva postava, dokler ni poplaèan dolg Rudri.Naj se obrnemo vstran in še vedno nerazvitemu èloveštvupridigamo o zakonitosti ljubezni in enosti? Uèitelji postaveljubezni in enosti morajo obstajati, saj mora na ta naèin pritido konène odrešitve. Toda dokler Duh Èasa v èloveku ninared, nad zunanjo in neposredno resniènostjo ne more pre-vladovati notranja in osebna. Kristus in Buda sta prišla inodšla, toda tisti, ki še vedno drži ta svet na svoji dlani, jeRudra. Medtem pa silno nadaljnje prizadevanje èloveštva, kiga muèijo in tlaèijo moèi, dobièkarji egoistiène sile in njihovislužabniki, klièe po meèu junaka in po besedi svojega pre-roka.

33. Zatorej vstani in dosezi slavo. Premagaj svojesovražnike in uživaj razkošno kraljestvo. Dejansko semjih jaz že pobil, ti pa postani samo zunanji razlog tega, o,Savjasaèin.

34. Pobij tiste, ki sem jih sam že pobil: Drono, Bhišmo,Džajadratho, Karno in druge junake. Naj te to ne priza-dene in vznemiri. Bojuj se in premagal boš svoje nasprot-nike v boju.

Obljubljen in napovedan je sad velikega in grozovitegadela, ne kot rezultat, ki si ga je želel posameznik – kajti do

325

tega ne sme biti navezanosti –, ampak kot posledica božanskevolje, slave in uspeha tistega, kar je treba opraviti, dovršiti,kot slava, ki si jo je samo Božansko podelilo v svojem vi-bhutiju. To je konèni in obvezujoèi ukaz protagonistu sve-tovnega spopada.

II. Videnje Duha Sveta

Dvojni vidikSandžaja je rekel:35. Ko je slišal Kešavine besede, je Kiriti (okronani),

preplavljen s strahom, s sklenjenimi dlanmi in trepetajepozdravil, se priklonil in jecljaje govoril Krišni.

Ko še èuti vpliv grozljive plati svojega videnja, so prvebesede, ki jih je Ardžuna izrekel, potem ko je govorilo Božan-stvo, izrazite, ohrabrujoèe – ohrabrujoèa resniènost za temobrazom smrti in unièenja.

Ardžuna je rekel:36. Resnièno, Hrišikeša, se svet razveseli in uživa v Tvo-

jem imenu. Rakšase preplašeno bežijo na vse strani intrume Siddh (popolnih) se oboževaje klanjajo pred Teboj.

Iz prvih besed prihaja namig, da je skrita resnica za temigrozljivimi podobami nekakšno zagotovilo, ohrabrujoèa inrazveseljujoèa resnica. V njej je nekaj takega, kar povzroèi, dase srce sveta razveseli in najde ugodje v imenu in bližiniBožanskega. Gre za globok obèutek tistega, kar povzroèa, dav temnem obrazu Kali vidimo obraz Matere in celó srediunièenja zaznamo zašèitno roko Prijatelja bitij, sredi zla pri-sotnost èiste in nespremenljive Blagosti in sredi smrti gospo-darja Nesmrtnosti /.../ V resnici se ni treba bati nièesar, razen

326

tistega, kar je treba unièiti: zla, nevednosti, zastiralcev v Noèi,rakšasiènih sil. Ves vzgib in delovanje Rudre, Groznega, jeusmerjeno proti popolnosti, božanski luèi in spopolnitvi.

37. Zakaj naj bi se Ti ne klanjali, o, veliki Duh? Saj siizvirni Stvarnik in Delavec ter celó veèji od Brahme. O, TiNeskonèni, o, Ti Gospod bogov, o, Ti prebivališèe vesolja,Ti si Nespremenljivi in Ti si tisto, kar je in èesar ni. Tistosi, kar je Najvišje.

Kajti ta Duh, to Božansko, je Unièevalec samo navzven.Èas je, ki pogublja konène oblike, v resnici pa je Neskonèni,Gospodar vesoljnih Božanstev, v katerem varno poèivata svetin njegovo celotno delovanje /.../ on je dvojni videz Bivanjain Nebivanja, razodetega in nikoli razodetega /.../ Toda tisto,kar je on onkraj tega, je Tisti, Najvišji, ki drži vse spremenlji-vo v eni sami veènosti Èasa, kateremu je vse vedno sedanjost.Svojo nespremenljivo bit ima v brezèasni veènosti katere Èasin stvarstvo sta nekakšna nenehno razširjajoèa se podoba.

38. Ti si izvirno Božanstvo, starodavna Duša in najviš-je poèivališèe tega sveta. Ti si spoznavalec in tisto, kar sespoznava, ter najvišje stanje. O, neskonèni v podobi, Tiširiš vesolje.

39. Ti si Vaju (gospod vetra), Jama (gospod smrti), Agni(bog ognja), Varuna (gospod vode), Sasanka (Luna),Pradžapati (gospod vseh bitij) in prapraded. Tisoèkratbodi vedno znova pozdravljen.

40. Pozdrav Tebi spredaj in zadaj, pozdrav z vsakestrani, o, Ti Vse. Neskonèni po moèi in neizmerljivi povrednosti, Ti vse prežemaš in si Vse.

327

Spet se ponovi, da je on Vse, vsakdo in vsako, sarvah. Onje neskonèni Vesoljni in vsak posameznik ter vse, kar je, edinaSila in Bitje v vsakomer izmed nas /.../

41. Vse, kar sem Ti rekel v svoji prenagljenosti, ker semmislil o Tebi le kot o èloveškemu prijatelju in tovarišu, Teimenoval "o Krišna, o, Jadava, o, tovariš" in nisem poznalte Tvoje velièine, sem rekel zaradi površnosti ali zljubeznijo.

42. In za kakršno koli nespoštovanje, ki sem Ti gaizkazal v šali, v igri, pri poèitku, sede ali pri jedi, ko svabila sama ali v družbi, o, Aèjuta (Nezmotljivi), te prosimodpušèanja, o, Neizmerljivi.

43. Ti si oèe tega sveta, gibljivega in negibljivega. Ti sitisti, ki naj bi ga oboževali, in najdostojanstvenejši pred-met spoštovanja. Nihèe Ti ni enak. Kako naj bi bil nekdoveèji v vseh treh svetovih, o, Neprimerljivi po moèi?

44. Zato se priklanjam in ležim pred tabo ter te prosimmilosti oboževani Gospod. Ravnaj z menoj kot oèe ssinom, prijatelj s prijateljem, kot ljubimec z ljubico, o,Božanstvo.

45. Videl sem, èesar prej še ni nihèe, in veselim se, todamoj um bega strah. O, Božanstvo, pokaži mi svojo drugopodobo. Bodi milosten, o, Ti Gospod bogov, o, Ti bivališèevesolja.

46. Rad bi Te spet videl kronanega, z žezlom in diskom.Zavzemi svojo podobo s štirimi rokami, o, tisoèroki, o,vesoljna Podoba.

328

Razmišljanje se sedaj zasuèe k prisotnosti velikegaBožanstva v èloveku. Na dušo zroèega so napravili vtis trijezaporedni namigi. Prviè, nanjo je bilo preneseno, da je v tele-su tega sina Èlovekovega /.../ v tej podobi smrtnika vednonekaj velikega, skritega, silno pomembnega: Božanstvo,avatar, vesoljna Moè, Resniènost, najvišja Presežnost. Za toskrivno božanskost, v kateri je skrit ves pomen èloveka in nje-govega dolgega življenjskega toka, od katere prejema vsesvetovno bivanje svoj notranji smisel nepopisne velièine, jebil slep. Šele sedaj vidi vesoljnega duha v posamezni podobi,Božansko, utelešeno v èloveštvu, presežnega Prebivalca tegasimbola Narave /.../ Kajti ta velika Stvarnost je enaka,neskonèna in ista pri posamezniku in v vesolju. In najprej semu zdijo njegova slepota, njegovo obravnavanje Božanskegakot zgolj zunanjega èloveka, njegovo videnje izkljuènoumskih in fiziènih odnosov, greh zoper Mogoènost, ki jo jevidel. Kajti bitje, ki ga je imenoval Krišna, Jadava, tovariš, jebilo ta neizmerljiva Velièina, ta neprimerljiva Moè, ta Duh,eden v vsem, katerega so vsa stvarstva /.../

Drugi namig pa je v tem, da je tisto, kar se je prikazalo vèloveški podobi in èloveških odnosih, tudi resniènost, kispremlja in našemu umu ublaži velikanski znaèaj vesoljnegavidenja. Treba je videti presežnost in vesoljni vidik, saj breztega ni mogoèe preseèi èloveških omejenosti. V tej združujoèienosti mora biti zajeto vse. Toda samo zase bo predstavljaloprevelik razkorak med presežnim duhom in dušo, ki jo veže inobdaja nižja Narava. Za loèeno majhnost omejenega, posa-meznega in naravnega èloveka bi bila neskonèna prisotnost vsvojem neublaženem sijaju preveè unièujoèa. Potreben je stik,prek katerega lahko vidi to vesoljno Božanstvo v svojem indi-vidualnem in naravnem bivanju, njemu blizu, in ne samo vse-mogoèno nekje tam, da z vesoljno in neizmerljivo Moèjovlada vsemu, kar on je, ampak predstavljeno èloveško, da gav intimnem individualnem razmerju podpira in dviga k eno-

329

sti. Oboževanje, s katerim se smrtnik prikloni pred Neskonè-nim, sprejme vso njegovo dražest in se približa pravi resnicitovarištva in enosti, ko se poglobi v intimnejše oboževanje, kiživi v smislu oèetovstva Boga, prijateljstva Boga, privlaèujoèiljubezni med božanskim Duhom ter našo èloveško dušo in na-ravo. Saj Božansko naseljuje èlovekovo dušo in telo. Približase mu in kot oblaèilo nosi èloveški um in èloveško podobo.Zavzame èloveška razmerja, na katera vpliva duša v smrtnemtelesu in ki najdejo svoj polnejši smisel in veèje uresnièenje vBogu. To je vaišnavska bhakti, katere seme je v Gitinihbesedah, ki pa je kasneje prejela globljo, ekstatiènejšo inpomembnejšo dopolnitev.

Iz tega drugega namiga se hitro porodi tretji. Podoba pre-sežnega in vesoljnega Bitja je za moè osvobojenega duhanekaj mogoènega, spodbudnega in okrepljujoèega, vir moèi,nekakšno izravnavajoèe, sublimirajoèe, vseopravièujoèevidenje. Za navadnega èloveka pa je unièujoèe, zastrašujoèe,neizrazljivo. Resnica, ki ohrabruje, celó kadar je znana, seizza strašnega in mogoènega vidika vseunièujoèega Èasa innepredvidljive Volje, kot tudi velikanskega neizmerljivega innezmotljivega delovanja, dojame le s težavo. Toda tu je tudiprijazna pomirljiva podoba Narajane, boga, ki je èloveku in vèloveku tako blizu, Voznik v boju in na popotovanju s svoji-mi štirimi rokami uslužne pomoèi, poèloveèeni simbolBožanstva, ne pa vesoljnost z milijoni rok. Je posredujoèividik, ki je èloveku potreben za nenehno podporo. Ta podobaNarajane je namreè tista, ki simbolizira resnico, ki hrabri /.../

V odgovor na Ardžunino prošnjo zavzame Božanstvosvojo obièajno podobo Narajane, svakam rupam, zaželenopodobo milosti, ljubezni, miline in lepote. Toda najprejpoudari neizraèunljivi pomen druge mogoène podobe, ki jonamerava skriti.

Blaženi Gospod je rekel:

330

47. To, kar si zaradi Moje naklonjenosti pravkar videl,o, Ardžuna, je Moja najvišja oblika, Moja podoba sijoèeenergije, vesoljna, neskonèna, izvirna podoba, ki je doslejše nihèe ni videl. Pokazal sem ti jo s svojo jogijsko moèjo.

“To, kar sedaj vidiš,” mu pravi, “je moja najvišja oblika,moja podoba sijajne energije, vesoljna, izvirnik, ki ga ni videlrazen tebe še noben èlovek. Pokazal sem ti ga s svojo lastnojogo. Kajti to je podoba moje prave Biti in Duha, je samNajvišji, samoupodobljen v vesoljnem bivanju. Duša, ki je vpopolni jogi z Menoj, ga vidi brez živènega drhtenja aliumske zbeganosti in zmede, saj razkriva ne le tisto, kar je vnjegovem videzu groznega in unièujoèega, ampak tudi svojvisoki in ohrabrujoèi smisel.”

48. Niti s študijem Ved in žrtvovanji niti z dobrodelnos-tjo ali s slovesnimi obredi ali s strogo askezo ne more vide-ti te Moje podobe nihèe razen tebe, o, prvak med Kurujev-ci.

49. Nikar se ne boj in nikar ne bodi zbegan, ko vidiš toMojo grozljivo podobo. Znebi se strahu in naj se ti srcerazveseli. Glej spet to Mojo drugo podobo.

Sandžaja je rekel:50. Ko je tako govoril Ardžuni, je Vasudeva spet poka-

zal svojo podobo (Narajane). S tem ko je spet prevzelpodobo milosti, mahatme (velike duše), je potolažil pre-strašenega.

Ardžuna je rekel:51. Ko spet gledam Tvojo milo podobo, o, Džanardana,

se spet poèutim bolj zbranega, spet pri svoji pameti in vsvoji naravi.

331

Blaženi Gospod je rekel:52. Redko in težko je videti to Mojo (veliko) Podobo, ki

si jo videl. Celó bogovi si vedno želijo, da bi jo ugledali.

53. Niti z Vedami niti z askezo, pa tudi z dobrodelnostjoin z žrtvovanjem, Me ni mogoèe videti takšnega, kot si mevidel.

54. Lahko Me je videti, spoznati in celó prodreti vame stakšno bhakti, ki Me2 èisla, obožuje in ljubi v vseh stvareh,o, Parantapa.

Kaj je potem edinstvenost te Podobe, s katero se dvignetako daleè nad spoznavno, podobe, za katero ne zadostujenobeno obièajno prizadevanje èloveškega spoznavanja in celónajnotranjejša askeza èlovekovega duhovnega prizadevanjane more doseèi takšnega videnja? To je tisto, da èlovek lahkona druge naèine spozna ta ali oni izjemni vidik edinega biva-nja, njegovo posamezno, vesoljno ali svet izkljuèujoèopodobo. Toda ne te najveèje spravne Enosti vseh vidikov Bo-

2 Vsa bitja obstajajo prek njegovega Bivanja. Vse stvari so obrazi Boga, vse misli,dejanja, èustva in ljubezen izhajajo iz njega in se vanj vraèajo. Vse posledice ga imajoza izvor, oporo in skriti cilj. K temu Božanstvu, temu Bitju se bo izlivala in povelièevalabhakti celostne joge. Presežna ga bo iskala v zanosu absolutne združitve, vesoljna ga boiskala v neskonèni lastnosti in v vsakem vidiku in vseh bitjih z vesoljno radostjo inljubeznijo, individualna s tem, da se bo z njim spustila v vse èloveške odnose, ki jih us-tvari ljubezen med dvema osebama.

/…/ Manana in daršana, nenehno razmišljanje o njem v vseh stvareh in videnjenjega vedno in vsepovsod, sta za ta naèin èašèenja bistveni. Ko gledamo na stvari fiz-iène narave, moramo v njih videti božanski cilj svoje ljubezni. Ko gledamo na ljudi inbitja, moramo v njih videti njega, v svojih odnosih z njimi pa moramo spoznati, davstopamo v razmerja z njegovimi podobami. Ko presežemo omejitve snovnega sveta,spoznamo bitja drugih ravni ali pa imamo z njimi razmerja, moramo v svojem umu ševedno uresnièevati isto misel in videnje /…/ V vseh božanstvih moramo videti tegaedinega Boga, ki ga èastimo s svojim srcem in z vsem svojim bitjem. To so oblike nje-gove božanskosti. Ko tako razširimo svoj duhovni domet, dosežemo toèko, na kateri jevse on, in radost te zavesti nam postane navaden, neprekinjen naèin gledanja na svet.

332

žanskega, v katerih se hkrati in istoèasno, v enem in istemvidenju razodene vse, preseže vse in se vse dovrši. Kajti tu sov nedojemljivi enosti èudežno razkriti presežno, vesoljno inindividualno Božanstvo, Duh in Narava, Neskonèni in kon-èno, prostor, èas in brezèasje, Bivanje in Nastajanje, vse, karsi lahko želimo misliti, spoznati o Božanstvu, najsi gre zaabsolutno ali razodeto bivanje. To videnje je moè doseèi samos popolnim oboževanjem, ljubeznijo, intimno združitvijo, kina njihovih vrhovih okrona polnost delovanja in spoznanja.Spoznati, videti, prodreti vanj, biti eno s to najvišjo podoboNajvišjega, postane potem mogoèe in v te namene predlagaGita svojo jogo. Obstaja najvišja zavest, prek katere jemogoèe prodreti v slavo Presežnega ter v njem vsebovatinespremenljivo Bit in vse spremenljivo Nastajanje – možno jebiti eno z vsem, vendar nad vsem, preseèi svet in vendarnaenkrat objeti vso naravo vesoljnega in nadvesoljnegaBožanstva. To je za omejenega èloveka, ki je ujet v svoj umin telo, zares težko, toda Božanstvo pravi:

55. Kdor opravlja Moje delo in Me sprejme kot najvišjicilj, kdor Mi je predan in je osvobojen navezanosti in je brezsovraštva do vsega bivajoèega, pride k Meni, o, Pandava.

Z drugimi besedami: vzvišenost nad nižjo naravo, zdru-ženost z vsemi bitji, enost z vesoljnim Božanstvom in Pre-sežnostjo, enost z Božanskim v dejanjih, popolna ljubezen doEdinega in do Boga v vsem – to je pot do te absolutne duhovnebiti, ki presega samo sebe, in nepredstavljive preobrazbe3.

Tako se konèa enajsto poglavje z naslovom "Joga videnjaDuha sveta".

3 Kajti duši, ki se mu izroèi v celoti, tudi Bog daje sebe v celoti. Samo tisti, ki muodpre svojo celotno naravo, najde Bit. Samo tisti, ki lahko izroèi vse, uživa božansko Vse

333

334

vsepovsod. Samo najvišje samoodrekanje doseže Najvišje. Samo sublimacija z žrtvo-vanjem vsega, kar smo, nam lahko omogoèi, da utelesimo Najvišje in živimo v no-tranji zavesti presežnega Duha /.../ Enega, ki je hkrati naša notranja Bit, obdajajoè ses-tavni Vse, najvišja Stvarnost onkraj te ali katere koli pojavnosti in, skrivno, vse to sku-paj, prikrito vsepovsod, notranje Presežno.

DVANAJSTO POGLAVJE

Pot in bhaktaV enajstem poglavju Gite je bil dosežen splošni cilj nauka

in izpeljan do doloèene stopnje popolnosti. Vibhutiju je ŠriKrišna ukazal božansko delovanje v dobro sveta in združitevz Duhom, ki biva v njem in v vseh bitjih ter v katerem poteka-jo vsa dejanja, in ta ga je tudi sprejel. Uèenca je popeljal stranod stare drže obièajnega èloveka, meril, motivov, pogleda naživljenje, od egoistiène zavesti njegove nevednosti, proè odvsega, kar je navsezadnje odpovedalo ob uri njegove duhovnekrize. Sedaj je na novih, notranjih izhodišèih sprejel delo, gro-zljivo nalogo, strašno opravilo, ki ga je prav s takšo držo za-vrnil /.../ Toda èe hoèemo izlušèiti pomen velike duhovne spre-membe, je treba povedati kaj veè. Dvanajsto poglavje nas vodik temu preostalemu spoznanju in zadnjih šest, ki mu sledijo, garazvije do velièastnega konènega zakljuèka. To kar je še vednotreba povedati, se nanaša na razlike med veljavnim vedskimgledanjem duhovne osvoboditve in širšo, obsežnejšo svobodo,ki jo Gita odpira duhu. Sedaj se hitro vrnemo k tej razliki.

Osvoboditev, o kateri govori Gita, ni samopozabna odpra-va èlovekovega osebnega bitja v vsrkanju v Eno, sajudžjamukti. Gre za hkratno združitev vseh vrst. Obstaja celotno po-enotenje z najvišjim Božanstvom v srži bivanja, intimnostizavesti in istosti blaženosti, sajudžja, saj je eden od ciljev tejoge postati Brahman, brahmabhuta. V najvišjen bivanjuNajvišjega je veèno zanosno bivanje, salokja, kajti reèeno je:"Bivati bi moral v meni," nivasisjasi majjeva. V združujoèibližini obstaja ljubezen in oboževanje, obstaja objem osvobo-jenega duha s svojim božanskim Ljubimcem in obdajajoèa Bitnjegovih neskonènosti, samipja. Obstaja istost osvobojenenarave duš z božansko naravo, sadrišja mukti, saj mora popol-nost svobodnega duha postati celo kot Božansko, madbhavam

agatah, in biti eno z njim v postavi njegovega bivanja in po-stavi njegovih dejanj in narav, sadharnjam agatah. Ortodok-sna joga spoznavanja je usmerjena k brezdanji potopitvi vedino neskonèno bivanje, sajudžja, in samo to razume kotpopolno osvoboditev. Joga oboževanja predvideva kot naj-veèjo osvoboditev veèno bivanje ali bližino, salokja, samipja.Joga delovanja vodi k enosti v moèi bivanja in naravi, sa-driš-ja. Toda Gita jih razvije v svoji nepristranski celovitosti in jihzlije v veèjo, bogatejšo božansko svobodo in popolnost /.../

Spomniti se je treba, da doslej še ni bila izrazito in razloènopoudarjena razlika med neosebnim nespremenljivim AkšaraPurušo in najvišjo dušo, ki je hkrati neosebnost in božanskaOseba in celó mnogo veè – to je glavna razlika, ki jo vkljuèu-jejo kasnejša poglavja v božanski "Jaz", o katerem je Krišnanenehno govoril, aham, mam /.../ Ardžuna je pripravljenzaèeti z vprašanji o tej razliki.

Ardžuna je rekel:1. Kdo ve veè o jogi: èastilci, ki Te išèejo z nenehno

združenostjo, ali tisti, ki išèejo nerazodeto Nespremenlji-vo?

V bistvu pravi: Ti si najvišji Vir in Izvor vseh bitij, siPrisotnost, ki jo vsebujejo vse stvari, Moè, ki prežema veso-lje s tvojimi oblikami, Oseba, ki se razodeva v tvojih vibhuti-jih, se razodeva v bitjih, v Naravi, si s svojo mogoèno jogosveta v svetu in naših srcih kot Gospod dejanj. Kot takega temoram spoznati, oboževati, se združiti s teboj v vsem svojembitju, zavesti, mislih, èustvih in dejanjih, satata-jukta. Kaj jepotem s tem Nespremenljivim, ki se nikoli ne razodene, sinikoli ne nadene nobene podobe, stoji v ozadju in stran odvsakega dejanja, se ne spušèa v odnose z vesoljem ali s èimerkoli v njem, je veèno tih, eden, neoseben in negibljiv? Ta veè-na Bit je glede na vsa današnja pojmovanja višje Naèelo,

336

Božanstvo v pojavnosti pa je manjvredna pojava. Tisto, kar jenepojavno, in ne, kar je pojavno, je veèni Duh. Kako naj bopotem združitev, ki sprejema pojavnost, se pravi, sprejematisto, kar je manj, kljub vsemu veèje jogijsko spoznanje? Nato vprašanje odgovori Krišna izrazito odloèno.

Blaženi Gospod je rekel:2. Tisti, ki so utemeljili svoj um v Meni in me išèejo

nenehno združeni, obsedeni z najvišjo vero, so po mojemnajpopolneje v jogi.

Najvišja vera je tista, ki vidi Boga v vsem in je zanjo raz-odeto in nerazodeto eno Božanstvo. Popolna združitev je tista,ki se vsak hip sooèa z Božanskim, v vsakem dejanju in ob vsejcelotnosti narave. Toda tudi tisti, ki trdno išèejo samo neopre-deljivega nepojavnega Nespremenljivega, pridejo, pravi Bo-žanstvo, k Meni. Kajti oni niso zgrešili cilja, paè pa sledijotežavnejši, manj popolni in obsežnejši poti.

3.-4. In tisti, ki išèejo Nespremenljivo, Nedojemljivo,Nerazodeto, Vseprisotno, Nezamisljivo, Visoko Bit, Negi-bljivo, Veèno, obvladujejo vsa èutila, so vsepovsod rav-nodušni, osredotoèeni na dobrobit vseh bitij, Me pravtako dosežejo.

Gitina filozofija dopusti in potrdi metodo negativnepasivnosti, ravnodušnosti, odrekanja življenju in dejanjem, skatero poskušajo ljudje doseèi ta neotipljivi Absolut, ampaksamo nekoliko. To negativno spoznavanje se približa Veène-mu samo po eni strani1 resnice, in to po tisti, po kateri ga jeza utelešeno dušo v Naravi najtežje doseèi in slediti, duhkham

1 Vsakdo lahko posamezno doseže Izvor in skrajnosti svojega bitja. Izvor in skra-jnost njegovega bitja sta eno z Veènim, Neskonènim in Najvišjim. Èe ta izvor dosežete,dosežete najvišjega. Toda tja pridete po èrti (ne jemljite mojih besed za primeren opis,

337

dehavadbhir avapjate. Poteka po zelo specializirani, celó ponepotrebnem naporni poti, "ozki in težki za hojo, kot ostrinabritve2."

Da bi dosegli nerazodeti Absolut, se morajo v najlažjemprimeru vzpenjati prek razodetega Nespremenljivega tu. Torazodeto Nespremenljivo je Moja lastna vseprežemajoèa ne-osebnost in tišina. Širna, nezamisljiva, negibljiva, nenehna,vseprisotna podpira dejanja osebnosti, a v njih ni udeležena.Umu ne daje nobenega oprijema. Doseèi jo je mogoèe samoprek negibne duhovne neosebnosti in tišine, tisti ki ji sledijosami, pa jo morajo povsem obvladati in v celoti pritegnitidelovanje uma in èutil. Toda vseeno Me, prek ravnodušnostisvojega razumevanja in s svojim videnjem ene biti v vsehstvareh ter z umirjeno naklonjenostjo tihega hotenja za dobrovsega bivajoèega, tudi oni sreèajo v vseh predmetih in bitjih.Niè manj kot tisti, ki se združijo z Božanskim na vseh potehsvojega bivanja, sarvabhavena, ter širše in polneje prodrejo vnezamisljiv živ izvor vesoljnih stvari, divjam purušam acint-ja-rupam. Iskalci, ki se vzpenjajo po tej težji, izkljuèujoèienosti proti nepojavnemu Absolutu brez razmerij, na koncuprav tako naletijo na isto Veèno, toda ta pot je manj premoèrt-na in napornejša. To ni polno in naravno gibanje poduhovlje-ne èloveške narave.

5. Tisti, katerih zavest je navezana na nerazodeto, ima-

saj veste, da gre samo za to, da bom razumljiv). Gre za linearno uresnièenje, ki se konèav toèki, ta toèka pa je združena z Najvišjim – vašo skrajno možnostjo. Po drugi poti greza uresnièenje, ki bi mu lahko rekli sferièno, saj daje to najboljšo predstavo o neèem, karvsebuje vse, uresnièenje pa ni veè toèka, ampak celotnost iz katere ni niè izvzeto.

/…/ s popolnim poistenjem s kapljico vode lahko spoznamo ocean ne le v njegovembistvu, ampak v celoti… Lahko bi rekli, da vse, kar se je individualiziralo, ohranja hkrativrlino posameznosti in tisto, kar bi lahko v nekem smislu imenovali omejitve, ki sopotrebne za to posameznost, ko se èlovek zanaša samo na svojo osebno moè. V drugemprimeru pa lahko od vrlin individualnosti pridobimo, ne da bi bili z njimi omejeni.

2 Citat je iz Kathopanišade 1.3.14. (Op. prev.)

338

339

jo veèje težave, kajti doseèi nerazodeto z utelešeno dušo jezares naporno in boleèe.

Ne smemo misliti, da je postopek zato, ker je bolj naporen,tudi višji in uèinkovitejši. Lažja pot Gite vodi hitreje, nara-vneje in navadno do iste popolne osvoboditve /.../ Jogi izjem-nega spoznavanja si naloži boleèe spopade z mnogoterimizahtevami svoje narave. Zanika jim celó njihovo najvišjozadovoljitev in se znebi celó navzgor usmerjenih pobud svo-jega duha, kadar koli vsebujejo odnose ali jim ne uspe za-nikati absolutnega. Živa pot Gite pa v nasprotju s tem najdenajintenzivnejšo težnjo našega celotnega bitja navzgor, in stem ko ga obrne proti Bogu, uporablja spoznavanje, voljo, èu-stva in pobudo k popolnosti kot številna moèna krila za vz-penjanje k osvoboditvi. Nerazodeti Brahman je po svoji neo-predeljivi enosti nekaj, kar lahko utelešene duše dosežejo, into težko, s stalno pokoro, trplenjem vseh potlaèenih delov,nepopustljivo težavo in duševnim trpljenjem./.../ Neopredelji-va Enost sprejme vse, ki plezajo k njej, toda ne ponudi pravepomoèi in plezalcu ne daje oprijema. Vse je treba storiti zveliko resnostjo, strogim in osamljenim osebnim prizadeva-njem. Kako drugaèe je to za tiste, ki težijo k Purušotami popoti Gite! Ko meditirajo nanj v jogi, ki ne vidi nikogar druge-ga, ker vidi vse kot Vasudevo, se on sreèuje z njimi na vsakemkoraku, vsak trenutek, nenehno, v neštevilnih podobah inobrazih, drži pokonci luè notranjega spoznanja ter s svojimbožanskim in sreènim sijajem preplavlja celotno bivanje.Razsvetljeni razloèijo najvišjega Duha v vsaki podobi in obra-zu, prek vse Narave takoj prispejo do Gospoda Narave, pridejoprek vseh bivanj pridejo do Duše vsega bivanja, prek sebe doBiti vsega, kar so. Nenadoma neobrzdano prodrejo skozi sto-tine zaèetnih zadev do tiste, iz katere izhaja vsaka stvar. Drugametoda težavnega nepovezanega miru se poskuša odmakniti odvseh dejavnosti, èeprav je to za utelešena bitja nemogoèe.

340

6.-7. Toda tiste, ki se Zame odreèejo vsakršne dejavno-sti in so Mi povsem predani, Me v jogi usmerjeni na encilj, èastijo z meditiranjem Name, tiste, ki ustalijo vsosvojo zavest na Meni, o, Partha, hitro odrešim iz morjasmrtnega bivanja.

Tu se vsem dejanjem odreèemo za najvišjega Gospodarjadejanj, ki se kot najvišja Volja sreèa z voljo žrtvovanja, pre-vzame njeno breme in si nadene breme dejanj božanske Na-rave v nas. In ko èastilec Ljubimca in Prijatelja ljudi in vsehbitij v svoji veliki ljubezenski strasti zlije nanj vse svoje srcezavesti in koprnenja slasti, potem Najvišji zelo hitro pride knjemu kot odrešitelj, osvoboditelj ter ga z veselim objemomnjegovega uma, srca in telesa dvigne iz valov morja smrti v tejsmrtni naravi v varno naroèje Veènega. To je torej najhitrejša,najširša in najvišja pot.

8. Ves svoj um in vse svoje razumevanje usmeri Name.Ne dvomi, da potem v onstranstvu ne bi bival samo vMeni.

Ves svoj um in vse svoje razumevanje usmeri Name, praviBožanstvo èloveški duši. Dvignil ju bom, okopana v nebe-škem plamenu božanske ljubezni, volje in spoznanja, doSebe, od katerega se vse to izliva. Ne dvomi, da iznad tegasmrtnega bivanja ne bi bival samó v Meni. Veriga omejujoèezemeljske narave ne more zadržati nesmrtnega duha,povelièanega s strastjo, moèjo in luèjo veène ljubezni, volje inspoznanja.

9. Èe svoje zavesti ne zmoreš nenehno usmerjati Name,potem teži k Meni z nenehnim urjenjem združitve (abh-jasa-jogo), o, Dhanandžaja.

Brez dvoma so tudi na tej poti težave. Kajti obstaja nižjanarava, ki predstavlja silovito ali pa lenobno vleèenje nav-zdol, ki se upira in bojuje proti gibanju navzgor ter ohromlju-je polet in zanos navzgor. Celó kadar se božanska zavest sprvaznajde v èudesu velièastnih trenutkov ali v daljšem spokoju insijaju, je ni mogoèe popolnoma zadržati ali namerno povleèinazaj. Pogosto zaznamo nekakšno nezmožnost, da bi lahkosvojo osebno zavest nenehno usmerjali na Božansko. Obsta-jajo noèi, v katerih smo dolgo prikrajšani za Luè, ure alitrenutki upiranja, dvoma in neuspeha. Toda z urjenjem zdru-žitve in nenehnim ponavljanjem izkušnje poveèuje najvišjiduh svoj vpliv na bitje in trajno prevzame naravo.

10. Èe ne zmoreš takšnega nenehnega urjenja, potemposveti vse svoje delovanje Meni. S tem ko boš vsa deja-nja opravljal zavoljo Mene, boš prav gotovo dosegelpopolnost.

Ali se tudi to zdi pretežko zaradi moèi in vztrajnostinavzven usmerjenih vzgibov uma? Pot je tedaj preprosta:opravljaj vsako dejanje zavoljo Gospoda dejanj, tako da bovsak navzven usmerjen vzgib uma povezan z notranjo duho-vno resnico bivanja ter celó v tistem hipu pozvan nazaj k veè-ni resniènosti in povezan s svojim virom. Potem se bo priso-tnost Purušotame širila nad naravnim èlovekom, dokler ga nebo napolnila in bo postal Božanstvo in duh. Vse življenje bopostalo nenehno spominjanje Boga, rastli pa bosta tudi popol-nost in združenost celotnega bivanja èloveške duše znajvišjim Bivanjem.

11. Toda, èe tudi tega ne zmoreš, se zateci k Meni in sesamoobvladan odreci vsem sadovom svojih dejanj.

Toda, lahko se zgodi, da spoznamo, da omejeni um ni

341

zmožen niti nenehnega spominjanja Boga in svojih dejanj nezmoremo povelièevati k njemu, ker se um zaradi svoje po-zabljivosti usmeri na dejanje in njegov zunanji cilj ter se nespomni, da bi se ozrl navznoter in položil vsak naš trenutek naoltar Duha. Potem je pot ta, da pri delovanju obvladujemosvojo nižjo bit in opravljamo delo brez želja po sadovih. Trebase je odreèi vsem sadovom, odreèi se jim v korist Moèi, kiusmerja delo, pa vendar opravljati delo, ki ga je On naložilnaši naravi. Na ta naèin se ovira postopoma zmanjšuje in zlah-ka izgine, umu pa je omogoèena svoboda, da misli na Gospo-da in se utrdi v svobodi božanske zavesti. Tu daje Gita cel nizmožnosti in oznaèi to jogo brezželjnega delovanja kot izvrs-tno.

12. Boljše kot urjenje je seveda spoznavanje. Boljša kotspoznavanje je meditacija. Posvetitev sadov svojega delaje še boljša kot meditacija. Z odrekanjem pa takoj doseže-mo mir.

Abhjasa, urjenje neke metode, ponavljanje nekega prizade-vanja in izkušnje, je velika in mogoèna zadeva. Toda boljše odnje je spoznavanje – uspešno in sijajno usmerjanje mišljenjana Resnico, ki je izza stvari. Toda tudi to mišljenje in spozna-vanje presega tiha popolna osredotoèenost na resnico, tako dabo zavest konèno živela v njej in bo vedno eno z njo. Šemoènejše pa je odrekanje sadovom svojih dejanj, saj to takojunièi vse vzroke motenj, prinese in avtomatièno ohraninekakšen notranji spokoj in mir. Spokoj in mir pa sta temelja,na katerih postane vse drugo popolno in varno posedovanjetihega duha. Potem se lahko zavest oddahne, se zadovoljnoustali v Božanskem in se nemotena dviga k popolnosti. Potemlahko tudi spoznanje, volja in èašèenje dvignejo svoje vrhoveiz trdne prsti èvrste spokojnosti v eter Veènosti.

Kaj bo potem božanska narava, kaj bo višje stanje zavesti

342

in bitja bhakte, ki je sledil tej poti in se usmeril k oboževanjuVeènega? V številnih verzih Gita razglaša spremembe gledeprve zahteve, na kateri je vztrajala: ravnodušnost, brez-željnost in svobodo duha. To naj bi bila vedno osnova – zatotoliko poudarka temu na zaèetku. V tej ravnodušnosti morabhakti, ljubezen in oboževanje Purušotame, dvigati duha kveèji, najvišji popolnosti, kateri bo ta spokojna ravnodušnostširši temelj. Tu je podanih veè obrazcev za to temeljno rav-nodušno zavest. Najprej odsotnost egoizma, jazstva in mojst-va, nimamo nirahankarah. Bhakta Purušotame je nekdo, kiima vesoljno srce in um, ki je porušil vse ozke zidove ega, iznjega teèe vesoljno soèustvovanje kot nekakšno obdajajoèemorje. Do vseh bo prijateljski in usmiljen ter ne bo sovražilnobene žive stvari, saj je potrpežljiv, prenaša trpljenje, vztra-jen in odpustljiv. Zanj je znaèilno zadovoljstvo brez želja,umirjena ravnodušnost do ugodja in boleèine, trpljenja insreèe, nenehno obvladovanje, trdna, neomajna volja inodloènost jogija, ljubezen in èašèenje, ki celoten um in razumprepušèa Gospodu, Mojstru njegove zavesti in spoznanja. Alipa bo to nekdo, ki je osvobojen moteèe vznemirjene nižjezavesti in njenih valov radosti, solza, zaskrbljenosti, èemer-nosti in želja, spokojen duh, ki ne prizadene ali moti sveta,kot tudi njega ne prizadene ali moti svet, duša miru, s kateroso vsi v miru. Ali pa bo nekdo, ki je vse želje predal Mojstrusvojega bitja, nekdo, ki je èist in miren, ravnodušen do vsega,kar pride, ki ga ne zaboli ali prizadene nobena posledica alidogodek, nekdo, ki je od sebe odvrgel vsako egoistièno,osebno in umsko pobudo bodisi za notranje bodisi za zunanjedejanje, nekdo, ki pusti božanski volji in spoznanju, da se pre-takata skozi njega, ki se ne zavede z lastnimi odloèitvami, na-gnjenostmi in željami ter je prav zaradi te brezhibne enosti znajvišjo voljo hiter in spreten v vseh dejanjih svoje narave. Taèista instrumentalnost je pogoj najvišje spretnosti v delova-nju. In še, to bo tisti, ki si niti ne želi prijetnega ali se ga

343

razveseli niti ne sovraži neprijetnosti in skrbi, ki jih mora pre-našati. Opustil je razlikovanje med sreènimi in nesreènimidogodki, zato ker njegova predanost sprejema vse enako, kotdobrino iz rok svojega veènega Ljubimca in Mojstra. LjubiteljBoga, ki je Bogu drag, je široko ravnodušen. Ravnodušen jedo prijatelja in sovražnika, do èašèenja in žalitve, ugodja inboleèine, pohvale in graje, žalosti in veselja, vroèine in mra-za, do vsega, kar dela navadni naravi težave z nasprotnimièustvi. Ne bo navezan na osebo ali stvar, kraj ali dom, zado-voljen bo z vsakim okoljem, vsemi odnosi, ki mu jih ljudjenudijo, kakršnim koli položajem ali dogajanjem. V vsehstvareh bo ohranjal trden um, ker se nenehno nahaja v višjibiti in je za vedno utrjen na edini božanski cilj svoje ljubezniin oboževanja.

13.-14. Kdor nikogar ne sovraži, je prijateljski in usmi-ljen do vseh bitij, osvobojen egoizma, 'jazstva' in 'mojst-va', ravnodušen do boleèine in ugodja ter odpušèajoè, jogi,ki je vedno zadovoljen, samoobvladan in trdne volje, kate-rega um in razum sta predana Meni, ta Moj èastilec, Mi jedrag.

15. Kdor sveta ne vznemirja in ga tudi svet ne vznemi-rja, katerega ne vznemirjajo veselje, nezadovoljstvo instrah, Mi je drag.

16. Kdor nièesar ne prièakuje, je èist, iznajdljiv, brez-brižen, nemoten, je opustil vsakršno pobudo, ta je Mojèastilec in Mi je drag.

17. Kdor se niti ne razveseli niti ne sovraži, niti se nežalosti niti želi, kdor je opustil razlikovanje sreènih in nes-reènih dogodkov, ta, poln predanosti, Mi je drag.

344

18.-19. Kdor je enak do prijatelja in sovražnika, slavein sramote, mraza in vroèine, ugodja in boleèine, kdor jeosvobojen navezanosti, enak do hvale in graje, je tih (malogovori), zadovoljen z vsem, kar pride, brez navezanosti nakakršen koli dom, je ustaljenega uma, poln èašèenja, Mi jedrag.

Ravnodušnost, brezželjnost ter osvobojenost od sebiènenarave in njenih zahtev so vedno edini popolni temelj, ki gazahteva Gita za veliko osvoboditev. Tja do konca se zavzetoponavlja prvotni temeljni nauk in izvirni zahtevek: umirjenaduša s spoznanjem, ki vidi eno bit v vsem, umirjena nesebiè-na ravnodušnost, ki izhaja iz tega spoznanja, brezželjno delo-vanje, ki smo ga s takšno ravnodušnostjo podarili Mojstrudejanj, predaja celotne èlovekove umske narave v rokemogoènejšega, v notranjosti bivajoèega duha. Kot vrhunec teravnodušnosti pa je ljubezen, ki temelji na spoznanju, izpol-njena v instrumentalnem dejanju, razširjena na vse stvari inbitja, širna prevzemajoèa in vseobsegajoèa ljubezen dobožanske Biti, ki je Stvarnik in Gospodar vesolja, suhridamsarvabhutanam sarva-lokamahešvaram. To je temelj, pogoj,sredstvo, s katerim dosežemo najvišjo duhovno popolnost.Tisti, ki jo imajo na kakršen koli naèin, pa so Mi dragi, praviBožanstvo, bhaktimam me prijah. Toda izredno drage, ativame prijah, so mi tiste duše, najbližje Božanstvu, katerihljubezen do Mene je izpolnjena s še širšo in veèjo popolnos-tjo, do katere sem ti pravkar pokazal pot in postopek.

20. Izjemno dragi pa so Mi tisti èastilci, ki Me napravijo za svoj najvišji cilj in polni vere vseskozi sledijo nes-mrtni dharmi, ki je bila tu opisana.

To so bhakte, ki si postavijo Purušotamo za svoj najvišjicilj ter s popolno vero in natanènostjo sledijo ovekoveèujoèi

345

dharmi, opisani v teh naukih. V jeziku Gite pomeni dharmanotranji zakon bivanja, njegovo delovanje in dejanja, ki izha-jajo in jih doloèa notranja narava, svabhavanijatam karma. Vnižji, nevedni zavesti uma, življenja in telesa je mnogo dharm,mnogo pravil, mnogo meril in zakonov, kajti tam je mnogorazliènih doloèil ter zvrsti umske, vitalne in fiziène narave.Nesmrtna dharma pa je ena. To je dharma najvišje duhovnezavesti in njenih moèi, para prakritih. Ta je onkraj Gun, in dabi jo dosegli, je treba opustiti vse te nižje dharme, sarvadhar-mam paritjadžja. Na njihovem mestu je edina osvobajajoèa,združujoèa zavest in moè Veènega postala neskonèni izvornaših dejanj, njihov kalup, doloèilo in zgled. Prva potreba tejoge je ta, da se dvignemo iz naše nižje osebne sebiènosti,vstopimo v neosebni in brezdušni spokoj nespremenljivegaveènega, vseprežemajoèega Akšara Puruše ter iz tega spokojas popolnim samopredajanjem vse svoje narave in bivanja teži-mo k tistemu, ki je drugi in višji, kot je Akšara. Z moèjo tegateženja se lahko povzpnemo do nesmrtne dharme. Tam lahkoosvobojeni duh, eno v bivanju, zavesti in božanski blaženostiz najvišjim uttama Purušo, eno z najvišjo dinamièno silo na-rave, sva prakritih, neskonèno spoznava, neomejeno ljubi,brez obotavljanja deluje s pristno moèjo najvišje nesmrtnostiin popolne svobode. Preostanek Gite je napisan z namenom,da popolneje osvetli to nesmrtno dharmo.

Tako se konèa dvanajsto poglavje z naslovom "Jogaèašèenja".

346

TRINAJSTO POGLAVJE

Polje in njegov spoznavalecDa bi na jasnem in popolnem spoznanju utemeljila pot

dušnega vzpenjanja iz nižje v božansko naravo, Gita v zadnjihšestih poglavjih znova, a drugaèe, prikaže razsvetljenje, ki gaje Uèitelj posredoval Ardžuni. V bistvu gre za isto spoznanje,toda sedaj so bolj poudarjene podrobnosti in odnosi ter pri-pisan njihov celotni pomen. Misli in resnice, ki so bile prejnakazane samo mimogrede ali pa na splošno postavljene zdrugaènim namenom, so sedaj prikazane v svoji polni vre-dnosti. Tako je bila v prvih šestih poglavjih vsa pomembnostposveèena spoznanju, ki je potrebno za razlikovanje mednespremenljivo bitjo in dušo, prikrito v naravi. Omembenajvišje Biti in Puruše so bile bolj povzetki, in nikakor nisobile jasne /.../ Sedaj pa je treba bolj doloèno obelodanitinatanèno razmerje med najvišjim Purušo, nespremenljivoBitjo, Dživo ter Prakriti v njenem delovanju in njene Gune.Zato Ardžuna postavlja vprašanja, ki zahtevajo boljšo poja-snitev teh, še vedno nejasnih zadev.

Ardžuna je rekel:1. O Prakriti in Puruši, o polju in poznavalcu polja, o

spoznavanju in predmetu spoznavanja, bi se rad nauèil, o,Kešava.

Hoèe se uèiti o Puruši in o Prakriti, sprašuje o polju bivanjain poznavalcu polja, kot tudi o poznavalcu in predmetu spo-znanja. Tu je zajeta vsota vsega spoznanja o sebi in svetu, ki ješe vedno potrebno, èe naj se duša znebi naravne nevednosti ins tem zastavi korake za pravilno uporabo spoznanja, življenja,delovanja in svojih lastnih razmerij z Božanskim v njih ter sepovzpne k združitvi bitja z veènim Duhom bivanja.

Vse življenje, vse delovanje je transakcija med dušo inNaravo. Kakšen je prvotni znaèaj tega dogovarjanja? Kajpostane na svoji najvišji duhovni toèki? Do kakšne popolno-sti vodi dušo, ki se osvobodi nižjih in zunanjih motivov, na-vznoter pa raste v zelo visoko držo Duha in globljo motivacij-sko silo delovanja svojih energij v vesolju Ta vprašanja sozaobjeta /.../

Blaženi Gospod je odgovoril:2. To telo, o, Kuntin sin, se imenuje polje. Tistega, ki ga

pozna, ljudje spoznanja imenujejo poznavalec polja.

Kot prvo je treba na vse bivanje gledati kot na polje dušnezgradbe in delovanja sredi Narave. Gita razloži kšetram, polje,s tem ko pove, da telesu pravi polje duha in je v tem telesunekdo, ki se seznani s poljem, kšetradžnja, nižjo Naravo.

3. Vedi, da sem Jaz poznavalec polja v vseh poljih, o,Bharata. Poznavanje polja in njegovega poznavalca sta pomojem spoznanje.

Iz definicij, ki sledijo, je oèitno /.../ da polje ni samo fiziènotelo, ampak tudi vse, kar telo podpira: delovanje narave, um-skost, naravno delovanje objektivnosti in subjektivnosti naše-ga bitja1. Tudi širše telo je le individualno polje. Obstaja širše,vesoljno, svetovno telo, svetovno polje istega Poznavalca. Sajje ta Poznavalec edini v vsakem utelešenem bitju: v vsakembivanju zlasti uporablja to edino zunanjo posledico moèisvoje narave, ki si jo je izoblikoval za svoje prebivanje, išavasja idam sarvam jat kinjèa, vsak loèeni vozel svoje gibljive,

Energije napravi za prvo podlago in torišèe svojih razvija-

1 Upanišada govori o peterem telesu ali ovojih Narave: fiziènem, vitalnem, umskem,idealnem in božanskem telesu. To lahko pojmujemo kot celotnost polja, kšetram.

348

joèih se ubranosti. V Naravi pozna svet, kakršen v tem ome-jenem telesu deluje na zavest in kakršnega ta odseva. Za nasobstaja svet tak, kakršnega vidimo v svojem umu – in nazad-nje se lahko celó ta navidezno majhna utelešena zavest razširitako, da v sebi zajema celotno vesolje, atmani višva-darša-nam. Fizièno pa je mikrokozmos v makrokozmosu, pa tudimakrokozmos, tudi širši svet, je telo in polje, ki ga naseljujeduhovni poznavalec.

To postane oèitno, ko Gita nadaljuje z navajanjem znaèaja,narave, vira, popaèenja in moèi tega s èuti zaznavnega ute-lešenja našega bitja.

4. Poslušaj sedaj na kratko, kaj je polje, kakšen je nje-gov znaèaj, izvor in njegova popaèenja, kdo je On (po-znavalec polja) in kaj so njegove moèi.

5. Rišiji so o tem prepevali na mnoge naèine v raznihhvalnicah kot tudi z dobro zamišljenim in preprièljivimibesedami, ki so nakazovale Brahmana.

6.-7. Nerazodeto, (pet) velikih sestavin, desetero in še enèut (um), razum in ego ter še pet èutnih predmetov. Pože-lenje in odpor, ugodje in boleèina, telo, zavest in neomaj-nost, to je v celoti opisano kot kšetra (polje) s svojimi po-paèenji.

Vidimo torej, da je s kšetro mišljeno celotno delovanjenižje Prakriti. Ta celota je polje delovanja utelešenega duha vnas, polje, s katerim se ta seznanja. Za bolj raznotero inpodrobnejše spoznanje vsega tega sveta Narave v njegovembistvenem delovanju, kot ga je videti z duhovnega vidika, nasnapotuje na kitice starodavnih vidcev, vidcev Ved in Upa-nišad, pri katerih dobimo navdihnjeno in intuitivno poroèilo oteh stvarstvih Duha ter k Brahma sutram, ki nam bodo podale

349

razumsko in filozofsko analizo. Gita se zadovolji s kratkopraktièno ugotovitvijo o nižji naravi našega bitja v smislumislecev sankhje. Najprej obstaja nerazloèna nerazodetaEnergija. Iz te izhaja objektivni razvoj petih elementarnihstanj snovi, kot tudi subjektivni razvoj èutov, razuma in ega.Obstaja pet èutnih predmetov, ali bolje, pet razliènih naèinovèutne spoznave sveta, moèi, ki jih vkljuèuje vesoljna energija,da se lahko ukvarja z vsemi oblikami stvari, ki jih je ustvari-la iz petih elementarnih stanj, ki jih je privzela izvirna objek-tivna tvarina – organska razmerja, prek katerih deluje ego,oskrbljen z razumom in èuti na formacije vesolja. To je sestavkšetre. Potem je splošna zavest, ki najprej oblikuje, potem paosvetljuje Energijo v njenih dejanjih. Tu je zmožnost te zave-sti, s katero Energija povezuje razmerja predmetov. Potem jetu kontinuiteta, vztrajnost subjektivnih in objektivnih razme-rij naše zavesti z njenimi predmeti. To so potrebne moèi polja.Vse so obièajne in vesoljne moèi umske, vitalne in fizièneNarave hkrati. Glavna popaèenja kšetre so ugodje in boleèinater privlaènost in odbojnost. Z vedantskega stališèa lahkoreèemo, da sta ugodje in boleèina vitalni ali èutni popaèenji,ki jih naravni Anandi ali radosti duha povzroèi nižja energija,ko ta pride v stik z njenimi delovanji. Z istega vidika lahkoreèemo, da sta privlaènost in odbojnost ustrezni umskipopaèenji, ki jih ta energija daje reaktivni Volji duha, ki opre-deljuje njeno odzivanje na svoje stike. Te dvojnosti so pozi-tivni in negativni izrazi s katerimi ego-duša nižje naravedoživlja vesolje. Negativni izrazi: boleèina, neugodje, muka,odbojnost in ostalo so izkrivljenosti ali v najboljšem primerunevedno odzivanje. Pozitivni izrazi: všeènost, ugodje, veselje,privlaènost so zavedeni odzivi ali v najboljšem primeru neza-dostni in po znaèaju manjvredni odzivi v primerjavi z izrazipravega duhovnega doživljanja.

Vse te stvari skupaj sestavljajo temeljni znaèaj naših prvihopravkov s svetom Narave, èeprav to oèitno ni celoten opis

350

našega bivanja. To je naša resniènost, ne pa meje našihmožnosti. Obstaja še nekaj onkraj, kar je treba spoznati, džn-jejam, in takrat ko se poznavalec polja obrne od samega poljak temu, da bi se nauèil o samem sebi v njem in o vsem, kar jeza njegovimi videzi, se zaèenja pravo spoznavanje, džnjanam– niè manj pravo spoznavanje polja kot spoznavanje po-znavalca. Samo ta obrat navznoter odrešuje nevednosti. Kajtièim bolj navznoter gremo, bolj posežemo po veèjih in polnej-ših resniènostih stvari in zagrabimo popolno resnico tako oBogu kot o duši, svetu in njegovih vzgibih. Zato, pravi božan-ski Uèitelj, gre hkrati za poznavanje polja in njegovega poz-navalca, kšetra-kšetradžnjajor džnjanam, združeno in celópoenoteno samopoznavanje in poznavanje sveta, ki jeresnièno razsvetljenje in edina modrost. Kajti oboje, duša innarava, sta Brahman, toda pravo resnico o svetu ali Naravilahko odkrije samo osvobojeni modrec, ki poseduje tudiresnico duha. En Brahman, ena resniènost v Biti in Naravi jepredmet vsega spoznanja.

8. Skromnost in ponižnost, nenasilje, odpušèanje, nepo-srednost, èistost (uma in telesa), vztrajnost, samoob-vladanje in spoštovanje Uèitelja;

9.-10. Nenavezanost na èutne predmete, nesebiènost,zaznavanje zla, ki ga povzroèijo rojevanje, smrt, starost,bolezen in boleèina, nenavezanost in neistenje s sinom,ženo, domom in podobno ter nenehna ravnodušnost sredivseh želenih ali neželenih dogodkov;

11.-12. Neomajna vdanost Meni ob izkljuèni združeno-sti, zatekanje v samotne kraje, izogibanje ljudem, vztraj-nost pri duhovnem spoznavanju, neposreden vpogled vpravi smisel resniènega spoznanja. To se razglaša kotspoznanje, vse drugo je nevednost.

