glasilo občine ruše marec 2016 letnik v, številka 2 · 15 18 20 15. fat bike challenge. kako so...

Dan žena

Intervju s kulturologinjo Katjo Beck Kos o pomenu praznovanja ženskosti in

vlogi žensk nekoč ter danes.

Proračun Občine RušeŽupan Občine Ruše,

Uroš Razpet, o vzrokih in posledicah nesprejetja proračuna v naši občini.

Državna strelska prvakaRušana Urška Hrašovec in Benjamin Jodl sta aktualna državna prvaka v streljanju

z zračno puško.

Glasilo Občine Ruše | marec 2016 | letnik V, številka 2

UVODNIKLetošnja pomlad je ob nemirnem vremenu s seboj prinesla tudi nekaj nemira na lokalno politično sceno. Po nesprejetju proračuna na zadnji seji OSOR-ja smo v uredništvu sklenili, da se odpravimo po več informacij na Občino Ruše, kjer smo župana Uroša Razpeta povprašali o vzrokih nesoglasja med svetniki ter o posledicah, ki jih bo nesprejetje proračuna imelo za našo občino. Hkrati pa nam je uspelo pridobiti tudi drugo mnenje o vsebini proračuna.

Med drugimi, manj političnimi novicami pa boste izvedeli vse o zanimivi dirki z debeluhi na Arehu, o vzpostavljanju optične spletne povezave v naši okolici, o formalni ustanovitvi

lokacijske akcijske skupine LAS Drava, o uspešnih ruških športnikih, ki jih bosta tokrat v intervjuju zastopala aktualna državna prvaka v streljanju z zračno puško, ter o vseh dogodkih v okviru festivala Glazerjevi dnevi, ki je posvečen našemu največjemu pesniku, Janku Glazerju.

Če že omenjam posvetila, naj dodam, da je tudi naše uredništvo ta mesec posvetilo naslovnico Ruških novic − tokrat vsem občankam občine Ruše. Slednjim želimo na ta način čestitati ob njihovem prazniku in jim voščiti vse dobro.

Uroš Majcenovič

Izdajatelj: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 RušeE-pošta: [email protected] Urednik: Uroš Majcenovič Uredniški odbor: Andreja Kljajič, Špela Žerjal, Lucijan ViherLektor: Damjan Popič Grafično oblikovanje: Boštjan KrajncNaklada: 3000 izvodov Tisk: KTN d. o. o.Fotografija na naslovnici: SXC

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 392. Pisma bralcev, članke, fotografije, oglase ter vse druge prispevke sprejemamo do 20. 3. 2016, in sicer na naslov [email protected].

15 18

20

15Fat Bike Challenge

kako so povprečno zimsko nedeljo na smučišču na Arehu »zmotili« oziroma bolje rečeno popestrili kolesarji z debeluhi.

18Hitrejši internet v Rušah

Ruše bodo kmalu prepredene z optično hrbtenico, trenutno že pote ka priklju-čevanje stanovalcev večstanovanjskih stavb na optično omrežje.

20Intervju

O pomenu ter načinu praznovanja ženskosti nekoč in danes smo se pogovarjali s kulturologinjo Katjo Beck Kos.

VSEBINALetnik V, številka 2 marec 2016

LOKALNE NOVICE

5 Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

6 Ustanovna skupščina lokalne akcijske skupine LAS Drava

9 Rušani na zimskih olimpijskih igrah mladih – Innsbruck 2016

10 CEZAM v okviru projekta ERASMUS+ na Ciper

15 FAT BIKE CHALENGE na Arehu

POGLOBLJENO

18 Ruše kmalu prepredene z optično hrbtenico

20 Dan žena in vloga ženske

ŠPORT

22 39. mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir Pokal Ruše 2016

24 Rušana aktualna državna prvaka v streljanju z zračno puško

KULTURA

16 Veliki napovednik dogodkov v okviru festivala Glazerjevi dnevi 2016

INFORMATOR

31 Novost pri izredni denarni pomoči

2 / RUŠKE NOVICE / MAREC 2016

www.ruse.si www.ruse.si FEBRUAR 2016 / RUŠKE NOVICE / 3

LOKALNE NOVICE

Kdo bo prevzel odgovornost?Po nesprejetju proračuna Občine Ruše na zadnji seji OSOR-ja smo se za več pojasnil obrnili na župana Občine Ruš, Uroša Razpeta, ki nam je pojasnil vzroke in posledice tega dejanja.

Katere bodo najbolj vidne posledice nesprejetja proračuna?Naj povem, da smo na Občini Ruše zavezani k delu po pravnih normah in predpisih, kar pomeni, da moramo delovati v skladu z veljavnimi zakoni. Ti predpisujejo, da lahko v primeru nesprejetja proračuna izvajamo le osnovno financiranje občine, kamor sodijo na primer plače zaposlenih, financiranje javnih zavodov in redna vzdrževanja, vsa ostala financiranja pa v tem primeru niso mogoča. Najbolj boleče je zagotovo to, da v tem primeru ne moremo financirati delovanja društev, kar lahko precej ogrozi njihovo delovanje. Društva so namreč prejemniki proračunskih sredstev, ki se jih izbira na razpisu, kar pomeni, da niso neposredni oziroma posredni uporabniki proračuna, kot na primer šola. Priprava razpisa samo za obdobje začasnega financiranja ni smiselna, saj so postopki dolgotrajni, razpis mora biti ustrezno dolgo odprt in potem je treba izvesti še izbor. V tem času pa bi proračun že moral biti sprejet, saj je oteženo izvajanje vseh investicijskih projektov in razvojnih nalog občine. Vse to zdaj preprosto stoji na mrtvi točki. Prav tako kaže, da bomo kot občina izgubili nekaj manj kot 40.000 € sredstev, ki so nam že bila odobrena za izdelavo prometne strategije. In najbolj zaskrbljujoče je, da bo takšno stanje ostalo, vse dokler se v občinskem svetu ne bomo dogovorili, kako bomo porabili ta denar, saj ne moremo podpisati niti ene pogodbe, izvesti niti enega javnega naročila in tako naprej. Volivcem predlagam,

da povprašajo vse svetnike, ki so bili proti sprejetju proračuna, zakaj vseh teh financiranj ne bo in kaj konkretno so predlagali. Upam, da bodo od njih dobili kak konstruktiven argument, ker sam nisem imel te sreče. Sicer pa je bila seja javna in se je o tem lahko vsak občan prepričal tudi na lastne oči. Menim, da gre za ravnanje brez razmisleka o posledicah, še bolj pa me čudi to, da ni konkretnih predlogov. Tudi po seji, torej vse do danes, od svetnikov, ki so glasovali proti proračunu, nisem dobil kakšnega novega predloga za spremembo proračuna. Očitno takšno stanje nekaterim ustreza.

Ali svetniki torej svojega dela ne opravljajo dobro?Ne bi posploševal niti ocenjeval njihovega dela, to bodo naredili volivci. Zanimivo je, da je večina svetnikov na osebnih pogovorih z mano izkazala podporo proračunu, na javnem glasovanju pa se to ni zgodilo. Za nameček bi vsak razumen človek od nekoga, ki se z nečim ne strinja, pričakoval, da ta svoje nestrinjanje argumentira, da jasno razloži, zakaj je proti, ne pa, da se na vse skupaj odzove z molkom ali posplošenimi trditvami. Svetniki predstavljajo interese volivcev, in če jih ne znajo artikulirati oziroma komunicirati, mislim, da niso

primerni za opravljanje tega dela oziroma so pri tem neuspešni. Poudarjam, da gre vendarle za naš skupni denar, za denar vseh občanov naše občine in vsekakor leži odgovornost smotrnega razporejanja le-tega na svetnikih.

Kako pa so potekala usklajevanja s svetniki pred omenjeno sejo?Vse svetnike smo že v začetku januarja seznanili s proračunom in z izhodišči pri pripravi. Celo prestavili smo sejo, da bi se svetniki lahko bolje pripravili. Ob vsem tem sem jih tudi povabil na srečanja za usklajevanje proračuna, vsak od njih je imel na voljo svoj termin za srečanje z mano in za usklajevanje, da ne omenjam možnosti drugih načinov komuniciranja, kot so elektronska pošta in telefon. Prav tako smo razgovore vodili tudi s predsedniki krajevnih odborov, s katerimi smo se dogovorili o taki imenovanem participatornem delu proračuna, ki bo odražal potrebe iz okolja, saj so krajevni odbori neposredna vez med občino in občani. Ne nazadnje sem vse svetnike pozval k sodelovanju pri pravi proračuna že na lanski zadnji seji občinskega sveta, ki se je odvila v decembru. O kakšni neinformiranosti, nevednosti ali nezmožnosti komunikacije bi torej težko govorili. Ves čas priprave proračuna smo stremeli k interakciji in k sodelovanju s svetniškimi skupinami, naš iskreni

cilj je namreč napraviti proračun, ki bo v korist vseh Rušanov. Vse konkretne predloge, ki smo jih od svetnikov dobili do seje, na kateri se je proračun sprejemal, smo tudi vključili vanj. Zatorej je moja edina razlaga nesprejetja proračuna politično kupčkanje ali strankarsko nagajanje, če hočete.

Ste lahko bolj konkretni – kakšne politične igrice se igrajo v ozadju?Iskreno povedano, sam ne vem, na kateri točki točno je bil predlagani proračun sporen. Pozivam svetnike, da mi to povedo, do sedaj mi tega namreč ni znal razložiti še nihče. Občutek imam, da gre za načelno nasprotovanje nekaterih svetnikov ali političnih strank, katerih člani so, vse skupaj pa nima logične osnove. Čisto mogoče je seveda tudi, da je nesprejetje proračuna rezultat tega, da želimo z njim porezati lovke nekaterim privilegiranim skupinam, ki so do sedaj brez pravih utemeljitev prejemala občinska denarna sredstva. Morda je to posledica užaljenosti tistih, od katerih smo se zaradi neučinkovitosti in nedela poslovili. Druge razlage v tem trenutku res nimam. Najbolj žalostno je to, da se trudimo delati dobro za kraj, a nam očitno nekatere interesne skupine želijo to zaradi lastnih interesov onemogočiti. Vse, kar počnemo, vse naše delovanje je zelo transparentno in pregledno,

Uroš Majcenovič

FOTO

GRA

FIJA

: URO

Š M

AJC

ENO

VIČ

»Volivcem predlagam, da povprašajo vse svetnike, ki so bili proti sprejetju proračuna, zakaj vseh teh financiranj ne bo in kaj konkretno so predlagali. Upam, da bodo od njih dobili kak konstruktiven argument, ker sam nisem imel te sreče.«

DRUGO MNENJE

Za komentar vsebine proračuna smo zaprosili tudi mag. Trudo Pepelnik, ki je zaposlena na Občini Ruše in ki je sodelovala tako pri pripravi tega

proračuna kakor tudi pri pripravi proračunov v preteklosti. Ker se je poleg tega na zadnjih lokalnih volitvah kot neposredno izvoljena kandidatka za županjo prebila v zaključni krog volitev, smo v njej videli kompetentnega sogovornika.

Kako bi ocenili vsebino aktualnega proračuna v primerjavi s proračuni v preteklosti, kakšne so njegove prednosti/slabosti?Proračun občine za leto 2016 v primerjavi s preteklimi leti ne vsebuje bistvenih sprememb, razen na določenih proračunskih postavkah. Predvsem na postavkah financiranja društev, kjer se bodo sredstva delila na transparentnejši način, prek javnih razpisov. Na drugih področjih, na primer pri izredni denarni pomoči, smo ugotovili, da je v preteklosti prihajalo tudi do dvakratnega dodeljevanja socialnih pomoči, zaradi česar je bil napisan nov pravilnik v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ruše. Cilj pravilnika je preglednejše razdeljevanje proračunskih sredstev in učinkovita pomoč tistim, ki takšno pomoč potrebujejo. Narejene so bile tudi analize porabe sredstev za javna dela. Stvar odločitve politike je, da se odloči, na kakšen način razdeli sredstva za pomoč zaposlovanju. Odločitev je bila, da se del sredstev nameni za neposredne pomoči gospodarstvu, seveda prek javnega razpisa. Pri sestavi proračuna je treba upoštevati prihodkovno stran proračunskih sredstev, kjer lahko ugotovimo, da je zmanjšano sistemsko financiranje občine, saj se povprečnina že nekaj let zapored znižuje. Manj sredstev je tudi zaradi tega, ker ni razpisov s strani države, kjer bi lahko kandidirali. Upoštevati je treba tudi to, da je občina v preteklih letih najela

nekaj kreditov, za katere se odplačujejo glavnice in obresti, ter da je v preteklosti občina zgradila kar nekaj objektov, ki povečujejo stroške pri vzdrževanju in obratovanju.

Veliko kritik s strani svetniških skupin se je nanašalo na neupoštevanje njihovih predlogov. Ti očitki držijo?Svetniške skupine političnih strank in neodvisnih list niso podale nekih konkretnih predlogov. V razpravah na delovnih telesih so predstavniki bolj spraševali kot pa predlagali, kar po moji oceni pomeni prej nerazumevanje proračunskih postavk kot pa konkretne predloge. Tudi po ponovnem pozivu, po nesprejetju proračuna, pričakovanih predlogov ni bilo.

Vsi predlogi, ki so bili podani na sami seji pri prvi obravnavi proračuna, so bili upoštevani s predlaganimi amandmaji, ki jih je na seji vložil župan. Predlagani amandmaji so poviševali postavke, in sicer Društvu prijateljev mladine Ruše za 10.000 €, Društvu upokojencev za 2.000 € ter za projekte mladih 5.000 €, pa vendar kljub vsemu proračun ni bil sprejet. Sprejeti so bili tudi predlogi za povečanje proračunske postavke neposredni socialni oskrbi – pomoč družini na domu, ki se je zvišala za 13.900 €, povečanje proračunske postavke za javno službo – pomoč družini na domu za 2.000 € ter povečanje proračunske postavke za programska sredstva Javnega zavoda CEZAM za 4.000 €, ki so namenjeni dodatni prireditvi za otroke.

Bi lahko dejali, da je proračun, kot celota, dober za občane občine Ruše in dovolj razvojno naravnan?Glede na javnofinančne razmere v danem trenutku, ko se znižuje sistemsko financiranje s strani države, ko ni možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev in ko se pojavljajo težave pri pridobivanju sredstev iz naslova prodaje občinskega premoženja, ne moremo pričakovati, da bo proračunska poraba na istem nivoju kot pretekla leta. Pomembno je, da se investicijski cikel vsaj ohranja.

4 / RUŠKE NOVICE / MAREC 2016 www.ruse.si www.ruse.si

LOKALNE NOVICE

Svetniške skupine niso podale nekih konkretnih predlogov ...

pred javnostjo ne skrivamo ničesar, kar mislim, da smo v zadnjem letu našega mandata že večkrat dokazali.

V javnosti se veliko govori o ukinjanju javnih del … je morda to glavni vzrok?Zmotno je prepričanje, da smo javna dela ukinili. Res je, da smo po preveritvi izvajanj v preteklih letih in opozorilih urada za delo, da so javni delavci lahko samo pomoč redno zaposlenim in ne morejo samostojno opravljati dela, kot se to pričakuje od zaposlenih, ugotovili, da jih ne moremo vključiti v tako velikem številu, saj bi delovali v nasprotju z navodili urada za delo in določili javnega razpisa. Vedeti moramo tudi, da je ciljna skupina ljudi, primernih za javna dela, v resnici zelo ozko določena s strani urada za delo. Mi bi si želeli, da v režijskem obratu redno zaposlimo več delavcev in bi bili veseli pobude svetnikov, da s tem soglašajo. Ni namreč higienično, da so vsa ta leta ljudje prek javnih del pridno delali v režijskem obratu, brez upanja na zaposlitev, čeprav je bil obseg del dovolj velik, da bi imeli lahko tudi redno službo. Če pa kdo javna dela razume kot socialni korektiv oziroma zagotavljanje socialnega miru, naj na državni ravni doseže, da se javna dela ne bodo več imenovala aktivna politika zaposlovanja in naj spremni pogoje javnega razpisa za izbore javnih del. Potem bodo seveda stvari popolnoma drugačne.

