glasilo doma počitka mengeš in doma starejših … ki imajo dar, s katerim se polni duša, in če...

Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu

SpominiSpomini

DECEMBER 2011

2

Informativna stran

DOM POČITKA MENGEŠGlavni trg 13, 1234 Mengeš

Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47e-naslov: [email protected]

DirektoricaIrena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11

Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbeStanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77

Pomočnica direktorice za poslovno-finančno področjeAna Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65

Socialni delavkiLidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 01 729 11 63Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka

Vodja zdravstveno negovalne službeMateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28

Diplomirani medicinski sestriCirila Celestina, dipl. med. sestra 01 723 72 28Petra Uršič, dipl. med. sestra

Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeveMojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39

Vodja tehnične službeFrance Bevk 01 723 02 60

Vodja prehraneStane Groznik 01 723 09 47

Koordinatorica za pomoč na domuVesna Seretin 051 327 317

Recepcija 01 723 72 28

3

Informativna stran

Zdravniki 01 723 72 28Splošna zdravnica: Gordana Ščepanović, dr. med.Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lućić Vučurević, dr. med. spec.Specialist psihiater: prim. dr. Franc Štrus

Fizioterapevta 01 723 72 28Helena Germavc, dipl. fizioterapevtkaDomagoj Šutalo, dipl. fizioterapevt

Delovni terapevtki 01 723 72 28Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtkaAleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka

ENOTA DOMA POČITKA MENGEŠ V TRZINUDOM STAREJŠIH OBČANOV V TRZINU

Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin

Odgovorna sestra enote Nada Petrič 01 560 94 01

Socialna delavka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02

Zdravnik 01 560 94 03

Ambulanta 01 560 94 04

Recepcija 01 560 94 44

Glasilo izdaja: Dom počitka MengešUrednica: Andreja Gogala

Odgovorna urednica: Irena GričarFotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Helena Germavc

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada: 900 izvodov

Mengeš, december 2011

4

Vsebina

Informativna stran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Vsebina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Uvodna misel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Pozdravljeni stanovalci in sodelavci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Zdravstvena nega starostnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Donacija Domu počitka Mengeš in obisk Rdečih noskov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Ko v Volčjem Potoku cvetijo rododendroni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Potica – vsi jo imamo radi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Naša kuhinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Veseli godrnjavčki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Nekaj iz zgodovine Volčjega Potoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Jesen življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Naše poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Počitnice v Iškem Vintgarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Medgeneracijsko sodelovanje z učenci Osnovne šole Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Mladi prostovoljci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Ličkanje koruze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Nagradno vprašanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Razstava ročnih del naših stanovalk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Terapija z laserjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Zapeli smo na reviji pevskih zborov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Pozdrav iz Doma starejših občanov v Trzinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Center aktivnosti Trzin – CAT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Kresnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Skupina Rožmarin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Tudi to je mogoče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Klara. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Prireditve in izleti v Domu starejših občanov v Trzinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših občanov v Trzinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

5

Uvodna misel

Jesen se je poslovila , še zadnji pisani listi zapuščajo dre-vesa in zima neutrudno trka na vrata. Bliža se čas inven-ture, tiste prave, po zakonu, kot tudi tiste, ki jo ob koncu leta naredimo vsak pri sebi: kaj je bilo storjeno dobro, kaj bi lahko bilo bolje in kaj bi bilo treba izboljšati.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo – kljub vsesplošni krizi – uspeli realizirati plan. Načrtovane investicije smo realizirali v celoti in jih celo presegli. Tako smo obnovili oddelek B2, v teku je obnova oddelka B3. V še ne končanem drugem mandatu di-rektorovanja smo dom obnovili od strehe, pročelja in stavbnega pohištva do vseh oddelkov in spremljajočih prostorov. In ne le to: že drugo leto zelo uspešno posluje-mo na dveh lokacijah, tudi v Trzinu.

V teku je prenova zunanje ureditve doma. Kako mogočen je naš dom, smo opazili šele, ko smo začeli s prenovo zunanje ureditve. Pričakujemo, da bo po končanih de-lih naš dom resnično tak, kot smo si ga želeli.

V letu 2011 je bilo veliko lepih dogodkov: pohvale so deževale v vseh oblikah in od vseh strani. Še posebno smo veseli pohval stanovalcev in njihovih svojcev.

Naredili smo torej veliko, dosti dela pa nas še čaka; naši načrti so ambiciozni, predvsem na organizacijskem in programskem delu. Trudimo se in trudili se bomo še naprej.

Ob koncu leta želim vsem sodelavcem, tudi upokojencem, stanovalcem in njiho-vim svojcem ter poslovnim partnerjem veliko zdravja, dobre volje, medsebojnega spoštovanja in zaupanja z željo, da bi tudi v prihodnje dobro sodelovali in skupaj dosegali uspehe.

Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica

6

Pozdravljeni stanovalci in sodelavci

Življenje je sestavljeno iz lepih in manj lepih trenutkov. Nekaj jih polepšamo sami, nekaj pa kdo drugi …

Kako je zanimivo tole življenje. Pelje te skozi različne preizkušnje. Ko si mlad in vihrav, si ustvarjaš družino, se iščeš in delaš, želiš biti vedno boljši … Ker medicina postaja brezosebna, izgubiš občutek za ljudi, saj ti nala-gajo kupe papirja, ki so dobili pomembnejšo vlogo od človeka. Pa vendar so v življenju pomembne drobne stvari, s katerimi si polnimo dušo.

V življenju ni naključij, pravijo, pa vendarle so me pripeljala do vas. Tu med vami sem začutila mnogo stvari, pri vas, stanovalci in sodelavci.

Vsi ne zmorejo dela, kot je vaše oziroma naše, in zato to opravljajo posebni ljudje, ljudje, ki imajo dar, s katerim se polni duša, in če je polna in srečna duša, je zdravo tudi telo. To vemo vsi. In zdravo telo je še kako potrebno, da zmore vse napore, ki so potrebni za predano in požrtvovalno delo. Vesela sem, da sem prišla med vas, in hvala za čudovit sprejem.

