glasilo obČine mengeŠ marec 2010 / leto xvii marec 2010.pdf · svež, rahlo rjav pasji drek!...

GLASILO OBČINE MENGEŠ MAREC 2010 / leto XVII

Mengšan - marec 2010�

oglasi

prod. BURNIKMengeš, Prešernova cesta 3tel.: 01/7�9-68-70E-pošta: menges.�[email protected]. čas: 8.00–18.00, sobota: 8.00–1�.00

Kolesa Merida do -30 %Skuterji SYM do -15 %Kolesarska oblačila -50 %Kolesarske čelade Lazer do -40 %Velika izbira akumulatorjev za motorje, skuterje in štirikolesnikeAgregat za pranje, 130 bar �19 eur

Na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila, filtri , svečke, svetila …

MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI

NOVO: SERVIS KOLES –menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in

prestav, centriranje platišča ...

dne 15. 3., 29. 3. in 12. 4. 2010

PRODAMO

Hiša:- Moste pri Komendi, tristanovanjska hiša,

skupaj cca. 350m2, P+1N+M, l.1977, zemljišče 924m2. Pritlično stanovanje (43m2) obnovljeno l. 2006, ločen vhod, mansarda (90m2), izdelana l. 2005, vhod iz skupnega stopnišča, v vmesni etaži 4-sobno stanovanje (95m2), nova streha, 2 garaži, ena za osebni avto, druga (62m2) za tovorno vozilo, nad garažo skladiščni prostor. Cena: 380.000,00 EUR

- Radomlje – Škrjančevo, enota dvojčka, l. 2001, 210 m2, etažnost: K+P+M, III. podaljšana gradbena faza, 355 m2 zemljišča. Cena: 247.000,00 EUR

- Kamnik – Šutna, poslovno-stanovanjska hiša, popolnoma obnovljeno l. 2000, v pritličju se nahaja poslovni prostor, 120 m2 z ločenimi sanitarijami, primeren za storitveno dejavnost, v mansardi hiše je 3 sobno stanovanje, 144 m2 skupne površine, od tega 60m2 terase, vhoda sta ločena, parkiranje je urejeno pred stavbo. Cena: 290.000,00 EUR

- Mengeš, tristanovanjska stavba, PK, VP, 1 N, 270 m2, 510 m2 zemljišča, l. 75, vhodi ločeni s skupnega stopnišča, vsi priključki. Cena: 380.000,00 EUR

- Kamnik – Šmarca, stanovanjska stavba, l. 1977, P+1N+mansarda, 230 m2,

uporabne površine cca. 160m2, mansarda neizdelana. V spodnji etaži se nahaja večnamenski poslovni prostor s sanitarijam (možnost preureditve v samostojno bivalno enoto), garaža, kurilnica, shramba; v 1. nadstropju 3-sobno stanovanje z veliko teraso. Streha obnovljena l. 2005, objektu je prizidana podkletena vrtna uta, zemljišče 305 m2.

Cena: 239.000,00 EUR - Vodice – Utik, enostanovanjska hiša

(P+M), l. 2000, cca. 150 m2 + odprta terasa 79m2. V spodnji etaži so bivalni prostori, sanitarije, garaža, kurilnica, shramba, v mansardi 3 spalnice in velika kopalnica (15 m2). Zemljišče, 647 m2, je locirano na rob zazidljivosti, odprt pogled.

Cena: 350.000,00 EUR - Radomlje, v bližini Arboretuma Volčji potok

in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K+P+1N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000,00 EUR

Stanovanje:- Kamnik – Šutna, stanovanje se nahaja v

mansardi hiše, 84m2 uporabne površine + 60 m2 terase, popolnoma obnovljeno l. 2000, izvirno zasnovano in kvalitetno opremljeno, manjkajo samo notranji podboji in vrata, ogrevanje na zemeljski plin, lastni vhod, parkiranje pred hišo urejeno.

Cena: 160.000 EUR- Ljubljana – Šiška, Goriška, 2,5 sobno,

3. nad., 67m2 z balkonom + klet, l. 1957. Cena: 140.000,00 EUR. Možnost dokupa garaže.

- Ljubljana Moste – Polje, garsonjera, 30 m2, 3. nad., nizek blok, izredno funkcionalno urejeno, balkon zaprt, povečan in predelan v ločeno sobo, okna menjana l. 2003, lepo ohranjeno, Z lega. Cena: 79.000,00 EUR

- Mengeš – 3-sobno stanovanje z delovnim kabinetom, 78 m2, v 2. nadstropju, delno mansardno, balkon, S, J, Z lega, v 6-stanovanjski stavbi, l. 2008. Stanovanje je svetlo, sodobna razporeditev, v kopalnici je vgrajena večja masažna kad. Shramba v kleti, pripadajoča dva parkirna mesta na zunanjem parkirišču, mirno naselje.

Cena: 175.000,00 EUR- Tržič – center, v staromeščanski stavbi,

dvosobno, 52,40 m2, obnovljeno 2008, 2. nadstropje. Cena: 72.000 EUR

- Tržič – v poslovno stanovanjski stavbi, obnovljeni l. 2009, 2-sobno stanovanje s kabinetom v pritličju, skupaj 62,15 m2 (uporabna površina 57,53 m2, klet 4,62 m2). Stanovanje je v fazi končne finalizacije, prodaja se »na ključ«, vsi priključki so ločeni. Objekt se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra, možnost parkiranja.

Cena: 70.000 EUR- Tržič – 2sobno stanovanje s kabinetom v

pritličju, skupaj 52,02 m2 (uporabna površina 47,52 m2, klet 4,50 m2), obnovljeno 2009. Cena: 61.000 EUR

- Tržič – enosobno s kabinetom, 40,20 m2, 1. nad., v poslovno-stanovanjski stavbi, obnovljeni l. 2009.

Cena: 53.000,00 EUR- Tržič - Koroška cesta, v poslovno

stanovanjski stavbi, obnovljeni l. 2009, 2-sobno stanovanje s kabinetom, 78,60 m2, popolnoma obnovljeno l.2009. Cena: 91.000 EUR

Zemljišče:- Depala vas, kmetijsko zemljišče, 3453

m2, ravno. Cena: 20.000,00 EUR

Poslovni prostor:- Kamnik – Šutna, poslovni prostor v

pritličju hiše, popolnoma obnovljeno l. 2000, 120 m2, 4 sobe + hodnik + ločene sanitarije, primerno za storitveno dejavnost (lokal je deloval kot kozmetični salon), parkiranje urejeno. Cena: 135.000 EUR

- Trzin – industrijsko-obrtna cona, poslovna stavba, l. 2002, P + 1 N + M, skupaj 810 m2, dvorišče 325 m2, stavba je kvalitetno grajena, prostori so zelo lepo urejeni, primerni za pisarniško ali proizvodno dejavnost, tovorno dvigalo, tehnično varovanje, ločeni vhodi, urejeno parkirišče. Cena: 1.000.000,00 EUR (možen tudi najem posameznih prostorov)

ODDAMO

Poslovni prostor:- Radomlje – center, skladiščni prostor,

178 m2, adaptirano l. 2000, primeren tudi za skladiščenje občutljivejših materialov. Višina stropov 3, 2–3, 5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, WC z umivalnikom, ISDN, alarm, CK na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, na dvorišče je možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest.

Cena: 3,9 EUR/m2

Mengšan - marec 2010 3

uvodnik

MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠOdgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: [email protected], [email protected]ški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena SicherlUredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar TrobevšekNaslovnica: Od Topol k planinam, foto: Vido RepanšekLektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: [email protected] za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: [email protected]: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: [email protected]: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1) 724 71 06, e-pošta: [email protected]: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06

Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek,

1. april 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana

izide 9. aprila 2010.

SPOROČILO DOPISOVALCEMNenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.

VSEBINAObčinska uprava ................. 4

Dogodki meseca .................. 6

Novice iz sosednjih občin ... 15

Tema meseca .................... 16

Društva ............................. 17

Obrazi ............................... 20

Vzgoja in izobraževanje ...... 21

Zdravje ............................. 24

Občinski svet .................... 25

Politika ............................. 26

Kultura ............................. 28

Šport ................................ 30

Športni portret ................. 31

Razvedrilo ......................... 32

Pisma bralcev ................... 33

Razpis ............................... 35

Obvestila ........................... 37

Zahvala ............................. 39

uvod

nikSpoštovani občani, dragi bralci!

Verjamem, da gre marsikomu zgodba o psih in zdravniku že pošteno na živce, saj je že prestopila meje dobrega okusa, a kljub temu. Zadnjič sem namreč doživel neljubi dogodek, ki me je spodbudil, da se malo »obregnem« v ravnanje lastnikov štirinožnih prijateljev. Kaj se je zgodilo? Absolutno nič posebnega, vendar sem bil v tistem trenutku prav besen. Hodim mimo blokovskega naselja v Velikem Mengšu, kot ponavadi rahlo zamujam, zato pospešim korak, nakar pod podplati začutim nekaj mehkega. Pogled mi seže do čevljev in … »Drek«! Tako je! Bil je svež, rahlo rjav pasji drek! Takoj nato se spomnim, da sem se pred minuto nazaj skoraj zaletel v tetico, ki je veselo »maširala« s svojim hišnim ljubljenčkom. Seveda ne morem reči, da je bil ravno njen kuža tisti, ki je sredi pločnika opravil veliko potrebo, pa vendarle – recimo, da je bil. Nobena tetica ni »pucala« dreka z mojih čevljev, ampak sem ga sam. Ja, res sem bil besen. Na sestanek, kamor sem bil namenjen, sem seveda zamudil, ker sem si vsaj za silo očistil čevelj. Vsem na sestanku sem povedal svojo dogodivščino in sprejeli smo sklep. Spoštovani lastniki psov, ni samoumevno, da vaš »najboljši prijatelj« izprazni svoje debelo črevo sredi pločnika, na travi v parku, ob sprehajalni poti ali na katerikoli drugi javni površini, vi pa njegovega »izdelka« ne pospravite. Omenjene površine niso namenjene zgolj sprehajanju in potrebam po gibanju vašega psa, temveč tudi sprehajanju in gibanju ljudi, ki morebiti psov sploh ne marajo. No, jaz se ne štejem v to

skupino. Pri nas doma smo imeli psa, ki je bil deležen vse potrebne pozornosti. In ja, »sral« je doma! Hm, pardon za tole, ampak sem se moral »skašljat«. Verjetno je moj pripetljaj čisto banalen, a vseeno. Za kužke je potrebno skrbeti »celostno«: pospravljati za njimi, tako doma, kadar kaj zgrizejo ali umažejo, kot tudi v naravi. Ne živimo sami, temveč živimo v skupnosti, kjer je še mnogo drugih ljudi, ki morebiti ne razmišljajo in ne čutijo enako kot mi. No, da se posvetim še malo številki, ki je pred vami. Tokrat za spremembo ni osrednjega intervjuja, vam pa zato izredno aktivna društva naše občine ponujajo pregled svojih aktivnosti v preteklem letu. Splača se jih prebrati - morebiti se boste, če se še niste, tudi sami včlanili v kakšno izmed njih. Marec je mesec nežnejšega spola, zato smo vam, drage žene in matere, namenili tudi temo meseca. Tokrat vam premierno ponujamo še stilsko preobrazbo, z namenom, da dodatno popestrimo Mengšana. Hja, kot kaže, zima še ni rekla zadnje besede, pa vendarle se bliža pomlad. Dnevi so vse daljši, narava postaja vedno bolj zelena, pognali so že prvi zvončki. Skratka, prihajajo drugačni dnevi, upam, da jih boste maksimalno izkoristili. Drage mame, tudi same maksimalno izkoristite svoj praznik! Pokažite, da vaše kuhanje, pranje, likanje in pospravljanje za svojimi najdražjimi ni samoumevno. Naj vas imajo radi zaradi vas samih, saj ste čudovite!

Urban Ropotar

Mengšan - marec 20104

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT (OPN)Priprava novega občinskega prostorskega načrta (OPN) je trenutno v fazi pridobivanja zadnjih smernic. Postopek se res vleče dolgo, vendar je to posledica novega Zakona o prostorskem načrtovanju, ki zahteva, da je osnutek prostorskega akta pripravljen že pred smernicami nosilcev urejanja prostora in da je potrebno vse vsebine prostorskega akta s smernicami nosilcev urejanja prostora uskladiti še pred javno razgrnitvijo.

V skladu z novo prostorsko zakonodajo osnutek OPN obsega celotni strateški del akta, konceptualni del urbanističnega načrta in celotno namensko rabo prostora na parcelo natančno. Tako je v sklopu priprave osnutka OPN pripravljena večina vsebinskega dela, ki je potrebno za nadaljnjo obravnavo. Potrebno je izdelati še izvedbeni del akta, ki obsega izvedbena določila za projektiranje objektov in je predvsem namenjen projektantom v smislu meril in pogojev za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter drugih meril za posege v prostor. Kot že rečeno, je osnutek OPN pripravljen, čakajo nas še morebitna usklajevanja s posameznimi nosilci urejanja prostora. Ker je obseg sprememb zaradi interesa občanov in tudi zaradi velikih sprememb predpisov na tem področju obsežen, je tudi pričakovati, da bodo nadaljnja usklajevanja obsežna in dolgotrajna. Za sprejem prostorskega akta je potrebno pridobiti pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, za prav vse, tudi najmanjše spremembe prostorskega akta, kar dejansko pomeni, da bo potrebno uskladiti prav vsako spremembo in da bo vsako negativno mnenje zadrževalo celoten postopek in ostale investicije. Poleg tega je potrebno še posebej opozoriti na pričakovani postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga je potrebno voditi vzporedno s postopkom sprejemanja OPN, v skladu z Zakonom o varstvu okolja, in se je v dosedanjih postopkih izkazal kot ključni omejitveni faktor pri zagotavljanju sprejemljivih rokov za sprejem prostorskega akta. Žal občina na ta zapleteni postopek ne more vplivati drugače, kakor da nenehno, preko skupnosti občin in posamično, opozarja na nepremostljive težave pri sprejemanju novega temeljnega prostorskega akta občine. Težava je sicer Ministrstvu za okolje in prostor že nekaj časa znana, saj veliko slovenskih občin postopka ni privedlo niti do priprave osnutka prostorskega akta. Ministrstvo za okolje in prostor je tudi zato v zakonodajno proceduro poslalo predlog sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju, objavljeno v Uradnem listu RS, št., 108/2009 z dne 28. 12. 2009, ki je rok za javno razgrnitev novih prostorskih aktov prestavil na 1. 1. 2011. Občina Mengeš bo nadaljevala s pripravo prostorskega akta, pri čemer pa menimo, da je ključno in najbolj pomembno zagotoviti pravilno in usklajeno vsebino novega prostorskega akta, ki bo zagotavljala kvaliteten dolgoročni trajnostni razvoj občine.

Občinska uprava, RŠ

občinska uprava

Vsem materam in ženam čestitke ob �5. marcu – materinskem dnevu.

Župan Občine Mengeš Franc Jerič

UVODNIKSpoštovane občanke, spoštovani občani!

Ni dolgo tega, ko smo uživali v pravi zimski idili, z obilico snega, ki pa nam je včasih povzročal tudi nevšečnosti. Vseeno smo imeli zimo, kakršne si želimo. Lahko smo uživali v naravi, v teku na smučeh ali ob vsakodnevnih sprehodih, najmlajši pa ob postavljanju sneženih mož in ostalih otroških radostih. V tej zimi so nas razveseljevali tudi slovenski športniki na zimskih olimpijskih igrah. Prepričan sem, da nam bo herojska borba Petre Majdič pustila neizbrisen pečat v našem spominu. Vse čestitke tudi Tini Maze. Ko smo praznovali slovenski kulturni praznik, smo gostili imenitno gostjo, gledališko igralko Štefko Drolc. Raven kulturne prireditve nam je bila v ponos, k temu pa so prispevali tudi domači kulturni izvajalci. Zadnji večji družabni dogodek pa je bila že tradicionalna prireditev Pod mengeško marelo, v organizaciji KD Mengeška godba. Letos nekoliko drugače, vendar zelo všečno in kvalitetno.Zelo hitro se nam približuje pomlad, s tem pa tudi pomladanska opravila. Omeniti moram, da se tudi občinska uprava, skupaj z zunanjimi izvajalci, pripravlja na izvedbo del. Pričeli bomo z nadaljevanjem izgradnje kanalizacije v Topolah ter z izgradnjo prizidka ob vrtcu Sonček. Največkrat pa se pojavlja vprašanje, kdaj se bo pričela gradnja težko pričakovane obvoznice. Veliko razgovorov je bilo potrebnih, da smo pridobili vsa zemljišča, ki so bila pogoj, da je bila ob koncu meseca februarja s pooblastilom DARS-a na Ministrstvo za okolje in prostor oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo obvoznice Mengeš. Povedati je treba, da je že pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Uspešno pa zaključujemo tudi prijavo projekta kanalizacija Prešernova cesta in Topole v okviru projekta Regionalni razvojni programi. Do sedaj smo iz tega naslova pridobili 141.736,18 EUR nepovratnih sredstev. Naj se vrnem na pomladanska opravila in s tem povezano čistilno akcijo, ki jo bomo v Občini Mengeš tudi letos organizirali skupaj s Turističnim društvom Mengeš. Želim, da se te akcije množično udeležimo in s tem dejanjem pokažemo, da nam ni vseeno za našo naravo in okolje, v katerem živimo.

Župan Franc Jerič

V Športnem parku potekajo zaključna dela zamenjave (odstranitve) neustrezne obstoječe javne razsvetljave od Šolske ceste do Glasbilarske ulice oz. do mostička pri balinarjih. Zamenjana bo tudi javna razsvetljava ob potki do Osnovne šole Mengeš. Javna razsvetljava bo dodatno izvedena na delu Staretovega drevoreda, od balinarjev do Muljave, kjer je do sedaj ni bilo.

JAVNA RAZSVETLJAVA – ŠPORTNI PARK MENGEŠNameščene bodo nove posebne svetilke, ki ustrezajo novi uredbi o minimalnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Nove svetilke bodo tudi varčnejše pri porabi. Z deli je izvajalec pričel že v letu 2009, tako da je bila vsa kabelska kanalizacija po športnem parku vgrajena do decembra lani. S tem smo se izognili prekopavanju v spomladanskem delu, ko je park že poln obiskovalcev. Predvidoma

bo park v celoti osvetljen že sredi meseca marca 2010.

Občinska uprava, KB


občinska uprava

ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bomo v Občini Mengeš v četrtek, �5. marca �010, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali od 16.30 do 18.00, za kulturnim domom, Slovenska 30, Mengeš.Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.

ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

JKP Prodnik d.o.o. bo v Občini Mengeš 17. in 18. marca �010 opravljal pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov, do 5. ure zjutraj, postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstva ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.

JKP Prodnik

Obvoznica Mengeš – vloga za gradbeno dovoljenje DARS d.d., kot investitor obvoznice Mengeš, je pooblastil družbo DDC svetovanje inženiring (DDC), da v njenem imenu vodi vse postopke v zvezi z izgradnjo obvoznice Mengeš. Po opravljenih potrebnih aktivnostih je DDC konec februarja 2010 vložil Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo obvoznice (in dela glavne ceste Želodnik–Vodice) na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vloga je pripravljena za odsek od krožišča pri TUŠU do krožišča na Kamniški cesti, to je cca. 60 odstotkov celotne trase. Na ostalem delu se še pridobivajo zemljišča. Upamo, da je vloga popolna in bo lahko MOP kmalu izdal gradbeno dovoljenje.

Izgradnja kanalizacije in drugih komunalnih vodov v Topolah Izgradnja kanalizacije in obnova ostale komunalne infrastrukture se je pred koncem zime že pričela. Po ulicah, kjer je kanalizacija že vgrajena ter sta položena vodovod in plinovod, se bo pričelo z

obnovo vodovodnih priključkov. Vsaka hiša naj bi dobila zunanji vodomerni jašek. Prav tako se bodo izvedli priključki (najmanj odcepi) za kabelske kanalizacije in plin. Ko bodo priključki na posamezni ulici zgrajeni, se bo pripravila za asfaltiranje. Izgradnja kanalizacije se bo nadaljevala po cesti, ki pelje do avtobusne postaje.

Kanalizacija – območje nad razbremenilnikom Prebivalci so bili v lanskem letu seznanjeni z idejnim projektom opremljanja območja s kanalizacijo in ostalimi komunalnimi vodi. Občina pričenja s postopki pridobivanja zemljišč v območju posameznih ulic. Delo bo potekalo postopoma, lastniki bodo o vsem obveščeni. Prav tako smo v fazi oddaje javnega naročila za projektiranje (PGD in PZI projekti) za območje cest in ulic ob razbremenilniku in tistih, ki se neposredno navezujejo na Veselovo nabrežje in Aljaževo ulico ter za del Kolodvorske ceste.

Občinska uprava, Andrej Urbanc

Objavljamo urnik odvoza za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in embalažo za področje Občine Mengeš za obdobje od marca do septembra 2010.

Občinska uprava, KB

URNIK ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV


Skozi večer, katerega rdeča nit je bilo Pomurje, nas je popeljala televizijska voditeljica Bernarda Žarn, za že tako veselo vzdušje v dvorani pa je še dodatno poskrbel humorist Blaž – Jože Eder. Za uvod je zaigrala Mengeška godba pod taktirko Dimitrija Ledererja. Iz njenih vrst se je predstavilo tudi nekaj izvrstnih glasbenikov. Pri skladbi Czardas je bil v vlogi solista Jani Per na ksilofonu, nato pa so Nagajive klarinete zaigrali Jan Podmiljšak, Matej Dornik in Robi Požar. Vsi so svoje delo opravili z odliko. Nato so se predstavili še Veseli Gorenjci, Veseli Begunjčani, Alpski kvintet in ansambel Štrk iz Ljutomera. Vsakemu od njih smo tako vneto ploskali, da so si prislužili dodatke. Z godbo

dogodki meseca

Karte za prireditev mi je prinesel sin, ki igra v godbi. Vložijo veliko truda in prostega časa. Program je bil zelo lep. Vsako leto najdejo novo idejo za druženje ansamblov. FRANCE BANKO

Na Mengeški mareli sem prisotna prvič, saj je igrala tudi moja hči. Nisem verjela, da bo trajalo kar tri ure, a vseeno je bilo čudovito. SONJA KERŽIČ

Na to prireditev prihajam že mnogo let, malokdaj sem manjkala. IVANKA REMSKER

Bilo je super, čudovito, izvirno. MARIJA JAGODIC

V kulturnem domu v Mengšu je v soboto, �7. februarja, potekala že �6. narodno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo. Kot vsako leto je bila tudi letos dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Prišlo je tudi kar nekaj gostov iz tujine. Čeprav je vse skupaj trajalo polne tri ure, se po koncu prav nikomur ni mudilo domov.

26. MENGEŠKA MARELA JE ZA NAMI

Bernarda Žarn in humorist

Blaž s saksofonom

Vladov oče je to prvo, »tisto

črno kitaro«, kupil v Melodiji

Mengeš.

Prleški ansambel Štrk

Nastopajoči pred polno dvorano

s še vedno mladim po srcu, pevcem Vladom Kreslinom. Že s samim prihodom na oder s »tisto svojo črno kitaro« je požel velik aplavz. Med njegovim solističnim nastopom je cela dvorana dobesedno dihala z njim in ga nikakor ni hotela spustiti z odra, ko pa je kasneje zapel še ob spremljavi godbe, je vse skupaj doseglo vrhunec. Med nastopajočimi in občinstvom se je prelivala pozitivna energija, ki smo jo čutili prav vsi. Vmes se nam je predstavilo Kulturno-turistično društvo Ceker iz vasi Fokovci na Goričkem. S seboj so prinesli njihove specialitete, s katerimi so nam postregli po koncu prireditve. Za sceno je

poskrbelo Turistično društvo Mengeš. Se vidimo na naslednji Mareli!

Tekst: Maja KeržičFoto: Vido Repanšek

in Keka Pogačar

je, tako kot v oddaji Na zdravje, zapel Moški komorni zbor Mengeški zvon. Po mnenju mnogih je najboljši del prišel

Veseli Gorenjci


dogodki mesecadogodki meseca

OTROŠKA MAŠKARADA V LOKI PRI MENGŠUV Loki pri Mengšu smo 16. februarja že 15. leto zapored priredili otroško maškarado. Prireditev se je odvijala na igrišču pri brunarici, toda letošnje leto prvič na pustni torek (namesto na soboto), saj je bil pustni teden ravno v času šolskih počitnic.

Na ta čudovit, sončni, a kljub temu hladen, torek se je zbralo zares veliko število izvirnih mask; malih in velikih, posameznih in skupinskih, vse pa so se zabavale ob vragolijah ter pesmih in plesih Stena Vilarja, ki je uspešno skrbel, da nas ni preveč zeblo. Za »dodatno ogrevanje« pa smo letos zakurili tudi pravi pustni kres, ki je gorel pod budnim očesom loških gasilcev in je imenitno sklenil naše pustno rajanje. Člani KD Antona Lobode smo poskrbeli za zabavo, lepo vreme, dovolj varnega prostora za rajanje ter za tople in mrzle napitke. Za ostalo pa se zahvaljujemo še Robiju, Slavku, Markotu, loškim gasilcem ter še posebej Zdravku Sašku iz Loke za slastne krofe. Seveda se zahvaljujemo številnim maškaram za obisk in vas obenem vabimo na rajanje tudi prihodnje leto!

Tanja Dečman

PUSTNO RAJANJE V MENGŠUNa ploščadi Športnega društva Partizan je bilo 13. februarja na pustno soboto prav živahno.

Zbrala se je množica čudovitih mask, obiskali so nas kurenti, zabaval čarodej Jani, pa tudi slastnih krofov ni manjkalo. Če smo z živahnim pustnim rajanjem uspeli privabiti sonce, ki nas je prav lepo ogrelo, smo se potrudili, da s skupnimi močmi odženemo tudi belo zimo.

