Gozdni požari v Alpah

Napovedovanje, poznavanje in sodelovanje v okviru ohranjanja dediščine naših gozdov

Gozdni požari v AlpahNapovedovanje, poznavanje in sodelovanje v okviru

ohranjanja dediščine naših gozdov

december 2012

Gozdni požari v AlpahNapovedovanje, poznavanje in sodelovanje v okviru ohranjanja dediščine naših gozdov

AvtorjiSimona Barbarino - Agencija za varovanje okolja Dežele PiemontAlexander Beck - ZAMGPaolo Camerano - Inštitut za lesne rastline in okoljeDaniele Cane - Agencija za varovanje okolja Dežele PiemontGiampaolo Cocca - ERSAF LombardijaBruna Comini - ERSAF LombardijaMarco Conedera - WSLElena della Valentina - Dežela PiemontNadia Di Narda - Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajinaMatteo Giovannozzi - Inštitut za lesne rastline in okoljeAnže Japelj - Gozdarski inštitut SlovenijeLado Kutnar - Gozdarski inštitut SlovenijeAdrien Mangiavillano - CERENAnnette Menzel - Tehniška univerza v MünchnuFederico Pelfini - Dežela PiemontRenata Pelosini - Agencija za varovanje okolja Dežele PiemontGraziella Priod - Agencija za varovanje okolja Dežele PiemontLuisa Renier - Inštitut za lesne rastline in okoljeChristian Schunk - Tehniška univerza v MünchnuHarald Vacik - Univerza za naravne vire in uporabne naravoslovne vede, DunajEva Valese - Univerza v Padovi - Odsek za prostor, kmetijstvo in gozdarstvoClemens Wastl - Tehniška univerza v Münchnu

Zahvaljujemo se partnerjem projekta ALP FFIRS za tehnično podporo.

FotografijeArhiv Arpa Piemont, Dežela Piemont, Inštitut za lesne rastline inokolje, Dežela Veneto, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, CEREN, AIB Piemont

UredništvoElisa Bianchi - Arpa Piemont, Stiki z uradnimi organi

Grafična obdelava Pomilio Blumm Srl, Pescara

Natisnjeno decembra leta 2012 v tiskarni Grafica Reventino Srl, Decollatura (CZ)

ISBN 978-88-7479-111-8

©2012, Agencija za varovanje okolja Dežele Piemont ul. Pio VII, 9 10135 Torino (I)

Ta publikacija se je pripravila v okviru Evropskega programa za teritorialno sodelovanje na Območju Alp 2007-2013 (www.alpine-space.eu), ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer projekta ALP FFIRS (ALPine Forest Fire waRning System,www.alpffirs.eu )

Sodelujoči v projektu ALP FFIRS

Partnerji

Arpa Piemonte, Agencija za varovanje okolja Dežele Piemont (I)

Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina - Civilna zaščita (I)

Dežela Piemont - Direktorat za javna dela,Varovanje tal, razvoj goratih območij in gozdarstvo - Sektor za gozdarsko politiko (I)

Dežela Veneto - Projektna enota Civilne zaščite (I)

Gozdarski inštitut Slovenije (SI)

CEREN Preizkusni in raziskovalni center Sporazuma za sredozemski gozd (F)

ZAMG Centralni inštitut za meteorologijo in geodinamiko (AT)

Deželna ustanova za kmetijstvo in gozdarstvoERSAF Lombardija - Odsek za podeželje in gozdove (I)

WSL Zvezni raziskovalni inštitut (CH)

Gasilska zveza Kantona Ticino (CH)

Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC, Podporna institucija za razvoj podjetništva d.o.o., Kranj (SI)

Avtonomna dežela Dolina Aoste - Deželni funkcionalni centerOddelek za varovanje tal in vodnih virov (I)

Kantonski odsek za gozdarstvo, Oddelek za okolje, Odsek za prostor, Kanton Ticino (CH)

Univerza za naravne vire in uporabne naravoslovne vedeDunaj, Odsek za gozdarstvo in tla, Gozdarski inštitut (AT)

Tehniška univerza v Münchnu, Inštitut za ekoklimatologijo (D)Odsek za civilno zaščito (I)

Mednarodni Center za Spremljanje Požarov

Meteo Švica (CH)

Agencija Republike Slovenije za okolje (SI)

Kanton Graubünden (CH)

Bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo (D)

Kanton Valais (CH)

Regija Provansa-Alpe-Azurna obala (F)

Opazovalnice

KazaloUvod str. 9

1. Projekt ALP FFIRS in teritorialno sodelovanje » 10

2. Alpski gozd » 12

3. Požari v Alpah » 19

4. Statistični podatki o požarih v alpskem prostoru » 23

5. Sistem napovedovanja požarne nevarnosti » 30

6. Lestvica požarne nevarnosti na območju Alp » 33

7. Kako se obnašamo » 35

8. Podnebne spremembe v Alpah Prihodnji scenariji » 37 požarne nevarnosti

9. Dokumentiranje požarov na območju Alp » 41

Lokalna partnerstva

Météo-France (F)

Zvezni urad za okolje (CH)

Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Centralni direktorat za podeželje, kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano (I)

Inštitut za lesne rastline in okolje (I)

Agencija za varovanje okolja Dežele Lombardija (I)

Univerza v Padovi - Oddelek za okolje, kmetijstvo in gozdarstvo (I)

Agencija za preprečevanje in varovanje okolja Dežele Veneto (I)

Dežela Lombardija, Direktorat za civilno zaščito, preprečevanje in lokalno policijo (I)

1110

UvodDejavnost, opisana v tem dokumentu, je sad prizadevanj partnerjev projekta ALP FFIRS - ALpine Forest Fire waRning System v okviru Programa Interreg Območje Alp 2007-2013.

Cilj publikacije je prispevati k širjenju informacij o gozdnih požarih, o njihovih učinkih na gozdno dediščino in, posredno, na številne družbene in gospodarske vidike območja Alp. Partnerji projekta so namreč prepričani, da lahko znanje in zavedanje posameznikov o teh težavah prispeva k zmanjševanju gozdnih požarov ter izboljša varovanje gozdov in okolja.

Poglavje 7 Kako se obnašamo je posvečeno prav konkretnim dejavnostim. Prispevamo lahko že na osebni ravni, kar pomeni, da lahko posameznik s svojimi vsakdanjimi dejanji prispeva k preprečevanju gozdnih požarov, pa tudi kolektivno prek izmenjave izkušenj in skupnih usposabljanj na čezmejni ravni, s katerimi lahko izboljšamo sodelovanje ter usklajeno delujemo na meddržavni ravni, da zaščitimo alpske gozdove.

V dokumentu so predstavljeni tudi poglavitni rezultati projekta, ki naj bi trajno izboljšali ozaveščenost in aktivna prizadevanja za preprečevanje gozdnih požarov. Pripravili smo:• enotno lestvico za klasifikacijo požarne nevarnosti in usklajevanje

dejavnosti za preprečevanje in gašenje požarov v posameznih alpskih območjih;

• sistem povezovanja, s katerim se lahko hitreje odzovemo na širjenje gozdnih požarov ter jih učinkoviteje pogasimo.

12 13

1. Projekt ALP FFIRS in teritorialno sodelovanje

Projekt ALP FFIRS in teritorialno sodelovanje

Kratica ALP FFIRS pomeni ALPine Forest FIre waRning System, torej sistem za obveščanje o alpskih gozdnih požarih.Poglavitni cilj projekta ALP FFIRS je zmanjšanje tveganj gozdnih požarov na območju Alp (Slika 1). Kako?

• S pripravo operativnih orodij za pod-poro pri preprečevanju.

• S širjenjem informacij in ozavešča-njem o posrednih in neposrednih po-sledicah požarov na gozdno dediščino.

• Promocija čezmejnih pobud za usklajeno upravljanje gašenja ter iz-menjavo dobrih praks (Slika 2).

Projekt sofinancira Evropska unija prek Programa INTERREG Območje Alp 2007-2013 v sklopu prioritetne osi 3 "Okolje in preprečevanje tveganj".

K projektu je pristopilo petnajst ustanov (partnerjev) iz Italije, Švice, Avstrije, Francije, Nemčije in Slovenije (Slika 3). Popolnoma jasno je namreč, da lahko samo s sodelovanjem med

državami alpskega loka zagotovimo enako raven varovanja območij pred požari, izboljšamo učinkovitost upravljanja na obmejnih območjih, zagotovimo

splošno uporabo najboljših strategij in taktik za gašenje ter prispevamo k boljšemu poznavanju inovativnih metodologij in orodij (Slika 4).

Potreba po aktivnem sodelovanju na področju gozdnih požarov v Alpah je po eni strani toliko bolj aktualna zaradi podnebnih sprememb, saj se z viša-

njem povprečnih tem-peratur, sušnih obdobij in ekstremnih vremen-skih pojavov povečujejo tudi pogoji, ki prispevajo k nastanku in širjenju gozdnih požarov, po drugi pa tudi zato, ker je s krčenjem finančnih sredstev nujno uvajati ukrepe za stroškovno učinkovitost

in skupne protokole ukrepanja.

Partnerji projekta so oblikovali in spre-jeli skupno lestvico za ocenjevanje tveganja gozdnih požarov na osnovi vremenskih pogojev. Iz te skupne le-stvice se je izpeljal skupni sistem za obveščanje, s katerim si lahko hitro izmenjamo informacije o pogojih, ki so ugodni za nastanek gozdnih požarov. Sistem pristojnim organom omogoča, da pravočasno poskrbijo za preprečevanje oziroma učinkovito uskladijo ga-šenje požara.

S skupno podatkovno bazo gozdnih požarov in z njimi povezanih vremen-skih pogojev smo uspeli:• analizirati značilnosti požarov na območju Alp;• oceniti splošna gibanja, sezonsko naravo in regionalne posebnosti požarov;• opredeliti najzanesljivejše kazalnike nevarnosti.

S podrobnejšim ocenje-vanjem pričakovanih učin-kov podnebnih sprememb na režim gozdnih požarov smo, tudi ob primerjanju različnih metodologij, obli-kovali prihodnje scenari-je, ki kažejo, da bo v pri-hodnosti temu problemu treba posvečati še več pozornosti ter načrtovati ukrepe, pri čemer bo treba upoštevati povečano pogostost in večjo spremenljivost pogojev, ugodnih za nastanek gozdnih požarov (Slika 5).

V skupnih medregionalnih in med-državnih vajah ljudi, ki skrbijo za pre-prečevanje in gašenje požarov, so se izpostavile možnosti za vzpostavitev stalnih protokolov medsebojne po-moči v primeru požarov na obmejnih območjih oziroma večjih požarih, s či-mer se bo - ob skupnem cilju varova-nja alpskih gozdov - še dodatno pove-čala teritorialna kohezija (Slika 6).

Slika 1 - Simulacija gozdnega požara med vajo v Šmohorju (AT)

Slika 2 - Usklajevanje protipožarnih skupin Dežele Furlanija Julijska krajina in Slovenije med skupno vajo na obmejnem pasu Krasa

Slika 3 - Alpske regije, ki sodelujejo v projektu ALP FFIRS

Slika 4 - Vaja z uporabo ročnika s spremenljivo geometrijo, ki ustvarja varovalno pahljačo

Slika 5 - Požar na robu gozda v kraju Aix-en-Provence (Le Petit Arbois), 16. julija 2003

Slika 6 - Oznaka državne meje med Slovenijo in Italija na območju KrasaSlika 1

Slika 2

Slika 3

Slika 4

Slika 5

REŽIM:Značilnosti in pogostost gozdnih požarov na določenem območju

ALPine Forest FIre

waRning System,

sistem obveščanja

o alpskih gozdnih

požarih

Slika 6

1 . Projekt ALP FFIRS in teritorialno sodelovanje

1514

Gozdovi so drugo najpomembnejše kritje tal ter pomembno zaznamujejo krajino. Gozdovi pokrivajo približno 40% alpskih območij, njihova povr-šina pa se nenehno širi. Razlog za to je predvsem ta, da ljudje zapuščajo gorska naselja (slika 1).

Človekov vplivNa velikem delu evropskih gozdnatih površin je človek v zgodovini na tak ali drugi način pustil svoj vpliv. Približno 70% evropskih gozdov je klasificiranih kot polnaravnih, saj jih že stoletja upravlja človek. Zgodovinska uporaba surovin iz gozdov: lesa, sadežev in drugih pridelkov ter velika gosto-ta prebivalstva v preteklosti in lastniška struktura zemljišč so nekateri izmed dejavnikov, ki so v preteklosti vplivali na upravljanje gozdov. Gozdovi, ki niso občutili človekovega vpliva, se raztezajo predvsem v odročnih in nedostopnih predelih vzhodne in severne Evrope ter v Ruski Federaciji.

