Gradivo učencev (radikalizacija)

Uredila: Tomaž Deželan, Miha Zimšek

Ljubljana, 2018

Urednik: Tomaž Deželan, Miha Zimšek Avtorji: dijaki 3. letnika Gimnazije Lava - Šolski center Celje (š.l. 2017/2018)

Publikacija je nastala v okviru projekta »Reševanje radikalizma preko aktivnega evropskega državljanstva skozi šole (trACES)«. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

3

Kazalo

1. RADIKALIZACIJA ............................................................................................................................... 4

1.1 3.A razred ................................................................................................................................ 4

1.1.1 Prvo gradivo ..................................................................................................................... 4

1.1.2 Drugo gradivo .................................................................................................................. 5

1.1.3 Tretje gradivo .................................................................................................................. 7

1.2 3.B razred .............................................................................................................................. 11

1.2.1 Prvo gradivo ................................................................................................................... 11

1.2.2 Drugo gradivo ................................................................................................................ 13

1.2.3 Tretje gradivo ................................................................................................................ 16

1.3 3.C razred............................................................................................................................... 19

1.3.1 Prvo gradivo ................................................................................................................... 19

1.3.2 Drugo gradivo ................................................................................................................ 21

1.3.3 Tretje gradivo ................................................................................................................ 26

1.4 3.D razred .............................................................................................................................. 31

1.4.1 Prvo gradivo ................................................................................................................... 31

1.4.2 Drugo gradivo ................................................................................................................ 32

1.5 3.E razred ............................................................................................................................... 34

1.5.1 Prvo gradivo ................................................................................................................... 34

1.5.2 Drugo gradivo ................................................................................................................ 35

1.5.1 Tretje gradivo ................................................................................................................ 39

4

1. RADIKALIZACIJA

1.1 3.A razred

Prvo gradivo

DEFINICIJE POJMA RADIKALIZACIJA: •Radikalizacija naj bi pomenila nekakšne spremembe vendar pa je radikalizacija zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Posledica radikalizacije je lahko tudi terorizem. •Problem, ki se pojavi pri preučevanju radikalizacije je, da ne obstaja celostna definicija, ki bi zajela vse pojave, ki bi ji jih radi pripisali. Je dinamičen proces, ki mora biti opredeljen v odvisnosti od časa, kraja, udeležencev, oblike vladavine in procesov, ki potekajo v družbi. Podobno kot velja za terorizem, da se ne pojavi v vakuumu, velja to tudi za radikalizacijo. Raziskovalci se ukvarjajo s posamezniki, ki naj bi bili ranjivi, ter zato ideološko in psihološko socializirani preko rekruterjev terorističnih organizacij. Primer je islamska radikalizacija. •O radikalizaciji ne vem veliko. Malo o tem vem le, ko gre za Islamistično radikalizacijo. Za proces radikalizacije obstaja veliko definicij, najosnovnejša je ta: "Radikalizacija je proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti". Radikalizacija je najbolj razširjena med mladimi, število se je povečalo po terorističnih napadih v Evropi. Na to pa ne smemo gledati samo negativno, saj je lahko tudi pozitivna. BOJ PROTI RADIKALIZACIJI Evropska komisija je marca leta 2017 predstavila načrt boja proti radikalizaciji. Predstavljene smernice so del mednarodnega boja proti terorizmu. Ena najobčutljivejših skupin za radikalizacijo so mladi. Ker so slednji močno podvrženi vplivu medijev in interneta, je glavna prioriteta pristojnih institucij umikanje vsebin, ki spodbujajo, promovirajo in odobravajo nasilno radikalizacijo. S specifičnimi računalniški programi se že zdaj uspešno odstranjujejo nevarne vsebine, prepreči pa se tudi njihovo ponovno objavljanje. Pomemben vpliv na dojemljivost za radikalizacijo ima tudi družbeni status posameznika. Na rob družbe, vrstnikov in družine odrinjeni posamezniki hitreje sprejmejo radikalne ideje, saj nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili. Zato je pomembno mladim nuditi varnost, oporo in jih medijsko izobraziti, da bodo znali kritično razmišljati in prepoznati nasilne in radikalizirajoče vsebine. Mercedes Petrej

5

Drugo gradivo

1. SKUPINA: Nina Bobek, Alja Cestnik, Lana Črnila, Leja Drolc, Tjaša Eller, Zala Felicijan, Eva Hostnik, Gaja Hribernik, Tadej Jeršič, Tjaša Jožič, Lina Kumelj Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). Primer: Islamska radikalizacija

Zaradi povečane količine muslimanov na zahodu Evrope, sploh v nekaterih večjih mestih, prihaja do islamske radikalizacije. Kar je zelo zanimivo, so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani, velikokrat takšni, ki so se rodili na zahodu Evrope staršem priseljencem. Starši so manj radikalni od svojih otrok. Torej. Nasprotno s prepričanjem nekaterih ne gre radikalizacija od skrajno radikalnih staršev k otrokom, ki bi bili vse manj radikalni, ampak so starši pogosto manj radikalni od svojih otrok in ne razumejo, zakaj so se njihovi otroci tako radikalizirali. -Nina Bobek Radikalizacija je proces pri katerem posamezniki ali skupine želijo doseči neke spremembe. Te spremembe so lahko politične, družbene, verske narave... Radikalizacija je lahko dobra ali slaba oz. koristna ali nekoristna. V najslabšem primeru lahko radikalizacija pripelje do ekstremizma. Primer tega je islamski ekstremizem in različne teroristične organizacije, ki želijo svoje spremembe doseči z nasiljem. -Alja Cestnik Radikalizacija je zelo zapleten proces, pri katerem se nekdo oddaljuje od sprejetih družbenih norm, idej, vrednot. Njegovi cilji in vedenje lahko pri drugih povzročajo nelagodje, strah, zaskrbljenost. Radikalizacija v nekaterih primerih temelji na temu, da posameznik želi postati pomemben in ga to usmeri v nasilni ekstremizem. Ekstremisti želijo prepričati druge ljudi, da je njihov pogled na svet edini pravilen in jih želijo prepričati, da bi ukrepali ter spremenili svet, da bi bil tak kot si ga želijo ekstremisti. Kljub tem vzrokom pa radikalizacija ni le negativna, ampak je tudi pozitivna. Danes nam

Slika:islamska radikalizacija https://www.google.si/search?client=firefox-b&dcr=0&biw=1366&bih=650&tbm=isch&sa=1&ei=OBiwWu65G5G5kwW6vo-gCw&q=islamska+radikalizacija&oq=islamska+radikalizacija&gs_l=psy-ab.3...330698.335492.0.336728.11.10.1.0.0.0.116.864.1j7.8.0....0...1c.1.64.psy-ab..2.0.0....0.C3pjwlc4IKI#imgrc=od65KMygml1PCM:

6

najbolj znan primer radikalizacije je islamistična radikalizacija, ki širi svoja prepričanja tudi med mladimi. To pa je zelo zaskrbljujoče, saj ti zapuščajo svoje države in se pridružujejo islamski državi. -Lana Črnila Radikalizacija je zelo zapleten pojem. Osnovna definicija pojasni, da je to politično ali religiozno gibanje, ki ne glede na vse uresničuje lastne ideje in interese. Največkrat radikalizacijo povezujemo s terorizmom. Vendar radikalizacija ni nujno nasilna in ne vodi vedno v teroristična dejanja. -Leja Drolc Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Najosnovnejša definicija, bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti. Radikalizaciji so bolj podvrženi mladi. Pri mladih je radikalizacija zapleten proces, ki vodi v nasilje in ekstremistična delovanja. -Tjaša Eller Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev in njena definicija ni natančno podana. Nazadnje je bila definirana kot proces, s katerimi posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). Večina avtorjev ločuje med radikalizacijo, ki vodi v izvajanje nasilja in nenasilnimi oblikami radikalnega mišljenja. O nasilni radikalizaciji govorita Vidino in Brandon (2012), ko posameznik zagovarja nasilje za uresničitev njegovih radikalnih pogledov v praksi. Radikalna gibanja hočejo islamsko državo doseči z nasilnim rušenjem obstoječih režimov. Povedano drugače, v nasprotju z zmernimi fundamentalističnimi gibanji zagovarjajo takojšnjo in oboroženo (nasilno) akcijo. -Zala Felicijan Teroristični napadi v številnih evropskih državah v zadnjih nekaj letih so rezultati povečanega novačenja otrok in mladih v ekstremistična gibanja. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija je zapleten proces,ki je sestavljen iz večih faktorjev. Definicija radikalizacije ni natančno podana. Študije so pri njenem iskanju precej deljene. Najbolj osnovna definicija pa je, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti. -Eva Hostnik Radikalizacija je proces, v katerem posameznik podpira ali posvoji radikalna sredstva za dosego nekega cilja, pri tem začne prevladovati en, osrednji cilj, ki mu postane posameznik zavezan, ostali cilji so v ozadju. V središču modela je iskanje pomembnosti, zaobjema vse motive, ki ponujajo razlago za teroristično delovanje, to so čast, maščevanje, nepravičnost, vera, lojalnost vodji, nagrada v posmrtnem življenju, sprememba socialnega statusa (družine). Menim, da ravno razlike, ki bogatijo narode in nespoštovanje le teh so vzrok za radikalizacijo in njene posledice. Rešitev: Običaje in razlike drugih ljudi spoštujemo in upoštevamo, če smo v njihovem okolju, s svojimi vrednotami ne škodujemo drugim ljudem in jim jih tudi ne vsiljujemo. -Tadej Jeršič RADIKALIZEM pomeni miselnost oziroma ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe. Izhaja iz latinske besede Latin radix, kar pomeni korenina. Radikalizem torej pomeni korenito ( npr. politično ) spremembo. Konzervativci pogosto uporabljajo izraz »radikalno« pejorativno medtem ko radikalisti uporabljajo »konzervativno« pejorativno (slabšalno?). -Lina Kumelj

7

Tretje gradivo

Avtorji: Maja Pikl, Ajda Podlesnik, Eva Prešiček, Timea Savić, Ajda Uranjek, Maša Veler, Katja Založnik, Katja Zapušek, Anita Zupanc, Tinkara Žula Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev in njena definicija ni natančno podana. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija mladih je kompleksen proces, ki vodi v nasilje in ekstremistična dejanja. Je tudi oblika pred terorističnega dejanja, ki ga je treba zatreti z intenzivnim nadzorom v družbi. Radikalizirani posamezniki predstavljajo družbeni problem in varnostno tveganje za države. Znana je tudi islamska radikalizacija ki je proces spreminjanja prepričanj v smeri prevzemanja islamistične ideologije, ki predpisuje džihadistično delovanje.

