glasilo aŠz olimpija, letnik xlviii, št. 1/2009

16
fotografija Matej Pove Toma Vnuk in Zoran Jankoviæ intervju Andrej Kociè predsednik AZ Olimpija K omaj nekaj dni nas loči od dneva, ko bomo praznovali 55 let delovanja velike športne družine, Akademske športne zveze Olimpija. Vse skupaj se je začelo z imenitno odločitvijo o ustanovitvi društva pred več kot petimi desetletji. Ponosni smo na vsa leta skupnega dela, predvsem na naše članstvo in njegove dosežke. Najbolj so nam v spominu ostali vrhunski športni dosežki. Zavedati se moramo, da je njihov temelj vedno bilo množično in sproščeno udejstvovanje športnic in športnikov ter prostovoljno organizacijsko delo velikega števila ljubiteljic in ljubiteljev športa. Že ob naši petdeseti obletnici so ocenjevalci zapisali, da je prehojena pot Olimpije veličastna, za to smo prejeli tudi državno odlikovanje. Hkrati pa so nas opozorili na dejstvo, da mora društvo znova ovrednotiti svoj položaj in stopiti korak naprej, utrditi svoj položaj v novih razmerah v Evropski uniji in v razmerah svetovne globalizacije ter se predvsem prilagoditi novim pogojem delovanja. Društvo, ki je s posameznimi pridruženimi člani, društvi in klubi pojem za športno odličnost, bo zato moralo utrditi svoj položaj in odgovoriti na izzive, ki so prisotni ta čas. Akademska športna zveza Olimpija je pred dnevi na svojem rednem letnem občnem zboru izpostavila nekaj nujnih nalog. Naj jih opišem. – Osrednja pozornost prihodnjega delovanja mora biti usmerjena na vzgojo, ki bo prek športnih šol v posameznih društvih in klubih zagotavljala novo kakovost za doseganje vrhunskih rezultatov. Hkrati bo zagotavljala širšemu krogu mladih športno vzgojo in privajanje na življenjski utrip, ki bo v prihodnje pomemben za vsakega izmed nas. – Razmere v društvih in klubih, še posebno na področju zagotavljanja sredstev za normalno delovanje, so izjemno težke, pa naj gre za vrhunski šport ali množičnost. Društva in klubi v Olimpiji zato terjajo organiziran pristop zveze za strokovno pomoč na tem področju. Sodimo tudi, da je mogoče rezultate, ki jih dosegamo, tržiti mnogo uspešneje kot doslej, še zlasti če se tega lotimo skupaj in organizirano. – Članstvu moramo v prihodnje dati večji pomen. Tako pridobivanju članov kot njihovemu angažiranju, saj je ob zaostrenih gospodarskih razmerah tudi volja do delovanja v klubskih upravah pod velikimi pritiski. Kadrovske okrepitve so nujne, če hočemo slediti dosedanjemu trendu razvoja in stopiti korak naprej. To so le nekateri izzivi, s katerimi se bomo srečevali v prihodnje. Res je, da ima Akademska športna zveza Olimpija močno oporo v izjemnih dosežkih iz preteklosti, da je v njenem delovanju prisotna tradicija uspešnega delovanja v vsej njeni zgodovini, toda dejstvo je tudi, da se vsak dan dogaja nekaj novega in da je zato pred nami veliko izzivov in velika odgovornost za razvoj. Skušali jih bomo reševati po najboljših močeh. Pri tem se zavedamo, da prav vsega ne bomo mogli postoriti sami in da je za razvoj športa treba v našem okolju zagotoviti tudi ustrezne razmere. uvodnik Olimpija, pojem za portno odliènost Mag. Andrej Kociè Brigita Bukovec se ne strinja s Primoem Kozmusom »Zmotila me je njegova izjava, da stagnira na vrhu, kamor je priel ele pred dvema letoma.« stran 11 Rajmond Debevec bo e naprej vztrajal s puko »Vid je zame resnièno e precejnja ovira. Starostna daljnovidnost mi namreè lahko prepreèi naèrte za prihodnost.« stran 13 Marta Bon o portni mladosti v Olimpiji »Ime Olimpija Ljubljanèanom e od nekdaj veliko pomeni, tako ime samo, kot rivalstva med vsemi drugimi slovenskimi portnimi imeni in kraji.« stran 14 Nogometni vratar Jan Oblak je novi slovenski up, zanj se zanimajo tudi Anglei »Najraje bi ostal v Olimpiji, a se nikoli ne ve.« stran 15 A Š Z O L I M P I J A L J U B L J A N A Ljubljana, 28. decembra 2009 Letnik XLVIII, št. 1/2009 Priloga časnika Dnevnik

Upload: akademska-sportna-zveza-olimpija

Post on 06-Mar-2016

240 views

Category:

Documents


10 download

DESCRIPTION

Intervju s Tomažem Vnukom, Intervju z Zoranom Jankovićem, Rajmond Debevec bo še naprej vztrajal s puško

TRANSCRIPT

Page 1: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ���������

����

���

���

��������

��������� ���������� ����� ��

��������� �������� �������� �� ��

�omaj nekaj dni nas loči oddneva, ko bomo praznovali 55let delovanja velike športnedružine, Akademske športnezveze Olimpija.

Vse skupaj se je začelo z imenitnoodločitvijo o ustanovitvi društva predveč kot petimi desetletji. Ponosni smona vsa leta skupnega dela, predvsemna naše članstvo in njegove dosežke.Najbolj so nam v spominu ostalivrhunski športni dosežki. Zavedati semoramo, da je njihov temelj vedno bilomnožično in sproščeno udejstvovanješportnic in športnikov ter prostovoljnoorganizacijsko delo velikega številaljubiteljic in ljubiteljev športa.

Že ob naši petdeseti obletnici soocenjevalci zapisali, da je prehojenapot Olimpije veličastna, za to smoprejeli tudi državno odlikovanje.Hkrati pa so nas opozorili na dejstvo,da mora društvo znova ovrednotiti svojpoložaj in stopiti korak naprej, utrditisvoj položaj v novih razmerah vEvropski uniji in v razmerah svetovne

globalizacije ter se predvsemprilagoditi novim pogojem delovanja.

Društvo, ki je s posameznimipridruženimi člani, društvi in klubipojem za športno odličnost, bo zatomoralo utrditi svoj položaj inodgovoriti na izzive, ki so prisotni tačas. Akademska športna zvezaOlimpija je pred dnevi na svojemrednem letnem občnem zboruizpostavila nekaj nujnih nalog. Naj jihopišem.

– Osrednja pozornost prihodnjegadelovanja mora biti usmerjena navzgojo, ki bo prek športnih šol vposameznih društvih in klubihzagotavljala novo kakovost zadoseganje vrhunskih rezultatov. Hkratibo zagotavljala širšemu krogu mladihšportno vzgojo in privajanje naživljenjski utrip, ki bo v prihodnjepomemben za vsakega izmed nas.

– Razmere v društvih in klubih, šeposebno na področju zagotavljanjasredstev za normalno delovanje, soizjemno težke, pa naj gre za vrhunskišport ali množičnost. Društva in klubiv Olimpiji zato terjajo organiziranpristop zveze za strokovno pomoč natem področju. Sodimo tudi, da je

mogoče rezultate, ki jih dosegamo,tržiti mnogo uspešneje kot doslej, šezlasti če se tega lotimo skupaj ino r g a n i z i ra n o.

– Članstvu moramo v prihodnje dativečji pomen. Tako pridobivanju članovkot njihovemu angažiranju, saj je obzaostrenih gospodarskih razmerah tudivolja do delovanja v klubskih upravahpod velikimi pritiski. Kadrovskeokrepitve so nujne, če hočemo sleditidosedanjemu trendu razvoja in stopitikorak naprej.

To so le nekateri izzivi, s katerimi sebomo srečevali v prihodnje. Res je, daima Akademska športna zvezaOlimpija močno oporo v izjemnihdosežkih iz preteklosti, da je v njenemdelovanju prisotna tradicija uspešnegadelovanja v vsej njeni zgodovini, todadejstvo je tudi, da se vsak dan dogajanekaj novega in da je zato pred namiveliko izzivov in velika odgovornost zara z vo j.

Skušali jih bomo reševati po najboljšihmočeh. Pri tem se zavedamo, da pravvsega ne bomo mogli postoriti sami inda je za razvoj športa treba v našemokolju zagotoviti tudi ustreznera z m e re .

�����������

������������������� ������������

�� �������������

�� !���������������!� ����"� ��������#���������������� �������������� �� ������������������������������������

�!�����

$������%�&����&��'��������#!����������'�������������� �� ���������� ������ ����� ��� ���� ����� ���������������� ����������� ������!����(

)��!�������'���! ������! ����� �� � �!��"������#��$�� � ������ �������������� ������������������������������������������ ���������� ������ �� ������

�!����*

+� ���! ����!������&��������� ������� ���,�#�����#� �����!�� �� ���

�%����$������"���������� ����� �����

�!����-

Z O L I M P I J

A

LJ

U B L J A

NA Ljubljana, 28. decembra 2009

Letnik XLVIII, št. 1/2009Priloga časnika Dnevnik

Page 2: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

. / ��������� ������������������� � �������������������

��������&��

Ena izmed prvih asociacij, ki nampade na pamet, ko slišimo imeOlimpija, je zagotovo mesto Lju-bljana. Nič drugače ni, če vajo po-novimo v obratnem vrstnem redu.Olimpija je nerazdružljiva s sloven-skim glavnim mestom in boljšegasogovornika za pogovor o Olimpijiin njenem sodelovanju z okolico,kot je župan Mestne občine Lju-bljana Zoran Janković, bi težko naš-li. Nekdanji poslovnež in športnidelavec, na katerega so se uspehi vpreteklih letih kar lepili, se zelodobro zaveda športne problematikev Ljubljani. Hkrati natančno ve, kamlahko poseže in kje se njegova poo-blastila končajo.

����#��������0��&���������1���� � ����� �� ��2

To je izjemna blagovna znamka, kijo je treba čuvati in hraniti. Šport jemorda najboljši dokaz, kako težko jenarediti blagovno znamko in kakohitro se jo lahko uniči. V vsem časuobstoja Olimpije so se pojavile tudidruge blagovne znamke, recimoKrim, ki je v rokometu postal evrop-ska blagovna znamka in je za topotreboval dvajset let. Olimpija jezato ena tistih blagovnih znamk, nakatero je treba še posebno skrbnopaziti.

������!�������� ����! ��������� �#�� �� ��� ������' ���� 2

Kot podpredsednik KK Smelt Olim-pije leta 1984.

����'�����&�#����!����� ���!�333

Nogomet je šport, ki ga še vednonajraje igram. V mladosti sem gatudi treniral. Zelo sem vesel, da seNK Olimpija dobro drži na lestvici.No, že drugo leto jo bomo selili vStožice, kjer bo njen domicilni šta-dion.

���'��&��!������������2����#� �������4!�� ��1��� �� ���������������� �2

Saj že sedaj ne plačuje najemnine.Vedeti morate, da Mestna občinaLjubljana klubom, predvsem tistimiz moštvenih športov, zagotavlja de-nar in vadbo. V letošnjem letu je zavadbo zagotovljenih 160.000 bre-zplačnih ur. Infrastruktura je lastMestne občine Ljubljana, NK Olim-pija pa bo na štadionu v Stožicahdomicilni klub.

������ � !����� ��!������+��� �� ��,����!���������� ������� 1� ���� �!�� �����)� '�2

Položaj je zdaj preprosto drugačen.Oba ljubljanska kluba, tako Olim-pija kot Interblock, na primer igratav Spodnji Šiški, kjer se srečujeta zvsemi drugimi športi. Takšno je tre-nutno stanje in to res ni normalno.

"�����������!������� �����#�! �� �� ��� �5!��&����,����!���� 6 ���� 1��� �� ������!�� �����!�����������3

Drži. Predlagal sem združitev obehklubov. Ker poznam finančno si-tuacijo, saj sem bil športni delavec vklubih, kjer sem skrbel tudi za fi-nance, vem, da ga je zelo težkopridobiti. Menil sem torej, da bi biloza oba najbolje, da bi se združila.Tega niso sprejeli in tako imamo vLjubljani dva kluba. Ne vem, kaj bibilo narobe, če bi nastala InterblockOlimpija, lahko bi bila tudi SCTOlimpija ali Olimpija SCT… Gledetega res ni bilo težav za združitev.

�����!����!����#���� ������������� ��+���� �� ���7��� �����,�� �!��8��� ������������!�� �����3

Zdaj ne vem, koliko je zares držal.Vem, da sta bila predsednika (FranciZavrl in Joc Pečečnik, op. p.) obehklubov pripravljena za pogovor, avsega skupaj niso uspeli uresničiti inzame je ta stvar zaključena.

�'� ����� ���������������!����� ����� ������! 2

Ne sprašujte me več o tem, v to se nebom več vtikal. Takrat sem podalpredlog, ker sem videl, kaj se dogaja,sedaj pa naj se s tem ukvarjajo drugi.Tisti, ki so v obeh klubih odgovorni.To sta upravna odbora in njunapredsednika. Kar njiju povprašajte otem.

4������+���� �� �������������� !���,���������� �!3� 3������� ���& ����� ��� �����������&���������� 3

To je res nesmiselno. Kakšen lobi?Trener in športni direktor sta le ponaključju Celjana. Zakaj je to po-membno? Na tako majhnem pro-storu je malo pravih ljudi. Na obehmestih, tako na mestu športnegadirektorja kot trenerja, je treba imetikakovostne in neodvisne strokov-njake. Na koncu veljajo samo igralcina igrišču, ki jih mora trener dobropripraviti, da dosežejo rezultat. Kdodanes karkoli očita slovenski no-gometni reprezentanci, ki boodšla v Južno Afriko?Kaj naj zdaj ne-katere sloven-ske igralceBosna inHe rc e -g ov i n a

vzame v svojo reprezentanco, češ daso njihovi starši iz Bosne?