V Alpah pa se je večji del obrečnih gozdov, torej gozdov v dolinah vzdolž vodnih tokov, bistveno zmanjšal ali je celo povsem izginil zaradi vedno ob-sežnejše mreže infrastruktur, poselitvenih območij ter urejanja vodnih tokov. Gozdovi ležijo predvsem na pobočjih gora, kjer se še vedno raztezajo čez velike površine in kažejo še veliko elementov nedotaknjenosti.

Enajst milijonov hektarjev evropskih gozdov pa kaže znake različnih vrst škode, in sicer požarov (slika 2), vremenskih dejavnikov, kot sta veter in sneg,

škodljivcev in bolezni, divjadi in doma-čih živali.

Škodo, nastalo zaradi vremenskih dejavnikov zasledimo zlasti srednje-vzhodni, srednje-zahodni, severni in jugozahodni Evropi. Škoda zaradi po-žarov je najbolj obsežna v Rusiji ter v jugovzhodni in jugozahodni Evropi. V

nedavnih študijah se je izpostavilo dejstvo, da bodo v prihodnje gozdovi naj-bolj izpostavljeni podnebnim in drugim globalnim spremembam. Raziskave na tem področju kažejo, da se v prihodnosti lahko bistveno povečajo nevarnosti za gozdove, kot so gozdni požari, in sicer zaradi spreminjanja podnebja, ki vedno pogosteje teži k ekstremom.

Čemu služijo gozdovi?Alpski gozdovi opravljajo različne ključne funkcije za družbeni in gospodarski

Alpski gozd

razvoj, zlasti za socialno blaginjo alpskih oziroma oddaljenih območij. Les znova postaja vedno bolj pomemben kot grad-beni material in obnovljivi vir energije. Lesna bio-masa je namreč eden izmed nosilnih stebrov sona-ravne oskrbe z energijo (slika 3).

Tesno povezano s pridelavo lesa pa je tudi shranjevanje ogljika iz ozračja: alpski gozdovi so pomembno "skladišče" te molekule in tako pozitivno prispe-vajo k ogljičnemu ciklusu ter zmanjšujejo obseg tople grede.

Zaščitna funkcija gozdov do poselitvenih območij in komunikacijskih poti je ocenjena na več kot deset milijard evrov. Poleg tega se še ocenjuje, da ima približno ena petina vseh gozdov tudi varovalno funkcijo prostora, saj ščiti pred poplavami ter zemeljskimi in snežnimi plazovi.

Alpe so tudi pomembno območje za turizem: smučišča ter izletniške, poho-dniške in plezalne poti so pomembni za psihološko in fizično zdravje ljudi ter gospodarska priložnost za lokalne skupnosti.

Alpe so vir biotske raznovrstnosti: na njih lahko zasledimo 4.500 rastlinskih vrst, od teh pa 400 endemitov, ter favno, ki šteje približno 30.000 vrst (slika 4).

Genetski viri gozdov so pomembno bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti s primernim, trajnostnim upravljanjem gozdov. Genetska raznolikost je eden od pogojev za preživetje gozdov, za njihovo prilagajanje in razvoj zlasti ob upoštevanju podnebnih sprememb, ki so že v teku. Zaščitena območja se določajo prav zato, da se ohranijo ogrožene vrste ter naravnih habitati in tra-dicionalne krajine.

Danes so izzivi in priložnosti za evropsko gozdarsko politiko že dobro opre-deljeni: Gozdovi igrajo vedno pomembnejšo vlogo pri omilitvi podnebnih sprememb, saj skladiščijo ogljik iz ozračja in so nadomestilo za neobnovljive materiale in vire energije. Gozdovi pa se morajo obenem prilagoditi podneb-nim spremembam, za kar pa so potrebne obsežne naložbe. Na evropski ravni beležimo velik napredek pri varovanju gozdne biotske raznovrstnosti. Vedno večji izziv za prihodnost pa bo usklajevanje ukrepov za varovanje biotske ra-znovrstnosti in bolj intenzivnega izkoriščanja gozdov, ki ga narekuje vedno večje povpraševanje po lesu.

2.

Slika 1

Slika 1 - Zapuščena podeželska stavba

Slika 2 - Škoda na črnem boru zaradi vršnega požara v Val di Torre (TO)

Obrečni gozd

je sestoj, ki raste

vzdolž vodnih

tokov

Slika 2

Slika 3

Slika 3 – Skladovnica drv

Slika 4 - Volk v alpskem gozdu

Slika 4

2 . Alpski gozd

16 17

Rastlinstvo v AlpahRazširjenost in raznolikost alpskih rastlinskih vrst so rezultat kombinacije različnih dejavnikov, in sicer človekovih dejavnosti in podnebja (padavin, temperature, osončenosti, snežnega pokrova, itd) ter dodatnih dejavnikov, povezanih s slednjimi, kot so nadmorska višina, naklon, morfologija terena in vrsta tal.

Pri podnebju moramo upoštevati, da imamo v Alpah različna• segajo od oceanskega do celinskega ter od severnega do submediteran-

skega.• gorska veriga Alp je z juga izpostavljena močnim sredozemskim vplivom,

z vzhoda pa celinskim;• notranja celinska območja so, odvisno od morfologije in širine gorske ve-

rige, različni po velikosti oziroma jih sploh ni.

Celotno območje lahko razdelimo na naslednje višinske osi (obzorja) in bio-klimatske okraje:• obalpske ali predalpske, ki jih zaznamujejo večje količine padavin in bolj

zmerne temperature;• podalpske oziroma prehodne;• alpske, ki jih zaznamuje celinsko podnebje (redkejše padavine in večja

letna temperaturna nihanja)

Rastlinstvo v Alpah je rezultat različnih združb približno 40 drevesnih vrst, od katerih je 30% iglavcev in 70% listavcev. Podatki z zemljevida gozdov na območju Alp so prikazani v grafikoni na sliki 5.

Slika 5 - Razširjenost posameznih kategorij in skupin kategorij po klasifikaciji Vrst evropskih gozdov (European Forest Types), 2006

Fig. 1

Fig. 2

Gorski bukovi gozdovi Evrope in Ilirije: Gre za tipične gozdove podalp-skih območij, in sicer bukovih gozdov, ki so odvisno od ekološkega stanja včasih mešani s smrekami in jelkami. Razširjenost teh gozdov sega od 900 do 1800 m nadmorske višine na raz-ličnih vrstah tal, od kislih do apnenča-stih (slika 6).V večini primerov gre za gozdove, ki so jih ljudje očistili iglavcev. V vseh primerih je travinja in grmovja zelo malo ali pa ga sploh ni. Debela plast opada (suhega listja na tleh), ki zaznamuje bukove gozdove, je pogost vir podtalnih požarov. V teh primerih se požar širi zelo počasi, vendar je lahko zelo hud, saj uniči koreninske sisteme rastlin in ga je tudi težko pogasiti.

Kostanjevi gozdovi: Gre za najbolj razširjene gozdove na alpskem obmo-čju. V teh gozdovih so kostanji, ki so jih vnesli ljudje, nadomestili gradnove in bukove gozdove ter gozdove puha-stega hrasta (slika 7). V večini prime-rov so kostanjevi gozdovi, ki so nekoč bili vir sadežev, danes čisti panjevci ali pa so pomešani z drugimi listavci, zla-sti pionirske ali eksotične vrste, kot je robinija. Visoka sposobnost odganjanja te drevesne vrste kompenzira njegovo nizko odpornost na ogenj zaradi zelo tenkega lubja. Tudi v kostanjevem gozdu je širjenje požarov povezano z debelo plastjo opada, v katerem se tako kot v bu-kovem gozdu širijo talni požari, ki včasih lahko zajamejo tudi nižje dele krošenj.

Macesnovi in cemprinovi gozdovi ter rušje podalpskih nižin: Gre za najbolj razširjeno obliko rastlinskih združb v Alpah, v katerih prevladu-jejo iglavci (slika 8). Zaznamujejo jih predvsem naslednje vrste: macesen, cemprin, gorski bor /Pinus mugo sub-sp. uncinata/ (zahodne Alpe) in rušje (vzhodne in jugozahodne Alpe), smre-ka in jelka. Gozdove v Alpah delimo še na tri vrste glede na pozicijo. Na pristno alpskih (Dolina Aoste, Valais, Grau-bünden, Vinšgau, itd) in podalpskih območjih najdemo na višjih legah mešane podalpske gozdove ali čiste cemprinove oziroma bukove gozdove ali rušje oziroma gozdove gorskega bora (Pinus mugo subsp. uncinata).

Slika 6 - Gorski bukov gozd

Slika 7 - Kostanjev gozd v zahodnih Predalpah

Slika 8 - Mešani bukov, cemprinov in smrekov gozd

13% Macesnovi in cemprinovi gozdovi ter rušje podalpskih nižin

13% Kostanjevi gozdovi

4% Manjši gozdovi

25% Drugi gozdovi

12% Smrekovi gozdovi gorskih in podalp-skih ravnin ter mešani jelovo--smrekovi gozdovi

11% Ostali širokolistni termofilni listavci

8% Pogozdovanje

14% Gorski bukovi gozdovi srednjein ilirske Evrope

Slika 5

Slika 6

Slika 7

Slika 8

ODGANJANJE: Nastajanje poganjkov iz panjev posekanih dreves

2 . Alpski gozd

18 19

Smrekovi gozdovi na gorskih in podalpskih ravninah ter mešani jelovo--smrekovi gozdovi na gorskih planotah: v gorskem pasu zasledimo čiste smrekove gozdove ali mešane gozdove z jelko. V Vzhodnih Alpah najdemo gozdove rdečega in črnega bora. Uspevajo na revnih tleh posamično ali me-šano s puhastim hrastom, črnim gabrom in drugimi pionirskimi listavci. Kot vsi iglavci, so tudi te vrste izpostavljene nevarnosti vršnega požara, ki so še zlasti uničujoči, čeprav so požari na visokih legah precej redki. Določene vrste se po svojih značilnostih bolj odporne na požare. Bukev se, na primer, pred po-žarom brani z debelim lubjem, druge vrste, kot je črni bor, pa požar spodbudi k brstenju.

Ostali širokolistni termofilni listav-ci: Gre za podgorske in gorske gozdo-ve, ki jih sestavljajo večinoma hrasti, kot sta puhasti hrast in cer, mešani s črnim jesenom in črnim gabrom. V to kategorijo se uvrščajo štirje tipi goz-dov iz alpskega loka. Gozdovi puha-stega hrasta se raztezajo zlasti po su-hih dolinah ali na zelo strmih alpskih

pobočjih z južno lego (slika 9). Na splošno so to gozdovi z nižjo proizvodno sposobnostjo, v katerih imamo poleg puhastega hrasta še rdeči bor, črni jesen in črni gaber (v vzhodnem delu Alp) in tudi subatlantske vrste, kot je navadni pušpan. Tople lege, na katerih rastejo ti gozdovi, so ugodno rastišče za trave, ki so pogosto vir vžiga požarov. Puhasti hrast in cer imata namreč tako pa-sivno zaščito pred požarom, in sicer debelo lubje, kot tudi aktivno zaščito, saj imata dobro sposobnost obnove.V tej kategoriji so zlasti v Vzhodnih Alpah pomembni gozdovi črnega gabra, črnega jesena, kraškega gabra, cera in črnega bora.

Pogozdovanje: V to kategorijo se uvr-ščajo umetni sestoji avtohtonih ali tu-jerodnih, tudi naturaliziranih, iglavcev in listavcev. Najpogostejše vrste so: smreka, črni bor, macesen, duglazija, robinija, itd. (slika 10). V preteklosti se je večinoma izvajalo pogozdova-nje z eno samo vrsto, s čimer pa se je zmanjševala biotska raznovrstnost.

Zaradi enodobnega sestoja so ti gozdovi izpostavljeni nevarnosti venenja in so sploh zelo občutljivi na različne naravne dejavnike, kot so vetrovi, obilno sneženje, bolezni in požari. V pretežno iglastih gozdovih pogosto nastanejo vršni požari, in sicer zaradi visoke vnetljivosti smole. Takšni požari so tudi zelo uničujoči.