Maja Pikl

Radikalizacija je dandanes pogost pojem s katerim se srečujemo. Razumemo jo kot širjenje ekstremnih oz. skrajnih političnih, verskih ali socialnih idealov. Le-ti se lahko izoblikujejo zaradi želje po spremembi družbe, v kateri živi posameznik. Radikalizacija je lahko nasilna ali nenasilna. Primer prve je islamska radikalizacija, ki si prizadeva spremembo družbe na podlagi Korana. Da bi to dosegli širijo propagando na družabnih omrežjih in kar je najhuje- sami sebe razstrelijo med množico nič krivih ljudi. Na takšen način želijo večini vzbuditi strah in jim vsiliti svoje ekstremistično mišljenje. Kljub temu radikalizacija ni vedno slaba ponekod je namreč prinesla nujno potrebne spremembe.

Anita Zupanc

8

Pojem radikalizacija pomeni uresničevanje določenih prepričanj na učinkovit, odločen ter brez popuščanj. PSIHOLOŠKA RADIKALIZACIJA – temelji na iskanju osebne pomembnosti in pomeni motivacijo ki potisne posameznika proti nasilnemu ekstremizmu, posameznik posvoji radikalna sredstva za dosego določenega cilja(pri tem prevladuje osrednji cilj kateremu posameznik postane zavezan). V ospredju je iskanje pomembnosti, ki je temeljna želja po pomenu in imeti spoštovanje. Koncept iskanja pomembnosti pa zajema vse motive, ki vodijo v teroristično delovanje ( maščevanje, čast, vera, nepravičnost, lojalnost vodji) primer takšne psihološke radikalizacije je islamska vera.

Eva Prešiček

Večina novodobnih teorij o radikalizaciji jo opisuje kot proces ali skupek različnih procesov, skozi

katere posamezniki ali skupine prevzamejo uporabo nasilja kot legitimno sredstvo za doseganje

njihovih političnih ciljev. Nekateri avtorji ločujejo med radikalizacijo, ki vodi v izvajanje nasilja, in

nenasilnimi oblikami radikalnega mišljenja (Neumann 2010).

Vidino in Brandon (2012) govorita o nasilni radikalizaciji, ko posameznik zagovarja nasilje za

uresničitev njegovih radikalnih pogledov v praksi. Radikalna gibanja hočejo islamsko državo doseči z

nasilnim rušenjem obstoječih režimov. Povedano drugače, v nasprotju z zmernimi

fundamentalističnimi gibanji zagovarjajo takojšnjo in oboroženo (nasilno) akcijo. Praviloma gre za

manjše frakcije, ki najpogosteje nastanejo z odcepitvijo od širših zmernejših gibanj. V ideološkem

smislu delujejo na podlagi koncepta džahilije, iz katerega izhajata dve povezani ideološki

predpostavki: (1) suverenost pripada izključno bogu (in ne ljudstvu, pravu ali komurkoli drugemu) in

(2) obstoječi režimi oz. oblastniki so neverniški (Ayubi, Ramadan in Tripp v Šterbenc 2011, 110).

Maša Veler Radikalizacija je proces, pri katerem se posameznik ali skupina oddaljujejo od sprejetih družbenih norm, idej, vrednot, ciljev… To njegovo vedenje pa lahko pri drugih sproži nelagodje, tudi strah in zaskrbljenost. Je zapleten proces, ki je sestavljen iz več faktorjev. Radikalizacija je oseben proces, pri katerem posamezniki sprejemajo ekstremne politične, družbene in religiozne ideale, za dosego svojega cilja pa opravičujejo uporabo nepremišljenega nasilja. Je duševni in čustveni proces, ki pripravi in motivira posameznika do uporabe nasilnega vedenja (Dubouloz in Wilner, 2010). Predvsem v zadnjih desetletjih narašča število ekstremističnih gibanj, ki jih sestavljajo predvsem

9

mladi, nezadovoljni zaradi družbe in svojega položaja v njej. Takšne skupine jim dajejo občutek pripadnosti. Človeku, ki je član neke radikalne skupine pravimo radikalec.

Ajda Uranjek

Radikalizem pomen odločnost, težnjo po koreniti spremembi vladajočega stanja, prizadevanje za izvedbo načel do SKRAJNOSTI. Je nekakšen proces pri katerem posameznik postane ekstremist. Stopnje radikalizacije: PREDRADIKALIZACIJA – opisuje posameznikov svet (poreklo, življenjski stil, veroizpoved, družbeni status, izobrazbo). Opisuje izvorne dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo zavzetost za ekstremizem. SAMOIDENTIFIKACIJA – posameznik začne raziskovat posamezno vero, kulturo,… INDOKRINACIJA – izločanje posameznika iz starega življenja DŽIHADIZACIJA – posameznik postane pristen zaščitnik (muslimanske) skupnosti. Mislijo, da so edini pravi muslimani.

Ajda Podlesnik

Radikalizacija je pojem, ki ga veliko ljudi ne pozna in ne vedo kaj pomeni, vendar radi koga označijo, da je radikalen. Biti radikalen pomeni, da si želiš hitrih sprememb, in ne to niso samo teroristi in pripadniki islama. To so bili tudi pobudniki revolucij, uporov, izumitelji in tudi nekateri politiki so. Če radikalizacija ne bi obstajala, verjetno danes ne bi živeli v takšnem svetu kot ga poznamo. Torej radikalizacija je nujno potrebna za razvoj kulture, tehnologije; vendar mora biti nenasilna in v korist večini.

Katja Zapušek

10

Teroristični napadi v številnih evropskih državah v zadnjih nekaj letih so rezultati povečanega novačenja otrok in mladih v ekstremistična gibanja. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). Je hkrati oseben proces, pri katerem posamezniki sprejemajo ekstremne politične, družbene in religiozne ideale, za dosego svojega cilja pa upravičuje uporabo nepremišljenega nasilja. Je duševni in čustveni proces, ki pripravi in motivira posameznika do uporabe nasilnega vedenja (Dubouloz in Wilner, 2010).

Katja Založnik

Zbrala in uredila: Tinkara Žula

11

1.2 3.B razred

1.2.1 Prvo gradivo

RADIKALIZACIJA

radikalizácija -e ž (á) glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke; proces radikalizacije v

političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila

koristna

Slovar slovenskega knjižnega jezika Pridobljeno s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ne&hs=34493

Politični radikalizem je upoštevanje radikalnih pogledov in načel v politiki. Pomen izraza

radikal v političnem kontekstu, se je od prvega pojava na koncu 18. stoletja korenito

spremenil. Kljub temu ohranja pomen politične usmerjenosti, ki podpira temeljne, drastične

in revolucionarne spremembe v družbi (Kimhi, 2011).

Pridobljeno s file:///C:/Users/Primer/Downloads/Schmid_2013_ICCT--Radicalisation-De-Radicalisation-Counter-Radicalisation-March-2013.pdf

Verska radikalizacija je proces, s katerim močno motiviran posameznik ali skupina sprejme

verska prepričanja, občutenja in dejanja, s katerimi nasprotuje družbi in družini.

Radikalizacija je individualni ali kolektivni (skupinski) proces, v katerem so, ponavadi v

situaciji politične polarizacije, opuščeni normalen dialog, kompromisi ter toleranca med

počitičnimi akterji in skupinami z razhajajočimi se interesi, s strani ene ali obeh strani v

konfliktu, v prid naraščajoče zavezanosti za vključitev v konfrontacijsko taktiko izvajanja

konflikta. Ta lahko vključuje:

1. Uporabo pritiska in prisile.

2. Različne oblike političnega nasilja.

3. Dejanja nasilnega ekstremizma v obliki terorizma in vojnih zločinov.

Schmit, Alex P. 2013. Radicalisation, De-Radicalisation, Counter-Radicalisation: A Conceptual Discussion and Literature Review.

Eva Leskovar

14 junija 2016 je komisija v Bruslju predstavila ukrepe na sedmih specifičnih področjih, na katerih bi sodelovanje na ravni EU lahko prineslo dodatno vrednost: Boj proti teroristični propagandi in nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu:

Sodelovanje z IT industrijo, za zaustavitev širjenja nezakonitih vsebin, ki bi lahko posameznika nagovarjale k nasilju, povečanje medijske pismenosti, da bi mladi lažje kritično presojali informacije.

Obravnava radikalizacije v zaporih:

12

Izmenjava informacij med članicami EU, da bi skupaj oblikovale smernice in programe s katerimi bi lahko preprečili radikalizacijo v zaporih in se borili proti njej ter nudili tudi rehabilitacijsko podporo.

Spodbujanje vključujočega izobraževanja in skupnih vrednot EU: Uporaba sredstev iz programa Erasmus + da bi podprli in spodbudili projekte za glede socialne vključenosti, skupnih evropskih vrednot ter medkulturnega razumevanja

Spodbujanje vključujoče, odprte in odporne družbe ter vzpostavljanje stikov z mladimi: Komisija bo sestavila priročnik za tiste, ki največ časa preživijo z mladimi ki so v stiku z nasilno radikalizacijo in jim s tem pomagali pri reševanju težav

Okrepitev mednarodnega sodelovanja: EU bo državam, ki se spopadajo s podobnimi izzivi, pomagala pri obravnavi radikalizacije z odzivi, ki so skladni s kazenskim pregonom in človekovimi pravicami.

Okrepitev raziskav, zbiranja dokazov, spremljanje in mreženja: Oblikovati konkretna orodja in analize politik za boljše razumevanje procesa radikalizacije, ki jih strokovnjaki na področju varnosti in oblikovalci politik lahko takoj uporabijo.

Osredotočanje na varnostno razsežnost: Preprečevanje radikalizacije zahteva osnovni pristop k varnosti z ukrepi kot so: takojšen odziv na kratkoročne in dolgoročne grožnje npr. s prepovedjo potovanja in kaznivostjo potovanja v tretje države zaradi terorističnih namenov.

