strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

88prvo

četrtletje2010

Uvodnik Čas prestrukturiranja razvojnih

oddelkov (RO) v podjetjih – krepitev RO v času krize

Kako smo v panogi TiO2 preživeli 2009 in kako kaže vnaprej?

Centra odličnosti CO NOT in CO NIN in njun pomen za naše podjetje

Novo v knjižniciPogoste zadrege cinkarniških piscev

različnih besedil (II) Povzetki zaključnih poročil

raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Uvodnik V zadovoljstvo nam je, da je za to številko uvodno razmišljanje prispeval vodja Službe za raziskave in razvoj mag. Pavel Blagotinšek.

Glavni in odgovorni urednikmag. Vladimir Vrečko

Mag. Pavel Blagotinšek

Čas prestrukturiranja razvojnih oddelkov (RO) v podjetjih – krepitev RO v času krize

Cinkarna Celje utrjuje in nadgrajuje svoj med-narodni status zanesljivega in zaupanje vrednega proizvajalca pigmenta titanovega dioksida. Utrju-je tudi mesto priznanega dobavitelja kakovostnih izdelkov na področjih: gradbeništva, fluoriranih polimerov in elastomerov, praškastih lakov, gra-fične industrije ter drugih.

CC je v zadnjih letih vložila veliko finančnih sredstev v razširitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, zato je nujno, da se vse ak-tivnosti usmerijo v ohranitev te proizvodnje in v maksimalno povrnitev vloženih sredstev. Sulfatni postopek ima v primerjavi s kloridnim postopkom določene prednosti, ki bi jih morali izkoristiti.

Skladno s to usmeritvijo razvoja, je osnova UF (ultrafini) TiO2, ki se lahko aplicira v različne nove končne izdelke. Ocenjuje se, da imajo pri tem vse PE priložnost in možnosti za razvoj novih aplikacij oz. proizvodov. UF TiO2, ki bi se apliciral v nove končne izdelke, lahko postane eno ključnih po-dročij razvoja podjetja.

S sistematičnim razvojem in raziskavami bi Cin-karna Celje lahko postala razvojno perspektivno, inovativno podjetje z dolgoročno perspektivo. Postane lahko aktivni partner, usmerjevalec in generator razvojnih in aplikativnih aktivnost v ožjem (občinskem) in širšem (državnem) merilu.

S pomočjo denarnih vzpodbud – sofinanciranja, ki jih za aktivnosti na področju nanotehnologij ponuja država in EU, se lahko v povezavi z razi-skovalnimi instituti formirajo močne raziskovalne skupine v ožjem in širšem merilu. Pri tem morajo aktivno vlogo odigrati tudi slovenske ustanove in raziskovalni instituti, ki kreirajo in usmerjajo raziskovalno-razvojno dejavnost. V podjetjih pa je potrebno ohraniti in okrepiti razvojne oddelke.

Nosilec razvoja mora biti gospodarstvo. Če se bo gospodarstvo okrepilo, bo boljše tudi sode-lovanje, ker bodo njegove potrebe na višji ravni. Nove izdelke je potrebno razvijati v podjetjih in ne na državnih institutih, kajti razvoj novega proizvoda terja drugačen način dela, drugačna merila in tehnološka znanja, ker je treba pri novih izdelkih upoštevati sistem proizvodnje.

Za udejanjanje in uresničevanje takšne vizije v podjetju je potrebno zagotoviti kritično maso kvalitetnih kadrov in opreme. Glede na konkre-tne projekte se morajo tem kadrom zagotavljati ustrezne organizacijske povezave znotraj pod-jetja (s posameznimi PE) in navzven z razisko-valnimi institucijami (inštituti, univerzami) ter na ta način zagotoviti stalen pretok znanja, ki je za kvalitetno razvojno delo ključnega pomena.

Na poti uresničevanja te vizije je Cinkarna Celje storila že več pomembnih korakov:

- okrepila je raziskovalno skupino (formiranje strateškega jedra), ki izvaja RR-projekte v sode-lovanju s posameznimi PE in zunanjimi institu-cijami; - organizirala je projektno vodenje – v posame-zne razvojno-raziskovalne skupine so vključene ključne enote in oddelki oziroma strokovnjaki posameznih področij;- postopoma nabavlja potrebno razvojno opre-mo;- zagotovila sodelavca za stike ter povezovanje z raziskovalnimi institucijami in univerzami ter za koordinacijo aktivnosti za pridobivanja državnih sredstev za sofinanciranje RR-dejavnosti.

Viri: uporabljena je bila različna interna doku-mentacija.

Mag. Jure Vengust

Kako smo v panogi TiO2 preživeli 2009 in kako kaže vnaprej?

Že dejstvo, da sta od zadnjega poročila o premikih v panogi TiO2 minili dobri dve leti (MS 3/4 2007), je zadosten razlog, da temi posvetimo nekaj vrstic. Dejstvo, da smo z drugo polovico leta 2008 zabre-dli v najhujšo gospodarsko recesijo po drugi sve-tovni vojni (zaostajajoč le za Veliko recesijo iz 30-ih let 20. stoletja), pa daje temi dodatno zanimivost in pomembnost.