Imam izkušnje iz bolnišnice, zavodom kot je vaš, delala sem z otroki, ženami, nosečnicami, preizkusila sem se tudi na področju alternativne medicine in polnih devet let sodelovala pri vodenju zdravstvene ustanove podobno kot tukaj. Trideset let delovne dobe le ni tako malo ... Ne manjka mi torej znanja, predvsem pa volje, da bom lahko delala z ekipami, ki so nujne in potrebne, da dom vsestransko izpolnjuje svoje poslanstvo.

Naj bo prihajajoče leto polno srečnih trenutkov, ki se nahajajo v majhnih stvareh ... Tam jih je največ, pa še iskati jih ni treba.

Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra,

namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe

7

Delež oseb, starih petinšestdeset let in več, ki spadajo v skupino starostnikov, je vse večji in se bo še povečeval ob podaljševanju življenjske dobe. Staro-stniki so heterogena skupina z velikimi razlikami v zdravstvenem stanju, funkcio-nalnih zmožnostih, osebnostnih lastno-stih, socialnih okoliščinah, vrednotah, pričakovanjih, občutkih, strahovih, po-gledih na življenje in smrt ter v verskem prepričanju. Za to obdobje je značilno zmanjševanje duševnih in telesnih spo-sobnosti. Upad fizioloških funkcij je del normalnega staranja, pojavijo se stanja, kot so inkontinenca urina in blata, kronično zaprtje, demenca, okvare vida in sluha, težave z ravnotežjem in padci, osteoporoza, slabša prehranjenost, preležanine, kronične rane, kronične bo-lezni in psihosocialne motnje.

Zdravstveno negovalna služba v našem domu je sestavljena in organizirana iz različnih profilov, ki se med seboj pove-zujejo, sodelujejo in dopolnjujejo (diplo-mirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, bolničar negovalec, strežnik, fizio-terapevt, socialni delavec in delovni tera-pevt). Največji del zdravstveno negoval-

ne službe sestavljajo zdravstveni tehniki, medicinske sestre, bolničarji negovalci in strežniki, ki so nepogrešljiv del celost-ne obravnave starostnikov in so izvajalci zdravstvene nege. Osebje zdravstvene nege in oskrbe pomaga starostniku pri za-dovoljevanju tistih življenjskih potreb, ki jih ta ne more opraviti sam. Te življenjske aktivnosti so dihanje, hranjenje in pitje, odvajanje urina in blata, čistoča in nega telesa, oblačenje in slačenje, vzdrževanje normalne telesne tempera-ture, spanje in počitek, izogibanje nevar-nostim v okolju, gibanje in ustrezna lega, razvedrilo, rekreacija in koristno delo, spodbujanje medsebojnih odnosov z drugimi sostanovalci, izražanje čustev, občutkov, duševne in socialne potrebe, izražanje verskih čustev, učenje zdrave-ga načina življenja. Izvajalci zdravstvene nege imajo neposreden stik s stanovalci, so prvi, ki opazijo spremembe in težave, ki se pojavijo pri stanovalcih, ravnati mo-rajo odgovorno in ukrepati ter poročati svojim nadrejenim.

Bistvena naloga osebja zdravstvene nege in oskrbe pri delu s starostnikom je ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki

Zdravstvena nega starostnika

8

je usmerjen k reševanju težav in pro-blemov posameznega starostnika ter k pravočasnemu, odgovornemu odzivan-ju na starostnikove probleme. Pomem-ben poudarek pri delu s starostnikom velja spoštovanju čustvovanja starostni-ka.

Zdravstvena nega deluje po sodobnih metodah dela, ki temeljijo na spodbujan-ju in ohranjanju čim večje samostojnosti

starostnika in krepitvi njegovega zdravja. Zdravstvena nega pomaga starostniku v procesu prilagajanja na novo življenjsko okolje, bolezensko stanje in morebitne posledice bolezni. Za dobro načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege je po-membno tesno sodelovanje stanovalca, svojcev in zaposlenih v ustanovi.

Zdravstveno nego izvajamo vse dni v letu, štiriindvajset ur na dan.

Mateja Lipovšek, dipl. medicinska sestra, vodja zdravstveno negovalne službe

Petra Uršič, dipl. medicinska sestra

9

Skupina NLB je svojo humanitarno noto letos usmerila na starejše občane. Že v prednovoletnem času so nas obiskale predstavnice NLB v Mengšu in Trzinu in našim stanovalcem razdelile koledarje ter voščile novo leto.

Predstavnice podružnice NLB Domžale pod vodstvom direktorice mag. Melite Gregorc so nas v Domu počitka Mengeš obiskale tudi v četrtek, 20. januarja 2011. Izročile so nam ček v vrednosti štiri tisoč evrov, namenjenih izboljšanju kakovo-sti bivanja v domovih za starejše po vsej Sloveniji.

Donacije smo bili zelo veseli in ponosni smo, da smo bili izbrani v skupino dva-najstih domov, ki bodo prejeli to donaci-jo. Denar bomo porabili za tiste storitve v

naši hiši, ki jih imajo naši stanovalci najra-je in po katerih je največ povpraševanja: pikniki, izleti in podobno.

Še posebno so bili donacije in obiska Rdečih noskov veseli naši stanovalci. Rdeči noski znajo navdušiti in razvedriti otroke v bolnišnicah, pa tudi naše stano-valce. Dragoceni so nasmehi na obrazih stanovalcev, ki so jih znali pričarati Rdeči noski. Slišali smo peti stanovalce, za ka-tere sploh nismo vedeli, da znajo peti.

Takšnih malih čudežev je bilo kar precej. Zato bodo Rdeči noski še prišli k nam.

Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica

Donacija Domu pocitka Mengeš in obisk Rdecih noskov

10

Spomladanski izlet v Arboretum Volčji Potok je že kar tradicionalen. Najlepše je takrat, ko cvetijo tulipani in druge pomladne cvetice. Žal smo letos zaradi slabega vremena tako dolgo odlašali, da so ob našem obisku že izkopavali čebulice.

Kdor pozna Arboretum, ve, da je tam vedno mogoče videti kaj lepega in tako tudi mi nismo prišli zaman. V rastlinjaku so cvetele raznovrstne orhideje. Ena je bila lepša od druge. Človek bi samo str-mel in gledal. Zanimivi so bili tudi me-tulji. Pravo čudo narave.

