glasilo2016

Oskar Časopis OŠ Oskarja Kovačiča

2015/2016

2

Šolsko leto 2015/2016

Oskar Časopis OŠ Oskarja Kovačiča

www.ososkar.si

Urednica:

Špela Stele

Zbiranje prispevkov:

Učitelji in učiteljice OŠ Oskarja Kovačiča

Oblikovanje:

Primož Jan

3

1. O življenju……………………….4

2. Književni listi…………………...6

3. Poezija na Oskarju…:….…...14

4. Basni……………………………...18

5. Branje se splača……………...21

6. Noč knjige 2016………………..43

7. Kaj mi pomeni domovina…….53

8. Krivica boli……………………...54

9. Natečaj NAJST………………….57

10. Oskar – kemik…………………..68

11. Oskarjeva potepanja………..72

12. Dogaja se … ……………………85

13. Hollywood……………………...86

14. Bonton…………………………...90

15. Intervjuji………………………...91

16. Moj hobi…………………………102

17. Moja najljubša žival……….105

18. Ocena video igre……………..108

19. Portreti………………………...109

20. Poletni horoskop…………...112

21. Strip……………………………....115

22. Recept…………………………….117

23. Razvedrilo……………………..118

6

ČISTO MOJA ZGODBICA

Zajček, pes in pajek so priredili tekmovanje

Pes, pajek in zajec so priredili tekmovanje. Pes je predlagal poligon, pajek plezanje in zajec skoke. Noben se ni strinjal s predlagano tekmo. Zato so se odločili, da si bodo izbrali ne-kaj, kar bo vsem všeč. Odločili so se, da si bodo izbrali nekaj, kar bo vsem težko. Izbrali so tekmovanje v teku. Poklicali so lisico in jazbeca. Jazbec se je postavil na start, lisica pa na cilj. Jazbec je dal znak za začetek. Zajec je bil prvi, pes drugi in pajek tretji. Na koncu so vsi šli na sladoled in se imeli lepo.

Špela Sodja, 3. d

Zajček je priskakljal na travnik, tam je srečal psa. Čez nekaj časa se jima je pridružil še pajek. Zmenili so se, da bodo tekmo-vali. Niso pa se zmenili v čem. Zajec je rekel, da v skakanju, pes je želel tekmovati v grizenju kosti, pajek je hotel, da pletejo mrežo. Zajček je odločil, da bo tekma v teku. Vsi to dobro zna-jo. Pes in pajek sta se strinjala. Pes je prosil, da bi lahko dali na pot nekaj ovir. Zajček je bil nad tem navdušen. Pajku ni bilo preveč všeč, vendar se je s tekmo strinjal. Tekmovali so. Zma-gal je pes, zajec je bil drugi, pajek pa tretji.

Luna Šuc, 3. d

Književni listi

7

Pika in Peter premagata zlo

Pika Nogavička je kot vsako jutro odšla na sprehod po rokah. Na drugi strani ulice je srečala Petra Klepca. Spoznala sta se ta-ko, da sta se zaletela in štrbunknila na tla. Ko sta vstala, sta se opravičila in se začela predstavljati. Povedala sta si tudi nekaj o svoji moči. Po nekaj besedah sta začela tekmovati. Dvigovala sta vse od konjev do debelih ljudi. Čez nekaj časa se je iz vogala prikazal Bedanec. Videl je, da se Pika in Peter pomerjata in se jima je pridružil. Bedanec je močno pretiraval, začel se je velik pretep. Pika in Peter sta z lahkoto premagala Bedanca, nato sta se zmagoslavno odpravila na Pikine palačinke.

Taja Gulič, Neža Žigon in Neja Žagar, 5. d

Grdo maščevanje

Mali fantek Gašper je imel prijatelja, ki je bil volk. Vedno, ko je Gašper prišel iz šole, ga je čakal za vogalom šole. Nekega dne mu je volk rekel: »Veš, Gašper, globoko v gozdu je hiša, v kateri živi sedem kozličkov. Ali bi mi pomagal ujeti te kozličke?«

Gašper mu je pritrdil. Nekega dne sta se odpravila v gozd, tam sta zagledala malo hišico. Ko sta prišla do hišnih vrat, sta rekla 1, 2, 3!!!

Ko sta odprla vrata, so se kozlički skrili po hiši. Eden se je skri-val v omari in ko sta odprla omaro, ju je z lopato mahnil po buči. Videle so se zvezdice. Hitro so zbežali in volk in Gašper jim nikoli več nista nagajala, ker jih tudi nista našla.

Lana Zrimšek, 4. d

8

Pepelkini copati

Nekoč je živela Pepelka. Imela je prijateljico Muco copata-rico. Pepelka je izgubila copate. Muca copatarica je rekla, da ji bo sešila nove. Pepelka je prišla naslednji dan. Muca copatarica je Pepelki izročila copate. Pepelka jih je imela zelo rada.

Tinkara Košir, 3. d

Obuti maček in Sneguljčica

Nekoč je v stari hiši živel Obuti maček. K njemu je prišla Sneguljčica in ga povabila, da lahko prespi pri njej. Prišel je in se napil toplega mleka. Potem je Sneguljčica odšla v gozd nabirat jagode za obutega mačka in sedem kozličkov. Potem se je zgodila nesreča. Sneguljčica je padla v luk-njo. Obutega mačka je začelo skrbeti, hitro je šel v gozd. Zagledal jo je in jo povlekel ven iz luknje. Tako se ni zgo-dila nesreča.

Eva Haler Končan, 3. d

Književni listi

9

JAZ SEM LISICA

JAZ SEM LISICA, TI PA NE,

JAZ SEM ZVITA, TI PA NE,

VSAKA KOKOŠ SE ME BOJI,

TEBE PA NOBENA!


JAZ KRADEM KOKOŠI, TI PA NE,

TI BI MI HOTELA KOKOŠKO VZETI,

PA JE NISI VREDNA!

NO, SAJ SAMA PREDOBRO VEŠ,

KAJ BI DALA, DA BI BILA LISICA,

DA BI BILA ZVITA KOT JAZ,

PA TEGA NISI VREDNA.

NO, SAJ SAMA PREDOBRO VEŠ,

KAJ BI DALA, DA BI BILA LISICA,

DA BI NOSILA KOKOŠI KOT JAZ.


JAZ SEM ORANŽNA, TI PA NE,

ŽIVIM V GOZDU, KJER IMAM BR-LOG.

AJDA GRADIŠAR, 3. B

KROKODIL

Bil nekoč je krokodil,

živel je v reki Nil.

Kakšen krokodil?

Strašen, krvoločen, divji krokodil!

Vse, kar je bilo kosma-to, je lovil.

Veliko krvi je popil.

Strašno, strašno, strašno!

Kar po petih nogah je hodil

in se stalno je redil.


Dokler neki lovec ni ga

uplenil!

In doma na steno svojo

nagačenega pribil.


Tim Juvančič, 3. b

10

Pisala bom o pesmi Pegam in Lambergar in pripovedki Martin Krpan. Obe besedili se dogajata pred davnimi časi, na Dunaju. Razlikujeta pa se v tem, da je pesem Pegam in Lam-bergar ljudska, pripovedka Martin Krpan pa je umetna pripo-vedka Frana Levstika.

Začela bom s pesmijo Pegam in Lambergar. Ta se, prav tako kot Martin Krpan, dogaja na Dunaju. Tam je cesar nekoč razpravljal, kako dobra je njihova dežela in da ji nihče ne mo-re nič hudega storiti. Pa je prišel mimo Pegam in mu naspro-toval. Tako je cesar še tisti dan dal poklicati Krištofa Lamber-garja, junaka, ki je živel na Slovenskem, naj prihiti in se bori s Pegamom.

Te novice so se kar hitro razširile do Lambergarja. Ta se ni obotavljal in se je hitro začel pripravljati na pot do Dunaja. Preden pa je odšel, mu je njegova bolehna mati dala nasvet, ki mu je kasneje še kako koristil. Svetovala mu je, naj Pegamu odseka srednjo glavo.

Ko je Krištof prispel na Dunaj, sta se s Pegamom dogo-vorila, da se bosta borila na polju, kjer bodo boj lahko sprem-ljali vsi, saj sta se borila za čast dežele.

Dvakrat sta se pognala drug proti drugemu, a se nikomur ni zgodilo nič hudega. V tretje pa je Krištof upošteval materin nasvet. Zagledal je tri glave in odsekal srednjo.

SLOVENSKA JUNAKA REŠITA DUNAJ

Književni listi

11

S tem je odločil boj in ohranil čast dežele.

Boj med Pegamom in Lambergarjem je zelo podoben boju med Martinom Krpanom in Brdavsom. Lambergar in Krpan sta junaka, ki živita na Slovenskem. Oba pokličejo v bran deželi, ki jo napadata sovražnika. Oba sta zelo pogum-na in na koncu zmagata. A vendar je Krpan močan in samo-svoj človek, Lambergar pa je predvsem dobrega srca. Oba sta tudi pametna. Krpan je to pokazal, ko je za kij uporabil les lipe, ki mu je prišel zelo prav. Lambergar pa je upošteval ma-terin nasvet in Pegama premagal tako, da mu je odsekal srednjo glavo.

Pesem Pegam in Lambergar se odvija v grajskem okolju in prikazuje junaštvo vitezov. To je značilno za romanco. V pesmi pa so tudi ljudska števila, kot so Pegamove tri glave in Lambergarjeva zmaga v tretjem poskusu. To pomeni, da je pesem ljudska. Ker pa je tudi daljša in pripovedna, spada med epske ali pripovedne pesmi.

Tudi pripoved Martin Krpan je ljudska, čeprav ima avtro-ja, saj je umetna pripovedka.

Obe besedili sta mi všeč in če bi morala izbrati le eno, bi se težko odločila.

Najbolj sta mi všeč boja in to, da na koncu zmagata slo-venska junaka.

Obe besedili pripovedujeta o tem, kako junaka, ki živita na Slovenskem, pomagata tudi ostalim deželam. Danes so v tej vlogi le še kakšni športniki ali ostale znane osebe, za kate-re slišijo tudi v drugih deželah.

Lina Lengar, 7. b

12

Pisal bom o epski pesmi Pegam in Lambergar in o zgodbi Martin Krpan. Pesem govori o junaku Krištofu Lam-bergarju, ki se je uspešno boril proti osvajalcu Pegamu. V zgodbi Martin Krpan pa se je kmet Martin Krpan boril proti Brdavsu.

Ljudska pesem Pegam in Lambergar je romanca, saj opeva junaštvo Krištofa Lambergerja. Krištof je namreč iz Kranjske prišel na Dunaj cesarju v bran, da bi se pomeril s Pe-gamom. Med bojem je upošteval materin nasvet, naj Pega-mu odseka srednjo glavo. Zaradi tega je zmagal v dvoboju in ohranil cesarjevo čast, ki mu jo je hotel Pegam uničiti z žaljiv-kami. Za nagrado je od cesarja dobil tri gradove na Kranj-skem.

Enako pa je storil tudi Martin Krpan iz zgodbe Frana Levstika. Tudi on je prišel na Dunaj branit cesarja in tudi Kr-pan je premagal osvajalca. Cesar in Dunajčani so mu bili zelo hvaležni.

Književni listi

SLOVENSKA JUNAKA REŠITA DUNAJ

13

Poleg vseh dobrih lastnosti dobrih junakov in okrutnosti zlobnih se opazijo tudi druge značilnosti ljudskih pesmi. Na-rečen in preprost jezik ni samo v ljudski pesmi, ampak tudi v umetni pripovedki. To pa zato, ker Krpan govori narečno in pozna zelo veliko ljudskih modrosti. Tudi čas ni naveden, vendar si to lahko predstavljamo.

Obe besedili sta mi zelo všeč, vendar mi je zgodba Mar-tin Krpan malo bolj. Mogoče zato, ker Martin uporablja smešne, a modre ljudske reke in modrosti, ali pa samo zato, ker sem jo večkrat prebral.

Andraž Strmčnik, 7. b

Tako kot v večini ljudskih besedil, je tudi tukaj dobro zmagalo nad slabim. Vendar pa Lambergar in Krpan nista bi-la le prijazna, ampak tudi pogumna, pametna in strpna, saj sta ju nasprotnika zaničevala. Poleg tega pa je bil Krpan tudi močan in zgovoren, kar mi je bilo zelo všeč. Vendar je imel Krpan tudi slabe lastnosti, saj ni upal cesarju priznati, da pre-naša angleško sol. Na koncu pa je le zbral pogum in to pri-znal. To je zelo razjezilo ministra Gregorja, a se Martin ni zmenil za to.

14

SVOBODA

Svoboda je najboljša stvar,

zame je en velik dar.

Okoli mene ni zidov,

lahko grem do vseh možnih svetov.

Svoboda je tam, kjer vojne ni,

svoboda zelo osreči ljudi.

Svobodna sem jaz, svobodni smo mi,

mi smo doma, kjer svoboda živi.

Lina Lengar, 7. b

POMLAD

Ptički žvrgolijo,

pomladi se veselijo,

drevesa zelenijo,

rožice cvetijo,

v vetru se vrtijo.

Melita Dolgan, 2. A

15

KNJIŽNICA

Knjižnica je prava stvar,

tam knjige niso za denar.

Če ti knjig ni dovolj,

potem si pravi knjižni molj.

Tudi pesmi niso slabe,

berejo jih še barabe.

Knjižničarka ti pove,

katera prava zate je.

V knjižnico zateči se,

knjige beri še in še.

Če s knjigami ne greš se boja,

bralna značka je že tvoja.

Lina Lengar, 7. b

NAŠI OTROCI

Sonček zgodaj se prismeje,

mrzle sobice pogreje.

Mamica že mleko kuha,

nič ne bo ga za lenuha.

Ajda je takoj pri vodi,

Peter pa še leno hodi,

Katji nič ne gre na smeh,

ker ima en moker greh.

Zdaj otroci pridni so postali,

mamica jih vse pohvali.

Kdor je pa ne bo ubogal,

ga bo očka kregal.

Naši otroci so prav ljubki,

dišijo kakor sladki kruhki,

ličeca imajo rdeča,

oni so naša sreča.

Svit Bašin, 2. A

16

MOJA KOKOŠKA

Moja kokoška je mehka igrača,

ki kljunček za mano prijazno obrača.

Natalija Omerović, 2. A

19

ZAJČEK IN MEDVED

Nekega dne se zgodilo je tako,

da zajček dobil novo je kolo.

Hitro k njemu medved prihiti

in vpraša ga, če posodi mu kolo.

Še preden pa naprej odhiti,

obljubi mu, da kolo čuval bo zelo.

Nekaj ur tako zajček čakal je medveda.

Ko pa ta končno se prikazal je,

kolo s seboj imel je čisto uničeno.

V svoj zagovor je rekel le:

»Kriv nisem sam, verjemi mi,

lisica, ki zdaj tamle sladko spi,

prosila me je prav lepo,

če posodil bi ji to kolo.«

Pa prileti tam mimo lep metulj in reče:

»Če smem še jaz povedati nekaj pri vsej

tej zadevi,

rad pripomnil bi,

da medvedu za verjeti ni.

Še malo prej sem videl ga,

kako se je peljal

in ti kolo uničeval ...«

Še preden pa metulj je stavek dokončal,

je medved že urno zbežal stran.

Zajček pa žalostno na skali je obsedel

in ni vedel, kaj storiti.

Čez nekaj dni pa oče mu popravil je kolo,

izgledalo je, kot da novo bi bilo.

Pa pride medved spet tam mimo

in prosi zajčka, če kolo mu spet posodi.

Zajček pa mu reče le:

»Oprosti, vendar osel, pa čeprav sem

zajček,

gre le enkrat na led.«

Lina Lengar, 7. b

20

JEŽEV DOM

Jež si je zgradil dobro zaščiten dom, pripravljen je bil na mrzlo

zimo. Ko je prišla zima, je k ježu prišla kača in mu rekla, naj od-

pre, sicer mu bo pojedla vso zalogo. Jež je zaklenil vrata in sedel

ob kamin. Naslednji dan je prišel zajec in ježa lepo prosil, naj ga

spusti v hišico. Ta mu je ustregel in skupaj sta preživela mrzlo zi-

mo ob kaminu.

T. G., 7. B

VEVERICA IN SOVA

Nekoč sta živeli veverica in sova. Ker ljudje sekajo gozdove,

so sovi uničili hišo v velikem hrastu. Minilo je kar nekaj časa

in sovo je zagrabila lakota. Zato je šla k veverici in jo prosila

za hrano. Veverica ji jo je dala in sova ji v zahvalo reče:

»Hvala, zelo si prijazna!«. Nato veverica hitro odide v svojo

duplinico in napiše, kar ji je rekla sova. Ta napis si postavi nad

kamin.

Tako je lepa beseda našla lepo mesto.

Andraž Strmčnik, 7. b

21

Branje se

splača DELAVNICA ZA NADARJENE UČENCE DEVETIH RAZREDOV

27. 11. 2015 so nadarjeni učenci devetih razredov v Cankarjevem domu obiskali

knjižni sejem in si v Štihovi dvorani ogledali predstavo Prosto po Prešernu. Naj-

prej je bila na vrsti predstava, ki je bila nekakšna mešanica komične predstave

Prešernovih najbolj znanih pesnitev in njegovega življenja. Zabavni odlomki iz

Turjaške Rozamunde, Povodnega moža in Krsta pri Savici so nas močno zaba-

vali, mešanje preteklosti in sedanjosti, pretiravanje, spretno vključevanje gle-

dalcev v dogajanje … Vse to je pripomoglo k odličnemu doživetju, predstava pa

obenem ni bila samo plehka zabava, saj je bil način predstavljanja našega naj-

večjega slovenskega pesnika obenem tudi spoštljiv in tudi simbolike ni manjka-

lo. Z veseljem bi si jo še enkrat ogledala, saj me je prijetno presenetila, ker še

zdaleč nisem pričakovala, da bo tako zabavna. Priporočam ogled, saj se res

splača. Po predstavi smo imeli še nekaj časa za ogled knjižnega sejma in nakup

knjig. Izbira je bila zelo velika, zato se nam je dani čas kar hitro iztekel. Knjižni

sejem se mi je zdel dobro organiziran, saj je bilo obiskovalcu na voljo veliko

različnih knjig različnih založb, žanrov in avtorjev. Nato smo se učenci, nadarje-

ni tudi za angleščino, pridružili ostalim ljubiteljem angleščine in se udeležili de-

lavnice Drama in english, kjer nam je bila predstavljena nova učna metoda za

lažje osvajanje veščin govorjenja angleščine. Celotna delavnica

skupaj s predstavo in sejmom se mi je zdela zanimiva

ter zabavna, saj sem obnovila svoje znanje o Prešer-

nu na zabaven način, si nabrala knjig in malo po-

novila angleščino.

Manca Gosenca, 9. C

22

KAJ MI POMENI KNJIGA

Knjiga mi pomeni veliko, ker se iz knjig lahko veliko

naučim, ker rada berem, ker so mi všeč zgodbe in ker

se iz knjig lahko naučim risati.

