glasilo občine Šmarješke toplice, leto iv., št. 1, marec ... · spanja, ko iz snega pokuka prvi...

glediRazgRedirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzgledigledirazgediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlezgledirazglezgedirazglezglediazglezglediRazgezglediRazglezgediRazglezglediazgle

RazglediRazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice, leto IV., št. 1, marec, 2010

2|

azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigleiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Občina Šmarješke Toplice potrebuje za po-krivanje potreb po pitni vodi blizu 260.000 m3 vode na leto, ki se v celoti zagotavlja iz vodnega vira ČP Jezero (Družinska vas). Iz vodnjaškega vodnega vira se zagotavlja voda za oskrbo ob-čin Šmarješke Toplice, Šentjernej (50 %), Mirna Peč, Straža, manjši del občine Škocjan in celotni levi breg MO Novo mesto. Količina, ki jo po-trebuje občina Šmarješke Toplice, predstavlja 10-odstotni delež celotne načrpane vode.

1.Kakovost vode v vodovodnih sistemih Nadzor nad kakovostjo pitne vode opravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno var-stvo Novo mesto in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06),

ki določa standarde in normative za pitno vodo. Na vodovodnem sistemu, ki ga oskrbuje ČP Jezero, je bilo v letu 2009 odvzetih 123 vzorcev pitne vode na omrežju (po pripravi) za mikro-biološke analize in 65 vzorcev za sanitarno-kemična preizkušanja. Od tega je bilo v občini Šmarješke Toplice odvzetih 27 vzorcev za mi-krobiološka in 8 vzorcev za sanitarno-kemična preizkušanja, kar predstavlja 13,8 % vseh vzor-cev na omenjenem vodovodnem sistemu. Vsi odvzeti vzorci vode pri uporabnikih v občini Šmarješke Toplice v letu 2009 so bili mikro-biološko in fizikalno-kemĳsko ustrezni in v skladu s pravilnikom o pitni vodi.Iz letnega poročila »O zdravstvenem nadzoru pitnih voda iz vodovodov, s katerimi upravlja Komunala Novo mesto«, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta, lah-ko povzamemo strokovno oceno zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti vodooskrbe. Na osnovi rezultatov izvedenih preizkusov je zavod podal oceno, da je voda zdravstveno ustrezna na vseh vodovodih.

2. Mikrobiološke analize vodeZ mikrobiološkimi raziskavami se ugotavlja prisotnost bakterĳ in parazitov v vodi. Najpo-gostejši vzrok za neustreznost vzorcev je pove-čano število bakterĳ pri 22 oz. 37 °C. V okviru rednih mikrobioloških analiz pa se ugotavlja prisotnost tudi na:• Escherichia coli – zanesljiv pokazatelj fekal-

nega onesnaženja; prisotnost v vodi ni do-pustna.

• Koliformne bakterĳe – pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokav na omrežju), prisotnost v vodi ni dopustna.

• Skupno število bakterĳ pri 22 °C; mejna vrednost je < 100/ml.

• Skupno število bakterĳ pri 37 °C; podobno kot št. kolonĳ pri 22 °C kažejo na učinkovi-

tost postopkov priprave, na razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane tem-perature; mejna vrednost je < 100/ml.

• Clostridium perfingens vključno s sporami; njihova prisotnost je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja; prisotnost v vodi ni dopustna.

• Parazite – patogeni mikroorganizmi; njiho-va pristnost kaže na izpust komunalnih od-padnih voda in greznic ter uporabo gnoja in gnojevke pri gnojenju travnatih in poljedel-skih površin; prisotnost v vodi ni dopustna.

V letu 2009 je bilo za omenjene preizkuse od-vzetih 13 vzorcev surove vode, od katerih no-beden ni pokazal prisotnost parazitov.

3. Fizikalno-kemĳske analize vodeParametri osnovne fizikalno-kemične analize so amonĳ, barva, motnost, vonj in okus. Naj-pogostejši vzrok fizikalno-kemĳske neustrez-nosti predstavlja motnost, ki sama po sebi ni nevarna za zdravje ljudi, problematična pa je zaradi zmanjšanega učinka dezinfekcĳe.

4. PovzetekIz rezultatov preizkušanja lahko povzamemo, da na področju, kjer upravljamo z javnim vo-dovodom, razpolagamo z relativno dobro in kakovostno vodo. Čeprav je surova voda po kriterĳih, ki jih predpisuje zakon, v več kot 50 % odvzetih vzorcev neprimerna za takojšnjo uporabo, pa njena priprava ne zahteva tehno-loško dragih in zahtevnih postopkov. Vodo, ki jo distribuiramo v vodovodnem omrežju, kon-dicioniramo s klorom, ki ohranja kakovost in preprečuje razvoj mikroorganizmov na njeni poti do končnega porabnika. Pravilnik o pitni vodi ne predpisuje mejne vrednosti prostega klora v vodi, vendar pa si ga na osnovi izku-šenj prizadevamo dodajati le minimalno po-trebno količino. Navkljub težavam, s katerimi se srečujemo predvsem v obdobju povečanih padavin, lahko z gotovostjo trdimo, da je voda, ki priteče iz na-ših pip, dobra. Če lahko na tem mestu dodam še svoje osebno mnenje, naj povem, da nisem zagovornik splošnega trenda kupovanja vode v plastenkah iz preprostega razloga: ker poznam kakovost vode iz vodovoda in ker je uporaba ustekleničene vode nekoliko sporna glede ko-ličine embalaže, ki pri tem ostaja. Ob upošteva-nju dejstva, da naj bi odrasla oseba zaužila vsaj 1,5 litra vode na dan, na območju upravljanja pa oskrbujemo okoli 60.000 prebivalcev, lahko hitro izračunamo; ob uporabi ustekleničene vode, bi samo za pitje letno »proizvedli« 22 mi-lĳonov praznih steklenic. Da ne bo vse skupaj zvenelo kot reklama za povečanje prodaje, naj pojasnim, da količina, ki jo vsebuje teh 22 mil. plastenk vode po 1,5 litra, predstavljala samo 0.7 % celotne načrpane količine. Ugotovitev, ki sledi, je, da s pitjem vode iz »pipe« ne boste povečali prihodka Komunali, ampak kar nekaj svojega denarja prihranili, še večji kot prihra-nek pa bo vaš prispevek k ohranitvi okolja.

Komunala Novo mesto d.o.o.Vodja sektorja vodooskrbe

Istok Zorko, inž.

Oskrba in kakovost pitne vode v občini Šmarješke Toplice

GLASediRazgleRazgledi

gR

NA

ROČE

NA

OBJ

AVA

Leto 2009 celokupna mikrobiološke analize fizikalno-kemične analize

VODNI VIR trdota vode (N) št. vzorcev % ustreznih št. vzorcev % ustreznih

Brusnice 13,8 16 93,75 2 100,00Dol. Toplice 14,0 15 100,00 3 100,00Gabrje 18,5 11 100,00 3 100,00Hrastje 18,9 12 100,00 3 100,00Kamenje 14,4 12 91,67 7 85,71Bučka 18 83,33 6 100,00Javorovica 14,2 16 100,00 4 100,00Gornji Križ 15,8 10 100,00 1 100,00Straža 12,6 14 71,43 1 100,00Suhadol 21,5 7 71,43 3 100,00Škocjan 17,6 18 100,00 4 100,00Vrhpolje 18,9 16 87,50 2 100,00Ždinja vas 12,8 10 100,00 4 100,00Jezero 15,5 123 98,38 65 100,00Mirna Peč 23 100,00 7 100,00Stopiče 13,7 89 96,63 46 100,00Globočec 13,0 13 100,00 7 100,00SKUPAJ 423 168

Istok Zorko, vodja vodooskrbe.

3|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigldiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgl

Marec 2010/leto IV./številka 1

Kolofon:Razgledi: glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Naklada 1150 izvodov. Brezplačno ga prejmejo na dom vsa gospodinjstva v občini Šmarješke Toplice. Odgovorna in glavna urednica: Bojana Medle. Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, Jože Medle, Jože Novak, Anka Turk Potočar, Katja Grahut, Sonja Košak. Lektura: Jože Medle. Prispevki v glasilu: avtorji pripisani ob koncu prispevkov. Odgovornost za prispevek prevzema avtor. Uredniški odbor ne presoja prispevkov v smislu novinarske stroke. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedila. Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p. Fotografija na naslovnici: Pogled na prebujajočo se dolino Radulje. Foto: Bojana Medle.

Komaj čakam na pomlad …Kljub temu, da so otroci iz vrtca Sonček vztrajno v maskah s plesom in petjem po vsej občini odganjali zimo, se letošnja zima ni dala kar tako odgnati. Kazalo je že, da jim je uspelo, saj nas je kmalu zatem razveselilo

toplo sonce, ki smo ga tako pogrešali v hladnih zimskih dneh. A zima je še zadnjič pokazala svoje zobe in nam pripravila hladno preseneče-nje v obliki 20 cm debele snežene odeje ter prekrila zvončke, ki so si že utrli pot na svetlobo. A nič ne de, sneg se je kmalu stopil in spet lahko občudujemo te iste zvončke.

Pomlad je čas, ko se na novo prebudi narava, z njo pa se iz zimske-ga spanja prebudimo tudi ljudje. Pomladansko sonce nam da novega zagona in nas napolni z novo ustvarjalno energĳo, ki se pozna tudi na obsegu marčevske številke Razgledov, ki jo držite v rokah. Pre-jeli smo toliko prispevkov, da smo morali celo nekoliko okrniti ne-katere naše stalne rubrike, ki jih v tokratni številki ni, a bodo spet našle svoj prostor v naslednjih. Izredno bogata marčevska številka pa je prav gotovo tudi posledica pestrega dogajanja v naši občini prav na vseh področjih. Obširno poročamo o prizadevanjih občinske uprave in pozdravljamo pričetek nekaterih novih in nadaljevanje nekaterih starih projektov. V Pismih bralcev so se razpisali tudi naši svetniki, med katerimi se krešejo različna mnenja. Bralci pa si imate možnost sami ustvariti svoje mnenje. Naša društva in osnovna šola so gotovo ena izmed najbolj dejavnih v državi, kar dokazujejo tudi prispevki v tokratni številki. Ob tej priložnosti čestitam našim osnovnošolcem in njihovim mentorjem za zlato priznanje Turistične zveze Slovenĳe, ki so ga prejeli za raziskovalno nalogo Meda polna skleda na natečaju Moj kraj – moj ponos. Da nam bo naš kraj še bolj v ponos, se v čim več-jem številu udeležimo tudi vseslovenske akcĳe Očistimo Slovenĳo v enem dnevu, o kateri si lahko več preberete na strani 14.

Želim vam lepe velikonočne praznike in ustvarjalen spomladanski čas. Vaše prispevke za naslednjo številko Razgledov na elektronskem naslovu [email protected] pričakujemo najkasneje do ponedeljka, 7. junĳa 2010. Društva in preostali, ki bodo sodelovali na prireditvah ob 3. občinskem prazniku občine Šmarješke Toplice, lahko prispevke oddajo tudi po preteku roka, čim prej po izvedenem dogodku.

Bojana Medle, urednica

Uvodne besede

O delu Občine

IntervjuBranko Ambrožič, vodja novoustanovljene god-be na pihala Šmarješke Toplice.

OŠ in vrtec

Učenci OŠ Šmarjeta so sodelovali na natečaju Turi-stične zveze Slovenĳe in v sklopu projekta Moj kraj, moj ponos pripravili raziskovalno nalogo Meda pol-na skleda – in osvojili zlato priznanje.

Društva

Kultura

Predstavitev četrte pesniške zbirke Terezĳe Balaže-vić.

AktualnoCerkev sv. Marjete v Šmarjeti kliče po obnovi.

Pisma bralcev

Iz vsebine …

Z VSEBdiRazglediRazgazgledi

gRazgled

g

4|


Pomlad je najlepši letni čas, ko se narava prebuja iz zimskega spanja, ko iz snega pokuka prvi teloh in naše bregove prekrĳejo zvončki. Da bo pomlad še lepša, smo poskrbeli tudi na Občini Šmarješke Toplice. Uredili smo otroško igrišče v Šmarjeških Topli-cah in v Šmarjeti odprli že deveto skupino vrtca za najmlajše občane Šmarjeških Toplic.

Tudi občinska uprava Občine je že začela z novim investicĳskim ciklusom in v letu 2010 so bo izvajalo veliko zelo pomembnih in-vesticĳ za razvoj kraja. Dokončali bomo gradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča v Beli Cerkvi, s katero imamo veliko zaple-tov, predvsem zaradi bogate arheološke dediščine. Prav tako bomo letos dokončali cesto mimo cerkve v Slapah do Zbur, da bo var-na šolska pot naših otrok in nadaljevali z ostalimi aktivnostmi za obuditev turizma v Klevevžu. V lanskem letu smo izdali Zbornik o Klevevžu in uredili sprehajalno pot, postavili klopi, mize in koše za smeti ter turistično tablo z informacĳami, letos pa bomo postavili še sanitarĳe in skrbeli za parkovno ureditev tega bisera.

V letošnjem letu bomo s pomočjo nepovratnih sredstev Ministr-stva za zdravje obnovili tudi zdravstveno postajo v Šmarjeti. Pred-videvamo, da bodo dela stekla v mesecu junĳu. Tečejo pa tudi vse aktivnosti za pridobitev soglasja lekarniške zbornice za odprtje le-karne v Šmarjeti.

Velik investicĳski zalogaj za lokalno skupnost pa predstavlja tudi investicĳa v zagotavljanje otroškega varstva in izobraževanja naših otrok. Že od samega začetka delovanja samostojne občine ve-liko sredstev in energĳe vlagamo na tem področju. Obnovili smo sanitarĳe v OŠ in postavili ograjo okrog igrišča otroškega vrtca v letu 2007, nato v letu 2008 uredili novo prevĳalnico za najmlajše in dostop iz zgradbe vrtca neposredno na otroško igrišče, v letu 2009 adaptirali in odprli novo enoto vrtca pri Občini – Zvezdice in do-gradili ter popolnoma opremili šolsko kuhinjo. Lahko se pohvali-mo, da imamo najsodobnejšo šolsko kuhinjo na območju Dolenjske. V letošnjem letu pa nadaljujemo s pripravo investicĳske dokumen-tacĳe za obnovo celotne šolske zgradbe z dograditvĳo, ureditvĳo novih parkirišč, pločnika, kolesarske poti in obračališča za avtobus. Prav tako bodo jeseni naši šolarji in rekreativci že lahko igrali nogo-met na novem nogometnem igrišču z umetno travo, ki bo nastalo za osnovno šolo v Šmarjeti.

Največje zadovoljstvo nam prinaša dejstvo, da so končno stekla dela na obvoznici Šmarjeta in da z Direkcĳo Republike Slovenĳe za ceste intenzivno delamo na projektu obnove ceste Šmarješke To-

plice – Šmarjeta z izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in kolesarske poti in da že imamo podpisano pogodbo, da bo v državnem proračunu za ta projekt zagotovljenih kar 1,9 mio EUR, okrog 800 tisoč EUR pa bomo morali zagotoviti iz proračunskih sredstev ali drugih virov.

Občinska uprava intenzivno dela tudi na projektih na področju vodooskrbe in izgradnje kanalizacĳe, zato prosimo vse občane in lastnike zemljišč za sodelovanje pri pridobivanju služnosti za iz-gradnjo komunalne infrastrukture. Rada bi poudarila, da se infra-struktura gradi za vas, za vaše bolj kakovostno bivalno okolje in zato je prav, da pri tem projektu sodelujete z dobro voljo. V letoš-njem letu bo stekla gradnja kanalizacĳe in obnove vodovoda v Na-selju nad Prinovcem, kar je zelo pomembna investicĳa, da zavaruje-mo naš vodni vir Jezero.

Vsekakor pa je za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti najpomemb-nejši sprejem novega prostorskega dokumenta -Občinskega pros-torskega načrta (OPN). Ker smo v času javne razgrnitve v lanskem letu dobili veliko število pripomb, smo se odločili, da opravimo še eno javno razgrnitev, ki bo potekala v pomladanskih mesecih. Če bodo postopki tekli kot bi morali, brez dodatnih zapletov, bomo OPN na Občinskem svetu lahko sprejeli še v tem letu in za naše občane s tem zagotovili nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, razvoj obrti in podjetništva, za nadaljnji razvoj turizma in gradnjo ostale infrastrukture.

Naj vam topli pomladni žarki prinesejo veliko delovne in ustvar-jalne energĳe v vaše domove in vaša srca. Ob tej priložnosti vas va-bim, da se v mesecu aprilu udeležite tradicionalne očiščevalne akci-je, da bomo našo občino naredili še lepšo in prĳetnejšo za bivanje. Lep pomladni pozdrav,

vaša županja Bernardka Krnc

Cenjene občanke in občani, lepo pozdravljeni bralci Razgledov!

O DELU OBČINE

Uradne ure Upravne enote Novo mesto v Krajevnem uradu ŠmarjetaSreda od 8.00 do 12.00 ureČetrtek od 8.00 do 12.00 ter 13.00 in 15.00 ure

Tel.št.: 07 39 39 490 Kontaktna oseba: Milena Zupet

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami so na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice telefon: 07/38 44 330 - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 13.00.

Lepe Velikonočne praznike, vonj po pirhih, šunki, hrenu in pelinu naj vam pričara trenutke miru, zadovoljstva in

razumevanja v vaših domovih.Mag. Bernardka Krnc

s sodelavci Občinske uprave Občine Šmarješke Toplice

5|



V letu 2010 bomo v občini začeli z največjo investicĳo: izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem«. Urejalo se bo vodovodno in kanalizacĳsko omrežje, postavila se bo javna razsvetljava in uredila kabelska kanalizacĳa. Investicĳa se bo izvajala v dveh letih in bo sofinancira-na s pomočjo evropskih nepovratnih sred-stev. Začetek gradnje lahko pričakujemo v drugi polovici leta 2010, zaradi administra-tivnih postopkov, ki še potekajo.

Obstaja več razlogov za izvedbo investici-je, pri čemer je najpomembnejši okoljevar-

stvene narave, saj sedanji način reševanja problema odpadnih voda ni dober in pred-stavlja grožnjo okolju ter bi se z nadaljnjo poselitvĳo območja problem samo stopnje-val. Prav tako je ogrožen največji vodni vir na Dolenjskem, Jezero.

Drugi razlog je želja zagotoviti lokalnemu prebivalstvu primerno komunalno opremo in s tem izboljšati splošni življenjski stan-dard na območju. Območje »Nad Prinov-cem« se je v zadnjih dveh desetletjih močno razvilo in pridobilo številne novogradnje, medtem ko komunalna infrastruktura ni

sledila temu razvoju. Z izvedbo načrtovane infrastrukture bo to stanje popravljeno, ob-močje pa bo pridobilo na atraktivnosti tudi za morebitne novo graditelje. Zanemariti ne velja tudi številnih sprehajalcev, tako lokal-nih prebivalcev kot gostov zdravilišča, kate-rim bo namenjena nova javna razsvetljava.

V okviru investicĳe bo položena tudi so-dobna telekomunikacĳska kabelska kana-lizacĳa, ki pomeni predpogoj za nadaljnje aktivnosti v smislu omogočanja sodobnih telekomunikacĳskih storitev, kar sicer tre-nutno predstavlja problem.

Investicĳa je skladna z Nacionalnim stra-teškim referenčnim okvirjem 2007 – 2013 oziroma 4. razvojno prioriteto Operativne-ga programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 – 2013 »Razvoj regĳ«, s prednostno usmeritvĳo »Regionalni raz-vojni programi« in v okviru le-te vsebin-skega področja »okoljska infrastruktura«. Prav tako je investicĳa skladna s strateškimi smernicami Evropske skupnosti za kohezi-jo, ki zahtevajo obravnavo bistvene potrebe za naložbe v infrastrukturo, zlasti v konver-gentnih regĳah, zaradi uskladitve z okoljsko zakonodajo na področjih voda, odpadkov, zraka in varovanja narave.

Pripravila: Petra Pozderec, občinska uprava

•28. redna seja je potekala 24. novembra 2009. Občinski svet je obravnaval naslednje točke dnevnega reda:– Odlok o občinskih cestah v občini Šmarje-

ške Toplice;– Odlok o spremembah in dopolnitvah odlo-

ka o ustanovitvi javnega vzgojno – izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola Šmarjeta;

– predlog Proračuna občine Šmarješke To-plice za leto 2010.

•29. redna seja je potekala 10. decembra 2009. Edina vsebinska točka je bila Predlog proračuna za leto 2010. Na seji ni bila nav-zoča večina članov Občinskega sveta. Zato je bila ponovno sklicana 29. decembra 2009. Občinski svet je obravnaval naslednje točke dnevnega reda:– Poslovni plan Komunale Novo mesto

d.o.o. za leto 2010;– predlog Rebalansa II občine Šmarješke To-

plice za leto 2009 (splošni del, posebni del, NRP, tabela s kratkimi obrazložitvami);

– predlog Proračuna občine Šmarješke To-plice za leto 2010.

•30. redna seja je potekala 26. januarja 2010. Občinski svet je obravnaval naslednje točke dnevnega reda:– predlog Proračuna občine Šmarješke To-

plice za leto 2010;– predlog Odloka o odvajanju in čiščenju ko-

munalne odpadne in padavinske vode na območju občine Šmarješke Toplice;

– predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Šmarješke Toplice;

– predlog Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi od-padki in gospodarske javne službe odla-ganja ostankov komunalnih odpadkov na območju občine Šmarješke Toplice;

– predlog Sklepa o komunalnih storitvah na območju občine Šmarješke Toplice (oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda, odvoz odpad-kov);

– predlog Odloka o občinskih taksah v Ob-čini Šmarješke Toplice;

– predlog posamičnega programa naku-pa nepremičnega premoženja: parcele št.

1836, 1831/1, k.o. Gorenja vas;– predlog posamičnega programa nakupa

nepremičnega premoženja: parcela št. 42-4/19, k.o. Družinska vas;

– predlog posamičnega programa menjave nepremičnega premoženja: parcele št. 15-16/5, 1077/5, k.o. Žaloviče.

•31. redna seja je potekala 18. februarja 2010. Občinski svet je obravnaval naslednje točke dnevnega reda:– predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na

območju občine Šmarješke Toplice;– predlog Odloka o ustanovitvi in delovanju

Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šmarješke Toplice;

– predlog Proračuna občine Šmarješke To-plice za leto 2010;

– predlog Odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave – medobčinskega inšpek-torata in redarstva.

Pripravila: Petra Pozderec, občinska uprava

S sej Občinskega sveta Občine Šmarješke TopliceObčinski svet se je od zadnje izdaje Razgledov sestal petkrat.

Izgradnja in obnova komunalne infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem«

6|


O DELU OBČINE

V letu 2009 so bile na področju prostorskega načrtovanja in pripra-ve Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN) oprav-ljene naslednje aktivnosti: - Zaradi velikega območja kulturne dediščine, ki pokriva našo ob-

čino smo, izvedli usklajevanje z nosilcem urejanja prostora, Zavo-dom za varstvo kulturne dediščine, območna enota Novo mesto (januar 2009).

- Izdelano je bilo okoljsko poročilo skupaj z dodatkom za varovana območja (izdelovalec Chronos d.o.o.), ter revizĳa okoljskega poroči-la (izdelovalec Enviro Andrej Uršič s.p.) skladno z ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in Zakonom o varstvu okolja, ZVO-1B (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08).

Namen okoljskega poročila je bil določiti in oceniti vplive na okolje na podlagi primerjave obstoječega stanja okolja s predvidenim sta-njem okolja ter podati okoljske ukrepe in predloge v zvezi s potekom izvedbe plana.

Namen revizĳe dodatka k okoljskemu poročilu je bil izvesti pre-sojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na varovana območja.- Zaradi spremembe prostorske zakonodaje ter nejasnosti izdelave

posameznih sklopov OPN ter dodatnih zahtev pristojnega Ministr-stva za okolje in prostor je bilo potrebno izvesti dodatna dela – stro-kovne osnove, ki so zahtevale izvedbo postopka javnega naročila za izbiro izvajalca strokovnih osnov.

Izdelava dodatnih strokovnih osnov je obsegala:1. Vris stavbnih zemljišč za obstoječe in želene nove objekte na vino-

gradniških območjih (skladno z ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/07 in pod-zakonskimi akti ter naknadnimi priporočili MOP Direktorata za prostor).

2. Obravnava novih vlog, ki so na Občino prispele v času po januar-ju 2008. Obravnava vlog vključuje presojo sprejemljivosti, terenski ogled (po potrebi), usklajevanje z Občino in pobudnikom (po po-trebi), vključitev v tekstualni in grafični del OPN.

3. Prikaz stanja prostora (skladno s Pravilnikom o prikazu stanja prostora, Ur. l. RS, št. 50/2008).

4. Prilagoditev OPN in strokovnih podlag za OPN skladno s Tehnič-nimi pravili, ki so bila pripravljena naknadno (MOP, 06. 10. 2008).

- Izvedena je bila dopolnitev okoljskega poročila, skupaj z dodat-kom za varovana območja (izdelovalec Chronos d.o.o.), glede na dopolnjen osnutek OPN.

- Izvedena je bila revizĳa okoljskega poročila.- Pridobljeno je bilo potrdilo MOP ARSO o ustreznosti okoljskega

poročila.- Dopolnjen osnutek je bil usklajen z nosilci urejanja prostora.- V času med 16. novembrom in 16. decembrom je bila izvedena jav-

na razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN, okoljskega poročila ter strokovnih podlag.

- V sklopu javne razgrnitve sta potekali tudi dve javni predstavitvi v Šmarjeti in Beli Cerkvi.

- V času javne razgrnitve so imeli občani, lastniki zemljišč, nosilci urejanja prostora ter zainteresirana javnost pravico podajati pisne pripombe na javno razgrnjen dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo.

- V času javne razgrnitve je bilo prejetih več kot 200 pripomb, ki jih pristojna strokovna služba obdeluje in do katerih bodo zavzeta sta-lišča do pripomb ter strokovna pojasnila.

Izdelava stališč do pripomb in pojasnil je v zaključni fazi in bodo v kratkem objavljena na spletni strani ter na sedežu OŠT.

Nadaljnje aktivnosti pri pripravi OPN:Ker si na Občini Šmarješke Toplice želimo in prizadevamo izde-lati usklajen in uravnotežen OPN, ki nam bo omogočal nemoteno življenje in razvoj za naslednjih 5-10 let, smo se odločili, da prejete pripombe upoštevamo v čim večji možni meri (v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo) in tako dopolnjen osnutek ponovno javno razgrnemo.Javna razgrnitev bo potekala predvidoma v mesecu aprilu.

Pripravil: Stane Bajuk, občinska uprava

Na 30. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice, ki je bila 26. 1. 2010, je bil sprejet Sklep o povišanju cen komunalnih storitev na območju občine Šmarješke Toplice. Povišanje cen zajema oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda, odvoz odpadkov, števnino in vzdrževanje priključkov. Cene navedenih komunalnih storitev se bodo dvignile v povprečju za

10 %. Občina kljub dvigu cen še vedno v večjem delu subvencionira cene.Razlogi za predlagano povišanje cen komunalnih storitev so:• nesorazmerje med rastjo inflacĳe in rastjo

cen komunalnih storitev v zadnjem pet-letnem obdobju;

• sprememba načina oblikovanja cen po Pravilniku o metodologĳi za oblikova-nje cen storitev obveznih občinskih go-

spodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 63/09), ki pogojuje lo-čitev cene na omrežnino stroške izvajanja javne službe.

Sklep o cenah komunalnih storitev na območju občine Šmarješke Toplice je objavljen v Uradnem listu RS, št. 9/2010 in spletni strani Občine Šmarješke Toplice (h�p://www.smarjeske-toplice.si/Zakonodaja/).

Pripravil:Tomaž Ramovš, občinska uprava

Priprava Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Šmarješke Toplice

Nove cene komunalnih storitev

7|



V prvi fazi rekonstrukcĳe pokopališča so se izvedla predhodna arheološka izkopa-vanja in zgradili oporni zidovi na vzhod-nem delu pokopališča.V drugi fazi rekonstrukcĳe se je odstranila obstoječa mrliška vežica, ki jo bo nadome-stila nova sodobnejša, z dvema ločenima mrliškima vežicama.Trenutno dela na gradbišču potekajo po-

spešeno, saj so zaradi nizkih temperatur in obilnega sneženja v mesecu januarju in februarju dela potekala upočasnjeno in moteno. Na gradbišču potekajo zaključna

gradbena dela na mrliški vežici ter na ure-janju komunikacĳ in dostopov ob pokopa-lišču.


Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice

18 februarja 2010 je bil na 31. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Šmarješke Toplice.

Cilj sprejetega odloka je posodobitev ter prilagoditev državnim in s tem evropskim predpisom ter tudi dose-ganje kvalitetnega izvajanja obvezne gospodarske jav-ne službe. S sprejetim odlokom so podane kvalitetnejše pravne podlage za nadzor in ukrepanje inšpektorata.

Odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in za-hteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Šmarješke Toplice.

Namen odloka je zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe, uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na pitno vodo in varstvo virov pitne vode, zagotavljanje traj-nostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nad-zora nad izvajanjem javne službe.

Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 14/2010 in na spletni strani Občine Šmarješke Toplice (h�p://www.smarjeske-toplice.si/Zakonodaja/).


Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je na 30. redni seji, 26. 1. 2010, sprejel Odlok o občinskih taksah v občini Šmarješke Toplice.V občini se plačujejo občinske tak-se za naslednje predmete in storit-ve:• uporabo javnih površin za prire-

janje razstav in zabavnih prire-ditev,

• oglaševanje na javnih mestih,• parkiranje na javnih površinah,• uporabo javnega prostora za

kampiranje,• druge oblike uporabe javne po-

vršine, ko tako določa zakon.V odloku je taksnim zavezancem naloženo, da morajo aktivno po-skrbeti za pravočasen in pravi-len kontakt z občinsko upravo. Zavezanci, ki na dan uveljavitve odloka že opravljajo taksno stori-tev oziroma imajo že nameščene taksne predmete, pa še niso vlo-žili predpisane prĳave po doslej veljavnih občinskih predpisih, so dolžni taksno obveznost prĳa-

viti občinski upravi najkasneje 30 dni po uveljavitvi tega odloka.V primeru, da pravna oseba ali sa-mostojni podjetnik posameznik ne prĳavi predmeta ali storitve, za ka-tero je predpisano plačilo občinske takse, navede napačne podatke, ki vplivajo na odmero taksne obvez-nosti, postavi taksni predmet brez dovoljenja občinske uprave oz. ga postavi v nasprotju s soglasjem, in če ne prĳavi sprememb taksnega predmeta, je predpisana globa za prekršek 800,00 EUR.Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 9/2010 in na spletni strani Občine Šmarješke Toplice (h�p://www.smarjeske-toplice.si/Zako-nodaja/).Vzporedno z objavo na občinski strani bo na Občini in na spletu dostopen obrazec za prĳavo ob-činske takse v skladu z Odlokom o občinskih taksah v občini Šmar-ješke Toplice.