9� ����� ��������!�����& ! ��������!2Seveda! Kakovost, pa če je iz Celja,Domžal ali iz Ljubljane. To je pov-sem nepomembno.

"�������!� ��������� �����!�� ����' ������� ������� !� ���+��� �� ��,������& ����������� ����!�� � ����� �����������3Jaz v šport ne grem več. Še posebnopa ne s funkcije, ki joopravljam da-nes. To jep ov s e mlogič-no. Bil

sem v košarki in v rokometu inmislim, da sem svoje obdobje za-pustil zelo prepoznavno. Dva evrop-ska naslova Krima in srebrna ko-lajna rokometne reprezentance ...ob tem ni povratka nazaj, sploh pane z mesta župana. Kako pa bi bilovideti, ko bi šel v neki klub in mupriskrbel denar, drugi pa ga ne biimeli? Kdor govori tako, se o temnajbrž pogovarja sam s seboj, zmenoj se zagotovo ne.

���������!�� ���!���!�� �'���!��!����������� � ���!��.::*�#�����'����� ��!����#�

������� ���9�������������!��#��#�,������2

Ne, ne … Naj pojasnim.Za funkcijo predsednikaEvropske rokometnezveze sem se javil, čepravje nisem želel, a so me

preveč nagovarjali. Še ve-čer pred glasovanjem semimel, tako so mi takrat re-kli, zagotovljenih dvajset

glasov, na glasovanju pa semjih dobil le šest. Odločili sose pač za drugega kandidatain odločili so se, da ne gredov razvoj. To je bilo maja leta

2004 na Cipru, od športa pasem se poslovil kot predsednik

Rokometne zveze Slovenije poolimpijskih igrah poleti leta 2004.

Zelo zanimivo pa je, da šeledanes, po petih letih,

Evropska rokomet-na zveza ugota-

vlja tisto, kar

sem jaz predlagal tedaj. Gre za to,kako naj se organizirajo in da sodnikne more soditi tekme za petstoevrov, medtem ko klubi igralcemplačujejo po sto tisoč evrov.

�4!�� ��1���������'��� ��� '���!��������,�� �&�����!��� !� ��! �����'���������!��������4���� ��� ���� ��3������&������ �'���!����� �����; ��� �� ��,���������&����!����� ��� �1�+0�� ��������12

O tem se bodo odločili sami, zaen-krat je o tem še prezgodaj govoriti. Zgradnjo štadiona kot tudi športnedvorane v Stožicah dobiva Ljubljanaza 50 odstotkov bogatejšo športnoinfrastrukturo. Čaka nas še gradnjaolimpijskega bazena Ilirija, teniš-kega centra in dvorane Pegan-Pet-kovšek. Treba bo dobro razmisliti,kam bo kdo šel in kje bo imel kateriklub svoj domicil. Po mojem pre-dlogu bo Union Olimpija dobiladvorano v Stožicah, atletika bo šla vSpodnjo Šiško, medtem ko bo nazačetku, dokler ne dobi svojega pro-stora na obnovljenem Plečnikovemštadionu, tudi Interblock igral v Sto-žicah. Če vprašate mene, se bo mo-ral recimo Krim, glede na to, da je zGaljevice, sam odločiti, ali bo vStožicah igral samo tekme ali pa botam tudi treniral. Enako je z Unio-nom Olimpijo. Ali bo za ligo NLB intreninge ostala v Tivoliju ali bo šla vStožice, o tem se bo morala odločitisama.

���#� �.:�:/���� ���� !���4!�� ��1� ��! ! �#������ �!�� ���'�������������� �,�����!����& ������������!�� ��� �� ��3

Olimpiji bomo vsekakor omogočilik a n d i d a t u ro.

%��!� ��� ������� !��������! 3%�� ���� �������!,���!����!��������������! ���� ��4� �� � ���������������"��! #�,��� ���� ������������#����1���� ��!���������� ���1����� �����3�����������#� ,����������� #!���,��������� �������! 6������� ����������!��� ,��������#����� ���������!����&�3

Drži, Partizan počne to, kar je počelže Sagadin. Mladi igralci so z ve-seljem prihajali k njemu, saj sovedeli, da če bodo uspeli pri njem,bodo uspeli v Evropi. Mislim, da jeJure Zdovc dolgoročno prava rešitevza Olimpijo. Je izvrsten delavec inbo to zgodbo nadaljeval. Lahko zač-neš z vzgojo igralcev, lahko s tem, dajih kupuješ, a nikoli ne uspeš. Lahkopa tudi oboje združuješ. Prepričansem, da bo Olimpija z novo fi-nančno podporo in novimi spon-zorji oblikovala ekipo, ki bo spo-sobna konkurirati za zaključni tur-nir evropske lige.

<����#�������! 2

Ab s o l u t n o.

<��������!��!������� ,����& �������&���& ���!��&���������� �'���!� ��� ���!����,��� �#�����!� ��3

To je sicer bolj tema za pred-sednika Uniona Olimpije. Mojemnenje je, da športnega direktorjapotrebuje vsak klub, in zaradi meneje lahko ta tudi iz celjskega lobija.Pomembno je, da je pravi, da gapoznajo v Evropi, da ga poznajo tudievropski igralci in da ga pokličejo,ko si želijo zamenjati klub.

���'������� 1���� 1���� ���� ,����!�� ��� ����!��������� ��� 1���4� ������ ��� ������� �� ��3

Ne. Posredoval nisem niti pri Be-čiroviču niti pri katerem od drugihi g ra l c e v.

����������������������������������������������������

����������������� ������� ���

Page 3: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ���������(

����

���

���

��������

����������������� �����������!������������������� �!� �����������"�������!����������!������!����!�������"����� ����������������������

����

���

���

� ��

����

��

������������ � ���#��!� ��� �� !������ �! ��� ������ !��1; ����� �� ��2

Tudi to ne. Menim, da mora vsakpredsednik, ki se odloči za vodenjekluba, poskrbeti za ustrezno ekipo,za finančne možnosti, za pravegatrenerja in tudi za prave igralce.Moje naloge so drugačne. Predvsemmora mesto zagotoviti ustrezno in-frastrukturo, kot župan pa lahkokateremu od poslovnih partnerjev,ki delajo za Mestno občino Lju-bljana, priporočim razmislek osponzorstvu športnega kluba. Tosem letos naredil za rokomet, hokejna ledu, košarko, nogomet in od-bojko. Govorim seveda o športih, kipotrebujejo največ denarja.

� ��������������!�3�0�������!������'�� ��������7�������& ������ '��������� ������! ����&��� �� ��� � ���� ������������� �������������������!�3�4����� ���!�����&������'���8 ����!�����3

O tem povprašajte kar njiju. Oba stapolnoletna – tako moj kolega FranjoBobinac kot moj sin Jure.

��������!��� ��!�� �����2

Predvsem tega nočem komentirati.Drugače bi se spet vprašali, zakaj seukvarjam z enim od sinov. Drugi je vupravi RK Slovan. Kdor se odloči zavodenje kluba, vanj vlaga tudi svojasredstva. O tem pa lahko kar samipovprašate oba.

=��& �������!������ �������!� �����&���� �� ��������,& � �����0��&�����������1�������������&�3

Problem je v »če«.

"�������,�����& �!������ ���#�)��!���&� ��0��&����2

S tem ne bi bilo nikakršnih težav. Čebi imeli dva vrhunska ženska ro-kometna kluba, ki bi si sama za-gotovila potrebna sredstva, bi obe-ma zagotovila infrastrukturo, ki jimapr ipada.

��!���������������'��,�����& �'��!���������������'� �������! �����&�����0��&��� 3

Za občino je pomemben vsak klub,ki deluje na območju mesta Lju-bljane, važno je le, da je čim us-pešnejši. Razlog je zelo preprost.Vsak uspeh, vsako odličje, vsak nas-lov evropskega prvaka, svetovnegaprvaka … vse to pritegne v ta športše več mladih. V letu, ko je Slovenijaosvojila srebrno kolajno v rokome-tu, se je s tem športom ukvarjalo za150 odstotkov več otrok. Vsak uspehpa prinese tudi nove sponzorje, sajželi vsakdo svoj izdelek oglaševati stistim, ki je zmagovalec. Tu se po-stavi vprašanje, kaj je bilo prej – kuraali jajce. Pravijo, da če ni denarja, niuspeha. To ni res! Tudi če imašdenar, ni rečeno, da boš uspel. Po-

glejte samo največje: kako malo de-narja je letos vložil Chelsea, pa jeprvi, koliko pa je vložil Real Madrid,a je izgubil z Barcelono. Ni res, da ledenar prinese vrh. Kot rečeno, Mes-tna občina Ljubljana si želi, da biuspel vsak klub, ki deluje na njenemobmočju.

%���� ��!����,���������� !�����'���!��#� ������3������!��!�� �#�������!,�������!��& � ������������'�����'� �2

Ne grem nikamor več. V noben klub-ski šport, v nobeno športno zvezo …Moj čas je minil, oddelal sem svoje všpor tu.

������!������ #�������� 1,�� ���& ������'���� �!����������������������!�3�5��!��#���,� #��'���>

To je že res, ampak naj vas sedaj jaznekaj vprašam: kam bi mene po-stavili vi?

�������� 3�����!��& �����& � ����� �������3

Tega pa ne bi izbral. V športu sempreživel 25 let in šport je del mojegaživljenja, saj sem še vedno dokajaktiven. Ko sem v njem deloval, semmu prilagodil vse svoje obveznosti.Po koncu dela na delovnem mestusem šel najprej v klub, da sem seseznanil z dnevnim dogajanjem. Ni-sem obiskoval samo tekem, ampaksem videl tudi skoraj vse treninge. SKrimom sem se v avtobusu vozil povsej Sloveniji in Evropi. Bili smo kotdružina. Med evropskim rokomet-nim prvenstvom v Sloveniji sem včasu kosila reprezentance vsak danhodil na Brdo, kjer sem obiskal ekipoin trenerja, se nato vrnil v službo teršel zvečer še na tekmo v Tivoli. Športti tako vzame ves čas. No, tudi sedajhodim na tekme košarkarske evro-lige v Tivoli, ogledal sem si no-gometni derbi med Olimpijo in In-terblockom in ligo prvakov v od-bojki, ki se prav tako igra v Ljubljani.Če se le da, grem na tekmo, a kljubtemu se v športu ne vidim več. Kajnaj se še enkrat vrnem na roko-metno zvezo? Naj grem še enkrat vKrim? V Union Olimpijo? Ni go-vo ra .

��!�������& �����!����� ����#� � 1�'���! 1��� �����,�!����� ��'����������1������ 1�!����1,� �������!�� � ��� ��&����������� ���������3

Na hokeju sem res bolj poredko, anaj povem tudi, zakaj. Ta igra jezame preprosto prehitra, težko vi-dim plošček. Derbi Olimpije z Je-senicami sem si sicer želel ogledati,

a sem ga zamudil zaradi drugihobveznosti. Hokej je lep šport, ven-dar ga je treba tudi videti. Za mojaleta je žal malce prehiter.

?���� �!�������������&�!����������������������� ��� ��3

Tako je in Tilia Olimpija bo imela ševeč navijačev. Pri tem gre sevedapredvsem za zahteve svetovnega ho-kejskega prvenstva. Potrebna bo po-polna reorganizacija prostorov inselitev nekaterih klubov v nove pro-store, nato pa se bomo začeli uk-varjati z dvoranami v Tivoliju. Vseskupaj se bo nedvomno dogajalo žepred letom 2011.

�&����1���'!�� 1�'���! 1�����0��&��� �'������������� 1�'���! 1��� ,�����!�� 1��� �� ��������!�����! �����!���3��������!��������������#�� � 2

Nekaterih športnih dogodkov pač neobiskujem. Ne da bi si kaj slabegamislil o njih, vendar si kot pri-vrženec določenih športov veliko ra-je ogledam tekme v teh. Kljub temuseveda velja za vse enako – vsemšportnim klubom Mestna občinaLjubljana zagotavlja infrastrukturo.

��� ���� ������� �� � ,���������� �����#���!��' 1��� �����3�������������!�������� ��@���%���� ������2

Odlično. Z njimi pa res odlično. Najpovem, da že imajo svojo tribuno naštadionu v Stožicah. Je na severu,nanjo so tudi že zapisali svoj znak.Med navijači iz skupine Green Dra-gons se zelo dobro počutim.

��������& ��������� ��#�������� ��,�������������� ������� �� ���3

Upam, da bomo le dočakali, dabomo prvaki v vseh športih, o ka-terih sem govoril. Za svoj klub na-vijajmo športno, s srcem, a spo-štujmo nasprotnika. PonesimoOlimpijo do zmage!

+�� ��� ���������3��&����&�� �'���!,���&��'���!��#��#�>�)���������� �,�������������������'����!�3

#���"������!�����������������������������������������$�����#��!���������� ����������������� ��!���� �����%����&����������������� �����������������������������'������'���� �(�����!�)������!