Ajda

Knjige so mi zelo všeč. Rada berem, še posebej stripe.

Uživam v branju. Če ne bi bilo knjig, ne bi bilo mene.

Knjige mi pomenijo zelo veliko.

Zala

Knjiga mi pomeni lepe sanje, veselje in zabavo. Zani-

mive knjige imam zelo rad. Rad imam tudi lepe in ve-

sele pravljice, ker so pomirjujoče.

Job

Knjiga mi pomeni veliko znanja, veliko besednega za-

klada. Rad berem grozne, norčave, smešne in pusto-

lovske knjige. Zelo rad berem.

Lukas

Knjiga mi pomeni zabavo in malo muho. Rad berem

Lov na pošasti. Zaradi knjig imam boljši besedni za-

klad in domišljijo.

Tim

23

Knjiga mi pomeni veselje. Vsak večer berem. Veliko te nauči

in ti oživi domišljijo. Meni je všeč, ker se z njimi naučim brati.

Naila

Rada berem knjige iz zbirke Anica. Zelo so zanimive in sme-

šne. Ko berem, se počutim varno. Knjiga je moja prijateljica.

Že od vrtca mi mami zvečer bere knjige. Babica mi kdaj pa

kdaj kupi kakšno knjigo. Všeč so mi Bratec in Kljukec s stre-

he, Pika Nogavička in Andersenove pravljice.

Inja

Knjiga mi pomeni veliko. Rad berem pustolovske, zanimive

in smešne knjige. Rad imam zgodbe, ki govorijo o vojnah in

norcih.

Aldin

Meni knjiga zelo veliko pomeni, ker me zelo veliko nauči in

zato, ker misliš, da ni dobra, a na koncu je odlična.

Jakub

Knjige so zelo zanimive in poučne. Rada berem knjige in so

mi zelo všeč. Najraje berem knjige s slikami. Ko berem knji-

go, se umirim in zletim v pravljični svet.

Anja

Knjiga mi pomeni veliko. Če ne bi bilo televizije, bi vsi brali.

Všeč so mi smešne knjige, kot je Vitez brez glave.

Alli

24

LITERARNI VEČER S PISATELJICO

JANJO VIDMAR

Letos sva se z mami udeležili literarnega večera, ki je bil 21. oktobra

2015, ob 18. uri v jedilnici šole na Galjevici, na katerem je gostovala

Janja Vidmar. Večer mi je bil zelo všeč in presenečena sem bila, ker se

ga je udeležilo mnogo več ljudi kot lani, ko je gostoval Ivan Sivec. Naj-

bolj mi je bilo všeč to, da se je Janja znala tudi pohecati in ni bila ves

čas resna. Rada sem prisluhnila tudi njenim dogodivščinam, o katerih

je pripovedovala. Zelo me je nasmejalo tudi to, da je v svoje predava-

nje vključila tudi nas, poslušalce, še posebej pa, ko je na oder klicala

učence. Razlika med lanskim literarnim večerom in letošnjim je bila

zelo velika glede na število udeležencev, vendar pa mislim, da nas je

prejšnje leto Ivan Sivec prav tako pritegnil s svojimi pripovedmi o

Francetu Prešernu. Mojca Berkopec, 9. b

25

Bil sem na obeh literarnih večerih. Vendar težko rečem, kateri mi je

bil bolj zanimiv. Ko je k nam prišla pisateljica Janja Vidmar, nam je

zelo lepo predstavila knjigo Otroci sveta in tudi publiko je zelo lepo

vpletla v svojo predstavitev. Zelo zanimiva pa je bila tudi njena

predstavitev potovanja po Mehiki. Enako všeč pa mi je bil tudi pisa-

telj Ivan Sivec, saj nam je tudi on na humoren način predstavil

pesnika Franceta Prešerna.

Andraž Strmčnik,

7. b

O obeh literarnih večerih mislim, da sta se gospod Ivan Sivec, ki je

bil gost v februarju, in gospa Janja Vidmar, zelo potrudila. Gospod

Sivec je pripovedoval zelo zanimive zgodbe, gospa Vidmar pa je

imela zelo dobro predstavitev in igre. Po mojem mnenju je bil Ivan

Sivec bolj za odrasle, gospa Vidmar pa bolj za otroke. Ampak meni

in staršema je bil vseeno bolj zanimiv pisatelj Ivan Sivec, ker je imel

zelo dobre zgodbe. Tudi predstavitev Janje Vidmar mi je bila zelo

všeč.

Jakob Pogačar, 7. c

26

OBISKAL NAS JE PRIMOŽ SUHODOLČAN

V četrtek, 14. aprila, nas je ob zaključku bralne značke obiskal pisa-

telj Primož Suhodolčan. Pogovarjali smo se o njegovih najljubših

pravljicah, kot so Peter Nos, Košarkar naj bo, Kolesar naj bo in Pica

je kraljica. Povedal je tudi zelo smešno zgodbo o treh palčkih. Go-

voril je tudi, kako je kupil papagaja, ki je pel smešne pesmi, in kako

sta se s papagajem zelo dolgo učila peti lepe pesmi. Nekega dne

sta šla k stricu in teti na nastop. Ko sta teta in stric slišala smešni

pesmi o sebi, se je stric zaklenil v klet, teta pa ga je začela loviti.

Rok Hozjan, 3. d

Primož je tudi povedal, da sta njegova najljubša junaka Peter Nos in

Ranta iz knjige Košarkar naj bo. Povedal nam je tudi zgodbo o ne-

umnem papagaju. Dobil ga je, ko je bil majhen. Zelo zanimiva mi je

bila zgodba o treh palčkih, prvi je bil suh, drugi debel, tretji pa zme-

šan in vsi trije so šli lovit ribe. Suhi palček je ujel suho ribo, debeli

palček debelo ribo in zmešan palček je ujel ladjo. Vsak si je pripravil

svojo hrano in tako so vsi jedli. Potem je moral iti, pred tem pa mi je

dal še svoj podpis.

Aljaž Božič, 3. d

27

Prebral sem vse knjige za bralno značko. Za nagrado nas je obiskal

pisatelj Primož Suhodolčan. Pričakali smo ga v zgornji avli. Povedal

nam je veliko smešnih pravljic. Povedal je, da je imel v otroštvu papi-

go. Petošolcem se je podpisal na list. Napisal je veliko knjig. To so

Peter Nos, Lipko in Košorok, Košarkar naj bo. Na koncu nam je rekel,

naj gremo v knjižnico po njegove knjige.

Juš Žagar, 2. d

Postavili smo se v vrsto in smo odkorakali v zgornjo avlo. Povedal je

smešne zgodbe. Všeč mi je bilo, ker smo se smejali. Vedno si je želel

žival. Njegova želja se mu je izpolnila. Mama mu je kupila papigo.

Znala je peti grde pesmice. Primož jo je učil lepe pesmi, pa mu ni

uspelo. Bilo mi je všeč, ko je papagaj govoril. Napisal je knjige Lipko,

Gum čigum.

Lana Zupančič, 2. d

Primož je bil zelo

smešen. Ko je bil

majhen fant, je imel

papigo. Piše lepe knjige. Napisal je Petra Nosa, Lipko in Košorok, Ko-

šarkar naj bo.

Bert Zorčič, 2. d

28

Zbrali smo se v zgornji avli. Zelo je bil smešen. Smejala sem se vsaki

šali. Petošolcem se je podpisal na listek.

Neža Jamnik, 2. d

Zelo je bil zabaven in prijazen. Povedal nam je zgodbo o svojem papa-

gaju. Poznam veliko Primoževih pravljic.

Špela Košir, 2. d

V zgornji avli smo se zbrali. Bil je zelo smešen. Poznam njegovo knji-

go o Petru Nosu. Imel je tečno papigo. Učila sta se lepe pesmi. Papi-

ga si je izmislila svoje pesmi.

Črt Lesjak, 2. d

30

OCENA KNJIGE

Laurie Halse Anderson: ZAMRZNJENI DEKLETI

Predstavila vam delo pisateljice Laurie Halse Anderson z naslovom Zamrz-

njeni dekleti. Knjiga govori o pogostem problemu današnjega sveta, ki se

predvsem pojavlja pri dekletih v obdobju najstništva. V knjigi se 18-letna Lia

spopada s problemom anoreksije, ki se poslabša po smrti njene prijateljice.

Takrat postane še posebno trmasta in zavzeta za stradanje, prav tako pa ni-

koli ne pusti, da bi ji starši ali ljudje, specializirani za probleme, s katerim se

bori, pomagali. Skozi zgodbo njena volja do življenja upada. Vse se začne s

smrtjo prijateljice Cassie in njeno stanje se potem le še slabša, tik pred kon-

cem želi celo narediti samomor, vendar se po neuspešnem poskusu odloči,

da se bo za voljo svoje družine skušala pozdraviti. Njena mama, oče in očeto-

va nova žena Jennifer se trudijo Liino življenje skozi knjigo postaviti nazaj v

ravnovesje, kjer bo lahko postala boljši zgled Emmi, njeni polsestrici, ki se

čez zgodbo najbolj spremeni. Na začetku je navadna, mala, vesela punčka, ki

se ukvarja z nogometom in košarko, skozi zgodbo pa začne opažati spre-

membe v Liinem vedenju, zato tudi sama postane bolj otožna. Vrhunec pa

doseže, ko najde Lio po tem ko si je želela vzeti življenje. Izkušnja jo je trav-

matizirala in popolnoma se je spremenila. Prav tako ima na razplet zgodbe

velik vpliv, saj je ona glavni razlog, da se je Lia na zadnje odločila, da se bo

skušala pozdraviti.

Lia in Cassie sta bili prijateljici že od malih nog, saj sta živeli druga zraven dru-

ge. Neke silvestrske noči sta si zaprisegli, da bosta postali najbolj suhi punci

na šoli. Veselje seveda ni trajalo dolgo, saj so starši in prijatelji opazili njuno

nenadno izgubo teže.

31

Poslali so ju na zdravljenje v New Seasons, ki mu Lia čez celotno knjigo pravi

tudi ječa, a seveda nobena od njiju ni zares ozdravela, zato sta ga skupaj obi-

skali še enkrat, nazadnje pa ga je Lia obiskala še sama. Njuno prijateljstvo je

skozi leta počasi razpadalo, saj so se Liini starši ločili, Cassie pa se je spremeni-

la. Dokončno ga je razdrla Cassiina smrt v zatohlem motelu, kjer je Cassie umr-

la prav zaradi bulimije. Za njeno smrt je Lia krivila sebe. Posledica tega so bile

halucinacije, ena izmed njih je bila tudi Cassie, ki jo je silila k stradanju in posle-

dično k smrti. Poleg nje pa so se v njeni glavi začeli pojavljati tudi drugi glasovi

s podobnimi nameni. Ker Lia ni bila dovolj močna za upor, jim je podlegla. Ne-

kega dne jo je poklical fant z imenom Elijah, ki je delal v motelu, kjer je umrla

Cassie, saj je imel sporočilo zanjo. Lia se oglasi pri njem, a se predstavi z ime-

nom mlajše polsestrice Emme. Z Elijahom se zbližata in skupaj celo odideta na

Cassiin pogreb, kjer Elijah izve Liino pravo ime in po tem se malce oddaljita. Po

pogrebu Cassie in glasovi, ki 18-letnico preganjajo, postanejo hujši. To opazijo

tudi njeni družinski člani, ki so se odločili, da se bo preselila k mami, s katero se

nikoli nista razumeli, saj je ta na prvo mesto vedno postavljala svoje delo. Po

nekaj dneh se Lia preseli nazaj k očetu in Jennifer. Glasovi v njeni glavi postaja-

jo vse glasnejši, Cassie pa vse bolj resnična. Lia si nekaj dni pred božičem odloči

vzeti življenje, vendar neuspešno. Ko je v bolnici, se Lia začne zavedati resnosti

svojega problema, a še vedno nima ne volje ne moči za izboljšanje. Starši ji od

takrat naprej nudijo popoln nadzor. Lia zaradi vseh pritiskov pobegne in se za-

teče k Elijahu z mislijo, da bi lahko skupaj zapustila zatohlo mestece, a ji ta

kasneje ukrade denar in pobegne. Lia se je še nekaj dni borila sama s sabo, po-

tem pa se je ponovno pojavila Cassie. Lia se je končno soočila z njo ter glasovi v

njeni glavi in jih premagala. Kmalu za tem se vrne nazaj domov in sčasoma se v

New Seasons začne zdraviti, tokrat zares.

32

Branje knjige je bilo po eni strani zanimivo, a tudi dokaj težavno, saj Lia skozi

zgodbo uporablja veliko ne vedno razumljivih metafor. Kljub temu se mi zdi Li-

ina zgodba in s tem problem anoreksije ter bulimije prikazan na zelo realen in

na trenutke tudi krut način. Problem nam predstavi kot življenje med dvema

svetovoma: med živimi in mrtvimi. Pisateljica je to poskušala povedati že kar

takoj, in sicer z naslovom, saj ˝zamrznjeni dekleti˝ pomeni, da sta obtičali oz.

zamrznili med živimi in mrtvimi ter vsak čas lahko stopita v katero koli smer. Iz

zgodbe je razvidno, da Cassie že na začetku stopi med mrtve, Lia pa na koncu

za las med žive. Poleg tega pa nam knjige predstavi še odnos do družine, po-

kaže nam tudi problem, ki po navadi nastopi v obdobju naših let in skozi kate-

rega gre prav vsak izmed nas, to je misel, da nikamor ne spadaš ter da vsi za-

htevajo preveč. V tem pogledu knjige se tudi sama najdem. Na zadnje pa nas

popelje še v temačen svet samomorov in samopoškodovanja. Zgodba nam

predstavlja, da glava ne misli vedno skupaj s telesom, to je jasno videti tudi na

platnicah, saj so vsi stavki, ki si jih želi Liino telo, kot na primer: lačna sem, mo-

ram jesti, kako diši itd; prečrtani, kar ponazarja, da sama vse to zavrača in se

sili k stradanju.

Ta problem postaja vedno pogostejši v današnji družbi in to prav v naših letih,

zato mislim, da bi se moral prav vsak pozanimati in prebrati knjigo, da bi spoz-

nal, da smo sami sebi največji sovražnik.

Manca Mihorko, 9. c

33

Yeonmi Park: DA BI LAHKO ŽIVELA

»Najbolj hvaležna sem za dvoje: da sem se rodila v Severni Koreji in da sem iz

nje pobegnila,« pravi Yeonmi Park, avtorica knjige, ki sem jo prebrala. Severna

Koreja namreč ni navadna država. Na oblasti je samo en človek. Državljani ga

po božje častijo. Vlada komunizem. Vse je podrejeno režimu. Države ne moreš

kar tako zapustiti oziroma vstopiti vanjo. Brez posebnega dovoljenja se ne

smeš preseliti. Kakršna koli elektronika in filmi, razen propagandnih filmov, so

prepovedani. Tvoj status v družbi, izobrazbo, hrano, ki ti je dovoljeno jesti, do-

loča posameznikov songbun, ki je kot nekakšna ocena posameznikove lojalno-

sti režimu. Ko vlada lakota, ljudje do smrti stradajo ali pa jedo divje rastline, da

bi preživeli. Trupla, ležeča na ulici, so del vsakdana. Če oseba sredi noči brez

opozorila izgine, ni to nič nenavadnega. Tako življenje v Severni Koreji opisuje

avtorica Yeonmi Park.

Yeonmi se je rodila leta 1993 v Hjesanu v S. Koreji. Ima starejšo sestro Eunmi,

očeta Parka Džina Sika in mamo Keum Suk. Da bi družina v času lakote lahko

preživela, sta starša postala ilegalna prekupčevalca z elektroniko, ponaredki

oblačil raznih znamk in kovinami. Yeonmin oče je večino leta prebil v glavnem

mestu Pjongjang in ilegalno preprodajal kovine. Zapletel se je z mlado Pjong-

jančanko Van Sun, ki mu je pri poslu pomagala, a so ga prek nje izsledile sever-

nokorejske oblasti in ga obtožile preprodaje kovin in zaprle v kazensko tabori-

šče, uničile njegove dokumente, dostojanstvo in ponos. Lakota v deželi je bila

v polnem razmahu, ko se je Yeonminina mama odločila, da hčerki pusti sami v

Hjesanu čez zimo, sama pa odide v Pjongjang v upanju, da bo lahko rešila

moža pred krutimi severnokorejskimi zapori. Medtem ko sta se Yeonmi in

Eunmi v hudi zimi borili za preživetje, se je njuna mama borila za svobodo svo-

jega moža, a žal neuspešno.

34

Mama se je vrnila in prodala družinsko hišo, v kateri so včasih živeli, in se sku-

paj s hčerkama preselila k očetovemu bratu v mesto Konvon. Ta je z njimi gr-

do ravnal, vse dokler se nekega dne na vratih ni pokazal bled, shujšan in

zlomljen Yeonmin oče. Povedal je, da se je iz sicer brezmejno krutega zapora

za nekaj časa rešil z zvijačo. Družina se je preselila nazaj v Hjesan in kmalu so

jih dosegle govorice o neki ženski, ki naj bi bila pripravljena pomagati Sever-

nokorejcem prečkati močno zastraženo mejo s Kitajsko po zamrznjeni reki

Jalu. Najprej je mejo prečkala Enumi, nato Yeonmi z mamo, čez nekaj časa pa

se jim je pridružil tudi oče. Ko sta Yeonmi in mama prišli na Kitajsko, pa se ni-

sta zavedali, da je bil njun pobeg le prvi korak v trgovino z ljudmi, ki ju je ime-

la v pesti. Prva stvar, ki jo je 13-letna Yeonmi na Kitajskem videla, je bila, kako

so posilili njeno mamo. Na Kitajskem so ju večkrat prodali, posilili, a sta kljub

temu imeli velikansko srečo. Yeonmi se je močno prikupila eni izmed »velikih

rib« v trgovini z ljudmi-Hongveju. Ta je poskrbel, da sta živeli v vsaj malo bolj

dostojnih pogojih, in na Kitajsko pripeljal Yeonminega očeta, ki je tam umrl za

rakom. Preprodajalec se je trudil najti Enumi, ki je od odhoda iz Severne Ko-

reje niso več videli, a neuspešno. Hongvej je na koncu zapadel v odvisnost od

alkohola in iger na srečo. Pijan je zakockal vse svoje premoženje in postal je

nasilen.

Takrat sta Yeonmi in njena mama vedeli, da je čas za odhod. Odločili sta se, da

se pridružita krščanskemu misijonu, ki je organiziral prehode kitajsko-

mongolske meje čez puščavo Gobi. Pobegi so se dogajali ponoči, ko so manjše

skupine severnokorejskih prebežnikov pešačile skozi puščavo v Mongolijo, od

koder so jih mongolske oblasti prepeljale v Južno Korejo, kjer so jih sprejeli kot

lastne državljane, jim pomagali premostiti kulturne razlike in se privaditi na

novo okolje.