351

Potem nam Gita pove, kaj je duhovno spoznavanje, alibolje: pove nam, kakšni so pogoji spoznavanja, oznake, zna-menja èloveka, katerega duša je obrnjena k notranji modrosti/.../ Najprej pride doloèen moralni pogoj: satvièno obvlado-vanje naravnega bitja /.../ Potem je tu plemenitejša in svobo-dnejša naravnanost popolne nenavezanosti in ravnodušnosti,stalen odmik od privlaènosti èutnih predmetov, ki je znaèilnaza naravno bitje, in temeljita osvobojenost od zahtev nenehnozahtevajoèega obèutka ega, ego-ideje, ego-motiva, ki tirani-zira navadnega èloveka /.../ Nazadnje obstaja moèan preobratv notranjosti proti stvarem, ki so resnièno pomembne: filozof-ska zaznava pravega smisla in širših naèel bivanja, umirjenakontinuiteta notranjega duhovnega spoznavanja in luèi, joganeomahljivega èašèenja, ljubezni do Boga, globoko in neneh-no srèno oboževanje vesoljne in veène Prisotnosti.

13. Sedaj bom opisal tisto, kar je treba vedeti in s èimerdosežemo nesmrtnost, najvišjega Brahmana brez zaèetka,ki mu ne pravimo niti Sat (Bivanje) niti Asat (Ne-bivanje).

Zavest presežnega Absoluta s svojimi posledicami priposameznem in vesoljnem je zadnje, veèno spoznanje. Našiumi se lahko ukvarjajo z njo v razliènih smereh, na njej lahkogradijo nasprotujoèe si filozofije, lahko omejujejo, prirejajo,pretirano poudarjajo plati spoznanja, izvedejo iz nje resnicoali zmoto, toda naše razumske inaèice in pomanjkljive trditvene spremenijo konènega dejstva, da je, kolikor privedemomišljenje in izkušnjo do skrajnosti, to spoznanje, pri kateremkonèajo. Cilj joge duhovnega spoznanja ne more biti kaj dru-gega kot ta veèna Resniènost, ta Bit, Brahman, to Presežno, kibiva nad vsem in v vsem, se razodeva v posamezniku, pa jevendarle skrito, se razkriva v vesolju, a je vendarle zamaski-rano /.../ s stalnostjo, v kateri se duša, ki je tu zamegljena inpovita v megle Narave, spet opomore ter uživa svojo prvotno

352

in izvirno zavest nesmrtnosti in presežnosti.[Sat in Asat2 sta] zadnji paradoks, prek katerega gledamo

navzgor proti Nespoznavnemu /.../ Vsi paradoksi se sooèajodrug z drugim, da bi v svojih nasprotujoèih si vidikih spoznalieno Renico in prek nasprotij privzeli svojo vzajemno Eno-tnost. Brahman je alfa in omega. Brahman je Edini, poleg ka-terega niè ne obstaja.

Toda ta enotnost je po svoji naravi neopredeljiva. Ko seposkušamo z njo umsko sooèiti, smo prisiljeni iti prek ne-skonènega števila pojmov in izkušenj. A vendar moramo nakoncu naše najbolj vseobsežne izkušnje zanikati naše najširšepojme, da bi potrdili, da Stvarnost presega vse opredelitve.Pridemo do obrazca indijskih modrecev: “neti, neti”, "ni nitito niti tisto", in ni je izkušnje, s katero bi jo lahko omejili, niga pojma, ki bi jo lahko opredelil.

Uživati v veènosti, kateri sta rojstvo in življenje le zunanjiokolišèini, je prava nesmrtnost in presežnost duše. Veèno alitista Veènost je Brahman. Brahman je Tisto, kar je presežno,in Tisto, kar je vesoljno: je svobodni duh, ki v ospredju pod-pira igro duše z naravo in zadaj zagotavlja neminljivo enost,hkrati je spremenljivo in nespremenljivo. Vse to je Edini. Vsvojem najvišjem nadvesoljnem stanju je Brahman presežnaVeènost, brez izvora in spremembe, daleè nad pojavniminasprotji bivanja in nebivanja, vztrajanja in prehajanja medtem, kar giblje zunanji svet.

2 S Èisto Bitjo (Sat) Nespoznavni potrjuje samega Sebe kot svobodno podlago vsegavesoljnega bivanja. Ne-bivanje (Asat) imenujemo nasprotno potrjevanje Njegove svo-bode od vsakega vesoljnega bivanja, – svobode, naj tako reèemo, od vsakega pozitivne-ga izraza dejanskega bivanja, ki si ga zavest v vesolju lahko oblikuje zase, celó od najab-straktnejšega, celó od najpresežnejšega. Ne zanika jih kot pristen izraz Samega sebe,toda zanika si omejitve z vsemi izrazi ali s kakršnim koli izrazom sploh. Ne-bivanjedovoljuje Bivanju, tako kot Tišina dovoljuje Dejavnosti. S takšnim istoèasnim zanika-njem in pritrditvijo, ki se vzajemno ne izkljuèujeta, ampak se med seboj tako kot vsanasprotja dopolnjujeta, postane za prebujeno èloveško dušo uresnièljivo istoèasnozavedanje zavestnega Samobivanja kot resniènosti in Nepoznanega onkraj kot isteStvarnosti.

353

14. S svojimi rokami in nogami vsepovsod, z oèmi,glavami in usti na vseh straneh, z ušesi vsepovsod biva On,ki obsega vse na tem svetu.

15. Brez èutov, a odsevajoè v vseh èutih in njihovihzmožnostih, nenavezan in vendar vsepodpirajoè, onkrajvseh Gun (lastnosti), pa vendar njihov uživalec.

16. V vseh bitjih in zunaj njih, gibljivo in negibljivo3,oddaljeno in zelo blizu, vse to je hkrati On. Preveè je fin,da bi ga lahko zaznali.

Vsa razmerja med Dušo in Naravo so okolišèine v veèno-sti Brahmana. Obèutenja in kakovosti, njihova zrcaljenja insestavine so sredstva te najvišje Duše za predstavitev delo-vanj, ki jih njegova lastna energija v stvareh nenehno sprošèav gibanje. On sam je onkraj omejitev èutov, vidi vse, toda nes fiziènim oèesom, sliši vse, toda ne s fiziènim ušesom, zave-da se vseh stvari, toda ne z omejujoèim umom – umom, kipredstavlja, a ne more resnièno spoznati. Neopredeljen z last-nostmi poseduje in opredeljuje v svoji tvarini vse kakovosti inuživa v tej kakovostni dejavnosti svoje Narave. Na niè ninavezan, niè ga ne veže, na nièemer, kar poèenja, ni ustaljen.Spokojen v širni in nesmrtni prostosti podpira vsa dejanja, vz-

3 Moramo si zapomniti, da sta stalnost in gibanje samo naši psihološki predstaviAbsolutnega, tako kot sta to enost in mnogoterost. Absolutno je onkraj stalnosti in giba-nja, tako kot je tudi onkraj enosti in mnogoterosti. Toda v enem in stalnem zavzemasvojo veèno držo ter se brez konca, nedojemljivo, varno vrti okrog samega sebe v giba-nju in mnogoterosti. Svetovno bivanje je zanosni ples Šive, ki videzu neštetokrat po-množi telo Boga. Bivanje pušèa natanèno tam, kjer in kar je bilo, vedno je in vedno bo.Njegov edini absolutni cilj je radost plesa.

[Absolut ni] niti Bitje niti Ne-bitje (sat, asat), tudi Nastajanje in Ne-nastajanje (samb-huti, asambhuti) ni. Ni Kakovost pa tudi Ne-kakovost (saguna, nirguna) ni. Prav tako niZavest pa tudi ne Ne-zavest (caitanja, džada), ni Duša in tudi ne Narava (puruša, prakri-ti), ni Blaženost in ni Ne-blaženost. Ni niti èlovek niti bog niti žival. On je onkraj vsegatega, podpira in vsebuje vse te stvari v Samem sebi kot svetu. On je in postaja vse to.

354

gibe in strasti svoje vesoljne Šakti.

17. Nerazdeljen je v bitjih, pa vendar kot deljen. Po-znamo ga kot stvarnika, ohranjevalca in požiralca bitij.

Na konèno se gleda kot na delitev Nedeljivega, toda èesatakšnega ni. Ta delitev je samo navidezna. Obstaja razmejitev,toda prava delitev ni mogoèa. Ko z notranjim videnjem, ob-èutenjem in ne s fiziènim oèesom gledamo drevo ali kateridrugi predmet, je tisto, èesar se zavemo, ista neskonènaStvarnost, ki tvori drevo ali predmet, prežema vsak njegovatom in molekulo, jih oblikuje iz sebe, gradi celotno naravo,potekanje nastajanja, delovanje v notranjosti bivajoèe energi-je. Vse to je to sámo, neskonèno, ista Stvarnost: vidimo jo,kako se nedeljivo razteza in združuje vse predmete, tako da ninoben resnièno loèen od nje ali docela loèen od drugih pred-metov. "Je v bitjih nedeljen, pa vendar kot deljen." Tako jevsak predmet ta Neskonèni in v srži bitja eno z vsemi drugi-mi predmeti, ki so prav tako oblike in imena – moèi, božan-stva – Neskonènega.

Ta neprisilna enotnost v vseh delih in razlièicah je mate-matika Neskonènega, ki je nakazana v naslednji kitici upani-šade: "To je popolno in Tisto je popolno. Odštej popolno odpopolnega, ostane ti popolno."

Za Brahmana ni ne celot in ne delov, ampak je vsaka stvarsama po sebi vse in ima korist od celote Brahmana /.../ jenedeljiv in daje, ne enak del samega sebe, ampak svojo celo-to, istoèasno sonènemu sestavu in mravljišèu.

18. Tisto, Luè vseh luèi, je, kot pravijo, onkraj teme.Spoznanje, predmet spoznavanja in tisto, kar se doseže sspoznavanjem, nastanjeno v vseh srcih.

Ta veèna Luè je v srcu vsakega bitja. Ta je skrivni po-

355

znavalec polja, kšetradžnja, in predseduje kot Gospod v srcustvari nad to deželo in nad temi kraljestvi razodetega nastaja-nja in delovanja.

19. Tako je bilo na kratko opisano polje, spoznanje inpredmet spoznanja. Moj èastilec, ki tako spoznava, dosežeMojo bhavo, Mojo naravo in stanje bivanja.

[To poznanje torej] ni zgolj nekakšno razumsko pojmova-nje ali jasno razloèevanje resnice, pa tudi razsvetljena psi-holosška izkušnja modusov našega bivanja ni. Gre za "ure-snièenje" v polnem pomenu besede. To pomeni napraviti Bit,presežno in vesoljno Božansko resnièno za nas in v nas, izèesar sledi, da ni mogoèe gledati na moduse bivanja drugaèe,kot v luèi te Biti, in v njihovem pravem vidiku kot njen toknastajanja v psiholoških in fiziènih okolišèinah našega biva-nja v svetu. To uresnièenje sestavljajo trije zapovrstni vzgibi:notranje videnje, popolno notranje doživljanje in poistenje [–uresnièenje Moje narave in stanja bivanja, madbhavam].

To notranje videnje, drišti, sposobnost, ki je bila pri staro-davnih modrecih tako zelo cenjena, sposobnost, zaradi katereje èlovek riši ali kavi in niè veè zgolj mislec, je nekakšna luèv duši, s katero ji postanejo nevidne stvari tako oèitne inresniène – duši in ne samo razumu – kot stvari, ki jih vidimos fiziènim oèesom. V fiziènem svetu sta vedno dve vrsti spo-znanavanja: neposredno in posredno, pratjakša, tistega, kar jepred oèmi, in parokša, tistega, kar je oddaljeno od videnja inonkraj videnja. Ko je predmet onkraj našega videnja, smoprisiljeni k ideji o njem prek sklepanja, predstavljivosti, ana-logije, poslušanja opisovanja, ki ga posredujejo drugi, ki so tovideli, ali pa s preuèevanjem slikovnih ali drugaènih pred-stavitev tega, èe so dosegljive. S tem, da povežemo vse tepripomoèke lahko resnièno pridemo do bolj ali manj ustrezneideje ali sugestivne podobe o predmetu, toda same stvari

356

nismo uvideli. Za nas še vedno ni oprijemljiva resniènost,ampak samo pojmovna predstavitev resniènosti. Ko pa smo joenkrat videli z oèmi –, kajti noben drug èut ni primeren –, joposedujemo, jo uvidimo. Potem je varna v našem zadovolje-nem bitju, del nas samih v spoznanju. Popolnoma isto velja zaduševne zadeve in za Bit. Pri filozofih ali uèiteljih lahkoposlušamo in v starodavnih spisih lahko beremo sijajne naukeo Biti, z mišljenjem, sklepanjem, predstavljanjem, analogijoali s katerim drugim dosegljivim sredstvom lahko poskušamoizoblikovati umsko podobo ali pojem o njej, lahko tak pojemohranjamo v umu ali pa se nanj v celoti osredotoèimo4, a gaše vedno nismo doživeli: nismo videli Boga. Samo po dolgo-trajnem in vztrajnem osredotoèanju ali na druge naèine lahkorazparamo ali odmaknemo umsko velo, samo takrat, ko po-plava luèi predre prebujeno umskost, džotirmaja brahman, inpojem odstopi svoje mesto spoznanju z videnjem, v kateremje Bit prisotna, resnièna, stvarna kot fizièni predmet, jo pose-dujemo v spoznanju. Kajti takrat smo videli. Po takšnemrazodetju ni nikoli mogoèe izgubiti, kar smo pridobili, neglede na ugašanja luèi, ne glede na mrak, ki lahko prizadenedušo. Izkušnja se neizogibno obnavlja in mora postajati vsepogostejša, dokler ne postane stalna. Kdaj in kako hitro, jeodvisno od èašèenja in vztrajnosti, s katero ostajamo na potiter s svojo voljo ali ljubeznijo oblegamo skrito Božanstvo.

Notranje videnje je ena od oblik psihološkega doživljanja,toda notranje doživljanje ni omejeno na tako videnje. Videnjesamo odpira, ne pa zaobjame. Tako kot mora oko, èeprav jesamozadostno, za povzroèitev prvega obèutka uresnièenjapoklicati na pomoè dotik in druga èutila, preden gre za obse-gajoèe spoznanje, tako mora tudi videnje Biti dopolniti njenodoživetje v vseh drugih èlenih. Celotno naše bitje mora zahte-

4 Takšna je ideja o trojnem delovanju džnjanajoge: šravana, manana, nididhjasana,poslušanje, razmišljanje in ustalitev v osredotoèenosti.

357

vati Boga in ne samo razsvetljeno oko spoznanja. Kajti do-kler je vsak princip v nas samorazodetje Biti, se lahko vsakvrne k svoji resniènosti in jo doživlja. Bit lahko doživimoumsko in zajamemo kot otipljive stvarnosti vse tistenavidezno abstraktne stvari, ki za um sestavljajo bivanje –zavest, silo, radost in njihove mnogotere oblike in dejanja.Tako se z Bogom zadovolji um. Bit lahko èustveno doživimoprek ljubezni in prek èustvene naslade, ljubezni in nasladeBiti v nas, Biti v vesoljnem, Biti v vseh s katerimi imamorazmerja. Tako se z Bogom zadovolji srce. Bit lahko estetskodoživimo v lepoti, zaznavi naslade in okusu popolneresniènosti vselepega v vsaki stvari, pa naj smo ustvarili samiali Narava v njenem pozivu estetskemu umu in èutom. Takose z Bogom zadovoljijo èuti. Lahko imamo celó vitalna, živè-na doživetja in praktièno fizièni obèutek Biti v vsem življe-nju, stvaritvah in v vseh delovanjih moèi, sil, energij, ki delu-jejo prek nas, prek drugih ali v svetu. Tako se z Bogom zado-voljita življenje in telo.

Vse to spoznanje in doživljanje pa sta prvenstvena pripo-moèka, da dosežemo in posedujemo istost. Naša bit je tisto,kar vidimo in doživljamo, zato sta videnje in doživljanjenepopolna, dokler ne dosežeta vrhunca v istosti, dokler nismozmožni živeti v vsem svojem bitju najvišjega vedantskegaspoznanja: Jaz sem On. Ni dovolj, da Boga vidimo in ga obja-memo, ampak moramo postati tista Stvarnost.

20. Vedi, da sta tako Prakriti (Narava) kot Puruša(Duša) brez zaèetka. Vedi tudi, da se popaèenja in Gunerojevajo iz Prakriti.

21. Za Prakriti pravijo, da je izvor vzrokov in posledicin obèutka delovanja. Za Purušo pravijo, da je vzrok uži-vanja ugodja in boleèine.

358

Božansko spoznanje in popoln obrat s èašèenjem tegaBožanskega je skrivnost velike duhovne osvoboditve. Svobo-da, ljubezen in duhovno spoznanje nas dvignejo iz smrtne na-rave v nesmrtno bivanje.

Duša in Narava sta samo dva vidika veènega Brahmana,navidezna dvojnost, ki postavlja temelje za delovanje njego-vega vesoljnega bivanja. Duša nima izvora in je veèna. TudiNarava je brez izvora in veèna. Toda modusi Narave in nižjeoblike, ki jih zavzema za naše zavestno doživljanje, imajoizvor v delovanjih teh dveh entitet. Izhajajo iz njiju, z njunopomoèjo prenašajo zunanjo verigo vzrokov in posledic, delo-vanje in posledice delovanja, sile in njihove uèinke, vse kar jeminljivo in spremenljivo. Nenehno se spreminjajo in zdi se,kot bi se duša in Narava spreminjali hkrati z njimi, toda samipo sebi sta ti moèi veèni in vedno isti. Narava ustvarja in delu-je, Duša uživa njeno stvarstvo in dejanja. Toda v tej nižjipodobi njenih dejanj spremeni to uživanje v mraène inmalenkostne podobe boleèine in ugodja.

22. Duša v Naravi uživa Gune, ki jih poraja Narava.Navezanost na Gune je vzrok njenega utelešanja v dobrihali zlih maternicah.

Dušo, individualnega Purušo, na silo pritegnejo njenakvalitativna delovanja in ta njena privlaènost ga stalnopriteguje k vsem vrstam rojstev, v katerih uživa v razliènostihin spremembah, dobro in zlo rojstev v Naravi. A to je samozunanje izkustvo duše, ki se v osnovi spreminja, s tem ko seisti s spremenljivo Naravo.

Posamièna duša, ali zavestno bitje v obliki, se lahko isti zdoživljajoèim Purušo ali z dejavno Prakriti. Èe se isti s Prakri-ti, potem ni gospodar, uživalec in spoznavalec, ampak odsevamoduse in delovanja Prakriti. S svojim istenjem se ji podrejain se prepušèa mehaniènemu delovanju, ki je zanjo znaèilno.

359

In s tem, da se v celoti potopi v Prakriti, postane duša celónezavestna ali podzavestna, speèa v svojih podobah kot vzemlji ali kovini, ali pa skoraj speèa kot v življenju rastlin. Vtej nezavestnosti je podrejena prevladi tamasa /.../ [Mednadaljnjim vzpenjanjem se] oblikuje in razvije živalska nara-va, ozka po svoji zavesti, rudimentarna po svojem razumu,radžasièno-tamasièna po vitalnih navadah in spodbudah. Kose iz velike Nezavesti še naprej vzpenja proti duhovnemustanju, utelešeno bitje sprosti satvo, modus luèi in doseže re-lativno svobodo, obvladovanje in spoznanje, s tem pa prikro-jen in pogojen obèutek notranjega zadovoljstva in sreèe.Èlovek naj bi bil umsko bitje v fiziènem telesu, èeprav v tejmnožici teles z dušo, razen posameznikov, to ni. Navadno imav sebi preveè mraène zemeljske inercije in nadležne nevedneživalske življenjske sile, da bi bil duša luèi in blaženosti aliceló um s harmonièno voljo in spoznanjem. V èloveku je vz-penjanje proti pravemu znaèaju Puruše, prostemu, gospodar-ju, poznavalcu in uživalcu, nepopolno ter še vedno moteno inzbegano. Saj so to pri èloveku in zemeljskem doživljanju re-lativni modusi, od katerih nobeden ne obrodi svojega edinegain absolutnega sadu. Vsi so med seboj pomešani in nikjer nièistega delovanja katerega koli izmed njih. Gre bodisi za zme-deno ali nestalno medsebojno uèinkovanje, ki doloèa, dadoživljanje egoistiène èloveške zavesti niha v negotovemravnotežju Narave.

23. Prièa, Potrjevalec, Preživljevalec in Uživalec, vse-mogoèni Gospod in najvišja Bit, tako imenujemo najvišjoDušo, ki je nastanjena v telesu.

V tem telesu je njeno in naše Božanstvo, najvišja bit, Para-matman, najvišja Duša, mogoèni Gospod Narave, ki opazujenjena dejanja, podpira njena delovanja, podpira vse, kar onapoène, zapoveduje njenemu mnogoteremu stvarstvu, z vesolj-

360

no radostjo uživa to igro njenih podob v svojem lastnem bitju.Gitino razlikovanje med Prakriti in Purušo nam ponuja

kljuè do razliènih naravnanosti napram Naravi, ki jih dušalahko sprejme v svojem gibanju proti popolni svobodi invladanju. Puruša je, pravi Gita, prièa, podpiralec, vir potrdi-tve, poznavalec, gospod, uživalec. Prakriti izvaja, je dejavnonaèelo in mora delovati ustrezno z naravnanosti Puruše. Du-ša lahko zavzame, èe tako hoèe, držo èiste prièe, sakši. Lahkogleda na dejavnost Narave kot na stvar, od katere je loèena.Opazuje, toda sama ni udeležena. Videli smo pomen te kvi-etistiène zmožnosti. Je temelj vzgiba umikanja, s katerim lah-ko o èemer koli – telesu, življenju, umskem dejanju, misli,obèutku, èustvu – povemo: "Prakriti je to, kar deluje v življe-nju, umu in telesu, ne pa jaz sam, niti ni to moje." In takopridemo do loèitve duše od teh stvari in njihovega mirovanja/.../ Naravnanost Prièe na najvišji ravni je popolnoma brezkakršne koli navezanosti in osvobojenosti od razpoloženj podvplivom pojavov vesoljnega bivanja.

Kot èista Prièa duša odklanja funkcijo podpiralca invzdrževalca Narave. Podpiralec, bharta, je nekdo drugi, Bogali Sila Maje, ne pa duša /.../ Dokler ni jasne in prave dvojno-sti v bivanju, to ne more biti popolnoma resnièno. Duša je tudipodpiralec: v svojem bivanju podpira energijo, ki odvija nena-vadni prizor vesolja in upravlja njegove energije. Ko Purušasprejme to podporo, to lahko še vedno poène pasivno in breznavezanosti, z obèutkom, da prispeva energijo, a je ne ob-vladuje in opredeljuje. Obvladuje jo drugi: Bog ali Sila alisama narava Maje /.../ Toda èe v celoti sprejmemo nara-vnanost podpiratelja, smo s tem naredili pomemben koraknaprej k poistenju z dejavnim Brahmanom in njegovoradostjo vesoljnega bivanja /.../ [Kajti ko Puruša] v celoti pri-stane na podpiranje, postane podpora dejavna, èeprav duša nestori niè drugega kot samo to, da pristane na odzivanje, pod-piranje in prek tega ohranja v akciji vse energije Prakriti, ne

361

da bi opredeljevala, izbirala, verjela, da je Bog ali Sila samaali pa neka Volja spoznavanja tista, ki izbira in opredeljuje /.../Toda že iz navade izbere in zavrne izmed tistega, kar je biloponujeno, tedaj odloèa. Kar je bila relativno pasivna, je posta-la v celoti aktivna podpora in je na tem, da postane dejavnoobvladovanje.

To postane takrat, ko duša sprejme svojo celotno funkcijopoznavalca, gospoda in uživalca Narave. Kot poznavalecposeduje duša spoznanje sile, ki deluje in opredeljuje, vidivrednote bivanja, ki se uresnièujejo v vesolju, tj. v skrivnostiUsode. Toda Sila je sama po sebi opredeljena s spoznanjem,ki je njen izvor, vir ter prilagajevalec njenih vrednotenj inuveljavljanja vrednot. V sorazmerju s tem, ko duša spet posta-ja poznavalec, tudi obvladuje dejanja. Tega pa ne more, ne dabi postala dejavni uživalec, bhokta. V nižjem bivanju je uži-vanje dveh vrst: pozitivno in negativno, ki se pri obèutenjuprevede v veselje in trpljenje. V višjem življenju pa je dejavnoenako uživanje božanske naslade v samorazodevanju. Nobeneizgube prostosti ni, nobenega spusta v nevedno navezanost.Èlovek, ki je v svoji duši svoboden, se zaveda, da je Božan-sko gospod dejanj Narave, da Maja v njegovi spoznavni Voljidoloèa in uèinkuje na vse, da je Sila plat Volje te dvojnebožanske Moèi, v kateri je spoznanje vedno prisotno inuèinkovito. Zaveda se tudi samega sebe, celó posameznega,kot središèa božanskega bivanja, del Gospoda /.../ ki je doslejobvladoval dejanja Narave, ki jih vidi, podpira, potrjuje,uživa, spoznava in obvladuje z odloèujoèo moèjo spoznanja.Ko pa se posploši, odseva njegovo spoznanje sámo božanskopoznavanje, njegova volja uresnièi sámo božansko voljo,uživa sámo božansko radost ne pa nevedne osebne zado-voljitve. Tako Puruša ohrani svojo svobodo v svojem po-sedovanju, odrekanju omejeni osebnosti celó pri svojem ti-piènem uživanju in nasladi vesoljnega bitja. V višji drži jepovsem prevzel prava razmerja med dušo in Naravo /.../ Ab-

362

solutno veselje duše samo po sebi in na tem osnovano abso-lutno veselje duše v Naravi sta božanska izpolnitev razmerja.

24. Kdor pozna Purušo in Prakriti z njenimi kakovost-mi, lahko živi in deluje kakor koli, a ne bo ponovno rojen.

/.../ Prakriti je delovanje Puruše, Zavestnega Bitja,dejavnega prek svoje lastne Narave. Dvojnost Duše in sve-tovne Energije, tihe Biti in ustvarjalne Moèi Duha torej vresnici ni nekaj dvojnega in loèenega. Je dvojno v enem. Takokot ne moremo loèiti Ognja in moèi Ognja, kot je bilo reèeno,tako tudi ne moremo loèiti božanske Stvarnosti in njene SileZavesti, Èit Šakti. Takšno prvo uresnièenje Biti kot neèesa,kar je intenzivno tiho in povsem negibno, ni vsa resnica o njej/.../ V tem telesu je nastanjeno njeno in naše Božanstvo,najvišja Bit, Paramatman, najvišja Duša, mogoèni GospodNarave, ki bdi nad njenimi dejanji, odobrava njene operacije,podpira vse, kar ona poène, ukazuje njenemu mnogoteremustvarstvu, uživa s svojo vesoljno radostjo to igro podob svoje-ga lastnega bitja. To je samospoznanje, na katerega moramonavaditi svoj um, preden lahko resnièno spoznamo sebe kotveèni del Veènega. Ko je to enkrat utrjeno, je duša v nas samapo sebi svobodna, niè veè ni vezana na prerajanje, ne glede nato, kako se vede navzven v svojih opravkih z Naravo, naj sezdi, da poèenja kar koli, ali pa se zdi, da prevzame to ali onopodobo osebnosti, dejavne sile in utelešenega ega, zato ker jeprek svoje neosebnosti eno z notranjim nerojenim duhombivanja. Ta neosebnost je naša združitev z najvišjim nesebiè-nim jazom vsega, kar je v vesolju.

25. Z meditacijo nekateri vidijo Bit v sebi s pomoèjoBiti, drugi jo vidijo z jogo sankhijevcev, tretji pa z jogo de-lovanja.

363

26. Toda drugi, ki je sami ne poznajo, slišijo o njej prekdrugih in jo èastijo. S posvetitvijo temu, kar so slišali, tudioni presežejo smrt.

27. Kakršno koli bitje se rodi, gibljivo ali ne, vedi, naj-boljši med Bharatami, da je pognalo iz združitve med pol-jem in poznavalcem polja.

Ves ta širni svet je samo on in ona.To vozel je, ki zvezde skupaj veže. Dva, ki sta eno, sta skrivnost vse moèi,dva, ki sta eno, sta moè in prav stvari.Njegova tiha duša podpira svet in njo, njega dejanja njenih so povelj zapisi.Vesel, umirjen leži pod njenimi nogami:daruje prsi svoje plesu nje vesoljnem,katerega življenja naša so drhteèe gledališèe.Nihèe ne mogel ga prenesti bi brez moèi v sebi,pa vendar ga ne zapusti zaradi radosti njegove.

28. Najvišji Gospod je nastanjen enako v vseh bitjih,neminljiv v minljivem. Kdor tako vidi, vidi.

Mojster bivanja preži v nasin se igra skrivalnice s to našo Silo. V narave orodju pohajkuje skriti Bog, Notranji biva v èloveku kot v svoji hiši.On iz vesolja si je napravil polje razvedrila, veliko telovadnico svojih mogoènih del.Vseveden sprejme naše mraèno stanje,božanski lik èloveka in živali si nadene,Veèni pristaja na Usodo in na Èas, Nesmrtni èas z nesmrtnostjo zapravlja. Vsega zavesten se podal je v Nevednost,

364

Vseblaženi se dolgoèasi s tem, da je neobèutljiv.Utelešen v svetu trpljenja, boleèine,nadene si veselje, žalost kot obleko,izkušnje pije kot okrepljujoèe vino.

29. Kdor vidi istega Gospoda enako prisotnega vsepo-vsod, z bitjo ne prizadene svoje prave Biti in tako doseženajvišje stanje.

Duhovno spoznanje se lahko prebudi zaradi pritiska duha vnas, njegovega klica k tej ali oni jogi, tej ali oni poti edinosti.Lahko pa pride do nas zato, ker slišimo resnico od drugih, inzaradi tega, ker se um oblikuje v smislu tistega, kar posluša zvero in zbranostjo. Toda kakor koli že pride do tega, nas pove-de onkraj smrti v nesmrtnost. Spoznanje nam, daleè nad spre-menljivimi opravili duše s smrtnostjo narave, pokaže našovišjo Bit kot najvišjega Gospoda njenih dejanj, enega inenakega v vseh predmetih in bitjih, ki se ne rodi ob prevze-manju telesa in ni podvržen smrti ob izginevanju teles. To jepravo videnje, videnje tistega v nas, kar je veèno in nesmrtno.Bolj ko zaznavamo tega enakega duha v vseh stvareh, boljprehajamo v to enakost duha. Bolj ko bivamo v tem ve-soljnem bitju, bolj postajamo sami vesoljna bitja. Bolj koraste naša zavest o tem veènem, bolj si nadevamo svojo las-tno veènost in smo veèni. Istimo se z veènostjo biti in ne veèz omejitvami in stiskami svoje umske in fiziène nevednosti.

30. Kdor vidi, da vsa dejanja opravlja Prakriti (Nara-va) in da Bit ni dejavna, ta resnièno vidi.

Prakriti oblikuje dejavnosti v nas. Puruša v njej ali izza njesamo prièa, odobrava, jo prenaša in podpira. Prakriti oblikujemisli v našem umu. Puruša v njej ali izza nje pozna misli inresnico v njih. Prakriti opredeljuje rezultate dejanj. Puruša v

365

njej ali izza nje uživa ali trpi posledice. Prakriti oblikuje umin telo, ju izgrajuje, razvija. Puruša podpira oblikovanje inrazvoj ter potrjuje vsako stopnjo njenih dejanj. Prakritiuporablja moè Volje, ki deluje na stvari in ljudi. Puruša sprožadelovanje te sile Volje s svojim videnjem tistega, kar bi bilotreba storiti. Puruša ni površinski ego, ampak tiha Bit, virMoèi, osnovalec in sprejemalec spoznanja izza ega. Našumski "jaz" je samo odsev Biti, Moèi, Spoznanja. Puruša alipodpirajoèa Zavest je zato vzrok, sprejemalec in podporavseh delovanj Narave, toda sam ni izvajalec. Prakriti, SilaNarave, v ospredju in Šakti, Sila Zavesti, dušna Sila, za njo –kajti ti dve sta notranja in zunanja podoba vesoljne Matere –sta odgovorni za vse, kar je v vesolju storjenega. VesoljnaMati, Prakriti-Šakti pa je pravi in edini delavec.

31. Ko zazna razliènost obstajanja bitij, ki prebivajo vedinem veènem Bitju in se iz njega širijo, doseže Brah-mana.

32. Ker je brez zaèetka in veèna, neomejena po kako-vostih, neminljiva najvišja Bit, èeprav nastanjena v telesu,o, Kaunteja, niti ne deluje niti ni prizadeta.

Vse to površje vesoljnega gibanja je raznoliko nastajanjenaravnih bivanj v edini veèni Biti. Vse se širi, razodeva, odvi-ja z vesoljno Energijo iz semen njene Ideje globoko v njenembivanju. Toda duh, èeprav prevzame in uživa njeno delovanjev našem telesu, ni prizadet z njegovo smrtnostjo, ker je veèenonkraj rojevanja in umiranja, ni omejen z osebnostmi, ki jihmnogotero zavzema v njej, ker je edina najvišja bit vseh tehosebnosti. Ne spreminja se s spreminjanjem kakovosti, kersam ni opredeljen s kakovostjo, ne deluje niti v delovanju,kartaram api akartaram, ker podpira naravno delovanjepopolnoma duhovno osvobojen njegovih uèinkov je resnièno

366

tvorec vseh dejavnosti, a igra njegove Narave nanj na nobennaèin ne vpliva.

33. Kot zaradi svoje finosti ni prizadet vseprežemajoèieter, tako tudi ni prizadeta Bit, ki je nastanjena vsepovsodv telesu.

34. Tako kot sonce razsvetljuje ves svet, tudi Gospodpolja razsvetljuje celotno polje, o, Bharata.

35. Tisti, ki z oèesom poznavalca zaznajo to razliko medpoljem, poznavalcem polja in osvoboditvijo bitij od Nar-ave (Prakriti), dosežejo Najvišjega.

Ko se obrnemo k njemu, duh v notranjosti razsvetli s svojolastno resnico, v vsem sijaju svojih žarkov, celotno polje Na-rave. V luèi takšnega sonca spoznanja se v nas odpre oko spo-znanja in potem živimo v tej resnici in niè veè v nevednosti.Potem zaznamo, da je bila naša omejenost na sedanjo umskoin fizièno naravo napaka temaènosti, in potem, osvobojenizakonitosti nižje Prakriti, zakonitosti uma in telesa, dosežemonajvišjo naravo duha. Takšna sijajna in vzvišena spremembaje zadnja: božansko in neskonèno nastajanje, odložitev smrtnenarave, nadevanje nesmrtnega bivanja.

Tako se konèa trinajsto poglavje z naslovom "Joga razliko-vanja med poljem in poznavalcem polja".

367

ŠTIRINAJSTO POGLAVJE

Nad gunamiRazlikovanje med Dušo in Naravo, ki je bilo z nekaj

doloènimi pridevki, nekaj kratkimi, a zgošèenimi oznaèbaminjunih razliènih zmožnosti in delovanja, na hitro orisano v ki-ticah trinajstega poglavja, posebno še razlikovanje medutelešeno dušo, ki je podrejena delovanju Narave, s tem dauživa njene Gune, kakovosti ali moduse, ter Najvišjo Dušo, kibiva, pri èemer uživa Gune, a jim ni podrejena, ker je samanad njimi, je temelj na katerega Gita postavlja vso svojo idejoosvobojenega bitja, ki je v zavestni postavi svojega bivanjapostalo eno z Božanskim. Osvoboditev, to poenotenje, tonadetje božanske narave, sadharmja, razglaša kot najglobljebistvo duhovne svobode in celotnega pomena nesmrtnosti. Tanajvišja pomembnost, pripisana sadharmji, je glavna toèka vGitinem nauku.

Blaženi Gospod je rekel:1. Ponovno ti bom govoril o najvišjem spoznanju, naj-

višjem od vseh spoznanj, katerega poznavanje je vse mod-rece privedlo do najvišje popolnosti.

2. S tem, ko so se zatekli k temu spoznanju in postalipodobne narave z Menoj, se v tem stvarstvu ne rojevajoveè, prav tako jih ne moti vesoljni razpad (Pralaja).

In to velièastno zadevo, povzpeti se iz èloveške v božanskonaravo, lahko dosežemo samo s prizadevanjem k Bogu us-merjenega spoznavanja, volje in oboževanja. Kajti duša, ki joje Najvišji, kot svoj veèni del, kot svojega nesmrtnega pred-stavnika poklical v delovanje vesoljne Narave, je po znaèajutovrstnega delovanja, avašam prakriter vašat, vendarle obve-

369

zana, da se v svoji zunanji zavesti isti s svojimi omejujoèimiokolišèinami, da se isti z življenjem, umom in telesom, kipozabljajo svojo notranjo duhovno resniènost in vrojeno Bo-žanstvo. Spet doseèi samospoznanje /.../ je za to izpolnitevneizogibno. Do popolnosti ne more priti brez samospoznanjain spoznanja Boga ter duhovne naravnanosti proti našemunaravnemu bivanju. To pa je tisto, zaradi èesar starodavnamodrost toliko poudarja naše odrešenje s pomoèjo spoznava-nja – ne razumskega spoznavanja stvari, ampak rasti èloveka,umskega bitja v veèjo duhovno zavest. Do odrešitve duše nemore priti brez izpopolnitve duše, brez njene rasti v božanskonaravo. Nepristransko Božanstvo nam je ne bo omogoèilo znekim dejanjem kaprice ali z arbitrarnim sanad svoje naklo-njenosti. Božanska dejanja so uèinkovita za odrešitev zato,ker nas, z narašèajoèo enostjo z notranjim Gospodarjem naše-ga bivanja, vodijo k tej popolnosti, k spoznanju biti in naraveter Bogu. Božanska ljubezen je uèinkovita zato, ker z njo ra-stemo v svojem oboževanju in klicanju odzivajoèe se ljubezniNajvišjega, da bi nas preplavila z luèjo njegovega spoznanjain povelièujoèe moèi ter èistosti njegovega veènega duha. Za-to, pravi Gita, je to najvišje spoznanje in najvišje od vseh spo-znanj, ker vodi do najvišje popolnosti in duhovnega stanja,param siddhim, in omogoèi duši, da je podobna Božanskemu,sadharmja. To je veèna modrost, velika duhovna izkušnja, skatero so vsi modreci dosegli najvišjo popolnost, zrasli v enopostavo bivanja z Najvišjim1 in veèno živijo v njegoviveènosti2 ter se ne rojevajo v stvarstvu in jih ne moti tesnoba

1 Pomnite, da nikjer v Giti ni nakazano, da bi bila raztopitev posameznega duhovne-ga bitja v nerazodetem, neopredeljivem ali absolutnem Brahmanu, avjaktam anirdešjam,pravi pomen ali pogoj nesmrtnosti ali pravi cilj joge. Nasprotno, kasneje opisuje nes-mrtnost kot bivajoèo v Išvari v njegovem najvišjem stanju, maji nivasisjasi, paramdhama, in tu kot sadharmja, param siddhim, najvišjo izpopolnitev, nastajanje istepostave bivanja in narave z Najvišjim, ostajajoè še vedno v bivanju in zavestni vesoljne-ga bivanja, toda nad njim, kot še vedno obstajajo vsi modreci, munajah sarve,nenavezani na rojevanje v stvarstvu, nemoteni z razkrojem ciklusov.

vesoljnega razpada. Ta popolnost, ta sadharmja, je torej pot knesmrtnosti in neizogibni pogoj, brez katerega duša ne morezavestno živeti v Veènem.

3. Moja maternica je Mahat Brahman, vanjo vlijemsvoje seme in v njej se porajajo vsa bitja, o, Bharata.

4. Kakršne koli oblike nastajajo v vseh maternicah, o,Kaunteja, je njihova maternica Mahat Brahman, jaz pasem Oèe, ki daje seme.

Èlovekova duša se ne bi mogla razviti v podobno Božan-skemu, èe njeno skrivno bistvo ne bi bilo prav tako neminljivokot Božansko, del in sestavina njegove božanskosti /.../ Se-vedasmo se podali v nižjo snovno naravo in pod njen vpliv, toda tjasmo prišli iz najvišje duhovne narave: to nižje, nepopolno stan-je je naše navidezno, ono pa naše pravo bivanje. Veèni uporabivse svoje vzgibe kot svoje samostvarjenje. On je hkrati Oèe inMati vesolja. Tvarine neskonène Ideje, vidžnjana, Mahat Brah-man, je maternica, v katero izlije seme svoje samozaploditve.Kot Nadduša izlije seme. Kot Mati, Duša Narave, Energija,napolnjena z njegovo zavestno moèjo, jo sprejme v to neskon-

2 V starodavnih naukih nesmrtnost ni nikoli pomenila, da bi telo zgolj osebnopreživelo smrt. V tem smislu so vsa bitja nesmrtna in samo oblike izginjajo. Duše, ki nedosežejo osvoboditve, živijo v ponavljajoèih se obdobjih. Med razkrojem pojavnih sve-tov vse obstaja vkljuèeno ali skrito v Brahmanu in se ponovno rojeva ob pojavu novegaciklusa… Biti nesmrten v globljem pomenu besede, je nekaj drugega od preživetja smrtiin tega ponovnega pojavljanja. Nesmrtnost je tisto najvišje stanje, v katerem Duh spoz-na sebe kot višjega od smrti in rojevanja, kot nepogojenega od narave, njenih pojavnos-ti, kot neskonènega, neizginljivega, nespremenljivo veènega – nesmrtnega zato, ker senikoli ne rodi in nikoli ne umrje. Božanski Purušotama, ki je najvišji gospod in najvišjiBrahman, za vedno poseduje to nesmrtno veènost in nanj ne vpliva to, èe telo prevzameali nenehno zavzema vesoljne podobe in moèi, zato ker vedno obstaja v svojem samo-spoznanju. Njegova bistvena narava je v nespremenljivem zavedanju svoje lastneveènosti. Zaveda se brez zaèetka in brez konca. Tu je Prebivalec vseh teles, toda kotnerojeni v vsakem telesu. Pojavnost ga ne omejuje, ne isti se s fizièno naravo, ki jozavzema, kajti ta je le manjša okolišèina njegove vesoljno aktivirane igre bivanja.

370

konèno tvarino bivanja, ki je noseèa z njegovo neomejljivo, asamoomejljivo idejo. V Prostranost samooploditve sprejme inv njej razvije božanski zarodek v umski in fizièni oblikibivanja, ki se rodi iz izvirnega dejanja zaploditvenega stvar-jenja. Vse, kar vidimo, poganja iz tega dejanja stvarjenja.Toda tisto, kar se je rodilo tu, je samo omejena ideja in oblikanerojenega in neskonènega.

5. Satva, radžas in tamas, Gune, rojene iz Prakriti,trdno vežejo neunièljivega prebivalca v telesu, o, mogoè-ni.

Duh je veèen in je nad vsemi svojimi pojavnostmi: Narava,veèna brez zaèetka v Duhu, za vedno napreduje ritem cik-lusov z nikoli konèanim stvarjenjem in brezkonènim mineva-njem, prav tako tudi Duša, ki si nadene zdaj to zdaj ono oblikov Naravi, ni niè manj veèja od njega, anadi uphav api. /.../

Kaj potem povzroèa razliko, kaj je tisto, kar potegne dušov to, da se navidezno rojeva, umira in je vezana – kajti nadlani je, da gre samo za videz? Gre za podrejeno dejavnost alistanje zavesti, gre za samopozabno istenje z modusi Narave vomejenem delovanju te nižje motivacije in s samozavitim,ego-vezanim vozlom uma, življenja in telesa. /… /

Modusi narave so v bistvu vsi kvalitativni in jih zatoimenujemo njene Gune ali kvalitete. V vsakem duhovnempojmovanju vesolja mora biti tako, saj mora biti povezujoèimedij med duhom in snovjo psiha ali dušna moè ter prven-stveno delovanje psihološko in kvalitativno, ne pa fizièno inkvantitativno. Kajti kakovost je nesnovna, je bolj duhovni ele-ment v vsem delovanju vesoljne energije, njeni dinamiki.

Prevlada fiziènih ved nas je privadila na drugaèno gledanjeNarave, kajti prva stvar, ki nas preseneti, je pomen kvantita-tivnega vidika njenih dejanj in njena odvisnost za stvarjenjeoblik od kvantitativnih kombinacij in razporeditev /.../ Analiza

371

starodavnih indijskih mislecev je dovoljevala kvantitativnodelovanje Narave, matra, toda nanj je gledala kot na nekaj, karje ustrezno za bolj objektivno in formalno izvajalno delovanje,medtem ko je prvenstvena determinanta svojstveno ideativnaizvajalna moè, ki ureja stvari skladno s kakovostjo njihovegabivanja in energije, guna, svabhava, in je osnova vsem zuna-njim kvantitativnim obravnavam. V osnovi fiziènega sveta to nioèitno samo zato, ker je tam temeljni ideativni duh, MahatBrahman, pokrit in skrit zaradi vzgibov snovi in snovne energi-je. Toda celó v fiziènem svetu èudežno razlikujoèi se rezultatiraznih kombinacij in kvantitet elementov, ki so sicer identiènidrug z drugim, ne dovoljujejo razumljive razlage, èe ni višjesile spreminjajoèe se kakovosti, za katero ta snovna urejanjapredstavljajo samo ustrezne mehaniène posrednike. Recimo, damora obstajati skrivna ideativna zmožnost vesoljne energije,vidžnjana – celó èe predpostavimo, da sta energija in njenainstrumentalna ideja, buddhi, po naravi tudi sami mehanièni –,kar postavi matematiko in doloèi rezultante teh zunanjih raz-poreditev. Vsemogoèna Ideja v duhu je tista, ki izumlja vse tepripomoèke in jih uporablja. V vitalnem in umskem bivanju pase kakovost kar naenkrat jasno pokaže kot prvenstvena moè inje kolièina energije samo drugotni dejavnik. Dejansko soumsko, vitalno in fizièno bivanje podvrženi omejenostimkakovosti; vsem vladajo njene doloèbe, èeprav se zdi, da jeresnica vedno bolj zamraèena, bolj ko se spušèamo po lestvicibivanja. Samo Duh, ki z moèjo svoje ideje-bivanja in svojeideje-sile, imenovanih mahat in vidžnjana, utrdi te okolišèine,ni opredeljen, ni podrejen nobenim omejitvam bodisi kakovostiali kolièine, saj je njegova neizmerljiva in neopredeljivaneskonènost višja od modusov, ki jih razvija in uporablja v svo-jem stvarjenju.

Toda celotna kakovostna dejavnost Narave, tako neskonènozamotana v svojih podrobnostih in inaèicah, se kaže kot ulita vkalupu treh splošnih modusov ali kakovosti3, ki so prisotne vse-

372

povsod, med seboj prepletene in jih skorajda ni mogoèe razmo-tati: satve, radžasa, tamasa. Te moduse opisuje Gita samo preknjihovega psihološkega delovanja pri èloveku ali pa nakljuènopri takih zadevah, kot je hrana, glede na to, da psihološko alivitalno delujejo na ljudi. Èe išèemo splošnejšo opredelitev /.../lahko tri moduse ali kakovosti v smislu vzgibov vesoljneEnergije opredelimo kot tri hkratne in neloèljive moèi ravnotež-ja, kineze in inercije. Toda to je samo njihov videz v smisluzunanjega delovanja Sile /.../ ker je zavest vedno prisotna celóv navidezno nezavestni Sili, moramo najti ustrezno psihološkozmožnost teh treh modusov, ki oblikuje njihove bolj zunanjedelovanje. Po njihovi psihološki plati je mogoèe tri kakovostiopredeliti takole: tamas kot zmožnost Narave biti nevedna,radžas kot njeno zmožnost dejavno išèoèe nevednosti, ki jorazsvetljujeta želja in impulz. Satva je njena zmožnost pose-dovanja in usklajevanja spoznanja. Trije kakovostni modusiNarave so nerazrešljivo prepleteni po vsem vesoljnem bivanju.

[Modusi] uèinkujejo na vsak del našega naravnega bitja.Svoj najmoènejši oprijem imajo v treh njegovih razliènihèlenih: v umu, življenju in telesu. Tamas, princip inercije, jenajmoènejši v snovni naravi in našem fiziènem bitju. Delo-vanje tega naèela je dveh vrst: inercija sile in inercija spozna-vanja. Kar koli pretežno obvladuje tamas, teži k lenobni nede-javnosti in negibljivosti ali pa k mehaniènemu delovanju, kiga ne poseduje, paè pa ga posedujejo mraène sile, ki ga žene-jo v mehaniènem krogu energije /.../ Naèelo radžasa se najboljdrži vitalne narave. To je Življenje v nas, ki je najmoènejšakinetièna gonilna moè, toda življenjsko moè v zemeljskihbitjih poseduje sila želje, zato se radžas vedno nagiba k deja-

3 Ideja o treh bistvenih modusih Narave je stvaritev starodavnih indijskih mislecevin njena resnica ni takoj oèitna, ker je bila posledica dolgotrajnega psihološkega poskusain globokega notranjega doživljanja. Zaradi tega jo je brez dolgotrajnejšega notranjegaizkustva, brez intimnega samoopazovanja in intuitivne zaznave sil Narave težkonatanèno dojeti in odloèno uporabljati.

373

vnosti in željam. Želje so najmoènejši èloveški pobudnik ve-èine èloveških gibanj in dejanj /.../ Še veè, radžas se znajde vsvetu snovi, ki izhaja iz naèela nezavesti in mehanièno gnanevztrajnosti, zato mora delovati proti velikanski nasprotni sili.To je razlog, da njegova celotna dejavnost kaže znaèaj napo-ra, bojevanja, oblegan in prepreèevan spopad za posedova-nje, ki ga na vsakem koraku nadlegujejo omejujoèa ne-zmožnost, razoèaranje ali trpljenje – celó njegovi dosežki sonegotovi, omejeni ter jih prizadevata reakcija napora in pri-okus nezadostnosti in minljivosti. Naèelo satve ima naj-moènejši položaj v umu. Ne toliko v nižjih delih uma, kjerprevladuje radžasièna življenjska sila, ampak veèinoma vinteligenci in volji razuma. Inteligentnost, razum in razum-sko voljo giblje narava njihovega prevladujoèega naèela vnenehno prizadevanje po prisvojitvi spoznanja, prisvojitvi zzmožnostjo razumne volje, stalno prizadevanje poravnotežju, nekakšni stalnosti, pravilu, skladnosti nasprotu-joèih si sestavin naravnega dogajanja in doživljanja. Todoseže na razliène naèine in z razliènimi stopnjami prido-bitev. Dosežek prisvojitve, ravnotežja in ubranosti prinaša sseboj vedno relativen, pa vendarle bolj ali manj moèan inzadovoljujoè obèutek olajšanja, sreèe, obvladovanja, varno-sti, ki je drugaèen od motenih in goreèih užitkov, ki jih nego-tovo poraja zadovoljitev radžasiènih želja in strasti. Luè insreèa sta znaèilnosti satviène Gune. Te tri Gune opredeljuje-jo celotno naravo utelešenega umskega bitja.

Toda to so le prevladujoèe moèi v vsakem od naših zamo-tanih sistemov. Tri kakovosti se mešajo, povezujejo in težijov vsakem vlaknu in vsakem èlenu naše zamotane psihologi-je. Oblikujejo umski znaèaj, znaèaj našega razmišljanja,znaèaj našega hotenja, znaèaj našega moralnega, estetskega,èustvenega, dinamiènega, èutnega bitja. Tamas vnaša v vsenevednost, vztrajnost, šibkost, nezmožnost, ki prizadenenašo naravo, zamegljeno razmišljanje, nevednost, nerazu-

374

mnost, oprijemanje obièajnih pojmovanj in mehaniènih idej,odklanjanje razmišljanja in spoznavanja, ozek um, zaprtepoti, vrtenje okrog umskih navad, temne in mraène prostore.Tamas prinaša jalovo hotenje, zahtevo po verovanju, zana-šanju nase in pobude, nenagibanje k delovanju, izogibanjeprizadevanju in teženju, šibak in skromen duh, bojazljivost,pritlehnost, malomarnost, površno podvrženost malim inneplemenitim nagibom, šibko popušèanje nižji naravi. Vnašo èustveno nrav prinaša tamas neobèutljivost, brez-brižnost, pomanjkanje soèutja in odprtosti, zaprtost duše, ne-obèutljivo srce, hitro minljiva èustva in èustveno medlost, vnašo estetsko in èutno naravo estetsko neurejenost, omejenobseg odzivanja, neobèutljivost za lepoto, vse, kar v èlovekupovzroèa surovega, težavnega in vulgarnega duha. Radžasprispeva k naši navadni dejavni naravi vse, kar je dobro inzlo. Kadar ga ne zadržuje satva, se nagne k egoizmu, samo-volji in nasilju, izkrivljenim, trdoglavim ali pretiranimrazumskim dejanjem, predsodkom, navezanosti na mnenje,oprijemanja zmote, èezmerni ustrežljivosti razuma našimželjam in nagnjenjem, ne pa resnici, fanatiènemu in sektaške-mu umu, samovolji, ponosu, domišljavosti, sebiènosti, ambi-ciji, sli, pohlepu, krutosti, sovraštvu, ljubosumju, sebièni lju-bezni, vsem pregreham in strastem, pretiravanjem gledeestetike, morbidnostim in perverzijam èutnega in vitalnegabitja. Tamas po svoje proizvede grob, top in neveden tipèloveške narave. Radžas proizvede živahnega, nemirnega,kinetiènega èloveka, ki ga žene veter dejanj, strasti in želja.Satva proizvede višji tip. Darovi satve so um, razum inuravnoteženost, jasnost nepristranskega odprtega razuma, kiišèe resnico, voljo, podrejeno razumu, ali pa takšno, ki jovodi etièni duh, samoobvladovanje, ravnodušnost, spokoj,ljubezen, soèutje, prefinjenost, mera, finost estetskega inèustvenega uma, v èutnem bitju obèutljivost, sprejemljivost,zmernost in drža, vitalnost, ki jo podreja in obvladuje razum.

375

Primeri satviènega èloveka so filozof, svetnik in modrec,radžasiènega državnik, bojevnik, uèinkovit èlovek dejanj.Toda pri vseh ljudeh obstaja v veèjem ali manjšem sorazmer-ju mešanica Gun, mnogotera osebnost, pri mnogih pa precejspreminjanja od prevladovanja ene do prevladovanja drugeGune. Celó pri tisti obliki, ki v njihovi naravi prevladuje, soljudje veèinoma mešani tipi. Vso pestrost in raznolikost živ-ljenja sestavlja zamotan vzorec prepletajoèih se Gun.