Page 4: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

* / ��������� ������������������� � �������������������

����������������!�����#��!�����������������������������������������������!�����������������������! �*����������!�������������������!���+������������,����!�� �������������������������������������"���������������������������������!���������!������������

*������� ������� ���������*������������&��!������������"����� �-���.�"����!&����!����������������������������������������&�����������������������&�����������*�����������������������������������&��������#��!�������������"�����������������������������

/�����0�������1 �����2����!��������"������������������������$������#��!�������������"���"����������������"������������ �/������������������������������"����!�� ���������������������������� �����������������������������������������������!���������!�

����

���

���

�������������

����

���

���

�������������

����

���

���

��������

3������&������ �#��!�����+�"�����(�� ���1�� �����!2������������������ ��������������� �4� ������������)���������������������������+�������(�������

����

���

���

�������������

Page 5: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ���������-

Page 6: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

A / ��������� ������������������� � �������������������

������0� ��1��#

Že nekaj let v Ljubljani poslušamoisto zgodbo o premajhnem številuledenih ploskev glede na številomladih hokejistov, ki bi šli radi posledeh Tomaža Vnuka, Dejana Kon-treca, Nika Zupančiča in drugih le-gendarnih hokejistov. Da je vse sku-paj še težje, je poskrbela ukinitevdelovanja Alfe iz Vevč, a marljivišportni delavci v hokejskem klubuOlimpija se kljub temu trudijo posvojih močeh mladim hokejistomomogočiti najboljše razmere. V mi-nuli sezoni je klub deloval kot ho-kejska selekcija, od letošnje sezonepa nosi naziv Hokejski klub Olim-pija. V klubu, ki se lahko pohvali sprav vsemi selekcijami, je več kot150 mladih hokejistov iz Ljubljane inširše okolice, v članskem moštvu paigrajo tudi hokejisti iz drugih krajevSl ove n i j e.

Predsednik kluba mag. Janez So-držnik je najprej spregovoril o po-slanstvu kluba: »Poslanstvo našegakluba je količinski in kakovosten

nabor mladih hokejistov, ki bi selahko kakovostno razvijali ter se vklubu naučili delovnih navad in di-scipline. Izjemno pomemben pa jetudi njihov učni uspeh v izobra-ževalnih ustanovah.« Klub ima se-veda tudi cilje, ki jih poizkuša ures-ničevati. »Naši vsakoletni cilji sovpisati več kot štirideset novih čla-nov v hokejsko šolo, postati državniprvak v vseh selekcijah, razen član-ske, organizirati najmanj dva tur-nirja za hokejsko šolo, opremiti vse

���������������� ������������� �������������� ����� ������ ����������� ������ ������� ������� ���� ������������ � ���������������������� �� ��

�����&��������#��!������������������!��&�����������5+5����*��������!�����!���!�����������������������!�����������������&���������������� ������� ��!�

����

���

���

������������

�������

��������������!����������� ������ ������������������������������������������"������������!��������"���

����

���

���

������������

�������

678���� ������� ����� ����������� �� �������� ��������

������� ������� �� ��

selekcije enotno, v duhu prepoz-navnosti in ustreznega videza, or-ganizirati trgovino z rabljeno opre-mo in navijaškimi oziroma spomin-skimi artikli ter povečati obseg de-narnih sredstev za pridobivanje večin kakovostnejšega strokovnega ka-dra ter kot glavno – zagotoviti večrazpoložljivih ledenih ur.«

Prav število ledenih ur je velikproblem. O tem predsednik JanezSodržnik pravi: »Že večkrat sempoizkušal pri mestnih strukturah z

idejo, da bi spodnjo ploščad preddvorano Tivoli preuredili v pravoledeno igrišče. A ti predlogi so bilivedno preslišani. Ne vem, zakaj je totako neuresničljivo, saj je tam nek-daj že bila prava ledena ploskev in socevi že položene. A tu zares nemoremo storiti ničesar. Sicer pa najna kratko pojasnim tudi sprememboimena v hokejski klub. Tako so želelistarši hokejistov, ki igrajo v našemklubu, je pa to tudi prvotno ime, ki

ni prepoznavno le v Sloveniji, ampaktudi izven naših meja.«

Koordinator trenerjev v HK Olim-pija je nekdanji izvrstni branilec terreprezentant Andrej Brodnik. Delaima veliko, saj je trener tako član-skega moštva kot tudi mladincev,sodeluje pa tudi pri hokejski šoli.Delovanje svojega kluba ocenjujetakole: »Imamo osem selekcij in sko-raj 150 hokejistov, za katere skrbijotrenerji, ki so vsi po vrsti nekdanjiuspešni hokejisti. Med njimi sta Bo-

jan Zajc, ki skrbi za kadete ter jeprisoten tudi pri selekciji dečkov,Igor Beribak, ki trenira dečke termlajše dečke, pomaga pa tudi pritreniranju tistih najmlajših v ho-kejski šoli. V našem klubu kot tre-nerja delujeta tudi Marko Fišer zmlajšimi dečki in hokejsko šolo terPeter Zorman pri hokejski šoli. Ve-liko dela opravi tudi Matej Sitar,sekretar kluba.

Naši cilji so visoki, kar je za klub stakšno tradicijo, kot jo ima Olimpija,tudi normalno. Z vsemi selekcijamise želimo potegovati za naslov dr-žavnih prvakov, se pa seveda za-vedamo, da so eno želje in cilji, nekajpovsem drugega pa je realnost. Vnekaterih naših selekcijah smo imelipred letošnjo sezono tudi menjavogeneracij, zato začetek sezone ni bilnajboljši. Toda do konca sezone je šezelo veliko tekem in vse je še mo-g o č e. «

Sicer pa so trenutno mladinci natretjem mestu z enakim številomtočk kot drugouvrščeni Celjani (naj-boljši strelec zmajev je Jaka Zdešar s37 točkami). V konkurenci kadetovje Olimpija tretja, z le eno točkozaostanka za drugimi Jeseničani (tuje daleč najboljši strelec lige mladiTadej Snoj s 65 točkami in kar 45zadetki), dečki so trenutno drugi, ledve točki za vodilnimi Jeseničani,mlajši dečki pa četrti, s točko za-ostanka za Mariborčani. V teh ka-tegorijah bodo najboljši strelci znanišele na koncu sezone, je pa že zdajjasno, da bo pri dečkih med njimiponovno Nik Simšič, sin nekdanjegaizvrstnega vratarja Luke Simšiča. Vkategoriji hokejskih šol so na spo-redu le turnirji.

Ob koncu lahko zapišemo le, da seza prihodnost ljubljanskega hokejani treba bati.

Page 7: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ���������B

%�3�) ��"����� �

mesecih oktober in

november smo prikošarkarskih rezultatihUniona Olimpije vedno pri

enem in istem problemu. Tako negre več! Rezultati tekmovanja vevroligi in deloma v jadranski liginiso glavni, sploh pa ne ediniproblem. Zmaga in sedem porazovv evropskem tekmovanju ter štirjeporazi ter devet zmag v letos slabšiNLB ligi. Porazi so sestavni deltekmovanja. Toda igra moštva v tehtekmah je neprepričljiva,nesodobna, nenapadalna,večinoma pod ravnijo imena UnionOl i m p i j e .

Ko sem nekoliko pobrskal postatističnih podatkih in rezultatihUniona Olimpije v prejšnjih letih,sem ugotovil, da se ta slikaponavlja. V teh letih, odtekmovalne sezone 2004/2005 dodanes, torej v petih sezonah, soUnion Olimpijo trenirali: JosipGrdović-Bajramović, ZmagoSagadin, Tomo Mahorič, GašperOkorn, Memi Bečirović, AleksandarDžikić in Jure Zdovc. Po mnenjumnogih nihče od teh ni zadovoljil.To je prvi problem, saj se rezultatskineuspeh ekipe ne rešuje zodstavitvijo trenerja. In nastavitvijonovega. Problemi ostajajo. Rešitevmoramo poiskati v odgovorih nanaslednje vprašanje: ali v klubuUniona Olimpije delujejo:

1. ustrezna organizacija kluba,

2. pravilno in dobro strokovno delo,

3. nadzor nad kontinuiranoselekcijo vseh potencialnihslovenskih igralcev,

4. dolgoročno (najmanj dve- dotriletno) načrtovanje in v strokitemeljno vodilo – v trenerskem deluse nikoli odreči zdravemu razumu.

Moje razmišljanje potrjuje znanaizjava predsednika kluba DušanaMitiča pred sezono 2008/2009: »Vklubu moramo dati poudarek natrdo delo, ki naj se izraža na vsehravneh kluba, saj lahko le na tanačin sledimo Evropi.«

Julija letos sem ocenil, da je bilasezona 2008/2009 slaba. Zakaj? Vevroligaškem tekmovanju soOlimpijini igralci od desetih tekemdosegli dve (!?) zmagi in osem

porazov. V jadranski ligi, ki je bilasicer močnejša kot letos, pa se nisouvrstili v sklepno tekmovanje osmihnajboljših ekip. Kje so vzroki sotakšne rezultate? Ali ni(obljubljenega) trdega dela? Niprave selekcije? Je morda strokabrez temeljnega koncepta? Mordavse to?

Sodobna košarkarska igra, s katerodosegamo uspešne rezultate, temeljina organizirani obrambi moštva, kijo sestavljajo faza konverzije iznapada v obramb, igra igralcev vprostoru, nenehno napadanje žogenapadalcev, zapiranje obrambnegaprostora v sredini, zapiranjeprostora pod košem in skok zaodbitimi žogami, obramba prostoraz prevzemanjem napadalcev terrotacija igralcev.

V taktiki napada so različneinačice, vendar poznamozmagovalne shematske osnove igre:faza tranzicije iz obrambe v napad,gibanje napadalcev z žogo in(predvsem) brez žoge, igra v prazenprostor, prodor, preboj, utekanje,igra na razbremenjeni strani, igrana obremenjeni strani (stran žoge)in gibanje za skok po odbiti žogi.

Ko analiziram sedanjo igro UnionaOlimpije, ugotavljam, da tegaznanja igralci nimajo. Ta znanjasicer nadomeščajo z borbeno, avečkrat nepremišljeno obrambo(osebne napake) in pretiranoindividualno igro v napadu. Vnapadu se prevečkrat odločajo zaigro 1:1 (s hrbtom proti košu) innepremišljenimi meti za tri. Ker pritaki taktiki napada igra leposameznik, je to izrazitoindividualna, nenapadalna inpogosto egoistična igra v napadu.Zakaj je igra sedanjega sestavataka? Odgovore moramo poiskati vnaslednjem:

1. Sestava moštva:

– na položaju centra igrata dvaigralca (Vidmar, Golubović),

– na položaju krilnega centra igratale Slokar in Aleksandrov (tudikrilo),

– na položaju krila igrata le Bavčičin morda Aleksandrov,

– na položaju 3 ali 2 igra Walsh,

– na položajih 2 in 1 igrajoŠutulović, Bečirović, Klobučar,Đorđević, Kikowski in Ožbolt.

2. Moštvo nima izrazite igre napoložaju 1 (središčni igralec,organizator igre, vodja igre,graditelj igre, nadzornik igre, torejtisti igralec, ki dela igro).

3. Med igralci na položaju 2( b ra n i l e c – s t re l e c ,branilec–realizator, visoki branilec)sta le dva – Ožbolt in Walsh.

4. Zaradi tega igra zelo niha – odkatastrofalnih prvih četrtin tekme(letos jih je bilo že nekaj) doizrednih nihanj tudi v zadnjičetrtini (zadnja tekma zMa c c a b i j e m ) .

Takšna selekcija igralcev inpomanjkljivo košarkarsko taktičnoznanje uvršča Union Olimpijo v ligiNLB sicer na trenutno drugo mesto,toda v evroligaškem tekmovanju nazadnje mesto v skupini.

Analiza statističnih parametrov iztekme Uniona Olimpije zMaccabijem in Maroussijemnatančno utemeljuje slabostiljubljanskega moštva. Statističnaanaliza v skupini C je po odigranihosmih tekmah naslednja:

Caja Laboral – prva: 6 zmag, 2poraza, 623 košev v napadu in 586košev v obrambi;

U. Olimpija – zadnja: 1 zmaga, 7porazov in 552 košev v napadu ter615 v obrambi.

V napadu so ljubljanski igralcidosegli povprečno le 69 košev,prejeli pa odločno preveč, 77 košev.To je seveda posledica slabe,neagresivne in prepočasne igre vobrambi. V zadnjih dveh tekmah soigralci izgubili 18 žog (na tekmiproti Maroussiju) in na domačemigrišču v zadnji tekmi protiHemofarmu 17 žog. V zadnjihtekmah so se dokončno pokazaleslabosti igre v obrambi:

– nenapadalna igra na žogo,

– brez obrambe v igralnihsituacijah »pick-and-roll«

– ni prevzemanja, rotacije insodelovanja med igralci,

– slab skok, še slabši prehod vnapad …

v napadu pa akcije brez temeljnegakoncepta in prepočasna igra terrazvoj napada, akcije, ki potekajodaleč stran od koša, predvsem igra1:1 s strani, brez sodelovanja v igrina centra, pomanjkljiva igra poglobini in še in še.

Takšni so tekmovalni rezultatiUniona Olimpije danes. Vtekmovanju v evroligi ena zmaga inkar sedem porazov, v ligi NLB padevet zmag in štirje porazi. Po vsehanalizah teh tekem in dosedanjihigrah dvomim da se bo UnionOlimpija uvrstila v sklepni del NLB.Tako je zelo vprašljiv tudi temeljnicilj trenerja Jureta Zdovca, posebnoče vemo, da bo gostovala še priBosni, Crveni zvezdi, Radničkem,Širokem, Ciboni in Hemofarmu.Slaba obramba, izredno velikoizgubljenih žog, malo igre s centriin posamične akcije ter prevečsolističnih metov za tri ne vzbujajovelikega upanja. Toda vedno boljvprašljivo je tudi (ne)strokovno,večkrat prav nedopustno vodenjemoštva. In to je Union Olimpijadanes. Kaj pa jutri?

; ���� �� �����!� �>

Trdim, da je uspešen samo model,ki temelji na timskem delu.Strokovno delo vodi in je zanjodgovoren glavni trener. Za celovitostroko, strokovne odločitve inkončni tekmovalni rezultat, vendarv dolgoročnem načrtovanju in obzdravem razumu. Ali ni biloobljubljeno trdo delo? Trenutnotakšnega razmišljanja še ni.