35

Ta pot je Yeonmi in njeni mami uspela in šele v Južni Koreji sta ugotovili, kak-

šen pekel na Zemlji je Severna Koreja. Yeonmi, ki je pri 15 letih imela za prva

dva razreda izobrazbe, se je vrgla v knjige in v nekaj letih pridobila diplomo,

enakovredno srednješolski. Začela je nastopati v televizijski oddaji, ki je govo-

rila o severnokorejskih prebežnikih v upanju, da bi našla izgubljeno sestro. Čez

nekaj časa jo je našla, a ne zaradi oddaje. Ugotovili sta, da sta se njuni poti na

Kitajskem večkrat skoraj prekrižali in da sta bili včasih le ulico narazen. Yeonmi

Park v zadnjem času potuje po svetu in se bori za pravice Severnokorejcev, ki

imajo še manj sreče kot ona.

Yeonmi je seveda glavna oseba v knjigi. Ker je avtorica avtobiografskega roma-

na, pove skozi svojo zgodbo največ o sebi in sama bi jo označila kot pogumno,

inteligentno in prebrisano, a hkrati kot nezamerljivo in preprosto. Skozi zgod-

bo odraste in hkrati izkusi veliko gorja, kar jo zaznamuje in oblikuje.

Yeonmina mama Keum Suk je odrasla na severnokorejskem podeželju, v dru-

žini, ki je bila v režim zelo prepričana. Bila je odločna ženska, izobražena, a

tako zatirana in zaverovana v propagando, da se je kljub opravljeni univerzi

ob smrti diktatorja čudila, zakaj sonce še vedno sije. Ko je s svojo mlajšo

hčerko pobegnila na Kitajsko, se je zanjo začela izjemno težka preizkušnja.

Kot mama se je težko sprijaznila z dejstvom, da je ena izmed njenih hčerk

morda za vedno izgubljena, druga pa dnevno trpi v pomanjkanju in strahu,

ona, njena mama, pa je nemočna. O njenem videzu Yeonmi pove zelo malo, v

celi knjigi jo samo enkrat opiše kot »zelo lepo žensko vitke postave in močnih

udov«.

36

Pred to knjigo mnenja o Severni Koreji nisem imela, nisem zares vedela, zakaj

naj bi to moje mnenje sploh moralo obstajati. Potem pa sem prebrala to knjigo

in naenkrat so se mi odprla neka čisto nova obzorja –

zato mi je knjiga tudi tako všeč – ker me je dejansko nekaj naučila. Govori o

kratenju fundamentalnih človekovih pravic, predvsem pravice do svobode go-

vora, osebne varnosti, življenja, prostosti, svobodnega gibanja, hkrati pa opi-

suje izgubo dostojanstva in trgovino z belim blagom. Je realna, dobro, iskreno

napisana, in ob grozotah, ki se skozi zgodbo dogajajo, vse moje težave naen-

krat izgledajo nepopisno majhne in nepomembne. Kljub vsem grozotam Se-

verne Koreje pa je v knjigi predstavljen tudi pogled iz drugega zornega kota;

tam so ljudje med sabo povezani, dejansko se pogovarjajo, družijo in prav to

pomanjkanje tehnologije posameznike poveže v celoto. Medčloveški odnosi

na Kitajskem pa so seveda čisto drugačni, vsaj med ljudmi, med katerimi se je

znašla Yeonmi, tam gre samo za preživetje in zaslužek. V Južni Koreji pa so od-

nosi precej podobni našim; otopeli zaradi tehnologije in neprestane naglice.

Jezik je razumljiv, občasno so se mi stavki zdeli malo predolgi.

Občasno se pojavijo severnokorejski izrazi npr. uma je mama, to mi je bilo

všeč, saj mi daje nek občutek pristnosti. Zmotila me je le občasna subjektiv-

nost podatkov, na primer, že čisto na začetku knjige je reka Jalu opisana kot

mirna in plitva reka, v kateri so se otroci poleti kopali, nekaj strani kasneje pa

že govori o mrzli in globoki reki z močnim tokom. Mogoče bi sedaj morala reči,

da se v neki osebi zares vidim, a se ne. Sicer osebe niso vse karakterno označe-

ne, a skozi pripoved v knjigi največ izvemo o Yeonmi.

37

Njene odločitve sicer razumem in bi sama najbrž ravnala drugače, po drugi

strani pa mi je njena osebnost popolnoma tuja, na primer, ko govori o svojem

zdajšnjem odnosu do severnokorejskega režima, pove, da nanj sploh ni jezna,

jaz pa sem zase trdno prepričana, da bi na njenem mestu bila naravnost

besna na režim, saj sem že sedaj, pa sem o tej temi le brala.

Sicer pa, kot sem že omenila, knjiga mi je bila zelo všeč in jo vsem priporo-

čam.

Manca Gosenca, 9. c

Asja Hrovatin: OD RTM DO WTF

Knjigo od RTM do WFT je napisala Asja Hrvatin. To je socialno-psihološki ro-

man. Zgodba govori o aktualni problematiki mladih, ki zaradi bega pred vsak-

danjimi težavami pobegnejo v svet odvisnosti od mamil . Poleg žalostne zgod-

be mladega fanta, ki stopi v svet drog, pa nam avtorica predstavi še eno kruto

usodo, ki so ji odvisniki pogosto izpostavljeni, okužbo z virusom HIV, ki jo lahko

povzroči uporaba ne sterilnih injekcijskih igel, s pomočjo katerih narkomani

uživajo heroin.

Glavna literarna oseba je Matej, ki odrašča v navidezno popolni družini. Druži

se s svojo otroško in najboljšo prijateljico Mel oz. Meliso, ki za razliko od njega

prihaja iz urejene družina. Med osrednjimi literarnimi liki je tudi Tjaša, Mateje-

vo dekle, ki ga popelje v svet drog, ter prijateljica Pia, ki mu podobno kod Mel,

poskuša pomagati in ga iztrgati iz krempljev odvisnosti.

38

Torej roman govori o sedemnajstletnem dijaku Mateju, ki ima na videz popol-

no življenje. Njegovi starši so premožni, dobi vse kar si zaželi, v šoli pa je sko-

rajda popoln dijak. Kljub navidezni sreči pa v resnici ni tako. V njegovi družini

je vladala odtujenost, česar se je Matej dobro zavedal. Glavno podporo v živ-

ljenju mu je dajala njegova najboljša prijateljica Melisa, s katero sta si popol-

noma različna, vendar se odlično razumeta.

Njuno prijateljstvo se je začelo krhati, ko se je Matej zaljubil Tjašo, s katero

kasneje postaneta par. Mel ni bila navdušena, da je njen prijatelj Matej začel

hoditi s Tjašo, saj je vedela, da je krenil na napačno pot. Matej je kmalu opazil,

da Tjaša jemlje različne droge, kot so: ekstazi, spid in kokain. Tudi to ga ni od-

vrnilo od nje, saj je bil zelo zaljubljen. Tjaša ga je kmalu popeljala v svet zabav

in drog in počasi sta oba, ne da bi se zavedala, postajala drugačna, se značaj-

sko spremenila in se vedno bolj pogrezala v odvisnost od heroina. Tjaša je iz-

koriščala Matejevo zaljubljenost, ga ločila od vseh njegovih prijateljev in ga

imela zgolj zase.

Matej se je povsem oddalji od starih prijateljev, mar mu je bilo le še za Tjašo in

drogo. Mel se je na vse načine trudila, da bi mu odprla oči, vendar zaman. Tja-

ša ga je namreč prepričala v to, da Mel ni dobra prijateljica in da je ljubosum-

na, ker Matej z njo preživlja ves prosti čas. Skozi zgodbo postane Matej do

Mel nesramen in žaljivi in se nerazsodno v prepirih vedno postavi na Tjašino

stran. Mel je to zelo prizadelo in se navidezno umakne iz Matejevega življenja.

Matej se je veliko zabaval v krogu prijateljev, prijateljev, ki v resnici niso bili

prijatelji, pač pa prijatelji heroina. Po nesrečnem spletu okoliščin se je na eni

od zabav nevede okužil z virusom HIV in to tako, da so mu injicirali drogo s

staro in že večkrat uporabljeno injekcijsko iglo.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Psihoaktivna_droga

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekstazi

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spid&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kokain

39

Ko je spoznal, da ne zdrži več brez heroina, in ko je izvedel, da je HIV poziti-

ven, je šlo njegovo življenje samo še navzdol. Ni videl več izhoda, zato se je od-

ločil, da bo s prevelikim odmerkom heroina končal svoje življenje.

Po srečnem naključju pa mu je načrt preprečila prijateljica Pia, ki je bila prav ta-

ko kot on okužena z virusom HIV. Pia mu je ves čas stala ob strani in mu bila ve-

dno na voljo za pogovor. Peljala ga je v skupino, v kateri so se srečevali okuženi

z virusom HIV. To mu je pomagalo, da je spoznal, da ni edini, ki je okužen, prav

tako pa je spoznal ljudi in njihove zgodbe. Žal pa se je življenje znova poigralo z

njim, saj je voditeljica skupine poznala Matejevo dekle in se v pogovoru z njo

zagovorila, da je Matej bolan. Tjaša ga je brez premisleka zapustila in se mu

maščevala tako, da je po šoli izobesila plakate, na katerih je zapisala, da je oku-

žen z virusom HIV.

Matej se je poskušal zaupati staršem, vendar sta bila njegova starša neomajna,

ni jima bilo mar za Mateja in njegovo stisko. Žal nista zmogla niti znala odigrati

starševske vloge ter mu pomagati na poti okrevanja. Nasprotno – odpovedala

sta se mu in od njega zahtevala, da se je odselil. To je Matej tudi storil ter dne-

ve in noči kot klošar preživel v Tivoliju ter se popolnoma zapustil. Takšno življe-

nje pa ni trajalo dolgo, saj mu je zmanjkalo denarja za heroin.

Odpravil se k Pii ter jo prosil za denar. Ta mu ga seveda ni dala, ponudila pa mu

je pomoč. Matej se je tako preselil k njej. Pia je zanj skrbela, se z njim pogovar-

jala in ga popeljala na dolgo pot odvajanja od drog. Matej je preživel težko ob-

dobje odvajanja. S pomočjo prijateljice Pie se je Matej znova začel postavljati

na lastne noge, odvajal se je od drog in znova pričel obiskovati skupino. Počasi

si je začel urejati življenje, znova začel obiskovati šolo ter se pobotal z Mel. V

šoli je počasi nadoknadil zamujeno.

40

Žal pa je konec zgodbe tragičen. Matej je bil resnično zaljubljen v Tjašo in če-

prav nista bila več par, je v njegovem srcu še vedno tlela želja po njeni ljubezni.

Zgodba se zaključi tako, da so trije dobri prijatelji, tj. Matej, Mel in Pia razigra-

no kramljali v enem od ljubljanskih lokalov in uživali v prijetnem vzdušju. V ne-

kem trenutku pa je Matej je prejel Tilnovo sms-sporočilo, da je Tjaša umrla. To

ga je tako pretreslo, da je odšel v stranišče lokala, v katerem so bili, in si brez

premisleka in pogovora s prijateljicama, vbrizgal prevelik odmerek droge. Ma-

tej je naredil samomor.

Matej je glavna književna oseba, ki predstavlja najstnika današnjega časa. Ima

premožne starše, ki mu materialno zagotovijo karkoli si zaželi, ne dajejo pa

mu tistega, kar Matej res potrebuje: razumevanja, podpore, topline in ljubez-

ni. Matej se tega, da je s starši odtujen, dobro zaveda in zato še bolj ceni prija-

teljstvo z Mel, ki mu nudi vse tisto, česar mu starša ne zmoreta dati. Matej je v

zgodbi najbolj tragičen lik in mislim, da je Matej tudi zelo prijazen, dober, pa

tudi naiven, zmeden in nesamozavesten, saj drogo poskusi zgolj zato, ker je

vodljiv in ker bi se rad dokazal pred svojim dekletom.

Negativen lik v romanu je Tjaša, ki korenito zaznamuje Matejevo življenje. Tja-

ša ga popelje v svet droge in v kasnejšo odvisnost. Tjaša je vase zagledano de-

kle, ki ji ni mar za druge. Vedno ji je v ospredju njen cilj in gleda le na svoje kori-

sti. Vseskozi dobro manipulira z Matejem in izkorišča njegovo zaljubljenost, ga

loči in skrega z vsemi njegovimi prijatelji.

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Knji%C5%BEevna_oseba&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Razumevanje&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podpora&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Toplina&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubezen

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubezen

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nesamozavest&action=edit&redlink=1

41

Po mojem mnenju je najbolj pozitivna oseba v romanu Pia, ki je Tjašino naspro-

tje. Pia mu je vselej pripravljena prisluhniti in priskočiti na pomoč. Čeprav se z

Matejem poznata le kratek čas, mu stoji trdno ob strani. V najbolj težkih tre-

nutkih njegovega življenja mu ponudi streho nad glavo in se skupaj z njim bori,

da bi se podal in vztrajal na poti odvajanja od drog. Ker je tudi sama HIV pozi-

tivna, ve, kaj Matej doživlja, ga razume ter podpira. Pii je podobna tudi Mel, ki

je Matejeva otroška najboljša prijateljica. Kljub navidezno pretrganemu prija-

teljstvu z Matejem Mel v resnici ves čas razmišlja, kako bi mu pomagala in mu

tudi pomaga.

Zakaj mi je všeč?

Knjiga mi je zelo všeč, saj prikazuje realno življenje današnje mladine. Prikazu-

je odnose, ki veljajo med prijatelji, prikazuje različne tipe družin, ki oblikujejo in

močno zaznamujejo življenje otrok. Posebej pa mi je bilo zanimivo to, da sem

nekoliko pobliže spoznal življenje ljudi, ki se srečujejo in uživajo drogo, ter ži-

vljenje ljudi, ki so na poti v odvisnost.

V romanu je opisano življenje mladih ljudi, najstnikov, ki se srečujejo in pre-

izkušajo različne droge in na koncu zaradi spleta nesrečnih okoliščin in

svojih značajskih lastnosti postanejo odvisni od drog. Skozi realističen

opis te knjiga popelje po poti od občasnega pokuševalca drog do odvisni-

ka, ki se dnevno srečuje s težavo, kako si zagotoviti zadostno količino

droge. V knjigi se srečamo tudi z boleznijo, tj. virusom HIV ter strahom,

ki ga doživljajo ljudje, ki so okuženi, kot tudi tisti, ki so v stiku z okuženim.

42

Matej je v življenju edini pravi in iskreni odnos doživel z Mel in Pio, ki sta mu

skozi celo njegovo tragično zgodbo poskušali pomagati. Nepristne odnose,

odnose, ki so temeljili na površinskih, predvsem pa z drogo prepletenih odno-

sih, je Matej imel z njemu ljubo in drago Tjašo ter njenimi prijatelji, odvisniki.

Matej ni imel sreče, da bi doživel podporo družine in ni imel sreče, da bi obliko-

val iskrene in tople odnose s svojimi starši. Še več, ko je zašel v odvisnost, so

starši to spregledali, in ko je potreboval pomoč, so mu jo odrekli in ga odgnali

od doma.

Roman je napisan v knjižnem jeziku, v njem pa je veliko besed in fraz iz angle-

ščine (best frend, Slow motion, get a life) in francoščine. V delu je tudi veliko

slenga (mejbi, kapsi, starca, valda ipd.), ki je značilen za neformalno komuni-

kacijo med prijatelji, mladostniki.

Knjigo priporočam v branje, ker ne gre za znanstveno fantastični roman ali

zgodbo o neresničnih ljudeh, krajih in dogodkih, pač pa roman, ki opisuje ži-

vljenje dijakov in najstnikov v današnjem času, opisuje težave in probleme, s

katerimi se srečujejo, in prikaže medosebne odnose, ki vladajo med mladimi.

Dominik Kušar, 9. c

43

na razredni stopnji

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan je posvečen

promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektual-

ne lastnine. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige

praznuje en teden.

Na šoli Oskarja Kovačiča smo noč knjige praznovali v petek, 22. 4.

2016. Ob 18:00. uri smo se zbrali v učilnici. Tam nas je pričakala knjiž-

ničarka Lučka. Razdelila nam je delovne zvezke in nam prebrala prav-

ljico, ki jo na ta dan berejo po vsem svetu. Vsaka miza je dobila knjigo,

ki je imela le ilustracije, ustrezno besedilo pa smo morali napisati sa-

mi. Ko smo končali s prvo knjigo, smo tako nadaljevali tudi z naslednji-

mi tremi slikanicami. Po odmoru za malico smo nadaljevali s skupin-

skim pisanjem izmišljene pravljice na plakat. To pravljico smo nato tu-

di narisali. Moja skupina je imela knjigo Maruška Potepuška, ki je prva

natisnjena slovenska slikanica brez besedila. Noč knjige smo zaključili

z branjem in igro. Ob 21:00. uri smo odšli domov.

Anja Todič, 3. b

44

Nekaj utrinkov učencev z noči knjige:

Gledali smo Kekčev film. Potem smo predstavili svoje knjige.

Za tem smo imeli večerjo. Po večerji smo izdelali kazala. Po-

tem smo reševali še križanko.

Lan Bricelj, 1. d

Ko smo učenci prispeli, smo najprej gledali Kekčev film. Ko smo

se zbrali vsi, so nas razdelili v skupine po razredih. Potem smo

drug drugemu predstavili knjige in jih izmenjali, nato so nas

sklicali na večerjo, po večerji pa smo izdelali knjižne kazalke.

Nato je učiteljica nam, učencem petega razreda, razdelila liste

in mi smo izbrali dva pravljična junaka ter o njima napisali zgod-

bo. Med tem so ostali razredi reševali križanke. Noč knjige mi je

bila zelo všeč in upam,

da se ponovi.

Alja Neža Žigon, 5. d

45

Šla sem na noč knjige. Gledali smo črno-bel film Kekec. Učite-

ljica Alenka je razložila, zakaj je noč knjige pomembna. Nato

smo šli v razrede. Pogovarjali smo se o naših pravljičnih juna-

kih. Nato smo naredili kazala, še prej pa smo pojedli malico.

Prebrali smo knjige. Počakali smo starše in odšli domov.

Ajda Bernard, 2. d

V razredu smo povedali, katera je naša najljubša knjiga. Potem

smo imeli večerjo. Potem smo ustvarjali kazala za knjige, ki

smo jih plastificirali. Na koncu so nas prišli iskat starši.

Aljaž Praprotnik, 2. d

Na noči knjige smo si ogledali film Kekec. Šli smo vsak v svoj

razred. Povedali smo, katera je naša najljubša knjiga. Moja je

Mala poredna vila. Jedli

smo francoski rogljiček.

Naredili smo si vsak svoje

kazalo. Nato smo reševali

križanko in si do konca

ogledali film.