»Vse, kar počnemo, vse naše delovanje je zelo transparentno in pregledno, pred javnostjo ne skrivamo ničesar, kar mislim, da smo v zadnjem letu našega mandata že večkrat dokazali.«

www.ruse.si www.ruse.si

LOKALNE NOVICE

MAREC 2016 / RUŠKE NOVICE / 5

Že tradicionalno člani KUD-a Svoboda Bistrica ob Dravi na ta način občane opominjajo na pomen slovenskega jezika in kulture. Proslava ob kulturnem prazniku je tradicija, ki bi jo morali varovati in negovati, so poudarili zbrani v dvorani Kulturnega doma. In občanke ter občani se tega očitno dobro zavedajo, saj se vsako leto na tem dogodku, ki je postal tako rekoč osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Ruše, zberejo v lepem številu. Obiskovalci pravijo, da gre za praznik, ki se ga moramo spominjati, ga obujati in proslavljati. »Lepo je biti Slovenec. Gre za lep večer, za slavnost, namenjeno našemu največjemu pesniku,« smo lahko slišali reči prisotne.

Najprej je v dvorani seveda zadonela Prešernova Zdravljica, ki ji je sledil slavnostni uvodni govor. Slednjega so letos člani KUD-a Svoboda zaupali

sokrajanu Jerneju Ajdu, ki je zbranim skušal predstaviti pomen kulture in slovenskega jezika. »Kultura je večplasten pojem, zato je ne moremo posplošiti; ali jo imamo ali je nimamo. Na nekaterih področjih jo imamo in se je zavedamo, na drugih žal ne. Predvsem jo pogrešam na medčloveških odnosih in komunikaciji. Prav tako se premalo zavedamo pomena našega jezika, kajti jezik ohranja in gradi narodno identiteto in zgolj z uporabo slovenščine bo narod kot tak preživel,« je med

drugim izpostavil Ajd.S proslavo, ki so jo priredili

v Bistrici ob Dravi, so želeli prireditelji pokazati tudi širino kulture na domačih tleh, ne le s prebiranjem pesmi Franceta Prešerna, pač pa tudi z branjem pesmi lokalnih avtorjev. »Mislim, da je bistveno, da na takšnih dogodkih predstavimo tudi nekaj kulture iz naših krajev. Kultura povezuje in zbližuje ljudi, kar je moto vsega. Sicer pa v našem društvu veliko pripomoremo k ohranitvi kulture in kulturne dediščine, kar vedo tudi krajani.

Teja PečekPo naših najboljših močeh se trudimo negovati kulturo in to vsaj enkrat na mesec, ne le na praznik Franceta Prešerna. Želimo si, da bi se pomena kulture bolj zavedali tudi mladi, nekaj pomladka sicer imamo, a je to premalo. Manjkajo nam predvsem srednješolci in morda še kakšna dodatna dramska skupina,« je povedala Anita Polak iz KUD-a Svoboda. Proslavo so lepo dopolnili pevski in poezijski nastopi domačih talentov vseh generacij.

Pod tem geslom oziroma naslovom prireditve, posvečene Francetu Prešernu, so v Bistrici ob Dravi tudi letos pripravili osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.

»Vremena Kranjcem bodo se zjasnila ...«

FOTO

GRA

FIJE

: BK

TV

www.ruse.si www.ruse.si6 / RUŠKE NOVICE / MAREC 2016

LOKALNE NOVICE

Ustanovljena je lokalna akcijska skupina LAS DravaNa ustanovni skupščini, v hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, je bila uspešno ustanovljena Lokalna akcijska skupina LAS Drava, ki bo delovala na področju občin Lovrenc na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi.

Po več kot 6 mesecih pripravljalnega obdobja je konec januarja v hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi potekala ustanovna skupščina LAS Drava. Na skupščini se je zbralo 135 ustanovnih članov, ki so potrdili predstavnike organov LAS, vodilnega partnerja in skupno strategijo LAS Drava za obdobje 2015–2020. Najprej sta prisotne nagovorila župan Selnice ob Dravi Jurij Lep in župan Ruš Uroš Razpet ter s

tem tudi slavnostno odprla dogodek, ki je postavil temelje skupnega delovanja partnerstva v naslednjih petih letih. Ravno župani Jurij Lep, Uroš Razpet in župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda so zaslužni za pobudo in sklenjeni dogovor za ustanovitev skupne LAS na področju omenjenih občin.

Na skupščini je bil izvoljen tudi predsednik LAS Drava, ki bo vodil upravni odbor ter zastopal LAS v obdobju njegovega delovanja. Za predsednika je bil imenovan Tomi Prosnik, ki je v imenu treh občin, z delovno skupino direktorjev občinskih uprav Darjo Slivnjak, Karin Jurše in Dragom Mlakarjem ter skupaj s podjetjem EGIDA d. o. o., koordiniral t. i. pripravljalno obdobje ustanavljanja LAS Drava. Prosnik je po skupščini izrazil hvaležnost za zaupanje članov ter poudaril, da sta konstruktivno partnerstvo in potrjena ekipa

Tomi Prosnik, Uroš Majcenovič

FOTO

GRA

FIJI

: URO

Š M

AJC

ENO

VIČ

PREDSEDNIK LAS DRAVA, TOMI PROSNIK

Pozdravljeni g. Prosnik, glede na število ustanovnih članov je očitno v vseh treh občinah kar velik interes za LAS. Ali to pomeni, da imamo občani veliko idej?Res je, interes občanov je velik, vendar sam interes ni ravno pokazatelj, da imamo veliko idej, pač pa bolj tega, da želimo občani aktivno sodelovati in vplivati na razvoj našega območja. V pripravljalnem obdobju je bilo malo projektnih idej, ki so se nanašale na potrebe/želje posameznikov. Večina se jih je nanašala na naše skupne potrebe, kot so razvoj novih delovnih mest, obnovo degradiranih mestnih/vaških jeder, zagona turizma, možnosti rekreacije, skrbi za starostnike, delo z otroci, kar je z mojega stališča zelo pohvalno.

Ali je mogoče, zdaj ko je LAS že ustanovljen, še vedno prijaviti projekte za sofinanciranje (do kdaj

jih je mogoče prijaviti)?Lokalna akcijska skupina (LAS Drava) je sicer ustanovljena, vendar moramo počakati, da od Koordinacijskega odbora CLLD prejmemo odločbo, da je LAS Drava delujoča LAS. Hkrati bodo s to odločbo priznana tudi sredstva, ki jih bo LAS imela pravico in možnost koristiti do leta 2023. Večina teh sredstev (83 %) bo namenjenih za izvajanje projektov in 13 % za stroške delovanja, animacije in podpore.

Do priprave Strategije lokalnega razvoja (SLR), ki je temeljni dokument LAS Drava, smo sprejemali t. i. projektne ideje, ki v tej fazi predstavljajo želje oziroma sugestije o tem, kako naj se v prihodnje razvija območje LAS. Na tej podlagi smo v SLR zapisali razvojno vizijo, ki je usmerjena v delovanje na področjih, kot je zmanjšanje brezposelnosti, razvoj osnovnih storitev ter varstvo okolja in narave. Torej, projektne ideje, ki smo jih do sedaj sprejemali, še niso projekti. Takoj po prejemu omenjene

odločbe bomo prejeli tudi informacijo o sredstvih, do katerih bo LAS upravičena. Zatem bomo v upravnem odboru LAS lahko pričeli z objavami javnih pozivov za financiranje projektov. Javnih pozivov oz. razpisov bo več, saj bodo razdeljeni po prioritetnih področjih, vsekakor najmanj eden vsako leto in tako do porabe sredstev. Partnerstvo LAS pa bo ves čas delovanja odprto za vse, ki bi se želeli pridružiti in sodelovati na javnih pozivih.

O kako velikih projektih lahko govorimo v okviru LAS?Kot rečeno se trenutno še ne moremo pogovarjati o konkretnih projektih, saj bomo to spoznali šele po tem, ko bomo na podlagi javnih pozivov za financiranje projektov le-te tudi prejeli. Projektne želje, ki smo jih zbirali sedaj, so eno, ko pa pridemo do konkretnih projektov, kjer je treba vnaprej zagotoviti vsa potrebna finančna in druga sredstva, pa bo dinamika verjetno malo drugačna. Cilj delovanja LAS je doseči kazalnike, ki smo jih zapisali v SLR, saj bo uspešnost našega delovanja s strani koordinacijskega odbora

Kako do sofinanciranja projektov?

odličen temelj za uspešno delovanje v naslednjem obdobju.

Osnovni cilj strategije LAS je izkoristiti vse potenciale partnerstva in razpoložljivih sredstev za izvajanje projektov, ki bodo nudili odgovore na

»Na skupščini je bil izvoljen tudi predsednik LAS Drava, ki bo vodil upravni odbor ter zastopal LAS v obdobju njegovega delovanja.«


LOKALNE NOVICE


PREGLED TELES IN ČLANOV LAS DRAVA

UPRAVNI ODBOR LOVRENC NA POHORJUBogdan Manfreda (JAVNI SEKTOR)Boris Kraner (EKONOMSKI SEKTOR)Jože Čučko (SOCIALNI SEKTOR)

UPRAVNI ODBOR RUŠETomi Prosnik (JAVNI SEKTOR)Mihael Iljaž (EKONOMSKI SEKTOR)Tomaž Jurše (SOCIALNI SEKTOR)

UPRAVNI ODBOR SELNICA OB DRAVIIgor Štruc (JAVNI SEKTOR)Mojca Roj (EKONOMSKI SEKTOR)Simona Grušovnik (SOCIALNI SEKTOR)

NADZORNI ODBOR LASMlakar DragoMag. Karin JuršeDarja Slivnjak

OCENJEVALNA KOMISIJA LOVRENC NA POHORJUKranjc DavidKamnik ŠtefkaAnžej BečanMarija Fabrici Zafošnik

OCENJEVALNA KOMISIJA RUŠEVesna GlavendekičMag. Saša AjdJožef BabičZdenka Steblovnik Župan

OCENJEVALNA KOMISIJA SELNICA OB DRAVIJanez UrbasJasna ŠtegerJanko StojkovičMarica Praznik

CLLD ocenjena že leta 2018, in če bomo delovali dobro, bomo po sedanjih informacijah s pristojnih ministrstev dobili možnost koriščenja še dodatnih sredstev. Kar pa se velikosti projektov tiče, pa bo zgornja vrednost financiranja omejena. Določil jo bo upravni odbor in bo zapisana v vsakem od objavljenih javnih pozivov.

Na podlagi česa se bo izbiralo, kateri projekti bodo sofinancirani in kateri ne, kateri bodo ključni kriteriji in kdo bo tisti, ki bo izbiral?SLR je nastala na podlagi prepoznanih težav in izzivov v našem okolju ter na drugi na zbranih rešitvah in idejah, ki jih je partnerstvo prepoznalo. Ti so odraz trenutnega manjka v okolju ali v našem življenju. Načrt, kako to narediti, torej že imamo, sedaj pa moramo narediti naslednji korak in s sredstvi, ki jih bo LAS prejela, uresničiti te ideje v projektih in odpraviti prepoznane pomanjkljivosti v našem okolju. Skratka financirani bodo tisti projekti, ki bodo usklajeni s sprejeto strategijo in s katerimi bomo dosegali rezultate ter kazalnike, ki smo jih zapisali v SLR. Projekte bo ocenjevala sestavljena ocenjevalna komisija na podlagi meril, ki so zapisana v

posebnem pravilniku, ki ga je potrdila skupščina LAS. Objavljeni bodo hkrati z javnim pozivom za financiranje projektov.

Kakšni so okvirni časovni termini delovanja LAS v prihodnosti?LAS Drava bo delovala v programskem obdobju 2014–2020. Potrditev delujoče LAS s strani države pričakujemo nekje do septembra letos, nakar bomo po dogovoru na upravnem odboru pričeli z objavljanjem javnih pozivov po določenih prioritetnih področjih in najkasneje v letu 2020 bo objavljen zadnji javni poziv za financiranje projektov, čemur pa bo sledilo obdobje do leta 2023, v katerem morajo biti zaključeni zadnji projekti.

Kako se bodo sredstva delila po obči nah, ki sestavljajo partnerstvo v LAS?LAS je partnerstvo, ki kot celota deluje na zaokroženem, nedeljivem območju treh občin. Zato ni možno govoriti o odstotnem deležu sredstev po občinah. Upravni odbor si bo prizadeval, da bodo sredstva porabljena na celotnem območju LAS in da bodo s projekti doseženi rezultati, zapisani v SLR.

skupne izzive, ustvarjali nova delovna mesta, izboljšali kakovost življenja in zagotovili nove priložnosti na našem področju. Višina vseh razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za projekte LAS Drava, je okoli

milijon evrov, ta pa bodo v sorazmernih deležih razdeljena za projekte na področju vseh treh občin. Vodilni partner, ki bo skrbel za ustrezno delovanje LAS ter nudil vso potrebno tehnično podporo organom in članom pri

izvedbi projektov, je podjetje EGIDA d. o. ., PE LAS Drava Ruše.

Vsi dokumenti in seznam potrjenih članov odborov, strategija lokalnega razvoja so dostopni na spletni strani www.lasdrava.si.


LOKALNE NOVICE


Zimske olimpijske igre mladih – Innsbruck 2016

Mednarodne športne igre – ICG – potekajo že od leta 1968, ko so bile prvič organizirane v Celju, na pobudo športnega pedagoga Metoda Klemenca. Letne mednarodne igre potekajo vsako leto, zimske pa vsako drugo leto. Na igrah lahko sodelujejo izbrani športniki posameznih mest, v starosti od 12 do 15 let. Julija 2015 so učenci naše šole sodelovali na poletnih igrah, ki so bile v Alkmaarju na Nizozemskem, in dosegli 8. mesto v nogometu. Največje uspehe so naši učenci dosegli na letnih igrah, (Bahrajn 2008, odbojka deklice 3. mesto, Škotska 2010, dečki 3. mesto – nogomet).

Letos pa smo se že drugič udeležili zimskih iger, ki so bile od 11. 1. do 16. 1. v Innsbrucku. Innsbruck je edino mesto, ki je do sedaj dvakrat gostilo zimske olimpijske igre, zato je bilo tekmovanje odlično organizirano, saj so mladi tekmovalci merili svoje moči

Ladislav Pepelnikna olimpijskih prizoriščih. Na igrah so sodelovali športniki iz 55 mest z vsega sveta. Člani naše ekipe so bili: Gaja Miklavec, Jan Mavrovič, Matevž Sedmak in Robert Sedmak. Tekmovali so v treh disciplinah – veleslalomu, paralelnem slalomu in ski crossu – ter dostojno zastopali Ruše. Najboljšo uvrstitev je dosegel Robert Sedmak, ki je v konkurenci 88 veleslalomistov iz 22 držav dosegel 14. mesto.

Tekmovanje pa ni zgolj priložnost za merjenje športnih moči, temveč mnogo več.

Najpomembnejši namen iger je širiti prijateljstvo, mir in sožitje med različnimi narodi s športom in tekmovanji. In ta cilj je bil na letošnjih igrah v celoti dosežen. Iskrena zahvala gre vsem sponzorjem, ki so mladim športnikom omogočili udeležbo na tekmovanju – to so: Pošta Slovenije, CATV Selnica-Ruše, Loterija Slovenije, Agencija 101, Finakos d. o. o, Gradnje Strnad, Infrastrukturni center, Gradnje Lamut in Turistična agencija Sonček.

»Največje uspehe so naši učenci dosegli na letnih igrah, (Bahrajn 2008, odbojka deklice 3. mesto, Škotska 2010, dečki 3. mesto – nogomet).«

Razrešitev podžupana Jerneja Ajda

Na Občini Ruše nista več dva, temveč (le) en podžupan (Miha Oset). Župan Uroš Razpet je namreč z omenjene funkcije razrešil Jerneja Ajda. To je sprožilo številna ugibanja, govorice, dvome in pomisleke, zato smo preverili, kaj o razrešitvi menita oba. Izkazalo se je, da se strinjata v kar nekaj točkah: da so se odnosi že nekaj časa krhali, da je bilo

nezadovoljstvo obojestransko in prenehanje funkcije logična posledica ter da nadaljujeta pot brez zamer. »Kamen spotike« pa je (bil) dokument.