Viri: RADIKALIZACIJA [online]Evropski parlament-Radikalizacija [Zadnja sprememba 14.6.2016][Citirano dne 19.03.2018]Dostopno na spletni povezavi: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/1-2016-379-SL-F1-1.PDF Jan Lazar L3b Migracije seveda niso novost, le evropski birokratski aparat je do dveh let nazaj učinkovito opravljal svojo nalogo branika evropske meje. Vredno pa je omeniti, da je evropski produkcijski način v veliki meri odvisen prav od migrantskega dela, množične zavrnitve azilantov pa generirajo bazo delovne sile brez vsakršnih delavskih pravic. Deportacije se vršijo, ljudje na azilne odločitve brez odgovora čakajo leto in več. Kakšen naj bo torej odgovor na politiko, ki ločuje ljudi in neljudi? Za težavami migrantov obstaja enoten boj za pogoje, ki bi omogočali dostojno preživetje. ŽAGAR, J. Segregacija in radikalizacija. [Online]. Radio Študent FM89.3. 2017. [Zadnja sprememba 5. dec. 2017; 16:00]. [Citirano 18. mar. 2018; 18:23]. Dostopno na spletnem naslovu: https://radiostudent.si/politika/off-komentar/segregacija-in-radikalizacija Neža Leban, 3.B Po spletu nisem našla nobene defenicije radikalizacije oz. radikalizma. Prebrala sem veliko člankov

zato bom obrazložila s svojimi besedami. Biti radikalen pomeni da želiš uveljaviti nekakšne nove

stvari oz spremembe. Želiš narediti neke spremembe in nekaj novega. Kot primer: če bi en človek

začel uveljavljati da se mora spati ponoči namesto podnevi. To bi veljalo za korenito spremembo in

nekaj drugačnega.

Lara Kovačič

13

Radikalizacija je proces pri katerem posameznik ali skupina ljudi prevzame ekstremne politične, socialne in religiozne ideale. Najbolj znana in poročana vrsta radikalizacije v medijih je Islamska radikalizacija, kjer Jihadisti preiskušeno kontaktirajo ranljive in ekstremne posameznike preko internetnih sporočil ali socialnih omrežij. Nato jih hitro manipulirajo v sodelovanje nasilnih operacij v njihovem imenu. Večina članov muslimanskih terorističnih organizacij prihaja iz konzervativne družine, kjer ima religija velik pomen in uzamejo kot Islam kot resnico in samoumevno in zato posamezniki uzamejo učenje muslimanske vere resno. Drugi del članov pa so posamezniki, katere razlogi za radikalizacijo izvirajo iz osebne nezadovoljnosti, žalovanja in želji po avanturi, vse te faktorje teroristične organizacije izkoriščajo. Viri http://nationalinterest.org/feature/5-paths-islamic-radicalization-12269?page=1 https://en.wikipedia.org/wiki/Radicalization Denis Osmanovič Radikalizacija je miselnost , ki si prizadeva za agresivne spremembe. Pogosto označuje nestrpnost do drugače mislečih in zagovarja svoja stališča. Karin Mastnak

1.2.2 Drugo gradivo

Radikalizem je izraz, ki se v politiki in politični teoriji označuje posameznike, gibanja in ideologije, katere zagovarjajo korenito spremembo družbe ali brezkompromisno doseganje svojih političnih ciljev. Izraz radikalizem se pogosto nanaša na izraz ekstremizma, predvsem v zahodni družbi. Pri radikalizaciji gre torej za sistem prepričanja, ki ekstremno vpliva na ostalo (večinsko) kulturo. Danes lahko pogosto opazimo teme o radikalizaciji islama, ki naj bi bila po mnenju slovenskega časnika Dnevnik brez skupnega imenovalca. Vsekakor moramo v današnjem svetu paziti, katera gibanja in ideologije dovoljujemo. Vir:

14

ISLAMSKA država: Radikalizacija brez skupnega imenovalca. [Online]. Dnevnik. [Zadnja sprememba 4. mar. 2015; 15.34]. [Citirano 19. mar. 2018; 16.40]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.dnevnik.si/1042708558 RADIKALIZACIJA muslimanov: nerazumljiva novost, fikcija ali nadaljevanje večdesetletnega trenda. [Online]. MMC RTV SLO. [Zadnja sprememba 5. sep. 2014; 12.25]. [Citirano 19. mar. 2018; 16.42]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.rtvslo.si/svet/radikalizacija-muslimanov-nerazumljiva-novost-fikcija-ali-nadaljevanje-vecdesetletnega-trenda/345626

- Amon Aljaž

Radikalizem je nazor oz. miselnost, ki si prizadeva za radikalne (agresivne) spremembe. Izraz radikalizem se uporablja predvsem v politiki, kjer označuje nestrpnost do drugače mislečih in brezkompromisno zagovarja svoja politična stališča (npr. neka politična stranka v državo ne sprejema ubežnikov, migrantov, zato na meje postavlja žice...). Radikalizem pogosto povezujemo z izrazom ekstremizem, ki ga ločimo na več oblik (islamski ekstremizem, levi ekstremizem, desni ekstremizem...). V slovenski ustavi se ekstremizma neposredno ne omenja, vendar so v njej zapisane odločbe, ki vsem zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero in politično ali drugo prepričanje. Poleg tega poudarja še enakost pred zakonom. Ta odločba državljane varuje tudi pred skrajnim ekstremizmom, ki je lahko usoden v tem smislu, da lahko vodi v nasilna dejanja.

- Bornšek Zala

Radikalizem je nazor oz. miselnost, ki si prizadeva za radikalne (agresivne) spremembe. Izraz radikalizem se uporablja predvsem v politiki, kjer označuje nestrpnost do drugače mislečih in brezkompromisno zagovarja svoja politična stališča (npr. neka politična stranka v državo ne sprejema ubežnikov, migrantov, zato na meje postavlja žice...). Radikalisti uresničujejo svoje cilje brez popuščanja in stremijo h korenitim radikalnim spremembam. Pri radikalizmu se pogosto omenja tudi ekstremizem ( islamski ekstremizem, levi in desni ekstremizem) V slovenski ustavi so odločbe, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, vero… poudarja tudi enakost pred zakonom, kar varuje državljane pred skrajnim ekstremizmom, ki vodi v nasilna dejanja. Vir: rtvslo-radikalizem, SSKJ

- Brglez Pija

Teroristični napadi v številnih evropskih državah v zadnjih nekaj letih so rezultat povečanega novačenja otrok in mladih v ekstremistična gibanja. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti. Obstaja veliko različnih mnenj, zakaj točno pride do radikalizacije. Nekateri avtorji menijo, da se mladi spustijo v teror zaradi notranjega nezadovoljstva in jeze, kar pa nima nič skupnega s tem, od koder prihajajo in katere veroizpovedi so. Vir: MAROLT T. Radikalizacija mladih v Evropi: diplomsko delo. [Online]. dk.um.si. [Zadnja sprememba: 27. okt. 2017]. [ Citirano: 19. mar. 2018; 16.15]. Dostopno na spletnem naslovu: https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868

15

- Cehner Maja

Radikalizacija religij islama in katolištva Možnost radikalizacije obeh religij je odvisna od stopnje dobesedne razlage, razodetja in izkoriščanja le te v politične namene. Večja je stopnja dobesedne razlage, večja je možnost radikalizacije. V tem pogledu radikalizacija izhaja iz zlorabe razodetja, saj avtorizirani razlagalci nasilne motive razlagajo preveč dobesedno po sveti knjigi - tako je zapisano, saj razodetje prihaja od Boga, je to Božji zakon in je zato torej dovoljeno. V Koranu in tudi Bibliji se v marsikateri suri ali verzu pojavi podpihovanje nasilja v smislu »ukazan vam je boj, bojujte se proti onim...« in če si nekdo to razlaga dobesedno, se po tem tudi ravna. Katoliška vera poudarja, da je Biblijo treba razlagati in v razodetju prepoznati Božjo besedo in Božjo voljo. Vir: JANUŠ, Peter, 2016, DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU [na spletu]. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. [Dostopano 19 marec 2018]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=59577

- Cvetko Lea

Radikalizacija je zadnje čase predmet številnih znanstvenih študij, toda splošne definicije za le-to še niso razvili. Vendar se definicija radikalizma najpogosteje osredotoča na nasilno radikalizacijo, kjer je poudarek na »uporabi« nasilja, in mirno radikalizacijo, kjer nasilje ni potrebno. Cilj obeh je dosežek uresničitve svojih ciljev. Obstaja več vrst radikalizma: islamski, politični, verski, tudi ekstremizem je oblika radikalizma. Primer političnega ekstremizma: - desni ekstremizem je oblika radikalizacije, povezana z rasizmom in fašizmom. Značilna je nasilna obramba rasne in etnične identitete in je povezana z radikalno sovražnostjo do državnih organov, manjšin, priseljencev itd. - levi ekstremizem je oblika radikalizacije, ki za zagovarjanje svojega vzroka uporabljajo nasilje. Osredotočena je na protikapitalistične zahteve in poziva k preoblikovanju političnih sistemov odgovornih za ustvarjanje družbenih neenakosti. V to kategorijo spadajo anarheistične, maoistične, trokistične in marksistično-leninstične skupine. Vir: MAROLT T.. Radikalizacija mladih v Evropi: Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo. (online). Ljubljana, avgust 2017. Dostopno na spletni strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868

- Dvorjak Špela

Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). Vsaka faza je edinstvena in ima določene značilnosti, vsak posameznik, ki začne s procesom radikalizacije, ne gre nujno čez vse faze, tisti, ki pa zaključi s celotnim procesom, bo najverjetneje vključen v načrtovanje ali celo izvedbo terorističnega napada. Radikalizacija mladih je kompleksen proces, ki vodi v nasilje in

16

ekstremistična dejanja ter je tudi oblika pred-terorističnega dejanja, ki ga je treba zatreti z intenzivnim nadzorom v družbi. Vir: Radikalizacija mladih v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo.