Nina Milivojević, 2. d

46

Gledali smo črno-bel film Kekec. Šli smo v razrede. Brali smo

svoje najljubše knjige. Imela nas je učiteljica Marjeta. Skupaj

smo reševali naloge. Delali smo tudi kazalko. Najbolj všeč mi je

bilo, ko je šla Ajda z nami domov.

Špela Košir, 2. d

Gledali smo film z naslovom Kekec. Jedla sem mali rogljič in pi-

la vodo. Delala sem kazalo. Reševali smo križanko. Brali smo

knjige. Najbolj mi je bilo všeč reševanje križanke.

Natalija Milivojević, 2. d

Ob 18.00 uri smo prišli v šolo in od-

šli v razred, kjer smo dobili liste, na

katerih smo sestavljali zgodbe. Do-

bili smo slikanice brez besedila in

morali smo uporabiti svojo domiš-

ljijo in sestaviti svojo zgodbo. Bilo

je zabavno.

Aljaž Kenda, 3. c

Bili sva na noči knjige. Pisali smo zgodbe in jih tudi prebrali. V

knjižnici smo nekateri brali, drugi smo se igrali družabne igre.

Imeli sva se fino in lepo.

Dina in Dalila Lalić, 3. c

47

Na noči knjige smo bra-

li, se igrali, zabavali in se

pogovarjali. Zelo mi je

bilo všeč, ker rada berem knjige, še posebej stripe. Moj najljubši

strip je Calvin in Hobbes. Calvin je zelo poreden fant, ki ima buj-

no domišljijo. Hobbes je njegov plišasti tiger, ki ga Calvin vidi,

kot da je pravi tiger.

Mija Zadravec, 3. c

Na noči knjige mi je bilo všeč. Zelo sem se zabavala. Učiteljica

nam je razdelila slikanice brez besedila, sami pa smo morali

sestaviti zgodbe. Izbrali smo knjigo z naslovom Val.

Ana Marija Zalar, 3. c

Na noči knjige smo dobili delovne zvezke, ki smo jih morali s

pomočjo knjig dopolnjevati. Izbrali smo si knjigo z naslovom

Maruška potepuška. Na risalne liste smo najprej napisali zgod-

bo in nato še dodali ilustracijo. Preizkusili smo se kot pravi pi-

satelji.

Manca Gliha in Naila

48

NOČ KNJIGE na predmetni stopnji je potekala iz 22. na 23. aprila in mi je bila zelo všeč. Pogovarjali smo

se o knjigi Kevina Brooksa iBoy. V knjigi je ogromno nasilja, tako fi-

zičnega kot psihičnega. Za uvod smo prebrali odlomek iz knjige.

Kasneje smo imeli večerjo, pice. Po večerji je prišla gospa Maja Hor-

vat Lampe in nam predavala o nasilju med mladimi, predvsem o tol-

pah, ki so omenjene v knjigi iBoy. Izvedela sem tudi, kako pridobijo v

tolpe mlade in jih tam zadržujejo. Povedala je, da so to predvsem

tisti, ki so takim stvarem izpostavljeni že v družini.

Kasneje smo slišali še predavanje o Williamu Shakespearu, ki sta ga

pripravila učenca 9. razreda Jakob in Gal.

49

Po koncu predavanja smo si ogledali film Kraljestvo vzhajajoče lune.

Film je taborniški, govori o dveh mladih zaljubljencih, ki sta pobegnila

in sta na begu. Pri filmu mi je všeč to, da ne glede na to, kaj vse se jima

je pripetilo in kaj sta storila drugim, na koncu vsi držijo skupaj.

Po filmu smo imeli še okrog pol ure časa za pogovarjanje. Potem pa

spat. Zavili smo se v odeje in spalne vreče in zaspali.

Zjutraj smo se zbudili okrog osmih in pospravili ter se odpravili do-

mov.

Noč knjige si bom zapomnila po predavanju o nasilju med mladimi in

o tolpah. Najbolj všeč

pa mi je bilo, da smo

šli spat šele okrog enih

zjutraj.

Živa Nose, 6. C

50

Konec aprila je na naši šoli potekala Noč v knjižnici. Pogovarjali smo se

o knjigi iBoy. Tema dogodka je bilo nasilje med mladimi. Najbolj všeč

mi je bil film Kraljestvo vzhajajoče lune. Prikazoval je življenje taborni-

kov. Všeč mi je bilo tudi spanje v spalni vreči, saj še nikoli nisem spal v

njej. Noč je prehitro minila. Želim si več takih dogodkov v šoli. ( Mati-

ja, 6. B)

Roman iBoy Kevina Brooksa je:

51

Nasilen, ni primeren za mlajše otroke. (Mark, 6. B)

Zelo zanimiv. Je zelo krut, saj govorijo veliko kletvic, je veliko nasilja.

(Nina, 6. B)

Zanimiv, napet, krut, vsebuje veliko nasilja. (Lucija, 6. B)

Nasilen, a vreden pohvale. Skoraj tako dober kot knjiga Seznam želja.

Tisto z Lucy se mi zdi malo pretirano, drugače pa sem čisto padla

vanj. Zanimiv, ampak ni za tiste, ki imajo šibek želodec. (Ema, 6. C)

Roman, ki je zelo zanimiv in ga ne moreš nehati brati. (Brina, 6. C)

Zdi se zelo zanimiv, vsebina je prikazana zelo slikovito. Roman je

dobro napisan, saj so nekateri momenti opisani podrobno. Tisti,

ki pa so le za potek zgodbe, pa na kratko. (Tia, 8. B)

Zdi se mi zanimiv, vendar me moti nemirno življenje ljudi v me-

stu. Všeč mi pa je, ker je pisatelj vključil ljubezen. (Mojca, 9. B)

Zdi se mi zelo zanimiv, zlasti zaradi vsebine, ki je zelo znanstvena

in moči – supermoči, ki so velika fantastika. Zelo težek in zanimiv

roman. (Nina, 6. C)

Roman, ki je zelo zanimiv in ga ne moreš nehati brati. (Živa, 6. C)

Roman je zelo zanimiv. (Amanda, 8. C)

52

V romanu iBoy je veliko nepričakovanih stvari, zaradi česar tudi

zgodba postane bolj napeta. Zelo mi je všeč, saj pripoveduje o fan-

tu, ki je sprva navaden najstnik, a po nesreči dobi nadnaravne moči.

(Neža, 8. B)

Dober, zelo sem se poglobil vanj. (Svit, 6. B)

Zanimiv, sodobna tematika. (Marisa, 9. A)

Zelo krut in nasilen. Zelo dobra knjiga, skoraj tako kot knjiga Percy

Jackson in Olimpijci Tat strele. (Katarina, 6. A)

Kar zelo dober. Všeč so mi kriminalne zgodbe. Govori o maščevanju,

ker bi fant rad zaščitil prijateljico. (Blaž, 6. A)

Znanstvenofantastični ljubezenski roman. (Matija, 6. B)

Dober in poučen. (Maks, 8. A)

Kriminalno ljubezenski. (Tevž, 8. A)

Roman je zelo zanimiv. Težko ga je odložiti, ker imam zelo rada

nadnaravne sile. Čeprav mi niso bile všeč tolpe oziroma mafije, sem

ugotovila, da če ne bi bilo tega, knjiga ne bi bila dobra. (Maša, 8. C)

53

Kaj mi pomeni

domovina Ob branju Zdravljice so učenci 9. razredov razmišljali o tem, kaj jim

pomeni domovina. Tukaj si lahko preberete nekaj njihovih misli.

Moja domovina je Slovenija. V Sloveniji sem se rodila, odraščala sem

tukaj, tu imam vse sorodnike in prijatelje. Rada potujem in spoznala

sem veliko novih kultur in držav, ampak kot pravijo “povsod je lepo,

vendar doma je najlepše”, drži, saj mislim, da se vsi radi vračamo v

svojo domovino, ker v domovini imamo vse.

Nija Sadar, 9. a

Sam veliko potujem izven Slovenije, vendar se nikjer ne počutim tako

varno, saj imamo malo kriminala. V Sloveniji imam vse, kar potrebu-

jem: dobre šole, zdravstvo, veliko smučišč, lepo obalo in seveda svoj

dom. Imamo tudi najlepša dekleta, na kar bi morali biti vselej ponosni.

Jan Jenko, 9. a

Moja domovina mi pomeni velik del življenja in je ne bi zamenjal za katero koli drugo deželo, vsaj ne v svojem srcu. Pomeni mi nekaj ne-precenljivega, nenadomestljivega, dom,v katerem sem varen. Gal Terzer, 9. a

54

Krivica boli Pri slovenščini smo brali Cankarjeve črtice. Ena od njih je tudi črti-

ca Bobi, ki govori o krivici, storjeni hrepenečemu revnemu otroku.

Učenci 9. razredov so se morali vživeti v vlogo tega otroka, ki mu

je bilo ime Peter. Preberite, kaj so zapisali.

Peter izhaja iz revne družine, kjer so imeli ravno toliko hrane, da je dru-

žina lahko životarila z njo iz dneva v dan. Če bi bila jaz Peter, bi ravno

tako kot on pobrala krof, ga odnesla domov in ga razdelila med vse

ostale člane družine. S tem bi jih razveselila, kajti živeti v pomankanju

ni lahko. Menim, da bi vsak otrok naredil enako, pa čeprav bi se moral

ponižati in iz tal pobrati priboljšek, ki ga lahko ceni le človek, ki ima le

toliko hrane za golo preživetje.

Lana Bracovič Strmec, 9. c

Če bi bila jaz Peter, bi bila zelo nesrečna. Če bi bil Mihče moj prijatelj,

ne bi pričakovala, da bi se me sramoval. Če imaš pravega prijatelja, ga

imaš v dobrem in slabem. Prijateljev ne izbiraš po premoženju, ampak

po tem, kakšna ima osebnost.

Hira Ališković, 9. c

55

Obetal se je praznik, na katerega se je mesto na veliko pripravljalo.

Vse hiše so bile polne dobrot. Petrova družina je živela v revščini. Tako

kot vsako leto je bila njihova miza za praznike skromna, zato se je Pet-

er napotil v mesto z namenom, da bi se najedel in hrano prinesel še

domov mami in mlajši sestri Francki. Ko je prišel v mesto, se je najprej

odpravil v cerkev, potem pa se je odpravil za Mihčetom in njegovo

družino domov v upanju, da bi mu pustili kositi z njimi. To se ni zgodi-

lo. Mihče ga ni hotel niti pogledati. Jaz bi bila na njegovem mestu po-

trta in osramočena. Najbolj se mi bi smilili mama in sestra, ki bi zaradi

mene ostali lačni. Ko bi Mihče vame vrgel bob, bi ga pobrala in odšla

domov.

Zala Mlakar, 9. d

Na Petrovem mestu bi tudi jaz odšel v cerkev, misleč, da me bo

Mihče povabil k njim na večerjo. Če bi se znašel potem v takem

primeru, da me Mihče niti pogledal ni bi, bi odšel do Mihčetove

hiše in vprašal, če mi lahko ponudijo kakšen krof. Če bi mi Mihče

vrgel krof, bi ga vzel in se zamislil nad njim. Domov bi odšel s

sklonjeno glavo, saj bi vedel, da so se norčevali iz mene. Sestri

bi dal krof, da bi lahko vsaj njo osrečil. Mami bi pa rekel, da sem

se najedel, da je ne bi skrbelo.

Nejc Pirc, 9. d

56

Če bi sama bil Peter in bi se mi zgodilo to, kar se je njemu v Cankarjevi

črtici Bobi, bi najbrž ravnala nekako takole; ali bi bob pobrala in ga

nesla domov mlajši sestri Francki, saj bi bil v tistem trenutku po-

membnejša ona in njena želja po bobu kot pa Mihče in njegova zloba.

Doma bi najbrž tako kot Peter rekla, da sem se najedla, vzeti pa veliko

nisem mogla, saj bi vedela, da bi mojo družino dejstvo, da nisem lač-

na, razveselilo. Če pa bi se v tistem trenutku, ko bi Mihče vame vrgel

bob, bolj razjezila, kot razžalostila, bi bob pobrala, šla z njim v roki k

Mihčetu in mu ga od blizu brez besed vrgla v obraz ter mu s tem po-

kazala, da me samo zaradi mojega gmotnega pomanjkanja še nima

pravice poniževati.

Manca Gosenca, 9. c

57

MANCA GOSENCA, 9. C:

ŽELIM SI, DA BI SE ZGODILO DRUGAČE

»MALA« SKY: mlajša verzija Sky, drobna 6–8 let stara de-

klica, ima malo višji, bolj otroški glas kot Sky, živi v iluziji o

lepem svetu, sicer pa je, primerno svojim letom, zagledana v

svoj mikrosvet, je pa tudi zelo razigrana, vedoželjna,

kljub temu rahlo zasanjana.

(MLAJŠA) SKY: 9–11 let stara punca, mešanica med njeno mlajšo in starejšo verzijo, (označena samo kot SKY, pojavi se samo v 4. prizoru). SKY: 12, 13 let stara punca, rjavolasa, nizke rasti,

dojemljiva, samozavestna, realistična, a obenem

na svoj način zasanjana.

(tri zgoraj navedene osebe so dejansko ena oseba v treh različnih

starostnih obdobjih)

OČE: (pojavi se samo v prvem prizoru) 30–35 star moški,

oblečen v kavbojke in srajco, rjavolas, rjavook, izgleda dokaj

mladostno.

MAMA: suha, 35–40 let stara ženska, kratkih rdečih las, 'normalno' oblečena, ni

nagnjena k filozofiranju, strpna, a ne pretirano zainteresirana za neskončna

Skyina vprašanja.

58

1. prizor

SKY: Nekje je šlo nekaj narobe. Na neki točki se je zgodilo nekaj, kar se ne bi

smelo. Morda pa se je to moralo zgoditi, samo jaz ne vidim razloga. Pa ga

hočem. Resno, zanima me, kaj in kje se je v človekovem razvoju oziroma člo-

veški naravi zalomilo, da smo ljudje sposobni nebrzdanega nasilja, čiste zlo-

be, ne meneč se za soljudi? Zakaj smo sposobni prodajati druge ljudi, moriti,

metati bombe, kot da bodo za vedno padale?

2. prizor

MALA SKY /sedi na gugalnici na vrtu, bere, nakar iz za drevesa nekaj metrov

stran pade mali ptiček, Sky se mu začne počasi približevati, a pred njo do

ptička pride maček, ga zgrabi in steče stran. Sky se usede na gugalnico, praz-

no strmi predse/

MALA SKY /z družino sedi pri večerji istega dne, pri mizi sedita oče in mama

ter mlajši brat/: Mami, a živali umrejo? Zakaj mucki jejo male ptičke?

OČE /z globokim, rahlo naveličanim, a strpnim glasom/: Sky, vse živali umre-

jo, ko so stare.

MALA SKY: Ampak ptiček je bil še mali, ni bil star, in mucek je prišel in ga

vzel.

OČE: Kakšen mucek? Kakšen ptiček?

MALA SKY: Brala sem knjigo na vrtu in potem je prišel mucek in pojedel ptič-

ka, ki je padel z drevesa.

OČE: Poglej, mucek živi zunaj in mora nekaj jesti. Ko je zagledal ptiča, je po-

stal lačen in ga pojedel. Vem, da je kruto, ampak tudi mucek mora nekaj jesti.

MALA SKY: Ampak tudi mi jemo meso. Ali tudi mi jemo male ptičke, ki pade-

jo iz drevesa?!

59

OČE: Ne, ne jemo ptičkov.

MALA SKY: Ampak tudi mi moramo nekaj jest! KAJ JEMO MI?!

OČE: Sky, veš …

MALA SKY /v solzah/: KOGA JEMO MI??? Oči, jaz nočem jesti živali!!! /steče od

mize/

OČE /žalostno/: Sky, ne razumeš, Sky …

3. prizor

MALA SKY /sedi na tleh pred veliko knjižno polico/: Mami, kaj je to?

MAMA /pride mimo/: Knjiga je, Skyie.

MALA SKY: To vem, ampak o čem je, kdo so ti ljudje na sliki? Kaj imajo v ro-

kah? Zakaj ta leži na tleh? /skeptično (samo prvi stavek)/ Na tleh se ne leži.

Kaj je to rdeče?

MAMA: Sky, to je knjiga, ki govori o vojni.

MALA SKY: Kaj je vojna?

MAMA: Vojna je, ko se dve državi skregata in se potem ne marata.

MALA SKY: Ampak kaj ti ljudje delajo? Kdo so ti ljudje?

MAMA: To so vojaki.

MALA SKY /prepričano/: to niso vojaki. Vojaki pomagajo ljudem, ko je po-

plava in zmanjka gasilcev in so na državnih proslavah, seveda samo tisti »ta

pomembni«, in nosijo uniforme in vojaki so zelo dobri.

MAMA: Ja, ja, to že, ampak vojaki so tudi v vojni in vojna je kruta stvar.

MALA SKY: Ampak kaj pa ti delajo? Kaj majo v rokah? Kako je vojna kruta

stvar, če se državi ne marata? Saj se ne tepeta, a?

60

MAMA /počepne k Sky/: Oh, Sky, povedala ti bom po resnici. Vojaki imajo v ro-

kah puške. In ko je vojna, države pošljejo vojake in ti se streljajo in branijo dr-

žavo, iz katere prihajajo.

MALA SKY: Ampak mami, če te ustrelijo, potem umreš. A kdaj kak vojak

umre? Ali je potem, ko vojak umre, konec vojne?

MAMA: Sky, veliko vojakov umre med vojno.

MALA SKY /vstane, nato zgroženo, z gnusom/: Ampak, ampak ni prav, da

ljudje umrejo, mami, ljudje morajo živeti, ker sicer so ostali žalostni in jih po-

grešajo. Mami, to ni prav.

MAMA: Sky, veliko stvari na tem svetu ni prav, ampak ne moremo spremeniti

vsega.

MALA SKY /v joku/: Ampak to ni prav, mami, ne, to ni prav!!! /gre z odra/

4. prizor

SKY /sedi pred računalnikom, molče, nato klikne na ogled videa, ogleda si vi-

deo, vstane in iz zvezka iztrga list. Odtrga majhen listič, kvadratne oblike, ga

nekajkrat prepogne, se obrne k občinstvu/: Delam žerjav iz papirja. Japonska

legenda pravi, da če narediš 1000 takih žerjavov, da se ti izpolni želja. Ampak

mene ne zanima želja. Naj vam povem nekaj:

Nekoč je v Hirošimi živela deklica po imenu Sadako. Potem so Američani na

Hirošimo vrgli bombo. Bombo so klicali »The Little Boy«. In potem je »mali

fantek« pobil nedojemljivo veliko število ljudi. Sadako je umrla za levkemijo,

ki je bila posledica radioaktivnega sevanja bombe. Pred smrtjo je začela de-

lati papirnate žerjave in si želela, da bi ozdravela. Seveda ni naredila vseh. /

obupano/ Kok zafuran moraš bit, da si sposoben vreči bombo na ljudi, za ka-

tere veš, da bodo umrli? A tle loh sploh govorimo o ljudeh?