Union Olimpija je in mora biti prvikošarkarski klub v Sloveniji.Olimpija je tudi najpomembnejša vLjubljani, v športu, v celotni družbi.Zaradi tradicije, dosedanjihuspehov in temeljne usmeritve: bitivedno na vrhu in med prvimi. Vsepotencialne mlade igralce vSloveniji moramo selekcionirati vsistem Uniona Olimpije (modelZmaga Sagadina).

V tak način dela, organizacijo,tradicijo uspešnosti, v večletnonačrtovanje, predvsem pa vpoklicno strokovno delo moramoverjeti. Verjeti v uspeh, verjeti vprojekt naslednje sezone 2010/2011,da se bo Union Olimpija uvrstilamed 16 najboljših v Evropi, vsklepni del NLB in v Sloveniji navsa prva mesta. To mora biti jutri.

Ali smo danes tako daleč, da v toverjamemo? Moramo verjeti, delatistrokovno pravilno in predvsemtrdo. Na dolgi rok, tri- ali najmanjdveletni načrt v pet- ali (več)letnemprojektiranju. To je in mora bititemeljna usmeritev UnionaOlimpije jutri.

��'������� �����!��

!�������������� ����������� "�

��-��������1���������2����������������"���������!��$������#��!������ �������������� �������������"�����

����

���

���

���

�����

��

����

���

���

����

������

) ��"����� �C!��� ���������� � �����������"����������

<�����"�!�C!������������ �� � ����������������"���� �� �

�� ������� �C#�����������"������������ ������"���� �

�����@ ��C�" � ������������������ ������������� ��� �

Page 8: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

D / ��������� ������������������� � �������������������

)�!���@��'���

Le kdo ga ne bi poznal? To m a ž aVnuka, namreč. Hokejist, ki je bildolga leta ikona ljubljanske Olim-pije, se je na začetku oktobra odlo-čil za nenadno prekinitev kariere, kije trajala kar 22 let. Kljub sila us-pešni športni poti je 39-letni Vnuktudi v dneh brez hokeja polno za-poslen, saj se je med drugim odločilza dobrodelno dražbo svojih nek-danjih dresov, veliko časa pa muvzame priprava na poslovilno tek-mo, ki bo 28. avgusta prihodnjeleto. V Tivoli namerava povabitihokejiste, ki so zaznamovali nje-govo kariero, poleg tega pa bo ta-krat tudi njegova legendarna zelenaštiriindvajsetica za večno odšla vpokoj in pod strop njemu najljubšedvorane pod Šišenskim hribom.

*�!��������������"�������������������������������&�����������������������9Kar nekaj jih je bilo. Proti koncukariere sem se jim malce ogibal, kopa sem drsalke dokončno obesil naklin, sem si rekel, da moram biti domoje poslovilne tekme (28. 8. 2010,op. p.) malo bolj odziven. Povedalsem že zelo veliko, a sem prepričan,da se bo vse skupaj enkrat ohladilo,da bom imel več miru.

:�����"�� ����������� �������������"�!�������� ����������� ������!������� ��&�����������!�9�������������9Ne, to sodi k športu. V celotnikarieri sodelujem z vami, z ne-katerimi se po vseh teh letih že zelodobro poznam, zato to ni breme.Opozoril pa bi, da v ospredje vsebolj silijo mlajši, ki si v časopisih in

!������ *�!���/�������� ������ ��� ���"����� �� ��

#�����������������������$�������"

-���������!�*�������!�������*�!���/���; ��������"�� �����������������������������������!���������"������������������ �����������&����������������������������������������������

����

���

���

��������

?��������& ������������������&�3�4 ���#��������,������'������F�# ��������&�3���!�� ��� ����& �� ,����������!���������� ��',������ �������&� � ���& �!���!� 3"���8�� ������� �������& ��..���!,�����������1���������� � � �� 1� ���� � 1��#��#��������3

drugih medijih zaslužijo več pro-s t o ra .

������������������!���������������&���� �0!���� �����"���������!�����9Ne, pred dvema mesecema semcelo shujšal, tako da zdaj spet iš-čem staro težo. Doslej nisem od-delal še nobenega treninga, obiskalnisem niti fitnes centra, vendarbom po novem letu spet začel skr-beti zase.

#������������������������������������������������������������� ��!���� Drži, kar velikokrat sem jih dobil ponosu. Popraviti ga moram pred-vsem iz zdravstvenih razlogov, sajzelo težko oziroma skorajda nediham skozi nos. Bo pa zraven šemalo kozmetike. No, vsaj upamt a k o.

-����������!��������!�������������������������������� �������!�!����������������������������������� Ogromno dejavnikov je odločalopri moji odločitvi, ni bil samo eden.Enostavno je bilo preveč minusovkot plusov za nadaljevanje kariere,tako da mi še zdaj ni pretirano žal.Že prej omenjeni minusi in plusi sovse do danes ostali enaki.

-��������������������������,������������������������ �������������������������������������������� �������������������!�� �.�����������!�9Nekaj je zagotovo še ostalo (smeh).Saj boste izvedeli še pravi čas. No,moj življenjski ritem ostaja enak.Skušam biti čim bolj aktiven, sicerne fizično – to pride kasneje –, pačpa je veliko drugih stvari. Nekajčasa preživim z novinarji, priprave

na poslovilno tekmo so precejšnje,v igri je tudi dražba dresov, tako daimam kar zapolnjen urnik.

Rožančeva nagrada? To je zelozanimivo priznanje. Športniki smovečinoma navajeni na kolajne inpokale, Rožančeva nagrada pa jenagrada za daljše časovno obdobje,ki me je spomnila na diplome izšolskih klopi. To je sicer težko pri-merjati, je pa to posebne vrstepriznanje, glede na to, da sem Lju-bljančan. Gospodje poleg mene, kiso prav tako prejeli nagrade (JožeŠkraba, Vladimir Čermak, MarkoRačič), imajo za seboj bogato zgo-dovino. Športno in drugačno. Člo-vek kar obnemi, ko posluša o tem,zato naj jim ob tej priložnosti šeenkrat čestitam. Ob njihovi zgo-dovini sem se zamislil, kaj in kolikoje treba še postoriti v življenju.

��������������������������� ������������9Bilo je povsem spontano. Ko semgledal po omarah, sem videl, daimam v njih še cel kup dresov.Verjetno bi jih imel še nekaj časa vomari, kjer bi privlačili zgolj prah.Vsak dres ima svojo zgodovino, svo-jo zgodbo, in če bodo šli za nekodobro stvar, bo ta še lepša – dobilibodo še globlji pomen.

+��������������"������!����"������9Temu lahko pritrdim. Ker sem žecelo življenje v športu, bom tu tudiostal. Vprašanje je le, v kakšni vlogi.Razmišljal sem tudi o trenerskempoklicu.

/� �����&�����&���������������� ������!����������!��������������������������� �3����������� �������������

Hokej je bil predvsem moja služba.Sicer zelo lepa, vendar še vedno –zgolj služba. V katerikoli službi si,vsake se enkrat malce naveličaš, sajpridejo dobri in slabi trenutki. Mojaprofesionalna kariera je trajala 22let, čeprav sem hokej že pri pio-nirjih in mladincih vzel zelo resno.Bilo je lepo, vendar, kot sem rekelže prej, minusi so na koncu pre-vladali.

(���������������������������������������������������������� �)��������

Ne vem, ne vem. To vsi govorijo ...Pravijo, da je bilo tako, sam pa otem ne vem nič. Te govorice nedržijo povsem.

�����������������������"������ ���������������������������������������� -������������������������ ������ ��&�������������'���!���9

Pred zadnjo sezono sem šel čeznajtežje priprave v vsej karieri. Ce-lotno moštvo je bilo odlično pri-pravljeno, vendar preprosto ni biloveč pravega občutka, ni bilo takeatmosfere kot nekoč. Fenomen?No, ja ... Vedno sem imel zelo velikovolje in prav voljni trenutek je naj-pomembnejši pri kondicijskih tre-ningih. Pa zdrav moraš biti.

������ �����"�������������!���������"��������������"����9

Poškodb je bilo v vseh teh letih zeloveliko, vendar so mi dajale le do-daten motiv za vrnitev na ledeneploskve. Kariero sem želel končatinepoškodovan in menim, da mi jeto uspelo.

-��'����������"����������!���!������!������������ �����������������������������&�������"��9

Page 9: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ���������E

/������ ��������!����������*�!���/���1�����2��������!���������� �)��������������������������������������� ������������

����

���

���

���

�����

��

+�������!������ � ������ �������0��&����,#�!�����&��������!�������@������34���������!��������� '� �)��!���,�#�!������������������������� ! 3�)�������&��������������������! ���� ��� !���� '�!��3

*�!���1����2�����!������������� ����<88=>8?��������5+5������������������ ����&���������������������������'����������43� �������������������!�����!��������������������������������3�@�5��������������

����

���

���

��������

Ko si mlajši, je to lažje, pa tudinekako sodi zraven, saj ima mladčlovek veliko več energije kot sta-rejši. Velike zmage se že po tradicijiproslavijo in tako je bilo tudi vzadnjih letih, vendar mora biti vsevezano na prihodnji dan ter raz-pored treningov in tekem. Pono-čevanje ne sme biti prepogosto in vprevelikih količinah.

����������������������!�������������������������������� Če je športnik poškodovan, kaz-novan ali bolan, je vsekakor težje,saj se počutiš kot del ekipe, vendarsi na tribuni nemočen. Zdaj nečutim navezanosti do nobenegamoštva več. Še zmeraj rad vidim, daslavijo tisti, za katere navijam, ven-dar v hokeju nisem navijaški. Nanjgledam drugače kot ostali, pred-vsem skozi igro. Več navijaške stras-ti čutim pri nogometu in košarki.

4��������������������� ��!����!������������ Res? To je bilo samo navzven.

@��������!����&�!����&�&������������������!���������!�&�"���������"������� �*����!������������9To je predvsem lepo videti. Kakortudi Olimpijine mlade moči na le-du, ki iz tekme v tekmo v ligi EBELdobivajo več priložnosti.

:���������������#��!������������"�����������������������&������� ������������! Dolga leta smo bili nasprotniki,vendar Olimpija brez Jesenic nemore in tudi obratno je tako. Gre zatradicionalno rivalstvo, ki je vednobilo in bo ostalo tudi v prihodnje.Ob koncu tekme si vsi sežemo vroke in smo prijatelji, med dvo-bojem pa so stvari precej bolj resne.To spoštujejo tako ljubljanski kotjeseniški navijači.

����������&�����������!���������������������9Slišal sem že marsikaj. Najtežje je,ko je dvorana prazna, saj igralecsliši vsakega gledalca. Različnefrustracije posameznikov in nes-ramne opazke so pač del športa.Sicer pa so nekateri komentarji stribun tudi nadvse duhoviti. Več-krat smo se o njih pogovarjali potekmi v slačilnici in se jim smejali.Športnikom pa vedno zelo velikopomeni dobro in glasno navijanje,pri čemer ni pomembno, ali je todoma ali v gosteh.

4��������#��!�������!������ �!�������&����������!����!�������������� �����������������������������������������9Zaradi izziva avstrijskega prven-stva, saj so Jesenice takrat prvičnastopile v ligi EBEL, in tudi zato,ker me iz Olimpije niso poklicalioziroma so me poklicali prepozno.Na žalost je bila tista sezona zameprecej ponesrečena, saj sem odigralzgolj sedem tekem rednega dela.Pred prvo tekmo sem se poško-doval in imel operacijo križnih vezi.Rehabilitacija je trajala kar pet me-secev, zato je bil povratek zelo te-žek.

�������������&�����������������#��!������������������������������� +�������������� !����������"�&������������� Do konca sem pozdravil poškodbo,želja je bila še vedno prisotna, ksreči pa so se tudi nekateri drugidejavniki zlili v celoto.

:������ ������� ������&��� �����������&�������"��������9�4���������������9To je zagotovo sezona 1997/1998,vendar ne le zaradi Feldkircha. Stem klubom sem sicer osvojil nek-danjo alpsko ligo, ki je predhodnicazdajšnje lige EBEL, vendar se jetisto leto zgodilo še kar nekaj lepihtrenutkov. Osvojili smo avstrijskoprvenstvo, za končnico sem se vrnilv Ljubljano in z Olimpijo osvojilslovenski državni naslov, za konecpa smo bili prvaki še s Piranom vinline hokeju. In vse to se je zgodilov enem letu, na kar mnogi novinarjipozabljajo. Skoraj bi pozabil ome-niti tudi zmago nad Košicami v

pokalu pokalnih zmagovalcev, to jena tekmi med evropskim prvakom,torej nami, in zmagovalcem kon-tinentalnega pokala. Na obdobjeizpred dobrih desetih let sem zeloponosen.

������� �#��!�������������!������!�9Končnica je bila izjemno dolga.Prav tako tudi moja brada, saj ni-sem nikoli imel daljše. To je bilanepozabna sezona, ki v mojemspominu ne bo ostala kot najboljša,saj na koncu nismo uspeli priti naprvo mesto. Naredili smo zares iz-jemen rezultat, to je treba priznati,a je manjkala smetana na torti. Čezaključim, sezona 2007/08 mi boostala tako v lepem kot v grenkemspominu. Predvsem zaradi ogrom-nega šoka pred peto finalno tekmov Salzburgu, ko smo na avtobusu napoti iz hotela v dvorano izvedeli, dasmo za zeleno mizo z 0:5 izgubiličetrto srečanje. A ne smemo iskatiizgovorov, saj bi kljub temu lahkoosvojili naslov prvaka. Po šoku smoreagirali napak, morda nam prvomesto niti ni bilo usojeno.