Zakaj in kako je prišlo do razrešitve?U. Razpet S podžupanom Jernejem Ajdom smo kot sodelavci že nekaj časa opažali, da sodelovanje ne obrodi sadov. Z drugimi besedami – z njegovim delom nismo bili zadovoljni. V resnici

Špela Žerjalpa je to področje pokrival.J. Ajd Razrešitev me ni presenetila. Naša stališča, pogledi na razvojne usmeritve se razhajajo že nekaj časa. Zanimivo je dejstvo, da sem bil razrešen nekaj ur po tem, ko sem na občino poslal predlog dokumenta o strategiji razvoja športa v Občini Ruše za obdobje 2016–2022. Na eni strani se mi nekaj očita, na drugi pa ne vem, zakaj. Imam namreč pooblastila, ki sem jih vsa izpolnil oziroma

smo iskali rešitve za to. Iskreno smo se o tem pogovarjali že mesec dni, tako da se je vedelo, da se to načrtuje, zato je stališče, da smo ga razreševali po nekem dokumentu, popolnoma nekorektno. Ampak razumem, da gre tukaj za emocije. Mi si želimo resno delo in s takim delom se ta skupina enostavno ni mogla več identificirati. Ljudje lahko sami ocenijo, kaj se je zgodilo na področju športa in mladih. Jaz ocenjujem, da premalo, podžupan

Občina Ruše je že sedem let članica Slovenskega združenja mednarodnih športnih iger otrok – ICG.

ZA OBČINSKIMI VRATI

www.ruse.si www.ruse.si MAREC 2016 / RUŠKE NOVICE / 9

Razrešitev podžupana Jerneja Ajda opravil vse naloge. Naši projekti, moje delo in konkretno delo naše politične opcije so bili dejansko skrb za mlade in za šport. Mi smo predlagali ukrepe, poskušali sodelovati s CEZAM-om. Konkretno z javnim zavodom Center za mlade, ki bi naj skrbel za mlade, ampak smo vedno naleteli na zaprta vrata in gluha ušesa. Kot pred volitvami.

Kakšen je ta dokument, ki naj bi bil razlog za razrešitev s funkcije?U. Razpet To je dokument, ki ga je podžupan prinesel na sestanek,

na katerem smo se dogovorili, da se bomo razšli. Žalostno je, da smo, ko smo začeli gledati ta dokument, ugotovili, da je prek 70 odstotkov njegove vsebine iz dokumentov, ki so že bili predstavljeni in tudi komentirani. Res je škoda besed, da bi opredeljevali, kakšna je kakovost in vsebina dokumenta.J. Ajd Po moje gre za zelo kakovosten dokument. Zelo empiričen. Sintetično, analitično, razvojno naravnan. S konkretno analizo, kaj se na področju športa dogaja, koliko denarja gre po posameznih programih, skratka

vse … S konkretnimi, preverljivimi cilji do leta 2022, kako jih doseči, katere ukrepe, dejavnosti podpreti, kaj narediti, da te cilje dosežemo … Hkrati pa so tudi predlagani finančni ukrepi takšni, da bi občino na dolgi rok proračunsko finančno razbremenili.

Kako naprej, kakšno bo (so)delovanje v občinskem svetu, kjer bosta soočena?U. Razpet S tem absolutno nimam nobenega problema. Mislim, da vse predloge, ki so v občinskem svetu, utemeljujemo. Mislim, da delamo v smeri oziroma da

predlagamo stvari, ki bi mladim absolutno morale biti v interesu. Mislim, da ni nobenega realnega razloga, da v občinskem svetu ne bi še naprej normalno sodelovali.J. Ajd Zagotovo bo delo konstruktivno. Tisto, kar se mi bo po mojem moralnem kodeksu zdelo prav, bom podprl. Tisto, kar se mi bo zdelo dobro za občane, vsekakor. Ne bom pa podpiral netransparentnega dela in tega, da nimamo strateških usmeritev. Nadejam se in upam, da bova sodelovala konstruktivno. Iz politike se ne bom umikal, kvečjemu nasprotno.

FOTO

GRA

FIJI

: OŠ

JAN

KO G

LAZE

R


CEZAM v okviru projekta ERASMUS+ na CiperLucijan Viher

CEZAM sodeluje v projektu ERASMUS od leta 2013. V tem času so mladi iz Ruš in okolice sodelovali pri 14 različnih projektih in obiskali Hrvaško, Belgijo, Egipt, Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Trenutno se eden od naših članov nahaja tudi na Sardiniji, kjer sodeluje v okviru projekta EVS.

Cilji programov ERASMUS+ so dokaj široko zastavljeni, Evropska komisija pa bo v časovnem obdobju od 2016 do 2020 zanj namenila več kot milijardo in pol evrov. Strokovnjaki so mnenja, da je to eden najuspešnejših programov EU. Ukrepi, ki jih finančno, moralno in organizacijsko podpira Evropska unija, so: projekti mobilnosti za mlade (mladinske izmenjave in evropska prostovoljna služba) in mladinske delavce, EVS –

evropska prostovoljna služba, strateška partnerstva in projekti strukturiranega dialoga (koalicije znanja).

V Sloveniji je več kot 600 organizacij, ki s svojimi projekti kandidirajo za sredstva iz programov ERASMUS+, in lani je to uspelo tudi CEZAM-u, ki si je s tem zagotovil program Find a job – get a job, v katerem je sodelovalo 30 mladih iz Turčije, Cipra, Romunije, Latvije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Za izvedbo tega programa je Evropska komisija dodelila 16.200 € nepovratnih sredstev, vsebina projekta pa se je glasila »Vstop brezposelnih mladih na trg delovne sile in priprava na srečanje z bodočimi delodajalci.«

V okviru programa ERASMUS+ bo med 4. in 13. marcem tudi skupina mladih iz Ruš in okolice odšla na Ciper, kjer bo sodelovala v projektu razvijanja

osebnih komunikacijskih in podjetniških spretnosti za povečanje zaposljivost, kar je še posebej uporabno v časih, ko je nezaposlenost med mladimi velik problem po vsej Evropi. Na ta način bodo mladi sodelovali na delavnicah, javnih nastopih, simulacijskih igrah in s tem pridobili potrebna znanja, s katerimi se bodo lažje zaposlili. Seveda bodo imeli priložnost spoznati svoje vrstnike, se z njimi družiti in pogovarjati v angleščini, ki je glavni pogovorni jezik vseh projektov ERASMUS+, prav tako pa bodo seveda imeli priložnost spoznati deželo gostiteljico in predstaviti Slovenijo na medkulturnih večerih.

Navezovanje stikov z vrstniki iz drugih držav je nadvse dragocena izkušnja in tudi nujno potrebna, saj brez najmanj treh partnerskih držav projekta Erasmus+ ni mogoče

LOKALNE NOVICE

prijaviti. Sodelovanje v projektih ERASMUS je tudi sicer najbolj cenjeno mladinsko delovanje, ki ga podpirajo Zavod za mladino, Mladinski svet in Urad za mlade Republike Slovenije. Večina mladinskih centrov v Sloveniji pa financiranje svojih programov za mlade usmerja v sodelovanje v programih ERASMUS+, saj Evropska komisija spodbuja in financira kakovostno pripravljene programe na tem področju. Resnici na ljubo, gre za zelo zahtevne programe, ki zahtevajo potrpežljivo in večmesečno delo na projektih. Statistično gledano je v Sloveniji odobren le vsak šesti program, zato je, ko organizacija uspe s svojim projektom, veselje toliko večje. Je pa treba na teh programih neprestano dobro delati in širiti mrežo prijateljev po Evropi. Vsako zamujeno leto na tem področju je težko nadoknaditi.

FOTO

GRA

FIJE

: LU

CIJ

AN V

IHER


LOKALNE NOVICE


Starost in njeni izzivi – demenca

Dnevno smo lahko priča prizorom in zgodbam, za katere mislimo, da se nas ne tičejo, saj ne prizadevajo nas in naših najbližjih. Ob tem pa ne pomislimo, da gre za resnično stisko, ki se lahko prej ali slej neslišno pritihotapi tudi v naše domove. Tega se ponavadi zavemo šele, ko demenca – bolezen, za katero trenutno še ni zdravila – že napreduje in znakov več ne moremo spregledati.

Za kaj gre? Znano je, da se sodobne družbe starajo in Slovenija pri tem ni nobena izjema. Za obdobje starosti se najpogosteje označuje življenjska doba od 65. leta naprej. Med tegobe, ki jih leta prinesejo s seboj, sodi tudi demenca, ki se s starostjo praviloma krepi. V zadnjem času nas na to čedalje bolj opozarjajo tudi statistični podatki, številni članki in okrogle mize, ki jih prirejajo različni strokovni

Neža Kotnik

Babica, ki iz strahu pred krajo skriva svojo pokojnino, pozneje pa denarja ne najde. Dedek, ki v nočni obleki sredi dneva hiti proti pokopališču. Teta, ki higiensko plenico, namesto v koš, skrije pod vzmetnico …

krogi s tega področja. Demenca je s svojima osnovnima simptomoma – pozabljanjem in dezorientacijo – v marsikaterem primeru največja sovražnica sicer popolnoma zdravega in aktivnega starostnika. Med najbolj ranljive in ogrožene na tem področju spadajo tisti, ki živijo sami, saj lahko bolezen brez nadzora napreduje do te

»Zdravil, ki bi sindrom demence pozdravila, ne poznamo. Poleg zdravniške pomoči je zelo pomembna socialna obravnava; osebi je treba zagotoviti dostojno življenje v socialnem okolju, ki bo do človeka, ki pozablja, potrpežljivo in prijazno.«

mere, da oseba postane nevarna sama sebi. Naporno pa je tudi življenje ljudi z osebo, ki ima to bolezen.

Zdravil, ki bi sindrom demence pozdravila, ne poznamo. Poleg zdravniške pomoči je zelo pomembna socialna obravnava; osebi je treba zagotoviti dostojno življenje v socialnem okolju, ki bo do človeka, ki pozablja, potrpežljivo in prijazno. Za dementne osebe je izredno pomembno okolje, v katerem se počutijo varne. Največkrat je to domače okolje in ljudje, ki so jih vajeni. Žal je življenjski tempo svojcev pogosto prehiter, da bi lahko poleg svojih obveznosti ustrezno zavarovali in poskrbeli za bližnje s tovrstnimi težavami čez cel dan. V občini Ruše in okolici imamo za pomoč pri reševanju takih situacij možnost namestitve v dom starostnikov, dnevnega varstva in pomoči na domu. A te storitve so mnogokrat povezane s finančnimi izdatki, ki si jih vsakdo ne more privoščiti. Teh težav se moramo zavedati vsi v lokalni skupnosti, tudi občinski vrh, saj bomo samo s takšnimi dejavnostmi, pomočjo in izobraževanjem (p)ostali socialna družba, ki vedno večjemu številu občanov omogoča kakovostno, aktivno, varno, predvsem pa dostojanstveno jesen življenja.

Kakšna bo starost posameznika, je odvisno predvsem od njegovega načina življenja v aktivnem obdobju. Nekateri lahko sami odločajo, kaj bodo počeli in česa si ne želijo. Prav je, da tudi starostnikom pomagamo, da zlata leta po možnosti preživijo tako, kot si želijo. Ne nazadnje bomo vsi enkrat imeli enake želje.

FOTO

GRA

FIJI

: SXC


LOKALNE NOVICE

Vsak dan je nov začetek – 40 dni brez alkohola Pričela se je preventivna akcija Javne agencije RS za varnost prometa – 40 dni brez alkohola, katere osnovni namen je opozoriti na splošno problematiko alkohola v družbi, tudi v prometu, kjer je sprejemljiva le ničelna toleranca, ter izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola.

Mateja Markl, univ. dipl. psih., Javna agencija RS za varnost prometa – SPV

Letošnja akcija bo potekala od 10. 2. do 26. 3. 2016 pod sloganom Vsak dan je nov začetek. Z njo želimo osvestiti vse, da je prav vsak dan priložnost, da spremenijo svoje ravnanje v še boljše. V letošnji akciji so se poleg tradicionalnih sodelavcev Slovenske Karitas kot nosilca akcije ter Zavoda Med.Over.Net in AVP pridružili tudi Zveza društev upokojencev Slovenije ter Radio 1, kjer bo priljubljeni radijski voditelj g. Deželak dnevno razpravljal o »svojih 40 dneh«. Aktivnosti se bodo izvajale tudi v o okviru letošnje Planice v dogovoru z Zavarovalnico Triglav. Vabimo vas, da se akciji pridružite tudi kot posamezniki in s svojim zgledom

dnibrez

alkohola

Foto

graf

ija

And

rej

Gom

bač,

gra

fičn

a iz

vedb

a G

apro

des

ign,

201

6

ww

w.b

reza

lko

ho

la.s

i

prispevate k zmanjšanju škode zaradi alkohola.

Alkohol v prometuAlkoholiziranost je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posle-di Alkoholiziranost je še vedno eden izmed glavnih dejavni kov tveganja za nastanek prome tnih nesreč, predvsem tistih z najhujši-mi posledicami. V preteklih letih lahko sicer spremljamo pozitiven trend zmanjševanja deleža alkoholizi ranih povzročiteljev prometnih nesreč, vendar pa nam je lansko leto, ko se je število najhujših prometnih nesreč v poveza vi z alkoholom ponovno poveča lo, jasno sporočilo, da je potrebno na tem področju nadalje vati in nadgraditi obstoječe aktivnosti.

Alkohol v prometu je odraz širšega okolja, kjer je alkohol javno zdravstveni problem. Poleg nadzora in kaznovanja je zato izrednega pomena opozarjanje na problem, osveščanje in preventivne aktivnosti, da se v družbi jasno oblikuje mnenje, da je alkohol splošni problem, ter ničelna toleranca do alkohola v prometu v vseh vlogah (kot vozniki, pešci, kolesarji). V okviru Nacionalnega programa

varnosti cestnega prometa je alkohol in alkoholiziranost v prometu eno izmed prioritetnih področij, kjer si zastavljamo dva osnovna cilja: zmanjšanje števila prometnih nesreč z soudeležbo alkohola in zmanjšanje števila mrtvih in hudo poškodovanih. Glede na statistične podatke o prometnih nesrečah za lansko leto lahko rečemo, da se je pripetilo 1.484 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec.

UČINKI ALKOHOLA, POMEMBNI ZA VARNO SODELOVANJE V PROMETU IN VOŽNJO SO:

VID IN ZAZNAVANJE: zožanje vidnega polja, zmanjša odpornost na bleščanje, oslabi sposobnost prepoznavanja različnih odtenkov svetlobe, zmanjša zmožnost očesne leče na prepoznavanje barv – posledično tako vpliva na zaznavanje gibanja, globine, dojemanje oddaljenosti/bližine.

MOTORIKA: upočasni hitrost odzivanja in spremeni doživljanje časa.

SAMODOJEMANJE: samoprecenjevanje, odsotnost uvida v oslabljeno delovanje čutil, daje občutek poguma in vsemogočnosti pri obvladovanju stvari, ki se jih človek loti v opitem stanju.

ČUSTVENA STANJA: spodbudi negativno doživljanje, ki je ob dolgotrajnem pitju stopnjevano do resnih in globljih čustvenih težav, tj. običajno znatno povišano doživljanje depresivnosti, ki ima pomemben učinek na posameznikovo funkcioniranje.


LOKALNE NOVICE


Občina Ruše postala uradna lastnica cepiča najstarejše trte na svetu

26. februarja je pred Hišo stare trte potekal 37. rez najstarejše trte na svetu, dogodek, na katerem je mesto Maribor podarilo cepiče trte izbranim prijateljskim mestom po vsem svetu. Letošnji srečni izbranci so bili mesto Pulj (Hrvaška), Evropski red vitezov vina iz Eisenstadta (Avstrija), mesto Cormons (Italija), občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah in tudi Občina Ruše. Stara trta žametovka oziroma modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in

Slovenije. Posajena je bila ob koncu srednjega veka, preživela je srdite boje med napadalci in branilci mesta, trdoživke niso uničili niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt.