Ogled parka smo nadaljevali z vlakcem. Ob robu gozda so cveteli raznobarvni ro-dodendroni – en grm je bil lepši od dru-gega. Peljali smo se okoli grajskega hriba v gozd. Vidi se, da ima park skrbnega go-spodarja: vse je bilo očiščeno, pograblje-no, les zložen v skladovnicah. (Ko bi bilo le v vseh gozdovih tako!)

Letošnja posebnost v parku so bili dino-zavri. Celo pot so se v naravni velikosti prikazovali izza dreves in na travnikih. Morali bi imeti več časa, da bi si jih lahko ogledali natančneje. Večkrat mi je prišlo na misel, kako bi bilo, če bi mi taka žival prekrižala pot.

In sklep? Če se ne bi ustavili pri paviljonu, bi mislili, da sploh nismo bili v Arbore- tumu.

Prilegel se nam je sladoled, zadišala je dobra kava ... Kdo bi se uprl takim skušnjavam?

Razigrani smo se vrnili v Mengeš, polni lepih vtisov in prijetno utrujeni.

Magdalena Lipovšek, stanovalka

Ko v Volcjem Potoku cvetijo rododendroni

11

Potica – vsi jo imamo radi

11

Znano je, da ljudje radi dobro jemo. Po-sebno smo navdušeni, ko po kosilu ali po večerji pride na mizo še posladek. Med te dobrote spada tudi potica, ki velja za slovensko narodno sladico.

Obstaja več vrst potic – orehova, ocvirko-va (špehovka), skutina – in bolj sezonske – pehtranova, metina, kokosova …

Veliko ljudi poznam, ki jim je najbolj všeč orehova potica. To je potica z orehovim nadevom in dodatkom nekaj rozin. Tako potico spečejo v modelu kolaču ali v pekaču.

Seveda pa speči potico ni tako preprosto. Vsak kuhar ima pri tem svoje skrivnosti.

Stanovalcem našega doma je zelo všeč, da so naši kuharji pravi strokovnjaki na tem področju. Da to res obvladajo, nam potrdijo tudi vsi obiskovalci, ki so v našem domu poskusili potico.

Bližajo se božično-novoletni prazniki in s tem čas peke potic, piškotov … Kot se za praznike spodobi, bo na naši mizi spet zadišala orehova potica.

Minka Perne, stanovalka

Naša kuhinja

Naša dvanajstčlanska ekipa v kuhinji skr-bi za prehrano naših stanovalcev.

Pohvaliti moram ekipo, moje sodelavce za trud, ki ga vlagajo za vse nas in za naše stanovalce. Delo v kuhinji ni lahko, zato moram še enkrat pohvaliti ekipo za trud, sodelovanje in za timsko delo, brez katerega si ne morem predstavljati naše

kuhinje in našega delovnega mesta. Lepo je hoditi na delovno mesto, kjer je razum, spoštovanje in napredek.

Ko stopim med stanovalce v naši jedilnici in vidim nasmejane in prijazne obraze, je naš trud bogato poplačan.

Stane Groznik, vodja prehrane

12

Veseli godrnjavčki so člani skupine za samopomoč v našem domu.

Povprašali smo jih, kaj jim pomeni skupina, kako doživljajo vsakotedenska srečanja, kaj jih vsak teden znova pripelje v skupino.

Veseli godrnjavcki

Rezka: V skupini se odlično počutim, radi smo skupaj, pomagamo si med seboj in smo hkrati tudi opora drug drugemu.

Lojze: Prihajam, ker sem vesel, da se lahko družim s sostanovalci, pa tudi za-radi voditeljice Majde.

Vera: Rada sem v družbi prijetnih ljudi, naša voditeljica je vedno nasmejana in dobre volje.

Minka: Tam, kjer se dobro počutiš, si vedno rad.

Stanka: Zadovoljna sem, da lahko ho-dim v skupino, rada poklepetam in po-gosto izvem kaj novega.

Dani: Skupina mi pomeni vse, veliko se pogovarjamo, razmišljamo, sku-paj rešujemo tudi kakšne probleme, predvsem pa se razvedrimo.

Mici: Pomembno je, da se tudi starejši družimo, da se ne zapiramo v svoje sobe, da se pogovarjamo.

Mimi: Družba veselih ljudi me krepi in poživlja, to rabimo starejši ljudje.

Ivanka: Rada poklepetam in se povese-lim s svojimi sostanovalci v domu.

Minka: Vsak teden težko čakam na naše srečanje. Saj za našo skupino velja: »Kdor pa kislo se drži, ta za našo družbo ni!«

Majda: Skupina je del mojega življenja. Rada prihajam v dom, vodim skupi-no in se trudim, da svojim »sončkom« prinašam veliko veselja.

Majda Sadar, voditeljica skupine

13

Volčji Potok, kamor tako radi zahajamo, je bil omenjen že v najstarejših listinah. Znan je bil po gradu, ki je stal na vrhu hriba nad današnjim parkom. Vitez iz Volčjega Potoka je omenjen v listinah iz leta 1220. Valvazor ga je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske takole opisal: »Bil je dvonadstropen, s tre-mi ali s štirimi štirioglatimi stolpi na voga-lih. Na zahodni strani je bil polkrožni vhod v grad. Grad je menjal več gospodarjev. Kasneje je eden od lastnikov ta grad opu-stil in si zgradil novega ob vznožju hriba v ravnini. Ta je bil lepši in udobnejši od zgornjega.« To je bilo v 17. stoletju.

Po mnogih menjavah lastnikov je posestvo Volčji Potok leta 1882 kupil trgovec Souvan iz Ljubljane. Njegov sin je park razširil in za-snoval današnji Arboretum. Zato domačini park še danes imenujejo Souvanov park.

Dvorec so med vojno partizani požgali in po vojni ni bil obnovljen. Ostala pa so nekatera poslopja, ki jih danes uporablja Arboretum.

Souvanovi so bili med ljudmi zelo prilju-bljeni. Imeli so veliko posestvo, na katerem so v hlevih, na poljih in v parku zaposlili mnogo prebivalcev iz bližnje okolice. Zna-ni so bili kot dobri delodajalci.

Na zasnovi predvojnega parka je se-daj urejen park, ki privablja gledalce in občudovalce iz vse Slovenije.

(Podatki so iz knjige Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice.)