Tekst in foto: Tadeja Šavrin

Alpski kvintetVeseli Begunjčani

HVALA SPONZORJEM!Generalni sponzor: Sixt– rent a carOstali sponzorji: Občina Mengeš, Kodila d.o.o., LGM industrijsko barvanje, Avto Debevc, CMT Melodija d.o.o., Servis pihal Kovač Dejan d.o.o., PVC okna in vrata Dornik, Kalcer d.o.o., RP DESIGN d.o.o.

Mengeš, GM Jagodic d.o.o., Fiteh d.o.o., GMS gradbena mehanizacija, Avto Car, LASTRA COMPANY d.o.o., Pečarstvo Košak, Špas teater, Gostinstvo Per, Zidarstvo Tomaž Dermastja d.o.o., Avtošola Šmarca, Cvetličarna Gardenia, Računovodstvo Močnik, Hram Rožice, Givos d.o.o., Foto Repanšek, TOTTER

MIDI d.o.o., Prevoz oseb Maks Slapar d.o.o., BoMe d.o.o. Mengeš, VAC – COMMERCE varjenje d.o.o., Servis glasbil Tomaž Šinko d.o.o., Ocean Orchids d.o.o., KARO Inženiring d.o.o., Mini bar Skok, Pečarstvo Hrovat, Armstrong Kobilšek, Avtoservis Gregorc d.o.o., Jaka Ovijač s.p.


dogodki meseca

Zaradi snežnih razmer smo letošnje prve tekme v smučanju pripravili kar na Mengeški koči. Res, da je priprava tekmovališča zahtevala kar celotedensko pripravo in kar nekaj kilometrov »štamfanja«, a nam je vsakokrat uspelo pripraviti dobro veleslalomsko progo – pa še vreme je držalo.

Tako, kot je povedal župan Franc Jerič, da je vesel, da so mengeške tekme na Mengeški koči, na domačem terenu, smo bili tudi člani Smučarskega društva Mengeš ponosni, da smo lahko po skoraj 10 letih pripravili tekmovanje doma. Pa še nekaj, ponosni smo na vse tekmovalce in tekmovalke, ki niso nič godrnjali, ko so morali iz doline nazaj gor peš, in so tako potrdili, da so »ta pravi športniki«. Na uradnih podelitvah vseh treh tekmovanj je predsednik društva, Iztok Maver, s pomočjo župana in podžupana Aleša Janežiča, najboljšim trem po posameznih kategorijah podelil kolajne, vsem najmlajšim in tistim, ki so osvojili 4.–6. mesto, pa diplome. Posebna priznanja so prejeli tudi najhitrejši tekmovalci in tekmovalke.

Rovanšek 54.74, 3. Mojca Rot 55.73, 4. Vilma Janežič 58.54;H – moški 31–50 let: 1. Klemen Kosec 46.65, 2. Boštjan Kočar 48.30, 3. Franci Zdravič 49.36, 4. Matjaž Kimovec 50.58, 5. Štefan Kovač 52.78, 6. Aleš Janežič 52.94, 7. Jože Rovanšek 54.22, 8. Stani Marolt 55.06, 9. Gregor Anžin 58.57, 10. Iztok Maver 65.10;J – moški 51 in več let: 1. Franci Strehovec 48.56, 2. Jože Kern 51.91, 3. Janez Štrubelj 55.88, 4. Jakob Reven 63.71, 5. Miro Šušteršič 63.75

Najboljši čas:Ženske: Urška Zorman 53.30Moški: Klemen Kosec 46.65Sodelovalo je 42 tekmovalcev in tekmovalk.

7. FEBRUAR �010A – dečki 4–7 let: 1. Mark Pavrič 35.37, �. Gašper Sitar 53.94;B – deklice 8–10 let: 1. Katja Reven 29.60, �. Maruša Gale 30.50, 3. Špela Janežič 34.60, 4. Nina Binter 36.26, 5. Nika Pavrič 43.96;B – dečki 8–10 let: 1. Primož Cerar 27.66, �. Nejc Sitar 29.95, 3. Nejc Majcen 30.55, 4. Lenart Anžin 33.28, 5. Urban Ručigaj 40.96;C – deklica 11–17 let: 1. Monika Cerar 27.73C – dečki 11–17 let: 1. Domen Stele 23.26, 2. Tim Janežič 23.94, 3. Jaka Dermastja

Mateja Rovanšek

in Boštjan Majcen,

najhitrejša na 3. tekmi.

Smučarsko veselje

TRI TEKMOVANJA V VELESLALOMU NA MENGEŠKI KOČI

Nagovor predsednika

Iztoka Maverja

Rezultati

16. JANUAR �010 A – deklice do 14 let: 1. Katja Reven 36.79, 2. Špela Janežič 39.54, 3. Kaja Slabajna 40.35, 4. Kaja Ručigaj 40.68;B – dečki do 14 let: 1. Anže Pišek 27.19, 2. Žiga Jerše 28.05, 3. Luka Maver 29.31, 4. Nejc Levec 30.05, 5. Jure Reven 32.46, 6. Blaž Slabajna 35.14, 7. Anže Dermastja 36.62, 8. Sebastjan Senica 37.04, 9. Jaka Korenjak 42.17, 10. Jožko Fartek 1.08.01;D – fantje 15–30 let: Blaž Strehovec 23.41, 2. Domen Stele 25.13, 3. Matjaž Košir 25.71, 4. Sašo Lemič 26.06, 5. Jaka Dermastja 26.09, 6. Tim Janežič 27.40, 7. David Majcen 38.60;E – ženske 31–50 let: 1. Mateja Rovanšek 25.86, 2. Urša Zorman 26.30;F – moški 31–50 let: 1. Tadej Prebil 23.15, 2. Klemen Kosec 23.75, 3. Valentin Korenjak 24.37, 4. Aleš Janežič 24.63, 5. Peter Gale 24.74, 6. Andrej Cerar 26.03, 7. Matjaž Kimovec 26.24;H – moški 51 let in več: 1. Franci Strehovec 23.46, 2. Janez Štrubelj 27.47, 3. Franc Jerič 28.15, 4. Franci Dornik 30.36

Najboljši čas:Ženske: Mateja Rovanšek: 25.86Moški: Tadej Prebil: 23.15Sodelovalo je 43 tekmovalcev in tekmovalk.

17. JANUAR �010A – deklice do 8 let: 1. Katja Reven 68.28, 2. Zala Svete 71.47, 3. Špela Janežič 77.13, 4. Kaja Slabajna 88.68;B – dečki do 8 let: Urban Ručigaj 107.73;C – deklice 9–15 let: 1. Izabela Verce 59.09, 2. Maruša Gale 77.21, 3. Kaja Ručigaj 81.12;D – dečki 9–15 let: 1. Domen Stele 51.93, 2. Jaka Dermastja 52.35, 3. Tim Primožič 55.17, 4. Anže Pišek 55.19, 5. Tim Janežič 57.39, 6. Žiga Jerše 58.63, 8. Luka Maver 59.14, 8. Nejc Levec 60.10, 9. Noel Šimenc 61.54, 10. Žan Ogrin 62.62, 11. Rok Stele 63.72, 12. Jan Kodela 64.00, 13. Jure Reven 64.73, 14. Primož Cerar 65.97, 15. Janez Rot 67.91, 16. Blaž Slabanja 68.40, 17. Gašper Gale 69.44, 18. Tim Šalja 73.25, 19. Anže Dermastja 74.38, 20. Tilen Šalja 90.24;F – fantje 16–30 let: 1. Blaž Strehovec 47.95, 2. Matic Janežič 53.91, 3. Matjaž Košir 59.23;G – ženske 31–50 let: 1. Urša Zorman 53.30, 2. Mateja

24.08, 4. Luka Maver 26.14, 5. Rok Ogrinc 26.85, 6. Gašper Gale 27.50, 7. Tilen Potočnik 27.58, 8. Gašper Hren 29.10, 9. Janez Rot 29.72, 10. Anže Dermastja 30.69;D – moški 18–30 let: 1. Sašo Lemič;E – ženske 31–40 let: 1. Vilma Janežič 28.53, �. Mirjam Gale 33.21;E – moški 31–40 let: 1. Boštjan Majcen 22.04, �. Peter Gale 22.08, 3. Stani Marolt 33.04;F – ženske 41–50 let: 1. Mateja Rovanšek 23.92, �. Irena Klopčič 24.95, 3. Mojca Rot 25.07;F – moški 41–50 let: 1. Iztok Maver 22.56, �. Cveto Jagodic 22.87, 3. Aleš Janežič 23.11, 4. Tomaž Janežič 23.49, 5. Robert Ručigaj 24.16, 6. Bogo Ropotar 24.72, 7. Matevž Dolinšek 24.99, 8. Gregor Anžin 27.13, 9. Franci Dornik 27.24;G – moški 51–60 let: 1. Franc Jerič 25.91, �. Marjan Sitar 31.29;H – moški 61 in več let: 1. Janez Štrubelj 25.22, �. Stane Šimenc 29.98, 3. Jaka Reven 37.39

Najboljši čas:Ženske: Mateja Rovanšek 23,91Moški: Boštjan Majcen 22.04Sodelovalo je 50 tekmovalcev in tekmovalk.

Tekst: Rika BinterFoto: Tadeja Šavrin


dogodki meseca

Tokratno odprto prvenstvo Občine Mengeš smo organizirali �8. februarja na Kobli. Vreme nam sicer ni bilo tako zelo naklonjeno, saj je bilo oblačno, pa še veter je sem in tja kar močno potegnil. Ob 11. uri je »štarter« na progo »spustil« najmlajše tekmovalce in hud boj se je pričel. Razen nekaj odstopov, ki so bili predvsem posledica prevelike želje po zmagi, je 78 tekmovalcev in tekmovalk uspešno prevozilo nekoliko daljši in kar zahteven veleslalom.

Na uradni podelitvi je predsednik društva, Iztok Maver, s pomočjo podžupana občine Mengeš Aleša Janežiča najboljšim trem po posameznih kategorijah podelil kolajne, vsem najmlajšim in tistim, ki so osvojili 4.–6. mesto, pa diplome. Pokala sta prejela tudi najhitrejša tekmovalka Damjana Strehovec in tekmovalec Tadej Prebil. Vsi udeleženci so prejeli tudi praktična darila, ki so jih prispevali sponzorji, navedeni za rezultati, za kar se jim zahvaljujemo.

ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ V VELESLALOMU

Rezultati

A – predšolska Dečki: 1. Sitar Gašper 1.01.90, 2. Janežič Luka 1.10.70;B – 8–10 letDeklice: 1. Pevec Hana 41.05, 2. Gale Maruša 45.89, 3. Janežič Ana 1.09.11, 4. Majcen Neja 1.09.46;Dečki: 1. Majcen Nejc 49.78, 2. Korenjak Jaka 55.02, 3. Štempelj Lucijan 59.20, 4. Ručigaj Urban 59.96;C – 11–17 letDekleta: 1. Zobavnik Nina 40.06, 2. Cerar Monika 42.87, 3. Štebe Urška 43.80, 4. Korenjak Neža 48.22, 5. Ručigaj Katja 53.88;Fantje: 1. Merčun Matej 35.64, 2. Polak Sašo 35.74, 3. Ogrinc Matjaž 39.52, 4. Podboršek Miha 40.21, 5. Gale Gašper 40.26, 6. Lipar Blaž 45.80;D – 18–30 letMoški: 1. Sitar Domen 38.22, 2. Sešek Žiga 41.16;E – 31–40 letŽenske: 1. Strehovec Damjana 33.88, 2. Zorman Urša 37.44, 3. Kosec Sergeja 40.52, 4. Janežič Vilma 41.82, 5. Ogrinc Suzana 43.20, 6. Gale Mirjam 52.09;Moški: 1. Prebil Tadej 31.41, 2. Kosec Klemen 32.02, 3. Pintar Anže 32.40, 4. Sitar Miha 33.80, 5. Kosec Peter 34.30, 6. Marolt Stani 34.86,

7. Korenjak Valentin 35.79, 8. Ogrinc Matjaž 37.36, 9. Sakelšek David 37.88, 10. Janežič Marko 37.96;F – 41–50 letŽenske: 1. Klopčič Irena 35.64, 2. Verbole Patricija 37.59, 3. Lužar Tatjana 39.23, 4. Cimprič Justina 39.73;Moški: 1. Štebe Matjaž 31.88, 2. Pevec Borut 31.98, 3. Kimovec Matjaž 35.59, 4. Maver Iztok 36.02, 5. Janežič Aleš 36.09, 6. Ropotar Bogo 36.23, 7. Lužar Slavko 36.54, 8. Dolinšek Matevž 37.38, 9. Ručigaj Robert 37.97, 10. Pavlin Andrej 38.18, 11. Polak Rajko 40.64, 12. Grošelj Boštjan 41.04, 13. Marčun Tomaž 41.42, 14. Zabret Tomaž 45.23;G – 51–60 let Moški 1. Hadžič Hilmija 33.05, 2. Strehovec Franc 33.44, 3. Sitar Peter 33.46, 4. Ravar Tone 34.02, 5. Jerič Franc 40.74, 6. Kern Jože 44.37, 7. Rožman Peter 47.16;H – 61–70 let: Moški: 1. Šimenc Stane 41.90, 2. Lipar Branko 55.28.

Najboljši časŽenske: Damjana Strehovec 33.88Moški: Prebil Tadej 31.41

Tekst: Rika Binter

Foto: Tadeja Šavrin

SPONZORJI ODPRTEGA PRVENSTVA OBČINE MENGEŠOBČINA MENGEŠ, GAMA d.o.o (Heineken), IGMA LJUBLJANA, KALCER d.o.o TRZIN, BIBIANA HROVAT VOLČJI POTOK, PIZZERIJA TABERNA ŠMARCA, PIZZERIJA SKOK MOSTE, HANI MENGEŠ, REPANŠEK JURE MENGEŠKA KOČA, ROLETARSTVO KOSEC MENGEŠ, WATT ELEKTRO TRZIN, TEHROL d.o.o. ŽEJE, FACKERMAN DUPLICA, LGM MENGEŠ, INSTRUMENTALIA d.o.o LJUBLJANA, MADR d.o.o. MENGEŠ, LOTO MENGEŠ, AVTO CAR MENGEŠ, ERDANI ŠPORT DOMŽALE, GLASO d.o.o. TRZIN, T.A. SONČEK d.o.o. LJUBLJANA, VOTAN LEO BORNET d.o.o. LJUBLJANA, AVTOLIČARSTVO VESELIČ MENGEŠ, AB BIS TRZIN, ZARNIK ALARMI SUHADOLE, TEATER BAR MENGEŠ, RP DESIGN MENGEŠ, PLETENINE ŠPENKO MOSTE, MIZARSTVO GORZA MENGEŠ, ELISA MENGEŠ, OPTIKOM MENGEŠ, RENAULT SERVIS BABNIK LJUBLJANA, DOBRA TRGOVINA d.o.o. TREBNJE, ORBIT WRIGLEY TRZIN, SLIKOPLESKARSTVO MAJDIČ MENGEŠ, KOVINARSTVO DOLENC ŠMARCA, MINI BAR SKOK MENGEŠ

Najhitrejša Damjana Strehovec in Tadej Prebil

Fantje od 11 do 17 let


dogodki meseca

9. februarja je na OŠ Mengeš potekal �0. otroški parlament z naslovom Diskriminacija in stereotipi. Učenci so predstavili svoje poglede, mnenja, ideje, literarne prispevke, nekateri so celo odigrali dramsko igrico na dano temo. Naslednji dan so se na medobčinski otroški parlament v Moravče podali predstavniki naše šole Maja Novak, Maruša Loboda, Janez Rot in Gašper Grošelj ter mentorica Urša Oražem.

Na šoli smo se pripravljali na temo letošnjega otroškega parlamenta zelo resno in zavzeto. Najprej smo morali razčistiti pojme, kaj sploh pomenita izraza diskriminacija in stereotip. Ugotovili smo, da smo bili vsi že kdaj žrtev nepravičnega izobčenja, bodisi zaradi imena, učnega uspeha, jezika, narodnosti, telesne višine ali sloga oblačenja. Tudi vici, ki podpihujejo stereotipe, nam niso tuji – saj poznate kakšnega o blondinki ali policistih. Prek pogovora smo ugotovili, da so taki pojavi zelo strupeni za našo družbo. Nihče od nas ne želi biti zasmehovan, ponižan, pretepen, poteptan. Vsi si želimo prijateljev, dobrih odnosov, da bi nam kdo rekel, da nas ima rad in nas ceni. Kaj ni res? Tudi na naši šoli se včasih zgodi, da je kdo nesramen in reče kako besedo, ki sošolca prizadene. Toda to

ni prav! S skupnimi močmi se moramo boriti proti takemu ravnanju, včasih komu reči, naj se lepše obnaša, saj želimo vsi v miru živeti. Ni prav, da včasih pogledamo stran, se skrijemo, se delamo, da ne vidimo in slišimo, ko se čisto blizu nas dogaja diskriminacija. Morali bi zavpiti: STOP! Le tako bi začeli reševati ta velik svetovni problem. Vsi smo enako vredni, ne glede na barvo kože, las, oči, narodnost, materni jezik, ocene v šoli, ni pomembno, koliko zaslužijo naši starši, pomembno je naše srce. Bodimo dobri, prijazni, pomagajmo si, saj bomo le tako močni in uspešni.Ada Mujanović iz 8. a se v prostem času ukvarja s fotografijo. Za spodnjo fotografijo je lani prejela nagrado na natečaju. Naslovila

jo je Dlan na dlan, mi pa smo jo malce preimenovali v Z roko v roki. Zelo se nam zdi pomembno, da ljudje med seboj dobro sodelujemo, da si podamo roke v znak podpore, pomoči, sprave, pohvale in je nikdar in nikjer ne dvignemo nad kom, da bi ga udarili. Tega ne smemo dopustiti!Upam, da se pogovori o taki resni temi, kot je diskriminacija, ne bodo končali z letošnjim šolskim letom. Mislim, da se moramo vse življenje truditi, se pogovarjati, sproti reševati probleme in biti strpni. Na svetu je več kot 6,5 milijarde ljudi. Vsi smo drugačni – kaj ni to čudovito?

Urška Oražem, mentorica otroškega parlamenta

Stereotipi in diskriminacijaKo boš med plameni gorel in ti bo nekdo pomolil roko za rešitev, si prepričan, da boš najprej preveril njeno barvo? Živimo v svetu, v katerem ne poznamo več svoje glave. Če smo v družbi, v kateri je nekdo izločen in ima oznako, ga izločimo tudi sami. Če na cesti zagledamo izstopajočo pojavo, jo – ker smo to sprejeli že kot dejstvo – označimo za drugačno.Ljudi je mnogo. Nekateri so že tako prepolni samih sebe, da ne poznajo več niti besede drugačen. S svojo puščobnostjo prepričujejo sebe in nas, da je drugačno napačno. A celota smo vsi. In če svet stoji, kot pravijo, na nas mladih, je čas, da odgovornost vzamemo za svojo. Na otroškem parlamentu je sodelovalo več generacij. Na šolskem zasedanju smo spoznanja delili tudi s tistimi najmlajšimi, na medobčinskem otroškem parlamentu v Moravčah pa smo skupaj stopili večinoma zadnja triada. S predstavitvijo primerov diskriminacije in podajanjem mnenj o njih smo še kako pomembno znanje, ki ga ne pridobimo le med vrsticami šolskih knjig, širili med seboj in se poglabljali v rešitve problemov današnjega sveta. Odnosi med ljudmi so še kako pomembni in prav je, da se tega čim prej zavemo. Sprejemanje drugačnosti in spoznavanje drugih ter hkrati širjenje našega obzorja se nam zdi zelo pomembno in prav je, da o tem tudi glasno spregovorimo. Kultura izražanja mnenj nas je povezala na prijetno, predvsem pa koristno dopoldne, ko smo kot pravi parlamentarci zaključili 20. medobčinski zbor šol v okviru otroškega parlamenta. Nazaj v Mengeš smo odšli še bolj zavedajoč se krivic in diskriminacije ter stereotipov med nami mladimi. Zavedanje položaja samega sebe v svetu je pravzaprav dokaj zapletena stvar, a če se z njo začnemo ukvarjati že dovolj zgodaj, smo lahko prepričani, da bo obrodila sadove. Zato bomo človeško dobroto širili še naprej in skupaj vstopali v lepši jutri.

Maja Novak, 9. a

Dlan na dlan – Z roko v roki

OTROŠKI PARLAMENT NA OŠ MENGEŠ


dogodki meseca

SESTANEK Z DRUŠTVIKot vsako leto doslej smo v sredo, 17. februarja, na skupni sestanek povabili vsa društva, ki delujejo v Občini Mengeš. Sestanek je vodil podžupan Jože Vahtar, v sodelovanju s podžupanom Alešem Janežičem. Namen sestanka je bil najprej seznaniti vse s čistilno akcijo, v kateri bodo vsa društva aktivno sodelovala, ter sklepno akcijo v vseslovenski čistilni akciji, v sodelovanju z Mladimi ekologi – Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zapis o obeh akcijah si lahko preberete v Mengšanu.

V nadaljevanju so bili predstavniki društev seznanjeni z razpisi, ki so podlaga za kandidiranje na javna sredstva. V naslednji

OBČNI ZBOR PGD TOPOLE V gasilnem domu je 19. februarja pote-kal 6�. občni zbor PGD Topole. Na začet- ku zbora so minuto molka namenili pre-minulim članom. Vse člane, članice in goste je pozdravil predsednik društva, Franc Bergant. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva ter oddaja poročil članov.

Preteklo leto so slovenski gasilci praznovali 140 let organiziranega delovanja. Ta mejnik so obeležili s proslavo v Metliki. Udeležili so se gasilske olimpijade na Češkem, kjer so se uvrstili na odlično peto mesto ter v svoji kategoriji osvojili zlato. Skozi celo leto so sodelovali pri drugih različnih tekmovanjih, proslavah, prireditvah in čiščenju okolice. Leto ni moglo mimo številnih zahtevnih intervencij, požarov, neurja in poplav. S svojo hitrostjo, znanjem in izurjenostjo so pomagali številnim pomoči potrebnim. Velika pohvala gre tudi skupini mladih gasilcev ter članicam, ki so v veliko oporo ostalim članom. Letošnje leto prav tako ne bo minilo brez številnih vaj in izobraževanj, ki so potrebna za uspešno delo gasilcev. Člane so nagovorili podpredsednik GZ Mengeš Štefan Borin, župan Franc Jerič, predsednik PGD Loka pri Mengšu Robert Ručigaj, poveljnik PGD Mengeš Tomaž Žargi ter ostali člani sosednjih društev in jim čestitali za pretekle uspehe. Na koncu je sledila podelitev priznanj članom za posebne dosežke in dolgoletno delo.


Predsednik PGD Topole Franc Bergant,

poveljnik ter delovni predsednik Franci

Hribar in poveljnik Tomaž Grilc

Podelitev priznanj

V preddverju kulturnega doma je 6. fe-bruarja potekal 1�0. redni občni zbor PGD Mengeš. Srečanje, ki so se ga poleg gostov in članov udeležili številni gasilci iz drugih občin je bilo zelo slovesno. Društvo namreč letos praznuje 1�0-letnico.

Na samem začetku je vse člane in članice ter goste pozdravil predsednik društva, Tone Kosec. Po minuti molka v spomin na preminule gasilce je predlagal izvolitev delovnega predsedstva. V poročilu, ki ga je podal poveljnik Tomaž Žargi, je razvidno, da so bili gasilci precej aktivni. Opomnil je tudi, kako je pomembno sodelovanje tako mladine kot veteranov, ker s skupnimi močmi delujejo lažje. Tudi v letošnjem letu bodo zelo delovni: poleg reševanj iz požarov in nesreč se bodo udeležili tekmovanj, čistilnih akcij, posvetili se bodo delu z mladino, poskrbeli za redno vzdrževanje gasilskih vozil, doma in okolice, sodelovali bodo na Mihaelovem sejmu itd. Sledile so čestitke gostov za dolgoletno delo ter uspešno delovanje društva. Po končani razpravi je sledila podelitev priznanj za uspešna, aktivna, večletna dela posameznikov. NA POMOČ!


REDNI OBČNI ZBOR PGD MENGEŠ

točki je bil predstavljen program praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku, kjer bodo praznovali 120-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš, 50-letnico Turističnega društva Mengeš in 30-letnico Tabornikov Upornega plamena Mengeš. Društva se bodo s svojimi programi prilagodila osrednjim praznovanjem in slavnostni seji občinskega sveta, v petek, 28. maja 2010, na predvečer rojstnega dne Janeza Trdine. Tam bomo 180-letnico njegovega rojstva zaznamovali tudi s slavnostnim koncertom ob 10-letnici delovanja Veteranov Mengeške godbe. Društva so dobila tudi informacije, da se Občina Mengeš povezuje z občinama Semič in Vrba (Velden – Avstrija). Dobrodošle so vsake nove ideje o sodelovanju na vseh področjih, od kulture do turizma in gospodarstva.

Jože Vahtar

Uvodni pozdrav predsednika društva,

Toneta Kosca.

Podelitev priznanja Jožetu Žargiju

za dolgoletno delo


dogodki meseca

NA MLADIH SVET STOJI!Ta rek je bilo večkrat slišati na 50. občnem zboru Turističnega društva (TD) Mengeš. Razlog temu ni bila le »pomladitev« upravnega odbora društva, temveč predvsem odlično izpeljana naloga Trdinova literarno-etnološka pot, v režiji učencev OŠ Mengeš, ki je nedavno prejela srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. Mladi fantje in dekleta so skupaj s svojima mentoricama ter s pomočjo TD Mengeš dali nov zagon turističnemu razvoju naše občine.