61

5. prizor

SKY /otožno, malo z gnusom, a odločno, sedi na isti gugalnici kot v 1. prizo-

ru/: Vsi smo ujeti v nek svoj mikrosvet. Samo da so eni mikrosveti manjši od

drugih. Nekateri sploh niso tako majhni in včasih, ampak samo včasih, njihovi

lastniki pobegnejo ven in prizadenejo koga, potem pa se vrnejo nazaj, v svoje

egoistično fokusirane svetove. Osebki se slabo poznajo med seboj in se nera-

di zares videvajo, še s težjim srcem pa prakticirajo dejansko komunikacijo in

resnična čustva, ki so na pragu izumrtja. In če v mikrosvet določenega osebka

prileti nekaj, kar ni v skladu s kalupom izumetničene osebnosti dotičnega

osebka, potem družbene norme temu osebku narekujejo, da se drugačnemu

tujku posmehujejo, ga zaničujejo in ga na sploh odklonsko (ne)sprejemajo.

Tako jaz vidim sodobno družbo. Če gledam iz temnega zornega kota.

/zelo sarkastično/ Iz svetlega zornega kota so stvari seveda občutno drugač-

ne. Po tej verziji smo ljudje civilizirana bitja, ki s svojimi še bolj civiliziranimi

čustvi in skrbno izbranimi civiliziranimi besedami, neizmerno civilizirano živi-

mo v sožitju, se trudimo za lepši in bolj civiliziran jutri, civilizirano ohranjamo

tesne, a civilizirane družinske vezi, vsak dan ločujemo odpadke, močna čus-

tva potlačimo, pa saj smo civilizirani in na sploh živimo v brezmejno svetlem

in boleče civiliziranem svetu.

62

Ampak jaz si nisem izbrala takega sveta. Noben si ga zares ni. Ne želim živeti v

svetu, v katerem vse preveč ljudi dnevno trpi, medtem ko vsi, ki imamo več

sreče v življenju, samo govorimo in nič ne storimo. Ne morem razmišljati o

vseh trpečih na tej Zemlji, ne morem razmišljati o ljudeh, ki so dnevno lačni, v

strahu, nevedoč, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Ob tem se počutim preveč

žalostno in besno na ljudi, ki bi lahko kaj naredili, pa ne, in nase, ker jim ne mo-

rem pomagati.

Ker če bomo vsi samo gledali nase, na naš dobrobit, bo svet slej kot prej poln

egoistov, nemenečih se za čustva sočloveka. Namesto da bi se vsi trudili drug

za drugega, stremeli k miroljubnemu svetu, raje poskrbimo zase in od takrat

naprej se nas stvar ne tiče več. Pa si res želimo živeti tako? Ali bi raje živeli z

vedenjem, da imamo ob sebi prijatelja, ki mu je dejansko mar za nas, da smo

svobodni, da smo varni, da nas nihče ne ogroža, da lahko živimo dostojanstve-

no, da smo izobraženi, da nismo diskriminirani, da smo enako vredni kot vsa

živa bitja na tem planetu, ne glede na našo raso, vero, politično privrženost,

spolno usmerjenost, ne glede na to, kdo smo in kaj hočemo v življenju?

Katera verzija je resnična? Zame, prva. Ne pravim, da je vse črno, pravim pa,

da je lep svet bolj iluzija kot resničnost. Ne novačim k črnogledosti. Pravim

samo, da bi bolj realistično verzijo sveta s svetlega zornega kota zlahka do-

segli, če bi se trudili, a še prej bi se morali prepričati, da je človeška narava v

celoti sposobna sprejeti takšno mentaliteto, prepričati bi se morali, da v je-

dru še tako dobrega človeka ni majhnega koščka, ki hlepi po pozornosti, ki je

tako egocentričen, uničevalen, škodoželjen, privoščljiv, samovšečen, po-

kvarjen, da bi bila popolna predanost dobremu nemogoča. Resnica pa je tu-

di, da je včasih meja med slabim in dobrim tako zelo pereče tanka, da pre-

prosto ni mogoče razbrati ene ali druge strani. Realistično gledano, je verjet-

nost, da bodo nekoč vsi dobri, civilizirani, a hkrati živalsko iskreni in požrtvo-

valni, morda skoraj zanemarljivo majhna. Za vse dobro se bo vedno našlo tu-

di zlo.

63

MANCA MIHORKO, 9. C:

/avtobusna postaja na 1. šolski dan/

TINA: (na telefonu z njo) KJE SI!? ... AVTOBUS PRIDE ČEZ 5 MINUT!! ... ČE

NE PRIDEŠ, BOM ŠLA BREZ TEBE! ... OK, adijo. (jezna prekine)

ANA : (pristopi k Tini) Živjo, ti si z moje šole, a ne? Tina ti je ime, a ne?

TINA: (živčno) Ja, živjo.

ANA: Je kaj narobe?

TINA: Moja prijateljica, spet zamuja. (zavije z očmi, smeh)

ANA: Lahko počakam s tabo.

TINA: O, moj bog, to bi mi bilo res všeč, hvala.

ANA IN TINA: (pogovor, smeh)

ONA: (priteče vsa zadihana) Hej, oprosti, ker zamujam, samo budilka mi ni

zvonila, potem je bila še drama z mojim bratcem, ko ni hotel vstati. Ampak

zdaj sem tukaj, a je avtobus že šel?

TINA: (smeh) Ne, pomiri se. Imela sem celo čas, da sem spoznala novo prija-

teljico. To je Ana in je od danes naprej z nama v razredu.

ANA: (nasmeh) Hej.

TINA: (navdušeno) In ugani kaj? Ona ima za razliko od tebe rada iste stvari

kot jaz.

(pride avtobus, skupaj se odpravijo nanj)

ONA: (smeh) Super, živjo moje ime je …

64

ČEZ DVE LETI

/doma/

ONA: (kriči ) Mami, jaz grem ven s Tino in Ano! Pridem čez kakšni 2 uri!

MAMA: OK!

/v mestu/

ONA: Tinaaaa!

TINA : (teče proti njej) Hej, a si kje videla Ano?

ONA: Ne, a je še ni?

TINA: Ne, no pa jo počakajva. (nasmeh) Povej mi kaj novega.

ONA: OK, včeraj sem gledala en zelooooo dober film … (Tina jo prekine)

TINA: Joooj, pa ne spet ti tvoji filmi. (zavije z očmi)

ONA: (vztrajno) Ja, spet ti moji filmi. (prisiljen smeh) No, poslušaj … (pride Ana)

TINA: (vstane in teče objeti Ano)

TINA: (olajšano) Joj, Ana, hvala bogu, da si prišla. Skoraj bi mi šla razlagat o še

enem njenem filmu. Grem stavit, da bi kmalu prišle na njeno glasbo.

ANA IN TINA: (smeh)

ANA: (nasmejana) Potem pa še dobro, da sem prišla in te rešila muk. (smeh)

ONA: (v šali) Grozni sta.

TINA: (jo draži) Ne, ti si grozna z vsemi temi tvojimi filmi, glasbo, pevci in ne

vem kaj še.

ONA: (povzdigne glas) Saj nisem nič rekla!

ANA: (prijazno) OK, saj ni važno, govorimo o čem drugem (nasmeh)

(govorijo o nečem drugim, se smejijo in zabavajo cel dan)

65

/v njeni sobi po poletnih počitnicah/

STAREJŠA SESTRA: (kriči) A si že!?

(starejša sestra se počasi odpravi v njeno sobo)

STAREJŠA SESTRA: (zaskrbljeno) Kaj je narobe? (objem)

ONA: Nočem v šolo.

STAREJŠA SESTRA: Poslušaj, vem, da nočeš v šolo, ampak moraš. Vsi smo.

(rahel nasmeh)

ONA: (žalostno) Vem, a to ni problem, začela sem počasi razmišljati, da mogo-

če nimam pravih prijateljic.

STAREJŠA SESTRA:(začudeno) Kako to misliš? Seveda imaš dobre prijateljice,

s Tino in Ano ste neločljive že dve leti.

ONA: Vem in zelo ju imam rada, ampak pred kratkim sem začela razmišljati,

zakaj?(v oči ji stopijo solze) Mislim, saj nimamo nič skupnega in vsakič, ko je

meni kaj všeč, se tej stvari smejita. Skoraj vsak dan imam občutek, da se odlo-

čita in se nato skupaj smejita vsemu kar mi je všeč, in to ne naredita na zaba-

ven način, ampak to naredita tako, da se norčujeta iz imen pevcev, ki jih poslu-

šam, iz njihovega videza, glasbe, iz njihovega načina dihanje, norčujeta se iz

vsega. Včasih se smejim z njima, ker nočem, da vidita, da me to res prizadene,

a me. Zdaj pa sem čez poletje odkrila veliko novih stvari in vem, da se bosta

ponovno norčevali iz njih. (globok vdih) Včasih si res želim, da bi se zgodilo dru-

gače, da bi imela prijateljice, ki bi oboževale iste stvari, ali pa vsaj, da bi me po-

slušale in ne takoj nazaj odgovorile nekaj nesramnega. A zdaj sem na Tino in

Ano preveč navezana, da bi se od njiju odtujila. Vse druge stvari, ki jih počnemo

skupaj, so zabavne, a ta mala napaka postaja vedno večja.

66

Skrbi me, da če jima tega kmalu ne povem, bom kar naenkrat eksplodirala,

prav tako me skrbi, da če jima povem, se bomo odtujile in uničile vse, kar ima-

mo samo zaradi malega problema in … in … (začnejo jo premagovati solze) in

tega si prav res ne želim, saj … saj … (premagajo jo solze in pade sestri v objem)

STAREJŠA SESTRA: (ljubeče) Šššš, žal mi je, da moraš sprejeti tako odločitev,

a kakor sem jaz razumela, se moraš s Tino in Ano usesti in se pogovoriti. Težko

bo, verjetno bodo tekle solze, a ni pravično ne do tebe ne do njiju, da jima te-

ga ne poveš. Razumeš?

ONA: (pokima)

STAREJŠA SESTRA: (poskočno) No, v redu, zdaj pa bo počasi treba v šolo,

obleci se in pridi na zajtrk, v redu?

ONA: (obriše si solze) V redu, oh, in hvala, da si poslušala.

STAREJŠA SESTRA: Vedno bom, sestrica. Zato pa smo starejše sestre.

(pomežikne, se nasmehne in odide)

/v šoli, na hodniku/

ANA IN TINA: (pogovor smeh)

ONA: (pride, zatopljena v svoje misli)

ANA: (veselo) Hej!!!

ONA: (hodi naprej)

ANA IN TINA: (se spogledata, vstaneta in gresta za njo)

TINA: (pride do nje) Hej, je kaj narobe?

67

ONA: (obrne se) A se vidve radi družita z mano?

ANA: (začudena) Itak, da se, zakaj sploh sprašuješ?

TINA: Ja, seveda se, samo včasih zelo pretiravaš, ampak drugače si nama

obema zelo pomembna oseba v življenju.(nasmeh)

ONA: (olajšan nasmeh) No, super, bi šli kasneje pogledat kakšen film z

mano?

TINA: (v zadregi) V bistvu sva se medve z Ano že zmenili, da bova šli gle-

dat film, za katerega veva, da tebi ne bo všeč. Saj ti je to v redu, ane?

ONA: (presenečeno) Ja, OK.

TINA IN ANA: (gresta naprej)

ONA: (hodi tiho za njim)

68

Asistenti – devetošolci so sodelovali pri izvedbi naravoslovnega dne

Težko si je zamisliti izvedbo eksperimentalnega kemijskega dela naravoslovne-ga dne v 8. razredih brez naših devetošolcev, ki so izvajali poskuse strokovno in samozavestno, poleg tega pa so še komentirali poskuse ter razlagali in vzpod-bujali osmošolce.

Nermina Dizdarević, 9. b: Bilo mi je všeč delati poskuse, ker so učenci 8. razreda sodelovali in odgo-varjali na vprašanja, ki sem jih postavila. V veselje mi je bilo delati, ker so zelo poslušali in so bili zelo pridni.

Vita Hacin, 9. b: Lepo je bilo, ker so učenci 8. razreda med poskusi pokazali veliko znanja.

69

Anastasija Peulić, 9.b: Vse pohvale so-asistentu Jakobu. Izmenjevala sva se pri izvajanju poskusov, razgovor z osmošolci o poskusih pa je izvrstno vodil Jakob. Učenci 8. b so lepo sodelovali ter resno, zbrano in hitro delali med eksperimentalno uro.

Jakob Jerše, 9. b: Na naravoslovnem dnevu osmih razredov sem dobil priložnost, da jim poka-žem poskuse namesto učiteljice za kemijo. Te naloge sem se zelo razveselil, saj obožujem kemijo, sploh pa poskuse. Takoj sem se javil za asistenta. Dobil sem tudi odlično pomočnico – Anastasijo, s katero sva uro brez težav vodila do konca. Zelo sem vesel, da sem dobil to priložnost, saj sem vedno rad delal poskuse; če pa imajo še drugi kaj od tega in če s tem lahko pomagam, pa sem še bolj vesel. Tisto uro sem se res počutil kot učitelj, saj sem učence ves čas spraševal različna vprašanja. Tako niso samo gledali, ampak tudi razmišljali. To idejo sem posnemal od učiteljice za kemijo. To je bila odlična izkušnja in upam, da bom še kdaj lahko vodil kakšno uro v zvezi s kemijo.

70

Anja Mihorko, 9. a: s so-asistentko sva se na izvajanje poskusov pripravljali v šoli in tudi doma. Osmošolci so bili med eksperimentalno uro zelo pridni.

Nika Černoga Mihelič, 9. a: Lepo je bilo za osmošolce delati poskuse; učenci so bili precej počasni, da so vse nalepili, pobarvali in zapisali po učiteljevih navodilih med najinimi poskusi.

71

Gal Terzer, 9. a: Vesel sem, da sem delal poskuse za mlajše učence in da so se iz poskusov nekaj novega naučili.

Marisa Schlamberger, 9. a: Zelo zanimiva izkušnja je delati poskuse za mlajše učence. Vesela sem, da sem bila asistentka pri eksperimentalnem delu.

Vsem devetošolcem – asistentom se zahvaljujem za čas, ki so ga po-svetili praktičnim vajam pred naravoslovnim dnem in seveda za nji-hov delež h kvaliteti in pestrosti naravoslovnega dne. učiteljica kemije Genija Simončič

72

Oskarjeva

potepanja

5. Festival čokolade v Radovljici

V nedeljo, 17. 4., smo si šli skupaj z družino na 5. Festival

čokolade v Radovljici oz. Rado’lci. Na festivalu je bilo več

kot 50 stojnic in skoraj dvakrat več prodajalcev, nekateri

pa so čokoladne izdelke naredili celo sami. S tem festiva-

lom so tudi podrli rekord za največjo čokolado na svetu, ki

je bila velika več kot 140 kvadratnih metrov. Ogledali smo

si tudi, kako delajo čokolado v tovarni čokolade v Radov-

ljici, ki je tudi ena izmed tovarn čokolade v Sloveniji.

73

Ogledali smo si tudi obdelavo kakavovega zrna, ki je na začet-

ku grenek, zato ga ne je skoraj nobeno bitje, niti ljudje, nato

postane z manjšo obdelavo kisel, nazadnje pa dobi svoj pravi

okus, iz katerega lahko kasneje naredijo ostale izdelke.

Kasneje smo lahko tudi okusili različne okuse čokolade z raz-

ličnim deležem kakava (npr. čokolada s 70 % kakava). Na stoj-

nicah si lahko našel zelo univerzalne in edinstvene ideje različ-

nih ustvarjalcev (npr. čokoladno pivo, sir z okusom čokolade,

tekočo čokolado, ki si jo dobil v kozarcu).

Po podatkih naj bi se v dveh dneh

zbralo več kot 30.000 ljudi.

Denarna enota pa so bili kar-

tončki, ki si jih zamenjal z

evri na blagajni. En kar-

tonček je bil vreden 0.50

evra.

Maks Vadnjal, 9. a

74

Literarni potep za 9.

razrede

V sredo 13. aprila smo imeli 9. razredi kulturni dan.

Odšli smo na literarni potep po Ljubljani.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo in se peš odpravili na

Gornji trg. Od tam smo zakorakali po Rožni ulici, kjer

smo videli nekdanje Prešernovo stanovanje. Pot smo na-

daljevali ter se ustavili ob naslovu Stari trg 11, kjer je živela pisateljica

Lili Novy. Ustavili smo se tudi ob rojstni hiši Janeza Vajkarda Valvasor-

ja ter pri mestni hiši, kjer je v realizmu županoval Ivan Tavčar. Odpra-

vili smo se proti Prešernovemu trgu ter na poti tja videli še doprsni kip

Adama Bohoriča. Na Prešernovemu trgu smo povedali nekaj stvari o

Prešernu in nadaljevali po Wolfovi ulici mimo kipa Primicove Julije.

Ustavili smo se pri hiši Žiga Zoisa, kjer se je včasih zbiral Zoisov kro-

žek. Blizu stoji tudi stavba, v kateri je bila tiskarna pod vodstvom

Jožefa Blaznika.

Sprehodili smo se tudi mimo Slovenske akademije znanosti in umet-

nosti ter mimo Narodne in univerzitetne knjižnice, ki jo je zasnoval

arhitekt Plečnik. Ustavili smo se na Kongresnem trgu, kjer stoji Slo-

venska filharmonija, v kateri so uprizorili prvo slovensko komedijo, ki

jo je napisal Anton Tomaž Linhart.

75

Zraven stoji tudi nekdanje bivališče Josipa Jurčiča ter hiša, v kateri

je bival Ivan Cankar. Ker smo bili že malo utrujeni, smo se odločili za

krajši odmor.

Po odmoru smo prispeli na Vodnikov trg, kjer smo si prebrali verze,

napisane na njegovem spomeniku. Šli smo tudi mimo lutkovnega

gledališča, ki je bila v času moderne pomembna kulturna ustanova.

Zadnja točka potepa pa je bila Cukrarna, stavba, v kateri so se zbi-

rali avtorji moderne. Tako smo zaključili naš potep in se peš odpravi-

li proti šoli.

Gal Terzer, 9. a

76

Obisk Mestne knjižnice

Ljubljana, enota Rudnik

Danes smo šli v knjižnico. Tam nam je knjižničarka razkazala nekaj

knjig. Kazala nam je tiste nalepke , ki jih oni prilepijo na knjigo, da mi

vemo, ali so smešne ali zabavne. Šli smo se tudi detektive – tisti, ki je

videl veliko kačo, je zmagal. Potem nas je knjižničarka peljala eno

nadstropje višje. Tam smo se najprej predstavili. Knjižničarka je zbrala

knjige in nam jih je nekaj razkazala. Potem smo mi začeli pihati in

knjižničarka je vrtela globus. Globus se je ustavil na Indiji. Nato nam je

povedala neko zgodbo iz Indije, kako so tam nastali copati.