Slika 9 - Sestoj puhastega hrasta, ki ga je prizadel požar

Slika 10 - Sestoj črnega bora, ki ga je prizadel požar

Naj izpostavimo tukaj še nekatere preostale kategorije gozdov:

Podgorski bukovi gozdovi Evrope: Značilnost teh bukovih gozdov je v tem, da je bukev mešana s puhastim hrastom, črnim gabrom in črnim jesenom. Na kislih tleh bukev spremljata še graden in lipa. Požari se v teh gozdovi razvijajo podobno kot v gorskih bukovih gozdovih.

Semiborealni iglasti gozdovi oziroma mešani gozdovi iglavcev in listav-cev: V teh gozdovih prevladuje rdeči bor, pomešan z brezo. Na alpskem ob-močju so ti gozdovi precej redki in niso močno izpostavljeni nevarnosti goz-dnega požara.

Kisli hrastovi gozdovi in mešani gozdovi hrastov in brez: V to kategorijo, ki je značilna za kisla tla, spadata dva tipa gozdov, in sicer acidofilni, pretežno gradnovi gozdovi in brezovi gozdovi s primešanimi gradni. Različne pionirske vrste listavcev (topol, trepetlika, iva, itd) se mešajo z rdečim borom na toplej-ših predelih, z veliki jesenom in javorjem pa v bolj deževnatih predelih severne strani Alp. Osnovna značilnost teh gozdov je prisotnost goste podrasti borov-nic ali trav, ki predstavljajo lahko gorljivo biomaso.Graden ima debelo lubje, ki upočasni gorenje, ter ima dobro sposobnost ob-nove po požaru, in sicer iz poganjkov iz panja. Nasprotno pa so breze s svojim zelo tankim lubjem zelo občutljive na ogenj in je zato požar zanje pogosto popolnoma uničujoč.

Mešani mezofilni listnati gozdovi: V to kategorijo uvrščamo mešane gozdo-ve gradna, doba, belega gabra, jesena (velikega in poljskega), javora (makle-na ter gorskega in ostrolistnega javora) in malolistne lipe. Znotraj te kategorije imamo opredeljeno vrsto različnih tipov.Najpogostejši tip je invazivni jesenov gozd na opuščenih ornih zemljiščih. Jesenovi gozdi so razširjeni po vsej alpski verigi, pri čemer pa imamo dve koncentracijski točki: jugozahodni in jugovzhodni italijanski del. K jesenu se, odvisno od nadmorske lege, primešajo še gorski javor, češnja, breza, graden, maklen, brest, siva in črna jelša, jerebike, tisa in navadna bodika.Na bolj deževnatih predelih se razvijejo mešani gozdovi gradna in malolistne lipe z občasno, lokalno prisotnostjo bukve, tise in navadne bodike. V grabnih, soteskah in na pobočjih z velikim grebenskim detritom graden nadomestijo gorski javor, ostrolistni javor in malolistna lipa. V obeh primerih je podrast močno razvita. Podrast je vedno bogata z grmovnicami in travami.Zaradi narave teh rastišč, ki jih zaznamuje visoka vlažnost, je ta kategorija redko izpostavljena nevarnosti gozdnega požara. Gozdovi termofilnih zimzelenih listavcev: To so pretežno gozdovi črničevja, ki so v Alpah precej redki, najdemo jih na najbolj južnem delu gorske verige, v francoskih Obmorskih Alpah in v Ligurskih Alpah ter v Predalpah v Venetu

Slika 9

Slika 10

2 . Alpski gozd

20 21

Požarni trikotnikZa nastanek gozdnega požara so v bistvu potrebni trije elementi (slika 1):• gorivo oziroma skupek živih (rastlin, grmov, trav) in mrtvih rastlinskih

delov (listov, suhe trave, odpadlih vej) na območju

• kisik oziroma kisik iz ozračja;• vir vžiga oziroma zunanji dejavnik, na pri-

mer plamen ali strela, ki gorivo

Če manjka le eden od teh treh elementov, ne pride do požara oziroma do širjenja požara v času in prostoru.Poznavanje teh dejavnikov in njihovega de-lovanja je zelo pomembno pred požarom za učinkovito preprečevanje ter med požarom, da se zagotovita uspeh pri gašenju in varnost vseh, ki pri njem sodelujejo.

Kako se širi požar?Številne dejavnike, ki sooblikujejo tveganje za požar v določenem sestoju, lahko uvrstimo v dve osnovni kategoriji: predispozicijski in determinantni de-javniki.

A. PREDISPOZICIJSKI DEJAVNIKIPovezani so s temeljnimi značilnostmi določenega območja, torej z geomor-fologijo (naklon in izpostavljenost pobočij), rastlinstvom (sestavo in zgrad-bo) in podnebjem (količina padavin, temperatura, veter in relativna vlažnost območja). Oglejmo si jih podrobneje.

Geomorfološke značilnostiOd morfologije območja (nadmorska višina, naklon, osončenost, itd) so odvi-sni podnebje, rastlinstvo in smer vetra in je zato to tisti dejavnik, ki še najbolj vpliva na nastanek in širjenje požara.Naklon je poglavitni morfološki element, ki neposredno vpliva na širjenje ognja. Na nagnjenem pobočju se namreč ogenj veliko lažje in hitreje razširi proti višjim legam, obenem pa se go-reči material kotali dol in tako ustvarja nova žarišča (slika 2). Podobno velja tudi za osončenost. Bolj osončena (prisojna) južna in ju-gozahodna pobočja zaznamujejo višje temperature (in torej nižja vlažnost) ter so zato bolj izpostavljeni požarni nevarnosti.

in Furlaniji. Večinoma so to mešani gozdovi s črnim gabrom, črnim jesenom in gradnom, kraškim gabrom itd. Črničevje, ki je samorodna vrsta rastišč, ki so pogosto izpostavljena požarom, je razvilo dobro odpornost na ogenj, zlasti zaradi debelega lubja in dobro sposobnostjo obnavljanja.

Sredozemski iglasti gozdovi: Podobno kot prejšnja kategorija so tudi ti goz-dovi zelo redki v Alpah, in sicer zasledimo manjša območja pinij in obmorske-ga bora, včasih pomešanega s črnim borom.Te drevesne vrste so pogosto izpostavljene vršnim požarom, vendar so tudi najbolj prilagojene na prehod ognja, saj imajo odporno lubje in posebne me-hanizme spuščanja semen in kaljenja, ki ju sproža prav toplota.

Različno mešani pionirski ali invazivni gozdovi: Gre za kategorijo gozdov, ki se močno razlikujejo med sabo, vsebujejo pa brezo, zeleno jelšo, trepetliko, navadni nagnoj, jerebike, itd., ki so invazivne ali pionirske vrste na opuščenih ornih zemljiščih. Ti gozdovi uspejo na rastiščih z različnimi pogoji. Pogosto imajo zelo razvito in bogato podrast s travami, ki prispeva k širjenju požarov.

Grmišča: Ta kategorija vključuje se-stoje, pretežno sestavljene iz grmov-nic, ki poganjajo na suhih tleh, kot so opuščena orna zemljišča oziroma gozdni robovi (slika 11).Med najpogostejšimi vrstami grmovnic naj omenimo naslednje: češnje, šmar-na hrušica, brini, košeničice, pušpan in druge. Ti sestoji vsebujejo veliko

gorljive biomase in so zato pogosto žrtve velikih požarov, ki se navadno raz-širijo s pašnikov.

Slika 11 - Grmišče v vzhodnih Alpah

Fig. 1

Slika 11

Požari v Alpah3.

KISIK

GO

RIV

O

VIR VZIGA

^

Slika 1

Slika 1 - Požarni trikotnik

Slika 2 - Požar na zelo strmem območju

SESTOJ:skupek dreves na določenem območju

Slika 2

22 23

B. DETERMINANTNI DEJAVNIKIGre za naravne vzroke ali posledice človekovih dejavnosti. Medtem ko so naravni vzroki, torej strele, samovžig ali vulkanski izbruhi, izredno redki, so človekovi dejavniki veliko bolj pogosto vzrok požarov in jih lahko delimo v naslednje skupine:• nenaklepni ali naključni, torej povezani s človekovimi dejavnostmi, ven-

dar brez namere, ampak izključno posledica nepazljivosti ali nevednosti;• in naklepni dejavniki, torej dejavnosti z izrecnim namenom zanetiti po-

žar in povzročiti škodo na okolju, premoženju ali ljudem.

Poglavitni vzrok za nastanek gozdnega požaraNAKLJUČNI (NENAKLEPNI) VZROKI NAMERNI (NAKLEPNI) VZROKIKMETIJSKA IN GOZDARSKA PRAKSA MAŠČEVANJE ALI VANDALSTVO

REKREACIJSKE DEJAVNOSTI PIROMANIJA

NEPAZLJIVOST ALI MALOMARNOST NEPREMIČNINSKE ŠPEKULACIJE

OPUSTITEV POLJEDELSTVA USTVARJANJE DELOVNIH MEST

LOV ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Med najpogostejšimi nenaklepnimi vzroki požarov velja omeniti kmetijsko in gozdarsko prakso, torej navade pri odstranjevanju ostankov pridelka ali od-stranjevanju opada v gozdovih (vejevina, vršni odrezki, itd.). Med nenaklepne vzroke spadajo tudi rekreacijske dejavnosti v naravi (prižiganje ognja ob goz-dnih robovih) oziroma nepazljivost (cigaretni ogorek, odvržen iz avtomobila).Med naklepnimi vzroki pa so dejanja, s katerimi storilci skušajo pridobiti kako korist (požig gozda, da bi se kmetijsko zemljišče lahko spremenilo v zazidal-no, da bi se ustvarila nova delovna mesta pri obnovi pogorišč, požigi kultur kot oblika varčevanja pri delovni sili) ali dejanja, od katerih storilec ne pričakuje ni-kakršne koristi (piromanija, osebne zamere, maščevanje, protestno dejanje). Slednji vzroki so najpogostejši vzroki nastanka požarov.

Katere vrste požarov poznamo?Odvisno od načina širjenja ognja prek različnih plasti rastlinja lahko požare delimo v štiri vrste: podtalni, talni, vršni in kompleksni.

Podtalni požarNavadno nastane in se širi brez plamenov, in sicer v organskih plasteh nad mineralnimi horizonti tal, prek podzemnih delov rastlin. Ti požari niso toliko nevarni zaradi škode, ki jo povzročijo, temveč zato, ker jih je težko odkriti in omejiti. Do te vrste požara pogosto pride v smrekovih gozdovih. Najtežje ga je pogasiti in, če ni primerno nadzorovan, lahko povzroči nastanek novih žarišč, ki so od izvora požara lahko oddaljeni tudi nekaj desetin metrov. Dodatno težavo predstavljajo udori tal zaradi uničenja strukturnih lastnosti tal (slika 4).

VegetacijaZnačilnosti okoliša (vrste dreves, porazdelitev, starost in zgradba rastlin) vpli-vajo na predispozicijo sestoja za nastanek, širjenje in razvoj požara v času in prostoru. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na lastnosti goriva pri požaru, lahko navedemo naslednje:• tip rastlinskih vrst, ki jih je prizadel požar, neposredno vpliva na vrsto po-

žara in njegov razvoj;• količina in velikost vegetacije;• vsebnost vlage goriva. Ogenj se toliko lažje širi, kolikor je rastlinsko gorivo

manj vlažno (slika 3).Podnebje Kot smo že navedli, je vsebnost vla-ge v rastlinskem gorivu pomemben dejavnik pri širjenju požara. Vsebnost vode je tesno povezana z nekaterimi podnebnimi dejavniki:• količina padavin (porazdelitev de-ževja v teku leta). Nevarnost požara je večja v sušnih obdobjih;• temperatura vpliva na segrevanje

goriva, ga izsuši in ga privede do vnetišča.Veter prispeva oksidacijski dejavnik (kisik) in vpliva na razvoj poti ognja, poleg tega pa prispeva k segrevanju lesa in prenaša goreče delce, s čimer nastane-jo nova žarišča, ki so od izvora požara lahko oddaljeni tudi nekaj desetin ali stotin metrov. Veter vpliva na smer širjenja požara.

Vlažnost vpliva na vsebnost vode v gorivu. Ta dejavnik je tesno povezan z letnim časom, v katerem pride do požara. Vlažnost goriva se namreč v teku leta spreminja in je škoda veliko večja v vegetacijski dobi (pomlad-poletje). Za območja s celinskim podnebjem je značilna manjša količina padavin v ja-nuarju in februarju. Skupaj z izsušenostjo rastlin zaradi zimskega mirovanja je to dejavnik, ki močno prispeva k povečanju požarne nevarnosti v zimskih mesecih.