6. Med njimi je satva, o, brezgrešni, zaradi svoje brez-madežne èistosti tista, ki razsvetljuje in zagotavlja zdrav-je. Z navezanostjo veže na sreèo in na spoznavanje.

7. Vedi, da radžas privlaèi. S tem, ko izvira iz hrepene-nja in navezanosti, veže utelešeno dušo z navezanostjo nadejanja, o, Kaunteja.

8. Tamas, rojen iz nevednosti, pa je tisti, ki zavaja vsautelešena bitja. O, Bharata, ta veže z ležernostjo, lenobo inspanjem.

9. Satva veže na sreèo, radžas na dejavnost in tamas,zakrivajoè spoznavanje, veže na ležernost, o, Bharata.

"Tri Gune, rojene iz Prakriti," pravi Gita, "vežejo v telesuneminljivega prebivalca." /.../ Razlog /.../ je naša navezanostna Gune in na posledice njihovega delovanja. Satva /.../ vežena sreèo, radžas na dejavnost, tamas pa zakrije spoznavanjeter naveže na zmoto in nedejavnost /.../ Z drugimi besedami,z navezanostjo na uživanje treh Gun in na njihove rezultateosredotoèi duša svojo zavest na nižjo in vnanjo dejavnostživljenja, uma in telesa v Naravi, se zapre v podobo teh stvariin pozabi na svojo višjo zavest, ki je v ozadju v duhu, ne da bise zavedala proste moèi in namena osvobajajoèega Puruše.

376

Da bi se osvobodili in postali popolni, moramo oèitno nazajod tega, proè od Gun in nad nje, ter se vrniti k zmožnostiproste duhovne zavesti nad Naravo.

10. Satva vodi takrat, ko je prevladala nad radžasom intamasom, o, Bharata; radžas vodi, ko je premagal satvo intamas; tamas pa vodi takrat, ko je obvladal satvo in radžas.

Te tri lastnosti Narave so oèitno prisotne in dejavne privseh ljudeh in za nikogar ne moremo reèi, da je popolnomabrez katere od njih. Nihèe ni ukalupljen v eno Guno obizkljuèitvi drugih dveh. Vsak èlovek ima v sebi v neki meriradžasièno pobudo želja in dejavnosti, satvièni dar luèi inveselja, nekaj uravnoteženosti, prilagojenosti uma samemusebi, njegovemu okolju in predmetom, vsakdo ima tudi svojdelež tamasiène nezmožnosti, nevednosti in nezavednosti.Toda pri nikomer te lastnosti niso stalne v kvantitativni deja-vnosti svoje sile ali kombinacije svojih elementov. Spremi-njajo se in nenehno delujejo druga na drugo, se nadomešèajoin sovpadajo. Sedaj vodi ta, sedaj naraste in prevlada ona, vsa-ka pa nas podvrže svojemu znaèilnemu delovanju in posle-dicam. Samo zaradi splošne ali obièajne prevlade ene ali dru-ge lastnosti lahko reèemo, da je èlovek po svoji naravi bodisisatvièen, radžasièen ali tamasièen. Toda to je lahko samosplošen, ne pa izkljuèujoè ali popoln opis. Tri lastnosti so troj-na moè, ki s svojim medsebojnim vplivanjem opredeljujeznaèaj in nagnjenja, preko tega in njegovih razliènih vzgibovpa dejanja naravnega èloveka4.

11. Ko posije luè spoznanja skozi vsa telesna vrata, je

4 Prevladujoèe Gune niso bistveni dušni tip utelešenega bitja, ampak samo kazalecoblike, ki si jo je izdelalo za to življenje ali med svojim sedanjim bivanjem ter v danemtrenutku svojega razvoja v Èasu.

377

treba razumeti, da gre za poveèanje satve.

Ko je razum buden in razsvetljen, èuti spodbujeni, celotnaumskost zadovoljena in polna svetlobe, živèno bitje pa umi-rjeno in napolnjeno z razsvetljeno lahkostjo in jasnostjo, pra-sada, je treba razumeti, da je v naravi zelo narastla satviènaGuna. Spoznanje, ubrana lahkost, ugodje in veselost so zna-èilne posledice satve.

12. Pohlep, kinesis, pobuda za delovanje, nemir in hle-penje želja, se, o, najboljši med Bharatami, pojavi takrat,ko naraste radžas.

Zato je polno nemira in mrzliènosti, sle in pohlepa in vzne-mirjenosti, išèoèih nagonov, kar se vse nabere v nas, ko narastesrednja Guna. Moè želja je tista, ki motivira vse obièajne oseb-ne pobude za delovanje ter vse vzgibe razburjenja, iskanja inpogonske moèi v naši naravi, ki je pobuda za delovanje, pravrit-ti. Oèitno je radžas kinetièna sila med modusi Narave.

13. Mraènost, inertnost, lenoba in zmota se pojavijo, o,radost Kurujevcev, kadar naraste tamas.

Temaènost tamasa je tista, ki zatemnjuje spoznanje, po-vzroèa zmedo in utvaro zato je nasprotje satve, saj je bistvosatve razsvetlitev, prakaša, bistvo tamasa pa je odsotnost luèi,nevednost, aprakaša. Tamas prinese nesposobnost, nebrižnostza delovanje kot tudi nezmožnost in nebrižnost za zmoto.Nepozornost in napaèno razumevanje ali nerazumevanje,nemarnost, lenivost in spanje spadajo v to Guno zato je tudinasprotje radžasa. Bistvo radžasa je namreè gibanje, zagon inkineza, pravritti, toda bistvo tamasa pa je inertnost, apravrit-ti. Tamas je inercija nevednosti in inercija nedelovanja, dvo-jno negativen.

378

379

14. Èe takrat, ko se utelešena duša sooèi z razpadom,prevlauje satva, potem doseže brezmadežne svetove po-znavalcev Najvišjega.

15. Sooèenje z razkrojem takrat, ko prevladuje radžas,povzroèi, da se ta èlovek rodi med tistimi, ki so navezanina delovanje. Èe pa se razkraja ob prevladi tamasa, se borodil v maternici bitij, zatopljenih v nevednost.

16. Pravijo, da je sad pravilno opravljenega dela èist insatvièen. Žalost je sad radžasiènega in nevednost sad ta-masiènega delovanja.

17. Iz satve se porodi spoznanje, iz radžasa pohlep; iztamasa izhajajo lenoba, zmota in tudi nevednost.

18. Tisti, ki bivajo v satvi, se povzpnejo, oni, ki bivajo vradžasu, ostanejo na sredini, tisti, ki so v tamasu, se pravi,da bivajo v tendencah nižje Gune, pa se pogreznejo.

Navadna èloveška duša uživa v obièajnih motnjah življenjasvoje narave. Zaradi tega uživanja in ker z njim podpira igronižje narave, se ta igra nenehno nadaljuje. Prakriti namreè nestori nièesar, razen za užitek in s podporo svojega ljubimca inuživalca, Puruše. /.../ Za radžasièno željno dušo v nas postane-jo monotoni užitek, uspeh brez prizadevanja, veselje brez senceèez èas utrujajoèi, suhoparni, navelièani. Da bi lahko popolno-ma uživala ob luèi, potrebuje ozadje teme. Saj je takšna sreèa,ki jo išèe in uživa. V svojem bistvu je relativna in odvisna odzaznave in doživljanja svojega nasprotja. Veselje duše v dvoj-nostih je skrivnost umskega uživanja v življenju.

Zahtevajte od nje, da se povzpne iz svoje motenosti knemešanemu veselju èiste blažene duše, ki ves èas nenehnopodpira njeno moè v spopadu in omogoèa njen nadaljnji

obstoj, in takoj se bo umaknila. /.../ Pravi razlog za takšnonepripravljenost je v tem, da se od nje zahteva, naj se povzp-ne nad lastno mejo in zadiha redkejši in èistejši zrak, katere-ga blaženosti in moèi ne more uvideti in si ju komaj predstav-lja kot stvarno, medtem ko je veselje nižje, zmedene naravezanjo nekaj domaèega in razumljivega. To nižje zadovoljstvotudi ni niè zlega in nekoristnega. Prej je pogoj za vzpon našetamasiène narave iz tamasiène nevednosti in inercije, ki ji jesnovno bitje najbolj podvrženo. Gre za radžasièno stopnjo vpostopnem vzpenjanju èloveka proti najvišjemu samospoz-nanju, moèi in blaženosti. Toda èe veèno ostajamo na tejravni, madhjama gatih Gite, ne bomo dokonèali svojegavzpona, razvoj duše pa bo pomanjkljiv. Pot duše do njenepopolnosti vodi skozi satvièno bitje in naravo k tistemu, kar jeonstran treh Gun.

19. Ko videc zazna, da so edinole Gune tisti, ki deluje,in nihèe drugi, in spozna Tisto, kar je onkraj Gun, dosežeMoje stanje bivanja.

Naèin, da se povzpnemo nad nižjo naravo, je ta, da vidimo,da so modusi Narave celoten uèinek in vzrok naših dejanj, terspoznamo in se obrnemo se k tistemu, kar je nad gunami. Letako lahko dosežemo vzgibe in stanje Božanskega, madbha-va, s katerimi bo uša, osvobojena rojevanja in umiranja tervsega, kar je znjima povezano: razpadanja, starosti in trplje-nja, uživala konèno nesmrtnost in vse, kar je veènega.

Izginiti mora zmota, ki sprejema delovanje modusov Na-rave. Dokler ga sprejemamo, je duša vpletena v njihovopoèetje in podrejena njihovemu zakonu /.../ V ta namen Gitapredpisuje novo metodo samodiscipline. Gre za to, da se vsebi odmaknemo od dejanja modusov in kot Prièa, ki je nadvalovanjem sil Narave, opazujemo ta nestanovitni tok. Ona jetisti, ki opazuje, vendar je nepristranska in ravnodušna, na nji-

380

hovi ravni proè od njih in v svoji izvirni drži visoko nad njimi.Ko se v svojem valovanju dvigajo in padajo, Prièa gleda,opazuje, vendar niti ne sprejema niti za en sam trenutek neposreduje v njihovem toku. Najprej mora obstajati svobodaneosebne Prièe. Šele potem lahko pride do nadzora Mojstra,Išvare.

Zaèetna prednost tega procesa odmaknjenosti, s katerimzaènemo, je, da prièenjamo razumeti svojo lastno naravo inNaravo. Odmaknjena Prièa je zmožna videti celoto, ne da bi znajmanjšim slepim egoizmom vezala igro njenih modusovNevednosti in ji sledila v vseh njenih razrašèanjih, pretvezahin subtilnostih. Saj je polna prikrivanja, hlinjenja, zank,zahrbtnosti in zvijaè. Potem ko jo je pouèilo dolgotrajnoizkustvo ter se zaveda vseh dejanj in okolišèin kot tudi nji-hovega medsebojnega vplivanja in njihovih procesov, je nemorejo veè prekositi njihovi napadi, je presenetiti njihovemreže ali zavesti njihova prikrivanja. Istoèasno spozna, daego ni niè boljšega kot sredstvo in vztrajni vozel njihovegamedsebojnega delovanja, in s tem zaznavanjem je odrešenautvar nižje, egoistiène Narave. Ubeži satviènemu egoizmualtruista, svetnika in misleca, otrese se njegovega nadzora nadsvojimi življenjskimi pobudami, radžasiènega egoizmaiskalca samega sebe, ter preneha biti pridni oskrbovalecsamoljubja in razvajani zapornik ali garaški galjot strasti inželja. Z luèjo spoznanja pobije tamasièni egoizem neved-neosti ali pasivnosti, ki je top, neinteligenten, navezan naobièajni potek èloveškega življenja. Tako preprièana in zaves-tna bistvene sprijenosti obèutka ega v vsakem našem osebnemdejanju, niè veè ne poskuša najti sredstev za popravljanje inosvoboditev samega sebe v radžasiènem ali satviènem egu,paè pa gleda navzgor, nad orodja in poèetje Narave, edinole kMojstru dejanj in njegovi najvišji Šakti, najvišji Prakriti.Samo tam je vse bitje èisto in prosto in je mogoèa vladabožanske Resnice.

381

20. Ko se utelešena duša povzpne nad tri Gune, izhaja-joèe iz utelešenja, se osvobodi rojevanja in umiranja, sta-ranja in trpljenja ter uživa v nesmrtnosti.

Nesmrtnost je tisto stanje, v katerem Duh spozna samegasebe kot vzvišenega nad umiranjem in rojevanjem, kotnepogojenega po naravi svojih pojavnosti, neskonènega, ne-minljivega, veèno nespremenljivega – nesmrtnega, ker ni bilnikoli rojen in nikoli ne umre /.../ Da bi tu dosegla to velièas-tnejšo duhovno nesmrtnost, pa mora utelešena duša prenehatiživeti po postavi nižje narave naložiti si mora postavo višjeganaèina bivanja Božanskega, ki je dejansko prava postavanjenega lastnega veènega bistva. V duhovnem razvoju svoje-ga nastajanja mora –niè manj kot v svojem skrivnem bivanju– rasti v podobnost Božanskemu.

Ardžuna je rekel:21. Kako je mogoèe spoznati tistega, o, Gospod, ki se je

povzpel nad tri Gune? Kako deluje in se obnaša ter kakopreseže tri Gune?

Blaženi Gospod je rekel:22. O, Pandujevec, za tistega, ki mu niso zoprni niti

spoznavanje niti nagnjenost k delovanju, pa tudi zablodane, kadar se pojavijo, in tudi po njih ne hrepeni, kadarizginejo;

23. Tisti, ki ga Gune ne ne prizadenejo, ne motijo, jeodmaknjen, neomahljiv, ker se zaveda, da je vse samodelovanje Gun.

Namestil se je v zavestno luè drugega naèela, kot je naravaGun in ta višja zavest ostane v njem stanovitna, nad temimoèmi in neomajana z gibanji kot sonce nad oblaki za tiste-

382

ga, ki se je dvignil visoko v ozraèje. S te višine on vidi, da soGune tiste, ki so v postopku delovanja, in da njihov vihar inbrezvetrje niso on, ampak so vzgibi Prakriti. Njegova bit jenegibljiva tam zgoraj in njegov duh ne sodeluje pri premika-njih nespremenljivega pri nestalnih stvareh.

24.-25 Za tistega, ki je usidran v sebi, se ga ne da zmesti,je ravnodušen v sreèi in trpljenju, enako gleda na zlato,blato in kamenje, mu je vseeno ali gre za prijetno alineprijetno, za hvalo ali grajo, mu je vseeno za èast alisramoto ter so mu prijatelji in sovražniki enaki in jeopustil vsako pobudo, pravijo, da je nad Gunami.

[V odmaknjeni vzvišenosti nad tremi modusi] je dušanotranje loèena in osvobojena nižje Prakriti, se ne vmešava vnjena zapletanja, je ravnodušna in vesela nad njo. Narava šenaprej deluje v trojnem krogu svojih starodavnih navad: srcenapadajo želja, skrb in veselje, orodja zapadajo v mirovanje,temo in zdolgoèasenost, v srce, um in telo se vraèata luè inmir, toda duše te spremembe niti ne spremenijo niti se je nedotaknejo. Opazuje, in ne ganeta je ne skrb ne želja nižjih èle-nov, smehlja se njihovim radostim in napetostim, opazuje, a jene premagajo spodrsljaji in zablode misli, razposajenost ališibkost srca in živcev; neprisiljena in nevezana je s prebliskiuma, njegovimi obèutki olajšanja ali moèi ob povratku luèi inveselosti. Ne prepusti se nièemur takemu, ampak mirno èakana namige višje Volje in intuicije veèjega sijajnega spoznanja.

To je neosebnost brahmiènega stanja /…/ Toda oèitno je vnjem še vedno prisotna dvojnost, razkol bivanja med dveminasprotji: osvobojeni duh v negibni Biti ali Brahmanu opazu-je dejanja neosvobojene spremenljive Narave – Akšara inKšara. Ali ni višjega stanja, ali ni nikakršnega principa abso-lutnejše popolnosti oziroma je ta razdeljenost najvišja možnazavest v telesu in se joga konèa s tem, da odvržemo spre-

383

menljivo naravo in Gune, rojene iz utelešenja v Naravi, terizginemo v neosebnosti in veènem miru Brahmana? Ali jelaja ali razkroj posamiène Puruše najvišja osvoboditev? Kotse zdi, obstaja še nekaj drugega. Saj Gita na koncu pravi,vedno se vraèajoè na to konèno sporoèilo /…/

26. Kdor Me ljubi in teži k meni z neomajno jogo èaš-èenja, preseže tri Gune in je nared, da bo postal Brahman.

27. Jaz sem Brahmanov temelj ter temelj nesmrtnostiin neminljivega bivanja, prav tako pa tudi temelj veènedharme in skrajna blaženost sreèe.

Obstaja stanje, ki je višje od miru Akšare, ko ta negibnoopazuje razdor Gun. Obstaja najvišje duhovno izkustvo intemelj nad nespremenljivostjo Brahmana, obstaja veèna dhar-ma, veèja od radžasiène pobude k delu, pravritti, obstajaabsolutna radost, ki se je ne dotakne radžasièno trpljenje in jeonkraj satviène sreèe. Vse to najdemo in si pridobimo s tem,da bivamo v bitju in moèi Purušotame5. Ker pa jo dosežemoz bhakti, mora biti njeno stanje božanske radosti, Anande, vkaterem izkusimo združitev skrajne ljubezni in posedujoèeenosti, višek bhakti. Pogoj za to, da bi se povzpeli v Anando,v tisto enost, ki je ni mogoèe izraziti, pa je, da zakljuèimoduhovno popolnost in izpolnimo veèno dharmo, ki ustvarjanesmrtnost.

Tako se konèa štirinajsto poglavje z naslovom "Joga orazkolu treh gun".

5 [V takem božanskem stanju] se tri Gune preèistijo in prefinijo ter spremenijo vsvoje božanske ekvivalente: satva postane džoti, pristna duhovna luè, radžas postanetapas, umirjenost intenzivne božanske sile, tamas pa postane šama, božanski spokoj,poèitek in mir.

/…/ neskladja trojnega modusa našega nižjega bivanja so presežena in zaèenja se vi

384

šji trojni modus božanske Narave. Nobene teme tamasa in inercije ni. Tamas zamenja božanski mir in spokojni veèni poèitek, iz katerega se kot iz najvišje matrice umirjene zbra-nosti sprošèa igra delovanja in spoznavanja. Tu ni radžasiène kineze, ni želja niti neveselega in žalostnega hrepenenja po delovanju, ustvarjanju in posedovanju. Radžaszamenjata samoposedujoèa moè in neomejeno delovanje sile, ki celó v svojih najbolj sil-nih intenzivnostih ne strese negibne drže duše ali omadežuje širnih in globokih nebes insijajnih prepadov njenega miru. Ni oblikujoèe luèi uma, ki bi se zlivala naokrog, da bizajela in zaprla resnico, nobene negotove ali nedejavne lahkotnosti ni. Satvo zamenjajorazsvetljenje in duhovna blaženost, istovetna z globino in neskonènim bivanjem duše, terinstinkt z neposrednim in avtentiènim spoznanjem, ki izvira naravnost iz zakritih sijajevskrite Vsevednosti. To je višja zavest v katero je treba preobraziti našo nižjo zavest, na-rava Nevednosti s svojo nemirno, neuravnoteženo dejavnostjo treh modusov spremenje-na v velièastno, sijajno nadnaravo.

385

PETNAJSTO POGLAVJE

Tri PurušeOd zaèetka do konca sovpada nauk Gite v vseh svojih

potezah, z vso elastiènostjo svojih preokretov v eno samoosrednjo misel. Do tega pride z uravnoteženjem in usklajeva-njem nesporazumov med razliènimi filozofskimi sistemi inskrbnim sintetiziranjem resnice duhovnega izkustva, gledanj,ki si èesto nasprotujejo ali se razhajajo, kadar jih jemljemoposamièno ali jim sledimo izkljuèno po njihovem obrobju. Tupa se jih združuje v eno žarišèe povezujoèega gledanja. Taosrednja misel je zamisel o trojni zavesti, trojni in vendarleeni zavesti, ki je prisotna na celotni lestvici bivanja.

Duša, ki takoj oblikuje akcijo, spremembe, zapovrstna na-stajanja Narave, je Kšara, tisto, kar se zdi, da se spreminja znjenimi spremembami, kar se giblje ob njenem gibanju,Oseba, ki v zamisli svojega bitja sledi spremembam njegoveosebnosti, ki jih prinaša nenehno delovanje njene Karme. /.../Onkraj Duše, ki je razodeta v Naravi in vezana s svojo deja-vnostjo, je drugo stanje Puruše, ki je v celoti stanje in ne deja-vnost. To je spokojna, nespremenljiva, vseprežemajoèa,samoobstojna, negibna Bit, sarvagatam acalam, nespre-menljivo Bivanje in ne Nastajanje, Akšara. /.../ Ko zavzamedržo Kšare, se èlovekova Duša isti z igro osebnosti in zobèutkom ega v Naravi, z lahkoto zamegli svoje samospo-znamje, tako da se ima za tistega, ki deluje. Ko Prevzame držoAkšare, se isti z neosebnim in se zaveda Narave kot tistega, kideluje, sebe pa ima za aktivno prièujoèo Bit, akartaram.Èlovekov um se mora usmeriti k eni od teh drž. Jemlje ju kotalternativi. Narava ga omeji na delovanje pri spreminjanjulastnosti in osebnosti ali pa je prost njenega poèetja v nespre-menljivi neosebnosti.

Toda to dvoje, stanje in nespremenljivost Duše ter delova-

nje Duše in njena spremenljivost v Naravi, dejansko soobsta-ja. To pa bi bila nespravljiva anomalija, razen s pomoèjo taketeorije, kot je teorija o Maji ali pa tista o dvojnem in deljenembivanju, èe ne bi bilo najvišje resniènosti Dušinega bivanja,katerega nasprotna vidika sta, vendar ga nobeden ne omejuje.Videli smo, da Gita to najde v Purušotami.

Idejo Purušotame je Gita pripravljala, nakazovala, naèrto-vala oziroma predpostavljala že od zaèetka, a jo je šele sedaj,v petnajstem poglavju, izrazila in z imenom poudarila njenorazliènost. Pouèno je videti, kako hitro je k njej pristopila injo razvijala. Da bi se povzpeli v božansko naravo, je bilopovedano, se je treba najprej utrditi v popolni duhovni rav-nodušnosti in se dvigniti nad nižjo naravo treh Gun. Ko takopresežemo nižjo Prakriti, se utrdimo v neosebnosti, nevzne-mirljivi vzvišenosti nad vsako dejavnostjo, èistosti predvsakršno opredelitvijo in omejenostjo z lastnostjo, kar je enaplat razodete narave Purušotame, njegove pojavnosti kotveènosti in enosti biti, Akšare. Toda prisotna je tudi nepo-pisljiva veèna mnogoterost Purušotame, najvišja najresniène-jša resnica prvotne skrivnosti dušnega pojavljanja.Neskonèni ima veèno moè, dejavnost svoje božanske Nar-ave, ki je brez zaèetka in brez konca. In v tej dejavnostivznikne iz igre navidezno neosebnih sil, prakritir dživab-huta, èudež dušne osebnosti. To je mogoèe zato, ker je tudiosebnost znaèaj Božanskega in najde v Neskonènem svojonajvišjo duhovno resnico in smisel. Toda Oseba v Nes-konènem ni egoistièna, loèujoèa in pozabljiva osebnost nižjePrakriti. Je nekaj vzvišenega, vesoljnega in presežnega,nesmrtnega in božanskega. Ta skrivnost najvišje Osebe jeskrivnost ljubezni in èašèenja. Duhovna oseba, Puruša, veènaduša v nas, ponuja sebe in vse kar ima in je, veènemuBožanskemu, najvišji Osebi in Božanstvu, katerega del je,amša. V tem samodarovanju, tem povelièanju svoje osebnenarave z ljubeznijo in oboževanjem nepopisljivega Mojstra

387

naše osebnosti in njegovih dejanj, je najti popolnost spozna-nja. Žrtvovanje dejanj dobi s tem svojo dovršenost in popol-no potrditev. Prek tega se èlovekova duša celoviteje izpolni vdrugi in dinamièni resnici, v drugem velikem in globokemvidiku božanske narave, ter s to izpolnitvijo pridobi temeljenesmrtnosti, najvišjo sreèo in veèno dharmo, potem ko takopostavi svoj dvojni pogoj: ravnodušnost v sebi in oboževanjeedinega Gospoda, sprva loèeno, kot da bi šlo za dve razliènipoti, kako priti do brahmiènega stanja, brahma-bhujaja – enov obliki kvietistiène sannjase, drugo pa v obliki božanskeljubezni in božanskega delovanja. Gita sedaj nadaljuje zzdruževanjem osebnega in neosebnega v Purušotami in opre-deljevanjem odnosov med njima. Smoter Gite je namreè ta, dabi se znebila izkljuèitev in loèujoèega pretiravanja ter bi obestrani spoznanja in duhovnega izkustva zlila v eno samo inpopolno pot do najvišje popolnosti.

Najprej opiše vesoljno bivanje z vedantsko podobo drevesaasvattha.

Blaženi Gospod je rekel:1. S koreninami zgoraj in z vejami spodaj je, kot pra-

vijo, drevo asvattha (pipalovo) neminljivo. Njegovi listi sohvalnice (Ved) in tisti, ki ga pozna, pozna Vede1.

2. Veje tega drevesa, ki jih hranijo Gune, se raztezajonavzdol in navzgor. Njegovo listje so èutni predmeti. Nje-gove korenine pa se širijo navzdol v svet ljudi, ki jih veže-jo s karmo.

1 /…/ tu vidimo razhajajoèe se poglede na Vede ali vsaj na vedavado, ki jih opazi-mo na zaèetku. Spoznanje, ki nam ga ponujajo Vede je spoznanje bogov, principov invesoljnih moèi, njegovi sadovi pa so sadovi žrtvovanja, opravljenega z željami, sadoviuživanja in gospodovanja v naravi treh svetov, na zemlji, v nebesih in svetu med njima/…/ Vedski ritmi, èandamsi, so listi, èutni cilji želja, doseženi s pravilnim opravljanjemžrtvovanj, pa so nenehni poganjki listov.

388

3.-4. Njegove podobe ne zaznamo. Ne zaznamo niti nje-govega zaèetka niti njegovega konca, pa tudi njegove po-dlage ne. Potem ko smo z ostrim meèem razlikovanjaposekali moèno ukoreninjeno drevo asvattha, moramotežiti k stanju (najvišjemu cilju) od katerega ni povratka,rekoè: "Zatekam se samo k izvirnemu Puruši, od katere-ga izvira veèna potreba po delovanju."

5. Tisti, ki so, osvobojeni ponosa in utvare, premagalizlo navezanosti in ki so z umiritvijo vseh želja nenehnousidrani v duhovni zavesti, so osvobojeni dvojnosti ugod-ja in boleèine. Oni, nezavedeni, nadaljujejo proti stanjuneizginevanja.

Èlovek /.../ je vse dotlej, dokler je ujet v igro gun in nave-zan na želje, zapleten v obrate Pravritti. V trenutku rojstva indelovanja se nenehno obraèa med zemljo, srednjimi ravnemiin nebesi ter ne zmore nazaj k svojim najvišjim duhovnimneizmernostim. Modreci so to spoznali. Da bi dosegli osvo-boditev, so sledili poti Nivritti ali ugasnitve izvirnih potreb podelovanju, k izpolnitvi te poti s prenehanjem samega rojeva-nja in presežnemu stanju v najvišji, nadvesoljni razsežnostiVeènega. Zato pa je treba z ostrim meèem nenavezanosti pre-sekati te dolgo utrjene korenine želja, potem pa iskati najvišjicilj, od katerega, potem ko smo ga dosegli, se ni treba veèvraèati v smrtno življenje.

6. Tega ne osvetljuje niti sonce niti luna, pa tudi ogenjne. To je Moje najvišje bivališèe, iz katerega se tisti, ki soga dosegli, ne vraèajo.

/.../ zdi se, da bi bilo to najbrž kar dobro, celo najbolje,doseèi predvsem in neposredno z mirovanjem sanjase. Njenapredpisana pot je, kot kaže, pot Akšare: popolna odpoved

389

delovanju in življenju, asketska osamljenost, asketska nede-javnost. Kje je tu kaj prostora ali vsaj kje je klic, potreba zaukaz po delovanju in kaj ima vse to opraviti z vzdrževanjemvesoljnega bivanja, lokasamgraha, pokolom na Kurukšetri,potmi Duha v Èasu, videnjem Gospoda z milijoni teles in nje-govim glasnim pozivanjem: "Dvigni se, pobij sovražnika, uži-vaj v bogatem kraljestvu"? In kaj je potem ta duša v Naravi?Tudi ta duh, Kšara, ta uživalec spremenljivega bivanja, jePurušotama; to je on v svoji veèni mnogoterosti, je odgovorGite.

7. Nek Moj veèni del je tisti, ki postane Dživa v svetuDživ in pritegne k sebi šest èutov hkrati z umom, ki biva-jo v Prakriti.

To je epitet, trditev velikega pomena in velikih posledic.Saj pomeni, da je vsaka duša, vsako bitje v svoji duhovniresniènosti pravzaprav Božansko, èeprav njegova še takodelna manifestacija v Naravi. Èe imajo besede kakšen pomen,pomeni tudi to, da je vsakdo razodevajoèi se duh, vsak izmedmnogih, veèni posameznik, veèna nerojena in nesmrtna moèedinega Bivanja. Temu razodevajoèemu se duhu pravimoDživa, ker se pojavlja tu, v svetu živih bitij, kot bi bil živobitje, in o tem duhu v èloveku govorimo kot o èloveški duši,o njej pa razmišljamo le kot o neèem èloveškem. V resnici pagre za nekaj veèjega, kot je trenutno videti, in to ni vezano nasvojo èloveškost. V preteklosti je bila manjše razodetje, kot jeèloveško, in bo lahko v prihodnosti postala nekaj mnogo veè-jega, kot je umski èlovek. Ko se duša povzpne nad vse ome-jitve nevednosti, si nadene svojo božansko naravo, za kateroje èloveènost le zaèasna tanèica, stvar delnega in okrnjenegapomena. Posamezni duh obstaja in je vedno obstajal onkraj vVeènem, ker je veèen, sanatana. Oèitno je ta misel o veènemposamezniku tista, ki vodi Gito k temu, da se izogne izraža-

390

nju, ki bi kakor koli namigovalo na razkroj, lajo, in raje go-vori o najvišjem stanju duše kot bivajoèi v Purušotami, niva-sisjasi majjeva. Èe se takrat, ko govori o edini Biti nasploh,zdi, da uporablja jezik advaite, pa ta trajna resnica o veènemposamezniku, mamamšah sanatanah, vendarle doda nekaj,kar vnaša prilagoditev, tako da se zdi, kot da je skoraj sprejelagledanje višištadvaite, èeprav zaradi tega ni treba takojsklepati, da je samo to filozofija Gite ali pa da je njen naukenak kasnejšemu Ramanudžinemu. Je pa vendarle vsaj tolikojasno, da obstaja veèno, resnièno in ne samo iluzorno naèelomnogoterosti duhovnega bitja edinega božanskega Bivanja.

8. Kadar Gospod prevzame telo in kadar ga odloži, seširi s tem, da jih (èute in um) vzame s seboj, kot nosi veters seboj dišave iz njihovih domov.

9. Vodeè ušesa, oèi in èute za dotik, okus in voh, pravtako pa tudi um, uživa v predmetih obèutenja.

10. Najsi gredo prek telesa ali pa v njem bivajo, najsiuživajo v Gunah ali pa si jih lastijo, v zmoto zavedeni nezaznajo (Gospoda v notranjosti). Tisti, ki imajo oko spo-znanja, ga zaznajo.

Veèni posameznik ni nihèe drugi kot božanski Purušaoziroma nikakor ni nekaj loèenega od njega. Sam Gospod,Išvara, je tisti, ki zaradi zunanje mnogoterosti svoje enosti (alini vse bivanje izraz resnice Neskonènega?) za vedno obstajakot nesmrtna duša v nas in je privzel to telo ter gre iz teminljive zgradbe, potem ko jo odvrže, da bi izginila v ele-mente Narave. S seboj vnese subjektivne moèi Prakriti, um inpet èutov, jih kultivira za uživanje predmetov uma in èutil terjih, tako kot veter dišave iz vaze, pri svojem širjenju tudijemlje s seboj. Toda istovetnost Gospoda in duše v spre-

391

menljivi Naravi zakriva pred nami zunanji videz in se izgub-lja v množici spremenljivih prevar te Narave. Tisti, ki sidovolijo, da jim vladajo liki Narave, liki èloveštva ali katerekoli druge oblike, ga ne bodo nikoli videli, paè pa bodo prezi-rali in zanièevali Božansko, ki je naseljeno v èloveškem tele-su. Njihova nevednost ga ne more zaznati ob njegovemvstopanju, širjenju, v njegovem bivanju in uživanju ter pre-vzemanju kakovosti, paè pa vidi samo, kar je vidno umu inèutom, zato ne vidi višje resnice, ki jo lahko uzre le oko spo-znanja. Nikoli ga ne morejo videti, tudi èe si za to prizadeva-jo, dokler se ne nauèijo odstraniti omejitve zunanje zavesti inv sebi zgradijo svoje duhovno bitje ter zanj tako rekoè ustva-rijo podobo v svoji naravi.

11. Jogiji, ki težijo, ga vidijo bivajoèega v njih samih.Tisti pa, ki se še ne zavedajo, ki niso oblikovani v duho-vnem kalupu, ga ne vidijo, èeprav težijo.

Da bi se èlovek spoznal, mora biti kritatma, izoblikovan indovršen v duhovnem kalupu, razsvetljen v duhovnem zrenju.Jogiji, ki imajo oko spoznanja, v svoji lastni brezmejni res-niènosti, svoji lastni veènosti duha vidijo božansko Bit, katerasmo. Razsvetljeni vidijo Gospoda v sebi in so odrešeni grobihsnovnih omejitev, oblike umske osebnosti, minljivega življe-njskega izraza: bivajo v nesmrtni resnici sebe in duha. Todaoni ga ne vidijo samo v sebi, ampak tudi v vsem vesolju.

12. Sonèna luè, ki osvetljuje ves svet, in luè lune inognja, vedo, da je to Moja luè.

13. Stopim na zemljo in s Svojo moèjo podpiram vsabitja ter postanem božanstvo some, polno rase (soka v ma-teri zemlji), prehranjujem vse rastline in zelišèa.

392

14. Potem ko sem postal plamen življenja (vaisvanara),usidran v telesih živih bitij in združen s Prano in Apano(vdihom in izdihom), prebavljam štiri vrste hrane.

15. Nastanjen sem v srcih vseh. Moja sta spominjanje inspoznavanje ter njuna odsotnost. Resnièno sem Tisti, ki gapoznajo vse Vede. Sem tudi avtor Vedante in poznavalecVed.

Z drugimi besedami je Božansko hkrati Duša snovi, Dušaživljenja in Duša uma, prav tako pa tudi Duša nadumske luèi,ki je onkraj uma in njegove omejene razmišljajoèe razumnosti.

16. V tem svetu sta dve Puruši: Kšara in Akšara (spre-menljiva in nespremenljiva). Kšara je vse to bivanje, Ku-tastha (nespremenljivo in vzvišeno) se imenuje Akšara.

To sta dva duha, ki ju vidimo v svetu. Eden se pojavi predsvojim delovanjem, drugi ostaja v ozadju, nepremièen v stal-ni tišini,, iz katere prihaja dejavnost in v kateri prenehajo vsedejavnosti in izginejo v brezèasovno bivanje, Nirvano /.../

Težava, ki bega naš razum, je, da se zdita nespravljivi nas-protji brez prave zveze med seboj ali brez kakršnega koli pre-hoda od enega do drugega, razen prek nestrpnega vzgibaloèitve. Kšara deluje, ali vsaj spodbuja delovanje, loèeno vAkšari. Akšara je odmaknjen, osredotoèen vase, loèen v svo-jem delovanju od Kšare. /.../ ko živimo v gibljivosti nastaja-nja, se lahko zavedamo nesmrtnosti neèasovnega samobiva-nja, a ga le malo živimo. In ko se ustalimo v neèasovnem bi-vanju, od nas odpadejo Èas, Prostor in dogodki ter se zaènejopojavljati kot nevšeène sanje v Neskonènosti. Najboljpreprièljiv zakljuèek bi bil na prvi pogled to, da je gibljivostduha v Naravi utvara, resnièna samo dokler v njej živimo, vbistvu pa neresnièna. Zaradi tega takrat, ko se vrnemo vase,

393

odpade od našega nepokvarljivega bistva. Takšno presekanjevozla uganke, brahma satjam džagan mithja, je poznano.

Gita se ne zateèe k takšni razlagi, ki ima sama po sebivelikanske težave, poleg te polomije, da utemeljuje z utvaro,saj pravi samo to, da je vse skrivnostna in nerazumljiva Maja,zaradi èesar bi mi lahko prav tako rekli, da je vse skrivnostnain nerazumljiva dvojna resniènost, duh, ki se skriva predduhom. Gita govori o Maji, vendar le kot o osupljajoèi delnizavesti, ki izgubi oporo popolne resniènosti, živi v fenomenugibljive Narave in ne ugleda Duha, katerega dejavna Moè je,me prakritih. Ko to Majo presežemo, svet ne izgine, ampak sespremeni samo njegov celotni smisel. V duhovnem gledanjuni tega, da vse to ne obstaja, ampak da vse je, vendar spovsem drugim smislom, kot ga ima sedanje zgrešeno poj-movanje: vse je bit, duša in narava Božanstva, vse je Vasude-va. Za Gito je svet resnièen, je Gospodovo stvarjenje, moèVeènega, razodetje iz Parabrahmana, in celo ta nižja naravatrojne Maje je izpeljanka najvišje božanske Narave /.../ Gitavztraja pri tem, da smo lahko, in tudi moramo biti v življenjuzavestni v biti in njeni tišini, pa vendarle delovati z moèjo vsvetu Narave. Kot primer podaja samo Božansko, ki ga neveže nujnost rojevanja, ampak je svobodno, nad vesoljem, paje vendarle veèno dejavno, varta eva ca karmani. Enost tegadvojnega izkustva je v celoti možna samo s tem, da si nadenepodobnost z božansko naravo in njeno popolnostjo. Kaj pa jenaèelo te enosti?

17. Obstaja še drugi, Uttama Puruša (najvišja Bit), kimu pravimo Najvišji Jaz, ki se podaja v tri svetove in jihdrži pokonci, neminljivi Gospod.

18. Ker sem onkraj Kšare (spremenljivega), veèji invišji od Akšare (negibljivega), me v Vedah in v svetu raz-glašajo za Purušotamo (najvišjega Purušo).

394

V svetu deluje duh, ki je eno v neštetih videzih. Je razvi-jalec rojevanja in delovanja, gibalna moè življenja, naselju-joèa in povezujoèa zavest v neštetih spremenljivostih Narave,je sestavna resniènost vseh teh premikanj v Èasu in Prostoru.Sam je Èas in Prostor in Okolišèina.

Je pa še drug duh, katerega se zavemo in ni nobena od tehstvari, ampak bit in samo bit. Ta Duh je veèen, vedno enak,nikoli se ne spremeni ali pride pod vpliv pojavnosti, edini je,stalen, nedeljena samoobstojnost in niti navidezno ni deljen zdeljenostjo stvari in moèi v Naravi, nedejaven je v njenidejavnosti, negibljiv v njenem gibanju.

[Naèelo enosti] najde Gita v svojem najvišjem videnjuPurušotame, kajti ta je glede na njen nauk tip popolnega innajvišjega izkustva. Je spoznanje vidcev celote, kritsnavidah.Akšara je para, najvišji v razmerju do sestavin in dejavnostivesoljne Narave. Je nespremenljiva bit vsega in nespremenlji-va bit vsega je Purušotama. On je Akšara v svobodi svojegasamobivanja, ki ga ne prizadene delovanje njegove lastne mo-èi v Naravi, se ga ne dotakne spodbuda njegovega lastneganastajanja in ga ne zmoti igra njegovih lastnih lastnosti. Todato je samo en èeprav pomemben vidik celostnega spoznanja.Purušotama je istoèasno veèji od Akšare, saj je veè kot tanespremenljivost in ga ne omejuje niti najvišje veèno stanjenjegovega bitja, param dhama. Vendar pa je tisto prek èesardosežemo najvišje stanje, iz katerega ni povratka v rojevanje,tj. osvoboditev, ki so jo iskali modreci starih èasov, prav tisto,kar je v nas nespremenljivo in veèno. Toda èe sledimo samoAkšari, postane poskus osvobajanja iskanje Neopredeljivega,nekaj, kar je težko za našo utelešeno naravo, kot smo mi tu vSnovi. Neopredeljivi, h kateremu se v svojem nagonu po lo-èenosti dvigne Akšara, èista neotipljiva bit v nas, je nekakšennajvišji Nerazodeti, parah avjaktah, in najvišji nerazodetiAkšara je še vedno Purušotama. Zato je v Giti reèeno, da tuditisti, ki sledijo Neopredeljivemu, "pridejo k meni", veènemu

395

Božanstvu. Pa vendar je veè kot celo najvišji nerazodetiAkšara, veè kot vsak negativni Absolut, neti neti, saj ga poz-namo tudi kot najvišjega Purušo, ki v svojem lastnem bivan-ju razprostira celotno vesolje. On je najvišji skrivnostni Vse,nepopisljivi pozitivni Absolut vsega tu. On je Gospod v Kšari,Purušotama ne samo tam, ampak tudi v srcu vsakega bitja,Išvara. Pa tudi tam, celo v svojem najvišjem veènem stanju,parah avjaktah, je najvišji Gospod, Paramešvara, ni oddaljenin nepovezan Neopredeljivi, ampak vir, oèe in mati, prvi te-melj in veèno bivališèe biti in vesolja, Mojster vsega bivajo-èega ter uživalec askeze in žrtvovanja. S tem ko ga spoznamohkrati v Akšari in v Kšari, ko ga spoznamo kot Nerojenega, kise delno razodeva v vseh rojstvih in celo sam sestopi kot stal-ni Avatar, s tem ko ga spoznamo v njegovi celoti, samagrammam, se zlahka osvobodimo videzov nižje Narave ter se prekmogoène nenadne rasti in širnega neizmerljivega vzponavrnemo v božansko bitje in najvišjo Naravo. Kajti tudi resni-ca Kšare je resnica Purušotame. Purušotama je v srcu vsakegabitja in se razodeva v svojih neštetih vibhutijih. Purušotama jevesoljni duh v Èasu in on odreja božansko delovanje osvobo-jenega èloveškega duha. Je Akšara in Kšara, pa vendarle jedrug, saj je veè in velièastnejši od teh dveh nasprotij.

Tako je Božansko razodeto v dvojni duši svoje skrivnosti,dvojni moèi, dvavimau purušau. Hkrati podpira duha spre-menljiviih stvari, ki so vse, kar je obstojeèega, kšarah sarvanibhutani, in negibljivega duha, ki je nad njimi v svoji nemoteninegibnosti veène tišine in spokoja. In prav s silo Božanskegav njih vleèeta ta dva duha èlovekov um, srce in voljo takomoèno v razlièni smeri, kot da bi šlo za nasprotujoèi in ne-skladni privlaènosti, katerih vsaka naj bi poskušala iznièitidrugo. Toda Božansko ni niti v celoti Kšara niti v celotiAkšara. On je veèji kot nespremenljiva Bit in mnogo veèji,kot je Duša spremenljivih stvari. Èe zmore biti oboje hkrati,je to zaradi tega, ker je nekaj drugega od njiju, anjah, Purušo-

396

tama nad celotnim vesoljem, pa vendar razširjen v svetu in vVedah, v samospoznanju in v vesoljnem izkustvu.

19. Kdor ni zmeden in Me spozna kot Purušotamo, Me,vseveden, obožuje z vsem svojim bitjem, o, Bharata.

Vidi celoten smisel biti in stvari. On obnovi celostnoresniènost Božanskega. V Purušotami združi Kšaro in Akšaro.Ljubi, èasti, se trdno drži najvišje Biti svojega in vseh bivanjin jo obožuje, je edini Gospod svojih in vseh energij, je bliž-nji in oddaljeni Veèni v svetu in onkraj njega. In to poène brezposamezne plati ali dela samega sebe, izkljuèno poduhov-ljenega uma, zaslepljujoè luè srca, intenziven, a loèen od raz-sežnosti ali osamljenega teženja volje v delovanju, v vsem pana popolnoma razsvetljene naèine svojega bivanja in nasta-janja, svoje duše in svoje narave.

20. Povedal sem ti, o, brezgrešni, najskrivnejšo šastro.Z njenim spoznanjem se èlovek razsvetli in izpolnil bo vsesvoje dolžnosti, o, Bharata.

In tistega, ki ga tako spozna in vidi kot Purušotamo, nebodo veè zmedli videzi sveta ali, vsaka zase, privlaènost tehnavideznih nasprotij /.../ Sprejme ju in jima uide, preseženjuno nasprotovanje in postane vseveden, sarvavid, poz-navalec celote. Vidi celotni smisel obojega: biti in stvari.Obnovi celostno resniènost Božanskega. Združi Kšaro inAkšaro v Purušotami. Ljubi èašèenje, se oprijemlje najvišjeBiti – svoje in vsega bivanja – in jo obožuje, edinega Gospo-da svojih in vseh energij, bližnjega in oddaljenega, veènega vsvetu in onkraj njega. In tega tudi ne poèenja s posameznoplatjo ali delom sebe, z nedostopnim duhovnim umom, zasle-pljujoèo luèjo srca, silno, a brez širine, ali z izkljuènim teže-njem dejavne volje, ampak na vse popolnoma razsvetljene

397

naèine svojega bivanja in nastajanja, svoje duše in svoje nar-ave. Božanski v enakosti svoje hladnokrvne samobitnosti, kije ni mogoèe zmesti, eno v njej z vsemi predmeti in bitji, pri-naša v svoj um, srce, življenje in telo brezmejno rav-nodušnost, globoko enost ter na njej v nedeljivi celovitostiutemelji trojnost božanske ljubezni, božanskega delovanja inbožanskega spoznavanja. To je Gitina pot odrešitve.

Ali ni to navsezadnje to tudi prava advaita, ki v edinemveènem Bivanju ne povzroèa niti najmanjšega razkola? Tanajbolj nedeljiv monizem vidi eno kot eno celó v mnogo-terostih Narave, v vseh pogledih, prav toliko v resniènosti bitiin vesolja, kot v najveèji resniènosti nadvesoljnega, ki je virbiti in resnice vesolja ter ga ne veže niti nobeno zagotovilovesoljnega nastajanja niti kakršna koli vesoljna ali absolutnanegacija. To je vsa advaita Gite. To je najbolj tajna šastra,pove Uèitelj Ardžuni. To je najvišji nauk in znanost, ki nasvodi v bistvo najvišje skrivnosti bivanja. Poznati jo v celoti,zapopasti jo v spoznanju, èustvih, moèi in izkustvu, pomenidoseèi popolnost v preobraženem razumevanju, božanskozadovoljen v srcu, uspešen v najvišjem pomenu in cilju voljein delovanja. To je naèin s katerim postanemo nesmrtni,naèin, da se povzpnemo k najvišji božanski naravi in prevza-memo nase veèno dharmo2.

Tako se konèa petnajsto poglavje z naslovom "Joga najviš-je Osebe (Purušotame)".

2 Pravi razlog zaradi katerega moramo iskati osvobodite,v ni individualna odrešitevpred bridkostmi sveta, èeprav nam bo dana tudi ta, ampak to, da postanemo eno z Božan-skim, Najvišjim in Veènim. Najresniènejši razlog, zaradi katerega moramo iskati popol-nost, najvišje stanje, èistost, spoznanje, moè, ljubezen, zmožnost, ni to, da lahko osebnouživamo božansko naravo ali da smo enaki bogovom, èeprav nam bo dano tudi to uži-vanje, ampak to, da sta ta osvoboditev in popolnost božanska Volja v nas, najvišja resni-ca naše biti v Naravi, veèni cilj postopnega razodevanja v vesolju. Da bi se lahkorazodela v svetu, se mora božanska Narava, prosta, popolna in blažena, razodeti vposamezniku. Celo v Nevednosti živi posameznik v resnici v vesoljnem in za vesoljni

398

namen, kajti v samem bistvu njegovega sledenja namenom in željám svojega ega ga Na-rava sili, da s svojo egoistièno dejavnostjo prispeva k njenemu delu in namenu v sve-tovih. Toda to je brez hotene namere, pomanjkljivo izvedeno, zato je njegov prispevekzanjo napol razvit, napol zavesten, polovièarski in grob vzgib. Pobeg egu in združitev zBožanskim, je hkrati osvoboditev in izpolnitev njegove individualnosti. Tako osvobojen,preèišèen, izpopolnjen živi posameznik – božanska duša – zavestno in celovito, kot jebilo sprva zamišljeno, v vesoljnem in presežnem Božanskem ter zanj in po njegovi Voljiv vesolju.

399

ŠESTNAJSTO POGLAVJE

Deva in AsuraRazvoj Gitine ideje je dosegel toèko, na kateri ostane nere-

šeno samo še eno vprašanje – vprašanje naše narave, ki je ve-zana in pomanjkljiva, ter doseganja, ne samo naèeloma,ampak v vseh njenih vzgibih, njenega razvoja od nižjega dovišjega bivanja in od zakonitosti njenega sedanjega delovanjado nesmrtne dharme. To je ena od težav, ki jo vsebujejodoloèena stališèa, ki jih zastopa Gita, a ji je treba pripisativeèji pomen, kot ji je dan tam, in ga našemu razumu posre-dovati v jasnejši obliki.

/.../ Zaenkrat opredeljuje vse usmerjenosti in oblike našedejavnosti narava, ta Narava pa je narava treh Gun. V vsakemnaravnem bitju in vseh naravnih dejavnostih obstaja trojnaGuna: tamas s svojo nevednostjo in nedejavnostjo, radžas ssvojo kimezo in delovanjem, s svojimi strastmi, boleèino inizprijenostjo, satva, ki je luè in sreèa ter suženjstvo tega.Vzemimo, da postane duša vzvišena nad tremi Gunami. Kakopotem v svoji instrumentalni naravi ubeži pred njihovim delo-vanjem, sadovi in vezmi? Kajti celo èlovek spoznanja, praviGita, mora delovati v skladu s svojo naravo. Ne zadostuje, daGune èutimo in prenašamo v zunanji pojavnosti, smo pa jihprosti in nad njimi vzvišeni v zavestni biti v ozadju. To nam-reè še vedno pušèa dvojnost svobode in podrejenosti, naspro-tje med tistim, kar smo v notranjosti in tistim, kar smo zunaj,med našo bitjo in našo zmožnostjo, med tistim kar vemo, dasmo, in tistim kar hoèemo in poènemo. Kje je tu odrešitev, kjeje popolna oplemenitev in preobrazba v višjo duhovno nara-vo, nesmrtno dharmo, postavo, ki je lastna neskonèni èistostiin moèi božanskega bitja? Èe te spremembe ne moremo dose-èi, dokler smo v telesu, potem je treba reèi, da ni mogoèe pre-obraziti celotne narave in mora ostati nerazrešena dvojnost,

dokler smrtni del bivanja ne odpade od duha kot odvrženalupina. Toda v tem primeru ne more veljati evangelij delova-nja ali pa vsaj ne kot konèni evangelij. Popolno mirovanje alivsaj toliko popolno, kot je mogoèe, napredujoèa sanjasa inodrekanje delovanju se zdi pravi nasvet za popolnost – kot sebo majavadin seveda strinjal, saj pravi, da je pot Gite ne-dvomno prava, dokler ostajamo v delovanju, vendar pa jevsako delovanje utvara, zato je najvišja pot mirovanje. Delo-vati v duhu je dobro, vendar samo kot prehod k odrekanjuvsakega dela, k prenehanju, k popolnemu mirovanju.

S to težavo se mora Gita še vedno sooèiti, èe naj iskalcuduha upravièi delovanje /.../

Delovati pomeni podrediti se trem lastnostim narave; pre-seèi te okolišèine njenega delovanja pomeni biti miren vduhu. Išvara, Najvišji, ki je mojster vsakega njenega dejanja,funkcije, vodenja in jih opredeljuje s svojo božansko voljo, jezares nad tem mehanizmom lastnosti in se ga njeni modusi netièejo ali ga omejujejo. Pa vendar se bo zdelo, da vedno delu-je prek njih, vedno oblikuje z moèjo svabhave in prek psi-hološkega ustroja treh Gun. Te tri so temeljne lastnosti Prakri-ti, potrebne operacije izvajalske sile Narave, ki se oblikuje vnas, Dživa pa je samo del Božanskega v tej Prakriti. Èe torejosvobojeni èlovek še vedno deluje, se še vedno giblje vkinetskem gibanju, se torej mora gibati in delovati v Naravi inz omejitvami njenih lastnosti, podrejen njihovim odzivom, nepa, kolikor njegov naravni del vztraja, v svobodi Božanskega.Toda Gita je povedala toèno nasprotno – da je osvobojeni jogiodrešen odzivov Gun in da se, kar koli poène, kakor koli živi,giblje in deluje v Bogu, v moèi svoje svobode in nesmrtnosti,po zakonu najvišjega, veèno Neskonènega, sarvatha varta-mano'pi sa jogi maji vartate. Kot kaže, gre za nasprotje inslepo ulico.

Toda to je samo takrat, ko se zavozlamo v toga logiènanasprotja analitiènega uma, ne pa kadar svobodno in subtilno

401

gledamo na naravo duha in na duha v Naravi. Kar v resnicigiblje svet v resnici niso modusi Prakriti – ti so samo nižjividik, mehanizem naše normalne narave. Prava motivacijskamoè je božanska duhovna Volja, ki trenutno uporablja te nižjeokolišèine, vendar je ne omejujejo, ne obvladujejo, ne meha-nizirajo tako kot èloveško voljo. Ti modusi so po svojem delo-vanju tako vesoljni, da morajo nedvomno izhajati iz neèesa,kar je lastno moèi Duha. V božanski moèi Volje morajo obsta-jati moèi, v katerih imajo ti vidiki Prakriti svoj izvor. Saj jevse v nižji, normalni naravi izpeljano iz višje duhovne moèibivanja Purušotame, mattah pravartate. Ne nastaja de novo inbrez duhovnega vzroka. V bistveni moèi duha mora biti nekaj,èesar izpeljave ter nepo polne in izrojene oblike so satviènaluè in zadovoljstvo, radžasièna kineza in tamasièna inercija.Ko pa se spet povrnemo k tem virom v njihovi èistosti, nadnjihovo nepopolnostjo in izrojenostjo, v kateri živimo, bomougotovili, da si ti vzgibi nadenejo popolnoma drugaèen videz,takoj ko priènemo živeti v duhu. Bivanje in delovanje kot tudimodusi bivanja in delovanja postanejo nekaj popolnomadrugega, daleè nad sedanjim omejenim videzom.