Osnovna teza zapisa v nadaljevanju je, da je bila pa-noga TiO2 že do recesije v tako klavrnem stanju, da recesija, tudi ob pomisleku, da je še ni konec (npr. analitiki Klausa Schwaba, ustanovitelja Svetovnega gospodarskega foruma, ocenjujejo verjetnost dru-gega zloma gospodarske aktivnosti v letu 2010 na 25 %), ni prinesla pomembnih in bistvenih premi-kov. Povsem skladno s staro modrostjo: kjer nič ni, še vojska ne more vzeti.

Pred nekoliko podrobnejšo analizo ponudbe in povpraševanja, nekaj faktografskih navedb, ki po-magajo oblikovati sliko o kapitalskih premikih pa-noge TiO2 v zadnjih dveh letih:- septembra 2008 pride do dokončne združitve (oblikovanje »joint venture« gospodarskega su-bjekta) Sachtlebna in pigmentne divizije Kemire pod krilom ameriške korporacije Rockwood. Zdru-ženo podjetje deluje pod imenom Sachtleben;- januarja 2009 Tronox (predhodno izločen iz kota-cije Newyorške borze na prosti trg OTC, kjer cena trenutno kotira pri 0,5 $/delnico) razglasi reorgani-zacijo po 11. poglavju ameriške stečajne zakonoda-je (zadeva domala napovedana že v MS 2/4 2006); - marca 2009 razglasi insolventnost skladno s pred-metno nemško zakonodajo tudi Tronoxovo hčerin-sko podjetje Tronox Pigments GmbH, Uerdingen/Krefeld. Podjetje trenutno deluje pod vodstvom stečajnega upravitelja in načrtuje povečanje pro-daje iz 70 na 95 tisoč ton pigmenta v letu 2010, več kot očitno s pomočjo agresivne cenovne politike. Srednjeročni cilj upravitelja je poiskati dobrega investitorja, kar se zdi v danem trenutku nekoliko optimistično;- avgusta 2009 vloži Huntsman obojestransko za-vezujočo »stalking horse« ponudbo za nakup Tro-

noxovih tovarn (izvzemši Uerdingen). V decembru 2009 Tronox od posla enostransko odstopi, Hunt-sman se drugič v enem letu debelo omasti s penali enostranskega odstopa pogodbenih partnerjev;- v obdobju od 2008 do 2009 so bile, kot kaže, trajno zaprte sledeče tovarne: Le Havre (Cristal/Millennium, 65 ttpa, sulfatna), Grimsby (Huntsman, 40 ttpa, sulfatna), Baltimore (Cristal/Millennium, 50 ttpa, kloridna). Zaprtja so matična podjetja (nad)kompenzirala s povečanjem kapacitet svojih učin-kovitejših tovarn, npr. Huntsman v Greathamu, Cristal/Millennium v Yanbuju, Stallinboroughu in Avstraliji.- na Kitajskem pa so v letu 2009 instalirali krepko preko 400 ttpa novih kapacitet (skupna proizvo-dnja zmogljivost znaša trenutno okoli 1,1 milijona ton pigmenta).

V zaključku tega dela lahko sklenemo, da posebno velikih premikov nismo zasledili. Vse zgoraj zapisa-no, z izjemo rasti na Kitajskem, je drobiž, ki ne prina-ša pomembnejših novosti.

Splošno gledano je znašala poraba pigmenta v letu 2009 skromnih 4,4 milijonov ton (57 % barve in premazi, 23 % plastika in 20 % papir, laminati, umetna vlakna, guma …), kar je dobrih 7 % manj kot v letu 2008 (v katerem pa je poraba padla za 5 % glede na leto 2007). Poraba je najbolj zdrsnila v Evropi in na ameriškem kontinentu in sicer za 10 %, poraba obeh področij znaša okoli 1,3 milijona ton. Skupna proizvodnja je padla še siloviteje in sicer za 11 %, na 4,25 milijonov ton. Razliko med porabo in proizvodnjo predstavlja znižanje svetovnih zalog pigmenta za 20 % na okoli 0,6 milijona ton ob kon-cu leta 2009, kar predstavlja mesec in pol svetovne proizvodnje in je še vedno sorazmerno veliko, a bi-stveno manj kot ob koncu leta 2008, ko so zaloge znašale dobra dva meseca svetovne proizvodnje. Proizvodnje zmogljivosti so bile v letu 2009 izkori-ščene 75 %. Ocenjujemo, da znašajo nazivne zmo-gljivosti ob koncu leta 2009 okoli 5,7 milijonov ton letno. Preglednica v nadaljevanju prikazuje nazivne proizvodnje zmogljivosti pigmenta TiO2 ob koncu leta 2009 (v ttpa).

Amerika (kontinent)

Evropa Azija(+Avstralija)

Afrika Skupaj

Proizvodnja 1.867 1.700 1.948 185 5.700

Delež sulfatne t.