Poročilo o poteku izvedbe rekonstrukcĳe pokopališča in gradnje nove mrliške vežice v Beli Cerkvi

Odlok o občinskih taksah v občini Šmarješke Toplice

8|


O DELU OBČINE

Kanalizacĳski sistem Brezovica - Strelac in vodovod Strelac

Projekt fekalne kanalizacĳe Brezovica - Strelac in vodovod Strelac zajema izgradnjo kanalizacĳskega sistema za naselje Strelac z obnovo vodovoda, kanalizacĳski sistem Brezovica, po-vezovalni fekalni kanalizacĳski vod od Šmarjete do Šmarjeških Toplic.

Namen kanaliziranja in čiščenja odpadnih vod je ohranitev

kakovostne podtalne vode in seveda izboljšanje bivalnih in sa-nitarnih pogojev na obravnavanem področju. Obstoječa čistilna naprava fekalnih vod Šmarjeta ne dosega osnovnih zakonskih pa-rametrov čiščenja odpadnih vod, zato se obstoječa čistilna napra-va ukine in se izvede gravitacĳska povezava vodov, ki se preko povezovalnega kanalskega sistema poveže z že zgrajenim omrež-jem v spodnjem južnem delu naselja Brezovica pri Šmarjeških To-plicah. Projekt zajema kompletno rešitev in izgradnjo kanalskih sistemov naselji s priklopom in odvodom fekalnih odplak preko obstoječega zbirnega kanala do čistilne naprave, ki je locirana na desni strani regionalne ceste Zbure - Mačkovec. Projektna doku-mentacĳa zajema tudi predvideno pozidavo po OPPN, sprejeto na območju občine Šmarješke Toplice in naselja Šmarjeta.

Trase kanalizacĳskih vodov in vodovoda so zasnovane tako, da v naseljih potekajo po javnih asfaltnih in makadamskih po-vršinah, izven naselĳ pa po kmetĳskih travnih in njivskih povr-šinah.

Sedanja raba zemljišč se zaradi gradnje kanalizacĳe in vodo-voda ter kasneje obratovanja ne bo spreminjala, ostala pa bo njena omejena raba površin. Izključna raba zemljišč bo zgolj na objektih kanalizacĳe (to so jaški in črpališča).

Obstoječi vodovod v vasi Strelac je bil zgrajen leta 1968 in je močno dotrajan. Novi vodovod se bo napajal iz zajetja Jezero v Družinski vasi in bo priključen v vodohranu Šmarjeta na tlačni vod do vodohrana Orešje. Zaradi visokega tlaka je v VH Šmarjeta že vgrajen ventil za zniževanje tlaka in v steni vgrajena cev, na katero se bo priključil novi vodovod Strelac.

V mesecu novembru 2009 so bili v dvorani družbenega doma v Šmarjeti vsem občanom iz Brezovice in Strelaca predstavljeni potek in predvideni cilji projekta.

Priprava projekta je trenutno v zaključni fazi, imamo izde-lano PGD projektno dokumentacĳo, soglasje Komunale Novo mesto, soglasje Telekoma, soglasje Elektra in naravovarstveno soglasje. Pridobivanje služnostnih pogodb je v sklepnem delu, tako da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno še v letu 2010.

Projekt kanalizacĳski sistemi Strelac - del Brezovice je vključen v Načrt razvojnih programov občine. Vrednost investicĳe znaša predvidoma 700.000 EUR.

Tomaž Ramovš, občinska uprava

Izdelava idejnih zasnov ureditve naselja Šmarjeta, Šmarješke Toplice in Bela CerkevObčina Šmarješke Toplice je v lanskem letu pristopila k pro-jektu izdelave idejnih zasnov ureditev naselĳ Šmarjeta, Šmar-ješke Toplice in Bela Cerkev. Za izdelavo idejnih zasnov je bilo na podlagi izvedenega javnega naročila izbrano podjetje Infon, d.o.o. Cilj izdelave idejnih zasnov je prikazati problematiko in kvaliteto prostora v posameznem naselju ter določiti osnovne usmeritve za nadaljnjo celovito prenovo in razvoj tako jedra kot tudi širšega območja naselja, ob upoštevanju prostorskih in raz-vojnih potreb. Izdelane idejne zasnove bodo v spomladanskem času predstavljene na javni predstavitvi, o podrobnejši vsebini idejnih zasnov pa bomo poročali tudi v naslednji številki Raz-gledov.


9|



Kanalizacĳa Gorenja vas

Naselje Gorenja vas pri Šmarjeti sodi v aglomeracĳo Šmarjeta, ki poleg Gorenje vasi vključuje tudi naselje Strelac. Rešeno odvajanje komunalne odpadne vode je le v ožjem delu Šmarjete. V tem delu je mešan sistem odvajanja odpadne vode. Naselje Gorenja vas je znotraj aglomeracĳe, zato ga je potrebno skladno z zakonodajo opremiti z javno kanalizacĳo in ga preko povezoval-nih vodov priključiti na čistilno napravo v Šmarjeških Toplicah.

Naselje Gorenja vas še nima v celoti re-šenega skupnega odvajanja odpadnih vod z javnim kanalizacĳskim sistemom, zato so razmere na področju odvoda odpadnih vod zelo slabe. Vsi objekti, namenjeni biva-nju ali manjši obrtni terciarni dejavnosti, imajo za odpadne vode zgrajene pretočne ali nepretočne greznice. V primeru pretoč-nih greznic so posamezni izpusti urejeni direktno v obcestne jarke oziroma v poni-kovalnice. Nepretočne greznice pa lastniki v večini primerov praznĳo na kmetĳske površine. Ker naselje leži na prepustnem kraškem terenu, vode neovirano ponikajo v podtalje in predstavljajo veliko nevarnost za onesnaženje podtalnice. Odpadne vode iz strnjenega dela naselja tečejo po asfaltnih cestah proti makadamski poti in se razlĳejo v obcestni jarek, kjer poniknejo.

Trenutno se izdeluje projektna doku-mentacĳa za gradbeno dovoljenje in pro-jekt za izgradnjo ločenega kanalizacĳske-ga sistema za odpadne komunalne vode, na podlagi izdelane idejne zasnove.

V planskih dokumentih je predvidena manjša širitev naselja Gorenja vas, samo naselje pa predstavlja razpršeno, gručasto pozidavo, z manjšimi predlogi obcestne pozidave, do Šmarjete. Pri projektiranju so zajeti objekti, namenjeni bivanju, ob tem se upošteva povezava kanalizacĳskega omrežja v enoten kanalizacĳski sistem, ki se poveže s kanalskim sistemom v naselju

Šmarjeta.V mesecu februarju 2010 je potekala v

dvorani družbenega doma v Šmarjeti pred-stavitev in javna obravnava projekta kanali-zacĳe za naselje Gorenja vas. Na pripravljen ter predstavljen osnutek projekta so lahko občani podali morebitne pripombe in pred-loge (tudi glede hišnih priključkov).

Izgradnja kanalizacĳskega sistema Go-renja vas je vključena v Načrt razvojnih programov občine. Za investicĳo so pred-videna sredstva v višini 650.000 EUR.


Občina Šmarješke Toplice je pristopila k izdelavi projektne dokumentacĳe, v obse-gu PGD in PZI za izgradnjo vodovodnega omrežja, ki bo območje Vinjega vrha oskr-belo s kvalitetno sanitarno in požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

Oskrba s pitno vodo na Vinjem vrhu je razdeljena na dve coni:• NIZKA CONA (od Gradenj proti vodo-

hranu Sračniku, ter naselje Gradenje),• VISOKA CONA (od vodohrana Orešje,

ter nov vodohran Vinji vrh).

Projekt NIZKE CONE bo razdeljen na tri faze:• 1. faza: vodovodno omrežje od vodo-

hrana Orešje do Gradenj, približno 2.080 m omrežja z ocenjenimi 22 vodni-mi priključki,

• 2. faza: vodovodno omrežje od Gra-denj proti Sračniku, približno 2.240 m omrežja z ocenjenimi 70 vodovodnimi priključki,

• 3. faza: kanalizacĳsko omrežje od Gra-denj proti Družinski vasi, približno 850 m omrežja z ocenjenimi 14 kanalizacĳ-skimi priključki.

Projekt VISOKE CONE bo razdeljen na dve fazi:• 1. faza: izvedba črpališča v obstoječem

vodohranu Orešje, izgradnja 3.900 m vodovodnega omrežja, izvedba približ-no 70 vodovodnih priključkov,

• 2. faza: izgradnja vodohrana Vinji vrh 100 m3 .

Občina se zaveda pomembnosti obeh projektov in bo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev poskušala oba projek-

ta realizirati v doglednem času. Vrednost celotne investicĳe bo znašala blizu 2 mili-jona EUR, zato je njena izvedba vezana na pridobitev nepovratnih sredstev.

Projekt NIZKE CONE je zelo pomemben in se bo izvajal najprej, saj je to območje zelo poseljeno, tako da bodo občani in ob-čanke imeli zagotovljeno kvalitetno pitno vodo in v zadostni količini.

Ob tem velja omeniti, da je celotno ob-močje v varstvu kulturne dediščine, kjer se bodo pred investicĳo morala izvesti ar-heološka izkopavanja na celotni trasi vo-dovoda. Tudi to pomeni dodaten strošek in potreben čas pri izvajanju vodooskrbe teh krajev.


Izdelava projekta za vodovod Vinji vrh in Gradenje ter kanalizacĳo Gradenje

10|


O DELU OBČINE

Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov ko-munalnih odpadkov na območju občine Šmarješke Toplice in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavin-ske vode na območju občine Šmarješke Toplice.

V mesecu januarju 2010 sta bila na 30. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice sprejeta dva pomembna odloka s komu-nalnega področja:• Odlok o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komu-

nalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostan-kov komunalnih odpadkov na območju občine Šmarješke Topli-ce in

• Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavin-ske vode na območju občine Šmarješke Toplice.

Cilji Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s ko-munalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostan-kov komunalnih odpadkov na območju občine Šmarješke Toplice so:• zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja z odpadki

v skladu z zakonodajo in ostalimi predpisi,• zagotoviti učinkoviti izločevanje ločenih frakcĳ komunalnih od-

padkov,• zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih od-

strani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,• zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo ločenih

frakcĳ komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,

• uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih od-padkov«,

• zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki,

• zagotoviti učinkovito izločevanje organskih biorazgradljivih od-padkov,

• zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov jav-ne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

Z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in pada-vinske vode na območju občine Šmarješke Toplic se ureja način učinkovitega izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiš-čenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju občine Šmarješke Toplice, uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varova-nje okolja in posebej na varovanje voda, zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzor izvajanje javne službe. Odlok obsega:• splošne določbe,• organizacĳsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,• pogoje izvajanja javne službe,• izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacĳa,• izvajanja javne službe na območjih brez javne kanalizacĳe,• pravice in obveznosti uporabnikov,• vire financiranja in način obračunavanja storitev,• nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe,• prehodne in končne določbe.Odloka sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 9/2010, in na spletni strani Občine Šmarješke Toplice (h�p://www.smarjeske-toplice.si/Zakonodaja/).


Dimnikarska služba Dimnikarska služba se izvaja kot obvez-na državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiš-čenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učin-kovite rabe energĳe, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.

Glede na to da pred 3. junĳem 2006 še nismo bili samostojna občina, spada območje občine Šmarješke Toplice pod območje Mestne občine Novo mesto, kjer je konce-sionar za opravljanje dimnikarskih storitev podjetje Marjan Mi-helčič s.p. Koncesĳe za opravljanje dimnikarske službe podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor in ne Občina, zato se za dodat-na pojasnila lahko obrnete na pristojno ministrstvo (ga. Mirna Švarc).Napotki za občane (Uradni list RS, št. 101/2009 z dne 10. 12. 2009):• Izvajalec dimnikarske službe zaračuna opravljene storitve

dimnikarske službe uporabniku dimnikarskih storitev. Cene storitev dimnikarske službe so določene glede na vrsto stori-tev, vrsto naprave, toplotno moč kurilne naprave, vrsto goriva, pogoje izvajanja in časovne normative izvajanja posamezne storitve.

• Izvajalec dimnikarskih storitev lahko zaračuna maksimalno ceno samo v primeru, ko za opravljanje storitve porabi čas, ki ga predvideva maksimalni normativ. Če storitev opravi v kraj-šem času, se obračuna opravljena storitev glede na dejansko porabljen čas.

• Izvajalec dimnikarske službe mora uporabniku po opravlje-ni storitvi predložiti podpisan delovni nalog. Na delovnem nalogu morajo biti zapisani, poleg podatkov o uporabniku in izvajalcu, podatki o vrsti storitve, ki je bila opravljena, ter ura začetka in zaključka opravljanja storitve. Delovni nalog morata podpisati izvajalec in uporabnik storitev. V kolikor med uporabnikom in izvajalcem ni doseženo soglasje glede časa trajanja izvajanja storitev, je uporabnik dolžan plačati le nesporni znesek zaračunane storitve. Poleg podpisa izvajalca morata biti čitljivo zapisana ime in priimek izvajalca.

• Maksimalne cene in časovni normativi: h�p://www.uradni-list.si/files/RS_-2009-101-04411-OB%7EP001-0000.PDF.

• Cene storitev za kurilne naprave do toplotne moči vključno 50KW: h�p://www.uradni-list.si/files/RS_-2009-101-04411-OB-%7EP002-0000.PDF. Tomaž Ramovš, občinska uprava

Internet v občini Šmarješke TopliceObčinska uprava izvaja predhodne raziskave za omogočanje brez-

žičnega internetnega dostopa za prebivalce celotne občine Šmarješke Toplice.

Zaradi začetka izvajanja projekta, ocene investicĳe in posledično ocene naročnine objavljamo j a v n i p o z i v vsem morebitnim za-interesiranim uporabnikom takšnega internetnega priključka (lahko tudi že obstoječi uporabniki).

Izkazan interes ne obvezuje priklopa in služi samo za raziskavo.Svoj interes lahko sporočite na telefon (07) 38 44 337, elektronski

naslov: [email protected] ali po pošti na naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice. Kon-taktna oseba Tomaž Ramovš (vsak zainteresiran naj navede ime in priimek ter točen naslov). Tomaž Ramovš, občinska uprava

11|



Občina Šmarješke Toplice v partnerstvu z 20 občinami jugovz-hodne Slovenĳe izvaja triletno operacĳo »Vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture (GJI) v JVSLO«. Za izvedbo operacĳe je občina na 3. javnem razpisu »Razvoj regĳ« pridobila 212.499,00 EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni raz-voj. Skupna vrednost operacĳe je 300.000,00 EUR. Pod GJI spadajo omrežja in naprave, ki zadovoljujejo osnovne človekove potrebe (oskrba z vodo in energĳo, ravnanje z odpadki, prometno omrežje, zagotavljanje sodobnih telekomunikacĳskih naprav ...). GJI pred-stavljajo enega od temeljnih meril razvitosti vsakega okolja in ene-ga od temeljev bodoče gospodarske rasti. Občina Šmarješke Toplice sodeluje v operacĳi izgradnje objektov GJI, ker se zaveda pomemb-nosti te operacĳe pri razvoju segmentov razvojnih programov na ravni občin in regĳ.

Na internetnem naslovu www.geoprostor.net/smarjeske_toplice in preko portala h�p://smarjeske-toplice.si/, kjer obstaja ikona za vstop v PISO (prostorski informacĳski sistem občin) lahko imajo vsi, ki imajo internet, možnost elektronskega dostopa do teh infor-macĳ.

Poleg vnesenih podatkov iz preteklega obdobja bo na omenje-ni spletni strani omogočen dostop do podatkov javne razsvetljave, takoj ko bo geodetska uprava vpisala vse podatke, ki jih je občina z oddanim elaboratom infrastrukture javne razsvetljave v občini

oddala geodetski upravi za vpis v zbirni kataster gospodarske in-frastrukture.

Dodan je dostop do vodovodnih priključkov, saj se je v okviru intezivnega dela na terenu s strani Komunale Novo mesto terensko zajelo vse vodovodne priključke. V občini je tako zajetih 466 vodo-vodnih priključkov.

Vseskozi se izvaja kontrola zajetih podatkov in izboljšanje po-datkov o kanalizacĳskem omrežju. Tudi ti podatki so vseskozi do-stopni na tej internetni strani.

Občina z zbranimi podatki, katere zbira v zbirnem katastru Go-spodarske javne infrastrukture (GJI) na Geodetski upravi Republi-ke Slovenĳe, izpolnjuje določbe Zakona o prostorskem načrtovanju, Pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora in Zakonu o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1.

Vsi občani lahko tako dostopajo do podatkov o javni razsvetlja-vi, postavitvi EKO otokov, vodovodnih priključkov, kanalizacĳskih priključkov, podatkov o cestah in do ostalih podatkov, ki se bodo v prihodnje ažurno dopolnjevali. Občina Šmarješke Toplice z dostop-nostjo in nenehnim dopolnjevanjem vseh podatkov o gospodarski javni infrastrukturi na internetni strani omogoča občinski upravi in ostalim zainteresiranim uporabnikom te spletne strani pridobitev uporabnih in pomembnih informacĳ o gospodarski javni infrastruk-turi v občini. Tomaž Ramovš, občinska uprava

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju: SPVCP) na nivoju lokalne skupnosti organizira in vodi preventivne dejavnosti v cestne prometu ter skrbi za vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri svojem delovanju daje poudarek vzgoji in izob-raževanju ter varnosti predšolskih otrok, osnovnošolcev ter varnosti ostarelih in invalidnih oseb.

Z namenom začetka delovanja sveta je Občinski svet na 15. redni seji, ki je bila v mesecu maju 2008, ustanovil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju: SPVCP) v Občini Šmar-ješke Toplice.

Člani SPVCP-ja Občine Šmarješke Toplice so: g. Stane Bajuk, g. Aleš Piberčnik, ga. Maja Žagar, g. Jože Kočevar in g. Franci Anderlič.

V mesecu decembru 2009 je bil sklican sestanek članov SPVCP-ja. Na sestanku so člani obravnavali:• predlog odloka o ustanovitvi SPVCP Občine Šmarješke Toplice

(člani so predlagali odlok v sprejem Občinskemu svetu),• program preventive in vzgoje v cestnem prometu – KOLESARČKI

(program, ki na teoretični in praktični način vrtčevske ter osnovno-šolske otroke pouči o varnosti v prometu),

• program PASAVČEK (se izvede v okviru Evropskega tedna mobil-nosti, vzporedno s predstavitvĳo PP Novo mesto),

• širjenje gradiv (plakatov, zloženk), ki ga pripravlja DRSC-SPV,• razno: (preselitev kolesarskega izpita v Šmarješke Toplice, ureditev

talne signalizacĳe v Šmarjeti, nakup odsevnih trakov za otroke in ostale pešce).V mesecu februarju 2010 je bil na 31. redni seji Občinskega sveta

Občine Šmarješke Toplice sprejet Odlok o ustanovitvi in delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Šmarje-ške Toplice, z namenom uskladitve ureditve vzgoje in preventive v cestnem prometu z zakonom o varnosti v cestnem prometu.

Trenutno poteka v okviru SPVCP akcĳa 40 dni brez alkohola (od 17. februarja do 3. aprila 2010), katere namen je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola in izraziti v obdobju trajanja akcĳe

solidarnost z vsemi, ki trpĳo zaradi nasilja v družinah, nesreč v cest-nem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. V ta namen so po občini razobešeni plakati in na javnih mestih dostopni letaki, za seznanitev z akcĳo.

S prošnjo na DRSC smo pridobili odsevne trakove, ki smo jih raz-delili na OŠ Šmarjeta. Nekaj odsevnih trakov imamo še na Občini, tako da, dokler ne poidejo, lahko vsi zainteresirani prejmete svoj od-sevni trak, ki omogoča večjo vidnost v prometu.

Pripravil: Tomaž Ramovš, občinska uprava

Vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture v JV Slovenĳi in PISO

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

12|


O DELU OBČINE

Uradne ure Medobčinskega inšpektorata in redarstva na sedežu naše ObčineV okviru delovanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva so v prostorih Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, med 14:30 in 16:30 uro organizirane uradne ure, kjer se lahko po-govorite z medobčinsko inšpektorico Natašo Rajak in medob-činsko redarko Majo Juntez.

Kontaktni podatki medobčinske inšpektorice in medobčin-ske redarke:

• Nataša Rajakmedobčinska inšpektoricaTel: 07/393 35 61, Fax: 07/393 35 80, mob: 031/754-658e-mail: [email protected], [email protected]

• Maja Juntezmedobčinska redarkaTel: 07/393 35 63, Fax: 07/393 35 80, mob: 031/754-648e-mail: [email protected]

Postavitev bankomata v ŠmarjetiNa občinski upravi smo intenzivno pristopili k dogovarjanju za postavitev bankomata v Šmarjeti. Bankomat se bo postavil na občin-ski stavbi in bo omogočal 24-urni dostop do gotovine. Z banko se dogovarjamo za ban-komat, ki bo omogočal poleg dviga gotovine tudi plačilo posebnih položnic.

Plačilo posebnih položnic, kot samostojna storitev na bankomatu, komitentom omogoča plačilo položnic s takojšnjim prejemom po-trdila o izvedenem plačilu, je cenejša in uporabnikom na voljo 24 ur na dan vse dni v letu. Prednosti plačila posebnih položnic na bankomatih za uporabni-ka:• takojšnji prejem potrdila o plačani posebni položnici,• cenejše plačilo posebne položnice,• storitev se lahko izvaja 24 ur na dan in vse dni v letu,• ni potrebno izgubljati prepotrebnega časa z obiskom bančnega

okenca in čakanjem v vrsti.

Bankomat bo postavljen v prvi polovici leta 2010 in bo občanom približal ter pocenil nekatere bančne storitve.


V občinah Šentjernej, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki že od marca 2008 deluje nov prekrškovni organ, Medobčinski inšpek-torat in redarstvo s sedežem v Šentjerneju.

Po odhodu prejšnje inšpektorice je sedaj na njenem mestu od prvega oktobra 2009 Nataša Rajak, diplomirana ekonomistka iz Novega mesta. Poudarja predvsem boj proti črnim odlagališčem in kontrolo plačevanja taks, tako občinskih kot turističnih, saj vse tri občine stavĳo na razvoj turizma in čisto-čo občin. Rajakova poudarja, da je naloga inšpektorice nadzor nad izvajanjem določb odlokov: - o občinskih cestah,- o ravnanju s komunalnimi odpadki,- o oglaševanju in reklamiranju,- o občinskih taksah,- o pokopališki dejavnosti,- o urejanju in vzdrževanju javnih in zele-

nih površin,- o odvajanju in čiščenju odpadnih voda,- ter drugih odlokov in predpisov, ki po-

oblaščajo inšpekcĳo za inšpekcĳski nad-zor.Zato ob tej priložnosti poziva vse občane

občin ustanoviteljic inšpektorata, da so po-zorni na prihajajoče spremembe v občinskih odlokih in drugih občinskih aktih, ki bodo

objavljeni v Uradnih listih RS in na spletni strani občine.

Inšpektorji so uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravlja-jo naloge inšpekcĳskega nadzora skladno z Zakonom o inšpekcĳskem nadzoru. Če bo inšpektorica pri opravljanju inšpekcĳskega nadzorstva ugotovila, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti

in pomanjkljivosti v roku, ki ga sama do-loči,

- izdati odločbo o prekršku s predpisano globo,

- predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,

- odrediti druge ukrepe in dejanja, za kate-ra je pooblaščena.Občanom vseh treh občin želi novi organ

nuditi tudi strokovno pomoč. »Ko gre za ure-janje okolice ob cesti, pa naj bo to zasaditev polj, žive meje ali graditev opornih zidov, pa utic, bazenov, garaž, drvarnic itd., se obrnite po nasvet k nam, da ne naredite kaj, kar je v nasprotju z zakonodajo,« pravi inšpektorica Nataša Rajak. Dodaja, da je njeno področje dela zelo široko.

Inšpektorica napoveduje, da je konec pre-ventivnega delovanja (pomeni bolj opoza-

rjanje) in da bo pričela z izrekanjem glob in kaznovanjem kršiteljev. Seveda po presoji in v skladu z zakonodajo.

Inšpekcĳsko nadzorstvo se opravlja kot redni inšpekcĳski pregled ali kot izredni na podlagi obvestila občinske uprave oziroma prejetih vlog.

Prĳave, pritožbe, sporočila in druge vloge je mogoče dati neposredno na naslov Medob-činskega inšpektorata in redarstva, pisno, po telefonu ali po e-pošti, na spodaj navedenih podatkih.

Inšpektor mora obravnavati vse vloge, tudi anonimne prĳave in varovati tajnost vla-gatelja.

Fizična oseba, ki poda lažno prĳavo, se na podlagi Zakona o inšpekcĳskem nadzoru kaznuje z globo v višini 500 EUR.

•MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN RE-DARSTVO občin Šentjernej, Šmarješke Topli-ce ter Kostanjevica na Krki, Trubarjeva cesta 5, 8310 Šentjernej•e-mail:[email protected]• fax: 07/ 393 35 80• tel: 07/ 393 35 61

Pripravila:NATAŠA RAJAK

medobčinska inšpektorica

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Predstavitev dela medobčinske inšpektorice

13|



V občini Šmarješke Toplice z vidika odpadkov imamo dva resna problema:1.) Nepravilno odlaganje gospodinjskih od-padkov na organiziranih odlagališčih.2.) Nezakonito odlaganje odpadkov na divjih odlagališčih.

Vzroki za to se lahko iščejo na več podro-čjih. Lahko da gre za prenizko osveščenost, pravilno in zakonito ravnanje ni stimulirano, da bi z odpadki samoiniciativno ravnali na trajnosten in okolju prĳazen način, lahko da je ekološki otok nekoliko metrov predaleč od povzročitelja odpadka in je lažje, če se odpad-ke ne sortira in se jih zbira v vrečki ali košu za smeti in se jih odloži v zabojnik za komu-nalne odpadke. Dostikrat pa je razlog en sam in zelo preprost: gre za malomarno dejanje posameznika, ki zavestno odlaga odpadke, čeprav vsak posameznik ve, da je takšno de-janje v neskladju z zakonodajo, da s takšnim dejanjem uničuje okolje, da kazi izgled nara-ve. Vpliva na okolje s takšnim malomarnim dejanjem pa se ne da oceniti, posebej, če so med temi odpadki tudi razni nevarni odpadki (akumulatorji, zdravila, baterĳe, olja, embala-že pesticidov …).

Divja odlagališča se običajno nahajajo ob nekoliko bolj umaknjenih poteh, kjer lahko depozicĳa materiala poteka bolj neopazno. Material odlagajo tako posamezniki kot tudi organizirane skupine, ki za odvoz zaračunajo občutno manj, kot bi stal odvoz na centralno deponĳo. Sanacĳa takih odlagališč je zelo dra-ga. Denarna sredstva, ki jih občina porabi za sanacĳo teh odlagališč, bi se lahko porabila v drugačne namene.Ali ni že čas, da bi potrkali na svojo vest in odlagali odpadke na za to namenjenih kra-jih?Samo vi lahko PREPREČITE NASTANEK DIVJIH ODLAGALIŠČ!

V občini Šmarješke Toplice si bomo priza-devali še naprej, da se tovrstna dejanja pre-nehajo. Za dosego takega želenega stanja pa bo izvedenih nekaj ukrepov. Ti ukrepi pa so povezani predvsem z:1. osveščanjem prebivalcev občine Šmarješke

Toplice glede pravilnega ravnanja z odpad-ki;

2. poostren nadzor nad saniranimi odlagališ-či s strani občinske inšpektorice;

3. izrekanje glob kršiteljem (globe bodo tako visoke, kot je visoka povzročena škoda oko-lju, ki jo kršitelj povzroči z nepravilno od-loženim odpadkom).V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS,

št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, v nadalje-vanju: ZVO-1) je v petem odstavku 157. a člena

navedeno ukrepanje inšpektorjev v primeru nezakonito odloženih odpadkov, in sicer:

Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava (to je fizične osebe), odredi odstranitev komu-nalnih odpadkov občinska, drugih odpad-kov pa državna inšpekcĳa lastniku ali dru-gemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Če posameznik ne bo izvršil odrejenih inšpekcĳskih ukrepov ali pa bo ravnal v na-sprotju z njimi, bo s tem storil prekršek na podlagi 162. b člena ZVO-1, za kar se mu bo izrekla globa 200,00 EUR. To je globa za ne-spoštovanje odrejenih inšpekcĳskih ukrepov, ki zavezuje lastnike zemljišča, da na svoje stroške odstranĳo odpadke, če ne, bo to na njihove stroške izvedlo javno podjetje. Zato je vsak lastnik svojega zemljišča dolžan sprem-ljati in nadzorovati stanje na svojem zemljišču, da se lahko takim ukrepom in nevšečnostim izogne.

Če pa se povzročitelja nezakonito od-loženih komunalnih odpadkov ugotovi, bo občinska inšpektorica na podlagi veljavnega odloka v občini Šmarješke Toplice, kršitelju v odločbi odredila, da je na svoje stroške kršitelj dolžan zagotoviti predelavo ali odstranitve teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če posameznik ne bo izvršil odre-jenih inšpekcĳskih ukrepov, bo to na njegove stroške izvedla javna služba. Z globo 500,00 EUR pa se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja. Navedena globa za prekršek, če se ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja, se lahko izreče večkrat zapored.

I. RAVNANJE Z ODPADKI Odpadke je treba v čim večji meri ločeno

zbirati na izvoru (torej tam, kjer nastanejo) za-radi varstva okolja. Med mešanimi komunal-nimi odpadki končajo namreč najrazličnejši odpadki, med njimi tudi nevarni odpadki. Pri prevozu nevarnih odpadkov, ki so odloženi skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki in pri nadaljnjem ravnanju z njimi (razvrščanje, obdelava, odlaganje ...) lahko pride do različ-nih poškodb, npr. poškodba stične ovojnine, ki je v neposrednem stiku z zdravilom, ali do poškodb ohišja odpadne baterĳe. Pri sortira-nju teh odpadkov pa je zelo težko, v nekaterih primerih tudi praktično nemogoče, izločiti te odpadke. Na ta način končajo takšni odpadki na odlagališčih, s tem pa lahko pride do spro-ščanja nevarnih snovi iz teh odpadkov v oko-lje, zlasti v tla in podzemne vode, zato je po-trebna dodatno skrbno ravnanje s tovrstnimi

odpadki. Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki vsebujejo eno ali več nevarnih lastnosti.