VEGETACIJSKA

DOBA: čas rasti

rastlin v teku leta

,

v katerem rastlina

poganja oziroma

razrašča korenine

3 . Požari v Alpah

KULTURA:gozdno-poljska kultura za vzgojo trav ali dreves

MINERALNI HORIZONT:plast tal z lastnimifizikalnimi, kemijskimi in biološkimi lastnostmi, večinoma sestavljen iz rudninskih snovi, ki leži pod zgornjimi plastmi, ki so večinoma iz organskegamateriala (organski horizonti)

VEJEVINA: lesni sortiment iz vej, vejic, palic in vršnih odrezkov, ki jih pridobimo pri odstranjevanju suhih vej in preredčenju krošenj

Slika 3

Slika 3 - Požar, ki se je razširil zaradi nizke vlažnosti rastlinskega goriva

OKOLIŠ (v botaniki)

:

pokrajinska enota s

sorazmerno enovitim

fiziogeografskim

značajem, na

katerem raste

sestoj različnih

rastlinskih vrst

24 25

Talni požarZaznamuje ga nizek ogenj, ki prizade-ne predvsem pritalno rastje, grmovnice in humusni sloj oziroma opad. Dreve-sa navadno prizadene le do debel, pri čemer ostanejo krošnje relativno nepo-škodovane. Če pa temperatura prese-že določeno mejo oziroma se na istem območju v več letih pojavi več takih po-žarov, je ogorelost spodnjih del debla lahko za drevesa usodna (slika 5).

Vršni požar Prizadene predvsem višje lesne plasti gozda, saj se od tal razširi na krošnje in včasih s krošnje na krošnjo. Ta vrsta požara najpogosteje prizadene iglaste gozdove zaradi visoke vsebnosti smol v lesu ter zaradi velike količine suhega in lahko vnetljivega opada, ki se nabira v teh gozdovih. Zatiranje vršnega požara je zelo zahtevno in je zato zelo uničujo-ča vrsta požara, saj je usoden za veliko večino rastlin v gozdu (slika 6).

Kompleksni požarKompleksni požar je kombinacija vr-šnega in talnega požara, ki oblikujeta skupno čelo požara in zajame vse vi-šinske plasti gozda. V kompleksnem požaru namreč gorijo tako trave, kot grmovnice in drevesa. Gre za zelo in-tenzivne in uničujoče požare.

Slika 4 - Podtalni požar

Slika 5 - Talni požar

Slika 6 - Vršni požar

Fig. 1

Ključni dejavnik pri širjenju gozdnih požarov (vremenski parametri, tipologija in stanje goriva ter oblika terena) so na območju Alp zelo raznoliki.Geografija tega območja na stičišču Sredozemlja, Atlantika in Evrazije vpliva na krajino ter sestoj in zgradbo gozdov. To pa je izoblikovalo veliko ekološko in demografsko raznolikost na tem območju.Lokalno podnebje oblikujeta dva pomembna dejavnika: oddaljenost od mor-ja in nadmorska višina.

Klimatski diagrami nam o padavinah povedo, da imamo dve obdobji v teku leta s konicami količin padavin, in sicer spomladi in jeseni (slika 1). Iz kombinacije podnebnih razmer in topografije pa izhaja velika raznolikost rastlinstva, od psevdomediteranskih in mediteranskih gozdov v bližini morij in jezer do iglastih gozdov, na primer v Avstriji, ki so po značilnostih primerljivi borealnim gozdovom.

V okviru projekta ALP FFIRS so si države na območju Alp prvič izmenjale podatke o gozdnih požarih. S pripravo obsežne podatkovne baze smo lahko opredelili pogostost in vrste požarov na tem območju v zadnjem desetletju. Podatkovno bazo, v kateri so zajeti podatki o gozdnih požarih v državah, ki sodelujejo v projektu z izjemo nekaterih severnih regij, smo poenotili, dodatno preverili in analizirali.

Slika 1 - Primer alpskega podnebnega diagrama, na katerem so prikazane povprečne mesečne padavine in temperature v razponu dvajsetih let (1991-2011): meteorološka postaja Alpe Devero, Val D'Ossola (Italija) na 1.634 m nadmorske višine (povprečne vrednosti v obdobju 1992-2011)

Slika 5

Slika 6

Slika 4

Statistični podatki o požarih v alpskem prostoru

4.

Slika 1

0

40

80

120

160

200

240

-10

00

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Pre

cip

ita

tio

n

(mm

)

Te

mp

era

ture

(°C

)

Month

T

P

Tem

pera

tura

(°C

)

Pad

avin

e (m

m)

Mesec

TP

26 27

Podatkovna baza zajema dnevne podatke o pogostosti požarov in površinah pogorišč v obdobju desetih let (2000-2009). Zbirko podatkov smo poenotili tako, da smo postavili minimalno spodnjo mejo 0,1 hektarja za površino pogorišč.

Prva analiza zbranih podatkov kaže, da je najvišja pogostost požarov v Italiji (74,81 % zabeleženih požarov in 71,76 % skupne površine pogorišč), sledita pa ji Francija (10,55 % oziroma 17,68 %) ter Slovenija (9,22 % in 7,27 %).Vsa ta območja ležijo v južnem podnebnem sektorju in zavzemajo približno 42 % celotnega preučevanega območja. Gozdni požari so redkejši v državah v severnem sektorju (Avstrija, Nemčija in deli Švice), kjer je zabeleženih 12 % požarov (8 % skupne površine pogorišč).

Slika 2 - Število požarov in površina pogorišč v posameznih regijah, razdeljenih po podnebnih regijah in sektorjih v obdobju 2000-2009

Fig. 1

V obdobju 2000-2009 je območje Alp prizadelo v poprečju 765 požarov, pri čemer je na letni ravni zgorelo približno 6.890 hektarjev. Iz slike 4 je razvidno, da sta se pogostost in površine pogorišč zmanjšali po letu 2003, ki je bilo najhujše leto v desetletju, z izjemo leta 2007, ko so požari bili hujši, na primer v Avstriji, zaradi opada, torej goriva, ki se je nabralo zaradi škode, ki so jo povzročile hude nevihte. Skupno površino pogorišč (68.835 hektarjev) smo razdelili na deset velikostnih razredov (Slika 5) in smo tako za vsako leto pridobili podatke o intenzivnosti požarov, pri čemer smo temeljili na predpostavki, da je površina pogorišča pokazatelj intenzivnosti požara.

Požari, ki zajamejo površine nad 1.000 hektarjev, so divjali izključno poleti leta 2003, in sicer v Franciji (kjer se je dosegla najvišja vrednost 2013 hektarjev), Sloveniji in Italiji. V letih 2004 in 2009 ni noben požar presegel velikosti 250 hektarjev.

Slika 4 - Letno število požarov in površina pogorišč v obdobju 2000-2009

Slika 5 - Odstotek pogorišč po velikostnih razredih in regijah v obdobju 2000-2009. Pri Švici sta se upoštevala le kantona Ticino in Vallais

Sektor Dr ava (regija) tevilo po arov Pog. (%) Povr ina pogori (ha)

Pog. (%) SV Avstrija 154 2,01 321.99 0,47 SZ Nem ija 69 0,90 82,76 0,12

Sever 223 2,91 404,75 0,59 JV Slovenija, FJK, Veneto) 1909 24,97 11932,53 17,33 JZ Francija, Italija (Piemont, Lombardija) 5323 69,62 54637,95 79,38 Jug 7232 94,59 66570,49 96,71

JZ-SZ vica (Kantona Ticino in Valais) 191 2,50 1859,93 2,70

Skupaj 7646 100,00 68835,17 100,00

Slika 3 - Pogostost nastanka požarov in površine pogorišč v posameznih podnebnih sektorjih v obdobju 2000-2009

4 . Statistični podatki o požarih v alpskem prostoru

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Slika 4

Slika 2

Slika 3

Slika 5

(ha)

28 29

Na splošno se je pogostost t.im. velikih požarov zmanjšala med leti 2000 in 2009. Opazimo lahko veliko razliko med posameznimi klimatskimi sektorji: v regijah severno od Alp (v Nemčiji in Avstriji) se v zadnjem desetletju niso zabeležili požari, ki bi zajeli več kot 50 hektarjev. Južno od Alp pa spadajo požari v popolnoma drug velikostni razred. Na osnovi velikosti požarov lahko države postavimo na lestvico v padajočem vrstnem redu, in sicer: Italija, Francija, Slovenija, Švica (kantona Ticino in Vallais), Avstrija in Nemčija.

Pri vsem tem pa je treba število gozdnih požarov v teh letih obravnavati s precejšnjo pazljivostjo, saj se podatki močno razlikujejo od leta do leta. Ocene bi bile veliko bolj zanesljive, ko bi jih lahko naredili na osnovi podatkov iz veliko daljšega obdobja. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da so podatki o gozdnih požarih zbrani iz zelo različnih virov, ki se med seboj razlikujejo po kakovost in količini zbranih podatkov.

Na sliki 6 so prikazani rezultati osnovne statistične analize (povprečna velikost pogorišča, variacijski interval in standardna deviacija) zbranih podatkov o požarih za vse države območja Alp. Povprečna velikost pogorišča pri analiziranih alpskih gozdnih požarih je 9 hektarjev, z najvišjo vrednostjo 15 hektarjev v južnem sektorju (Francija) in najmanjšo 1,2 hektarja v severnem sektorju (Nemčija).

Opredelitev velikih požarov, ki se trenutno uporablja v alpskih regijah za klasifikacijo požarov, ni povsod ista, kar predstavlja težavo pri ocenjevanju velikih požarov. Da bi rešili ta problem in lahko primerjali podatke, zbrane z različnih območij, smo za velikost pogorišča vnaprej izbrali vrednost 95. percentila porazdeljenosti podatkov: Vsi požari, v katerih je pogorišče presegalo to vrednost, so se šteli za velike požare. Na ta način smo podatke poenotili in lahko analizirali ta pojav.Vrednost 95. percentila za preučevano območje znaša 31 hektarjev po-gorišča (Slika 7). Čeprav predstavljajo požari, pri katerih velikost pogorišča presega 31 hektarjev, samo 5 % vseh dogodkov med leti 2000 in 2009, pred-stavljajo 75 % skupne površine pogorišč. Slednji podatek nam kaže, da je izjemno pomembno preučiti to skupino ekstremnih požarov.Rezultati kažejo velika razhajanja med posameznimi regijami. Najvišjo vrednost zasledimo v Švici (47.5 hektarjev), sledita pa ji Francija (42 hektarjev) in Italija (43 hektarjev). Minimalne vrednosti so se zabeležili v Avstriji (5 hektarjev) in Nemčiji (2 hektarja). V teh dveh državah ni bilo v

Fig. 1

preučevanem obdobju požarov, ki bi presegli velikost 30 hektarjev.

Vrednost 95. percentila kaže na dokaj jasen geografski vzorec: regije na južni strani Alp imajo višje vrednosti kot pa regije na severni strani alpskega loka. Ta pojav je nedvomno povezan z razlikami v vremenskih, topografskih in družbenih pogojih omenjenih območij. Delovanje vetra ali obdobja manjših količin padavin v spomladanskem in poletnem času lahko vplivajo na vsebnost vlage v gorivu, kar je toliko bolj izrazito v južnih regijah Alp v primerjavi s severnimi.