Rez stare trte so spremljali gospodar stare trte, župan dr. Andrej Fištravec, vinska kraljica Slovenije Sara Stadler, mariborska vinska kraljica Urška Bračko in mestni viničar Stanislav Kocutar. Za glasbeni program so skrbeli člani MPG Neuvirtovi Štajerci in Akademska folklorna skupina Študent/Academic folk dance group Student. Na Občini Ruše so nam povedali, da bodo cepič posadili aprila, ob dnevu zemlje, in sicer pri sodu na začetku naše vinske poti.

Občina Ruše

FOTO

GRA

FIJI

: BK

TV

Tako delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč znaša v povprečju skoraj 10 % med vsemi povzročitelji. V omenjenih nesrečah je umrlo 36 udeležencev, 132 pa je bilo hudo poškodovanih zaradi alkohola. Število alkoholiziranih povzročiteljev

prometnih nesreč s smrtnim izidom se je povečalo na 30 %, prav tako je še vedno izredno visoka povprečna alkoholiziranost povzročiteljev prometnih nesreč, v letu 2015 je ta znašala 1,45 g/kg alkohola. Koncentracija alkohola pri posamezniku je odvisna od:

telesne teže, spola, hrane, ki se prebavlja, časa trajanja pitja in količine popitega alkohola (glede na različne tipe alkoholnih pijač).

V okviru dodatnih strokovnih ukrepov za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, so že nekaj let pri nas uveljavljeni rehabilitacijski programi, ki jih izvaja Javna agencija RS za varnost prometa. Letno se jih tako udeleži približno 6.500 voznikov, in po zadnjih analizah in podatkih s strani izvajalcev program lahko rečemo, da v veliki meri dosegajo svoj cilj. Udeleženci izobraževalnih in psihosocialnih delavnic so večinoma moški (95%), velika večina je udeleženih zaradi vožnje pod vplivom alkohola (približno 96%), nizek delež pa zaradi drog (bolj vezano na posamezne regije, kot sta Primorska in Savinjska). Udeleženci so različnih starostnih skupin, prevladujejo pa udeleženci v starosti od 20 do 49 let.

Več informacij: Javna agencija RS za varnost prometa, www.avp-rs.si.

Alkohol v prometu je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreči.

Zavedajte se, da se že s prvim kozarcem alkohola slabšajo naše psiho-fizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu.

Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti se ne vozite z voznikom, ki je užival alkohol.

Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude posledice v prometnih nesrečah zaradi alkohola.

Upoštevajte naslednja priporočila za zmanjšanje porabe alkohola: 1 V prometu nismo nikoli pod vplivom alkohola. 2 Če nameravate piti alkohol, poskrbite za varen prihod

domov (avtobus, taksi …) 3 Alkohola ne ponujajte mladoletnim osebam. 4 Alkohola ne ponujajte v šoli, na delovnem mestu.

PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE Obvestilo o lokaciji za odlaganje zelenega obrezaObčanke in občane Občine Ruše obveščamo, da je od 5. marca do 22. aprila 2016 na označenem mestu na parkirišču pri TDR možno odlagati samo ostanke zelenega obreza.

Občina Ruše


LOKALNE NOVICE

Na posvetni seji o kulturi je pred leti predsednik državnega sveta, Mitja Bervar, povedal, da »… smo morda Slovenci edini narod, ki slavi dan kulture kot nacionalni praznik«, da »nas kultura tesno povezuje« in da »zato na kulturni praznik pripada prostor muzam in ne ideologijam«. A beseda »prešernost« je svoj pomen dobila že veliko prej, saj se danes uvršča

Tine Zorkov slovar slovenskega knjižnega jezika kot prispodoba za zelo sproščeno, veselo razpoloženje ali prav takšno družbo. In nič drugačen ni bil namen pohoda,

4. Prešerni pohod na Arehki smo ga letos, v okviru društva Aktivni Smo, organizirali že četrtič, pod imenom »Prešerni pohod na Areh«.

Aktivno in prešerno smo se izpred hotela Veter odpravili na pohod proti Arehu. Tempo je bil prilagojen začrtanemu ciljnemu času treh ur in pol, kar je bilo dovolj, da se je lahko vsak pohodnik zadostno okrepčal, če ne že med potjo, pa na dveh predvidenih vmesnih postajah. Prvič smo se tako ustavili pri

Okrepčevalnici Martnica in drugič na Apnici. Tukaj smo odprli nahrbtnike in se v duhu prijateljstva, solidarnosti ter dobre volje medsebojno pogostili z dobrotami vseh agregatnih stanj. To nam je dalo več kot zadostno moč, da smo premagali še zadnji klanec pred našim ciljem. Kolegi iz Športnega društva NLP so nas velikodušno sprejeli v zaprto in ogrevano teraso Ski & Bike bajte ob smučišču na

»Beseda »prešernost« se danes uvršča v slovar slovenskega knjižnega jezika kot prispodoba za zelo sproščeno, veselo razpoloženje ali prav takšno družbo. In nič drugačen ni bil pohod.«

7. 2. 2016 so povprečno zimsko nedeljo na smučišču na Arehu »zmotili« oziroma bolje rečeno popestrili kolesarji. Da to ni bilo navadno kolesarjenje, je poskrbelo podjetje Luka's bikes,

Renato Kolmanko in Luka's bikeski je v ta namen kolesarjem in drugim prisotnim predstavilo kolesa – debeluhe. Kot že ime pove, gre za »debela« kolesa (fatbikes), ki omogočajo vožnjo po ekstremno zahtevni podlagi, tudi po snegu.

Zagnani in borbeni mladci so se z njimi v dvojicah pognali iz

Fat Bike Challenge na Arehu

startne hiške v boj za prevlado na snegu. Po vzoru v kolesarstvu nekdaj poznanega dual-slaloma je tekma potekala na izločanje. Najbolj zanimiv trenutek za gledalce je bil startni spust, pri katerem so na prvi oviri nekateri tekmovalci tekmovanje popestrili s spektakularnimi padci. Sledil

je zanimiv ovinek, ki je poskrbel za to, da je marsikateri zmage željni tekmovalec spoznal meje tega zanimivega športa. Po tem zahrbtnem »polaganju ovinkov« je sledil še zahteven vzpon do zajetja in dirkanje okoli njega do cilja. Dirka je imela celo mednaroden značaj, saj so se na njej preizkusili

Fatbike oziroma debeluh je kolo z zelo širokimi plašči, ki omogoča vožnjo po snegu in peščenih plažah, vsekakor pa je tudi velika atrakcija, ko se kolesar z njim pripelje v mesto na pivo. Premer plaščev meri 26 col, širine pa znaša 3,8–4,0 cole. Za primerjavo: to je skoraj dvakratna širina plaščev navadnih gorskih koles, ki merijo okoli 2,2 cole. Eno takšnih koles je Scott Big Ed (na fotografiji). Za vse, ki bi si želeli preizkusiti debeluha, je na terasi SKI&BIKE BAJTE na voljo cenovno nekoliko dostopnejši Mongoose Argus. Prav tako je izposoja možna v trgovini Luka's bikes.

Specifikacija kolesa: Okvir: Aluminij 6061Prednje vzmetenje: Rock Shox Bluto RL Solo Air, 100 mmZadnji menjalnik: SRAM X9, 20 p.Prednji menjalnik: SRAM X7Prestavni ročici: SRAM X7Zavore: Shimano M506 DiscVerižnik: E-thirteen TRS Double, 36x22Zobnik: Shimano CS-HG50-10, 11-36Obročnika/pesti: Syncros, 80 mmPlašča: Schwalbe Jumbo Jim EVOTeža: 14,50 kgCena: 2.699 €


LOKALNE NOVICE


FOTO

GRA

FIJA

: TIN

E ZO

RKO

Arehu. Tukaj se je druženje, ob odlično postreženem kosilu in pijači, nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Žal je narava letos skoparila s snegom in nam ni omogočila že tradicionalnega snežnega dričanja v dolino. A ob ravno pravšnji dozi prešernosti je bil sestop v dolino vseeno več kot zabaven, poln smeha in dobre volje.

Če boste torej v naslednjem letu razmišljali o tem, kako najbolje preživeti 8. februar, dela prost dan, ne spreglejte našega ponovnega vabila in se nam pridružite tudi vi!

tudi Slovaki. Po napornem dnevu na snegu je sledil zaključek z razglasitvijo rezultatov V Ski&Bike Bajti in pravi afterparty. Zanimive dirke se je udeležilo 30 tekmovalce, zmagal je Andrej Korak, pred Rokom Rotarjem, Rok Kolar in Matej Stapič pa sta si razdelila tretje mesto.

Letošnji Fat bike challenge je morda res potekal prvič, a je bil kljub temu nor in zanimiv, zato društvo NLP za drugo leto že načrtuje nekoliko večje in bolj odmevno prireditev. Trasa je že načrtovana, sneg naročen in debeluhi pripravljeni.

KAJ JE FATBIKE?

www.ruse.si16 / RUŠKE NOVICE / MAREC 2016

KULTURA

Festival Glazerjevi dnevi 2016 Peter Andrej, producent Glazerjevih dni, CEZAM Ruše

ProgramPetek, 18. 3. 2016, Dom kulture Rušeob 18.00 KUD F. Sornik predstavi 5. št. glasila OBUDIMO BESEDE (ob poeziji Janka Glazerja in moškem oktetu Belmura)Organizator: KUD Franjo Sornik Smolnik

Petek, 18. 3. 2016, Dvorana CEZAMob 19.15 OTVORITEV RAZSTAVE Znameniti Slovenci v Beogradu II (oblikovalca gostujoče razstave: Marija Vauda in Nikola Pilipovič)

ob 19.45 TRIJE AKORDI (film o Zlatanu in Mariji Vauda, 30 min, režiser: Dragomir Zupanc)Koprodukcija: CEZAM, Društvo Slovencev v Beogradu – Društvo Sava, Klub KU-KU, Društvo Glazerjeva domačija

Sobota, 19. 3. 2016, Dom kulture Rušeob 18.00 Gledališka predstava, David Ives: BESEDE, BESEDE, BESEDE (enodejanka iz zbirke enodejank Vse ob pravem času)Izvedba: Mladi Oder Ruše (MOR)Režija, scenografija: Tanja LužarKoprodukcija: CEZAM, Klub KU-KU

Ponedeljek, 21. 3. 2016, Dom kulture Rušeob 18:00 Z glasbo in besedo po pravljičnih poteh (Agica Kovše bo pripovedovala ljudske pripovedi, godci ansambla DUR bodo zaigrali znane in manj znane ljudske pesmi)Koprodukcija: CEZAM, Društvo Glazerjeva domačija, Društvo upokojencev Ruše

Torek, 22. 3. 2016, Knjižnica Janka Glazerja Rušeob 18.00 NA PREDVEČER,

otvoritev razstave in uglasbitev pesmi Alenke Glazer (na predvečer rojstnega dne Alenke Glazer pripravljajo: dr. Vlasta Stavbar, Darka Tancer Kajnih, Stanko Krajner in Peter Andrej)Koprodukcija: Mariborska knjižnica, Društvo Glazerjeva domačija

Torek, 22. 3. 2016, Dom kulture Rušeob 19.00 KO CIPROŠ ZACVETI #1, multimedijski večer poezije Alenke in Janka Glazerja.Avtorji: Maja Štefan, Kaja Lukač, Nejc KetišMladi Oder Ruše, režija Tanja LužarKoprodukcija: CEZAM, Klub KU-KU

Sreda, 23. 3. 2016, Salon uporabnih umetnosti Mariborob 18.00 SLEP JE, KDOR SE S PETJEM UKVARJA, javna debata o poeziji, denarju in mecenstvu!

Koprodukcija: CEZAM, Kooperativa PERON, Klub KU-KU, Društvo Glazerjeva domačija

Sreda, 23. 3. 2016, v Knjižnici Janka Glazerja Rušeod 9:00 – Strokovni posvetod 11.00 – Slovesnost v počastitev 90-letnice A. Glazer

V tednu od 21. 3. do 26. 3. – v Knjižnici Janka Glazerja Ruše: ob razstavi predvajanje dokumentarnega filma o A. Glazer iz ciklusa Spomini (RTV Slovenija)

V sodelovanju: Mariborska knjižnica, UKM, OŠ Janka Glazerja, Lira

Četrtek, 24. 3. 2016, Gimnazija in srednja kemijska šola RušeOb 13.00, PODELITEV NAGRAD OB 17. UMETNIŠKEM NATEČAJU JANKA GLAZERJAZaključek 17. umetniškega

natečaja GSKŠ, ki predstavlja ustvarjanje mladih iz osnovnih in srednjih šol (OŠ Janka Glazerja Ruše, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Ribnica na Pohorju, OŠ Rada Robiča Limbuš ter GSKŠ Ruše).

Četrtek, 24. 3. 2016, Knjižnica Janka Glazerja Ruše (KJG Ruše)Ob 18.00, KO CIPROŠ ZACVETI #2, poezija mariborskih pesnikov (Bralna uprizoritev poezije v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame)Glasbena spremljava: Brin Bernatovič, harfaDramaturg in prirejevalec izbora pesmi Vili RavnjakOrganizacija: Mariborska knjižnica

Petek, 25. 3. 2016, ob 20.00, Dvorana CEZAMob 20.00, ROLL OVER GLAZER, (koncert EMKEJ in TOXSICK)Koprodukcija: KURS, CEZAM

JANKO GLAZER

Festival Glazerjevi dnevi 2016


Priključevanje stanovalcev večstanovanjskih stavb na optično omrežje

K oaksialno omrežje CATV Selnica-Ruše je vsekakor tehnično kot ekonomsko upravičeno in zagotavlja vse obstoječe CATV-storitve. Dopolnitev izgradnje koaksialnega omrežja predstavlja

HFC-omrežje (hibridno koaksialno-optično omrežje), ki je deloma že zgrajeno na področju Selnice ob Dravi in Ruš, medtem ko nadaljevanje izgradnje novih kabelskih omrežij predstavlja omrežje z optičnimi vodniki, imenovano FTTH (optika do doma).

KRS, kot ponudnik signalov, optiko že nudi na celotnem območju Podvelke, v Selnici ob Dravi, na Mariborski cesti 16 a; ter v Rušah, na Hmeljarski ulici, Ulici Ruške čete 2 in Ulici Ruške čete 2a. S širjenjem optične hrbtenice tako sledi trendom, hkrati pa želi tako naročnikom kot tudi vsem ostalim ponuditi kar največ oziroma slediti potrebam in željam ljudi. CATV Selnica-Ruše d. o. o. tako načrtuje v letu 2016 ponuditi optiko kar najširšemu krogu občanov, najprej v strnjenih blokovskih naseljih v Rušah, kasneje še v Bistrici ob Dravi. Celoten strošek investicije prevzema podjetje CATV Selnica-Ruše, d. o. o.

Kaj optika sploh je?FTTH (Fibre To The Home) je komunikacijska arhitektura, pri kateri je zadnja povezava do naročnikovih prostorov optično vlakno. Njegova pot je sestavljena tako, da eno vlakno prenaša podatke do posameznega naročnika. Da povezavo lahko opredelimo kot FTTH, mora vlakno prečkati in biti zaključeno v naročnikovih prostorih. Princip delovanja – prenosa prek optičnih vlaken – poteka tako, da je električni signal kot nosilec informacije moduliran in nato pretvorjen v optični signal. V optičnem oddajniku se signal kot

nosilec informacije spremeni; namesto električnega preide v svetlobni signal. Moduliran svetlobni tok se prenaša prek optičnega vlakna do sprejemnika, kjer se ponovno spremeni nosilec informacije. FTTH-omrežje je zasnovano tako, da končnim uporabnikom omogoča dostop do širokopasovnih storitev prek optičnega vlakna. Samo omrežje je sestavljeno iz pasivne infrastrukture in aktivne opreme; ta se lahko razdeli na uporabniški del (hiše, poslovne stavbe, bloki, stanovanja …) in centralni del (POP, ulična omara), omrežje pa zaključuje CPE (centralna procesna enota), in sicer pri uporabniku s konverzijo komunikacijskih signalov v storitve (IPTV, VOD, telefonija, internet).