V kategorĳo nevarnih odpadkov spadajo:• ŠKROPIVA: pesticidi, insekticidi, fitotera-

pevtski pripravki, • ZDRAVILA: mazila, posipi, tablete, sirupi,

termometri, • ČISTILA in KOZMETIKA: kisline, lugi , be-

lila, fotokemikalĳe, pršila, ličila, • OSTANKI LAKOV IN BARV: lepila, topila,

spreji, impregnirna sredstva, premazi, • ODPADNA OLJA: motorna in jedilna olja, • OSTANKI ONESNAŽENE EMBALAŽE:

posode s preostankom barv in lakov, čopiči, krpe, mešala,

• BATERĲE in AKUMULATORJI, • AVTOMOBILSKA PLATIŠČA – GUME,• drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.

Poskrbimo, da ne zastrupljamo okolja okoli nas in strupene odpadke oddajmo v okolju prĳazno predelavo. Na kakšen način pa to lahko storimo, je tudi odvisno od volje posameznika in kakšna je njegova želja po čistem in zdravem okolju.

Ugotovimo, kje v naši okolici najbližje jem-ljejo nevarne odpadke in jih šele nato odpelje-mo tja. Če ne vemo, kje je to, pa lahko zadevo preverimo na internetu. Nekaj smernic, ko se v praksi srečamo z ne-varnim odpadkom

Končni uporabnik iz gospodinjstev lahko odpadno električno opremo (OEEO) brez-plačno odda distributerju (trgovcu) ob naku-pu novega, enakovrednega izdelka.

Odpadnih prenosnih baterĳ in akumu-latorjev ne smemo odlagati v zabojnike med mešanimi komunalnimi odpadki, ampak jih moramo hraniti ločeno od drugih odpadkov in jih oddajati distributerju (trgovcu).

Odpadna zdravila lahko oddate v lekarni.V primeru menjave strešne kritine iz

azbestcementa, ki je bil v preteklosti najbolj pogost gradbeni material za strešne kritine, lahko krovca, ki vam bo izvajal krovna dela povprašate, ali ima dovoljenje za odstranjeva-nja azbestcementnih strešnih kritin. Najemite takšnega krovca, ki takšno dovoljenje ima.

Investitor (ne izvajalec del!) mora za na-stale gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali iz-vajalcu obdelave teh odpadkov.

Ko boste pri vulkanizerju menjali izrablje-ne gume, mu stare gume oddajte za nadaljnjo obdelavo in ne da romajo v gozd.

Pripravila:NATAŠA RAJAK,

medobčinska inšpektorica

Ravnanje z odpadki

14|


O DELU OBČINE

OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVUsobota, 17. april 2010 od 9.00 do 13.00 ure

Leto 2010 bo kar zadeva organizacĳe čistilnih akcĳ nekaj posebnega. Občina Šmarješke Toplice in Turistično društvo Šmarješke Toplice sta se kot partnerja priključila vseslovenski čistilni akcĳi Očistimo Slovenĳo v enem dnevu. Gre za naj-večjo prostovoljsko okoljsko akcĳo v slovenski zgodovini, ki bo potekala v soboto, 17. aprila 2010, na celotnem območju Slovenĳe in ji bo na-menjena največja medĳska kampanja.

V akcĳi Očistimo Slovenĳo v enem dnevu bodo združile moči občine, društva, šole, ko-munalne službe, nevladne organizacĳe in preko 200.000 prostovoljcev. Državo bomo očistili več kot 25.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcĳo poskušali prispevati k okoljski ozavešče-nosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad in boljši zakonski regulativi tega področja. Ideja naše akcĳe je povezati vse, ki bi radi združili moči in pomagali pri uvrščanju Slovenĳe na ekološki zemljevid sveta.

Akcĳa je podobna naši tradicionalni spomla-danski očiščevalni akcĳi in jo bomo organizirali na območju celotne občine Šmarješke Toplice. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, mi pa smo ga leta in leta uničevali. Skrajni čas je, da se streznimo in ohranimo to bogastvo, kar nam ga je še ostalo. Zato si moramo prizadevati, da tako zdravo in čisto okolje ohranimo in ga pustimo na-šim zanamcem.

Zato pozivamo vse občane, posebno pa čla-ne društev (turistično, vinogradniško, ribiško, lovsko, športno, kulturno, gasilsko, upokojen-sko, podeželskih žensk, podeželske mladine …), osnovno šolo, da se aktivno vključĳo v očišče-valno akcĳo.

Zbrali se bomo na določenih krajih po vaseh, kjer bodo na razpolago vreče za pobiranje smeti in odpadkov ter kontejnerji za odvoz. Vse zbrane odpadke bomo odlagali v in ob obstoječe kontej-nerje.

Na akcĳi bomo očistili in uredili ceste, poti, črna odlagališča, nabrežja potokov itd.

Zato je potrebno, da se akcĳe udeleži vsaj en član gospodinjstva.

V vsako gospodinjstvo bomo pred akcĳo še en-krat poslali vabilo na akcĳo.

TD Šmarješke TopliceAleksander Durič

Z izvrševanjem nalog po Zakonu o varnosti v cestnem prometu (v nadaljevanju: ZVCP-1) želi medobčinsko redarstvo pomagati pri doseganju ciljev glede: zagotavljanja varno-sti v cestnem prometu, spoštovanju promet-ne ureditve v občini, posebej previdni vožnji v okolici šole in vrtca, zagotavljanju prostih mest za invalide, skrbi do pešcev in kolesar-jev kot najšibkejših udeležencev v cestnem prometu.Glede na to, da je v naši občini velik del kme-tĳskih površin, je potrebno posebej poudariti 113. člen ZVCP-1 (varstvo cest in okolja), ki določa:Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puš-čati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam, ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg in led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prosto-rov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsi-pati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali kako drugače onesnažiti.Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora voznik od-straniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko one-snažilo vozišče.Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali pet-ega odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove stroške pri-stojni izvajalec rednega vzdrževanja cest.Z globo 250 € se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določ-bo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.Glede avtobusnega postajališča pri trgovini Tuš in SPS Prinovec pa velja 52. člen ZVCP-1, ki določa, da je na avtobusnem postajališču prepovedana ustavitev ali parkiranje vozila in da je globa 40 €.Večino dela občinska redarka opravlja na te-renu, deluje samostojno ali skupaj s policisti in z občinsko inšpektorico oziroma drugimi organi. Občani lahko na terenu pristopite k občinski redarki, ji naznanite prekršek kot oškodo-vanci ali kot priče.Prav pa je, da vas tudi ona seznani s prekrški, za katere je pristojna. Medobčinska redarka skrbi za javno varnost in javni red na ob-močju občin in je zato pristojna:

• nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,

• varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselĳ,

• skrbeti za varnost na občinskih jav-nih poteh, rekreacĳskih in drugih javnih površinah,

• varovati javno premoženje, narav-no in kulturno dediščino,

• vzdrževati javni red in mir.

Skladno z določbami Zakona o var-stvu javnega reda in miru lahko me-dobčinska redarka odloča o nasled-njih kršitvah:• nedostojno vedenje,• beračenje na javnem kraju,• uporaba nevarnih predmetov, • poškodovanje uradnega napisa,

oznake ali odločbe,• pisanje po objektih, • vandalizem, • nedovoljeno kampiranje,• uporaba živali (z namenom pov-

zročiti občutek strahu ali ogrože-nosti),

• neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.

Po Zakonu o varnosti cestnega pro-meta pa zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa:• ureja in nadzira promet na občin-

skih cestah in državnih cestah v naselju,

• izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju,

• izvaja nadzor nad ravnanjem ude-ležencev cestnega prometa v ob-močju umirjenega prometa in ob-močju za pešce,

• ugotavlja kršitve določb 113. člena ZVCP-1 (onesnaževanje ceste in okolja z vozili) v naselju in na ob-činskih cestah zunaj naselja in

• opravlja nadzor prometa s samo-dejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se pre-krški slikovito dokumentirajo.

Pri opravljanju navedenih nalog iz-reka redarka globe in opozorila ter izvaja pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanjo z zakoni in občinski-mi predpisi.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Zagotavljanje varnosti v cestnOČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVUsobota, 17. april 2010 od 9.00 do 13.00 ure

15|



Medobčinska redarka ima med drugim na-slednja pooblastila: • opozorilo,• ustna odredba,• ugotavljanje istovetnosti,• varnostni pregled osebe,• zaseg predmetov,• zadržanje storilca prekrška in kaznivega

dejanja,• uporaba prisilnih sredstev (fizična sila,

sredstva za vklepanje in vezanje ter plin-skega razpršilca).

Navedena pooblastila medobčinske redarke pomenĳo določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabĳo le pod pogoji in po določbah, ki so navedeni v Zakonu o občin-skem redarstvu, Zakonu o policĳi in podza-konskih predpisih, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.

Pravna podlaga za izvajanje pooblastil me-dobčinske redarke:• Ustava Republike Slovenĳe,• Zakon o prekrških (ZP-1),• Zakon o občinskem redarstvu (ZORed),• Zakon o policĳi (ZPol),• Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1),• Zakon o varstvu javnega reda in miru

(ZJRM-1),• odloki lokalnih skupnosti, na katerih delu-

je medobčinsko redarstvo.

Bistvena novost, ki jo je prinesel ZORed, je, da medobčinska redarka skrbi za vzdrževa-nje javnega reda in miru.

Zakon o varstvu javnega reda in miru na-tančno določa, za katere prekrške je medob-činska redarka pristojna.

Nedostojno vedenje (7. čl. ZJRM-1)• Kdor se na javnem kraju prepira, vpĳe ali

se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, se kaznuje z globo.

• Kdor se prepira, vpĳe ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslo-vanju, se kaznuje z globo.

Beračenje na javnem kraju (9. čl. ZJRM-1) • v smislu, če se to opravlja na vsiljiv način z

očitnim nadlegovanjem ljudi. Nadlegova-lec mora aktivno poseči v ljudi, posamez-nika (hodi za njim, ga cuka za obleko itd.). Če berač stoji na mestu in prosi za denar, to ni nadlegovanje.

Uporaba nevarnih predmetov (11. čl. ZJRM-1)• Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge

plinske zmesi za pokanje in s tem povzro-či vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje, razen ko je to zaradi praznikov z zakonom določeno.

Poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. čl. ZJRM-1)• Kdor namerno poškoduje napis ali oznako

državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ali kdor raztrga, zamaže ali odstrani objavljeno odločbo tega organa v času, ko takšna odločba še učinkuje, se kaznuje z globo.

Pisanje po objektih (13. čl. ZJRM-1)• Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali

drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo.

Vandalizem (16. čl. ZJRM-1)• Kdor namerno poškoduje, prevrne ali kako

drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, se kaznuje z globo.

Kampiranje (18. čl. ZJRM-1)• Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni

določen, ali na zasebnem prostoru brez so-glasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo.

Uporaba živali (19. čl. ZJRM-1)• Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali raz-

kazovanjem živali namenoma povzroča občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo.

Neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (22. čl. ZJRM-1)• Kdor ne upošteva na kraju samem odreje-

nega zakonitega ukrepa ali odredbe urad-ne osebe, se kaznuje s predpisano globo.

• Kdor se brez razlogov zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih poob-lastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo.Osnovna naloga medobčinske redarke je

poleg preventivnega delovanja ter sodelo-vanja z drugimi občinskimi organi, občani in policĳo vzdrževati splošno varnost, varovati življenje in zdravje ljudi, varovati okolje ter ohranjati naravno in kulturno dediščino.

Dejavnost medobčinska redarka izvaja za naslednje občine: Šentjernej, Kostanjevica na Krki in Šmarješke Toplice.

Pripravila:MAJA JUNTEZ

medobčinska redarka

nem prometu in varstvo javnega reda in miru

Obvestilo organizatorjem prireditev v občini Šmarješke TopliceZ bližajočo se pomladjo se približuje tudi čas prireditev na prostem, za kar je v pri-meru uporabe zvočnih naprav potrebno pridobiti dovoljenje Občine. V skladu z zakonodajo je organizator prireditve dol-žan na Občino, v kateri poteka prireditev, na kateri se z uporabo zvočnih naprav čezmerno obremeni okolje s hrupom, vlo-žiti vlogo za izdajo dovoljenja za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Vlogo je potrebno vložiti naj-manj 30 dni pred predvidenim datumom prireditve. Obrazec vam je na voljo na spletni strani Občine v rubriki obrazci, okolje in prostor ali na občinski upravi.

16|


Urejanje prometne varnosti pri Osnovni šoli Šmarjeta

Občina Šmarješke Toplice se zaveda ureditve problema prometne varnosti pri Osnovni šoli Šmarjeta glede dovoza in odvoza šolskega avtobusa, staršev, ki svoje otroke pripeljejo v vrtec in šolo, ter delav-cev in ostalih uporabnikov, ki koristĳo navedeno cestno povezavo. Trenutni dogovor in prometni znaki nas usmerjajo, da je cestna po-vezava enosmerna.

Trenutno je za navedeno problematiko v izdelavi projektna naloga za dograditev in adaptacĳo celotne stavbe OŠ za potrebe šolstva in predšolske vzgoje z ureditvĳo športnih površin, parkirnih prostorov

in celovite rešitve dostopa do šole ter odvĳanja prometa.Letos bomo pristopili k razširitvi ceste s pločnikom in kolesarsko

stezo ter ureditvi prometnega režima v delu ceste do avtobusnega po-stajališča (dostopna cesta). Martina Hočevar, občinska uprava

Občina Šmarješke Toplice je na javnem razpisu Ministrstva za zdravje, ki je bil ob-javljen v Uradnem listu RS 51/08, z dne 23. 5. 2008, za sofinanciranje investicĳ za

leti 2009 in 2010 v javni zdravstveni zavod na primarni ravni, pridobila sredstva so-financiranja za leto 2010.

Glede na potrebe občanov po primarni zdravstveni oskrbi v zdravstveni postaji in dveh domov za starejše občane, ki de-lujeta na območju naše občine, je nujno potrebno, da se v občini uredĳo prostor-ske zmogljivosti za splošno zdravstve-no ambulanto s polnim delovnim časom in zobozdravstveno ordinacĳo s polnim delovnim časom. Zagotoviti je potrebno primerne prostore, vključno z opremo. Skladno z normativi je potrebno urediti in opremiti: ambulanto za splošnega zdrav-nika, sobo za medicinsko sestro splošnega zdravnika, prostor za prevĳanje, zoboz-dravstveno ordinacĳo za zobozdravnika in asistentko, čakalnico, pomožne prosto-re in samostojni vhod.

Javni razpis za izdelavo projektne do-kumentacĳe je bil izveden v letu 2009. Iz-delava dokumentacĳe PGD je v zaključni

fazi. Takoj po pridobitvi dokumentacĳe bomo pristopili k vložitvi gradbenega do-voljenja in objavo javnega razpisa za izved-bo investicĳskega vzdrževanja v prostorih zdravstva. Hkrati z navedeno investicĳo bomo izvedli še ureditev prostorov za po-trebe občinske uprave, in sicer zamenjavo strehe in novih oken s frčadami, za boljšo osvetljenost prostorov.

Pogodba o sofinanciranju investicĳe v primarno zdravstvo z Ministrstvom za zdravje je bila podpisana v mesecu decem-bru 2009. Sofinancirali bodo investicĳo v višini 30 % upravičenih stroškov oz. naj-več 92.440,00 €. V proračunu za leto 2010 smo namenili sredstva v višini 212.000 €.

Dela se bodo izvajala v poletnih mese-cih, v času dopustov zdravstvenega oseb-ja. V primeru, da dela še ne bodo končana, pa bomo občane ustrezno obvestili in našli ustrezno rešitev. Občane prosimo za strp-nost in sodelovanje.

Martina Hočevar, občinska uprava

O DELU OBČINE

Nogometno igrišče z umetno travo bomo uredili pri osnovni šoli in ga umesti-li pravokotno na veliko nogometno igrišče in med rokometnim igriščem. Dimenzĳa igrišča je 20x40 m.

Del sredstev za ureditev igrišča smo pridobili na razpisu Nogometne zveze Slovenĳe (v nadaljevanju NZS). NZS do-bavi in montira umetno travo z ustreznimi polnili, ograjo okrog igrišča v višini 1 m, lovilne mreže za goloma v višini 3 m, dva gola, postavitev stebrov in žarometov za razsvetljavo ter označbe na igrišču.

Občina kot investitorica bo morala za-gotoviti: prostor za igrišče, potrebno do-voljenje za postavitev igrišča, izgradnjo podlage za postavitev igrišča in ograde,

dovod in priključek za elektriko, temelje za postavitev drogov za razsvetljavo in delno sofinanciranje investicĳe. V proraču-

nu za leto 2010 smo tako planirali sredstva v višini 40.000 €.

Izdelava dokumentacĳe PGD, PZI je v zaključni fazi. Takoj po pridobitvi doku-mentacĳe bomo pristopili k vložitvi grad-benega dovoljenja in obvestili NZS glede pripravljalnih del. Vsa dela bodo potekala v sodelovanju z Občino, NZS in OŠ Šmar-jeta.

Dela se bodo izvajala v času poletnih počitnic.

Namen: igrišče se bo uporabljalo za vadbo manjših klubskih selekcĳ, za šolski program in rekreacĳo. Novo pridobljeno igrišče bi lahko uporabili tudi kot dopol-nitev turistične ponudbe občine in term, prav gotovo pa bo vplivalo tudi k dvigu kakovosti življenja naših prebivalcev.

Martina Hočevar, občinska uprava

Obnova zdravstvene postaje Šmarjeta

Malo nogometno igrišče z umetno travo pri OŠ Šmarjeta

17|



Turistično-informacĳski center (TIC) Šmarješke Toplice deluje od septembra leta 2007 in se je s svojo dejavnostjo že dodobra zasidral tako med domačini kot turisti, ki obiščejo našo občino. V skladu s koncesĳsko pogodbo TIC vsako leto pripravi letni načrt dela, ki vsebuje predvsem vsebino nalog in projektov, ki jih bo TIC opravljal v tekočem letu, ter terminski plan njihove uresničitve.

Ena temeljnih prioritet TIC v letu 2010 pa bo skupaj z Občino pristopiti k projektu De-stinacĳska tržna znamka. S tem projektom želimo v okviru ene znamke zajeti celotno občino, njeno naravno in kulturno dediščino, zgodovino, turistične produkte in ponudni-ke, društva, organizacĳe, podjetnike, pa tudi prireditve in celostno grafično podobo. K projektu bodo povabljena vsa zainteresirana društva, organizacĳe, podjetja in seveda ob-čani, ki bi želeli aktivno sooblikovati našo tržno znamko. Z vzpostavitvĳo tržne znam-ke želimo turistično ponudbo občine naredi-ti (še) bolj prepoznavno in jo približati tako domačinom kot obiskovalcem in turistom.

Poleg tega se bo delovanje TIC osredotoča-lo na projekt Spominki Dolenjske in Bele krajine, s katerim je TIC skupaj s partnerjem Občino Šmarješke Toplice v okviru LAS Do-lenjske in Bele krajine kandidiral za evropska

sredstva Leader v okviru Letnega izvedbene-ga načrta 2009. V okviru svojega dela bo TIC izvajal tudi nadaljnje aktivnosti in projekte za izvajanje Strategĳe razvoja turizma občine Šmarješke Toplice.

Vsi tisti, ki imate lastno turistično ponud-bo, ste ob tej priložnosti lepo vabljeni, da v TIC dostavite svoj reklamni material in tako pomagate razširiti informacĳe o široki turi-stični ponudbi našega okolja, ki včasih ne-upravičeno ostane prezrta.

Alenka Kocjan Pajk, občinska uprava

Šmarješki malčki so si ob zadnjem obda-rovanju dobrih mož najbolj od vsega želeli otroško igrišče v Šmarjeških Toplicah. Obči-na Šmarješke Toplice jim je ob pomoči Term Krka, ki so odstopile v uporabo svoje zem-ljišče, ter številnih donatorjev željo uresničila in tako prav na božični dan predala svojemu namenu pisana otroška igrala. V kratkem

programu sta na flavti in harmoniki nastopili učenki OŠ Šmarjeta Ana in Julĳa, gospa Tere-zĳa Balaževič je predstavila dve svoji pesmi, simpatične nastope pa je zaokrožila varovan-ka vrtca Sonček Mia s prisrčno zapeto pes-mico. Trak sta ob pomoči Božička prerezala šmarješka županja mag. Bernardka Krnc ter direktor Term Šmarješke Toplice Gorazd Šo-šter. Že postavljeni gugalnici, toboganu z ig-rali ter dvema simpatičnima gugaloma se bo v mesecu marcu pridružil še lesen vlakec. V času, ko že diši po pomladi in zvončkih, in v prihajajočih toplih mesecih bodo igrala goto-vo nudila številne radosti vsem malčkom, ki bodo s starši obiskali Šmarješke Toplice. Ob tej priložnosti se Občina Šmarješke Topli-ce najlepše zahvaljuje vsem donatorjem, ki ste nam pomagali uresničiti otroško željo in pri-čarati na otroške obrazke iskren nasmeh. Ti so: KRKA, d.d., Novo mesto, TERME KRKA d.o.o., ESPRI d.o.o., PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE ZORAN LEKO S.P., MAGRAD - Gradbena mehanizacĳa Marjan Anderlič s.p., EXTRA LUX d.o.o. PE Novo mesto, UTRIP d.o.o., MIHA BAN, geodetske meritve, d.o.o., KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., NAPRO BIRO d.o.o., PROJEKT BIRO Tratar Branko s.p., PRAVNO SVETOVANJE Klavdĳa Dolinar s.p., GRADBENA MEHANIZACĲA IN PREVOZI Marjan Novak s.p., MATRIKA Andrej Novak s.p., EMANA Janez Zagorc s.p., GPI d.o.o., MIZARSTVO Franc Blažič s.p., GOSTIŠČE PRI DEDĲU Stane Pirkovič s.p.


Poziv društvom k oddaji poročil

Leto je naokoli in zopet je prišel čas, ko delamo bilance o uspehih in zaključna poročila. Večina društev je že imela svoje občne zbore, na katerih so pripravljala in potrjevala finančna in vsebinska poročila o delu v preteklem letu.

Vsa društva, ki so z Občino v letu 2009 podpisala pogodbo o sofinanciranju in prejela finančna sredstva, pozivamo, da do 31. 3. 2010 oddate vsebinsko in fi-nančno poročilo za leto 2009. Glede na določila pogodbe namreč v primeru, da poročil ne pošljejo v navedenem roku, ne bodo mogli kandidirati za sredstva po razpisu za leto 2010.

Ob tej priložnosti vsa društva obveš-čamo, da bodo javni razpisi za področje športa, turizma, kulture in sociale ter ne-profitnih organizacĳ objavljeni na oglasni deski in spletni strani Občine v mesecu aprilu 2010. Ustrezni odbori in Občinski svet morajo namreč pred objavo razpisov potrditi letne programe športa, kulture, sociale in neprofitnih organizacĳ za leto 2010. Razpisna dokumentacĳa za posa-mezne razpise bo po objavi razpisov do-segljiva na spletni strani www.smarjeske-toplice.si in na sedežu Občine.


Letni načrt dela Turistično-informacĳskega centra Šmarješke Toplice za leto 2010

Otroško igrišče v Šmarjeških Toplicah

18|


O DELU OBČINE

Občina Šmarješke Toplice v sodelovanju s Turističnim društvom Šmarješke Toplice in drugimi društvi v občini razpisujetekmovanje za najlepše urejeno naselje v občini Šmarješke Toplice v letu 2010Urejenost posameznega naselja se bo oce-njevala po naslednjih kriterĳih:1. urejenost videza kmetĳ in stanovanjskih

hiš;2. urejenost zelenih površin ter ocvetliče-

nje;3. urejenost njiv, sadovnjakov in vinogra-

dov;4. urejenost ceste, ki vodi skozi naselje;5. označbe kraja za turistične ponudnike;6. urejenost objektov kulturne dediščine;7. zaščita naravnih vrednot in njihova pro-

mocĳa;8. splošen vtis o urejenosti naselja.

Ocenjevalo se bo s točkami od 1 do 5 po posameznih kriterĳih. Naselje, ki bo imelo največje število točk, bo prejelo nagrado.

Cilji tekmovanja in izbire najbolj urejene-ga naselja v občini so: prispevati h kakovosti življenja ljudi, trajnostnemu razvoju in ure-jenosti okolja, kakovosti turistične ponudbe, gostoljubnosti, promocĳi turizma in razvoju turistične in ekološke zavesti prebivalstva.

S tekmovanjem si želimo ohraniti in iz-boljšati naše okolje. Prizadevamo si, da bi urejanje in varovanje okolja postalo del za-vesti in kulture vsakega prebivalca naše ob-čine. Urejeno in zdravo okolje je prvi pogoj vsake turistične dejavnosti.

Kraji, v katerih živimo, pomenĳo za ne-katere samo bivalno, za nekatere pa tudi delovno okolje. Namen tekmovanja ni kri-tiziranje in razkazovanje. Tekmujemo v

urejenosti kraja, kar pomeni urejeno oko-lico svojega doma, urejeno pot skozi nase-lje, urejene (pospravljene) deponĳe drv in drugega materiala, čisto okolico naselja, ki vzbuja prĳeten vtis obiskovalcu.

Za ugoden vtis popotnikov, ki hodĳo mimo naših domov, je pomembna splošna urejenost, ne pa samo urejenost posamez-nih stanovanjskih hiš in kmetĳ. K ugodne-mu vtisu in splošni urejenosti lahko veliko pripomorejo tudi urejena polja, sadovnjaki in vinogradi. Namen tekmovanja pa ni zgolj doseči dober vtis pri obiskovalcih naše obči-ne, temveč (predvsem) vzpodbuditi občane, da skupaj pripomoremo k večji urejenosti krajev in boljšemu počutju v domačem oko-lju. Predlagamo, da si krajani posameznega naselja med seboj pomagamo in skupno po-skrbimo za čiščenje in urejanje cest, označb in skupnih površin. Skupna skrb so tudi kulturni in naravni spomeniki, vsaj do te mere, da je njihova okolica pokošena in po-spravljena. Še vedno se najdejo kakšni ko-vinski odpadki v naših gozdovih, čeprav tja ne spadajo. Le skupaj jih lahko odstranimo.Kaj je naselje?Kot naselje se razume vsak kraj, ki se nahaja na območju občine Šmarješke Toplice (npr. Bela Cerkev, Šmarjeta, Orešje itd.). Pred-lagamo, da vsako naselje imenuje svojega predstavnika, ki bo zastopal kraj pri ugotav-ljanju rezultatov natečaja. Predstavnik kraja naj vodi tudi vse čistilne in druge skupne akcĳe v posameznem kraju.Kako bomo izvedli ocenjevanje?Občina Šmarješke Toplice in Turistično društvo Šmarješke Toplice sta določila in imenovala komisĳo, ki bo trikrat letno

(predvidoma v prvi polovici maja, julĳa in septembra) pregledala naše vasi in tako iz-brala najlepšo vas oziroma del vasi. Komi-sĳo sestavljajo Stane Bajuk, Tanja Brate in Aleksander Durič. Razglasitev rezultatov bo na prireditvi Dan turizma in zabave, ki bo predvidoma konec septembra 2010. Naj bo občina Šmarješke Toplice resnično zele-na oaza, kjer bomo radi bivali in kamor se bodo obiskovalci radi vračali.

Urejanje okolja naj vam ne bo v breme, ampak v veselje. Na podlagi ugotovitev na-tečaja bomo pripravili tudi predloge za na-slednje leto na temo, kako izboljšati izgled naših krajev. Želimo postati občutljivi za urejenost okolja in paziti tudi na to, da nam obiskovalci ne bodo predstavljali prehude-ga ekološkega problema. Zato bomo morali še naprej skrbeti tudi za ustrezna javna me-sta za odlaganje smeti in podobno, da naši lepi kraji ne postanejo ob obiskih turistov oskrunjeni in oropani svojega videza. Vabi-mo vse občane občine Šmarješke Toplice, da se vključite v to tekmovanje!

Prosimo vas, da določite predstavnika naselja in nam pošljete njegove podatke na naslov Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice ali na elektronski naslov [email protected], in sicer najkasneje do petka, 30. aprila 2010.

Številka: 320-0005/2010-1Datum: 5.3.2010

Alenka Kocjan Pajk, univ. dipl. pol.Svetovalka za turizem,

kmetĳstvo in podjetništvo

mag. Bernardka Krnc, l. r.županja občine Šmarješke Toplice

Na podlagi 3. člena Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 31/2008) Občina Šmarješke Toplice objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev

priznanj in nagrad občine Šmarješke Toplice za leto 2010

1. Priznanja in nagrade Občine Šmarješke Toplice so:

- Naziv ČASTNI OBČAN občine Šmarješke Toplice;- NAGRADA občine Šmarješke Toplice;- PRIZNANJE občine Šmarješke Toplice.

Naziv častnega občana občine Šmarješke Toplice se podeli posa-mezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobra-ževalnem ali humanitarnem področju ter s tem pomembno in traj-no pripomore k povečanemu ugledu občine v Slovenĳi in v svetu.

Nagrada občine Šmarješke Toplice se lahko podeli občanom, skupini občanov in pravnim osebam s sedežem v občini, in si-cer za enkratne izjemne dosežke kot spodbudo za nadaljnje stro-kovno delo ali aktivnosti na posameznih področjih delovanja.

Priznanje občine Šmarješke Toplice se lahko podeli občanom in pravnim osebam s sedežem v občini za dosežene uspehe v daljšem časovnem obdobju na področju družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, umetniških in drugih de-javnosti, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu občine.

Naziv častni občan občine Šmarješke Toplice je častno priznanje in se podeljuje v obliki posebne listine.

Razpis tekmovanja za najlepše urejeno naselje v občini Šmarješke Toplice

19|



Prejemniku nagrade občine Šmarješke Toplice se ob podelitvi iz-roči posebna listina ter denarni znesek, katerega višino določa 10. člen Odloka o priznanjih in nagradah občine Šmarješke Toplice.

