grafiČna priprava za tisk tekstilij · iii i z j a v a podpisana saša Šteharnik izjavljam, da:...

Fakulteta za strojništvo

GRAFIČNA PRIPRAVA ZA TISK TEKSTILIJ Diplomsko delo

Študentka: Saša ŠTEHARNIK

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Tekstilstvo

Smer: Tekstilna tehnologija

Mentor: izr. prof. dr. Zoran STJEPANOVIĆ

Somentor: doc. dr. Branko Neral

Maribor, avgust 2010

II

Vložen original sklepa o

potrjeni temi diplomskega dela

III

I Z J A V A

Podpisana Saša ŠTEHARNIK izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof.

dr. Zorana STJEPANOVIĆA in somentorstvom doc dr. Branka Nerala ;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 5.8.2010 Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Zoranu

STJEPANOVIĆU in somentorju doc dr. Branku

Neralu za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi podjetju

Eurometer d.o.o., ki mi je omogočilo izvajanje dela in

mi pomagalo s svojimi izkušnjami. Zahvaljujem se

svojim prijateljem in fantu, ki so mi ves ta čas stali ob

strani in me podpirali.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

V

GRAFIČNA PRIPRAVA ZA TISK TEKSTILIJ

Ključne besede: tisk tekstilij, grafična priprava za tisk, CAD, Corel Draw, kakovost tiska

UDK: 677.027.5:004.92(043.2)

POVZETEK

Temeljni namen pričujočega diplomskega dela je raziskava lastnosti in uporabnost

računalniške programske opreme v procesu grafične priprave tiskanja tekstilij. Uvodni del

zajema splošne podatke, opis procesa tiskanja tekstilij in računalniške programske ter

aparaturne opreme CAD/CAM. V nadaljevanju sledi predstavitev in opis uporabljenih

materialov ter izvedenih postopkov grafične priprave za tisk tekstilij. Na koncu so

predstavljeni izsledki raziskave.

VI

GRAPHICAL PREPARATION FOR TEXTILE PRINTING

Key words: Textile Printing, Graphic Pre-press, CAD, Corel Draw, print quality

UDK: 677.027.5:004.92(043.2)

ABSTRACT

The basic aim of this thesis is to show the applicability and practical implementation of

CorelDraw software program for graphic preparation and printing of textiles. The

introductory part deals with general information and description of printed textiles and

presentation of functionalities of CorelDraw program. The experimental part contains a

review of prints made, presentation and description of materials and printing techniques.

Computer hardware and software of applied CAD/CAM systems is described. The thesis is

concluded with results of a survey and comparison of prints.

VII

UPORABLJENE KRATICE

CAD - Računalniško podprto oblikovanje (ang. Computer Aided Design)

CAM- Računalniško podprta proizvodnja (ang. Campurer Aided Manufacturing)

RGB- Barvni prostor RGB(ang. red, green, blue)

CMYK- Barvni prostor CMYK(ang. Cyan, Magenta, Yellow, Black)

UV- Ultravijolično valovanje

3D- Trodimenzionalna tehnika

DOD- Inpulzno tvorjenje kapljevine (ang. Drop On Demand)

RIP- Programska oprema katere naloga je posredovanje množice podatkov pomnilniku

tiskalnika (ang. Raster Image Procesor)

TBG- Tiskarska barvna gošča

TPS- Tiskarska pomožna sredstva

PA- Poliamidna vlakna

PES- Poliestrna vlakna

dpi- Merska enota s katero izražamo ločljivost slike, slikovnih pik na palec, (ang.

Dots per inch)

VIII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD IN MOTIVACIJA ........................................................................................ - 1 -

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. - 2 -

2.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ TISKANJE TEKSTILIJ ............................................................ - 2 -

2.2 TRANSFERNI TISK ................................................................................................. - 7 -

2.3 KOSMIČASTI TISK................................................................................................ - 11 -

2.4 DIGITALNI TISK................................................................................................... - 14 -

2.5 RAČUNALNIŠKI SISTEM CAD/CAM V TEKSTILNEM PLEMENITENJU....................... - 16 -

2.5.1 Računalniške vhodne enote ......................................................................... - 18 -

2.5.2 Računalniške izhodne enote ........................................................................ - 19 -

2.5.2.1 Brizgalni tiskalniki .............................................................................. - 19 -

2.5.2.2 Risalnik ............................................................................................... - 22 -

2.5.2.3 Rezalnik .............................................................................................. - 22 -

2.5.3 Programska oprema .................................................................................... - 24 -

2.5.3.1 Programsko orodje Corel Graphis Suite X5.......................................... - 25 -

3 EKSPERIMENTALNI DEL .................................................................................. - 28 -

3.1 TEKSTILIJA ......................................................................................................... - 28 -

3.2 TRANSFERNE FOLIJE............................................................................................ - 29 -

3.2.1 Obarvana transferna folija ........................................................................... - 29 -

3.2.2 Kosmičasta transferna folija ........................................................................ - 29 -

3.2.3 Transferna folija za digitalni tisk ................................................................. - 30 -

3.3 GRAFIČNA PRIPRAVA TRANSFERNE PREDLOGE ..................................................... - 31 -

3.3.1 Predloga iz obarvane transferne folije ......................................................... - 31 -

3.3.2 Predloga iz kosmičaste transferne folije ...................................................... - 33 -

3.3.3 Digitalno tiskana transferna predloga .......................................................... - 37 -

3.3.3.1 Grafična priprava na oblikovanje logotipa po priloženi sliki................. - 38 -

3.3.3.2 Grafična priprava nalepke za transferni tisk po preslikani sliki in obrez

objekta …. ............................................................................................ - 42 -