Žan Poredoš, 3. b

77

Obisk Mestnega muzeja

V torek, 19. 4. 2016, smo se ob 08:10 odpravili v Mestni muzej. Tja

smo šli peš. Ko smo prišli, smo se pogovarjali, nato pa sta nas Jasmina

in Tina odpeljali eno nadstropje višje. Zaprli smo oči in prijeli prijatelja

pred sabo. Pripeljali sta nas v sobo, kjer smo videli oko, v katerem so

se prikazovale slike. Nato smo se postavili v kolono, dobili smo

»smejkote« in žalostne obraze in nalepili smo jih na slike. Malo smo se

pogovorili in odšli v drugo sobo, kjer smo videli predmete, ki so jih

uporabljali starih časih. Nazadnje smo zaplesali še deževni ples in na-

redili eksperiment. Tako se je naš dan končal.

Brina Gradišar, 3. b

78

Zapisi učencev 2. c razreda o

naravoslovnem dnevu Obisk

Živalskega vrta 17. 5. 2016:

Danes smo z razredom odšli v Živalski vrt. Vodil nas je Leonov očka.

Najprej smo si ogledali opice in domače živali. Videli smo tudi morske-

ga leva, divje mačke, zebre, slona, žirafe, piščance, pave, noje, kače in

pajke. Po ogledu smo imeli malico in igro.

Nato smo odšli v posebno sobo. Gospod nam je predstavil kraljevega

pitona. Lahko smo ga opazovali, božali in imeli okrog vratu. Po ogledu

smo dobili razkužilo. Na koncu smo videli tudi surikate.

V Živalskem vrtu sem se imela zelo lepo.

Katja Anzeljc

Šli smo v Živalski vrt. Videli smo veliko živali. Najbolj so mi bile všeč

mačje pande. Niso mi bili všeč insekti.

Učiteljica nam je dovolila, da smo se igrali na igralih.

Lahko smo pobožali kačo in jo imeli za vratom.

Imeli smo se super.

Naja Belčevski

79

Danes smo bili v živalskem vrtu. Najprej smo si ogledali kmečko hišo.

V hiši smo videli ščurke, miške in podgane. Za ograjo so bile domače

živali. Pot smo nadaljevali do volkov, medvedov in šimpanzov. Nato

smo videli predstavo morskih levov. Po predstavi smo si ogledali hišo

inkubator.

Ogledali smo si še tigra, slona, mačjo pando, papige in sove. V vivariju

smo videli veliko kač in kameleona.

Oskrbnik mi je dal za vrat kačo. Igrali smo se na igrišču.

Bilo je zelo lepo.

Maj Lovšin Šurbek

V torek, 17. 5. 2016, smo odšli v Živalski vrt. V Živalski vrt smo se odpe-

ljali z avtobusom. Vodil nas je Leonov očka.

Najprej smo si ogledali živali, imeli pa smo tudi počitke. Potem smo

odšli v laboratorij, kjer smo božali kraljevega pitona. Vmes smo šli še

na igrala. Jaz sem šla na trampolin.

Meni je bila najbolj všeč surikata.

Potem smo odšli z avtobusom nazaj v šolo. V Živalskem vrtu mi je bilo

zelo všeč.

Ela Božič

80

Tabor JURČEK v Kočevju

Tabor je potekal za našo skupino, ki smo jo sestavljali učenci 3. b in

3. d-razreda, od srede, 10. 9. 2015, do petka, 12. 9. 2015, v CŠOD

JURČEK v Kočevju.

KAJ MI JE BILO NA TABORU NAJBOLJ VŠEČ?

Svoje vtise so podali učenci 3. d:

- Všeč mi je bilo, ko smo se igrali. Tudi do polnoči smo imeli žur. (Eva)

- Prvi dan smo si po kosilu ogledali mesto Kočevje. (Ela)

- Všeč mi je bilo v Medvedji jami. (Ana Lina, Aldin, Aljaž, Klara, Žan,

Špela, Iva, Mark)

- Na taboru mi je bilo zelo lepo, bilo je zabavno. (Mark K., Anja, Be-

njamin)

- Všeč mi je bilo, ko smo veslali po reki Rinži. ( Rok, Davorin, Laura,

Anastasija)

- Všeč mi je bilo, ker sem bila v sobi s prijateljico. (Tinkara)

81

Spomladanski sprehod

Z razredom smo šli na sprehod v naravo. Tam sem videla veliko

zelene trave, ki je bila zelo visoka. In tudi veliko rumenega re-

grata. Šli smo v gozd. Tudi slikali smo se. Videla sem veliko njivo.

Opazovali smo bukev.

Zala Vrtačnik, 2. d

Na sprehodu sem videla cvetočo češnjo. Videla sem, kako rastejo

regratovi cvetovi. Tekla sem do prvega drevesa. Videla sem tudi

posušeno hruško. Ko smo se ustavili, smo se slikali. Šli smo po

potki. Videli smo bukev, kostanj. Ko smo si vse ogledali , smo šli

nazaj.

Lana Zupančič, 2. d

82

Zapisi učencev 2. c-razreda o

izdelovanju novoletnih

okraskov

Včeraj sem se imela lepo. Izdelovali smo Božička in smrečico. Naredili

smo tudi ovčko in voščilnico. Potem smo jih okrasili. Naredili smo jih iz

različnih stvari.

Katarina Pantar

Včeraj sem naredil Božička, smreko in ovco. Božička sem naredil iz

rdečega prtička, smreko pa iz zelenega lista. Ovco sem naredil iz vate.

Zelo sem se zabaval. Všeč mi je bilo delati smreko zato, ker smo jo

oblikovali.

Matic Debevec

Včeraj smo imeli tehniški dan. Prav nič se nismo učili. Naredili smo

Božičke, smrečice in ovce. Delali smo vseh pet ur. Prav lepo in zabav-

no je bilo.

Katja Anzeljc

83

Včeraj sem se imel lepo, ker smo izdelovali Božičke, ovčke, jelke in

voščilnice. Ampak to je presenečenje. Mami in oči bosta vesela. Všeč

mi je, da delamo.

Tristan Čeh

Včeraj smo imeli tehniški dan. Izdelovali smo novoletne okraske. Izde-

lali smo Božičke, jelke, ovce in voščilnice. Za izdelavo smo uporabili

papirnate prtičke, vato, lesene palčke, papir in lepilo. Bilo je zelo zani-

mivo.

Maj Lovšin Šurbek

V ponedeljek mi je bilo

všeč. Delali smo Božič-

ke, smrečice, ovčke in

snežake. Všeč mi je bilo,

ker sem večino naredil

lepo. Prinesli smo veliko

stvari. Najtežje mi je bilo

narediti smrečico.

Leon Svit Škulj

84

V Šolskem muzeju

Šli smo v šolski muzej. Naš vodič nam je povedal veliko o zgodovini

šole. Ogledali smo si uniformo učitelja. Šli smo na učno uro iz zgodovi-

ne. Učitelj je bil strog. Pisali smo na tablice. Reševali smo zagonetke.

Nekateri učenci so sedeli na oslu. Aleksandra ni želela obleči predpa-

snika. Ogledali smo si stvari, ki so jih v starih časih uporabljali za šolo.

Zala Vrtačnik, 2. d

Najprej smo si ogledali muzej. Sodelovali smo pri pouku, kot je bilo v

starih časih. Gospod učenik je bil zelo strog. Poredni učenci so morali

klečati na koruzi. Tablice smo brisali z gobo. Mize in stoli so bili leseni.

Nina je bila kaznovana, ker se je smejala.

Maja Kovačič, 2. d

Danes smo šli v šolski muzej. Ogledali smo si stvari. Pisali smo na šol-

ske tablice. Učili smo se in poslušali. Preoblekla sem se v predpasnik.

Aljaž je klečal na koruzi. Aleksandra se je jokala. Nina je sedela na

oslu. Aljaž se je praskal po glavi. Videli smo pajka.

Natalija Milovanovič, 2. d

85

Dogaja se ... Prireditev za starše v 4.a Naš razred se je odločil prirediti presenečenje za starše. Veliko je bilo glasbe in

igranja.

Seveda nismo pozabili na skupno petje in ples. Zaplesali smo cha cha cha in

zapeli pesem mojster jaka v kar v šestih jezikih in celo v kanonu.

Za veselo vzdušje je poskrbela pesem Al´ me boš kej rada mela. Mojstri glasbe

pa so zaigrali na svoje inštrumente.

Na koncu pa seveda ni manjkalo daril. Pripravili smo bonbone in zapisali lepe

želje za naše starše ter jih pospravili v darilne srčke.

Menimo, da smo starše zelo presenetili in jim presenečenje vtisnili v spomin.

AJLA in ANJA, 4. A

86

Hollywood ANGELINA JOLIE

Predstavila bom zelo znano igralko, humanitarno delavko in režiserko Angeli-

no Jolie. Angelina spada med najlepše in najuspešnejše igralke na svetu.

Rodila se je 4. junija 1975 v Los Angelesu. Ravno letos je dopolnila 40 let. Je hči

igralcev Marcheline Bertrand in Johna Voighta, s katerim danes nima dobrih

odnosov. Z igranjem se je začela ukvarjati že zelo zgodaj. Prvič je zaigrala v fil-

mu Lookin' To Get Out, kjer pa ni pritegnila velike pozornosti. Pri štirinajstih se

je prenehala ukvarjati z igralstvom in izrazila je željo, da hoče postati pogreb-

nica. Tisti čas je nosila črna oblačila, eksperimentirala je v igrah z noži ter hodi-

la na punk in metal koncerte. Ko je končala razmerje s takratnim fantom, se je

tudi to obdobje končalo in preselila se je v najemniško stanovanje blizu mami-

nega doma. Na obdobje, v katerem je hodila v srednjo šolo nima dobrih spo-

minov, saj so jo izločevali iz družbe, ker je bila zelo suha, nosila je očala in zob-

ni aparat. Živela je na območju premožnejših družin, ker pa je sama izhajala iz

revnejše družine, je morala velikokrat nositi oblačila, ki so jih drugi zavrgli. Že

tako je imela slabo samozavest, ki pa je še bolj upadla, ko so se njeni poskusi

za manekensko kariero izkazali za neuspešne. Začela se je rezati, ob tem se je

počutila živo in to jo je tudi pomirjalo.

Še naprej je vztrajala kot manekenka in se tako pojavila v nekaterih glasbenih videospotih. Pri šestnajstih se je spet začela učiti igralstva in v gledališču prvič zaigrala vlogo nemške domine. Po tem je začela igrati v filmih, ki niso postali znani. Prvi jo je opazil novinar revije New York Times v filmu Hekerji; zapisal je, da izstopa in igra bolj ganljivo kot njeni soigralci. Prvi zlati globus je dobila za avtobiografski film, ki govori o drugi ženi alabamskega guvernerja Georgea Wallacea. Nominirana je bila tudi za emmya. 28. marca 1996 se je Angelina poročila s soigralcem iz filma Hekerji, Jonnyjem Leejem Millerjem. Razšla sta se jeseni 1997.

87

Angelinin preboj med zvezdnike se je zgodil v filmu Lara Croft: Tomb Raider, kjer je igrala glavno junakinjo. Čeprav film ni dobil najboljših kritik, je po svetu zaslužil več kot 275 milijonov dolarjev. S svojo vlogo je nadaljevala tudi v nada-ljevanju filma Lara Croft: Tomb Raider: Zibelka življenja. Njena naslednja uspe-šnejša vloga je bila v filmu Gospod in gospa Smith. Tam je tudi spoznala seda-njega moža Brada Pitta. Angelina pravi, da sta se že na snemanju zaljubila, vendar pa sta njuno razmerje dolgo skrivala. Mediju so ju velikokrat videvali skupaj v javnosti in nadeli so jima vzdevek Brangelina. Prvič sta javno priznala razmerje, ko sta 11. Januarja 2010 razkrila, da pričakujeta prvega otroka.

Danes je Angelina Jolie zelo znana igralka. Z igranjem si je prislužila enega

oskarja, dve nagradi Screen Actors Guild Awards in tri zlate globuse. Avgusta

2014 se je poročila z Bradom Pittom. Imata tri posvojene in tri biološke otroke.

Najstarejši otrok Maddox Chivan je posvojen in prihaja iz Kambodže. Tudi drugi

otrok je posvojen, to pa je deklica iz Etiopije po imenu Zahara Marley, ki se je

rodila junija leta 2005. Njun prvi biološki otrok je Shiloh Nouvel, ki se je rodila

spomladi leta 2006 v Namibiji in ima zato tudi namibijski potni list. Ameriški

mediji so plačevali ogromne vsote denarja (skupno približno 8.6 milijonov do-

larjev) za slike dojenčice. Denar sta Angelina in Brad donirala nerazkriti dobro-

delni organizaciji. Leto kasneje sta posvojila še enega otroka, in sicer triletnega

Paxa iz Vietnama. Naslednje leto pa je Angelina na filmskem festivalu v Canne-

su razkrila, da pričakuje dvojčka. Sina Knoxa in hčerko Vivienne je rodila julija

2008. Tudi za njune prve slike so mediji plačali ogromno denarja – še več kot za

prvega otroka, saj sta reviji People in Hello! izplačali kar 14 milijonov dolarjev. S

tem so te slike postale najdražje slike znanih osebnostih. V zadnjem času so se

razširile govorice, da bo slavni par posvojil še sedmega otroka. Ko je bila Ange-

lina v Siriji, je spoznala tri brate, ki so izgubili očeta, saj so ga odpeljali sirijski

vojaki. Mama pa jim je umrla v bombnem napadu. Igralka je najprej hotela po-

svojiti kar vse tri, vendar sta z Bradom sklenila kompromis in tako bosta posvo-

jila samo enega. Tudi za druga dva otroka bo poskrbela, da ne bosta ostala v Si-

riji sama.

Po tem se je preselila v New York, kjer je študirala snemanje filmov. Spet je za-padla v depresijo, ki pa je minila, ko je dobila že svoj drugi zlati globus in velike pohvale o filmu z naslovom Gia

88

Angelina po svetu ni poznana samo kot odlična igralka, temveč tudi kot ena

največja podpornica humanitarnih organizacij. Prvič se je trpljenja ljudi in hu-

manitarne krize zavedla na snemanju filma o Lari Croft v Kambodži. Od takrat

naprej redno hodi v revne države obiskovat begunce in ljudi, ki živijo v težkih

razmerah. Velikokrat pomaga delati kot drugi humanitarni delavci, in tudi ko je

na misijah po celem svetu, živi v takšnih okoliščinah kot drugi. Dobrodelnim

organizacijam pogosto donira veliko denarja.

Kot zanimivost lahko navedem, da Hollywood-

ski par prijateljuje z znanim sloven- skim pa-

rom Tanjo Ribič in Brankom

Đurićem. Slovenski par ju je že obiskal v

njunem domu v Ameriki in sedaj vsi na-

peto pričakujemo, kdaj bosta tudi onad-

va vrnila obisk in tako prišla v Slo- venijo.

Za opis Angeline Jolie sem se odlo- čila zato,

ker mi je kot igralka zelo všeč in tudi sama mislim,

da je ena najlepših žensk na svetu. Po- leg njene le-

pote obožujem tudi dejstvo, da pomaga ljudem v

stiski. Tako kot nekateri, denarja, ki ga zasluži ne

porabi samo zase, temveč tudi za druge ljudi, ki

ga potrebujejo bolj, kot ona sama.

Ta Knez, 8. a

89

Srečali smo Petra Prevca 24. marca 2016 smo imeli kulturni dan, ogledali smo si Ljubljanski

grad. Po ogledu nas je vodička presenetila in povedala, da je na gra-

du tudi slovenska legenda Peter Prevc. Na žalost smo si morali ogle-

dati še ječo in smo njegov prihod na grad zamudili. Bili smo zelo ža-

lostni, saj bi morali počakati še eno uro, če bi ga želeli videti. Na sre-

čo nam je naša prijazna učiteljica Barbara dovolila, da počakamo. Po

dolgem čakanju smo ga končno zagledali in se slikali z njim. Potem

smo dobili podpise še od ostalih skakalcev in skakalk. Verjetno je po-

magalo, da je med čakanjem moj sošolec Ian vrgel 20 centov v vod-

njak in si v imenu vseh zaželel srečanje s Petrom. Izpolnila se nam je

želja in dobre volje smo odšli nazaj v šolo.

Anton Toni Lenarčič, 5. d

90

Bonton

Bonton zajema pravila spodobnega vedenja v družbi. Pravil spodobnega

vedenja ni mogoče vsesplošno definirati, ker so odvisna od kulture, časa, dru-

žbenega sloja … Človek veliko teh pravil osvoji že tekom odraščanja; učenje

spodobnega vedenja je element vzgoje otroka.

Besede bontona so: prosim, oprostite, izvolite in podobno.

Sodobni bonton nam narekuje, da je vsaka ženska nad osemnajstim letom

gospa, in ne gospodična. Poznamo več različnih vrst bontona. Nekaj izmed

teh vrst so:

- bonton pri mizi

- bonton v šoli

- internetni bonton

Kakšen je bonton v šoli?

V šoli se pozdravljamo s pozdravi,

kot so ˝dobro jutro, dober dan˝.

Učitelje in zaposlene na šoli vika-

mo.

Po hodniku hodimo umirjeno, brez tekanja,

prerivanja in nasilnega vedenja.

91

Intervjuji

Intervju s Simono Keber 1. Kaj ste po poklicu ter kako se le-ta imenuje?

Uradno sem spremljevalka gibalno oviranega otroka. To ni poklic, ampak je delovno me-

sto, ki ga lahko opravlja vsak, ki je polnoleten in ima zaključeno 4-letno srednjo šolo.

2. Kako to, da ste se odločili za poklic, pri katerem pomagate slepim ter slabo-

vidnim otrokom?

Začela sem službo v vrtcu kot pomočnica vzgojiteljice. Ko sem zaključevala z službo, mi

je specialna pedagoginja v razvojnem oddelku s prizadetimi otroki povedala za slepega

fantka, ki je prišel v vrtec pri dveh letih in je potreboval spremljevalca in tako sem se

vključila.

3. Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z Tadejem? Kako ste ga spoznali? Koliko

let že poznate Tadeja?

Spoznala sem ga v oddelku za slepe in to prvi šolski dan kar v vrtcu. Nad njim sem bila

zelo navdušena in veselila sem se novih izzivov. Poznam ga že 11 let, od tega 3 leta vrtca

in 8 let šole.

4. Kakšen je odnos med vama z Tadejem?

Imava prijateljski in profesionalni odnos. V vsakodnevnem odnosu se učiva drug od dru-

gega.

5. Ko bo Tadej postal samostojen, ali se boste odločili za nov poklic ali boste

nadaljevali s pomočjo slabovidnim?