Prednosti optikeOptična vlakna nadomeščajo bakrene vodnike, njihova prednost je v bistveno večji količini informacij, ki jih je mogoče prenesti po enem

BESEDE: DARKO DOLINŠEK, DIREKTOR CATV SELNICA-RUŠE D. O. O. FOTOGRAFIJE: CATV SELNICA-RUŠE D. O. O. IN SXC

RUŠE KMALU PREPREDENE Z OPTIČNO HRBTENICO

POGLOBLJENO

P2P arhitektura


OPTIČNO OMREŽJE

vlaknu, majhnih izgubah in neobčutljivosti na elektromagnetne motnje iz okolice. To v praksi pomeni stabilno linijo brez prekinitev in visoke hitrosti prenosa podatkov. Optika prav tako omogoča simetrijo (enako hitrost prenosa podatkov od uporabnika kot k uporabniku), ki pa jo uporabljajo predvsem zahtevnejši uporabniki in podjetja, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami ali imajo svoja interna IT-omrežja. Seveda pa se ta simetričnost ustrezno ekonomsko vrednoti.

Kaj pa cena?Izgradnja optičnega omrežja vsekakor ni poceni. Na večjih dislociranih razdaljah se zato uporablja najem optičnih vlaken od obstoječih večjih operaterjev, ki takšno optično infrastrukturo že imajo ali jo še gradijo (SŽ, DEM, ELES, DARS, elektrodistribucijska podjetja …). Res je sicer, da optika za same operaterje prinaša določene prednosti, kot so hitro lociranje napak, preglednejši in boljši nadzor nad upravljanjem, cenejše vzdrževanje, daljšo življenjsko dobo, je pa kislo jabolko vsekakor začetni strošek operaterja: sami optični kabli sicer niso dražji, temveč so celo cenejši od koaksialnih vodnikov,

RUŠE KMALU PREPREDENE Z OPTIČNO HRBTENICO

a optično omrežje draži aktivna optična oprema, ki se namesti v centrali pri kabelskem operaterju in pri strankah (CPE). Približen strošek operaterja znaša približno 420 EUR na posamezno stranko (optični kabli, oprema pri operaterju in stranki). Končni strošek storitev optike je tako upravičeno nekoliko višji, navkljub nedavni poplavi dampinških cen nekaterih operaterjev, pri katerih je jasno, da niso opravičljive niti z ekonomskega vidika.

Kako naprej – trendi za prihodnostČe pogledamo uradne napovedi, je cilj strategije razvoja širokopasovnega omrežja v Republiki Sloveniji (objavljena leta 2008), da širokopasovna infrastruktura do leta 2020 90 % prebivalstva omogoča dostop do FTTH ali primerljive tehnologije večjih zmogljivosti.

To so dokaj optimistične napovedi, če upoštevamo podatek AKOS-a (za leto 2014), da znaša delež priključkov prek optike v Sloveniji 21,8 odstotka. Pa vendarle je Slovenija glede na evropsko povprečje, ki znaša 14,5 %, v zlati sredini, se pa z visoko pokritostjo lahko pohvalijo vzhodnoevropske države: Litva s 86,2-%, Latvija pa skoraj s 94-% pokritostjo, medtem ko sta na repu lestvice Grčija in Belgija, ki imata po raziskavi najslabšo pokritost gospodinjstev, zgolj 0,5 %, Ciper pa je bil (leta 2012) edina država brez FTTP-priključkov.

V Sloveniji se bo odstotek pokritosti z optiko v naslednjih letih še povečeval, morda zaradi potreb, morda zaradi trenda. Je pa res, da postajajo naročniki storitev telekomunikacijskih operaterjev čedalje zahtevnejši, ponudba multimedijskih in internetnih storitev pa za svoje delovanje potrebuje širokopasovno dostopno omrežje, za katero je najprimernejša tehnologija zasnovana prav na optičnem vlaknu.

Željam in potrebam naročnikov sledi tudi CATV Selnica-Ruše d. o. o., ki intenzivno vlaga v razvoj izgradnje optičnega omrežja. Ne nazadnje tako izpolnjuje tudi svojo obljubo naročnikom, saj se v prvi fazi občanom Ruš že spomladi obeta priključitev na optično omrežje (več kot 20 stanovanjskim zgradbam). Optika vsekakor je prihodnost, a hkrati marsikateremu običajnemu uporabniku še vedno povsem zadostuje kabelsko omrežje.

Shema kabelskega optičnega omrežja


D an žena (v izvirniku »dan delovnih žena«) je mednarodni praznik žensk. Sprva so ga obeleževali 19. marca, kar je leta 1910 predlagala nemška feministka in socialistka Clara

Zetkin. Danes se ta praznik praznuje 8. marca, saj je bil po 17 letih datum spremenjen na dan začetka protestov v Petrogradu (danes St. Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija. Danes se 8. marec kot mednarodni praznik žensk praznuje v približno stotih državah sveta.

Vloga ženske (in moškega) ni zgolj nepomemben pojem, ki ga slišimo ali zapišemo, spreminjala se je skozi stoletja, (pre)oblikovala družbo in nenazadnje oblikovala naša življenja v takšna, kakršna so danes. O spominih, kulturni dediščini in pomenu praznovanja ženskosti smo se pogovarjali s kulturologinjo Katjo Beck Kos. Ker je želela čim bolj nazorno predstaviti svoja stališča, se je že vnaprej opravičila bralkam in bralcem, saj (kot boste lahko prebrali v intervjuju) močno deli moške in ženske principe, kot jih sicer v realnosti ne najdemo.

Dan žena velja za mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk ter praznovanje dosežkov žensk. Se vam zdi, da smo ga ženske potrebovale nekoč ali ga potrebujemo še danes?Samo predvidevam lahko, kako so se ženske, ki so pričele z gibanjem feminizma (ste vedeli, da prvi zametki feminizma segajo že v 17. st.?) počutile: bile so odrinjene od javnega življenja, prikrajšane za nekatere osnovne pravice, brez ekonomskih in zato tudi z manj socialnimi pravicami, niso mogle biti politično aktivne, niti niso

mogle voliti. Niso prejemale plačila za svoje delo ali pa je bilo to zelo nizko. In predvsem njihova vloga, biti mama in gospodinja, ni bila prepoznana, cenjena oz. je bila obravnavana kot manjvredna delu moških. Trenutno ženske lahko volimo, lahko se ločimo, lahko smo samostojne in same odločamo o svojem telesu. Lahko smo predsednice držav ali direktorice. Hkrati smo si »omogočile«, da lahko same popravljamo avte, prekopljemo vrt, menjamo žarnice, belimo stanovanje, prenašamo vrečke iz trgovine, selimo, si odpiramo vrata in slačimo plašče … Popolnoma samostojne in neodvisne smo! Bravo, me! Kaj se je zgodilo s kulturno bolj »ženskimi« vlogami? Vloga mame in/ali gospodinje v družbi še zmeraj ni enako cenjena kot prej našteta delovna mesta. Ali smo se zares trudile, da bi te vloge pridobile na veljavi? Ne, zagotovile smo si dodatno delo – vlogo v javni/poslovni sferi in s tem prikrajšale zasebno življenje za močno stabilno vlogo ženske, žene in mame. S tem, ko zanikamo ženske vloge, okrademo svet za žensko milino, vztrajnost, intuicijo, povezljivost … V svojem delovanju vse bolj postajamo podobne močnim, brezkompromisnim, tekmovalnim, komolčarskim »moškim« principom, in če moramo tako delovati v službi, te enake principe prenašamo tudi v družino, partnerski odnos, kjer se tako še naprej bojujemo, tekmujemo. Mislim, da bi morali praznovati 8. marec, ko bi se ves svet, predvsem pa tudi same, klanjale vsemu ženskemu na svetu in preseganju boja med spoloma.

Se strinjava, da imamo ženske danes več vlog, kot jih je bilo nekoč? Bi sploh lahko prešteli ali našteli vse vloge današnje ženske?

BESEDE: ŠPELA ŽERJAL FOTOGRAFIJI: HEIKO BECK KOS, SXC

Dan žena in vloga ženske

POGLOBLJENO


DAN ŽENA

Če me spomin ne vara, so moje prababice (ki so živele, še preden je naše kraje dosegla emancipacija) bile doma in skrbele za otroke, gospodinjstvo, domače živali, pa vrt. Možje so delali, one pa so skrbele za pravilno in ekonomično razporeditev denarja (in ga odmerjale svojemu možu, npr. za cigarete!) ter se politično udejstvovale v vojnem času. Moji babici sta hodili v službo in doprinesli svoj delež denarja v gospodinjstvo, hkrati sta bili obe mami, gospodinji in imeli vrt, pa še kakšno domačo žival po vrhu. Torej ob vseh nalogah, ki sta jih opravljali njuni mami, sta opravljali še dodatno nalogo – npr. službo tajnice v TDR. Tako sta bili »emancipirani«, ker je bilo zaželeno (v 50. letih so vsi delali za dobro države) in predvsem tudi zato, ker plača moža ni zadostovala za preživljanje družine. Moja mama je seveda hodila v službo, ne samo to, kot direktorica je bila na odgovornem mestu podjetja in s tem vzpostavljala popolnoma nove ekonomske poti – zunanjo trgovino (še v SFRJ!). Ob tem ji seveda ni smelo zmanjkati časa za družino, gospodinjstvo, vrt in še kak hobi … razdajanje ne vodi nujno v zadovoljstvo. Tiste njene vrstnice, ki so bile »samo mame in gospodinje«, nikakor niso bile po JUS-u. Jaz sicer še nisem mama in še nimam domačih živali, vendar pa opravljam vsaj vse druge zgoraj naštete naloge, se poskušam samouresničiti skozi svoje delo. To je slika moje družine zadnjega stoletja v Rušah, v Sloveniji. Medtem je mama moje tašče »uživala« kot gospa z vrtnarji, gospodinjo v Stuttgartu in si vzela nekaj časa za vzgojo otrok. Služba? Nikakor! To je naloga moža in to bi bil socialni prekršek! Tudi moja tašča je – kot mnogo mam zahodne Nemčije – ostala doma do približno 7. leta starosti svojih otrok, potem pa hodila v službo nekaj dni na teden. Torej bi lahko rekli, da je nastanek nove vloge vsaj delno povezan z ekonomsko stabilnostjo družin v (kapitalističnem/socialističnem) sistemu, v katerem živimo …

Če zelo splošno povzameva, so ženske opozarjale nase v smislu, da so želele biti enakopravne moškim. Še danes slišimo kako ženske precej težje uspevajo na vodilnih funkcijah v družbi, gospodarstvu, politiki, saj naj bi ta mesta večinoma zasedali moški ... Je možno ali sploh smiselno govoriti o popolni enakopravnosti, ki jo mnogokrat enačimo z enakovrednostjo?Enakost spolov: stanje v Sloveniji na tem področju ocenjujem kot dokaj dobro, marsikdaj kvote za ženske prinašajo celo pozitivno diskriminacijo. Nekje sem prebrala, da je Slovenija celo prva v Evropi po obsegu gospodinjskega dela, ki ga v družini opravlja moški. Vendar pa ne moremo biti enake. Zakaj bi morale zasedati ista delovna mesta kot moški, če smo pa drugačne. Fizično drugačne. Zakaj ne bi izkoristile svojih prednosti, svoje »pomanjkljivosti« sprejele kot

svojo moč in se ne prilagajale »moškemu« svetu (komolčarjev)? V svojem delu sem šele v zadnjih letih ugotovila, da mi ravno biti ženska in razmišljati po žensko, čustvovati, daje marsikdaj veliko prednost pred moškimi kolegi. Da se ne rabim prilagajat moškemu svetu udarcev po mizi in stroge hierarhije. Da lahko projekte izjemno dobro razvijaš s povezovanjem, sodelovanjem, zaupanjem, mehkobo, organsko rastjo. In, da je včasih preveč tekmovalnosti slabo. V »moškem« svetu ženske pogosto izgorevamo, saj ne moremo v 24 urah, ki jih premore dan, uresničiti vseh vlog: biti

perfektne v poslu, super mame in enkratne ljubimke, hkrati pa imeti zmeraj skuhano večerjo in sveže posesana tla. No, jaz se raje »žrtvujem«, grem »nazaj« in postanem gospodinja s hobiji. Torej, mislim, da moramo preseči boj med spoloma in pričeti prepoznavati vsak svoje moči ter graditi na njih. Zakaj pa ne bi vsak izboljšal svoje vloge? Tako lahko tudi ob »možačah« sicer močno razorožen in oslabljen slovenski moški ponovno pridobi na svojem pomenu in svoji moči ter se iz pretepača, kričača in mača spremeni v stabilnega moža, zavetje, po katerem hrepenimo.

V današnjem času dan žena večinoma praznujemo tako, da moški ženskam namenjajo pozornost v obliki podarjanja cvetov, sladkarij, nekateri jih povabijo na kosilo, večerjo, jih na ta ali na podoben način razbremenijo obveznosti ... Kaj izraža takšno

praznovanje? Je to poklon in priznavanje vrednosti žensk ali je izraz moške dominance?Vsa darila, povabila, razbremenitve, razumem kot poklon, priznavanje vrednosti in tudi moči žensk. Vendar bi bila bolj vesela, če bi tudi druge dni v letu posvetili vsemu ženskemu v svetu. Toploti, milini, čustvovanju, intuiciji, povezovanju, družini, skupnosti. Tudi tistemu ženskemu, ki je skrito v moških. Takšna darila za 8. marec pa se lahko kaj hitro spremenijo v »kupovanje odpustkov« za vse grehe vsakdana.

Kako pa vi osebno praznujete dan žena? Si želite na ta dan prejeti cvetje, pričakujete kakšno darilo, ali morda mislite, da bi morali ta dan praznovati in obeleževati drugače, morda sploh ne?8. marec je zame močno povezan s socializmom in mi prej pomeni praznik enakopravnosti/vrednosti vseh narodov, vseh nas, vseh sosedov, kot pa samo čaščenju žensk. Letos bom ponovno pogrešala obvezen nagelj od mojega pokojnega dedka. Na srečo pa moj dragi zna dajati iskrene poklone, darila ali brce v rit moji ženskosti skozi vso leto. Bi pa združila materinski dan in dan žena ter s tem prenehala s tem norim ločevanjem.