Prisotnim članom in gostom občnega zbora so nalogo predstavili somentorica Ljubica Rožman ter učenca, ki sta TD Mengeš v dar podarila Trdinove karte. Še pred tem se je predsednica društva, Zorka Požar, v uvodnem pozdravu zahvalila Občini Mengeš, OŠ Mengeš ter ostalim društvom za uspešno medsebojno sodelovanje, čemur je sledila izvolitev organov občnega zbora. Predsednica je nato zbranim predstavila, kaj vse so članice in člani društva, teh je 170, postorili v letu 2009. Tako so med drugim z Občino Mengeš soorganizirali spomladansko čistilno akcijo, sodelovali v projektu Trkamo na vrata dediščine ter na Florjanovem sejmu v Trzinu, pomagali pri organizaciji likovne kolonije Ex Tempore in pripravi scene ob praznovanju Godbe Mengeš, z OŠ Mengeš pripravili Trdinovo pot, za članice in člane organizirali strokovni ekskurziji v Idrijo in Belo krajino ter se, na povabilo TD Dovje Mojstrana, udeležili Aljaževih dni v Vratih. V začetku jeseni so se preselili v nove društvene prostore, sodelovali na dnevu narodnih noš v Kamniku ter organizaciji in pripravi Mihaelovega sejma. Ob zaključku leta pa je sledila tradicionalna podelitev turističnih priznanj. Program dela je bil za leto 2009 skoraj v celoti izpolnjen, le nekaj nalog jim ni uspelo uresničiti, pri čemer upajo, da jim bo letos uspelo. V letošnjem letu TD Mengeš namreč praznuje 50-letnico delovanja društva. Zato načrtujejo izdajo turistične karte Mengša, dežurstvo v turistični pisarni (bivši krajevni urad), sodelovanje pri izdaji prospekta kolesarskih poti, izdajo novih razglednic Mengša, udeležbo na spomladanski čistilni akciji, urejanje trim steze, izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, sodelovanje z OŠ

Mengeš ter navezovanje stikov z drugimi turističnimi društvi … Tako kot vsako leto načrtujejo tudi (so)organizacijo številnih prireditev, ki pa bodo letos številčnejše ravno zaradi visokega jubileja. Svoj »rojstni dan« bodo praznovali v okviru občinskega praznika, in sicer z otvoritvijo razstave v kulturnem domu ter s slovesnostjo ob abrahamu v Jabljah. Uvodno zahvalo predsednice za dobro in uspešno sodelovanje so nato vrnili tudi župan Franc Jerič, podžupan Jože Vahtar ter predsedniki povabljenih društev: Štefan Borin, Jože Mlakar, Dejan Kovač, Edo Reven ter Jože Boštjančič. V zaključku občnega zbora so člani v organe društva izvolili novo »delovno moč«, nato pa je sledilo pokušanje tako hladnih kot toplih (tudi »mengeškega bizgeca«) kulinaričnih specialitet, ki pri turistih nikoli ne razočarajo.

Tekst: Urban Ropotar, foto: Franc Zabret

Učenci OŠ Mengeš so se �. marca udeležili tekmovanja v projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekalo v Mercatorjevem centru v Šiški. Učenci so pod vodstvom glavnih dveh mentoric projekta, Ljubice Rožman in Dragice Železnikar, predstavili svojo turistično nalogo Trdinova literarno-etnološka pot in Ni vsak bizgec naš bizgec.

Projekt Turistične zveze Slovenije je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanje možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo spodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti ter tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah. Tekmovalo je več osnovnih šol iz različnih krajev, ki so svoja dela predstavljale obiskovalcem na svojih stojnicah. Mengeški učenci so bili deležni tudi podpore župana Franca Jeriča, ravnatelja Milana Burkeljce ter predsednice

OŠ MENGEŠ NA TEKMOVANJU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA OSVOJILA SREBRNO PRIZNANJE!

Srebrna ekipa

TD Mengeš Zorke Požar. V močni konkurenci so se naši učenci odlično odrezali in na koncu osvojili odlično srebrno priznanje.


Poročilo je prebrala Zorka Požar.

Pokušanje »turističnih« kulinaričnih dobrot


dogodki meseca

OBČNI ZBOR KD ANTONA LOBODENa 15. rednem letnem občnem zboru Kulturnega društva Antona Lobode v soboto, �0. februarja �010, ki se je začel in končal s pesmijo OPZ Lastovke, se je zbrala kar lepa druščina – poleg članov tudi povabljeni gostje. Prišli so župan Franc Jerič, podžupan in predsednik Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, Jože Vahtar, predstavniki loških društev – predsednik gasilcev, Robert Ručigaj, predsednik Športnega društva, Matjaž Anžlovar, in predstavnica Vaškega odbora, Minka Repanšek, ter predsednik KD Svoboda Mengeš, Edo Reven.

Po izvolitvi delovnega predsedstva je občni zbor vodila Marjana Brojan, ki je vsem navzočim zaželela prijetno počutje med nami. Nato je zbor in goste pozdravil ter jim izrazil dobrodošlico še predsednik društva, Matjaž Loboda. V svojem poročilu je slikovito opisal opravljeno delo v preteklem letu in ob koncu nakazal še smernice za letošnje leto, ki bo ponovno zelo bogato s tradicionalnimi prireditvami: otroška maškarada, gregorjevo, materinski dan, Primožev večer, izlet, miklavževanje, koledovanje in silvestrovanje. Tako kakor lani bodo delovale otroške ustvarjalne delavnice. Novost pa je, da bo odslej otroškemu pevskemu zboru Lastovke, pod okriljem KD Antona Lobode, delal družbo pred tremi leti ustanovljeni cerkveni mešani pevski zbor. Svoji poročili sta razgrnili še blagajničarka Justina Jerič in članica nadzornega odbora Marjana Brojan. Ob koncu programa so izrekli nekaj spodbudnih misli in pohvalnih besed o našem delu še naši gostje, s katerimi res odlično sodelujemo, bodisi z društvi bodisi z Zvezo kulturnih društev in občino.Zaradi skrbno pripravljenega programa je občni zbor minil hitro, brez pripomb in zapletov. Kakor se za uspešno opravljeno delo spodobi, smo si po slavnostnem delu med seboj nazdravili s kozarčkom rujnega in postregli s prigrizkom, v majhno zahvalo tistim, ki s svojim delom in trudom doprinašajo k uspešnosti in prepoznavnosti našega društva in vasi, ter tistim, ki nas pri tem podpirajo.

Tekst: Jože Brojan, foto: Tadeja Šavrin

OBČNI ZBOR PD JANEZ TRDINA MENGEŠ – ŽE 57. PO VRSTINa Mengeški koči se nas je 1�. februarja zbralo okoli 60 malih in velikih planincev, pohodnikov, alpinistov, simpatizerjev in gostov, ki smo se želeli zazreti v minulo leto in presejati delo v našem društvu. Predsednik društva, Miro Šušteršič, je zbrano občestvo pozdravil in nas povabil k ogledu utrinkov s trekinga med himalajske vršace, kamor se je odpravil Metod Škarja.

Polni lepih občutkov in želja za prihodnje podvige smo se vrnili na Gobavico in izvolili organe občnega zbora: delovnega predsednika Franca Zabreta ter člana Igorja Šuštarja in Marjanco Petrina. Uradni del se je lahko pričel. Vodje odsekov smo podali poročila o delu v preteklem letu, planinski podmladek iz OŠ Mengeš pa je pripravil simpatične glasbene in recitatorske vložke. Po že ustaljeni ugotovitvi, da smo delali dobro, a bi lahko še bolje, smo že nestrpno pričakovali pozdrave naših gostov s sosednjih planinskih društev in predstavnikov ostalih sorodnih dejavnosti. Pozdravila sta nas tudi župan Franc Jerič in podžupan Jože Vahtar, ki sta posebej pohvalila delo z mladino, ter predsednik planinske sekcije Društva upokojencev Mengeš, ki nam je nazorno pokazal, kaj se to pravi, biti predan gorništvu, redno hoditi v hribe in v tem uživati. Hvala in odobravanje gostov sta nam dobro dela, spodbuda gospoda Alojzija Janežiča pa nam bo prišla prav takrat, ko se nam zjutraj ne bo ljubilo vstati pred sončnim vzhodom, da bi ujeli najbolj čarobne trenutke v gorah. Še preden smo si postregli s tradicionalno kranjsko poslastico in se zapletli v neskončne hribovske debate, je Franc Zabret v imenu Turističnega društva vse skupaj povabil na spomladansko čistilno akcijo. Z veseljem se bomo odzvali povabilu in skupaj pripomogli k čistejši naravi. Za konec pa še vabilo, vesela novica in opozorilo. Prvo velja za vse pohodnike in ljubitelje narave: 10. aprila se nam zopet obeta lep sprehod skozi rašiške gozdove, saj bo organiziran že tradicionalni Trimski pohod Rašica. Veselje nas obhaja ob dejstvu, da je naše društvo dobilo nove prostore, za kar se najlepše zahvaljujemo Občini Mengeš, ki je to omogočila. Opozorilo pa naj slišijo vsi tisti, ki jih vleče v viso-kogorje: trenutno je kljub zmeraj bolj pomladanskemu vzdušju v dolini v gorah še vedno velika nevarnost plazov. Zato pri izbiri gorniških ciljev bolj kot kdajkoli veljata previdnost in modrost.

Tekst: Mojca Volkar Trobevšek

Foto: Tadeja Šavrin

Pevski zbor Lastovke

Člani društva in gostje

Poročilo društva je podal predsednik Miro Šušteršič.

Krajši recital najmlajših članov


dogodki meseca

POPRAVEK

V prejšnji številki Mengšana je prišlo do dveh napak, in sicer v prispevku z naslovom »Prešernov duh med nami naj živi«, kjer sta pri navedbi organizatorjev prireditve izpadla Vigred in Mengeški zvon, ter v p r i s p e v k u »V o b č i n i Mengeš je kultura doma«, v intervjuju z Mengeškim zvonom, kjer je pri tretjem vprašanju izpadel naslednji tekst: »Ustanovni člani so Tone Hribar, Vinko Vahtar, Jože Vahtar, Škrlep Feliks in Viktor Hribar. Njim so se samo nekaj let pozneje pridružili Vinko Dolinšek, Milan Kralj, Andrej Levec, Miro Mušič in Lado Kosec. V zboru pa so še peli: Janez Škrlep, Janko Velkavrh, Jože Fuger, Franci Veider in Anton Košenina. 27 let je zbor vodil in pel skupaj z Zvonom Janez Nastran, sedaj pa že sedmo leto uči zbor Andrej Prosen.« Vsem prizadetim se za nastal i napaki iskreno opravičujemo.

Uredništvo

V gasilsko-kulturnem domu je 19. februarja potekal 11. občni zbor ŠD Loka pri Mengšu. Društvo, ki deluje z namenom druženja mladih in manj mladih, šteje 135 članov in članic. Pod njihovim okriljem je pet sekcij: šahovska, odbojka na mivki, malonogometna, balinarska in metanje podkve.

USPEŠNO LETO ZA LOŠKE ŠPORTNIKE

Poročilo je podal tudi tajnik društva Mirsad Kličič.

Na začetku občnega zbora je vse člane ter goste pozdravil predsednik društva, Matjaž Anžlovar. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva in predstavitev poročil. V letu 2009 so v društvu organizirali 16 tekmovanj, izlet v Planico, udeležili so se čistilne akcije, veliko truda so vložili v izboljšanje infrastrukture športnega parka, uredili balinišče, ki ga bodo še letos dokončali, ter postavili svojo novo spletno stran. Posebno pohvalo so namenili igralcem šahovske sekcije, kjer igralci potrebujejo veliko potrpežljivosti in logike. Tudi to leto ne bo nič manj športno: imeli bodo več različnih turnirjev, udeležili se bodo državnega prvenstva, nabavili nogometne in odbojkarske žoge, mivko ter uredili športna igrišča. Ob koncu se je predsednik društva zahvalil vsem članom upravnega odbora, vodjem sekcij, Občini Mengeš, kulturnemu in gasilskemu društvu, vaškemu odboru, sponzorjem in donatorjem za vso pomoč ter podporo za boljše delovanje društva. Člane občnega zbora pa so nagovorili tudi župan Franc Jerič, podžupan Aleš Janežič, predsednik ŠD Partizan Jože Mlakar, predsednik PGD Loka, Robert Ručigaj in predsednik KD Antona Loboda, Matjaž Loboda.


OBČNI ZBOR LOVSKE DRUŽINE

Lovski krst Starešina Jože Vahtar, gospodar Božo Brezočnik in

blagajničarka Marija Sitar

V Lovski koči v Mengšu je �0. februarja potekal redni občni zbor Lovske družine. Vse člane in goste je prijazno pozdravil starešina LD Mengeš, Jože Vahtar. Po izvolitvi organov so sledila poročila starešine, gospodarja, blagajnika, referenta za strelstvo, kino-logijo, inventurno komisijo in nadzornega odbora.

Iz poročil je razvidno, da so bili člani družine na lovu zelo

uspešni, saj so poleg krmljenja živali, izdelave solnic, ureditve remiz in prež, člani društva poskrbeli tudi za odstrele lisic, vran in srnjadi. Poleg rednih dejavnosti ob nastrelu lovskih risanic so organizirali lovsko strelsko tekmo v MK dvojnem položaju, udeležili so se tekme v LD Krvavec, Palovčah, na Šmarni gori in na Toškem čelu. V preteklem letu je lovska družina, skupaj z Občino Mengeš, sodelovala pri srečanju lovskih zborov in rogistov iz vse Slovenije

na gradu Jablje. Za letošnje leto imajo tudi precej planov: posvetili se bodo ureditvi koče in okolice, pobarvali kozolce, organizirali lovske tekme ter poskušali urediti strelišče za glinaste golobe. Po občnem zboru so proslavili še 60-letnico članov Marije Sitar in Janeza Kanca, zaključek pa popestrili s staro lovsko navado – izvedli so krst.



novice iz sosednjih občin

Veterani vojne za Slovenijo smo se udeležili 8. Pohoda spomina in prijateljstva iz Radovljice v Vrbo. Na poti smo ob krajši proslavi postali pri najstarejšem spomeniku našega velikega pesnika Franceta Prešerna, na Bledu.

Pot nas je pripeljala preko Save Dolinke in po zasneženih gozdnih poteh do Vrbe. Sonce s svojimi žarki nikakor ni uspelo prodreti skozi nizek sloj oblačnosti, a nas to ni kaj dosti motilo. Že nekaj po poldnevu smo prispeli do cerkvice svetega Marka in Ribičeve domačije pod njo. Proslava je hitro minila, nam pa so še dolgo zvenele njegove veličastne pesmi. Uradno se sicer kot pesnikov rojstni dan navaja 3. december, a rodoslovci se zadnje čase bolj nagibajo k 2. decembru. Pustimo to dilemo prešernoslovcem, saj je za nas najbolj pomembno dejstvo, da se je Prešeren sploh rodil in nas s svojo poezijo postavil ob bok ostalim velikim evropskim narodom.

DOMŽALSKI VETERANI IN KULTURNI PRAZNIKOb koncu smo druženje končali s čašo rujne kapljice, za kar pa smo prepričani, da Franceta zagotovo ne bi motilo.

Janez Gregorič

ZAPOSLOVANJE V DRUŠTVIH IN USTANOVAHDelo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prostovoljstvu in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti, če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela.

V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih st ičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih del za leto 2010. Iz Osrednjeslovenske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest.

Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta, pri katerem Zavod za zaposlovanje krije 80 % stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju

društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali petim nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100 % strošek zaposlitve. Tista društva, ki že vrsto let

koristijo javna dela, vedo, katere naloge povzroči zaposlenec – od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona, internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz. mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo ter pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja.

Klara Kržišnik

To je med drugim poudaril Janez Stanovnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, na posvetu, ki ga je v Domžalah sredi februarja organiziral pokrajinski svet za območje bivše Občine Domžale. Dvorana v domžalski knjižnici je bila kar pretesna za številne udeležence posveta, med njimi so bili tudi predstavniki mengeške borčevske organizacije.

Rdeča nit posveta je bila zaskrbljenost ZB zaradi težkih gospodarskih razmer, v katerih se je znašla naša država. Glavni razlog zanje so sicer širšega, globalnega značaja, vendar tudi sami nosimo del odgovornosti. Ta se mora pokazati predvsem v tem, da bomo hitreje poiskali najboljše rešitve in da jih bomo s skupnimi močmi uspešno uresničevali. Janez Stanovnik je poudaril, da je vlada dolžna zaščititi državljane in nacionalno gospodarstvo tudi v razmerah globalne ekonomije. Ustvarjanje raznih afer in ukvarjanje z njimi Sloveniji ne bo prineslo rešitve. Narobe, problemi se bodo še zaostrili, zaupanje ljudi v državne in politične organe ter predstavnike pa se bo še zmanjšalo. Udeleženci posveta so bili enotnega mnenja, da bi gospodarske in socialne probleme v državi lahko reševali uspešneje, če bi v vsakdanjem življenju in pri političnih odločitvah bolj upoštevali vrednote NOB. Zlasti to velja za načela patriotizma, socialne pravičnosti ter človeškega dostojanstva. Nato so spregovorili še o nekaterih aktualnih nalogah združenja, predvsem o skrbi za spominska obeležja. Ta so – državnega ali lokalnega pomena – ogledalo družbe v odnosu do svoje preteklosti. Ob 65-letnici osvoboditve ter zmage nad fašizmom in nacizmom bo 8. maja v Ljubljani velika slovesnost, ki se je bodo poleg borcev

PREVEČ SE UKVARJAMO Z AFERAMI, PREMALO Z RESNIČNIMI PROBLEMI

zagotovo udeležili tudi mnogi drugi državljani. Republiški odbor ZB bo spodbudil tudi akcijo, da bi v osnovnih in srednjih šolah ob tem jubileju z mladimi spregovorili o vrednotah NOB. Zadnjo soboto v februarju pa je bila pri spomeniku na Oklem nad Ihanom spominska slovesnost. Letos je minilo 66 let od tragedije, ki se je zgodila 24. februarja 1944. leta. Takrat je v tej odmaknjeni vasici zaradi izdajstva pod streli okupatorjevih pušk padlo 72 pripadnikov Kamniško-zasavskega odreda. Spominska slovesnost je vsako leto in vedno se zbere veliko ljudi. Med njimi je zadnja leta udeležencev NOB sicer vedno manj, ker se njihove vrste vse bolj redčijo, vse več pa je mlajših, ki so prepričani, da so vrednote NOB trajne in vedno aktualne in so se zato včlanili v to organizacijo. O vrednotah NOB je spregovoril tudi govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar. Žrtev in izročil NOB ne smemo pozabiti niti jih zanemariti, so del vrednot, ki jih gojimo kot narod ali kot posamezniki. So zgled za ravnanje, ko je v zgodovinskih odločitvah za usodo naroda potrebno žrtvovati tudi največjo vrednoto – lastno življenje. Slovesnosti s(m)o se udeležili tudi člani ZB za vrednote NOB iz Mengša.

Branko Lipar


tema meseca

Slovenska c. 30, 1234 MengešT: 01/ 7237 968M: 040 284 081

S: www.optika-golavsek.si

Delovni čas:ponedeljek - petek8 - 12 in 16 - 18sobota in prazniki zaprto

V i d a G o l a v š e k s . p .mojstrica očesne optike

ZAKAJ PO SVETU PRAZNUJEMO MEDNARODNI DAN ŽENSK?

Od antike pa vse do modernih časov se je le redkim ženskam uspelo prebiti v ospredje – predvsem v moškem svetu. Skozi vso zgodovino je bila samoumevna vloga ženske, da skrbi za obstanek vrste, da skrbi za vzgojo otrok, dom in svojega moža. Vendar pa skozi zgodovino poznamo kar nekaj žensk, ki so upravljale tudi z velikimi absolutističnimi državami, npr. staroegipčanska faraonka Kleopatra. Priležnice francoskih kraljev so krojile politiko zahodne Evrope. Elizabeta je Angliji vladala skoraj 50 let, sanje Petra Velikega o vključitvi v Evropo je uresničila ruska cesarica Katarina Velika, pri nas pa je Marija Terezija v 18. stoletju izpeljala vrsto reform, ki so pomembno vplivale na našo zgodovino in sedanjost.To je le nekaj primerov pomembnejših žensk iz zgodovine. Njihova politična moč pa je temeljila na dedni lastnini, poroki ali na njihovih izjemnih intelektualnih sposobnostih. Vedno pa se je, in se še vedno, bolj ali manj, uveljavljal ideal ženske, ki je zgledna mati in katere poglavitna skrb je, navkljub njeni zaposlenosti, skrb za dom.Ženske so dobile formalno pravico do sodelovanja v politiki in splošno volilno pravico veliko kasneje kot moški. Tudi pot do izobraževanja je bila večini žensk zaprta vse do 18. stoletja. Zgodovina ženske emancipacije je tako zgodovina postopnega priznavanja ženskih pravic in odgovornosti, ki so prej pripadale izključno moškim.Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga že 100 let praznujmo vsakega 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk

po vsem svetu. Pobuda za praznovanje 8. marca je bila zamisel nemške feministke Clare Zatkin, ki se je za enakopravnost žensk začela bojevati leta 1889. Pobudo za praznovanje dneva žena je podala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Sam praznik je posvečen tudi spominu na požar v Tovarni Triangle (New York) leta 1911, kjer je življenje izgubilo prek 140 žensk.Tudi v Slovenij i so potekal i boj i za enakopravnost žensk. Leta 1897 je začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala na graški univerzi. Slovenke so se enakopravnosti močno približale leta 1945, ko se je uzakonila splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, tri leta pa so uzakonili pravico do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.Po navajanju Statističnega urada RS v Sloveniji ženske v povprečju živimo dlje od moških, v povprečju se bolj pogosto odločamo za študij. Pa vendarle: delež žensk med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti upada; stopnja brezposelnosti v Sloveniji je za ženske večja kot za moške; ženske so v Sloveniji manj plačane od moških; položaji v politiki so ženskam v Sloveniji težje dosegljivi in stopnja tveganja

revščine je v Sloveniji pri ženskah večja.Ta boj skozi stoletja je današnji generaciji žensk omogočil možnost enakega kosanja z moškim svetom, čeprav je ta nemalokrat še vedno privilegiran. Vendarle pa je predvečer praznika žensk pripravil pravo presenečenje, ki posredno kaže tudi na spremenjene in delno izboljšane razmere na tem področju. Na podelitvi nagrad Oscar 2010 je prvič v zgodovini nagrado za najboljšo režijo dobila ženska. In to ne katerakoli. Kathryn Bigelow, nekdanja žena režiserja najbolje prodajanega filma Avatar, Jamesa Camerona, je velika zmagovalka podelitve in od tega trenutka naprej vzornica mnogih žensk po svetu. Še vedno pa pri vsem tem tudi danes, v 21. stoletju, ostaja grenak priokus – se moramo ženske res tolažiti s tem, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska? Kakorkoli že, dejstvo za moške in ženske ostaja: z njimi ne moremo, brez njih pa tudi ne …

Barbara Ahačič Osterman

Vsi vemo, da je 8. marec dan žena. Vendar se sprašujem, ali tudi vsi vemo, od kdaj in predvsem – zakaj po svetu praznujemo mednarodni dan žensk? V tokratni osrednji temi, sem se posvetila raziskovanju zgodovine in razlogov, da danes lahko praznujemo dan žena.