Priznanje občine Šmarješke Toplice se podeljuje v obliki diplome, lahko pa tudi v obliki knjižnega ali drugega darila.

2. Na leto se lahko podeli en naziv častnega občana in ena na-grada občine. Število občinskih priznanj se prilagaja številu po-bud, presoji Komisĳe za priznanja in nagrade občine ter odločitvi Občinskega sveta. Občina lahko vsako leto podeli največ tri pri-znanja.

3. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči Občinski svet s sklepom po opravljenem javnem razpisu za zbiranje predlogov na predlog komisĳe.

4. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacĳe in skupnosti, društva, župan

in odbori Občinskega sveta.5. Predlogi morajo biti pisni in obrazloženi.

6. Priznanja se podelĳo enkrat letno, in sicer na slavnostni seji Občin-skega sveta ob praznovanju Občinskega sveta, če komisĳa županu ne predlaga drugače.

7. Pisne predloge pošljite najkasneje do petka, 30. aprila 2010, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmar-ješke Toplice, s pripisom: »Ne odpiraj – predlog za občinsko nagrado in priznanja«. Številka: 094-0002/2010-5Datum: 12.3.2010

Komisĳa za priznanja in nagrade Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice

predsednik Aleksander Pavlič, l. r.

Na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/2004) in 5. člena Pravilnika o vrednotenju turističnih programov in projektov v občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 112/2007) ob-javlja Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice

JAVNI RAZPISza sofinanciranje izvajanja turističnih programov in projektov v

občini Šmarješke Toplice v letu 2010Okvirna višina razpisanih sredstevVišina sredstev je 10.000,00 € in so namenjena financiranju naslednjih področĳ:•REDNA DEJAVNOST: Višina sredstev je 4.000,00 €.•PROJEKTI: Višina sredstev je 5.500,00 €.•IZOBRAŽEVANJE: Višina sredstev je 500,00 €.Zadnji rok za oddajo vlog je 26. april 2010.

Na podlagi 7. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetĳstva in podeželja v občini Šmarješke Toplice za programsko obdobje 2009–2013 (Uradni list RS, št. 51/2009) Občina Šmarješke To-plice objavlja

JAVNI RAZPISza dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj

kmetĳstva in podeželjav občini Šmarješke Toplice za leto 2010

Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2010. Okvirna višina sredstev znaša 25.000 EUR.

Vrsta ukrepa po Pravilniku višina sredstev

1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva 18.370 EUR

4. Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ 1.560 EUR

5. Podpora za zaokrožitev zemljišč (arondacĳo) 780 EUR6. Podpora za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetĳskih proizvodov 850 EUR

7. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳstvu 1.730 EUR

8. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na kmetĳah 810 EUR

10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ 900 EUR

Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajalcev za sofinanciranje navedenih programov je: - do srede, 28. 4. 2010, za ukrepe: 1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva. 5. Podpora za zaokrožitev zemljišč (arondacĳo).6. Podpora za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetĳskih proizvodov.7. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳstvu.8. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na kmetĳah. 10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ.- do srede, 6. 10. 2010, za ukrep: 4. Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ.

Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji dvignejo osebno na sedežu Občine Šmarješke Toplice v času uradnih ur ali na spletni strani Občine www.smarjeske-toplice.si.

Vse dodatne informacĳe v zvezi z razpisoma so vam na voljo na tel.št. 07/38-44-336 (Petra Grajžl) ali preko e-pošte [email protected].

Občina Šmarješke Toplice in Turistično-informacĳski center Šmarješke Toplice

razpisujeta

FOTONATEČAJObčina Šmarješke Toplice / Vir življenjske energĳe

K sodelovanju vabimo ljubiteljske in profesionalne fotografe, ki bodo fotografirali:- naravno in kulturno dediščino v občini Šmarješke Toplice,- etnološko dediščino (prireditve, kulinarika, šege in navade) v

občini Šmarješke Toplice,- poljubno na temo Vir življenjske energĳe v občini Šmarješke

Toplice.Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Organizatorja fotonatečaja Občina Šmarješke Toplice – Vir življenjske energĳe sta Občina Šmarješke Toplice in Turistično-informacĳski center Šmarješke Toplice. Namen fotonatečaja je promocĳa občine Šmarješke Toplice skozi fotografski objektiv doma in v tujini. Zadnji rok za oddajo fotografij je petek, 28. maj 2010. Nagradni sklad fotonatečaja:1. nagrada – bon v vrednosti 200 EUR, 2. nagrada – bon v vrednosti 100 EUR,3. nagrada – bon v vrednosti 50 EUR.Več o fotonatečaju si lahko preberete na spletnem portalu Občine Šmarješke Toplice na naslovu www.smarjeske-toplice.si ali pokličete 07 38 44 336 (Petra Grajžl) oziroma 07 30 74 073 (Tanja Brate)

20|


INTERVJU/OŠ IN VRTEC

Branko, kdo si? Od kod prihajaš? Kakšna je bila tvoja življenjska pot?

Sem Branko Ambrožič, rojen pred 42 leti v Brežicah, mami Jožici in očetu Branku. Še zlasti oče je bistveno vplival na moje nav-dušenje nad glasbo in moje prve glasbene korake. V naši družini smo vsi razen mame igrali na različne instrumente in si pridobiva-li tudi glasbeno izobrazbo na različnih nivo-jih. Po končani osnovni in nižji glasbeni šoli sem šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Še ne polnoleten sem

si z igranjem v različnih zasedbah že služil kruh in kmalu me je pot zapeljala med po-klicne glasbenike, s čimer se mi je uresničila velika želja po igranju v tujini. Že na začet-ku profesionalne kariere sem spoznal svojo ženo Majdo, si ustvaril družino in se po nekaj letih, tudi zaradi poškodbe ob prometni ne-sreči, ustalil doma.Zaradi poškodbe mi je bilo nekaj let onemo-gočeno aktivno ukvarjanje z glasbo. Posvetil sem se študĳu na področju, ki mi je pred-stavljalo nov življenjski izziv. V sedmih letih sem prehodil pot tako srednješolskega kot visokošolskega izobraževanja in z odliko di-plomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Seveda je bila vsebina mojega diplomskega dela glasba, tokrat za najmlajše.Ob gradnji poklicne kariere na predšolskem področju, mi glasba še vedno ogromno po-meni. Zato sem se tudi pred leti odločil za poučevanje inštrumentov na Srednji vzgoji-teljski šoli v Metliki. Pred enajstimi leti sem se z družino preselil v Belo Cerkev.

Kaj te je vzpodbudilo za ustanovitev društva?

Ob postopnem navajanju na novo okolje in spoznavanju novih ljudi, ob sodelovanju na različnih krajevnih kulturnih prireditvah, se je porodila tudi ideja o ustanovitvi godbe na pihala. Pri negovanju te ideje mi je zelo po-

magal Franci Blažič ml., s katerim sva enako navdušeno razvĳala to idejo celih deset let. Ko je k ideji pristopil Ivan Bregar, ki je pred-sednik krajevnega odbora Bela Cerkev in se-veda ob podpori županje, smo 29. 11. 2009 na ustanovnem zboru ustanovili društvo, Dru-štvo godba na pihala Šmarješke Toplice.

Kaj so nameni, cilji in naloge društva?Prvotni namen ustanovitve godbe na pihala je obuditi tradicĳo Bele Cerkve izpred druge svetovne vojne, ko je godba na pihala že ob-stajala in je tudi dokumentirana na fotografiji

iz leta 1926. Vendar je pomembno tudi druže-nje več generacĳ in preživljanja prostega časa z istim skupnim ciljem: igrati na inštrumente in uživati v glasbi. Marsikomu se bo ravno preko sodelovanja v našem orkestru uresni-čila dolgoletna želja igrati na inštrument.

Koliko članov šteje društvo?S prvotnih nekaj čez dvajset, ki so se udeležili ustanovitvenega zbora, se število iz tedna v

teden veča in sedaj nas je že preko trideset. Res da vsi ne igrajo na inštrumente, so pa ko-ristni podporniki, ki skrbĳo za pridobivanje donatorjev in širjenje navdušenja ter dobrega glasu v kraju in širše. Trenutno pa sam orke-ster šteje 22 instrumentalistov, od katerih so nekateri že igrali inštrumente, spet drugi pa so čisti začetniki.

Od kod prihajajo člani?Da glasba ne pozna meja, je dokaz tudi za-sedba naše godbe, saj so člani prav iz vseh delov naše občine. In da dober glas seže v

deveto vas, je dokaz sodelovanje nekaterih glasbenikov tudi izven naše občine.

Kdaj in kje imate vaje?Skupne vaje imamo vsako nedeljo ob 11.00 v Kulturnem domu v Beli Cerkvi, sekcĳske pa ob sredah zvečer. Po potrebi, ker so nekateri čisti začetniki, organiziram tudi individualne vaje. Na vaje v goste povabim tudi svoje glas-bene prĳatelje, ki vodĳo orkestre v drugih

Intervju z g. Brankom Ambrožičem, predsednikom novonastalega društva, Društva godba na pihala Šmarješke Toplice

Belocerkovška godba na pihala leta 1926.

21|



krajih, da nam pomagajo z literaturo in nasveti. Še najbolj sta nam doslej pomagala vodja kostanjeviške godbe, Toni Homan, in vodja kapelske godbe, ki bo letos praznovala že 150 let delovanja, Franci Arh.

Kdaj planirate svoj prvi javni nastop?Če bodo vaje potekale še naprej tako uspešno kot doslej, morda ob-čane naše občine presenetimo s prvomajsko budnico, zagotovo pa bomo zaigrali ob občinskem prazniku, 15. junĳa.

Ali so člani dobri učenci, dovolj vadĳo doma? Člani so izredno pridni in prizadevni, tako da sem še sam presenečen nad tako veliko motivacĳo in vnemo vseh.

Ali koga še posebno želite pridobiti v društvo?V naše društvo so vabljeni vsi, ki imajo radi glasbo in voljo za učenje

ter nastopanje. Res je, da bi si želel tudi takšne, ki kakršenkoli inštru-ment že obvladajo. Prav tako so zelo dobrodošli tudi donatorji, saj je društvo začelo delovati iz nič, potrebno pa je nabaviti tako inštru-mente kot tudi, kot se za vsako godbo spodobi, primerno uniformo. Ne nazadnje je velik strošek tudi administracĳa, ki je ni malo in jo za-enkrat krĳemo iz lastnih žepov. K sreči se skupaj z družinskimi člani še zavajamo, da sta čas in zagnanost zastonj.

Vsi, ki želite v godbi sodelovati, mogoče glasbeno aktivno ali, kot je g. Ambrožič rekel, biti koristni podporniki, se lahko obrnete nepo-sredno na g. Branka na tel. št. 031 361 352. Zelo dobrodošle prosto-voljne prispevke pa nakažite na tekoči račun št. SI56 9067 2000 0611 355.

Sonja Košak

Težko je govoriti o revščini, medtem ko si pred njo vsi zatiskajo oči. Težko je, ko je veliko takih, ki bi pomagali, da bi jo odpra-vili, vendar ne znajo začeti ali pa nimajo pra-vih sredstev. Prava sredstva pa so večinoma omejena z denarjem. Le-ta določa naš položaj v družbi, našo premožnost. Denar je kriterĳ, ki pove, kdo je reven, kdo je bogat in kdo je povprečen. Predstavlja vse, zaradi česar živi-mo in smo sposobni živeti, predstavlja naše življenje. Ne bi bilo narobe, če bi rekli, da smo si življenje prislužili. Ali kupili. Dobe-sedno. Z njim praktično plačujemo za svoje življenje. Če nimamo denarja, ne obstajamo. Ni dovolj, da samo živimo, če za svoj obstoj in za osnovne stvari, ki jih potrebujemo, da v sodobnem svetu preživimo (tako fizič-no kot socialno oziroma mentalno), ne pla-čujemo oziroma vračamo vsak naš dih, vsak grižljaj, vsak požirek, vsak korak, vsak val svetlobe ali zvoka, vsako prebiranje ali gle-danje, vsako pisanje.

Včasih namreč med svetom bogatih in svetom revnih ni bilo tako grozno globoke-ga prepada. Živel si in to je bilo pomembno. Zdaj je več revnih, ki komaj preživĳo, in več bogatih, ki vso svojo razvajenost porabĳo za celo življenjsko udobje. Taka razdvojenost prinaša goljufije, krivico, podkupovanje in slabo vest na eni strani, ter skrb, poštenost in

iskrenost, trpljenje in borbo na drugi strani. Malo je takih, ki jim je zares mar, če bo nekdo zaradi revščine umrl, malo je premožnih, ki sploh pomislĳo, da bi del svojega premože-nja podarili »malo manj bogatim«. Tudi ta problem bi bilo treba rešiti, dokler vlada kri-za in tudi še potem, ko bo odpravljena.

Tukaj še zdaleč ni demokracĳe. Vladajo bogati, trpĳo revni. Politika pa ima prevelik vpliv, če jo združimo še z današnjo družbo. Namesto da bi socialno ogroženim ljudem v stiski pomagali, se jim premožnejši tako raje posmehujejo, jih zaničujejo in zavračajo. Ne znajo pomagati, četudi vedo, da to ni prav. Mislĳo, da bo minilo in se popravilo samo od sebe. Kje pa, le kako bi lahko pomagali, ko pa imajo na bančnem računu sedem, osem in več mestne številke. Pojdimo spet k de-mokracĳi. Vsi naj bi bili enaki? Pa smo? Vsi naj bi se rodili enaki. Pa smo se? Naš položaj je bil že vnaprej določen, od tega, v kakšno družino smo se rodili. Seveda lahko vsakdo doseže enak položaj, ne glede na to, od kod izvira in če si to res želi. Vendar bo pot do ci-lja nekega reveža veliko težja kot pot do cilja bogatina, ki mu je morda to že tako ali tako »usojeno«.

Sodobni svet in vsak dan novejša tehno-

Vrtec Sonček pri OŠ ŠmarjetaŠmarjeta 18220 Šmarješke Toplice

Vrtec SONČEK pri OŠ Šmarjeta vabi k vpisu predšolskih otrok za šolsko leto 2010/11

Vpis v vrtec bo potekal v pisarni šol-ske svetovalne službe na OŠ Šmarje-ta od 29. 3. 2010 do 2. 4. 2010 med 7.00 in 14.00, v torek, 30. 3. 2010, pa med 7.00 in 17.00 uro.

Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta izvaja celo-dnevne programe in sprejema otroke vseh starostnih skupin od enega leta do vstopa v šolo. Vrtec je odprt od 5.30 do 16.00.

Obrazec za vpis dobite v pisarni sveto-valne službe ali na spletni strani h�p://www.os-smarjeta.si. Staršem, ki so vlogo za vpis že oddali med letom, otrok ni po-trebno ponovno vpisovati.

Za dodatne informacĳe smo vam na voljo na telefonskih številkah 07 384 41 80 (taj-ništvo šole), 07 38 44 194 (vrtec) ali 051 300 642 (svetovalna delavka).

Vrtec vpisuje otroke za čas od 1. 9. 2010 dalje. O rešitvi vlog boste obveščeni do konca meseca junĳa 2010.

Veselimo se sodelovanja z vami!

Boj proti revščini in socialni ogroženostiOŠ Šmarjeta glede na svoje številne aktivnosti in dobre rezultate učencev prav gotovo sodi med najbolj dejavne in uspešne osnovne šole na Slovenskem. Vzgojila je že mnogo biserov in ena izmed njih je tudi 14-letna Nina Kermc, katere spis objavljamo. Napisala ga je za natečaj Evropa v šoli, katerega letošnja tema je v času krize še kako aktualna – boj proti revščini in socialni izključenosti. V spisu nam Nina predstavi svoj pogled na reševanje problema revščine, ki po vsej verjetnosti precej presega nivo razmišljanja povprečnega štirinajstletnika. Ne bi škodilo, če bi spis prebrali tudi ljudje na visokih dr-žavnih položajih – morda bi se jim ob branju utrnila dobra ideja, kako najti izhod iz krize. Bojana Medle

Nadaljevanje na 42. strani �

22|


OŠ IN VRTEC/DRUŠTVA

V okviru meseca kulture smo v vrtcu Sonček pri OŠ Šmarjeta organizirali po vse-bini posebne dneve, ki so omogočali druže-nje otrok in vključevanje zunanjih sodelav-cev.

Najprej nas je obiskala pesnica ga. Tere-zĳa Balažević in nam predstavila nekaj svo-jih otroških pesmi. Po vsebinah pesmic smo tudi likovno ustvarjali in pripravili razsta-vo v Domu starejših občanov Novo mesto in domu Sreča.

Obiskal nas je ilustrator g. Gašper Klan-čar in nam predstavil svoje ilustracĳe. Nari-sal nam je tudi simbole posameznih skupin vrtca.Profesor Robi Fuks nam je predstavil tolkala in pesem Na lepi modri Donavi. Na nekaterih tolkalih so se otroci tudi sami preizkusili in bilo je zelo zanimivo. Starejše skupine so si v kulturnem centru Primoža Trubarja ogledale predstavo Kokstars. V vrtcu smo pripravili lutkovno igrico Grdi raček za otroke mlajših in starejših skupin.

Obiskala nas je knjižničarka iz Knjižnice

Mirana Jarca Novo mesto in nam pripravila zanimive pravljične urice.

Zelo zanimivo je bilo, ko so nas obiskale članice društva Podeželskih žensk Šmarjeta in nam pomagale pripraviti pravo pustno pojedino. Pekli smo krofe, krhke flancate, miške in piškote. Že naslednji dan pa smo se oblekli v maškare in obiskali hotel Šmar-ješke Toplice, občino Šmarješke Toplice, tovarno Plastoform in Dom starejših obča-nov.

Proti koncu meseca nas je obiskala pi-sateljica ga. Damjana Bihar s sinovi in nam predstavila svojo knjigo Mavrično mesto in ilustracĳe njenih dveh sinov so kar sproti nastajale med njenim pripovedovanjem.

Veselje do deklamiranja, petja, igranja, ustvarjanja lastnih rim, poznavanja novih-starih besed, predmetov ter zanimanje za preteklost – vse to je v naš vrtec prineslo nekoliko drugačen utrip. Naš mesec kultu-re pa ni obogatil le življenja otrok v vrtcu, temveč je prinesel ustvarjalni nemir tudi v njihove domove.

Skupaj z otroki lahko počnemo najbolj preproste reči na svetu. Če jih počnemo tako kot otroci – z odprtimi očmi in z nji-hovo roko v svoji – se svet znova in znova odkriva ne le otrokom, temveč tudi nam, odraslim.

Vsem sodelujočim se ob tej priložnosti še enkrat iskreno zahvaljujem za njihov pri-spevek v mesecu kulture v vrtcu Sonček.

Adrĳana Čelič

Pustno rajanje v DŠO ŠmarjetaOtroci in vzgojiteljice vrtca Sonček pri OŠ Šmarjeta smo si po

dolgi in mrzli zimi močno zaželeli prve pomladne sončne žarke. Zato smo se na pustni torek odločili, da zimo dokončno preženemo. Po zajtrku smo se z otroki skupin Račke in Medvedki našemili in se odpravili proti Domu starejših občanov. Po poti so nas spremljali nasmejani obrazi otrok, dobra volja in vesela pesem. Tudi snežinke, ki so neusmiljeno naletavale, nas niso spravile v slabo voljo. Ravno nasprotno, še glasneje smo zapeli vsi, ki smo ta dan bili pikapolo-nice, čebelice, sončki, miške, čarovniki ... Morda je bil ravno zato korak do našega cilja še lažji. Tam so nas pričakali prĳazni usluž-benci in stanovalci doma. Našemljeni otroci so pripovedovali kdo in kaj so oziroma koga predstavljajo. Seveda pa se mrzle zime ne da odgnati samo z masko. Glasno smo zapeli in zaplesali Ringa, ringa, raja, Zima, zima bela, Pustno pesem itd. Prislužili smo si navdu-šenje in aplavz tako uslužbencev kot stanovalcev doma. Nagrajeni smo bili tudi s piškoti, katerih so bili najbolj veseli ravno otroci. Sledila je gasilska fotografija, pozdrav in obljuba, da se kmalu spet vrnemo.

In veste kaj, morda ne boste verjeli, pa je čista resnica. Ravno ta dan je zadnjič snežilo. Že čez nekaj dni smo se lahko greli in uživali v razigrani igri na sončni ploščadi. Jupi, skupaj nam je uspelo, saj skupaj zmoremo vse. Tudi odgnati mrzlo in turobno zimo.

Vzgojiteljici Andreja Sodič in Suzana Pepel

Mesec kulture v vrtcu Sonček pri OŠ Šmarjeta

23|



3. tekmovanje v namiznem tenisu za prvaka občine V telovadnici OŠ Šmarjeta je 6. marca 2010 potekalo 3. tekmovanje za najboljše-ga v namiznem tenisu v občini Šmarješke Toplice. Udeležilo se ga je 31 tekmovalcev (22 moških in 9 žensk), ki so se pomerili v dveh kategorĳah, ločenih po spolu.

Končni vrstni red – moški:1. mesto: Miha Hribar2. mesto: Andrej Ilovar3. mesto: Dušan Udovč

Končni vrstni red – ženske:1. mesto: Tatjana Hribar2. mesto: Tea Tomažin3. mesto: Renata H. Gorenc

Andrej Primc

Kako hitro je leto naokoli, kaj leto, celo desetletje se je že obrnilo od vstopa v novo tisočletje, od tistega magičnega novega leta 2000, ko so napovedovali konec sveta. Na srečo se to ni zgodilo, črne napovedi se niso uresničile in ta naš okrogli svet se še vedno vrti in mi z njim, pravkar smo se zavrteli v leto 2010.

Na staro leto smo se Družinčani spet zbrali na vasi pri vodnjaku, kot je to že v navadi, letos že tretjič, da skupaj dočaka-mo novo leto in preživimo najdaljšo noč zunaj vse do jutra. V naši občini Šmar-ješke Toplice je bilo to edino silvestro-vanje na prostem, zato smo pričakovali odziv še iz drugih krajev. Ravno ko je bilo silvestrsko dogajanje že na višku se je pol ure pred polnočjo ulila ploha. Mo-rali smo si poiskati zavetje pri kapelici in pod streho stojnic, a vseeno, vztrajali smo, dež nas ni pregnal z vasi. V napet-em pričakovanju smo odštevali še zadnje sekunde starega leta. Ko pa je ura polnoč odbila, smo veselo nazdravili novemu letu in novemu desetletju. Dva mlada harmonikarja sta igrala, da je bilo veselje, mi pa smo v novo leto zaplesali kar po dežju. Takoj po polnoči nam je prva voš-čila naša županja, gospa mag. Bernardka Krnc. Zaželela nam je vse dobro, mnogo dobrega medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje, in optimizma, s katerim se tudi sama podaja v novo leto 2010. Nato pa še presenečenje, takoj po polnoči so

nam prišli voščit – trĳe koledniki, kot nekoč v dobrih starih časih; zapeli so ko-ledniško pesem in izrekli voščilo. Veselje se je nadaljevalo, pogreli in posušili smo se ob ognju, pa še lonci kuhanega vina in čaja so bili pripravljeni kot tudi prave novoletne sarme iz domače gostilne Pri Jovotu, ki nam vedno priskoči na po-moč. Ob vsem tem je bilo vzdušje zares novoletno. Čeprav bi bili mnogo bolj ve-seli snega kot dežja, ki ga za novo leto že dolgo ne pomnimo, ima vsaka stvar tudi svoj čar in tako tudi ples z dežniki … Le škoda, da so mnogi zaradi dežja ostali raje kar doma.

Marjana Dežman

V Družinski vasi smo zaplesali v novo leto kar po dežju

Telovadba V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev imamo poleg ostalih dejavnosti tudi vadbo za starejše in aerobiko. Vodi ju gospa Damjana Lavrič. Aerobika poteka dvakrat tedensko, udeležujejo se je mlajše članice društva in ostale zainteresirane, medtem ko se vadbe za starejše udeležujemo starejše članice društva. Sprva sta obe vadbi potekali v dvorani Kulturnega doma v Beli Cerkvi. Lani decembra se je aerobika preselila v Družinsko vas, telovadba pa je ostala v Beli Cerkvi. Telovadbo imamo vsak ponedeljek v zimskem času. Redno nas hodi okoli 10 članic. V začetku se ogrejemo z aerobiko, potem pa delamo vaje za hrbtenico, trebušne, ramenske, stegenske in hrbtne mišice. Vse smo zelo zadovoljne, saj se gibanje, ki ga opravljamo doma pri delu, ne more primerjati z vajami pri telovadbi. Vsa zahvala gre naši mentorici Damjani Lavrič, saj se zelo trudi, da bi nam z vajami olajšala bolečine po naših sklepih. Naš moto je: »Naučimo se dati življenje letom in ne leta življenju.« Ada Udovč

DRUŠTVA

Družinčani smo zapeli in zaplesali v novo desetletje – na vasi pri vodnjaku.

24|


DRUŠTVA

V pozni jeseni so v letu 2009 v Društvu vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev pripravili kar tri aktivnosti. Prvo, s spravilom klopotca konec oktobra, ki so ga izvedli s tradicionalnim pohodom na Vinji Vrh in okrepčilom ob kostanjevem pikniku. Drugo pa konec novembra v Kulturnem domu v Beli Cerkvi s pokušino mladih vin. Člani društva so svoje vzorce vin zaupali najprej v strokovno pokušino enologu Jožetu Simončiču, nato pa so se še sami preizkušali kot pokuševalci. Informa-cĳe, ki so jih prejeli o stanju svojega vina, so bile vinogradnikom nad-vse dobrodošle, saj so med pokušanjem prejeli povratno informacĳo od enologa kot tudi informacĳe od članov. O pokuševanju je enolog za društvena vina napovedal, da bodo v povprečju kar kvalitetna, saj se vidi, da je pri negi vina prisotna dobra roka vinogradnika-kletarja že na samem začetku, kar je najpomembnejše za nego mladega vina. Seveda pa se sama kakovost vina skozi vse leto lahko samo še izboljšuje tudi z rednimi obiski v društvenem enološkem laboratorĳu, kjer vinogradniki takoj pridobĳo informacĳo o stanju vina in o morebitnih ukrepih ob na-pakah ali boleznih.

Tretjo aktivnost so izvedli v novembru. Skupaj s Turističnim dru-štvom Šmarješke Toplice so sodelovali pri organizacĳi že petega Marti-novega pohoda, ki je potekal po poteh Šmarjeških Toplic, Vinjega Vrha in Bele Cerkve. Udeležence pohoda so v Beli Cerkvi pogostili s toplim okrepčilom – joto na vinogradniški način.

Letošnje leto so z aktivnostmi pričeli v februarju, najprej s strokovnim

Konec decembra so vinogradniki imeli rezervirano društveno silvestrovanje. Tokrat so se zbrali na domačem koncu, Pri Jo-votu v Družinski vasi. Ob dobrem in veselem razpoloženju so lahko okušali specialitete domače gostilne in se tako zabavali do jutranjih ur ob druženju z duom Belokranjci.

Po spravilu klopotca pokušina mladih vin, Martinov pohod, dru

Predavanje dr. Gradišarja, specialista psihiatrĳe, v Beli Cerkvi

Šola za sporazumevanje in poti zdravjaLjubezen je kot čudežni cvet, ki pade na drevo človekove stvaritve. Vztrepeta kot metulj in odleti v naročje ustvarjalca samega. (Cveto Gradišar)

Tako se je glasil verz na vabilu Društva po-deželskih žena in deklet Bela Cerkev, razpo-slanem prebivalcem občine Šmarješke Topli-ce, ki je vabil na predavanje Cveta Gradišarja, dr. med., specialista psihiatrĳe, z naslovom: Šola za sporazumevanje in poti zdravja.

Kaj je sporazumevanje? Sporazumevanje je izmenjava besed med udeleženci sporoča-nja, obsega sprejemanje in tvorjenje besedil, je lahko pisno ali ustno, med gluhonemimi znakovno. Pri sporazumevanju upoštevamo okoliščine sporočanja in sicer sporočevalca (starost, izobrazba, družbeni položaj, pokra-jinska pripadnost …), naslovnika ter kraj in čas sporočanja. Ostali dejavniki sporočanja so še namen, tema in način, ki je lahko pisni ali ustni.

Dr. Gradišar pravi, da je sporazumeva-nje varna ter neizogibna pot do trdnejšega osebnega zdravja, do boljše kvalitete živ-ljenja. Živimo v duhu časa preživetja (veliko vlogo ima potrošništvo), pridobitništva (status in profit), moralne relativnosti (moralne vred-note ne obstajajo, saj je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano) in bivanjske praznine. Sebičnost, grabežljivost prevladujeta nad

radostjo bivanja in smislom življenja. Sodo-bni človek izgublja gravitacĳo in vrednostno središče svojega vsakdanjega življenja, iz-gublja samopodobo. V tem področju peša in usiha samovrednotenje, samorazumevanje, medsebojno zaupanje. V medsebojnih odno-sih, komunikacĳi se pogreša iskren, odprt, jasen pogovor, sočutje, občutljivost. Človeški odnos je pogosto črno-bel. Nedorečena in precej polovična so poglavja našega življenja zlasti glede: temeljnega vprašanja obstoja in razvoja, ključnih področĳ (prava, zdravstva, sociale itd.), ustvarjalne vsebine – vrednot, kulture, umetnosti, vzgoje in izobraževanja, poslanstva ljubezni in presežne duhovnosti; nerazumljenost in nerazumevanje povečuje-ta medsebojno odtujenost, ohlajata medse-bojne odnose, krepĳo se nesmiselni konflik-ti, pre- in nadmoč nad drugimi, poniževanja in netoleranca, ogrožanje človekovih pravic in svoboščin, agresĳa, zavist, manipulacĳe, zlorabe vseh vrst, izkoriščanje in razčlove-čevanje v vseh možnih oblikah. In vse to se odraža na našem zdravju.

In kaj lahko storimo v izogib zgoraj na-štetemu? Dr. Gradišar svetuje sedem načel pravega sporazumevanja (citiram): • Sporočamo, spoznavamo in sodelujemo

le v obsegu, globini in moči naše izvirne, celostne narave.

• Sporazumevanje pomeni izmenjavo mis-li, občutkov, stališč: Kaj hočemo, čutimo, k čemu težimo?

• Sporazumevanje pomeni odsotnost naših predsodkov, domnev in predpostavk, tr-ditev, pogojev.

• Učinkovito sporazumevanje se podreja načelom iskrenosti, odprtosti in zaupanju, medsebojnem spoštovanju razlik, poseb-nosti, drugačnosti.

• Kvaliteta sporazumevanja pomeni izme-njavo sporočil, medsebojno sporazumeva-nje, sodelovanje.