Kaj se skriva za to vznemirjeno kinezo vesolja z vsemitemi prepiri in boji? Kaj je tisto, kar s svojim sedanjim ome-jenim videzom, s tem ko si nadene umske vrednote, ustvariodziv želja, hrepenenja, prizadevanja, napaène volje, trplje-nja, greha, boleèine? Obstaja volja duha v gibanju, širna bo-žanska volja v delovanju, ki se je te stvari ne dotaknejo, moè1

svobodnega in neskonèno zavestnega Božanstva, ki je brezželja, ker poseduje vse in kaže samoniklo Anando svojegagibanja. Ne utrudi je nobeno prizadevanje in vlaganje napora,zato svobodno obvladuje svoja sredstva in predmete. Nezavede je nobena hotenjska zmota, zato obdrži spoznanje osebi in stvareh, kar je vir njenega obvladovanja in Anande. Ne

1 Tapas, cit-šakti

402

premaga je nobena žalost, greh ali boleèina, zato ohranjaradost in èistost svojega bivanja ter radost in èistost svojemoèi. Duša, ki živi v Bogu, deluje s to duhovno Voljo, ne paz obièajno voljo neosvobojenega uma. Njena kineza izhaja izte duhovne moèi in ne iz radžasiènega modusa Narave, ker neživi veè v nižjih vzgibih, katerim pripada takšno popaèenje,ampak se je vrnila v božansko naravo, k èistemu in popolne-mu obèutku kineze.

Razdor med Gunami je le predstava v nepopolnosti nižjenarave. To, kar tri Gune predstavljajo, so tri bistvene moèiBožanskega, ki so ne le v popolnem ravnotežju ravnodušno-sti, ampak so združene v popolnem soglasju božanskega delo-vanja. V duhovnem bivanju postane tamas božanska spokoj-nost, ki ni inercija in nezmožnost delovanja, ampak popolnamoè, Šakti, z vsemi svojimi zmožnostimi, ki je zmožnaobvladovati in podrejati zakonitostim spokoja celo najveèje innajobsežnejše dejavnosti. Radžas postane samouèinkujoèaèista Volja duha, ki ni želja, prizadevanje, hrepeneèa strast,ampak ista popolna moè bivanja, šakti, zmožna neskonènega,mirnega in blaženega dejanja. Satva ne postane spremenjenaumska luè, prakaša, ampak samoobstojeèa luè božanskegabivanja, džjotih, ki je duša popolne moèi bivanja ter osvetlju-je božansko ravnodušnost in božansko voljo delovanja v njunizdruženosti /.../

Ta luè je polna sijajne duhovne volje in med njenim spo-znavanjem in delovanjem ni prepada ali nezdružljivosti. Taradost ni naša bleda umska sreèa, sukham, ampak globokozgošèena silna samoobstojeèa radost, ki se širi na vse, karnaše bitje poène, namerava, ustvarja, nespremenljiva božan-ska ekstaza, Ananda. Osvobojena duša je vedno bolj deležnate luèi in blaženosti; vedno popolneje se vanjo zrašèa, èimbolj se združuje z Božanskim. In medtem ko je med gunaminižje Narave nujno neravnotežje, spreminjajoèa se nestalnostobsega in nenehni boj za prevlado, se višja luè, blaženost,

403

volja po kinezi Duha medsebojno ne izkljuèujejo, se ne boju-jejo in niti niso zgolj v ravnotežju, ampak je vsaka vidik osta-lih dveh in v svoji polnosti so neloèljive in eno. Ko se naš umpribliža Božanskemu, se lahko dozdeva, kot da se podaja veno ob izkljuèevanju drugega. Lahko se na primer kaže, dadosega mir na raèun kineze delovanja, toda to je zaradi tega,ker se mu približujemo skozi izbirajoèi duh v umu. Kasneje,ko se zmoremo povzpeti celo nad duhovni um, lahko vidimo,da vsaka božanska moè vsebuje tudi vse ostalo in se lahkoznebi te zaèetne napake2.

Vidimo, da je možno delovati, ne da bi se duša podrejalanavadnemu, ponižanemu delovanju modusov Narave. Delo-vanje je odvisno od umskih, vitalnih in fiziènih omejitev, vkatere smo uklenjeni. To je deformacija, nezmožnost, napaè-na ali zatrta vrednota, ki nam jo vsiljujeta um in življenje vsnovi. Ko zrastemo v duha, bo to dharmo ali nižji zakon Na-rave zamenjala nesmrtna dharma duha. V njej je izkustvo svo-bodnega nesmrtnega delovanja, božanskega neomejenegaspoznanja, presežne moèi, nedojemljivega pokoja. Vseeno paostane vprašanje prehoda. Kajti mora biti nek prehod, napre-dovanje po stopnicah, saj v delovanju Boga v tem svetu ni nièstorjenega z nenadno akcijo, brez postopka ali podlage. Karišèemo, imamo v sebi, toda praktièno moramo to razviti iznižjih oblik svoje narave3. Zato mora biti v samem delovanjumodusov neko sredstvo, nek vzvod, neka point d'appui, s ka-

2 Kar tu pripovedujemo o najvišjih duhovnih in nadnaravnih oblikah delovanjanajvišje Narave glede na Gune, ne izhaja iz Gite, ampak iz duhovnega izkustva. Gita neopisuje podrobno delovanja najvišje Narave, rahasjam uttamam. To prepušèa iskalcu, daodkrije s svojim duhovnim izkustvom. Pokaže pa naravo satviènega temperamenta indelovanja, prek katerega lahko dosežemo to najvišjo skrivnost ter istoèasno vztraja napreseganju satve in treh Gun.

3 To je gledano z vidika, da se naša narava dviga s premagovanjem samega sebe, sprizadevanjem in disciplino. Vse bolj pa se mora vmešavati spust božanske Luèi, Priso-tnosti in Moèi v bitje, da bi jo preobrazila. Sicer ne more priti do spremembe na najvišjitoèki in onkraj nje. Zaradi tega se nazadnje pokaže potreba po popolni predaji samega sebe.

404

tero lahko vplivamo na to preobrazbo. Gita jo najde v po-popolnem razvoju satviène Gune do toèke, v kateri lahko pre-seže samo sebe in izgine v svoj vir. Razlog je oèiten, saj jesatva moè luèi in sreèe, sila, ki deluje za mir in spoznanje terlahko na svoji najvišji toèki doseže doloèen odsev duhovneluèi in blaženosti, iz katere izhaja, skorajda umsko istovetnostz njo. Drugi dve Guni take preobrazbe ne moreta doseèi.Radžas se ne more spremeniti v božansko kinetièno voljo alitamas v božanski mir in spokoj, ne da bi posredovala satviè-na moè Narave /.../ Satvièna lastnost je prvi posrednik medvišjo in nižjo naravo /.../ Prvi pogoj te pripravljalne disciplinenarave je v tem, da razvija satvo, dokler ne postane polnaduhovne luèi, spokoja in sreèe.

Ugotovili bomo, da je to celotni namen preostalih poglavijGite. Toda preden obravnava ta razsvetljujoèi vzgib, uvedeGita razlikovanje med dvema vrstama bitij: med Devami inAsurami. Deva je namreè sposoben visokega satviènegadejanja preobrazbe samega sebe, Asura pa ne. Pogledati mo-ramo, kaj je namen tega uvoda in natanèen pomen tega raz-likovanja. Splošna narava vsakega èloveka je enaka, je zmestreh gun. Zdelo bi se torej, da ima vsakdo zmožnost razviti inokrepiti satvièni element ter ga usmeriti navzgor proti viša-vam božanske preobrazbe. Da se obièajno dejansko usmerimok temu, da svoj razum in voljo podredimo svojemu radža-siènemu ali tamasiènemu egoizmu, da ju napravimo za orod-je svoje nemirne in slabo uravnotežene kinetiène želje ali svo-jega vdajanja lenobi in statièni inerciji, je lahko, kot si jemogoèe predstavljati, samo zaèasna znaèilnost našega ne-razvitega duhovnega bitja, surovosti njegove nepopolne raz-vitosti, in mora izginiti, ko se bo naša zavest dvignila naduhovni lestvici. Dejansko pa vidimo, da ljudi, vsaj ljudi naddoloèeno ravnijo, lahko na splošno razdelimo v dva razreda:na tiste, katerih prevladujoèa sila je satviène narave, usmerje-na k spoznanju, samoobvladovanju, dobrotljivosti, popolno-

405

sti, in tiste, katerih prevladujoèa sila je radžasiène narave in jeusmerjena k egoistièni velièini, zadovoljevanju želja, po-pušèanju njihovi moèni volji in osebnosti, ki jo skušajo vsili-ti svetu, ne z namenom, da bi služili èloveku ali Bogu, ampakza lasten ponos, slavo in užitek. To so èloveški predstavnikiDev in Danav ali Asur, bogov in titanov4. To razlikovanje je vindijskem verskem simbolizmu zelo staro /.../ Starodavni um,ki je bil resnici za fiziènim zastorom bolj odprt, je zaèloveškim življenjem videl velike vesoljne Moèi ali bitja,predstavnike doloèenih smeri ali stopenj vesoljne Šakti:božanske, titanske, gigantske, demonske ljudi, ki so v sebiizrazito predstavljali te tipe narave, pa so imeli za Deve,Asure, Rakšase, Pišaèe5. Za svoje namene jemlje Gita to raz-likovanje med obema vrstama bitij, dvau bhutasargau, in garazvija. Prej je govorila o naravi, ki je asurièna in rakšasièna innasprotuje spoznavanju Boga, odrešitvi in izpopolnitvi. Sedajjo primerja z dévièno naravo, ki je v te stvari usmerjena.

4 Nevednost pomeni Avidjo, zavest, ki loèuje, egoistièni um in življenje, ki iz njeizhajata, kot tudi vse, kar je za loèujoèo zavest, egoistièni um in življenje naravno/…/Na drugi strani pa laž ni Avidja, ampak njena skrajna posledica. Ustvari jo asurièna moè,ki posreduje v tem stvarstvu ter ni samo loèena od Resnice in zaradi tega omejena prispoznavanju in izpostavljena zmoti, ampak je upor proti Resnici ali pa ima navado zajetiResnico, da bi jo prepreèila /…/

To so sile in bitja, ki jih zanima ohranjanje laži, katere so ustvarile v svetu Neve-dnosti in jih izpostavile kot Resnico, kateri morajo ljudje slediti. V Indiji jim pravijoAsure, Rakšase, Pišaèe (bitja poumljenih vitalnih, srednjih vitalnih in nižjih vitalnihravni), ki nasprotujejo Bogovom, Silam Luèi.

Èe ne bi bilo sovražnih sil in bi še vedno obstajal razvojni svet, bi nevednost še ve-dno lahko obstajala, toda ne pokvarjenost v nevednosti. Vse bi bilo delna resnica, ki de-luje prek nepopolnih orodij, toda z najboljšimi nameni te ali one stopnje v postopnemrazodevanju.

5Asure, rakšase itd. ne pripadajo zemlji, ampak nadfiziènim svetovom. Delujejo pana zemeljsko življenje in se z Bogovi prepirajo glede tega, kdo bo obvladoval èloveškoživljenje, znaèaj in dejanja. To so Moèi Teme, ki se spopadajo z Moèmi Luèi.

Vèasih obsedejo èloveka, da delujejo prek njega, vèasih se rodijo v èloveškem tele-su. Ko je njihova vloga v igri konèana, se bodo spremenili, izginili ali pa ne bodo veèželeli sodelovati v zemeljski igri.

406

Blaženi Gospod je rekel: 1. Neustrašnost, èistost narave, neomajnost v jogi spo-

znavanja, dobrotljivost, samoobvladovanje in žrtvovanje,preuèevanje svetih spisov, askeza in poštenost.

2. Neškodljivost, resnicoljubnost, odsotnost jeze,samoodrekanje6, mir, odpor do nerganja, usmiljenje dovseh bitij, neepoželjivost, blagost, skromnost in vztrajnost(odsotnost nestanovitnosti).

3. Živahnost, odpušèanje, potrpežljivost, èistost, odsot-nost zavisti in ponosa, to, o, Bharata, so lastnosti tistega, kije rojen z dévièno naravo.

4. Hinavšèina, domišljavost in neèimrnost, jeza kot tudiosornost in nevednost, o, Partha, so lastnosti tistega, ki seje rodil z asurièno naravo.

5. Déviène lastnosti vodijo k osvoboditvi, asuriène kvezanosti. Nikar ne bodi žalosten, o, Pandava, saj si rojenz déviènimi lastnostmi.

Ardžuna, pravi Uèitelj, je po naravi Deva. Ni se mu trebažalostiti ob misli, da bo s tem, ko sprejme bitko in klanje,podlegel asuriènim pobudam. Delovanje, h kateremu se vseusmerja, bitka, ki jo mora Ardžuna bojevati z utelešenimBožanstvom kot svojim voznikom na poziv Mojstra sveta vpodobi duha Èasa, je boj za vzpostavitev kraljestva dharme,cesarstva Resnice, Pravice in Zakonitosti. Sam je rojen kot bi-

6/…/njegova blagost, samozanikanje in samoobvladovanje so osvobojeni /…/vsake šibkosti: ima energijo in dušno silo, veliko odloènost, odsotnost strahu èloveka, kiživi pravièno in skladno z resnico, kot tudi neškodljivost, tedžah, abhajam, dhritih,ahimsa, satjam. Celotno bitje, celoten temperament je celovito èist. Prisotna sta iskanjespoznanja ter umirjeno in utrjeno bivanje v spoznanju.

407

tje deviène vrste. V sebi je razvil satvièno bit do toèke, nakateri je zmožen visoke preobrazbe in osvoboditve, trajgunja,in zato tudi osvoboditve od satviène narave.

6. V tem svetu sta bili ustvarjeni dve vrsti bitij: déviènain asurièna. Dévièno sem opisal na dolgo. Sedaj meposlušaj, o, Partha, o asurièni.

Razlika med Devo in Asuro vsakomur ni razumljiva, nitogo uporabna za vsakega posameznika, niti ni ostra in doloè-na na vsaki stopnji moralne ali duhovne zgodovine naroda aliv vseh fazah razvoja posameznika. Tamasièni èlovek, ki pred-stavlja tako velik del celote, ne pade v nobeno od teh kate-gorij, kot sta tu opisani, èeprav ima v sebi lahko elementeobeh v manjšem obsegu, in veèinoma mlaèno služi nižjimlastnostim. Navaden èlovek je obièajno zmes obojega, todaprevladuje bolj ta ali ona težnja, ga nagiba k pretežno radža-so-tamasiènosti ali satvo-radžasiènosti in lahko reèemo, da gapripravlja za višek ene ali druge, za božansko jasnost ali titan-ski vihar. Tu je namreè vprašanje doloèenega vrhunca vrazvoju kvalitativne narave, kot bo razvidno iz opisa, ki bopodan. Na eni strani lahko gre za sublimacijo satviènih last-nosti, dosežek vrhunca ali razodetja nerojenega Deve, na drugistrani pa za sublimacijo radžasiène usmeritve duše v naravi,popolno rojstvo Asure. Prva vodi k vzgibu osvoboditve, ki johoèe poudariti Gita. Omogoèi visoko samopreseganje sa-tviène lastnosti in preobrazbo v podobnost božanskemu bitju,vimokšaja. Druga vodi stran od vesoljne potencialnosti in padaproti pretiravanju naše vezanosti na ego. Razlika je v tej toèki.

7. Asurièni ljudje ne poznajo poti delovanja (Pravritti)ali poti vzdržnosti (Nivritti). Pri njih ni niti èistosti nitipravilnega vedenja in tudi resnice ne.

408

8. "Svet," pravijo,"je brez Boga, ni resnièen, nimatemeljev, ni izpeljan iz vzajemne zveze in njegov edinivzrok ni niè drugega kot Želja."

9. Krepko se oprijemajoè se tega gledanja, se te iz-gubljene duše s slabim razumevanjem, nasilnih in zlihdejanj, pojavljajo kot sovražniki sveta za njegovo unièe-nje.

10. V svetu delujejo predane nenasitnim željam, polnesamoljubja, domišljavosti in pretirano ponosne, napaènovidijo skozi utvaro, vdane neèistim odloèitvam.

11. Obsedenim od neštetih bojazni, ki se bodo konèalesamo z njihovo smrtjo, jim ob preprièanju, da je to vse,predstavlja najvišji cilj zadovoljitev želja.

12. Vezani s tisoèerimi vezmi upanja, predani željam injezi, težijo nakopièiti bogastvo z nezakonitimi sredstvi, dabi zadovoljili svoje želje.

13. "Danes sem dosegel cilj želja, jutri bom dosegel druge-ga. Danes sem toliko in toliko bogat, jutri bom še bolj."

14. "Pobil sem tega svojega sovražnika, pobil bom tudidruge. Sem Gospod, sem uživalec, sem popoln, mogoèen insreèen,"

15. "Sem bogat, sem visokega rodu, kdo je takšen kotjaz? Žrtvoval bom, dal bom, užival bom," so zavedeni znevednostjo.

16. Zmedeni od neštetih misli, zapleteni v mrežo utvarein predani zadovoljevanju želja padejo v smrdljivi pekel.

409

17. Pojoè samohvalo, domišljavi, opijanjeni z boga-stvom in slavo, polni nièevosti in na nepravi naèin oprav-ljajo žrtvovanja, ki so to samo po imenu.

18. Predani egoizmu, moèi, nadutosti, željam in gnevuti zlobneži prezirajo Mene, ki bivam v njihovih telesih intelesih drugih.

19. Te hudobne in krute sovražnike, najnièvrednejšemed ljudmi, nenehno potiskam v asuriène maternice sveta.

20. Pri vsakem ponovnem rojstvu potisnjeni v asuriènematernice, Me ti zapeljanci ne najdejo, o, Kaunteja, in sepogreznejo v najnižje stanje dušne narave.

Tega slikovitega opisa ne smemo sprejemati, kot da v sebinosi veè, kot pomeni, èeprav daje celotno vrednost razliko-vanju, ki ga vsebuje. Kadar se govori, da sta v snovnem svetudve stvaritvi bitij, Deve in Asure7, s tem ni mišljeno, da je Bogustvaril ljudi od zaèetka vsakega s svojo neizogibno usodo vNaravi. Prav tako ni mišljena toga predestinacija in da je tiste,ki jih je izbralo na zaèetku, Božansko zaslepilo, da jih je takomogoèe vreèi v veèno pogubo in neèistost pekla. Vse duše soveèni delèek Božanskega, tako Asure kot Deve, vse lahkodosežejo odrešitev: celó najveèji grešnik se lahko obrne kBožanskemu. Toda razvoj duše v naravi je pustolovšèina,katere glavni moèi sta svabhava in karma, s katero upravljasvabhava. In èe je razodevanje svabhave (samonastajanjeduše) pretirano, potem nered v njeni igri spreobrne zakonitost

7 Razlika med obema stvarjenjema je popolnoma resnièna na nadfizièni ravni, kjerdogajanju ne vlada zakonitost duhovnega razvoja. Obstajajo svetovi Dev in svetoviAsur, v njih pa so stalna tipska bitja, ki podpirajo celotno, za napredovanje vesoljaneizogibno božansko igro stvarjenja. Hkrati vplivajo tudi na zemljo, na življenje in nara-vo èloveka na fizièni ravni bivanja.

410

bivanja na izkrivljeno stran. Èe dobijo najvišjo vlogoradžasiène lastnosti, ki se razvijajo na raèun satve, potem ten-denca karme in njene posledice nujno dosežejo vrhunec vizjemno pretirani pokvarjenosti nižje narave, ne pa v satviènihvišavah, ki so zmožne vzgiba osvoboditve. Èe se èlovek nezaustavi in opusti svoje zmotne poti, se v njem konèno vceloti porodi Asura. Ko pa se enkrat, zaradi obsežne zlorabebožanske moèi, spusti tako daleè stran od Luèi in Resnice, nemore veè preusmeriti hitrega toka dogajanja, dokler se nepogrezne v globine, v katere je padel, doseže dno in uvidi,kam ga je ta pot privedla, kako je izèrpal in zlorabil svojo moèter se znašel v najnižjem stanju dušne narave, v Peklu. Šele korazume in se obrne k Luèi, nastopi druga resnica, o kateri go-vori Gita, da je celo najveèji grešnik, najbolj neèist in nasilenzloèinec odrešen tisti hip, ko se spreobrne k oboževanju insledenju Božanstva v njem. S tem spreobrnjenjem zelo hitrodoseže satvièno pot, ki vodi k popolnosti in svobodi.

21. Troje je vrat pekla, ki vodijo k propadu duše: želja,jeza in pohlep. Zaradi tega naj se jih èlovek odpoveduje.

22. Èlovek, ki se je osvobodil teh treh vrat teme, o,Kaunteja, dela tisto, kar je dobro za njegovo dušo, indoseže najvišje stanje.

23. Kdor deluje pod vplivom želja, neupoštevaje pravi-la šastre, ne doseže niti popolnosti niti sreèe in tudi najviš-jega stanja ne.

24. Zaradi tega naj ti bo šastra vodilo za doloèanje tega,kaj je treba poèeti in kaj ne. Delovati moraš ob upošteva-nju tega, kar doloèajo pravila šastre.

Asurièna Prakriti je v svojem višku radžasièna in vodi k

411

zasužnjenju duše v naravi, k želji, jezi in pohlepu, k trem last-nostim radžasiènega ega, ki predstavljajo troje vrat v pekel,pekel, v katerega pade naravno bitje, ko uživa neèistost, zlo inzmoto svojih izkrivljenih gonov. To troje pa spet predstavljavrata v še veèjo temo, zavije v tamas, znaèilno lastnostprvotne Nevednosti. Kajti neobrzdana sila radžasiène narave,po svojem izèrpanju pade nazaj v šibkost, propad, temo, ne-zmožnost najslabšega tamasiènega stanja duše. Da bi ušlitemu padcu, se je treba znebiti teh treh zlih sil in obrniti k luèisatviène kakovosti, živeti pravièno, v pristnih odnosih, skla-dno z Resnico in Postavo. Na ta naèin sledimo svojemu las-tnemu dobremu in dosežemo najvišje dušno stanje. Sleditizakonitosti želja ni pravo vodilo naše narave. Za njeno poèe-tje velja višje in praviènejše merilo. Toda kje je in kako ganajti? Prviè, èloveštvo je vedno iskalo to pravièno in visokoPostavo in kar je odkrilo, je vkljuèeno v njegovi šastri, v nje-govi postavi razumevanja in znanja, v pravilih etike, pravilihveroizpovedi, pravilih za najboljše družbeno življenje, pravi-lih posameznikovih pravih odnosov s soljudmi, Bogom inNaravo. Šastra ne pomeni skupka obièajev, med katerimi sonekateri dobri, nekateri slabi, obièaji, ki naj bi jim obièajniutirjeni um tamasiènega èloveka nerazumno sledil. Šastra jespoznanje in nauk, pridobljen z intuicijo, izkušnjo in mo-drostjo, znanost, umetnost in življenjska etika, najboljša me-rila, ki so narodu dosegljiva. Napol prebujeni èlovek, ki seprepušèa vodstvu svojih nagonov in želja, lahko dosežeužitke, ne pa sreèe, saj pride notranja sreèa samo s pravilnimživljenjem. Ne more do popolnosti, ne more doseèi najvišje-ga duhovnega stanja. Postava nagona in želja se je, kot kaže,najprej pojavila v živalskem svetu, toda èlovekova èloveškostraste s tem, da sledi resnici, veri in spoznanju ter pravilnemuživljenju. Treba je najprej slediti Šastri, priznanemu Pravu, kisi ga je èlovek postavil s svojim razumom in razumno voljo,da bi vladalo njegovim nižjim delom, ter jo napraviti za vodi-

412

lo svojemu obnašanju, delu in temu, kaj je treba storiti in èesane, dokler èlovek ne izšola, ublaži in zatre nagonske željnenarave s samoobvladovanjem ter je najprej pripravljen za svo-bodnejše razumno upravljanje s samim seboj, potem pa zanajvišjo postavo in najvišjo svobodo duhovne narave.

Saj šastra v svoji obièajni obliki ni tisti duhovni zakon,èeprav v svoji najvišji toèki, ko postane adhjatma-šastra,znanost in umetnost duhovnega življenja (Gita opisuje svojnauk kot najvišjo in najbolj tajno šastro), oblikuje pravilosamopreseganja satviène narave in razvije postopke, ki vodi-jo k duhovni preobrazbi. Pa vendar je celotna šastra zgrajenana številnih pripravljalnih pogojih, dharmah. Je sredstvo in necilj. Najvišji cilj je svoboda duha, ko se duša, ki opusti vsedharme, obrne k Bogu kot svoji edini postavi delovanja, delu-je neposredno iz božanske volje in živi v svobodi božanskenarave, ne po Postavi, ampak po Duhu. Na ta naèin se razvijanauk, ki ga pripravi naslednje Ardžunino vprašanje.

Tako se konèa šestnajsto poglavje z naslovom “Joga raz-likovanja med božanskimi in demonskimi lastnostmi”.

413

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Gune, vera in delovanjeGita razlikuje med dejanji, ki izhajajo iz osebnih želja, in

dejanji, ki so opravljena skladno s šastro. Pod zadnjim mora-mo razumeti priznano znanost in umetnost življenja, ki jeposledica èlovekovega kolektivnega življenja, njegove kul-ture, verstva, znanosti in njenega nenehnega odkrivanjanajboljših življenjskih pravil. Toda èloveštvo še vedno tava vnevednosti in napreduje k spoznanju po napol osvetljeni poti.Dejanja, ki izhajajo iz osebnih želja, spadajo v neprerojenostanje naše narave; narekujejo jih nevednost, napaèno spo-znanje in neobvladan ali slabo obvladan kinetièni aliradžasièni egoizem. Dejanja, ki jih obvlada šastra so posledi-ca razumske, etiène, estetske, družbene in verske kulture.Vkljuèuje poskus najti pravilno življenje, skladje in pravi redter je oèitno, glede na okolišèine, bolj ali manj naprednoprizadevanje satviènega elementa pri èloveku, da bi tam, kjerje treba prekril, uravnaval, obvladal ali vodil èlovekovradžasièni in tamasièni egoizem. Je sredstvo za korak naprej,zato mora èloveštvo najprej napredovati prek njega in za svojzakon delovanja postaviti to šastro, namesto da sledi pobu-dam svojih osebnih želja /.../

Vidimo pa pri èloveku težnjo, ki je svobodnejša kot tista, vkateri ga vodijo njegove želje, in drugaèna kot je njegovavolja sprejemati postavo, fiksno idejo in varno pravilo šastre.Posameznik se dokaj pogosto, skupnost pa v doloèenih tre-nutkih svojega obstajanja, odvrne od šastre. Z njo ni zadovo-ljen oziroma zadovoljna, zato opusti takšno obliko svoje voljein vere ter išèe drugo postavo, ki jo je bolj pripravljen sprejetiza življenjsko pravilo, takšno, na katero gleda kot na bolj živ-ljenjsko ali kot višjo resnico bivanja. To se lahko zgodi takrat,ko ustaljena šastra preneha biti živa stvar in degenerira ali

okosteni v množico obièajev in dogovorov. Lahko pa do tegapride, ker se ugotovi, da je šastra pomanjkljiva ali zaostaja zazahtevanim napredkom. Takrat postane nujna nova resnica,nujen popolnejši življenjski zakon /.../ To gibanje se zaèenjapri posamezniku, ki ni veè zadovoljen s postavo, ker ugotovi,da ta ne ustreza veè njegovi ideji ter širšemu in intenzivnejše-mu doživljanju sebe in bivanja, zato ji ne more veè verjeti inje uporabljati. Ne ustreza veè njegovemu notranjemu naèinubivanja, zanj ni veè sat, nekaj kar resnièno obstaja, tistopravo, najvišje, najboljše ali resnièno dobro. Ni veè resnica inpostava njegovega ali vseh bivanj. Šastra je za posameznikanekaj neosebnega in to je tisto, kar ji daje avtoriteto nad ozkoosebno postavo njegovih èlenov. Istoèasno pa je osebna zaskupnost in je posledica njenih izkušenj, njene kulture alinjene narave. Po svoji obliki in duhu ni v vsem idealno pravi-lo izpolnitve biti ali veèni zakon Mojstra naše narave, èepravlahko v veèji ali manjši meri vsebuje napotke, priprave, sijaj-ne namige o mnogo višjih stvareh. Posameznik lahko presežekolektivnost in je pripravljen na veèjo resnico, na daljši korak,za globlje namene življenjskega Duha.

Kaj pa bi potem bila zanesljiva podlaga dejanj, ki bi obe-nem odstopala od usmerjanja po željah in od normalne po-stave? Kajti vladanje želja ima lastno veljavo, ki za nas ni veètako varna in zadovoljiva, kot je za živali ali kot je lahko bilaza primitivno èloveštvo, a je vendarle kolikor toliko uteme-ljena na živem delu naše narave in utrjena s svojimi krepkimiusmeritvami. Šastra ima za seboj vso moè dolgo veljavnegapravila, preteklih uspešnih sankcij in zanesljive pretekleizkušnje. Novi vzgib pa ima naravo velike pustolovšèine vneznano ali samo delno znano, tvegan razvoj in novo zmago.Kaj je potem vodilo, ki mu je treba slediti, kakšna je vodilnaluè, na katero se naše bitje lahko zanaša ali pa mu je trdnaosnova? Odgovor je ta, da je treba vodilo in oporo najti vèlovekovi šraddhi, njegovi veri, njegovi pripravljenosti ver-

415

jeti, živeti, kar vidi ali misli, da je resnica njega samega inbivanja. Z drugimi besedami povedano, je ta vzgib èlovekovpoziv samemu sebi ali neèemu moènemu, neèemu, kar v njemali vesoljnem bivanju sili k odkritju njegove resnice, njegovepostave življenja, njegovi poti k popolnosti in izpolnitvi. Vseje odvisno od narave njegove vere, stvari v njem ali v vesoljniduši (katere del ali manifestacija je), h kateri ga usmerja, in odtega, kako blizu lahko z njo pride do svoje prave biti in Bitiali pravega bitja vesolja. Èe je tamasièen, mraèen inzamegljen, èe je njegova vera nevedna in volja ni sposobna,ne bo dosegel nièesar pravega in bo padel v svojo nižjo nara-vo. Èe ga zvabijo lažne tamasiène luèi, ga lahko lastna voljaodnese na stranske poti, ki lahko vodijo v moèvirje aliprepad. V vsakem primeru je njegova edina možnost zaodrešitev v povratku satve, da mu ta vsili nov razsvetljeni redin vlada nad njegovimi èleni, kar ga bo osvobodilo silnenapake njegove osebne volje ali neumne napake njegovezamegljene nevednosti. Èe pa je na drugi strani satviène na-rave, satviène vere in usmeritve, bo dosegel prizor višjega,èeprav še ne doseženega idealnega pravila, ki ga bo lahko celov redkih primerih pripeljalo prek satviène luèi k vsaj nekolikovišji božanski razsvetljenosti in božanskem naèinu bivanja inživljenja. Èe je namreè v njem satvièna luè tako moèna, da gapripelje do svojega lastnega vrhunca, bo lahko napredoval odte toèke do tega, da si bo odprl nekakšna vrata v prvi žarek ti-stega, kar je božansko, presežno in absolutno. Te možnosti soprisotne v vsakem prizadevanju samoiskanja. So pogoj teduhovne pustolovšèine.

Sedaj moramo pogledati, kako se s tem vprašanjem v svo-jem okviru duhovnega pouèevanja in samodiscipline ukvarjaGita. Kajti Ardžuna takoj postavi sugestivno vprašanje, izkaterega se lahko pojavi problem ali eden od njegovihvidikov.

416

Ardžuna je rekel:1. Katera je tista osredotoèena volja èašèenja (ništa) pri

tistih, ki darujejo polni vere (šraddhe), a opustijo pravilašastre? Ali je to satva, radžas ali tamas?

Blaženi Gospod je rekel:2. Vera utelešenih bitij, ki se porodi v njihovi naravi, je

treh vrst: satvièna, radžasièna ali tamasièna. Poslušaj veèo tem.

Ko živimo, ko bivamo in delujemo skladno s svojimi že-ljami, gre za trajno dejanje šraddhe, ki veèinoma pripada na-šemu vitalnemu in fiziènemu, naši tamasièni in radžasièninaravi. Ko pa poskušamo biti, živeti in delovati skladno s ša-stro, poènemo to z vztrajnim delovanjem šraddhe, ki pripada,pod pogojem, da ne gre za rutinsko vero, satvièni težnji, ki senenehno skuša vsiliti našim radžasiènim in tamasiènimdelom. Ko opustimo oboje in poskušamo biti, živeti in delo-vati skladno z nekim idealom ali novim pojmovanjem resnice,ki smo jo sami našli ali sprejeli, gre prav tako za vztrajnodejanje šraddhe, ki jo lahko obvladuje katera koli od teh trehlastnosti, ki nenehno obvladujejo vsako našo misel, voljo,èustva in dejanja. In tudi takrat, ko poskušamo biti, živeti indelovati skladno z božansko naravo, moramo delovati obvztrajnem delovanju šraddhe, ki naj bi bila po Giti verasatviène narave, ko doseže svoj vrhunec in skuša preseèi svojeostre omejitve. Toda vse in vsaka od teh stvari vsebujenekakšno kinezo ali premik narave, vse predpostavljajonotranje ali zunanje, ali navadno oboje: notranje in zunanjedelovanje. In kakšen bo znaèaj tega delovanja? Gita navaja triglavne elemente dela, ki ga moramo opraviti, kartavjamkarma: žrtvovanje, dajanje in askeza. Ko namreè Ardžunasprašuje o razliki med zunanjim in notranjim odrekanjem,sannjaso in tjago, Krišna vztraja, da se teh treh stvari sploh ne

417

gre odrekati, ampak je treba vse opraviti, ker predstavljajodelo pred nami, kartavjam karma, in preèišèujejo modre. Zdrugimi besedami tvorijo ta dejanja sredstva naše izpopol-nitve. Toda nemodri jih lahko istoèasno opravljajo nespame-tno ali manj pametno.

3. Vera vsakogar prevzame obliko, ki ji jo daje tvarinanjegovega bivanja, o, Bharata. Puruša, duša v èloveku, jenarejen iz vere. In kar koli je ta vera v njem, to je on in onje to.

/.../ pomembna vrstica, v kateri nam Gita pove, da jePuruša, duša v èloveku, kot bi bil narejen iz šraddhe, vere,volje po bivanju, verovanju vase in v bivanje, in kar koli že tavolja, vera ali verovanje je, to je on in ta je on, šraddha-majo'-jam puruso jo jac-chraddhah sa eva sah. Èe nekoliko pobližepogledamo to pomembno reklo, bomo ugotovili, da samo tavrstica vsebuje v svojih nekaj silovitih besedah skoraj celotnoteorijo sodobne pragmatistiène blagovesti. Kajti èe èlovekaali dušo v èloveku tvori vera, ki je v njem, vzeto v najglobljemsmislu, potem sledi, da je resnica, ki jo vidi in jo hoèe živetizanj, resnica njegovega bitja, resnica njega samega, resnica,ki si jo je ustvaril ali si jo ustvarja, in zanj ne more biti drugeprave resnice. Ta resnica je stvar njegovega notranjega inzunanjega delovanja, stvar njegovega nastajanja, dušnedinamike, ne pa tistega v njem, kar se nikoli ne spremeni. Onje tisto, kar je danes zaradi neke pretekle volje svoje narave,ki jo podpira in nadaljuje sedanja volja po spoznanju,verovanju in bivanju v njegovem razumu in vitalni sili, inkakršen koli nov preobrat zavzameta njegova volja in vera, kista dejavni v njegovi srži, to bo težil postati v svoji prihodno-sti. Svojo lastno resnico bivanja ustvarjamo s svojo dejavno-stjo uma in življenja, kar je drug naèin, kot èe reèemo, da us-tvarjamo sami sebe, da smo tvorci samega sebe.

418

A zelo oèitno je to samo en vidik resnice in vsakemu mis-lecu so takšne trditve sumljive. Resnica ni zgolj to, kar je našaosebnost ali kar ona ustvarja. To je samo resnica našega na-stajanja, ena od toèk ali èrta, ki poudarja širši obseg. Onkrajnaše osebnosti sta najprej vesoljno bivanje in vesoljno nasta-janje, katerih majhen vzgib sta naše lastno bivanje in nastaja-nje, onkraj njiju pa je veèno Bitje, iz katerega je izpeljano vsenastajanje in kateremu naše bitje dolguje svoje možnosti, ele-mente, izvirne in konène pobude /.../ [Puruša] je lahko vse tonaenkrat: veèni duh, posplošen v vesolju, individualiziran vsvojih bitjih. Lahko tudi zasnuje zavest, ki zavraèa dejanjaNarave, jih obvladuje ali se jim odziva v katerem koli izmednjih, postavi ostale za njo ali proè od nje, se pozna kot èistoveènost, samopodpirajoèo obèost ali izkljuèno individualnost.Kakršna koli naj bo formulacija njene narave, se zdi, da dušato postane in v osrednjem dejavnem delu svoje zavesti gledanase, kot da je samo to. Toda nikoli ni tisto, kar se zdi, da je.Je tudi toliko drugega, kot je lahko. Na skrivnem je vse tisto,kar je skrito. Ni nepreklicno omejena z nobeno samoopre-delitvijo v Èasu, saj lahko prodre skoznjo in onkraj nje, jo raz-drobi ali razvije, izbere, zavrne, znova ustvari in razodene izsebe novo samoopredelitev. To, kar zase verjame, da je z vsodejavno voljo svoje zavesti v njenih orodjih, to tudi je ali težipostati, ja jacèraddhah sa eva sah: kar verjame, je lahko inima popolno vero v nastajanje, da se v naravi spremeni, razvi-je ali odkrije.

Ta moè duše nad njeno naravo je v jogi samoizpopolnitvenajveèjega pomena. Èe je ne bi bilo, bi z zavestnim prizadeva-njem in teženjem nikoli ne mogli iz utrjene kolesnice našegasedanjega nepopolnega èloveškega bivanja. Èe bi poskušalikakršno koli veèjo izpopolnitev, bi morali èakati Naravo, da joizvede v svojem poèasnem ali hitrem razvojnem postopku.

4. Satvièni ljudje žrtvujejo bogovom, radžasièni Jak-

419

šam in Rakšasam, drugi, tamasièni ljudje pa duhovomumrlih in duhovom narave.

5.-6. Ljudje, ki opravljajo nasilna mrtvièenja, ki jih nedoloèa šastra, ljudje, obsedeni z nièevostjo in egoizmom,ki jih žene sila želja in strasti, vznemirjajo skupek elemen-tov v telesu in Mene, ki sem v telesu. Vedi, da so ti neob-èutljivi ljudje po svojih odloèitvah asurièni.

7. Tudi hrana, ki je komu všeè, je trojne narave, takotudi žrtvovanje, askeza in dajanje. Poslušaj, kakšna jemed njimi razlika.

Vse dinamièno delovanje lahko v njegovih bistvenih delihskrèimo na te tri elemente. Kajti vsako dinamièno dejanje,vsaka kineza narave, vsebuje hotno ali nehotno tapasjo aliaskezo, energizem in strnitev naših sil ali nekaterih zmožno-sti kar nam pomaga nekaj doseèi, pridobiti ali postati, tapas.Vsako dejanje vsebuje dajanje tistega, kar smo ali kar imamo,izdatek, ki je cena takega dosežka, pridobitev ali nastajanje,dana. Vsako dejanje vsebuje tudi žrtvovanje elementarnim alivesoljnim moèem ali najvišjemu Mojstru naših dejanj.Vprašanje je, alu te stvari poènemo nezavedno, pasivno ali vnajboljšem primeru z nerazumno, nevedno, napolzavestnovoljo ali z nespametnim ali izkrivljeno zavestnim energi-zmom ali pa z razumno zavestno voljo, ki je ukoreninjena vspoznanju. Z drugimi besedami, gre za to, ali so naše žrtvo-vanje, dajanje ali askeza po svoji naravi tamasièni, radžasièniali satvièni. Kajti vse, vkljuèno s fiziènimi stvarmi, je deležnotega trojnega znaèaja. Naša hrana na primer, pravi Gita, jeglede na svoj znaèaj in vpliv na telo bodisi satvièna, radžasi-èna ali tamasièna.

8. Hrana, ki poveèuje življenje, vitalnost, moè, zdravje,

420

radost in vedrost, ki je soèna, mehka, nasitna in usklajena,je ljuba satviènemu èloveku.

9. Grenka, kisla, slana, prevroèa, pikantna, groba inpekoèa hrana, ki povzroèa boleèino, zaskrbljenost inbolezen, je priljubljena radžasiènim ljudem.

10. Pokvarjena, neokusna, žaltava, postana hrana, ki sojo napol pojedli drugi in je neèista, je priljubljena tama-siènim ljudem.

Vseprežemajoèe je naèelo treh Gun. Gune pridejo na drugistrani enako vpoštev pri zadevah uma in duha, žrtvovanju,dajanju in askezi. Pri vsakem od teh (žrtvovanju, dajanju inaskezi) razlikuje Gita v obièajnih pogojih med tremi vrstami,kot jih je oblikoval simbolizem stare indijske kulture. Toda obzavedanju zelo širokega pomena, ki ga Gita pripisuje idejižrtvovanja, lahko površinski pomen njenih nakazovanj razši-rimo in jim dopustimo svobodnejši pomen.

11. Žrtvovanje skladno s pravimi naèeli, brez želje posadovih, in z umom, ki je osredotoèen in ustaljen v misli,da ga je treba opraviti kot pravo žrtvovanje, je satviènožrtvovanje.

To satvièno žrtvovanje se potemtakem zelo približa idealu invodi naravnost k takšnemu dejanju, kot ga zahteva Gita. Vendarto ni zadnji in najvišji ideal, ni dejanje izpopolnjenega èloveka,ki živi v božanski naravi. Opravljeno je namreè kot ustaljenadharma in kot žrtvovanje ali služenje bogovom, delni moèi alividiku Božanskega v nas ali v vesolju. Takšne narave je delo, kije bilo opravljeno s pobožno vero brez interesa ali nesebièno zaèloveštvo, ali pa brezosebno zaradi predanosti Praviènosti aliResnici. Takšna dejanja so za našo izpopolnitev potrebna, saj

421

preèišèujejo naše misli, voljo in naravno bit. Vrhunec satviène-ga delovanja, do katerega moramo priti, je še višji in svobodne-jši. Je plemenito poslednje žrtvovanje, ki ga namenimo najviš-jemu Božanskemu v njegovem celostnem bitju, z iskanjemPurušotame ali z vizijo Vasudeve v vsem, kar je, dejanje, ki jebilo opravljeno neosebno, obèe, za dobro sveta, za izpolnitevbožanske volje v vesolju. Ta vrhunec vodi k svojemu lastnemupreseganju, k nesmrtni dharmi. Kajti potem pride svoboda, vkateri sploh ni osebnih dejanj niti ni satviènega pravila dharme,ni omejitev šastre. Presežena sta nižja razum in volja, innamesto njiju narekuje in usmerja delo višja modrost, ki tudiodreja njegov cilj. Tu ni vprašanja po osebnih dosežkih, kajtivolja, ki deluje, ni naša lastna, ampak najvišja Volja, katereorodje je duša /.../ Ne gre za osebno delovanje, kajti vsako delo-vanje smo prepustili Mojstru našega delovanja. On je tisti, kideluje prek pobožanjene Prakriti. Nobenega žrtvovanja ni,razen èe reèemo, da Mojster žrtvovanja daruje dejanja svojeenergije v Dživi samemu sebi v svoji vesoljni obliki. To jenajvišje stanje samopreseganja, do katerega pridemo z delova-njem kot žrtvovanjem, to je izpopolnitev duše, ki je doseglapopolno zavest v božanski naravi.

12. Žrtvovanje, pri katerem prièakujemo sadove, ki najjih obrodi, in s katerim se bahamo, o, najboljši med Bha-ratami, je radžasièno.

Našemu delovanju daje vrednost notranje stanje, motiv inusmeritev, ne pa navidezna zunanja usmerjenost, imenabožanstev, ki jih klièemo, da bi dejanja podprli, ali pa celoiskreno razumsko preprièanje, za katerega se zdi, da nas pridelovanju opravièuje. Kadar koli v naših dejanjih prevladujeegoizem, postane naše delovanje radžasièno.

13. Žrtvovanje, ki ga opravljamo neupoštevaje pravila,

422

brez hrane, brez mantre, brez daril duhovnikom, brezvere, je tamasièno.

Tamasièno žrtvovanje je delo, ki ga opravimo brez vere, sepravi, brez popolnoma zavestne misli, pripravljenosti in voljeza tisto, v kar nas sili Narava. Opravimo ga mehanièno, ker gazahteva življenje, ker se z njim sooèimo, ker tako poènejodrugi, zato da bi se izognili kakšni veèji težavi, do katere biprišlo, èe ga ne bi opravili, ali zaradi katerega koli drugegatamasiènega motiva. Èe je naš temperament takšen, bo delozagotovo opravljeno nemarno površno, napaèno. Ne bomo gaopravili z vidhi ali skladno s pravilom šastre, ne bo potekalopo pravi metodi, ki jo postavljata umetnost in znanost življe-nja, ter s pravim védenjem o tem, kako ga je treba opraviti.Žrtvovanje ne bo vkljuèevalo darovanja hrane – to dejanje pav indijskem obredu simbolizira element pomaganja in je pri-soten v vsakem dejanju, ki je pravo žrtvovanje, neizogibnodajanje drugim, koristna pomoè drugim, pomoè svetu, brezkatere postane vsako dejanje le ozir na samega sebe in krše-nje prave vesoljne postave o solidarnosti in izmenjavi. Delobo opravljeno brez dakšine, zelo potrebnega dajanja ali daja-nja samega sebe vodjem žrtvovanja, najsi gre za zunanjegavodnika in pomoènika našemu delu ali pa za kakšno zakritobožanstvo v nas. Opravljeno bo brez mantre, brez posveèu-joèe misli, ki je sveto telo naše volje in spoznanja, povzdig-njeno k božanstvom, ki jim služimo s svojim žrtvovanjem.Tamasièni èlovek svoje žrtve ne daruje bogovom, ampakmanjvrednim elementarnim moèem oziroma grobim duho-vom za zastorom, ki se hranijo z njegovimi deli in obvladuje-jo njegovo življenje s svojo temo.

Gita opisuje tri vrste satviène askeze.

14. Èašèenje božanstva, dvakrat rojenega, guruja inmodreca, èistost, neposrednost, nedolžnost in nenasilje se

423

imenujejo askeza (tapas) telesa.

15. Govor, ki nikogar ne prizadene ter je resnièen, pri-jeten in koristen ter redno preuèevanje Spisov se imenuje-ta askeza govora.

16. Jasen um, uglajenost, tišina, samoobvladovanje, èis-tost èustev se imenujejo askeza uma.

17. Trojna askeza, ki jo z najvišjo vero opravljajo ljud-je v jogi, in brez želje po sadovih dela, se imenuje satviè-na.

Satvièna tapasja je tista, ki jo opravimo z najvišjo razsvet-ljeno vero, kot globoko sprejeto dolžnost iz nekih etiènih,duhovnih ali drugih visokih razlogov, brez želje po zunanjemali ozkem osebnem dobièku od delovanja. Ima znaèajsamodiscipline, zahteva samoobvladovanje in usklajevanjenaše lastne narave. /.../ Tu nastopa vse, kar umirja ali disci-plinira radžasièno ali egoistièno naravo, in vse, kar jonadomešèa z zadovoljnim in spokojnim naèelom dobrega inkreposti. To je askeza satviène dharme, ki je bila tako visokocenjena v sistemu stare indijske kulture. Njen najvišji vrhunecbo visoka èistost razuma in volje, umirjene duše, globok mirin spokoj, širno soèutje in priprava enosti, odsev notranjedušine radosti v umu, življenju in telesu. Na tej vzvišeni toèkije etièno že dobilo duhovno zvrst in znaèaj. Tudi s temvrhuncem se lahko napravi tako, da preseže samega sebe, selahko dvigne k višji in svobodnejši luèi, preide v ustaljenobožansko energijo najvišje narave. Tisto, kar bo ostalo, boneomadeževani tapas duha, najvišja volja in sijajna sila v vsehdelih, ki bo delovala v širokem in trdnem spokoju, v globokiin èisti duhovni radosti, Anandi. Nobene potrebe po askezi nebo veè, nobene tapasje, kajti vse je povsem naravno in zlahka

424

božansko, vse je ta Tapas. Ne bo posebnega truda nižjegaorganizma, kajti energija Prakriti bo našla svoj pravi vir intemelj v presežni volji Purušotame. Zaradi te visoke posve-èenosti bodo tudi dejanja te energije na nižjih ravneh pote-kala naravno in spontano izhajajoè iz naravne popolne voljein z notranjim popolnim vodstvom. Nobena od sedanjihdharm ne bo omejevala, saj bo obstajalo svobodno delovanjene samo daleè nad radžasièno in tamasièno naravo, ampaktudi daleè onkraj preveè natanènih in ozkih meja satviènegavodenja delovanja.

18. Askeza, ki se jo opravlja za bahanje in za to, da bidosegli ugled, slavo in èašèenje, je radžasièna. Je nestabil-na in minljiva.

Ta vrsta askeze je namenjena bežnim individualnim ciljem,ki nièesar ne prispevajok k proti nebesom usmerjeni rasti inpopolnosti duše. Gre za stvar brez trdnega in koristneganaèela, energijo, ki jo vežejo spremenljive in minljiveokolišèine, zato je tudi sama takšna.

19. Askeza, ki se jo opravlja z zmotno trmoglavostjo, zmuèenjem samega sebe ali z namenom prizadeti druge, jetamasièna.

Tisto, kar te vrste energizem napravi tamasièen ninekakšno naèelo inercije, kajti inercija je tapasji tuja, ampaktema v umu in naravi, vulgarna ozkost in grdost v poèetju alipa brezèuten instinkt ali želja v namenu ali motivirajoèemèustvu.

Tako kot tapasja je tudi vse dajanje nevedno tamasièno,bahavo radžasièno ali nezainteresirano in razsvetljenosatvièno.

425

20. Ko se daje dano (darilo) zaradi samega dajanja,nekomu od katerega se v povraèilo ne prièakuje koristi,ter na pravem mestu, ob pravem èasu in pravim ljudem,govorimo o satviènem darilu.

Vrhunec satviènega naèina dane prinese v dejanje narašèa-joèi element širokosrènega dajanja samega sebe drugim, svetuin Bogu, atmadana atma-samarpana, ki je visoka posvetitevžrtvovanja dejanj, katero predpisuje Gita. Prehod v božanskonaravo pa bo veèja popolnost samodarovanja, ki bo temeljilana širšem pomenu bivanja. Vse to veèplastno vesolje se rodi ssamorazdajanjem Boga in njegovih moèi kot tudi z radodar-nim izlivom njegove biti in duha v to bivanje – in je tako tudinenehno ohranjano. Vesoljno bivanje, pravi veda, je žrtvova-nje Puruše. Vsako dejanje izpopolnjenega èloveka bo pravtakšno nenehno božansko dajanje samega sebe in svojih moèi,izliv spoznanja, luèi, moèi, ljubezni, veselja, koristne Šakti, kijo vsebuje v Božanskem, s svojim vplivom in izžarevanjem navse okrog sebe, skladno z njihovo zmožnostjo sprejemanja,ali na ves svet in njegova bitja. To bo popolni rezultat popol-nega samodajanja èloveka Mojstru našega bivanja.

21. Dana (darilo), ki se jo daje nejevoljno, zato da bomodobili povraèilo ali raèunajoè na sad in nagrado, jeradžasièno.

22. Dana (darilo), ki se jo daje na neprimernem mestuin ob neprimernem èasu ter osebi, ki ni vredna, brez spo-štovanja in z zanièevanjem, je tamasièno.

23. OM-Tat-Sat, je trojna opredelitev Brahmana, ki jenekoè ustvarila Brahmane, Vede in žrtvovanja.

Gita zakljuèi poglavje z neèim, kar se sprva zdi zapleteno.

426

Obrazec OM-Tat-Sat je, kot pravi, trojna opredelitev Brah-mana, s katero so bili nekdaj ustvarjene Brahmane, Vede inžrtvovanja ter vsebuje ves njihov pomen. Tat, Tisto, nakazujeAbsolut. Sat nakazuje najvišje in vesoljno bivanje v njego-vem principu. OM je simbol trojnega Brahmana: navzvenzroèega, notranjega ali subtilnega ter nadzavestnega vzroène-ga Puruše. Vsaka èrka – A, U, M – kaže enega od teh treh vstopnjujoèem se zaporedju, celotni zlog pa daje èetrto stanjeturija, ki se vzpenja do Absoluta. OM je zlog, ki ga povemona zaèetku kot blagoslovilni uvod in podporo vsem dejanjemžrtvovanja, vsakemu dejanju dajanja, vsakemu asketskemudejanju. Je opomnik da bi moralo biti naše delo izvedeno kotizraz trojnega Božanskega v našem notranjem bitju ter usme-rjeno k njemu v zamisli in motivu.

24. Dejanja žrtvovanja, dajanja in askeze, kot sopodana v svetih spisih, privrženci Brahmana vedno zaèe-njajo z izgovarjanjem OM.

25. Razne vrste žrtvovanj, askez in dajanja opravljajoiskalci osvoboditve brez vsakršnih želja po sadovih in zizgovarjanjem Tat.

Iskalci osvoboditve v resnici opravljajo ta dejanja brezželje po sadovih in samo z idejo, obèutkom, Anando absolu-tnega Božanskega izza njihove narave. To je tisto, kar išèejo sèistostjo in brezosebnostjo v svojem delovanju, visoka brez-željnost, ta širna praznina brez ega in z obiljem Duha.

26. Besedo Sat se uporablja v smislu resniènosti indobrega, o, Partha, uporablja se jo tudi v smislu dobregadela.

27. Stanovitnost pri žrtvovanju, askezi in dajanju je

427

tudi Sat; prav tako pravijo, da so Sat dejanja, ki jihopravimo za Tisto.