Zmoremo!


društva

Število intervencij se povečuje. V letu 2008 smo imeli 25 intervencij, kar je bilo zelo zadovoljivo glede na prejšnja obdobja (število je namreč močno padlo), vendar se je lani število intervencij močno povečalo. Imeli smo jih 48, od tega 7 poplavne narave, 17 požarov in 24 tehničnih intervencij (prometne nesreče in podobno). Prav tako smo imeli štiri večje požare, na katerih smo z hitrim posredovanjem, tehniko in znanjem preprečili večjo škodo in omejili njihove posledice. Zato se vam tu še enkrat zahvalim za množično in požrtvovalno delo. V intervencijah je bilo v letu 2009 opravljenih 543 dnevnih in 180 nočnih delovnih ur operativnih gasilcev. Na vozilih, črpalkah in agregatih pa 181 delovnih ur, kar vse skupaj po ceniku GZS znaša 20.400 evrov.V oktobru, mesecu požarne varnosti, kjer se gasilske aktivnosti nekoliko povečajo, smo med drugim sodelovali in organizirali: prikaz gašenja z ročnimi gasilskimi aparati v OŠ Roje, gasilsko-vodne športne igre v vrtcu Sonček, kjer smo prikazali gasilske tehnike ter pripravili vozila na zimski period, usposabljanje operativnih enot, tehnični dan za 7. razrede osnovne šole, ogled gasilskega doma za tretje razrede OŠ Mengeš, udeležba gasilske mladine in veterank in veteranov na regijskem tekmovanju v Moravčah oz. Komendi, organizirali in bili udeleženi na gasilski vaji gasilske zveze Mengeš Filc Melodija 2009 itd. Poleg vseh teh aktivnosti pa smo redno izvajali še druge tekoče zadeve v okviru priprave, preventive in zaščite ter reševanja. Prav tako smo skrbeli za dovoz vode (enkrat), čiščenje kanalizacije (dvakrat), zalivanje zelenic (štirikrat) ter pranje asfaltnih površin (osemkrat). V letu 2009 smo izvedli redarstvo ob kurentovanju pri TVD Partizan, redarstvo in požarno stražo pod Mengeško marelo, požarno stražo na prvomajskem kresu, na prireditvi 125-let godbe, prireditvi v KD ter požarno stražo za novoletni koncert v KD, spremstvo za prvomajsko budnico,

Topole (udeležba enega vozila), društvena vaja (notranji napadi, lestve ), vaja v Lek Mengeš. Člani A in člani B pa so bili udeleženi na občinskem tekmovanju v Loki pri Mengšu, tekmovanju dvojic v Topolah in tekmovanju gasilskih voznikov v Preddvoru, kjer so bile udeležene štiri enote. V marcu je pričel potekati tudi tečaj za vodjo skupine, ki se ga je udeležilo sedem naših gasilcev operativcev, ki so tečaj tudi uspešno zaključili. V mesecu aprilu je bil v izobraževalnem centru na Igu tečaj tehničnega reševanja, ki so se ga udeležili trije naši gasilci. Kot rečeno, smo skozi celo leto izvajali razna večja in manjša interna usposabljanja gasilcev, tako na nivoju društva kot GZ Mengeš ter redno pripravljanje in usposabljanje na gasilskih sektorskih in občinskih, kot tudi medobčinskih vajah operativnega delovanja. Apeliram pa tudi na GZ Mengeš in Občino Mengeš, da bi spet razpisali tečaj za gasilske voznike C-kategorij, kot je bilo že v preteklih letih in se je izkazalo kot zelo uspešno. Poleg vseh naštetih aktivnosti pa smo skozi celo leto izvedli še cel kup drugih stvari. Naj jih naštejem nekaj: celoletno izobešanje zastav, postavitev miz in stojnic za razne prireditve in sejme, udeležba gasilcev na smučanju, posek in postavitve mlajev, posek in postavitve novoletnih smrek pri gasilskem domu in pri cerkvi, udeležba ob tekmovanju kuhanja golaža v kamnolomu, udeležba na sejmu stare kmetijske mehanizacije z našim veteranom, ki je letos star že 42 let, udeležba na strokovnih ekskurzijah, pregled hidrantnega omrežja … Moram poudariti, da za delovanje društva niso pomembne samo operativne enote. Zelo pomembni so tudi drugi gasilci, starejši (veteranke, veterani in rezerve), da mladine sploh ne omenjam. Prav oni omogočijo in pomagajo, da mi s skupnimi močmi sploh lahko delujemo. Z roko v roki smo ne nazadnje največja organizacija in upam reči, da smo in bomo kos še takim ali drugačnim nalogam. Po vseh zbranih podatkih se kar čudim, na koliko operativnih in ostalih dejavnostih smo bili udeleženi. Naj omenim tudi to, da smo skozi celo leto opravili skupaj preko 21.100 ur prostovoljnega in humanitarnega dela ter požrtvovalnosti v prid naše družbe, naše in vaše varnosti, tovariši.

Na pomoč in hvala vsem.

Poveljnik PGD Mengeš

Tomaž Žargi, VGČ �. st.

POROČILO O DELOVANJUPGD MENGEŠ ZA LETO 2009Včasih so bili gasilci prisotni, če je bil kakšen požar, danes smo prisotni povsod. Od mačka na drevesu do prometnih nesreč. Ravno v tej smeri dajemo veliko poudarka, saj smo pred nedavnim podpisali dogovor o medsebojni pomoči med reševalno službo in gasilci. Pred nami je leto praznovanja 1�0-obletnice, veliko dela in odrekanj v prid naši organizaciji. Zato pozivam prav vse, da se bomo odzvali vsak po svojih močeh in v toplejših mesecih obeležimo v zgodovinsko knjigo 1�0 let gasilstva v Mengšu.

redarstvo in zaporo ceste za povorko ob 125-letnici godbe in redarstvo ob otvoritvi doma sester. Preteklo leto je bilo tudi pestro kar se tiče slovesnosti in praznovanj, saj smo sodelovali na kar sedemindvajsetih. Tako smo se udeležili prireditve Antonov večer v Semiču, občnih zborov društev, Florijanove maše v Mostah, poroke Petra Kosca, dogodkov ob praznovanju 125-obletnice Mengeške godbe, v Metliki 140-letnice gasilstva na Slovenskem, povorke ob 45-letnici PGD Jarše-Rodica, slavnostne akademije in povorke ob 80-letnici PGD Radomlje in 80. obletnici PGD Homec, 80-letnice PGD Vrhpolje, praznovanja 100-letnice v St. Egyden v Avstriji, praznovanja 115-letnice v Semiču, sprejema olimpijske enote v Topolah, svete maše Mihaelovega sejma ter maše v Loki pri Mengšu za umrle gasilce in komemoracije na Zalokah. Udeležili smo se tudi pogrebov naših članov, teh je bilo 7, ter 12 pogrebov podpornih članov. Skozi celo leto smo skrbeli za praktične vaje in usposabljanje operativcev: usposabljanje operativnih enot (šestkrat), simulacija požara v 5. nadstropju stanovanjskega bloka, društvena vaja na bivše gostišče Grohar, izobraževanje voznikov, redna dela na vozilih, nenapovedana vaja PGD

Poveljnik PGD Mengeš Tomaž Žargi


društva

AIA - TEČAJ DEKORATIVNE ORNAMENTIKE

Nives Palmić

AIA je v Mengeš povabila akademsko slikarko in likovno pedagoginjo Nives Palmić, ki nas bo popeljala v svet dekorativne ornamentike.

Nives Palmić živi in ustvarja v Ljubljani. Ukvarja se z risbo, slikarstvom in uporabno umetnostjo. Njene zgodnejše pedagoške izkušnje se nanašajo na delo z otroki s posebnimi potrebami, in sicer na likovnem področju, in poučevanje likovne vzgoje na osnovni šoli. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je že sedmo leto mentorica za risanje in slikanje. Istočasno samostojno vodi tečaje v prostorih Glotta Nove in sodeluje z Javnim sektorjem kulturne dejavnosti v Ljubljani, kjer ravno tako vodi kreativne likovne delavnice z različnimi vsebinami. Z Evo Peterson Lenassi, v sodelovanju z Etnografskim muzejem v Ljubljani, vodita ustvarjalne likovne delavnice za otroke Čopič in modelirka. Nives Palmić je sodelovala na različnih razstavah tako doma kot v tujini: Matrice 2007, mednarodna razstava elektrografične umetnosti v Budimpešti, Lessedra, 6. svetovna razstava grafike v Sofiji, Bolgarija 2007, Pod Koutrom, skupinska razstava v galeriji Srečišče v Hostelu Celici v Ljubljani 2007, Risba, razstava risb izbranih slovenskih avtorjev v Galeriji DSLU v Ljubljani 2007, samostojna razstava v Steklenem atriju v Mestni hiši v Ljubljani 2008 ter samostojna razstava v Klubu SOT 24 v Ljubljani 2009.V Mengšu bo umetnica vodila dekorativne tečaje ornamentike, na katerih boste spoznavali specifične lepote ornamentike

različnih kultur in zakonitosti ornamenta, oblikovanje in izvedbo ornamentalne kompozicije in poslikave predmeta. Tečaj je primeren za vsakogar, tudi za začetnike. Zasnovan je v treh sklopih, v katerih bodo po štiri srečanja, obravnavani pa bosta po dve različni ornamentiki:1�. in 19. aprila GRŠKA, �6. aprila in 3. maja SLOVENSKA, 10. in 17. maja EGIPČANSKA,�4. in 31. maja KITAJSKA, 7. in 14. junija INDIJANSKA, �1. in �8. junija AFRIŠKA.

Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, od 17.00 do 19.15, v prostorih stare knjižnice v Mengšu. Potrebne so predhodne prijave, in sicer do 5. aprila. V primeru premajhnega števila udeležencev tečaj odpade. Prijavite se po e-mailu: [email protected] ali po telefonu 070/732-070, vsak dan po 15. uri. Vabljeni!

Alenka Miklavčič

Veterinarski dom Domžale d.o.o., Cesta talcev 10, 1�30 Domžale

Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo v Občini Mengeš vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu.

RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINIČETRTEK, 25. 3. 2010• 10.00–10.30, Topole Pri Lužarju, Topole 12• 10.45–11.45, Mengeš Na parkirišču občine Mengeš za kulturnim domom• 12.00–12.30, Loka pri Mengšu Pri Videmšku, Gasilska ul.• 12.45–13.00, Dobeno Pri Ručigaju, DobenoCepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju.

SOBOTA 27. 3. 2010• 10.15–10.45, Loka pri Mengšu• 11.00–11.30, Mengeš

Ne pozabite s seboj prinesti iz-kaznice o cepljenju psov – 'POTNI LIST'.

Imetniki psov morajo zagotoviti ceplje-nje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi.Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom.

S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA.

Posamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Cesta talcev 10, vsak delavnik, od 7.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00, ter ob sobotah, od 7.00 do 9.00.

Stroški cepljenja znašajo 34,89 EUR.

Veterinarski dom Domžale

Og

las

no

sp

oro

čil

o


društva

Februarja se je pri tabornikih dogajalo kar nekaj zanimivih akcij. Prav tako pa smo imeli 30. občni zbor.

Kot sem povedal že v marsikaterih taborniških novicah, taborniki letos praznujemo 30-letnico obstoja v Mengšu. Za okroglo obletnico smo organizirali že nekaj akcij. Ena izmed najpomembnejših zadev pa je prišla na vrsto v petek, 26. februarja. To je bil naš 30. občni zbor zaporedoma, zato smo se zanj toliko bolj potrudili. Letos je potekal na Mengeški koči. Po začetnem govoru starešine smo imeli pripravljen krajši kulturni

program, v okviru katerega smo zapeli dve taborniški pesmi in seveda tudi taborniško himno, nato pa nam je vodnica zrecitirala pesem. Ko je bilo kulturnega programa konec, smo z dvigom rok potrdili dnevni red in člane občnega zbora. Sledila so poročila starešine, načelnika, gospodarja, blagajnika in poročili disciplinske komisije ter nadzornega odbora. Z dvigom rok smo nato razrešili sedanjo rodovo upravo in izvolili novo, katero sestavljajo starešina Jure Šinkovec, načelnik Rok Radulovič, blagajnik Tomaž Novak, gospodar Boris Baloh, propagandist Domen Gjergek, tajnica Nina Dodič in trije člani, Urša Ručman, Neža Špenko in Urban Baloh. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik Aleš

TABORNIŠKE NOVICE Ručman, Gregor Žun in Marjan Šinkovec, disciplinsko komisijo pa predsednik Lojze Ručman, Urša Urbanija Žun in Ivan Hrženjak. Po volitvah nove rodove uprave je sledil program dela v novem letu, in sicer program starešine ter program načelnika. Potrdili smo tudi članarino, ki sedaj znaša 30 evrov. Podelili smo še priznanja za dolgoletno delo in sodelovanje z drugimi društvi. Od zveze tabornikov smo dobili zlato plaketo za dolgoletno izvajanje in razvijanje taborniških aktivnosti. Prav tako pa so se občnega zbora udeležili predstavniki društev, s katerimi sodelujemo, ter župan ter podžupan Občine Mengeš. Po podelitvi priznanj je sledila pogostitev, s katero se je občni zbor tudi zaključil. V soboto, 13. februarja, smo se zbrali v Letnem gledališču Mengeš, saj je spet napočil čas, da zimo preženemo in k nam povabimo pomlad. Ob deseti uri se je zbralo 10 mlajših članov, napravljenih v maškare. Igrali smo se različne taborniške igrice in odšli na ogled kurentov na ploščad Športnega društva Partizan, kjer smo pojedli krofe, nato pa se odpravili domov.Z novim mesecem bo začelo delovati malo spremenjeno vodstvo tabornikov, ki se bo še naprej trudilo za dobro pripravljene akcije ter dobro delovanje rodu. Prav tako pa vas vabim k spremljanju naše spletne strani www.rup.si.Z naravo k boljšemu človeku!

Propagandist Domen

Društvo za študije kontemplativnih tradicij je pripravilo ciklus tematskih večerov Meditacija in čas. Prvi pogovorni večer je potekal v Družbenem domu v Grosupljem, v četrtek, 4. februarja, in je bil posvečen vprašanju: Kaj nam o meditaciji in času lahko pove etimologija? Vodil ga je Robert Simonič, univ. dipl. filozof, ki je tudi ustanovitelj društva.

Predavatelj je predstavil meditacijo tako, kot se odpira iz besede same. Latinska beseda meditari, iz katere izvira beseda meditacija, pomeni premišljanje. Predstavil je pie. koren *med in njegov etimološki pomen. Razvil je tudi širšo mrežo besednih in pomenskih povezav, po katerih se da preko tega korena razumeti, kaj povezuje meditacijo npr. z zdravljenjem (mederi) in sredino (medius). Nekoč je imelo pravilno odmerjanje zdravila oz. pravilno odmerjanje

nasveta tudi posvečen značaj, kar se da videti npr. po tem, da ta koren najdemo tudi v imenih božanstev, ki so jih pred tisočletji povezovali z zdravljenjem. Predavanje pa se ni ustavilo pri sami etimologiji, temveč je razvilo tudi širšo interpretacijo. V tem prispevku povzemam nekaj misli in vprašanj poslušalcev, ki so se razvila v pogovoru, ki je sledil predavanju. Ena izmed udeleženk je ilustrirala primer pisateljice Alme M. Karlin iz Celja. Alma Karlin je glede svojega bivanja na Norveškem lepo opisala, kako je šele v tišini nordijskih dni prišla do odkritja, kaj je njeno poslanstvo in kako je prišla do odločitve, da bo odšla na študijsko potovanje okoli sveta, do česar v Londonskem tempu in vrvežu ni mogla priti. Ko je namreč lahko domislila svoje misli, da niso ostale le v osnutkih, je lahko prišlo na dan tisto, kar je nosila v sebi že od otroštva. Predavatelj je za priporočil branje stoikov, ker so negovali zbranost,

umirjenost v svojem občutju časa. Omenil je tudi Sokrata, ki je hodil po Atenah in se pogovarjal z ljudmi in za katerega je znano, da se je večkrat ustavil, umolknil, obmiroval. Takrat ni bil dostopen za pogovore. Na ta način je poskusil osvetliti razumevanje, ki čas povezuje z dušo in ga ne moremo izsiliti s hitenjem. Podobno si tudi meditativnega časa ne moremo kar vzeti, ampak ga le dopustimo. Žal tudi v šoli času pogosto ne pustimo, da bi trajal, ampak zahtevamo preveč le rezultate, čeprav izvorno shole pomeni prost čas kot sproščen čas, čas prost nekega reda izsiljenih terjatev, kot poudarja Robert Simonič. Tako tudi izvorno razumevanje besede shole v vsebinskem smislu, na svoj način odpira dodatne uvide k izvornemu razumevanju besede meditacija, torej globokemu premišljevanju.

Regina Bokan, prof. pedagogike

Društvo za študije kontemplativnih tradicij

CIKLUS TEMATSKIH VEČEROV MEDITACIJA IN ČAS

Mengšan - marec 2010�0

obrazi

Jurij Berlot pravzaprav pripada dvema krajema: Domžalam in Mengšu. In dvema družinama, v svojem času premožnima in uglednima. Pravzaprav trem, če sem prav razumel zgodbo o družinski preteklosti. Po očetu je celo nekaj Primorca, saj se je ded Srečko Berlot, ki je bil v Moravčah nadučitelj, sem priselil iz Kanala. Po materi pa je iz rodu Kancev, lastnikov graščine in še drugega premoženja v Mengšu, in Kuraltov, premožnih posestnikov in lastnikov velikega mlina v Domžalah ob Mlinščici. Jurij, ki se je rodil leta 1960, je o minuli družinski slavi in premoženju lahko le poslušal zgodbe, največ od svojega deda Alojza Kanca. »Ded je bil razlaščen že ob začetku 2. svetovne vojne, ko so mu Nemci vzeli premoženje in ga poslali najprej v Begunje, nato pa v Srbijo. Po vojni je premoženje prevzela država. Posestvo v Domžalah pa so pozidali z bloki. Ni se dalo preprečiti. Ta nemoč in nasilna urbanizacija sta me zaznamovali,« pripoveduje Jurij. »Mladost sem preživel v Domžalah, nato pa sem šel študirat živinorejo, čeprav me je mikala tudi psihologija. Zaposlil sem se na posestvu Emona – poljedelstvo in govedoreja. Marsikaj zanimivega sem doživel v tej službi, tudi h kakšni izboljšavi sem pripomogel, na primer ponovni uvedbi paše za živino. Bil sem človek idej. Direktor je nekoč 'potožil', da si jih ni mogoče

JURIJ BERLOT: GRAŠČAK POD GOBAVICO Pravzaprav ne vem, koliko Mengšanov ali ljudi od drugod, ki pridejo s takim ali drugačnim razlogom v naš kraj, pozna tokratnega 'gosta' te rubrike. Če ga pozna, recimo na videz, pa ne verjamem, ali ve, kam umestiti tega na videz resnobnega, visokoraslega moža, preprosto napravljenega. Morda bi kdo izraz 'preprosto' raje zamenjal z zanemarjeno. Povsem možno je, da bi bil presenečen, če bi mu povedali, da ta mož spada v grad, da je graščak. Je pa seveda res: Jurij Berlot je graščak na gradu pod Gobavico. Pa čeprav po nobenem kriteriju, ki jih imamo o srednjeveških graščakih iz zgodovinskih čitank ali raznih pripovedk, ne ustreza temu nazivu.

zapomniti, nekdo bi moral hoditi za menoj in jih zapisovati. No, najbrž ni mislil resno, saj mi ni bil preveč naklonjen. Konec osemdesetih sem s službo pri Emoni zaključil.« Pa potem? »Politične spremembe so me pritegnile v delo na Občini Domžale in tudi v politiko. Ko je denacionalizacijski postopek družini vrnil del Kančevega premoženja v Mengšu, sem sprejel nov izziv in to z veseljem.«Nov izziv je, kot je razumeti in videti, povsem preuredil Jurijevo življenje. Zdi se, kot da je skrb za graščino njegovo življenjsko poslanstvo. Postal je vmesni člen med preteklostjo in prihodnostjo. Kot da bi ga za to izbrala usoda. Čuti se odgovornega, da grad ponovno oživi. Se počuti kot graščak? Se, pravi. Grad ga zaznamuje, mu daje občutek širine, svobode, a ga tudi zavezuje, da oživi njegove vrednote, da ga vrne družini. Pa je tega sposoben? Je, zatrdi. Idej ima dovolj, tudi delati zna. Računa na družino, otroke. Trenutno se na poslovno dogajanje pripravlja sin, ki si v gradu že ureja stanovanje. Tudi s kom drugim bi sodeloval, pravi Jurij. Kaj konkretno ima v mislih? »Po koncesijski pogodbi bi lahko z biomaso ogreval okoliške stavbe, vrtec, šolo. Lesa ima graščina dovolj. Država bi mi lahko pomagala tudi z delavci v programu javnih del. Počutim se kot del mengeškega gospodarskega in družbenega dogajanja.« Pa se z občino dogovarja o skupnih projektih? Ne, pravi, ker ni razumevanja. Tudi glede sprehajalne poti od skakalnice do gradu se ne moremo dogovoriti. Kaj se je tu treba dogovarjati? Pravica do uporabe poti velja že od nekdaj. Nato mi razloži, da je pot pač grajska lastnina, lastnik pa odgovarja za varnost na njej, za morebitne nesreče. Z občino bi sklenil najemno pogodbo in za primerno plačilo bi pot vzdrževal ter skrbel za varnost. Zanima me, kako jemlje javno grajo, ki jo je že nekajkrat dobil od Turističnega društva Mengeš, ker neurejena graščina kvari urejen videz kraja. Je upravičena? »Je. Neurejenost pa je oblika protesta proti občini, ker se noče dogovoriti glede sprehajalne poti. Sicer me pa sprehajalci ne motijo. V bodoče bodo celo zaželeni, saj nameravam v objektih

na graščini pripraviti neke vrste tehnični muzej, Bistro v malem. Prikazani bodo stroji mengeško-domžalske industrije, ki je žal propadla.« Po vseh prostorih je mogoče videti nepregledno količino različnih strojev, orodja, starih avtomobilov, materiala. Nejeverno ga pogledam, če vse to spada v muzej. »Vse ima svojo vrednost.« Kaj pa živali na dvorišču? »Mogoče bo že do jeseni urejen živalski park – domače živali v naravnem okolju.« Kaj pa bo v gradu? »Tu bo živela družina, uredil pa bom tudi družinski muzej, predstavil prednike. Vse skupaj bo namenjeno izobraževalnemu turizmu.« Jurij Berlot pravi, da živi skoraj idealno življenje. Med prostim in delovnim časom pravzaprav ne loči. Velikih želja nima. Pri ljudeh ceni, če so taki, kot so. Politika ga ne zanima, všeč pa so mu politiki, kot je Pahor, Obama, tudi Jankovič zaradi poslovnih zmožnosti. Očitki, da neustrezno skrbi za grad kot kulturno dediščino? »Samo pravi program še manjka, 'make up'. Pripravljen sem sprejeti ponujeno roko za hitrejšo pot.« Prav, pa tudi ponuditi jo je treba. Ponujena in sprejeta roka – mogoče pa je poleg dobrih idej to pot do turističnega bisera pod Gobavico?

Tekst: Branko Lipar

Foto: Urban Ropotar

Mengšan - marec 2010 �1

vzgoja in izobraževanje

VESELO DRUŽENJE VRTCA GOBICA IN SONČEKV mesecu februarju – mesecu kulture – smo skupine iz vrtca Gobica in Sonček skupaj preživele dopoldne.

Otroci iz skupine Zajčki so zaigrali igrico Rokavička. Čebelice in Ptički so deklamirali pesmice, skupaj zapeli in prijetno druženje zaključili s spontano igro v različnih kotičkih. Z obiski bomo nadaljevali tudi v prihodnje. V spomladanskem času pa bomo druženje obogatili še z igro na igrišču in skupnim izletom.

Zajčki (Zdravka, Ana), Čebelice (Mojca, Darinka), Ptički (Petra, Anita)

OTROK POLICISTPolicijska postaja Domžale je tudi letošnje šolsko leto organizirala akcijo Otrok – Policist, ki jo je vodil policist Andrej Jordan, s katerim tudi sicer zelo dobro sodelujemo. V vseh treh petih razredih namreč vodi projekt Policist Leon, pomaga pa nam tudi pri izvedbi kolesarskega izpita.

Tokrat so bile otroci – policisti tri učenke. Iz 5. a Kaja Ručigaj, iz 5. b Lena Trnovec, iz 5. c pa se je akcije udeležila Maja Tuma. Učenke so nekaj ur preživele v družbi policistov in ob pomoči policista Andreja spoznavale njihovo delo. Spremljala jih je tudi učiteljica Danijela Frol. Po zaključku akcije so se vse štiri udeleženke zadovoljne in polne vtisov vrnile v šolo. Upam, da za takšne in podobne akcije ne bo zmanjkalo energije, volje in časa, saj se jih učenci z veseljem udeležujejo in vedno je problem določiti, kdo bo šel. Šli bi vsi, a to je tako in tako nemogoče.

Nada Javh, razredničarka 5. b

Lena: »Na policijsko postajo smo se odpeljali s policijskim avtomobilom. Policist Andrej Jordan nam je podrobno opisal notranjost avtomobila. Ves čas je preko patrulje dobival sporočila in imel je tudi garmin (GPS), ki mu je kazal, na kateri cesti ali ulici je. Ko smo prišli do policijske postaje, nam je najprej pokazal zapore, tudi zaprl nas je v njih. Potem smo šle k dežurnemu policistu, ki nam je pokazal nadzorne kamere in druge zanimive stvari. Odšli smo pogledat marico (policijski kombi). Policist Andrej nas je zaprl v predel za zapornike. Tam je bilo zelo temno, še bolj strašno kot v zaporu. Mimo nas je prišel forenzik, ki smo ga prosile, če bi nam pokazal nekaj »forenzičnih« stvari. To se mi je zdelo zelo zanimivo, saj mi je poklic forenzika zelo všeč in rada gledam forenzične serije …«

Maja: »… V enem izmed prostorov so nam odtisnili prstne odtise. Prste smo imeli čisto črne, zato smo si morali hitro umiti roke. Preizkusili smo tudi lisice in prijeli prazno pištolo. Bila je zelo težka. Ogledali smo si tudi vozni park, zatem pa odšli na teren ustavljat voznike. Preverjali smo dokumente (prometno dovoljenje, vozniški izpit) in tudi to, če zares vozniki vozijo brez vpliva alkohola. Na srečo je bilo vse v redu. Le eden izmed voznikov je zavijal napačno, a smo ga tokrat na to le opozorili …«

Kaja: »… Potem smo ustavili še enega voznika, ki nam je tudi pokazal vozniško in prometno dovoljenje. Policist Andrej mu je rekel, če lahko opravi preizkus, ali vozi pod vplivom alkohola. Napihal je 0.00 mg alkohola v izdihanem zraku. Voznik je povedal, da ne pije alkohola in vsi smo bili zadovoljni. Odpravili smo se proti Trojanam, kjer nas je policist Andrej povabil na trojanske krofe. Pojedli smo jih in se srečni vrnili v Mengeš. Ta dan mi bo ostal v spominu, ker je bil zelo zanimiv.«

POMEMBNO OBVESTILO Vrtec Mengeš v skladu z 20. členom Zakona o vrtcih sporoča zainteresiranim, da bo vpis otrok v Vrtec Mengeš za šolsko

leto �010/11 potekal do 31. 3. �010.

Vlogo za sprejem otroka v vrtec najdete na spletni strani vrtca oz. jo osebno dvignete na Upravi (enota Gobica), na Šolski ulici 12. Vsi, ki ste že oddali svoje vloge, boste v prvi polovici meseca marca s pisnim obvestilom povabljeni k potrditvi in dopolnitvi vloge.