- Hrnjić Hana

Definicija radikalizacije: proces, s katerim posameznik sprejme radikalne poglede v npr. politiki in religiji. V zgodovini je pomenila obdobje nenadnih in temeljitih sprememb. Če rečemo da je nekdo radikalen, ali da radikalno misli, s tem mislimo da so njegove ideje v nasprotju z večino mnenj in spoznanj. Radikalne spremembe so nasprotje evolucije, kjer gre za počasno in postopno spreminjanje, rer so velikokrat vodile do revolucij. Vir: https://www.google.si/search?ei=LxqwWuX4IuWegAayqou4CQ&q=what+is+radicalisation&oq=what+is+radicalisation&gs_l=mobile-gws-serp.3..41j0i19l5.1315.1762..1774...0....152.152.0j1..........1..mobile-gws-wiz-serp.EFxmxUb%2BZcs%3D

- Jesenek Anej

Radikalizacija je nazor, ki si prizadeva predvsem za radikalne spremembe, največkrat v politiki, nestrpnosti do drugačnih družb… Opredeljena je tudi kot temeljni vzrok za terorizem. Obstaja več vrst radikalizma; verski, politični.. kot podvrsto radikalizma štejemo tudi ekstremizem. Da bi lahko razumeli proces radikalizacije, moramo njene dejavnike iskati na različnih ravneh.V ospredju preučevanja so posamezniki. Radikalizirani posamezniki lahko predstavljajo grožnjo družbi. Vir: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/papez-mirjana.PDF. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kal&hs=326. MAROLT T.. Radikalizacija mladih v Evropi: Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo. (online). Ljubljana, avgust 2017. Dostopno na spletni strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868

- Juhart Amadeja

1.2.3 Tretje gradivo

RADIKALIZACIJA-3.b (3. skupina, vodja Lara Ručigaj) Kaja Seles: Radikalizacija je zadnje čase predmet številnih znanstvenih študij, toda splošne definicije za le-to še niso razvili. Vendar le se definicija radikalizma najpogosteje osredotoča na dve področji: nasilna radikalizacija, kjer je poudarek na »uporabi« nasilja- in mirna radikalizacija, kjer nasilje ni potrebno- cilj obeh je dosežek uresničitve svojih ciljev. Obstaja več vrst radikalizma: islamski, politični, verski, tudi ekstremizem je oblika radikalizma. Primer političnega ekstremizma:

17

- desni ekstremizem: oblika radikalizacije, povezana z rasizmom, fašizmom … Značilna je nasilna obramba rasne in etnične identitete in je povezana z radikalno sovražnostjo do državnih organov, manjšin, priseljencev… - levi ekstremizem: oblika radikalizacije, osredotočena na protikapitalistične zahteve. Poziva k preoblikovanju političnih sistemov (odgovornih za ustvarjanje družbenih neenakosti). V to kategorijo spadajo anarheistične, maoistične, trokistične in marksistično-leninstične skupine. Za zagovarjanje svojega vzroka uporabljajo nasilje. Viri: MAROLT T.. Radikalizacija mladih v Evropi: Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo. (online). Ljubljana, avgust 2017. Dostopno na spletni strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868 Neli Čadej: Radikalizacija je proces, pri katerem ima oseba ali skupina ljudi ekstremne politične,socialne ali verske ideale. Do radikalizacije pride, ko se razmišljanje in obnašanje osebe ali skupine ljudi močno razlikuje od druge večine ljudi. Radikalisti brezkompromisno uresničujejo svoje ideje in cilje, ne popuščajo ter želijo korenite, radikalne spremembe. Radikalizacijo pogosto povezujemo s pojmom ekstremizem. Države imajo različne definicije izraza radikalizacije. Viri :Radicalization. Wikipedia. Nazadnje spremenjeno pred 2 dnevoma. Dostopno na: https://en.m.wikipedia.org/wiki/Radicalization Alja Zore: Iz zgodovinskega a vidika je pojem »radikalizem« relativne in spremenljive narave, saj je odvisen od družbene percepcije, ki se konstantno razvija in spreminja. Potrebno je ločiti pojem »radikalizacija« kot derivat radikalizma od pojma »ekstremizem«. Oba pojma, tako radikalizacija kot ekstremizem, sta sicer odtujena od klasičnega političnega dojemanja »status quo« družbe, razlikujeta pa se v meri angažiranosti pripadnikov za vključitev v racionalni dialog in v preglednosti ter zakonitosti njihovih dejanj. Tako pojem radikalizacije dojemamo kot bolj odprt pojav, kjer si posameznik prizadeva za spremembe (ne nujno s silo), medtem ko ekstremizem kaže na bolj zaprt um in na posebno pripravljenost za uporabo nasilja nad civilisti. Viri: Primss. 2017. Nevarnost spletne propagande terorizma. Dostopno na: http://www.primss.si/docs/2017/03/13/58c6697e_publikacija_nevarnost.pdf Nika Rednak: Definicija radikalizacije ni natančno podana, saj je to zapleten proces, sestavljen iz večih faktorjev. Za državo radikalizacija posameznikov predstavlja družbeni problem ter varnostno tveganje. Islamistična radikalizacija je proces, v katerem se spreminjajo prepričanja ter tudi obnašanje v smeri prevzemanja islamistične ideologije. Posledica povečanega zbiranja mladih in otrok v ekstremistična gibanja so številni teroristični napadi. Danes postaja navečja mednarodna teroristična grožnja radikalizacija mladih, sploh v zahodnih državah Evrope. Viri: T. Marolt, B. Lobnikar, 2017, DKUM Radikalizacija mladih v Evropi. [diplomska naloga]. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67618&lang=slv M. Papež, Islamistična radikalizacija na internetu. [študija]. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/papez-mirjana.PDF Lejla Škobič:

18

Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremist.Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu.Zanimivo je, da so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani. Viri: https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=KljucneBesede&niz0=radikalizacija Matej Tamše: Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti.Zanimivo je, da so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani.Obstajajo tudi faze radikalizacije. Vsaka faza je edinstvena in ima določene značilnosti, vsak posameznik, ki začne s procesom radikalizacije, ne gre nujno čez vse faze, tisti, ki pa zaključi s celotnim procesom, bo najverjetneje vključen v načrtovanje ali celo izvedbo terorističnega napada. Marolt,T.Radikalizacija mladih v Evropi: Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo [Online]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru.2017. [Citirano 18.3.2018; 18:54]. Dostop na spletnem naslovu: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=67618&lang=slv Lara Ručigaj

Nataša Volmut, Pia Turk Žagar; Hana Žerjav; Tina Trupi (manjkajoči prispevki)

19

1.3 3.C razred

1.3.1 Prvo gradivo

Avtorji: Aljaž Rodič, Patricija Ratej, Lija Razgoršek, Katja Rupel, Nika Seles, Nastja Škoberne, Tjaša Špec, Patricija Verbovšek, Nika Zalokar Zadnje čase je radikalizacija zelo aktualna tema, a splošne definicije za ta pojem še ni. Lahko jo razumemo na več načinov, zato se je razvilo več različnih definicij, ki jo vsaka po svoje interpretirajo. V širšem bi lahko radikalizacijo razdelili na tako, ki prinaša pozitivne posledice, in tako, ki prinaša negativne posledice ali pa ogroža življenja civilistov. Ravno zaradi slednje sta radikalizacija in terorizem tesno povezana. Večina definicij, ki radikalizacijo povezujejo s terorizmom, opisuje radikalizacijo kot proces, kjer posameznik ali skupina ljudi uporablja ali pa odobrava uporabo nasilja v predvsem politične namene. Radikalno mišljenje v današnjem času ni nič novega. Obstaja že vrsto stoletij in je odgovorno za sleherno revolucijo v zgodovini človeštva. Primeri, kot so meščanske revolucije, kmečki upori in emancipacije, predstavljajo radikalizacijo s posledicami, ki prinašajo pozitivne spremembe. Vsaka sprememba, pozitivna ali negativna, vključuje radikalno mišljenje, saj je to mišljenje, ki se razlikuje od »normalnega mišljenja« oz. takšnega, ki bi ga lahko predvidevali. Preprost primer pozitivne radikalizacije: Posamezniki opazijo in se zavedajo težav okoli njih zaradi česar se počutijo primorane storiti nekaj, kar bi spremenilo trenutno situacijo ali celo odpravilo težave. Navdih za takšno dejanje lahko najdejo v različnih zapisih (religiozni teksti, biografije, politični manifesti…), govorih, filmih… Problem ni sama radikalizacija. Radikalno mišljenje je pogostokrat več kot dobrodošlo. Bilo bi dobro, če bi ljudje bili radikalizirani do te mere, da bi se npr. bolj zavedali posledic onesnaževanja okolja, se zavzemali za zdravo prehrano, na splošno bili bolj vedoželjni po resnici in znanju… Do problema pride, kadar je nekdo prepričan, da je njegovo poslanstvo spremeniti težavno situacijo v družbi, in je zato pripravljen uporabiti nasilje in, če je to potrebno, tudi prekršiti zakon. V medijih je velikokrat govora o nasilnih (najpogosteje terorističnih) napadih. Primer: »V napadu oboroženih napadalcev na mošejo na Sinaju na severu Egipta je bilo po najnovejših podatkih ubitih najmanj 230 ljudi, še najmanj 130 ljudi pa je ranjenih. Napad je bil izveden na mošejo al Ravda, ki leži kakih 40 kilometrov zahodno od mesta al Ariš na severu Sinajskega polotoka. Tarča so bili muslimanski verniki med petkovimi molitvami.« ([online] https://www.zurnal24.si/svet/grozljivka-v-egiptu-najmanj-200-mrtvih-300819 [citirano 20. marca 2018; 18.52]) V medijih pogosto pojma radikalizacija in terorizem enačijo, kar je napačno. Radikalizacija ni terorizem, radikalizirana oseba ni terorist! Res pa je, da imajo radikalci večji potencial, da kasneje postanejo teroristi. Tu je potrebno omeniti, da je v igri še veliko drugih faktorjev (družbeno-politično ozadje posameznika, s katerega konca sveta prihaja, družinske in družbene razmere v državi in okolici, kjer živi…).

20

Eden pomembnejših faktorjev je izobrazba. Velika večina teroristov je neizobraženih ali pa imajo minimalno izobrazbo. Pri terorističnih organizacijah kot so ISIS, Hamas, FARC, Al Kaida…pogosto izkoriščajo mlade neizobražene ljudi, saj prav takšne brez težave radikalizirajo in preusmerijo ekstremizem. Pogosto so teroristične organizacije z bližnjega vzhoda povezane z versko radikalizacijo. »Verska radikalizacija je proces, s katerim močno motiviran posameznik ali skupina sprejme verska prepričanja, občutenja in dejanja, s katerimi nasprotuje družbi in družini.« (Bramadat in Dawson, 2014)