Nekaj iz zgodovine Volcjega Potoka

Jesen zivljenja

V mladosti tega nisva načrtovala, pa kljub temu danes uživava prijetno, udobno in varno jesen življenja v Domu počitka Mengeš.

Gospa direktorica Irena Gričar zna s svojo ekipo zaposlenih lepo poskrbeti, da smo stanovalci zadovoljni. Tudi naši svojci

pravijo, da je lepo, kot da smo v hotelu. Dom je res lepo obnovljen. Vsi lepo skr-bijo za nas, da nam ni nikoli dolgčas.

Še posebno si zapomnimo lepe trenutke, ki smo jih doživeli prvič. Midva z možem sva se tako prvič skupaj peljala s kočijo okoli Blejskega jezera, kamor so nas peljali na izlet.

Tudi starost ali jesen življenja je lahko lepa. Moraš jo sprejeti tako, kot je, vedno pomaga tudi obilo dobre volje, pa pravi ljudje na pravem mestu.

Terezija Turk, stanovalka

14

Skupino Naše poti sem začela voditi pred petimi leti, takrat sem v tej skupini imela še svojo mamo.

Srečanja imamo vsak četrtek dopoldne v dnevnem prostoru Doma počitka Mengeš. Naša skupina šteje štirinajst članov. Je zelo sproščena, vesela. Zelo smo tudi povezani med seboj.

Komaj čakamo, da pride četrtek, da se srečamo in poveselimo ob kavici, soku in slaščicah, da poklepetamo o vseh po-membnih dogodkih, ki so se zgodili v preteklem tednu.

Praznujemo tudi rojstne dneve, vsak član skupine dobi skromno darilo, ki ga je zelo vesel.

Najbolj razveseli stare ljudi lepa beseda, stisk roke, vedenje, da se jih spomnimo. To je največ, kar pričakujejo od nas. Zato spoštujmo stare ljudi, naredimo kaj do-brega za njih, kajti vsi bomo enkrat stari in le tako se nam bo mogoče tudi kaj po-vrnilo.

Marija Jereb, voditeljica skupine

Že od otroških let sem velika ljubiteljica narave, v naravi najdem svoj mir, narava me napolni z energijo, vedno znova me s svojimi čudeži tudi preseneča. Zato jo rada fotografiram ali pa samo opazujem.

Kot dvanajstletno dekle sem preživljala počitnice v Iškem Vintgarju. Bili smo na veliki travnati parceli med grmičevjem in smrečjem, od zunaj skoraj nevidni. Na tej parceli je stric Dolinar zgradil vodnjak v svojem kiparskem stilu. Vodnjak smo kr-stili in priredili pravo ceremonijo. Postavil je tudi leseno kuhinjo s streho. Naslonja-lo so bile deske in na zunanjo stran teh je stric zelo domiselno obesil lonce in kozi-ce. Ob dobrem razpoloženju so bili lonci tarča streljanja z lovsko puško stričevih

prijateljev iz Beograda, kjer je stric živel. V tej druščini je bil tudi dramski igralec, ki je iz ledeno hladne rečice lovil postrvi izpod skal kar z roko.

Spali smo v šotorih pod smrekami, ponoči so nas zbujali polhi. Vendar ni-smo znali ujeti nobenega, saj lov na polhe ni preprost. Na kopanje v globoki tolmun smo hodili po ozki stezi tik nad deročo Išco, polno skal, pod katerimi so švigale postrvi.

Kdo ne bi ob tej slikovitosti zapel: »Hodil sem po zemlji slovenski in gledal prelesti sem njene!«

Elizabeta Mlaker, stanovalka

Naše poti

Pocitnice v Iškem Vintgarju

15

Medgeneracijsko sodelovanje z ucenci Osnovne šole Mengeš

Učenci Osnovne šole Mengeš so že nekaj let redni gostje Doma počitka Mengeš; obiščejo nas ob praznikih ali drugih domskih dogodkih. Stanovalci jih vedno pričakajo z nasmehom na obrazu, saj z mladostno radoživostjo pride med domske zidove dodatno razvedrilo, ve-liko smeha in tudi spomini na lastno mladost.

V okviru projekta Osnovne šole Mengeš »Bogatimo drug drugega – prepleti-mo modrost in izkušnje starejše ge-neracije in mladostno razigranost mladih« nas učenci razveseljujejo že peto leto. Vsako srečanje je organizirano na določeno temo, ob kateri pripravijo tudi kulturni program.

Cilji projekta, v katerem sodelujejo učenci sedmega in osmega razreda in stanovalci Doma počitka Mengeš, so:

• mlajša in starejša generacija se srečata v pogovoru na določeno temo, pri čemer izmenjata poglede o konkretni problematiki,

• mlajša generacija se seznani z iz-kušnjami starejših ljudi,

• generaciji ob druženju oblikujeta medsebojni strpen odnos in

• generaciji navežeta prijateljske stike.

Tema srečanja v prvi polovici leta 2011 je bilo praznovanje valentinovega. Mla-di in starejši so se pogovarjali o ljubezni, zaljubljenosti in prijateljstvu – temi, ki je večna in hkrati za vsako generacijo povsem sveža izkušnja. Na dan so prišle zgodbe o prvih zaljubljenostih, prvih sramežljivo izmenjanih pogledih in poljubih. Praznik so učenci popestrili z glasbo na to isto temo.

V okviru projekta so učenci za stanoval-ce med drugim pripravili predstavitev življenja in prehrane v Indiji in odigrali komedijo Županova Micka. Stanovalci doma so še enkrat sedli v šolske klopi, ko so obiskali Osnovno šolo Mengeš.

V drugi polovici leta 2010 so nas obiska-li člani skupine kluba prostovoljcev, ki so se poimenovali Mavričniki. Sestavlja jo dvanajst učencev osmega razreda, ki jih posebno zanima prostovoljno delo in njihova želja je bila tedensko obisko-vanje stanovalcev v Domu počitka Mengeš.