4 % 62 % 71 % 14 % 45 %

Za trenutek bi se, zaradi navezanosti na temo o cenovnem položaju, nekoliko pomudil pri prej omenjeni 75 % izkoriščenosti proizvodnih zmo-gljivosti. Namreč modeli napovedovanja ko-njunktur trga pigmenta (MS 4/4 2005) slonijo v večji meri ravno na tem podatku. Posebno tako imenovani Huntsmanov dinamični model na-povedovanja gibanja prodajnih cen pigmenta. Ta pravi (zelo poenostavljeno), da bodo cene pi-gmenta hitro rasle nad 97 % izkoriščenostjo, poča-si a stabilno med 95 in 97 % ter bodo padale pod 92 %. Kaj se bo zgodilo pri 75 % izkoriščenosti, pa je bilo v letu 2005 prej vprašanje znanstvene fan-tastike. Dejstvo pa je, da so cene v letih 2008 in 2009 padle za nekaj odstotkov, kar se zdi na prvi pogled obvladljivo, a se zadira v že tako nikakr-šno donosnost večine akterjev panoge (nekoč bi rekli, da tržni pogoji kritično najedajo substanco podjetja). Zastavlja se vprašanje zakaj cene niso padle bolj, vendarle je potrebno poudariti, da je bila kumulativna poraba pigmenta konec maja 2009 za izjemno visokih 22 % nižja kot v primerlji-vem (a že v osnovi skromnem) obdobju leta 2008 (v Evropi celo za 25 %). Odgovor je na dlani, proi-zvajalci niso pristali na dodatna znižanja, ki so jih v danem trenutku zahtevali uporabniki, saj bi se spustili daleč pod prag poslovne bolečine, kjer bi ne mogli pokrivati niti stroškov dela. Odraz tega so ponavljajoče objave 5 največjih proizvajalcev usmerjene v povečevanje tržnih cen in to v času najhujše gospodarske recesije po drugi svetovni vojni. Sklenemo lahko, da je cenovna raven sicer nizka, a vendarle ne tako nizka kot bi bilo pričako-vati na podlagi zloma porabe pigmenta v zadnjih dveh letih.

Napoved gibanja porabe, in s tem tržnih cen v letu 2010 ter naprej, bi bila potemtakem sledeča. Zaradi visoke korelacije porabe pigmenta z giba-njem BDP lahko posplošimo, da bo dinamika trga pigmenta sledila dinamiki splošne gospodarske aktivnosti relevantnih gospodarskih področij.

Torej, če se opremo na prevladujoče makroeko-nomske napovedi (s 25 % pridržkom možnosti gospodarske apokalipse), se bo trg pigmenta najprej stabiliziral na nizki ravni, nato pa bo skozi leto 2010 zelo počasi rasel. Žal se bo torej krivulja ponudbe prestavljala (iz ravni trenutnih 75/100) skladno s prestavljanjem krivulje povpraševanja, zato ni moč pričakovati občutnega povečevanja prodajnih cen. Res pa je, da ima panoga s proce-som kapitalske koncentracije, in neverjetno rastjo povpraševanja na Kitajskem (in v perspektivi tudi Indiji), pogajalska izhodišča in argumente, ki bi nemara lahko zadostovali za kakšen drobni po-pravek cenovnih ravni v prihodnjem letu ali dveh, čeravno zanj ni neposrednega tržnega razloga. Izjemno pomemben vpliv menjalnega razmerja $/€ bom pri tem, zaradi kompleksnosti, raje iz-pustil, omenim le, da je za globalni trg pigmenta naraščanje vrednosti dolarja pozitivno. V sklepu: sektor se belega kruha v prihodnje ne bo naje-del, pohane piške pa so najbrž še manj verjetni scenarij.

In kako se je pretolkla Cinkarna (glagol je potreb-no ponotranjiti v nedovršnem pomenu)? Z dve-ma besedama: rahlo nadpovprečno. Žalibog de-limo usodo konkurentov glede povprečne ravni cen pigmenta, a smo v letu 2009, ko je svetovna poraba padla za 7 %, povečali svojo količinsko prodajo za 4 %. Torej smo pomembno poveča-li svoje tržne deleže in s tem svoj tržni položaj. Ta pa je ključno orodje poslovanja v prihodnjih letih (ki samo po sebi niso videti prav posebno rožnato).

Viri:[1] TiO2 Pigment Industry Report, TZ Minerals Ltd. Victoria Park/Australia, 1/2010.[2] Mineral Sands Report, TZ Minerals Ltd. Victoria Park/Australia, February 2010.[3] European Coatings Journal, 02/2010.[4] Industrial Minerals, 08/2009.[5] Farbe und Lack, 09/2009.