Največja problematika danes tiči v radikalizaciji mladih. Mladi so »zasuti« z informacijami s spleta, šole, televizije, forumov, prijateljev, staršev…vsi ti podatki so lahko napačni, dvoumni ali nepreverjeni. Na področju Evrope, kjer poteka pospešena islamizacija zaradi begunske krize, prihaja do različnih trenj med domačini in priseljenci ter do političnih vprašanj in zapletov. Na spletu sem prebral, da na Švedskem obstaja 55 področij, kjer so si muslimanske skupine ustvarile geta, in tam izvajajo svoje zakone. Zato so na Švedskem prepovedali predvajanje originalnega ameriškega kanala Fox News, ker naj bi predstavljal preveč stališč, ki bi lahko izzvale nasilje. ([online] www.dossierkorupcija.com/novice/?p=18046 [povzeto 30. marca; 19.28]) Menim, da procesa radikalizacije ni moč ustaviti. Radikalno mišljenje je nujno za vsakršno spremembo na družbeni ali pa le individualni ravni. Sama radikalizacija spodbuja kritično mišljenje in sposobnost gledanja situacije z druge perspektive. Pomembno je le, da v procesu radikalizacije ne podležemo nepreverjenim virom informacij ali pa se pustimo kontrolirati drugim. Zelo pomembno je tudi, da se zavedamo v kaj se spuščamo in smo pozorni na to da s procesom pridobivamo novo znanje, ne pa nove predsodke in zamere do drugih. »Edina konstantna stvar v življenju je sprememba« (Heraclitus) Brez radikalizacije ni sprememb. VIRI IN LITERATURA [online] https://www.zurnal24.si/svet/grozljivka-v-egiptu-najmanj-200-mrtvih-300819 [20. marec; 18.52] [online] www.dossierkorupcija.com/novice/?p=18046 [20. marec; 19.28] [online] http://europa.eu/youth/eu/article/39/51965_sl [20. marec; 19.23]

21

VIRI SLIK Slika 1: [online] http://www.bezbednost.org/Bezbednost/6185/Diskusija-Radikalizacija-i-terorizam--uzroci.shtml [20. marec; 19.19]

1.3.2 Drugo gradivo

Avtorji: Patricija Knez, Žiga Kramberger, Matija Krumpak, Tina Lamešič, Ema Lešnik Sajovic, Tim Milanez, Tilen Padovnik, Vane Povše, Tajda Pučič

RADIKALIZACIJA Radikalizacija je proces, pri katerem individualna oseba ali skupina ljudi sprejme ekstremne politične, družbene ali verske vzore oziroma ideale, ki zavračajo trenutne ideje ter norme in vrednote v družbi, ki predstavljajo, kaj je prav in kaj narobe, ali pa zavračajo tako imenovan status quo, ki pomeni obstoječe (trenutno) stanje v državi, predvsem v povezavi z družbenimi in političnimi težavami. Radikalizem lahko izvira iz družbenega soglasja, ki je proti spremembam v družbi, ali pa iz želje po preoblikovanju družbe. Poznamo nasilno in nenasilno radikalizacijo, vendar se znanstvene raziskave osredotočajo predvsem na nasilno radikalizacijo, pri kateri posameznik oziroma skupina ljudi za uresničitev svojih ciljev uporabljajo nasilje. Posamezne vlade imajo različne definicije za radikalizacijo. V Veliki Britaniji je to npr. proces, pri katerem se ljudje odločijo podpirati terorizem in ekstremizem ali pa se celo pridružijo terorističnim skupinam. Čeprav splošne opredelitve radikalizacije kljub mnogim študijam še niso razvili, večina definicij, ki se trenutno uporabljajo, razlagajo radikalizacijo kot proces, kjer posameznik ali skupina dovoljuje in sodeluje pri uporabi nasilja v politične namene. Študije so pri iskanju pomena precej deljene. Radikalizacija naj bi bila duševni proces, ki motivira posameznika do nepremišljenega dejanja. Vsem razlagam je skupno, da je radikalizacija proces, ki se pojavi zelo hitro in nima posebej opredeljenega začetka in konca. Zaradi terorističnih napadov v zadnjih nekaj letih se vse več ljudi, predvsem mladih vključuje v ekstremistična gibanja. K islamski radikalizaciji so podvrženi predvsem mladi muslimani.

22

Slika 1

ISLAMSKA RADIKALIZACIJA IN TERORIZEM Splošno znano je dejstvo, da so nekatere islamske države, ki imajo fundamentalistične vlade ali vodje, vmešane v t .i. državni terorizem. Pri tem so pojavlja vprašanje, katere države so in katere niso nosilke državnega terorizma. Pri tem se uporabljajo merila, ki jih je postavil Zahod na čelu z ZDA oz. so to države, ki jih je določila vlada ZDA. Stališče vlade ZDA je, da je določitev nosilk državnega terorizma nujno zaradi vzpostavitve mehanizma izolacije držav, ki uporabljajo terorizem kot sredstvo političnega izražanja. S tem skušajo z različnimi ukrepi prisiliti nosilke državnega terorizma, da opustijo podpiranje teroristov ter da omogočijo privedbo teroristov na sodišča, kjer se jim bo sodilo za njihova dejanja. Za glavne nosilke islamskega državnega terorizma so ZDA določile Libijo, Iran, Sirijo in Sudan. Ker muslimani verjamejo, da je islam edina prava vera, je njihova edina naloga meje hiše islama čim bolj razširiti. Glavni instrument za uresničitev zadane naloge je džihad. Tukaj je potrebno poudariti, da nasilje ne nastopa kot obvezni stil urejanja odnosov med hišo islama in hišo vojne, saj se za uveljavitev naukov uporabljajo tudi ekonomska in politična sredstva. V islamski tradiciji je razširjena delitev na veliki in mali džihad. Pri velikem džihadu gre za spiritualni boj, boj za čistost duše, medtem ko gre pri malem džihadu za pravično bojevanje in uporabo nasilnih sredstev z namenom obrambe (če je človek napaden, ima pravico zaščititi svoje življenje in imetje). Začetnik islamskega radikalizma naj bi bil Sayyid Qutb, ki je bil radikalni kritik državnega režima Abdela Naserja v Egiptu. Za dosego svojih ciljev so islamski fundamentalisti oz. radikalne islamistične organizacije ponavadi dobro organizirani, četudi se lahko zgodi, da takšne organizacije nastanejo spontano. Pri svojem delovanju uporabljajo različne metode in načine delovanja. Radikalni islamizem ima štiri osnovne cilje:

osvajanje individuma,

osvajanje nacionalnih držav in uveljavitev islamske ureditve ter šeriatskega prava,

rušenje meja med islamskimi državami ter vzpostavitev svetovnega islamskega imperija,

širjenje islamskega imperija do skrajnih meja sveta, torej popolna islamizacija človeštva

Islamska radikalizacija v Sandžaku

23

V Sandžaku, Bosna in Hercegovina, je v zadnjih letih radikalizem doživel porast. Večina je prepričana, da je za to kriv Beograd. Raziskave kažejo, da je petina mladih pripravljena braniti svojo vero z nasiljem, to pa spodbujajo kriminalci in verski voditelji. Bošnjaški verski voditelji so razdelili srbsko islamsko skupnost. Beograd noče ukrepati, saj bi naj to bolj škodilo muslimanom kot pravoslavcem. Namesto, da bi se muslimani borili proti krivicam, ki jih doživljajo Bošnjaki, nasilno obračunavajo s sodržavljani. Organizacija Front pojasnjuje, da je glavni razlog radikalizma slab gospodarski položaj posameznika in družbe. Mladi s pripadnostjo radikalnim šolam rešujejo svoje vprašanje identitete. Do sedaj je Sandžak zapustilo približno petdeset ljudi z namenom, da bi sodelovali v vojni v Siriji. Po sprejemu kazenskega zakonika, ki to prepoveduje se je število zmanjšalo. Srbska vlada je to zadevo skušala skriti prej javnostjo. Večina članov tega gibanja so vahabiti. To je skrajna oblika Islama, ki ga je v 18. stoletju zasnoval Muhamad Ibn Abd Al Vahab. Na Balkanu je približno 4000 članov vahabizma, največ v Kosovu in v Sandžaku. Nevladna organizacija Urban pojasnjuje, da gre za religijski radikalizem in da člani niso nujno vojaško usmerjeni. Poznavalci za glavne krivce za sodelovanje mladih obsojajo verske voditelje. V zadnjih desetletjih je število islamskih skupnosti zelo naraslo. V eni družini so lahko člani večjih skupnosti. Skupna značilnost teh skupnosti je, da še nobena ni obsodila teh dejanj kot terorizma in zavračajo takšne očitke srbskih medijev.

RADIKALIZACIJA V ZAPORIH

Zapori so že dlje časa izpostavljeni radikalizaciji. Glavni razlog, da se to dogaja, so okoliščine v zaporih,

kjer so zaporniki izolirani od družbe, prijateljev in družine. V zaporih je tudi zelo nasilno okolje in

priložnost, da ekstremisti vzpostavijo stik z ostalimi zločinci.

Zapor naredi zapornike ranljive, izolirane, depresivne in zdolgočasene. Zaporniki se skupaj zdijo

skupaj tudi bolj enotni, saj imajo običajno iste želje in cilje, kar lahko prevede do nastanka

ekstremističnega “gibanja.”

Velik faktor, ki lahko povzroči nastanek ekstremizma so duhovniki, ki nudijo duhovno podporo

zapornikom. Med duhovniki se lahko pojavi tudi ekstremist, ki jim pridiga strogi islam, tako pa lahko

dobi tudi privržence, ki se strinjajo z njegovimi radikalnimi izjavami. Problem pa se pojavi tudi pri

manjšanju števila muslimanskih duhovnikov v zaporih, zaradi česar se lahko muslimanski zaporniki

počutijo užaljene.

V zaporu se osamljeni zaporniki radi povežejo s posamezniki s podobno kulturo. Tako se lahko skupaj

povežejo muslimani, ki prevzamejo radikalne ideje od drugih in prevzamejo ekstremistično

ideologijo.

Skrajneži so spretni pri izkoriščanju ranljivih zapornikov, ki so dojemljivi do njihove ideologije in se jih

lahko prepriča, da po izhodu iz zapora izvedejo teroristična dejanja. Preprosto izkoristijo monotonost

zaporniškega življenja ter obstoječe sovraštvo. Zapornikom znajo dati pripadnost skozi skupno

ideološko zavezanost k nasilju.

24

RADIKALIZACIJA NA INTERNETU

Tehnologija lahko povzroča določene učinke že samo s svojim obstojem. Posameznik se poslužuje interneta zaradi komunikacije, iskanja informacij, uporabe družbenih omrežij, dela, učenja ali pa samo zabave. Način uporabe interneta se s strani terorističnih skupin nič kaj dosti ne razlikuje od uporabe vsakega posameznika. Razlika je le v namenu uporabe. Glavne ideje, ki so oblikovale internet in splet ter veljajo še danes so nevtralnost spleta, preprečitev cenzure in nadzora, posameznikovo prispevanje k razvoju spleta ter univerzalnost, kar pomeni da kraj prebivanja, kulturna in politična prepričanja nimajo nobene vloge. S kombinacijo vseh zgoraj navedenih idej pa pride do razvoja na različnih področij, ki se kaže v večji dostopnosti informacij, izobrazbe, omogoča povezovanje med ljudmi (lahko tudi anonimno), omogoča neomejeno in poceni širjenje informacij ter ustvarjanje virtualnih skupnosti, ki jih povezujejo podobni interesi. Vse to pa tudi za svoje delovanje izkoriščajo tudi teroristične skupine. Sodobni terorizem se močno opira na množične medije, kjer pa se s stalnim prenašanjem prikaza terorističnih dejanj preko televizije, časopisov in različnih družbenih omrežij širi strah in paniko med ljudmi. Tukaj gre za odnos, kjer imajo korist mediji z večjo gledanostjo, in teroristi, ker so s tem razširili njihovo sporočilo. Na takšen način lahko teroristi pridejo do širše publike s ciljem širjenja strahu in izzivanja reakcij držav, kar posledično lahko privede do represije oz. uporabe prisilnih ukrepov. Možnost dostopa do teh gradiv se je z razširjenostjo in razvojem spleta še povečala, splet pa predstavlja za teroristične skrajneže pomemben vir dostopa, s čimer strah in ogroženost med ljudmi narašča iz dneva v dan.