• Pri tem se učimo tvornega sporazumeva-nja po načelu setve pred žetvĳo. Tu so usta sredstvo, ušesa pa pomočnik srca ter razu-ma. Kadar so usklajeni, so pristni, sprošče-ni in neposredni, prepričljivi. Prisluhniti z očmi in modrostjo srca, klenostjo duha po-meni sprejemati sogovornika v celoti.

• Telesno govorico (sproščenost). Čustveno občutljivost in odzivnost. Razumsko pre-tehtano dorečenost in Duhovno govorico v Razodetju in Odrešenju človekove in skupne usode (konec citata). Dokaj perečo problematiko, s katero se

srečujemo iz dneva v dan, nam je dr. Gra-dišar podal na zelo lahkoten, enostaven način. Popestril jo je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, videnji, spoznanji. Za seboj ima namreč dolgoletno prakso. V razgovor je vključil veliko prisotnih. Njegove zaključne misli so bile: Biti in (so)ustvarjati človeka je najvišja diploma življenja. Doživeti in za-živeti svoje življenje je prava svoboda člo-veka (misli predavatelja). Prĳaznost v bese-

25|



prikazom rezi vinske trte. Kljub močnemu sneženju so se zbrali v dveh vinogradih na Vinjem Vrhu, v neposredni bližini društvene-ga klopotca. Najprej v Martinčičevem, kjer so po kratkem nagovo-

ru strokovnega prikazatelja rezi vinske trte Jerneja Martinčiča in ogledu vinograda, saj je bila rez v tem vinogradu izvedena že v lanskem letu, lahko z zanimanjem spremljali strokovni prikaz trsnic sorte laški rizling. Naj omenim, da Martinčičevi iz tega vinograda že več let pridelajo po-sebno vino, sorto laški rizling – ledena trgatev.

V Kopinovem vinogradu pa so si ogledali rez trsnic sort modra fran-kinja in žametna črnina. V vremenu, v kakršnem sta potekali rezi, je okrepčilo v Kopinovi zidanici zelo dobro delo, za kar se jim prisotni člani iskreno zahvaljujejo.

Isti dan pa so vinogradniki zaključili z zborom članov, ki tako kot vsako leto od ustanovitve društva poteka v za to namenjenih prostorih Kulturnega doma v Beli Cerkvi. Kot je bilo že zgoraj omenjeno, je na ta dan močno snežilo, a je bila udeležba na zboru kar visoka, saj se je zbralo 72 članov. S strani lokalne skupnosti se je zbora tokrat udeležil podžupan Franc Anderlič. V uradnem delu je bilo članom predstavljeno izčrpno po-ročilo za preteklo leto. Tudi letos je društvo poslovalo pozitivno, pripomb ni bilo niti s strani nadzornega odbora. Nekaj zamenjav je s strani članov prišlo v upravnem odboru. Z glasovanjem so tako na zboru potrdili vsa poročila za preteklo leto, predlagane spremembe in program dela društva za tekoče leto. Za popestritev so poskrbeli mlada harmonikarja, imitator in vinogradniški zbor, sestavljen izmed članov društva. Kot je že v nava-di, so zbor zaključili po vinogradniško, z odojkom in domačim cvičkom, članom pa razdelili društvene koledarje. Anka Turk Potočar

Vinogradniški zbor se je za zbor članov še posebno pripravil, saj so zapeli nekaj svojih, izvirnih pesmi.

uštveno silvestrovanje, rez vinske trte in zbor članov

Člani zbora Plastoform smo dne 12. 12. 2009 pripravili božično-novoletni koncert. Zahvaljujemo se vsem občanom, ki ste se odzvali našemu povabilu in se udeležili tega skupnega srečanja. Prav v tem minu-lem prazničnem času ljudje ponavadi oce-nimo iztekajoče se leto. Presojamo, v kolikš-ni meri je bilo prĳazno z nami in v kolikšni meri nam ni prav nič prizanašalo. Tudi mi člani zbora Plastoform smo potegnili črto pod minulo leto. Ugotovili smo, da je bilo več kot obilno in bogato z našimi nastopi.Pričelo se je že decembra 2008 z novo-letno-božičnim koncertom v kulturnem domu v Šmarjeti, ki smo ga ponovili še v Termah Šmarješke Toplice in v kulturnem domu v Beli Cerkvi.Po novem letu smo nastopili z nekaj božič-nimi pesmimi v farni cerkvi sv. Marjete v Šmarjeti.Marca smo sodelovali na prireditvi Pozdrav pomladi, ki je potekala v kulturnem domu v Šmarjeti in v Beli Cerkvi.V maju pa smo se udeležili območne revi-je odraslih pevskih zborov v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.Konec maja smo priredili skupen koncert z gostujočimi pevci iz Salzburškega, ki so prišli v Terme na kratke delovne počitnice. Skupen nastop z njimi je bil za nas nedvo-mno zanimiva izkušnja.V začetku junĳa smo s svojim nastopom popestrili program ob otvoritvi gostilne »Pri dedĳu«.V tem času smo bili povabljeni še na pri-reditev Kresna noč v Mokronogu.Tudi proslava ob dnevu državnosti na Vi-

njem vrhu ni minila brez nas.Sledilo je še sodelovanje v programu ob otvoritvi »Špagetarĳe Prinovec«.Za konec sezone pa smo v sodelovanju z izseljeniškim društvom Slovenci po svetu pripravili prav simpatičen nastop v Termah Šmarješke Toplice, kjer je potekalo srečanje – 16. tabor Slovencev po svetu.V času poletja smo si uspeli nabrati novih moči in ponovno nabrusiti svoje glasilke.Novo sezono nastopov pa smo ponovno pognali v tek septembra 2009 na prireditvi Lisca poje.Nekateri naši nastopi so bili bolj odmevni, drugi nekoliko manj, pa vendar so bili za nas pevce vsi pomembni.Predani smo svoji zavezanosti, da se tru-dimo in poskušamo čim bolje predstaviti pesmi, ki jih pojemo.V prihodnost zremo optimistično in se po-spešeno pripravljamo na gostovanje v Ar-gentini, kamor nas vabĳo naši rojaki.Med tem časom pa smo se radi odzvali po-vabilu na nastop ob kulturnem prazniku v kulturnem domu v Šmarjeti in v sosednji občini Škocjan, kjer smo imeli kratek uspe-šen koncert v kulturnem domu na Bučki. Z nami sta sodelovali tudi mladi glasbeni-ci, Karmen Ponikvar iz Škocjana in Lana Jeglič iz Šmarjete. Ob klavirski spremljavi Karmen Ponikvar smo izvedli Privškovo Brez besed, Lana Jeglič pa je popestrila naš nastop s svojo spretnostjo na kitari. Ob tej priložnosti se obema toplo zahvaljujemo in upamo še na kakšno uspešno sodelovanje.

Janez Turk, predsednik zbora

Dejavnosti MePZ Plastoformdah ustvarja zaupanje. Prĳaznost v mislih ustvarja globino. Prĳaznost pri darovanju ustvarja ljubezen (Lao Tse).

Naj to tematiko zaključim z deli verzov pesnitve Charlĳa Chaplina: Ko sem se res-nično začel imeti rad, ki si jih je napisal in sam sebi podaril za 70. rojstni dan.

Ko sem se resnično začel imeti rad,sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,od jedi, ljudi, stvari, situacĳin od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.Na začetku sem to imenoval »zdravi egoizem«,a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE . Ko sem se resnično začel imeti rad,sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.Ko pa sem spet našel moči svojega srca,je razum dobil pomembnega partnerja.To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,ker tudi zvezde sem ter tja trčĳo med sebojin nastanejo novi svetovi.Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

(Prevedel in obelodanil: Janez Kozamernik.)

Sonja Košak

26|

azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigleiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVA

Animatorsko duhovni vikend mladincev na Daleč HribuNajverjetneje še niste slišali za dom duhovnosti na Daleč Hribu, v objemu lepot Kočevskih gozdov. Animatorji iz Šmarjete smo se v zimsko idilo odpravili v vikendu med 5. in 7. februarjem 2010. Skupaj devet udeležencev in voditelja David in Barbara ter go-spod župnik Janez Zdešar smo tri dni živeli v objemu kočevskih gozdov, prekritih s 70 cm snega, in odlični družbi. Program je bil zastavljen tako, da so udeleženci spoznavali, kaj pravzaprav po-meni »biti animator«, se družili kot skupina in timsko sodelovali. Naj vam povem, da so nas tokrat medvedje pustili na miru, saj smo bili za njih preveč glasni, predvsem z veselim petjem, plesa-njem bansov in igrami na snegu. Vsi, ki smo bili na Daleč Hribu, smo enotnega mnenja, da je ta košček Kočevskega roga prelep in da se bomo ob prvi priliki vrnili v njegov objem.

Besedilo: David Dobravc, Foto: Barbara Novak

Veselo dvorišče Miklavževega oratorĳskega dne.

Gospod župnik Janez Zdešar svetemu Mi-klavžu izroča knjigo pridnih otrok.

Sveti Miklavž ni pozabil tudi na ljudske pevce.

Pridni otroci in mamica Tatjana pri izdelo-vanju adventnih venčkov.

Pevske vaje za Miklavževo pesem.

Miklavžev oratorĳski danPo zgledu našega prvega poletnega oratorĳa v Šmarjeti smo 5. de-cembra 2009, ob prazniku našega prĳatelja Svetega Miklavža, mladi ob veliki pomoči mamic pevskega zbora in ostalih staršev šmarje-ških otrok, izpeljali Miklavžev oratorĳski dan. Na našem veselem dvorišču se je zbralo resnično veliko otrok. Preko 120 veroukarjev naše župnĳe je uživalo v igrah z angelčkom in parkljem, ustvarjalo v sedmih različnih delavnicah in si nazadnje ogledalo še Miklavževo igro animatorjev v župnĳski cerkvi. Med igro pa je prišel tudi Sveti

Miklavž, ki je vsem otrokom prinesel darilo, ravno tako pa ni poza-bil niti na člane ŽPS, ključarje, ljudske pevce, članice pevske skupine mamic ter na animatorje, ki se požrtvovalno trudĳo za dobro vseh šmarjeških otrok. Miklavžev oratorĳski dan je tako v celoti uspel, saj smo bili tako animatorji kot otroci po koncu dneva nad našim delom zelo zadovoljni. Zahvaliti pa se želimo vsem, ki ste nam pomagali pri organizacĳi velikega projekta tako z materialnimi kot finančnimi sredstvi in prispevali svojo dobro voljo ter pomoč na Miklavževem oratorĳskem dnevu.

David Dobravc

Skupinska fotografija Šmarješke animatorske ekipe.

27|



V novembru lanskega leta je bil naš otroški pevski zbor povabljen k so-delovanju v Postojnski jami. Kot najbrž že veste, mladi iz okolice Postojne vsako leto pripravĳo žive jaslice v notranjosti jame. Seveda smo se na vabi-lo z veseljem odzvali, saj je petje ob živih jaslicah resnično nekaj lepega.

Tako smo se v ponedeljek, 28. decembra 2009, z avtobusom odpravili proti Postojni. Pot je potekala v znamenju veselih pevskih vaj, naš kitarist Miha Dežman pa je veselo igral na svojo kitaro. Ob prihodu v Postojno nas je najprej pozdravila Pika Nogavička, ki nas je zabavala s svojimi norčĳami. Ob 16.00 pa smo bili povabljeni na popotovanje po notranjosti naše jamske lepotice. Ob posameznih postajah Božične skrivnosti smo lahko občudovali lepote jame, organizatorji pa so za nas pripravili tudi prav posebno presenečenje. Ave Marĳo je zapela Helena Blagne, Oto Pestner pa je navdušil z najlepšo božično pesmĳo Sveta noč.

Pri zadnji točki ogleda pa smo svoje znanje prikazali tudi mi, saj smo zbranim obiskovalcem zapeli nekaj božičnih pesmi, ki jih radi pojemo. Ob navdušenosti nekaterih uslužbencev Postojnske jame nad našim pre-pevanjem smo zapeli še nekaj pesmi, za kar so se najlepše zahvalili in nam povedali, da so nekatere pesmi peli tudi sami, ko so bili še mlajši.

Sledila je še pogostitev v vili ob vhodu v jamo in povratek proti Šmar-jeti.

Otroci, mamice in animatorji smo bili z našim nastopom zelo zado-voljni. Obljubili smo si, da se naslednje leto zopet vrnemo.

Besedilo: David Dobravc, Foto: Gašper Gregorčič

Prepevanje otroškega pevskega zbora v veliki koncertni dvorani Postojnske jame.

Skupinska slika pred Postojnsko jamo.

Sodelovali smo tudi s pravo Piko Nogavičko.

Voditelja animatorsko duhov-nih vaj Barbara in David.

Zimska idila na Daleč Hribu.

Tudi prepevamo radi.

Zaključna slika veselih animatorjev.

Prepevanje Otroškega pevskega zbora v Veliki koncertni dvorani Postojnske jame

28|


DRUŠTVA

Od vesoljnega potopa do čebelarjenja

Prav gotovo vas zanima, kako se je začelo čebelarjenje, od kod je prišla kranjska čebeli-ca itn. Da ne boste brali vseh strokovnih raz-prav in teorĳ, si preberite spodnjo zgodbo in radovednost bo potešena. V vaši presoji pa je seveda verodostojnost te zgodbice.

»Noe je kot sladkosnednež vtihotapil v barko tudi panj čebel. Pritrdil jih je v korito pod streho in jim zvrtal skozi zadnje bruno izletalnik. Po upadu vode so čebele ostale same v barki, bile so tedaj še enakopravne, brez matice in so vse zalegale. Mnogo rodov je tako zraslo, v koritu jim je postalo pretesno in stare čebele so mladi rod podile z barke. Lepa, še med potopom izležena čebela se je odločila, da bo peljala mladi rod v tujino. Za-pela je roju in ga odpeljala v votlino palme. Od tu je speljala še nadaljnje tri roje. Četrtič jo je zalotil vihar in jo zanesel z družino vred na Kranjsko, kjer imamo sedaj najboljše če-belice.«

Vidite, kako preprosto in enostavno; skratka, priletele so z neba, naši predniki so jim pripravili dobrodošlico, postavili grado-ve (čebelnjake), uredili sobane (panje) in na-mestili opremo (satnice). Čebele pa nam še danes v znak gostoljubja dajejo med.

Začetki umnega čebelarjenja v Šmarjeti

V preteklosti so gonilno silo naprednega čebelarjenja na deželi predstavljali učitelji, duhovniki, posestniki, plemstvo (baroni) in nadobudni posamezniki. Sredi 18. stoletja so

bili čebelarji dežele Kranjske zelo razgledani. Ljudje so poznali marsikatero skrivnost iz če-beljega življenja in se niso niti zavedali, da so v znanju vodilni v svetu. Čebelarji so se po-skušali združevati v društva, vendar so le-ta živela kratek čas. Na koncu pa jim je le uspelo ustvariti trdno čebelarsko zvezo. Ustanovni občni zbor Slovenskega osrednjega čebelar-skega društva za Kranjsko, Štajersko, Koro-

ško in Primorsko s sedežem v Ljubljani je bil 24. januarja 1898 v pisarni Kmetĳske družbe. Društvo je takoj pričelo izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, ki izhaja še danes.

Leta 1890 je v Šmarjeto prišel nadučitelj Viljem Gebauer in tu ostal do leta 1903. Go-spod nadučitelj je bil vnet čebelar, ki je svoje znanje prenašal na mladino. Med njegovi po-slušalci je bil tudi kratkohlačnik Franc Gre-gorčič iz Strelaca, rojen leta 1887; pridno se je učil in skrbno prisluhnil nadučiteljevim naukom in maniram. Zrasel je v modrega, delavnega in spoštovanega mladeniča. Pre-bral je domala vse knjige o čebelarjenju in se udeležil vseh predavanj na to temo.

Gospod Gebauer je po premestitvi iz šmarješke šole odšel v Šmihel pri Novem me-stu, kjer je bil leta 1907 med ustanovitelji Če-belarske podružnice Novo mesto, opravljal je funkcĳo namestnika načelnika. Pomembni ustanovni člani je bil še učitelj Anton La-pajne (oskrbnik čebelnjaka na kmetĳski šoli Grm). Pridružil se jim je seveda tudi nado-budni Franc, hitro je posnemal vzornike, nadgrajeval svoje in njihovo znanje ter pisal strokovne članke za Slovenskega čebelarja. V društvu je bil cenjen in spoštovan, prĳatelje-val je z vsemi uglednimi čebelarji takratnega časa.

Mladostna žilica in zagnanost mu nista dala miru, za svoj kraj je hotel narediti nekaj več. 7. maja 1911 je ustanovil in registriral Čebelarsko društvo Šmarjeta, ki je bilo 22. po vrsti na celotnem slovenskem prostoru. Danes jih je okoli 220. Po vsej verjetnosti je bilo to prvo društvo na tem prostoru. Bil je spreten rokodelec, izredno natančen in vztra-jen. Postavil je občudovanja vreden čebelnjak

z lastnoročno izdelanimi AŽ panji. Ravno ko bi začel uživati plodove svojega dela, je mo-ral oditi na bojišče (morišče) prve svetovne vojne, za cesarja, za domovino … za vedno.

Prĳatelj Anton Lapajne je v spomin v Slo-venskem čebelarju napisal obširen nekrolog, kar kaže na veličino in priljubljenost našega krajana med čebelarji.

100 let Čebelarskega društva Šmarjeta

Prihodnje leto bo torej minilo 100 let od ustanovitve društva (po zaslugi Franceta Gregorčiča). Imeli bomo priložnost, da bomo za trenutek obudili spomin na njegove nedo-živete sanje, ljubezen do kraja in čebelarjenja. Skoraj neverjetno je, kako se njegovo razmiš-ljanje o sobivanju človeka in čebele vključuje v sedanjo strategĳo razvoja turizma v občini. Zdraviliške dejavnosti in čisto okolje, v kate-rem lahko biva čebela, so temelj turizma in zdravega načina življenja.

Podoba Franca Gregorčiča bo tudi na pra-poru društva, ki ga bodo razvili ob tej pri-ložnosti. Vsi, ki boste želeli, boste lahko na prapor pritrdili svoj žebljiček ali trak, s tem prispevali k njegovemu svečanemu izgledu in spoštovanju preteklosti. Prvič bo prapor

Dežela medenih radosti, zakaj pa ne?Začetki čebelarjenja na območju občine Šmarješke Toplice segajo po vsej verjetnosti v čas prvih poselitev. Že tedaj so ljudje razmišljali, kako bi prišli do medu, ne da bi pomorili celotno gnezdo. Izkušnje so se prenašale iz roda v rod. Najbolj napredni so pisali in ustanavljali društva, med njimi tudi Šmarječani, pa tega do pred kratkim sploh nismo vedeli. Pri iskanju gradiva za čebelarski muzej je to odkril nam vsem znani čebelar Stane Gorenc, ko je prebiral naj-starejše izvode glasila Slovenski čebelar.

V Medenem butiku Voglar smo izdelali promocĳsko darilo – Elik-sir mladosti po skrivnostnem receptu.

Zlato priznanje je nagrada za naporno delo, bili smo najboljši.

29|



V spomin vzornemu čebelarju �Ako se podaš iz Novega mesta proti Št. Petru in dalje proti Šmarjeti,

pelje te cesta ob tako lepih in romantičnih krajih, kakor jih ima malo naša slovenska zemlja. Ob deželni cesti se vĳe polagoma široka Krka, ki je temno zelena in nudi s svojimi jezovi in otoki sredi voda nekaj posebno milega. Najlepša je slika pod Št. Petrom, kjer moli sredi nad 300 m široke Krke velik, srednjeveški grad Otočice, obdan od mičnega angleškega parka. Ob desni in levi so lepo zaraščeni gozdovi ali snažne vasice. Na levi strani Krke se razprostirajo gorice Trška gora, ki se polagoma izgublja v ravni-no in potem se pokaže Vinji vrh in Osojnik z mnogimi umno obdelanimi vinogradi in zidanicami. Od Kronovega do Šmarjete se izpremeni ta slika v temno zelene travnike, rodovitna polja in obsežne gozdove. Ako dospeš po tej poti do Šmarjete in od tu na desno kreneš pripelje ta cesta po do-bri četrt uri do prĳazne vasice Štrlac, ki ima bržkone od tod svoje ime, ker nekako štrli na majhnem gričku nad svojo okolico. Prĳazen kraj je tu: pod teboj rodovitne njive in temno zeleni travniki, nad teboj proti vzhodu vinska gorice, za teboj oddaljene vasi, veliki kostanjevi, hrastovi in bukovi gozdovi. Skratka tu cvete najbogatejša flora in zlasti vse medonosne ras-tline. Čebele imajo tu od zgodnje pomladi do pozne jeseni vedno bogato pogrnjeno mizo.

V tej prĳazni vasici se je rodil naš Franc Gregorčič, ki nam je znan po svojih člankih v Slovenskem Čebelarju, kot sin premožnih kmečkih staršev, ki imajo svoj dom srečno izbran na nekem za čebelarstvo ugodnem kraju. Pohajal je ljudsko šolo v Šmarjeti, kjer je prejel iz rok vnetega nadučitelja, g. Gebauerja, toliko zlatih naukov dobre vzgoje in temeljite šolske izobra-zbe, da je bilo veselje z njim občevati in ga opazovati. V svojem občevanju in mišljenju je bil resen, je rad mnogo bral, opazoval svet in mnogo mislil. Akoravno je moral doma trdo delati, kakor sploh na kmetĳah, kjer imajo obsežno posestvo in precej glav živine, vendar se mu je čebelarstvo tako omililo, da se je začel zelo zanimati za stroko. Prebral je vse slovenske knji-ge, ki obdelujejo to snov. Udeležil se je vseh tečajev in teoretičnega pouka in njegov jasni razum mu je velel, da se da čebelarstvo v njegovem kraju gojiti na podlagi Žnideršičivih panjev. Poleg obilnega domačega dela je dobil čas in moč, da je sam postavil, tako lično in umno zgrajen čebelnjak, kakršnih je malo na Dolenjskem, in je vreden, da se ga gre nalašč pogledat.

Kot spreten mizar je sam napravil 40 Žnideršičevih panjev, ki so tako

natančno narejeni, kot bi jih izdelala tvrd-ka Trink v Ljubljani. Vse panje je močno obljudil s čebelami in dosegel krasne uspe-he. Veselje je bilo videti to njegovo čebelar-stvo in pa njegove uspehe. Ves srečen je bil pri svojih čebelah. V to srečno hrepenenje in delovanje pa je posegla sedanja sveto-vna vojna. Naš Franc Gregorčič je bil do-bil vpoklic in je moral takoj začetkom voj-ne zapustiti dom in se podati v Galicĳo. Solznih oči je izročil čebele svojemu očetu v oskrbo, pisatelja teh vrstic, kot svojega znanca in učitelja, pa je prisrčno prosil, naj skrbi in pomaga očetu s svetom, ako bi ta vsega ne razumel, in bi se imela goditi škoda. Odšel je na bojno polje, a pisal je večkrat in prisrčno domov. Pisma so po-tem izostala. Skrbni starši so začeli, kakor tisoči in tisoči drugih, povpra-ševati za njim, dokler niso pred nekoliko dnevi dobili tužne vesti, da je njih iskreno ljubljeni, dobri in za blagor vsega dobrega vneti sin France padel za domovino v dnevih od 2. novembra 1914 do 2. januarja 1915. Njegovi starši žaljujejo za njim kot za svojim dobrim sinom, tresejo se pa še za življenje dveh sinov, ki sta sedaj v vojni, a so ponosni, da je bil njih France odlikovan v boju za domovino, zakaj hrabrostna svetinja diči njegove prsi, tako kot njegova slika.

France Gregorčič je dosegel starost 28 let. Koliko bi bil zmogel koristiti čebelarstvu, da ga ni božja previdnost tako zgodaj poklicala v boljšo do-movino.

Postavil si je sam lep spomenik. Njihov čebelnjak ga slavi, ki je v skrbnih rokah njegovega očeta in mlajšega 14 letnega brata ravno letos donesel lepe dohodke.

Mi čebelarji si ga ohranimo v najboljšem spominu in izkušajmo posne-mati njegovo vrlo delovanje. Enake žrtve zna zahtevati sedanja vojna še od mnogih čebelarjev,velja zlasti za obdržanje tistih čebelnjakov, ki so postav-ljeni v enako ugodnem kraju, kakršnega je imel naš Franc Gregorčič.

Našemu čebelarju Francetu Gregorčiču bodi lahka tuja zemljica! V boju za čast in obstoj domovine je padel! Slava mu!

društvo predstavilo že letos na apimediadi v Dolenjskih Toplicah. Svečano razvitje pra-pora pa bo prihodnje leto na dan obletnice v okviru medenega dne, ki bo svečana ma-

nifestacĳa čebelarske in medarske dejavnosti naše in sosednje občine, saj so se društvu v preteklosti pridružili še čebelarji iz Škocjana, prav tako bosta na praporu napisani imeni obeh krajev.

Mladi nadaljujejo tradicĳo – zlato državno priznanje Turistične zveze Slovenĳe

Učenci OŠ Šmarjeta so sodelovali na na-tečaju Turistične zveze Slovenĳe in v sklopu projekta Moj kraj, moj ponos pripravili razis-kovalno nalogo Meda polna skleda, s katero so se 9. marca 2010 predstavili v Mercator centru v Novem mestu. Osvojili so zlato pri-znanje in se tako uvrstili na predstavitev najboljših skupin, ki bo 20. aprila v Mercator centru v Ljubljani.

V raziskovalni nalogi so pokazali, kako bi lahko tradicionalno čebelarstvo vključili kot dodatni oziroma glavni vir dohodka ob-čanov in hkrati popestrili turistično ponudbo kraja.

Ideja za promocĳo turizma v kraju je iz-delovanje panjskih končnic, na katere slikajo tradicionalne slovenske motive, znamenitosti

kraja, vključujejo tudi bogastvo slovenskega ornamenta, ki ga je z ljubeznĳo in srčnostjo zbiral in slikal naš rojak Jože Karlovšek. Na ta način povezujejo dve turistično privlačni vsebini. V lično izdelani embalaži s panjsko končnico je priložena zgibanka o medeno-če-belarski ponudbi občine.

Učenci so nalogo izvajali pod vodstvom mentorjev: Jože Novak (vodja projekta), Ire-na Strazberger (razredni pouk), Vida Cizel (skupina likovno snovanje), Irena Zupančič (kulinarične dobrote) in Lea Blažič (prevod povzetka v angleški jezik).

Poglavitni del naloge so oblikovale in predstavile učenke Nives Lužar, Manca Zor-ko in Nina Kermc. Na stojnici so sodelovali Maj Tratar, Ana Voglar, Luka Kokalj, Lana Jeglič, Miha Hribar in Katja Kermc.

Za pomoč pri uresničitvi projekta se za-hvaljujejo Medenemu butiku Voglar, Če-belarskemu muzeju Gorenc in HMS printu d.o.o. (Hinko Grdun). Nagrade za stojnico so prispevali: Gruntarjev hram, Bar Simba in Vi-notoč Pavlin. Vsi, ki bi radi pomagali z dona-cĳami na centralni predstavitvi, ste vljudno vabljeni. Jože Novak

Franc Gregorčič

Pri mojstru Hinku smo se naučili potiskati majice in izdelovati preslikače. Za predsta-vitev na stojnici nam je posodil pripravo za pečenje slik na majico, bili smo carji; vsi so gledali, kupili pa skoraj nič.

30|


»Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava ...«Leto je obrnilo nov list in strojniki Strojnega krožka Krka smo se v petek pred pustno soboto ponovno zbrali v Gostilni Selak v Dobravi, kjer smo, kot je že tradicionalno, najprej prisluhnili strokovnemu delu, nadaljevali z občnim zborom in zaključili z zabavnim programom.Izkazana podpora občin in zadruge

Večer sta z uvodnim pozdravom otvorila predsednik društva Franc Zalokar in vodja Jože Rangus. Navzoče sta nato pozdravila žu-

pan občine Škocjan in podžupan občine Šent-jernej, ki sta izrazila podporo medsosedski pomoči v okviru SK. Nagovoril nas je tudi di-rektor Kmetĳske zadruge Krka, Janez Kužnik, ki nas je spodbudil k nadgrajevanju dobrih te-meljev zadruge, predstavil vizĳo organizacĳe ter možnosti še uspešnejšega poslovanja.

V smeri zniževanja stroškovStrokovno plat srečanja je odprla svetoval-

ka iz Svetovalne službe Novo mesto, Mateja Zajc, ki nam je pripravila nazorno predavanje o ekonomiki v kmetĳstvu. Predstavila nam je stroškovno shemo gospodarstva na kmetĳi, novosti na področju DDV, primerjave med na-kupom mehanizacĳe in koriščenjem storitev preko SK ter podala smernice za zniževanje stroškov na naših kmetĳah.

Iz dežele Kralja Matjaža na zasneženo Do-lenjsko pripeljal pomlad

V drugem delu nas je nagovoril Branko Miler, direktor podjetja Mehanizacĳa Miler, iz Koroške. Najprej nas je opozoril na mačehov-ski odnos politike do slovenskega kmeta in nas spodbudil k združevanju v društva, kot je SK, saj vidi v slogi največjo moč. Poudaril je, da je na nas, da ustvarjamo zavest o kakovosti in od-

ličnosti domačih pridelkov in izdelkov. Pri tem so nam za zgled lahko Avstrĳci. V nadaljevanju je predstavil svoje podjetje, v katerem zaposlu-je devet ljudi, in seneni program, ki ga zastopa

(mehanizacĳo za spravilo travinja). Razveselil nas je z Miler-darilom, v katerem smo strojniki prejeli promocĳski material, in pobudo, da fi-nančno podpre eno od naših ekskurzĳ.

Strojniki izvolili novega predsednika in vod-jo združenja

Na občnem zboru je delovno predsedstvo pregledalo poročila o delu v minulem letu, vsi navzoči pa smo izvolili tudi novo vodstvo dru-štva: novi predsednik je postal Simon Prešeren, njegova desna roka, vodja, pa Gal Selak. S sim-bolično sliko reke Krke ob gradu Otočec smo se poslovili od dosedanjega predsednika, ki je prepričan, da bo z novim vodstvom v društvu zavel svež veter in prinesel mnogo novih idej in pobud. Oblikovali smo plan za leto 2010, v katerem bomo spodbujali k širjenju horizonta strojnikov s strokovnimi ekskurzĳami v tujino, z obiski DEMO-v, sejmov, in tako tudi k pove-zovanju članov ter pridobivanju novih.