Slika 7 - Mejne vrednosti površin velikih požarov (95. percentil porazdelitve) in preostalih kvantilov za države partnerice ALP FFIRS. V primeru Švice sta upoštevana le Ticino in Valais

Slika 8 - Deleži pogorele površine po sezonah in velikostnih razredih požarov (levo); deleži pogorele površine po sezonah in državah (desno)

KVANTIL: ena od vrednosti, na katere je statistična množica podatkov razdeljena v skupine, vsaka od katerih vsebuje določen fiksni delež podatkov

PERCENTILI:

vrednosti, s katerimi je

zbirka podatkov statističn

o

razdeljena v skupine po 1

% vseh podatkov. Tako je

95. percentil porazdelitvena

vrednost, pod katero se

nahaja 95 % vseh podat

kov,

ter tako predstavlja

skrajno porazdelitveno

vrednost

Slika 6 - Osnovna statistična analiza: število požarov (N), skupna površina pogorišč (Area), povprečne vrednosti (Media), standardna deviacija (DS) in maksimalna velikost požara (Max) na osnovi podatkov o požarih v podatkovnih bazi

Površina Št. Površina (ha) Povprečje SD Max Avstrija 154 321.99 2.09 3.55 24.85 Francija 807 12169.96 15.08 94.07 2013 Nemčija 69 82.76 1.19 3.78 29.88 Italija 5720 49395.96 8.63 38.97 1076 Slovenija 705 5004.62 7.09 54.87 1048 Švica (TI in VS) 191 1859.93 9.73 38.11 324.88 Območje Alp-FFIRS 7646 68835.23 9.00 48.87 2013.00

Slika 6

Povr ina pogori (ha) Kvantil Dr ave Alp-FFIRS Avstrija Francija Nem ija Italija Slovenij

a vica

100% Max 2013 25 2013 30 1076 1048.57 325 99% 154.69 25 240 30 155.24 81.75 310 95% 30.68 8 42 3.5 33.035 17.15 47.5 90% 12 5 19.9 2 12 6.5 12 75% 3.25 2 5.7 0.75 3.2 2.6 3.2 50% Mediana 1.00 1 1.5 0.35 1 0.95 0.9 25% 0.40 0.50 0.5 0.2 0.4 0.32 0.3 10% 0.20 0.20 0.2 0.15 0.2 0.2 0.2 5% 0.15 0.20 0.15 0.15 0.15 0.15 0.15 1% 0,12 0.15 0.15 0.12 0,12 0,12 0,12 0% Min 0.10 0.15 0.12 0.12 0.1 0.11 0,12

Slika 7

Slika 8

0%

20%

40%

60%

80%

100%

2- 0

.5-2

3- 2

-5

4- 5

-15

5- 1

5-50

6-

50-

100

7- 1

00-2

50

8- 2

50-5

00

9- 5

00-1

000

Winter Summer

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%

100%

Austria Germany Slovenia

Winter Summer

ZimaPoletje

Zima

Razred velikosti (ha)

Avstrija Francija Nemčija Italija Slovenija Švica

Poletje

4 . Statistični podatki o požarih v alpskem prostoru

1 –

man

j kot

0.5

30 31

Naslednji pomembni dejavnik, ki vpliva na velikost požara je letni čas (zima/poletje). Na območju Alp beležimo najvišje odstotke požarov pozimi (od novembra do aprila), kar gre pripisati zlasti majhnim in srednjim požarom (Slika 8). Večji požari, ki presegajo 1000 hektarjev, pa se beležijo izključno poleti (od maja do oktobra), ko so temperature višje. V Franciji in Sloveniji pa je delež prizadetih območij veliko višji poleti (skoraj 70 %), verjetno zaradi vpliva sredozemskega podnebja (Slika 8), ki povzroča suše ter kraškega substrata, ki ima nizko sposobnost zadrževanja vlage.

Pripomniti je še treba, da je delež pogorišč v poletnem času precej visok tudi v Avstriji. V tej državi je sezona požarov posebej izrazita v času od pozne pomladi in med poletjem (Slika 9), po čemer se te območje razlikuje od ostalih, kjer dosega pogostost požarov najvišje vrednosti v dveh momentih. Prvi vrh se doseže pozimi (od januarja do aprila), kjer je pogostost marca 27-odstotna, drugi pa poleti (v juliju in avgustu), vendar so tu vrednosti nižje (manj kot 10 % v vsakem posameznem mesecu). V zimskem času beležimo na območju Alp predvsem talne požare in požare z drobnim gorivom, zlasti pod 1.000 metri nadmorske višine. Podtalni in vršni požari nastajajo predvsem poleti, in sicer zaradi daljših sušnih obdobij, tako kot se je zgodilo poleti leta 2003.

Pri vzrokih požarov je treba izpostaviti, da človekove dejavnosti na območju Alp pomembno vplivajo na sestavo in porazdeljenost goriva. Tu gre predvsem za posledice sprememb v rabi zemljišč in njihovo opuščanje. Človekove dejavnosti pa vplivajo tudi na vire zanetitve požarov: sežiganje ostankov iz kmetijstva in sečnih ostankov oziroma dejavnosti v turizmu.

Slika 9 - Pogostost požarov po mesecih za vse države, ki sodelujejo v projektu ALP FFIRS (na levi) in mesečne pogostosti za naslednje države: Italija, Avstrija in Francija

Fig. 1

SEČNI OSTANKI:

Ostanki rastlin,

napadli les, nastal

pri podiranju in

obdelavi

Na sliki 10 je vir požarov prikazan kot povečan pogled na tri sosednje regije: Lombardijo (Italija), kantona Ticino in Vallais (Švica) ter Avstrijo. Večina požarov, ki jih zaneti človek, nastane marca in aprila, kar sovpada z najvišjimi vrednostmi na sliki 7. Med požari, ki nastanejo zaradi udara strele, lahko opazimo jasno razliko med Lombardijo, kjer je število naravnih gozdnih požarov zelo nizko (oziroma zanemarljivo), in ostalimi regijami. V Švici in Avstriji imamo največjo koncentracijo naravnih požarov v poletnih mesecih (od junija do avgusta), saj je teh požarov veliko manj v maju in aprilu, največ pa jih je v juliju in avgustu.V kantonih Ticino in Vallais udari strele povzročijo do 30 % vseh gozdnih požarov. Naravni gozdni požari so se zabeležili na visokih legah, kjer udari strele povzročijo dolgotrajne podtalne požare.

Slika 10 - Število požarov po izvoru (neznan, človekov, naraven) in mesecu v Avstriji (levo zgoraj), Lombardiji (spodaj), Švici (kantona Ticino in Vallais - desno zgoraj)

Slika 10

Slika 9

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Fire

s fr

eque

ncy

(%)

Month

All countries

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12 Fi

res

freq

uenc

y (%

) Month

Austria

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Fire

s fr

eque

ncy

(%)

Month

Italy

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Fire

s fr

eque

ncy

(%)

Month

France

Vse države Avstrija

FrancijaItalija

Mesec Mesec

MesecMesec

Frek

venc

a po

žaro

v (%

)

Frek

venc

a po

žaro

v (%

)

Frek

venc

a po

žaro

v (%

)

Frek

venc

a po

žaro

v (%

)

4 . Statistični podatki o požarih v alpskem prostoru

32 33

Sistem napovedovanja požarne nevarnosti

5.

5. Sistem napovedovanja požarne nevarnosti

Namen sistema napovedovanja požarne nevarnosti, izdelanega v okviru pro-jekta ALP FFIRS, je nuditi podporo za preprečevanje in gašenje požarov na osnovi strokovnih dognanj o gozdnih požarih in o okoliščinah, ki prispevajo k zanetitvi in širjenju le-teh.Čeprav je sistem v prvi vrsti namenjen stroki in organizacijam, ki se borijo s požari, je obenem tudi koristen vir informacij za širšo javnost o stopnji požarne nevarnosti.

Zamislimo si francoskega turista v Sloveniji, ki bi rad užival v pohodništvu in prehodil slovenske gozdne poti. Kje bo našel koristne informacije v jeziku, ki ga razume?Za dodaten primer lahko vzamemo Italijana, ki je odgovoren za preprečevanje in gašenje požarov na območju, ki meji na Avstrijo. Pri svojem delu uporablja kanadski pokazatelj FWI (Fire Weather Index) in govori samo italijansko, nje-gov kolega na drugi strani meje pa uporablja indeks nevarnost Nesterova in govori samo nemško. Kako lahko Italijan pridobi informacije o okoliščinah za nastanek požara v svoji regiji, če se je požar začel na drugi strani meje?

To sta le dva primera, ki nazorno prikazujeta težave, na katere smo skušali odgovoriti s pripravo operativnega sistema v okviru projekta ALP FFIRS. Naš orodje omogoča:- zbiranje dnevnih informacij o nevarnosti gozdnih požarov v posameznih

regij, od katerih ima vsaka lokalen operativni sistem v svojem jeziku;- pripravo skupnega zemljevida, ki ga organi, pristojni za gašenje požarov,

torej gasilci in prostovoljna gasilska društva ter tudi prebivalci, z lahkoto razumejo.

Operativni sistem ALP FFIRS je torej sistem informacij, ki hkrati opravlja dve funkciji:• širšo javnost ozavešča o problemu gozdnih požarov na primerno poljuden

način;• lajša sodelovanje med državami in regijami, tudi v isti državi, saj omo-

goča boljšo izmenjavo jasno določenih informacij ter organom, ki morajo uskladiti gašenje požarov, predstavlja celovito sliko požarne nevarnosti na območju Alp.

S projektom ALP FFIRS smo podkrepili sodelovanje znotraj stroke in med iz-vedenci, pri čemer smo upoštevali razlike v znanju, pristojnostih in izkušnjah: • I strokovnjaki za gozdarstvo so prispevali svoje znanje o razvoju poža-

rov in metode za izračunavanje potencialne požarne nevarnosti na osnovi vremenskih parametrov;

• I natančneje so opredelili vremenske parametre v Alpah in izboljšali ope-rativno ocenjevanje kazalnikov požarne nevarnosti;

• Operativno osebje (gasilci in regionalni organi, odgovorni za koordina-cijo gašenja požarov je prispevalo podatke o preteklih požarih in oblikova-lo predloge na osnovi svojih izkušenj na terenu.

S skupnim delom vseh strokovnjakov smo uspeli izbrati najbolj učinkovi-to metodo za izračune potencialne požarne nevarnosti v Alpah in podrobno opisati posamezne gozdne požare na različnih območjih. Rezultati, ki smo jih pridobili na osnovi kazalnikov požarne nevarnosti, smo primerjali s podatki o preteklih požarih (slika 1). Kazalnik, ki je najbolje prikazoval podnebne pogo-je, v katerih so na določenih območjih ob določenem letnem času nastali po-žari, se je nato predlagal skupaj z mejnimi vrednostmi za ocenjevanje stopnje nevarnosti po lestvici požarne nevarnosti v alpskem loku.

Iz primerjave velikega števila kazalnikov požarne nevarnosti, ki se uporabljajo v posameznih regijah alpskega loka: (jugozahod: Hautes Alpes, Piemont, Do-lina Aoste, Ticino, Lombardija; jugovzhod: Furlanija Julijska krajina, Slovenija, Carinzia) smo izdelali klasifikacijo kazalnikov na osnovi letnih časov in višin-skih leg. Iz teh objektivnih ocen pa smo za vsak dan izračunali stopnje nevarnosti na osnovi zabeleženih podatkov ali podatkov iz napovedi po-sameznih regionalnih služb (meteorološke službe ali regionalne agencije za varovanje okolja). Te podatke smo uporabili kot vstopne podatke za izdelavo skupnega zemljevida (slika 2). Lestvica požarne nevarnosti v alpskem loku je ključni element celotnega sistema: čeprav se stopnje nevarnosti izračunavajo z uporabo različnih metod, in sicer na osnovi različnih kazalnikov in specifič-nih mejnih vrednosti ter za vsako regijo posebej, veljajo stopnje nevarnosti povsod enako. Na ta način lahko namreč operativno osebje in izvedenci lažje ocenijo požarno nevarnost na obmejnih območjih.

4

degli indici di pericolo incendi.• Il personale operativo (vigili del fuoco e funzionari regionali responsabili delle operazioni di gestione e soppressione degli incendi) ha fornito i dati sugli incendi verificatisi e ha proposto suggerimenti derivanti dalla propria esperienza sul campo.Il lavoro congiunto di tutti gli esperti ha permesso di valutare il metodo migliore per calcolare il pericolo potenziale di incendio nello spazio alpino, con una descri-zione dettagliata del fenomeno nelle differenti regioni. I risultati ottenuti dagli indi-ci di pericolo incendi sono stati confrontati con gli incendi osservati (Fig. 1) e, per ogni regione, l’indice che risultava più idoneo a rappresentare le condizioni am-bientali nelle quali si sono sviluppati gli incendi, per una data regione in un dato periodo dell’anno, è stato proposto unitamente ad un insieme di valori soglia per la valutazione dei livelli di allerta della scala di pericolo incendi dell’arco alpino.

Dal confronto di un numeroso gruppo di indici incendi relativi alle diverse regioni dell’arco alpino (Sud-Ovest: Autes Alpes, Piemonte, Valle d’Aosta, Ticino, Lom-bardia; Sud-Est: Friuli Venezia Giulia, Slovenia, Carinzia) è stata ottenuta una classificazione dei suddetti indici in base alle diverse stagioni e alle diverse fasce di altitudine. Sulla base di tali valutazioni oggettive sono stati realizzati i sistemi di previsione locale.I livelli di allerta sono calcolati ogni giorno a partire dai dati osservati o previsti da ogni servizio regionale (Servizi Meteorologici o Agenzie Regionali per la Protezione dell’Ambiente) e vengono collezionati per fornire i dati di input necessari alla elaborazione di una mappa comune (Fig.2).