MIGRACIJE Radikalizacija ne pomeni nujno negativne spremembe. Sem spadajo tudi migracije, ki pa so, če so iz pravih razlogov, tudi pozitivne. Vzemimo na primer migracijo zaradi kariere in boljše priložnosti za uspeh v življenju. Če se mlada ali starejša oseba, z velikim potencialom preseli v državo, kjer bo njen uspeh omogočen/večji, potem je to dobro za to osebo, pa tudi za državo, kamor se preseli, saj ima od te osebe koristi (npr. davki). Dober primer pozitivne migracije so tudi študenti, saj imajo v tujini mnogokrat boljše možnosti za študij, velikokrat pa se ti študenti tudi zaposlijo v državi, kjer so študirali in tako ima država korist. Tudi migracije, povzročene z neugodnimi razmerami v lastni državi, so lahko dobre, vendar so te z vidika države, v katero pridejo priseljenci, najpogosteje videne kot negativne, kar je do velike mere res, vendar moramo biti moralni in koliko se le da pomagati sočloveku. Seveda pa neomejena pomoč velikokrat ni mogoča pri ekstremih, ko se v državo preseli veliko ljudi hkrati, saj so največkrat ti brez sredstev za življenje in so odvisni od države, kar pa zanjo pomeni veliko slabost.

PREPREČITEV RADIKALIZACIJE Živimo v času, ki je stabilnejši, kot v zgodovini. Človeku je veliko bolj zagotovljena varnost v primerjavi s preteklostjo. Varnost ni več le posameznikova prioriteta, ampak je postala tudi prioriteta oblasti. Kljub temu, da se nam trenutno godi bolje, kot v nekaterih drugih obdobjih, pa civilna varnost še vedno ni popolnoma zagotovljena. Grozijo ji nerazumljivi, nehumani in zelo nepredvidljivi teroristični napadi, ki jih vršijo ekstremisti po celotnem svetu. Vsak posameznik, ki je je opravil to kruto dejanje, je zagotovo šel skozi proces radikalizacije. Za preprečitev teh strašnih dejanj je potrebno pravočasno opaziti in prekiniti proces radikalizacije posameznikov in najti vodje oz. celo organizacije, katerih cilj je z ogrožanjem civilne varnosti opozarjati na lastna verska ali politična prepričanja. Radikalizacija posameznikov lahko poteka na zelo veliko načinov, zato potrebujejo varnostni organi veliko znanja in organiziranost. Zadnjih nekaj let je bilo v evropskem prostoru izvršenih veliko terorističnih napadov,

25

kar je spodbudilo vse države, da so začele izvajati strožje varnostne ukrepe. Tudi Evropska unija je postala bolj aktivna pri zagotavljanju varnosti pred aktualno nevarnostjo in začela sklicevati razne konference, kjer se odvijajo pomembni dogovori o ukrepih. Boj proti radikalizaciji je temelj evropske agende za varnost, ki določa skupno ukrepanje Evropske unije proti terorizmu. Na konferencah so poudarili, da je boj proti preprečevanju radikalizacije temelj za onemogočanje delovanja terorizma. Ta izziv torej presega nacionalne meje in zahteva skupno ukrepanje držav članic. EU je tako namenila več finančnih sredstev za krepljenje varnosti. Zaveda se tudi, da je kibernetska odpornost in kibernetska varnost izredno pomembna za zagotavljanje varnosti. Evropa torej dela pomembne korake k zagotavljanju varnosti pred terorističnimi napadi. Pomembna je tudi ozaveščenost ljudi npr. kako reagirati pri sumljivih okoliščinah, na koga se v tej situaciji obrniti ipd.

ZAKLJUČEK

Zavedamo se, da v pomenu besede radikalizacija ni nujno slaba stvar, ampak na žalost dandanes ko slišimo to besedo nemudoma pomislimo na terorizem in verski ekstremizem, ki zaradi nedavnih dogodkov po svetu nikakor ne dobivata odobravanja med širšo javnostjo. Kot iz zapisanega razberemo je radikalizacija resna tema, ki si zasluži večje pozornosti in razumevanja

javnosti. Mi smo se kot dijaki z nalogo v njo globoko poglobili in z pridobljenim znanjem bomo bolje

razumeli svet okrog nas.

Slika 2

VIRI

- (Status quo [online]. 2016. Wikipedia, the free encyclopedia. [Citirano 20. marca 2018, 16:01].

Dostopno na spletnem naslovu: https://hr.wikipedia.org/wiki/Status_quo )

- (Radicalization [online]. 2018. Wikipedia, the free encyclopedia. [Citirano 20. marca 2018, 16:17]. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Radicalization )

- (MAROLT, Tamara. 2017. Radikalizacija mladih v Evropi [online]. Ljubljana, avgust 2017. [Citirano

20. marec 2018, 16:48]. Dostopno na spletnem naslovu:

https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868 )

26

- (PAPEŽ, Mirjana. Islamistična radikalizacija na internetu: študija primera Islamske države [online].

Ljubljana, 2016. [Citirano 20.3.2018 18:34]. Dostopno na spletnem naslovu: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/papez-mirjana.PDF )

- (EINSPIELER, Vili. Radikalizem v Sandžaku je menda zakuhal Beograd. Delo.si [online]. 2016.

[Citirano 20. 3. 2018, 18:19]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.delo.si/svet/evropa/radikalizem-v-sandzaku-naj-bi-zakuhal-beograd.html )

VIRI SLIK - Slika 1: [online] http://www.nostos.it/perche-gli-adolescenti-si-radicalizzano/ [21. marec 2018,

22:48]

- Slika 2: [online] https://vid.alarabiya.net/images/2014/06/21/a585a299-3d79-421f-9914-

9e1472693c91/a585a299-3d79-421f-9914-9e1472693c91_16x9_600x338.jpg [21. marec 2018, 22:49]

1.3.3 Tretje gradivo

Avtorji: Žiga Fijavž, Andrej Juvan Germadnik, Ajda Ajradinovič, Nina Fideršek, Nejc Drofelnik, Corina Ježovnik, Nika Čretnik, Anja Gregorič RADIKALIZACIJA Zakaj nekdo postane terorist? Kako se terorist razlikuje od ostalih ljudi? Kakšno mišljenje ima takšen človek? Kakšne občutke imajo v glavah, preden se odločijo raniti in ubiti nedolžne ljudi? Smo mi pred tem varni? Kakšno vlogo imajo pri tem procesu nedolžni ljudje, ki so ob napačnem času na napačnem kraju?.. Ob vsakem ponovnem terorističnem napadu se v glavah posameznikov pojavljajo tisoč in ena vprašanja, ker zakaj bi nekdo želel narediti nekaj takega, kakšen vpliv ima politika na oblikovanje odnosov in sveta. Kot pa sami lahko opažamo, pa teroristični napadi postajajo vse hujši, vse številčnejši in vse bolj nasilni. Radikalizacija je zapleten socialnopsihološki znanstveni koncept ali zagovarjanje določene ideologije. Ta pojem vse pogosteje srečujemo v medijih. S strani politične strani, pa džihadizem predstavlja vse večjo grožnjo in nevarnost vseh razvitih držav. Islamistična radikalizacija za vzroke in probleme posameznikov v domačih državah išče v zahodnih družbah. Vse večje naraščanje domačega terorizma se kaže v obliki teroristov samotarjev, tujih borcev, ki so se priključili Al Kaidi in Islamski državi (ang. Islamic State, oziroma IS. Z vedno več primeri (samo)radikalizacije preko interneta. Islamistična radikalizacija ni le varnostni problem, ampak tudi širši družbeni in nacionalni problem, ki ga bo treba razrešiti, če želimo preprečiti njeno širjenje in negativne posledice.

27

Slika 1

Radikalizacija je zelo širok pojem, katerega je zelo težko definirati. Na njo vplivajo različni pojavi, kot so čas, kraj, udeleženci, oblike vladavine in različni družbeni procesi. Ravno zaradi tega jo preučujejo mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo s posamezniki, ki so socialno psihološko in ideološko socializirani preko voditeljev organizacij, predvsem terorističnih. Pri radikalizaciji najpogosteje preučujejo mesta, kjer se ti procesi odvijajo- mošeje, univerze, zapori, madrase (verske edukacijske institucije), diaspore in internet. Pomembni so tudi dejavniki, ki vplivajo na ta proces. Ti so predvsem zunanji kot so diskriminacija, krivice, revščina lahko pa je to zgolj le problem posameznika, ki ima krizo identitete ali kakšne osebnostne lastnosti oziroma motnje. Terorizem pogosto povezujejo z religijo muslimanov, zato raziskovalci preučujejo vlogo Islama, predvsem salafizma in vahabizma. To bi naj bile skupine organiziranega kriminala ali verskih sekt. Danes bi naj bilo število osamljenih teroristov in tujih borcev v porastu in to je glavni vzrok za samoradikalizacijo. Razlika je vidna že v izrazih "islamistična" in "islamska". Prvi se nanaša na ekstremistično politično ideologijo, ki ne temelji po načelih verskih tekstov. Drugi je izraz za religijo, ki ne podpira nasilja proti nebojevnikom in zavrača samomore. Mnogi skrajneži se pred terorističnim dejanjem spreobrnejo na islam in kasneje prevzamejo salafistično-džihadistično ideologijo. V današnjih časih, ko je tehnologija zelo pomembna, se raziskovalci osredotočajo predvsem na internet in družbena omrežja, na katerih pridobivajo informacije. Po vsakem napadu lahko v medijih najdemo razna ugibanja in trditve, da se je napadalec radikaliziral na internetu. Velikokrat se izkaže, da je bil posameznik v kontaktu z drugimi ljudmi vendar ne najdemo vedno primerov izključne radikalizacije na internetu.