Predhodno smo imeli z osnovnošolci in mentoricama Bernardo Pinter in Majo Mezgec Kristan uvodni sestanek. Di-rektorica doma Irena Gričar je pozdravila odločitev osnovnošolcev prostovoljcev in jim predstavila naš dom. Poudarila je pomen prostovoljstva, ki v današnjem času postaja ponovno vrednota. V na-daljevanju srečanja smo se dogovorili o poteku obiskov in izmenjali druge infor-macije, potrebne za kakovostno izvedbo programa. Sledila so prva začetna srečanja med osnovnošolci in stanoval-ci. Ob obiskih so se učenci s stanovalci pogovarjali, pletli, šivali ali z njimi igra-

16

V šolskem letu 2010/11 so se učenci osme-ga razreda Osnovne šole Mengeš odločili, da popestrijo življenje v našem domu. Prihajali so enkrat tedensko v dom in se po dva in dva oglašali pri stanovalcih, ki so si tega želeli. Z njimi so se pogovarjali, pripovedovali so jim o svojih doživljajih v šoli. Včasih so tudi malo potožili o nemogočih kontrolkah, o preštevilnih na-logah ... (saj smo se nekoč tudi mi). Radi so poslušali o našem življenju. Pripovedo-vali smo jim o svojem otroštvu, o mlado-sti, o službi. Marsikaj jim kar ni šlo v glavo.

Zelo zanimivo je bilo usposabljanje pri računalniku. Za nas starejše je bilo kar

malo težko. A počasi, z voljo smo se dokopali do prvih skrivnosti tega čuda tehnike. To, kar je danes mladim samo po sebi umljivo, je za stare možgane prava učenost. Vendar so fantje in dekleta s po-trpljenjem malo le razsvetlili temo v naših glavah.

Bile so z njimi zelo prijetne urice. Upam, da lahko v imenu nas vseh izrečem priznanje učencem in njihovi mentorici. Lepa gesta, ki naj se obdrži. Mi jih bomo vedno veseli, kadar nas bodo obiskali.


li družabne igre. Oblikovala se je tudi računalniška skupina. Dve stanovalki sta namreč izrazili željo, da bi se radi učili računalništvo. Učenci so bili takoj pri-pravljeni priskočiti na pomoč in ob kon-cu leta sta stanovalki »obvladali srfanje po internetu in pošiljanje e-pošte«.

Po drugi strani so bili stanovalci kmalu na tekočem o dogajanju v šoli, pa tudi o tem, kakšno pot v življenju si načrtujejo njihovi mladi obiskovalci. Stanovalci in stanovalke so še dolgo obujali spomine na srečanja, prisluhnimo eni izmed njih.

Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka

Mladi prostovoljci

17

Lickanje koruze

Vsi poznamo stari običaj ličkanje koruze (na Štajerskem, od koder prihajam, smo rekli kožuhanje koruze). V naši mladosti se je ob ličkanju koruze zbrala vsa vas. Kmetice so pripravile veliko dobrot in seveda tudi kaj »za poplaknit«. Bilo je ve-liko smeha, dobre volje, pogosto smo na koncu še zapeli in zaplesali.

Danes je s sodobnim kmetijstvom skoraj izumrl ta običaj. Kmetje koruzo silirajo, zato jo je zelo težko dobiti.

Da pa običaj ne bi šel v pozabo in ker v našem domu radi ličkamo, smo naprosili Janeza Pera, da nam je nabral in pripeljal nekaj koruze. Janez je to nalogo vzel kar malo preveč zares. Pripeljal je toliko ko-ruze, da smo jo morali ličkati dvakrat, kljub temu da nas je bilo zelo veliko. Pa mu nismo nič zamerili. Res smo ličkali z veseljem. Mislim, da nas je bilo drugič še več kot prvič. Pri tem so se nam vsakemu posebej obujali lepi spomini.

Ličkamo radi vsi, tisti, ki smo doma iz kmetov, pa tudi kakšen »Ljubljančan«, ki še nikoli prej ni ličkal in je to prvič posku-sil v našem domu. Ob pecivu, soku in grozdju je čas mineval še hitreje.

Ure ob ličkanju koruze so bile vedno prijetne, prav take pa so bile tudi le-tos konec septembra v Domu počitka Mengeš.

Kati Ribič, stanovalka

Nagradno vprašanje

Katero slovensko sladico v naši kuhinji spečejo res odlično?

ODGOVOR:

IME IN PRIIMEK:

NASLOV:

Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji domov do 15. januarja 2012. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2012. Čakajo vas lepe nagrade.

18

Dve leti so pridne roke naših stanovalk ustvarjale različna ročna dela, ki smo jih oktobra tudi razstavili. Za razstavo je pri-spevalo svoje izdelke štirinajst stanovalk iz Doma počitka Mengeš in tri stanoval-ke iz Doma starejših občanov v Trzinu.

S kratkim kulturnim programom smo odprli razstavo, ki so si jo lahko ogle-dali naši stanovalci, njihovi svojci, prišli pa so tudi stanovalci iz Doma starejših občanov Fužine.

Pridne roke in veliko želje naredijo res lepe izdelke, vredne ogleda. Mislim, da so to začutili vsi obiskovalci. Marsikdo sploh ni mogel verjeti, da naše stano-valke še zmorejo ustvariti tako lepe in natančno izdelane izdelke.

Vsem stanovalkam, ki so sodelovale na razstavi, želim, da bi jim zdravje dobro služilo še naprej, da bi lahko delale tisto, kar zelo rade delajo – ročna dela.

Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka

»Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje.«

(Denis Diderot)

Razstava rocnih del naših stanovalk

Nad razstavo so bili navdušeni tudi stanovalci Doma starejših občanov Fužine.

19

V letu 2011 smo povabili na obisk učence drugega razreda Osnovne šole Mengeš na uro pravljice, ki jo je izbrala in predstavila gospa Majda Lipovšek. Pravljica je imela naslov Žabja alergija – alergija na vodo. Zbrali smo se v dnevnem prostoru. Otroci so se posedli na blazine in začelo se je. Iz daljave se je zaslišalo tiho žabje regljanje. Skupaj z učenci smo prisluhnili zanimivi in obenem poučni pravlji-ci. Izvedeli smo marsikaj o alergiji, pa tudi o življenju žab, onesnaženosti ter drugih ekoloških problemih današnjega časa. Učenci so za to priložnost ob pomoči mentoric izde-lali žabice iz papirja, ki so začele veselo poskakovati po domu. Zapeli so nam pesmico o žabah ter nam narisali najlepše žabe na svetu.

Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka

Laser je posebna oblika svetlobe, ki je za razliko od običajne svetlobe samo ene bar-ve (ene valovne dolžine) in je zbrana v žarek z veliko gostote. Ima zelo širok spekter upo-rabe (industrija, gradbeništvo, geodezija, medicina ...).