Fig. 1

Figura 1: Confronto della performance di diversi indici di previsione del pericolo di incendio su due macro regioni alpine (Sud-Ovest e Sud-Est) per il periodo estivo e invernale, su un lungo periodo temporale. Valori maggiori indicano una maggiore capacità degli indici di discriminare le situazioni critiche per lo sviluppo di incendi boschivi.

5 . Sistema operativo di previsione del pericolo di incendi boschivi

maj-november december-april

Jug-zahod Jug-vzhod Jug-zahod Jug-vzhod

BUI 5 2 5 1,4

DC 4 3,5 4 3,2

DMC 0,2 0,2 0,2 0,2

FFMC 9 6 9 5

FFWI 0,2 0,2 0,2 0,2

FMI 1,6 0,2 0,2 0,2

FWI 9 6 9 6

I87 0,2 0,2 0,2 0,2

ISI 5 2 5 1,4

KBDI 6,2 5 6 5,4

KBDISI 1,4 0,2 1,5 0,2

Munger 1,4 0,2 1,5 0,2

Nesterov 3,7 3,8 3,5 3

Sharples 6 4 6 4

Fig. 1

Slika 1 – Primerjava učinkovitosti posameznih kazalnikov za napovedovanje požarne nevarnosti v dveh alpskih makro regijah (Jugozahod in Jugovzhod) v daljšem časovnem obdobju v poletnem in zimskem času. Višja vrednost kaže na boljšo sposobnost kazalnika izpostaviti pogoje, ki so ugodni za nastanek gozdnega požara

Slika 1

34 35

Režim gozdnih požarov v posamezni alpski regiji je rezultat kompleksnih medsebojnih vplivov stanja goriva, topografskih značilnosti, vrste zanetitve ter meteoroloških in družbenih pogojev.Na osnovi analize podatkov o pogostosti požarov in njihovi razširjenosti v daljšem obdobju je bilo mogoče določiti boljši indeks nevarnosti, ki primerno predstavlja ugodne vremenske razmere za razvoj gozdnih požarov na območju Alp. Vsekakor pa je bilo potrebno izdelati enotno klasifikacijo nevarnosti, s katero bi bilo možno prebivalcem nuditi poenotene informacije o nevarnosti in o potrebnih ukrepih, obenem pa bi gasilske organizacije na čezmejnih območjih lahko enovito ocenile potencialno nevarnost požara.

Lestvica nevarnosti gozdnih požarov na območju Alp, ki so jo predlagale in sprejele sodelujoče regije iz šestih držav v alpskem loku, in sicer Italije, Francije, Švice, Slovenije, Avstrije in Nemčije, je izražena v petih stopnjah nevarnosti, ki zajemajo ugodne pogoje za zanetitev požara in potencialni razvoj le-tega. Za lestvico so se uporabile barve in preprosto besedilo. Tako se je izoblikovalo idealno orodje za sporočanje nevarnosti prebivalcem.

Na osnovi skupne lestvice je nato vsaka regije za posamezno stopnjo nevarnosti določila:• preventivne ukrepe (pogostost in obseg kontrol na terenu, oprema in

sredstva posameznih enot med kontrolo, število enot v stanju pripravlje-nosti, povečana razpoložljivost helikopterjev),

• morebitne težave, na katere lahko enote naletijo med gašenje požarom ter potrebna sredstva za uspešen boj proti ognju. Sredstva so odvisna od podnebnih dejavnikov in zgradbe lokalnih sestojev ter od organizirano-sti protipožarnih služb.

Za vsako stopnjo se je še določil obseg informacij, ki se dajejo prebivalcem, preventivni ukrepi (evakuacija naseljenih območij v primeru robnih požarov, zapiranje območij v bližini požara, omejitev določenih dejavnosti, zapiranje cest in komunikacijskih poti) ter dejavnosti, ki jih je treba izvesti po pogasitvi požara, da se prepreči vnovična zanetitev požara.

Lestvica požarne nevarnosti na območju Alp

6.

To poenotenje podatkov pa predstavlja tudi pomemben re-zultat: požarno nevarnost ra-zume tudi pre-bivalstvo, ne glede na to, če govori italijan-sko, slovensko ali nemško. Sto-pnje nevarnosti

so namreč predstavljene v petih različnih barvah. Oranžna tako predstavlja visoko požarno nevarnost.

Na sliki 3 je predstavljen primer zemljevida, ki ga oblikuje sistem. Vsaka re-gija v alpskem loku je prikazana v eni izmed petih barv z lestvice nevarnosti.

Nekatere pa so označene z vijoličasto, kar pomeni, da so podatki sicer izračuna-ni, vendar so na lastniškem spletnem me-stu ali je do-stop do njih omejen, saj organe ome-jujejo predpisi glede objavlja-nja podatkov o požarni nevar-nosti. Zemlje-vid se osve-žuje vsak dan in je dostopen

na spletni strani projekta. Podrobnejši zemljevid po posameznih, manjših ob-močjih je dostopen na posebnem delu spletnega mesta, do katerega imajo dostop samo strokovnjaki oziroma operativno osebje, saj je ta zemljevid iz-ključno namenjen organom, pristojnim za gašenje požarov.

5

La scala di pericolo incendio dell’arco alpino è la chiave del sistema: sebbene i livelli di allerta siano calcolati con metodi differenti, attraverso l’utilizzo di indici diversi e valori soglia specifici per ogni regione, il significato dei livelli di allerta è uguale dappertutto: ciò costituisce un aiuto per gli esperti ed il personale ope-rativo nella valutazione del pericolo incendi nelle regioni confinanti. Questa uniformità raggiunge anche un importante risultato: permette una miglio-re comprensione da parte dei cittadini. indipendentemente dal fatto di essere di madrelingua italiana, slovena o tedesca, i livelli di pericolo sono resi attraverso un codice di 5 colori - l’arancione può essere interpretato come livello elevato di pericolo incendi.

Inserire ventaglio con i 5 livelli di allerta

Figura 2. Schema del sistema operativo ALP FFIRS. Ogni servizio regionale invia al server di ALP FFIRS i livelli di allerta calcolati e a partire da queste informazioni viene prodotta una mappa comune.

Fig. 2

ALP FFIRS server

Slika 2 - Operativni sistem ALP FFIRS Vsaka regionalna služba pošilja podatke o ocenjeni požarni nevarnosti na skupni strežnik. Ti podatki se uporabijo za izdelavo skupnega zemljevida

Slika 3 - Primer operativnega zemljevida sistema za napovedovanje nevarnosti gozdnih požarov

Slika 2

Slika 3

36 37

Če hočemo zavarovati sebe in pomagati reševalcem pri njihovem delu, je zelo po-membno, da natančno vemo, kaj moramo početi v nevarnosti. Pravilno obnašanje, da ne bi zanetili poža-ra, je prav tako pomembno kot tudi vedeti, na kaj je treba paziti in o čem je treba obvestiti reševalce v primeru nevarnosti.

Kako se izognemo temu, da bi zanetili požarNa naravno poraslih območjih, tudi ob robo-vih cest, predvsem pa ob gozdovih, dreve-snih nasadih ali tudi zapuščenih zemljiščih je treba paziti na naslednje:• ne mečimo vžigalic ali cigaretnih ogorkov, zlasti če se peljemo v avtomo-

bilu;• ne prižigajmo ognja, roštilja, pečic, plinskih kuhalnikov in ostalih naprav z

žarečimi deli;• ne uporabljajmo prostega plamena ali naprav, iz katerih lahko letijo is-

kre ali žareči delci. Roštilje, plinske kuhalnike oziroma podobne naprave smemo uporabljati izključno na primerno označenih mestih oziroma na popolnoma varnih krajih (slika 1);

• ne sežigajmo odpadkov, ne požigajmo cestnih ali železniških brežin, reč-nih bregov, rastlinskih kmetijskih odpadkov, travin in zapuščenih travni-ških ali gozdnih zemljišč;

• ne mečimo petard in ne uporabljajmo ognjemetov oziroma drugih piroteh-ničnih sredstev;

• avtomobil parkirajmo vedno na varnih mestih, kjer ni suhih rastlin, saj lah-ko tudi katalizator na izpušni cevi zaneti požar;

• ne izvajajmo del oziroma ne uporabljajmo orodja, ki lahko povzroča iskre, gorenje, prosti plamen ali eksplozijo;

• skrbimo za dobro stanje električnih naprav in napeljav v stavbah, počitni-ških hišah oziroma pri opravljanju dejavnosti, za katere je potrebna elek-trična energija;

• v vsakem primeru je treba pri vseh zgoraj navedenih dejavnostih preveriti, da so stanje rastlinstva in vremenske razmere primerni za predvidene dejavnosti. Pri močnem vetru lahko žareči delci preletijo velike razdalje. Začetni kraj požara pa se lahko zelo hitro razširi in uide nadzoru.

Enotna lestvica požarne nevarnosti na območju Alp bo tako ne le iz-boljšala ukrepanje v nujnih primerih in njegovo učinkovitost, temveč bo služila kot temelj za čezmejno sodelovanje in usklajevanje operativnih protokolov za medsebojno pomoč med posameznimi regijami.

STOPNJA NEVARNOSTI NEVARNOST ZANE-TITVE

POTENCIALNI RAZVOJ POŽARA

1 - Zelo nizka Malo je verjetno, da pride do zanetitve, razen v primeru zelo vnetljivega materiala

Bel dimni oblak Zelo počasno širjenje požara Zanemarljivo preskako-vanje

2 - Nizka Nizka verjetnost zanetitve Bel in siv dimni oblak Počasno širjenje požara Redek pojav preskako-vanja

3 - Srednja Požar lahko povzroči že majhen plamen

Siv dimni steber s črno osnovo Zmerna hitrost širjenja požara Srednja stopnja preskakovanja

4 - Visoka En sam plamenček že lahko zaneti požar

Črn in rdečkast dimni ste-ber Visoka hitrost širjenja požara Visoka stopnja preskakovanja

5 - Zelo visoka Požar lahko zaneti že iskrica

Črn dimni steber Zelo visoka hitrost širjenja požara Intenzivno preska-kovanje

Slika 1 - Lestvica nevarnosti gozdnih požarov s petimi stopnjami, pripravljena v okviru projekta ALP FFIRS za alpske regije

Kako se obnašamo7.

Slika 1

Slika 1 - Tabla s prepovedjo na območju z visoko požarno nevarnostjo

Slika 1

VNETIŠČE:

temperatura,

ki je potrebna

za začetek

gorenja, ogenj

oziroma požar

SPOTTING:

pojav, pri katerem veter

prenaša žareče delc

e,

le-ti pa nato zanetijo

nov požar tudi na bolj

oddaljenih predelih.

Tako se požar širi tud

i

prek naravnih (reke

)

in umetnih ovir (ceste,

preseke)

38 39

Od začetka dvajsetega stoletja so se temperature na globalni ravni zvišale. Poročilo IPCC iz leta 2007 je navajalo povprečen dvig temperature na globalni ravni za 0,7 °C v zadnjih stotih letih.Podrobnejša analiza območja Alp kaže, da se je v povprečju v zadnjih 50 letih temperatura zvišala za 1 °C, zlasti v zimskem času, medtem ko se je v poletnem času v zadnjih 20 letih povečala spremenljivost vremenskih pojavov. Več modelov splošnega kroženja napoveduje še dodatno zaostritev tega po-java, in sicer zvišanje povprečne temperature do leta 2100 od 0,8 do 3,5 °C, odvisno od uporabljenega scenarija družbenega in gospodarskega razvoja in z njim povezanih emisij toplogrednih plinov v ozračje (IPCC, 2007).

Znatno občutljivo zvišanje temperatur je pričakovati prav v goratih predelih, kot so tudi Alpe (slika 1), zaradi reakcijskih mehanizmov (taljenje ledenikov, zmanjšanje snežnega pokrova in sprememba v albedu itd).

Kaj naredimo v primeru požara?• Ostanimo na varnostni razdalji in poiščimo varno izhodno pot, na primer

cesto ali vodni tok;• Ne zadržujmo se na krajih, kamor piha veter;• Ne vdihujmo dima. Če na kraju ni gorljivih rastlin, je priporočljivo se uleči na tla;• Premaknimo se na varno območje. Če ni druge možnosti, poiščimo pre-

hod skozi območje, kjer je ogenj manj močan na že pogorelo območje;• Ne ovirajmo gasilcev in njihovih vozil s tem, da se ustavljamo, da bi opa-

zovali požar (slika 2);• Spoštujmo oznake za prepoved gibanja ali prometa, ki jih postavijo gasilci

ali drugi pristojni organ.