28

Slika 2

Teroristične organizacije in druge ekstremistične skupine uporabljajo internet in druga družabna omrežja (npr. PSN – Play Station Network) za širjenje svojih idej že od samega začetka, a smo se pomembnosti interneta v širjenju terorističnih ideologij začeli zavedati šele v zadnjih nekaj letih z vzponom socialnih omrežij, kot so Facebook, Instagram, Twitter in nenazadnje tudi Snapchat. Tudi ena izmed najbolj svetovno znanih terorističnih organizacij IS že dolga leta uporablja internet kot sredstvo širjenja svojega programa ljudem po celem svetu. Teroristične ideologije pa lahko zasledimo tudi v številnih internetnih člankih, ki jih objavijo množični mediji. Odgovorov na šitjenje radikalnij in ekstremističnjk idej drzave niso našle. Velik vpliv so na širnjenje predstavljala družbena omrežja. Internes nam omogoča hitrejši dostop do stika z ekstremistično in nasilno vsebino. Posamezniki lahko najdejo inspiracijo v posnetkih terorističnih dejanj IS, ki jih prepričajo v svojo udeologijo. Zaradi tega je preprečevanje ugodnih okoliščin ključno za radikalizacijo. Kakšno vlogo predstavlaj tukaj internet pa bo potrebno še raziskati

29

Slika 3

V začetku 21.stoletja se je preučevanje vzrokov za terorizem preusmerilo v preučevanje islamskega načina mišlenja, ki bi preprečilo mišlenje le tega. Glavni namen je bil odkriti vzroke, ki privedejo do odločitve, za uporabo nasilja, da nas privede do nekega političnega cilja. Vendar pa v vseh primerih ni tako, zato je potrebno radikalizacijo predstaviti širšemu svetu. Z vsakim novim terorističnim napadom pa bi morali iskati vzroke zakaj je do tega prišlo in kaj lahko storimo da to preprečimo. Kar nas pa privede spet do tega, da premalo poznamo druge kulture in verska prepričanja. Največji poudarek zadnjih let je na islamski veroizpovedi, saj pripadnike te vere premalo poznamo in jih pogosto kategoriziramo kot privržence terorizma. V procesu radikalizacije ima velik pomen tudi internet, s pomočjo katerega IS komunicira z javnostjo in določeni posamezniki. Teroristične skupine so tarčo našle v javnih medijih in na družbenih omrežjih, na katere objavljajo posnetke obglavljanj, zavzetij mest, nasilja in širijo ekstremistične ideje ter predstavljajo utopistične ideje kalifata. Za teroristične skupine je značilno, da jih sestavljajo mladi ljudje, torej ljudje moderne dobe in ljudje družbenih omrežij, ki znajo le te uporabiti za takšne in drugačne namene.

Slika 4

Naš cilj je opredeliti radikalizacijo v povezavi ekstremizma in terorizma, ter razložiti pojme povezane z

30

islamistično radikalizacijo. Ker smo v moderni internetni dobi, pa je tudi pomembna ugotovitev, kakšen je potek radikalizacije preko interneta in kakšen je njegov pomen. Na primeru IS se lahko vidi vpliv interneta pri širjenju islamistično- džihadistične propagande.. Viri: Literatura

- Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. [On line]. Dostopno na spletnem naslovu:

https://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fbos.zrc-

sazu.si%2Fcgi%2Fa03.exe%3Fname%3Dsskj_testa%26expression%3Dradikalizacija%26hs%3D

1&h=ATM3_ySsZnP3AJY1Ce7V5JVV495GzkmqBb_DHbG-

rM1puL6zHKOcmqczxytrOTqF4m5MuhOJszZYvW_nruvLD4vTgJwIDeecG_Tj_qFL9wlpin-

OwxG_2A

- Mirjana, P. slamistična radikalizacija na internetu: študija primera Islamske države. [On line]

Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 2016.

Dostopno na spletnem naslovu: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/papez-mirjana.PDF

Slikovno gradivo:

- Radicalization, a prevailing puzzle. Dostopno na spletnem mestu:

http://www.dailynews.lk/2017/09/11/features/127763/radicalization-prevailing-puzzle

- Cybercrime_manpclarge. Dostopno na spletnem mestu:

https://www.betterinternetforkids.eu/documents/167024/170757/Cybercrime_manpclarge.jpg/f167520d-492e-4d21-b4a8-8834a5ba05ec?t=1460634237142

- Logotip gimnazije Lava. Dostopno na spletnem mestu:

http://moodle.sc-celje.si/gim/

31

1.4 3.D razred

1.4.1 Prvo gradivo

RADIKALIZACJA

Danes živimo v obdobju globalizacije, ko lahko z mediji dosežemo skoraj ves svet, kar včasih nismo mogli. Teroristi tako izkoriščajo medije, da lahko preko njih ustrahujejo nedolžne ljudi in s temi grožnjami preko medijev dosežejo svoj namen, ki je v večini povezan s politiko ali religijo.

Večinoma se definicija radikalizma nanaša na nasilno radikalizacijo, kjer je poudarek na uporabi nasilja z namenom uresničitve cilja. Npr.: posamezniki preidejo od recimo idejnega boja na področje oboroženega boja. To je zelo močan, sovražen odnos do vsega okolja, do vseh tistih, ki ne razmišljajo tako kot oni, ki ne delijo iste vizije sveta. Zato potem poskušajo uničiti vse drugačno.

Posameznike v radikalizacijo vodi način življenja. Z globalizacijo se je globaliziral individualizem, osamitev individualizma. Ljudje so zapadli v neko splošno relativnost. Ni smisla življenja. Ljudje v praznini ne morejo živeti. Na nič niso navezani, pripadnosti ni. Iščejo smisel življenja, za nekaj se je treba boriti.

Definicija radikalizacije še vedno ni točeno določena, vendar se ta najpogosteje osredotoča na dve središči: na nasilno radikalizacijo, kjer je poudarek na uporabi nasilja z namenom uresničitve določenega cilja. V širšem smislu je poudarek na iskanju sprememb v družbi.

Radikalizacija je oseben proces, pri katerem posameznik sprejme politične, družbene ali religiozne ideale, za dosego cilja pa opravičuje uporabo nepremišljenega nasilja. Radikalizacija je duševni in čustveni proces.

Definicijam radikalizma pa je skupno, da radikalizacijo opredeljujejo kot proces, ki se lahko pojavi zelo hitro in nima opredeljenega začetka in konca. Razvoj le te se začne s kombinacijo dejavnikov, ki predstavljajo drastične spremembe v odnosih in obnašanju.

Ne smemo pa zamenjevati pojma nasilna radikalizacija in nasilni ekstremizem, saj označujeta dva pojma, ki sta med seboj sicer povezana, kar kažejo tudi različni viri. Kriterij za razvrščanja med pojmoma je stopnja uporabe nasilja, pri čemer naj bi bilo za radikalizacijo značilno manj nasilja in (naj)več za ekstremizem.

Nasilna radikalizacija je zapleteno vprašanje, ki ni enotno opredeljeno. V tem okviru se nasilna radikalizacija nanaša na proces, v katerem nasilje, vključno z nasilnim ekstremizmom in terorizmom, za določeno osebo postane sredstvo za uresničevanju političnih, ideoloških ali religioznih ciljev. Opozoriti je treba, da radikalizacija ne vodi vedno do nasilnega ekstremizma in da radikalni pojavi sami po sebi niso nujno problematični.

Radikalizacija sicer v splošnem jeziku označuje pojav, ko posameznikov nazor in vedenje v družbi začneta močeno odstopati in se ta oseba zažene tudi politično opredeljevati v povezavi z različnimi etničnimi, političnimi, nacionalnimi ali verskimi skupinami.

32

1.4.2 Drugo gradivo

RADIKALIZACIJA- 3. skupina: TEMA: TERORIZEM

Teroristični napadi v številnih evropskih državah v zadnjih nekaj letih so rezultati povečanega novačenja otrok in mladih v ekstremistična gibanja. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnih evropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Študije so pri iskanju pomena omenjenega pojma precej deljene. Najosnovnejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti (Neumann, 2013). V diplomski nalogi smo pojasnili pojme radikalizacije ter se osredotočili na proces islamske radikalizacije in na pojme, ki so povezani s tem procesom. Zanimivo je, da so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani. Poiskali in pojasnili smo tako čustvene kot tudi družbene vzroke za radikalizacijo, preučili smo načine, na katere se posamezniki radikalizirajo, prav tako smo podrobneje razčlenili tudi faze radikalizacije. Vsaka faza je edinstvena in ima določene značilnosti, vsak posameznik, ki začne s procesom radikalizacije, ne gre nujno čez vse faze, tisti, ki pa zaključi s celotnim procesom, bo najverjetneje vključen v načrtovanje ali celo izvedbo terorističnega napada. Na koncu smo se posvetili načinom preprečevanja radikalizacije mladih in podrobneje opisali nekatere evropske programe, ki se ukvarjajo z njimi. Zelo je pomembno, da se radikalno usmerjeno mladino usmeri na pravo pot. V diplomski nalogi smo analizirali naslednje teze: »Procesom radikalizacije so bolj podvrženi mladi. Radikalizacija mladih je kompleksen proces, ki vodi v nasilje in ekstremistična dejanja. Radikalizacija je oblika pred-terorističnega dejanja, ki ga je treba zatreti z intenzivnim nadzorom v družbi.« Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo, in sicer s Studijo domače in tuje literature ter že opravljenih raziskav strokovnjakov s tega področja. Izvedli smo anketo med naključnimi posamezniki. Nas cilj pa je bil, da s pomočjo ankete ugotovimo seznanjenost ljudi s pojavom radikalizacije med mladimi in njihovo mnenje, ali lahko radikalizacija vodi v nasilna dejanja in kasneje tudi do ekstremizma.

PRIMER:

Julija 1099 so križarji v Jeruzalemu pobili 30.000 muslimanov in Judov. Od tedaj so Zahodnjaki za muslimane nosilci križarskega duha, vsaka njihova intervencija pa potencialna nova križarska vojna.

To je del razlage vzpona radikalnega, militantnega islamizma zadnjih let, ki je kulminiral v brutalnostih borcev islamske države (IS). Prav o tej zaostritvi političnega islamizma in o njegovem zgodovinskem ozadju smo govorili s politologom dr. Primožem Šterbencem.