Uprava Vrtca Mengeš

Mengšan - marec 2010��


V petek, 12. februarja, smo v sodelovanju s Casinojem Tivoli v Lescah priredili otvoritev umetniške razstave z naslovom Šepet morja, uporabnic Slavice Pavrič in Ane Poljšak. Udeležence razstave je slovesno nagovoril župan Občine Lukovica, gospod Matej Kotnik. Otvoritev smo popestrili z nastopom Kvinteta Tivoli, recitacijo uporabnice Slavice Pavrič in licitacijo dveh izdelkov, ki je bila zelo uspešna. Za nakup izdelkov na licitaciji se zahvaljujemo županu Občine Komenda, gospodu Tomažu Drolcu, in gospe Veri Juhant, ravno tako pa tudi vsem ostalim kupcem izdelkov, ki jih ni bilo malo. Želimo si, da bi vam kupljeni izdelki lepo krasili stanovanja in pisarne ter vam v vsakem letnem času pričarali šepet morja.

DELOVNI FEBRUAR V VDC INCEČeprav je letošnja zima poskrbela za obilo snežnih radosti in nadlog, nas to ni oviralo pri našem ustvarjanju, delu in zabavi. Kot smo vam obljubili v enem od prejšnjih prispevkov, vas sedaj ponovno vabimo na ogled ene od umetniških razstav naših uporabnikov.

nove ideje za ustvarjanje smo odšli v Mestni muzej in Galerijo Jakopič, kjer smo si ogledali slikarski razstavi dveh španskih mojstrov. Uporabnikom je bila najbolj všeč zgodba o bikoborbah, ki jo je Picasso upodobil v grafikah, nikakor pa se nismo mogli načuditi vsestranskemu Clavéju, ki je na svoje kolaže lepil celo aluminij. Mestnemu muzeju se iskreno zahvaljujemo, da nam je omogočil brezplačen ogled razstav in zanimivo vodenje med Minotavri in Biki Pabla Picassa. V okviru projekta, kjer razvijajo novo metodologijo za proces delovne vzgoje za osebe s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, nas je obiskala skupina predstavnikov iz CUDV Črna na Koroškem, Aliante iz Ljubljane ter dveh tujih organizacij iz Lizbone in Sofije. Predstavili smo jim enoto in vrsto umetniške zaposlitve, s katero se ukvarjajo naši uporabniki. Nekateri umetniški izdelki so jih zelo prevzeli, zabavali pa so se tudi ob predstavitvi naše glasbene skupine.

Tekst in foto: Teja Bandel

Razstava bo na ogled do 31. marca. Naj vas še opozorimo, da za vstop v igralni salon potrebujete osebni dokument, vstop mlajšim od 18 let pa ni dovoljen. Maškare, nasmejani obrazi in pustni krofi so združeni uspešno preganjali zimo s pustnim plesom v VDC INCE. Zabavala jih je glasbena skupina Veseljaki, ki jo sestavljajo naši uporabniki in svojo nalogo so dobro opravili. Pustni ples so med drugimi obiskali papež Janez Pavel II., skupina klovnov, različnih živali, strašnih mask, za red sta skrbela dva policista in za morebitne poškodbe med vratolomnim plesom zdravnika z Naše male klinike. Kot se za vsako pustno zabavo spodobi, je komisija izbirala najboljšo masko, imela je zelo težko odločitev, ter podelila sedem nagrad. Po

Pustna zabava Avtorica Slavica Pavrič

ob svojem izdelku

Župan Občine Komenda ob nakupu

izdelka z licitacije avtorice Ane Poljšak

VALENTININE SANJENekoč je v majhni koči daleč v gozdu živela deklica, po imenu Valentina. Vsi, ki so jo poznali, so ji rekli Tina. Ni imela staršev, samo enega majhnega bratca Jana. Valentina in njena družina so pred tornadom živeli v veliki palači oziroma vili. Ko se je hiša podrla, sta bila v njej njena starša. Na starša se je podrlo okno, tako da se smrti nista mogla izogniti. Valentina je bila medtem na sprehodu s svojim enoletnim bratom. Ko se ji je tornado približeval, se je prijela za največje in najdebelejše drevo, ki ga tornado ni mogel odnesti. Seveda je prijela tudi brata. Bil je nekakšen čudež, da sta sploh preživela. Mesto je bilo čisto razdejano, zato sta šla živet v hišico v gozdu. Zdaj, ko sta v hišici, nimata skoraj nič hrane. Prehranjujeta se s kokošjimi jajci (edino kokoš, ki je preživela, imata na dvorišču), pijeta pa iz bližnje reke. Ko je ura osem, Valentina odide spat. To noč je sanjala čudne stvari ...

zelo težko. Prišla je iz gozda in zagledala duh svojega dedka, ki je umrl v tornadu. Dejal ji je: »To je tvoja zadnja, najtežja naloga. Vidiš tam brata v zmajevemu objemu; reši ga in ga pripelji k jezeru, ki ga lahko vidiš poleg mene. Izvoli meč, zmaj je v vse telo neranljiv, samo v nos ni. Tam ga moraš zabosti in bo umrl.« Dal ji je meč in izginil. Valentina ga je vzela in pogumno odšla proti zmaju. Valentina se je dolgo bojevala z njim, ko pa ga je končno zabodla v nos, je umrl. Vzela je brata in odšla k jezeru. Pri jezeru so se prikazali vsi štirje pokojni člani njene družine. Ob njih se je kar sama od sebe zgradila palača.Tedaj pa se je Valentina zbudila. Bila je v palači. Res je bila v realnem svetu. Zdaj živo mamo je vprašala, kje je in kako se je to zgodilo. Ponovila je vso zgodbo iz svojih sanj. Zdaj je bila Valentina res zmedena; so bile to sanje ali resničnost? Sčasoma je pozabila na to vprašanje in živela srečno do konca svojih dni.

Lena Trnovec, 5. b razred

Najprej se je pred njo prikazal duh pokojne mame. Dejala ji je: »Posadila sem ti polje cvetlic. Pojdi čez njega. Toda ne pozabi, nobene ne smeš pohoditi, če ne, se boš spremenila v vrano.« Duh je izginil. Valentina je dobro premislila o maminih besedah in previdno stopala čez polje. Ko je končno prišla do konca, se je pred njo prikazal duh njenega očeta. Dejal je: »Naredil sem ti cesto. Pojdi po njej. A pazi, ne smeš stopiti z nje, če ne, se boš spremenila v pesek.« Tudi tokrat je Valentina dobro premislila o očetovih besedah. A cesta je bila zelo tanka, zato je morala še posebno paziti. Ko je celo prehodila, je pred seboj zagledala duh svoje babice, ki pa je umrla že pred leti. Dejala je: »To je gozd, ki ga še ni nihče prehodil. Notri so duhovi mrtvih zločincev. Deklica moja, moraš biti zelo pogumna in naredi to za vso svojo družino. Prehodi ga. Duhove lahko premagaš, tako da jih prebodeš s to palico.« Dala ji je palico in izginila. Valentina je odšla v gozd. Premagala je vse duhove, kar pa je bilo



Učenje za življenje je projekt, ki poteka na Centru za socialno delo Domžale – nekaj informacij o njem boste našli tudi na spletnih straneh (www.csd-domzale.com). Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom z različnimi življenjskimi zgodbami, ki jih nosijo s seboj. Preko projekta strokovni delavci in prostovoljci organiziramo različna srečevanja, izlete, pohode, igre, ustvarjalne delavnice in še marsikaj. Decembra nas je razveselil klovn Žare, obiskal nas je tudi Božiček in seveda prinesel darila, kar je otroke še bolj navdušilo. Prireditev je potekala v Domžalskem domu. Pri njeni izvedbi so nam pomagali naši zvesti prostovoljci in sponzorji ter Občina Domžale, ki nam vsako leto nameni sredstva za projekt, brez katerih tega ne bi mogli izvajati. Iskrena hvala vsem! Delavnice izvajamo tako med šolskim letom ter med poletnimi počitnicami. V preteklih mesecih smo se v času delavnic odpravili na drsanje, izdelovali smo čestitke, za pusta pa smo naredili pestro izbiro mask, v čemer so uživali tudi najmlajši. Ko smo izdelovali maske, sta otrokom delala družbo Pika Nogavička in Charlie Chaplin, ki sta tudi vodila delavnico. Ustvarili smo vzdušje, kakršnega zmoreta ustvariti le Pika in Chaplin. Otroci so oba poznali že od prej, saj smo se tudi s slednjim že srečali, ko smo si ogledali njegov film z naslovom Deček. Včasih delavnice potekajo tudi tako, da se z otroki pogovarjamo o temah, ki so jim blizu in o katerih se ne govori prav pogosto (solidarnost, prijateljstvo, skrb zase in za

druge). Skupaj razmišljamo in se na ta način tudi spoznavamo, kar je za vse nas zelo pomembno. Otroci in mladostniki se delavnic radi udeležijo in se pogovarjajo – to jim veliko pomeni, s tem pa razvijajo tudi socialne veščine in spoznavajo nove stvari. Delavnice so namenjene predvsem temu, da si otroci in mladostniki upajo spregovoriti s sovrstniki in z nami, saj ljudje prav skozi pogovore spoznavamo svet in odkrivamo stvari, ki si jih morda prej nismo niti predstavljali – bodisi zaradi zadržanosti ali strahu pred nečem. Z našimi srečevanji vsi skupaj pridobivamo veliko novih izkušenj. Januarja smo se odpravili drsat. Nekateri pred tem še nikoli niso drsali in si niso upali na led, ker so bili prepričani, da tega ne zmorejo. Ko pa so zbrali pogum in se postavili na drsalke, smo imeli problem, kako jih spraviti domov. V veliko veselje nam je, da otroke spodbujamo k temu, da nekaj zmorejo. Toda spremembe se ne dogajajo le v otrocih in mladostnikih, temveč se dogajajo tudi pri nas, ki delamo z njimi. Otroci so lahko povod za to, da se tudi odrasli začnemo zavedati, da v resnici ne vemo vsega, kar naj bi o njih domnevno vedeli.Otroci so zelo občutljiva bitja in tudi oni pogosto nosijo s seboj veliko bremen, ki nikakor niso lahka. Ko otroci spoznavajo svet, smo odrasli zanje zelo pomembni. Tega bi se morali zavedati in biti na to pozorni, kadar se srečujemo z njimi. Zato je pomembno, da z otroki gradite odnose na nežen in zaupljiv način. Če se sprašujete, kako z njimi preživeti čas v prijetnem druženju, vam priporočamo, da si skupaj ogledate kak Chaplinov film in se nato pogovarjate. Otroci ga prav gotovo že poznajo in lahko ste prepričani, da ga ne poznajo po naključju.

Marina Ostrogović, izvajalka projektaMarko Štempihar, prostovoljec

VESELIMO SE Z OTROKI

SANJE SE URESNIČIJOZa devetimi gorami in sedmimi vodami sta v leseni hiši prebivala star gospod in gospa. Bila sta revna. Nihče od njiju ni imel dela, vendar sta bila kljub temu zelo prijazna. Nista imela hčerke, čeprav sta si jo zelo želela. Vsako noč sta sanjala, da jo bosta dobila. Nekega dne pa je na vrata njune hišice potrkalo. Bila je čarovnica, zelo grda in nesramna. Gospa jo je vprašala, kaj želi, in čarovnica je rekla, da se morata do jutri izseliti iz lesene hiše. Gospod je nekaj časa ugovarjal, a zaman. Videla sta, da ne moreta nič narediti in se morata izseliti. In res, naslednje jutro ju v hišici ni bilo več. Tavala sta po gozdu, da bi našla kaj za pod zob. Naenkrat sta zagledala veliko gobo. Goba ju je ustavila in rekla: »Počakajta, izpolnila vama bom katerokoli željo, če me utrgata.« In tako sta jo gospod in gospa utrgala. Dala sta jo v košaro in pozabila nanjo. Hodila sta že tri dni, ko sta zopet zagledala čarovnico. Čarovnica je rekla, da morata v treh urah priti nazaj v hišico. Če jima to uspe, jima bo prinesla tako želenega otroka. Če pa jima ne uspe, bosta oba umrla. Gospod in gospa sta žalostna odšla. Le kako naj jima uspe v treh urah priti domov? Tedaj se je gospa spomnila, da imata z možem v košari še gobo. Takoj jo je vzela ven in rekla: »Zdaj te prosim za uslugo. V treh urah morava priti do hišice.« Goba jima je izpolnila željo in z njeno pomočjo sta prišla celo devet minut prej. Preden pa je goba odšla, jima je dala čarobni prah, s katerim bosta premagala čarovnico. Ko je čarovnica prišla pogledat, je gospa nanjo stresla prah in čarovnica je izginila. Pustila pa je dojenčka. Ker sta bila z možem tako srečna, sta živela še leta in leta skupaj s hčerkico. Bili so srečni do konca svojih dni.

Eva Dernovšek, 5. b razred

Og

las

no

sp

oro

čilo

PONUDBANa atraktivni lokaciji v Malem Mengšu, na območju občinskega lokacijskega načrta ME-25 Mali Mengeš, prodamo zazidljiva zemljišča. Gradnja objektov bo možna po izgradnji infrastrukture, predvidoma v letu 2011.O ceni zemljišč se bomo s kupcem dogovorili po ogledu lokacije in dokumentacije. Zainteresirani pokličite tel.: 040/211-957.


zdravje

ZDRAVA ŠOLAZdravje je po definiciji Svetovne Zdravstvene organizacije iz leta 1994 dinamično ravnovesje telesnega, duševnega, čustvenega, osebnega, duhovnega in socialnega blagostanja. Ta definicija vključuje osebo kot celoto, stanje telesa in duha. Prav tako smo si z Zakonom o OŠ v �. členu postavili za cilj izobraževanja spodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika. Oba omenjena dokumenta se opredeljujeta tako za fizično kot tudi duhovno komponento.

Pa vendar. Kaj pomeni duhovni razvoj posameznika v zakonu o OŠ; ali je ta cilj operativno definiran? Ali so opredeljene metode, kako ga doseči? Ali je razviden v kurikulumu? Ali ga učitelji izvajamo? Naj povem primer. Ta teden sem nadomeščala v 2. razredu OŠ in smo pri spoznavanju okolja obravnavali temo gibanje in ravnovesje. Ko smo se z otroki pogovarjali o različnih vrstah gibanja (tek, hoja, plazenje ...) in to tudi pokazali ter prešli na vprašanje ravnovesja (v učbeniku je naveden primer gugalnice, na kateri se gugata dva otroka s približno enako težo), sem pomislila, zakaj ne bi govorili tudi o ravnovesju človeškega telesa – kako zaznajo ravnovesje v sebi in kje ga zaznajo, če stojijo ali če sedijo. Pogovorili smo se, kje je središče telesa in se umirili tako v stoječi kot v sedeči drži (otrokom sem pokazala sedenje na robu stola z zravnano hrbtenico in vzravnano držo stoje s središčem malo nad popkom). Opazila sem, da sta jih obe drži za nekaj trenutkov umirili. Kaj etimološko pomeni besede šola? Schole gr. σχολή (scholē), prvotno pomeni 'prosti čas' (pomeni tudi, kar kdo dela v prostem času, predavanje, učen pogovor). Prvotno je bil to čas sproščen nekih terjatev. Torej je to čas, v katerem se lahko ustavimo,

čas ki je prost zunanjih aktivnosti, da pridemo do sebe. Ali to naša šola omogoča? Tudi beseda pedagogika je prvotno povezana z vračanjem k človekovi resnični naravi. Beseda pedagogika je nastala iz glagola pedagog, ki je tujka prevzeta po zgledu iz nemške besede Pädagoge, ki izhaja iz grške besede παιδαγωγoς (paidagōgós), kar pomeni vzgojitelj. Prvotni pomen je torej vodnik, voditelj dečkov, otrok. Paidagōgósi so bili grški sužnji, ki so skrbeli za dečke, jih vodili na urjenje, v šolo in nasploh skrbeli za njihovo izobraževanje. Pri starih Grkih je paideia pomenila 'izobraževanje' ali 'navodila'. Paideja je proces izobraževanja ljudi v njihovo resnično obliko, v resnično in prvotno človeško naravo. Kako do sebe; kaj je človekova resnična narava; kaj je potem smisel izobraževanja? Kje smo z izobraževanjem na današnji stopnji evolucije? Danes se veliko govori o tem, da se današnje oblike izobraževanja ukvarjajo predvsem z urjenjem spomina in intelekta. To je dobro, vendar ni dovolj v smislu prihodnjega razvoja človeštva. Naj pojasnim z nekaj impresijami. Koliko imamo kot učitelji v vsakodnevni šolski situaciji v ospredju sinteze podatkov in znanj, ki jih podajamo, v smislu povezav med posameznimi predmeti (in znanostmi) in povezav s svojimi izkušnjami in z izkušnjami otrok (dijakov, študentov)? Predpostavljam, da bi na ta način ustvarjali podlago, osnutke, možnosti za razvijanje višjih sintez na bolj abstraktnih nivojih v nadaljevanju šolanja in študija. Koliko učence, dijake in študente učimo razumevanja vzroka in posledice, da bi vedeli, zakaj določeno delovanje prinese določene rezultate in bi jih s tem učili individualne odgovornosti? Kako nadgraditi naše izobraževanje, da bodo zajeti tudi višji, notranji, duhovni ali kakorkoli jih že imenujemo aspekti otroka, človeka? In kako to utemeljiti? Če razumemo zdravljenje kot ponovno vzpostavitev stika z dušo, potem nosi izobraževanje v smislu vračanja k sebi tudi elemente zdravja. Potem šola tudi zdravi. Ne vem, če imamo dnevno dovolj v zavesti, da skrbimo za izobraževanje posameznikov in da se uči tudi človeštvo kot celota, da je človeštvo kot celota tudi učenec, kar je ena izmed centralnih impresij, ki bi jih res rada poudarila. In druga je ta, da je v duhovnem smislu danes in v prihodnosti razvojno tisto učenje, ki razvija skupinsko zavest. Izgrajevanje skupnosti v razredu ni samoumevna praksa učiteljev in vprašanje je, s kakšnimi metodami to razvijati? Že vsa leta kar delam z otroki, razumem, da je prva naloga učitelja oblikovanje razreda kot skupine in učenje medsebojnih odnosov kot pogoj, da lahko sploh ustvarimo možnosti za sprejemanje učne snovi. Izobraževanje etimološko pomeni izoblikovati obraz, vzgoja je zajeta že v sami besedi, zato se ne morem strinjati s predpostavko, ki je tolikokrat izrečena, naj za vzgojo poskrbijo starši in da smo učitelji tu zato, da izobražujemo. V razredu moramo mi ustvariti ustrezne pogoje – s pomočjo staršev ali pa brez njih, če nas ne podprejo. Torej izobraževanje – oblikovanje razreda, razredne skupnosti pomeni učenje medsebojne ljubezni, razumevanja in vključevanja različnosti, medsebojne pomoči in žrtvovanja, strpnosti. Vse to so kvalitete, ki se razvijajo na višjem nivoju tudi pri razvoju skupinske zavesti. Naj navedem primer. Kadar se pogovarjam z otroki, vzpostavim notranjega opazovalca, vzpostavim razlikovanje in se naravnam na srce. Učencem pomagam videti in imenovati stvari take kot so, brez olepševanja, da se razgrnejo. Otroci se zelo hitro naučijo povedati po resnici, v odnosu videti tudi sebe in vedno vedo, kaj delajo (narobe). Temeljni moment skupnega učenja (in nastavek skupinski zavesti) je ta, da se o vzgojnih temah pogovarjamo vsi in da vsak sprejme odgovornost za svoje ravnanje. Problem enega bo morda jutri moj problem in imela bom model, da se o nečem da pogovoriti, da se da povedati po resnici, da me sošolci ne zaničujejo, ampak spodbujajo in opogumljajo k priznanju in opuščanju takega vedenja in ravnanja. To je učenje individualne in skupne odgovornosti. V tem smislu ljubezen zdravi. In ljubezen, ki jo imajo otroci, je močna in prepoznavna.

Regina Bokan, prof. pedagogike

Društvo za študije kontemplativnih tradicij


občinski svet

Ljubezen ni v dlaneh,je v srcu in očeh,če kdo drugače jo pojmuje,si narobe srečo kuje.

Materinstvo je neprecenljivi dar – mati, hvala ti zanj!

OB PRAZNIKU VSE ČESTITKE!

OO NSi Mengeš

Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje. (Tone Pavček)

Vsem materam čestitamo ob 25. marcu, vašem prazniku.

Lista za Občino Mengeš

LOGOTIPV BARVNI RAZLIČICI

LOGOTIPV ČRNO-BELI RAZLIČICI

LOGOTIPV NEGATIVU(NA BARVNI PODLAGI)

PANTONE 301

C100 M54 Y4 K19

Seja je potekala v četrtek, �5. februarja. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati 10 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili slabe štiri ure. Med drugim so se seznanili s policijskim poročilom o varnostnih razmerah v občini. Kljub temu, da statistike zaznavajo upad kaznivih dejanj, glede na leto �008, so bili nekateri svetniki mnenja, da v realnosti zaznavajo drugačno stanje. Med drugim so izpostavili tudi problem mladih v naši občini, ki imajo preveč prostega časa, ki ga porabljajo za kazniva dejanja (vandalizem, droge …).

Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika 30. seje so sledile pobude in vprašanja članov občinskega sveta (OS), ki si jih lahko preberete na spletni strani občine (www.menges.si). Nato je komandir PP Domžale, Božidar Fekonja, predstavil policijsko poročilo za leto 2009. Lani so domžalski policisti na področju kriminalitete obravnavali 261 kaznivih dejanj, največ s področja premoženja (194). Do sedaj jim jih je uspelo razrešiti 35 %, vendar preiskave še potekajo, zato bo ta odstotek na koncu višji. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih na območju ožjega Mengša, sledita Loka pri Mengšu in Dobeno. Po besedah komandirja je stanje kriminalitete na območju Občine Mengeš ugodno, saj so v letu 2009 na območju vseh petih občin (Mengeš, Domžale, Trzin, Lukovica in Moravče) obravnavali 2959 primerov. Glede varnosti v cestnem prometu so na PP Domžale obravnavali 69 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 157 oseb, dve osebi pa sta izgubili življenje. Glavni vzrok za prometne nesreče je po mnenju komandirja neupoštevanje omejitve hitrosti, pravil prednosti, nepravilni premiki z vozilom, neprimerna varnostna razdalja ter alkohol. Na področju javnega reda in miru so obravnavali 90 primerov, kar je pribl 22 % manj, kot leto prej. Fekonja je ocenil, da policijska postaja zelo dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, čeprav je med ljudmi velikokrat čutiti tudi nezadovoljstvo. Po predstavitvi poročila je sledila razprava, v kateri so svetniki izpostavili problematiko vandalizma, drog in pijančevanja, kamor so vključeni predvsem mladi prebivalci občine. Strinjali so se, da imajo zelo pomembno vlogo pri tem njihovi starši, ki morajo poskrbeti za svoje otroke. Komandir Fekonja je pri tem dodal, da je velikokrat razočaran nad reakcijo staršev, ko pridejo na policijsko postajo po svoje otroke, ter poudaril, da policisti ne morejo ukrepati, če ne dobijo prijave, zato je sodelovanje lokalne skupnosti tukaj ključno. Policijskemu poročilu je sledilo poročilo odgovornega urednika Glasila Mengšan, ki je člane OS seznanil z delom uredništva v preteklem letu. Pod točko 4 je direktorica

Doma počitka, Irena Gričar, predstavila predlog dviga cene za izvajanje storitve pomoč na domu za leto 2010. Razlog temu je dvig ekonomske cene storitve ter zmanjšanje subvencije Zavoda za zaposlovanje. Nova cena tako znaša 16,39 eur/efektivno uro (prej 15,7 eur), pri čemer bo uporabnik storitve plačal 4,86 eur (prej 3,78 eur). Predstavitvi predloga so sledila mnenja odborov ter razprava, nato pa je OS dvig cene sprejel. V naslednji točki sta Gašper Kleč in Aleksandra Gradišek, predstavnika Centra za razvoj Litija, predstavila Območno razvojno partnerstvo Središča Slovenije (RPSS), kot obliko interesnega sodelovanja z namenom hitrejšega razvoja na območju povezanih občin. RPSS nudi pretok informacij med občinami, možnost sodelovanja na mednarodnih evropskih projektih, pri čemer je opazno večje sodelovanje med občinami in posamezniki. Po mnenju odborov je sledila razprava, kjer so svetniki izrazili tako pohvale kot tudi pomisleke RPSS-ju, vsekakor pa bo potrebno projektu slediti in spremljati njegove učinke. Pristop k projektu so podprli. V točki 6 in 7 je Robert Špenko podal obrazložitev k Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju občinskega lokacijskega načrta ME-2 Mali Mengeš ter Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za ureditveno območje M-22. Oba odloka je OS tudi sprejel. Članice in člani OS so pod točko 8 podali obvezno razlago 12. člena Odloka o prostorsko-ureditvenih pogojih – Center Mengeš (Ur. v. 10/2002), v katerem so določili, da so z legalno postavljenim objektom mišljeni vsi objekti, ne glede na njihovo namembnost ali velikost, ki so bili zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, ali pomožni objekti, ki so bili zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Upravno dovoljenje za gradnjo pa je dovoljenje, ki, skladno s predpisi, dovoljuje gradnjo objektov. Legalno zgrajen objekt je tudi objekt, ki skladno s predpisi izpolnjuje pogoje za legalnost in ne potrebuje upravnega dovoljenja s področja graditve objektov. V predzadnji točki seje je Aleš Janežič podal obrazložitev k novemu pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš. V septembru 2009 je bil namreč izveden inšpekcijski nadzor, kjer so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti (nejasna opredelitev, kdo izbere prejemnike sredstev, pomanjkljiv način vrednotenja programov …). Po posredovanju mnenj odborov in razpravi je bil pravilnik sprejet. V zadnji točki so bili v Svet zavoda Vrtec Mengeš izvoljeni Milica Tomšič, Helena Šinkovec in dr. Aleksander Sešek. Naslednja seja bo 16. marca. Vabljeni!