V srednji šoli se še ne ve, kaj se bo zgodilo. Mislim, da bi potreboval novega spremljeval-

ca, saj vsi rabimo spremembe.

92

6. Ali je Tadej vaš prvi učenec?

Da, bil je 1. učenec.

7. Ali mate radi svojo službo ter zakaj?

Da, zelo je razgiban in dinamičen, rada delam z otroki, večini otrok hočem pomagati. Če

me kdo drug vpraša za pomoč, mu pomagam. Obravnavam ga enako kot ostale učence.

8. Kako pomagate pri prirejanju nalog za Tadeja?

Dogovarjam se z učitelji ter s Tadejem. Pomaga mi wordov dokument in zvezki, ki jih ima

na USB.

9. Ali znate pisati ter brati Braillovo pisavo in kako ste se je naučili?

Da, znam brati in pisati Braillovo pisavo. Naučila sem se je sproti s Tadejem že od vrtca,

pri učenju nama je pomagala gospa Tatjana iz zavoda za slepe in učiteljica za slovenščino.

Toda malo boljše pišem, kot berem, saj pri branju ne berem z rokami, temveč z očmi, ker

mi je seveda težje brati z rokami, ker nimam tam tako močno razvitih čutnic kot Tadej.

93

Intervju s Tadejem Grumom,

učencem 8. a-razreda

Spraševala sva Maks Goli in Tevž Ivančič.

Kako igraš klavir?

Imam »brajeve« note, če pa se kdaj ne znajdem, mi učiteljica pove prstni red in dina-

miko.

Kje bi najraje živel?

Najraje bi živel kar tu v okolici šole, ker dobro poznam okolico in se v njej dobro poču-

tim.

Kaj najraje počneš?

Najraje poslušam glasbo in se družim s prijatelji.

Kako si predstavljaš različne barve? Kako si v šoli pomagaš pri nalogah, pri katerih so

vključene barve?

Barve si predstavljam: rdeča kot kri, zelena kot trava, itd. Pri nalogah si pomagam ta-

ko, da mi gospa Simona opiše barve v nalogi.

Kateri šport ti je najbolj všeč? Zakaj in kako ga izvajaš?

Najbolj mi je všeč šport show down (podobno namiznemu tenisu, samo da žogica cin-

glja in so pravila drugačna).

Katere so naprave narejene za slepe in slabovidne, ki jih ti uporabljaš?

Uporabljam navaden telefon, ki ima že naloženo govorno sintezo, računalnik z bralni-

kom zaslona, govorečo uro in govoreč diktafon.

Kako plavaš? Ali te je strah?

Plavam normalno kot vsi ostali in se nič ne bojim. Pri usmerjanju pa mi mora pomaga-

ti nekdo drug.

94

Kako smučaš? Kdo te je naučil?

Pred mano smuča oče, ki mi prek mikrofona sporoča, kam naj zavijem. Naučil me je

moj oče.

Ali imaš psa vodiča oz. ali bi ga rad dobil?

Psa vodiča nimam, vendar pa bi ga rad imel. Dobil pa ga bom najkasneje do 16. leta.

Kaj si želiš postati?

Rad bi postal slavist ali glasbenik.

Na kakšen način prešteješ denar?

Kovancem potipam rob in tako prepoznam vrednost. Za bankovce pa imam posebno

aplikacijo na telefonu, ki mi pove, kateri je.

Ali te moti, če je v prostoru , ki ga ne poznaš, veliko hrupa in ljudi?

Včasih me moti, ker ne poznam prostora in se ne znajdem, kje sem.

Kako se doma učiš in ali ti kdo pomaga?

Doma se učim prek računalnika in »brajeve« vrstice. Učenje pa mi sploh ni problem..

Včasih mi pomagajo starši ali babica.

Kako si predstavljaš svet, če bi videl?

Svet si predstavljam v različnih barvah in slikah.

Kaj počnete na zavodu za slepe?

Na zavodu imam računalništvo in glasbeno teorijo.

Ali si že kdaj nakupoval sam? Če si, opiši, kako je to izgledalo.

Sam še nikoli nisem kupoval, če pa bi, pa bi prosil ljudi za pomoč.

Kaj bi najprej pogledal, če bi v trenutku lahko videl?

Najprej bi pogledal obraze ljudi in sebe.

Ali imaš kakšne svoje idole pri igranju klavirja?

Moji idoli so: Mozart, Bach, Beethoven, itd.

95

Kateri predmet ti je v šoli najbolj všeč?

Najbolj mi je všeč glasba, pri kateri pojemo in igramo na različna glasbila.

Ali se je bilo zanimivo naučiti Braillovo pisavo?

Bilo je zanimivo, naučil pa sem se je kot majhen otrok.

Ko starši gledajo film, ali si ti po glasovih uspeš ustvariti sliko oz. ali si lahko predstav-

ljaš?

Sliko si lahko predstavljam, če pa česa ne razumem, pa vprašam starše.

96

Zdravka

1. Kje si bila rojena?

Rojena sem bila v Ljubljani 28. 5. 1978.

2. Od kod izhajajo tvoje korenine?

Moje korenine prihajajo iz Bosne in Hercegovine (Sanski most).

3. Na katero osnovno šolo si hodila?

Hodila sem na OŠ Mirana Jarca Ljubljana.

4. Katero srednjo šolo si obiskovala?

Izobraževala sem se za kuhinjskega pomoč-

nika.

5. Kateri so tvoji hobiji in ali si se ukvarjala

z športom, ko si bila še otrok?

Moja dva hobija sta zbiranje značk

ter zbiranje prtičkov. Ko pa sem bila

mlada se nisem preveč ukvarjala z

športom, a obožujem ples.

6. Ali si imela kdaj kakšno žival?

Da, imam ribico, psa in želve.

7. Kateri je vaš najljubši pevec?

Toše Proeski, na splošno vsa njego-

va glasba.

97

8. Kateri je vaš najljubši igralec?

Moj najljubši igralec je Tom Cruise.

9. Kje po svetu si že potovala?

Švica, Rim (Italija), Sarajevo (BiH), Hrvaška, Avstrija, Madžarska.

10. Kako se počutiš na šoli?

Zelo v redu, učenci so zelo prijazni, komunikativni pa tudi nagajivi.

Spraševala sta: Maks Vadnjal in Nejc Šipraga

98

Intervju z učiteljico

Belkiso Bosnić

Kateri je vaš najljubši letni čas?

Moj najljubši čas je poletje, zaradi potapljanja in potovanj. Rada pa imam tudi

zimo, ker sem že izkušena smučarka.

Kateri je vaš najljubši razred?

Letos se bom težko poslovila od 9. razredov. Zelo dobro se razumem z sed-

mošolci, 7. B mi je zelo pri srcu.

Kdaj imate rojstni dan?

Rojstni dan imam 15. decembra. Raje bi imela rojstni dan kateri drug mesec,

saj prijatelji ne vedo ali naj združijo darila z božičem ali pa ne.

Koliko časa že učite?

Začela sem pri 22-tih na gimnaziji Moste, kjer sem učila 2 leti, učila sem tudi

na srednji veterinarski šoli ter v jezikovni šoli, kjer sem

učila 10 let. 7 let nazaj pa sem prišla na Oskarja.

Kateri jezik bi se radi naučili?

Naučila bi se španščino, ker je to zelo lep

jezik in je zelo podoben angleščini.

Katera je vaša najljubša pesem in skupi-

na/izvajalec?

Všeč mi je popularna glasba, če pa pride-

mo do imen: Coldplay ( HEAD FULL OF

DREAMS), Calvin Harris (HOW DEEP IS

YOUR LOVE), Ed Sheeran, Ellie Goulding,

One Republic, Avicii.

99

Kateri jezik še znate poleg slovenščine in angleščine?

Znam govoriti francosko, ker sem se jo učila na faksu. Moj materni jezik je

srbohrvaščina, ki ga ne uporabljam od otroštva.

Katera je vaša najljubša barva?

Všeč so mi vse barve, najbolj pa mi je pri srcu turkizno zelena. Na sploh pa

so mi všeč svetle barve.

Katera je vaša najljubša žival?

To bi bila morska želva. Med potapljanjem jo velikokrat vidim in se je do-

taknem.

Kateri je vaš hobi?

Zelo rada se potapljam, rada tudi potujem tako, da smo zelo redko doma

med vikendi. Rada tudi berem, zelo rada tudi kuham, ampak ne vsak dan.

Kateri je vaš najljubši kraj?

Zelo so mi všeč Maldivi ter Cayo Largo na Kubi.

Z učiteljico sta se pogovarjala Tim Erman in Jon Vitezič, 7. b

100

Dolgoletna kuharica na PŠ Rudnik odhaja v

zaslužen pokoj. Za slovo od ga. Milke je 5

učenk 4. d opravilo intervju.

1. Gospa Milka, kaj delate v prostem času?

Imam družino: dve hčeri pa vnučka. Se

majčken njima posvetim. Pa grem na sprehode. Pa malo vrtička obdelujem.

Imam rožice doma-veliko rož.

2. Kateri je vaš najljubši čas? Zakaj?

Pomlad. Zato ker takrat vse zeleni in se razvija. Ni preveč vroče in ne premrzlo. Pa vse se

zbuja.

3. Ali radi opravljate svoje delo?

Zelo rada. Rada sem med otroci. Imam rada otroke in če bi imela možnost, ko sem bila

mlada, bi bila vzgojiteljica.

4. Katera je vaša najljubša žival? Zakaj?

Papige. Pač ker jih ljubim.

5. Katera je vaša najljubša barva?

Rumena. Sonce je rumeno. Zato je tudi barva jedilnice je rumena, ker me je ravnateljica

ubogala.

6. Kje radi preživljate dopust?

Na morju in v gorah.

7. Česa se najbolj veselite?

Vse kar je novega. Tudi vas se veselim, recimo, če ste dobre volje, če ne jokate, da ste do-

bro pisali, če ste dobro pojeste, če ste pridni v jedilnici, svoje družine. Če smo vsi dobre vo-

lje, sem tudi jaz vesela.

8. Kateri je vaš najljubši pevec ali pevka? Zakaj?

Tanja Žagar. Je bolj živahna, nasmejana in ni zagrenjena. Pa dobra srcu.

9. Kaj vas je v šoli najbolj presenetilo?

Intervju s kuharico

Milko Djurdjević

101

Vsako leto je bilo nekaj novega. Otroci, učitelji … Jaz sem delala 24 let na Dolenjski cesti,

potem so me premestili na Galjevico. To je bil za mene šok, ker sem bila vajena z manjši-

mi otroki delat, potem pa sem prišla na Rudnik in sem bila preveč zadovoljna in je hitro

minilo. Prehitro.

10. Ali nas boste kaj pogrešali?

Ja, vse vas bom pogrešala. Tudi tiste otroke, ki grejo na Galjevico pogrešam. Vas pa še

posebej, ker pač vsak otrok nekaj daje. Vi ste pa tak razred, kjer ste vsi tako priljubljeni.

11. Ali nas boste kdaj obiskali?

Ja, prišla vas bom obiskat. Vsaj 1x na mesec.

12. Katera je vaša najljubša glasba?

Take rok, bolj zabavne ,Tanja Žagar, živahne … Ne vem.

13. Kateri je vaš najljubši dan v tednu?

Ponedeljek. Zato ko grem v službo in tudi če sem slabe volje, če se je čez vikend karkoli

zgodilo, ko pridem k vam mi daste eno pozitivno energijo, da sem dobre volje. In poza-

bim tudi na kakšne žalostne probleme. Čeprav so eni veseli petka. Jaz sem bila vesela

petka samo ko sem bila fizično utrujena, drugače pa psihično pa nisem.

14. Kateri je vaš najljubši šport?

Tenis, ker je tak šport, ki ga imam zelo rada.

15. Kateri je vaš najljubši film?

Take komedije imam rada, da niso napeti filmi, kjer se lahko nasmeješ.

16. Katera je vaša najljubša oddaja?

Zdaj je Usodno vino.

17. Enako. Katera hrana vam je najljubša?

Sadje in zelenjava.

18. Kako se počutite, ko opravljate svoje delo?

V redu. Veselo ga opravljam in mi hitro mine.

19. Hvala, da ste si vzeli čas za ta intervju.

Hvala tudi vam. Lepo vas pozdravljam. In da boste pridni, da se boste učili, da boste

zdravi, uspešni in še tako naprej.

Zala Klemenčič, Lana Zrimšek, Neža Lesjak, Maja Kermc, Neja Zaletelj, Zala Elikan

102

Moji hobi Moj hobi – jahanje

Svoj prosti čas porabim za različne dejavnosti, toda najrajši sem v naravi in

imam zelo rada živali. Moja najljubša žival je konj in moj hobi je jahanje konja.

Konja so udomačili v Aziji približno 4000 let pred našim štetjem. Edina prava

divja vrsta konja so mongolski divji konji – tarplani, ki pa so v Evropi do leta

1918 izumrli. Kot pri mnogih udomačenih živalih se pasme konj razlikujejo ta-

ko glede na uporabo kot po zunanjem videzu. Avtohtone slovenske pasme

konj so lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Pasmi, ki sta se

prilagodili na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, sta ljutomerski kasač in

halfinger. Nekatere bolj znane pasme so še arabci in islandski konji.

Dolgo časa je imel konj pomembno vlogo v transportu kot jahalna žival ali za

vleko kočij. Uporabljal se je tudi za oranje. Do srede 20. stoletja so se konji po-

gosto uporabljali tudi v bojevanju.

Konji pa so bili v zgodovini tudi slavni. Med najbolj znanimi konji sta bila konj

Pike Nogavičke in kobilica Martina Krpana. Pojavlja pa se tudi v pregovorih:

»Beseda ni konj.« in »Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.«

Danes konje uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. Najbolj razširjeni

športi s konji so zagotovo dirke, preskakovanje zaprek in dresurno jahanje.

Osnovni načini premikanja konja so hod, kas in galop. Hod je hoja ali koraka-

nje, pri kasu se istočasno premikata diagonalna para nog, pri galopu pa so ko-

pita v nekem trenutku v celoti dvignjena od tal.

103

Želela sem se naučiti jahanja konj in se zbližati z njimi, ker so mi bili ne-

znansko všeč. Pred dvema letoma sem prišla v jahalno šolo. Moja prva

naloga je bila, da sem konje spoznala, da sem se jim približala, jim skrta-

čila dlako, počesala grivo in rep ter počistila njihov prostor. Potem sem se

začela spoznavati z jahalno opremo in kmalu zatem sem se tudi prvič

usedla na konja. Jahala sem dvakrat na teden in se učila voditi konja. Če

konj ugotovi, da nisi odločen in da ga ne obvladaš, potem te on vodi. Če-

prav so veliki, so zelo nežni in se hitro ustrašijo majhnih stvari. Konj tudi

začuti tvoj strah in če si nemiren, bo tudi žival nemirna. Vse to se naučiš v

jahalni šoli, da lahko potem konja obvladaš in v tem uživaš.

Sedaj imam že toliko znanja pri jahanju konj, da bom lahko na Konjeniški

zvezi opravila izpit za jahača.

Moje največje veselje je, ko sem s konjem, možgane imam odklopljene, v

meni se poraja nepopisna sreča. Počutim se srečno in zadovoljno.

Največja želja mojega življenja je, da bi imela svojega konja, za katerega

bi skrbela in ga jahala vsak dan. Upam, da se mi bo to res kdaj uresničilo.

Tjaša Benedik Turk, 6. a

104

Novinarski krožek

Na novinarskem krožku smo spoznali, da je delo novinarja zanimivo, zabavno

in kdaj pa kdaj tudi težko.

A kjer je volja, tam je pot. Tako smo obiskali kulturni bazar, radio, Primoža Su-

hodolčana in obiskala nas je novinarka z Radia Slovenija. Delali smo tudi veli-

ko zanimivega. Na radiu smo posneli jutranjo oddajo. Na bazarju smo videli

veliko kulturnih dejavnosti. Pisatelja Primoža Suhodolčana smo vprašali raz-

na zanimiva vprašanja. Ko nas je novinarka obiskala, smo govorili o raznih te-

mah. Za vse to je poskrbela naša učiteljica gospa Tjaša Jakopin.

Ne vem, kaj bomo delali naslednje leto. Vem pa, da bo zabavno.

Filip Čivović, 4. b

Moja najljubša

žival

105

Moja najljubša

žival Rjava hijena Rjavo hijeno sem si izbrala zato, ker so me zelo zanimale in sem jih želela

spoznati. Rjava hijena je največja od vseh vrst hijen.

V petek sem si zaželela iti v živalski vrt. Tam smo videli hijene in oskrbnik nam

je povedal, da jedo plen, ki so ga same ulovile, mrhovino in kosti. Rekel je tu-

di, da imajo brejo samico že dva meseca in da bo kmalu skotila dva do štiri

mladiče. Povedal nam je tudi, da imajo najmočnejši ugriz med sesalci in da

skoči do dva metra daleč. Obisk živalskega vrta se mi je zdel zelo zanimiv, a

hotela sem videti več. Želela sem jih videti v naravnem okolju. Kmalu je ma-

ma kupila vozovnice za letalo, ki leti v Afriko. Bila sem zelo vesela, saj smo že

kmalu pristali v Afriki. Jahali smo slone in odšli

smo v naravni rezervat

Shamwari, v katerem smo vi-

deli še veliko drugih živali, ki tam

živijo. Proti mraku je oskrbnik in veterinar

Johan povabil mojo družino na lov za ra-

njeno hijeno, ki jo je verjetno ranil

njen naravni sovražnik lev.

106

Samica je imela ranjeno nogo in hrbet. Prav njo smo iskali! Johan je pripravil

puščico z uspavalom in sledilno ovratnico. Kmalu so se približali in zadel jo je

zelo natančno. Hitro je zaspala, vmes pa mi je Johan povedal, da v njihovih tro-

pih vlada zelo stroga hierarhija, da so samice enako močne ali močnejše od

samcev in to, da se podrejeni člani tropa podrejajo nadrejenim. Johan ji je oskr-

bel rano in ji nadel sledilno ovratnico. V naslednjih dneh smo izvedeli, da dose-

že hitrost 85 km/uro in da tako hitrost drži kar nekaj kilometrov. Preplavala je

tudi nekaj rek in preplezala skalnat greben. Ko sem čez nekaj tednov obiskala

živalski vrt, sem videla tri mladiče rjave hijene. Bili so črne barve , pili so mleko

in tehtali okoli kilograma in pol. Seveda sem že vedela, da hijene ne prezimuje-

jo, bila pa sem presenečena, ko sem izvedela, da so hijene sorodniki psov.

Zelo sem bila vesela, da sem lahko spoznala te skrivnostne zveri in se naučila

veliko novega.

Ema Rutar, 6. c

S terencem smo se odpeljali po gozdni cesti, ko so se naenkrat prikazale tri

sence. Bile so tri hijene: samec , samica in mladič. Samec in samica sta ime-

la vsaj 35-40 kilogramov. Imeli so dolge noge, poševen hrbet in veliko glavo z

dolgim gobcem, posejanimi z majhnimi ostrimi in poenostavljenimi zobmi.