Dr. Andrej Lubej, mag. Vladimir Vrečko, mag. Pavel Blagotinšek

Centra odličnosti CO NOT in CO NIN in njun pomen za naše podjetje

Kaj so centri odličnosti?MVZT je 15. maja 2009 objavilo razpis za razvoj centrov odličnosti, katerih namen je doseči kritično maso raziskovalcev na ključnih tehnoloških podro-čjih in jih opremiti s sodobno raziskovalno opremo ter pospešiti prenos znanja v gospodarstvo. Na razpis so se lahko prijavili konzorciji raziskovalnih organizacij in podjetji. Vrednost razpisa je znašala

84 mio € in bo 85 % sofinancirana od EU. Na razpis se je prijavilo 61 konzorcijev s 7 do 22 člani, prija-ve so ocenili domač in tuji eksperti in pozitivno je bilo ocenjenih 17 prijav. Izmed teh je bilo izbranih 8 konzorcijev, ki bodo v povprečju prejeli okoli 9 mio € sredstev namenjenih za sofinanciranje ra-zvoja in upravljanja centrov odličnosti, sofinancira-nje raziskovalno-razvojnega dela v okviru centrov

odličnosti in sofinanciranje naložbe v raziskoval-no razvojno opremo. Lahko rečemo, da so centri odličnosti pomembnejši nosilci razvoja v obdobju 2009– 2013, njihov poglavitni cilj pa je pridobivanje idej, znanja, izkušenj, izdelkov, storitev in tehnologij za uporabo v Sloveniji ter večanje mobilnosti razi-skovalcev.

Kako v centrih odličnosti sodeluje Cinkarna Celje?Cinkarna Celje se je prijavila v 5 centrov odličnosti in uspela v dveh primerih. Sodelujemo v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije CO NIN (prijavitelj IJS) in Centru odličnosti nizkoogljič-nih tehnologij CO NOT (prijavitelj KI) . Sodelovanje v centrih odličnosti je zamišljeno tako, da so pred-stavniki članov konzorcija delno zaposleni tudi v centrih odličnosti. V CO NIN je delno zaposlen mag. Vladimir Vrečko (170 ur/leto), v CO NOT pa ing. Ta-tjana Rožman (170 ur/leto), dr. Nika Veronovski (170 ur/leto) in dr. Andrej Lubej (170 ur/leto).

CO NOTProgram CO NOTProgram CO NOT temelji na dveh stebrih A) Litije-vih in B) Vodikovih tehnologijah. Usmerjen je v pri-dobivanje in izrabo energije na način, ki bo bistve-no zmanjšal emisije ogljikovega dioksida in drugih ogljikovih spojin. Osnova je sončna energija, ki jo pretvorimo bodisi v A) električno energijo ali B) vo-dik. Pri pretvorbi sončne energije v električno sta predvidena dva načina, neposredna pretvorba s fo-toelektrokemijsko Grätzl-ovo celico ali preko zbiral-nikov toplote, pridobivanje vodika pa je lahko ne-posredno iz sončevega sevanja preko fotokatalize ali pa posredno s pomočjo elektrolize (horizontalna povezava). Poleg dolgoročne vizije uporabe sonč-ne energije, so kot začasne rešitve predvidene tudi uporabe alternativnih virov tako električne energi-je (vodna, veterna, premog), kot tudi vodika (bio-masa, nafta, plin). Ti viri so prehodni in predvideni predvsem v obdobju, ko izraba sončne energije še ne bo dovolj učinkovita in cenovno sprejemljiva, poudarek pa bo na tehnologijah z nizkim carbon footprintom. Program obsega tudi razvoj zbiralni-

kov električne energije (steber A) in zbiralnikov za shranjevanje vodika (steber B). Prvi temeljijo na litij-ionskih baterijah, pri drugih pa gre za razvoj učin-kovitega kratkoročnega in dolgoročnega shranje-vanja ter možnosti varnega transporta. Pri stebru B bo raziskovanje zajemalo tudi temeljne raziskave na področju razvoja gorivnih celic. Oba stebra pa se združita pri razvijanju učinkovitih modulov, sklo-pov in vodenja ter aplikacij.

Kateri so naši partnerji v konzorciju?

1) Kemijski inštitiut, Ljubljana.2) Inštitiut Jožef Stefan.3) Univerza v Ljubljan, Fakulteta za kemijo in ke-mijsko tehnologijo.4) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.5) Univerza v Novi Gorici.6) Domel, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. d.7) Holding, Slovenske elektrarne, d. o. o.8) INEA -informatizacija, energetika, avtomatiza-cija, d. o. o.9) ISKRA TELA, Proizvodnja anten, baterij indu-strijske elektronike in galvanotehnika, d. d.10) Mebius d.o.o.11) Petrol, d.d., Ljubljana.12) Razvojni center za vodikove tehnologije.13) Silkem, d. o. o.14) Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o.

Kje se v programu vidi Cinkarna Celje?Cinkarna Celje ima v svojem Strateškem planu 2007– 2012 v poglavju »1.7. Možnost organskega razvoja in rasti« predviden tudi razvoj fotonape-tostnih modulov na osnovi ultrafinega titanove-ga dioksida in razvoj ultrafinega titanovega di-oksida za raznovrstne aplikacije. Grätzlova celica, kot ena od dveh v programu CO NOT sprejetih alternativ pridobivanja električne energije sto-odstotno sovpada z našo strateško usmeritvijo, poleg tega pa je ultrafini titanov dioksid zajet še v drugih ciljih obeh stebrov. Je eden od temeljnih materialov pri shranjevanja električne energije v Li-ionskih baterijah in nastopa kot katalizator pri neposredni fotokatalitični sintezi vodika.