Urban Ropotar

POROČILO 31. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ


politika

V MENGŠU NAREJEN KORAK NAPREJ K IZBOLJŠANJU ŠPORTNIH POGOJEV V Mengšu je bila v začetku decembra predstavitev izbrane strokovno najprimernejše arhitekturne rešitve nizkoenergetske večnamenske športne dvorane pri Osnovni šoli Mengeš ter rešitve celovite ureditve širšega javnega odprtega prostora in rekreacijskega območja ob Pšati. Na pobudo Iniciativnega odbora za izgradnjo športne dvorane v Mengšu, član je tudi Aleš Janežič, podžupan Občine Mengeš, je Občina Mengeš, v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), v lanskem letu pripravila strokovno gradivo in izpeljala vse postopke, predpisane za javni arhitekturni natečaj za športno dvorano in tako je bila konec leta izbrana tudi arhitekturna rešitev, kar je dobra osnova za naslednje korake: za izdelavo projekta in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Svetniška skupina LDS se, skupaj s svojimi člani v številnih odborih in simpatizerji, že več mandatov trudi, da bi tudi šolarji in šolarke, rekreativni športniki v društvih in mladi obetavni športniki ter drugi, pridobili nove ustrezne prostore za športno dejavnost, večnamensko športno dvorano ob Osnovni šoli Mengeš.

Pred več kot petnajstimi leti so bile kapacitete stare telovadnice osnovne šole premajhne in šola je bila prisiljena športno vzgojo izvajati tudi v neprimernih prostorih (na šolskih hodnikih, v glavni avli ipd.). Že v tem času so številni mladi obetavni športniki v naši občini, ki zaradi prostorske stiske niso imeli pogojev za treninge, bili prisiljeni vstopiti v športna društva v drugih občinah. To je bilo vodilo takratnega župana in občinskega sveta, ki sta pristopila k reševanju prostorske stiske športnih dejavnosti šole in športnih društev ter izdelala projekt za izgradnjo športne dvorane ob osnovni šoli, za katero je bilo tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vendar do realizacije tega športnega objekta ni nikoli prišlo. Kljub nenehnim opozorilom svetniške skupine LDS, ki je vztrajno odpirala nerešeno vprašanje neprimernih in nezadostnih prostorov za izvajanje športne vzgoje in dejavnosti za šolarje ter občinska športna društva, se nato na tem področju ni zgodilo praktično nič. Naša svetniška skupina je bila vsa leta tudi pobudnik za rezervacijo finančnih sredstev v občinskem proračunu za realizacijo športne dvorane, ki pa so ostajala neporabljena. Danes je izbrana prvonagrajena arhitekturna rešitev za športno dvorano ob osnovni šoli Mengeš dobra osnova za naslednje korake: za izdelavo projekta in za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Vesel sem, da širša javnost podpira izbor lokacije in si prizadeva, da bo prepotrebna športna dvorana v Občini Mengeš ponudila boljše možnosti za šport. Upam, da bomo z realizacijo projekta pričeli čim prej,« je ob predstavitvi projekta povedal Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš.

Tina Drolc

Več na: http://www.lds.si/si/stranka/lds_lokalno/obljubljana_sever/menges/lds_menges/.

GLAVNI MEJNIKI DELOVANJA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V OBČINI MENGEŠOb nastopu nove predsednice Vesne Marije Sešek je primerno povzeti nekaj pomembnih mejnikov delovanja SDS.Ustanovitev Občinskega odbora SDSS Mengeš je bila �4. 10. 1994, pred prvimi lokalnimi volitvami v ponovno samostojni Občini Mengeš. Prvi predsednik je bil Alojz Janežič. SDSS ni imela kandidata, ker je bil Tomaž Štebe pripravljen kandidirati le kot skupni kandidat pomladnih strank.Prve lokalne volitve decembra 1994. SDSS je dobila dva svetnika. Rezultati so bili glede na stigmatiziranje SDSS v medijih, politiki in javnosti na nek način razumljivi. Taka klima se je ustvarjala ves čas in je bila pred letom 2005 posebej izrazita. V Mengšu je to stalnica. Razlogi so v poštenosti in nepodkupljivosti stranke oz. njenih predstavnikov ter veliko vztrajnih, zvestih in doslednih članov in simpatizerjev.14. 11. 1995 je za predsednika OO SDSS Mengeš izvoljen Tomaž Štebe. SDSS Mengeš ponudi sodelovanje strank Slovenske pomladi SLS in SKD. Pripravljenosti ni, zamre tudi neformalno zaradi SLS. Župan Janez Per ne sodeluje pri oblikovanju proračunov niti pri drugih zadevah. Zato je SDSS vlagala vrsto dopolnil na proračune in dajala veliko drugih pobud.Proslava 7. obletnice ustanovitve SDSS v KD Mengeš, 16. �. 1996.Obvoznica Mengeš – DA! Okrogla miza v organizaciji OO SDS Mengeš leta 1996 z gostom mag. Vinkom Vodopivcem. Leta 1997 smo nasprotovali vstopu SLS v vladno koalicijo z LDS. Zaradi ignoriranja naših vprašanj in pobud na lokalni ravni je bil sprejet sklep, da se sporne zadeve posredujejo v presojo Računskemu sodišču.1998 nas zaradi nestrinjanja s politiko OO SDS Mengeš, ki je nasprotovala megalomanski športni dvorani in zato tudi samoprispevku zanjo, zapustita člana Sveta občine, izvoljena na listi SDSS Mengeš. Referendum ni uspel, ker mu je nasprotovalo 80 % volivcev. To je bil glavni razlog za uspeh SDSS na lokalnih volitvah.II. lokalne volitve novembra 1998. SDSS je dobila župana in pet svetnikov. III. lokalne volitve oktobra �00�. SDSS je ponovno dobila župana in le tri svetnike.IV. lokalne volitve oktobra �006. SDS je ponovno dobila pet svetnikov. Z združitvijo si je LDS (podžupan Aleš Janežič), Lista za Občino Mengeš (župan Franc Jerič), SLS (podžupan Jože Vahtar) in SD (predsednik Nadzornega odbora A. Pišek) pridobila absolutno oblast z uvajanjem cenzure, nepotizma, izključevanja, nezakonitosti, slabega gospodarjenja in opuščanja delovanja v javnem interesu in varovanja premoženja in pravic Občine Mengeš, zaradi česar smo zopet prisiljeni posredovati konkretne zadeve v presojo Računskemu sodišču.Letna volilna konferenca za leto �009, 4. decembra �009. Za predsednika OO SDSS Mengeš je bila izvoljena Vesna Marija Sešek. Vesni želim(o) uspešnega vodenja in delovanja ter se veselimo sodelovanja z njo in njeno mladostno in precej dobro žensko zasedbo v Izvršilnem odboru SDS.Več na www.menges.sds.si

mag. Tomaž Štebe, član IO SDS Mengeš


politika

BOJ ZA NAŠO ALPSKO VODO IZPOD KRVAVCAMinevata dve leti od ustanovitve Civilne iniciative Mengeš za sodelovanje pri obnovi in povečanju kapacitet krvavškega vodovodnega sistema ter za povezovanje vodooskrbnih sistemov za zanesljivo in kakovostno oskrbo z zdravo pitno vodo, za varovanje okolja in narave za naše zdravje in varno prihodnost (CIM_AVK).

Kljub pozni uri in mrzlemu dnevu se nas je zbralo, poleg starih znancev, tudi nekaj novih udeležencev. Posebej smo se razveselili slednjih, še posebej Franceta Blejca, častnega občana, k i pa je posebej poudarjal, da je prišel kot 'navadni' občan, da se seznani z okoliščinami in pove svoje mnenje. Pogovora se ni udeležil, niti se ni opravičil, nobeden od petnajstih odgovornih vabljenih županov, direktorjev komunal in predstavnikov ministrstev. Velika večina se ne odziva niti na uradne vloge, ki bi jih morali obravnavati ne le kot dialog v smislu kulture poslovno-uradniške komunikacije, temveč kot zakonsko predpisano obravnavo v skladu s predpisi o upravnem poslovanju. O delovanju za odgovoren odnos do okolja smo izmenjali mnenja in se seznanili s civilno iniciativo iz Suhadol. Predsednica, Ivanka Špende, je predstavila, zaenkrat neuspešen, boj proti tovarni za mehansko biološko predelavo odpadkov v Suhadolski jami, kjer se že ves čas izvajajo dejavnosti, ki predvsem močno onesnažujejo podtalnico. Minister Erjavec je podpisal dovoljenje za izgradnjo MBO-tovarne, namesto da bi postavil rok za sanacijo in zasutje jame ter vzpostavitev prvotnega stanja na vodovarstvenem območju. Tomaž Štebe je v predstavitvi nanizal glavne dogodke v dveh letih in predloge za naprej, ki smo jih pripravili spodaj podpisani. Dogovorili smo se, da na naslednjem pogovoru CIM_AVK potrdimo predloge za predsednika in ožjo delovno skupino, ki bo vodila in delala na glavnem projektu, ki je pred nami. Z lokalnimi volitvami želimo vsem občankam in občanom omogočiti, da glasujejo za naše cilje, da preprečimo sedanje odločitve in ponovne izvolitve njihovim zagovornikov. Lokalne volitve bodo zato tudi glasovanje ljudi, ki ga je zahtevalo 352 volivk in volivcev maja meseca leta 2008, župan in občinski svet pa sta si z vso ignoranco do z zakonom izpolnjenih pogojev, nedemokratično in samovšečno ter v strahu pred ljudskim odločanjem, dovolila referendum preprečiti.Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. (Lk 15,14)Facile largiri de alieno. – Lahko je s tujim biti darežljiv. (30 % lastnine se prepušča drugim)Multum egerunt, qui ante nos fuerunt, sed non peregerunt. – Tisti, ki so živeli pred nami, so veliko naredili, vendar ne vsega. (Zato moramo mi nadaljevati in ne vsega zavreči.)Non nobis solum nati sumus – Nismo rojeni le sami zase. (Poskrbeti moramo tudi za druge, svoje potomce.)Več na: https://sites.google.com/site/civilnamenges/.

Za Civilno iniciativo Mengeš: Matej Hribar, Aleksander Markovčič, Tomaž Štebe, Anton Zorman

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE IN SOŽITJE – ENA TEMELJNIH VREDNOT SODOBNE DRUŽBEObčinski odbor ZARES – nova politika Mengeš, ustanovljen pred dobrim mesecem dni, se prizadevno ukvarja z oblikovanjem programa, ki bo aktualen, uresničljiv, operativen in bo upošteval resnične potrebe naših občanov. Kot celota bo predstavljen pozneje, z nekaterimi sestavinami pa bomo seznanjali javnost v glasilu Mengšan. Tokrat predstavljamo naše razmišljanje o medgeneracijskem sodelovanju in sožitju.

Lokalna skupnost mora vsakemu starostniku – ne glede na njegovo socialno in finančno možnost – nuditi zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. To ni samo institucionalno varstvo, torej razni domovi, to so tudi starostnikove potrebe po druženju ter razbremenjevanju tesnobe in stisk. Današnji starostnik je še bolj obremenjen kot nekdo, ki je doživljal starost pred dvema, tremi desetletji. Razmerja med starostnimi skupinami so drugačna, kar vpliva na celotno družbo in še posebej na odnose med ljudmi ter kakovost življenja. Zato je pomembno vzpostavljati in ohranjati medgeneracijsko solidarnost, v kateri generacije tvorno in v sožitju ustvarjajo kakovost (so)bivanja, kar preprečuje, da bi bile posamezne skupine odrinjene na rob družbe. Delo v lokalni skupnosti je treba razdeliti na tri sklope:- pridobiti informacije o starejših osebah, ki niso vključene v domsko

oskrbo ter spoznati dejanske razmere;- sprožiti učinkovito delovanje, ki bo vzpostavilo in ohranjalo

medgeneracijsko sožitje v bivanjskem okolju;- soočiti se s koncepti, kako država skrbi za sožitje vseh generacij

v lokalni skupnosti in družini.Naš koncept dela na tem področju temelji na načelih prostovoljstva. Skupine prostovoljcev, predvsem mladih, bi delovale po načelih pozitivizma, dobre volje, prostovoljnosti, nesebičnosti, solidarnosti, človečnosti. Tako si bodo pridobili zaupanje starostnika, ko bodo vstopili v njegov življenjski prostor. Delovanje skupine prostovoljcev je namenjeno zlasti:- preprečevanju socialne izolacije, ugotavljanju stisk in morebitnih

zlorab;- razumevanju vloge starejših v družbi, pomoč pri preseganju

predsodkov o starejših;- razvijanju zavesti o nujnosti medgeneracijskega sožitja;- spodbujanju odprte komunikacije in stika med vsemi (tremi)

generacijami in še posebej med mladimi in starejšimi;- seznanjanju s spoznanji o konkretnih možnostih v okolju (vloga

družine sosedov, soseske …); - razvijanju in večanju zavesti o individualni odgovornosti, ko gre

za tvorno sožitje.Gre torej za konkretne korake in program, namenjen ljudem. Naš cilj je postaviti mrežo prostovoljcev. Za začetek načrtujemo manjšo skupino, ki bi delovala pod vodstvom strokovno usposobljenega mentorja-koordinatorja. Vse, ki vas mika izziv, da postanete prostovoljec in želite s svojo vedrino in človečnostjo vstopiti v življenje določenega starostnika, da bi mu pomagali premagovati osamljenost in tesnobo, se prijavite koordinatorju (Borut Trček, 041/225-012 ali [email protected]). Seveda pa vabimo tudi tiste, ki bi se v program želeli vključiti kot uporabniki: obrnite se na navedeni naslov in izvedeli boste vse, kar vas zanima.

Borut Trček, OO Zares – nova politika


kultura

Moški komorni pevski zbor Mengeški Zvon vstopa v 35. leto delovanja. V ta namen smo pripravili program dela, ki bo zaznamoval naše delo-vanje.

Začeli smo že v pozni jeseni, s petjem na koncertni maši v farni cerkv i v Mengšu, nadaljevali v adventnem času, pri sestrah usmil jenkah v

Mengeški Zvon v Naklem,

2. januarja 2010

PRAZNIČNO LETO ZA PEVCE MENGEŠKEGA ZVONA

Čeprav je zima čas počitka, nam likovnikom nudi obilico zanimivosti za ustvarjanje. De- javnost je bila pestra in dovolite, da vam jo predstavim.

Ex tempore KrašnjaNa povabilo KD Fran Maselj Podlimbarski smo se 8. januarja zbrali v OŠ Krašnja, kjer smo ob bogatem kulturnem nastopu ljudskih pevcev pridobivali ideje za ilustracijo pesmi, ki nam je ponudila vsebino za upodobitev. Vsebinsko se srečanja v Krašnji kažejo v pisani raznolikosti, a je namen vedno isti – ohranitev starih navad, kulture in narave. S prikazom slamnikarske obrti, pletenjem kit in z zvenom starih ljudskih pesmi je prostor zaživel kot nekoč, v preteklosti. »Bil je prav tak večer, kot pred mnogimi leti, ko so v dolgih zimskih veče- rih posedali ljudje ob topli kmečki peči, se pogovarjali, peli, pletli kite, jih navijali na komolec in tako pripravljene spravljali v čelešnik, da jih pride iskat kitar. Tako je bilo v številnih kmečkih hišah v Črnem grabnu, v Moravški dolini, v Tuhinjski dolini, v okolici Domžal, Mengša, Radomelj, Ihana in še kje,« je zapisala Vera Beguš, ki je zbrala in uredila tudi pesmarico z naslovom: Peli so jih ob pletenju kit. Povabljeni slikarji iz društev nekdanje Občine Dom-žale, smo imeli nalogo, da smo omenjeno knjižico ilustrirali.

Inovacijski projekt Umetnost kot način življenjaV OŠ Moravče se je 21. januarja

LIKOVNIKI ČEZ ZIMO NISMO POČIVALIna pobudo Zavoda za šolstvo RS izvajala 2. slikarska delavnica. Šlo je za projekt z naslovom Umetnost kot način življenja, ki je bil zamišljen tako, da so otroci s pomočjo slikarjev amaterjev mrežno preslikavali nekaj likovnih del svetovno znanih avtorjev. Pro-jekt je vodila prof. Inge Ivartnik, izvajali pa so ga otroci od 5. raz-reda dalje. Slikarji smo bili le za mentorstvo in dodatno pomoč otrokom. Povabilu šole so se odzvali Leonida Goropevšek Kočar, Milica Tomšič in Ina Malus. Nas-tale slike ponazarjajo posebnost otroške domišljije in popeljejo v svet zaznambe barv in oblik, ki so v umetnosti osnova ustvarjanja.

Razstava ilustracij knjige: Peli so jih ob pletenju kitV sklopu praznovanja kulturnega praznika so v Krašnji pripravili razstavo ilustracij, ki smo jih slikarji naredili na Ex temporu v Krašnji, pred mesecem dni. Iz Likovnega društva Mengeš

je sodelovalo kar 13 slikarjev, ki so ilustrirali različne ljudske pesmice.Kot že velikokrat doslej so v Krašnji pripravili prijetno in s kulturnimi vsebinami bogato prireditev, za kar gre pohvala Veri Beguš, gonilni sili kulturnega dogajanja v Krašnji.

Slavnostna akademija ob kulturnem prazniku V sodelovanju z drugimi kulturnimi društvi Občine Mengeš smo 7. februarja postavili sceno za slavnostno akademijo. Zvečer smo se udeležili slavnostne aka-demije, na kateri smo, ob polni dvorani, začutili, da se kultura, kljub zmanjšanju sredstev zanjo, krepi. Veseli smo, da smo del kul-turnega izročila prejšnjih generacij našega kraja. Lepo vodena akademija, bogata glasbena uprizoritev in nastopi otrok so prisotne spomnili, da je kultura nekaj lepega, cvetoči nagelj, ki ga ne smemo pustiti, da ovene. Vsak posameznik lahko prispe-va k dvigu kulture, zato se vsako leto podelijo priznanja posa-

meznikom, ki so v kulturnem živ- ljenju kraja dali svoj osebni pri-spevek. Za likovno kulturo je priznanje prejel tudi član našega društva, Handi Behrič.

Samostojna razstava Milice Tomšič: Neminljivost žensk Članica LD Mengeš Milica Tom-šič je 25. februarja v kavarni Veronika v Kamniku pripravila razstavo likovnih del z naslovom Neminljivost žensk. Samostojna razstava je za vsakega avtorja resnično nekaj posebnega, saj na njih razstavljavec razgali svojo dušo in svoje znanje. Avtoričine slike so večinoma pasteli, na katerih je v ospredju ženski lik, ozadje pa nežno popestri sliko. Večinoma so to motivi s potovanj, vedute mest in narava, ki jih ob-daja. A razen zanimive motivike so na njenih slikah glavni aduti barv. Te so pastelne, a njeni kon- trasti naredijo sliko privlačno in vabljivo ter dominantno v prosto-ru. Na ogled do 1. aprila.

Tekst: Barbara RabičFoto: Milica Tomšič

2010 v Šentvidu pri Lukovici – to je pevska revija vseh Slovenskih zborov, ki imajo v imenu besedo zvon. Konec oktobra načrtujemo osrednji koncert ob naši 35-letnici, z vsemi prijatelji, ki so nam pomagali in sodelovali na naši poti pevskega ustvarjanja.

Tekst: Jože VahtarFoto: Feliks Škrlep

Dama z lutnjo Milice Tomšič Pletilka kit Vlada Fejziča

Domu sv. Katarine, za božič pa smo se odpravili v Naklo, k župniku Janezu Zupancu, našemu dolgoletnemu prijatelju. Nastop v oddaji Na zdravje in prireditvi pod Mengeško marelo je bil dodatni člen ob letošnjem praznovanju. V načrtu imamo gostovanje v Velesovem – v marcu, sledi revija pevskih zborov pod okriljem JSKD, v maju pa nas čaka Zvonarijada

Članice Likovnega društva


kultura

TAKO MLADA, PA TAKO DOBRAOba mlada junaka, Jan Sašek in Miha Jerič, sta prijetna in vedno nasmejana fantiča. Obiskujeta 4. b razred OŠ Mengeš. Sta odlična učenca in zelo prijetna sogovornika pri svojih še ne 10 letih. Doma sta na Trzinski cesti v Loki – Jan na številki 18, Miha pa na številki 13. Torej skoraj soseda, dobra prijatelja in športnika, oba tudi člana dramske sekcije KD Antona Lobode.

Gromko ploskanje in osebna pohvala dramske igralke Štefke Drolc: »Tako mlada, pa tako dobra,« ki sta ju bila deležna po recitiranju Prešernovih pesmi na letošnji občinski proslavi, zanju ni bilo prvo in zagotovo tudi ne zadnje priznanje, sta zatrdila samozavestno. Bila sta tako kekčevsko razpoložena! Rožle tukaj ne bi imel kaj iskati! Brez jecljanja, lepo in ubrano povesta vse, kar se jima zaupa. Trema? Pravita, da je ne poznata. O tem smo prepričani vsi, ki ju redno spremljamo na nastopih, saj se jih je nabralo že kar nekaj. Doslej največ v Loki in malo manj v Mengšu, v prihodnje pa morda na širši slovenski sceni. Ja, prav lepo bi bilo, če bi njun razkošni talent, ki ga nosita v mladih srcih, lahko še podoživljali. Pa nista nadarjena samo za omenjeno. Imata milijon hrepenenj in želja, ki pretresajo njuni otroški glavici, a jih, se mi zdi, skrbno čuvata zase. Mislim, da ni stvari na svetu, o kateri ne bi sanjala in v katero ju ne bi vsaj malo vlekla otroška radovednost in domišljija. To se da razbrati iz njunih sijočih oči, ki neprenehoma tavajo sem in tja in nekaj iščejo. No, nekaj svojih malih in velikih skrivnosti pa sta mi le zaupala in odgovorila na nekaj vprašanj.

Na kaj zjutraj, ko odpreta oči, najprej pomislita? Na šolo ali risanke?Jan: Na šolo, ker se tam učimo in sprejemamo vedno nove in zanimive snovi. Takšne stvari pa imam najrajši.Miha: Zjutraj, ko se zbudim, najprej pomislim na šolo. Zamislim se in vedno mislim, da sem kaj pozabil, npr. domačo nalogo, kaj napisati …Kateri šolski predmet bi najprej izbrisala iz učnega programa, če bi ga lahko?

Zakaj?Jan: Likovno vzgojo, ker bolj slabo rišem in zato nimam najlepših ocen.Miha: Najraje bi izbr isal glasbeno vzgojo. Pri njej se kar redno dolgočasim, saj nekatere pesmi nerad pojem.Vem, da igrata nogomet, a kljub temu: kateri šport je za vaju številka ena? Kaj pa številka dve, tri …? Za kateri nogometni klub navijata?Jan: Prvi je nogomet, drugi ameriški nogomet, tretji pa hokej. Poleg kluba Mengo 28, za katerega tudi igram, navijam še za Olimpijo in FC Barcelono.Miha: Zame je šport številka ena hokej, dve košarka, tri pa alpsko smučanje. Navijam za FC Barcelono, FC Chelsea in Manchester City.V Loki so skoraj vsi otroci gasilci. Sta tudi vidva?Jan: Če sem iskren, hodim h gasilcem samo takrat, ko imamo kakšno tekmovanje ali razvedrilne dejavnosti.Miha: Seveda! Tudi jaz sem gasilec.Se kdaj dolgočasita? Kaj takrat počneta?J a n : O , v e l i k o k r a t s e dolgočasim. Takrat pokličem prijatelja Kristiana, ki je pravi veseljak. Ob njem mi ni nikoli dolgčas.Miha: Ja, velikokrat. Takrat, ko se dolgočasim, sedim in čakam, da se bo kaj zgodilo.Čisto po pravici povejta: se kdaj spreta med seboj? Kaj si takrat rečeta?Jan: Tudi spreva se, največkrat zaradi rivalstva v hokeju. Miha navija za Jesenice, jaz pa za Olimpijo. Takrat govoriva slabe stvari – jaz o njegovem, on pa o mojemu klubu.Miha: Takrat si rečeva: nočem te več videti. Sporečeva se sicer pogosto, vendar se že naslednji dan spet pobotava.

zabavam, ko mečem sestavine v lonec. In čisto za konec: ali kdaj ušpičita tudi kakšno neum-nost? Ali sta pridna otroka?Jan: Mislim, da sem priden otrok (smeh). Ušpičim pa tudi kakšno, a nikoli prehudo. Vsaj jaz mislim, da ne.Miha: Kdaj pa kdaj sicer res ušpičim kakšno neumnost, vendar mislim, da sem priden otrok.

Jože Brojan

Jan in Miha

Vem, da je še prezgodaj, pa vendar: kaj bi bila rada, ko odrasteta?Jan: Rad bi bil profesionalni nogometaš , k asne je pa trener.Miha: Rad bi bil zdravnik, ker mi je všeč, da pomagam ljudem, še rajši pa bi bil kuhar, ker se

Materinska ljubezen je gorivo,ki čisto običajno človeško bitje žene, da dela neverjetne reči. (Marion C. Garretty)

Vsem materam iskreno čestitamo ob njihovem prazniku.

Uredništvo


Val di Fiemme, prizorišče že tradicionalnega Tour de ski, in še dlje tekmovanja za tekače, alpske smučarje in skakalce, Topolino, je bil tudi letos uspešen za Elo in Lizo Praznik.