»Enakost spolov: stanje v Sloveniji na tem področju ocenjujem kot dokaj dobro, marsikdaj kvote za ženske prinašajo celo pozitivno diskriminacijo. Nekje sem prebrala, da je Slovenija celo prva v Evropi po obsegu gospodinjskega dela, ki ga v družini opravlja moški.«

REZULTATI:

KATE POSAMEZNOMLAJŠI MALČKI – 9. KYU–8. KYU– B 1. Mark ŠTEMBERGER (SZTK) 2. Barabas REISE (Madžarska) 3. Matic NOVAK (Gornji Petrovci) STAREJŠI MALČKI – 9. KYU–7.KYU - B 1. Marcus CSIKA (Romunija)2. Iustin ROBU (Romunija) 3. Edmond ŠEJMEŠI (Srbija) STAREJŠI MALČKI – 6. KYU–1.KYU – A 1. Alin RADULET (Romunija)2. Dejan MAČAK (SZTK)3. Robert ROSCA (Romunija) STAREJŠE MALČICE – 9. KYU–7.KYU – B1. Maria Ana MOGOS (Romunija)2.Viktorija ŽLENDER (Ruše)3. Špela GORNIK (F. Gichin-Ljubljana)STAREJŠE MALČICE – 6. KYU–1.KYU - A1. Naja SVETLIN (Atom-Domžale)2. Smaranda MANDUC (Romunija) 3. Ela PODBORŠEK (SZTK) MLAJŠI DEČKI – 9. KYU–6.KYU -B 1. Andras PALOCZ MEDLA (Madžarska)2. Kenan IBRAKOVIČ (SZTK)3. Luka ŠTRBAC (Srbija) MLAJŠI DEČKI – 5. KYU–1.KYU -A1. Flavian Ioan CANDEA (Romunija) 2. Cristian VIRLAN (Romunija)3. Nik NEDELKO (Ig-Shotokan) MLAJŠE DEKLICE – 9. KYU–6.KYU - B1. Petra RACZ (Madžarska)

2. Maria MARIAN (Romunija)3. Ela PODBORŠEK (SZTK) MLAJŠE DEKLICE – 5. KYU–1.KYU - A 1. Hanna Dominika KOVACS (Madžarska)2. Casiana MARIAN (Romunija)3. Tanisa LOVENJAK (Gornji Petrovci)STAREJŠI DEČKI – 9. KYU–6.KYU - B 1. Vladut SARSANA (Romunija) 2. Đorđe PETROVIČ (Kanazawa dojo-Maribor)3. Slavko VUČETIČ (Srbija) STAREJŠI DEČKI – 5. KYU–1.KYU - A1. Alessio TODEREL (Romunija)2. Claudio ALDES (Romunija)3. Marian VLAD (Romunija) STAREJŠE DEKLICE – 9. KYU–6.KYU - B1. Csenge SANDOR (Madžarska) 2. Maria Diana BANCILA (Romunija)3. Danaja PODLIPNIK (SZTK ) STAREJŠE DEKLICE – 5. KYU–1.KYU - A 1. Hanna Dominica KOVACS (Madžarska)2. Karin PODBORŠEK (Atom-Domžale)3. Eva RAUH (Ruše)MLADINCI – 9. KYU–4.KYU - B1. Marko BAKNIT (Srbija)2. Bogdan Ioan SALAGEANU (Romunija)3. Matic ŠIFRER (SZTK)MLADINCI – 3. KYU–1.DAN - A1. Žan PODBORŠEK (Atom-Domžale)2. Luka RAČIČ (JKA SLO)3. Aleksander JOVANOVIČ (SZTK)MLADINKE – 9. KYU–4.KYU - B1. Rebeka OBLAK (SZTK)2. Anika SEDMAK (SZTK)

3. Natali SEDMAK (SZTK) MLADINKE – 3. KYU–1.DAN - A1. Karin PODBORŠEK (Atom-Domžale)2. Clarissa ROŠKER (Kanazawa dojo-Maribor)3. Sara RAVNIK (SZTK)MOŠKI – 9. KYU–4.KYU - 1. Tomas OLASL (Madžarska) 2. Leon PAHOLE (Kanazawa dojo-Maribor)3. Klemen ROLA (Ruše) MOŠKI – 3. KYU–DAN - A1. Silviu LUNGU (Romunija)2. Marius BUCUR (Romunija)3. Alexandru GIB (Romunija)ŽENSKE – 3. KYU–DAN - A1. Jovana EGIĆ (Srbija)2. Nina RUPNIK (SZTK)3. Eva KARAČONJI (Srbija)VETERANI – 9. KYU–4.KYU - B1. Toni POVŠE (SZTK)2. Roman DORMIŠ (Atom-Domžale)VETERANI - 3. KYU–DAN - A1. Ioan RIMBET (Romunija)2. Catalin RADULET (Romunija)3. Andrej KOTNIK (JKA SLO)VETERANKE - 3. KYU–DAN - A1. Mateja BREZNIK (ŠD Ruše)2. Szilvia TRANGER (Madžarska)3. Špela KRAMBERGER (Ig-Shotokan)

KATE EKIPNOŽENSKE 1. ŠD Ruše A2. Tromejnik-Kuzma


ŠPORT

39. mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir Pokal Ruše 2016Pokal osvojili karateisti S.K.I.F. Romunije, domačini kljub temu zadovoljni

Teja Peček

Reprezentanca S.K.I.F. Romunije je bila tista, ki je osvojila 39. turnir Pokal Ruše 2016, ki je potekal v soboto, 13. februarja v Športni dvorani Ruše. Turnir je eden od najstarejših turnirjev karateja v Sloveniji in vsa leta posvečen padcu legendarnega Pohorskega bataljona med NOB ter kraju in občini Ruše. Tudi letos so se turnirja udeležili številni vrhunski tekmovalci, reprezentanti, nosilci medalj iz EP in SP tako

iz Slovenije kot iz tujine. V Rušah se je zbralo kar okoli 300 tekmovalcev vseh kategorij iz klubov in zvez Slovenije in iz S.K.I.F. Srbije, Romunije, Hrvaške ter Madžarske.

Shotokan karate-do klub ŠD Ruše že 41 let uspešno deluje in vzgaja mlade ter starejše v športu Shotokan karate-do ter dosega vrhunske rezultate. Da so letos pokal odnesli Romuni, pa je bilo po besedah glavnega inštruktorja S.K.I.F. zveze Slovenije, Ivana Čeriča, pričakovano. »Tokrat je pokal romal Romunom, ki so si FO

TOG

RAFJ

E: B

K TV

3. ŠD Ruše – B MOŠKI 1. Romunija B2. Romunija A3. Atom-Domžale

YAKU-SOKU KUMITEČLANI-CE 1. Romunija2. Kanazawa dojo-Maribor3. Tromejnik-Kuzma

KUMITE KATEGORIJSKOMLAJŠI DEČKI –40 kg1. Lucijan JAMNIK (Ig-Shotokan)2. Nik NEDELKO (Ig-Shotokan) 3. Zoltan KEMENY (Madžarska)MLAJŠI DEČKI +40 kg1. Luka ŠTRBAC (Srbija)2. Aljaž GORNIK (Funacoshi Gichin-Ljubljana)MLAJŠE DEKLICE –40 kg1. Maria MARIAN (Romunija)MLAJŠE DEKLICE +40 kg1. Hanna Dominica KOVACS (Madžarska)STAREJŠI DEČKI –45 kg1. Marko BAKHIT (Srbija)2. Aleksander JOVANOV (Srbija) 3. David DÖMÖTON (Madžarska)STAREJŠI DEČKI +45 kg1. Alessio TODEREL (Romunija)2. Lovro KRAMBERGER (Ig-Shotokan)3. Adrian FETINCI (Nikan-Maribor)

STAREJŠE DEKLICE –45 kg1. Anna GALICI (Romunija)STAREJŠE DEKLICE +45 kg1. Karin PODBORŠEK (Atom-Domžale)2. Andra FUNARIU (Romunija) MLADINCI –60 kg1. Graal LUCIGNANO (Ig-Shotokan)2. Andrej NEŠKOSKI (Atom-Domžale)3. Jernej GORNIK (Funacoshi Gichin-Ljubljana) MLADINCI +60 kg1. Žan PODBORŠEK (Atom-Domžale)2. Stefan BABIĆ (Kanazawa dojo-Maribor)3. Alexandru CLEMENT (Romunija)MLADINKE –60 kg1. Gabriela SIMIONESEI (Romunija)2. Elena COTARLAN (Romunija)3. Nina RUPNIK (SZTK)MLADINKE +60 kg1. Alexandra STREZA (Romunija)2. Clarissa ROŠKER (Kanazawa dojo-Maribor)3. Tamara ŠLEMER (Tromejnik-Kuzma)ŽENSKE –60 kg1. Eva KARAČONJI (Srbija)2. Patricija VEHOVEC (Atom-Domžale)3. Teodora LIČINA (Srbija)ŽENSKE +60 kg1. Anđela RADOSAVLJEVIĆ (Srbija)2. Tamara ŠLEMER (Tromejnik-Kuzma)3. Clarissa ROŠKER (Kanazawa dojo-Maribor)MOŠKI –75 kg1. Marius GOLASU (Romunija)

2. Jaka PLANINŠEK (JKA SLO) 3. Marcus BUCUR (Romunija)MOŠKI +75 kg1. Alexandru MAZAREANU (Romunija)2. Denis VOLMAJER (Kanazawa dojo-Maribor) 3. Florjan REITER (JKA SLO)

KUMITE EKIPNOČLANI 1. S.K.I.F. Romunija2. JKA Slovenija3. Kanazawa dojo-Maribor

VRSTNI RED KLUBOV NA TURNIRJUMesto Klub-ekipa točke1. S.K.I.F. ROMUNIJA 25852. S.K.I.F. MADŽARSKA 8553. S.K.I.F. SRBIJA 7854. SZTK 7705. ATOM - DOMŽALE 7656. KANAZAWA DOJO - MARIBOR 4557. IG - SHOTOKAN 3608. ŠD RUŠE 3209. JKA SLOVENIJA 27010. TROMEJNIK - KUZMA 17011. FUNACOSHI GICHIN-LJUBLJANA 12012. GORNJI PETROVCI 7013. NIKAN-MARIBOR 3514. CANKOVA 015. POLJČANE 0


ga s pokazanim znanjem tudi zaslužili. Če pogledamo nazaj, pa lahko ugotovimo, da smo bili tudi že Rušani med zmagovalci. Gre za enega od najstarejših turnirjev karateja v Sloveniji, ki je iz leta v leto močnejši, in ker se ga udeležujejo tudi reprezentance iz tujine, je na njem močna konkurenca,« je pojasnil Čerič.

Čeprav so se Rušani tokrat uvrstili na 8. mesto, so kljub temu dosegli zadovoljiv rezultat. »Na tem turnirju smo osvojili 7 medalj, 2 zlati, 1 srebrno in 4 bronaste. Kot klub smo na turnirju dosegli soliden rezultat. Med 16 ekipami smo bili 8. Če pa upoštevamo samo pokal Zveze Slovenije, smo bili med 12 klubi 4., in s tem rezultatom smo zelo zadovoljni. Ruški turnir velja za enega najzahtevnejših, saj se odvija v začetku sezone, na njem pa Rušani vsa leta dosegamo dobre rezultate,« je dodal Čerič.

Že marca bodo Rušani

MEDNARODNI TURNIR V KARATEJU

nadaljevali svojo pot na tekmo v Italijo, zatem jih čaka še turnir v Romuniji in v Avstriji ter svetovno prvenstvo v Džakarti v Indoneziji. Sicer je bogata, kar 41-letna zgodovina kluba polna izjemnih rezultatov. »Leta 2006 je Mateja Breznik v ekipi članic v katah na svetovnem prvenstvu dosegla 2. mesto. V Grčiji je leta

ŠPORT

2009 Irina Mlinarič v ekipi žensk dosegla 3. mesto. Med drugim je bilo kar nekaj medalj na evropskih prvenstvih, za največji uspeh pa bi lahko šteli 2. mesto, ki so ga leta 2014 dosegle Rušanke, ki so kot državne prvakinje zastopale ekipo žensk,« je povedal Čerič. Do prihodnjega 40. mednarodnega turnirja jih tako še čaka marsikaj.

Čerič pravi, da si želijo turnir s častitljivo okroglo obletnico pripraviti na posebno visoki ravni. »To bo zagotovo največje tekmovanje do sedaj. Turnir bo imel okroglo – 40. obletnico, in ker se bo odvijal v obdobju pred evropskim prvenstvom v Pragi, bo tudi odličen poligon za testiranje tekmovalcev.«

BENJAMIN JODL

Osvojili ste naslov državnega prvaka. Kaj vam pomeni ta dosežek?Naslov državnega

prvaka v disciplini »standard« zračna

puška sem osvojil na 24. državnem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo na Rogli. Nobenega dvoma ni, da takšno tekmovanje predstavlja enega izmed vrhuncev v sezoni vsakega športnika, hkrati pa se mi je s tem izpolnil cilj, ki si ga verjetno želi doseči vsak športnik vsaj enkrat v svoji športni karieri – biti najboljši v državi! Osvojitev naslova državnega prvaka je bil eden od mojih najvišje zastavljenih ciljev in mi zato posledično ogromno pomeni. Je tudi pokazatelj pravilno začrtane poti, predstavlja začetek večje odgovornosti in hkrati novega dokazovanja ter potrjevanja, za dosego še višjih ciljev.

Od lanske jeseni ste tudi stalni član državne članske reprezentance in udeleženec 1.A slovenske lige z zračno puško. Kdo poleg vas je še zaslužen za te rezultate?V 1.A slovenski ligi že vrsto let uspešno tekmujemo s prvo ekipo treh članov našega strelskega društva 1. Pohorski bataljon

Ruše. Moje prvo tekmovanje v okviru reprezentance je bilo v Zagrebu leta 2014, in sicer je bil to uradni dvoboj reprezentanc Hrvaške in Slovenije.

Drugače pa vsak član prispeva svoj delež k uspešnosti našega društva, nekateri več, drugi nekoliko manj, je pa v društvu veliko podpore, ki se čuti na vsakem kora ku. Bistvena je organiziranost društva, ki temelji na prostovoljnosti, odrekanjih in druža bno-sti članov. Težnja v društvu je, da ima vsak tekmovalec enake pogoje (najboljše) za izvedbo treningov in priprav na tekmova nja. V primerjavi z drugimi klubi je prav zagota-vljanje najboljših pogojev pot do konku ren-čnosti in doseganja vrhunskih rezultatov.

Na katerega od vaših rezultatov ste še posebej ponosni?Najbolj sem ponosen ravno na zmago v finalu zadnjega državnega prvenstva v letu 2015, saj ima ta rezultat posebno težo, če vemo, da je bilo v 24 letih organizacije državnih prvenstev v Republiki Sloveniji samo šest različnih zmagovalcev. Največ zmag ima seveda alfa in omega slovenskega strelstva Rajmond Debevec, ki dokazuje, da sta vztrajnost in trdna volja edina prava pot do uspeha. V tem segmentu se tudi sam zgledujem po njem.

Minuli mesec ste se udeležili 22.

mednarodnega tekmovanja v Rušah, torej na domačem terenu. Kako ste bili zadovoljni z rezultatom in organizacijo tekmovanja?Moj rezultat na tem tekmovanju je bil dokaj povprečen. Že na mednarodnem tekmovanju v Trzinu sem zaznal manjšo rezultatsko krizo, ki se je nato vlekla tudi skozi tekmovanja v Rušah. Kar se organiziranosti tekmovanja v Rušah tiče, pa moram priznati, da sem ponosen, da sem del ekipe, ki opravlja odlično delo. Strelska tekma v Rušah je, z vidika organizacije in podpore tekmovalcem ter njihovim trenerjem, eno najbolje organiziranih tekmovanj, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi. Dobra organizacija tradicionalnega strelskega tekmovanja je odlična promocija tudi za kraj, saj se tekmovanja udeležijo številne strelske reprezentance iz Evrope in drugih držav sveta. Tudi medijsko je tekmovanje zelo dobro podprto. Vsi tekmovalci pohvalijo našo organiziranost in širijo pozitivne izkušnje o dogodkih, ki jih doživijo v Rušah. Radi se jih spominjajo in se radi vedno znova vračajo v Ruše.

Ob vašem talentu in dobrih trenerjih so verjetno tudi pogoji za trening ključnega pomena. Kako ste zadovoljni s pogoji, ki jih imate?

Urška Hrašovec in Benjamin Jodl sta aktualna državna prvaka v streljanju z zračno puško

Teja Peček

Izjemni rezultati, ki jih dosega društvo na strelskih tekmovanjih – med njihovimi varovanci sta tudi državna prvaka v streljanju z zračno puško Benjamin Jodl in Urška Hrašovec – so, kot pravijo v SD 1. Pohorski bataljon Ruše, plod skrbno načrtovanega in

dolgoročnega strokovnega dela v društvu. Veliko zaslug za to pa imata vsekakor tudi trenerja Stanislav Podlesnik in Milan Vernik, ki trenirata aktualna državna prvaka. Na vprašanje, kaj je botrovalo k velikemu uspehu obeh tekmovalcev, je Milan Vernik dejal: »V zadnjem letu so se pri Benjaminu nekatere stvari enostavno sestavile v celoto

in posledica tega je osvojitev naslova državnega prvaka v streljanju s standardno zračno puško na lanskem državnem prvenstvu. Visoki rezultati so bili pri njem prisotni že prej, čeprav je bilo poleg veliko vloženega dela potrebne tudi nekaj sreče v finalu, kjer je osvojil tako želeni naslov državnega prvaka. Pri Urški se zgodba z uspehi kar


ŠPORT

Strelsko društvo 1. Pohorski bataljon Ruše v zadnjem letu niza izjemne uspehe

FOTO

GRA

FJE:

SIM

ON

PO

TRČ

Tekmovalno sem se s strelskim športom začel ukvarjati leta 2000. Že takrat so se v društvu trudili, da je imel vsak tekmovalec enake pogoje, opremo in podporo osebja. Tudi danes je tako. Vodilo v društvu je, da brez vrhunske opreme in najboljših pogojev za treningih ni vrhunskih rezultatov na tekmovanjih. Društvo nam zagotavlja vso opremo, ki jo potrebujemo, nudi vso podporo z osebjem, ki ga ima na voljo, pri izvedbi načrtovanih priprav na treningih in tekmovanjih. Pred dobrim letom so se pogoji za izvedbo treningov in manjših tekmovanj na našem strelišču še izboljšali, saj se je društvo odločilo za modernizacijo sobnega strelišča z devetimi elektronskimi tarčami. Lahko rečem, da imamo tekmovalci v Rušah ene izmed najboljših pogojev za delo z zračnim orožjem. Pogrešamo pa strelišče za malokalibrsko orožje, ki nam je bilo v preteklosti s strani takratne lokalne oblasti, ob izgradnji bazena, odvzeto in obljubljeno nadomestno. Med strelci velja pravilo, da je pravi strelec tisti, ki uspešno nastopa v obeh programih, tako z zračnim kot z malokalibrskim orožjem, to pa je možno le takrat, ko ima izpolnjene vse pogoje za to.