CO NINProgram CO NINProjekt se osredotoča na postavitev novih teh-nologij za sintezo, procesiranje (nanofakturo) in karakterizacijo snovi. Strategija CO v obdobju 2008–13 je vzpostaviti konkurenčnost infrastruk-ture v svetovnem merilu na nekaterih ključnih področjih, kjer imajo slovenski raziskovalci in industrija izkazane prednosti, kot so anorganski brezogljični nanomateriali, predvsem oksidi in halkohalogenidi, različne nanožice in nanocevke ter magnetni materiali, razvoj nanolitografije z optičnimi metodami ipd.

Slika 1: Shematski prikaz strukturiranosti programa CO NOT (povzeto iz prijave CO NOT).

Konzorcij pokriva naslednje raziskovalne teme ( v oklepajih so podani vodilni partnerji):• Raziskave funkcionalnih lastnosti nanožic in na-nocevk kalko-halogenidov prehodnih kovin (vo-dilni partner F7).• Raziskave molekularne elektronike in nanosen-zorjev na osnovi nanožic (vodilni partner F7).• Raziskave funkcionalnih oksidov in sorodnih materialov (vodilni partner F7).• Modeliranje elektronskih in strukturnih lastnosti nanostruktur & nanoelektronskih naprav (vodilni partner F1).• Nanokompozitne prevleke (vodilni partner F3).• Nizkotemperaturne elektronske faze in njihova detekcija z NMR-STM (vodilni partner F5).• Nanomateriali za katalizo (vodilni partner K1).• Brizgalniško tiskanje nanokeramičnih plasti za elektroniko (vodilni partner K5).• Funkcionalizirani nanodelci v biomedicini (vo-dilni partner K6).• Nanopaličice z magnetnim spominom (vodilni partner K7).• Novi postopki za sintezo nanodelcev (vodilni partner K8).• Polielektrolitične in multifunkcionalne nanopla-sti (vodilni partner K9).• NanoBio varnost (vodilni partner B).• Sinteza nanomaterialov za elektrode (vodilni partner Kemijski Inštitut).• Rast enoslojnih molekularnih plasti in karakteri-zacija z nelinearno optično spektroskopijo (vodil-ni partner Fakulteta za matematiko in fiziko).• Podiplomsko izobraževanje in usposabljanje (vodilni partner Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana). • Raziskave in razvoj naprav za optično nanolito-grafijo (vodilni partner LPKF).• Razvoj hibridnih nanokompozitnih aditivov (HNA) in kovinskih nanomaterialov ter njihova uporaba v funkcionalnih, multifunkcionalnih in inteligentnih izdelkih (vodilni partner HELIOS).• Nanomateriali v beli tehniki (vodilni partner Go-renje).• Primesi za hibridne nanokompozite in kovinske nanomateriale (vodilni partner Kolektor Group).• Nanomagnetni delci za detekcijo in termotera-pijo raka (vodilni partner Nanotesla Institut).• Uklonski optično variabilni zaščitni elementi (vodilni partner Cetis).• Vakuumska depozicija tankih plasti (vodilni par-tner Balder).

Kateri so naši partnerji v konzorciju?1. Institut Jožef Stefan, Ljubljana (IJS): a) Odsek za kompleksne snovi F7, b) Odsek za teoretično fiziko F1, c) Odsek za tanke plasti in površine F3, d) Odsek za fiziko trdne snovi F5, e) Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo K1, f ) Odsek za elektronsko keramiko K5, g) Odsek za inženirsko keramiko K6, h) Odsek za nanostrukturne materiale K7, i) Odsek za sintezo materialov K8, j) Odsek za raziskave sodobnih materialov K9, k) Odsek za biokemijo, molekularno in struk turno biologijo B.2. Kemijski inštitut, Ljubljana (KI).3. Univerza v Ljubljani, Ljubljana: a) Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), b) Biotehniška fakulteta (BF).4. Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana.5. LPKF Laser & elektronika, d. o. o., Naklo.6. HELIOS Domžale, Sestavljeno podjetje za kapitalske naložbe in razvoj, d. d., Domžale.7. HELIOS, Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o., Domžale.8. Gorenje, d. d., Velenje.9. Kolektor Group, d. o. o., Idrija.10. NANOTESLA institut, Ljubljana.11. Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d.d., Celje.12. ETA CERKNO, d. o. o., tovarna elektrotermičnih aparatov, Cerkno.13. Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d. d., Hrastnik.14. BALDER, optoelektronski elementi in merilna tehnika, d. o. o., Ljubljana.

Kje se v programu vidi Cinkarna Celje?

V okviru CO kot partnerji sodelujemo v progra-mu Brizgalniško tiskanje nanokeramičnih plasti za elektroniko.Projekt je usmerjen v raziskave in uporabo 2D (nano)struktur oksidnih materialov na različnih podlagah, med katerimi so posebno zanimivi polimeri, saj zaradi upogljivosti in prosojnosti omogočajo vrsto zanimivih uporab, predvsem v elektroniki za široko uporabo. Tehnologija brizgal-nega tiskanja omogoča neposredno oblikovanje izbranih 2D struktur iz polimernih solov ali kolo-idnih disperzij, brez kritične stopnje odstranjeva-nja materiala, ki je značilno za litografske tehnike. Raziskati nameravamo pripravo 2D struktur iz vo-dnih suspenzij nanodelcev TiO2 na različnihpodlagah z metodo brizgalnega tiskanja. Osredo-točili se bomo na optimizacijo reoloških lastnosti tako vodnih kot nevodnih sistemov za tiskanje. Raziskovali bomo pripravo struktur na polimer-nih podlagah, kar nujno pomeni pripravo pri niz-kih temperaturah, do 200 oC.