Če opazimo požar, takoj pokličimo nacionalno številko za obveščanje ter po-vejmo, kje smo opazili požar.

V Italiji številki 1515 ali 115 V Sloveniji kličite 112 V Avstriji kličite 122 V Nemčiji kličite 112 V Franciji kličite 18 V Švici kličite 118

NA TELEFONU:

• Ostanite mirni in govorite jasno• Karseda natančno navedite kraj požara• Navedite, če so na kraju že prisotni gasilci• Ne prekinite pogovora dokler vam tega ne reče operater oziroma dokler vam ne ponovi obvestila

Slika 2 - Gasilci med gašenjem požara

Slika 2

Podnebne spremembe v Alpah Prihodnji scenariji požarne nevarnosti

8.

Slika 1

Slika 2

Slika 1 - Območje Alp z označeno povprečno višino posameznega kvadratka. Na povečani sliki so prikazana posamezna podnebna območja

Slika 2 - Spremembe v temperaturah (v °C, slika na levi) in količinah padavin (v %, slika na desni) izračunane za desetletje med 2041-2050 in desetletje 1991-2000. Za simulacijo se je izbral regionalni podnebni model COSMO-CLM

MODEL SPLOŠNEGA KROŽENJA:shematski in poenostavljenprikaz fizikalnih pojavov,opredeljen z vrsto enačb, s katerimi se simulira obnašanje podnebja na celotni zemeljski obli

International

Panel for Climate Change(Mednarodni odbor za podnebne spremembe): znanstveni odbor, ki sta ga leta 1988 ustanovila dva urada Organizacije združenih narodov: Svetovna meteorološka

organizacija (WMO) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP),

da bi preučeval segrevanje ozračja

40 41

Na sliki 2 so prikazane simulirane spremembe v temperaturah in količinah padavin do polovice XXI. stoletja, izračunane na osnovi regionalnega pod-nebnega modela COSMO-CLM. Medtem ko lahko opazimo splošno povišanje temperatur na širšem območju Alp (od 0,6 do 1,5 °C), so spremembe v ča-sovnih vzorcih padavin bolj kompleksne, saj se količine padavin zmanjšujejo južno od Alp in rahlo povečujejo v severnih in zahodnih Alpah.Vplivi globalnega segrevanja ozračja na območje Alp so raznovrstni in so po-sledica naslednjih sprememb:• sprememb v hidrološkem ciklusu (taljenje ledenikov, spremembe v koli-

činah padavin ter v obsegu in trajanju snežnega pokrova, itd);• sprememb v razširjenosti vegetacije, saj se le-ta pomika na višje ze-

mljepisne in višinske lege, kjer ostajajo podnebni pogoji nespremenjeni);• sprememb v družbenih in gospodarskih dejavnikih (struktura prebi-

valstva, potrošnje, uporaba obnovljivih virov energije, spremembe v rabi tal, uvajanje ukrepov za prilagajanje in zmanjšanje ogroženosti goratih predelov).

Poleg teh že znanih vprašanj je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima spremi-njajoče se podnebje pomembne in tudi nepričakovane vplive na nastaja-nje in potek požarov v alpskem loku. Požarna nevarnost v prihodnosti se je izračunala na osnovi različnih poka-zateljev (FWI, Nesterov, Baumgartner in drugi), ki so se izračunali na osno-vi podatkov za napovedovanje vremena, ki izhajajo iz simulacij podnebnega modela COSMO-CLM v obdobju 1990-2050. V statistični analizi percentilov porazdelitve vrednosti pokazateljev v celotnem obdobju so se izpostavili učin-ki na potencialno požarno nevarnost zaradi vpliva podnebnih sprememb na območje Alp. Če se, na primer, osredotočimo na spremembe v kazalniku ne-varnosti gozdnih požarov FWI (Fire Weather Index), izvedene simulacije ne kažejo pomembnih sprememb v porazdelitvi pokazatelja na severnem delu Alp (slika 3) vse do polovice XXI. stoletja, čeprav lahko opazimo trend višanja medsezonske spremenljivosti 50. percentila, kar lahko štejemo za pomemben pokazatelj zmernih pogojev za požarno nevarnost, ki pa so že ugodni za na-stanek gozdnih požarov. Veliko bolj opazna je sprememba v gibanju v notra-njih Alpah in na območjih južno od Alp. Premice, ki označujejo regresijo trenda za 50. in 95. percentil (slednji kaže na pogoje za visoko oziroma zelo visoko požarno nevarnost), izkazujejo pomembno povečanje oziroma krepitev pod-

Fig. 2

nebnih in vremenskih pogojev, ki so ugodni za nastanek goz-dnih požarov.

V notranjih in južnih predelih Alp se povečuje tudi število dni v letu, ki so ugodni za vi-soko požarno nevarnost. Tako se, na primer, za predele no-tranjih Alp po regionalnem modelu ocenjuje, da se bo število dni z visoko požarno nevarnostjo do leta 2050 po-večalo s 15 iz leta 1990 na več kot 20, kar predstavlja približno 25 % rast. Za mejno vrednost pri ocenjevanju po-gostosti dni z visoko požarno nevarnostjo se je uporabil 95. percentil porazdelitve podat-kov v celotnem obdobju 60 let, izračunan za vsako regijo posebej.

Partnerji vsekakor niso hoteli uporabiti enega samega regionalnega podnebnega modela za pripravo rezultatov projekta in so se zato odločili, da uporabijo tehniko Multimodel Ensemble, kar pomeni, da so povzeli napovedi iz različnih, primerno integriranih podnebnih modelov. Tako so se kombinirali podatki iz podnebnih simulacij sedmih različnih regionalnih podnebnih modelov na osnovi istega družbenega in gospodarskega scenarija, ki so pripravili v okviru evropskega projekta ENSEMBLES (www.ensembleproject.org). Uporabljena tehnika temelji na enem samem vremenskem parametru in lahko zajema samo preprosto povprečje podatkov posameznih modelov, kar se uporablja za določanje relativne vlažnosti in hitrosti vetra, ali pa tudi novo tehniko, imenovano SuperEnsemble Dressing, ki se uporablja za padavine. Za temperature se namreč pripravi linearna kombinacija podatkov iz različnih modelov z ustreznimi ponderji, ki upoštevajo razliko med simulacijami iz modela in podatki, zabeleženimi v preteklih obdobjih. Poglavitna prednost teh tehnik je v zmanjšanju vpliva sistematskih napak pri izračunu vrednosti v posameznih regionalnih podnebnih modelih. Pri orografsko tako kompleksnem območju, kot so Alpe, so lahko te napake zelo velike. Vzrok za te napake so razlike v nadmorski višini med točko meritve in točko na mreži v modelu ali nepravilni prikaz procesov v ozračju v manjših merilih.

8 . Podnebne spremembe v Alpah Prihodnji scenariji požarne nevarnosti

Slika 3 - Simulacija poteka časovnih intervalov požarne nevarnosti na območju severnih Alp (na levi), na območju notranjih Alp (na sredini) in na južnem delu Alp (na desni), izračunana na osnovi modela COSMO-CLM. Modra krivulja predstavlja letno gibanje 50. percentila distribucije kanadskega pokazatelja FWI. Rdeča krivulja predstavlja 95. percentil Slika 3

Slika 4 - Simulacija časovnih intervalov z uporabo modela COSMO-CLM za število dni v letu z visoko požarno nevarnostjo v obdobju 1990-2050 v severnih Alpah (levo zgoraj), v notranjih predelih Alp (zgoraj desno) in v predelih južno od Alp (spodaj). Črna črta predstavlja premico linearne regresije0

10

20

30

40

50

60

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

2033

2035

2037

2039

2041

2043

2045

2047

2049

Severne Alpe

0

10

20

30

40

50

60

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

2033

2035

2037

2039

2041

2043

2045

2047

2049

Centralne Alpe

0

10

20

30

40

50

60

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

2033

2035

2037

2039

2041

2043

2045

2047

2049

Južne Alpe

Slika 4

42 43

Spremembe, ki so se ocenile s tehniko Multimodel (slika 5), v alpskih regijah sovpadajo s simulacijami zgoraj opisanega regionalnega modela COSMO-CLM. Samo na predelih severno od Alp pa rezultati, pridobljeni s tehniko Multimodel, kažejo na rahlo povečanje požarne nevarnosti, medtem ko simulacije z modelom COSMO-CLM pričajo v prid rahlemu zmanjšanju nevarnosti zaradi večjih količin padavin.

Če torej upoštevamo relativno naravo podnebnih simulacij in delno nezanesljivost podnebnih modelov pri napovedovanju ekstremnih dogodkov, kar pa je bistvenega pomena za predvidevanje požarne nevarnosti, lahko zaključimo, da nam scenariji prikazujejo višanje potenciala gozdnih požarov do polovice enaindvajsetega stoletja, zlasti na višjih legah in na predelih južno od Alp. Tudi število dni z visoko požarno nevarnostjo se krepko veča do polovice XXI. stoletja in na nekaterih predelih doseže tudi 70-80 %.

Pridobljeni rezultati morda niso povsem zanesljivi, vendar kažejo, da se je treba pripraviti na potencialno povečanje števila gozdnih požarov zaradi vremenskih in podnebnih pogojev, ugodnih za požare. V ta namen bo potrebno pravilno in premišljeno gospodarjenje z gozdovi, pri katerem bo treba upoštevati te nevarnosti in njihovo naravo. Obenem bo treba obogatiti izsledke znanstvenih raziskav, ki lahko nudijo temeljne usmeritve za bolj učinkovito gašenje požarov. V vsakem primer bo potrebno tudi strateško načrtovanje aktivnega boja proti gozdnim požarom v skladu z dolgoročnimi cilji.

Fig. 2

Zakaj je pomembno zbiranje podatkov o požarih?Dokumentiranje in analiza gozdnih požarov sta izjemno pomembna za usposabljanje in kot vir podatkov za raziskave. Podatki o gozdnih požarih so dragocen vir informacij za izdelavo študij o empiričnih shemah za napovedovanje obnašanja požara. To velja toliko bolj za požare, ki dosežejo najvišje vrednosti na lestvici intenzivnosti ognja, saj je zanje zelo težko pripraviti eksperimente.Informacije, ki se pridobijo iz podatkov o obnašanju gozdnega požara, so pomembne tudi v fazi preizkušanja in ocenjevanja modelov širjenja požara, pri potrjevanju teoretskih domnev, za podporne sisteme pri sprejemanju odločitev in za smernice za boljše obvladovanje požarov. V okviru projekta ALP FFIRS sta bila zbiranje in analiza podatkov strateškega pomena iz naslednjih razlogov:• Izboljšalo se je poznavanje gozdnih požarov na območju Alp in so se

izpostavile posebnosti tega območja, na katerem je bilo zelo malo doku-mentiranih primerov;

• omogočil se je prenos znanja s sedanjih nosilcev interesov na prihodnje;• vzpostavila se je povezava med obnašanjem požara in požarno nevar-

nostjo, saj so se zbrale praktične informacije za razumevanje požarne nevarnosti na terenu.

Analiza študijskih primerovPri pripravi poročila o gozdnem požaru je pomembno pravilno zbrati informacije v različnih oblikah in iz različnih virov ter jih sestaviti v dosledno in dobro strukturirano celoto. Dober pristop je opraviti intervju z gasilci in drugimi, ki so sodelovali pri gašenju, ter tako dobiti informacije iz različnih zornih kotov.V okviru projekta smo za zbiranje podatkov za študijske primere, in sicer večje požare, uporabili standardiziran obrazec, pripravljen na osnovi projektov Fire Paradox in MANFRED. Namen obrazca je povezati obnašanje požara z operativnimi postopki, ki so se izbrali na osnovi ocenjene nevarnosti med samim požarom.Bistvene informacije so povzete na prvi strani (Slika 1), kjer je najprej izpostavljen "podpis" požara, torej vrsta požara, nato pa še pokazatelji intenzivnosti čela požara (dolžina plamena na čelu požara) ter stopnje nevarnosti.Velika večina analiz gozdnih požarov je pomanjkljiva, ker podrobni podatki in navedeno zaporedje dejavnosti, ki so jih pristojni za gašenje izvedli, da bi obvladovali požar, dejansko skrivajo opis obnašanja požara. Navadno so namreč vsi udeleženci tako močno predani gašenju požara, da ni nihče na razpolago, da bi lahko objektivno in nenehno opazoval razvoj in potek požara. Na ta način namreč nimamo podatkov o splošnem obnašanju požara in o zaporedju pomembnejših sprememb v obnašanju ter jih je tudi

Slika 5

Slika 5 - V odstotkih izražena sprememba v pogostosti 95. percentila v kanadskem pokazatelju FFMC (Fine Fuel Moisture Code, enem izmed elementov pokazatelja FWI, ki izraža vsebnost vlage v drobnem gorivu) v prvi polovici enaindvajsetega stoletja v primerjavi s sedanjimi pogoji, izračunana z uporabo tehnike Multimodel

Dokumentiranje požarov na območju Alp

9.