Kaj pomenijo vaši uspehi za vašo nadaljnjo pot? Kakšni so vaši načrti, cilji?

Uspeh je potrditev dobrega, kakovostnega dela in predstavlja motivacijo za delo v prihodnje. Moja želja je prenos dobrih rezultatov s treningov na tekmovanja. Do konca sezone me čaka še nekaj večjih tekmovanj, kot so: evropsko prvenstvo, državno prvenstvo, svetovni pokal ... Na teh tekmovanjih bo treba v popolnosti izkoristiti tekmovalni dan, strelski šport je namreč z novim pravilom štetja decimalk, in ne samo polnih krogov, postal zelo nepre-dvidljiv, saj lahko o uspehu ali neuspehu dostikrat odloča trenutna dnevna forma. Želja vsakega športnika je, da je na takšnih tekmovanjih izvedba njegovega nasto pa popolna. Sam se zavedam svojih sposobno-sti in na velikih tekmovanjih se jih vedno trudim približati svojemu maksimumu.

Kakšno pa je stanje podmladka v vašem društvu? Imate morda kdaj namen tudi sami postati trener in svoje znanje, spretnosti ter veščine prenašati na mlade?V našem društvu je kar nekaj perspektivnih mladih strelcev in strelk, tako da ima vrhunsko strelstvo v Rušah zagotovljeno svetlo prihodnost. Delo z mladimi poteka dobro, v vsaki kategoriji je kakšen tekmovalec, ki odstopa od povprečja. Če bodo mladi vztrajni in zapriseženi trdemu treningu, potem bo med njimi

zagotovo tudi kakšen bodoči članski državni prvak, reprezentant, udeleženec evropskih prvenstev, svetovnih pokalov … Najbolj problematično obdobje pri mladih so prehodi v višje kategorije, še posebej prehod v člansko kategorijo, kjer se je izgubil že marsikateri talent.

O trenerskem delu zaenkrat še nisem razmišljal, saj se trenutno posvečam samo tekmovalnemu delu. Morda se po zaključku tekmovalne poti znajdem med trenerji, ne vem, zagotovo pa na skupnih treningih z mladino z veseljem ponudim kakšen nasvet!

V bližnji prihodnosti se boste pomerili na evropskem prvenstvu v Gyoru na Madžarskem? Kaj vam pomeni uvrstitev na to tekmovanje? Kakšna so pričakovanja?Evropsko prvenstvo v Gyoru na Madžarskem bo moje prvo evropsko prvenstvo. Skupaj z izkušenim Rajmondom Debevcem in Željkom Moičevičem bomo kot ekipa zastopali Slovenijo. To bo zame nova izkušnja in v čast mi bo tekmovati v ekipi skupaj z njima. Na tem tekmovanju bodo podeljene še zadnje tri kvote za udeležbo na olimpijskih igrah v Riu. Veliko bo tekmovalcev, ki si to kvoto želijo doseči, in naj jo osvojijo najboljši! Na prvenstvu želim še najprej uživati v streljanju in se potruditi po svojih najboljših močeh.

nekako nadaljuje. Potem ko jo je v pionirskih vrstah trener Stanislav Podlesnik popeljal do dvakratnega naslova najboljše pionirke v Sloveniji, je Urška prestopila v višjo (kadetsko) kategorijo in s tem prešla s serijske zračne puške na »standard« zračno puško ter pod moje mentorstvo. Njeni rezultati so bili za prvo sezono zavidanja vredni. Že na tekmovanju srednjih šol je dosegla izredno visok rezultat. Izvrstno formo je obdržala vse do državnega prvenstva z zračnim orožjem, kjer je dosegla rezultat 407,8 kroga.«

Po Vernikovih besedah je to dokaz, da se vlaganje v mlade strelce obrestuje in da so na pravi poti. »Društvo ves čas skrbi, da imajo naši tekmovalci čim boljše pogoje za delo, optimalno opremo in orožje. Prav tako so

dobri rezultati odsev posodobitve oziroma investicije v elektronske tarče, s pomočjo katerih so treningi optimalni,« je še dodal Vernik. Na oba je kakopak tudi izjemno ponosen. »Dosežki naših tekmovalcev nam predstavljajo zadovoljstvo, veselje in srečo, hkrati pa so tudi velika obveza, da bodo rezultati v prihodnosti še boljši. Predvsem pri Urški je možnosti za napredek še ogromno, pri Benjaminu pa se trudimo, da bi rezultate s treninga prenesli na velika tekmovanja, rezultatsko je namreč na treningih že sedaj v svetovni špici.«

Vernik je prepričan, da je za uspehe potrebna močna želja do dela, sodelovanje, odrekanje in dopolnjevanje. Prav zaradi tega so ob doseženih uspehih toliko bolj srečni in ponosni, ob neuspehih pa


DRŽAVNA PRVAKA V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ŠPORT

URŠKA HRAŠOVEC

Kaj ti, kot državni prvakinji med kadetinjami v streljanju z zračno puško, pomeni ta naziv?Naziv državne prvakinje mi seveda pomeni zelo veliko priznanje, predvsem sami sebi, saj je plod trdega dela, odrekanja in truda.

Na podlagi rezultatov na izbirnih in kontrolnih tekmovanjih mladink Strelske zveze Slovenije si od jeseni 2015 stalna članica državne mladinske reprezentance, z januarjem 2016 pa tudi udeleženka 1.A slovenske lige z zračno puško.Dejstvo, da sem v mladinski reprezentanci in da streljam v 1.A slovenski ligi pomeni zame veliko priznanje, ne nazadnje sem s tem dokazala sebi in drugim, da zmorem. Uvrstitev v mladinsko reprezentanco je prav tako velik dosežek in hkrati eden od izpolnjenih velikih ciljev.

Kdo je poleg tebe, ki vlagaš v svoje uspehe največ truda, energije in časa, še zaslužen za tvoje rezultate?Za moje uspehe so poleg mene zaslužni trenerji, ki me urijo na treningih, in pa seveda starši, sorodniki ter prijatelji, ki me podpirajo in motivirajo.

V letu 2016 si se v okviru državne reprezentance udeležila Mednarodnega strelskega tekmovanja z zračnim orožjem v Rušah, kjer si s svojimi rezultati potrdila uvrstitev med tri najboljše strelke v svoji kategoriji. Je za ta uspeh »kriv« tudi domači teren?Vsekakor je k mojemu dobremu uspehu pripomogla prednost domačega terena, saj so me na tekmi lahko vzpodbujali sorodniki in prijatelji. Res pa je, da sem po drugi strani zaradi tega imela tudi manjšo tremo.

Kako bi ocenila svoje pogoje za trening?V našem društvu imamo odlične pogoje za izvedbo treningov, predvsem zaradi dobre opreme, med katerimi je tudi 9 elektronskih tarč, ki precej pripomorejo k naši boljši pripravljenosti.

Udeležila si se mednarodnega tekmovanja v Münchnu, na katerem si v močni konkurenci zgrešila normo Strelske zveze Slovenije za uvrstitev na prihajajoče evropsko prvenstvo. Mednarodnega tekmovanja v Münchnu sem se udeležila zgolj zato, da si naberem čim več izkušenj z velikih tekmovanj. Kljub temu da nisem dosegla norme za evropsko prvenstvo, sem s svojim rezultatom zadovoljna. Prepričana sem, da bom imela v prihodnosti še veliko priložnosti za nastop na evropskih prvenstvih.

Kašni so tvoji načrti in cilji za naprej?Moji načrti za naprej so veliko kakovostnega treninga, pridobivanje kondicijske pripravljenosti ter da postanem čim boljša strelka.

Kdo te je navdušil za ta šport, kdaj si se zaljubila vanj?Za ta šport so me navdušili v osnovni šoli, ko sem v 5. razredu začela obiskovati strelski krožek. Ker sem imela dobre rezultate, sem se kasneje včlanila v društvo. Ljubezen do streljanja sem začutila že kar prvič, ko sem streljala s puško, takoj sem namreč vedela, da je to nekaj, kar bi lahko počela vse življenje.


ŠPORT

poskušajo s trezno glavo analizirati napake ter jih skozi proces treninga odpraviti. »Strokovni kader si prizadeva, da bi vzgojil čim boljše tekmovalce, hkrati pa tudi čim boljše ljudi,« je povedal Vernik.

Z začetkom tekmovalne sezone 2015/2016 so v SD svoj strokovni kader dodatno okrepili še s trenerko Natalijo Prednik Burič, olimpijko in nekdanjo vrhunsko

strelko I. Pohorskega bataljona Ruše. Velikih ciljev jim nikakor ne manjka, zagotovo pa jih čaka še veliko trdega dela. »Naša želja je, da bi oba državna prvaka čim dlje vztrajala v strelskem športu, saj smo si zadali cilj, da oba nastopita na olimpijskih igrah. Če nam je to v našem društvu enkrat že uspelo z Natalijo Prednik, smo prepričani, da se lahko ta zgodba ponovi,« je zaključil Vernik.

Stara šara je denar!

Zakaj ne bi namesto stare šare v kleti imeli raje kak evro več v denarnici?Postopek odkupa je hiter in enostaven, naši sodelavci pa vam bodo z veseljem pomagali in svetovali. Oglasite se na enem od naših odkupnih mest po vsej Sloveniji! Ob sredah

do 18. ure!

Odkupujemo: JEKLENI ODPAD: vrtna orodja, deli mehanizacije, vrtne ograje, razna okovja, jeklene posode, radiatorji, železni ostanki pri gradbeništvu ...ODPADNE BARVNE KOVINE: izdelki iz bakra, medenine, aluminija, brona, cinka, svinca, kositra ...DRUGE KOVINSKE ODPADKE: akumulatorji, transformatorji, elektromotorji ...ODPADNI PAPIR: navadni papir, časopisi, odsluženi šolski učbeniki ...

Prevzemamo: ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO: veliki in mali gospodinjski aparati, računalniki, tiskalniki, električno orodje, izdelki na baterije ...

Maribor PE Kovine, Lahova 40, 02 70 72 220pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00, sob.: 8.00-12.00

PE Pobrežje, Zrkovska c. 105, 02 70 72 230pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00

PE Ptuj, Puchova ulica b. š., 02 70 72 240pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00

OE Slov. Bistrica, Kolodvorska 37, 02 70 72 281pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00

PE Ljutomer, Babinska 8, 02 70 72 260pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00

OE Ormož, Hardek 21 b, 02 70 72 250pon.- pet.: 7.00-15.00, sreda: 7.00-18.00

5,00

€

6 ,00€

* Prim

eri o

dkup

nih ce

n: al

u plat

išča (

8 kg)

= 5€

, aku

mula

torji

(15 k

g) =

6€. C

ene s

o inf

orm

ativn

e in s

o odv

isne o

d tež

e in k

valit

ete m

ater

iala t

er dn

evne

ga ce

nika p

odjet

ja Go

renj

e Sur

ovina

.


AED – obnovitveni tečaj!Strnad Drago GČ II st., poveljnik OGP Ruše

Točno pred enim letom smo v ruški občini organizirali izobra ževanje v vseh treh prostovoljnih gasilskih društvih (PGD Ruše, PGD Bistrica ob Dravi in PGD Smolnik) ter nato pristopili k posredovanju ob srčnem zastoju odraslih oseb z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Po preteku enega leta smo prišli do analiz in zaključka, da je bila to pravilna odločitev, ki bo v veliko pomoč našim občanom. Prvi rezultati so po enem letu pokazali, da smo pomoč z AED v

občini Ruše nudili 15 osebam, kar nas uvršča v sam vrh tovrstnih posredovanj. Prav zato je bil v februarju v vseh treh gasilskih

društvih občine Ruše za gasilce in gasilke organiziran obnovitveni tečaj z zaključnim testom za posre do va nje ob zastoju srca odrasle osebe (AED). Predavanje oziroma izobraževanje je vodila inštru kto rica OE NMP Maribor

Alina OrnikJeletancev, dr. med. Pohvalno in pozitivno za vse nas pa je tudi dejstvo, da je k temu izobraževanju pristopilo še nekaj dodatnih gasilcev in gasilk, kar pomeni, da bomo lahko še bolj uspešno pomagali našim krajanom.

Poleg omenjenega je bilo na tem izobraževanju predstavljeno še posredovanje ob zapori dihal pri dojenčku, otroku ter odrasli osebi, TPO pri dojenčku in otroku ter hude krvavitve. Za ta posredovanja zaenkrat še potekajo razgovori in usklajevanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini Ruše, občinskim gasilskim poveljstvom Ruše in nujno medicinsko pomočjo Maribor. FO

TOG

RAFJ

A: P

GD

RU

ŠE


ZIMSKO VESELJE / AED DRUŠTVA

Areh ne spi

Renato Kolmanko

Test Elanovih smuči16. in 17. 1. je na Arehu pri Ski & Bike Bajti potekal test Elanovih smuči. Po njihovi statistiki je v tem koncu tedna preizkusilo nove smuči nekaj več kot 300 smučarjev. Da pa je dan bil še bolj zanimiv, so poskrbeli tudi predstavniki VW, ki so na smučišče pripeljali novega Passata Alltrack, pri naši Bajti pa je tudi potekal test zmogljivosti makete razstavnega vozila. Vsak pogumnež je dobil seveda praktično zimsko nagrado.

Tudi letos je teraso prijetno ogrel Milan Pečovnik Pidži, s pomočjo katerega smo po njegovi celodnevni zabavi in animaciji po končanem sobotnem testu izžrebali nekaj praktičnih nagrad. Glavna nagrada so bile nove Elanove smuči, ki pa so na veselje vseh nas romale prav v Ruše in že naslednji dan skupaj z lastnikom vijugale po naših lepih strminah. 12. in 13. marca načrtujemo pri Ski&Bike Bajti

na Ruški progi nov test smuči. Vabljeni na preizkus!

Smučarski tečaji NLPTudi letos smo v našem društvu organizirali in uspešno izpeljali tečaje smučanja in deskanja na snegu, katerih se je udeležilo več kot 100 otrok. Ponosni smo, ker nam pri tem pomaga domač kader (občani Ruš) – Matjaž, Andrej, Katja, Bine, Jaka, Aljaž in Tjaša so učitelji, ki so »krivi«, da so otroci na areški progi osvojili prve zavoje s smučmi in snežnimi deskami, najbolj pogumni pa so opravili tudi že čisto prave spuste po Piskru. Tečajniki se na zadnji dan tečaja pomerijo v tekmovanju na katerega povabijo starše, babice, dedke, tete, strice ... Po sami tekmi pa seveda sledi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov.

Z veseljem ugotavljamo, da je ruška mladina zelo dovzetna za smučanje in da je med njimi tudi veliko povratnikov, ki si želijo nadgrajevati svoje znanje. Tečajev letos še nismo končali, saj sneg na Pohorju še vedno je,

smučine so še vedno zasnežene, vlečnice obratujejo … torej izgovora ni! Smučke na noge in akcija!

Areh VIP RACEMarca, ko na smučišču že pošteno vabijo s soncem obsijani ležalniki, je čas za VIP RACE. To je dirka navdušencev zabave in neumnosti. Letos bo ta dogodek potekal že četrtič zapored. Kaj se dogaja na VIP RACE? Gre za raznoliko dirko, kjer se tekmovalci najprej preizkusijo v vožnji s pležuhi, sledi hiter in kratek požirek pohorskih borovničk, nato skok v smučke in spust med vratci po ruški

progi, na kateri so prisotne ovire, ki pa niso prezahtevne.