V fizioterapiji uporabljamo laserske žarke z relativno nizko jakostjo. Uporaba laserja zelo skrajša čas zdravljenja pri poškodbah, upo-rablja se za zmanjševanje bolečin, spazma, deluje protivnetno (pri degenerativnih pro-cesih in preobremenitvenih stanjih).

Rane so glavna indikacija za uporabo la-serja. Terapija z laserjem biostimulira celice, pomaga pri preskrbi s kisikom ter s tem v veliki meri pomaga pri obnavljanju celic in pospešuje celjenje. Ob obsevanju dobi ce-lica več energije, da hitreje sprejema hranil-ne snovi in se tudi hitreje znebi odpadnih produktov. Laserski žarki vplivajo tudi na nastajanje brazgotine. Ta je po obsevanju manj obsežna, svetlejše barve in manj prira-sla na spodaj ležeče tkivo. Laser uporablja-

mo tudi za blažitev bolečine pri stanovalcih z najrazličnejšimi akutnimi ali kroničnimi bolezenskimi stadiji. Laser vpliva na živčne celice, saj blokirajo bolečino, ki se prenaša prek teh celic do možganov, in zmanjša občutljivost živcev.

Pri nas ga uporabljamo predvsem za zmanjševanje bolečin ter kot pomoč pri zdravljenju preležanin.

Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka, pripravnica

Terapija z laserjem

Pravljicna ura z gospo Majdo Lipovšek

20

Maja so se pevke našega domske-ga pevskega zbora udeležile 18. revije pevskih zborov socialnih zavodov Slove-nije. Letošnjo revijo so skupaj organizirali trije domovi, in sicer Dom upokojencev Kranj, Dom starejših občanov Preddvor in Dom Petra Uzarja Tržič. Revija je po-tekala v Ledeni dvorani v Kranju. Na reviji je sodelovalo štiriinštirideset zborov iz vse Slovenije.

Ker je Kranj blizu, smo se s pevkami odločile, da bomo zapele tam. Še poseb-no smo bile vesele, da bomo lahko poka-zale tudi nove bluze, ki so nas polepšale in pomladile.

Zapele smo slovensko narodno Oj, lepo je res na deželi. Skupaj pa smo vsi do-movi zapeli pesem Prelepa Gorenjska. Na reviji se je odvijal tudi pester kulturni program. Zelo lepo so nas tudi pogostili.

Zbori tudi tekmujemo med sabo. Letos je zmagal pevski zbor iz Sežane, ki bo

prihodnje leto organiziral devetnajsto revijo.

Pomen revije pa ni v tekmovanju, pač pa v druženju stanovalcev, ki radi pojejo. Če bomo zmogli, se bomo drugo leto odpravili na Kras v Sežano.

Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka

Zapeli smo na reviji pevskih zborov

»Kdor poje rad, ostane mlad.«

21

Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš

NOVEMBER 2010

Martinovanje

Koncert ŽPZ Stane Habe iz Domžal

DECEMBER 2010

Koncert MePZ Vevče

Ustvarjalna delavnica izdelovanje novoletnih okraskov

Miklavževanje

Nastop otrok iz vrtca Sonček

Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška

Skavti so prinesli luč miru

Božično-novoletna zabava

22


JANUAR 2011

Nastop folklorne skupine Pušeljc

Nastop MPZ Janez Cerar iz Domžal

Obisk Rdečih noskov

Predvajanje filmov video sekcije Mavrica

Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom

FEBRUAR 2011

Nastop recitacijske skupine iz Trzina

Nastop učencev OŠ Mengeš ob valentinovem

23


MAREC 2011

Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask

Oživljanje starih slovenskih pesmi, običajev …

Pustna zabava

Koncert MePZ Medis KUD Svoboda Črnuče

Predavanje Evropa in islam

Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA

Koncert MePZ Svoboda Mengeš

Plesni nastop društva AIA

24


APRIL 2011

Koncert MePZ iz Moravč

Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov

Lekova tombola

Srečanje s pravljičarjem

Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric

Nastop Društva upokojencev Vodice

25


MAJ 2011

Revija pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije

Obisk otrok v tednu RK

Izlet v Arboretum Volčji Potok

JUNIJ 2011

Županova Micka v izvedbi učencev OŠ Mengeš

Nastop Turističnega društva Lj. Šiška

Izlet na Gorenjsko

Sladoledni piknik

Obisk otrok iz vrtca Mengeš

26


JULIJ–SEPTEMBER 2011

Predavanje Najlepši kraji Slovenije

Tombola

Ličkanje koruze

Izlet v Etnografski muzej

Koncert Predice

27


OKTOBER 2011

Kostanjev piknik

Razstava ročnih del

Ustvarjalna delavnica izrezovanje buč

Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek

28

Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš

Okrogli jubileji

Devetdeset let so dopolnile:

Angela Boh

Olga Vlajki

Angela Starin

Angela Girandon

Zora LenassiAlbina Durli

Emilija Dembsky

Danica Stele

29

Prvega aprila sem prevzela odgovornost za izvajanje zdravstvene službe v Trzinu. Začetki so bili težki, z veliko strahu, vendar sem skupaj s sodelavci začela uspešno. Pri tem so mi pomagale moje dolgoletne delovne izkušnje.

Nabirala sem jih v intenzivni enoti Kliničnega centra, nato me je pot vodila v Zavod za duševno prizadete otro-ke, kjer sem bila vodja enote za intenzivno nego in tera-pijo. Sedaj sem že osmo leto zaposlena v Domu počitka Mengeš. V naši enoti v Trzinu delam že od vsega začetka, od aprila pa sem tudi odgovorna za izvajanje zdravstve-ne službe. Ocenjujemo, da smo pri svojem delu uspešni, za kar je pomemben pristen odnos z našimi stanovalci,

dobro sodelovanje z njihovimi svojci in pozitivna klima v timu sodelavcev.

Vem, da nas čaka še veliko dela in izzivov, vendar mi največ pomeni zadovoljstvo stanovalcev, njihovih svojcev in mojih sodelavcev.