Vsa dobra dela so Sat, saj pripravljajo dušo za najvišjoresniènost našega bivanja. Vsa odlièna bivanja v žrtvovanju,dajanju in askezi, vsa dejanja opravljena s takšnim osrednjimgledanjem kot žrtvovanje, kot dajanje, kot askeza, so Sat, sajoblikujejo temelje najvišji resnici našega duha.

28. Kar koli se opravlja brez vere: darovanje, dajanje,vzdržnost in druga dejanja, se imenuje Asat ali neres-nièno, o, Partha. To tu in onkraj ne velja niè.

Šraddha je osrednje naèelo našega bivanja, zato je vsakaod teh stvari, opravljena brez šraddhe, napaèna in nima prave-ga pomena ali prave vsebine na zemlji ali onkraj, ni resnièna,je brez moèi vztrajanja ali ustvarjanja v življenju tu ali pos-mrtnem življenju v višjih predelih našega zavestnega duha.Dušna vera, ne zgolj razumsko preprièanje, ampak njenaubrana volja po spoznavanju, videnju, verovanju, delovanjuin bivanju skladno z njenim videnjem in spoznanjem, je tisto,kar s svojo moèjo opredeljuje mero naših možnosti nastaja-nja. Prav ta vera in volja, usmerjeni v vso našo notranjo inzunanjo bit, naravo in delovanje, s katerim se bližamo vsemu,kar je najvišje, najbolj božansko, najresniènejše in najboljveèno, pa sta tisto, kar nam bo omogoèilo doseèi najvišjopopolnost.

Tako se konèa sedemnajsto poglavje z naslovom “Joga troj-ne delitve vere”.

428

OSEMNAJSTO POGLAVJE

I. Gune, um in delovanjeGita še ni konèala z analizo delovanja v luèi svoje temeljne

ideje o treh Gunah in njihovem preseganju s samopresega-joèim najvišjim vrhuncem najvišje satviène discipline. Vera,šraddha, pripravljenost verjeti in biti, spoznavati, živeti inuzakoniti resnico, je, kot smo videli, prvi dejavnik, nujna silaizza samorazvijajoèe se akcije, zlasti izza razvoja duše vnjeno popolno duhovno velièino s pomoèjo dejanj. Obstajajopa tudi umske moèi, orodja in okolišèine, ki pomagajovzpostaviti momentum, smer in znaèaj dejavnosti in so zatopomembni za popolno razumevanje te psihološke discipline.Gita priène s pregledom psihološke analize tega, predennadaljuje k svojemu velikemu zakljuèku, vrhuncu vsega, karuèi, k najvišji skrivnosti, duhovnemu preseganju vseh dharm,božanskemu preseganju /.../

Ta del predmeta je zajet v zadnjem Ardžuninem vprašanjuglede naèela sanjase in tjage ter razlike med njima.

Ardžuna je rekel:1. Rad bi vedel, o, mogoèno oboroženi, kaj je bistvo sa-

njase in tjage, o, Hrišikeša, in kakšna je razlika1 med nji-ma, o, Kešinisudhana (unièevalec Kešija).

Blaženi Gospod je rekel:

1 Gitino neprestano, veèkratno poudarjanje te odloèilne razlike je kasneje upravièi-la zgodovina poznejšega indijskega razmišljanja. Njegova nenehna zmeda glede tehdveh zelo razliènih stvari in moèno nagnjenje k omalovaževanju vsakršne dejavnosti,kot jo uèi Gita, èeš da je glede na najvišjo nedejavnost sanjase zgolj predhodnega znaèa-ja. Kadar ljudje govorijo o tjagi, odrekanju, pa s to besedo vedno razumejo, ali vsajpoudarjajo, fizièno odrekanje svetu, medtem ko Gita zastopa popolnoma nasprotno sta-lišèe: da prava tjaga vsebuje kot svojo podlago delovanje in življenje v svetu, ne pa begav samostan, votlino ali na vrh hriba. Prava tjaga je delovanje ob odrekanju željam in toje tudi prava sanjasa.

2. Vidci pojmujejo s sanjaso opustitev delovanj, ki jihsprožijo želje. Odrekanje sadov vsakega delovanja pa ime-nujejo tjaga.

Vzeto bolj konvencionalno, pomeni sanjasa v standardnemizražanju modrecev fizièno odlaganje ali odlaganje zaželenihdejanj. Tjaga - to je Gitina razlièica – je beseda, ki so jomodri uporabili za umsko in duhovno odrekanje, popolnoopustitev vseh navezanih oprijemanj sadov naših dejanj, zasamo dejanje ali za njegov zaèetek ali za radžasièno spodbu-do. V tem smislu je tjaga boljša pot kot sanjasa. Ne gre za to,da opustimo želeno delovanje, ampak želje, ki mu dajejoznaèaj. Sadovi dela lahko pridejo z odvezo Mojstra dejanj,toda v tem primeru ne sme biti egoistiènih zahtev, kot da greza nagrado oziroma da je to pogoj za opravljanje del. Ali pasadu sploh ni, a je delo še vedno treba opravljati, kot nekaj,kar je paè treba opraviti, kartavjam karma, stvar, ki jo mojsterv naši notranjosti od nas zahteva. Uspeh in neuspeh sta v nje-govih rokah in on ju bo uravnaval v skladu s svojo vsevednovoljo in nedoumljivim namenom. Vsako delovanje je treba,ne fizièno z vzdržnostjo, negibljivostjo, inercijo, ampakduhovno, na koncu prepustiti Mojstru našega bivanja, skaterega moèjo edino lahko opravimo vsako dejavnost. Pritimora do odrekanja napaèni ideji o sebi kot akterju, kajti vresnici je tista, ki dela prek naše osebnosti in našega egavesoljna Šakti. Duhovni prenos vseh svojih dejanj na Mojstrain njegovo Šakti je po nauku Gite prava sanjasa.

3. "Delovanju se je treba odreèi kot zlu," izjavljajonekateri uèeni možje. "Ne gre pa opustiti žrtvovanj, daja-nja in askeze."

Še vedno se pojavlja vprašanje: Katera dela je treba oprav-ljati? Celo tisti, ki zagovarjajo fizièno odrekanje, si v tej težki

430

zadevi niso edini. Nekateri zastopajo stališèe, da je treba iznašega življenja izloèiti vsako delo, kot da bi bilo to mogoèe.Toda ni mogoèe, dokler smo v telesu in živi. Prav tako ne morebiti odrešitev v tem, da zmanjšamo dejavnost svojih biti s tran-som tja do mrtve negibnosti, kakršna je pri kepi zemlje alikamnu /.../ Katera dela potem lahko opravljamo? Odloèniasketski odgovor, ki ga Gita ne navaja (ker morda v tistem èasuni bil aktualen), bi bil, da sta med prostovoljnimi dejavnostmidovoljena samo prosjaèenje in meditacija, poleg njiju pa nujnatelesna opravila. A oèitno je bila nekoliko bolj liberalna inrazumljiva rešitev ta, da je treba nadaljevati s tremi najboljsatviènimi dejavnostmi: žrtvovanjem, dajanjem in askezo. Te jeprav gotovo treba opravljati, pravi Gita, saj preèišèujejo modre.

4. Poslušaj, o, najboljši med Bharatami, Moj zakljuèeko tjagi (odrekanju). Tjago, o, tiger med ljudmi, sem opre-delil kot trojno.

5. Ne gre opustiti žrtvovanja, dajanja in askeze. Žrtvo-vanje, dajanje in askeza preèišèujejo modre, zato jih jeprav gotovo treba opravljati.

Gita navaja tri glavne prvine dela, ki ga moramo opraviti,kartavyam karma, to pa so žrtvovanje, dajanje in askeza. NaArdžunino vprašanje o razliki med zunanjim in notranjimodrekanjem, sanjaso in tjago, Krišna vztraja, da se teh trehstvari nikakor ne gre odreèi, ampak jih je treba izvesti, saj sodelo, ki je pred nami, kartavyam karma, in preèišèujejomodre. Drugaèe povedano, ta dejanja sestavljajo sredstva zanašo izpopolnitev. Istoèasno pa jih tisti, ki niso modri, opravi-jo nemodro ali manj modro.

6. Toda celo ta dejanja je treba opravljati tako, da seodreèemo navezanosti in želji po sadovih. Takšno, o,

431

Partha, je moje konèno in najvišje gledanje.

7. Resnièno, opustiti pravilno naravnana dejanja niprav. Odreèi se jim zaradi zablode je tamasièno.

/.../ splošneje in z razumevanjem teh treh stvari (žrtvova-nja, dajanja in askeze) v njihovem najširšem pomenu jepravilno naravnano delovanje, nijatam karma, tisto, ki ga jetreba opravljati, dejanje, ki ga ureja Šastra, znanost in ume-tnost pravilnega spoznavanja, pravilnega delovanja, pravilne-ga življenja, ali pa dejanje, ki ga uravnava bistvena narava,svabhava-nijatam karma, ali pa nazadnje in najbolje tisto, kiga uravnava volja Božanskega v notranjosti in nad nami. Zad-nje je pravilno in edino delovanje osvobojenega èloveka,muktasja karma. Opustiti tako delovanje ni pravo dejanje /.../Opustiti ga zaradi nevednega zaupanja v zadostnost takegaumika za pravo osvoboditev, je tamasièno odrekanje. Gunenam, kot vidimo, sledijo v odrekanje delovanju, kot tudi vdelovanje. Odrekanje z navezanostjo na nedelovanje, sangahakarmani, bi bilo prav tako tamasièni pobeg.

8. Kdor opusti delovanje, zato ker prinaša žalost ali izbojazni pred fiziènim trpljenjem, in se tako odreka naradžasièen naèin, ne bo dosegel sadov odrekanja.

To je posledica razumskega pesimizma ali vitalne utru-jenosti. Ima svoje korenine v egu. Z odrekanjem, ki ga ura-vnava to, na samega sebe ozirajoèe se naèelo, ne more priti donobene osvoboditve.

9. Ko se deluje pravilno naravnano, o, Ardžuna, ko jedelovanje nekaj, kar je treba storiti, z opustitvijonavezanosti na delovanje kot tudi na sadove dela, je takš-na tjaga satvièna.

432

Satvièno naèelo odrekanja ne pomeni bega iz delovanja,ampak od osebne zahteve, dejavnika ega izza nje. Pomeniopravljati delo, ki ga ne narekujejo želje, paè pa zakon pravil-nega življenja,oziroma delo, skladno z bistvom narave, nje-govim spoznanjem, njegovim idealom, njegovo vero in Res-nico, ki jo vidi, šraddha.

10. Modri tjagi, ki je popolnoma prepojen s satvo inbrez vsakega dvoma, ne èuti niti odpora do neprijetnihopravil niti navezanosti na prijetna.

Nikakršne navezanosti ne sme biti na prijetno, želeno, do-nosno ali uspešno delo in na to, da ga zaradi takega znaèaja nebi opravljali. Tudi takšno vrsto dela je treba opraviti – v celoti,nesebièno, s pristankom duha –, ko se dejanje zahteva od zgo-raj in v naši notranjosti, kartavjam karma. Nobenega odporane sme biti do neprijetne, nezaželene ali nezadovoljujoèe de-javnosti ali dela, ki prinaša ali pa verjetno prinaša s seboj trp-ljenje, nevarnost, odbijajoèe okolišèine, neugodne posledice,saj je tudi vse to treba sprejeti v celoti, nesebièno, z globokim,razumevanjem o potrebnosti in smisla takega dela, ko gre zadelo, ki ga je treba opraviti, kartavjam karma. Modri se znebi-jo obotavljanja in omahovanja željne duše in dvomov obièaj-nega èloveškega razuma, ki uporabljajo majhna osebna, kon-vencionalna ali sicer omejena merila.

11. Prav tako ni mogoèe utelešenemu bitju povsemopustiti delovanja. Zares, tisti, ki se odreèe sadovom dela,je tjagi, tisti, ki se odreka.

Bistvo odrekanja, prava tjaga, prava sanjasa, ni neko prak-tièno pravilo o nedelovanju, paè pa nesebièna duša, nesebiènium, prehod iz ega v svobodno brezosebno in duhovno naravo.Duh tega notranjega odrekanja je prvi umski pogoj satviène

433

discipline, ki dosega svoj vrhunec.

12. Trojen je sad delovanja, ki mu sledijo tisti, ki se nisoodrekli, celo potem ko preminejo: prijeten, neprijeten inmešan.

13. Naj ti, o, mogoèni, naštejem pet vzrokov za izpolni-tev vsakega dejanja, kot jih navaja nauk sankhje.

14. To so2: osnova, izvrševalec, razlièna orodja, mnogovrst prizadevanja in kot peti Usoda.

15. Ta peterica je vzrok za vsako dejanje, ki se ga èlovekloti s svojim telesom, govorom ali umom, najsi bo pravil-no ali napaèno.

16. Ker je tako, èlovek izkrivljenega uma zaradi po-manjkljivega razumevanja misli, da delo opravlja Bit.

17. Kdor je osvobojen obèutka, da je izvrševalec, kate-rega razum ni omadeževan, tudi èe pobije te ljudi, ne ubijain tudi ni vezan.

Kot storilca navadno predpostavljamo svoj površinskiosebni ego, toda to je napaèno pojmovanje, ki ni doseglospoznanja. Ego je navidezen akter, toda ego in njegova voljasta stvaritvi in orodji Narave, s katero nevedno razumevanje

2 Teh pet je: Najprej telo, življenje in um, ki so osnova ali podlaga duše v Naravi,adhisthana, sledi izvrševalec, karta, tretje so razna orodja narave, karana, èetrto sorazne vrste prizadevanja, ki dajejo silo delovanja, ceštah, in zadnja je Usoda, daivam, sepravi vpliv Moèi ali moèi, drugih, kot je èloveški dejavnik, drugih, kot je vidni meha-nizem Narave, ki so izza vsega tega, prilagajajo delo in dajejo rezultate vštric z dejanjiin posledicami. Teh pet elementov tvori vse veljavne vzroke, karana, ki opredeljujejoizoblikovanje in izid vsakega dela, ki se ga èlovek loti z umom, govorom ali telesom.

434

napaèno isti našo bit, in to nista edini determinanti niti èlo-veškega dejanja, še manj pa njegovih obratov in posledic.

Ko smo osvobojeni ega, pride v ospredje naša prava bit, kije v ozadju, neosebna in vesoljna, in ki v svojem videnju eno-sti z vesoljnim Duhom vidi vesoljno Naravo kot izvrševalcadel in Božansko Voljo v ozadju kot mojstra vesoljne Narave.Le dotlej, dokler nimamo takšnega spoznanja, nas kot izvrše-valce vežeta znaèaj ega in njegova volja, poèenjamo dobro inzlo ter zadovoljujemo svojo tamasièno, radžasièno ali satviè-no naravo. Ko pa živimo v veèjem spoznanju, takrat znaèaj inposledice dela ne vplivajo na svobodo duha. Delo je lahko nazunaj grozljivo dejanje, kot je velika bitka in pokol naKurukšetri. Toda èeprav se osvobojeni èlovek udeleži spopa-da in èeprav ubija vse te ljudi, nikogar ne ubije in ga njegovodelo ne veže, kajti to delo je delo Mojstra svetov in on je tisti,ki je s svojo skrito vsemogoèno voljo že pobil vse te vojske/.../ Osvobojeni èlovek opravi delo, ki mu je bilo dodeljeno,kot živo orodje v duhu z vesoljnim Duhom /.../ Zaveda se, daje v njegovem umskem, vitalnem in fiziènem telesu,adhišthana, najvišji izvrševalec najvišja Šakti, edini izvrše-valec vsega, kar je odredila Usoda, ki v resnici ni Usoda, nimehanièni ukrep, ampak modra in vsevidna Volja, ki deluje vozadju èloveške karme /.../

Jasno je, da delo ni edina pomembna stvar. Spoznanje, skaterim opravljamo delo, povzroèa velikanske duhovne raz-like. To je tisto, pravi Gita, kar sestavlja umsko spodbudo zadelovanje /.../

18. Troje: spoznanje, predmet spoznanja in spoznava-lec, sestavlja pobudo za delovanje. Izvrševalec, orodje indelovanje povezujejo dejanje v celoto.

Satvièni um, ki vedno išèe pravo ubranost in pravo spo-znanje, je prevladujoèe orodje satviènega èloveka in giblje

435

ves ostali del mehanizma. Egoistièna volja želje, ki jo podpi-ra željna duša, je glavno orodje radžasiènega delavca. Neve-dni nagon ali nerazsvetljena pobuda fiziènega uma in surovavitalna narava sta glavni instrumentalni sili tamasiènega iz-vajalca. Orodje osvobojenega èloveka je veèja duhovna luè inmoè, mnogo veèja kot najvišji satvièni razum, in ta v njemdeluje prek obdajajoèega spusta iz nadfiziènega središèa terkot èist kanal svoje sile uporablja preèišèeni in sprejemljivium, življenje in telo.

19. Spoznanje, delo in izvajalec so treh vrst, pravisankhja, glede na razlike med Gunami. Poslušaj tudi to.

20. Spoznanje, s katerim se v vsakem bivanju vidi edinoneminljivo Bitje, nedeljivo med vsemi delitvami, je satvièno.

Satvièno spoznanje /.../ vidi bivanje kot eno samo nedelji-vo celoto med vsemi temi delitvami, eno neminljivo bivanje vvsem nastajanju. Obvlada naèela svojega delovanja in raz-merje doloèenega dejanja do celotnega namena bivanja. Vsakkorak celotnega procesa postavi na pravo mesto. Na najviš-jem vrhu spoznanja postane zrenje spoznanje edinega duha vsvetu, enega v vseh teh razliènih bivanjih, edinega Mojstravseh dejanj, sil vesolja kot izrazov Boga ter samega dela kotdela njegove najvišje volje in modrosti v èloveku, njegovemživljenju in bistveni naravi. Osebna volja postane popolnomazavedna, razsvetljena, duhovno prebujena, živi in deluje vEdinem, vedno popolneje uboga njegov najvišji ukaz in ve-dno bolj postaja brezhibno orodje njegove luèi in moèi vèloveku. Najvišje osvobojeno dejanje nastane prek tegavrhunca satviènega delovanja.

21. Spoznanje, ki vidi mnogoterost stvari samó v nji-hovi loèenosti in razliènosti delovanja v vseh teh bivanjih,

436

je radžasièno3 spoznanje.

22. Tisto spoznanje, ki je malenkostno in se oprijemaenega samega uèinka, kot da bi šlo za celoto, brez razuma,ne da bi dojelo bistveni pomen, pa se šteje kot tamasièno.

Tamasièno nevedno spoznanje je majhno in ozko, leni alitopi trdovratni naèin gledanja na stvari, ki ne vidi prave na-rave sveta ali opravljene stvari, njenega polja, delovanja aliokolišèin. Tamasièni um ne išèe pravega vzroka in posledice,ampak se utopi v enem vzgibu ali eni rutini ob trdovratninavezanosti nanjo, ne more videti nièesar razen majhnegadela osebne aktivnosti pred svojimi oèmi in dejansko ne ve,kaj poène, ampak slepo prepušèa, da naravne pobude dosega-jo prek njegovih dejanj rezultate, ki si jih ne predstavlja, jih nepredvideva ali razumsko dojema /.../

Spet gre za tri stvari (za izvajalca, za orodje in za oprav-ljeno delo), ki povezujejo dejavnost in jo omogoèajo. In spetje prisotna razliènost treh Gun, ki opredeljuje znaèaj vsakegaizmed teh elementov.

23. Dejanje, ki ga pravilno uravnava nekdo, ki si ne želisadov, ki ni navezan in je brez naklonjenosti ali nenaklo-njenosti, je satvièno.

Satvièno je dejanje, ki ga mirno opravljamo ob jasni luèirazuma in spoznanja ter z neosebnim obèutkom za pravico indolžnost ali zahtevo nekega ideala, kot nekaj, kar je trebastoriti, ne glede na to, kakšne bodo posledice na tem ali onem

3 To spoznanje je zmešnjava delov spoznanj, pogosto nedoslednih spoznanj, ki jihum na silo strpa skupaj, da bi zgradil nekakšno vrsto prehoda skozi zmedo našega napolspoznanja in napol nevednosti. Ali pa gre za nemirno kinetièno veèstransko dejanje, kine vsebuje nobenega prevladujoèega višjega ideala in samoposedujoèe zakonitosti praveluèi in moèii.

437

svetu, delo, ki ga opravljamo brez navezanosti, brez naklonje- nosti ali nenaklonjenosti do njegovih spodbud ali ovir, samozaradi njega samega ali obèutka, da je tako prav, zaradi jasne-ga razuma in razsvetljene volje, zaradi èistega nesebiènegauma in zadovoljstva duha. Na toèki, ko satva doseže svojvrhunec, bo prišlo do preobrazbe in postalo bo najvišje oseb-no delovanje, ki ga narekuje duh v nas in ne veè razum, delo-vanje, ki ga giblje najvišja postava narave, osvobojeno nižje-ga ega in njegove luèi ali težkega bremena in omejitev, ki jihustvarja celo najboljše mnenje, najplemenitejša želja, najèi-stejša osebna volja ali najbolj vzvišen umski ideal. Nobene odteh ovir ne bo. Namesto njih bo obstajalo jasno duhovnosamospoznanje, razsvetlitev in nujni notranji obèutek ne-zmotljive moèi, ki deluje in dela, ki ga je treba opraviti za svetin za Mojstra sveta.

24. Dejanje, ki ga storimo zaradi zadovoljitve želje ali zegoistiènim obèutkom in nezmernim prizadevanjem, pa sešteje kot radžasièno.

25. Dejanje, ki ga je spodbudila prevara in ne upoštevanaših zmožnosti, posledic, izgube, prizadetja (drugih), sešteje kot tamasièno.

Tamasièno dejanje je tisto, ki ga opravljamo z zmedenim,zavedenim in nevednim umom, mehanièno, sledeè nagonom,pobudam, in s slepimi zamislimi, ne glede na moè ali zmož-nosti, zapravljanje ali izgubo, s slepim, napaèno usmerjenimprizadevanjem ali pripravami in izidom ter pravim stanjempobude, prizadevanja ali truda.

26. Kdor je osvobojen navezanosti, ni egoistièen, jeobdarjen z odloènostjo in vnemo ter nanj ne vpliva nitiuspeh niti neuspeh, je satvièni izvajalec.

438

Satvièni izvajalec je osvobojen vseh teh navezanosti,egoizma, silne moèi in nebrzdane slabosti. Njegovega uma involje uspeh ne navdušuje, neuspeh ne potre, poln je neoseb-nih odloèitev, hladne vneme ali pa visokega, èistega in nese-biènega zanosa pri delu, ki ga je treba opraviti. Ob vrhuncu inonkraj vrhunca satve postanejo ta odloènost, vnema in zanosspontano delovanje duhovnega Tapasa in nazadnje najvišjedušne sile, neposredna božja Moè, mogoèen in stanovitenvzgib božanske energije v èloveškem orodju, samozvanestopnje volje vidca, gnostiènega razuma in s tem širne radostisvobodnega duha v dejanjih osvobojene narave.

27. Kdor je strasten, vneto išèe sadove svojih dejanj,pohlepen, nasilen, neèist in ga zaneseta veselje in žalost, jeradžasièni izvajalec.

Radžasièni izvajalec je /…/ precej navezan na delo, nag-njen k hitri dovršitvi, strastno si želi sadu, nagrade in posle-dic, je pohlepnega srca, neèistega uma, je pogosto nasilen inkrut ter brezobziren pri uporabi sredstev. Malo mu je markoga prizadene in koliko prizadene druge, dokler dobi, karhoèe, zadovolji svoje strasti in voljo, potrjuje zahteve svojegaega. Poln je nezadržnega veselja nad uspehom ter grenkoužalošèen in prizadet ob neuspehu.

28. Za tistega, ki je neubran, prostaški, svojeglav, laž-niv, hudoben, len in obotavljiv, pravimo, da je tamasièen.

Tamasièni izvajalec je tisti, ki se v resnici ne preda delu,ampak deluje z mehaniènim umom, ali pa posluša najboljprostaške misli ljudi, sledi obièajni rutini ali pa je predan sle-pim zmotam in predsodkom. Svojeglav je v neumnosti, trmastv zmoti in neumno ponosen pri svojem nevednem poèetju.Pravo razumnost zamenjuje ozka in izmikajoèa se zvitost.

439

Bedasto in naduto prezira tiste, s katerimi ima opravka,posebno še modrejše ljudi in boljše od sebe. Njegova dejanjaoznaèujejo topa lenobnost, poèasnost, obotavljivost, ohlap-nost, pomanjkanje živahnosti in iskrenosti. Tamasièni èlovekje navadno poèasen v svojih dejanjih, kasni v svojih korakih,zlahka je potrt, hitro pripravljen opustiti svojo nalogo, èe tazahteva njegovo moè, njegovo pridnost ali potrpežljivost.

29. Poslušaj še to, o, Dhanandžaja, trojno razlikovanjeglede na Gune razumevanja (buddhi) in vztrajnosti (dhri-ti), podano v celoti in vsako posebej.

Razum, oborožen z razumno voljo, deluje pri ljudeh gledena naèin ali obseg, v katerem posedujejo te èloveške darove,in je glede na to pravi ali izkrivljen, zamraèen ali sijajen, ozekin majhen ali velik in širok, kot je um njegovega lastnika.Razumevajoèa moè njegove narave, buddhi, je tista, ki izbiradelo zanj ali, pogosteje, potrjuje in pristaja na enega ali druge-ga izmed mnogih namigov njegovih zapletenih nagonov,pobud, idej in želja. Ta je tista, ki zanj doloèa, ali je prav alinarobe, ali je treba storiti ali ne, dharma ali adharma. Vztra-jnost volje (dhriti) pa je tista nenehna sila umske Narave, kipodpira delo in zagotavlja njegovo stanovitnost in vztrajnost.Tu se spet sreèujemo z Gunami.

30. Tisto razumevanje, o, Partha, ki v bistvu pozna de-lovanje in umik iz njega, kaj je treba storiti in kaj ne,strah in pogum, vezanost in osvoboditev, je satvièno.

Satvièno razumevanje vidi na svojem pravem mestu, vpravi obliki in v pravi meri gibanje sveta, zakon delovanja inzakon opustitve delovanja, stvar, ki jo je treba opraviti, intisto, ki je ni treba, kaj je za èloveka varno in kaj je nevarno,èesa se je treba bati in izogibati in èesa se je treba oprijeti, kaj

440

veže èlovekovega duha in kaj ga osvobodi. Temu sledi ali setega izogiblje z vztrajnostjo svoje zavestne volje glede nastopnjo svoje luèi, stopnjo razvitosti, ki jo je dosegel pri svo-jem vzpenjanju navzgor proti najvišji biti in Duhu. Vrhunecsatviènega razuma najdemo pri visoki vztrajnosti težeèegabuddhija, ko je ta naravnan na tisto, kar je onkraj obièajnegarazuma in umske volje, usmerjen k vrhovom, obrnjen kèvrstemu nadzorovanju èutov, življenju in združitvi z jogo, sèlovekovo najvišjo Bitjo, vesoljnim Božanskim, presežnimDuhom. Tu je toèka, v kateri, potem ko smo do nje prispeliprek satviène Gune, lahko preidemo onkraj Gun, lahkosplezamo prek omejitev uma in njegove volje, razum in satvapa sama izgineta v tisto, kar je nad Gunami in onkraj te instru-mentalne narave. Tam je duša varno spravljena v luèi inustolièena v trdni zvezi z Bitjo, Duhom in Bogom. Ko smoprišli na vrh, lahko Najvišjemu pustimo, da vodi Naravo vnaših udih s svobodno spontanostjo božanskega delovanja.Saj tam ni napaènega ali zmedenega delovanja, nobenega ele-menta zmote ali nezmožnosti, ki bi pomraèila ali izkrivilasijajno popolnost in moè Duha. Vse te nižje okolišèine,zakonitosti, dharme, izgubijo nad nami vsako moè.Neskonèni deluje v osvobojenem èloveku zato ni postave,razen nesmrtne resnice in praviènosti svobodnega duha,nobene karme, nobene vrste vezi.

31. Takšno (razumevanje), o, Partha, s katerim vemo,èeprav narobe, pravo postavo in napaèno postavo (adhar-ma) ter kaj je treba storiti in èesa ni treba storiti, jeradžasièno.

Radžasièno razumevanje, kadar nevede izbere zmoto inzlo, lahko zavoljo zmote in zla razlikuje med pravilnim innapaènim, med tem, kaj je treba storiti in èesa ne, toda nepravilno, ampak z napaènimi ukrepi in nenehnim paèenjem

441

vrednot. Razlog je v tem, da sta njegova razum in volja razumin volja ega in volje želja, ti moèi pa napaèno predstavljajataresnico in pravico ter ju paèita, da bi služili njunim lastnimegoistiènim namenom. Samo takrat, ko smo osvobojeni ega inželja ter mirno gledamo, s spokojnim, èistim, nesebiènimumom, ter nas zanimajo samo resnica in njene posledice,lahko upamo, da bomo pravilno videli stvari in njihove pravevrednosti. Toda pri svojem zasledovanju interesov, ugodja intistega, kar misli da je ali pa izbere kot pravilno in pravièno,dharma, upre radžasièna volja svojo trdovratno pozornost nazadovoljitev svojih lastnih navezanih oprijemanj in želja.Vedno je pripravljena na takih stvareh graditi nekaj, kar bonajbolj ugajalo in opravièevalo njene želje ter kot pravilna inupravièena podpiralo sredstva, ki ji bodo najbolje pomagalado sadov svojega dela in prizadevanja po katerih hrepeni. Toje vzrok za tri èetrtine laži in slabega vedenja èloveškegarazuma in volje. S svojim živahnim oprijemom vitalnega egaje radžas najveèji grešnik in zvodnik.

32. Takšno razumevanje, ki, zavito v temo, razumepravilno (dharma) kot napaèno (adharma) in vidi vsestvari popaèene, o, Partha, je tamasièno.

Tamasièni razum je varljivo, nevedno in zamegljeno orod-je, ki nas priklepa, tako da vse vidimo v mraèni in napaènisvetlobi, je oblak napaènih predstav, bedasto zanemarjanjevrednosti stvari in ljudi. Tak razum oznaèuje luè za temo intemo za svetlobo, jemlje tisto, kar ni prava postava, in to pod-pira kot postavo, vztraja pri stvareh, ki naj bi jih ne opravljali,in nam jih predstavlja kot tisto, kar je treba storiti. Njegovanevednost je nepremagljiva, in njegova vztrajnost volje jevztrajnost pri zadovoljevanju in neumen ponos njegovenevednosti. To je plat njegovega slepega delovanja. Toda sledimu tudi moèan šok inercije in nezmožnosti, vztrajnost v

442

toposti in spanju, odbojnost do umske spremembe in napred-ka, bivanje na strahovih, boleèinah in umskih potrtostih, kinas strašijo na naši poti ali pa nas silijo v nizkotne, slabotnein strahopetne naèine delovanja. Plašnost, izmikanje,izogibanje, nemarnost, umsko opravièevanje bojazni innapaènih dvomov, previdnost in zavraèanje naloge, pomoteter odvraèanje od klica višje narave, varno sledenje liniji naj-manjšega odpora, tako da bi bilo èim manj težav, prizadeva-nja in tveganja pri doseganju sadov našega dela – raje brezrezultatov ali s slabimi rezultati, pravi, kot pa veliko in ple-menito garanje ali pa tvegano in zahtevno prizadevanje indogodivšèina. To so znaèilnosti tamasiène volje in razuma.

33. Neomahljivo vztrajanje, s katerim prek joge obvla-dujemo delovanje uma, življenja in èutil, o, Partha, jesatvièno.

34. Vztrajanost, o, Ardžuna, s katero se z velikonavezanostjo, željni rezultatov dela, oprijemljemo postave(dharma), namena (artha) in želje (kama), o, Partha, jeradžasièno.

35. Vztrajnost, s katero se èlovek popaèenega razume-vanja ne odreèe spanju, bojaznim, skrbem, žalosti in pravtako tudi ponosu, o, Partha, je tamasièna.

36.-37. Sedaj pa, o, najboljši med Bharatami, ti bompovedal o trojni sreèi. O tisti, pri kateri se èlovek razveseliin ki konèa boleèine, tisti, ki je sprva kot strup, a na koncukot nektar, satvièni sreèi, ki se porodi iz jasnegarazumevanja Biti.

Harmonija in red sta znaèilni lastnosti satviènega uma intemperamenta, tihe sreèe, jasnega in mirnega zadovoljstva,

443

notranje lahkotnosti in miru /.../ Sreèa ni odvisna od zunanjihstvari, ampak od nas samih in od razcveta tistega, kar jenajboljše in najnotranjejše v nas. Toda sprva to ni normalnalastnina, treba si jo je priboriti s samodisciplino, s trudom, zmoènim in napornim prizadevanjem. Na zaèetku to pomeniprecejšnjo izgubo obièajnega ugodja, precej trpljenja in boja,strupa, ki se poraja ob stepanju naše narave, boleè spopad sil,veliko upiranja in nasprotovanja spremembam zaradi sovra-žnosti delov ali vztrajanja vitalnih vzgibov. Na koncu pa se namesto grenkobe dvigne nektar nesmrtnosti in povzpnemo se vvišjo duhovno naravo. Trpljenje se konèa in prav tako žalostin boleèine. To je sreèa, ki presega vse in ki se spusti na nasna vrhuncu satviène discipline.

Samopreseganje satviène narave nastopi takrat, ko pridemoprek velikega, a še vedno manjvrednega satviènega ugodja,onkraj ugodij umskega spoznanja, vrlin in miru k notranjemuspokoju biti ter duhovnemu zanosu božanske enosti. Takoduhovno veselje ni veè satvièna sreèa, sukham, ampak abso-lutna Ananda. Ananda je skrita radost, iz katere je vse rojeno,kar vse podpira v bivanju in k èemur se lahko v duhovnemvrhuncu vse povzpne. Šele potem jo lahko posedujemo, koosvobojeni èlovek, osvobojen ega in želja, živi konèno koteno s svojo najvišjo bitjo, eno z vsemi bitji in eno z Bogom vabsolutni blaženosti duha.

38. Tista sreèa, ki se rodi iz stika èutov z njihovimipredmeti, kar je sprva kot nektar, a na koncu kot strup, sešteje kot radžasièna.

Um radžasiènega èloveka pije iz bolj ognjene in zastru-pljajoèe èaše. Moèno, spremenljivo, dejavno ugodje èutov intelesa ter v èute zapletena in ognjena kinetièna volja in razumso mu vse življenjsko veselje in pravi pomen bivanja. Veseljeje za ustnice na prvi dotik nektar, toda na dnu èaše se skriva

444

strup in za njim grenkoba razoèaranja, navelièanost, utru-jenost, odpor, stud, greh, trpljenje, izguba, minljivost. In takomora biti, kajti ta zunanja ugodja niso tiste stvari, ki jih duh vnas resnièno zahteva od življenja. Nekaj je zadaj in onkrajprehodnosti oblik, nekaj, kar je trajno, zadovoljujoèe, samo-zadostno.

39. Tista sreèa, ki zavaja èloveka na zaèetku in pravtako na koncu ter se dvigne iz spanca, lenobe in malo-marnosti, pa se šteje za tamasièno.

Tako lahko ostane tamasièni um zadovoljen v svoji indo-lentnosti in inerciji, svoji omami in spanju, svoji slepoti inzmoti. Narava ga je oborožila s privilegijem samovšeènegazadovoljstva v njegovi neumnosti in nevednosti, njegovempolmraku votline, njegovem inertnem zadovoljstvu, njegovihdrobnih ali pritlehnih radostih in njegovem vulgarnem vese-lju. Zaèetek tega zadovoljstva je zabloda in zabloda je tudiposledica. Kljub vsemu pa je prebivalcu votline dano medlo,nikakor ne obèudovanja vredno, a zadostno ugodje v njego-vih zablodah. Gre za tamasièno sreèo, ki temelji na inerciji innevednosti.

II. Svabhava in svadharmaVsako dejanje na obièajni ravni opredeljujejo Gune. Delo,

ki ga je treba opraviti, kartavjam karma, zavzame trojnoobliko dajanja, askeze in žrtvovanja in vsaka izmed njih alivse skupaj se lahko navzamejo znaèaja katere koli od trehGun. Zaradi tega moramo napredovati tako, da jih dvignemov najvišje satviène višave, ki so jih zmožne in gremo še naprejtja preko v širino, v kateri postane vsako delovanje svobodnodajanje samega sebe, energija božanskega tapasa, trajenzakrament duhovnega bivanja. Toda to je splošna zakonitost,

445

in vsa ta razmišljanja so bila izrek povsem splošnega naèelain se brez razloèka nanašajo na vsako dejanje in vse ljudienako. Z duhovnim razvojem lahko konèno vsakdo doseže tostrogo disciplino, to širšo popolnost, najvišje duhovno stanje.Toda medtem ko je splošno pravilo uma in delovanja enako zavse ljudi, hkrati vidimo, da obstaja trajna zakonitost variacijein vsak posameznik ne deluje samo skladno s skupnimi zako-nitostmi èloveškega duha, uma, volje, življenja, paè pa tudiglede na svojo lastno naravo. Vsak èlovek izpolnjuje dru-gaène funkcije, ali ima drugaèno nagnjenje, po pravilih last-nih okolišèin, zmožnosti, potreb, znaèaja, zmožnosti. Kakšnomesto naj pripišemo tej variaciji, individualnemu pravilu na-rave v duhovni disciplini?

To mesto je Gita nekoliko bolj poudarila in mu celo pri-pisala veliko predhodno vlogo. Na samem zaèetku govori onaravi, o tem, kar je normalno za kšatrijo, in njegovi funkci-ji kot Ardžunini postavi delovanja, svadharma. S svojimpodajanjem nadaljuje ob presenetljivem poudarjanju, da jetreba upoštevati in slediti lastni naravi, pravilom, funkciji –èeprav je ta pomanjkljivo opravljena, je boljša kot dobroopravljeno pravilo narave drugega. Smrt v okviru postavelastne narave je za èloveka boljša kot zmaga v tujem vzgibu.Slediti postavi drugaène narave je za èloveka nevarno,nasprotujoèe, kot bi lahko rekli, naravnemu naèinu njegovegarazvoja, nekaj mehanièno naloženega in zato vnesenega,umetnega ter prizadene lastno rast k pravemu formatu duha.Kar prihaja iz bitja, je pravo in zdravo, avtentièno, ne pa tisto,kar mu je vsiljeno od zunaj ali naloženo z življenjskimi prisi-lami ali umskimi zmotami. Svadharma je štirih splošnih vrst,na zunaj oblikovana z delovanjem štirih redov stare indijskedružbene kulture, caturvarnja. Ta sistem, pravi Gita, ustrezabožanski postavi, saj "sem ga ustvaril Jaz glede na delitevGun in glede na dela". Mojster bivanja ga je ustvaril nazaèetku. Z drugimi besedami, obstaja èetvero razliènih redov

446

dejavne narave, ali èetvero temeljnih tipov èloveka v naravi,svabhava, in dela; pravo delovanje vsakega èloveka ustrezatem tipom narave. To Gita sedaj konèno natanèno razloži.

40. Niti na zemlji niti v nebesih med bogovi ni bitja, kibi ne bilo pod vplivom teh treh Gun, ki jih rojeva Prakri-ti (narava).

41. Dela brahminov, kšatrij, vajšij in šuder so, o, Paran-tapa, razdeljena glede na tri Gune, ki izhajajo iz njihovesvabhave.

42. Mir, samoobvladovanje, askeza, èistost, potr-pežljivost, odkritost, bistveno in obsežno spoznanje, spre-jemanje duhovne resnice in urjenje v njej so dela brahmi-na, ki jih poraja njegova svabhava (narava).

43. Junaštvo, visoka morala, odloènost, sposobnost,vztrajanje v bitki, dajanje in gospodovanje so naravnaopravila kšatrije.

44. Poljedelstvo, vzreja živine in trgovina so naravnaopravila vajšje. Vsa opravila služenja pa so naravna opra-vila šudre.

45. Vdano zaposlen s svojim lastnim delom dosežeèlovek popolnost. Poslušaj, kako se doseže popolnost zvkljuèenostjo v lastno delo.

46. Èlovek doseže popolnost tako, da s svojim delom èa-sti Njega, iz katerega izvirajo vsa bitja in ki vse prežema.

Vsako delo, vsako dejanje in funkcija, kakršno koli naj bo,lahko blagoslovimo s to posvetitvijo dejanj; življnje lahko

447

spreobrnemo v samodarovanje Božanstvu v nas in zunaj nasin je samo spreobrnjeno v sredstvo za duhovno izpolnitev.

Gita zabièa, naj èastimo Božansko s svojim lastnim delom,svakarmana, naše delovanje morajo biti dejanja, ki jih doloèanaša lastna postava bivanja in narava. Saj iz Božanskega izvi-ra vsak vzgib stvarjenja in pobuda, on tudi razprostira vsevesolje in zato, da drži skupaj vsa svetovja, predseduje vsake-mu dejanju in ga oblikuje prek svabhave. Èastiti ga s svojimizunanjimi in notranjimi dejavnostimi, napraviti vse naše živ-ljenje za žrtvovanje dejanj Najvišjemu, je pripravljanje same-ga sebe za to, da postanemo eno z njim v svoji volji, tvarini innaravi.

47. Boljša je lastna svadharma (postava delovanja), najbo še tako pomanjkljiva, kot dobro opravljena postavadrugega. Èlovek ne greši, èe opravlja delo, ki mu ga do-loèa njegova lastna narava.

In v Naravi ima vsak izmed nas naèelo in voljo svojegalastnega nastajanja. Vsaka duša je sila samozavesti, ki obliku-je neko zamisel Božanskega v sebi in s tem vodi delovanje inrazvoj, svoje postopno najdenje same sebe, svoje nenehno sespreminjajoèe samoizražanje, svojo navidezno negotovo, askrivno neizogibno rast k popolnosti. To je naša svabhava,naša prava narava. To je naša resnica bivanja, ki sedaj najdele nenehno delno izražanje v našem raznolikem nastajanju vsvetu. Zakonitost delovanja, ki ga opredeljuje ta svabhava jenaša prava postava samooblikovanja, opravila, delovanja,naša svadharma.

48. Prirojenega dela, o, kšatrija, ne smemo opustiti, èe-prav je pomanjkljivo, saj vse posvetitve zamegljujejopomanjkljivosti kot dim zamegljuje ogenj.

448

Vsako delovanje v teh treh Gunah je nepopolno, vsakoèloveško delo je podvrženo napakam, pomanjkljivostim aliomejitvam. Toda zaradi tega ne smemo opustiti svojegapravega dela in naravnega opravila. Delovanje mora bitipravilno opredeljeno, nijatam karma, toda v resnici lastno,nastalo od znotraj, v harmoniji z resnico lastnega bitja, ura-vnavano s svabhavo, svabhava-nijatam karma.

Kaj je pravzaprav namen Gite? Poglejmo si jo najprej vbolj zunanjem smislu in preuèimo nadih, ki ga prida naèelu, okaterem govori z idejami naroda in èasa – odtenkom kulturne-ga okolja, starinskega pomena. Ti verzi in to, kar je Gita prejrazglašala o istem predmetu, je zajeto v sedanjih polemikah ovprašanju kast; to nekateri razlagajo kot podporo obstojeèemusistemu, drugi pa uporabljajo kot zanikovanje dedne osnovekaste. Dejansko verzi Gite nimajo zveze z obstojeèim kastnimsistemom, saj je ta nekaj zelo razliènega od starodavnegadružbenega ideala caturvarne, štirih jasno razdeljenih redovarijske skupnosti in na noben naèin ne ustreza opisu Gite. Po-ljedelstvo, živinoreja in vse vrste trgovine so, po tem, kar je tureèeno, delo vajšje, toda v kasnejših sistemih so tisti, ki seukvarjajo s trgovino, živinorejo, rokodelstvom in malo obrtjodejansko uvršèeni med šudre – kolikor niso v celoti postav-ljeni izven opredelitve – v nekaterih izjemah pa se trgovce (atudi to ne povsod) uvršèa med vajšje. Poljedelstvo, vladanjein služenje so poklici vseh razredov od brahmina do šudre. Inèe je bila gospodarska delitev funkcij zmešana, tako da niostala veè nobena možnost za popravek, je zakon Gun ali ka-kovosti še toliko manj del kasnejšega sistema. Tam je vse togobièaj, acara, brez povezave s potrebo posamiène narave. Èezavzamemo versko stališèe, ki ga ponujajo zagovorniki kast-nega sistema, potem besedam Gite prav gotovo ne moremoprilepiti take nesmiselne ideje, da je postava èlovekove na-rave, ki ji mora slediti ne glede na svoje osebno nagnjenje insposobnosti, poklic njegovih staršev ali neposrednih predni-

449

kov: da mora sin mlekarja postati mlekar, sin zdravnika zdra-vnik, nasledniki èevljarja za veèno ostati èevljarji. Še manj pavelja, da s takšnim naèinom, z nerazumnim in mehaniènimponavljanjem postave narave drugega, èlovek avtomatiènopodaljša svojo lastno popolnost in doseže duhovno svobodo.Gitine besede se nanašajo na starodavni sistem caturvarne,kot je obstajal – ali se je predpostavljalo, da obstaja – v vsejsvoji èistosti, in ga je treba obravnavati samo v tej zvezi.Ostaja sporno, ali je sploh kdaj bil kaj veè kot ideal ali splošnomerilo, ki so mu v praksi sledili bolj ali manj ohlapno. Tudi tuobstaja velika težava glede njegovega zunanjega pomena.

Starodavni sistem štirih redov je imel trojni znaèaj: kazalse je v družbeni, gospodarski in duhovni podobi. Z gospodar-ske plati je priznaval štiri funkcije družbenega èloveka v sku-pnosti: versko in razumsko, politièno, gospodarsko in usluž-nostno. Tako obstaja èetvero vrst opravil: 1. opravilo verske-ga služenja, književnosti, uèenja in spoznavanja, 2. opravilovladanja, politika, upravljanje in bojevanje, 3. opravilo proiz-vajanja, pridobivanje premoženja in menjava ter 4. opravilonajemnega dela in služenje. Z razdelitvijo teh štirih funkcijmed štiri jasno opredeljene razrede4 so si prizadevali utemelji-ti in ustaliti celotno ureditev družbe. Ta sistem ni bil nekaj po-sebnega za Indijo, ampak je bil z nekaterimi razlikami prevla-dujoèa podoba družbenega razvoja v drugih starodavnih alisrednjeveških družbah. Te funkcije še vedno vsebuje življen-

4 Nedvomno, da sta bila èlovekova družbena vloga in položaj že izvirno doloèena,kot sta še vedno v svobodnejših skupnostih, ki so zaradi okolja, prilik, rojstva alizmožnosti manj utesnjene. Toda kakor je postavljeno v bolj utrjeni slojevitosti, se nje-gov položaj praktièno ureja v glavnem po rojstvu ali samo po njem, zato in v kasnejšemkastnem sistemu postane rojstvo edino pravilo za doloèanje položaja /.../ To je bilneizogibni razvoj, saj so zunanji vidiki edini, ki jih je mogoèe zlahka in prikladno opre-deliti; rojstvo je bilo najbolj priroèno in uporabno v vedno bolj mehanièni, sestavljeni innekonvencionalni družbeni urejenosti. Zaèasno je prišlo do moènega razhajanja meddedno vlogo ter pravim prirojenim znaèajem in zmožnostmi posameznika, ali pa je bilata vloga vsaj zmanjšana z vzgojo in šolanjem. Toda konèno je to prizadevanje izgubilooporo in je vlogo v popolnosti prevzela dednost.

450

je vseh normalnih skupnosti, le da nikjer veè ne obstaja jasnarazdelitev. Stari sistem se je povsod porušil in odstopil mestobolj elastièni ureditvi ali, kot v Indiji, zmedeni in zapletenidružbeni togosti in gospodarski nemobilnosti, degenerirajoèproti kastni zmedi. Ob tej gospodarski delitvi je obstajalapovezava kulturne zamisli, ki je vsakemu razredu dala svojeverske obièaje, svoje zakone èasti, etièna pravila, primernovzgojo in šolanje, znaèajski tip, družinski ideal in disciplino.Življenjska dejstva niso vedno ustrezala tej ideji – vednoobstaja doloèen razkorak med umsko idejo ter vitalno in fi-zièno prakso –, toda prisotno je bilo nenehno in neutrudnoprizadevanje, da bi, kolikor je le mogoèe, ohranjali pravopovezavo. Pomembnost tega poskusa, kulturnega ideala invzdušja, ki ga je ustvaril v preteklem šolanju družbenega èlo-veka, je težko obravnavati kot veliko. Toda dandanes ima tonekoliko veè kot zgolj zgodovinski, pretekli in razvojnipomen. Konèno, kjer koli je ta sistem obstajal, je bolj ali manjdobival podporo religije (bolj na Vzhodu, zelo malo pa vEvropi), v Indiji pa globljo duhovno uporabo in pomen. Taduhovni pomen je prava srž Gitinega nauka.

[Gita] zelo malo poudarja zunanja pravila in zelo velikonotranjo postavo, ki jo je poskušal sistem varn vnesti v ure-jeno zunanjo uporabo. Središèe razmišljanja v tem razdelku jeosredotoèeno na individualno in duhovno vrednost te postave,ne pa na njen skupnostni, gospodarski ali drug družbenipomen. Gita je sprejela vedsko teorijo o žrtvovanju, vendar joje popolnoma spremenila, s tem da ji je dala notranji, subjek-tivni in splošni pomen, duhovni smisel in usmeritev, ki obudivse njene vrednote. Tudi tu na enak naèin sprejme teorijo šti-rih èloveških redov, vendar jo temeljito spremeni, ji da notra-nji, subjektivni, in splošni pomen, duhovni smisel in usme-ritev. Tako ideja, ki je za teorijo, takoj spremeni svoje vre-dnosti in postane vztrajna in živa resnica, ki je ne vežeminljivost doloèene družbene oblike in ureditve. Tisto, s

451

èimer se ukvarja Gita, ni vrednota arijskega družbenega reda,ki je sedaj odpravljen ali pa v stanju zvodenitve – èe bi bilo tovse, potem naèelo svabhave in svadharme ne bi bilo trajnaresnica ali vrednota –, ampak razmerje med èlovekovimzunanjim in notranjim bitjem, razvoj njegovega delovanja iznjegove duše in postave notranje narave.

Vidimo, da sama Gita zelo jasno nakaže svoje namere, kodela brahmina in kšatrije ne opisuje z besedami zunanjevloge, ga ne opredeljuje kot uèenost, duhovniško delo inšolanost ali pa vladanje, vojno in politiko, ampak povsem zizrazi notranjega znaèaja. Jezik nam vzbudi nekoliko radove-dnosti. Umirjenosti, samoobvladovanja, askeze, èistosti, potr-pežljivosti, odkritosti, znanja, sprejemanja in prakticiranjaduhovne resnice navadno ne bi opisovali kot èlovekove vloge,dela ali življenjskega poklica. Toda prav to je tisto, kar Gitamisli in pravi, da so te zadeve: njihov razvoj, njihovo izraža-nje v upravljanju, njihova zmožnost, da oblikujejo postavosatviène narave, pravo opravilo brahmina. Uèenost, verskaslužba in druge zunanje vloge so samo najprimernejšepodroèje, prikladno sredstvo tega notranjega razvoja, njegovustrezni izraz samega sebe, njegov naèin, kako se utrditi vobstojnem tipu in zunanji trdnosti znaèaja. Vojna, vladanje,politika, vodenje in usmerjanje so si podobna podroèja insredstva za kšatrijo, toda njegovo pravo delo je razvoj,izražanje v upravljanju, zmožnost izoblikovati in podatidinamièni ritem gibanju postave dejavnega vojskujoèega sekraljevskega ali bojevniškega duha. Delo vajšje in šudre seizraža v zunanji vlogi in ta preobrat v nasprotno smer imalahko nek pomen. Za temperament, ki je usmerjen v proizva-janje in pridobivanje dobrin ali omejen v krog dela in služe-nja, sta trgovski in služabniški um navadno obrnjena navzven,bolj zasedena z zunanjimi vrednotami svojega dela kot z nje-govim pomenom za znaèaj. To nagnjenje pa ni prikladno zasatvièno ali duhovno delovanje narave. Tudi to je razlog,

452

zakaj trgovska in industrijska doba ali družba, ki je prežeta zidejo dela, ustvarja okrog sebe vzdušje, ki je prikladnejše zamaterialno kot za duhovno življenje, bolj prilagojeno vitalniuèinkovitosti kot subtilnejšemu izpopolnjevanju visoko sega-joèega uma in duha. Ne glede na to imata tudi ta vrsta naravein njena vloga svoj notranji smisel, svojo duhovno vrednost inju je mogoèe napraviti za sredstvo in moè za izpopolnitev. Kotje bilo povedano drugje, se po tej poti ne dvigneta naenkratproti najvišji notranji velièini in duhovni svobodi, k popolno-sti, k izpolnitvi božanskega elementa v èloveku samo brahmins svojim idealom duhovnosti, etiène èistosti in spoznanja terkšatrija s svojim idealom plemenitosti, viteštva in visokimznaèajem, ampak tudi dobrine išèoèi vajšja in v garanje pri-klenjeni šudra, ženske s svojim utesnjenim, omejenim inpodrejenim življenjem ter èlovek izven kaste, ki se je rodil izgrešne maternice, papajonajah.