Po športnem delu sledi obvezna podelitev pokalov in posebnih nagrad za najbolj izvirne tekmovalce, ki se zaključi z zabavo na terasi Ski&Bike Bajte, ki jo bo popestril DJ Blaž. Vabljeni na drugačno in zanimivo zabavo ob zaključku smučarske sezone!

Res je, Areh ne spi. Za to smo poskrbeli v Ski&Bike Bajti, kjer se trudimo, da se vedno nekaj dogaja.

FOTO

GRA

FJI:

NLP


DRUŠTVA

V CEZAM na ples

Maja Štefan

Že nekaj let v CEZAMu poteka brezplačna plesna delavnica za otroke, starejše od 3 let. Ta poteka vsak petek ob 16.30. Skupina vsako leto pod vodstvom tudi nastopa na različnih prireditvah v Rušah.

Konec leta je tako sodelovala tudi v multimedijski predstavi Zvezdica Zaspanka, pod avtorskim vodstvom umetnikov Kaje Lukač, Nejca Ketiša ter Maje Štefan.

Letos pa so pričeli tudi z rekreativno plesno delavnico za odrasle. Za tiste, ki so si zmeraj želeli poskusiti, pa niso našli pravega trenutka. Na delavnici boste spoznali različne stile urbanega plesa in osnove jazz baleta ter vse skupaj povezali v atraktivno in zabavno koreografijo. Med celotnim procesom se boste primerno razgibali in ogreli, naredili nekaj dobrega za svoje telo in domov odšli nasmejani ter napolnjeni z energijo. Delavnici se lahko pridružite vsako sredo ob 20.15 v veliki dvorani CEZAMa.

Vsi tisti, ki pa želite svoje znanje nadgraditi in plesne korake pokazati tudi širši množici, vabljeni na avdicijo za sodelovanje v prihajajoči plesni

predstavi. Predznanje ni pogoj, pomembna je volja do plesa in strast do nastopanja. Dobrodošli vsi, starejši od 12 let, ki se radi ukvarjate z gibanjem, plesom,

gimnastiko ... Dobrodošli ob petkih, ob 17.30 v veliki dvorani CEZAMa. Pridite v udobnih oblačilih in v udobni obutvi. Prisrčno vabljeni!

»Vsi tisti, ki pa želite svoje znanje nadgraditi in plesne korake pokazati tudi širši množici, vabljeni na avdicijo za sodelovanje v prihajajoči plesni predstavi.«

DOGAJANJE V CEZAM-U

V Rušah se po tihem prebuja mlada generacija umetnikov, ki s pomočjo CEZAM-a razvija nove dimenzije predstave in performansa.

Mlada generacija umetnikov

Kaja Lukač

Gre za prepletanje različnih umetnostih žanrov, iz katerih zaradi tega nastaja nova simbioza. Mladi umetniki, plesalka Maja Štefan, slikarka Kaja Lukač in fotograf Nejc Ketiš združujemo svoje umetniške moči, vsak s svojega področja. V decembru smo se v produkciji CEZAMa in koprodukciji Motus Arta predstavili na Svetlicah z glasbenoplesnosvetlobno inštalacijo Virtualne sanje, ki

je dočakala že dve reprizi ter otroško predstavo Zvezdica Zaspanka (izvedeno na podoben način). Slednja je po premieri dočakala tudi odkup in še kakšno javno predstavitev. Pri uprizoritvi/postavitvi smo se soočali tako s problematiko izvedbe performansa na prostem, kjer morajo biti izpolnjeni vsaj minimalni tehnični standardi, kakor tudi z zahtevami v dvorani CEZAMa. Pri tem naj izpostavim odlično pripravljenost plesalk Motus Arta, ki so ključnega pomena za

to sodobno predstavo.Kljub temu da je praznično

vzdušje že mimo, umetniki nikakor ne počivamo! V marcu se bomo v okviru GLAZERJEVIH DNI 2016 predstavili z novim, svežim vetrom performansa

v koprodukciji z Društvom Glazerjeva domačija, Motus Artom in CEZAMom. Več o predstavi, ki nosi naslov Potovanje s svetlobo, pa naj do izvedbe ostane skrivnost in presenečenje.

V sodelovanju s koreografinjo in plesalko Majo Štefan CEZAM Ruše organizira brezplačne plesne delavnice za vse generacije.

FOTO

GRA

FJE:

MAJ

A ŠT

EFAN

FOTO

GRA

FJA:

KAJ

A LU

KAČ


INFORMATORObvestila nam lahko pošljete na [email protected]

[email protected]

Mesec marec je primeren čas za obrezovanje sadnega in okrasnega drevja. Temperature naj nebi več padale tako nizko, da bi prišlo do hujših pozeb. Vegetacija je še v mirovanju ali v zgodnji fazi (odvisno od rastlinske vrste in temperatur). Da bomo pri drevesih ohranjali lepo krošnjo in bomo imeli vsako leto plodove, moramo dobro poznati tehniko rezi pri posameznih sadnih vrstah.

REZ SADNEGA DREVJA IN NEGA ZELENICEMihael Iljaž

1 Prepoznavanje brstov Poznamo več vrst brstov:

terminalne, ki se nahajajo na vrhu oziroma koncu veje, lateralne, ki so stranski in razvrščeni po vejah, rastne ali vegetativne, ki so bolj ošiljeni rodne ali generativne, ki so bolj ovalni in večji od vegetativnih

2 Položaj rodnih brstov pri pečkarjih in

koščičarjih PRI PEČKARJIH se nahajajo na koncu krajših in daljših enoletnih poganjkov (do 50 cm), ki rastejo iz stranskih brstov dvoletnega lesa. Stranski brsti na enoletnih poganjkih so pri pečkarjih običajno vegetativni.

PRI KOŠČIČARJIH so rodni stranski brsti na enoletnih poganjkih, ki rastejo iz dvoletnega lesa. Na koncu enoletnega poganjka so pri koščičarjih vegetativni brsti, ki jih je dobro odstraniti s tehniko prikrajševanja, tako tudi preprečimo golitev spodnjega dela debla in držimo krošnjo čim bližje deblu.

3 “Prebujanje” spečih brstov

Speče brste “prebudimo” s tehniko zažagovanja. Ukrepa se poslužujemo na mestih, kjer bi radi dobili novo vejo, ker imamo v krošnji praznino oziroma neravnovesje. Ukrep opravimo tako, da nad spečimi očesi zažagamo s tem povečamo pritisk sokov na speča očesa. Naslednje leto, ko dobimo nove poganjke, izberemo enega in ga s pomočjo privezovanja upognemo v vodoraven položaj. Pomembno je, da morajo biti rodne veje, v vodoravnem položaju. V tem primeru tvorijo rodne brste in s tako umirjajo vegetativno rast, ter pospešujejo generativen razvoj.

Levo vegetativni brst. Desno generativni brst na brstiču do

5 cm pri jablani.

Stranski oz. lateralni rodni brst pri breskvi.

Zažagovanje nad spečimi očesi.

Nega zelenicePo dežju oziroma takoj po snegu je zelenico dobro povaljati, da poravnamo teren. Moramo jo

tudi prezračiti, odmrlo travo pa odnesti na kompost ter poravnati krtine. Trato dosejemo na vseh mestih, kjer je ni. Manjšo količino semena približno 20g/m2 dosejemo po celotni površini zelenice, saj moramo trato pomlajevati. Na prezračeno in dosejano površino raztrosimo kremenovo mivko granulacije 0,25 do 2 mm. Količina mivke naj se giblje med 3 do 5 l/m2. Pred dežjem pognojimo z dušičnim gnojilom in v roku dveh tednov ob prisotnosti primernih temperatur bo trava lepo pognala.

FOTO

GRA

FJE:

MIH

AEL

ILJA

Ž


INFORMATOR

Uradne ure Upravne enote Ruše ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure

torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure

sreda od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 18.00 ure

petek od 8.00 do 13.00 ure

Telefon (centrala): 669 06 60

V skladu z veljavno orožno zakonodajo bo v letu 2016 potekla veljavnost nekaterim orožnim listinam. Imetnike orožnih listov, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju Upravne enote Ruše, prosimo, da preverijo veljavnost svoje orožne listine in pravočasno vložijo vlogo za zamenjavo in podaljšanje veljavnosti le-te in se s tem izognejo morebitnim zapletom pri nošenju orožja.

V kolikor vam je potekla oziroma vam poteče veljavnost orožne listine in imate prijavljeno stalno prebivališče na območju Upravne enote Ruše, vas pozivamo, da se oglasite pri

OBVESTILO IMETNIKOM OROŽNIH LISTIN!

UPRAVNA ENOTA RUŠE OBVEŠČA

tukajšnji upravni enoti v času uradnih ur (www.upravneenote.gov.si/ruse) in podate vlogo za zamenjavo orožne listine.

K vlogi je treba priložiti predhodno izdan orožni list, fotografijo v velikosti 35 x 45 mm v črno-beli ali barvni tehniki.

V postopku zamenjave in podaljšanja veljavnosti orožne listine pristojnemu organu ni treba preverjati vseh pogojev iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05-UPB in 85/09), obvezno pa mora upravni organ preveriti zadržke javnega reda (15. člen zakona) in zanesljivost prosilca (16. čl zakona).

Stroški izdaje orožne listine v skupnem znesku zanašajo 45,62 EUR; od tega:

za upravno takso 31,72 EUR (vloga + rešitev ne glede na število kosov, ki se vpišejo v orožno listino):

za orožno listino 13,90 EUR.

Za morebitne dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 669 06 60 (centrala) ali 669 06 65.

Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obveščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 29. februarja 2016 do vključno 6. maja 2016. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na Upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo.

Obveščamo vas, da lahko svoje GERK-e pregledate na spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG (http://rkg.gov.si/GERK/), kjer so poleg grafičnih podatkov o GERK-ih na voljo tudi informacije o neusklajenih podatkih v RKG. Dostop do vaših podatkov je mogoč z vpisom vaše KMG-MID številke.

V GERK se ne uvršča površin, na katerih se ne izvaja kmetijska dejavnost:

zelenic okoli stavb, nezatravljenih ograd, v katerih se nahajajo

živali, izpustov za živali, rekreacijskih površin (golf igrišč, parkov,

zelenic, travnatih igrišč ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če so v kmetijski rabi,

površin letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez

OBVESTILO NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

letališč in vzletišč, čeprav so zatravljeni (razen v primeru izvajanja kmetijske pridelave in z dovoljenjem lastnika in upravljavca letališča),

površin, ki so v eni rasni dobi več kot 30 dni, ne uporabljajo za kmetijsko pridelavo (začasni tabori, parkirišča, skladišča bal ipd.),

površin, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.),

pozidana zemljišča in vode ter površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od dveh mesecev, se iz GERK-ov izločijo, če merijo več kot 25 m2.

Opozarjamo, da mora nosilec urediti vsako drugačno kmetijsko rabo od prijavljene (npr. nova zorana njiva, zasaditev trajnega nasada); vsako prenehanje uporabe kmetijskega zemljišča (zaradi prodaje, prenehanja zakupa ipd.); vsako na novo pridobljeno kmetijsko zemljišče (nakup, zakup, na novo vzpostavljena kmetijska rab,a npr. zaradi krčitve zarasti, če je v naravi že vzpostavljena kmetijska raba).

Za vse informacije v zvezi z GERK-i ter za dogovor termina za uskladitev GERK-ov smo vam na voljo na telefonski številki 02 669 06 77.


Obvestila nam lahko pošljete na [email protected]

Izredna denarna pomoč je namenjena občanom in družinam, ki se nepričakovano znajdejo v situaciji, ko potrebujejo pomoč za kritje nujnih stroškov oziroma za premostitev trenutne socialne ogroženosti, in se praviloma izplača le enkrat letno.

Izredna denarna pomoč je namenjena za:1. pomoč pri elementarnih nesrečah kot so: požar,

poplava, potres, in drugo,2. v primeru smrti ožjega družinskega člana,3. premostitev trenutne materialne ogroženosti v izjemnih

primerih (npr. nenaden prehod v brezposelnost).Upravičenci iz 2. in 3. točke so občani, ki so

izčrpali zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske oziroma pridobitev sredstev za preživljanje z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega ali zdravstvenega varstva, zato nujno potrebujejo pomoč občine in ne presegajo 50 %

NOVOST PRI IZREDNI DENARNI POMOČI

višine osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana in če je v postopku ugotovljeno, da je tudi z upoštevanjem dejanskih socialnih razmer upravičenca pomoč nujno potrebna.

Denarna socialna pomoč se upravičencu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje upravičenca in družinskih članov takšno, da bi mu lahko zagotavljalo preživetje oziroma dajalo dohodke, in če se ugotovi, da upravičenec živi z osebami oziroma mu pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke.

Vloge iz 2. in 3. točke bo obravnavala komisija, ki jo je imenoval župan..Za pridobitev izredne denarne pomoči mora upravičenec

vložiti pisno vlogo na predpisanem obrazcu, ki je dostopen

na spletni strani www.ruse.si in na sedežu občine. Pisna

vloga se vloži v vložišču Občine Ruše ali pošlje po pošti.

POLNOČNO RAZVAJANJE V OBJEMU GORA IN VODA

Športni park RušeŠolska ulica 172342 Ruše

E-pošta: [email protected]

Telefon (recepcija): 02 673 05 03

Fax: 02 673 05 01

GSM: 051 624 401

Splet: www.sportniparkruse.si

V soboto 26. 3. 2016 bo od 20.00 do 24.00 v savnah Športnega parka Ruše potekalo polnočno razvajanje v objemu gora in voda. PROGRAM: ob 21.10 pozdravni energijski

napitek, ob 21.30 piling s soljo v turški

savni, ob 22.15 himalajske posode v

finski savni, ob 23.00 program

aromaterapije v finski savni in obloge v turški savni,

razstrupljanje telesa s pohorsko vodo,

čaj, sadje.

Razvajajte se v razkošju miru in

sprostitve ob vsaki polni luni v

Športnem parku Ruše.

Za udeležbo je potrebna predhodna

rezervacija na recepciji Športnega

parka Ruše (do četrtka, 25. 2. 2016),

saj je število mest omejeno.

Cena 15,10 €/osebo!

Občina RušeTrg vstaje 112342 Ruše

E-pošta: [email protected]

Telefon: 02 669 06 40

Fax: 02 669 06 54

1. 3. - 20. 3. v delovnem času Razstava – Jurij Apšner: Odsev gora v mojih očeh Knjižnice Ruše Knjižnica Ruše

1. 3. - 30. 3. v delovnem Razstava fotografij času ŠPR Špotni park Ruše (Društvo SENA)

3. 3. - 18. 3. 12:00 – 15:00 Srečanje mladih Bistrica ob Dravi, Ruše (Društvo SENA)

12. 03. nedelja 18:00 – 20:00 10. obletnica Bistriški tamburaši: »Strune milo se glasite« Dom kulture Bistrica ob Dravi (KUD Svoboda Bistrica

ob Dravi)

17. 03. četrtek 12:00 Dan za spremembe (stojnična predstavitev) Ruše – park paviljon (Društvo SENA)

18. 03. petek od 8:30 naprej Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin »Naj se predstava začne« Dom kulture Ruše (Javni sklad RS za kulturne

dejavnosti OI RUŠE)

od 18:00 - 20:00 Pozdrav pomladi ob materinskem dnevu Dom krajanov Bezena (KUD Bezena)

18:00 Obudimo besede V – predstavitev glasila Dom kulture Ruše (KUD Franjo Sornik)

25. 03. petek 18:00 Turnir za hitropoteznega prvaka Glasbena šola – prostori ŠD (Šahovsko društvo Messer)

29. 03. ponedeljek 17:00 Sekcija upokojenci Glasbena šola – prostori ŠD (Šahovsko društvo Messer)

vsaka sreda 17:00 Šahovska šola Glasbena šola – prostori ŠD (Šahovsko društvo Messer)

Občina RušeTrg vstaje 112342 Ruše

Tel.: 00386 2 669 06 40Fax: 00386 2 669 06 54E-pošta: [email protected]

NE ZAMUDITE ...NAPOVEDNIK DOGODKOV MAREC 2016

glasilo občine ruše marec 2016 letnik v, številka 2 · 15 18 20 15. fat bike challenge. kako so...

Documents