Nada Petrič, odgovorna sestra enote v Trzinu

Pozdrav iz Doma starejših obcanov v Trzinu

30

V prazničnem decem-bru se poleg drugih prijetnih dogodkov z veseljem spominja-mo tudi prve obletni-ce delovanja Centra aktivnosti Trzin.

Center aktivnosti Trzin ali na kratko CAT, ki

deluje v pritličnih prostorih Doma starejših občanov Trzin, je svoja vrata uradno odprl 2. decembra 2010. Vabilu direktorice Doma počitka Mengeš gospe Irene Gričar na predstavitev programa centra so se odzva-li poleg gospoda Toneta Peršaka, župana občine Trzin, ki program centra sofinanci-ra, tudi številni zainteresirani občanke in občani.

Center aktivnosti za starejše ponuja orga-nizirane dodatne dejavnosti, namenjene starejšim, ki živijo v domačem okolju in si želijo večjo kvaliteto življenja ter ustvarjal-no preživljanje prostega časa po upokojitvi. V mesecih po začetku delovanja je obisk aktivnosti celo presegel naša pričakovanja, kar dokazuje, da je CAT prijetna in koristna popestritev ponudbe, ki jo v občini Trzin za-gotavljajo že druge organizacije in društva. Ponudba programov CAT je dovolj pestra,

da vanj redno zahaja že več kot osemde-set članov. Zelo so obiskani tečaji tujih je-zikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina), računalništva in digitalne fotografije, slikarstva, keramike, kulinarike in športnih dejavnosti (joga, pi-lates, telovadba, ples). Mesečno pa v cen-tru prirejamo tudi različna predavanja o zdravem življenjskem slogu, potopisna predavanja in literarno-kulturne večere. Veseli smo, da udeleženci aktivnosti svoje izdelke radi tudi razstavijo, s čimer prispe-vajo k prijetni okrasitvi doma.

Aktivnosti v CAT večinoma vodijo mla-di, ki delajo prve korake na svoji poklicni poti. S tem želimo udejaniti enega glavnih ciljev na področju skrbi za starejše, tj. medgeneracijsko sodelovanje. Na podla-gi uspešnega delovanja centra lahko po-

Center aktivnosti Trzin – CAT

31

Naša stanovalka gospa Berta Žertuš je prava zakladnica slovenskih pesmi. V Adlešičih v Beli krajini je preživljala svojo mladost. Tam je bil njen oče učitelj. Po njenem pripovedovanju so to pesem pele kresnice, to so bile skupina deklet, ki so na kresni večer hodile od hiše do hiše in pele ter želele dobro letino in srečo. Seveda so v zahvalo dobile različne do-brote: jajca, klobase … Berta se spo-

minja, da je s kresnicami hodila naskri-vaj, saj bi jo njena mama kaznovala, če bi od revežev pobirala še tisto malo, kar so imeli. Zato je vse, kar je dobila, raje dala drugim dekletom.

Berta se je v svoji mladosti naučila tudi veliko ciganskih pesmi. Danes nam jih prav rada deklamira na naših zabavah v domu. Škoda je le, da jih ne razumemo in jo moramo vedno prositi še za njihov prevod.

Berta Žertuš, stanovalka (Po pripovedovanju zapisala Andreja Gogala.)

trdimo, da je tako sodelovanje dejansko mogoče in da prinaša obojestransko za-dovoljstvo. Starejši od mladih pridobivajo različna znanja in se z njihovo pomočjo učijo ostati v koraku z današnjo infor-macijsko tehnologijo, mladi pa se učijo sobivati s tretjo generacijo in pridobiva-jo pomembne izkušnje za razumevanje mišljenja in vrednot starejših.

Ko se dnevno srečujem s članicami in člani centra, mi mnogi povedo, da jim je center

v marsičem popestril njihov vsakdanjik in jim omogočil, da obnovijo ali dopolni-jo svoja znanja, še naprej razvijajo svoje spretnosti, ohranjajo stik z znanci, ostajajo športno aktivni in gojijo svojo ustvarjal-nost. Zadovoljstvo članic in članov centra nas spodbuja, da bomo še naprej izvajali pester in kakovosten program aktivnosti.

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka

Kresnice

Bog daj, Bog daj

Bog daj, Bog daj dobro večer…Daj vam Bog, Marija,

daj vam dobro leto …

Mi smo danes malo spali,rano vstali,

daj nam Bog, Marija dobro leto …

Tu so dvori pometeni,pometeni, ograjeni,

daj vam Bog, Marija dobro leto …

32

So dnevi, so leta in so pomladi,ko se imamo preprosto radi,

so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti!

(Pablo Neruda)

Skupina Rozmarin

Skupina je bila ustanovljena februarja 2011. Ob ponedeljkih dopoldne imamo srečanja ob kavi na oddelku v drugem nadstropju. Namen srečevanj je prema-govanje osamljenosti. Sedaj nas je v sku-pini štirinajst članov, ki so zelo zanimivi. Zelo lepo prepevamo in se pogovarja-mo. Praznujemo tudi rojstne dneve, da je bolj pestro. Veselim se ponedeljkovih srečanj s skupino in želim, da bi nam zdravje dobro služilo.

Jožica Trstenjak, voditeljica skupine

Tudi to je mogoce

Po drugi svetovni vojni sem od leta 1945 čakal na odločbo ministrstva za rudarstvo, da bi me namestili v rudniku Idrija. Vendar pa so se v Beogradu odločili drugače (takrat je pri nas vladal centralistični sistem upravljanja) in so me poslali v rudnik Cer pri Kičevu v zahodni Makedoniji. V tistih časih sem potreboval kar teden dni, da sem prišel do tja.

Ko sem prišel na začetku februarja 1946 v rudnik, je bilo tam samo nekaj predvojnih barak. Med zaposlenimi so bili trije ko-

maj pismeni nadzorniki, ostali pa so bili v glavnem nepismeni delavci. Evidenco o opravljenem delu je vodil star upokojeni vaški učitelj. Tako smo imeli probleme z vsakim malo zahtevnejšim delom. Ge-neralna direkcija je bila sicer pripravlje-na pomagati, vendar v glavnem s ka-zenskim premeščanjem osebja, kar pa ni bilo ravno pozitivno. V veliko pomoč mi je bil star ruski rudarski inženir, ki je mo-ral urejati svoje težave s pokojnino. Ven-dar so bile to v glavnem občasne rešitve.