V zaključnem delu so nam med večerjo ogreli srce in popestrili večer še fantje iz An-sambla NE-BO. Šentjernejski slavčki skupaj ubirajo domače viže šele leto dni, a pred krat-kim so na Festivalu narodno-zabavne glasbe na Boču že osvojili najvišje priznanje. Strojniki in strojnice smo nazdravili uspešnemu letu in si zaželeli obilo uspelih podvigov doma in v tujini.

SZ

DRUŠTVA

Direktor KZ Krka Novo mesto prevzema domače dobrote.

Šentjernejski slavčki – Ansambel NE-BO.

Predstavitev Mehanizacĳe Miler.

Predavanje svetovalke iz Svetovalne službe Novo mesto.

31|



Obiskal nas je Boris KobalMeseca prosinca nas je v Kulturnem domu v Beli Cerkvi

obiskal Boris Kobal v vlogi Jožka Duše, najboljšega filozofa med vodoinštalaterji in najboljšega vodoinštalaterja med fi-lozofi. Jožko skrbi, da voda iz pip po Slovenĳi nemoteno teče in da odtoki niso zamašeni. Svoje delo opravlja vestno in na-tančno. Ker je vedno pripravljen pomagati, ima svoje stranke

po vsej Slove-nĳi, med njimi tudi številne znane Sloven-ke in Slovence. Zaradi svoje vestnosti se ta-koj odzove kli-cu na pomoč. Med tem, ko popravlja vo-dovodno na-peljavo, pri-poveduje o sebi, o svojem delu, hkrati pa mimogre-de opiše nekaj najbolj zani-mivih dožive-tĳ s prehojene poklicne poti. V njegovih p r i p o v e d i h nastopajo filo-

zofi, umetniki in politiki tako z levice kot desnice, največ pa jih je iz politične sredice.

Med njegovim nastopom so po dvorani odmevale salve smeha, na koncu pa so ga nagradili tudi z bučnim aplav-zom.

Sonja Košak

KULTURA

V nedeljo, 7. februarja, nas je v Beli Cerkvi obiskala Terezĳa Ba-lažević in nam predstavila svojo 4. pesniško zbirko z naslovom Ko tišina govori.

Gospa Marĳa Jerele je za uvod zapela našo himno, nato pa je zbrane nagovorila ga. Majda Kušer Ambrožič, ki je vseskozi tudi pove-zovala celoten kulturni program.

Nastopili so še Luka Kaste-lic s klarinetom, Matej Kastelic s harmoniko ter mlade recitatorke Karin Dular, Nina Murgelj in Vero-nika Zame. Po programu pa je sle-dila pogostitev, ki so jo pripravile članice DPŽD Bela Cerkev

Terezĳa je bila rojena leta 1950 v Donjem Vidovcu pri Čakovcu. Od leta 1961 pa živi v Novem mestu. Do upokojitve leta 1995 je bila za-poslena v novomeškem Revozu.

Svoje pesmi je objavljala v glasilih Adria, v oglasih KS Loč-na–Mačkovec, Dolenjskem listu, v zbornikih ljudskih piscev Slap in v revĳi Prepletanje. Leta 2001 pa je izdala svojo prvo samostojno pesniško zbirko Dajem iz srca, leta 2003 zbirko Podobe v srcu in leta 2005 zbirko Dotik življenja.

Že osem let je predsednica lite-rarne sekcĳe Društva upokojencev Novo mesto in prav toliko let dela

kot prostovoljka za samopomoč starejših ljudi MD Žarek Novo me-sto.

Skratka, Terezĳa je vsestranska, zelo ustvarjalna, saj izdeluje tudi rože iz papirja in je tudi članica Društva podeželskih žena in de-klet Bela Cerkev.

S Terezĳo smo se bolje spoznale lansko pomlad, ko smo skupaj v Ljubljani v Mercator centru v Šiški predstavljale našo občino. Beseda je nanesla besedo in tako smo zače-le sodelovati. Takoj je postala naša članica in tako je tudi pri organiza-cĳi in pogostitvi na njeni predsta-vitvi naše društvo prevzelo vidno vlogo. Terezĳi se zahvaljujemo, da nas je izbrala za prĳatelje in sode-lavce in ji želimo še veliko uspeha na pesniški poti in osebnem življe-nju nasploh. Ko bi bilo le več takš-nih.

Vida Perše

Ne dotikaj se starih ran.Ne oziraj se vedno nazaj,pozabi, kar bilo je,odpusti – tega ni več. Bodi prĳatelj,deli srečo in žalost,in zadovoljen boš.

(Terezĳa Balažević)

Predstavitev četrte pesniške zbirke Terežĳe Balažević v Beli Cerkvi z naslovom

Ko tišina govori

V ozadju stojĳo recitatorke Karin Dular, Nina Murgelj, Veronika Zeme, pevka Marĳa Jerele, harmonikar Matej Kastelic, klarinetist Luka Kastelic.

Nabito polna dvorana v Beli Cerkvi, avtorica sedi v prvi vrsti v sre-di.

32|


AKTUALNO

Proti koncu 19. stoletja so ugotovili, da je cerkev v Šmarjeti premajhna. Denar za novo cerkev so začeli zbirati leta 1890, v času, ko je župnĳo vodil Anton Kerčon. Njegovo delo je nadaljeval župnik Andrej Zaman. Načrte za novo cerkev je leta 1907 napravil arhitekt Josip Vancaš. Toda Centralna komisĳa za varstvo spomenikov na Dunaju jim je »na-sprotovala, češ, da so prebogati za deželo in da imajo preveč nepotrebnih okraskov na zvoniku in fasadah«. Kljub temu so se v Šmarjeti odločili za gradnjo. Zidarska dela sta prevzela Spacapan in Stepančič iz Renč pri Novi Gorici, tesarska dela Grandlič iz Mirne Peči in tesarska tvrdka Umek-Jevšek iz novomeške Kandĳe, kleparska dela pa Ec-ker iz Ljubljane.

Stari vzhodni zvonik in prezbiterĳ so pri-čeli podirati v začetku novembra 1909. Na binkoštni ponedeljek leta 1910 pa je novome-ški prošt Sebastĳan Elbert blagoslovil temelj-ni kamen nove cerkve. Na slovesen dogodek spominja plošča, vzidana za glavnim oltar-jem, na kateri je napis: »Lapis hic benedictus / festo Pentecostes / die 16. V. 1910«. Ob tej priliki je prošt blagoslovil tudi kapelico pri župnišču in kip Presvetega Srca Jezusovega. Dobro leto kasneje (22. julĳa 1911) je prošt

Elbert blagoslovil še 180 kilogramov težak križ za na zvonik, ki ga je pozlatil novomeški podobar France Vodnik. Takrat so v 56 me-trov visok zvonik obesili tri stare zvonove, h katerim je župnik Zaman kupil še četrtega, majhnega, težkega 340 kilogramov.

Na eni od svojih terenskih poti si je leta 1913 gradnjo ogledal konservator France Stelè. Ugotovil je, da so pozidali nov prezbi-terĳ, prečno ladjo in zvonik ob prezbiterĳu, stene ladje pa so bile še stare. Nivo stare cer-kve je bil za dve stopnici nižji od nove, tako da se je nivo notranjščine dvakrat dvignil. Ob svojem konservatorskem ogledu se je Stelè zavzel, da bi ladja ohranila svojo staro po-dobo. Opozoril je tudi na kvalitetno kovano korno ograjo, okrašeno z listnimi viticami in cvetnimi motivi, ki je bila enaka oni v Marĳi-ni cerkvi v Slapah.

Zidavo nove cerkve je prekinila 1. sveto-vna vojna. Znova je oživela šele leta 1926, za časa župnika Ivana Perka (v Šmarjeti 1903-

1950), ki je že kot kaplan pomagal pri prvi fazi gradnje. Šmarječani so sicer nameravali nadaljevati z zidavo takoj po končani vojni, saj je bil novi prezbiterĳ precej širši in višji kot stara ladja in se z njo ni ujemal. Želeli so porušiti ladjo in pozidati novo, večjo. Toda spomeniškovarstveni urad za to ni izdal do-voljenja in je vztrajal, da se stara ladja ohrani. Zato se je župnik Perko odločil, da bo pričel

s podiranjem zidov kar na svojo roko, brez dovoljenja.

Ker je arhitekt Vancaš odklonil izdelavo načrtov za novo ladjo, jih je pripravil Alojzĳ Hrovat iz firme »Probuda« v Ljubljani. Zi-darska dela je tudi tokrat prevzel Spacapan iz Renč, kleparska pa mojster Kmet iz Treb-njega. Ker so Šmarječani gradili v lastni režĳi, je bilo potrebno poiskati firmo, ki bi posodila svoje ime. To je storil zidarski mojster Med-ved iz Novega mesta. Prostovoljci so začeli podirati stare zidove na velikonočni pone-deljek leta 1926, v sredini junĳa pa so pričeli domači zidarji z gradnjo nove ladje. Ko so bile pozidane obodne stene, »je komisĳa od-ločila«, da so prešibke za načrtovani betonski obok. Mogoči sta bili le dve rešitvi: ali se zido-vi porušĳo in pozidajo na novo, ali pa se na-nje namesto betonskega namesti lesen obok. Odločili so se za lesen obok, za katerega je napravil načrte ing. Petrov iz Novega mesta. Konec oktobra 1927 je bil blagoslovljen kip

Srca Jezusovega nad glavnim portalom, ki ga je izdelal Feliks Toman iz Ljubljane. Ob tej priliki se je Srcu Jezusovemu posvetila vsa šmarješka fara. Novo cerkev je 15. julĳa 1928 slovesno blagoslovil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Arhitektura nove šmarješke cerkve izdaja stilne elemente novorenesančnega sloga, kar je bila tudi ena od značilnosti Vancašovega

projektiranja.Leta 2004 smo obnovili celoten zvo-

nik: zamenjali smo propadajoče ostrešje, bakreno kritino, restavrirali balkon, vzi-dali nova okna in vgradili nova polkna ter prepleskali fasado zvonika. Dve leti pozneje smo prekrili streho na cerkvi.

Letos, ko praznujemo stoletnico bla-goslovitve temeljnega kamna, smo se lotili novega podviga – obnove celotne zunanjosti cerkve. Strokovna komisĳa je ugotovila, da je potrebno utrditi teme-lje, urediti drenažo in odvod meteornih voda. Na razpadajoči fasadi nas čakajo kar obsežna zidarska dela (glej slike!), kleparska dela in končno pleskanje celo-tne fasade.

Projektno dokumentacĳo je pripravil Biro Kastelic. Na Zavodu za varstvo kul-

turne dediščine smo dobili vsa potrebna so-glasja. Prĳavili smo se na razpis Ministrstva za kulturo, Občino smo zaprosili za 30.000 evrov. Na posebnem skladu smo do sedaj zbrali 30.000 evrov. Za denarno pomoč bomo prosili sponzorje in donatorje, preostanek potrebnega denarja pa bomo zbrali farani in ostali občani dobre volje. Tako bomo zbrali potrebno vsoto, ki je ocenjena na 146.000 ev-rov.

Če so naši predniki, ki so živeli v večji rev-ščini kot mi danes, zgradili to čudovito lepo-tico, jo bomo tudi mi uspeli obnoviti in tako zavarovati za naslednjih sto let. Obnovljena cerkev Sv. Marjete bo tako prispevala droben kamenček v mozaiku razvoju turizma v naši občini.

Prispevke za obnovo cerkve Sv. Marjete lahko nakažete na račun: 24800-900440703, Raiffeisen banka Maribor, enota Novo mesto, ali pa prinesete na župnĳski urad Šmarjeta.

Jože Perše

Obnova župnĳske cerkve Sv. Marjete

33|



V soboto, 6. marca 2010, je bil za zakonca Bobič prav poseben dan. Obeležila sta na-mreč petdesetletnico svoje zakonske zveze. Ker sta oba po naravi skromna in nikoli nista bila vajena prav velikega razkošja, sta se šele na prigovarjanje najožjih družinskih članov odločila, da svojo pol stoletja dolgo skupno pot proslavita s svojimi sorodniki in prĳatelji v Gostišču Rorman v Tomažji vasi. Sobotno druženje je minilo v znamenju presenečenj, ki so vseskozi razveseljevala zlatoporočenca in s tem tudi prisotne svate.

Iskreno zadovoljstvo in počaščenost sta vela iz njĳu, ko smo se, kot se za pravo prav-cato poroko spodobi, svatje skorajda brez njune vednosti zbrali pri njĳu doma na Vi-njem Vrhu, kjer smo ob zvokih harmonike z navdušenjem pozdravili postavnega ženina v širokokrajnem klobuku in prelepo nevesto v novi poročni opravi. Kot pred petdesetimi leti tudi tokrat ni izostala šranga, s katero si je ženin zelo rad odkupil svojo nevesto.

Prešernost se je nadaljevala v Tomažji vasi, kamor sta se ženin in nevesta pripeljala vsak v svojem avtomobilu in kjer sta zlato-poročenca doživela presenečenje vseh prese-nečenj. V gostilni sta nas namreč vse skupaj pričakala gospa matičarka in gospod državni pooblaščenec Leonard Jože Kukec, dolgolet-ni Albinov sodelavec in prĳatelj, z namenom, da par znova uradno poroči. Poročna korač-nica je zaigrala, glavna igralca sta zasedla svoji mesti in obred se je začel. Vse lepo po protokolu in na nivoju. V očeh zlatoporo-čencev se je že na samem začetku zaiskrila prenekatera solzica sreče, cel potoček pa se je vlil, ko sta s strani pooblaščenca, predvsem pa njunih hčera, nečakinje in vnukinje, pa

tudi prĳateljev in drugih sorodnikov, slišala besede naklonjenosti, občudovanja in iskrene hvaležnosti za vse dobro, kar sta v življenju postorila zanje. Slavje, pri katerem ponovno ni šlo brez presenečenj, se je nadaljevalo do samega večera.

In kdo pravzaprav sta ta dva srečneža, ki jima je življenje poklonilo teh srečnih petde-set skupnih let?

Marĳa Bobič ali po domače Bobičeva Mimi je širši okolici znana kot izredno delovna in marljiva ženska, ki zna s svojimi kuharskimi specialitetami zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Še najbolj slovi po svoji izvrstni potici, ki se ji nikoli ne ponesreči, tudi takrat ne, ko preizkuša nove načine priprave, njena najno-vejša uspešnica pa je kokosova potica. Sicer se Marĳa najbolje počuti doma med svojimi rožami, s katerimi ima prav posebno vese-lje, kar lahko opazi vsakdo, ki ga pot zanese mimo njenega vrta, kjer skozi vse leto cveti pisana množica najrazličnejših cvetov. Prav ponosna je na svoj prostrani vĳolični srobot ob steni hiše, pa na klivĳe, amarilise in v za-dnjem času tudi na večno cvetoče orhideje. Marĳa je pravi gejzir energĳe, običajno je tiha in umirjena, ko pa je potrebno stvari posta-viti v red, njena moč privre na dan in ni ga korenjaka, ki bi ji bil kos.

Njen zvesti spremljevalec in tudi občudo-valec, Albin Bobič oz. po domače Bobičev Bine, pa je po naravi izredno odprt in veder mož, čigar glas resnično seže v deveto vas, saj je bil Albin glavnino svojega življenja poš-tar, ki je peš, na kolesu ali na motorju obredel še tako zakoten dom v širni okolici. Ljudje so ga zaradi njegove odprtosti, dobrovoljnosti in uslužnosti kaj hitro vzljubili, tako da sko-

rajda ni bilo hiše, kjer ga ne bi z veseljem po-gostili in sprejeli medse. Po upokojitvi se je Albin podal v kmetovanje in zaslovel pred-vsem kot strasten vinogradnik ter pridelova-lec odličnega cvička, ki ga še najraje popĳe ob prepevanju slovenskih narodnih v družbi pri-jateljev. Poštarsko uniformo pa je zamenjal z gasilsko, v kateri se še dandanes zelo rad udeležuje najrazličnejših prireditev.

Pozorni bralec se kani vprašati, kako sta se njuni življenji združili in s kakšnim dle-tom ju je klesala usoda, da je izklesala tako zadovoljna, pokončna in radosti polna člo-veka. Odgovor sta napisali njuni življenjski poti …

Marĳa se je rodila 1. avgusta 1933 v Čadra-žah kot drugi otrok v številni družini štirinaj-stih otrok, od katerih jih je devet preživelo. Bila je kot čadraški potoček, žuboreč, vitek in čil deklič, ki je kaj hitro prevzel varstvo svojih mlajših sorojencev. Ker je bila družina velika, je bilo potrebno marsikdaj stisniti zobe, se potegniti zase in se sploh znajti po najbolj-ših močeh. Izučila se je za šiviljo in hodila šivat družinam po domovih – kot nekakšen potujoči šiviljski servis. Tako je nekaj zaslu-žila in se hkrati preživela pri hiši. Ker ni bila zapečkarski tip človeka, so jo noge pogosto odnesle delat tudi v Ljubljano in Zagreb k svojim tetam, kjer se je seznanila z mestnimi

Zlata na Vinjem Vrhu

�

34|


AKTUALNOmanirami in se izpopolnjevala v kuharskih veščinah, po katerih dandanes tako slovi. Ve-liko kuharskega znanja je sicer prinesla že s seboj, saj je bila njena mama Marĳa prav tako odlična kuharica in gostiteljica. A mesto je ni nikoli premamilo. Kdo ve, zakaj … vrnila se je v Čadraže in čakala … morda ravno na poštarja.

Albin je privekal na svet 1. januarja 1932 na Vinjem Vrhu in se kot drugorojenec pridružil starejši sestrici Mihelci. V osnovno šolo je ho-dil v Belo Cerkev, vse do vojne, ki mu je vze-la dragocena šolska leta. Življenjska pot tega lepo vzgojenega in nadarjenega fantiča s sa-mimi odličnimi ocenami bi brez vojne najver-jetneje ubirala popolnoma drugačne ovinke. Po vojni se je Albin učil za krojača pri mojstru Mazniku nad Krko in opravil krojaški izpit v Novem mestu pri Krojaču pri mostu. Nato je leta 1953 odšel na služenje vojaškega roka v Pirot (Srbĳa). Ker je tam opravljal delo ma-gazinerja, se mu je precej dobro godilo, celo tako, da se je bil malce zredil. Po dveh letih se je vrnil v rodni Vinji Vrh in ker je bil po naravi izredno družaben, se je rad poveselil z vaškimi fanti, s katerimi so prepevali pod večer na vasi. Že takrat se je ponašal z lepim in zvonkim glasom, prav rad pa je tudi zav-riskal. Krojaška služba mu ni bila preveč po-godu, saj bi ga sedenje za šivalnim strojem za ves dan zaprlo med štiri stene. Na srečo se mu je takrat ponudila zaposlitev, pisana na kožo. Dobil je delo, pri katerem je bil lahko ves čas med ljudmi – postal je poštar, kar ga je, ne nazadnje pa tudi Marĳo, usodno zazna-movalo za vse življenje.

Kot mladega poštarja ga je namreč služ-bena dolžnost vsakodnevno zanesla tudi v Čadraže, kjer je med drugimi mladenkami na pošto (ali pa vse bolj kar na samega poš-tarja) nestrpno čakala tudi čedna Marĳa ... In tako se je morda zgodilo, kot poje pesmica … a danes ji prinesel je poštar pisemce, ki sam ga je napisal, v njem piše ljubim te … Kdo ve? Vse-kakor se je med mladim poštarjem Albinom in mlado šiviljo Marĳo vnela trajna ljubezen, ki sta jo 27. februarja 1960 okronala s poroko v kapiteljski cerkvi. Kmalu nato se je zanju začelo pravo pravcato družinsko življenje. Pri hiši je bila že od samega začetka rejenka, nečakinja Marjanca, potem se jima je rodila še hčerka Marjetka, čez šest let pa še druga hčerka Andreja. Albin je bil v hiši s tremi odraščajočimi dekleti resnično blažen med ženami.

Z Marĳo sta kot ubrana celota vsesko-zi svojim trem puncam dajala zglede, kako kar najbolje pluti po vĳugasti reki življenja. S svojimi pridnimi rokami in družinsko pre-

danostjo sta pokazala, da se v življenju lahko doseže vse. Bila sta zgled uresničitve reka Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Poleg spoštljivega odnosa do dela sta otroke učila tudi spoštljivega odnosa do zemlje, ki nam ne daje le življenjskih dobrin, ampak se ob delu na polju, travniku, človek zbliža z naravo, s samim seboj in sočlovekom. Albin je bil vedno svetel zgled, kako pomembno se je znati v življenju sprostiti, se poveseliti s prĳatelji in biti vedno pripravljen priskoči-ti na pomoč. Marĳa pa je na dekleta s svojo pokončnostjo in neomajnostjo prenesla pred-vsem samozavest, da se znajo potegniti zase in izraziti svoj glas, ko je to potrebno.

Življenje je hitro teklo in družina se je s po-rokami hčera in nečakinje ter rojstvi vnukinj naglo širila. Otroški smeh in jok je zapolnje-val kar precejšen del njunega življenja. Prav posebnih skupnih trenutkov se spominjata vnukinji, ki sta se vse otroštvo pazili pri nji-ma. Mama Mimi je zelo dobro skrbela za lač-na trebuščka in vnukinji razvajala vso osnov-no šolo, npr. z nepozabnimi špageti bonanas, kot jim je rekla sama, pa najboljšim redkim čokoladnim pudingom brez grudic in zabe-ljeno čebulico na krompirju v kosih. Ate Bine pa se je izvrstno vživel v vlogo vzgojitelja, ki je znal zelo strogo ocenjevati pobarvanke in odlično šivati oblekice za punčke. Najstarejšo vnukinjo je naučil tudi krpati gumo na poni-ju, kar ji še dandanes v Ljubljani prav pride. Še najbolj legendarna pa je bila njegova dol-goletna taksi služba – ekskluzivna dostava, od avtobusne na dom – zaradi katere ni bil le vnukinji invalidki, ampak kar vsej vasi prihranjen marsikateri korak v hrib. Ni bilo vremena, v katerem ne bi prišel ponjo, naj-pogosteje z motorjem, po snegu s sankami, pogosto pa kar s traktorjem in prikolico, na kateri se je odpeljala vsa vaška mladina.

Z vnukinjami in svojo krščenko ter krščen-ci sta ate in mama oz. botrica in botrček stkala prav posebno vez, ki jih povezuje vse do da-nes, ko so že skoraj vsi odrasli. Z njimi delita svoje življenjske izkušnje in spomine ter jim tako mimogrede delita številne koristne na-svete. S toplino in razumevanjem, ki ju pre-žemata, sta na Vinjem Vrhu ustvarila dom, v katerega se vedno znova radi vračajo.

Najbližji smo veseli, da smo del vajine življenjske zgodbe, v kateri sta vsem nam pokazala, kako potrebno in pomembno je v življenju vztrajati, odpuščati in kdaj zavoljo sožitja tudi popuščati.

Draga mama in ate, vajin pol stoletja traja-joči vrelec ljubezni bo napajal tudi prihodnje rodove.

Diana Pungeršič

Roditi z dvajsetimi in biti mlada mama, ki bo nekega dne super prĳateljica svojim otrokom, ali narediti poslovno kariero in se potem posvetiti vzgoji otrok – to je di-lema žensk v zadnjih letih. Če v to dilemo vključimo še dejstvo, da je vse težje ustva-riti normalno življenje in najti dobro (da ne rečem zanesljivo) službo, za nameček plodnost žensk z leti upada, ženske čutimo pritisk z ogromno strani. Kako zadovoljiti vse strani, predvsem pa samo sebe? Težko, kajti pravil, kdaj je dobro roditi, ni.

Trenutek, ko se to vprašamo, je po-navadi takrat, ko si partnerja želita svojo medsebojno ljubezen nadgraditi s tem, da se odločita na otroka. A z otrokom pridejo

� Naši malčki – naše bogastvo 1. del

Kdaj je pravi čas,

Janez Janša na trga

35|



nove odgovornosti, odrekanja in seveda veliko dobrega. Kaj je tisto, kar morata partnerja premisliti, preden se odločita za naraščaj?

Star slovenski rek pravi: »Naj-prej štal'ca, pol pa krav'ca!« Vsekakor moramo otroku za-gotoviti topel dom in zdravo okolje, v katerem bo živel. To ne pomeni, da mu kupimo vse igrače, ki jih reklamirajo tr-govine, in zgradimo nogometno igrišče namesto vrta z zele-

njavo. Saj otroci se ne rodĳo zahtevni, takšne naredĳo starši ... Pametno je, da ima vsaj en partner reden dohodek, saj otrok potrebuje hrano, oblačila, plenice, kar pa dandanes sploh ni poceni.

Če spregledamo dejstvo, da potrebujemo materialne dobrine za začetek naše družinske sreče, pa vsekakor polagam na srce vsakemu zase: najprej se prepričajte, da je vaš partner vaš doživljenski sopotnik v dobrem in slabem. Najbolj žalostno je, ko poslušamo zgodbe, ko se ločujejo starši z majhnimi otroki, pa ne le z enim, morda celo s tremi. V zakon je potrebno stopiti z ogromno potrpežljivosti, prilagodlji-vosti, razumevanja in seveda ljubezni. V sebi razčistite, ali ste vi tisti, ki boste dober vzor otroku, ali zgolj človek, ki ga bo otrok videl le zvečer in zjutraj. Vedite, da otrok potrebuje vas, le vas in čas z vami je zanj najdragocenej-ši!

Alenka Jeglič

da si ustvarimo družino?

atvi v Mevcah Ajbiš ali slez (Althaea officinalis)

Ajbiš je trajnica z močno korenino. Raste v nižjih le-gah na bolj vlažni zemlji. Cveti od junĳa do avgusta. Takrat nabiramo cvetove in jih na hitro in dobro po-

sušimo. Liste nabiramo, ko odcveti. Kore-nine kopljemo od jeseni do pomladi. Ko-renine dobro očistimo, na hitro posušimo pri 40 °C in zmeljemo v prah. Vse dele ajbiša hitro sušimo in hranimo na suhem, ker rad plesni. Aj-biša ne kuhamo, pač pa žličko ajbiša na-močimo čez noč v skodelici hladne vode in nato pred pitjem le pogrejemo. Če bi ga kuhali, bi dobili sluzasto maso (gel). Ajbiš zdravi: vnetje grla, bronhitis, lajša kašelj, čisti ustno votlino, čisti pljuča. Čaj pripravljamo zlasti iz praška in ga sladi-mo s kostanjevim medom. Čaj iz korenin pomaga pri obolenjih črevesja in želodca, motnjah prebave, ustavlja drisko,odpravlja težave v debelem črevesu in pri zaprtju. Blaži bolečine v žolčniku, poseb-no pomaga pri bolečinah ledvičnih kam-nov. Otrokom dajemo korenine sleza, ko dobĳo zobe, da si drgnejo čeljusti.

Jože LusavecUporabljena literatura: Domača lekarna p. Simona Ašiča

Zaradi objektivnih razlogov (oblikovanje glasila) je iz prejšnje številke izpadel članek Janez Janša na trgatvi v Mevcah. Žal s časovnim zamikom napako popravljamo v tej številki. Zima nas je že davno pregnala iz vinograda v klet, kjer se, ob že bistrem vinu letnika 2009, vrnejo spomini na spravilo pridelka. Slednjega je mati narava zopet bogato požegnala.

Trgatev je bilo mnogo, ene zabavnejše, druge napornejše, a ena je bila prav posebna. V sredo, 30. oktobra, je namreč na trgatev Janeza Kermca prišel tudi častni gost, predsednik naj-močnejše opozicĳske stranke SDS ter bivši predsednik vlade RS Janez Janša ter njegova sopro-ga Urška Bačovnik. To je bil dosedaj, četudi neuradni, najvišji državniški obisk v naši občini.

Trgatev, ki se je je udeležilo prek 100 ljudi, je potekala v prĳetnem in toplem jesenskem vremenu, prav tako pa je bilo tudi z vzdušjem, o čemer pričajo tudi fotografije. Urška je trgala, Janez brentačil, vsi pa točili in pili. Poleg mnogih domačinov tudi številni ugledni gostje s slo-venskega in dolenjskega političnega in gospodarskega prostora; poslanec Ivan Grill, direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec, direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar ter drugi vidnejši gospodarstveniki in obrtniki iz naše ter sosednjih občin.

Ob razgledu na celotno Šmarješko dolino se je trgatev in predvsem sledeča pojedina zavle-kla pozno v noč. Obiskali smo še prvo turistično zidanico Bregač, naslednji dan pa sta si Urška in Janez ogledala še zgledno urejeni medeni butik Voglar.

To je bil prvi, najbrž pa ne zadnji obisk Janeza Janše v naših krajih, saj je politično obljubil, da se vrne na pokušino vina, ki ga je pomagal brati in brentačiti. Kdo ve – morda pa bomo poleg Cvička patentirali še vino z imenom Janševec!

Besedilo: Miha Gorenc, Foto: Mitja Pavlič.

36|


AKTUALNO

Stvarne služnostiSlužnosti ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Služnost je pravica

uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravi-co izvrševati na svoji stvari.

SPZ ločuje med stvarnimi služnostmi in osebnimi služnostmi. Pri osebnih služnostih (te so užitek, raba, služnost stanovanja) je služ-nostni upravičenec določena oseba in je služnost zato neprenosljiva. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist določene nepremičnine, zato se lahko prenašajo skupaj z lastninsko pravico na nepremičnini. Na tem mestu bomo prikazali predvsem stvarne služnosti.

Stvarna služnost je pravica lastnika gospodujoče nepremičnine iz-vrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji služeči nepremičnini (npr. da lahko vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine za dostop do te svoje nepremičnine uporablja celotno ali del služeče nepremičnine za dostopno pot; to so »pozitivne« služnosti) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico iz-vrševati na svoji nepremičnini (npr. prepoved vsakokratnemu lastniku služečega zemljišča, da postavi objekt nad določeno višino na svojem služečem zemljišču; to so »negativne« služnosti). Iz tega sledi, da stvar-na služnost učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremični-ne nasproti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Vsakomur,

ki zaenkrat služnosti nima vpisane v zemljiško knjigo (npr. služnosti dostopne poti, gradnje komunalne in elektro, telekomunikacĳe in-frastrukture, parkirišča, občasnega odlaganja različnega materiala, ipd.), priporočamo takojšnjo formalno ureditev služnosti, in sicer v izogib bodočim verjetnim konfliktom, težavam pri pridobivanju gradbene dokumentacĳe, prodaji nepremičnine, uporabljanju in vzdrževanju nepremičnine, itd.!