Tekmovanje mlajših v klasični tehniki, 23. januar. Proga je trda, smučina pa hitra in ledena. Liza se zapodi s starta, kjer starta 150 tekmovalcev in se prerine prav na 1. mesto. Desni ovinek. Zaradi prevelike hitrosti je desni ovinek slabše izpeljan in Liza pade. To jo stane veliko sekund, a se pobere in se bori dalje. Njen boj traja vse do ciljne črte in dlje, kjer pristane na 2. mestu. Veselje, pa vendar grenak priokus – brez padca … Tekmovanje starejših v prosti tehniki, 24. januar. Zjutraj so se temperature spustile do10 stopinj pod ničlo. Tekmovalci na štartu imajo zaradi tega kar nekaj težav, a močna želja jih

ne ustavi. Pripravljene so. Pok pištole, start velike množice otrok, okoli 120 jih je, starih od 12 do 13. let. Ela je v rokah močna kot Petra Majdič, nihče ji ni kos. Pred vzponom pred sabo spusti prijateljico Ano, ki vodi množico. Tretjino proge gre za njo, potem Ana omaga. Ela prevzame vodstvo in ga ne izpusti do konca. V ciljni ravnini ji dajo navijači v roke zastavo, saj so zasledovalci daleč zadaj. Na cilju ji okoli vratu nadenejo lovorov venec in tekma je zanjo končana.Sappada, 7. februar, dan pred slovenskim kulturnim praznikom. Ela na skupinskem startu, z enako taktiko kot na Topolinu prevzame vodstvo in oddrvi. Menjavajo se klanci, spusti, vmes jo prehiti tudi konkurentka, a se ne da. Že pred ciljno ravnino prevzame vajeti v svoje roke in gladko zmaga. Italija je srečen kraj … Lizin spomin na Topolino je še presvež, da ne bi dala že na

S TOPOLINA IN SAPPADE Z ZMAGAMI

Ela z zastavo v cilj Liza z zlato medaljo

startu vse od sebe. Požene se s cilja kot strela in ko teče, je nihče ne more več ustaviti. Zmaga je njena. Seveda to nista edini tekmi, na katerih sta tekmovali ti tekačici. V pokalu Slovenije, ki se imenuje Pokal Geoplin, se odteče več kot 11 tekem v vsej sezoni. V trenutnem seštevku 7 tekem sta tako Ela kot Liza med najboljšimi. Tudi tam so zmage sladke, vendar pa mednarodna

konkurenca pomembnost zmag zelo poveča. Da ne pozabimo na Aljaža! Prešel je v mednarodno kategorijo U-18 in U-20, kjer se trenutno težko meri z nekaj let starejšimi vrstniki, a je v domači konkurenci še vedno med prvimi tremi. Njegov čas bo spet prišel v naslednjih letih. Njegovi nasveti so za mlajši sestri zlata vredni, zato jih celo upoštevata

A.V.

šport

Od zadnjega prispevka v februarski številki Mengšana se je v smučarsko skakalnem klubu zvrstilo kar nekaj do-sežkov. Tako na domačem, državnem nivoju, kot tudi na mednarodnih prizoriščih.

Tako smo člani znova lahko ponosni na naz iv novega državnega prvaka do 14 let, ki si ga je v Logatcu priskakal Anže Lanišek Ža-Ba. Svoj delež je prispeval tudi ob osvojitvi 3. mesta med ekipami do 15 let. Na tekmi so se mu pridružili še Jan Pavc Alibabić, Leon Šarc in Anton Gašper Komatar. Tudi Jaka Kosec je v Žireh stopil na najvišjo stopničko na tekmi za slovenski pokal. Med mladinci do 16 let, mu kljub ponesrečenemu prvemu skoku konkurenti niso bili kos. Kar so mu sodniki vzeli, je nadoknadil z daleč najdaljšima skokoma dneva in

krepko preskočil kritično točko skakalnice. Vesele novice pa prihajajo tudi z mednarodnih prizorišč. Očitno je Matjaž Pungertar spet našel samega sebe in svojo nekdanjo formo. Tako je kar na dveh tekmah v Nemčiji, ki sta šteli za alpski pokal, obakrat osvojil tretje mesto. Naši fantje pa so tudi potrdili pričakovanja, da niso brez možnosti na OPA igrah v nemškem Eisenerzu. To je neuradno svetovno šolsko prvenstvo, kamor sta se na izbirni tekmi v Kranju uvrstila kar dva naša skakalca. Med dečki do 15 let je Slovenske barve branil Anže Lanišek, v kategoriji do 16 let pa Jaka Kosec, ki se mu je tako ponudila priložnost, da ubrani lansko tretje mesto. In to se je tudi zgodilo. V svoji kategoriji se mu je z bronastim odličjem pridružil tudi Lanišek. Skupaj pa sta zastopala

slovenske barve tudi na ekipni tekmi, kjer sta skupaj z Urbanom Sušnikom in Aljažem Vodanom osvojila srebrno kolajno. Tako so za malenkost zaostali za najboljšo ekipo Nemčije. Bila sta med najuspešnejšimi na letošnjih OPA igrah. Naj povabim še vse privržence Planice, da se nam pridružijo v soboto, 20. marca, in si v živo ogledajo svetovno prvenstvo na največji letalnici na svetu. Pod Ponce se bomo odpeljali z

MENGŠANI ZADNJI MESEC RES USPEŠNI

Anže Lanišek – državni prvak

avtobusom, prijave pa so možne v Teater baru v Mengšu.

Jože Trplan

Več na: http://skakalni-klub-menges.s5.net.

Ekipa do 15 let – tretja v državi


športni portret

Anja, ali tudi tvoja družina živi športno?Oči Primož je serviser švedske reprezentance alpskih smučarjev in se je pravkar vrnil z olimpijskih iger. Oba z mamico Petro rada tečeta in smučata. Sestrica Ajda ima komaj eno leto. Tudi dedi Brane se zelo veliko ukvarja s športom, saj se udeležuje maratonov in triatlonov, babi Marjeta pa dela v cvetličarni. Teta Darja in njen sin Tilen rada plavata, tako kot jaz. Tole je verjetno bolj vprašanje za mamico in atija: kakšna je Anja po značaju?Anja je zelo uporniška, trmasta in svojeglava, včasih kar malo preveč. Sicer je pa zelo zabavna in prijetna punca. Rada se druži s svojimi sošolkami. Zelo rada ima tudi živali, doma ima kar dva kužka, s katerima se najraje igra.Anja, sem slišala, da »žabico« plavaš že od tretjega leta. Kako je prišlo do tega, da si začela resno trenirati plavanje?Plavati sem začela v drugem razredu, pri plavalnem klubu Kamnik. Najprej sem tam plavala v plavalni šoli, se naučila nekaj pravilnih tehnik plavanja – prsno in kravl. Nato sem v tretjem razredu prestopila k Plavalnemu klubu Ilirija v Ljubljano, kjer sem še zdaj. Moj trener je Tine Pečaver. Tukaj sem se naučila tudi hrbtno in delfina. Plavanje treniram tretje leto.Torej znaš plavati na vse načine. V katerih slogih pa potem tekmuješ?Tekmujem v vseh disciplinah, prsno in kravl, ki sta tudi moji najljubši disciplini, ter hrbtno in delfin.Predvidevam, da ste plavalke na treningu oblečene drugače

PLAVALNI DUH V ZDRAVEM TELESU – ANJA ŠUŠTAR FINŽGAR, PLAVANJEAnja je 10-letno dekle, ki že zdaj dobro ve, kaj hoče. Rada bi namreč uspela v športu, ki ji je neizmerno všeč, saj mu posveti ogromno časa. Pravi, da je pri plavanju najbolj pomembna tehnika, da pa brez pridnosti, nadarjenosti in vztrajnosti tudi ne gre. V vodi se počuti kot riba, pa tudi na suhem ji gre prav dobro. Kot večina športnih navdušencev pri njenih letih tudi ona nima težav z učenjem, nasprotno – v šoli ji gre odlično! Učenka 4. razreda se lahko pohvali z mnogimi uspehi, za katere pa mnogo prispeva tudi njena družina, ki ji ves čas stoji ob strani.

kot poleti na plaži. Kaj vse sestavlja osebno opremo športnika – plavalca? Dekleta nosimo enodelne kopalke, plavalno kapo in plavalna očala. Kapa in očala sta kar nujna oprema. Kapa zato, da si hitrejši, očala pa zato, da vidiš pod vodo, ko plavaš.Kako zgleda trening plavanja pri 10-letnih deklicah?Treninge imamo petkrat na teden, od 15.30 do 17.00 v vodi in nato še po pol ure telovadbe, kjer delamo na moči in gibljivosti. Jaz hodim na trening štirikrat na teden, ker ob torkih hodim še na gimnastiko. Včasih imamo trening plavanja tudi ob sobotah.Ali trenirate celo leto samo v bazenu ali tudi na suhem?Ja, treniramo tudi na suhem. Jeseni, ko pridemo s počitnic, imamo najprej kakšen mesec samo kondicijske treninge. Drugače pa imamo telovadbo vsak dan po pol ure.Kako stlačiš vse te dejavnosti v en sam dan? To zna biti precej naporno.Moj dan je kar precej natrpan: zjutraj vstanem, pojem zajtrk in grem v šolo. Iz šole ponavadi pridem ob pol enih ali pa ob pol dveh, odvisno od urnika. Potem naredim domačo nalogo in pojem kosilo. Ob treh se z dedijem odpraviva proti Tivoliju na trening. Po treningu se velikokrat ustaviva v pekarni, kjer se okrepčam s kakšno toplo žemljico. Ko pridem domov, me že čaka večerja in malo prostega časa.Se kdaj naveličaš dolgih treningov?Včasih se pa res naveličam, ker moramo preplavati zelo dolge razdalje. Na treningu preplavamo tudi do 3,5 km na dan.V teh treh letih, odkar si

predana plavanju, si gotovo dosegla že veliko lepih uspehov …Na mojem prvem poletnem državnem prvenstvu, lani julija v Kranju, sem postala državna prvakinja v mlajšem letniku, v disciplini 100 m prsno. Osvojila sem tudi drugo mesto 50 m prsno, tudi v mlajšem letniku, in 3. mesto v absolutni kategoriji 200 m prsno. Takrat smo punce osvojile tudi srebrno medaljo v štafeti 4 x mešano. Letos, mesec dni nazaj, pa smo imeli zimsko državno prvenstvo v Tivoliju v Ljubljani, kjer sem osvojila dve bronasti medalji v disciplini 50 m ter 100 m prsno. Vrhunec tekme sta bili štafeti 4 x prosto in 4 x mešano, saj smo punce osvojile dva naslova državnih prvakinj. To je bil zame najlepši trenutek.Kakšen je občutek, ko zmagaš?Ko premagaš vse tekmece, je občutek zelo dober. Takrat sem zelo ponosna nase.Kaj si trenutno še želiš doseči v plavanju?Želim si začeti dobivati medalje tudi v drugih disciplinah, ne le v prsni. To mi v kravlu že lepo uspeva, saj sem bila na državnem prvenstvu že zelo blizu medalje. Drugače si pa želim priti na olimpijske igre.Potem imaš gotovo kakšnega v z o r n i k a m e d n a š i m i olimpijci.Moja največja vzornica je Sara Isakovič in ostale uspešne slovenske plavalke. Pa tudi sovrstnica, plavalka v klubu, ki je trenutno najboljša mlajša deklica v vseh disciplinah v državi. To je Neža Leskovar.Ti je všeč še kakšen drug šport razen plavanja?Enkrat na teden hodim na gimnastiko, rada tudi kolesarim

in rolam. Smučam pa malo manj rada, saj sem si, ko sem bila stara skoraj 5 let, med smučanjem zlomila nogo. Zdaj me je strah, ampak grem vseeno kdaj tudi smučat, saj moja mami zelo rada smuča. Ko sem po televiziji spremljala olimpijske igre, mi je bil všeč tudi bob (smeh)!Si kdaj trenirala še kateri drug šport?Ja, dve leti, v 1. in 2. razredu, sem igrala tenis. Kaj pa tvoji vrstniki? Misliš, da se dovolj ukvarjajo s športom?Nekateri ne, saj ves čas sedijo za računaln ikom al i pred televizorjem, to pa ni zdravo. Ampak mislim, da se moje prijateljice in prijatelji kar dovolj gibljejo.Kaj b i povedala naš im bralcem, če bi imela možnost na ves glas sporočiti nekaj zelo pomembnega? Naj se ukvarjajo s športom, saj pregovor pravi: Zdrav duh v zdravem telesu!

Mojca Volkar Trobevšek


razvedrilo

Ime........................................................

Priimek...................................................

Naslov....................................................

Pošta......................................................

Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 1. aprila 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 2. aprila izžrebali glavno in tolažilno nagrado.

Nagradi podeljuje salon Kotiček zadovoljstva, Katarina Zadnikar s.p..

Glavno nagrado februarske križanke prejme Polona Habjan, Mengeš, tolažilno pa Tatjana Štrubelj, Mengeš. Nagrajenki bosta o nagradi obveščeni po pošti. Čestitamo!

Tadejev znakoskop za mesec MARECljubezen posel denar zdravje

Oven J € € € « « «Bik J J J € « «Dvojčka J J € € € «Rak J J € « « «Lev J J J € € « Devica J J € « « «Tehtnica J J J € € € « Škorpijon J J € « « «Strelec J € € « «Kozorog J J € € « « «Vodnar J € € € «Ribi J J € « « «

1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično

Tadej Šink, horarni astrolog

4 56 1 7

3 2 69 5 6 7

1 77 6 3 1

3 6 91 7 3

8 2


pisma bralcev

Spoštovani bralci!Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.

V RAZMISLEK OBČANKAM IN OBČANOMDolgoletna tradicija je vrasla v družine Mengeške občine lokalno glasilo, ki naj bi nas seznanjal z novostmi in problematiko življenja v našem prostoru. Kako se moramo vpenjati v pravila družbenih norm, ki nam jih vladajoči države poleg domačih oblastnikov, obilno trosijo preko občinske samouprave. Prenos poudarjeno velja za lokalna glasila. Ti, opremljeni z pripravljavci vsebine, naziv uredniki je za mnoge primere neustrezen, odločajo iz nivoja osebne družbene opredelitve, kaj in koliko pripada občanom v branje. Imajo sicer uredniški odbor, ki pa redko kdaj ni sinekura zvestih v tekoči politiki. Predhodno zapisano zagotovo velja za glasilo občine Mengeš. Sedanja ekipa priprave vsebine, vkalupljena v tekočo barvo občinske politike, izvaja temu ustrezno polnjenje. Mladenič, ki je prevzel urejanje Mengšana si dovoli, da s študentskega nivoja vrednoti pomen dogajanj in dejanj v občini, katera bi strokovno zreli uredniki neprimerno bolj občutljivo obdelovali. Vendar nikoli cepili prispevke ali določali kaj se sme, izven grobo žaljivo izraženega, objaviti. Žal se v Mengšanu to dogaja. Mesečniku, praviloma napolnjenim z malopomembno vsebino večini občanov. Na drugi strani krni odzive na dejanja ali delovanje lokalne politike, ki prizadeva celoto. Dejanja, katera pri opisu, pomenu ali protestu, ni mogoče zajeti z nekaj stavki. Ne zaveda se, da je glasilo Mengšan zagledalo luč sveta prav zaradi seznanjanja in odziva na tekočo problematiko vseh občanov. Torej različnost mnenj ali kritiko dogajanj. Ne za promoviranje posameznikov. Lastitev glasila, kakor se izraža danes, do tega vodenja ni bila prisotna. Problematika oskrbe s pitno vodo, zbiranjem organskih odpadkov, nespoštovanje izreka volje občanov, postavitve športnega objekta in še kaj bi se našlo, po uradnikovo ne dosega pomena celostransko ali celo dvostranske sedaj zapisane predstavitve malo ali nepomembnega dogodka ali osebe. Za zaključek se lahko izreče samo obžalovanje do kje smo uspeli prispeti v občinskem

glasilu brez neodvisnega uredniškega sveta in z nadebudnim pripravljavcem vsebine.

Aleksander Markovčič

ŽENSKE V POLITIKI IN DRUŽBIMarec je mesec namenjen ženskam. Saj imamo kar dva praznika ki sta nam posvečena. 8. Marec, kot dan posvečen enakopravnosti in dosežkom žensk in pa 25. Marec - materinski dan. Pa smo res ženske leta 2010 enakopravne moškim? Če se dotaknem samo nekaterih dejstev. Slovenija je po številu izvoljenih žensk v demokratičnih institucijah odločanja na repu EU. Kljub napredku na področju zagotavljanja enakih možnosti, smo ženske v politiki še vedno v manjšini in imamo manjšo moč odločanja, tako na nacionalni kot lokalni ravni. Zato si Slovenska demokratska stranka prizadeva na letošnjih lokalnih volitvah v Mengšu povečati število ženskih svetnic. Zastopanost žensk s komaj tremi odstotki županj nas uvršča čisto na dno lestvice evropskih držav. Odločanje pomeni izvajanje ekonomske in politične ter socialne moči in vpliva na vsa področja, ki zadevajo življenja ljudi, moških in žensk. Ker ženske predstavljamo približno polovico celotnega prebivalstva, je uravnotežena udeležba žensk in moških v političnem odločanju pokazatelj razvoja demokracije. Je kazalec, da imajo tako ženske kot moški možnost dejanskega enakovrednega vplivanja na politične odločitve in možnost izražanja svojih mnenj, stališč in pogledov. Udeležba žensk v politiki, še zlasti v voljenih organih predstavniške oblasti, udeležba žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, v znanosti, niso vprašanja, ki zadevajo zgolj ženske. Gre za vprašanja enakomerne in pravične porazdelitve družbene moči, odgovornosti, priložnosti za razvoj osebnih potencialov, rezultatov dela in razvoja…, kar zadeva celotno prebivalstvo, tako ženske kot moške. Zato je pomembno, da se uravnoteženo sodelovanje in odločanje žensk in moških udejanja ne le na političnem, temveč na vseh področjih družbenega življenja in bivanja. Le tako bomo prišli do sprememb in ustreznih rešitev za kvalitetno sobivanje.

Marija Vesna Sešek

GOSPA JOŽICA PRVA V STILSKO PREOBRAZBO!Z namenom, da bo glasilo Mengšan še bolj zanimivo, smo se odločili, da bralkam in bralcem ponudimo možnost stilske preobrazbe. Prva je zbrala pogum Jožica Hamberger iz Mengša ter se za tri ure prepustila mojstrskim spretnostim frizerke Vide Križnič ter vizažistke Katarine Zadnikar. Jožica je na preobrazbo prišla z zbledelo oranžno barvo in dokaj kratko pristriženimi lasmi. Po posvetu z našo prvo »kandidatko« se je frizerka Vida odločila za intenzivnejši ton v rdeči barvi, saj tako dinamični in živahni dami pristoji nekoliko živahnejši ton barve. Pri oblikovanju s škarjami pa je poskrbela za mladostnejši pridih, z rahlo asimetrijo, ter barvno osvežila tudi obrvi. Nato je delo prevzela vizažistka Katarina. Po njenem mnenju je Jožica – z novim živahnejšim tonom rdeče barve las – tip ženske JESENSKI, ki je pri ličenju najbolj omejen glede izbire barv. Osnovna barvna pravila za ličenja obraza namreč določajo barva las, oči, kože in predvsem sama osebnost človeka. In glede na to, kakšna je Joži, kot ji rečejo prijatelji, se je Katarina odločila za tople barve (sončna, zlata, rjava, baker). Najprej je bilo potrebno kožo na obrazu osvežiti s tonikom, s čimer je bila koža pripravljena za nanos korektorja. Temu je sledil nanos pudra Lift-up, ki je sicer masten, a primeren tako za dame kot gospode v zrelih letih. Za ličenje oči je Katarina kombinirala rjavo in zlato barvo z delnim svetlečim odtenkom, kar oči odpre in naredi svež obraz. Ustnice je začrtala z barvico, jih rahlo stanjšala, s čimer je dobila »popoln« obraz. Barvo ličila za ustnice je izbrala v bakrenem mat odtenku in dodala še rjavo-rdeči glos, ki je dal ustnicam lesk, videz popolnosti in svežine. Nasvet: dame z rdečimi in bakrenimi odtenki barve las se izogibajte vsem barvam, ki vsebujejo modro (vijolična, fuksija, ciklama, lila, roza). Kakšna je bila gospa Joži pred preobrazbo in po njej, pa dovolj povedo slike.


pisma bralcev

uredniškega mesta je sedanji mladi urednik prišel z zanj prirejenim razpisom z izkušnjami poročanja s sej Sveta občine (poglejte si njegove prispevke v letih 2007 in 2008).Zaradi sestave Uredniškega sveta, ki je čisto politična: Uredniški svet je po novem sestavljen popolnoma politično – iz vodij svetniških skupin, torej z močjo pozicije, večine v Svetu občine.Zaradi neporočanja in neodgovorov na konkretna vprašanja glede stroškov in izplačil posameznim izvajalcem in sodelavcem urednika: Župan ni odgovoril oz. navedel posameznih izplačil honorarjev za plačane prispevke dopisovalcev oz. urednikovih sodelavcev. Seveda tega ni storil niti urednik.

mag. Tomaž Štebe, izvoljen na listi SDS

OBLETNICA ‘UMORA’ LJUDSKEGA GLASOVANJA ZA ALPSKO VODO IZPOD KRVAVCATe dni, pred enim letom, se je dokončno razgalila vsa demokratičnost izvoljenih predstavnikov ljudstva v svetu Občine Mengeš in župana Franca Jeriča. Šele ko smo jih s tožbo na Upravnem sodišču prisilili k dolžnosti izvedbe referenduma, se je vodilna garnitura odzvala dosedaj edinstveno v državi. Občinski svet je preprečil zahtevani referendum za ohranitev lastništva, oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca ter za sodelovanje Občine Mengeš pri povečanju kapacitet in obnovi krvavškega vodovodnega sistema. Čeprav bi bili morali referendum razpisati najkasneje v treh mesecih po prejemu zadostnega števila overovljenih pisnih podpor, to je najkasneje avgusta meseca leta 2008. Toda za svetnike in upravo naše občine je bila popolnoma nepomembna zahteva 352 občank in občanov, ki so se zaradi zavedanja pomena ohranitve oskrbe z alpsko pitno vodo potrudili iti v Domžale in osebno, pred uradno osebo overovit svojo podporo. Morala in značaj sedanje upravne strukture naše občine kažeta na to, kako si interese dnevno kreirajo. Saj so si predhodno celo že določili natančen datum referenduma, to je 1. marec 2009. Toda v času pred določenim datumom referenduma so se zavedli verjetnega poraza in referendum enostavno odpovedali. To strahopetno, nerazumno in nedemokratično dejanje so županu, z glasovanjem proti referendumu, omogočili: Janez Penca, Marija Sitar, Robert Ručigaj, Aleš Janežič, Peter Gubanc, Boštjan Marinko, Mateja Hribar Sicherl, Matjaž Loboda, Bogo Ropotar, Jože Vahtar,

Franci Kodela, Irena Sicherl, Mojca Volkar Trobevšek (vrstni red iz zapisa 23. seje, dne 19.2.2009). Ignorantsko in nezakonito je deloval župan Franc Jerič, ker ni predlagal, niti ni hotel uvrstiti na dnevni red sklepa o razpisu referenduma in bil jasno proti njemu rekoč: »Občinski svet je tisti, ki se bo odločil ali bo referendum ali ne. In jaz predlagam da ga ni!«. Podobno tudi odsotna na 23. seji Franc Hribar in Tina Železnik Drolc, ki nista glasovala za referendum na sejah sveta že pred tem (18., 22. seja). Dodatno k temu si je župan Franc Jerič, skladno svojemu nivoju, oktobra 2008 privoščil kazensko ovadbo organizatorjev zaradi suma goljufanja s ponarejanjem in nezakonitega zbiranja podpor za izvedbo referenduma. Za dodatek je lagal, da ima ugotovitve pooblaščenih uradnih oseb Upravne enote Domžale, češ da je nemogoče overiti toliko podpor v danem času. Nivo župana »par excellence«. Zato smo si občani dolžni imena avtorjev zapomniti, saj se bo na volitvah kmalu izbiralo novo občinsko upravno strukturo. Izključno zaradi »dobrin« prejetih od njih. Meč so potegnili krivični, napeli so svoje loke, da bi pobili nesrečnega in ubogega, da bi poklali tiste, ki hodijo po pravi poti (Ps 37,14).več o strahopetnem ‘umoru’ demokracije v Mengšu na: https://sites.google.com/site/civilnamenges/

Za Civilno iniciativo Mengeš:

Matej Hribar, Aleksander Markovčič,

Tomaž Štebe, Anton Zorman

ZAHVALAPomlad je že pred vrati in zima je počasi začela umikati svoje zobe. Pa je za nami – obdobje nizkih temperatur in ogromnih količin snega, ki je letos popestrilo življenje tudi prebivalcem mengeškega griča. In tu je trenutek za našo zahvalo. Zahvalo vsem, ki ste poskrbeli za to, da je bila naša vsakodnevna pot v šolo, fakulteto in službo varna in prehodna. Že drugo leto mineva, odkar smo prebivalci Gobavice dobili urejeno asfaltirano cesto. Življenje se nam je zagotovo spremenilo. Priznati moramo, da se je od začetka v nas prebujal tudi strah, kako bo (zlasti) pozimi, toda ostali smo brez besed. Kljub ogromni količini zapadlega snega, je bila naša cesta VEDNO prevozna – podnevi in ponoči. Zato ISKRENA HVALA VSEM, ki ste poskrbeli in še skrbite za našo varnost, saj je težko opisati občutek, ko veš, da te v prihajajočem jutru čaka varna pot na poti življenja.