A������&����!����� � ��!�������"������� �������������������������!����9Finančnih težav niso imeli le en-krat. Trenutno se nahajajo v drugiavstrijski ligi, v povprečju imajo

2500 prodanih, in ne brezplačnihvstopnic. Nedavno sem govoril zljudmi iz Feldkircha in jih pov-prašal, ali se želijo vrniti na višjoraven, pa so dejali, da ne. Zelo lepspomin imam iz prejšnjega leta, kosmo praznovali desetletnico osvo-jitve naslova evropskega prvaka.Zbrali smo se vsi, ki smo v prej-šnjem tisočletju osvojili naslov naj-boljšega na stari celini in zanimivo,da smo bili profesionalno aktivnizgolj trije igralci. Poleg mene inNika Zupančiča samo še DanielGa u t h i e r.

,���&������������������A������&������� !������������������&������������������������� V karieri sem imel z izjemo zadnjihdveh na klopi vselej odlične stro-kovnjake. Randyja Edmondsasploh ne bi ocenjeval, Dany Gelinaspa ve o hokeju malo več kot njegovpredhodnik. Prišel je z dobrim pro-gramom, a ni našel prave sredine.Ne vem, koliko izkušenj je imel sprofesionalnim športom predprihodom v Olimpijo. Jaz sem jihimel 22 let, zanj pa ne vem.

/������&���������&���������&������������������������� ����������������!��� Mene je v otroštvu treniral SlovakJosef Beniac. On je naredil kar nekajOlimpijinih generacij in bil mla-deničem kot drugi oče. Zelo dolgo

je bil v Ljubljani. Razlika v pri-merjavi z današnjim časom je pred-vsem, da smo imeli v preteklostiprecej boljše pogoje in več časa zahokej kot danes. Imeli smo svojegarderobe, zato nam na trening nibilo treba nositi težkih torb. Todanes ni mogoče, saj je v pres-tolnici premalo ledenih površin.

4�������������������������'����������������!�����!�!���������������������"�&�����&���"��!�������������� �)�����������"� ������������

Mama Meta se je verjetno moralaodreči več stvarem kot jaz. Govorimo vseh zasedenih koncih tedna, otreningih in tekmah, ko je moralaveliko časa porabiti za prevoze.Poleg vsega drugega je bil to tudivelik finančni zalogaj. Nato je shokejem začel še brat Jure, tako dasmo bili vsi zelo povezani z naj-hitrejšo moštveno igro na svetu. Inmama je bila pred tremi mesecizagotovo najbolj vesela, da semkončal kariero.

-���������3�@�5�����������������!������������������������ ������"�������������� ����������� ����9�����!������!����������������������� �!�� �+�����������"�������� ����������&��������

S predsednikom se od moje po-slovilne novinarske konference nis-va več slišala, vendar se bova ver-jetno v kratkem. O nesporazumihpa težko povem vse v enem in-tervjuju. Kar deset let sem bil ka-petan reprezentance, pri Olimpijisedem, kar je lepo, a ne tako pre-prosto. Na eni strani smo imeliigralce s svojimi potrebami, na dru-gi pa vodstvo z drugačnimi za-mislimi. Biti nekje vmes je kar na-porno in z Aljančičem sva se več-krat znašla na nasprotnih bregovih,vendar po mojem mnenju zamereni.

-������!��������������������������"�����������&����������!������ ������������������� �/�"�������������������������.����+����������������!����� �����������������!�������������"�����!������������������������� �!������"�����������9

Špela je bila vajena športnega ritmaživljenja. Ko sem igral v Avstriji, jebila ona drugje, ali v Ljubljani ali panekje ne snegu, zato sva se pozimibolj redko videvala.

-��������������!��������!����&��!�&�#��!�������!�������!������&������"������������� ������������"����������������9

Večkrat zaidem na nogometni šta-dion, tako na tekme Olimpije kotInterblocka, saj igrajo poleg mojegadoma v Šiški. Sploh če je lepovreme. Prav tako me lahko viditetudi ob košarkarskem parketu dvo-rane Tivoli. No, hobijev imam karprecej, bolj ali manj so to kar vsišporti, v ospredju pa je jadranje.

���������������+��������9

Končali smo jo. Prvič (smeh). To jebilo kmalu po koncu kariere, sicerpa sem bil letos šele drugič na temtekmovanju. Pred tem zaradi ho-kejskih obveznosti zanj nisem imelčasa.

����������������&���������������� ������!� ������� �����9�*��������3��������!�����������B

Upam, da bomo z družino v bližnjiprihodnosti odjadrali tudi kam dljeod Jadrana, kamor smo zahajalizadnja leta. S hokejisti se včasihsrečamo na morju, nikoli pa nismokrižarili skupaj.

.�������!�� ���!� �������������!������!�������!���������!������������������������������������������(������ �@���������� �����������������������������������!���9

Na žalost župan živi na drugemkoncu Ljubljane, zato je bolj vajenteka po Golovcu. Sam najraje te-čem po Šiški in Mostecu, zato se nemoreva povsem uskladiti. Morda sebova kdaj srečala na poti spominovin tovarištva.

Page 10: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

�:�/ ��������� ������������������� � �������������������

$�����8���

Nedvomno zelo perspektivna in na-darjena rokometašica je svojo špor-tno pot pričela v osnovni šoli, na-tančneje že v četrtem razredu. Če-prav ne prihaja iz športne družine, seje z rokometom nekaj časa v osnovniin srednji šoli ukvarjal tudi njen oče.»Nad rokometom sem se navdušila,ko so v moj razred prišli trenerji izrokometne šole Toneta Goršiča in naspovabili na trening. Čeprav večinemojih sošolcev rokomet ni navdušil,sem ga jaz, tudi po zaslugi sošolke, kije rokomet že prej trenirala, v tre-nutku vzljubila,« se Maja Šon z no-stalgijo spominja svojih rokometnihz a č e t k ov.

Da se je odločila pravilno, ni dvo-ma, to dokazujejo tudi odlične igre innjena vse večja vloga tako v klubu kotv reprezentanci. »Občutek, ko veš, dati zaupajo tako trenerji kot soigralke,je zelo prijeten. Tudi vse bolj po-membna vloga mi ustreza, čeprav sezavedam, da z njo pride tudi večjipritisk. A ta name in na mojo igrodobro vpliva. Za priložnost, ki mi jeponujena, sem zelo hvaležna, zato jomoram dobro izrabiti,« pove mla-denka, ki ne skriva visokih ciljev.

»V klubu so se kljub izpadu izevropskega tekmovanja stvari začelepremikati v pravo smer. Želim si, danam bi šlo še bolje ter da bi z malosreče in dobro igro osvojili državnipokal in naslov slovenskega prvaka,«razkriva klubske ambicije, samoza-vestno pa napoveduje tudi uvrstitevreprezentance na evropsko prven-stvo. »Marca nas čakata dve napornitekmi proti Italijankam, kjer moramodoseči zmagi, nato pa še tekmi proti

������������%�� ��� ��������& ����$%�����&�����'��(���� ��� ������������������ �� �������������� ���������������"������"��������

����.���1 �����2������!�!�����������"��� ���������������&�������������������@������������������������ �����������������������������������)����!����4����"�!

����

���

���

�������������

@�� ������# �

Da ima Union Olimpija po dolgihletih znova dobrega Američana, čiv-kajo že vrabci na strehi. Matt Walshje poleti okrepil zasedbo JuretaZdovca in nemudoma postal ne-pogrešljiv člen ljubljanskega mo-štva. Gledalci so ga zaradi požrt-vovalne igre in odličnega meta hitrovzeli za svojega, najboljšo dose-danjo predstavo pa je pokazal natekmi drugega kroga evrolige protiMarrousiju, ko je dosegel 32 točk inbil skupaj z igralcem Caje LaboralTiagom Splitterjem imenovan zanajkoristnejšega igralca (MVP) kro-ga.

Tudi Matt se je v Ljubljani kajhitro znašel, slovenska prestolnicapa v njegovem srcu že zavzemaposebno mesto: »Res je. Tu se po-čutim zares odlično. Ljubljana jenajlepše mesto od vseh, v katerihsem doslej igral. Tudi ljudje soprijazni in vsi po vrsti dobro go-vorijo angleško, kar mi je še po-sebno všeč.« Kot otrok je na ulicah

Philadelphie s prijatelji igral šte-vilne športe, največji talent pa jepokazal ravno za košarko: »Veli-kokrat smo po šoli ostali na ulici inigrali bejzbol, ameriški nogomet alikošarko. Slednja mi je šla najboljeod rok, zato sem se odločil, dazačnem s pravimi treningi. Z oče-tom sva hodila na tekme najboljšihsrednješolskih in univerzitetnihmoštev, kjer sem neizmerno užival.«

Po končani srednji šoli se je vpisalna univerzo na Floridi, nato pa jeleta 2005 podpisal profesionalnopogodbo z NBA moštvom MiamiHeat: »S tem so se mi uresničileotroške sanje. Dobil sem priložnost,da zaigram skupaj s ShaquillomO'Nealom, Dwyanom Wadom inGaryjem Paytonom. To je bila zaresneverjetna izkušnja. Kaj takega sinisem nikoli mislil, da bom do-

'������������������� ���� ��)��� �� ��������'���*��������� ���������������������������������� �����+ ���� �� ��

��"�����$������#��!���������C���&���������"���������������������������

����

���

���

����

������

6=�?����������������������*�������"����"��������������

�� ���������" ������� ��������

živel.« Walsh je za Miami odigral ledve tekmi, nato pa se je podal vEvropo. Prva postojanka je bilaOlympia Larissa, kjer je nastopalodlično in bil na koncu s pov-prečjem 17,8 točke na tekmo drugistrelec grškega prvenstva. V nas-lednji sezoni se je preselil v Španijoin okrepil Manreso, po letu dni paznova zamenjal okolje. Tokrat jeodšel v Charleroi in pod vodstvom

Dražena Anzulovića dvakrat zapo-red osvojil naslov prvaka v belgijskiligi. Prav hrvaški strateg naj bi imelnekaj zaslug, da 27-letni Američanletos navdušuje tivolsko občinstvo,saj mu je igranje pri Juretu Zdovcuin v Olimpiji toplo priporočil. Pa jeWalshu morda žal, da je tako hitrozapustil ligo NBA? »Vedno sem sa-njal, da bom igral v NBA, in to se mije, pa čeprav za zelo kratek čas, tudi

uresničilo. A tam bi bil vedno zadnjiigralec na klopi za rezervne igralcein bi le redko dobil priložnost, da sedokažem na parketu. V Evropi lahkovsakemu moštvu pomagam na igri-šču in prispevam svoj delež k igri,zato ne obžalujem odhoda.« Kljubdobremu počutju na Stari celini paMatt vseeno pušča priprta vratamorebitnemu povratku v najmoč-nejšo košarkarsko ligo na svetu: »Vživljenju nikoli ne veš, kaj se bozgodilo. Igram dobro in če bo kdajkakšno od moštev čez lužo pokazalozanimanje zame, se bom z veseljemo d z va l . «

V Ljubljani simpatičnemu Ame-ričanu, ki je najbolj znan po tem, daje bil šest let intimni partner Pla-yboyjeve zajčice Lauren Anderson,družbo delata sicer posvojena ses-tra in njen sin. Dolgčas preganjatudi tako, da za uradno spletnostran evrolige piše blog. V njem jemed drugim razkril, da pred priho-dom v Slovenijo o deželi na sončnistrani Alp ni vedel ničesar in da somu sorodniki in prijatelji v šalidejali, da se Slovenija sliši kot kraj, vkaterem prebiva grof Drakula.»Možje, ki urejajo spletno stranevrolige, so me poklicali na intervjuin me na koncu vprašali, če bi mezanimalo pisanje bloga. Seveda semtakoj privolil, saj me to delo izrednoveseli že od študentskih dni.«

Novinec v najelitnejšem evrop-skem košarkarskem tekmovanjunam je še razkril, da mu je pri srcutudi nogomet, zato si je ogledalnastop slovenske reprezentance vdodatnih kvalifikacijah za svetovnoprvenstvo proti Rusiji. Bil je nav-dušen. Tako kot vsa Slovenija.

Belorusiji in Nemčiji. Naš končni ciljje seveda uvrstitev na evropsko pr-ve n s t vo. «

Igrati proti najboljšim reprezen-tancam sveta je za Celjanko, ki vženskem rokometu občuduje skan-dinavski način igre, zagotovo velikizziv. Kot pravi je ta izjemno hiter ineleganten, pri moških pa ji je polegslovenske všeč tudi francoska repre-

zentanca. »Francozi so mi simpatičnizaradi raznovrstnosti, odličnega na-pada ter dobre pokritosti na vsehigralnih položajih. Zelo so nepred-vidljivi in radi presenečajo nasprot-nika,« zelo strokovno ocenjuje ekipogalskih petelinov.

Prav raznovrstnost v igri je za Šo-novo zelo pomembna, to pa je tudirazlog, da nikoli ni imela rokomet-

nega vzornika. »Vzornikov nimam injih tudi nikoli nisem imela. V svojoigro hočem vključiti najboljše prvinenajboljših igralcev.« Maji to brez dvo-ma tudi uspeva, a ostaja na realnihtleh in pri opisovanju svoje športnepoti ne pozabi omeniti tudi trenerjev,ki so ji pomagali do uspeha. »Vsak mije dal poseben del, ki je pripomogel ktemu, da sem danes tu, kjer sem,

vendar nikogar ne bi rada posebejizpostavljala, saj se mi to zdi neh-valežno,« diplomatsko odgovarja štu-dentka četrtega letnika Fakultete zasocialno delo, ki jo je ta smer študijaže od nekdaj veselila. »Zagotovo semizbrala pravi študij, čeravno so bilaprva tri leta zaradi igranja v Celju inštudija v Ljubljani zame zelo na-porna. Brez dobre organizacije bi mibilo zelo težko,« potarna enaindvaj-setletnica, a hkrati poudari: »Če imašvoljo, se vse da.«

Zaradi številnih obveznosti, takoštudijskih kot klubskih in reprezen-tančnih, ima bore malo prostega ča-sa, zato tega najraje preživlja s svo-jimi najbližjimi in prijatelji. »Prostegačasa je res zelo malo. Navadno so to lenedelje, ki jih najraje izrabim za obiskkoncerta, saj mi glasba v življenjuveliko pomeni,« pove rokometašica ssedmicama na hrbtni strani dresa.Poleg poslušanja glasbe tudi radakarta, poleti pa za kondicijsko pri-pravljenost zaplava v morju. Tuji jiniso niti zimski športi in bili so časi,ko je na smučeh drvela po zasneženihstrminah, a se je zaradi prevelikenevarnosti poškodb temu veselju žeo d p ove d a l a .