Stvarna služnost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravne-ga posla (pogodbe, oporoke) ali z odločbo državnega organa (so-dbe, upravne odločbe). Stvarno služnost se lahko pridobi tudi s priposestvovanjem (samo »pozitivne služnosti«, »negativnih« služ-nosti ni mogoče priposestvovati).

Za priposestvovanje je potrebno dejansko izvrševanje služnosti v dobri veri 10 let ali dejansko izvrševanje, brez oporekanja lastnika 20 let. Priposestvovanje pa ni mogoče v naslednjih primerih:• lastnik gospodujoče nepremičnine je zlorabljal zaupanje lastnika

ali neposrednega uporabnika služeče nepremičnine, • lastnik gospodujoče nepremičnine je služnost izvrševal s silo ali

zvĳačo ali • služnost je bila dovoljena do preklica.

Kadar se stvarna služnost ustanovi na podlagi pravnega posla, je med lastnikom gospodujoče in lastnikom služeče nepremični-ne doseženo soglasje o ustanovitvi služnosti. Ta način ustanovitve služnosti je v praksi tudi najbolj priporočljiv, saj med lastniki, zaradi

1000 mest, 1000 življenj. Zdravje v mestih šteje.Za letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obe-ležujemo 7. aprila, bo Svetovna zdravstvena organizacĳa (SZO) in z njo vsa svetovna jav-nost namenila pozornost zdravju v mestih in urbanih okoljih. V podporo promocĳi zdravja prebivalstva v mestnem okolju, trajnostnega razvoja naših mest in izboljšanja bivalnih pogojev in življenjske kakovosti meščanov in meščank je bil že leta 1986 na ravni SZO začet projekt Zdrava mesta, ki pa v našem prostoru ni dobro zaživel. Zdravo mesto ni mesto, ki je doseglo določen zdravstveni status, ampak je mesto, ki si zavestno prizadeva zdravje izbolj-šati.

V mestih živi vse več ljudiLeta 2007 je v urbanih naseljih živelo že 50

% prebivalcev tega sveta, pričakuje pa se, da se bo delež do leta 2030 povečal na 60 %. V mestih že živi prek 3 milĳarde ljudi, zato so dejavniki, ki vplivajo na zdravje ljudi v urba-nem okolju, vse pomembnejši.

Kaj vse vpliva na zdravje ljudi?Dejavniki, ki vplivajo na zdravje ljudi, so izven zdravstvenega sektorja. Pri proučevanju vpli-vov na zdravje določamo dejavnike, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na zdravje in popularno zanje danes uporabljamo izraz de-

terminante ali določilnice zdravja. V zadnjem poročilu o zdravju v Evropski unĳi so determi-nante zdravja razdeljene na:• socialno ekonomske dejavnike (makroeko-

nomski dejavniki, izobrazba, bivalno okolje, socialne mreže, zaposlitev),

• dejavnike z zdravjem povezanega življenj-skega sloga (kajenje, alkohol, nedovoljene droge, hrana in prehrana, telesna dejavnost, spolno vedenje),

• dejavnike fizičnega okolja (predvsem one-snaževanja zunanjega in notranjega okolja),

• dejavnike promocĳe zdravja (intervencĳe za varovanje zdravja, preventiva bolezni, ome-jevanje tveganj v ključnih okoljih) ter

• dejavnike zdravstvenih služb in storitev. Vsi našteti dejavniki vplivajo na obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bo-lezni, ki so glavni vzrok umrljivosti tudi v naši regĳi, kot so bolezni srca in ožilja, rak, bolezni dihal, prebavil, zunanji vzroki smrti (promet-ne nezgode, samomori, ostale nezgode) ter v zadnjem času spet bolj aktualnih nalezljivih bolezni.

Zdravje je naša skupna pravica in odgovor-nost, zato je potrebna odgovornost nas samih, civilne družbe in države. Da bi zdravje zaščitili ne le danes, temveč tudi jutri, pa je potrebno sodelovanje posameznikov, civilne družbe in lokalnih skupnosti: le sodelovanje različnih sektorjev lahko zagotovi trajnostne rezultate na področju zdravja.Specifičnosti urbanega okolja so:

•manjša telesna dejavnost prebivalcev (pre-naseljenost, motoriziranost, onesnažen zrak, pomanjkanje javnih in športnih površin);• večje uživanje nezdrave hrane (energĳsko

goste in prehransko revne hrane z velikim

deležem maščob, sladkorjev in soli);• večja poraba tobačnih izdelkov (večja

dostopnost in marketinška aktivnost to-bačne industrĳe);

• promet pomembno vpliva na zdravje v urbanih naseljih zaradi prometnih ne-sreč, onesnaževanja zraka, hrupa in pod-nebnih sprememb;

• z ekonomskimi in socialnimi neenako-stmi pa sta tesno povezana tudi pogo-stost in stopnja nasilja.

Nosilec promocĳe urbanega zdravja je Slovenska mreža zdravih mest

Slovenska mreža zdravih mest je del ev-ropskega projekta. Regionalni urad SZO je že leta 1986 začel izvajati evropski projekt »Zdravo mesto«, ki so se mu leta 1989 pri-družila prva slovenska mesta in iz katerih je leta 1992 zrasla Slovenska mreža zdravih mest, ki naj bi danes obsegala 26 članov, od tega so redno včlanjena mesta: Maribor - kot projektno mesto, Celje, Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica, Novo mesto, Rogaška Slatina in Trebnje. V Evropsko mrežo zdravih mrež je danes vključenih že preko 1170 mest v 32 nacionalnih mrežah.

Temeljne naloge Slovenske mreže zdravih mest so dokaj celovito zastavljene na osno-vi smernic Deklaracĳe zdravih mest WHO o promocĳi zdravja, zdravega načina življenja in skrbi za varovanje zdravega okolja na lo-kalnem, državnem in mednarodnem nivo-ju. Vendar v preteklih letih v našem okolju ta projekt politično ni bil dovolj podprt, da bi v resnici zaživel. Dolgoročni vplivi, ki jih mreža prinaša, očitno niso odtehtali kratko-ročnih koristi vladajočih politikov. Osrednje

37|



doseženega soglasja v pogodbi o ustanovitvi služnosti, ne prihaja do sporov. Vendar pa to ni edini način ustanovitve stvarne služnosti na podlagi pravnega posla. Stvarna služnost je namreč lahko ustanovljena tudi z oporoko. Pri tem je, ne glede na obliko pravnega posla, s katerim se ustanovi stvarna služnost, potreben tudi vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo, ki se lahko izvrši na podlagi zemljiškoknjižne-

ga dovolila. Šele z vpisom v zemljiško knjigo se namreč šteje, da je stvarna služnost na podlagi pravnega posla tudi nastala.

Stvarna služnost lahko nastane tudi na podlagi sodne ali upravne odločbe. Do takega nastanka navadno pride, kadar lastnik gospodu-joče nepremičnine ne more uporabljati brez nastanka stvarne služ-nosti na služeči nepremičnini ter ne pride do dogovora med obema lastnikoma, hkrati pa takšen nastanek predvideva zakon.

Nujna pot je najbolj razširjena oblika stvarne služnosti, ki nastane z odločbo sodišča. Njen namen je, da se vsakemu lastniku nepremič-nine ustvarĳo pogoji za uživanje te nepremičnine. Slednje vključuje predvsem možnost dostopa do nepremičnine in priključitve na komunalna omrežja.

Primer ustanovitve stvarne služnosti z upravno odločbo je ko-masacĳa. Ne glede na vrsto nastanka stvarne služnosti je potrebno poudariti, da mora biti vsebina stvarne služnosti čim bolj natančno

opredeljena.Stvarna služnost je lahko ustanovljena za nedoločen ali določen

čas. Lahko pa se ustanovi tudi le za določen letni čas. V zadnjem pri-meru služnost sicer ni časovno omejena, vendar pa se lahko izvršuje le ob točno določenem času (na primer le pozimi). Seveda pa omejitev ni vezana le na koledarske letne čase. Izvrševanje stvarne služnosti je lahko vezano tudi na točno določen dan v letu ali pa na neko značilno obdobje (na primer v času košnje, žetve …).

Služnostni upravičenec ima za varstvo svoje pravice služnosti naj-prej na voljo splošna sredstva, namenjena varstvu pravic. To je pred-vsem samopomoč, kot jo dovoljuje veljavna zakonodaja. Zakon pa predvideva tudi prav posebno varstvo - tožbo na varstvo služnosti, ki jo je mogoče naperiti proti vsakomur, ki posega v služnostno pravico služnostnega upravičenca.

Zakon pozna tudi tožbo na ugotovitev služnosti. Vendar pa je pri tej tožbi potrebno poudariti, da pravzaprav ne gre toliko za varstvo služnosti, pač pa za ugotovitev, da je služnost nastala.

Stvarna služnost preneha: (1) na podlagi pravnega posla (pogodba ali oporoka), (2) z odločbo (sodno ali upravno), kadar postane služnost nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spreme-nĳo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, (3) na podlagi zakona, (4) z združitvĳo, ko lastnik gospodujoče in služeče stvari postane ista oseba.

mag. Fredi Bančov, univ. dipl. prav.

strokovno srečanje in okrogla miza na dr-žavni ravni bo letos potekala v Celju, kjer je predviden svečani podpis listine v podporo zdravju slovenskih mest, katere podpisniki naj bi bili župani, Slovenska mreža zdravih mest, Ministrstvo za zdravje RS in SZO. Prav bi bilo, da bi tudi župani in politiki na-šega okolja pristopili kot podpisniki te listi-ne. Tako bi z javno gesto izkazali podporo, ki pa naj bo le začetek resnega dela v zvezi s podporo promocĳi zdravja prebivalstva v mestnem okolju, trajnostnega razvoja naših mest in izboljšanja bivalnih pogojev in živ-ljenjske kakovosti prebivalcev.

Politika zdravja se najbolj odraža v vsak-danjem življenju ljudi. Zrak, ki ga vdihava-mo, je eden od kopice dejavnikov v fizičnem okolju v katerem živimo, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Vpliv onesna-ženega zraka na zdravje je eden od najpo-membnejših javno-zdravstvenih problemov v državi na področju okolja in zdravja.

Kakšen zrak vdihavamo?V Evropi je cca 90 % mestnega prebi-

valstva izpostavljena prekomernim vred-nostim onesnaževalcev iz zraka: prašnim delcem, dušikovim oksidom (NO2), ozonu (O3) in benzenu.

K onesnaženju zraka v urbanih okoljih gotovo največ prispeva promet. V praksi je nemogoče doseči takšno kakovost zraka, ki bi stalno ustrezala predpisanim vredno-stim.

Učinki na zdravjeUčinki onesnaževalcev iz zraka so lahko akutni in kronični. Akutni so posledica

kratkotrajnih močneje povišanih koncentracĳ, kronični učinki pa nastajajo po dolgotrajni iz-postavljenosti tudi pri nižjih koncentracĳah.

Akutni učinki onesnaževalcev iz zraka:• draženje oči, • poslabšanje pljučne funkcĳe,• simptomi s področja dihal, kot so: bolečine v

grlu, kašelj, piskanje, kratka sapa,• povišana dnevna umrljivost zaradi bolezni

dihal v povezavi s povišanimi koncentracĳa-mi delcev v zraku.

Kronični učinki onesnaževalcev iz zraka:• višja incidenca kroničnih bolezni dihal: ob-

struktivnih bolezni dihalnih poti in astme v povezavi s koncentracĳami delcev v zraku, verjetno tudi kroničnega bronhitisa pri iz-postavljenosti žveplovim in dušikovim oksi-dom (SO2 in NO2)Neprekinjena izpostavljenost onesnažene-

mu zraku lahko povzroča stalno blago vnetje že v otroškem obdobju, kar vodi v daljšem času v upad pljučnih funkcĳ oziroma poškodbe pljuč in s tem slabšo funkcĳo pljuč.

Približno eno tretjino vseh akutnih bronhi-tisov v državi na leto pri otrocih lahko pripi-šemo izpostavljenosti onesnaženemu zraku v urbanem okolju.

V mestih, še posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje, število otrok z astmo najbolj narašča. Zadnje študĳe kažejo, da je število otrok s astmo visoko pri otrocih, ki živĳo v bližini pomembnih prometnih poti.

Ena od najpomembnejših posledic prometa in slabe kakovosti zraka je sprememba živ-ljenjskih navad. Ta problematika je še posebej izrazita pri otrocih in mladostnikih. Zaradi

onesnaženega zraka in slabe varnosti pešcev in kolesarjev v velikih urbanih središčih star-ši ponavadi iz strahu ne dovolĳo otrokom, da bi se igrali zunaj. Otroci so tako »priklenjeni« na notranje okolje oziroma na sedeči – pasivni vedenjski vzorec – »couch kids«. Fizična aktiv-nost pa je najpomembnejši dejavnik za prepre-čitev debelosti, ateroskleroze in s tem nastanka kardiovaskularnih obolenj, srčnega infarkta, prezgodnje umrljivosti in sladkorne bolezni. V državi okoli 60 % vseh mladostnikov v staro-sti od 11 – 15 let ni zadostno telesno aktivnih. Onesnažen zrak in prometne nesreče tako še vedno pomembno ogrožajo zdravje ljudi. Zato se v nekaterih evropskih državah povezujeta prometni in zdravstveni sektor in spodbujata telesno dejavnost tudi kot del izvajanja traj-nostne prometne politike.

Meritve koncentracĳ različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovo-sti zunanjega zraka na določenem območju. Agencĳa RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Slovenĳi. Oprav-ljajo meritve sledečih onesnaževal: žveplove-ga dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. Poleg meritev kakovosti zraka v državni mreži potekajo meritve tudi v dopol-nilnih mrežah, ki jih izvajajo drugi izvajalci. Z izjemo Krškega, kjer se nahaja dopolnilna po-staja za merjenje žveplovega oksida (SO2), na Dolenjskem ni merilnega mesta za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka!

Pripravili:Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Bonia Miljavac in Brigita Zupančič-Tisovec

38|


pisma BRALCEVOdgovor na pismi bralcev:

Danes za jutri in Stališče svetniške skupine za razvoj občine Šmarješke Toplice ob javni razgrnitvi predloga prostorskega načrta ob-čine Šmarješke Toplice

Objavljenih v glasilu občine Šmarješke To-plice: Razgledi, leto III., št. 4, december 2009

Priprava Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Šmarješke TopliceV občinskem glasilu Razgledi (december 2009) sta objavljeni pismi bralcev, v katerih g. Franc Gregorčič in g. Pavel Zupančič nava-jata pripombe na dopolnjeni osnutek občin-skega prostorskega načrta (OPN) Šmarješke Toplice, ki je bil javno razgrnjen od 16. 11. 2009 do 16. 12. 2009. Podajanje pripomb v ob-liki pisem bralcev je povsem legitimno; s tem se omogoči še širša prevetritev razmišljanj in različnih mnenj o načrtovanem prostorskem razvoju, ki je koristna. Oba pisca navajata ne-kaj zanimivih in tehtnih pripomb in razmis-lekov, ki bodo dobrodošli v nadaljevanju pri-prave OPN. Hkrati pa navajata tudi nekatere trditve, ki so nerazumljive oz. nimajo realne podlage, med drugim pa tudi neupravičeno mečejo slabo luč na naše podjetje kot izdelo-valca OPN. Za razjasnitev teh pripomb v na-daljevanju navajamo nekaj pojasnil. 1. Brez podlage so pripombe glede nespo-štovanja zakonskih zahtev o vključevanju, obveščanju javnosti in občinskih svetnikov. Veljavna zakonodaja res zahteva, da se pros-torski akti predstavĳo širši javnosti, vendar je to z zakonom predvideno samo enkrat – v fazi dopolnjenega osnutka, ki se javno raz-grne. To je tudi običajna praksa v tovrstnih postopkih. Občinski svet obravnava pros-torske akte pred javno razgrnitvĳo oziroma med njo, po njej pa praviloma obravnava in sprejema stališča do pripomb in na koncu postopka obravnava usklajeni predlog in do-kument sprejme. Čeprav druge oz. dodatne seznanitve Občinskega sveta zakonsko niso predvidene, smo se na prošnjo županje in občinske strokovne službe že pred tem ude-ležili sej Občinskega sveta, na katerih smo svetnikom in na eni od njih tudi širši javno-sti predstavljali strokovne podlage in stanje na nalogi (v marcu 2007, aprilu 2008, junĳu 2008, oktobru 2008 in septembru 2009), kar je precej več kot v ostalih petih občinah, za katere izdelujemo tovrsten dokument.2. Ni korektna trditev, da naj bi OPN nastal izpod taktirke županje in z blagoslovom na-šega podjetja. Dopolnjen osnutek OPN, ki je bil javno razgrnjen, smo izdelali v našem podjetju s tehnično pomočjo podjetja Topos, in sicer ob upoštevanju veljavne zakonodaje,

izhodišč iz Strategĳe prostorskega razvoja Slovenĳe in Prostorskega reda Slovenĳe ter na podlagi številnih strokovnih podlag, ki so jih v skoraj štiriletnem obdobju izdelali priznani strokovnjaki iz uveljavljenih slo-venskih institucĳ: Demografska študĳa in Potrebe po stanovanjih, vrtcih in šolah (Ur-banistični inštitut RS), Razvoj proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti (Espri, d.o.o., Novo mesto), Strokovne podlage za razvoj kmetĳstva (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Del strokovnih pod-lag smo izdelali v našem podjetju (Študĳa ranljivosti prostora, Analiza in usmeritve za razvoj manjših naselĳ v občini, Analiza sta-nja in teženj v prostoru in Analiza razvojnih možnosti) ter v sodelovanju s podjetjem Pro-plan s.p. (urbanistični načrti za Šmarjeto in Šmarješke Toplice, za Belo Cerkev, Kronovo in Zbure). Kot to velja za vse druge prostor-ske akte, smo tudi v tem primeru strokovnja-ki v našem podjetju in naši zunanji sodelavci izdelali strokovna gradiva, o katerih smo se usklajevali tudi z občinsko strokovno služ-bo. Iz navedenega, pa tudi iz razgrnjenega gradiva je razvidno, da gre za izredno kom-pleksen prostorski akt, ki je nastal ob sodelo-vanju interdisciplinarno sestavljene delovne skupine z veliko izkušnjami, katere člani za strokovnost svojega dela nenazadnje odgo-varjamo s svojimi licencami. Naša naloga je, da pripravljamo kakovostne strokovne rešit-ve, naloga Občinskega sveta pa, da sprejema (politične) odločitve o teh rešitvah – pri tem lahko tudi zahteva njihove spremembe. 3. V tem kontekstu tudi ni primerna naved-ba, da so OPN-ji trenutno slovenski hit. Izde-lavo novega občinskega prostorskega načrta (OPN) nalaga Zakon o prostorskem načrto-vanju in bo omogočal nadaljnji prostorski razvoj občine. Ne gre torej za modno muho, nasprotno, gre za obvezen in zelo zahteven, daljnosežen in za razvoj vsake občine zelo pomemben prostorski akt, na kar navsezad-nje opozarjata tudi oba pisca. Kot takega smo ga v našem podjetju zastavili in upamo, da ga bomo ob sodelovanju z občinsko strokovno službo, Občinskim svetom in širšo javnostjo (ta je vključena v začetek postopka priprave akta s pobudami in predlogi ter nato na javni razgrnitvi in javnih obravnavah, na katerih poda svoje pripombe na dopolnjen osnutek akta) tudi pripeljali do uspešnega zaključka. V ta namen bomo vsako pripombo, poda-no na javni razgrnitvi OPN, z vso resnostjo preučili in se do nje strokovno opredelili. V celotnem postopku priprave OPN je seveda treba upoštevati vso potrebno zakonodajo, smernice in mnenja ter rezultate usklajevanj z nosilci urejanja prostora.

Prostorski načrtovalec:Acer Novo mesto d.o.o.

Občinski prostorski načrt (OPN)Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt lokalne skupnosti, ki pred-stavlja osnovo bodočega razvoja vsake obči-ne. Eden glavnih razlogov, da smo ustanovili lastno občino, je bila zahteva in interes, da sami načrtujemo bodoči razvoj tega prostora, ki bo po meri najširšemu krogu ljudi s tega področja. V temelju se ne strinjam z načinom oblikova-nja vsebine OPN, ki je v naši občini nastajal v zakulisju, kljub večkratnim pozivom svetni-ške skupine za razvoj glede transparentnosti in javnega delovanja. Gre tudi za nespošto-vanje zakona o prostorskem načrtovanju (UL 33/2007 z dne 13. 04. 2007), ki v petem členu govori o načelu javnosti, obveščenosti in so-delovanja v postopkih nastajanja prostorskih dokumentov. Gre tudi zanespoštovanje sklepov Občinskega sveta in naših zahtev glede informiranosti in sodelo-vanja. Ne glede na vse zakonske norme so naša pričakovanja realna in človeška, da našo razvojno perspektivo ne moremo prepustiti samo tujcem, strokovnjakom, ki »vedo«, kako se tem stvarem streže.Pred nami je prostorski dokument izpod taktirke županje z blagoslovom firme ACER. Je mešanica zasebnih interesov, zasebno po-slovnih interesov, političnih piškotov, plače-vanje lojalnosti ter sankcioniranje oponentov. Na trg bomo dali nekaj 10 ha površin, raznih lokacĳ ter različnih kvalitet. Apetiti so večji od potreb, saj demografska slika ne kaže tak trend razvoja prebivalstva na tem prostoru. OPN-ji so trenutno slovenski hit v vseh ob-činah, zato lahko računamo na poplavo to-vrstne robe na trgu in s tem ustrezno raz-vrednotenje prostora. Začetna evforĳa bo vsekakor kulminirala takrat, ko bo država poskrbela za ustrezno obdavčitev nepozidanih stavbnih zemljišč in dobro kompenzirala izgubo davkov iz naslova kmetĳskih površin, ali se celo rešila subvencĳ za kmetĳska zemljišča. Gradnja za trg na zanimivih kompleksih je novodobni slovenski konstrukt, kitrenutno še vedno prinaša akterjem ekstra donose, nam pa nov razvojno-demografski model z vsemi prednostmi in slabostmi. Občane, ki nismo samo v službi v teh krajih, še kako zanima situacĳa na dolgi rok. Ver-jamem, da je nekemu uslužbencu na Občini vseeno, kako bomo živeli tu v naslednjih le-tih, prav tako verjamem, da bo nekemu ne-premičninskemu mešetarju malo mar za nas krajane, pozidal bo svoj zazidalni kompleks in ga razprodal po najvišji možni ceni prve-mu, ki bo ponudil dovolj. Novopečenim zazidalnim kompleksom s(-m)o nekateri pripravljeni že v zgodnji fazi

39|



pripeljati vso želeno infrastrukturo na račun občine, ob dejstvu, da ne opazimo realnih investicĳskih potreb v drugih sredinah, kjer ljudje desetletja čakajo na priključek vode, ureditev kanalizacĳe, ceste, pločnika itd. Navidez smešna in enormno draga investici-ja ceste Klevevž–Slape s pločnikom dobiva danes bolj jasno sliko ob pogledu na zazi-dalni turistični kompleks Klevevž, podobna zgodba je načrtovana v novem zazidalnem kompleksu naselje Šmarješke Toplice. Real-no razmišljajoči človek se vpraša: Zakaj? Za koga? Kakšni so cilji? Ali je cilj enormno po-večati število občanov? Turizem je največkrat izgovorjena beseda v tem prostoru in notorično glavni razvojni model te občine, vendar program razvoja tu-rizma, ki smo ga sprejeli v občini, težko najde ustrezno podlago v načrtovanih prostorskih dokumentih.Industrĳska proizvodnja žal vse bolj izgublja boj na globalnem trgu in s tem odnaša dra-gocena delovna mesta iz Slovenĳe in Evrope. Kaj bomo delali jutri? Kje bodo naša delovna mesta? Odgovor je lahko: tudi v turizmu.Bližina avtoceste, čisto naravno okolje, kul-turna krajina, urejena infrastruktura nam nu-dĳo primerjalne prednosti in s tem potenci-alni zaslužek, ki je dolgoročno bolj zanesljiv kot »štancanje« avtomobilov. Še nekaj let imamo na razpolago, da si ustva-rimo podlago za razvoj realnega turizma z višjo dodano vrednostjo, ki ne bo slonel na socialnih transferjih, ali bolje rečeno na turiz-mu z napotnico, od katerega ima občina in občani bore malo. Govorimo o realnem turizmu, ki bo prina-šal gospodarskim družbam dobiček, državi davke, občini turistično takso, delavcem so-lidno plačo, občanom urejeno okolje, vsem zainteresiranim dodatni vir zaslužka itd.Kaj je potrebno storiti, da bomo v tem pros-toru prišli do želenega cilja? Pomembno je ugotoviti stanje, v katerem se nahajamo in v okviru prostorskega razvoja spodbuditi od-pravo pomanjkljivosti.Največja slabost našega turizma je slaba ali bolje rečeno nikakršna izvenpenzionska po-nudba, turist razen ožjega kampusa, ki ga nudi hotelski kompleks Šmarješke Topli-ce, nima nobene izbire. Pomembno je tudi spoznanje ali vedenje, kako pomembna je koncentrirana ponudba v jedru turističnega kampusa, in prav tu jepotrebno načrtovati največjo možno ponud-bo, saj samo v tem primeru izkoristimo v naj-večji meri sinergĳo prostora in ponudbe.Sledimo vzorce pametnih občin, kjer te zade-ve uspešno funkcionirajo, npr. Terme Čatež, Terme Olimia, Terme Ptuj itd. Na koncu želim poudariti, da je prostorski načrt izrazito interdisciplinaren dokument

in samo strokovnjaki s področja krajinarstva ter politika ne moreta dati odgovora na vsa vprašanja v zvezi z bodočo pozidavo tega prostora. Realno gledano nas vse živeče v tem prostoru najbolj zadeva bodoči razvoj, mi tu živimo in ni nam vseeno, kaj bomo za-pustili našim otrokom. Naša pričakovanja so bila realna, da bomo svetniki, vaški odborni-ki, zainteresirane skupine kot izbrani pred-stavniki ljudi na ožjem prostoru soustvarjali in kreirali bodoči razvoj naših krajev. Preveč napak je bilo narejeno v teh krajih z divjo po-zidavo in v imenu »stroke«, zato bo moj glas temeljito pretehtan predvsem v sredini, kjer živim in usklajen od ljudi, ki so me izbrali, da jih zastopam.

Franc Gregorčič, občinski svetnik

Kako smo delali proračun Občine 2010Zgodovina se ponavlja; tako smo tudi letos pri nastajanju in sprejemanju proračuna ob-čine imeli velike težave. Zadeva ni presenet-ljiva predvsem za tiste, ki malo bolj podrobno poznamo način dela in strategĳo delovanja občinske uprave z županjo na čelu.Vsi ključni dokumenti občine praviloma na-stajajo v zakulisju brez razprave, mi svetniki naj bi bili samo bolj ali manj naoljena glaso-valna mašina, ki bi vse to potrjevala. V tem stilu so do sedaj nastajali vsi proračuni naše občine, nastajajo občinski prostorski na-črti (OPN), načrtuje se razvoj centrov (Šmar-jeških Toplic, Šmarjete, Bela Cerkve) itd.Kaj lahko stori svetnik ali svetniška skupina, ko je pogača razrezana in strategĳa postav-ljena? Obstajajo sicer možnosti vlaganja pri-pomb, amandmajev, prekladanje koščkov z enega »kupčka« na drugega, kar vse skupaj frustrira nas svetnike, še bolj pa ljudi, ki to spremljajo.Vmesni čas se praviloma dobro izkoristi za svojevrsten politični marketing, »nažiga« in diskreditira oponente in proglaša dežurne krivce za vse slabosti naše občine.Če v osnovi pogledamo proračun naše ob-čine, je zadeva skromna ali bolje rečeno mi-zerna. Naš proračun je težek 3,8 mio EUR; v glavnem so to prihodki občine, pridobljeni iz naslova glavarin, prerivamo se za ta prido-bljena sredstva od države, kaj več pa nismo sposobni pridobiti iz drugih virov.Ta preproščina iz proračuna je še dodatno razrezana na prafaktorje, hoteli bi zadovoljiti vse, nazadnje pa nimamo vsi skupaj nič.Vlagamo v razvoj Klevevža, kjer je baje velik potencial in kar 200 delovnih mest na vidiku, pripravljamo komunalno infrastrukturo za novo naselje Prinovec, katerega OPN še ni potrjen, investitor neznan, radi bi uredili kar tri občinska središča, vse to se nekje načrtuje.

Veliko govorimo in vlagamo v turizem, ven-dar so nas številni turistično neprepoznavni kraji že davno prehiteli po levi in desni.Na drugi strani se ne lotevamo resnih ko-munalnih problemov, ki jih bomo lahko re-šili samo s smelim načrtovanjem in podporo širše skupnosti. Vzor je vodovod Koglo, ki smo ga načrtovali že v bivši KS Šmarjeta in uspešno zaključili v okviru občine z veliko podporo EU sredstev.Za zaključek bom izpostavil samo primer uspešne občine Podčetrtek, ki je po obsegu in vsebini primerljiva z nami: višina prora-čuna 6,4 mio EUR , število prebivalcev 3374, turistično usmerjena občina (turistična taksa 4-krat višja od naše). Občino vodi župan ne-profesionalno, občinska uprava ima 5 zapo-slenih. Iz strukture proračuna je razvidna spretnost pogumnega strateškega načrtova-nja in pridobivanja evropskih sredstev (vir: www.podcetrtek.si).Nauk te zgodbe: Uspešne občine so pravilo-ma demokratične in povezovalne, alternati-va temu je politiziranje, delitve in zakulisne igrice, žal smo prepoznavni po slednjem.