Celo na prvi pogled se vsiljujejo tri predpostavke, ki jih jetreba vzeti kot vsebovane v vsem, kar Gita pove v temrazdelku. Prvo, vsako dejanje je treba opredeliti od znotraj, sajima vsak èlovek v sebi nekaj svojstvenega, neko znaèilnonaèelo in prirojeno zmožnost svoje narave /.../ ki ustvarjadinamièno podobo njegove duše v naravi, jo izraža in izpol-njuje z delovanjem, njegovo delo, njegova karma pa je, da jonapravi uèinkovito v zmožnosti, v obnašanju in v življenju. Tomu kaže pravi naèin njegovega notranjega in zunanjega živ-ljenja in je pravo izhodišèe za njegov nadaljnji razvoj. Daljeso na grobo štirje tipi narave, katerih vsak ima svojo znaèilnovlogo in idealno pravilo delovanja, znaèaj in tip pa nakazuje-ta èlovekovo pravo polje, ki naj bi zanj oèrtalo pravilni krogdelovanja v njegovem zunanjem družbenem bivanju. Inkonèno, kakršno koli delo posameznik opravlja, ga je mogoèeobrniti k Bogu in iz njega napraviti uèinkovito sredstvo zaosvoboditev in izpopolnitev, èe ga opravljamo s postavo svo-jega bitja, resnico svoje narave. Prva in zadnja od teh pred-

453

postavk so namigi oèitne resnice in praviènosti. Obièajninaèin èlovekovega individualnega in družbenega bivanja seresnièno kaže kot nasprotje teh naèel. Brez dvoma nosimoveliko težo zunanjih nujnosti, pravil in zakonitosti; našo po-trebo po samoizražanju, po razvoju svoje prave osebnosti,svoje prave duše, naše najnotranjejše znaèilne postave naravev življenju na vsakem koraku motijo, ogrožajo in preusmerja-jo zunanje okolišèine ter ji dajejo zelo malo možnosti indometa. Življenje, država, družba, družina, vse moèi, ki nasobdajajo, se zdijo kot povezane, da bi nam nadele svoj skup-ni jarem, nas ukalupile, nam vsilile svoje mehaniène interesein grobo takojšnje udobje. Postanemo del stroja. Ni nam ali panam je komaj dovoljeno biti v pravem smislu: manušja,puruša, duše, umi, svobodni otroci duha, ki bi jim bilo dano,da razvijejo najvišje znaèilnosti svojega bitja in iz njeganapravijo sredstvo za služenje rodu. Zdi se, da nismo tisto, karsmo se naredili, ampak kot nas je nekdo naredil. Toda èim boljnapredujemo v spoznanju, tem veè resnice Gitinega pravila sekaže. Šolanje otroka naj bi bilo prebujanje vsega najboljšega,najmoènejšega, najnotranjejšega in najbolj živega v njegovinaravi. Kalup, v katerega naj bi se zlivala èlovekova dejanjain razvoj, je kalup njegovih notranjih lastnosti in zmožnosti.Doseèi mora nove stvari, toda dosegel jih bo najbolje, najveèvitalnosti, na osnovi svojega razvitega tipa in notranje sile.Tako naj bi bile tudi èlovekove vloge opredeljene z njegovonaravno nagnjenostjo, obdarjenostjo in zmožnostimi. Posa-meznik, ki se na ta naèin svobodno razvija, bo živa duša, umin volja pa bosta mnogo moènejša za služenje rodu. Sedajlahko jasneje vidimo, da to pravilo velja ne samo zaposameznika, ampak tudi za skupnost, narod, skupinsko dušo,kolektivnega èloveka. Druga predpostavka štirih tipov in nji-hovih vlog je bolj vprašljiva. Lahko reèemo, da je preprostej-ša in pozitivnejša, da ne upošteva dovolj sestavljenosti živ-ljenja in gnetljivosti èloveške narave, in kakršna koli naj že bo

454

teorija ali njene notranje zasluge, njena zunanja družbenauporaba vodi naravnost k tiraniji mehaniènih pravil, kar glad-ko nasprotuje vsaki postavi svadharme. Toda pod površinoima globlji smisel, ki ji daje vrednost, ki ji je ne gre tolikooporekati. In celo èe jo zavrnemo, bo tretja predpostavka ševedno ohranila splošen pomen. Kakršna koli naj bosta v živ-ljenju èlovekovo delo in vloga, èe je v notranjosti odloèen alièe mu je dovoljeno, da iz nje naredi samoizraz svoje narave,jo lahko spremeni v sredstvo rasti in veèje notranje popolno-sti. In kar koli naj bo, èe opravlja svojo naravno vlogo v pra-vem duhu, èe jo razsvetli z idealnim umom, èe usmeri svojedelovanje v rabo Božantva v sebi, z njo služi Duhu, ki serazodeva v vesolju, ali pa iz nje naredi zavestno orodjenamenov Božanskega v èloveštvu; lahko jo pretvori v sred-stva za višjo duhovno popolnost in svobodo.

Gitin nauk pa ima še globlji pomen, èe ga ne jemljemo kotloèen citat, ki sam po sebi vsebuje smisel, kar se prepogostodogaja, ampak kot bi ga morali, povezanega z vsem, kar jebilo povedanega skozi celotno delo, posebno pa še v zadnjihdvanajstih poglavjih. Gitina filozofija o življenju in delu je vtem, da vse življenje izhaja iz božanskega Bivanja, presežne-ga in vesoljnega Duha /…/ In èeprav se zdi, da nas ta vesoljniDuh, ta Edini, ki je vse, vrti na kolesu sveta, kot da bi nas silaMaje posedla na stroj, nas oblikovala v naši nevednosti, kotlonèar oblikuje lonec, kot tkalec blago, z nekim spretnimmehaniènim naèelom, pa je ta duh vendarle naš lastni višji jazin po resnièni ideji resnica nas samih, tisto, kar raste v nas innajde vedno nove in prikladnejše oblike v nizu rojstev našegaživalskega, èloveškega in božanskega življenja, v tistem, karsmo bili, kar smo in kar bomo – skladno s to notranjo dušnoresnico je, kot bodo naše odprte oèi odkrile, da nas ta notra-nji duh v nas v svoji vsevedni vsezmožnosti postopomaoblikuje. Ta mašinerija ega, ta zapletena sestavljenost trehGun, uma, telesa, življenja, èustev, želja, bojev, misli, teženj,

455

prizadevanj, to tesno povezano medsebojno delovanje bole-èine in ugodja, greha in kreposti, hrepenenja, uspeha in neus-peha, duše in okolja, sebe in drugih je samo zunanja nepopol-na oblika, ki si jo nadene višja duhovna Sila v meni, in preksvojih spremenljivosti sledi postopnemu samoizraža-njubožanske resniènosti in velièine, kar sem na skrivaj v duhu inbom odkrito postal v naravi. To dejanje vsebuje princip svoje-ga lastnega uspeha, princip svabhave in svadharme /…/

Najprej moramo spoznati, da pomeni svabhava v najvišjiduhovni naravi eno, da pa na nižji naravi treh Gun privzamepopolnoma drugaèno podobo in pomen. Tudi tam deluje, ven-dar se ne obvladuje v celoti videti je, kot bi iskala svojo pravopostavo v mraku ali temi ter hodi lastno pot prek mnogih ni-žjih oblik, mnogih napaènih oblik, neskonènih nepopolnosti,izgubljanj in najdenj same sebe, iskanju meril in pravil, pre-den odkrije samo sebe in popolnost. Naša narava je mešanicaspoznanj in nevednosti, resnice in laži, uspehov in neuspehov,pravilnega in napaènega, najdenj in izgubljanj, greha in kre-posti. To je vedno svabhava, ki išèe, kako bi se izrazila in na-šla v vsem tem, svabhavas tu pravartate, resnico, ki naj bi nasuèila splošne usmiljenosti in enakosti videnja, kajti vsi smopodrejeni isti zmedi in boju. Ti vzgibi ne pripadajo duši, am-pak naravi. Purušotame ta nevednost ne omejuje. On jo ob-vladuje odzgoraj in vodi dušo skozi njene spremembe. Tivzgibi se ne dotaknejo èiste nespremenljive biti. S svojo nedo-takljivo veènostjo je prièa in opora spremenljivi Naravi vnjenih nestalnostih. Prava duša posameznika, osrednje bitje vnas, je veèja od vsega tega, toda sprejema vse te stvari v svo-jem zunanjem razvoju v naravi. In ko naletimo na to pravodušo, na to nespremenljivo vesoljno bit, ki nas podpira, in naPurušotamo, Gospoda v naši notranjosti, ki vlada celotnemudelovanju Narave in ga usmerja, smo našli ves duhovni smiselpostave našega življenja. Zavemo se namreè Mojstra bivanja,ki se v vseh bitjih za vedno izraža v svoji neskonèni kakovo-

456

sti, anantaguna. Zavemo se èetverne prisotnosti Božanskega:Duše samozpoznanja in spoznanja sveta, Duše moèi, ki gaišèe, ga najde in uporablja njegove moèi, Duše vzajemnosti,stvarjenja, razmerij in izmenjav med bitji, Duše dejanj, ki de-luje v vesolju in služi vsem v vsakomer in spremeni prizade-vanje vsakogar v služenje vsakomur. Zavemo se tudi indivi-dualne Moèi Božanskega v nas, tiste, ki neposredno uporabljate štiri moèi, doloèi naše prizadevanje samoizražanja, doloèanaše božansko delo in dolžnost ter nas povzdigne prek vsegatega k svoji splošnosti in veèstranskosti, dokler z njo ne najde-mo svoje duhovne enosti z njim in vsem, kar je on v vesolju.

Zunanja ideja o štirih redovih ljudi v življenju se nanašasamo na zunanje delovanje te resnice božanskega delovanja.Ena plat njegovih dejanj je omejena z delovanjem treh Gun.Res je, da v tem rojstvu zelo pogosto štejejo v enega od štirihtipov: èloveka znanja, èloveka moèi, produktivnega vitalnegaèloveka ter èloveka fiziènega dela in služenja. To niso temelj-ne delitve, ampak stanje samorazvoja èloveštva. Èlovek zaèe-nja s precejšnjim bremenom nevednosti in inercije. Njegovoprvo stanje je stanje težkega dela, ki ga njegovemu živalske-mu brezèutju vsiljujejo telesne potrebe, življenjske pobude,naravne potrebe in onkraj doloèene toèke potreb nekakšnaoblika neposredne ali posredne prisile, ki mu jo nalaga druž-ba. Tisti, ki jih še obvladuje tamas, so šudre, tlaèani družbe, kiji prispevajo svoje težko delo in v primerjavi z razvitejšimèlovekom ne morejo nièesar prispevati ali pa le malo prispe-vajo k njeni raznoliki življenjski igri. S kinetiènim delova-njem èlovek razvije radžasièno Guno v sebi in dobimo nasled-nji tip èloveka, ki ga žene nenehni instinkt po koristnem ust-varjanju, proizvajanju, posedovanju, prisvajanju, imetju inuživanju, srednji gospodarstvenik ali vitalni èlovek, vajšja.Na višji toèki radžasiène ali kinetiène lastnosti naše skupnenarave sreèamo dejavnega èloveka, pri katerem bolj prevladu-jejo volja, smelejše ambicije, nagon po delovanju, bojevanju

457

in podkrepljujejo njegovo voljo po vodenju, ukazovanju,vladanju, privlaèevanju množic ljudi v svoj krog, bojevnika,vodjo, princa, kralja, kšatrijo. Kjer pa prevladuje satvièni um,dobimo brahmina, èloveka z nagnjenostjo k spoznavanju, kimisli, presoja, išèe resnico in vnaša v življenje razumno ali vnajvišjem primeru duhovno pravilo ter z njim razsvetljujesvoje pojmovanje in naèin bivanja.

V èloveški naravi je vedno nekaj od vsake teh štirih oseb-nosti razvitega ali še nerazvitega, širokega ali ozkega, potis-njenega ali dvigajoèega se na površino, toda pri veèini ljudiposkuša prevladovati eno ali drugo, kar daje videz, da vèasihzavzame celotno podroèje delovanja v naravi. In v vsaki druž-bi potrebujemo vse štiri – celo v primeru da hoèemo ustvaritipopolnoma produktivno in trgovsko družbo, kot se to poskušav sodobem èasu, ali pa šudrsko družbo delavcev, proletariata,ki privlaèi najsodobnejši um in jo sedaj poskušajo uvestivenem delu Evrope5 in zagovarjajo v drugih. Še vedno bodoobstajali misleci, ki bodo poskušali odkriti zakonitost, resnicoin pravila vodenja vsega, kapitani in vodje industrije, ki bodovso to produktivno dejavnost uporabljali kot izgovor za zado-voljevanje svojih potreb po pustolovšèinah, bitkah, vodenju inobvladovanju, mnogi tipièni ljudje, ki so povsem produktivniin kopièijo bogastvo, in povpreèni delavci, ki so zadovoljni strohico dela in nagrade za svoje delo. Toda to so povsemzunanje stvari, in èe bi bile te vse, potem to gospodar-stvoèloveške vrste ne bi imelo duhovnega pomena. Kveèjemu bito pomenilo, kot je vèasih v Indiji, da moramo skozi svojarojstva prek teh razvojnih stopenj. Saj moramo nujno napre-dovati prek tamasiène, radžaso-tamasiène, radžasiène aliradžaso-satviène do satviène narave, se povzpeti in utrditi vnotranjem brahminskem stanju, brahmanja, in potem s tepodlage iskati odrešitev. Toda v takem primeru ne bi bilo lo-

5 Pisano med letoma 1916 in 1920 (Op. prev)

458

giènega prostora za Gitino zagotovilo, da se lahko celo šudraali èandala, s tem da usmeri svoje življenje proti Bogu, povz-pne naravnost do duhovne svobode in popolnosti.

Temeljna resnica ni ta zunanja zadeva, paè pa sila našeganotranjega bitja6 v vzgibih, resnica èetvere dejavne moèi du-hovne narave. Vsaka Dživa poseduje v svoji duhovni naravite štiri plati: je èlovek spoznavanja, èlovek zmožnosti in moèi,èlovek vzajemnosti in izmenjave, èlovek delovanja in služe-nja, toda v delovanju in duhu izražanja prevladuje ta ali onaplat in obarva ravnanja èloveka s svojo utelešeno naravo. Vodiin daje svoj peèat drugim zmožnostim in jih uporablja zaglavno prizadevanje v delovanju, težnji ali izkustvu. Svabha-va zakonitosti tega naprezanja ne sledi grobo ali togo, kot jeto postavljeno v družbenih razmejitvah, ampak fino in gnetlji-vo, pri svojem razvijanju pa razvije še druge tri zmožnosti.Tako pravilno usmerjena pobuda po delovanju in služenjurazvije spoznavanje, poveèa zmožnost, uri bližino in rav-notežje vzajemnosti ter spretnost in urejenost odnosov. Vsakafronta èetvernega božanstva poteka prek poveèanja svojegalastnega prevladujoèega naèela narave in bogatitve drugihtreh v smeri k popolnosti7. Ta razvoj je podrejen zakonitosti

6 V starih èasih so trdili, da se vsi ljudje rodijo v svoji nižji naravi kot šudre in sesamo prerodijo z etiènim in duhovnim kultiviranjem, toda v najvišjem notranjem jazu sobrahmini, zmožni polnega duha in božanstva. Gre za teorijo, ki morda ni daleè od psi-hološke resnice o naši naravi.

7 Nobeden od teh štirih tipov osebnosti ne more biti popoln niti na lastnem podroèju,èe ne vnese tudi nekaj drugih lastnosti. Èlovek spoznanj ne more svobodno in popolnoslužiti Resnici, èe nima razumskega in moralnega poguma, volje, predrznosti, moèi, dabi odprl in osvojil novo kraljestvo, sicer postane suženj omejenega razuma ali služabnikali kveèjemu obredni duhovnik dokazanega spoznanja – ne more v najboljši meriuporabljati svojih spoznanj, dokler ni sposoben razdelati svoje resnice za življe-njskorabo, sicer živi samo v idejah; ne more popolnoma posvetiti svojih spoznanj, razen èeposeduje duha služenja èloveštvu, Božanstvu v èloveku in Snovi svojega bitja. Èlovekmoèi mora razsvetliti, povzdigniti in obvladovati svojo moè in zmožnost s pomoèjospoznavanja, luèi razuma, verstva ali duha, sicer postane zgolj silni Asura. Imeti moraspretnost, ki mu bo najbolje pomagala uporabljati in upravljati svojo moè, jo napravitiustvarjalno, plodno in prilagojeno svojim razmerjem z drugimi, sicer bo postala zgolj

459

nitosti treh Gun. Možno je tudi, da na tamasièni ali radžasièninaèin sledimo celo dharmi èloveka spoznavanja, na divji ta-masièni ali visoki satvièni naèin sledimo dharmi moèi, nasilovit radžasièni ali lep in plemenit satvièni naèin sledimodharmi delovanja in služenja. Predpogoj za popolnost je ta, dadosežemo satvièni naèin notranje individualne svadharme indelovanja, h kateremu nas giblje na življenjski poti. Lahkopripomnimo, da notranja svadharma ni vezana na nobenozunanjo, družbeno ali kakšno drugaèno obliko dela, poklicaali opravila. Èlovek dejanj, ali element v nas, ki je zadovoljens tem, da služi, lahko npr. iz življenja teženja po spoznavanju,iz življenja boja in moèi ali iz življenja vzajemnosti, proiz-vajanja in izmenjave napravi sredstvo za zadovoljitev svojebožanske pobude za delo in služenje.

In da bi na koncu prispeli do najbolj božanske podobe in naj-dinamiènejše dušne moèi te èetverne dejavnosti, obstajajo širo-ka vrata k najhitrejši in najširši resniènosti najvišje izpopol-nitve. To lahko storimo, èe dejavnost svadharme spremenimo vèašèenje notranjega Božanstva, vesoljnega Duha, presežnegaPurušotame in na koncu celotno delovanje predamo v njegoveroke, maji sannjasa karmani. Tako kot pridemo prek omejitevtreh Gun, lahko pridemo tudi prek delitve èetverne postave in

gonilo moèi èez življenjsko polje, vihar, ki mine in opustoši veè, kot pa zgradi. Prav takomora biti zmožen ubogljivosti in uporabljati svojo moè za služenje Bogu in svetu, sicerpostane sebièni vladar, tiran, divjaški prisiljevalec èloveških duš in teles. Èlovek produk-tivnega uma in dejanj mora imeti odprt, poizvedujoè um, ideje in znanje, sicer se gibljev rutini svojih funkcij brez ekspanzivne rasti, biti mora pogumen in podjeten, da bi lahkone samo prejemal, ampak tudi dajal, ne samo kopièil in užival v svojem lastnem življe-nju, ampak zavestno pomagal k plodnosti in popolnosti drugih življenj od katerih imadobièek. Èlovek dela in služenja postane nemoèen garaè in suženj družbe, èe v svojedelo ne vnese znanja, poštenosti, teženja in spretnosti, saj se lahko le z odprtim umom,voljo in razumno koristnostjo dvigne k višjim dharmam. Toda najveèjo popolnost dosežeèlovek takrat, ko se tako razširi, da vkljuèi vse te zmožnosti, èeprav lahko katera izmednjih vodi druge, ter odpre svojo naravo v vedno bolj zaokroženo popolnost in splošnozmožnost èetvernega duha. Èlovek ni izrezljan v en sam doloèen tip ene od teh dharm,ampak v njem delujejo vse te zmožnosti – sprva v slabo izoblikovani zmedi, toda privsakem rojstvu izoblikuje to ali ono, napreduje od ene do druge celo v istem življenju innadaljuje proti popolnemu razvitju svojega notranjega bitja.

460

prek omejitev vseh posebnih dharm, sarvadharman paritjadž-ja. Duh dvigne posameznika v splošno svabhavo, izpopolni inpoenoti èetverno dušo narave v nas ter opravi svoja dejanjaskladno z božansko voljo in dovršeno moèjo božanstva vbitju.

III. Proti najvišji skrivnostiUèitelj je konèal z vsem, kar je imel povedati: razdelal je

vsa osrednja naèela, namige za podporo in zaplet svojihsporoèil, osvetlil je glavne dvome in vprašanja, ki bi lahko obtem nastali, sedaj pa mu je preostalo samo še to, da izobliku-je odloèilne stavke in uèinkovite obrazce zadnjih besed, samosrž sporoèila, jedro svoje blagovesti. Ugotovimo, da zadnja inglavna odloèilna beseda ni zgolj srž tistega, kar je o zadevi žepovedal, ni zgolj zgošèen opis potrebne samodiscipline, sad-hane, in ob tem veèje duhovne zavesti, ki naj bi bila posledi-ca vseh naporov in askeze v zvezi z njo. Najde še drugo, rušivsako mejo in pravilo, kanon ali obrazec ter odpira k širši inneomejeni duhovni resnici z neskonènimi pomembnimimožnostmi. To pa je znak temeljitosti, širokega dosega, veli-èine duha Gitinega nauka. Obièajni verski nauk ali filozofskadoktrina se povsem zadovolji s tem, da zajame doloèenevelike in pomembne vidike resnice ter jih spremeni v korist-no dogmo in navodilo, metodo in prakso za vodenje èlovekav njegovem notranjem življenju, zajame postavo in podobonjegovega delovanja in ne gre dalje. Ne odpira vrat izvenkroga svojega lastnega sistema, ne vodi nas navzven v nekoširšo svobodo in neomejeno širino. Takšna omejenost jekoristna za doloèen èas. Èlovek, ki ga omejujeta njegov um involja, potrebuje postavo in pravila, utrjen sistem, doloèenoprakso izbire svojih misli in dejanj. Sprašuje po eni sami ne-zmotljivi, uhojeni poti, ki je ograjena, utrjena in varna, poomejenih obzorjih, po ograjenih poèivališèih. Samo moèni inredki so tisti, ki se lahko gibljejo iz svobode v svobodo. Pa

461

vendar mora svobodna duša na koncu imeti izhod iz oblik insistemov, v katerih najde um svoj raèun in doseže svoj ome-jeni užitek. Za našo popolnost je zelo pomembno, da bi pre-segli svojo lestvico vzpona, da se ne bi zaustavili niti nanajvišji stopnièki, ampak se neovirano in svobodno gibali vširini duha. Stanje naše popolnosti je absolutna svoboda duha.In tako nas vodi Gita. Pokaže namreè trdno in varno, a zeloširoko pot vzpona, veliko dharmo, potem pa nas iz tegapovede onkraj vsega povedanega, prek vseh dharm, v neskon-èno odprte prostore, razširi med nas upanje, pripusti nas kskrivnosti absolutne popolnosti, ki temelji na absolutniduhovni svobodi – in ta skrivnost, guhjatamam, je bistvo tega,èemur pravi, da je njena najvišja beseda, tisto skrito, najno-tranjejše spoznanje.

Najprej Gita na novo formulira glavni del svojega sporoèi-la. V petnajstih verzih, vrsticah kratkega in zgošèenega izra-žanja in pomena, pri katerem ni nièesar izpušèenega, povza-me celoten oris in bistvo, srž snovi, zajeto v izraze najproni-cljivejše natanènosti in jasnosti. Zaradi tega jih je treba skrb-no pregledati, natanèno prebrati v luèi vsega, kar je bilopovedano prej, kajti tu se oèitno poskuša zgostiti vse tisto, karima Gita za osrednji smisel svojega nauka.

/.../ v prvih petih kiticah tako Gita oblikuje svojo trditev, dabi bila uporabna za obe poti, za notranjo in za zunanjo potodrekanja, pa vendarle tako, da nekaterim skupnim izrazomsamo pripiše globlji in notranjejši pomen, da bi dobili smiselin naèin mišljenja, ki mu daje Gita prednost.

49. Èlovek, samoobvladana in brezželjna duša, breznavezanosti v vseh stvareh, doseže z odrekanjem najvišjopopolnost naiškarmije (nedelovanja).

Ta ideal odrekanja, samoobvladane molèeènosti, duhovnepasivnosti in osvobojenosti želja je skupen vsem starim mod-

462

rostim. Gita nam posreduje njegovo psihološko osnovo ne-presegljivo popolno in jasno.

/…/ najneposrednejši in najpreprostejši naèin, kako uiti tesninavezanosti na dejavno naravo in priti nazaj v duhovno svobo-do, je ta, da v celoti odvržemo vse, kar pripada dinamiki neve-dnosti, in spreobrnemo dušo v èisto duhovno bivanje. To jetisto, èemur pravimo postati Brahman, brahma-bhuja. Gre zato, da odložimo nižje umsko, vitalno in fizièno bivanje ter sinade-nemo èisto duhovno bivanje. To lahko najbolje storimo zrazumom in voljo, z buddhijem, našim sedanjim najvišjim prin-cipom. Ta se mora najprej znebiti stvari nižjega bivanja, pred-vsem pa svojega razpoložljivega vozla želja, navezanosti napredmete, ki ji sledijo um in èuti. Postati je treba razumskonenavezan na vse, asaktabuddhih sarvatra. Potem bodo v tiši-ni duše odmrle vse želje. Prosta bo vseh hrepenenj, vigata-spri-hah. To prinaša s seboj ali omogoèi podreditev naše nižje biti inposest višje, posest, ki je popolnoma odvisna od obvladovanjasamega sebe, zavarovanega s korenito zmago in osvojitvijonaše gibljive narave, džitatma. Vse to pa odtehta absolutnonotranje odrekanje željam po stvareh, sannjasa. Odrekanje jepot k tej popolnosti in èloveka, ki se je notranje odpovedalvsemu, opisuje Gita kot pravega sanjasina /…/ Asketska pot seše nadaljuje v svojemu odmikanju od dinamiène Narave.Zaljubljena je v odrekanje zaradi njega samega in vztraja nazunanjem odrekanju življenju in delovanju, popolnem kvieti-zmu duše in narave. To, odgovarja Gita, ni povsem možno vsedotlej, dokler živimo v telesu. Kolikor je možno, lahko izvede-mo, toda tako strogo zmanjšanje delovanja ni neizogibno. Vresnici ali vsaj obièajno ni priporoèljivo. Potreben je notranjikvietizem in to je ves Gitin pomen naiškarmje /…/

Popolnejši notranji kvietizem, ki ga enkrat sprejmemo kotpotrebno sredstvo, da bi lahko živeli v èisto neosebni biti, invprašanje, kako praktièno omogoèi takšen rezultat, je nasled-nji izziv, ki se pojavi /…/

463

50. Poslušaj, o, Kuntin sin, naj ti na kratko povem otem, kako je potem, ko se doseže popolnost, mogoèe doseèiBrahmana, najvišji dosežek v spoznavanju.

Spoznanje, na katerega tu mislimo, je joga sankhje – jogaèistega spoznavanja, džnjanajogena sankhjanam, ki jo je Gitasprejela, kolikor se ujema z njeno lastno jogo, ki vkljuèujetudi pot delovanja jogijev, karmajogena joginam. Toda zaèa-sno se vzdrži vsakega omenjanja delovanja. Saj se tu z Brah-manom najprej misli na tihega, neosebnega, negibljivega /…/da bi bili eno z vsem in z Božanskim in njegovo voljo v veso-lju, moramo najprej postati neosebni in osvobojeni svojegaega ter njegovih zahtev kot tudi egovega naèina, s katerimgleda na nas, na svet in na druge. Tega pa ne moremo, èe vnašem bitju ni neèesa drugega kot osebnost, neèesa drugegapoleg ega, neke neosebne biti, ene z vsem bivajoèim. Izgubitiego in biti ta neosebna bit, postati v svoji zavesti ta neosebniBrahman, je torej prvi vzgib te joge. Kako to doseèi?

51.-53. Združiti preèišèeni razum (s èisto duhovnotvarino v sebi s pomoèjo joge buddhija), obvladati lastnobit s trdno in neomajno voljo, odreèi se zvoku in drugimpredmetom èutov, odvreèi privlaènosti in odbojnosti,bivati na samem, vzdržno, obvladanega uma, telesa ingovora, se stalno zatekati k jogi meditacije, se popolnooklepati vajragje (brezželjnosti in nenavezanosti), opustitiegoizem, silo, napuh, želje, jezo, obèutek posedovanja innagon po posedovanju, osvobodit se jaz-stva in moj-stva,ter biti umirjeni pomeni, da smo vredni postati Brahman.

Najprej, pravi Gita, prek združitve našega preèišèenegarazuma s èisto duhovno tvarino v sebi, z buddhijogo, buddh-ja višuddhaja juktah. Ta duhovna sprememba buddhija odusmerjenosti navzven in navzdol k usmerjenosti navznoter in

464

navzgor je bistvo joge spoznavanja. Preèišèeno razumevanjeobvladuje celotno bitje, atmanam nijamnja. S pomoèjo trdnein vztrajne volje, dhritja, ki se v svoji osredotoèenosti v celotisooèa z neosebnostjo èistega duha, nas mora potegniti stranod navezanosti na navzven usmerjene želje nižje narave. Èutimorajo zapustiti svoje predmete, um mora odvreèi privlaènostin odbojnost, ki jo zbujajo ti predmeti – neosebna bit nimaželja in odbojnosti. To so vitalni odzivi naše osebnosti na stikes stvarmi, temu ustrezen odziv uma in èutov na stike pa je nji-hova podpora in njihova podlaga. Doseèi je treba popoln nad-zor nad umom, govorom in telesom ali celo nad vitalnimi infiziènimi odzivi, lakoto, mrazom, vroèino, fiziènim ugodjemin boleèino. Naše celotno bitje mora postati brezbrižno, nepri-zadeto s temi stvarmi, ravnodušno do vseh zunanjih dotikovin njihovih navznoter usmerjenih odzivov in odgovorov. To jenajneposrednejša in najmoènejša metoda, ostra in neposrednapot joge. Od iskalca se zahteva, da mu želje in navezanostpopolnoma ugasnejo, vajragja. S pomoèjo meditacije se morapopolnoma zateèi v neosebno osamljenost, nenehno zdru-ženost z najnotranjejšo bitjo. Pa vendar cilj te samodisciplineni v tem, da bi v nekakšni egoistièni osamljenosti in umir-jenosti modreca in misleca, ki nasprotuje težavam sodelova-nja pri delovanju v svetu, postali egocentrièni. Cilj je znebitise vsega ega /.../ Izginotje ega in vseh vrst njegovih zahtev jemetoda, ki se postavlja pred nas, saj èista neosebna bit, ki neo-majana podpira vesolje, ni egoistièna in ne postavlja stvari aliosebi nobenih zahtev. Je spokojna in sijajno neobèutljiva tertiho gleda na vse stvari in osebe z ravnodušnim in nepristran-skim pogledom samospoznanja in spoznanja sveta. Potem jejasno, da lahko duša v notranjosti, z življenjem v notranjostiv podobni ali enaki neosebnosti, odrešena obleganja stvari,postane najbolj zmožna enosti z nespremenljivim Brahma-nom, ki gleda in spoznava, a nanj ne vplivajo podobe in spre-membe vesolja.

465

To prvo iskanje neosebnosti, kot ga narekuje Gita, oèitnoprinaša s seboj najpopolnejši notranji kvietizem in je v svojihnajnotranjejših delih in naèelih enak prakticiranju sanjase. Pavendarle obstaja toèka na kateri je težnja po umiku od zahtevdinamiène narave in zunanjega sveta brzdana in je vsiljenameja, ki naj bi prepreèila, da bi se notranji kvietizem poglobildo odklanjanja dejavnosti in fiziènega umika8 /.../ Ta odloèil-ni odmik Gitinega razmišljanja nakazujeta naslednji dve kiti-ci, od katerih ima prva pomemben uèinek /.../

54. Ko postaneš Brahman, ko miren v Biti niti neobžaluješ niti si ne želiš, ko si enak do vseh bitij, dosežešnajvišjo ljubezen do Mene in èašèenje Mene (para bhakti).

Toda na ozki poti spoznavanja je bhakti, èašèenje osebne-ga Boga, lahko samo podrejen in predhoden vzgib. Konec,vrhunec je izginotje osebnosti v brezoblièni enosti z neoseb-nim Brahmanom, v kateri ne more biti prostora za bhakti.

Nikogar namreè ni, ki bi ga lahko èastili, in nikogar, ki bièastil. Vse drugo se izgubi v tihi negibni istosti Džive inAtmana. Tu nam je dano nekaj še višjega, kot je Neosebni –tu je najvišja Bit, ki je najvišji Išvara, tu je najvišja Duša s svojonajvišjo naravo, tu je Purušotama, ki je onkraj osebnega inneosebnega ter ju spravi v svojih veènih višavah. Ego oseb-

8 To da se èutila odrekajo svojih predmetov, višajams tjaktva, mora imeti znaèajtjage. Obsegati mora opustitev vseh èutnih navezanosti, rasa, ne pa odklanjanja notra-njih nujnih dejavnosti èutov. Gibati se je treba med stvarmi, ki nas obdajajo in delovatina predmete èutnega polja s èistim, pravim, intenzivnim, preprostim in absolutnim delo-va-njem èutov za njihovo korist duhu v božanski dejavnosti, kevalair indrijaišacaran, innikakor ne za izpolnjevanje želja. Obstajati mora vajragja, ne v obièajnem pomenugnusa do življenja ali odpora do dejavnosti v svetu, ampak odrekanje ragi, kot tudi nje-nemu nasprotju, dveši. Umakniti je treba vsakršno umsko in vitalno priljubljenjost, kottudi umsko in vitalno nepriljubljenost. To pa se ne zahteva za izginotje, ampak zato, dabi obstajala popolna ravnodušnost, v kateri lahko duh nudi neoviran in neomejen pri-stanek celovitemu in vseobsežnemu božanskemu zrenju na stvari in božanskemu delo-vanju v Naravi.

466

nost še vedno izgine v tišini Neosebnega, toda istoèasno osta-ja, celo s to tišino v ozadju delovanja najvišje Biti, veèje, kotje Neosebno. Ni veè nižjega slepega in šepajoèega delovanjaega in treh Gun, namesto tega je širen samoopredeljujoèivzgib neke neskonène duhovne Sile, svobodne neizmerljiveŠakti. Vsa Narava postane moè edinega Božanskega in vsakodejanje njegovo deljenje prek posameznika kot kanala inorodja. Namesto ega pride v ospredje zavesten in razodetpravi duhovni posameznik s svobodo svoje prave narave, zmoèjo svojega vzvišenega statusa, z velièastnostjo in sijajemsvojega veènega sorodstva z Božanskim /.../ V tem dvojnemuresnièenju, v tej združitvi dveh strani nedojemljive Resnicebivanja po posameznem in obojem, s katerim se èlovek lahkopribliža svojemu lastnemu neskonènemu bitju in se vanj poda,mora osvobojeni èlovek živeti, delovati, èutiti in doloèati, alibolje: zanj najvišja moè njegove najvišje biti doloèa njegovarazmerja z vsem ter z notranjimi in zunanjimi dejanji njego-vega duha. V tem združujoèem uresnièenju pa oboževanje,ljubezen in èašèenje niso le še mogoèe, ampak so širok, neiz-ogiben in vrhunski del njegovega najvišjega izkustva.

55. Prek èašèenja Me spozna, kdo in koliko sem v vsehresniènostih in principih svojega bitja. Ko Me tako spo-zna, se poda vame.

[Celostno spoznanje Božanskega] pride, pravi Gita, preknajvišje bhakti. Dosežemo jo takrat, ko um preseže samegasebe z nadumskim in visokim duhovnim videnjem stvari in kose tudi srce enoglasno povzpne onkraj naših bolj nevednihumskih oblik ljubezni in èašèenja k ljubezni, ki je spokojna,globoka in obsijana z najširšim spoznanjem, k najvišji radostiv Bogu in neomejenemu oboževanju, nemotenemu zanosu,duhovni Anandi. Ko duša izgubi svojo loèujoèo osebnost, kopostane Brahman, takrat lahko živi v pravi Osebi ter lahko

467

doseže najvišjo razodevajoèo bhakti do Purušotame in galahko spozna do skrajnosti z moèjo svoje globoke bhakti, ssvojim srènim spoznavanjem, bhaktja mam abhidžanati. To jecelostno spoznanje, ko brezdanje srèno zrenje izpolni umskoabsolutno izkušnjo – samagram mam džnatva /.../ To celostnospoznanje je spoznanje Božanskega, prisotnega v posame-zniku, je celovito izkustvo Gospoda, skritega v èlovekoven sr-cu, ki se sedaj razkrije kot najvišja Bit njegovega bivanja,Sonce vse njegove razsvetljene zavesti, Mojster in Moè vsehnjegovih dejanj, božanski Temelj vse ljubezni in radosti nje-gove duše, Ljubimec in Ljubljeni njegovega èašèenja inoboževanja. Je tudi spoznanje Božanskega, razprostrtega vvesolju, Veènega, iz katerega vse izhaja in v katerem vse živiin biva, Biti in Duha vesolja, Vasudeve, ki je postal vse to, karje, Gospoda vesoljnega bivanja, ki vlada nad dejanji Narave.Je spoznanje božanskega Puruše, sijoèega v svoji presežniveènosti, oblika, katere bivanje uhaja od misli uma, a ne odnjegove tišine, je njegovo celotno življenjsko izkustvo kotabsolutne Biti, najvišjega Brahmana, najvišje Duše, najvišje-ga Boga: saj je ta navidezno neizrazljivi Absolut istoèasno incelo v tistem najvišjem statusu, Duh, iz katerega izviravesoljno delovanje, in Gospodar vsega bivajoèega. Tako dušaosvobojenega èloveka s spravnim spoznanjem, prežeta spopolno istoèasno radostjo presežnega Božanskega, Božan-skega v posamezniku in Božanskega v vesolju, vstopi v Puru-šotamo, mam višate tadanantaram. Ona postane eno z njim vnjegovem samospoznanju in njegovi samoizkušnji, eno z njimv njegovem bitju, zavesti, volji, spoznanju sveta in pobudisveta, eno z njim v vesolju in njegovi enosti z vsemi bitji vvesolju, eno z njim onkraj sveta in posameznika v presežno-sti veènega Neskonènega, šašvatam padam avjajam. To jevišek najvišje bhakti, ki je srž najvišjega spoznanja.

Tako postane oèitno, kako je vsake vrste nenehno in neu-gasljivo delovanje, brez pomanjševanja ali opustitve katerega

468

koli dela življenjskih dejavnosti, lahko ne samo povsemskladno z najvišjim duhovnim izkustvom, ampak prav takotudi silovito sredstvo za dosego tega najvišjega duhovnegastanja, kot bhakti ali spoznavanje. Niè ne more biti bolj pozi-tivnega, kot je tovrstna Gitina trditev.

56. In ob tem, ko hkrati opravlja vsa dejanja, vednonastanjen v Meni, po Moji milosti doseže veèno inneminljivo stanje.

Ta osvobojajoèa dejavnost ima znaèaj opravljanja del obgloboki združenosti volje in vseh dinamiènih delov naše na-rave z Božanskim v sebi in v vesolju. Najprej jo opravimo kotžrtvovanje, še vedno z idejo o sebi kot tistemu, ki opravljadelo. Nato jo opravimo brez te ideje in z zaznavanjem Prakri-ti kot edinega izvrševalca. Nazadnje jo opravimo ob spoznan-ju, da je ta Prakriti najvišja moè Božanskega, ter s tem, da seodreèemo vseh dejanj, jih predamo njemu, in je posamezniksamo kot prevodnik in kot orodje. Naše delo potem izhajaneposredno iz Biti in Božanskega v nas. Je del nevidnevesoljne dejavnosti in ga ne spoèenjamo in opravljamo mi,ampak velika presežna Šakti. Vse, kar poènemo, se opravljaza Gospoda, ki je v srcu vseh, za Božanstvo v posamezniku inza izpolnitev njegove volje v nas, zaradi Božanskega v svetu,za dobro vseh bitij, za izpolnitev dejavnosti sveta in namenasveta, ali z eno besedo povedano, zaradi Purušotame, saj gaon tudi v resnici opravlja prek svoje vesoljne Šakti. Ta božan-ska dejavnost, kakršna koli naj bo njena oblika ali zunanjiznaèaj, ne more vezati, ampak je lahko kveèjemu moèno sred-stvo za dvig iz te nižje Prakriti treh Gun v popolnost najvišje,božanske in duhovne narave. Osvobojeni te mešane in ome-jene dharme, zbežimo v nesmrtno dharmo, ki pride nad nas,ko sebe v vsej svoji zavesti in delovanju napravimo eno s Pu-rušotamo. Ta enost prinese s seboj moè, da se dvignemo v ne-

469

smrtnost onkraj Èasa. Tam bomo bivali v veèni presežnosti.Tako teh osem verzov, èe jih skrbno beremo v luèi spoz-

nanja, ki nam ga je Uèitelj že posredoval, predstavlja kratek,a še vedno vseobširen namig celotne bistvene ideje, celotneosrednje metode, vso srž popolne Gitine joge.

IV. Najvišja skrivnostTako je uèenec na polju svojega delovanja in boja prejel

bistvo nauka in joge, sedaj pa božanski Uèitelj nadaljuje z nje-govo uporabo v svojem delovanju, toda na takšen naèin, da jeuporaben za vsako delovanje. Povezane s kritiènim primerom,povedanim protagonistu Kurukšetre, imajo besede mnogoširši pomen in so splošno pravilo za vse, ki so se pripravljenipovzpeti nad obièajno miselnost ter živeti in delovati vnajvišji duhovni zavesti. Izloèiti ego in osebni um, ter gledatina vse v širini biti in duha, spoznati Boga in ga oboževati vnjegovi celostni resnici in v vseh njegovih vidikih, podreditisebe vsega presežni Duši narave in bivanja, posedovatibožansko zavest in biti posedovan od nje, biti eno z Edinim vsplošnosti ljubezni, radosti, volje in spoznanja, eno v njem zvsemi bitji, delovati, kot da obožujemo in žrtvujemo na bo-žanskih temeljih sveta, v katerem je vse Bog, in v božanskemstanju osvobojenega duha, je smisel Gitine joge. Gre za pre-hod od navideznega v najveèjo duhovno in pravo resniconašega bivanja. Vanjo pa vstopimo s tem, da odložimo mnogeomejitve loèujoèe zavesti in navezanost uma na strasti, nemirin nevednost, nižjo luè in spoznanje, grehe in kreposti, dvojnopostavo in merila nižje narave. Zato, pravi Uèitelj /.../

57. Ob tem ko se Mi popolnoma predaš, se Mi v svojemzavestnem umu odreèeš vseh svojih dejanj, se zateèeš vjogo volje in razuma, bodi v srcu in zavesti vedno z Menoj.

470

58. V srcu in zavesti eno in vedno z Menoj boš po Mojimilosti varno šel skozi težke in nevarne prehode. Toda èezaradi egoizma ne poslušaš, boš pogubljen.

59. Èe v svojem egoizmu misliš, "ne bom se bojeval," jeta odloèitev zaman, kajti narava te bo v to prisilila.

60. Naloge, ki jih zaradi zablode odklanjaš, bošnemoèen moral izvesti zaradi svoje svabhave (narave).

61. Gospod je v srcih vseh bitij, o, Ardžuna, in jih zmoèjo svoje Maje vrti in vrti, kakor hoèe, kot da bi jihposedel na stroj.

62. K njemu, o, Bharata, se zateci z vsemi platmi svoje-ga bitja in z Njegovo milostjo boš dosegel najvišji mir inveèno bivališèe.

[Verzi od 57 do 62] vsebujejo bistvo te joge in vodijo donjenega najvišjega izkustva. Razumeti jih moramo v nji-hovem najglobljem duhu in v vsej velièini tega visokega doži-vetja. Besede izražajo najpopolnejše, najintimnejše možnorazmerje med Bogom in èlovekom. Prežete so z zgošèenomoèjo verskega èustva, ki izvira iz èlovekovega absolutnegaoboževanja, njegove navzgor usmerjene predaje celotnegasvojega bivanja, nezadržane in popolne samopredaje presež-nemu in vesoljnemu Božanstvu, iz katerega prihaja in v kate-rem živi. Ta poudarek obèutenja je v popolnem soglasju zvisokim in trajnim mestom, ki ga Gita pripiše bhakti, ljubeznido Boga, oboževanju Najvišjega kot najnotranjejšega duha inpobude najvišjega dejanja, višku in srži najvišjega spoznanja.Izrazi, ki se jih uporablja, in duhovno èustvo, s katerim vibri-rajo, dajejo, kot kaže, najvidnejše mesto in najveèji pomenosebni resnici in prisotnosti Božanstva. To ni abstraktni Abso-

471

lut filozofa, ni brezbrižna neosebna Prisotnost ali nedojemlji-va Tišina, ki ne prenese nobenih razmerij, katerim bi lahkobila namenjena ta predaja vseh naših dejanj, ta bližina inintimnost enosti z njim v vseh delih našega zavestnega biva-nja nista vsiljeni kot pogoj in zakon naše popolnosti, to božan-sko posredovanje, zašèita in odrešitev ni njuna obljuba. Tobližnje in ganljivo sporoèilo nam lahko posreduje edinoMojster naših dejanj, Prijatelj in Ljubimec naše duše, intimniDuh našega življenja. Pa vendar to ni obièajno razmerje, ki biga religije vzpostavile med èlovekom, ki živi v svojemsatviènem ali drugaènem egoumu, ter nekakšno osebnoobliko in vidikom Božanstva, išta-deva, ki ga je ta um zgradilali ponudil za zadovoljitev svojega omejenega ideala, težnjeali želje. To je obièajni smisel in dejanski znaèaj, s katerimumsko bitje normalno religiozno èasti. Toda tu gre za nekajširšega, kar presega um, njegove omejitve in njegovo dharmo.Je nekaj globljega, kot je um, ki ponuja, in nekaj veèjega kotIšta-deva, ki predajo sprejme.

Tisto, kar se tu predaja, je Dživa, bistvena duša, izvirnoosrednje in duhovno èlovekovo bitje, individualni Puruša /.../Najgloblja obsežnost Gitinega nauka je to, da medtem kopriznava resnico povesoljene neosebnosti, v katero vstopimoz ugasnitvijo ega, brahma-nirvana – kajti brez tega resniènone more biti osvoboditve ali vsaj ne absolutne odrešitve –,priznava kot dejavnik najvišjega izkustva tudi neomajnoduhovno resnico naše osebnosti. Ne to naravno bitje, ampakbo-žansko in osrednje bitje v nas je veèni Dživa. To je Išvara,Vasudeva, ki je v vsem, ki prevzame naš um, življenje in teloza uživanje nižje Prakriti. Najvišja Prakriti, izvirna duhovnanarava najvišjega Puruše, je tista, ki drži skupaj vesolje in sev njem kaže kot Dživa. Dživa je torej del Purušotaminegaprvotnega duhovnega bitja, živa moè živega Veènega. On nisamo zaèasna oblika nižje Narave, ampak veèni del Najvišje-ga v njegovi najvišji Prakriti, veèni zavestni žarek božanskega

472

bivanja, ki je prav toliko veèen, kot je veèna ta nebeškaPrakriti.

Tisti, ki sprejme našo predajo, pa ni nobeno omejenoBožanstvo, ampak Purušotama, edino veèno Božanstvo, edinanajvišja Duša vsega, kar je, in vse Narave, prvotni presežniDuh bivanja /.../ To je On, nedojemljivi Absolut, pa tudi Pri-jatelj, Gospod, Razsvetljevalec in Ljubimec, ki je cilj teganajpopolnejšega èašèenja, pristopa, najintimnejšega notranje-ga nastajanja in predaje/.../

Najvišja skrivnost ni nedostopna neosebnost Absoluta. Tanajvišja skrivnost je èudež najvišje Osebe in oèitno velikan-ski Neosebni, ki sta eno, neka nespremenljiva presežna Bitvseh stvari in Duh, ki se razodeva tu, pri samih temeljih veso-lja, kot neka neskonèna in veèkratna osebnost, ki deluje pov-sod – Bit in Duh, razkrivajoèa se našemu zadnjemu, naj-globljemu izkustvu kot neomejeno Bitje, ki nas sprejme invzame k sebi, ne v praznino brezobliènega bivanja, ampaknajpozitivneje, globlje, èudovito v vsega Sebe in v vse naèinesvojega in našega zavestnega bivanja. To najvišje izkustvo innajširši naèin gledanja, odprtega, globokega in z neskonènimpomenom za naše dele narave, naše spoznanje, voljo, srènoljubezen in oboževanje, ki je izgubljen ali zmanjšan, èepoudarimo izkljuèno neosebno, kajti ta poudarek potlaèi,zmanjša ali ne dovoli najintenzivnejše izpolnitve vzgibov inmoèi, ki so del naše najgloblje narave, intenzivnosti in sijajev,ki so privezani na najbistvenejša vlakna našega samodoživlja-nja. Ni samo resnost spoznanja tista, ki nam lahko pomaga. Tuje še prostor, neskonèni prostor za srèno ljubezen in teženje,ki ga razsvetljuje in povzdiguje spoznanje, mistièno jasnejše,bolj umirjeno strastno spoznanje. S stalno združeno bližinosvoje srène zavesti, umske zavesti, zavesti vsega, satatammaccittah, dosežemo širše, globlje, najcelovitejše izkustvonaše enosti z Veènim. Tu je èloveški duši, kot njeni poti zadosego Najvišjega in za posedovanje popolnosti ter božanske

473

zavesti, h kateri jo pozivata njena narava in duh, opredeljenanajtesnejša enost v vsem bitju, globoko individualna v božan-ski strasti celo sredi univerzalnosti, celo pri vrhu presežnosti.Razum in volja morata celotno bivanje v vseh njegovih delihobrniti k Išvari, k božanski Biti in Mojstru vsega bivanja, bud-dhijogam uparištrija. Srce mora zliti vsa druga èustva v ra-dost enosti z njim in v ljubezen do njega v vseh bitjih.Poduhovljeni èuti ga morajo videti, slišati in èutiti vsepovsod.Življenje mora biti do skrajnosti njegovo življenje v Dživi.Vsa dejanja morajo izhajati iz njegove edine moèi in edineposvetitve v volji, spoznanju, organih delovanja, èutih, vital-nih delih, telesu. Ta pot je globoko neosebna, ker je loèevan-je ega za Dušo odpravljeno, posplošeno in obnovljeno do pre-sežnosti. Pa vendar je intimno osebna, saj se dviga k presežnistrasti in moèi notranjosti in enosti. Lahko bi bila brezobliènaugasnitev neizprosna zahteva umske logike samoiznièenja, nipa zadnja beseda najvišje skrivnosti, rahasjam uttamam.

Ardžunino odklanjanje, da bi vztrajal pri svojem, od Bo-žanstva dodeljenem delu, je izhajalo iz njegovega ego-obèut-ka, ahamkara. Za njim pa so bili zmes, zmeda in zapletenazmota idej in pobud satviènega, radžasiènega, tamasiènegaega, bojazen vitalne narave, da bi grešila, in bojazen predosebnimi posledicami tega, trepetanje srca pred individualnoboleèino in trpljenjem, zamegljeno razumsko prikrivanje ego-istiènih pobud s samozavajajoèimi varljivimi izgovori napravice in kreposti, nevedno izogibanje naše narave božjimpotem, ker se èlovekovim živènim in èustvenim delom terrazumu zdijo drugaène, kot so èloveške, ter nalagajo groznein neprijetne stvari. Duhovne posledice bodo sedaj, ko so mubili razodeti višja resnica, višja pot in duh delovanja, neizmer-no hujše kot prej, èe bo še vedno vztrajal pri svojem egoizmu,ki ga ponavlja z neuspešnim in nemogoèim odklanjanjem. Sajgre za jalovo odloèitev, za nièev odmik, ker izvira samo izzaèasnega pomanjkanja moèi, za moèan, a minljiv odklon od

474

principa energije njegovega najnotranjej-šega znaèaja, in neza pravo voljo in naèin njegove narave. Èe sedaj odvrže svojaorožja, ga bo narava še vedno prisilila, da jih ponovno vzamev roke, ko bo spoznal, da bitka in klanje potekata brez njega,da predstavlja njegova vzdržnost poraz vsega, za kar je živel,da je stvar, ki ji je dolžan služiti glede na svoje rojstvo,oslabljena in zmedena zaradi odsotnosti ali nedejavnostinjenega protagonista ter da jo je porazila in prizadela ciniènain brezobzirna moè zagovornikov nepraviènosti in krivice. Obtakšnem povratku ne bo duhovne kreposti. Šlo je za zmedoidej in èustev ego-uma, ki je spodbudil to odklanjanje. Njego-va narava pa bo delovala pri obnovitvi znaèilnih idej in èustevego-uma in ga bo prisilila, da spremeni svoje poèetje. Kakrš-na koli naj bo usmeritev, bo ta nenehna podrejenost egupomenila slabše, usodnejše duhovno odklanjanje, pogubo,vinasti. Kajti to bo dokonèen odklon od višje resnice lastnegabitja, kot je tisti, ki mu je sledil v nevednosti nižje narave.Pripušèen je v višjo zavest, v novo samouresnièenje, namestoegoistiènega mu je bila pokazana nova možnost božanskegadelovanja. Pred njim so se odprla vrata božanskega in duhov-nega namesto zgolj razumskega, èustvenega, èutnega in vital-nega življenja. Niè veè ni veliko slepo orodje, ampak zavest-na duša, razsvetljena moè in božja posoda.

Vesoljna Narava uboga moè Duha, ki je gospodar vesolja,oblikuje vsako bitje in opredeljuje njegovo delovanje glede napostavo njegove lastne narave, svabhavo, oblikuje tudi èlove-ka in opredeljuje njegova dejanja glede na splošen zakon na-rave njegove vrste, zakon umskega bitja, ki je zapleten inneveden v življenju telesa, oblikuje tudi vsakega èloveka inopredeljuje njegova posamièna dejanja glede na zakon nje-gove lastne posebne zvrsti in razlièic njegove izvirne svab-have. Ta vesoljna Narava je tista, ki oblikuje in usmerjamehanska dejanja telesa in instinktivna dejanja štirih vitalnihin živènih delov. Tu je naša podrejenost njej zelo oèitna. Ona

475

je oblikovala in tudi usmerja delovanje, komajda kaj manjmehanske stvari, kot so sedaj, našega èutnega uma, volje inrazuma.

Saj potem, ko vstopimo v tisto najnotranjejšo bit svojegabivanja, spoznamo, da je v nas in v vsem edini Duh in Bog, kimu vsa Narava služi in ga razodeva, mi sami pa smo duše teDuše, duh tega Duha. Naše telo je podoba, ki nam jo je pove-ril, naše življenje vzgib ritma njegovega življenja, naš um toknjegove zavesti, naši èuti njegova orodja, naša èustva inobèutki iskanja njegove radosti bivanja, naša dejanja sredstvanjegovih namenov, naša svoboda samo senca, namig ali pre-blisk, medtem ko smo nevedni, ko pa spoznamo njega in sebe,podaljšek in uèinkovit kanal njegove nesmrtne svobode. Našespretnosti so odsev njegove dejavne moèi, naše najboljšespoznanje delna luè njegovega spoznanja, najvišja, najmoè-nejša volja našega duha projekcija in poslanstvo volje Duha vvsem, ki je Mojster in Duša vesolja.

Tisti, ki nas je med nevednostjo preusmeril v vsem notran-jem in zunanjem delovanju, kot da bi bili posajeni na stroju,na kolesu Maje nižje Narave, je bil Gospod, ki je v srcu vsa-kega bitja. Zanj bivamo v sebi in v svetu bodisi mraèni v ne-vednosti ali sijoèi v spoznanju. Živeti zavestno in celovito vtem spoznanju in v tej resnici, pomeni uiti egu in zbežati predMajo. Vse ostale najvišje dharme so samo priprava za to dhar-mo in vsa joga je samo sredstvo, s katerim lahko najprejpridemo do neke združitve in konèno, èe imamo polno luè, docelostne združitve z Mojstrom in najvišjo Dušo svojegabivanja. Najveèja joga je, da se pred vsemi zbeganostmi intežavami svoje narave zateèemo k temu, v notranjosti biva-joèemu Gospodarju vse Narave, se obrnemo k njemu z vsemsvojim bitjem, z življenjem in telesom, èuti in umom, srcemin razumevanjem, z vsem svojim posveèenim znanjem, voljoin dejanji, sarvabhavena, na vse naèine naše zavestne biti innaše instrumentalne narave. In ko lahko to kadar koli in v

476

celoti storimo, tedaj nas prevzame božanska Luè, Ljubezen inMoè, napolni bit in orodja ter nas varno povede k najvišjemumiru, duhovni svobodi našega nesmrtnega in veènega stanja,param šantim, sthanam sašvatam.