Veliki so bili okoli 1 meter, v gobcih pa so imeli velike kose mesa.

107

Velika pliskavka (dogodek z opisom živali)

Moja najljubša žival je delfin in med njimi mi je najljubša velika

pliskavka.

S starši in sestro sem lansko poletje obiskala vodni park v Avstraliji.

Tam smo si ogledali predstavo z delfini, ki mi je bila zelo všeč.

Delfini so naredili veliko trikov in na koncu dobili nagrado. Trener

jim je dal ribe, saj se z njimi prehranjujejo. Po predstavi smo si

delfine lahko ogledali tudi skozi

steklo na dnu bazena.

Tam smo srečali

oskrbnika, ki nam je pred-

stavil delfine. Povedal nam

je, da živijo v toplih obal-

nih morjih in da so ses-

alci.

Katja Simčič, 6. c

108

Ocena video

igre

Gta 5

Danes vam bom predstavil zanimivo

računalniško igro, ki je zelo popularna po

celem svetu.

Igra se imenuje Grand Theft Auto 5 (ali krajše GTA 5).

Popularna in zanimiva pa je zato, ker lahko v njej delaš, kar ti srce po-

želi (npr. voziš dirkalne avtomobile, avione, čolne, služiš denar, ki ga

kasneje lahko po mili volji zapravljaš).

Dobra stvar v igri je tudi to, da ima večigralski oziroma multiplayer na-

čin, kar pomeni, da lahko igra naenkrat več igralcev skupaj.

To igro je naredilo podjetje Rockstar (njihov sedež je v New Yorku), ki je

za to igro odštelo kar 265 ameriških dolarjev, kar je v primerjavi z dobič-

kom zelo majhna vsota, saj so z igro zaslužili 1.1 biljona ameriških dolar-

jev.

Rockstar ni naredil samo te igre, ampak še veliko drugih.

Žan Haler Kopitar, 9. d

109

Portreti

Moja babi Špela

Moja babi je zelo prijazna babi. Ves dan skrbi za živali, svojega moža in hišo

ter vrt. Zelo rada pomaga vsem, ki jo prosijo za pomoč, in bere. Kadar se ču-

vam pri njej, mi je zelo všeč, saj ima veliko sladoleda in sladkarij. Skupaj hodi-

va na sprehode z našimi psi, ji pomagam pospravljati in pri težkih delih. Veli-

kokrat gremo k njej na kosilo, saj kuha najboljše. Jaz sem zelo vesel, da imam

tako babico.

Someone Something, 7. b

Moj dedi

Moj dedi Gregor vedno nekaj sadi na vrtu, ker babi ves čas kupuje neke ras-

tline.

Kadar sem pri njem, mu dostikrat pomagam pri vrtnarjenju. Za nagrado

dobim svojo najljubšo jed: ''pohanje'' in pražen krompir. Velikokrat mu po-

magajo tudi moji štirje bratranci.

Ko je bil še v službi, je delal na Ihanu. Tam je delal s prašički in se še vedno

rad spominja tistih dni.

Moj dedi hoče vedno vse postoriti sam, vendar mojo babi zelo skrbi za nje-

govo zdravje. Ker je bil že operiran na srcu, je še toliko bolj nevarno zanj,

da dela toliko na vrtu. Ko gremo na Ravno Brdo, tudi tam skrbi za svoj vrti-

ček. Prideluje češnje, ribez, borovnice, jabolka, hruške, maline in robide.

110

Pa tudi solato, korenje, peteršilj, kumare in drugo zelenjavo. Spreten je skoraj

v vsem.

Moj dedi je sedaj star že 78 let. Njegov hobi pa je že od malih nog delanje na

vrtu in ukvarjanje z rastlinami.

Rok Bajt, 7. b

Moja babica Moja babica je zelo prijazna in živi v Ljubljani. Ime ji je Si. Večkrat gremo k njej

ne kosilo. Tam jemo »pohanje«. Včasih pa gremo na pico. Vedno ima na zalogi

ogromno sladkarij. Ko sem pri njej, gledam filme ali pa se igram z njenima

mačkoma. Rad imam svojo babico.

Neo Mistral, 7. b

Moja babi Marija

Moji babi je ime Marija. Je najboljša babi. Zelo rada vrtnari

in sadi rastline. Skrbi za hišo in dedija. Kadar ju z bratom

prideva obiskati, sta vsakič zelo ve-

sela. Velikokrat pridemo k njima

tudi na kosilo.

111

Babi ima sive lase in je bolj majhne postave. Najraje se ukvarja z vrtom in

rožami, nabira zdravilne rastline in gobe. Je tudi dobra kuharica.

Danes, ko sta oba v pokoju, pa živita v Kranjski Gori.

Želel bi si, da bi živela kje bližje in bi se lahko še

večkrat videli.

Tim Veber, 7. b

Rodila se je že leta 1947 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani srednji šoli in po-

roki sta z dedijem Karlom odšla v Nemčijo na delo. Vse, kar sta zaslužila, sta

vložila v hišo, ki sta jo gradila v Ljubljani. Tu se je rodila moja mami in zato

smo danes tu.

112

Poletni

horoskop

Veliki poletni horoskop 2016 OVEN: V poletju 2016 se bo ovnom pokazala edinstvena priložnost, ki je ne smete zamuditi. Končno boste ugotovili tudi to, kdo so vaši pravi prijatelji in kdo se smuka okoli vas z drugačnimi nameni. Tisti, ki vas imajo radi, vas bodo namreč podpirali, drugi pa si bodo poskušali prilastiti vaše uspehe in jih prika-zati kot svoje. Paziti morate tudi na zdaravje, še posebej, če se pogosto znaj-dete v stresnih situacijah.

BIK: Poletni meseci bodo prijetni. Uspešni boste tudi v medsebojnih odno-

sih. Samskih bikov naj ne bo strah stikov z novimi poznanstvi. Vezani biki pa

boste uživali v harmoniji, miru in blagostanju.

DVOJČKA: Ukvarjali se boste predvsem z intelektualnim delom. Spoznali boste, kaj bi lahko storili drugače, vendar bo prepozno za korak nazaj. Znašli se boste v težavah, ki jih boste premagali s pomočjo najbližjih. Ugotovili boste, da ste jih pogosto brez pravega razloga potiskali na stranski tir. Bodite prijazni z njimi in najdite način, da popravite stare napake in se na primeren način odku-pite.

RAK: Ko boste prebrodili težke trenutke, boste ugotovili, da ste bolj zreli, predvsem pa človek, ki ga ni mogoče zlahka obrniti. Izkoristite to zlasti zdaj, ko večini ljudi v pričakovanju počitnic padeta vnema in koncentracija. Vi boste, nasprotno, pospešili delovni ritem, za kar boste tudi nagrajeni.

113

LEV: Poletje bo za leve zelo delovno. Nakopali si boste tudi veliko težav.

Ljubezen vam v poletnih mesecih ne bo naklonjena, utrdile pa se bodo prija-

teljske vezi. Odnos boste izboljšali tudi z družino in sorodniki.

DEVICA: Namenite večjo pozornost tistim dejavnostim, ki vas spravljajo v

dobro voljo. Pojdite na izlete, v naravo, zabavajte se. Spoznavajte nove prija-

telje, vendar ob tem ne pozabite starih, ki vam zvesto stojijo ob strani. Če bo-

ste zanemarili partnerja oziroma partnerko, se lahko to obrne proti vam in

povzroči dolgotrajno krizo.

TEHTNICA: Poletni meseci bodo prinesli rešitev za marsikatero težavo.

Oddahnili si boste od delovnih dni in maksimalno uživali. Prijatelji vam bodo

vedno stali ob strani in uresničile se vam bodo marsikatere sanje.

ŠKORPIJON: Lahko se vam zgodi neprijeten prelom. Utrujeni boste, saj so

bili zadnji meseci zelo aktivni in boste potrebovali počitek. Odpočili si boste,

vendar ne dovolj, saj bodo spet prišli naporni dnevi. Zdaj imate čas, da se pre-

pustite užitkom.

STRELEC: V poletnih mesecih se bo nekdo, ki vam je blizu, znašel v težav-

nem položaju. Ne bodite sebični in ne oklevajte s pomočjo. Lahko se vam zgo-

di, da boste v nadaljevanju pomoč potrebovali tudi sami. Topli meseci bodo

nabiti s čustvi. Samski strelci boste zelo uspešni pri navezovanju stikov z nas-

protnim spolom. Za vezane strelce pa bo to obdobje harmonije in miru. Po po-

letnih počitnicah boste sproščeni in pripravljeni za nove delovne izzive.

114

KOZOROG: Poletje bo prineslo vrsto sprememb. Čas izkoristite za to, kar

vas osrečuje in izpopolnjuje. Zaupali boste vase, kar vam bo pomagalo tudi pri

navezovanju stikov z novimi ljudmi.

VODNAR: Ne dovolite, da vas na začrtani poti zmotijo tisti, ki vas obkroža-

jo in imajo nepoštene namene. Tudi v osebnem življenju se lahko pojavijo dolo-

čene težave. Nehajte gledati na svet skozi rožnata očala in začnite se soočati z

resničnostjo, ki sicer ni vedno najbolj prijetna. Če niste prepričani vase, prosite

za pomoč družinskega člana.

RIBI: Poletni meseci bodo prinesli nove priložnosti. Osebnostno boste urav-

novešeni, zaupali boste vase, kar se bo poznalo tudi v življenju. Partner bo z va-

mi več kot zadovoljen, v vajinem življenju se ne bo pokazala prav nobena raz-

poka. Tudi v družabnem življenju bo vse teklo kot namazano, priljubljeni boste

in zelo samozavestni. Ljudje okoli vas vam bodo radi prisluhnili in upoštevali

vaše dragocene nasvete.

Nija Sadar, 9. a

115

Strip

117

Recept Creme Brule Potrebujemo:

¼ litra težke smetane

1 strok prerezane vanilije

1 skodelica vaniljevega sladkorja

6 jajčnih rumenjakov

2 četrtini vroče vode

Potek:

Pečico segrejemo na 162 stopinj.

Vaniljev strok in smetano damo skupaj v

posodo ter pustimo na ognju 15 minut. V

srednje veliko posodo damo polovico sko-

delice sladkorja in jajčne rumenjake ter

mešamo, dokler ne spremenijo barve v

nežno rumeno. Nato dodamo še smetano

in vaniljo. Nastalo maso damo v pečico za

30 minut. Ko se speče, sladico po vrhu za-

pečemo s plinskim gorilnikom.

DOBER TEK!

Tine Moljk, 9. a

118

Razvedrilo

119

Poišči imena slovenskih krajev v vseh osmih straneh:

Ptuj, Bovec, Piran, Maribor, Krško, Celje, Portorož, Tolmin, Vrba, Kranj in Žiri.

Črke, ki ti ostanejo sestavljajo še dve slovenski mesti, brano vodoravno.

Ž Ž N I M L O T

K O U Ž I R I Ž

R E R E B O M J

Š J B O E B R N

K L V J T I A A

O E R U K R I R

C C B T I A O K

Z O A P L M A P

120

Uganke

Je prozorna, raznobarvna.

Ima obliko in lepo telo.

Ima zamašek vsakič drug.

(steklenica)

Vsako noč teče, teče na vso moč,

Nikamor ne pride, zelo pa bobni,

Kolo se vrti in pri miru visi.

To ga zelo veseli.

(hrček)

Zjutraj te zbudi,

Čez dan te osvetli in razvedri.

Zvečer je pa ni.

(sončna svetloba)

Na njej je slika, ko jo narediš.

Ko jo spiješ, ostane odtis.

Prebudi te in oživi, pa še zelo lepo diši.

(kava)

Tim Juvančič, 3. b

123

Miš in slon

Miš in slon se sprehajata. Ker je zelo vroče, ponudi slon miši, da lahko hodi v nje-

govi senci. Nekaj časa tako hodita, nato miš reče: ”Če ti je vroče, se lahko za-

menjava.”

Novo kolo Janezek dobi novo kolo. Pelje se prvi krog okoli hiše in pri drugem krogu vpije:

"Glej, mama, peljem se brez rok !"In tretji krog in zavpije: "Glej mama, zdaj se

peljem brez nog !"In sledi četrti krog in zavpije: "Glej mama, brez zob!"

Pri zdravniku

Bolnik pride k zdravniku. Ta ga preiskuje do onemoglosti, na koncu pa reče: "Ne

morem in ne morem odkriti, kaj vam je, ampak mislim, da je kriva pijača. Pacient

odgovori: "Nič hudega, bom pa prišel, ko boste trezni."

Blondinka in steklena stena

Zakaj je blondinka razbila stekleno steno ?

Ker jo je zanimalo, kaj je na drugi strani.

Iznajdljivost

Bratec in sestrica sta bila ločena od staršev. Mama je namreč bila v bolnišnici,

oče pa v zaporu. Okrog njunega doma so bile tirnice, po katerih je krožil vlak.

Deklica je hotela k mami na obisk, deček pa k očetu v zapor. Kaj meniš, kako sta

prišla mimo vlaka in hkrati vsak k svojemu staršu? Bratec je porinil sestrico pod

vlak, sestrica je šla v bolnišnico, bratec pa v zapor.

124

Zamuda

Učiteljica vpraša Janeza:”Zakaj je Amerika časovno šest ur za nami?”

“Ker so jo odkrili kasneje.”

Piflarska

Dva piflarja se pogovarjata. Prvi reče: “Jeeeej, danes sem pa sam doma!!!”

Drugi komentira: “Srečnež, sedaj pa se boš lahko na glas učil.”

Veter

Kako vemo, da je veter moškega spola? Ker ženskam dviguje krila.

Pravljica

Žena pravi možu:”Ves čas samo perem,likam in kuham! Kot pepelka sem!”

Mož: “Saj sem ti rekel, da bo življenje z mano kot v pravljici.

Šah

Sova vpraša zajca:”Zajec, katero igro bi se najraje naučil igrati?”

Zajec odgovori:”Šah!”

Sova:”Zakaj pa?”

Zajec:”Da bi končno lahko pojedel lovca!”

125

Pingvini

Pogovarjata se dva pingvina na severnem polu:

“Poglej temperaturo!Štirideset stopinj pod ničlo!” pravi prvi.

“Juhuhu! Končno poletje!” zakjuči drugi.

Eksploziv

Po pouku mama vpraša sina:”Peter, kaj ste danes delali v šoli?”

Peter: “Pri kemiji smo delali poskuse z eksplozivnim materialom.”

Mama: “Zanimivo, kaj boste pa v šoli delali jutri?”

Peter: “V kateri šoli?”

Metulja ljubezen

Pogovarjata se dva metulja:”Hej, kako pa veš, da si zaljubljen?”

Drugi odgovori: “ Čutiš ljudi v trebuščku!”

Nika Pavlina Cirman, 9. c

126

Priporočljiva dieta, ki zagotovo pomaga – že

otroci vedo, kako to gre

Dieta dvoletnikov

Preveč sedite? Po službi ni časa za telovadbo in ostale fizične aktivnosti? Se

vam maščoba kar zažira pod kožo in so vse diete, ki ste jih že kdaj poskusili

drage, neučinkovite ali pa slabo vplivajo na vaše počutje? > Idealna rešitev je

dieta dvoletnikov. Otroci, starosti okrog dveh let, so vsi po vrsti fit. Nabiti so z

energijo, njihova hrana je polnovredna, dobro spijo in se ne redijo. Taka dieta je

zdrava, koristila pa bo tudi vsakemu starejšemu.

>> Ponedeljek > >

Zajtrk: zmešan jajček, košček toasta z marmelado. S pomočjo prstov pojej dva

grižljaja jajčka, ostalo vrži na tla. Pojej grižljaj toasta, potem pa razmaži mar-

melado po obrazu in obleki.

Kosilo: štiri voščenke (barva ni pomembna), pest čipsa in kozarec mleka. Popij

tri požirke, ostalo polij.

Malica: bobi plačka, dva kovanca, štiri požirke postanega pi-

va.

Večerja: popeci toast in ga vrzi po tleh.

>> Torek > >

Zajtrk: poberi toast od prejšnjega dne s tal in ga pojej.

Popij pol steklenice arome vanilije in zavitek zeliščne

paste.

Kosilo: pol pasirane šminke in ogorek cigarete, ki ga je nujno pojesti.

Kocka ledu po izbiri.

127

Malica: liži liziko, dokler ne postane lepljiva. Pojdi iz hiše in jo vrzi v prah.

Poberi jo in znova liži, dokler ni čista. Potem jo prinesi v hišo in vrzi na tepih.

Večerja: Kinder jajček. Čokolado stopiš v rokah in jo razmažaš po steni.

Igračko poješ košček za koščkom.

>> Sreda > >

Zajtrk: sendvič s Poli salamo in sirom. Sir vržeš na tla, salamo poješ, kruh

zdrobiš in si ga zatlačiš v uho.

Kosilo: liziko od včeraj pobereš s tepiha, poližeš vse dlačice in jo vržeš v

školjko. Pobereš ven in jo odneseš v najbližji čevelj. Zraven piješ sok.

Malica: plastelin in jabolko, ki ga naribaš na radiatorju.

Večerja: Krožnik čokolešnika zvrneš na mizo in ga poližeš. Kar ostane,

poskusiš spraviti v lase.

>> Četrtek > >

Zajtrk: kos pice in par požirkov vina. Kar je pač ostalo na mizi od včeraj.

Kosilo: drobtine s kuhinjskih tal in lizika iz čevlja.

Malica: pomaranča. Najprej tolčeš z njo po mizi, nato jo olupiš in njene

koščke stisneš z rokami nad usti. Majico, ki je mokra od soka, ožameš na mi-

zo in posrkaš.

Večerja: v kozarec Cedevite stlačiš kos kruha z ribjim namazom in popiješ.

>> Petek > >

Zajtrk: čaj in nekaj briketov iz pasje posode.

Kosilo: piščanec in pire krompir, ki si ga tlačiš v nos, špinačo zmečeš na tla.

Malica: jogurt.

128

Večerja: še vedno jogurt. Ješ z zobotrebcem.

>> Sobota > >

Dan za post

>>Nedelja > >

Zajtrk: kava, ki jo poliješ po hlačah, in kruh z marmelado. Skorjo pustiš.

Kosilo: skorja od zjutraj.

Malica: bonbon. Najbolje dva naenkrat, da slina lepo teče po bradi. Obrišeš v

zaveso.

Večerja: četrt tube paste za zobe stisneš v dlan in poješ. V skledo kos-

mičev streseš pol skodele sladkorja, preliješ z mlekom in z mešani-

co nahraniš psa.

Pa dober tek!

Nika Pavlina Cirman, 9. c

130

OŠ Oskarja Kovačiča

Ob dolenjski železnici 48

1000 Ljubljana

glasilo2016

Documents