33

Najhujše je bilo pomanjkanje kvalificira-ne delovne sile.

Konec leta 1946 je prišla rešitev. Neko dopoldne se je oglasil v moji pisarni naš vojak s štirinajstimi nemškimi vojnimi ujetniki, samimi kvalificiranimi delavci. Eden je bil celo rudarski inženir, dru-gi pa so bili rudarji, tesarji, avtomeha-nik itd. Takoj sem se dogovoril z njimi. Obljubil sem jim vojno barako za stano-vanje in dovolj dobre hrane, oni pa so se obvezali, da bodo dobro delali. In dobro je funkcioniralo. Kjer koli v rudniku se je pojavila težava, smo jo rešili. Avtome-hanik je moral usposobiti star ameriški vojaški džip, da smo imeli zasilno zvezo z dolino. Takrat je moral vsak rudnik imeti poleg proizvodnih oddelkov tudi odde-lek za investicijska dela pod strokovnim vodstvom. Na generalni direkciji so poznali naše kadrovske probleme in tako so odobrili imenovanje nemškega vojnega ujetnika inženirja Vilija za šefa investicij. To je popolnoma preprosto funkcioniralo v rudniku, težava pa je na-stala, ko je moral vsak mesec z menoj na redno sejo na glavno direkcijo v Beo-grad. Vsakič, ko sem moral po potno do-voljenje na milico v Kičevo, je dobil šef milice napad nerazumevanja, da mora z menoj potovati ujetnik v prvem razredu ali spalniku. Vilija pa smo morali tudi na-praviti za potovanje in pri tem smo imeli kar veliko težavo z nabavo klobuka, ker je imel precej veliko glavo.

Sčasoma se je odnos do ujetnikov po-pravil in tako so ob nedeljah že lahko hodili po okoliških vaseh, kamor so jih vabili domačini. Najbolj značilne sledo-ve svojih obiskov je puščal ujetnik Feliks, po poklicu soboslikar. Imel je čisto svoje-

vrsten stil slikanja, ki je bil ljudem zelo všeč. Če ste prišli v neko vas, ste lahko takoj ugotovili, da je bil tam na delu Fe-liks. Medtem je investicijski oddelek ves čas lepo delal in je imel težave samo z dovoljenji za potovanje v Beograd.

Mislim, da je okoli leta 1948 prišlo do odpuščanja vojnih ujetnikov domov. Za strokovnjake je veljalo, da so pri eno- ali dveletni pogodbi za delo bili takoj osvo-bojeni, delali so pod normalnimi pogoji glede plače, gibanja ipd. Naš inženir Vili je tudi pogodbeno delal do okoli leta 1951. Po vrnitvi domov je kmalu postal vodja največjega evropskega kamnolo-ma apnenca pri Wulfrathu.

Tudi avtomehanik je pogodbeno delal še nekaj časa; poročil se je z domačinko, se naselil v Strumici in se zaposlil v traktorski postaji. Na koncu je bil šef ko-misije za registracijo avtomobilov. Pred kratkim je menda umrl. Z Vilijem sva ostala v stikih še naprej in se celo večkrat obiskala, a žal je kmalu umrl.

Marjan Dolenc, stanovalec

34

Klara

Klara deklica prikupna je, priteče, v naročje stisne se,v objemu se ti vsa preda,

to govorica njenega je srčeca.

In že k igri vabi te, poskakuje, smeje se,

z veseljem zna napolniti srcein pregnati misli zle.

Nogavice urno naokoli hite, očke živahne jim slede.Mnogo je zanimivih rečires moč se jim upreti ni.

Kopalnica nadvse je zanimiva,mnogo, mnogo v njej se skriva.

Milo – treba ga je preizkusiti,tako privlačno se ji zdi.

Ko vodo nanj spusti, čarovniška se pena naredi,

umazanijo zbriše vsoin rokice spet čiste so.

Tudi zobke potrebno je umiti,da ni treba k zobozdravniku iti.

Veliko zobne paste na ščetko da, da polna so jo usteca.

Pasta prav okusna je – barva ščetke spreminja se.

Milo, voda, ščetka, pasta za zobe:vse to res privlačno je.

Nič zato, če se je oblekica zmočila,na sončku se bo posušila,

v kopalnici nastala je poplava,za Klaro to res igra je ta prava.

Klara, nagajivka mala, vedno bi se rada igrala,vsepovsod poskakovalain prikupno se smejala.

Anka Jurše, stanovalka

35

Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu

NOVEMBER 2010

Tombola

Predavanje Biseri kulturne dediščine

Martinovanje

Koncert Žerjavčkov in folklorne skupine iz Trzina

Ustvarjalna delavnica Z otroki iz vrtca Trzin smo izdelovali novoletne okraske

36


DECEMBER 2010

Miklavževanje

Nastop otrok iz Trzina


Koncert božičnih pesmi pevske skupine Žolne

Božično-novoletna zabava

37


JANUAR 2011

Koncert MPZ Janez Cerar iz Domžal

Uradni prevzem defibrilatorja v uporabo

38


FEBRUAR 2011


Nastop ŽPZ Medis KUD Svoboda Črnuče

Predavanje o Francetu Prešernu

Koncert MePZ Vevče

Obujanje starih slovenskih pesmi, običajev …

39


MAREC–APRIL 2011

Nastop otrok iz vrtca Trzin

Pustna zabava

Nastop Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal

Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov

Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric

Nastop Društva upokojencev Vodice

40


MAJ–JUNIJ 2011

Koncert Cintare

Tombola

Obiskali so nas Rdeči noski

Izlet v Arboretum Volčji Potok


Izlet na Gorenjsko

Sladoledni piknik

41


JULIJ–SEPTEMBER 2011

Tombola

Predavanje Najlepši kraji Slovenije

Ličkanje koruze

Izlet v Etnografski muzej

Koncert ljudskih pevk Predic iz Kamnika

42


OKTOBER 2011

Tombola

Kostanjev piknik

Ogled razstave ročnih del

S prostovoljci društva Novita in z učenci OŠ Trzin smo krasili buče


43


Okrogli jubilej

Devetdeset let je dopolnila Marija Rutar.

Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših obcanov v Trzinu

glasilo doma počitka mengeš in doma starejših … ki imajo dar, s katerim se polni duša, in če...

Documents