63. Tako sem ti podal najbolj skrito znanje. Razmisli onjem popolnoma, potem pa stori kot hoèeš.

64. Prisluhni spet Moji najvišji besedi, najskrivnost-nejši od vseh resnic. Ti si Mi najbližji ljubimec, zato tibom povedal to za tvoje najvišje dobro.

Potem ko smo se odrekli vsem zakonom, dharmam, in naj-globljemu bistvu njene joge, potem ko smo povedali, daonkraj prvih skrivnosti, ki so bile razkrite èloveškemu umu spreobražajoèo luèjo duhovnega spoznavanja, guhjat, obstajaše globlja skrita resnica, guhjataram, Gita nenadoma objavi,da obstaja še višji svet, o katerem ima povedati, paramamvacah, in najskrivnejša resnica od vseh, sarva-guhjatamam.To skrivnost vseh skrivnosti bo Uèitelj povedal Ardžuni kotnajvišje dobro, zaradi tega, ker je izbrana in ljubljena duša,išta. Oèitno je, kot so že razodele Upanišade, le redka tistaduša, ki jo Duh izbere za razkritje svojega telesa, tanum svam,in ki ji je dopušèeno do te skrivnosti, kajti samo ta je po srcu,umu in življenju dovolj blizu Božanstvu, da se mu pravodzove v vsem svojem bitju in to napravi za stalno prakso.Zadnja, zakljuèna, najvišja Gitina beseda, ki izraža najvišjoskrivnost, je podana v dveh kratkih, neposrednih in preprostihšlokah, ki so brez nadaljnjega komentiranja ali razlage pre-pušèene, da se potopijo v um in razkrijejo svoj lastni polnipomen v doživetju duše. Saj je samo to notranje, nenehno serazširjajoèe se izkustvo tisto, ki lahko razjasni neskonènostpomena, s katerim so te besede za vedno prežete, èeprav sosame po sebi nepomembne in preproste. Ko so izreèene, zaèu-

477

timo, da je bilo to tisto, za kar se je uèenèeva duša ves èaspripravljala, ter da je bilo vse ostalo samo postopek in naukrazsvetljevanja in usposabljanja. Takšna je ta skrivnost vsehskrivnosti, najvišje, najneposrednejše sporoèilo Išvare.

65. Naj se tvoj um prežame z Menoj, ljubimec in obože-valec Moj, ki Mi žrtvuješ in se poklanjaš pred Menoj. Pritimoraš k Meni, to je obljuba in jamstvo, ki ti ga dajem, kersi mi drag.

66. Opusti vse dharme in se zateci samo k Meni. Odre-šil te bom vseh grehov in zla, ne žaluj.

Gita je vseskozi vztrajala na veliki in dobro razdelani jogij-ski disciplini, širokem in jasno zaèrtanem filozofskem siste-mu, na svabhavi in svadharmi, na satvièni postavi življenja,kot da s samopreseganjem vodijo iz sebe v svobodno duhovnodharmo nesmrtnega bivanja, skrajno širnega po svojih pros-torih in povzdignjenega nad omejitve celo najvišje Gune.Vztrajala je na mnogih pravilih, sredstvih, zapovedih in pogo-jih popolnosti, sedaj pa se nenadoma zdi, da podira svojo last-no zgradbo in pravi èloveški duši: "Opusti vse dharme, predajse samo Božanskemu, najvišjemu Božanstvu nad seboj, okrogin znotraj sebe. To je vse, kar potrebuješ, in najvišja pot, to jeprava odrešitev." Mojster svetov v podobi božanskega Vozni-ka in Uèitelja s Kurukšetre je èloveku razkril velièastne res-niènosti Boga, Biti in Duha ter narave zapletenega sveta,odnosov èloveškega uma, življenja, srca in èutil do Duha kottudi zmagovita sredstva, s katerimi se bo prek lastne duhovnesamodiscipline in prizadevanja dvignil iz moralnosti v nes-mrtnost in iz svojega omejenega umskega v neskonènoduhovno bivanje. In ko sedaj govori kot Duh in Bog v èlovekuin v vsem, pravi: "Vse to osebno prizadevanje in samodisci-plina na koncu ne bosra potrebna, vse sledenje raznim omeju-

478

joèim pravilom in dharmi lahko na koncu odvržemo kotmoteèe breme, èe se Mi ne moreš popolnoma predati, bodiodvisen samo od Duha in Božanstva v sebi in v vsem in zau-paj samo njegovemu vodstvu. Usmeri ves svoj um Name,napolni ga z mislimi Name in na Mojo prisotnost. Obrni vsesvoje srce k Meni in vsako tvoje dejanje, kakršno koli že je,naj bo žrtvovanje in daritev Meni. Ko boš to storil, Mi pre-pusti, da bom izpolnil Svojo voljo glede tvojega življenja,duše in dejanj. Naj te Moje poèetje s tvojim umom, srcem,življenjem in dejanji ne žalosti, bega ali moti, ker se zdi, da nesledi zakonom in dharmam, ki si jih je èlovek sam naložil, dabi usmerjal svojo omejeno voljo in razum. Moja pota so potapopolne modrosti, moèi in ljubezni, ki ve vse in povezuje vsesvoje vzgibe, zato da bi dosegla popoln konèni rezultat. Pre-finja in med seboj prepleta mnoge niti celostne popolnosti. Jazsem tu s teboj v tem bojnem vozu kot Mojster bivanja v tebiin izven tebe ter s popolno gotovostjo ponavljam nezmotljivoobljubo, da te bom vodil k Sebi skozi vsa trpljenja in zla terprek njih. Do kakršnih koli težav ali zapletov pride, si lahkogotov tega, da te vodim v popolno božansko življenje, vvesoljno in nesmrtno bivanje v presežnem Duhu."

Skrivnost, guhjam, ki nam jo razodene vsako globokoduhovno spoznanje in se zrcali v raznih naukih ter jo upra-vièuje dušno izkustvo, je za Gito skrivnost duhovne biti, ki jeskrita v nas in ki sta ji um in zunanja Narava samo pojavniobliki ali podobi. To je skrivnost stalnih razmerij med dušo inNaravo, Purušo in Prakriti, skrivnost v notranjosti bivajoèegaBožanstva, ki je Gospod vsega bivanja in pred nami zakrit vsvojih oblikah in vzgibih. To so resnice, ki jih na razne naèineuèijo vedanta, sankhja, joga in so zgošèene v prvih poglavjihGite. Sredi vseh njihovih navideznih razliènosti so ena samaresnica in v vseh razliènih poteh joge so razlièna sredstvaduhovne discipline, s katerimi se naš nemirni um in slepoživljenje umirita in preusmerita k temu veèobraznemu Edine-

479

mu ter nam postane skrivna resnica o biti in Bogu tako resniè-na in blizu, da lahko v njej bodisi zavestno živimo in bivamoali pa izgubimo svoje loèene biti v Veènem in nismo veèpodrejeni umski Nevednosti.

Še skrivnostnejša zadeva, guhjataram, ki jo je razvila Gita,je globoka resnica božanskega Purušotame, ki je hkrati bit inPuruša, najvišji Brahman in izkljuèno, intimno, skrivnostno,nepopisljivo Božanstvo. To daje misli širše in globlje razum-ljivo osnovo za konèno spoznanje in duhovno izkustvo, zavišjo, obsežnejšo in razumljivejšo jogo. Ta globlja skrivnosttemelji na skrivnosti najvišje duhovne Prakriti in Džive,veènega delèka Božanskega v tej veèni in razodeti naravi, terenega duha in bistva z njim v njegovem nespremenljivemsamobivanju.

To globlje spoznanje uide elementarnemu razlikovanju du-hovne izkušnje med Onkraj in tistim, kar je tu. Kajti Presežnionkraj svetov je istoèasno Vasudeva, ki je v vseh stvareh in vvseh svetovih. On je Gospod v srcu vsakega bitja in bit vsehbivanj, izvor in najvišji smisel vsega, kar je izpostavil v svojiPrakriti. Razodeva se v svojih vibhutijih in on je Duh v Èasu,ki podreja dejanja sveta, je Sonce vsega spoznanja, Ljubimecin Ljubljeni duše, je Mojster vseh dejanj in žrtvovanj. Posle-dica najglobljega odprtja tej globlji, pristnejši, bolj tajniskrivnosti je Gitina joga celostnega spoznanja, celostnegadelovanja in celostne bhakti. Gre za hkratno doživetje du-hovne univerzalnosti ter svobodne in izpopolnjene duhovneindividualnosti, celotne združitve z Bogom in celotnegabivanja v njem, kot da smo hkrati okvir dušne nesmrtnosti,podpora in moè našega osvobojenega delovanja v svetu in vtelesu.

Sedaj pa pride najvišja beseda in najskrivnostnejše odvsega, guhjatamam, da je Duh in Božanstvo dejansko Nes-konèni, osvobojen vseh dharm in kljub temu, da upravlja svetskladno z utrjenimi zakoni in vodi ljudi skozi svoje dharme

480

nevednosti in spoznanja, grehe in kreposti, pravilno in na-paèno, priljubljeno in nepriljubljeno, brezbrižnost, ugodje inboleèino, veselje in žalost ter zavraèenje teh nasprotij skozisvoje fiziène, vitalne, razumske, èustvene, etiène in duhovneoblike, pravila in merila, Duh in Božanstvo vendarle presegavse to. In èe hoèemo tudi mi odvreèi vsako odvisnost oddharm, se predati njegovemu svobodnemu in veènemu Duhuin ob skrbi, da smo mu popolnoma in izkljuèno odprti, zau-pamo luèi, moèi in radosti Božanskega v nas ter brez strahu inžalosti sprejmemo samó njegovo vodstvo, potem je to edinaprava in najveèja odrešitev, ki prinese popolno in neizogibnopolnost naše biti in narave. To je pot, ki je na voljo tistim, kijih je izbral Duh – samo tistim, katerih se najbolj radosti, kerso mu najbližji in najsposobnejši za enost, njemu enaki ter sesvobodno skladajo z Naravo, so z njo uglašeni v njeni najvišjimoèi in vzgibu, univerzalni v zavesti duše, presežni v duhu.

V duhovnem razvoju namreè pride èas, ko se zavemo, daso vsa naša naprezanja in dejanja zgolj naši umski in vitalniodzivi na tiho in skrivno vztrajanje veèje Prisotnosti v nas inokoli nas. Jasno nam postane, da so vsa naša joga, naše teže-nje in prizadevanje pomanjkljive ali ozke oblike, ker jih paèi-jo ali pa vsaj omejujejo umske asociacije, zahteve, predsodki,pristranosti, napaèno ali polovièno razumevanje veèje resnice.Naše ideje, izkušnje in prizadevanja so samo umske podobeveèjih stvari, ki jih bo ta Moè sama popolneje, neposredneje,svobodneje, širše, v veèji harmoniji z vesoljno in veèno voljoizpeljala v nas, samo èe se lahko pasivno predamo kot orodjav roke najvišje in absolutne moèi in modrosti. Ta Moè od nasni loèena. Je naša lastna bit, eno z bitmi vseh drugih teristoèasno presežno Bitje in imanentna Oseba. Naše bivanje,naša dejanja, prenešena v to višje Obstajanje, ne bodo veè, kotse nam sedaj v umski loèenosti zdi: naša lastna individualna.Bo velik vzgib Neskonènosti in intimne nedojemljive Prisot-nosti; bo nenehna spontanost oblikovanja in izražanja te

481

globoke vesoljne biti in presežnega Duha. Gita nakazuje, damora biti predaja, da bi do tega v celoti prišlo, brez zadržkov.Naša joga, naše življenje, naše stanje notranjega bivanja morato živo Neskonèno svobodno opredeliti, ne pa da je vnaprejopredeljeno z vztrajanjem našega uma na tej ali oni dharmi alisploh na kakšni dharmi. Božanski Mojster joge, jogešvarahkrišnah, bo sam prevzel našo jogo in nas povzdignil do našeskrajno možne popolnosti, ne popolnosti po nekem zunanjemali umskem merilu ali omejujoèem pravilu, ampak velikanskein obsežne, za um nedoloèljive popolnosti. To bo popolnost,ki jo bo glede na celotno resnico razvila Modrost, ki vidi vse,najprej naše svabhave, pozneje pa kaj veèjega v kar se boodprla: duha in neomejljive, nesmrtne, svobodne in vse preo-bražajoèe moèi, luèi in sijaj božanske in neskonène narave.

Vse je treba dati kot gradivo za to preobrazbo. Naše spo-znanje, našo nevednost, našo resnico in našo zmoto bo pre-vzela neka vsevedna zavest, odvrgla bo njihove oblike po-manjkljivosti, sarva-dharman paritjadžja, in vse spremenila vneskonèno luè. Neka vsemogoèna Moè bo prevzela naše kre-posti in grehe, naš prav in našo zmoto, našo moè in našo sla-bost, odvrgla bo njihove zapletene podobe, sarva-dharmanparitjadžja, in vse spremenila v svojo presežno èistost, vesolj-no dobro in nezmotljivo silo. Nepopisljiva Ananda bo pre-vzela naše neznatno veselje in žalost, naše s težavo se prebi-jajoèe se veselje in boleèino, odvrgla njuna neskladja in nepo-polne ritme, sarva-dharman paritjadžja, in vse spremenila vpresežno in vesoljno nepredstavljivo radost. Vse, kar lahkoopravijo vse joge, bo opravljeno in še veè. Toda opravljeno boz veèjim pregledom, z veèjo modrostjo in resnico, kot nam jolahko posreduje kateri koli èloveški uèitelj, svetnik ali mod-rec. Notranje duhovno stanje, do katerega nas bo pripeljala tanajvišja joga, bo nad vsem tistim, kar je tu, in vendar obsega-joèe vse v tem in drugih svetovih, vendar z duhovno preo-brazbo vseh, brez omejitev, brez vezi, sarva-dharman parit-

482

jadžja. Prisotno bo neskonèno bivanje, zavest in radostBožanstva v njegovi spokojni tišini in široki brezmejnidejavnosti, pravzaprav bo bistvena, temeljna, vesoljna tvari-na, kalup in znaèaj. In v tem kalupu neskonènosti bo javnobivalo razodeto Božansko, ki ga ne bo veè skrivala njegovaJogamaja, ter kadar koli in kakor koli bo hotelo, gradilo v nasrazne obrise Neskonènega, presežne oblike spoznanja, misli,ljubezni, duhovnega veselja, moèi in delovanja skladno ssvojo samoizpolnjujoèo voljo in nesmrtnim užitkom. In nobe-nega obvezujoèega uèinka na svobodno dušo in neprizadetonaravo ne bo, nobenega neizogibnega kristaliziranja v ta alioni nižji obrazec. Kajti vse bo opravila moè Duha v božanskiprostosti, sarva-dharman paritjadžja. Stalno bivanje v pre-sežnem Duhu, param dhama, bo temelj in zagotovilo tegaduhovnega stanja. Intimno razumevajoèa enost z vesoljnimbivanjem in vsemi bitji, odrešena zla in vsakega trpljenjaloèujoèega uma, toda modro upoštevaje prave razlike, bopogojujoèa moè. Posledica te celostne osvoboditve bo neneh-na radost, enost in harmonija veènega posameznika z Božan-skim in z vsem, kar je. Zbegana vprašanja našega èloveškegabivanja, katerega krièeè primer je Ardžunina težava, ustvarjanaša loèujoèa osebnost v nevednosti. Ta joga pa postavièlovekovo dušo v pravo razmerje z Bogom in svetovnimbivanjem ter iz naših dejanj napravi Božja dejanja, spoznanjein voljo, ki èloveka oblikujeta in gibljeta, iz našega življenjaustvari harmonijo božanskega samoizražanja, zato je pot donjihove popolne izginitve.

67. Nikoli o tem ne pravi nekomu, ki je brez askeze,èašèenja, niti komu, ki noèe slišati o Meni ali Me zanièujein ponižuje.

68. Kdor bo z najveèjim èašèenjem razglašal med Mojimièastilci to najvišjo skrivnost, bo nedvomno prišel k Meni.

483

69. Ni ga med ljudmi, ki bi Mi služil bolje, kot je ta, inne bo drugega, ki bi Mi bil na zemlji ljubši od njega.

70. In kdor bo preuèeval to najino sveto razpravo, Mebo èastil z žrtvovanjem spoznanja.

71. In celo tisti, ki ji bo prisluhnil poln vere in spre-jemljivosti, bo osvobojen dosegel sreène svetove praviè-nikov.

72. Ali si poslušal zbrano, o, Partha? Ali je bila unièenatvoja utvara, ki je nastala zaradi nevednosti, o,Dhanandžaja?

Ardžuna je rekel:73. Unièena je moja utvara in prek Tvoje milosti, o,

Aèjuta (Nezmotljivi), se spet spominjam. Trden sem inrazgnal si vse dvome. Deloval bom skladno s Tvojo bese-do.

Razodeta je celotna joga, podane so velike besede nauka inArdžuna, izbrana èloveška duša, je spet spreobrnjen, ne veè vsvojem egoistiènem umu, ampak v najveèjem spoznanjusamega sebe, za božansko delovanje. Vibhuti je pripravljen zabožansko življenje v èloveškem, njegov zavestni duh pa zadelovanje osvobojene duše, muktasja karma. Unièena jeumska utvara. Dušin spomin o njeni biti in njeni resnici, ki jebil tako dolgo skrit za zavajajoèimi videzi in oblikami našegaživljenja, se je povrnil in postal njena obièajna zavest. Izginiliso vsi dvomi in zmedenost, zato se lahko usmeri k izvajanjuukaza ter zvesto opravi vsakršno delo za Boga in svet, ki muga dodeli Mojster našega bivanja, Duh in Božanstvo,samoizpolnjeno v Èasu in vesolju.

484

Sandžaja je rekel:74. Slišal sem ta èudoviti razgovor med Vasudevo in

velikodušnim Partho, ki je povzroèil, da mi lasje štrlijopokonci.

75. Po Vjasini milosti sem slišal najvišjo skrivnost joge,ki jo je razglasil sam Krišna, Mojster joge, osebno.

76. O, kralj, ko se vedno znova spomnim tega èudovite-ga in svetega razgovora Kešave in Ardžune, sem vednoznova radostno vznemirjen.

77. In kadar koli se spomnim izredno èudovite Harijeve(Krišnove) podobe, se zelo èudim, o, kralj, in vedno znovasem radostno vznemirjen.

78. Kjer koli je Krišna, Mojster joge, kjer koli jePartha, lokostrelec, tam so slava, zmaga, razcvet instanovitna Postava Resnice – o tem sem preprièan.

"Skrivnost delovanja," bi lahko povzeli Gitino sporoèilo,besedo božanskega Uèitelja, "je eno s skrivnostjo življenja inbivanja. Bivanje ni zgolj mehanizem Narave, kolo zakoni-tosti, v katerega je za trenutek ali za dolga obdobja vpletenaduša. To je stalno razodevanje Duha. Življenje ni zaradi živ-ljenja samega, ampak za Boga, in živa èloveška duša je veènidelèek Božanstva. Delovanje obstaja zaradi iskanja samegasebe, zaradi samoizpolnitve, zaradi samouresnièenja in nesamo zaradi svojih zunanjih in navideznih sadov tega trenut-ka ali prihodnosti. Obstaja notranji zakon in smisel vsehstvari, ki je odvisen od najvišje narave kot tudi od razodetenarave biti. Prava resnica delovanja je v tem in jo je mogoèepredstaviti samo priložnostno, nepopolno in prikrito z neved-nostjo v zunanjih podobah uma in njegovih dejanjih. Najvišji,

485

brezhibno najveèji zakon delovanja je zato v tem, da najdeteresnico svojega najvišjega in najnotranjejšega bivanja ter vnjej živite, ne pa da sledite kateremu koli zunanjemu meriluali dharmi. Dotlej je vsako življenje in delovanje nepopolno,težava, prizadevanje in problem. Samo z odkritjem vaše pravebiti in življenjem v skladu z njeno pravo resnico, z njenopravo resniènostjo, lahko dokonèno rešite problem, prema-gate težavo in boj ter spreobrnete svoje poèetje, izpopolnjenov varnosti odkrite biti in duha, v avtentièno božansko delo-vanje. Spoznajte torej svojo bit. Spoznajte, da je vaša pravabit Bog in da je eno z bitmi vseh drugih. Spoznajte svojo dušokot delèek Boga. Živite v tem, kar ste spoznali, živite v biti, vsvoji najvišji duhovni naravi, bodite združeni z Bogom inBogu podobni. Darujte najprej svoja dejanja kot žrtev Najviš-jemu in Edinemu v sebi, ki je tdi Najvišji in Edini v svetu.Izroèite nazadnje vse, kar ste in kar delate, v njegove roke, dabo najvišji in vesoljni Duh prek vas izvrševal svojo voljo indejanja v svetu. To je rešitev, ki vam jo predstavljam, in nakoncu boste spoznali, da ni druge."

Tako se konèa osemnajsto poglavje ali "Joga odrekanjaosvoboditve".

486

DODATKI

I Nekateri psihološki pojmiNekaj besed, ki se uporabljajo v komentarju, zahteva razla-

go, kot tudi doloèene metafiziène in psihološke predpostavke.Po Šri Aurobindu ima vsaka raven našega bitja, umska,

vitalna, fizièna, svojo lastno zavest, loèeno, èeprav povezanoin medseboj uèinkujoèo. Lahko reèemo, da je med sebojpovezana zato, ker se vsi èlovekovi psihološki procesi, umski,vitalni in fizièni med seboj mešajo drug z drugim. Za našzunanji um in obèutke so med seboj zmešane, vendar pa jih zanamene analize razlikujemo takole:

Pravi umPravi um se deli na tri dele: misleèi um, dinamièni um in

povnanjajoèi um. Prvi se ukvarja z idejami in spoznavanjemin their own right, drugi z izpostavljanjem umskih moèi zauresnièevanje idej in tretji z njihovim izražanjem v življenju zgovorom (èeprav ne samo s tem, ampak z vsako obliko, ki seje lahko posluži) Beseda "fizièni um" je dvoumna, saj lahkopomeni povnanjajoèi um in umsko v fiziènem hkrati.

Vitalni um

Podobna dvoumnost se pojavi, ko govorimo o "vitalnemumu", saj je to pojem, ki zajema vitalno umsko in umskovitalno. Pravi vitalni um je nekakšen posrednik med vitalnimièustvi, željami, impulzi itd. Ter pravim umskim. Izraža želje,obèutenja, èustva, strasti, ambicije, posedovalne in aktivnetežnje vitalnega in jih umsko oblikuje (èista domišljija alisanje v katerih se èlovek predaja velièini, sreèi itd. so poseb-na oblika dejavnosti vitalnega uma). Obstaja še nižja stopnjavitalnega, ki samo izraža vitalno tvarino, ne da bi jo podredi-

la kakršni koli igri razuma. Preko tega mentalno vitalnega sedvignejo vitalne strasti, impulzi, želje ter pridejo v buddhi inga zameglijo ali popaèijo.

Umsko fiziènoKot je vitalni um omejen z vitalnim gledanjem in obèuten-

jem stvari (medtem ko dinamièni razum ni, ker deluje z idejoin rszmišljsnjem), tako je um v fiziènem ali umsko fiziènoomejen s fiziènim vidikom in izkušenjem stvari, poumljaizkušnjo, ki nastane v stiku z zunanjim življenjem in stvarmi,in tega ne preseže (èeprav to lahko opravi zelo zvito), ne takokot povnanjajoèi um, ki se z njimi ukvarja bolj iz razuma invišjega razuma. V praksi se ta dva mešata. Mehanièno umskofizièno ali telesni um je mnogo nižja dejavnost umskega fiz-iènega, ki prepušèena sama sebi preprosto ponavlja obièajnepretekle misli in vzgibe ali voljo, v najboljšem primeru jimdods tskšne mehaniène odzive na stvari in reflekse, kot pride-jo v življenjski krog. ????

Vitalno fiziènoZa razliko od višjega vitalnega se nižje vitalno ukvarja

samo z majhnimi poželjivostmi, majhnimi željami, majhnimistrastmi itd., ki sestavljajo vsakdanje življenje obièajnega èut-nega èloveka – pravo vitalno fizièno pa je živèno bitje, kipovzroèa vitalne reflekse za stike med stvarmi in fiziènozavestjo.

Vse našteto je samo izbor med raznimi možnimipodrazdelki, ki jih sistematièneje lahko opredelimo takole:

I. Umska ravenPravi um se ukvarja z razmišljanjem, oblikovanjem idej ali

umskih tvorb in z dejavnostjo misleèe volje (dinamièni um).Imenujemo ga buddhi (ki je hkrati razum in volja) za razliko

488

od drrugih delov uma, ki jim pravimo manas ali èutni um.Nad umom je višji um, ki organizira vse te funkcije. Prav takopa je tudi višji um orodje naduma, ki organizira in intuitiviziravišji um.

Um ima razliène nivoje: pravi um, vitalno v umu in fiziènov umu. Èustva spadajo v vitalnemu delu uma. To so tistestvari vitalne ravni, ki s pritiskanjem na um tvorijo mentalneoblike. Sam um jih ne ustvarja. Kot primere tega, kar spada kvitalnemu umu, bi lahko našteli pohotne predstave, filmskezgodbe, ki si jih podajamo o velikih dogodiv-šèinah itd. vkaterih nastopamo kot junaki,kot tudi splošno poumljanježelja.

Fizièni del uma sprejema in povnanja razum, ki ima dvefunkciji: prviè je delovanje na vnanje stvari in jih umsko ure-jati, hkrati z naèinom praktiènega ravnanja z njimi, drugièslužiti kot kanal materjaliziranja in aktiviranja vsega, kar mumisleèi in dinamièni um pošlje v ta namen.

II, Vitalna ravenVitalna raven je raven želja, ne samo spolnih ali fiziènih,

ampak želja po moèi, delovanju, ambicije, ponos. V pravemvitalnem se skuša uresnièiti življenjska sila, da bi posedlastvari in na njih pustila svoj peèat. V svoji grobi obliki se tavitalna potreba pojavlja kot strast, ambicija, želja po pose-dovanju, po denarju in užitkih vseh vrst.

Umski del vitalnega je umska dejavnost, ki spremljavitalne želje, jih spoznava in izraža v umskih oblikah in gov-oru. Tako, ko je Mussolini rekel: „Italija mora imeti prostorpod soncem,“ to ni posledic procesa mišljenja ali sklepanja.Želja se dvigne iz vitalnega bitja, èeprav bi iskala podporo zrazmišljanjem buddhija. Kot primere pojavov, ki jih štejemoza umsko vitalne, lahko navedemo naslednje: vse mental-izirane pobude, èustva in obèutenja, jezne misli, obup, pože-lenje, jeza, sovraštvo itd. Ti so manj domišljijski kot vitalno

489

mentalni1 in so bolj praktièni ali mehanski, nanašajoèi se nanekaj aktualnega kot n.pr. zaljubljenost, prepir, razoèaranje, –lahko nagibajo k izpolnitvi obèutenja ali pobude ali pa sevrtijo okrog nekega spomina o neèem, kar smo storil ali uži-vali, poskuša ponoviti kar smo èutili ali to podaljšati, itd.

Fizièni del vitalnega se hoèe gibati po kolesnicah in v fik-snih oblikah kot so navade in instinkti. Potrebno je za ures-nièevanje vitalnih pobud v dejanskem svetu. Morda obstajapotreba, a fizièni del ni kos nalogi. Tako je n.pr. veliko pes-nikov, ki se ne morejo izraziti, ker je njihovo fizièno vitalnoprešibko.

III. Fizièna ravenTudi na fizièni ravni je umsko, vitalno in snovno. Umski

del fiziènega je tisti, ki prihaja v stik s fiziènim svetom in vidisamo fizièno plat stvari in nièesar prek tega. Snov obravnavapreprosto, kot da je snov in niè veè. Ne vidi, da je v snovi vse-bovana zavest. Odvisen je od materialne zgradbe èutov inomejen nanje in na fiziène možgane. Um v fiziènem je torejnekaj zelo majhnega, ne seže daleè, a je fini konec, ki jepotreben za delovanje uma uma fizièni svet.

Videnje, sluh, okus, vonj, dotik so pravzaprav lastnostiuma ne telesa. Toda fizièni um, ki ga navadno uporabljamo, seomejuje na prevajanje zaznave številnih zunanjih dražljajev,ki jih dobiva prek živènega sistema in fiziènih organov. Todanotranji manas ima tudi subtilni vid, sluh, lastno zmožnoststika, ki ni odvisna od fiziènih organov. Še veè ima zmožnostne samo neposredne komunikacije uma s predmetom – kivodi celo k visoki stopnji aktivnosti za zaznavo vsebine kake-ga predmeta v okviru fiziènega dosega ali zunaj njega –ampak neposredno vezo uma z drugim umom. Um lahko tudi

1 Med umsko vitalnim in vitalnim umskim je težko razlikovati, èe nismo primernoobèutljivi opazovalci ali pa nimamo navade razlikovati doživljanja.

490

spremeni, prilagodi, zavre pojav, vrednosti in jakosti èutnihdražljajev. Navadno teh umskih zmožnosti ne uporabljamo alirazvijamo, ostajajo podpražne in vèasih vzniknejo kot nered-na in obèasna dejavnost, pri nekaterih umih bolj redna kot pridrugih, ali pa pridejo na površje v stanjih nenormalnosti. Toso temelji jasnovidnosti, jasnoslišnosti, prenosa misli inpobud, telepatiji, veèinoma okultnih zmožnosti navadne vrste.– tako imenovanih, èeprav jih bolje opišemo manj mistiènokot zmožnosti podpražnih dejavnosti manasa. Od dejavnostitega èutnega uma so odvisni pojavi hipnoze in mnogi drugiNiso odvisni samo od tega, a je glavna opora za izmenjave,stike in odzive, èeprav je veliko dejanskega delovanja odvis-no od buddhija. Imamo fizièni um, nadfizièni um in te dvojneumskosti se lahko poslužujemo.

Vitalno v fiziènem je prenosnik živènih odzivov naše fiz-iène narave. Je polje in orodje manjših obèutkov in želja, vsehvrst odzivov na dražljaje zunanjega fiziènega in grobegasnovnega življenja. Ta vitalni del fiziènega (ki ga podpiranižji del pravega vitalnega) je zato povzroèitelj veèine man-jših vzgibov našega zunanjega življenja. Gre za življenje, kiga veže snov, živèni sistem Ne more obstajati brez snovnegatelesa. Toda vitalno v ožjem smislu je popolnoma neodvisnood snovi, je vesoljna sila. V telesu obstaja tudi sila, ki pa niživljenjska sila. Prava življenjska sila je nekaj zase od snovne-ga sveta, Obstaja zaradi same sebe in njenih možnosti nevežejo snovni pogoji. Ko je Napoleon rekel, da ni nièesarnemogoèega in da je treba izraz „nemogoèe“ izbrisati iz slo-varja, je prek njega govorilo vitalno. Za vitalno ni niènemogoèega.

Vitalni del fiziènega je zelo pomemben. Telesu daje zdrav-je in moè. Ve kaj telesu koristi in kaj mu škoduje. Èe bi gaprepustili samemu sebi, bi bilo najbolj varen vodnik, kar setièe zdravja. Toda civiliziran èlovek ga le redko pusti nedo-taknjenega; dejavnost uma je ustvarila veliko zmedo.

491

Navsezadnje je tvarina v fiziènem je njegov popolnomasnovni del, ki je osnova ostalega. Znaèilnosti fiziènega vožjem smislu sta vztrajnost in ohranjanje.

Tako torej obstajajo razliène ravni: umska, vitalna, fizièna.Za njimi je dušno. Beseda „duša“ in beseda „dušno“ se vanglešèini uporablja ohlapno in z mnogimi pomeni. Evropej-ci najpogosteje v vsakdanjem pogovoru ne razlikujejo medumom in dušo in èesto celo zamenjujejo pravo dušo, dušnobitje z vitalnim bitjem želja – lažno dušo ali željno dušo.Dušno bitje je popolnoma drugaèno kot um in vitalno, je zanjimi, kjer se sreèujejo v srcu. Njegovo osrednje mesto je tam,toda bolj za srcem kot v srcu. Tisto, èemur ljudje reèejo srce,je sedež èustev, èloveška èustva pa so umsko-vitalni impulzi,ki navadno po svoji naravi niso dušni. Najbolj skrivna moè vozadju, nekaj drugega kot sta um in življenje, je prava duša,dušno bitje v nas.

Lahko bi se pogovarjali tudi o dušni ravni, toda ta je takš-na, da od od zadaj preseka druge ravni, prodre v drug ravninekako tako kot žarki. Me dušnim bitjem in višjo Resnicoobstaja neposredna povezava. Obstaja dušna zavest, a ta jepreprosta in neposredna, ne kot umska zavest. Dotik dušnegapomaga prinesti na plan globlje možnosti umskega, vitalnegain fiziènega in jih napravit bolj ustrezne za sprejem višje Res-nice in Moèi. Tako je umska ljubezen egoistièna in odvisna odmedsebojne izmenjave in uživanja. Z dušnim dotikompostane ljubezen plemenitejša in èistejša, egoistièni elementizgine.

II Slovarèek

Posamezne okrajšave v oklepajih se nanašajo na:Veda = sanskritske besede, ki so izkljuèno vedske ali pa so

492

tolmaèene kot v vedah,Rig = Rigveda Gita = Bhagavadgita Iša = IšopanišadaMun = Mundaka upanišadaŠan = Šandilja upanišada

A

Abhimanju – sin Ardžune in Subhadre, Krišnove sestreabhito vartate – je vsenaokrog (Gita 5,26)abhjasa – nenehno urjenje doloèene metode abhjasa-joga – urjenje združitveabhut sarvabhutani – postal je vsebivajoèeacara – formalno urejana metoda samodiscipline; življen-

jsko praviloacintjarupa – nezamisljive oblike (Mun 1.3,7)aèarja – uèitelj, vzgojiteljadharma – "ne-postava"adhibhuta – elementaren; objektivni pojav bivanjaadhidaiva – kar pritièe bogovom (nematerialnim silam);

subjektivni pojav bivanjaadhijadžnja – vesoljno naèelo delovanja in žrtvovanja;

skrito Božansko, ki sprejme daritevadhikara – zmožnost; nekaj v moèi neposredne èloveške

narave, kar s svojimi znaèilnostmi opredeljuje pravico za taali oni naèin joge

adhišthana – temelj, izhodišèe (duše v Naravi)adhišthatri devata – v notranjosti bivajoèe Božanstvoadhišthaja – bivajoè (Gita 4,6)adhjakša – predsedujoèi ali prisotnost; tisti, ki od zgoraj

nadzira, opazuje in obvladujeadhjatma – duhovno; vse, kar ima opravka z višjim bivan-

493

jem (Atmanom) v nas; princip biti v Naraviadi-devam adžam vibhum – izvirno Božanstvo, Nerojeni,

vseprisotni Gospod (Gita 10,12)Aditi – nedeljiva sila zavesti in Ananda Najvišjega; Mati;

Mati bogov; najvišja Narava neskonène zavestiAditje – sinovi Aditi; sonèni bogovi, otroci neskonènostiadvajta – ne-dvojen, monizem, klasièni zastopnik je Adi

Šankara (Šankaraèarja)adžo vibhuh – nerojeni in vseprežemajoèi Mojster (Gita

10,12)adžnjanasambhutam hritstram samšajam – dvom, ki ga

poraja nevednost, ki tièi v srcu (Gita 4,42)Agni – ogenj, bog ognjaaham – jazaham sarvasja prabhavo mattah sarvam pravartate –

sem rojstvo vsega in iz mene se razvijejo dejanja in vzgibi(Gita 10,8)

ahamkara – obèutek sebe; ideja jaza; delitveni obèutektvorbe jaza; delitveni obèutek jaza, ki povzroèa, da se vsakobitje zazna kot samostojna osebnost

akartara – nedejavni, akartaram (tožilnik) akritsnavidah – tisti, ki ne vedo celostno (Gita 3,29)akšara – Nepoznani, Nespremenljivi; nepoznano, nespre-

menljivoakšaram paramam – najvišji Nespremenljivi (Gita 8,3)Amitaba Buda – v budistièni legendi "Buda neizmernega

sijaja", ki se je obrnil stran, ko je bil njegov duh na pragu nir-vane in se zaobljubil, da ga ne bo prestopil, dokler bo en samèlovek žalosten in neveden

amritam – 1. nesmrtnost, 2. nektar nesmrtnosti, ambrozi-ja, hrana ali pijaèa bogov

amša – delanadi uphav api – oboje veèno brez zaèetka (Gita 13,20)ananda – blaženost, radost, duhovni zanos; temeljno naèe-

494

lo radosti; radost sama po sebi, ki je po naravi presežno inveèno bivanje

anantaguna – posedovanje neskonène kakovostianirdešjam – neopredeljivaniša – negospod, subjektanjah – drugi (Gita 15,17)anumanta – kdor odobrava, uveljavljaapana – ena od petih pran, sedež ima v spodnjem delu tre-

buha in nadzoruje nižje funkcije. Povezana je s potekom raz-padanja in umiranja

apapaviddham – èesar se zlo ne dotakne; èist (Iša 8)aprakaša – odsotnost luèi, nejasnost, pozabljivostarambha – posvetitev (zaèetek)Ardžuna – "Èeprav je prost, misli, da je vezan;" glavna

oseba Bhagavadgite, pandujski princ; tretji Pandujevecarijec – dober in plemenit èlovek; bojevnik; kdor teži in

premaga vse kar nasprotuje èloveškemu napredku zunaj njegain v njem

arja – težeèa duša, kdor se povzpne k plemenitemu težen-ju in opravi kot daritev veliko delo, da bi dosegel dobroto inblaženost (Veda)

Arjaman – “Hrepeneèi”; moè teženja in delovanja Res-nice; Moè žrtvovanja, teženja, bojevanja, popotovanja kpopolnosti, luèi in nebeški blaženosti s katero se oblikuje pot,potuje po njej in sledi prek vseh odporov in zamraèitev donjenega sijajnega in sreènega cilja (Veda)

arta – ena izmed štirih vrst èastilcev; obupani, ki se v svojibedi in trpljenju obrnejo na božansko pomoè (Gita 7,16)

artha – 1. (eden izmed štirih èloveških interesov) materi-alni, gospodarski in drugi cilji ter potrebe uma in telesa; 2.predmet, stvar 3. smisel, pomen (besede)

artharthi – eden izmed štirih vrst èastilcev; iskalec oseb-nih predmetov, tisti, ki išèe Božansko za izpolnitev želja (Gita7,16)

495

asaktabuddhih sarvatra – razumevanje, ki je povsodnenavezano (Gita 18,49)

asambhuti – Ne-rojstvo, Ne-nastajanje (Iša 12)Asat – Ne-bit, Ne-bivanje, Niènost; tisto, kar ni razodeto,

je onkraj pojavnosti in ni vsebovano v temeljih pojavnostiasammudhah martjesu – nezaprepaden med mrtveci

(Gita 10,3)Asura – v Vedah in v Avesti se beseda uporablja za oznaèe-

vanje Dev, kot tudi bogov, njihovih manifestacij; samo vnekaj himnah se uporablja za mraène titane; (kasneje) moèniin mogoèni titan; sovražno bitje poumljenega vitalnega

asvattha – figovec (simbol vesoljne pojavnosti)Asvatthama – Dronov sinašanti – nemir, motnjaašesena – brez izjeme (Gita 5,34 itd.)ašraja – celotna podlaga, namestitev, kraj zatoèišèa

(zavesti in delovanja)ašrame – štiri življenjska obdobja razvoja èloveškega živ-

ljenja: 1.Brahmaèarja – obdobje uèenja, 2. Grihastha – obdob-je hišnega gospodarja, 3. Vanaprastha – obdobje samotarja aligozdovnika in 4. Sanjasa – obdobje svobodnega èloveka naddružbo

ašubham – zloben, pokvarjenašvina – jezdeca; gospoda radostne, navzgor usmerjene

dejavnosti uma in vitalnih moèi; dvojni vitalni moèi, katerihposebna funkcija je izpopolniti živèno ali umsko bitje èlove-ka, da bi dejavno uživalo, sta pa tudi moèi Resnice, razumnihdejanj, pravilnega uživanja (Veda)

ativa me prijah – izjemno Mi ljub (Gita 12,20)athirartha – tisti, ki lahko premaga nešteto (vendar manj

kot desettisoè) lokostrelcevatmadana atma-samarpana – samopredajanje, samoiz-

roèanjeatmamajaja – s svojo lastno majo (Gita 4,6)

496

Atman – Bit, Duh, izvirna in bistvena narava našegabivanja: v odnosu do posameznika je Najvišji, naša prava innajvišja Bit

atmana atmanam – svojo bit s svojo bitjoatmana atmanam vettha – spoznaš svojo bit s svojo bitjo

(Gita 10,15)atmani višva-daršanam – videnje vesolja v sebiatmanam avasadajet – ne smeš zatreti biti (Gita 6,5)atmanam nijamnja – obvladovanje biti (Gita 18,51)atmanam srdžami – razodenem svojo bit (Gita 4,7), se

utelesimatmaprasada – sreèna umirjenost Bitiatmaupamjena sarvatra – vse vsepovsod v podobi Biti

(Gita 6,32)avadžananti mam mudha manušim tanum ašritam –

zavedeni umi me zanièujejo, ko bivam v èloveškem telesu(Gita 9,11)

avaštabhja – naslanjajoè se (Gita 9,8)avašam prakriter vašat – nemoèen subjekt, ker ga

obvladuje Prakriti (Gita 9,8)avatar – spust; utelešenje božanske zavesti; razodetje

Božanstva v èloveštvu; božansko, ki se razodene v èloveškipodobi

avikampena jogena judžjate – združi (z Menoj) s èvrstojogo (Gita 10,7)

avjaktam anirdešjam – nerazodet, neopredeljiv (Gita12,3)

avjaktamurti – nerazkrite podobe (Gita 9,4)avjakto akšarah – nerazodeto nespremenljivo (Gita 8,21)avjavaharja – nesporoèljiv, brez razmerij

497

B

bahja sparša – dotik zunanjega (Gita 5,21)bhava – 1. stanje bivanja, 2. nastajanje, 3. subjektivno

stanje, eno od sekundarnih subjektivnih nastajanj Narave(umska stanja, željne naklonjenosti, vzgibi strasti, odzivièutil, omejen in dvojna igra razuma, spreminjanje èustva inmoralnega èuta),. 4. èustvena narava, 5. splošno obèutenje

balavat – kot otrokbhagavata – Bhagavata purana, ena izmed osemnajstih

puran; Gospodov èastilecbhakta – èastilec, oboževalec; ljubimec in èastilec

Božanskegabhaktja mam abhidžanati – spoznal Me je prek bhakti

(Gita 18,55).bhakti – ljubezen do Božanskega, èašèenje Božanskegabhaktijoga – ena od treh jog, ki jih priporoèa Gita: joga

predanega èašèenja Najvišjegabhaktimam me prijah – kdor Me ljubi, Mi je drag (Gita

12,17)Bharata – Indija; tudi sin Indijebharta – podpiralec, soprogBhave Vinoba – (1895 – 1982), indijski verski voditelj in

mistik; Gandhijev duhovni naslednikbhadžati – Me obožuje (Gita 15,19)bhava-karah – tvorec subjektivnega nastajanja (Gita 8,3)bhavanti matta eva – oni so iz Mene (Gita 19,5)Bhima – "Silen in popadljiv"; drugi po starosti izmed Pan-

dujevcevBhišma – "Odloèni"; edini preživeli sin Gange in Santanu-

ja, prisegel je na brahmaèarjo.bhokta – uživalecbhoktaram jadžnjatapasam sarvabhutamahešvaram –

uživalec žrtvovanja in askeze, veliki Gospod vseh bitij (Gita 5,29)

498

Bhrigu – "Kkdor praži" (samskare); med rišiji, ki so serodili iz Išvarinega uma, predstavlja Bhrighu najvišjo nadza-vestno raven; eden izmed sedmih izvirnih modrecev

buddhijogam uparištrija – zateèi se k budhijogi, jogirazuma in razumne volje

bhuta – 1. nastajanje in bivanje; 2. elementarna moè duha;3. element; 4. petero elementov: akaša, vaju, api (tejas), apas(džala), prithivi

bhuta-bhavana bhuteša deva-deva džagat-pate – Gos-pod bivanj, vzrok njihovega nastajanja, Bog bogov, Gospodarvesolja

bhutani – nominativ in akuzativ množine od bhutabudha bhava-samanvitah – modrec, ki so ga prevzela

èustva (Gita 10,8)bhutabhrit – kar podpira bitjabhutagramam – množica bitij ali nastajanjbhuta-karah – tvorec bivanja (Gita 8,3)Brahma – Eden od Trojice, trojnega vidika najvišjega

Božanstva, Ustvarjalecbrahma-bhujaja – doseganje brahmiènega stanja (Gita

18,53)brahmabhuta – je postal Brahmanbrahmaèari – kdor prakticira brahmaèarjo; uèenec, ki živi

vzdržnobrahmaèarja – prva ašrama, popolna spolna vzdržnostbrahmagni – Brahmanov ogenj (Gita 4,24,25)brahmaloka – Brahmanov svet, v katerem je duša eno z

neskonènim bivanjem, a vendar je še vedno duša, ki lahkouživa razlikovanje v enosti; najvišje stanje èistega bivanja,zavesti in blaženosti, ki so duši dosegljivi, ne da bi izginila vNeopredeljivem

Brahman – Stvarnost, Veèni, Neskonèni, Edini, Absolut,Duh, najvišja Bit

brahma-nirvana – izginotje v Brahmanu

499

brahmanja – brahmiènost, brahminova dharmabrahma satjam džagan mithja – Veèni je resnièen, svet je

utvaraBrahma sutre – znani aforizmi, ki obravnavajo Brah-

mana; eno izmed glavnih besedil vedantske filozofije; ime-novano tudi Vedanta sutra

brahmavada – Brahmanova blagovest, vedantska filozofi-ja

brahmavit brahmani sthitah – poznavalec Brahmana,utrjen v Brahmanu (Gita 5,20)

brahmin – pripadnik varne (kaste) duhovnikovbrahmi sthithi – trdna utrjenost v BrahmanuBrihaspati – "Gospod govora ali zraka". duhovni uèitelj

bogovbrihat – širenbuddhi – razum, sposobnost razloèevanja in opredeljevan-

jabuddhijoga – joga razumne voljebuddhijogam uparištrija – zatekanje k jogi volje in razu-

mabuddhja višuddhaja juktah – združen s preèišèenim bud-

dhijem bhutabhrit – kar podpira bitja (Gita 9,5)

Ccaitanja – zavestcaturvarna – èetverna urejenost družbe: brahmini, kšatri-

je, vajšje in šudreceštah – veè vrst prizadevanja (Gita 18,14)Chatjerji Bankim Chandra – (1838-1894), bengalski

pisatelj in borec za svobodo Indijecittavritti – valovi zavesti, valovi odzivanja, ki se dvigne-

jo iz temeljne zavesti (citta); mnogotere dejavnosti zavesti

500

(misli, spomini, želje, obèutki, zaznave in èustva)cittavrittinirodha – obvladovanje cittavritti; umiritev

vseh umskih vzgibov (Yogasutra 1,2)cit-šakti – zavestna sila, božanska Energija; Mati credo – lat. verujem; jedro veroizpovedi, v katoliški veri

molitev, v kateri se izpoveduje vero v Boga Oèeta, Sina inSvetega Duha

È

èandala – èlovek izven kasteèandamsi – vedski ritmi, ednina: chandasÈekitana – bojevnik na strani Pandujevcev; ime je iz

besed "chekit", ki pomeni "v kratkem" in "tan" , ki pomeni "božanski zvok"

Èitrartha – "Barviti voz", kralj Gandharv in Ardžunin pri-jatelj

D

Daitje – demoni, sinovi Ditidaivi – usoda; vpliv sil, ki jih ne štejemo v "èloveški fak-

tor" in drugaènih od vidnih mehanizmov Naravedaivi hjesa gunamaji mama maja – to je Moja božanska

maja Gun (Gita 7,14)dakšina – zvit, spreten; desno, jug; darovanje ali

samoizroèanjedana – dajanje, darilo daršana – gledanje; samorazodetje božanstva èastilcu

(priložnost, ko se v Indiji duhovna oseba pokaže èastilcem)de novo – znova, ponovno (lat.)