Prav zaradi poškodbe Maja na za-četku decembra ni smela stopiti naigrišče in pomagati svojim klubskimsoigralkam do tako želenega držav-nega naslova: »Imela sem poškodo-van hrbet, kar je bila predvsem po-sledica preobremenjenosti v prete-klih dveh mesecih.« Kljub nesrečnipoškodbi pa Maja ni pretirano vra-ževerna, priznava le, da ima za srečoves čas pri sebi kamenček iz njejnajljubšega mesta, Zadra. Morda ji botudi ta pomagal pri vzponu na ro-kometni Triglav.

Page 11: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � �����������

$�����8���

Že površen pregled njenih rezultatovhitro pokaže, kako nadarjena špor-tnica je bila Brigita Bukovec. Šte-vilni dosežki, med katerimi izstopasrebrna olimpijska kolajna iz Atlan-te, o tem povedo dovolj. Danes 39-letna mati dveh otrok je spregovorilao razmerah in prihodnosti slovenskeatletike, dopingu in še marsičemdr ugem.

+�������������"������������������������!��.��#��!����������������!������������ �������!���!���#�����!�������9

Olimpija je bila moj stalni klub. Vnjem sem začela svojo športno pot.Zelo mi je pomagal in je bil edenizmed ključnih dejavnikov, ki je pri-pomogel k mojim rezultatom. Nek-daj ni bilo tako, kot je sedaj, komorajo starši plačati, če želijo otrokavčlaniti v športni klub.

/�"�������������������������&�������&�������� ����������!���������������"���9

Ko pričneš s športno kariero, jenajbolj pomemben začetek. Vsi vi-dijo samo rezultat z olimpijskih igerv Atlanti, medtem ko so zame boljvažni dosežki, ki so pomenili na-predek na moji športni poti. Zameso bili prelomni evropsko mladinskoprvenstvo v Varaždinu leta 1989, nakaterem sem osvojila kolajno, patudi balkanske igre. Menim, da je bilto vrhunec moje kariere. Res je, da jeolimpijska kolajna največji dosežek,ki si ga javnost najbolje zapomni,vendar ga ne bi označila za pre-lomnega.

@����� �����"���������������������������� ���!����� ������������!��������������9

Da danes ne bi več delala, tega si nemorem privoščiti. Morda sem imelaveliko sreče, da sem začela nizatiodlične rezultate, saj so mi zatopomagali sponzorji. Ti so takrat ševlagali v šport, medtem ko je dan-danes tega zelo malo, da o pomočidržave niti ne govorim. Seveda soveliko pripomogli tudi moja volja donastopov na tekmah in mitingih terdobra ekipa in menedžer, ki me jepopeljal v svet atletike. Zaslužilasem toliko, da sem si po koncukariere s tem nekaj ustvarila. Več koteno leto pa od tega denarja ne bimogla živeti, saj sem si morala ce-lotno kariero vse, od priprav domasaž, plačevati sama.

#!������������!������������������������������ �/������������������� ������������������-�������

Res je, država mi je pomagala, ko-likor se je le dalo, vendar le v zadnjihnekaj letih moje tekmovalne kariere.Pomoč države pride veliko bolj pravšportnikom, ki začenjajo svojo pro-fesionalno športno pot, medtem kose meni tistih 50 tisoč tolarjev izPolicije ni poznalo. Je pa res, damanj uspešnim športnikom, ki ni-majo drugega finančnega zaledja, tadenar veliko pomeni, teče pa jimtudi delovna doba. Moram pa šeenkrat poudariti, da je za državo to,glede na rezultate, ki jih slovenskišportniki dosegamo, enako kot nič.

@������!���������������������!-��!������ !����������������������!�����&������� ������������!����!������������9

Če lahko politik kljub slabo opra-vljenem delu še leto po končanemmandatu prejema plačo, si jo do-bitniki olimpijskih kolajn zaslužimotrikrat bolj. Mislim, da na svetuskoraj ni države, ki na tem področjune bi imela urejenih razmer. Čerente ne morejo zagotoviti, bi mordalahko uvedli druge ugodnosti, kot jena primer možnost študija ali za-poslitve v javnem sektorju, v športu.

!������ �� !���������, ��������� �

(����������������&����� �� ����)))

����������+�������+�����������������������/�&����������������6;;D�� ������������!������������������!�������������

����

���

���

� ��

����

��

*��������������������1��������������������������+���2�������� �+�������+��������������&���������&�����&�&

����

���

���

��������

�Na podlagi lastnih izkušenj lahkopovem, da me je takoj po naznanitvio koncu kariere delovna knjižica žečakala na mizi. Zato se zavzemam,da bi država po končani športni potiposkrbela za športnike, ki so velikoprispevali za prepoznavnost domo-vine. Vendar se mora tu najti nekdo,ki bo to pravilno izpeljal. Žal jerealnost taka, da o pomembnih stva-reh v športu odločajo ljudje, ki se nato sploh ne spoznajo.

��������������� !���� �������������������������9������������!�������� ��� ��������"�����9

Ne zdi se mi, da so razmere slabe.Atletski štadion imamo, manjka panam atletska dvorana, vendar je jaz

nisem pogrešala, ker sem tekla le nakratke proge. Tudi dvorana, ki josedaj gradijo v Ljubljani, se mi ne zdikoristna, saj bo namenjena le špor-tom, v katerih je denar. Kateri so, vsidobro vemo. Moram tudi poudariti,da so za uspeh veliko bolj kot in-frastrukturni dejavniki pomembnitrenerji, ki so, vsaj nekateri, zelosumljivega porekla, saj jih nihče nepreverja. Vse je zelo razpuščeno,vsak ima svoje interese. Ko prideš naštadion, ti postane kar slabo, kovidiš, kdo vse trenira otroke.

�����������������������������������"�!�"�����9

Dober trener lahko pomeni ogrom-no. Za primer naj omenim Toneta

Vogrinca. Če bi imela slovenska atle-tika trenerja njegovega tipa, bi lahkoimeli pet morda celo več svetovnihprvakov. Trenerji pomenijo 60 od-stotkov uspeha, drugi dejavniki sošportnikova nadarjenost in delav-nost.

��"���������&�����������������������9

Manjka nam sistem, in to ne samopri atletiki. Vsi pravijo, da nimamoveč dobrih atletov. Primož Kozmusse je poslovil, Jolanda Čeplak tudi nebo več veliko postorila ... Nam po-tem sploh še kdo ostane? Še re-prezentanca starejših mladincev ze-lo težko zbere ekipo, medtem kočlanov že ni več. Mislim, da trenutnoni kluba, ki bi imel popolno članskoekipo v atletiki. Spominjam se, ko sobile samo v Ljubljani tri.

�������� ���� ����9

Največjo težavo, pa ne le v atletiki,ampak v slovenskem športu nas-ploh, vidim v pritisku staršev intrenerjev na otroke. Od teh sedajpričakujejo, da bodo že pri sedmih,osmih letih vrhunsko natrenirani.Nenehno jih silijo na tekmovanja,trenirajo po petkrat tedensko ... Zdise mi, da trenirajo toliko, kot semsama pri svojih 25 letih, ko sem bilana vrhuncu. Je potem sploh čudno,da dlje od mladincev ne pridejo? Vsegre veliko prehitro. Od otrok se ne bismelo toliko pričakovati. Če bi bilo vmoji moči, bi to z zakonom pre-povedala in kaznovala.

*����������������������"��� ���������������������������9

Vodim atletsko šolo za otroke, kjerskušamo otrokom z igro priučitisplošno motoriko in koordinacijo.Za ogrevanje se lovijo in žogajo,delamo pa tudi različne atletske va-je. Nimajo pa vsak konec tednatekmovanja. To bi bilo absurdno.

@��������&���&�������&�������������������������������"��������&������ ��������� !�����:��������������� �������������"���� �����������&�"������������9

Zagotovo se bo našel nekdo, ki bo terezultate ponovil. Imamo tolikomladih in nadarjenih, da o temsploh ni dvoma. Vendar, če ni več-jega števila otrok, ki atletski vozpotiska naprej, tudi vrhunskih re-zultatov ni. Žal se ne moremo pri-merjati z državami, v katerih pettisoč atletov odpade, pa jih še vednoostane pet tisoč. Če bi se to zgodilopri nas, bi to pomenilo konec špor-ta.

������������������������ ����������-��!����� !�� ������������ �� ���������������� ��������������������

Zmotilo me je predvsem, ker bi kotšportnik Primož šele sedaj začel za-res služiti. Z uspehi si je ustvaril imev svetovni atletiki. Prej se je moraltruditi in veliko vlagati in sedaj bi semu lahko vse to povrnilo.

Zmotila pa me je tudi njegovaizjava, da stagnira na vrhu. Na vrh ješele prišel, tam je bil le dve leti. To niveliko. Šele sedaj bi lahko pokazal,kaj je vrh. Nekateri športniki imajotudi po pet olimpijskih kolajn, to jestagniranje na vrhu. Naj jih dosežetoliko, ne pa eno odličje z olim-pijskih iger in svetovnega prvenstva.Seveda zasluži čestitke za doseženo,vendar se s športnega vidika ne bismel upokojiti. Če je imel osebnerazloge za konec svoje kariere, museveda ne oporekam.

/�!����������!������������������������������� �������������������������!�����&�����&���@E���E��9

Normo za Sydney sem lovila, vendarsem imela takrat za seboj dve nujniginekološki operaciji. Posega sta nameni pustila posledice, tako da nor-me nisem mogla doseči, čeprav semse borila do konca. Zdravniki so miob tem svetovali, da moram, čeželim imeti otroke, pohiteti. Če tegane bi bilo, bi lahko vztrajala breztežav. To je bilo vendar eno najlepšihpoglavij v mojem življenju.

4���������!�����������������������������������������!����������

(smeh) Mogoče sem si tega včasihres želela, vendar mi je bilo na koncudovolj vsega. Ko sem prenehala, ni-sem pogrešala niti enega dneva atle-tike in treninga. Bilo mi je zelo, zelolepo in če bi se še enkrat rodila, bi sebrez pomislekov odločila za enakopot.

��"����������!��������������9�@���!����������������������������������������9

Dopinga je danes vse več, in to samozato, ker je šport postal velik posel.Vsi zahtevajo odlične rezultate v naj-krajšem možnem času, od tekmo-valcev do trenerjev. Tudi sama semimela ponudbe menedžerjev, ki somi obljubljali »boljše« rezultate, a senikoli nisem odločila za to. Vsakšportnik je prepuščen samemu sebiin sam se odloča, ali bo posegel poprepovedanih substancah ali ne. Ni-koli pa nisem obsojala tekmovalcevz Vzhoda, ki so bili v to tako rekočprisiljeni. Pred 25 leti sem se še kotmladinka udeležila tekmovanja vRomuniji, kjer sem videla, kako zelorevni so. Ne morem trditi, da tudisama ne bi posegla po prepovedanihsubstancah samo zato, da bi zbežalaiz tistih krajev.

@�����������:����������������������������������� ����������������!�����������������������9

Jolando je javnost zelo hitro na-padla, jaz pa sem prepričana, da so jimenedžerji prepovedana poživilapodtaknili. Tudi sama sem rekla, daprvič, ko bodo Jolando dobili nadoping kontroli, njenega menedžer-ja ne bo zraven. Bil je dvakrat, natopa prekinil vse stike z njo. Ozadje jetako, da Jolanda še danes ne ve, v kajse je spuščala. Za ponovitev vr-hunskih dosežkov pa vseeno mislim,da je prestara.

:��������������"��������"��������� 0!������������� �+�����"�����!�!���&���������&9

Tako Aljaž kot Aleksander trenirata vnaši atletski šoli, vendar ne več kotdvakrat tedensko po eno uro. Vidi se,da imata prave gene, saj sta zelonadarjena za šport. Če bi se nekdoizmed njiju odločil za športno ka-riero, bi ga seveda podprla.

Page 12: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

�.�/ ��������� ������������������� � �������������������

Page 13: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ����������(

@�� ������# �

Strelec Rajmond Debevec je članOlimpije že od leta 1977. V svojišportni karieri je osvojil domalavse, kar se je dalo, a ima volje kljubtemu še vedno dovolj. Sodeloval ježe na sedmih olimpijskih igrah,največji uspeh pa je dosegel v Syd-neyju leta 2000, ko je na olimpijskihigrah osvojil zlato kolajno. Kljub 46letom pravi, da puške še nameravapospraviti v kot.

@�����������������������!�&���!�����&�����& ����������������!����������������������!��9

V spominu so mi ostale vse, najboljpa seveda tiste v Sydneyju, kjer semosvojil zlato kolajno.

#��!��������������������������<86<����� �����������!� �+����!��������� ���������������&������������������������9

Naj najprej povem, da si moramnastop na igrah v Londonu še pri-boriti, kar ob uveljavljenem sis-temu omejenega števila kvot ni-kakor ni lahko delo. Na evropskihali svetovnih prvenstvih oziromasvetovnih pokalih je treba v letih2010 in 2011 prikazati vrhunskoformo, saj le najboljše uvrstitveomogočajo nastop v Londonu. Vse-kakor bom dal vse od sebe, o časupo Londonu pa bom razmišljalp oz n e j e.