“Dokler bodo vaše rakete pobijale naše ljudi, bodo naši noži rezali vratove vaših ljudi." To je med drugim povedal krvnik ameriškega novinarja Stevena Sotloffa, izvajalec gnusnega umora, obglavljenja drugega ameriškega novinarja v zadnjih tednih. Njegova angleščina naj bi izdajala njegov britanski izvor. Le nekaj dni prej je David Cameron, zaskrbljen zaradi odhajanja britanskih muslimanov v vrste vojske Islamske države, predlagal zakon, ki naj bi otežil odhajanje Britancev, potencialnih svetih borcev, iz države. Obenem je izrazil tudi zaskrbljenost glede britanskih borcev, ki bi se vrnili domov.

Po podatkih obveščevalnih služb naj bi bilo na ozemlju Sirije in lraka okrog 7.000 tujih borcev, od tega vsaj 500 Britancev. V promocijskih spotih za IS nastopajo borci, ki kot svoj izvor navajajo Avstralijo, JAR, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Nemčijo, celo Vietnam in Kambodžo ter še nekaj držav. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kakšno je zaledje tega vzpona radikalizacije muslimanov, ki živijo zunaj arabskih držav. Obenem pa tudi, kako je mogoče, da so na Bližnjem

33

vzhodu, za katerega je sredi 20. stoletja že kazalo, da hodi po poti evropske sekularne družbe, vzniknila militantna gibanja z (vsaj na videz) predmoderno politično filozofijo.

Čeprav sta zaostritev radikalizacije evropskih muslimanov in brutalni boj za vrnitev svete države (kalifata) novost, pa sta proces novega dviga islama in krepitev religijske identitete muslimanov že nekaj desetletij stara fenomena. Kot v uvodu v knjigo Zahod in muslimanski svet — Akcije in reakcije (2011) piše dr. Primož Šterbenc, potekata že od sedemdesetih let. S politologom dr. Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se je s temo islama in njegovimi političnimi konotacijami ukvarjal tudi v znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti (2005), smo govorili 0 vzrokih za radikalizacijo muslimanov in drugih z najnovejšimi zaostritvami napetosti na Bližnjem vzhodu povezanih temah. Pa tudi križarskim vojnam kot ultimativnemu začetku napetosti med krščanskim zahodom in muslimanskim svetom se nismo mogli ogniti.

Kakšno razlago za radikalizacijo muslimanov in pripravljenost za odhod muslimanov, živečih na Zahodu, ki pripadajo celo drugi ali tretji generaciji priseljencev, v vrste borcev za kalifat bi vi ponudili? Mislim, da lahko postavimo tezo, da je islamska drzava na neki način zamenjala Al Kaido kot simbolno operativna točka, s katero se jezni muslimani, živeči na Zahodu, identificirajo. Seveda je bistveno vprašanje, kaj povzroča to, da so se pripravljeni pridružiti tako brutalni organizaciji, kot je Islamska drzava. Mislim, da moramo v tem pogledu razlikovati štiri kategorije dejavnikov. Prvi sta vsekakor zunanja in varnostna politika zahodnih držav. Drugi je naraščajoč sunitsko-šiitski konflikt oziroma trenutna situacija, ki krepi protišiitska stališča med sunitskimi muslimani, ki tvorijo večino muslimanov, živečih na Zahodu. Tretji dejavnik je družbeno-ekonomski položaj muslimanov na Zahodu in njihov odnos do ekonomske paradigme, ki vlada na Zahodu, to je neoliberalizem. Četrti dejavnik pa je privlačnost islamskega ideala vzpostavljanja univerzalne muslimanske skupnosti v svetu, kar implicira razglasitev kalifata s strani Islamske države. Koncept univerzalne muslimanske skupnosti ali ume pa implicira neko enotnost in moč muslimanov v svetu.

Tudi podatki o brezposelnosti mladih muslimanov govorijo v prid tezi, da je prav občutek družbene in ekonomske izključenosti ali potisnjenosti na rob eden glavnih povodov za odločitev mladih v Evropi za odhod v vrste Islamske države. Zanimivi so podatki, da se je v Nemčiji - njena kanclerka je nekaj let entuziastično razglašala, da zdaj tudi islam pripada Nemčiji (Der Islam ist ein Teil von Deutschland. (2012)) - brezposelnost med mladimi muslimani od 80. let nenehno zviševala, v Veliki Britaniji pa kljub prav z namenom zagotavljanja enakopravnega nastopa na trgu delovne sile leta 1976 vzpostavljeni Svet za enakopravnost ras ni dosegel zelenega učinka. Skoraj katastrofalna pa je tudi na Kosovu, ki je neko€ veljalo za vzoren primer sekularne muslimanske skupnosti, v kateri je tudi 70- odstotna brezposelnost med mladimi veliko pripomogla k vzponu vere in k temu, da naj bi se po podatkih obveščevalnih služb v vrstah IS borilo med 100 in 200 Kosovcev, skoraj 20 pa naj bi jih že ubili. Je IS torej privlačen tudi zaradi svojega programa socialne politike?

Kot vem, IS Se ni postavil nekih konkretnih programskih temeljev, kar zadeva socialni red. Pri tem je pomembno opozoriti na tradicionalni muslimanski pogled na ekonomijo in družbo. Lahko rečemo, da je družbeno-ekonomski sistem, ki obstaja v Evropi in ZDA vsaj od konca sedemdesetih let, torej neoliberalizem, popolnoma drugačen kot islamski družbeno-ekonomski sistem. Prvi sistem, ki je prevladujoč tudi v Veliki Britaniji, od koder prihaja največ borcev v Sirijo in Irak, vzpostavlja visoko stopnjo socialne nepravičnosti in neenakosti in v tem smislu je popolnoma nasproten idealu socialne pravičnosti, ki ga poudarja islam. Ne pozabimo, da je beseda adl, ki pomeni pravičnost in ki implicira socialno pravičnost, tretja najpogostejša beseda v Koranu, za besedo Alah (Bog) in besedo ilm (vedenje, znanje).

34

1.5 3.E razred

1.5.1 Prvo gradivo

Avtorji: Jakob Vogelsang, Leon Volk, Matej Šelekar, Matic Rojnik, Timotej Slapnik, Žan Šantej, Žiga Zupanič Radikalizacija je oseben proces, pri katerem posamezniki sprejemajo ekstremne politične, družbene in religiozne ideale, za dosego svojega cilja pa upravičuje uporabo nepremišljenega nasilja. Je duševni in čustveni proces, ki pripravi in motivira posameznika do uporabe nasilnega vedenja. Radikalizacija je proces, ki se lahko pojavi zelo hitro in nima posebej opredeljenega začetka in konca. Posamezniki, ki jih je pritegnila radikalizacija imajo željo po ukrepih in po tem, da naredijo nekaj pomembnega. Proces radikalizacije poteka v večih fazah. Začne se s pred-radikalizacijo, sledjo še samoidentifikacija, indoktrinacija, nato džihadizacija in nazadnje še napad. Preprečevanje radikalizacije je zelo težko, najlažji način bi bil, da jo preprečimo že predsamim vstopom v proces radikalizacije oziroma čim hitreje na začetku. Poudarek radikalizacije je na iskanju sprememb v družbi in prihodnosti, do radikalizacije pa pride, ker se mladi spuščajo v teror zaradi notranjega nezadovoljstva in jeze. Radikalizacija mladih, še posebej v zahodnoevropskih državah, postaja največja mednarodna teroristična grožnja v današnjem svetu. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, in njena definicija ni natančno podana. Najosnovejša definicija bi bila, da je radikalizacija proces, s katerim posamezniki postanejo ekstremisti. Zanimivo je, da so k islamski radikalizaciji podvrženi pretežno mlajši muslimani. Radikalizacija je sestavljena iz več faz. Vsaka izmed njih je edinstvena in ima določene značilnosti. Vsak posamezni, ki začne s procesom radikalizacije, ne gre nujno skozi vse faze, tisti, ki pa zaključi s celotnim procesom, bo najverjetneje vključen v načrtovanje ali celo izvedbo terorističnega napada. Procesom radikalizacije so bolj podvrženi mladi, zato je zelo pomembno, da se radikalno usmerjeno mladino napoti na pravo pot. Radikalizacija mladih je kompleksen proces, ki vodi v nasilje in ekstremistična dejanja. Radikalizacija je oblika predterorističnega dejanja, ki ga jetreba zatreti z intenzivnim nadzorom v družbi. Primer radikalizacije Eden izmed primerov radikalizacije so Rdeče brigade, ki so se borile proti fašizmu, ustanovili pa so jih Renato Curcio, Margherita Cagol in Alberto Fanceschini avgusta leta 1970. Sestavljene so bile iz pripadnikov Sociološkega oddelka katoliške univerze ter nekdanjih članov FGCI (komunističnega mladinskega gibanja), izključenih iz strank prav zaradi njihovih ekstremisitičnih pogledov. Brigade so bile sprva dejavnje v večjih tovarnah v Milanu in v Torinu. Člani so mad drugim sabotirali tovarniško opremo in vdirali v pisarne in sedeže sindikatov. Leta 1972 so uprizorili prvo ugrabitev, junija 1974 pa so stranke MSI v Padovi ubita dva njena člana. Po umoru so se brigade začele širiti v Rim, Genovo in Benetke, ves ta čas pa so skrajno-levičarske stranke zanikale njihovo vpletenost in celo njihov obstoj. Njihovi

35

glavni zločini so bili ropi, ugrabitve, prekupčevanje z mamili in orožjem. Leat 1975 so brigade razglasile ureditev komunistične bojne stranke, ki naj bi vodila delavski razred. Teroristine aktivnosti, zlasti proti sodnikom so zatem sunkovito narasle, tarče pa so postali tudi odvetniki. Viri:

RADIKALIZACIJA. [Online]. Nezavisne novine. [Zadnja sprememba 26. nov. 2015; 11.57].

[Citirano 20. mar. 2018; 19.14]. Dostopno na spletnem naslovu:

https://www.nezavisne.com/novosti/svijet/Radikalizacija-se-rijetko-dogadja-u-dzamijama-

Ovako-ISIS-regrutuje-tinejdzere/338679

RDEČE BRIGADE. [Online]. Wikipedija, prosta enciklopedija. [Zadnja sprememba 17. jan.

2017; 08.39]. [Citirano 19. mar. 2018; 16.32]. Dostopno na spletnem naslovu:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_brigade

1.5.2 Drugo gradivo

1. Skupina: Aleš Božijak, Filip Bratina, Ema Brglez, Vid Čas, Jure Hladin, Alen Jelenko, Žiga Kolenc, Svit Kovačič

36

37

38

39

1.5.1 Tretje gradivo

40

41