501

deša-kala-nimitta – prostor-èas-vzrokDeva – sijoèiDhanandžaja – “ Zmagovalec nad bogastvom” (eno od

Ardžuninih imen); zmaga nad šestimi lastnostmi: strahompred rojevanjem, smrtjo, veseljem, žalostjo, lakoto, žejo

dharma – tisto, èesar se èlovek oprijemlje in kar drži stvariskupaj; postava, pravila merilo Resnice; indijski pojem zaverska, družbena in moralna pravila in ravnanje; prava posta-va za posameznikovo in družbeno življenje

dharmakšetre kurukšetre – na polju (oblikovanja)dharme, polju Kurukšetra

dharmaradžja – kraljestvo dharmedhira – modrec, krepka in modra duša; neomajen pri zren-

ju svojih misliDhrištadjumna – "tisti, s katerim se nihèe ne more

uspešno spopasti"; Drupadin sinDhrištaketu – kralj plemena ÈediDhritaraštra – "Vladanje kraljestvu", sin Bharate, slepi

vladar dinastije Kurujevcevdhriti – vztrajnostdhritja – s trdno in odloèno voljodiereza – odmor v verzu na koncu stopice, razlokaDiti – razdeljeno bitje, loèujoèa zavest, konèno; mati

demonovdivjam purušam acintja-rupam – k božanskemu Puruši

nezamisljive oblikeDraupadi – Drupadina hèi, žena Pandujevih sinovdrišti – videnje, zrenje; razodetje; neposredno videnje Res-

niceDrištadjumna – Draupadin bratDrištaketu – veliki bojevnik na strani Pandujevcevdrištva – vizijaDrona – uèitelj Pandujevcev in KurujevcevDrupada – kralj Panjèale, tast Pandujevcev kot oèe nji-

502

hove skupne žene DraupadiDrupadin sin – Dhrištadjumnaduhkham aptum – težko dosegljiv (Gita 5,6)duhkham dehavadbhir avapjate – težko doseèi za utele-

šene duše (Gita 12,5)duhkhasamjoga-vijogam – bridka loèitev (uma) (Gita

6,23)Durga – boginja, energija ŠiveDurjodhana – "Težko premagljiv"; starejši Dhritaraštrov

sin; simbol kame, strastidvajta – dualizem, dualistièna vedanta dvakrat rojeni (dvidža) – pripadniki kaste brahminov, saj

se posvetitev (upajana) šteje kot drugo rojstvodvandvamoha – utvara dvojnosti (Gita 7,28)dvandvamohanirmuktah – osvobojen utvare o parih

nasprotij (Gita 7,28)dvandvatita – onkraj dvojnosti (Gita 4,22)dvau bhutasargau – dve stvarstvi bitij (Gita 16,6)dvavimau purušau – ti dve Purušidveša – odpor, odbojnostdžada – inerten, mehanièenDžanaka – kralj iz Ramajane, oèe Ramove žene Site, znan

po svojem obsežnem znanju, svetosti in nenavezanostiDžanardana – “Odrešitelj množic” (eno od imen Šri

Krišne)džapa – ponavljanje mantredžapajadžnja – darovanje džape džidžnjasu – ena izmed štirih vrst èastilcev: iskalec božje-

ga spoznanjadžitah sargah – premagal stvarstvo (Gita 5,19)džitatma – samoobvladana dušaDživa – (tudi: Dživatman ali Atman) posamièna bit, osred-

nje bitje; Mnogotero Božansko, ki se razodeva kot individual-izirana Bit ali duh ustvarjenega bitja; živo bitje; individual-

503

iziran duh, ki podpira živo bitje v njegovem razvoju od rojst-va do rojstva (Dživatman)

dživa-bhutam – kdor je postal dživa (Gita 7,5)džjoti (džjotis) – (avtentièna duhovna) luèdžnjana – znanje, modrost, spoznavanje; neposredno du-

hovno zavedanje najvišjega Bitjadžnjanadipena bhasvata – z zaslepljujoèo luèjo spoznan-

ja (Gita 10,11)džnjana-jadžnjena jadžanto mam upasate – z darovan-

jem spoznanja, Me èastijo (Gita 9,15)džnjanajoga – ena od treh jog, ki jih priporoèa Gita: joga

spoznavanja Edinegadžnjanajogena sankhjanam – z jogo spoznavanja sankhi-

jevcev (Gita 3,3)džnjani bhaktah – ena od štirih vrst èastilcev; ljubitelj

Boga, ki je dosegel spoznanje (Gita 7,16)džnjata išvarah – poznavalec Gospodadžnjejam – kar je treba spoznatidžotirmaja brahman – Brahman, poln luèidžugupsa – krèenje, stiskanje, umik samozašèite; obèutek

odbojnosti, ki ga povzroèijo želje harmonije med svojo ome-jeno obliko in stiki z zunanjim, kar ima za posledico odporžalosti, strahu, sovraštva, neugodja, trpljenja

E

ego – zmožnost, ki jo je vsilil razloèujoèi um, da osredo-toèi okrog sebe izkušnje èutnega uma in služi kot nekakšenlunek; ni niè veè kot orodje, èeprav je res, da smo vse doklersmo omejeni s svojo obièajno mentalnostjo, zaradi narave tementalnosti in namembnosti orodja prisiljeni, da zamenjuje-mo svojo funkcijo ega za svojo pravo bit

ekabhaktih – enkratno èašèenje (Gita 7,17)

504

ekatvena prithaktvena bahudha višvatomukham – vMoji enosti, v vsakem posameznem bitju in v vseh Mojih mil-ijonih vesoljnih obrazov (Gita 9,15)

etam vibhutim mam jo vetti – kdor pozna moje mno-gotero razodevanje (Gita 10,7)

evolucija – pri Šri Aurobindu postopno razodevanje Nar-ave v Èloveku, razvijanje Duha iz gostote snovne zavesti inpostopno samorazodevanje Boga iz navidezno animalnegabitja

G

gahana – debel, gost, gošèavaGajatri – slavna vedska mantra (Rig 3.62,10), s katero pri-

našamo Resnico v vse dele bitjaGandarve – nebeški glasbenikiGandiva – Ardžunin lokGanga – reka Ganges; personificirana kot boginja je posta-

la žena kralja Santanuja in z njim imela sina Bhišmogantasi nirvedam – postati moraš brezbriženGaruda – mitièna ptica, prenašalka Višnujagata-sangasja muktasja džnjanavasthitacetasah –

èlovek, osvobojen navezanosti, z umom, srcem in dušo trdnousidran v spoznanju samega sebe

Ghatotkaca – sin Bhime z rakšaso HudimbaGita – BhagavadgitaGovinda – "Gospodar kravjih pastirjev" (eno od imen Šri

Krišne)grihašta – druga ašrama; obdobje v katerem je èlovek

gospodar in skrbi za družinoGudakeša – "Zmagovalec nad spanjem" (eno od Ardžu-

ninih imen )guhjat – skrito (Gita 18,63)

505

guhjatamam – najbolj skrito (Gita 18,64;9,1)guhjataram – bolj skrito (Gita 18,63)guna – 1. lastnost, znaèaj; 2. tri Gune, trije modusi narave:

satva, radžas, tamasguru – (duhovni) uèitelj

H

Hari – "Kdor prežene mrak nevednosti" (eno od imen ŠriKrišne)

Hrišikeša – "Gospodar èutil" (eno od imen Šri Krišne)

I

ièèa-dveša – želja in odporIndra – Gospodar sveta, Luèi in Nesmrtnosti; Moè

božanskega Umainvolucija – "Pred evolucijo Božanskega mora obstajati

njegova involucija," pravi Šri Aurobindo, "sicer ne bi biloevolucije, ampak zaporedno ustvarjanje novega, kar ni vsebo-vano v prednikih, kar ne bi predstavljalo njihovih nujnihposledic ali zaporednih procesov, paè pa arbitrarno alièudežno spoèetje nepojasnljivega Nakljuèja, spotikajoèe sesreène Sile ali zunanjega Stvarnika." (17,18)

iša vasja idam sarvam jat kinjèa – vse to /.../ je za bivan-je Gospoda

išta – izbrani, ljubljeniišta-deva – izbrano božanstvo Išvara – Gospod, Gospodar, Božansko, BogIšvara Krišna – avtor filozofskega dela sankhjeitihasa – zgodovinsko izroèilo, podano v obliki mitov in

legend, ki izražajo nek duhovni ali verski ali etièni pomen

506

J

Jadava – potomec Jaduja (eno od imen Šri Krišne)jadžanti avidhipurvakam – ne èastijo v pravem redu

(Gita 9,23)jadžnja – darovanje, žrtvovanje bogovomjajedam dharjate džagat – kar podpira svet (Gita 7,5) Jakša – jakše so v indijskem izroèilu (npr. v Kenopaniša-

di) èuvarji bogastva, napol božanska bitjaJama – Nadzornik, Gospod Postave; bog smrtijam smaran bhavam tjadžati ante kalevaram – glede na

to, na katero subjektivno nastajanje se spomni, ko zapusti telo(Gita 8,6)

jasmin vidžnjate sarvam vidžnjatam – èe spoznamo to,spoznamo vse (Šan 2,2; Mun 1.1,3)

Jadžur – Jadžurveda, ena od štirih ved: Rigveda, Sama-veda, Jadžurveda in Atharvaveda

jesam tvantagatam papam gjananam punjakarmanam– toda ljudje krepostnih dejanj, ki niè veè ne grešijo (Gita7,28)

joga – proces, s katerim dosežemo izpolnitev. Poznaštevilne oblike. Najbolj znane so tri, ki jih obravnava Gita(džnjanajoga, bhaktijoga in karmajoga), ter radžajoga aliosmeroèlena (aštanga) joga, ki jo je opisal Patandžali

jogah karmasu kaušalam – joga je spretnost delovanja(Gita 2,50)

jogakšemam vahamjaham – preskrbim, èesar nimajo,ohranjam, kar že imajo (Gita 9,22)

jogasamnjastakarmanam atmavantam na karmaninibdhnanti – tistega, ki je z jogo opustil vsako delovanje terposeduje Bit, dejanja ne vežejo (Gita 4,41)

jogešvarah krišnah – Krišna, božanski Mojster joge (Gita18,75,78)

Judhamanju – zaveznik Pandujevcev iz plemena Panèala

507

Judhišthira – najstarejši brat med Pandujevci, poznan posvoji resnicoljubnosti in poštenosti

juktah kritsnakarmakrit – izvajalec vseh dejavnosti vjogi (Gita 4,18)

Jujudhana – sin Satjaki, zaveznik Pandujevcevjukta – vprežen, v jarmu, v jogijukta asita matarah – biti mora trdno v jogi, v celoti

predan Meni (Gita 2,61; 6,14)

K

Kali – grozljiva podoba Matere; mati in unièevalec vsehkama – želja, strastKamadhuk – krava izobiljaKandarpa – bog ljubezniKapila – modrec, po izroèilu avtor sankhjekaranam – sredstvokarika – zgošèeno podajanje nauka v verzihkarma – dejanje, delovanje; èlovekovo delovanje ali

funkcija; moè, ki s svojo kontinuiteto in razvojem kot subjek-tivna in objektivna sila opredeljuje naravo in možnost dušinihponovnih bivanj

karma džjajo hjakarmanah – delovanje je veèje od nede-lovanja (Gita 3,8)

karmajoga – ena od treh jog, ki jih priporoèa Gita; jogabrezželjnega in nenavezanega delovanja

karmajogena joginam – naèin, kot to poènejo jogiji (Gita3,3)

Karna – najstarejši Kuntin sin, Ardžunin polbratkarta – kdor delujekartaram api akartaram – kdor dela, a vendar ne dela

(Gita 4,13)kartavjam karma – delo, ki ga je treba opraviti

508

Kasi – današnji VaranasiKaunteja – Kuntin sin, drugo ime za Judhišthirokavim anušasitaram, dhataram – videc, mojster in

vladar, kdor postavi vse na svoje mestoKešava – “Dolgolasi” (eno od imen Šri Krišne)kevalair indrijaišacaran – gibanje zgolj s èuti (Gita 2,64)kinesis – gibanjekinetièen – silovit, energièen, dinamièen èlovek, pri

katerem prevladuje radžaskritatma – izpolnjen v BitiKiriti – eno od Ardžuninih imenKripa – "Usmiljenje", "(božanska) milost", Dronov svakkripajavištam – usmiljenje Krišna – sin Vasudeve in Devaki, zaveznik Pandujevcev in

eno od utelešenj Višnujakritsnavit – poznavalec celote, èlovek popolnega spoznan-

ja (Gita 3,29) kritsnavidah – množina besede kritsnavitkritsnakarmakrit – kdor opravlja vsa dela (Gita 4,18)kšara – gibljivi, spremenljivi, minljivikšarah sarvani bhutani – vsa bitja so Minljivo (Gita

15,16)kšatrija – pripadnik varne (kaste) bojevnikov in državnih

uradnikovkšetradžnja – poznavalec poljakšetra-kšetradžnjajor džnjanam – poznavanje polja in

njegov poznavalec (Gita 13,3)kšetram – poljeKubera – bog bogastva, poglavar JakšKunti – mati petih PandujevcevKuntibhodža – Purudžitov bratKuntin sin – Judhišthira. Judhišthira, ki je tu imenovan kot

Kuntin sin, je bil plemenit èlovek, ki ga je mati Kunti rodila postrogi vzdržnosti; bil je najstarejši izmed bratov Pandujevcev.

509

Kurukšetra – ravnina blizu današnjega Delhija; bojnopolje na katerem se je bila bitka Mahabharate; polje dejanj,polje èlovekovega delovanja

kurvannapi na lipjate – deluje, a to nanj ne vpliva (Gita5,7)

kutastha – kdor je na vrhu, Bit v nadvesoljni zavestikvietizem – pasivni odnos do vsega; pomanjkanje skrbi za

to, kaj se bo zgodilo

L

laja – razpad, izginotje, iznièenje posamezne duše vNeskonènem

lila – (vesoljna) igraloka-mahešvara – mogoèni Gospod svetov in ljudi (Gita

5,29)lokasamgraha – povezovanje ljudi; vzdrževanje vesoljne-

ga bivanja

M

mada-bhava – moja (Krišnova, Božanskega) narava instanje bivanja

madbhavaja – Mojo naravo in stanje bivanja (Gita 13,19)madbhavam agatah – so dosegli Mojo naravo bivanja

(Gita 4,10)Madhava – “Najvišja blaženost” (eno od imen Šri Krišne)madhjama gatih – srednji položajMadhusudana – “Pobijalec Daitij” (eno od imen Šri

Krišne). Daitje so bili velikani, ki so se bojevali z bogoviMahabharata – zelo stara indijska epska pesnitev, ki jo

sestavlja prek 100.000 verzov ter obravnava spor med Pandu-

510

jevci in Kurujevci, potomci Bharate. Bhagavadgita je sestavnidel tega epa

maharsajah sapta purve – veliki rišiji, sedem izvirnihvidcev (Gita 10,6)

mahat – velikanski; vesoljno naèelo Sile; idealno bitjeDuha; bistvena in izvirna matrika zavesti (zavite in razvite) vPrakriti iz katere izhajajo individualnost in formacija

Mahat Brahman – ideativni duh, ki je v osnovimahavakja – veliki izrekmaitrah karuna eva ca – prijazen in soèustvujoè (Gita

12,13)Maja – v Vedah je beseda izvirno pomenila obsežno in ust-

varjalno spoznavanje, kasneje pa so uporabljali izvedenipomen: zvijaèa, èarovnija, utvara; pomeni tudi pojavno zavest

majavada – nauk, ki trdi, da je cel svet maja, tj. utvaramaja duratjaja – Maja, ki jo je težko preseèi (Gita 7,14)maji nivasisjasi – moral bi bivati v Meni (Gita12,8)maji sannjasja karmani – predati delovanje menimaji vartate – živi in deluje v Meni (Gita 6,31)mam – menemam anusmara judhja ca – misli name in se bojuj (Gita

8,7)mamaiva amšah – Moje delno razodetjemamamšah sanatanah – veèni del Mene (Gita 15,7)mam viduh – oni Me poznajo (Gita 7,30)mam višate tadanantaram – s tem, ko je poznal Mene, je

takoj vstopil v Tisto (Gita 18,55)manana – razmišljajoèmanas – zmožnosti, ki obsegajo razloèevanje predmetov;

èutni ummanmaja mam upaširitah – polni so Me in išèejo v Meni

pribežališèe (Gita 4,10)mantra – sveti zlog, ime ali mistièni obrazecManu – 1. mislec, razumsko bitje, èlovek, 2. oèe èloveš-tva

511

manušja – èlovekMargasirša – prvi mesec v starodavnem indijskem luni-

nem koledarju, ki se ujema z novembrom in decembromMarièi – vodja MarutijevMarutiji – miselne sile, življenjske moèi, ki s svojimi

živènimi in vitalnimi energijami podpirajo dejavnost mišljen-ja pri poskusih smrtne zavesti, da bi rasla ali se širila v nesm-rtnost Resnice in Blaženosti; za nepouèenega èastilca Moènevihte, vetra in dežja

matra – mera (zvoèna), kvantitativno dejanje Naravemat-samstham – utemeljeno na Meni (Gita 6,15) mattah pravartate – izveden iz Mene (Gita 10,8)me prakritih – moja narava (Gita 7,5)Meru – ime bajeslovne gore, ki je središèe sedmih celin in

okrog katere se gibljejo planetimithjacara – napaèna in samozavajajoèa smer delovanja

(Gita 3,6)mogham partha sa dživati – on živi zaman, o, Partha

(Gita 3,16)mokša – odrešitev, osvoboditev, eden od štirih temeljnih

èloveških interesovmonizem – filozofija, ki zagovarja en sam izvor vsega, v

Indiji je to npr. advajtamonizem, kvalificirani – filozofija, imenovana višišta-

dvajta, ki jo je razvil Ramanudžamukta – svobodenmuktasja karma – dejanja osvobojene dušemunajah sarve – vsi modreci (Gita 4,1)

N

naga – kaèa; bog kaèa, ki naseljuje spodnje svetovena hi te bhagavan vjaktim vidur deva na danavah – niti

512

bogovi niti demoni, o, blaženi Gospod, ne poznajo tvojepojave (Gita 10,14)

naiškarmja – nedejavnostna kartritvam na karmani – niti stanja izvajalca niti delna kinèit karoti – ne dela nièesar (Gita 4,20)Nakula – eden od petih Pandujevcev, dvojèek s Sahade-

vomna mam abhidžananti tattvena – oni Me (v resnici) ne

poznajo (Gita 9,24)namas – priklon, spoštovanjenanjad astiti vadinah – tisti, ki verjamejo, da ni nièesar

drugega (Gita 2,42) Narada – eden izmed sedmih velikih modrecev (rišijev)Narajana – Nara in Narajana sta starodavna modreca,

sinova Dharme in Ahimse; imeni se vèasih uporabljata zaKrišno in Ardžuno

nasti anto vistarasja me – Mojemu samorazširjanju nikraja (Gita 10,19)

neti neti – niti nitinati – podreditev duše božji voljinigraha – zatiranje, potlaèevanjenitjajukta – stalno združennijata karma – obvladovano dejanje (Gita 3,8)nijatam kuru karma tvam – deluj samoobvladan (Gita

3,8)nimamo nirahankarah – osvobojen egoizmanimittamatram bhava savjasacin – postani samo pri-

ložnost, o, Savjasacin (Gita 11,33)nirguna – brez lastnosti, Brezosebni nirdosam hi samam brahma – ravnodušni Brahman je

brez napak (Gita 5,19)nistraigunja – osvobojen treh gunniškama karma – brezželjno delovanje nitjajoga – neprekinjena joga

513

nitjakarma – obièajno delovanjenitjatripto nirašrajah – neodvisno od èesar kolinivasisjasi majjeva – ti naj bi bival v Meni (Gita 12,8)nivritti – zadrževanje delovanja, involucija duše v

pasivnost

P

panca bhuta – pet elementarnih stanj snovi: eter (akaša),zrak (vaju), ogenj (agni), voda (apas) in zemlja (prithivi)

pandit – uèenjakPandujevci – sinovi kralja Panduja, umrlega Dhri-

taraštrinega brataPandu – "Bledi", Dhritaraštrin bratPandujev sin – tu je mišljen Ardžuna, eden od petih sinov

kralja Pandujevapapa jonajah – maternice greha (Gita 9,32)parah avjaktah – najvišji Nerazodetipara Prakriti – najvišja Narava, sama narava Božan-

skega; neskonèna brezèasna zavestna moè samoobstojeèegabitja, iz katerega iz katerega se razodenevse bivajoèe in ve-solje

para prakritir me – moja najvišja narava (Gita 7,5) para Puruša – najvišja duša, Bogparam – najvišjiparamam vacah – najvišji svet (Gita 10,1; 18,64)param apnoti purušah – èlovek doseže Najvišje (Gita

3,19)param brahma, param dhama – najvišje stanje Božan-

skega (Gita 10,12) param drištva – ko si videl Najvišjega (Gita 2,59)param siddhim – k najvišji popolnosti (Gita 14,1)param šantim, sthanam sašvatam – k najvišjemu miru,

514

do najvišjega stanja (Gita 18,62)Parantapa – “Biè sovražnikov” (eno od Ardžuninih imen)pariah – pripadnik nižje kaste; èlovek brez pravicparokša – posredno spoznavanje (tisto, ki je oddaljeno in

onkraj naših èutil)Partha – Krišna poziva Ardžuno z imenom Partha, t.j. sin

Parthe ali KuntiPrithin sin – Pritha ali Kunti je bila sestra in žena Vasu-

deve s katero je imel otroke, brate PandujevcePatandžali – avtor znanih Aforizmov o jogi (jogasutra)pavitram paramam – najvišja èistost (Gita 10,12)pindodaka – obred v katerem se prednikom daruje riž in

voda. Smejo ga opravljati samo zakoniti naslednikipoint d'appui – oporna toèka, izhodišèe za delovanjepradhanjatah, uddešatah – v nekaterih Svojih vzvi-

šenostih (Gita 10,19)Pradžapati – oèe vseh bitijpradžnja purani – starodavna modrostPrahlada – znani Višnujev èastilec prakaša – luè, razsvetljenjePrakriti – Narava, sila Narave; Prakriti je izvajalna ali

dejavna silaprakritim mamikam, svam prakritim – v Mojo (božan-

sko) naravo (Gita 9,7)prakritim svam – lastne naraveprakrtim svam avaštabhja – opiraje se na svojo naravo

(Gita 9,8)prakritim svam adhišthaja – obvladujoè svojo naravo

(Gita 4,6)prakritir dživabhuta – Narava, ki je postala dživaprak šarira-vimokšanat – preden zapusti telo, še v telesu

(Gita 5,23)pralaja – konec kroga obdobij, zaèasen razpad vesoljne

oblike bivanja in vseh posameznih oblik, ki se gibljejo v svo-

515

jih krogihprapadjante'njadevatah – zatekanje k drugim božan-

stvom (Gita 7,20)prana – 1. življenjska energija, 2. ena od petih pran (prana,

apana, vjana, samana, udana)pranava – prazvok (AUM) prasada – razsvetljena lahkost in jasnost; hrana, darovana

bogu ali duhovnemu uèitelju; ista hrana,, razdeljena kot bla-goslov med èastilce

pratjakša – spoznavanje tistega, kar je pred oèmi, nepo-sredno spoznavanje

pravilijate – popolnoma izgine, razpade, se razpusti (Gita4,23)

pravritti – spodbuda k delovanju; razvoj duše v dejav-nostPritha – Kunti; mati petih bratov PandujevcevPrithin sin – Kuntin sin; tu je mišljen Ardžunapriti – ugodje, ekstazija, ljubezenPurane – skupina svetih besedil, napisanih v lažjem san-

skritu in sestavljenih iz legendpurusarsabha – levja duša med ljudmiPuruša – Puruša je Zavest, ki je gospodar, prièa, spoz-

navalec, uživalec, vzdrževalec in vir podpore dejanj narave;zavestna Bit, Duša, Zavest

puruša-jadžnja – žrtvovanje Purušepurušam šašvatam divjam – veèni božanski Puruša (Gita

10,12)purušarta – èlovekov cilj; vsak izmed štirih življenjskih

ciljev: kama, artha, dharma, mokšaPurušotama – najvišja božanska Oseba, božanska BitPurudžit – brat Kuntibhodže

516

R

rahasjam – skrivnostrahasjam uttamam – najvišja skrivnostradžam samriddham – bogato, razkošno kraljestvo (Gita

11,33)radžas – ena od treh Gun; naravnanost k delovanju, željam

in strastemradžajoga – uporaba umske askeze za odpiranje

božanskega življenja na vseh njegovih ravnehradžogunasamudbhavah – kar je žarišèe izvora

radžasiène Gune (Gita 3,37)raga – privlaènostRakšasa – ljudstvo velikanov; velikanske sile teme,

(sovražna) bitja srednje vitalne ravniRama – (skrajšano za Ramaèandra), glavni junak iz druge

najveèje indijske pesnitve Ramajane in sedmi avatar bogaVišnuja, bil je kraljeviè v Ayodhyi. Demonski kralj Lanke,Ravana, mu je ugrabil ženo (ime ji je bilo Sita in je bila hèikralja Džanake) in Rama se je z veliko vojsko, sestavljeno izopic in medvedov, odpravil na Lanko (otok Cejlon, današnjaŠri Lanka), da si jo je priboril nazaj. Njegovo utelešenje jebilo v tretajugi in namen tega utelešenja je bilo ubiti rakšasoRavano

Ramakrišna, Šri – (1836-1886), eden najveèjih indijskihmistikov in jogijev, doma iz Bengalije

rasa – okus, ugodjerazkroj – (skt. laja), iznièenje posamiène duše v

NeskonènemRavana – v Ramajani poglavar Rakšas, ki je ugrabil

Ramino ženo Sito in ga je Rama ubilreligija – Šri Aurobindo razlikuje med religijo in reli-

gioznostjo. Takole piše: "Obstajata dva vidika religije: pravareligija in religioznost. Prava religija je duhovna, tista, ki teži

517

po življenju v duhu, v tistem, kar je onkraj razuma, onkrajestetiènega in etiènega in praktiènega èloveškega bivanja, ternavdajanju in obvladovanju teh èlenov našega bitja z višjoluèjo in postavo duha. Religioznost pa se, na drugi strani,zakoplje v nekakšno ozko pobožno zanesenost nižjih èlenovali pa izkljuèno podarja razumske dogme, oblike, obrede nanekako utrjenih in togih moralnih postavkah, na nekakšnemreligiozno-politiènem ali religiozno-družbenem sistemu(15,166,167)

Rig – Rigveda, ena od štirih ved: Rigveda, Samaveda,Jadžurveda in Atharvaveda

riši – videcRudra – skupina enajstih nasilnih in brutalnih bogov v

Vedah, njihova funkcija je, da povzroèijo pri ljudeh tarnanjerupa – oblika

S

sa buddhiman manušješu – je razumski in razloèujoèèlovek

sadanad ritasja guhajam – od doma ali sedeža Resnice(Veda)

sada tad-bhava-bhavitah – vsak trenutek raste notranje vtisto (božansko) subjektivno bitje (Gita 8,6)

sadharmja – postajajoè zakonitost bivanja in delovanja zBožanskim

sadharmjam agatah – tisti, ki so postali podobne naravein postave bivanja in delovanja z Božanskim (Gita 14,2)

sadhje – vrsta bitijsadhunam radžajam – kraljestvo svetnikovsadrišja – podobnost (Božanskemu)saguna – z lastnostmi, osebenSahadeva – Nakulin dvojèek, eden od petih Pandujevcev

518

sajudžja – popolna združitev Božanskega s èloveškimduhom

sajudžja mukti – osvoboditev prek samopozabne odpravedušinega osebnega bivanja pri potopitvi v Eno

sakši anumanta bharta – prièa, podpornik, oporasalokja (mukti) – bivanje duše v BožanskemSama – Samaveda, ena od štirih ved: Rigveda, Samaveda,

Jadžurveda in Atharvavedasamadhi – (v Giti) spokoj, brezželjnost, fiksiranost bud-

dhija v lastni drži in samospoznanjusamagram mam džnatva – spoznati Me v celoti (Gita 7,1)samam brahma – ravnodušni Brahman (Gita 5,19)samahita – osredotoèen v svojem bitju; v samadhiju (Gita

6,7)Samaveda – veda samanov, manter božanske anandesamipja (mukti) – bližina; bivanje duše z Božanskimsamjama – 1. samoobvladovanje, zavraèanje, samoloèi-

tev, 2. osredotoèenje, usmerjanje ali bivanje zavesti (s èimerse zavemo vsega, kar je v nekem predmetu)

samje sthitam manah – um, utrjen v ravnodušnosti (Gita5,19)

sammoha – osuplostsamjatendrijah – kdor je premagal in obvladal um in èuti-

la (Gita 4,39)samrat – vladar svojega svetnega okoljasamsara – ciklus rojevanja in umiranja, obièajno življenje

v nevednosti, svetsamskara – asociacija, vtis, fiksiran pojem, navada iz

preteklostisanatana – veèen, brez zaèetka in koncasanatana dharma – veèna postava (philosophia perenis)Sandžaja – “Kdor je popolnoma premagal navezanost,

odpor itd.”; voznik kralja Dhritaraštre, ki mu je riši Vjasaobudil nadnaravni vid, da je lahko na daljavo opazoval doga-

519

janja na Kurukšetri in poroèal o njih kraljusangah akarmani – navezanost na nedelovanje (Gita 2,47)sanjasa – zadnja ašrama; obdobje, ko se èlovek odpove

posvetnim zadevam in se preda duhovnemu iskanju; odreka-nje

sanjasin (sannjasi) – kdor izvaja sanjasosankhja – analiziranje, naštevanje in razloèevalno pred-

stavljanje naèel našega bitja; eden od šestih sistemov indijskefilozofije

sankhja karika – delo s podroèja filozofije sankhje,katerega avtor je Išvara Krišna

Santanu – kralj lunarne rase, oèe Bhišme, Dhritaraštrin inPandujev ded

sarvabhavena – z vsem svojim bitjem (Gita 15,19) sarvabhutahite – v dobro vseh bitijsarvabhutamahešvara – veliki Gospod vseh bitij (Gita

5,29)sarvabhutani – vsa bitjasarvabhutasthitam jo mam bhadžati ekatvam asthitah

– kdor Me ljubi z vso svojo dušo, je utemeljen na (božanski)enosti

sarvabhutešu – v vseh bitjihsarvadharman – vse postavesarvadharman paritjadžja – ko opusti vse dharme (Gita

18,66)sarvagatam acalam – vseprežemajoèi, negibljivi (Gita

2,24)sarvagatam brahma – vseprežemajoèi Brahmansarvagatam jadžnje pratišthitam – vseprežemajoèi, nas-

tanjen v žrtvi (Gita 3,15)sarva-guhjatamam – najskrivnostnejša resnica (Gita

18,64)sarvair vedair aham eva vedjah – jaz sem tisto, kar poz-

najo vse vede (Gita 15,15)

520

sarvakarmani – dejanja vseh vrstsarva karmani džosajan – pomaga jim, da vsa dejanja

opravljajo z veseljem in sprejemljivostjo (Gita 3,26)sarvam karmakhilam partha džnjane parisamapjate –

celota vseh dejanj, o, Ardžuna, najde svoj zaokroženi vrhunecv spoznanju (Gita 4,33)

sarvapapaih pramucjate – odrešen vseh grehov (Gita10,3)

sarvatha vartamano'pi sa jogi maji vartate – celo v vsehnaèinih, v katerih jogi živi in deluje, živi in deluje v Meni(Gita 6,31)

sarvavid – vseveden (Gita 15,19)sarve samarabhah kamasamkalpavardžitah – vse, kar

se zaène in poène, je osvobojeno želja (Gita 4,19)sarvesu sarvatra – vsepovsodsasanka – lunasat – bit, bivanje satata-jukta – vedno združen (Gita 10,10; 12,1)satatam maccittah – v srcu in zavesti vedno z Menoj (Gita

18,57)Satjaka – oèe Jujudhanesatva – ena izmed treh Gun; modus luèi, uravnoteženosti

in mirusatvika bhava radžasatamasašca – sekundarno subjek-

tivno nastajanje Narave kot satva, radžas in tamasSavjasaèin – “Lokostrelec z obema rokama” (eno od

Ardžuninih imen)Sešanga – kralj kaèjega rodu ali ljudstva Nag; kaèa s

tisoèerimi glavami, ki so Višnujev kavè in baldahin, ko poèi-va med posameznimi stvarjenji

siddha – dovršen, popoln; popolna duša, popoln èloveksoma – rastlina, iz katere se je pridobivalo mistièni sok za

vedsko žrtvovanje; vino; predstavlja zastrupitev z Anando,božansko radostjo bivanja

521

Somadatta – sin kralja plemena BahikaSomadhatin sin – Bhurišravasmriti – kodeks ali tradicionalni zakoni, ki jih je napravil

èlovekSpis – razni sveti spisi, kamor štejejo Vede, Upanišade,

Bhagavadgita, kršèansko Sveto pismo, muslimanski Koran,budistièna Tripitaka itd.

Subhadri – Krišnova sestra, Ardžunina ženaSubhadrin sin – Abhimanju, Ardžunin sin, ki ga je ta imel

s Krišnovo sestro Subhadrisuhridam sarvabhutanam sarva-lokamahešvaram –

Prijatelj vseh bitij in (veliki) Mojster svetovij (Gita 5,29)sukham – sreèasvabhava – lastna bit, lastno nastajanje; naèelo samonasta-

janja; prava naravasvabhava-nijatam karma – delovanje, ki izhaja iz notran-

je narave in je z njo opredeljeno (Gita 18,47) svabhavas tu pravartate – toda narava vodi v delovanje

(Gita 5,14)svadharma – lastna postava delovanja, resnièno pravilo in

naèin bivanjasvadharmam api cavekšja – upoštevajoè tudi lastno

postavo delovanja (Gita 2,31)svajancaiva braviši me – in Ti sam si mi to rekel (Gita

10,13)svakarmana – z lastnim delom (Gita 18,46)svakam rupam – lastna podoba (Gita 11,50)sva prakritih – lastna narava (Božanskega), božanska

Naravasvargalokam višalam – nebeški svetovi so bolj blaženi

(Gita 9,21)

522

Š

šabda – zvok, vibracija, besedašabda-brahman – Beseda, zvoèni izraz Bogašabdabrahmativartate – presega domet šabda Brahmanašakši – prièaŠakti – Energija, Sila, Moè, Volja; Gospodova samoobsto-

jeèa, samospoznavna, samouèinkujoèa Moè, ki se izraža vdelovanju Prakriti; ženski aspekt Božanskega

šakta – èastilec Šakti, ženskega aspekta BožanskegaŠankara – Adi Šankara (788 – 820), vnet zagovornik

advaite (majavade) in avtor številnih komentarjev Brahma-suter, Upanišad, Gite itd.

šarirajatra – telesno popotovanje, telesno življenješariram kevalam karma – popolnoma telesno delova-nješastra – sveti spis; v Indiji poznajo veè vrst Spisov, ki jih

delijo na šruti (kar je bilo slišano ali duhovni navdih), smriti(kar je bilo zapomnjeno) in itihasa (izroèilo); vsak sistem-atiziran nauk; moralni in družbeni kodeks.

šašvatam padam avjajam – veèno in neminljivo stanje(Gita 18,56)

Šibiji – neko plemeŠikandin – eden od Drupadinih sinovŠiva – božanstvo v Trojici, bog unièevanja in obnavljanja;

v šivaizmu najvišje in edino božanstvo, Absolutšloka – kitica iz dvantridesetih zlogovšrejah param avapsjatha – dosegel boš najvišje dobro

(Gita 3,11)šraddha – vera, obred v èast mrtvihšraddha-majo'jam puruso jo jac-èraddhah sa eva sah –

ta puruša je narejen iz šraddhe, kakršna naj že bo v njem, onje tisto in ona je on (Gita 17,3)

šrotavjasja šrutasja ca – stara in nova besedila (Gita 2,52)

523

šruti – od Boga navdihnjen sveti spisšrutivipratipanna – zmedeni, zavedeni, usmerjeni zaradi

šrutija v razne smeri (Gita 2,53)štirje redovi družbe – stara indijska družba se je delila na

štiri redove (èaturvarna), brahmini so predstavljali sveèenikeznanja. K njim so spadali ljudje znanja, razmišljanja in spoz-nanja. Kšatrije so bili ljudje delovanja in moèi, vladarji,bojevniki, vodje in upravitelji. Vaišja so bili gospodarstveni-ki, proizvajalci, trgovci, umetniki, obdelovalci zemlje. Šudrepa so bili manj razviti ljudje, ki še niso bili primerni za drugetri stopnje, ampak samo za nekvalificirano delo in služenje

šudra – pripadnik ene od štirih varn, najmanj razvitèloveški tip, ki še ni primeren za druge stopnje, ampak le zanekvalificirano delo in služenje

T

tamas – ena od treh Gun; modus nevednosti in inercije,moè nezavedanja

tam tam ninijam amasthaja – postavljeno to ali ono prav-ilo (Gita 7,20)

tantra – po svoji naravi sintetièni jogijski sistem, ki izhajaiz osrednjega naèela Narave; v vedskih jogah je Gospod jogePuruša, Zavestna Duša, v tantri pa Prakriti, Duša Narave,Energija, Moè Volje

tanum svam – njegovo lastno telo (Mun 3.2,3)tapas – vroèina; vsaka vrsta energizma; vzdržnost; strogost

zavestne sile, ki deluje nase ali na predmet; bistveno naèeloenergije

tapasja – prizadevanje, moè askeze, vzdržnost osebnevolje; osredotoèenost volje in energije za obvladovanje uma,vitalnega in fiziènega

tatbudhajastadatmanah – postati z njim ena misel in bit

524

tatparah – vdanotatva – tistost, temeljno vesoljno naèelotattvatah – v vsem principu svojega bivanjatattvadžnjana – poznavanje bistvenih naèel Bivanja ali

bistvenih modusov samobivanja (tatve)te bhadžante mam dridha-vratah – èastijo Me trdni in z

zaobljubo daritve samih sebe (Gita 7,28) te dvandvamohanirmuktah – osvobojeni utvare dvojnos-

ti (Gita 7,28)te prijamanaja vaksjami – povedal bom tebi, ki se Me

radostiš (Gita 10,1)tišthati – ostane (Gita 3,5)titikša – vztrajnost; vztrajno prenašanje vseh stikov, prijet-

nih in neprijetnih; ne se prepustiti boleèemu in ne se predajatiprijetnemu

tjaga – opušèanje, odrekanjetjaktva kalevaram – s tem, ko odvrže, opusti telo (Gita

8,5)trajgunja – trojni modus Naravetrigunatita – onkraj dosega treh Guntrije svetovi – obstajajo trije svetovi (loka) so: bhur (bhu)

ali materialni svet, bhuvar (bhuvah) ali svet èiste vitalnosti insvar (svah) ali sijajni svet – bhurloka, bhuvarloka in svarloka

U

Uèèhajšravasa – konj boga Indreudara – visok in plemenitudaraha sarva evaite – vsi ti so visoki in plemeniti (Gita

7,18)udasinata – vzvišen (nad fiziènimi in umskimi vplivi),

brezbriženudasinavad asinah – kot brezbrižen nad (Gita 9,9)

525

udhbhava – rojstvoupajana – posvetitevUšanas – videc-pesnik, riši z željo, usmerjeno k nebesom,

porojeno iz samospoznanja; vibhuti med vidci-pesnikiuttama – najvišjiuttamam rahasjam – najvišja skrivnost (Gita 4,3)Utamaudža – zaveznik Pandujevcev, Judhamanjujev bratUpanišade – zakljuèki Ved; gre za filozofski del Ved, ki

tvori t.i. Vedanto

V

vadžra – strela boga Indre, za katero pravijo, da je nareje-na iz kosti nekega rišija

Vainateja – ime Višnujeve ptice Garudevaisvanara – s tem imenom se v Rigvedi vèasih oznaèuje

boga Agnijavajšija – pripadnik varne (kaste) trgovcev in poljedelcevVaju – bog vetrovvak – govorvanaprašta – tretja ašrama; obdobje, ko se èlovek skupaj

z ženo umakne iz družine (in gre živet na sámo, npr. v gozd)varne – štirje družbeni stanovi: brahmin, kšatrija, vajšja in

šudra. Ko je bil takšen vedski red zastavljen, ni bil tog, kot jedanašnji kastni red. Ni bil deden in v posamezno varno so seljudje razvršèali po svojih lastnostih in nagnjenjih. Iz varn sonastale kaste

Varšneja – "Kdor pripada klanu Vršnijev" (eno od imenŠri Krišne)

varta eva ca karmani – resnièno bivam v delovanju (Gita3,22)

Varuna – "Oni iz širjave" ; v Giti poglavar ljudi z morjaVasava – dugo ime za boga Indro

526

vasu – tvarina, izobiljeVasuki – kaèji kraljVasudeva – ime Šri Krišne, božansko vseprisotno Bitje,

Vseprisotnivasudevah sarvam – vse je božansko Bitje (Gita 7,19)vasudevah sarvam iti – božansko vseprisotno Bitje je vse,

kar jevedanta – Vedanta pomeni konec ali višek Ved, Upani-

šade; tudi filozofski sistem, ki temelji na Upanišadah, eedenod šestih indijskih filozofskih sistemov

vedantske avtoritete – Vede, Upanišade, Gita (glej: S.Radakrišnan, The Bhagavadgita, Harper Collins PublishersIndia 1993, Introductory Essay)

vedavada – vedavada je oznanjanje Ved po ritualistiènemtolmaèenju v nasprotju z Brahmavado (tj. njihovim vedan-tskim tolmaèenjem).

vedavid vedantakrit – poznavalec Ved in avtor VedanteVede – najstarejši Spisi: Rigveda, Samaveda, Jadžurveda

in Atharvavedavibhutajah – glavne moèi nastajanjavibhuti – božanska moè, kdor poseduje doloèeno božan-

sko moè, emanacija te moèividhi – skrben red, natanèna metoda in pravilovigata-sprihah – osvobojen hrepenenj (Gita 2,56; 18,49)vidžnjana – nadum, gnoza, Resnica, svobodni duhovni ali

božanski razumvikara – pokvarjenost, izprijenostVikarna – Dronov sinvimokšaja – za osvoboditev (Gita 16,5) vimudhatma – zmedenec (Gita 3,6; 3,27)Virata – zaveznik Pandujevcev, njegova hèi je bila poroèe-

na z Ardžuninim sinomvinasti – poguba, prekletstvo, pekelvirat Puruša – vesoljni Duh

527

visargah – ustvarjalna pobuda in energijavisrdžami – širim iz sebe, izžarevamvišajams tjaktva – opustivši cilje (Gita 18,51)višaja vinivartante – èutni predmeti nehajo uèinkovati

(Gita 2,59)višišjate – prekašavišištadvajta – kvalificirani monizem, modificirana

monistièna vedantaVišnu – vseprežemajoèe božanstvo; božanstvo, ki priklièe

moèi vzpona; tisti iz Trojice, ki izraža proces ohranjanja vvesolju; Ohranjevalec

višnuizem – indijsko verstvo, katerega Bog je VišnuVišve (višva) – vse, vesolje, Duh veènega vesoljaVivasvan – bog sonca, SijoèiVivekananda – (1863-1902), uèenec Šri Ramakrišne, ki je

širil njegov nauk v Ameriki in EvropiVjasa – ime, ki so ga dali Krišni Dvajpajani, avtorju

Mahabharate in drugih delvjavasaja – odloènostVrikodara – “Z volèjim trebuhom” (zato mnogo pojé in je

zelo moèan) (eno od imen Bhime)Vrišniji – ime plemena, katerega pripadnik je bil Krišna

III Literatura

- Bhagavad gita, Gospodova pesem, Prevedla Vlasta Pa-cheiner, Mladinska knjiga v Ljubljani, 1970.

- Bhagavad Gita, The Scripture of Mankind, SwamiTapasyananda, Sri Ramakrishna Math, Mylapore, Madras

- Bhagavadgita, The Song of God, Swami Prabhavanandaand Cristopher Isherwood, Sri Ramakrishna Math, Madras1982

528

- Bhagavad Gita, With Text, Translation and Commentaryin the Words of Sri Aurobindo, Sri Aurobindo Divine LifeTrust, Jhunjhunu, Rajastan, 2000

- Glossary of Terms in Sri Aurobindo’s Writings, SriAurobindo Ashram, Pondicherry 1978

- Mahabharata, C. Rajagopalachari, Bharatya Vidya Bha-van, Bombay 2002

- Sri Aurobindo, Sri Aurobindo Birth Centenary Library,(30 knjig), Sri Aurobindo Ashram, Pondicherry 1972

- Srimad Bhagavad Gita or The Blessed Lord’s Song,Swami Paramananda, Vedanta Centre, Cohasset, Massachu-setts 1974

- Srimad Bhagavad Gita, Swami Vireshvarananda, SriRamakrishna Math, Madras 1974

- The Bhagavad Gita, Annie Besant, The TheosophicalPublishing House, Chennai 2000

The Bhagavadgita or The Song Divine, Gitapress, Gorakh-pur 1969

- The Bhagavad Gita, Sri Ramakrishna Tapovanam, Trans-lated by Sami Chidbhavananda, Tirupparaitturai, 1977

- The Message of the Gita as interpreted by Sri Aurobindo,Edited by Anilbaran Roy, Sri Aurobindo Ashram, Pondicher-ry 1993

- The Mother, Collected Works of the Mother - CentenaryEdition (17 knjig), Sri Aurobindo Ashram Trust, Pondicherry1972

- Vinoba Bhave: Gespraeche ueber die Gita, Gladenbach(Hessen), Verlag Hinder-Delheman 1974.

IV Sklici

Spodaj predstavljamo vire komentarjev in opomb. Številke

529

v pokonènem tisku se nanašajo na besedilo komentarjev, tistev poševnem pa na opombe. Številke v mastnem tisku besedi-la se nanašajo na šloko v poglavju (ali razdelku). Mastnotiskana nièla (npr. 0) pomeni, da gre za besedilo na zaèetkupoglavja ali razdelka (pred šlokami) Bhagavadgite. Poševnotiskane številke (npr. 23) oznaèujejo opombe. Za podpièjemsledi številka, ki se nanaša na vir komentarja (knjigo), kot senahaja v Sri Aurobindo Birth Centenary Library (SABCL).Sledijo številke, ki oznaèujejo stran(i) v navedeni knjigi.Primer:

V tretjem poglavju, v podpoglavju Determinizem Naravepomeni 28;13,204 13,218, da sta za komentar k šloki 28uporabljeni besedili iz knjige 13 SABCL – Essays on the Gitain sicer prvi del s strani 204 in drugi del s strani 218.

Izjema pri gornjem pravilu so nekatere opombe, ki senanašajo na Materina dela in so oznaèena s CWM (CollectedWorks of the Mother). Ostali del oznaèbe sledi gornjemuprimeru.

Druga izjema so opombe oznaèene z "Op. prev."

Uvod

I Duh pristopa0;13,1-2 13,2 13,3 13,5 13,5-6 13,543-44 13,8

II Jedro nauka0;13,26-30 13,32-35

Prvo poglavjeKurukšetra0;13,9 14;13,16 23;13,50 13,20 24-25;13,48 13,18

27;13,20 28-29;13,20-21 32;13,21 36;13,21 37;13,21 38-39;20,316-17 43;13,22 46;13,44 47;13,36-37 13,43-44 13,4213,44-45 29,657

530

1;13,17-18 10;29,424-25

Drugo poglavjeI. Vera arijskega bojevnika1;13,52 2;13,53 3;13,52-53 13,54-55 6;13,55 13,22

9;13,55 10;13,55 13;13,56 14;13.57 15;13,56-57 16;13,5725;13,57 26;13,58 28;13,58 29;13,58 30;13,58-59 31;13,5913,60 33;13,59 36;13,60 37;13,60-61 38;13,61 13,436-3713,61

3;13,66-67 5;21,656-57 6;21,662 7;13,95 8;13,92

II. Sankhja in joga0;13,61 39;13,75 13,62-74 13,87

III. Joga razumne volje0;13,87 40;13,87-88 41;13,88-89 45;13,80-81 13,81

46;13,811-83 47;20,210-11 13,95 48;13,32-33 21,88-8950;13,96 13,29 13,96 51;13,96 52;13,82 53;13,86 54;13,9655;13,94-95 58;13,92 59;13,92-93 60;13,93 61;13,9465;13,94 67;13,91-92 69;13,204 72;13,97

Tretje poglavjeI Delovanje in žrtvovanje0;13,98-99 2;13,99 3;13,99 13,75 4;13,99-100 5;13,100

6;13,101 7;13,101-2 8;13,102 13,103 13,104 9;13,104-610;13,83 18;13,106-12 19;13,108

1;13,66-67 2;13,102 3;13,103 4;23,488-89 5;20,260-616;18,53 7;20,257 8;20,57 9;20,257-58 10;22,402-0311;CWM,3,117 13;21,620 14;CWM,5,114-15

II. Naèelo božanskega delovanja

531

0;13,126 13,127 20;13,130 22;13,130 26;13,131 13,128-2913,129 20,259-60 13,131 13,133-135 13,132

III. Determinizem Narave0;13,202-3 22,474-75 20,88 20,204 27;13,205-6 13,220-21

13,214 13,214-15 13,215-16 28;13,204 13,218 29;13,20313,215 13,204 30;13,205 33;13,207 13,202-03 13,20835;13,207-8 37;21,629-30 40;21,629 41;13,92 42;13,89-9143;29,315-16 21,631-32

Èetrto poglavjeI. Možnost, namen in potek avatarstva3;13,137 4;13,137-38 6;13,146-47 13,147 13,150 13,148

7;13,163 8;13,139-40 13,141 13,140 13,150-56 9;13,15913,160 13,161-62 13,162 13,165 13,166 10;13,166 11;13,16513,166-67 12;13,139 13;13,492 13,495 13,4 14;13,139

1;13,141-44 2;20,406 3;22,411 22,410 4;5,99-1025;22,406-07 6;29,67 7;12,77-78 8;5,143 9;29,33910;CWM8,74-75 11;13,112 12;23,616 23,572 23,57313;20,106

II. Božanski delavec0;13,168 17;13,168-69 18;13,169-70 20;12,170-71 13,175

21;13,171-72 22;13,173-74 23;13,191 13,177-78 20,94-97

III. Pomen žrtvovanja0;20,98 13,117-22 13,107 13,113 24;13,113 25;13,113-14

27;13,114 30;13,114 31;13,114 32;13,115 33;13,19135;13,115-116

IV. Spoznavanje in joga delovanja0;13,191 37;13,192 38;13,195 13,194-95 39;13,195

40;13,195-96 42;13,196

532

Peto poglavjeI. Spoznavanje, ravnodušnost in joga delovanja0;13,76 1;13,76 4;13,77 5;13,64 6;13,176 13,192 7;13,77

8-9;13,77 10;13,192 12;13,235 13;13,175 14;13,17615;13,192-93 16;13,192-93 17;13,193 18;13,193 19;13,19320;13,179 13,180-83 13,187 13,197-98 13,198 13,188-8913,198-201

1;13,77 3;13,177 4;13,193

II. Nirvana in delovanje v svetu0;13,223 13,224-25 23;13,225 24;13,225 26;13,190

13,226-27 28;13,227-28 29;13,228

Šesto poglavjeNirvana, ravnodušnost in delovanje v svetu.2;13,228-29 3;13,229 5;13,205 6;13,188 13,208 7;13,229

8;13,229 9;21,671-72 21,211 21,212-13 20,213-16 10;13,23015;13,230 13,231 13,230-32 17;13,232 22;13,230-3123;20,244-45 28;13,231 29;20,244 13,233 30;13,23331;13,197 13,233-34 13,234 13,201 32;13,234 36;20,65-6646;13,234-35 47;13,235 13,237-38 13,238-40 13,241-44

1;22,70 2;CWM6,428-29 3;13,354-55 4;CWM4,-335-365;CWM4,337-38

Sedmo poglavjeI. Dve Naravi0;13,236 13,236-37 13,251 13,253 2;13,254 3;13,254

5;13,254-55 13,256 13,255-56 13,258 6;13,256-57 13,2587;13,258-60 10;13,261 11;13,263 12;13,262 13,363-6413;13,264 14;13,264

1;13,251-52 2;29,295 3;13,255 4;13,257 5;13,260

533

7;13,570 8;13,301 9;13,273-74 10;20,648

II. Sinteza èašèenja in spoznavanja0;13,265-66 15;13,267-69 13,271 16;13,271-72 18;13,274

19;13,271-72 20,355-56 13,301 20;13,272 20,149 22;13,27317,174-75 23;13,273-74 27;13,269 28;13,269-70 13,27413,276 29;13,267 30;13,270

Osmo poglavjeNajvišje Božansko0;13,277 2;13,277 3;13,277-78 4;13,278 6;13,280 13,281-

82 9-10; 13,282 12-13;13,283 16;13,283 17;13,283 21;13,28422;13,284-85 23;13,285 27;13,285-86

1;12,283 2;20,232-33 3;13,285

Deveto poglavjeI. Skrivnost vseh skrivnosti0;13,287 13,295 3;13,295-96 13,297 13,301-03 4;13,-297-

98 5;13,303-304 6;13,304-05 8;13,305-6 13,147 10;13,306-08

1;29,648 2;28,657 3;13,315 4;CWM8,235-36 5;7,2476;23,586-88 7;5,63

II. Delovanje, èašèenje in spoznavanje0;13,308-09 13,310-11 11;13,311-12 12;13,312 13;13,312-

13 14;13,313 15;12,313-14 16;13,314 17;13,314-15 19;13,315-16 21;13,316-17 22;13,217 23;13,83 24;13,318 25;13,318 26;13,152-53 13,31-19 27;13,319 20,102-06 28;13,31929;13.319 30;13,319-20 31;13,319-20 32;13,20-21 33;13,32134;13,321-22

Deseto poglavje

534

I. Gitino najvišje sporoèilo.0;13,329-30 1;13,330-31 4-5;13,331-34 13,333-36

11;13,337-40

1;29,61 2;13,332 3;13,333 4;29,311-12 5;13,346

II. Bog kot nastajanje0;13,341-42 15;13,342-43 13;343-44 18;13,344-45

19;13,346-47 42;13,347-48 13,347 13,359-61 13,361-62

Enajsto poglavjeI. Videnje duha svetaÈas unièevalec0;13,363 1;13,363 4;13,363-64 7;13,364 8;13,364

14;13,364 19;13,363 30;13,367-69 31;13,366-67 13,36932;13,369 13,370-72 34;13,370

1;17,146 2;20,574-75 3;20,102

II. Videnje Duha Sveta.Dvojni vidik35;13,374 36;13,375-76 37;13,376 40;13,377 46;13,377-

79 47;13,379-80 54;13,380 55;13,381

Dvanajsto poglavjePot in bhakta0;13,382-83 13,384-85 1;13,385-86 2;13,386 3-4;13,327

13,386 5;13,386-87 6-7;13,387-88 8;13,388 9;13,38810;13,388 11;388-89 12;13,389 18-19;13,391 20;13,391-92

1;CWM7,251

Trinajsto poglavjePolje in njegov spoznavalec

535

0;13,395 1;13,395-96 2;13,398 3;13,398 6-7;13,398-40011-12;13,400-01 13;20,284 20,401 18,34 18,33 12,401-0216;13,402 17;13,338-39 18;13,403 19;20,290-02 21;13,40322;13,403 20,91-92 23;13,404 20,413-16 24;18,347 18,40427;28,63 28;28,66-67 29;13,404-05 30;20,203-04 32;13,40535;13,405-06

1;13,398 2;18,28-29 3;18,78 17,68

Štirinajsto poglavjeNad gunami0;13,704 2;13,409-10 4;13,410 5;13,410-11 13,413

21,657-60 9;13,416-17 10;13,416 11;13,414 12;13,41513;13,415 18;13,181-83 19;13,418 20,226-27 20;13,40823;13,419 24-25;20,227 13,419 27;13,419-20

1;13,408 2;13,407-08 3;20,220 4;20,223 5;24,1201-0220,229

Petnajsto poglavjeTri Puruše0;13,421 13,218 13,219 13,220 13,427-29 5;13,429-30

6;13,430 7;13,430-31 10;13,431-32 11;13,432 15;13,43216;13,423 13,423 425-26 18;13,421 13,422 13,426-27 13,43319;13,433 20;13,433-34

1;13,429 2;20,262-63

Šestnajsto poglavjeDeva in asura0;13,435 13,447 13,448-50 20,689 13,451-53 13,454-55

5;13,455 6;13,455-56 20;13,458-59 24;13,459-60

1;13,449 2;13,452; 3;13,452-53 4;22,381-82 22,396-975;22,394-95 6;13,456 7;13,458

536

Sedemnajsto poglavjeGune, vera in delovanje0;13,461 13,462 13,463 13,464-65 2;13,467-68 3;13,465-

66 20,601-02 7;13,468 10;13,469 11;12,471-72 12;13,47013;13,469-70 13,473 17;13,473 18;13,472 19;13,472 13,47420;13,474 23;13,474-75 25;13,475 27;13,475 28;13,475

Osemnajsto poglavjeI. Gune, um in delovanje0;13,476 2;13,477-78 3;13,479 5;13,468 7;13,479

8;13,479 9;13,479 10;13,479-80 11;13,480 17;13,481-8218;13,483 20;13,482-83 22;13,482-83 23;13,484 25;13,48326;13,485 27;13,484-85 28;13,484 29;13,485 30;13,486-8731;13,486 32;13,485-86 36-37;13,487-89 38;13,48839;13,488

1;13,476-77 2;13,480 3;13,482 4;13,496 6;21,7197;21,720-21 8;13,516

II. Svabhava in Svadharma0;13,491-92 46;13,492 13,507 47;13,502 48;13,493-95

13,497-501 13,503-07

III. Napram najvišji skrivnosti0;13,508-10 49;13,511-14 50;13,514-15 51-53;13,515-17

54;13,517-18 55;13,518-20 56;13,520

IV. Najvišja skrivnost0;13,521 62;13,522-23 13,530-31 13,523 13,531-33 13,-

535-36 64;13,536 66;13,536-41 73;13,541-42 78;13,553-54

537

VSEBINA

SPREMNA BESEDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1I. Mahabharata - ozadje Bhagavadgite . . . . . . . . . . . .1II. Bhagavadgita in Šri Aurobindo . . . . . . . . . . . . . .8UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13I. Duh pristopa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13II. Jedro nauka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20PRVO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Kurukšetra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27DRUGO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43I. Vera arijskega bojevnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43II. Sankhja in joga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58III. Joga razumne volje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67TRETJE POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84I. Delovanje in žrtvovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84II. Naèelo božanskega delovanja . . . . . . . . . . . . . . .97III. Determinizem Narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105ÈETRTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120I. Možnost, namen in potek avatarstva . . . . . . . . . .120II. Božanski delavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140III. Pomen žrtvovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .152PETO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168I. Spoznavanje, ravnodušnost in joga delovanja . . . .168II. Nirvana in delovanje v svetu . . . . . . . . . . . . . . .183ŠESTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190Nirvana, ravnodušnost in delovanje v svetu .. . . . . . 190SEDMO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . .219

I. Dve Naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219II. Sinteza èašèenja in spoznavanja . . . . . . . . . . . . 233OSMO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246Najvišje Božansko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .246DEVETO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258I. Skrivnost vseh skrivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 258II. Delovanje, èašèenje in spoznavanje . . . . . . . . . 267DESETO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290I. Gitino najvišje sporoèilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 290II. Bog kot nastajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300ENAJSTO POGLAVJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .315I. Videnje Duha sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 315II. Videnje Duha Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326Dvojni vidik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326DVANAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . .335Pot in bhakta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .335TRINAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347Polje in njegov spoznavalec . . . . . . . . . . . . . . . . . 347ŠTIRINAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . .368Nad gunami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .368PETNAJSTO POGLAVJE .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386Tri Puruše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .386ŠESTNAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400Deva in Asura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 400SEDEMNAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . 414Gune, vera in delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .414OSEMNAJSTO POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . 429I. Gune, um in delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .429

539

II. Svabhava in svadharma . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445III. Proti najvišji skrivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 461IV. Najvišja skrivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 470DODATKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 487I. Nekateri psihološki pojmi . . . . . . . . . . . . . . . . .487Pravi um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 487Vitalni um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 487Umsko fizièno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 488Vitalno fizièno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .488II. Slovarèek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..492III. Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 528IV. Sklici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .529

540

Pripravil, prevedel in Spremno besedo napisalValentin Jež.

Lektorirala sta: Alenka Šivic-Dular (Spremna beseda,Uvod in Prvo poglavje) in Boštjan Grošelj (vse ostalo).

Slika na ovitku Nandalal Bose:Krišna pouèuje