Za Cinkarno so te raziskave pomembne, ker bodo omogočile uporabo UF TiO2 na novih področjih, hkrati pa pomenijo dopolnitev za obstoječe raz-iskovalne projekte na tem področju in se vsebin-sko dopolnjujejo s programom CO NOT (nanosi tankih plasti na različne podlage za uporabo v fotovoltaičnih tehnologijah).

Kaj bo Cinkarna Celje pridobila s sodelovanjem v CO NOT in CO NIN?

Kot že omenjeno, je eden od ciljev MVZT finan-ciranje sodobne opreme potrebne za nemoteno raziskovalno delo. V okviru obeh centrov odlič-nosti se bo nabavilo precej drage in sofisticirane raziskovalne opreme. V okviru CO NOT med drugim najsodobnejši HR -TEM mikroskop, Konfokalni Ramanski mikro-skop kombiniran z IR, Simulator sonca, Aparatu-ra za določanje specifične površine komponent kompozitnih materialov itd. Sredstva v višini 400 000 € so rezervirana za Vrstični elektronski mikro-skop na poljsko emisijo elektronov opremljen s sistemom za kemijsko karakterizacijo materialov (EDXS), ki bo nabavljen v letu 2010 in lociran v Cinkarni Celje.

V okviru CO NIN pa jedrsko magnetno resonančni vrstični tunelski mikroskop (NMR STM), nizkotem-peraturni vrstični tunelski mikroskop (LT STM), sis-tem za merjenje električnih lastnosti, konfokalni ramanski spektrometer, konfokalni fluorescenčni mikroskop, 4-sondni UHV STM/SEM mikroskopski sistem itd.Ta oprema bo na voljo vsem članom konzorcija, kot tudi del opreme, ki so jo posamezni člani mo-rali dati na razpolago za delovanje CO.

Bistvena prednost pa je seveda v tem, da bo Cin-karna Celje imela možnost aktivno sodelovati v programu CO NOT in CO NIN in s tem kot indu-strijski partner tudi sousmerjati delo vseh sode-lujočih, tako da bo novo ustvarjeno vedenje ne-posredno uporabno pri uresničevanju strateških ciljev CC. Osnovni cilj in namen centrov odličnosti je namreč pomoč industriji pri razvijanju temelj-nih in aplikativnih znanj, zato da s pomočjo teh podjetja pridejo do novih tehnologij in izdelkov.

Kaj smo v Cinkarni na področju že naredili in kaj počnemo?

V Cinkarni se intenzivno ukvarjamo z raziskavami in z razvojem proizvodnje UF titanovega dioksi-da, modificiranja njegovih lastnosti za različne uporabe in z razvojem potencialnih novih proi-zvodov z višjo dodano vrednostjo. Aktivnosti so vodene preko naslednjih projektov in raziskoval-nih nalog:

Projekti na področju DSSC sončne celice »Ultra fini TiO2 – Razvoj postopkov in tehnologije pridobivanja ultrafinih delcev TiO2 za vrsto različ-nih aplikacij«, vodja D.Verhovšek, SRR.»Izdelava delujoče fleksibilne sončne celice«, vodja A. Kujan PE KC, projekt je tudi v planu CO-NOT – Nizkoogljične tehnologije.

Projekti na področju UV absorberjev »Razvoj in optimizacija postopkov površinske obdelave ultra-finega UF TiO2 za različne aplika-cije«, vodja N. Veronovski, SRR.»Razvoj preparata na osnovi UF TiO2 za uporabo v kremah za sončenje«, vodja projekta A. Lubej, PE KC.“Vgradnja UF TiO2 v obliki suspenzije v MB za za-gotavljanje UV obstojnosti”, vodja J. Korat PE KM v sodelovanju s SRR.

Projekti na področju fotokatalize »Ultra fini TiO2 – Razvoj postopkov in tehnologije pridobivanja ultrafinih delcev TiO2 za vrsto različ-nih aplikacij«, vodja D.Verhovšek, SRR. “Razvoj novih gradbenih izdelkov na osnovi UF dodatkov”, vodja M. Golež, PE KC.“Razviti metodo in izdelati samočistilne površine na bazi UF TiO2”, vodja D. Žbogar PE Grafika, v so-delovanju s SRR;.»Raziskave in razvoj tehnologij nanosa tankih slojev suspenzij z UF TiO2 na različne materiale«, 011.002.10, vodja V.Vrečko, SRR, te aktivnosti so tudi v planu CO-NiN - Nanoznanosti in nano-tehnologije.