/�������������������������������������������!���� �����"����������"�&�����&�"��������!����� �����!����������9

Strelskemu športu sem posvetil ce-lo življenje in se ga zagotovo nikoline bom nikoli naveličal. Z mo-tivacijo pa nimam težav, navse-zadnje želim mlajšim pokazati, kajse da v življenju doseči z vztraj-n o s t j o.

/���"�&�����&������������������������������������ �����! �/����������������9

Vid je resnično že precejšnja ovira.Starostna daljnovidnost je tista, kimi lahko že v bližnji prihodnostiprepreči, da bi na največjih tek-movanjih ostajal med kandidati zanajvišja mesta.

������������������������"�����������"���������������!������������!��������� ���9

Pred vsako sezono je treba vnaprejposkrbeti za optimalno opremo,brez katere je težko biti konku-renčen. Pri tem imam v mislihspecialna strelska oblačila, krojenapo meri, poseben poudarek pa jenamenjen tudi izbiri in testiranjuorožja in nabojev.

-���������������������������������������������������!�!����������������������&�"������9

Vsekakor je za nastopanje v najtežjistrelski disciplini trojni položaj iz-jemno pomembna dobra telesnapripravljenost. Tekmovanje potekaveč ur v najrazličnejših vremenskihrazmerah, tudi ob zelo nizkih ali paekstremno visokih temperaturah.Poleg tega je v strelskih položajihstatična obremenitev skeleta iz-jemno velika in ob slabi pripravinekaterih mišičnih sklepov lahkohitro pride do poškodb.

�������������������������������������������!�!�������&���"����������������9

Psihološka pripravljenost je obpredpostavki, da so drugi dejavniki,kot so forma, tehnična in taktičnapodkovanost ter telesna pripravlje-nost, na najvišji točki, tista, ki odlo-ča, kdo izmed enakovrednih nas-

protnikov bo posegel po najvišjihu v r s t i t va h .

���������!����������������������������!9�/������������������!���������������������������������!������� ���&��������9

Roke pravzaprav nikoli niso čistopri miru, zato je zelo pomembnatehnika, ki omogoča optimalnorealizacijo strela. Tik pred strelompa se v glavi ne sme plesti nič.Neskončno število ponovitev natreningih prinese tekmovalcu spo-sobnost avtomatizacije procesarealizacije strela. Vsaka misel tikpred strelom pomeni padec kon-centracije in s tem možnost slab-šega zadetka.

#���������������������������"�!������������������������������������������� ���������&���������������������������&���!�������!�����������!�"�����9

Doping je zlo v vseh športnih di-sciplinah in tudi strelski šport niizjema. Poleg splošnega seznamaprepovedanih snovi so na spiskuMednarodne zveza za športnostreljanje ISSF še beta-blokatorji, kiznižujejo srčni utrip in pritisk terzmanjšajo mišično napetost ob tre-mi in strahu. S pomočjo te pre-povedane substance je na primerna lanskih olimpijskih igrah v Pe-kingu severnokorejski strelec s piš-tolo osvojil dve kolajni, a je bil podopinškem pregledu upravičenod i s k va l i f i c i ra n .

��������!�������������!�!���!�������!9�0!�����"���������������������9

Nimam nikakršnega rituala. Za ma-no so dolga leta pridobivanja iz-kušenj, zato sta moja telo in duh ževajena priprav na tekmo. Včasih seumirim in in skoncentriram boljše,včasih pa ne tako dobro.

����������������������!������������� ���!�����!������!������!����������� ����������"��������������"���������9

Ukvarjanje s strelstvom je tudi mo-ja služba, saj sem zaposlen v Špor-tni enoti Slovenske vojske. Mojedelo je, da se čim bolje pripravim innastopam na civilnih in vojaškihtekmovanjih. Družina me pri tempodpira, saj znam krmariti medpoklicnimi obveznostmi in odgo-vornostjo do družinskih članov.Strelski šport mi daje toliko oseb-nega zadovoljstva, da tistega, če-mur se moram zaradi njega odreči,ne bi uvrstil med žrtvovanje. Gre zapreprosto odločitev, kaj človek vživljenju raje počne.

0 ��������!�����������"��������� ������������������������� �������������������"����!�9

Po dvajsetih letih, ki sva jih do sedajpreživela skupaj, se še vedno zeloveseli mojih uspehov. Če ji to do-pušča čas, se mi pridruži na tek-movanjih. Danes ne več tako po-gosto kot včasih, ko še nisva imelao t ro k .

/�����������!�����������������!�����������&������!�����9

Ne .

�������!��������������������"�������9

Najraje je ne bi nikoli.

��������������������������������!���������������������!������������!������ �������9

!������ $������%�&����, ��������

������� �������������

,��!����)�������������&��������!������������ �#0���-�����������������������������������

����

���

���

���

�����

��

/������������������������"������������������������"������������������

����

���

���

���

�����

��

�� �!���������!����!�����! ��������������,���������#��!��� ���������������!���5447,�� ������ �!�������#�����'���!�������!�3����������!��!�� ������ ����! ! �����' 1,&���������� 1� �����& 1�������#������ � �� ��� ���'���!3

Zagotovo se v strelstvu vrti premalodenarja, vendar je za to krivo pred-vsem vodstvo ISSF, ki ne sledi tren-dom razvoja športov v svetu. Vsvoje vrste tudi ne želi spustitimlajših, bolj prodornih in sposob-nih kadrov z modernimi pogledi našpor t.

@�����������!����������!�����������!�������������9

Preživeti da, obogateti pa ne.

@�����������������&������������!�����&��������������������#��!���� �/����������������������!9

Član Olimpije sem že od leta 1977in vse uspehe v svoji športni karierisem doživel pod njenim okriljem.Ponosen sem na to, cenim pa tudiuspehe vseh članov Olimpije, nesamo nosilcev olimpijskih odličij.

������������������������!����������������"�����9

Preko televizije spremljam velikošportov, najraje košarko, rokometin nogomet. Kljub temu da vnetonavijam za naše športnike, pa mičas le redko dopušča, da bi sinjihove nastope ogledal v živo naštadionih ali v športnih dvoranah.

4���!���������� ������������ �� ����� �����������������������!��������������� �������������������&�����!��"������������������!����������������������������������������� �-��������������������"��������� ����!�����&���������������������������������&������ �������!������������9

Ko moštvo izgublja tekmo za tek-mo, tudi navijači več ne hodijo naštadion, zato je razumljivo tudi, dase ob uspehih vsi želijo poistovetitiz uspešnimi športniki. Vsi nogo-metaši so profesionalci z dohodki,ki so neodvisni od pojavljanja po-litikov na njihovih obračunih, zatone vidim razloga, zaradi katerega bijih to moralo motiti. Nezadovo-ljstva med njimi, ko jih je v gar-derobi po tekmi z Rusijo obiskalpredsednik vlade, sam nisem opa-zil.

Mene moti, če se na primer obpovratku uspešnih športnikov zolimpijskih iger v prve vrste rinejotisti politiki, ki niso za razvoj inpomoč slovenskemu športu dotlejnaredili še nič, slikanje z uspešnimišportniki pa skušajo izrabiti le zaceneno nabiranje političnih točk.Nič nimam proti tistim politikom,ki so se pred tem izkazali z ne-sebično podporo športu in špor-tnikom.

#������������������ ��������������� ����!�� ��"����������������� ����������"����������9

Lastnik specializirane trgovine zašportno streljanje, v kateri je za-poslena moja soproga Metka, semže od leta 1990. Trgovina po ugo-dnih cenah oskrbuje strelska druš-tva z najbolj kakovostno športnostrelsko opremo in ponosno lahkotrdim, da je tudi to kamenček vmozaiku uspešnih nastopov slo-venskih strelcev na največjih tek-movanjih v tem obdobju.

@����!������!������������������������������!�������� ���������9

Posebnega idola z imenom inpriimkom ne, sem pa kot mladfantič prebiral revijo Strelstvo, pu-blikacijo Strelske zveze Jugoslavije.V njej so bili ovekovečeni uspešninastopi tedanjih jugoslovanskih re-prezentantov na tekmovanjih povsem svetu. In tedaj sem sanjaril,kako bom nekoč tudi sam potovalpo svetu in zmagoval ...

Page 14: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

�*�/ ��������� ������������������� � �������������������

%�3�)��!����

*olj ko čas teče, bolj se

oziramo v preteklost iniščemo prepletenost ssedanjostjo, iščemo vzroke

in posledice, ugibamo o naključjih,ki so nam zaznamovala življenjskepoti. Kako drugačen je pogled izčasovne distance.

A začela bom bolj v sedanjosti, priaktualnem športnem dogajanju vLjubljani. Mestna strategija športase počasi uresničuje, kar nekajzapisov iz papirja polzi v prakso inse nekje hitreje, drugje počasnejeuresničuje. Pa vendarle. Poskušamoobračati krivuljo vrhunskega športanavzgor, spet želimo imetiolimpijske zmagovalce ... Oživljamomestne športne panožne zveze in nanovo je zaposlenih skoraj petdesettrenerjev za mlade športnikeLjubljane. Krepimo športne zveze.Nekako se mi dozdeva, ali pa si vsajto močno želim, da je tudi v okviruAkademske športne zveze Olimpijeutrip vse bolj živahen. Dobroenergijo sem začutila tudi nanovoletnem druženju nogometaševkadetov B Olimpije, na kateremsem zaznala ponos fantov intrenerjev ter staršev, da smoOlimpija. To je veliko! Udeležilasem se tudi decembrskega sprejemaza častne člane Zveze športnihdruštev Olimpija – kakšneosebnosti, kakšne mogočneživljenjske zgodbe. Ne upam sizapisati imen, da ne bi kogaizpustila. Verjetno pa za to niti nipotrebe, saj so zapisana v knjigiOlimpija, 50 let.

Zdi se da Olimpija vse boljspoštljivo skrbi za tvorce svojeimenitne zgodbe. To je prav. In vsakdan bolj prav se mi zdi, da smo v

strategiji MOL v razvoj športazapisali, da bo spodbujala oživitevtradicionalnih mestnih športnihimen. Olimpija je verjetnonajmočnejše ime, najboljprepoznavno v športnem svetu, imez najmočnejšo tradicijo. Olimpijaima devet dobitnikov olimpijskihkolajn in več evropskih naslovov. Vzadnjem obdobju velikopričakujemo od vrhunskihšportnikov, še več pa od na novozaživete akcije Športni svetOlimpije za otroke in mlade.Ime Olimpija Ljubljančanom že odnekdaj veliko pomeni. Tako imesamo kot tudi rivalstva med vsemiostalimi mestnimi in drugimislovenskimi športnimi imeni inkraji. Rivalstva pa so draž športa –tako med vodstvi klubov kot mednavijači, med predsedniki in medprostorniki, med športniki …Podobno organiziranost športa inpodobna rivalstva ne nazadnjespremljamo v mnogih svetovnih

"�������!������

+� ��������������������,������������������������-

�����+������������������������#��!�������������������������������!����!���������!��������

����

���

���

��������

5����� �� ��0��&���������������������� ������� 3����� ���������!�!�� �� ����!���������� ��!��� � ���! � � ����� � ��� ������������ ��� '���! � � �� ����� 3

mestih (Barcelona, Madrid,Beograd, Rim …).

Ali smo tudi mi sposobni delovatiskupaj? Zakaj? Zato, da bomozačutili identiteto in medsebojnopovezanost. Zato, da bomo porabilimanj denarja za organiziranost inveč za čiste športne programe.Seveda ni preprosto. Verjetno jenajbolj odvisno od ljudi, njihovegaznanja in žara v očeh, kako bo tozaživelo in kako bodo društva inzveze preživeli naslednja desetletja.Kakšni časi prihajajo, se da slutiti.Zdi se, da je v takšnih razmerahlažje in bolj racionalno delovatiskupaj. Seveda gre spoštovati tudiposameznike, za katere je športnoudejstvovanje skoraj intimnazadeva in to najraje počno sami vfitnesu ali pa v zavetju narave.Načeloma vemo in sociološke topotrjujejo, da so ljudje radi skupaj,

da so radi pripadniki svojegakluba.

Zdi se mi, da je v okviru Olimpije tepripadnosti spet z vsakim dnemveč. Zakaj bi to skupno bogatodediščino pustili na pogoriščuzgodovine? Kdor se ne uči izpreteklosti, ne spoštuje delapredhodnikov in ne čuti čustevmnožic. Zato sem vesela, da seZveza društev Olimpije znova krepi.Tudi zato, ker sem več kot deset letnosila dres rokometašic BelinkeOlimpije, dobro poznam pripadnostvseh v zelenih dresih, lepotodruženja z vsemi, s košarkarji,hokejisti, teniškimi igralci ... Vobjemu ljubega starega Tivolija. Innjegove zimzelene osebnosti:znameniti Miklavž Sever, Bane,Mirnik. In vedno prisotni Faza inGlajbe. In Dušanka ter drugidolgoletni »prebivalci« Tivolija. Intu je še lep spomin na zvestega

navijača, ki je na vsaki tekmirokometašic na melodijo Slovenijagromko zapel: Olimpija, od kodlepote tvoje?

Še vedno me oblije kurja polt. Tedajsmo se vsi poznali, navijali drug zadrugega in seveda tudi tekmovali,kdo je bolj pomemben, kdo je boljvrhunski in kdo bolj tekmovalen.Govorim o časih, ko je bilarokometna Olimpija v vrhujugoslovanskega rokometa, ko so poparketu Tivolija defiliralarokometna imena, kot so Tominec,Polajnar, Pešič, Dežman, Čotar,Cuderman, Tomšič, Boštjančič,Doupona in drugi. Nosila sem tudikapetanski trak te ekipe – vednobom ponosna na to. Tako kot tudina to, da smo skoraj vse športnice tegeneracije končale fakultete.Univerzitetne in športne. Inuniverze življenja. Olimpija, hvalaza lepo športno mladost!