Suzana Fartek

JAVNO POJASNILO ODSTOPAIz Uredniškega sveta glasila Mengšan odstopam zaradi nedemokratičnosti, n e s o r a z m e r n o s t i , n e p o t i z m a te r neupoštevanja, omejevanja in preprečevanja prav ice javnost i do obveščenost i . Utemeljujem z le nekaterimi konkretnimi primeri.Odkrita cenzura in omejevanje nevladne organizacije oz. organizacije civilne družbe: Civilni iniciativi Mengeš za ohranitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca – po s strani večine v Svetu Občine Mengeš preprečenem referendumu, predvidenem za 1. marec 2009 – mladi urednik dvakrat izrecno ni hotel objaviti Izjave za javnost na celi strani. Njegov odnos do Civilne iniciative je omejujoč na rubriko Pisma bralcev z največ 3000 znaki s presledki, namesto da bi jo obravnaval kot ostala društva. Celo s. p.-predstavnica ima celo stran za pisanje o zdravju, da ne omenjamo horoskopov in križank. In to v javnem glasilu, ki bi moralo imeti primeren posluh za aktualne, problematične in uspešne teme v lokalni skupnosti. Nesorazmernost se izvaja pri dodeljevanju prostora nevladnim organizacijam in pomena tematik za javnost.Zaradi nepotizma in večinsko koalicijskega urejanja javnega glasila: Mladi urednik brez dokončane izobrazbe in resne prakse v medijih je sin člana županove Liste za Mengeš in njegov razvoj.Zaradi selektivne uredniške politike, kjer pomembne teme za razvoj, varnost in zdravje občine nimajo ustreznega mesta v javnem glasilu: Ukinjeno je bilo objavljanje pobud in vprašanj svetnikov, kar je imelo pred tem dolgoletno tradicijo. Nezaželeno in preprečeno je celo objavljanje v omejenem obsegu – kakih 50 znakov. Poročanje s sej Sveta občine je telegrafsko in brez predstavitve različnosti mnenj in argumentov. Ponavadi poročila piše mladi urednik, ne da bi bil na sami seji, tako da vsebinsko le povzame ali prepiše točke dnevnega reda in sprejete sklepe.Zaradi nestrinjanja s spremembami Odloka o javnem glasilu Mengšan: V pogojih za urednika se ne zahtevajo ustrezne izkušnje, niti izobrazba. Mandat urednika ni vezan na mandat Občinskega sveta. Odlok o glasilu je večina priredila povprečnim zahtevam za táko odgovorno mesto, kjer urednik določa uredništvo, vsebine in odloča o poslovanju, župan pa le podpisuje knjigovodske dokumente.Zaradi prirejenega razpisa za urednika, ko so zadostovale nedokončana višja šola ter minimalne izkušnje dopisovanja: Do


razpis

Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št 24/00 in 31/00) in Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 3/2010), Občina Mengeš objavlja

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš za leto 2010

Številka: 671-1/2010

1. Naročnik javnega razpisaNaročnik javnega razpisa je Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.

�. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Mengeš v letu 2010, v skupni višini 48.600,00 evrov. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki: 18013 – Sofinanciranje programov športnih društev.

Sofinancirajo se naslednji športni programi:1. Športna vzgoja otrok in mladine• interesna športna vzgoja predšolskih

otrok;• interesna športna vzgoja

šoloobveznih otrok;• interesna športna vzgoja mladine;• športna vzgoja otrok, usmerjenih v

kakovostni in vrhunski šport;• športna vzgoja mladine, usmerjene v

kakovostni in vrhunski šport.

�. Športna rekreacija3. Kakovostni šport4. Velike mednarodne, državne,

medobčinske in občinske športne prireditve.

Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v občini Mengeš za leto 2010, ki je objavljen na spletni strani www.menges.si oziroma na vpogled na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1�34 Mengeš.

3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci

Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci športne dejavnosti, in sicer:

• športna društva in klubi (ne velja za sekcije) registrirani po Zakonu o društvih;

• zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna področja oziroma športne panoge;

• ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne;

• zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;

• zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.

Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov v Občini Mengeš prednost pred drugimi izvajalci programov športa.

Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• da se pravočasno prijavijo na javni razpis;

• da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;

• da imajo za določene športne programe organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani, in delujejo najmanj 35 tednov v letu;

• da imajo sedež v Občini Mengeš in v njej pretežno izvajajo svojo športno dejavnost;

• da imajo urejeno evidenco o članstvu, o plačani članarini in o registriranih tekmovalcih, če so registrirani po Zakonu o društvih;

• da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa.

4. Posebni pogoji javnega razpisaIzvajalci, ki v letu 2009 niso v celoti izpolnili pogodbenih obveznosti, ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2010.

5. Obdobje za porabo sredstevDodeljena sredstva na podlagi javnega razpisa morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2010.

6. Razpisni rokRok za prijavo je do vključno 1�. 4. �010.

7. Način dostave vlog za sofinanciranje programov

Vlogo – prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1�34 Mengeš, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JAVNI RAZPIS ŠPORT �010 – NE ODPIRAJ – VLOGA.Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko

ali do 12. ure v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.

8. Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij

Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1�34 Mengeš.Kontaktna oseba: Marko Kocjan, telefonska št.: 01/7247-107, elektronski naslov: [email protected].

9. Informacije o razpisni dokumentacijiPredlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1�34 Mengeš. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Mengeš (www.menges.si), pod rubriko OBJAVE – RAZPISI.

10. Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu javnega razpisa

Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno in/ali pravilno označene, ne bodo obravnavane in se neodprte vrnejo vlagateljem.

Odpiranje prispelih vlog bo opravila strokovna komisija za odpiranje vlog. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo strokovna komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku osmih (8) dni dopolnijo.

Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezno razpisno področje.

Pravočasne prispele, pravilno izpolnjene in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš in Letnega programa športa v Občini Mengeš za leto 2010.

Z izbranimi izvajalci bo Občina Mengeš sklenila pogodbo o sofinanciranju programov športa.

Številka: 671-1/2010Datum: 12. 3. 2010

Občina Mengeš

Franc Jerič, župan



razpis

1. NAZIV IN SEDEŽ PRODAJALCA IN ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, matična št.: 5880483, davčna št.: 74039059.

�. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA

2.1. Dvosobno stanovanje, s pripadajočo shrambo v kleti, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske stavbe na Levčevi ulici 13a v Mengšu.Stanovanje sestoji iz predsobe, kuhinje z jedilnico, dnevne sobe, spalnice, kopalnice, WC-ja, balkona in shrambe v kleti. Neto koristna površina znaša 55,35m�.Stanovanju pripada etažno zemljišče, ki ni definirano.Nepremičnina je vpisana v kataster stavb, in sicer nepremičnina z identifikacijsko št.: 34, stavba št.: 1763.Izhodiščna cena: 1�5.000,00 EUR. Navedena izhodiščna cena ne vključuje davka na promet nepremičnine, ki ga plača kupec.

2.2. Dvosobno stanovanje s pripadajočo shrambo v kleti, ki se nahaja v mansardi (peto nadstropje) večstanovanjske stavbe na Kolodvorski cesti 2a v Mengšu.Stanovanje se sestoji iz predsobe, kuhinje z jedilnico, dnevne sobe, spalnice, kopalnice, WC-ja, balkona in shrambe v kleti. Neto koristna površina znaša 58,70m�.Stanovanju pripada etažno zemljišče, ki ni definirano.Nepremičnina je vpisana v kataster stavb, in sicer nepremičnina z identifikacijsko št.: 18, stavba št.: 1619.Izhodiščna cena: 105.000,00 EUR. Navedena izhodiščna cena ne vključuje davka na promet nepremičnine, ki ga plača kupec.

3. POGOJI PRODAJE 3.1. Prodajna pogodba bo sklenjena v obliki notarskega zapisa.3.2. Nepremičnina je kupljena po načelu »videno – kupljeno«.3.3. Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana komisija ugotovila, da je podal najugodnejšo ponudbo (najvišja ponujena cena) in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika.3.4. Izbrani ponudnik bo moral skleniti

prodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika, v nasprotnem primeru se bo štelo, da je od nakupa odstopil in ima Občina Mengeš pravico zadržati vplačano varščino.3.5. Po plačilu celotne kupnine in po poravnanih vseh stroških se bo kupcu nepremičnina izročila v last, s pravico vpisa lastninske pravice na kupljeni nepremičnini v pristojni zemljiški knjigi.3.6. Plačilo celotne kupnine v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe.3.7. Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati še davek na promet nepremičnine, stroške notarskega zapisa pogodbe ter stroške vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi.

4. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

4.1. Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na račun Občine Mengeš št.: 01100-0100001698. Plačana varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti, v roku 8 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika.4 . 2 . Z ave z u j o č a p o n u d b a m o r a vsebovati:- podatke o ponudniku (ime in priimek,

oz. firmo, naslov oz. sedež, EMŠO oz. matično številko, davčno številko, številko transakcijskega računa, naziv in naslov banke za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša;

- ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od ob jav l jene i zhod iščne cene nepremičnine;

- priloge iz točke 4.5. teh pogojev za udeležbo na javnem zbiranju ponudb.

4.3. Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala.4.4. Ponudniki morajo oddati ponudbo v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj – ponudba za nakup nepremičnine«, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, do 31. 03. �010, do 1�.00 ure. 4.5. Ponudniki morajo ponudbi priložiti:

- potrdilo o državljanstvu in kopijo osebnega dokumenta (fizične osebe),;

- priglasitveni list (samostojni podjetniki posamezniki);

- overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ne starejši od 3 mesecev;

- potrdilo o plačani varščini;- izjavo o sprejemanju pogojev javne

ponudbe; - izjavo o vezanosti na dano ponudbo do

01. 06. 2010.

5. DODATNE INFORMACIJEDodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, natančnejše podatke o predmetni nepremičnini in informacije za ogled nepremičnine zainteresirani dobijo na Občini Mengeš, kontaktna oseba: Urban Kolar, tel. št.: 01/7247-106.Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru.

6. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA

6.1. Javno odpiranje prispelih ponudb bo 01.04.2010, s pričetkom ob 12.00 uri, v sejni sobi Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš.6.2. V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo komisija ponudnike, ki so ponudili enako visoko kupnino, v roku 8 delovnih dni pozvala k dopolnitvi ponudbe in z njimi opravila pogajanja.6.3. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za javno zbiranje ponudb.6.4. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, je izključena. Župan oz. komisija s soglasjem župana lahko ustavita začeti postopek razpolaganja do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški.

Besedilo javnega zbiranja ponudb je objavljeno tudi na internetni strani Občine Mengeš www.menges.si, pod rubriko objave, razpisi, kjer je na voljo tudi obrazec Izjava o sprejemanju pogojev javne ponudbe in Izjava o vezanosti na dano ponudbo.

Mengeš, 12. 03. 2010Številka: 3520-8/2010

Franc Jerič, župan

Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št.: 14/07), 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št.: 84/07 in 94/07)

in Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 2010 (Uradni vestnik Občine Mengeš št.: 7/09) objavlja

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO DVEH STANOVANJ V LASTI OBČINE MENGEŠ


obvestila

Društvo krajanov Limbarska goraVABI NA

TRADICIONALNO PRIREDITEV

22. POHOD PO NAGELJ NA

LIMBARSKO GORO,ki bo v nedeljo, 14. marca �010.

Ob 10. uri, v cerkvi sv. Valentina: KONCERT GRAJSKEGA OKTETA

Ob 11. uri: KULTURNI PROGRAMz gostom Ivanom Hudnikom

Za zabavo bodo skrbeli: Moravški trio

Veseli trio Ansambel Korenine.

Prijetno in zabavno bo!

DIGITALNA KNJIŽNICA DOMŽALEDigitalna knjižnica je zbirka digitalnih dokumentov, ki je v spletnem okolju na enostaven način dostopna javnosti. Digitalna knjižnica Domžale prinaša številne prednosti, zato smo se v Knjižnici Domžale odločili spopasti se z izzivi sodobnih tehnologij. Zavedamo se, da bodo knjižnice tudi v prihodnosti temelj družbe znanja, vendar bo v njih shranjeno znanje moralo postati čim lažje in širše dostopno. Kot vsaka knjižnica uporabniku omogočamo prost dostop do gradiva in kot taki smo prisotni v vaši domači dnevni sobi.

Sedaj lahko dostopate do polnih besedil knjig: Zgodovina fare Domžale 1, Zgodovina fare Domžale 2, Na bregovih Bistrice in Z nekdanje Goričice ter do starejših razglednic s področja Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina. Najstarejše razglednice so iz

AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, vabi vse zainteresirane, da

se udeležijo tečaja

DEKORATIVNE ORNAMENTIKE,

pod vodstvom akademske slikarke in likovne pedagoginje Nives Palmić:

12. in 19. aprila: GRŠKA ORNAMENTIKA,

26. aprila in 3. maja: SLOVENSKA ORNAMENTIKA,

10. in 17. maja: EGIPČANSKA ORNAMENTIKA,

24. in 31. maja: KITAJSKA ORNAMENTIKA,

7. in 14. junija: INDIJSKA ORNAMENTIKA,

21. in 28. junija: AFRIŠKA ORNAMENTIKA,

od 17.00 do 19.15, v prostorih stare knjižnice v Mengšu.

Obvezne predhodne prijave do 5. aprila na e-naslov: [email protected] ali po telefonu: 070/73�-070, po 15. uri.

OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOVUpravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007 in 31/2008) iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnika 1998 in 1999.Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje in se izvod gradbenih projektov nahaja tudi v arhivih UE Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur, od �. do 31. marca �010.Prevzem projektov bo v Glavni pisarni UE Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na tel. št.: 01/7220-100, int. 270. Ob naročilu morajo stranke navesti točno število gradbenega dovoljenja in ime investitorja.Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva UE Domžale in uničeni.

Načelnik mag. Branko Heferle, univ. dipl. prav.

konca 19. st. Vabljeni k ogledu Digitalne knjižnice Domžale, ki jo najdete na naši spletni strani http://www.knjiznica-domzale.si/.

Obveščamo vas, da ima pisarna Domžale od 1. februarja �010 dalje uradne ure za stranke vsako sredo, od 8. do 1�. in od 13. do 17. ure, na Ljubljanski c. 96, Domžale.

Vse zahtevke v zadevi pridobitve podatkov iz uradne evidence za vojne veterane in

SPREMEMBA URADNIH UR IN NASLOV UPRAVNEGA POSLOVANJA PISARNE DOMŽALEreševanje zadev glede orožja – uveljavljanja pravice do ugovora vesti vojaške dolžnosti – naslovite na naslov: Uprava za obrambo Ljubljana, Linhartova cesta 13, p.p. �648, 1001 Ljubljana.Kontaktna oseba v zvezi reševanja postopkov vojnih veteranov je svetovalec za vojaške zadeve Martin Zorec (tel. št.: 01/3062-

969), v zvezi z reševanjem postopkov orožja – uveljavljanja pravice do ugovora vesti vojaške dolžnosti pa je referentka za vojaške zadeve Irena Setničar (tel. št.: 01/4330-528 ali 01/3062-984).

Rajko Zlatkovič, podsekretarDirektor Uprave za obrambo

Ljubljana


obvestila

V zadnji številki Mengšana sem prikazal manj zahtevno nasaditev. Tokrat prikazujem nasad, ki že v osnovi zahteva korito z vodno rezervo, če želimo, da je nasad tak, kot ga prikazuje slika. V metrsko korito lahko posadimo več različnih rastlin. Ta korita so širša, kar omogoča saditev v dve vrsti, spredaj viseče rastline, zadaj pa pokončne. Pri zalivanju enega korita porabimo 10 litrov vode. Najprej zalijemo rastline po površini,

Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengešv četrtek, 1. aprila �010, ob 17. uri,

vabi otroke na

VELIKONOČNO USTVARJALNO DELAVNICO,

kjer bomo izdelovali velikonočne okraske.

VABLJENI OTROCI OD TRETJEGA LETA DALJE. PREDHODNO SE PRIJAVITE

PRI KNJIŽNIČARKAH.

Knjižničarki BARBARA in MARIJA

VABILO!Zrelega loškega klasja vabilo v roki držiš,Res upam, da se ga tudi ti veseliš inEnajstega srečanja ne zamudiš.Letos je 27. 3. 2010, ob 19h tisti termin, ko rečeš,Odlično se vsakokrat razvedrim!

Leto za letom hitro beži,Odide v pozabo, če se nič ne zgodi.Šola življenja pa tako nas uči,Kdor se s prijatelji druži, jih veseli,Obrestuje v življenju dvojno se ti.

Kam drugam kot k Blažu spet,Letos gre ta ženski svet.Ah saj ni važno kam, kako,Saj se imamo povsod lepo.Ja, zaupam vam še en moment, sajEna postala bo »zrelega loškega klasja talent«.

Pokliči Justi na eno izmed teh številk čim prej,7239-088 ali 041-285-114, kot je v navadi že bilo doslej.

P.s.: Naj vas ne moti stavek v zgornjem tekstu »zrelo loško klasje«, kajti to vabilo velja za vse ženske naše občine. Skratka, pridite vse tiste, ki želite preživeti en lep večer ter se nasmejati, saj veste, da ni bolj izgubljenega dne, kot dan, ko se nismo smejali!

NASAD, KI ZAHTEVA MALO VEČnato dopolnimo še rezervo. Višino vode nam prikaže ustrezen merilec. Rastline bodo v tako zalitem koritu vzdržale kar nekaj dni, v vročih dneh pa le dan ali dva. Nasad v bližnjem oknu sestavljajo: rumeno cvetoča Kasija, ki raste na vse strani, različne barve Surfinij in viseči Abutilon, ki v dolžino lahko preseže tudi dva metra. Tak nasad zahteva veliko vode in hranil. Največ skrbi pa povzročajo bolezni in škodljivci,

še posebej na Surfinijah. O teh težavah pa morda kdaj drugič, v poletnem času.

Rajko Vuga

Društvo upokojencev Mengeš vabi vse svoje članice in člane na redni letni občni zbor, ki bo

v soboto, 27. marca 2010, ob 14. uri, v prostorih Osnovne šole Mengeš.

Predsednik Janez Šutar

STEKLINA V MESTU IN GOZDUSteklina je ena najstarejših poznanih bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Bolezen je neozdravljiva in se prenaša preko okužene sline z ugrizom bolne živali, lahko pa tudi preko poškodovane ali opraskane kože in sluznice. Vsako leto zaradi te bolezni umre po svetu okrog 55.000 ljudi. Razlikujemo silvatični – gozdni in urbani – mestni krog širjenja.

Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v 50. letih prejšnjega stoletja se je leta 1973 v Sloveniji prvič pojavila silvatična oblika, ki obstaja še danes. Večina primerov je bila ugotovljena pri lisicah. Pri drugih domačih živalih, kot so konj in govedo, so bili ugotovljeni primeri po tem, ko se je stekla lisica stepla oziroma ugriznila necepljeno domačo žival. Steklina se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (UL RS, št. 139/06). Kar 99 % vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov mesojedih domačih živali. Cepljenje proti steklini je ključni del zdravstvenega varstva živali in najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni, zato se s strani države vsako leto izvaja spomladanska in jesenska akcija cepljenja lisic s polaganjem vab s cepivom s pomočjo letal. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvedli terensko cepljenje psov proti steklini, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu.

Veterinarski dom Domžale


zahvala

Nudim urejanje okolice, zemeljska dela, izkope, prevoz materiala, planiranje in utrjevanje terena. Guido Štraus s.p. 041/219-219, 041/367-000.

Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju. Tel.: 031/491-381

V Mengšu ali bližnji okolici, v dopoldanskem ali popoldanskem času, nudim čiščenje privatnih ali poslovnih prostorov. Cena po dogovoru. Tel.: 070/283-466.

Odkupim jamski les. Opravljam storitve:razrez hlodovine,cepljenje drv in prevoz lesa z gozdarsko prikolico. Tel.: 041/623-387.

V Mengšu ali njegovi neposredni okolici sem pripravljena nuditi pomoč v jutranjih urah. Pospravljala bi kak gostinski lokal ali manjši poslovni objekt. Cena 8 evrov/h. Pokličite na tel.: 051/851-389, pod šifro 100-odstotni uspeh.

MALI OGLASI

Že eno leto v grobu spiš,a v naših srcih še živiš.

Ni dneva, ni noči, da ne bibil z nami ti.

A žal ostala je praznina,ki hudo boli in vse molči,

odkar tebe več ni.Spomin na tebe večno bo živel.

V SPOMIN

24. marca mineva eno leto,

odkar nas je zapustil naš dragi mož,

oče in dedi

Martin Belentin

Hvala vsem, ki se ga spominjate

in mu prižigate sveče.

Njegovi najdražji!

VABILO NA PREDSTAVITEV OB SVETOVNEM DNEVU VODA,

��. MARCU

ČISTA VODA ZA ZDRAVJE SVETA – TEMA ZDRUŽENIH NARODOV ZA LETO 2010

Vabljeni v petek, 19. marca �010, ob �0.30, v dvoranico Naš Slamnik (nad nekdanjo knjižnico).

Predstavitve bodo imeli zanimivi sogovorniki.17. aprila vabljeni na ogled krvavškega sistema in njegovega vodozbirnega območja z gorniškim pohodom in pobiranjem odpadkov. Tako

kot vsako leto, že skoraj deset let.

Dan prej bomo odstranjevali odpadke na območju Mengeškega bajerja, v

smeri proti Rašici.

Spremljajte naše objave na spletni strani: https://sites.google.com/site/

civilnamenges/.

Organizator Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod

Krvavca

Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi

otroke v petek, 19. marca �010, ob 18. uri, v gasilsko-kulturni dom Loka na

USTVARJALNO DELAVNICO.Tema: materinski dan

*****

Ob praznovanju materinskega dne KD Antona Lobode iz Loke poklanja

staršem iz Loke, Mengša, Topol in Dobena

POGOVOR O DRUŽINIZ GOSPO ANGELCO LIKOVIČ:Zakaj je Bog ustvaril moža in ženo?

Z vami bo tudi otroški pevski zbor Lastovke.Prijetno druženje bo v soboto, �0. marca �010, ob 16.30,

v dvorani gasilsko-kulturnega doma v Loki.

Prisrčno vabljeni!

Spomladanska čistilna akcija 2010 v Občini Mengeš in čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Kakovost življenja je v veliki meri odvisna od čistosti okolja, v katerem živimo. Čisto in zdravo okolje, vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila mati Narava, sami pa za urejenost in čistost mnogokrat ne naredimo dovolj. Tako se tudi v Sloveniji vse več ljudi zavestno in organizirano vključuje v razna prizadevanja za čistejše okolje. Temeljno načelo je: vsak naj poskrbi za urejenost, predvsem najprej v svojem okolju in nato še v širšem prostoru z medsebojnim sodelovanjem.

V Občini Mengeš skupaj s sodelovanjem Turističnega društva Mengeš že dolga leta skrbimo za to področje, saj se zavedamo pomena čistega okolja. S tem namenom vabimo vsa društva in posameznike, da se pridružijo skupni čistilni akciji, ki bo letos razdeljena na dva sklopa: ČISTILNO AKCIJO 2010 (društva s sedežem v Občini Mengeš) in akcijo OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU.

Prvi del bo zajemal tradicionalno SPOMLADANSKO ČISTILNO AKCIJO �010 v Občini Mengeš, ki bo potekala med ��. in �7. marcem �010. Podroben razpored za društva je že narejen, pozivamo pa tudi vse posameznike, ki bi imeli željo sodelovati, da se vključijo v čistilne akcije društev.

V ta namen bodo postavljeni zabojniki za smeti, in sicer na sledečih lokacijah:

- Dobeno: pri kmečkem turizmu Pri Blažu in Ručigajevem studencu;

- Loka pri Mengšu: pri mostu na ekološkem otoku;

- Topole: pri gasilskem domu in pri kamnitem mostu;

- Mengeš: v Pristavi, na parkirišču za Zdravstvenim domom, pri trgovini Mercator, ob razbremenilniku Pšate na Staretovi ulici in na ploščadi ŠD Partizan.

Po potrebi bomo dodali še kakšno lokacijo.

Vreče za odpadke in zaščitne rokavice boste lahko prevzeli od 17. do 27. marca 2010, v času uradnih ur, na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš – pri Borisu Kavčiču.

Kot nadaljevanje prvega dela pa Občina Mengeš in Turistično društvo Mengeš, v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja, vabimo vso zainteresirano javnost, da se nam pridruži pri vseslovenski čistilni akciji OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU, ko se bomo osredotočili na čiščenje divjih odlagališč v občini. K skupni akciji želimo pritegniti čim več ljudi, zato vabljeni prostovoljci društev, posamezniki in zaključene skupine – vsi, ki vam ni vseeno za naravo in okolje, v katerem živimo.

Zbrali se bomo v soboto, 17. aprila �010, ob 9. uri, na sledečih zbirnih mestih:

- Dobeno: Ručigajev studenec;- Loka pri Mengšu: Športni park Loka;- Topole: Športni park Topole;- Mengeš: Parkirni prostor za Kulturnim domom.

Na vsakem zbirnem mestu vas bo pričakal vodja, ki bo imel natančna navodila za izpeljavo akcije. Vreče za odpadke in zaščitne rokavice boste dobili na zbirnem mestu. Zaradi lažje organizacije akcije naprošamo vse prostovoljce, da se na določeno zbirno mesto predhodno prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si ali v knjižnici Mengeš. Za morebitna dodatna pojasnila se lahko obrnete na občinsko koordinatorko Mojco Petek, na tel: 051/840-168. V kolikor veste za divje odlagališče v občini, ga prijavite na isti spletni strani oziroma Staši Gams, na tel: 031/344-524.

Na koncu želimo opozoriti na nevarnosti, ki pretijo pri takem delu, zato naj bosta previdnost in zaščita z roko v roki na vsakem našem koraku!Pridite in skupaj nam bo uspelo!

Jože VahtarFranc Zabret

Marko KocjanDruštvo Ekologi brez meja

glasilo obČine mengeŠ marec 2010 / leto xvii marec 2010.pdf · svež, rahlo rjav pasji drek!...

Documents