Poleg tega so v teku še naslednji projekti Polindustrijska oprema za sintezo UF TiO2, vodja T. Rožman PE TiO2, projekt sofinancira TIA-RIP-09;»Razvoj fotokatalitičnih nanokompozitov za po-stopke zmanjševanja emisij škodljivih snovi v okolje«, 011.004.08, vodja A. Selišnik, SRR, v sode-lovanju z IJS.“Razvoj in biološko preizkušanje bakrovega pre-parata Cu Ca TiO2”, vodja V. Gaberšek PE KC v so-delovanju z zunanjimi institucijami.

Mag. Karmen Rajer Kanduč

Novo v knjižnici(Jure Zupan, 2009. Kemometrija. Ljubljana: Inšti-tut Nove revije, zavod za humanistiko in kemijski inštitut Ljubljana)

Januarja je bila predstavljena nova knjiga prof. Jureta Zupana z naslovom KEMOMETRIJA in ob-delava eksperimentalnih podatkov.

Živimo v informacijski dobi, v času polnem po-datkov, ki so mnogokrat narobe razumljeni, ne-razumljeni ali zlorabljeni. In ravno razumevanje teoretičnih osnov uporabljenih metod za obde-lavo podatkov je ključnega pomena za vredno-tenje informacij, ki jih iz podatkov dobimo.

Monografija, ki obsega 368 strani, 180 slik in opi-se reševanja praktičnih primerov iz prakse zaje-ma vsa glavna področja obdelave eksperimen-talnih podatkov od osnovnih statističnih testov, preko analize variance, opisa metode glavnih osi, grupiranja, modeliranja, optimiranja do nevron-skih mrež, če naštejem samo nekatere. Napisa-na je v slovenskem jeziku, kar ji daje še dodano vrednost. Namenjena ni samo kemikom, temveč vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z obdelavo kompleksnih podatkov. In kot je v uvodu avtor zapisal: ''Orodje ekperimentalnih ved so eksperi-menti, rezultat eksperimentov so podatki in te je treba razumeti, obdelati, preučiti, analizirati ter iz njih priti do zaključkov.''

V Modri strani 86 smo nekaj zapisali o vezaju, kratki črtici, sedaj pa je na vrsti na videz podob-no ločilo, pomišljaj, ki pa ima vendarle precej drugačen pomen.

Skladenjska (v povedi ali v stavku) raba pomišljaja

ločuje določene dele stavka namesto veji-- ce, ločilo deluje nekoliko bolj poudarjeno kot vejica (Z izdelki naših gradbenih mas – Nivedur P, Nivedur S, Nivedur G idr. – boste vedno zadovoljni);zaznamuje zvezo, v kateri besedo – pogo-- sto je to glagol – izpustimo (Cinkarna – po-doba vztrajnosti in prilagajanja);nadomešča narekovaj, če pred dobesednim - navedkom ni spremnega stavka;zaznamuje vrinjeni stavek od preostalega - dela povedi (Šef – vedno naj bo nevsiljivo urejen – je tudi podoba podjetja).

Neskladenjska raba pomišljaja

namesto predlogov od–do (Celje–Laško – - pomeni od Celja do Laškega; izdelek bo stal 500–540 evrov – izdelek bo stal 500 do 540 evrov);alinejna črtica – tu se, zaradi računalniškega - zapisa zadnje čase pogosteje piše alinej-ni vezaj – torej, kadar gre za naštevanje za dvopičjem;za izražanje nasprotij: tih – glasen;- v matematiki kot znak za minus – piše se - nestično;za izražanje temperature – piše se stično.-

Poglejmo si sedaj še nekaj različnih napačnih rab posameznih besed:

v poslovanju in tudi v proizvodnji je često v - obtoku beseda ažuren; slovenska slovnica in pravopis dajeta, kadar imamo primerno slovensko besedo, prednost tej; zato lahko brez bojazni, da nas kdo ne bi razumel, na-mesto besede ažuren, uporabimo katero od slovenskih različic – pravočasen, hiter, tekoč …;pogosta je tudi uporaba besede - banalen, namesto lepe slovenske ustreznice nava-den;bavim se s prodajo – - namesto tega je ve-liko lepše: ukvarjam se s prodajo;izrazito pogosta je uporaba besede - bele-žiti ali zabeležiti; velikokrat jo zasledimo celo v uradnih zapisih in v časopisih, pri nas pa predvsem v različnih poročilih; beseda je srbohrvatizem, slovenska različica pa je – zaznamovati, ugotoviti, opaziti, zazna-ti, zapisati, dognati …

*Popravki upoštevajo priporočila ali predpise Slovenskega pravopisa, (Jože Toporišič: Sloven-ski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2001); priročnika Jezik naš vsakdanji (Janez Sršen: Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998); priročnika Pravopisni priročnik (Jože Ska-za: EPIS – pravopisni priročnik. Dobrna: Eknjiga, 2000); priročnika Cikcak po pravopisu (Danica Cedilnik: Cikcak po pravopisu: za boljšo sloven-ščino na delovnem mestu. Žalec: Sledi, 1995); priročnika Pišem, torej sem (Drago Bajt: Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. Maribor: Obzorja, 1994).