Page 15: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

������������������� � ������������������� � ����������-

) ��'���'� � �!�8��4���

������$����

Med nadobudneži je šport ena naj-bolj priljubljenih oblik sprostitev. Vvsaki generaciji pa se najde tudinekaj biserov, ki izstopajo. Ob po-gledu na letnik 1993, je en cvet šeposebno brsteč. Bohoti se ob ime-nu in priimku Jan Oblak. Šestnaj-stletni vratar nogometašev Olim-pije nosi v sebi potencial, ki ga nimogoče načrtovati niti natrenirati.Že kot najstnik je eden najboljšihvratarjev slovenske lige, če ne celonajboljši, to pa je dosežek, ki niuspel še nobenemu mlademu vra-tarju, odkar obstaja slovenska dr-žavna liga.

Da je Oblak začel zgodbo o us-pehu pri zeleno-belem bežigraj-skem kolektivu, si nekaj malegazaslug lasti tudi Dnevnik. Janovoče, prav tako odličen vratar, ki jepred časom branil za nogometniklub iz Škofje Loke, je z moštvomDnevnika nastopal v medijski ma-lonogometni ligi. Jan je bil takratstar devet let. S sestrico, ki se danesukvarja s košarko, je navdušenospremljal očeta in se ob vsaki pri-ložnosti tudi sam rad preizkušalmed vratnicama. Ko se je medpolčasoma ene izmed tekem vzne-seno metal za žogo, je njegovopočetje opazil tedanji trener vra-tarjev pri članski ekipi Olimpije in vdečku, ki se je dotlej nogometnihkorakov učil v domači Škofji Loki,prepoznal pravi talent. »Štirinajstdni po tem sem že treniral v zeleno-belem dresu. Izpolnila se mi jevelika želja, saj je bila Olimpijatedaj največji slovenski klub. No,sam menim, da je še vedno in davedno bo,« se svojih začetkov vOlimpiji danes spominja Jan.

Januarja bo dopolnil 17 let, Se-bastjan Cimerotič jih ima 35. Torejje od prvega zvezdnika moštvamlajši 18 let. V času, ko je Oblakokušal nogometni svet, je bil Ci-merotič na vrhuncu moči. Lahko sipredstavljate, kako se je najstnik

počutil, ko je kar čez noč postal»prebivalec« iste slačilnice in obe-nem eden najboljših igralcev istegamoštva. »Olimpijo sem spremljalod nekdaj. V spominu mi je ostaloveliko tekem. Cimerotiča sem bu-dno spremljal prek televizije in gazelo cenil, potem pa sva kar naen-krat postala soigralca ... Med vseminekdanjimi nogometaši Olimpijese mi je sicer najbolj v spominvtisnil Robert Prosinečki, nikoli patudi ne bom pozabil tekme medOlimpijo in Liverpoolom,« o na-vezanosti na svoj klub pove Jan, ki

mora že v rosnih letih razmišljatiz re l o.

Časa za pohajkovanje in zabavo,ki si ga lahko privoščijo njegovivrstniki, ni več. Njegov dan se na-vadno začne v razredu srednjestrojne šole, čemur sledi pot z av-tobusom iz Škofje Loke v Kranj,odkoder se z Davorjem Bubanjo aliJalnom Pokornom z avtomobilomodpelje v pripravljalni center v

Mengšu. »S profesionalnim ži-vljenjem nimam težav. Temu semse že privadil. Razmišljati moramdrugače kot moji vrstniki in tudi zmorebitnim prestopom se ne obre-menjujem,« pravi Jan.

Zanimanja zanj je vse več. Tudina tujem, za Oblaka se je ogrel celoLiverpool. Zanimanje tujih klubovje pritegnil že pred časom, ko še ninastopal na prvoligaških zelenicah.»Želim si ostati v Olimpiji, a dobreponudbe ne moreš kar tako za-vrniti. V vsakem primeru je trebadobro premisliti. Najraje bi ostal v

Olimpiji, a se nikoli ne ve,« o tempravi Jan, ki je bil poleti že napreizkušnji pri angleškem prvoli-gašu Fulhamu. Svoje cilje pa rajeusmerja v letošnjo sezono. »Me-nim, da se letos lahko borimo zanaslov državnega prvaka,« pravifant, o katerem bo še veliko slišatiin ki bo morda nekoč stopil v čevljesvojih velikih vzornikov – IkerjaCasillasa in Samirja Handanoviča.

��������.������������/��������(��������������������,�������������������������������� ��

-okej na ledu je v slovenskiprestolnici izjemnopriljubljen šport. Zakaj, sesprašuje veliko ljudi,

odgovor pa se skriva v tradiciji, kije v hokeju izjemno bogata in imavelik pomen. V Tivoli tako zahajadrugačno občinstvo kot narokomet, odbojko ali košarko, sajima hokej rado in se nanj spozna.Z ligo EBEL se je v Ljubljano vrniltudi kakovosten hokej, ki smo gapred tem pogrešali. Gledali smolahko mednarodno ligo breznavijačev, danes pa je dvoranadobro zapolnjena. In prepričansem, da bi bila vedno razprodana,če bi se kakovost prvenstva še zamalenkost dvignila in doseglaraven nemške elitne lige, za katerov tem trenutku ne zaostaja veliko.

Kakorkoli, odprtemu avstrijskemuprvenstvu dajejo kakovostpredvsem tuji igralci, ki jih vprestolnici ne manjka, vendar vsine upravičijo pričakovanj javnostiin vodstva kluba. Poglavitnanaloga tujih hokejistov je, dapredstavljajo dodano vrednostmoštva, obenem pa naj bi biliboljši od igralcev, vzgojenih doma.Vse to je močno povezano zdenarnimi sredstvi. Olimpija jebila lani v EBEL zadnja, a ima vletošnji sezoni skorajda povsemenako tujsko legijo, kar pomeni,da so že lani razmišljali o tejsezoni. Prejšnji mesec se jeOlimpija znašla v neprijetnempoložaju, ko je začela iskatinovega stratega, saj se DanyGelinas ni obnesel. Kanadčan je bilpo dolgem času znova deloventrener, saj je cel dan posvetilhokeju, posledica tega pa jeodlična telesna pripravljenostekipe. Težko je sicer ocenjevati deloprvega moža stroke, saj nihče izozadja v celoti ne pozna odnosov vslačilnici, pa vendar sem opazil,da je naredil veliko napak privodenju tekem.

Vodstvo kluba je zaradi majhnostitrenerskega trga zelo težko našlostrokovnjaka, saj ti navadno zasvoje delo zahtevajo več evrov, kotjih je Olimpija ali katerikolislovenski klub zmožen dati.Menim, da bi se lahko v Ljubljanimnogo več postorilo na področjumarketinga – da bi lahko posnelimodel novinca Medveščaka izZagreba, ki ima največ gledalcev vcelotni ligi. V hrvaški prestolniciimajo navijači radi hokej in žepred časom je bilo na Šalatiizjemno vzdušje, letos pa v Domušportov hokej pri naših južnihsosedih dobiva nove dimenzije.

Liga EBEL ima poleg kratkih poti zavtobusom, saj je iz Ljubljane šenajteže priti v Linz, ogromnoprednosti. Izpostavil bi predvsemdelo z mladimi, ki dobivajo velikopriložnosti, kar je močnaspodbuda za njihov nadaljnjirazvoj. Kaj pa slabosti? Večjih nitine vidim. Morda tudi zato, ker jehokej del mojega življenja,pravzaprav kar moja obsedenost. VTivoli sem namreč vedno prihajalz velikim veseljem, tako kot večinapravih navijačev.

-������������������

+vrstitev slovenske nogometnereprezentance na svetovnoprvenstvo je druga velikapriložnost, ki jo ima slovenski

nogomet, da stopi iz sivine. Po velikihrezultatih Srečka Katanca smo izgubilinekaj let, ko smo stagnirali, namesto dabi napredovali. Imamo strokovnjake, kisicer afirmativno nastopajo v medijih,trdijo, da so trasirali nogometno pot,vendar naši nogometni klubi že nekajlet begajo po stranpoteh. Slovenskinogomet je pridobil kakovost znogometaši, ki so odšli igrat v tujino,obenem pa izgubil pri kvantitetizanimanja v domačem prvenstvu.Treba je prekiniti prakso uvozanekakovostnih tujcev. Če klubi kupujejotujce, morajo ti dvigniti kakovost igre inprivabiti gledalce na štadione. Tako stanekdaj delala Olimpija in Maribor.Olimpija je bila nogometna inštitucija,ki ni le kupovala igralcev, ampak jih jetudi vzgajala v lastni mladinski šoli. Inprodukcija igralcev je bila tolikšna, da znjimi ni zalagala le ljubljanske regije,ampak domala vso Slovenijo. To nepomeni, da drugi klubi niso delali,vendar brez močne Olimpije nikakovostne slovenske lige in močnere p re ze n t a n c e .

Še vedno ne razumem početja igralcev,ki so pripeljali Olimpijo iz pete v prvoligo, a so v predzadnjem krogutekmovanja v drugi ligi napravilipresedan, ko so z neigranjem tekmeskušali uresničiti svoje pravice. S tem souničili vse svoje delo in uspeh. Olimpijani izgubila le dveh točk za prvo ligo,ampak je postala tudi velika črnapacka. Pripadnost klubu se kaže s tem,da končaš tekmovanje, šele nato paiščeš pravico za tisto, kar ni bilouresničeno oziroma izpolnjeno.Igralcem je treba čestitati, ker so dvigniliOlimpijo, ko je bila na dnu. Zadoseženo si zaslužijo priznanje, vendarnimajo pravice zlorabljati svoje moči.Današnja Olimpija mora spremenitisvoj odnos. Temeljiti mora na mladihigralcih, ker so ti njena svetlaprihodnost. Sedanja Olimpija nitakšna, kakršno si želim in pričakujem.

Ker je Olimpija velik klub, si vsi želijobiti v Olimpiji. Ljudje, ki vodijoOlimpijo, naj ne govorijo, kaj je trebanarediti, ker smo že utrujeni od obljub.Vsi si želimo novo in moderno Olimpijo,ki bo nekaj pomenila v Sloveniji in vtujini. Olimpija mora postati evropskiklub, ker bo tako tudi ljubljanski inslovenski. Voditi jo morajo ljudje, ki so vslužbi nogometa, ne pa ljudje, ki jim jeglavni cilj zaslužek z nogometom inosebna afirmacija prek kluba innogometa.

Klube danes vodijo ljudje brez velikihrezultatov in ustreznih kvalifikacij. Zadelovna mesta sploh ni razpisa, ampakse na ključne položaje postavlja ljudiprek noči, ki se med seboj dogovorijo terzato postavljajo trenerje brez izkušenj inznanja. Čestitam tistim, ki so pripeljaliOlimpijo iz pete lige. Posebej je tu trebapohvaliti Izeta Rastoderja, ki vlaga svojdenar. Olimpija bi potrebovala še nekajtakih Rastoderjev, da bi bila to spetslavna Olimpija iz preteklosti.

Olimpija bi morala ostati na štadionuza Bežigradom, ker ima ta objektbogato zgodovino in tradicijo tergledalce, ki so vajeni te lokacije. Če nebo mogla igrati za Bežigradom, boodlična rešitev štadion v Stožicah, kjerbo prestolnica države dobila novmoderen športni objekt. Ljubljanapotrebuje dva štadiona, saj velika klubanista le Olimpija in Interblock.Potrebuje še kakšnega, takega, kot stabila nekdaj Slovan in Svoboda( Me rc a t o r ) .

���� ���� �����������

���������������������������#����1����2��������������������������&�����!���"������@�������!

����

���

���

���

��� ���

!

����!������!�����

����&���C�� �� �����������������������3������ �� ������!������� ��!����3�G ����! ������&�����������������!���� # ��� � ��&�������,���!�����������������!����!����� ������333����� ����� �����&�����! � �$�&��!�"��� ��� 3

&�������!�����

Page 16: Glasilo AŠZ Olimpija, letnik XLVIII, št. 1/2009

�A�/ ��������� ������������������� � �������������������

3��������������!���#��!����������������!����� �������!���������&���������!���������������5+5���������������� �������� �*�!��!����������"���"�!��&�����!�������������!������������������ ���!�����������������������"�������������������� �������������*���������-��!����� �4�� �����!����������������������������"�'����������������������������������5�����������1�� �����!2����,�������@�������

����

���

���

��������

��"�������$������#��!��������������"���������������������������!�����

����

���

���

����

������

4�� �����!���������������������.��#��!����������������������������������+������������+���������������������"��F�����)�"���3����!������������������������������"�������#��!�������������!���������� �@�����"��������������"���������������!������������������������������� �����%����&������6;7=�������#��!������������������������������������������������������������������������� �4������������������������ �#��!����������������������������������!����!����������"��F�����������!���"����������#��!�������������������������������������������������������������� �4���3����!������������������������������!�������������!���"�����������������������"�������"��������������������������������������������

����

���

���

���

�����

��

.��������������/)�������������������� �� �0������ �/��" �)�������� ���"���� ����� �/�,���0���� �

.���� ����� �/�'����1������+��� �� ������/�2�����.��� ���3���,� ��)�������� ��4������� �5��2�� ���� ��� ��,���0���� �� �6�� �7���

8�� � ����� �/�,���(������"�,�� ��� ����"���/�! ���'�����"����������/'���0�����!�� ��9��"����������

8 ��/�8 ����:;8��� �� �� ��������#��������� ���/�)(7���.'0.,)��&������$<��������=���� �>%?$@�$%�A@B��������/����� ����� ���� ���C��� ����� ����

Z O L I M P I J

A

LJ

U B L J A

NA