Franc Gregorčič, občinski svetnik

Zaviralci razvoja v občini Šmarješke TopliceNa začetku vsakega leta se v naši občini Šmarješke Toplice dogaja ista zgodba – za-časno financiranje v prvih mesecih in sicer na račun nepravočasno sprejetega proračuna za prihajajoče leto.Tudi letos se je to zgodilo kljub temu, da smo že v novembru 2009 začeli v različnih odbo-rih obravnavati predlog proračuna in ga tudi s svojimi pripombami in potrebami dopol-njevati. Večina teh pripomb je bila upošteva-nih in uvrščenih v predlog proračuna za letu 2010. Odbori so predlagali, da ga Občinski svet potrdi, vendar se to ni zgodilo. Svetniki Svetniške skupine za razvoj občine Šmarješke Toplice so glasovali proti obravnavi predloga proračuna in ga tudi niso hoteli potrditi, da bi šel v 15-dnevno javno obravnavo, kar je normalen potek in z zakonom določen po-stopek sprejemanja proračuna. Ob tem na-sprotovanju pa niso podali nobenih ustnih in pisnih pripomb oz. predlogov. Poudarjali so le svojo politično premoč, katero naj bi župa-nja upoštevala.Postopek je pač tak, da županja in občinska uprava (OU) pripravita predlog proračuna glede na finančne zmožnosti in potrebe celo-tne občine, upošteva načrt razvojnih progra-mov (NRP), upošteva pobude nas svetnikov, delovnih teles – odborov in občanov. V času javne obravnave predloga proračuna imamo vsi svetniki in občani možnost, da še dodatno podamo svoje pisne pripombe na način, da

40|


ostane proračun še vedno uravnovešen – na-pišemo, kje odvzamemo in na katero postav-ko prerazporedimo denarna sredstvaZ veliko zamudo in na račun stalnih naspro-tovanj svetnikov svetniške skupine je prišlo do sprejetja proračuna šele na februarski red-ni seji OS. Ostali svetniki smo skupaj vložili štiri amandmaje, od katerih je bil sprejet le eden. Z njim smo predlagali, da se sredstva 10.000 EUR iz postavke za sofinanciranje vr-hunskega športa razdelili na več delov: 4.000 EUR bi ostalo za vrhunski šport, na novo po-stavko sofinanciranje glasbene kulture smo predlagali 4.000 EUR in še 2.000 EUR za ure-ditev otroških igral v občini. Zdelo se nam je pomembno, da se del sredstev nameni tudi za glasbo, saj vemo, da imamo veliko mladih glasbenih talentov v naši celotni občini – po-sameznikov, skupin in celo godbo.Žal pa ostalih treh naših amandmajev svetni-ška skupina ni podprla in tako ne bo možno še dodatno odkupiti zemljišča za potrebe šol-skega okoliša in s tem ureditve avtobusnega postajališča pri šoli. Ne bo tudi denarja za na-kup zemljišča za športno rekreacĳski center v Beli Cerkvi, za katerega smo vsi svetniki z veseljem sprejeli sklep, da se projekt uvrsti v NRP in smo bili seznanjeni z vsebino idej-nega načrta. Vendar naša svetniška skupina podpira ta projekt na način, da ne dovoljuje nadaljnje možnosti za nakup potrebnih zem-ljišč.Sprejet pa je bil amandma svetniške skupine, na račun katerega se bodo povečala sredstva za ureditev središča Šmarjete iz 30.000 EUR na 55.000 EUR. Nerazumno in nedopustno je to, kar se je zgodilo. Denar je bil odvzet tudi iz postavke Ureditve središča Šmarjeških To-plic 10.000 EUR in iz Ureditev poslovne cone Kronovo 5.000 EUR. Tako so naše Šmarješke Toplice izgubile možnost, da se uredĳo vsaj »papirnati idejni načrti« za nadaljnji razvoj, saj je to naše glavno turistično središče. Le kako naj bi pridobili mlajšo populacĳo go-stov, če nimamo kaj ponuditi. To sedanje sta-nje se vleče še na račun krajevne skupnosti in Mestne občine Novo mesto. Še dobro, da so Občina in nekateri donatorji omogočili nakup in postavitev edinih otroških igral v Šmarje-ških Toplicah. Sedaj, ko je v občini nastopil čas našega samostojnega razvoja in ureditve prostora, na katerem živimo, pa nam to pra-vico nekateri svetniki onemogočajo. Tudi poslovno cono Kronovo je doletela po-dobna usoda. Mnogi občani, med njimi tudi zasebniki, so investirali svoje prihranke v na-kup zemljišč, da bi si s tem zagotovili razvoj svojih dejavnosti, uredili tudi parkirišča. S tem sprejetim amandmajem zaenkrat to ne bo mogoče.Povečanje sredstev za samo Šmarjeto nima pravega pomena. Dokler se ne bo povsem

uredila za promet obvoznica, ki je državna cesta, ne bo možno urejati centra Šmarjete. Dokler ne bo sprejet OPN, OPPN, odkup po-trebnih zemljišč – ne bo možno urejati skoraj ničesar. Kot vidite, je celoten potek in razvoj odvisen od svetnikov svetniške skupine t.j. večine. Vsi se zavedamo, da je županja mag. Ber-nardka Krnc zmagala na volitvah, ker je tako odločila večina občanov. Dosti je bilo starih časov. Očitno so v njej prepoznali osebo, ki bi lahko »dvignila« našo občino in s svojimi razvojnimi idejami in programi poskrbela za razvoj celotne občine. Včasih imamo občutek, da se svetniki svetniške skupine obnašajo kot svoja občinska uprava v naši skupni občini. Verjetno nismo bili voljeni zato, da zaviramo razvoj, da rušimo županjo in vsa prizadeva-nja uslužbencev OU, pač pa da sodelujemo pri skupnih prizadevanjih za dobro vseh ob-čanov.Verjetno bomo kmalu ponovno na seji OS ob-ravnavali dopolnjen predlog OPN-ja. Svet-niki smo ves čas nastajanja imeli možnost sodelovati pri oblikovanju in biti seznanjeni z nastankom predloga OPN. Naj vas spom-nimo, da smo prvotni predlog dobili še iz novomeške občine, katerega smo takoj skri-tizirali v določenih stvareh. Svoje ustne in pisne pripombe in predloge smo imeli mož-nost poslati na Občino Šmarješke Toplice. Vsi občani smo lahko v začetku leta 2008 pred-ložili svoje želje in potrebe po spremembi na-membnosti zemljišča, kar je bilo v veliki meri upoštevano. Na sejah OS smo bili nekajkrat seznanjeni s potekom nastajanja in urejanja OPN, vsi občani pa smo bili konec lanskega leta povabljeni na javno obravnavo dopolnje-nega osnutka in bili seznanjeni s samo vse-bino OPN. In spet nam je bila dana možnost, da smo v času 30 dni podajali pripombe za ponovno strokovno obravnavo. Vendar se moramo zavedati, da imajo stro-kovnjaki pri tem oblikovanju prvo besedo in največ pristojnosti, ki so vezane na zakonske usmeritve naše države Slovenĳe.Upamo si trditi, da so bile tudi »velike ideje« določenih svetnikov v veliki meri upošteva-ne, v kar se je lahko vsak občan sam prepričal z ogledom občinske spletne strani in z dosto-pom preko PISO sistema.Upamo in želimo si, da bo naša svetniška skupina zbrala toliko spoštovanja do vseh naših občanov in (pravočasno) potrdila spre-jetje OPN-ja. Sicer pa, dragi občani, v naspro-tnem primeru se boste lahko zahvalili prav njim, ker ne boste mogli začeti z ureditvĳo in gradnjo svojih novih domov, ne bodo se urejale stvari, ki so potrebne vsem nam ob-čanom, šolarjem, otrokom … Nismo pozabili na sedež občine, ki je nastala z obljubo, da se bo prestavila v Šmarješke Toplice. In to se

bo z vašo pomočjo tudi zgodilo na referen-dumu. Svetniki smo o tem že glasovali poleti 2008, a žal neuspešno zaradi glasov PROTI in nato še z obstruiranjem seje. Zato računamo na vas, da boste to svojo željo potrdili s svo-jim glasom ZA.Vsak mesec ste vsi vabljeni na seje OS, ki so javne. Sami se lahko prepričate o dogajanjih in s tem dobite pravo mnenje o delu župa-nje, OU in o nas svetnikih. Še nekaj mesecev časa imamo, lahko se naredi zelo veliko, ker so načrti veliki. Lahko pa nekateri naredĳo tako, da bo veliko stvari padlo v vodo. Mo-rali bi pluti vsi z isto ladjo in v isto smer, ne-kateri pa so se prestavili na drugo barko, kjer verjetno prevažajo palice in korenčke za naše občane. Presodite sami.

Svetniki vseh občanov (po abecednem vrstnem redu): Franc Anderlič, Aleksander

Durič, Ivan Jordan, Renata Majcen, Aleksander Pavlič

Proračun je sprejet, grenak priokus ostaja (odmev na februarsko sejo Občinskega sveta)Ko sem zapuščal februarsko sejo Občinskega sveta (publiko ali ljudstvo sva enakopravno, glede na bivši KS, zastopala g. Bregar in jaz) sta me prešinjali dve temačni misli, ki sta jih pred mnogimi leti v medĳski prostor plasi-rala dva znamenita Slovenca; pokojni akade-mik in literarni kritik Josip Vidmar, ki se je odzval na, milo rečeno, čudno poezĳo neke-ga P.T. Misel gre takole: »Ko sem prebral to knjigo, se mi je podrl svet.« Drugi, žal tudi že pokojni mislec in filozof Taras Kermauner, pa je izjavil naslednje: »Za katolika (ali sicer za duhovno razvitega in odgovornega človeka, pripis avtorja članka) je ukvarjanje s politiko moralno nedopustno početje ...« Kaj pravzaprav hočem povedati? Prepros-to to, da sem nad tem, kar se je dogajalo na februarski seji Občinskega sveta, skrajno ra-zočaran in hkrati vesel, da nisem niti v koži županje, niti v koži kogarkoli od 11 svetni-kov (na seji ni manjkal nihče, ker ni smel in ne zato, ker bi si tako želel soodločati o tako pomembni stvari, kot je proračun). Kako se da »razstrupiti« bedne občutke, ki so jih mo-rali imeti prav vsi, če so še iz mesa in krvi, kot mi navadni smrtniki, vedo povedati samo bogovi. Namerno ne bom razpravljal o vsebinskem vidiku te seje, o katerem boste gotovo obširno in objektivno seznanjeni na prvih straneh tega častnika. Tisto, kar se je meni zdelo bolj pomembno pa tudi sporno in boleče, je bilo to, da je bilo vse sprejeto brez razprave (vsaj brez take vrste razprave, pre-ko katere bi še bilo možno doseči kakršnekoli spremembe) – s preglasovanjem. Z izjemo ene nepomembne zadeve, za katero je glasovalo

pisma BRALCEV

41|



vseh 11 svetnikov, se je pri drugih vnaprej ve-delo, kako mora kdo glasovati in kakšen bo rezultat (dovolite mi naivno vprašanje: Je za naslednji mandat še možno spremeniti števi-lo svetnikov? Če slučajno je, z veliko vnemo predlagam, naj jih bo manj – bo posledično tudi manj skreganih – in naj jih bo sodo šte-vilo, da se bodo ob neodločenih glasovanjih prisiljeni argumentirano pogovarjati o svojih stališčih).Ta način dela me vse preveč spominja na prejšnji enopartĳski sistem in na njihov vsem znani, a s stališča demokratičnosti sporni »demokratični centralizem«, ki je dušil in zadušil resnično demokracĳo. Te lekcĳe nam res ni treba ponavljati in upam, da bo tudi naša enajsterica (morda po zgledu naše no-gometne reprezentance) do konca mandata še zmogla odsestankovati in ododločati o najbistvenejšem za »razcvet« občine, to je o prostorskem planu občine na način enajstih (= dvanajstih) samostojno mislečih in vsak po svoje dragocenih osebnosti, ki so mandat za-stopanja večjega ali manjšega števila občanov dobili od nas volilcev in ne od svojih politič-nih in prĳateljskih somišljenikov. Zato se mi zdi najbolj modro, da svetniki čas do izteka mandata izkoristĳo za oživitev pristnih sti-kov z volilno bazo ali vsaj z vaškimi odbori, ki si morajo s svojo aktivno držo v smislu jas-no izraženih zamisli, pobud, idej in ne »ulič-nih« povezovanj (protestov) zaslužiti večji politični posluh in morda tudi nekaj več de-narja za njihove vitalne interese. Zato povem javno, da nisem ponosen na 25.000 evrov več za »šmarješki trg«, ki ga sicer kot Šmarječan in občan občine Šmarješke Toplice doživljam kot prioriteten interes, a se absolutno ne stri-njam z načinom, kako se je do teh sredstev prišlo (beri: vzemi enemu, daj drugemu …). Taka praksa je skregana z zdravo pametjo in ne more narediti drugega kot to, kar imamo – skrajno sprte predstavnike ljudstva, ki ko-maj čakajo, da se jim izteče mandat.Še posebej nepotrebna pa je taka praksa ob toliko politično in gospodarsko vplivnih svetnikih, kot jih trenutno sedi (in jih verjet-no ne bo nikoli več) v Občinskem svetu, ki bi jim bilo potrebno samo »migniti z mezin-cem«, pa bi ostal ves drobiž na vseh oskub-ljenih postavkah in bi se za šmarješki trg na-šla celo celotna milĳonska sredstva … brez rebalansov, takoj po sprejetju proračuna in brez neprepričljivih izgovorov, izmikanj in sprenevedanj glede odgovornosti za politič-no in razvojno nekorektne odločitve – zares ne razumem, zakaj se ne bi mogli pripravljati prepotrebni projekti po celotni občini (indu-strĳska cona Kronovo, Šmarješke Toplice, oba trga), z najbolj smelimi in modrimi od-ločitvami pa pospešiti reševanje šmarješkega trga, ki pa, to vidi vsak, najbolj »vpĳoče« čaka

hitre rešitve. Šmarjeta je zastala v razvoju za-radi slabih političnih potez v preteklosti in ne zaradi (brez)volje ljudi, ki smo po svojih močeh za silo šli v korak s časom. Zdaj vsi Šmarječani optimistično čakamo odločen rez s preteklostjo s strani Občine in kolikor hitro je mogoče želimo jasno predstavitev županji-ne vizĳe razvoja Šmarjete in predvsem hitrih in odločnih potez v smeri začetka obnove vsega potrebnega.Vse bolj kaže na to, da bo morala gordĳski vozel reševati dobro organizirana in odločna civilna iniciativa po celotni občini. Upam, da bodo pri tem »dogajanju naroda« v pomoč tudi svetniki in vaški odbori, za katere srč-no upam, da so bili imenovani pravi, odločni ljudje, ki bodo znali svoje legalne interese uspešno tudi uveljaviti. Čas do jesenskih volitev bo za našo občino nadvse pomemben čas, pa ne v tem smislu, kateri in kakšni ljudje bodo vodili občino v bodoče, ampak kako bo aktualna oblast zna-la prisluhniti občanom, ki smo, roko na srce, premalo aktivni, organizirani in prodorni s svojimi mnenji (med drugim ne izkoriščamo niti medĳev!), se še kako dobro zavedamo, kaj je v občini zares pomembno, kaj malo manj in kaj lahko počaka vsaj še nekaj man-datov.O prepotrebnem delu na sebi, ki še posebej »tangira« vse javne delavce – kot je prese-ganje egocentričnosti, preobčutljivosti, ža-ljivosti, posmehovalnosti, sprenevedavosti, apatičnosti, dvojne morale in podobnih pro-blematičnih lastnosti – pa morda v kakšni od naslednjih številk Razgledov, če bo uvedena nova rubrika »psihološki nasveti«.Pa še to: če komu to kaj pomaga, naj v Dolenj-skem listu spremlja tudi politične peripetĳe v bližnjem Škocjanu, ki so, morda zgolj zaradi geografske bližine, sila podobne našim. Čisto lahko bo, z ozirom na pregovorne lastnosti Slovencev, to zares pomagalo.

Marjan Grahut

Ceste in zimska službaLetošnjo zimo je bila narava izjemno rado-darna s snegom. Vsem, ki dnevno hodimo v službo ali po opravkih, nam je povzročil obi-lico skrbi in nevšečnosti. Z možem stanujeva na vrhu hriba, na koncu občine Šmarješke To-plice. Svet na koncu sveta je prečudovit, nad nama je samo nebo. Ob vsakem letnem času ima pokrajina in pogled nanjo poseben čar. Čar narave pa nekoliko zbledi, ko nas zasuje sneg v velikih količinah, ki prekrĳe zemljo in ji omogoči počitek. Začne nas močno skrbe-ti, kako bomo prišli v dolino in še bolj, kako se bomo vrnili na naš prelepi hrib. Vendar je skrb skoraj odveč. Zakaj? Zato, ker je zimska služba v občini Šmarješke Toplice zelo dobro

organizirana in nam s svojim dobrim delom omogoči dnevno brezskrbno pot v dolino in nazaj. Pomembno je, da je ta pot varna, kakor tudi to, da je pravočasno pripravljena. Včasih je potrebno malo opozoriti odgovorne, ki da-jejo komando, kdaj se sme začeti s pluženjem snega, ker pozabĳo, da v hribih praviloma več in bolj močno sneži kot v dolini.Zelo odgovorno in težko delo delavcev cest-ne službe je pogosto še težje zaradi posamez-nikov, ki jim grenĳo življenje in se dobesedno izživljajo nad njimi. Ob zadnjem sneženju 6. 2. 2010 je preko noči namedlo obilo snega. K sreči nam naslednji dan ni bilo treba v služ-bo, ker je bila nedelja, zato smo se kidanja snega lahko lotili nekoliko kasneje. Za šport in rekreacĳo sva z možem odmetala že več kot polovico poti, ko se je pripeljal delavec s plugom in vzorno plužil glavno cesto na Mali Strmici. Ker je z vrha iz Čužnje vasi prišel še en plug, se je moral »naš« plug umakniti, zato je zapeljal na najino cesto in jo tudi splužil. Prizadevni upravljavec pluga je naredil veliko napako, ker je bil prĳazen in splužil tudi del najine poti. Videla ga je žen-ska, ki stanuje nekoliko višje in nemudoma poklicala inšpekcĳsko službo in ji sporočila, da delavec s plugom svojega dela ne opravlja dobro in da ni dobro očistil poti, ki vodi proti njeni hiši, ki je mimogrede izjemno slaba in ozka.Vsako leto se zima tudi konča in poslovi od nas. Takrat pa se pokažejo vse slabosti in ško-de, ki jih je povzročila zima ali pa nepravilno ravnanje upravljavca cest (slika). Če želimo, da bodo ceste in okolica le-teh čim manj po-škodovane po končani zimi, je na to potrebno misliti že prej. Za ceste morajo skrbeti uspo-sobljeni ljudje, ki obvladajo svoj posel in ne vsak, ki ima pet minut časa in meni, da vse zna. S pravilnim ravnanjem bomo prihranili nekaj denarja, ki ga bomo lahko uporabili za posodobitev cest in druge infrastrukture.Vsem prizadevnim delavcem zimske službe izrekam zahvalo za dobro opravljeno delo v letošnji zimi in jih prosim, da kljub težavam ne izgubĳo dobre volje. Vidimo se zopet na-slednjo zimo.

Zlata Rebolj

42|


logĳa sta nas do konca pokvarila. Kdaj pa so bili ljudje srečnejši? Petdeset let nazaj ali danes? Kdaj je bilo storjenih več samomorov in kdaj so ljudje drug drugega zares imeli radi? Kdaj so se cenili in spo-štovali? Kdaj so držali obljube in prisege, kdaj niso hlastali po slavi in bogastvu? Kdaj ni bilo problema brezposelnosti? Svet se vsak dan spremeni za mili-spremembo in treba mu je slediti. Zapleteno je in še bo, vendar če je volja, je tudi rešitev. Vprašanje je, če je volja. Res.

Torej, kako bi problem revščine in socialne ogroženosti lepo in dostojno rešili? Zagotovo ne bo tako preprosto in ne bo se zgodilo čez noč. Prav tako ne bo dovoljeno izgubiti zagnanosti in pošteno-sti. Potreben bo dober vodja, s strogostjo in odločnostjo Hitlerja ali Napoleona, vendar s treznimi mislimi v realnosti in nogami trdno na sodobnih tleh. Nekoga, ki mu ne bo težko slediti in mu zaupati. Nekoga, ki ne bo poznal goljufije, ki ga ne bo mogoče podkupiti, ne-koga, ki se ne bo predal ali obupal. Morda bi potrebovali celo skupino takih stabilnih ljudi, ki problemov ne bi pometli pod posteljo, ampak bi jih zdrobili na majhne kosce, nato pa vrgli na odpad. No, razviti bi bilo treba program, takšen, kot je bil določen leta 1933 v Ameriki. Franklin D. Roosevelt, New Deal. Ta Novi program je vseboval vrsto inovativnih rešitev, s katerimi so zanesljivo odpravili težave tistega časa, ki so jih pestile nekaj let po opustošenju 1. svetovne vojne, kot so revščina in brezposelnost. Torej, če je program deloval takrat, za-kaj ne bi danes? Seveda bi ga bilo treba dopolniti, obnoviti, uporabiti in prilagoditi današnjemu svetu. Razlika med programoma bi bila namreč oddaljena skoraj osem desetletĳ. Torej, zmešati bi bilo treba različne sestavine, da bi lahko spekli dober in okusen kruh – rešitev. Javna dela za brezposelne, razna delovna taborišča, javne kuhinje za revne, kjer so ljudje, ki si hrane niso mogli privoščiti, jedli svoje dnevne obroke, razpolovitev vrednosti dolarja, nove vladne agencĳe, ki so zagotavljale posojila, obnovitev industrĳe in preprečitev, da bi se proizvedlo več izdelkov, kot bi se jih porabilo (hiperprodukcĳa), zapiranje bank, nesposobnih za opravljanje svojega dela, velik del državnega proračuna je bil namenjen socialni politiki in programom pomoči itd., so bili načini, s katerimi so spet vzpostavili ravnoves-je, ki pa se je očitno znova podrlo. Zato bi bilo treba to ravnovesje tudi obdržati in razviti programe, potrebne za to. Podoben program – seveda prilagojen potrebam današnje krize, ki ima sicer podobne težave kot kriza, katerih rešitve so bile opisane, tako da bi bile rešitve, oziroma načini, da bi do teh rešitev prišli, precej podobni – bi morali uveljaviti sedaj, dokler še nismo pregloboko.

Morda bi poleg tega lahko tistim, ki so na premoženjski lestvici zelo visoko, zaračunali še dodaten davek, davek za revne in socialno ogrožene. Ne bi jim na primer odvzeli del plače, ali jo zmanjšali, saj bi se temu vsi zagotovo močno, premočno upirali, kot smo povečini že videli. Navaden davek je, kot vemo, prav tako določen s tem, ko-liko premoženja imaš. Več ga je, večji je davek. Podobno bi storili pri davku za revne in socialno ogrožene. Za primer; tistim, ki dobivajo na primer 6-krat in več večjo plačo od najmanjše možne, bi dodatno obdavčili z davkom za revne in socialno ogrožene. Za vsak odstotek večje plače bi se davek za revne in socialno ogrožene povečal še za nekaj evrov. Ta denar bi država v celoti namenila revnim in socialno ogroženim, vendar ne neposredno, vsaj za začetek. S tem denarjem bi določeni delavci kupovali osnovne potrebščine, hrano in obleke za revne. Le-ti bi napisali seznam stvari, ki ji nujno potrebujejo, za-posleni, imenujmo jih pomočniki, ki pa bi bili prav tako bivši brez-poselni (tako bi namreč dobili na novo uveljavljeno službo), bi jim pomagali. Na primer, denar bi porabili za gradnjo hiše, pomočniki pa bi pomagali pri gradnji (to bi bili razni bivši odpuščeni gradbeniki). Za ves nakupljeni material bi na poseben urad, imenujmo ga Urad za pomočnike revnim in socialno ogroženim, poslali razne račune in dokumente. Urad bi nadziral delo, da bi le-to bilo pošteno in se ne bi iz obupanosti, maščevanja ali dolgega trpljenja pojavilo goljufanje. Revni bi prav tako mesečno in po potrebi napisali seznam hrane, ki jo potrebujejo za svojo družino. Pomočniki bi jo kupovali za družine in izbirali čim cenejše, a vendar kvalitetne izdelke. Za obleke in ostalo bi revne in socialno ogrožene družine poskrbele same, saj bi mesečno dobivale tudi nekaj denarja, če si seveda ne bi našli službe. Tak pro-gram bi bil le izhod v sili, če bi brezposelnost kljub javnim delom še

vedno obstajala in če ljudje prvega programa, ki bi bil podoben New Dealu, ne bi upoštevali ali ga docela sprejeli.

Seveda bi bilo težko in pomagati bi morali vsi, če ne, vsaj velika večina. Konec koncev smo trenutno vsi v krizi, ne samo revni, social-no ogroženi in brezposelni. Ti jo samo najbolj občutĳo. Da pa bi rev-ščino tudi preprečevali, ne samo trenutno odpravili, bi bilo potrebno veliko več. Ko bi se sistem vsaj približno stabiliziral, bi morali uvelja-viti nove programe in organizacĳe, ki bi se stalno borile proti revščini oziroma bi preprečevale, da bi se prepadi spet poglobili. Davek za revne in socialno ogrožene bi še vedno obstajal, morda bi se le znižal. Vse revne in socialno ogrožene ter revne in socialno ogrožene, ki so svojo revščino in težave že premagali, bi imeli registrirane na Uradu za pomočnike revnim in socialno ogroženim, kjer bi jim pomočniki še vedno pomagali in poskušali stabilizirati njihovo življenje. Prav tako bi morale pomagati že obstoječe organizacĳe, kot so Karitas, Unicef, Rdeči križ in vse druge, ki se že zavedajo tega problema. Tako kot se za pomoč revnim že danes odločajo posamezniki, bi se v prihodnosti nadaljevalo tudi to. Vsake toliko časa bi pač moral zelo bogat človek svoj denar nameniti tudi dobrodelnosti. Vsake toliko časa bi moral povprečen človek pač nameniti kakšen SMS za 1 evro ali pa voziček s hrano tistim, ki to potrebujejo. Nešteto ljudi trpi in treba jim je po-magati. Nihče ni nemočen. Večina ljudi se tega ne zaveda in treba bi jih bilo obvestiti s propagando in vsakdanjim obveščanjem. To nam konec koncev ne vzame toliko časa, če samo pomislimo, koliko ga zapravimo za prazen nič. Seveda se bi z vsaj delno odpravo revščine pojavile tudi nove težave in prav zato bi se bilo treba na take stvari še prav posebej pripraviti. Javnost bi bilo treba v popolnosti seznani-ti s spremembami, morda bi za novo verzĳo New Deala uvedli celo glasovanje. Tako ne bi bilo ugovarjanj, saj bi bila odločitev povsem demokratična in ne bi kršila pravic nikogar. Izredna previdnost bi se v novih programih pojavila kot eden izmed glavnih faktorjev, da se ne bi začeli še večji problemi. Ljudi bi morali motivirati, da bi se vključili v take programe in bi pomagali, z raznimi gesli, kot je na primer: »Zatiskanje oči ni več v modi,« ali pa »Imaš evro?« Počasi se namreč daleč pride. Nina Kermc

GRADBENA MEHANIZACIJA in PREVOZINovak Marjan s.p.

•IZKOPI•PREVOZI

•ZUNANJE UREDITVE•TLAKOVANJE

•ASFALTIRANJEDružinska vas 38

8220 Šmarješke TopliceTel.: 041/533 311

�Nadaljevanje z 21. strani

43|



Območno združenje RK Novo mesto ob-navlja objekt na Drski, kjer bo humanitar-ni center RK Novo mesto. V centru bodo: skladišče humanitarne pomoči, razdelil-nica hrane za socialno ogrožene, garsonje-ra za reševanje deložacĳ, predavalnice in učilnice, socialna trgovina in pisarne. Izva-jali bomo različna svetovalna dela s posa-mezniki in skupinami na zdravstvenem in socialnem področju ter pomoč mladim in starejšim. Obnovo humanitarnega centra RK Novo mesto vodi gradbeni odbor, ki skrbi za pravilnost po-stopkov in kontrolira kakovost izvedene investicĳe.Rdeči križ je nevladna, humani-tarna organizacĳa, ki s svojo nepridobitno dejavnostjo ne ustvarja lastnih sredstev. Finančna sredstva pridobivamo od občin, podjetĳ in posameznikov, zato se tudi za pomoč pri obnovi humanitarnega centra obračamo na vas.Verjamemo, da je prispevek za humanitarni center RK Novo mesto tudi v skladu z druž-beno odgovornostjo vašega podjetja ali vas osebno, zato vas vabimo k donatorstvu:

ZLATI DONATOR 5000 EUR SREBRNI DONATOR 3500 EUR

BRONASTI DONATOR 1500 EURDONATOR 500 EUR

MALI DONATOR 100 EURPoleg finančnih sredstev lahko donatorji prispevajo tudi v opremi. Vrednost darova-ne opreme se šteje kot sorazmerno donacĳo darovanim sredstvom.

Vsak izmed donatorjev bo skladno s predhodnim dogo-vorom dobil v humanitarnem centru na vidnem mestu ploš-čico (zlato, srebrno, bronasto, kovinsko) z napisom in objavo v medĳih.

Prosimo, da sredstva nakažete na TRR: 0315 0100 0011 681, sklic 00-903016.Akcĳa zbiranja sredstev poteka od 20. mar-ca do 30. maja 2010. Otvoritev humanitar-nega centra RK Novo mesto bo predvido-ma v Tednu RK od 8. do 17. maja 2010.

Zahvaljujemo se vam za zaupanje.

Predsednicamag. Mojca Špec Potočar, l.r.

Poziv organizatorjem prireditev k oddaji predlogov za prireditve ob 3. občinskem prazniku občine Šmarješke TopliceObčina Šmarješke Toplice pozi-va vsa društva in organizatorje prireditev k oddaji predlogov za prireditve in dogodke ob 3. občin-skem prazniku občine Šmarješke Toplice, ki bo potekal predvido-ma med 11. in 15. junĳem 2010.Vaše predloge sprejemamo na naslovu Občine Šmarješke To-plice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarje-ške Toplice ali na elektronskem naslovu [email protected] najkasneje do 30. 4. 2010.Za poslane predloge se vam naj-lepše zahvaljujemo.

PRISPEVAJTE za humanitarni center RK Novo mesto

Za najlepše trenutke ljubezni - v okrilju zelenih gozdov in zdravilne energije

• sprejem mladoporočencev in svatov na terasi ob cvetličnjaku z aperitivom • sklenitev zakonske zveze v čudovitem parku ob hotelskem kompleksu • bogata kulinarična ponudba • poročno slavje v Restavraciji Lotos (do 110 svatov) • poročna torta iz domače slaščičarne

• možnost točenja naročnikovih vin • pri svatbi z več kot 50 svati - darilo: nočitev za mladoporočenca • prenočišča: Hotel Vitarium****, Hotel Šmarjeta****

Na skupni življenjski poti – vse najlepše!

Tel.: 07/ 38 43 400, [email protected], www.terme-smarjeske.si

glasilo občine Šmarješke toplice, leto iv., št. 1, marec ... · spanja, ko iz snega pokuka prvi...

Documents