44 45

težko določiti na osnovi zabeleženih informacij. Najpomembnejše je tukaj zabeležiti pozicijo čela požara v posameznih časovnih intervalih: Veliko bolje je, če imamo čim več zabeleženih podatkov. Na kartici na sliki 1 so prikazane še naslednje dodatne informacije:

Fig. 2

• vremenski pogoji: opis stanja v velikem merilu prek reprezentančnih ze-mljevidov, navedba pomembnih vremenskih podatkov (poglavitni vetrovi, spremembe v smeri vetra, suša, prašna nevihta), koordinate in natančna lokacija uporabljene meteorološke postaje (nadmorska višina, vrsta kra-jine), urni grafikoni meteoroloških parametrov in kazalnikov nevarnosti, grafikoni o urnem gibanju temperatur, relativna vlažnost, hitrost in smer vetra. Tukaj je priporočljivo vzpostaviti stalno komunikacijo z lokalnimi meteorologi in se tudi obrniti nanje za pomoč pri izpolnjevanju obrazca.

• zemljevidi požarne nevarnosti in časovnega poteka kazalnikov tvega-nja na osnovi meteoroloških dejavnikov.

• obnašanje požara in potek gašenja; kratek opis poglavitnih ukrepov v posameznih fazah gašenja, kot odgovor na obnašanje požara in zemlje-vid z nakazano smerjo širjenja in intenzivnostjo požara.

• galerija slik med in po dogodku;• ekološki in ekonomski vidiki dogodka:

- upravljanje pred dogodkom, in sicer stanje gozda in bližnjih rastlin, način gospodarjenja z gozdom, javna ali zasebna last, protokoli za operativno preprečevanje, zavedanje o nevarnosti;

- vpliv požara in gospodarska škoda: uničenje ekosistemov, posledice za človeka, možnost konkretne cenitve škode. Tukaj bi bilo dobro vsaj poskusiti odgovoriti na vprašanje: "Zakaj se lahko ta dogodek šteje za ekstremnega?"

- strategije, sprejete po dogodku, vključno z upravljanjem gozda po do-godku (je požar vplival ali bo vplival na prihodnje upravljanje gozda?), ekonomsko upravljanje stanja po dogodku; opis zabeleženih manj pomembnih dogodkov.

• nauk dogodka.

Partnerji projekta ALP FFIRS so zbrali veliko študijskih primerov. Zapisi na obrazcih so povezane z dnevnikom požarne nevarnosti na območju Alp, da bi pristojne osebe videle konkretne primere obnašanja požara na posameznih stopnjah nevarnosti, v konkretnih krajih in ob določenih letnih časih.

Katere so značilnosti požarov?Poglavitni rezultat, ki izhaja iz zbranih študijskih primerov, je zagotovo začeto oblikovanje neke vrste "alpske osveščenosti". Dejanski dogodki, ki so jih doživeli ljudje, in dejstva, o katerih so poročali, so bili že znani v gradivu o gozdnih po-žarih. Obenem pa so se izpostavila določena strokovna vprašanja, ki bi jih bilo treba poglobljeno preučiti, ter so se zabeležile nenavadnosti v obnašanju požara zaradi podnebnih dejavnikov. Alpe so ranljivo okolje, ki je zelo občutljivo na učinke globalnega segrevanja ozračja. Prav zaradi tega lahko nenavadnosti, ki so se za-beležile pri gozdnih požarih v Alpah, predstavljajo neke vrste "termometer" pod-nebnih posebnosti na svetovni ravni. Nekaj primerov je opisanih v nadaljevanju.

9 . Dokumentiranje požarov na območju Alp

SUB -REGIONAL EURO - ALPINE NETWORK

DOKUMENTACIJA O VEČJIH POŽARIH IZ

Obseg požara in točka zanetitve na operativni karti

Občina požara (pokrajina) - Dežela (Država)

Kraj zanetitve Obseg požara

PovečavaTipična krajina

Splošna topografija

Slika regije, v kateri je prišlo do požara, v velikem merilu za lažjoopredelitev lokacije.

Identifikacijski podatkiŠt.:Datum: Površina (ha) Vzrok: (naraven; neznan; človekov)Vrsta požara: (talni, vršni in/ali podtalni); napredovanje zaradi vetra, topografske zgradbe in/ali goriva)Datum in čas zanetitve požara: Datum in čas pogasitve požara:Koordinate točke zanetitve (WGS84), videz, višina, komentarji o morfologiji

Lokacija in komentarji:Na kratko opišite območje (na regionalni ravni), na kateremje prišlo do požara ter dodajte splošne informacije o vrstah gozdov in o lokalnih rastlinah.So vrste prizadetih gozdov različne od vrste, v kateri se je požar začel?Navedite pomembne podrobnosti in specifične podatke o požaru.Navedite, če je požar prizadel poselitvena območja.

Slika 1 - Prva stran končnega obrazca za dokumentiranje študijskih primerov, na katerem so navedene osnovne informacije za opredelitev vrste požara

Slika 1

46 47

Strokovna literatura piše, da raznolikost krajin in kultur vpliva na raznolikost v obnašanju požarov. Po eni strani se raznolikost vegetacije in zgradbe terena očitno kaže v požarih v Alpah. Tak je primer požara na Colu pri Opčinah (Furlanija Julijska krajina, I) marca leta 2012, ki je prizadel travnike ter borove in listnate gozdove na gričevnatem kraškem terenu. Zaradi raznolikosti krajine je napovedovanje širitve požara močno otežena, vendar pa imamo, po drugi strani, lahko prednost v raznoliki sestavi gozdnega goriva, saj se intenzivnost požara, za razliko od sredozemskih borovcev, ne krepi linearno v času. Najvišje vrednosti čela požara, ki izhajajo iz predhodne ocene potencialne širitve požara, kažejo, da zimski požari v Avstriji in Venetu (I) ne dosegajo skrajnih vrednosti. Za borove in kostanjeve gozdove se je ta vrednost ocenila na 1850 kW/m oziroma 2660 kW/m. Analiza dogodkov kaže, da so najbolj uničevalni požari v gozdovih rdečega bora na južnih pobočjih in v celinskih dolinah, o čemer priča, na primer, ekstremno obnašanje nekaterih požarov v Dolini Aoste (I). V teh primerih je ključni dejavnik je suhi veter, ki piha s pobočij (fen). Podobno zgradbo najdemo v Piemontu in Lombardiji (I).Po drugi strani pa sta raznolikost kultur in jezikov ključnega pomena v požarih na obmejnih območjih, kakor se je zgodilo poleti leta 2003 pri požaru v Selih na Krasu, ki se je začel v Italiji in se razširil v Slovenijo, kjer leži večji del prizadetih površin. Režim gozdnih požarov v Alpah zaznamujejo predvsem zimski talni požari, ki jih zanetijo ljudje. Ti požari se hitro širijo na nizkih in srednjevisokih legah. Prav tako so pogosti podtalni požari v poletnem času (julij-avgust), ki jih zanetijo strele. Najpogostejši so vsekakor zimski požari. Pašniki in lahko gorivo (opad v listnatih gozdovih) sicer gorijo, vendar večinoma ne povzročijo aktivnih vršnih požarov (požar na gori San Mauro, Veneto, slika 2). V nekaterih primerih požar sam ugasne zaradi snega na severnih pobočjih, kakor se pogosto dogaja v notranjih alpskih dolinah (Dolina Aoste, I). Dejavnik, ki bi vsaj v teoriji moral olajšati gašenje požara, pa v tem primeru povzroča težave pri dostopu (poledenela in spolzka cestišča) in pomanjkanje virov za gašenje (zmrznjena voda v cisternah).

Pri požarih v poletnem času lahko opazimo dve različni vrsti: Požari, ki jih zaneti človek in so primerljivi z velikimi sredozemskimi požari, ter počasi napredujoči podtalni požari. Požari, ki so divjali na slovenskem Krasu in v Franciji poleti leta 2003 so se po obnašanju in uničujoči naravi uvrstili med ekstremne. V Venetu je požar, ki ga je zanetila strela na gori Caralte (avgust 2003), prizadel samo 38 hektarjev, vendar so se pri njem izpostavile poglavitne težave pri gašenju požarov v Alpah: Gre za težave pri varnosti in visoke stroške. Dostop do strmih pobočij je bistveno otežen, dim pa vpliva na turistično dejavnost. Požar je trajal približno 40 dni, do popolne pogasitve pa je bilo treba porabiti veliko denarja, saj so morala posredovati letala.Pri gašenju velike večine požarov se prav višinske razlike in pogost pojav toplotnega preobrata kažeta za najbolj kritična elementa. En tak primer je požar na gori San Mauro (slika 2), ki je potekal februarja 2011 v Venetu (I).V Avstriji se je leta 2006 izpostavil primer povečane nevarnosti zaradi spleta naravnih dejavnikov. Zaradi poškodb na drevesih zaradi vetra in napadov hroščev se je stanje požarov poslabšalo do take mere, da ni bilo primerjave s preteklimi dogodki.Večina posebnosti v obnašanju požarov v zadnjih dvajsetih letih se je pokazala v letih 2003, 2006 in 2011. Leto 2003 je bilo izredno sušno leto in v poletnih mesecih so se povsod, ne le v Alpah, dosegle neprimerljivo visoke temperature. Tako v letu 2003 kot v letu 2006 se je zabeležilo izredno povečanje števila gozdnih požarov, zlasti v Dolini Aoste, na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini, kjer so samo požari zaradi udara strele dosegli 20-30 % vseh dogodkov. V letu 2011 je ekstremni požar zajel severovzhodno Italijo na začetku vegetacijskega obdobja (maj 2011, požar na gori La Muda, Veneto - slika 3). Gorel je iglasti gozd, požar pa je po obnašanju v celoti presegel povprečne vrednosti za letni čas, v katerem so gozdni požari zelo redki. V Furlaniji Julijski krajini se je požar, ki ga je zanetila strela, razvnel v začetku pomladi (marec-april 2011) v bližini kraja Tramonti (PN), čeprav se tipični režim požarov zaradi udara strele povezuje s poletnim obdobjem.

Slika 2 Slika 3

Slika 2 - Požar na gori San Mauro, Veneto - februar 2011

Slika 3 - Požar na gori La Muda, Veneto - maj 2011

TOPOGRAFIJA: Veda, ki preučuje orodja in metode za merjenje in opisovanje Zemljinih površinskih značilnosti na manjših merilih, pri katerih je možno spregledati ukrivljenost zemeljske oble

9 . Dokumentiranje požarov na območju Alp

48 49

Omejitve projektaŠtevilo študijskih primerov, ki so se zbrali v okviru projekta ALP FFIRS, bo treba v prihodnosti razširiti. Prvi rezultati, ki smo jih pridobili iz predhodne ana-lize opisanih primerov, so pomembni za projekt in za širšo uporabo skupnega modela za zbiranje podatkov in informacij med potekom požara. Istočasno predstavljajo smernice za nadaljnje raziskovalno delo.Z zbiranjem prvih obrazcev o požarih se je vzpostavil nov pristop do preučevanja gozdnih požarov. Želimo si, da bi se ta pristop še močneje uve-ljavil, saj je to najbolj učinkovit način, da podatke o stopnji požarne nevarnosti povežemo s predvidenimi scenariji ter tako še bolje zaščitimo ljudi, ki sode-lujejo pri gašenju. Novi pristop je lahko tudi skupna platforma, prek katere si lahko znanstveniki in pristojni organi izmenjujejo rezultate in izkušnje.

Beležke

50

Beležke

Gozdni požari v AlpahNapovedovanje, poznavanje in sodelovanje v okviru ohranjanja dediščine naših gozdov