Mag. Zoran Pevec

Pogoste zadrege cinkarniških piscev različnih besedil (II) *

Določitev metode za ugotavljanje kvalitete dispergiranja s pihanjem folije

Projekt: 004-001-08Vodja: Janko KoratNabavljena linija je bila montirana, zagon in izo-braževanje pa je opravil dobavitelj. Pripravljena so bila ND in plan preventivnega vzdrževanja. Narejeni so bili vzorci folije z različnimi CC mastri in masterbatchi konkurence. Kvaliteta dispergi-ranja se je ugotavljala za različne masterbatche na etalonu črne in bele podlage. Pripravila so se navodila za določanje kvalitete dispergiranja s pihanjem folije.

Ključne besede: folija, ekstrudor za pihanje folije, dispergiranje

Nabava in zagon linije za porizvodnjo masterbatchev

Projekt: 004-005-07Vodja: Janko KoratPridobili smo različne ponudbe proizvajalcev ek-strudorjev in ugotovili, da je najugodnejša glede na razmerje kakovost/cena ponudba Coperiona. Prav tako smo se pri podvodnem pesletziziranju odločali med Filtecom in BKG in se odločili za slednjega. S koordinacijo proizvajalcev posame-znih naprav na liniji smo dorekli načine doziranja posameznih component, glede na potrebe pro-izvodnje in pripravo predmešanice, ki se dozira ločeno (premix)

Ključne beside: Masterbatch, ekstrudor

Priprava rekonstruiranega granulatorja za Sušenje 1

Projekt: 006-002-08Vodja: Karl ZdolšekPri realizaciji so sodelovali sodelavci z zelo širo-kim sprektrom znanj in izkušenj, kar je pogoje-vala tudi narava naloge. Preučevali smo različne možnosti pogonov s poudarkom na hidravliki, uporabnosti različnega tesnenja gredi in uporab-nosti različnih materialov ter vrst tesnil pri tesnje-nju pastastih materialov, brez mazalno hladilnih medijev.Vodilo nam je bilo povečati obratoval-no varnost in zmanjšati vzdrževalne stroške.

Glede na obratovanje testno vgrajenega granu-latorja je razvidno, da je presežena ciljna zahteva glede pričakovanje življenjske dobe tesnjenja (6 mesecev).

Ključne besede: hidravlični pogon, osno tesne-nje, keramično tesnjeneje, drsni obroči.

Projekt ISO 14001, OHSAS 18001 - Cinkarna

Projekt: 001-004-07Vodja: Nikolaja Podgoršek Selič

Cinkarna Celje, d. d., ustreza zahtevam standar-dov ISO 14001 in BS OHSAS 18001, zato je v juniju 2009 prejela certifikata za omenjena standarda.

Izhodišče za uvedbo standardov ISO 14001 in BS OHSAS 18001 je bilo skrb za varovanje okolja, racionalna raba materialov, zmanjševanje stro-škov in vplivov na okolje ter skrb za varnost in zdravje.

Cilji projekta; vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem skladno s standardom ISO 14001 ter varnosti in zdravja po BS OHSAS 18001.

Razvoj nizkotemperaturne PE/P kvalitete PL

Projekt: 004-003-09Vodja: Tomaž Rozoničnik

Pečenje klasičnega praškastega laka zahteva se-grevanje do prb. 180 oC, kar je povezano s pre-cejšno porabo energije. Znižanje temperature pečenja neposredno vpliva na manjšo porabo energije, odpira pa tudi možnosti uporabe pra-škastih lakov za lakiranje temperaturno občjutlji-vih materialov /les, plastika …/.

V sklopu RN smo poiskali ustrezne surovine na osnovi katerih smo pripravili recepture za testi-ranje v laboratoriju. Testiranja v laboratoriju so dala solidne rezultate. Testirali smo smoli dveh konkurenčnih proizvajalcev. Temperatura pe-čenja za doseganje polnih mehanskih lastnosti je bila pri obeh 160 oC/15 min., zadovoljive me-hanske lastnosti pa se dosežejo že pri 150 oC/15 min. Razen najbolj običajne, gladke visokosijajne kvalitete, smo razvili tudi strukturne. Kar se tiče

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

razlivanja in strukture v primerjavi s klasično kva-liteto, je opaziti nekaj pomarančnega razliva oz. nekoliko manj izrazito strukturo, kar gre pripisati predvsem visoki reaktivnosti laka.

Glede na to, da pomeni nizkotemperaturni PE/P razširitev palete napih P. L., je potrebno ustrezno dopolniti označevanje. To je sicer podrobno de-finirano v tehničnih navodilih in ND Poimenova-nje izdelkov v PE Kemija Mozirje. Za najbolj obi-čajno kvaliteto, tj. gladka visokosijajna, je oznaka PE/p – 06-1…, pri čemer 6 označuje, da gre za nizkotemperaturni praškasti lak.

Nizkotemperaturni PE/P praškasti lak je pripra-vljen za industrijsko testiranje, ki ga planiramo, ko se bo pokazalo zanimanje s tržišča. Informa-cija o dobavljivosti nizkotemperaturnega laka je bila predana marketinški službi, ki bo proizvod predstavila morabitnim kupcem.

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Foto: Igor CerarOblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.