IX

3.4 DIGITALNI REZALNIK SC-PRO MUTOH (J) .......................................................... - 45 -

3.5 DIGITALNI TISKALNIK VALUE JET MUTOH (J) ................................................... - 46 -

3.6 ROČNA TRANSFERNA STISKALNICA ...................................................................... - 47 -

4 REZULTATI IN DISKUSIJA ............................................................................... - 48 -

4.1 PRIMERJAVA UPORABE RAČUNALNIŠKIH ORODIJ ZA PRIPRAVO PREDLOGE ZA

TRANSFERNE TISKE ....................................................................................................... - 48 -

4.1.1 Grafična priprava predloge za obarvano transferno folije ............................ - 48 -

4.1.2 Grafična priprava predloge za kosmičasto transferno folijo ......................... - 48 -

4.1.3 Grafična priprava predloge za digitalni tisk in izrez iz transferne folije ....... - 49 -

4.2 REZULTATI GRAFIČNE PRIPRAVE ZA TISK TEKSTILIJ .............................................. - 50 -

4.3 PRIMERJAVA TRANSFERNIH ODTISOV ................................................................... - 52 -

5 SKLEP .................................................................................................................... - 53 -

6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................................................... - 54 -

ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................................. - 56 -

X

KAZALO SLIK

Slika 1: Leseni tiskarski model [3] ..................................................................................... - 2 -

Slika 2:Batik tisk [3] .......................................................................................................... - 3 -

Slika 3: Shema transferne stiskalnice s transportnim trakom (a) in stiskalnica za transferni tisk

kosovnih izdelkov Monti Antonio Spa (I) (b) [4] ........................................................ - 9 -

Slika 4: Shema razporeditve sil pri talilnem in »film-release« transfernem tisku (F1 – adhezija

med TBG in nosilnim materialom in TBG, F2 – adhezija med tekstilijo in TBG, F3 –

kohezija znotraj TBG) [4]......................................................................................... - 10 -

Slika 5:Shematični prikaz sestave kosmičenega izdelka [5] .............................................. - 11 -

Slika 6:Elektrostatično kosmičenje [5] ............................................................................. - 13 -

Slika 7: Digitalne tehnologije tiska [6] ............................................................................. - 15 -

Slika 8: shema vhodnih naprav [11] ................................................................................. - 18 -

Slika 9: shema izhodnih naprav [11] ................................................................................ - 19 -

Slika 10: Princip delovanja brizgalnega tiskalnika s kontinuirnim curkom (CS) 5, 12] ... - 20 -

Slika 11: Princip delovanja piezo brizgalnega tiskalnika 5, 12] ....................................... - 21 -

Slika 12: Nastavitev zamika pri rezanju kotov a) premajhen z zamik, b) prevelik zamik 12] .. -

23 -

Slika 13: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge izrezane iz obarvane folije na

tekstilijo ................................................................................................................... - 31 -

Slika 14: 1. korak grafične priprave za transferni tisk ....................................................... - 32 -

Slika 15: 2. korak grafične priprave za transferni tisk ....................................................... - 32 -

Slika 16: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge izrezane iz kosmičaste folije na

tekstilijo ................................................................................................................... - 33 -

Slika 17: 1 korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije ............................. - 34 -

Slika 18:2. korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije ............................. - 35 -

Slika 19: 3. korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije ............................ - 36 -

XI

Slika 20: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge, pripravljene s pomočjo digitalnega

tiska in rezalnika, na tekstilijo .................................................................................. - 37 -

Slika 21: Fizična slika za oblikovanje logotipa ................................................................. - 38 -

Slika 22: 1. in 2. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki.......... - 38 -

Slika 23: 3. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki ................. - 39 -



Slika 26: 6. In 7. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki ......... - 41 -

Slika 27: 1. korak grafične priprave po preslikani sliki in obrez objekta ........................... - 42 -



Slika 30: Rezalnik SC-Pro Mutoh .................................................................................... - 45 -

Slika 31: Tiskalnik ValueJet Mutoh ................................................................................. - 46 -

Slika 32: Ročna transferna stiskalnica [14] ....................................................................... - 47 -

Slika 33: Transferni odtis likov računalniško izrezanih iz kosmičaste folije v velikosti 6 x 6,5

cm ............................................................................................................................ - 50 -

Slika 34: Transferni odtis besedil računalniško izrezanih iz obarvane transferne folije Besedilo

»POP« je v velikosti 2,5 x 3 cm, predloga »žejen lačen« v velikosti 13 x 9 cm, »samo

najboljše, kar ponuja narava« v velikosti 9 x 2,5 cm. ................................................ - 50 -

Slika 35: Transferni odtis besedil in likov digitalno tiskane in računalniško rezane transferne

folije v velikosti 7 x 4 cm ......................................................................................... - 50 -

Slika 36: Transferni odtis računalniško obdelane in digitalno tiskane fotografije na transfreno

folijo – primer 1 v velikosti 10 x 8,5 cm ................................................................... - 51 -

Slika 37: Transferni odtis računalniško obdelane in digitalno tiskane fotografije na transferno

folijo – primer 2 v velikosti 23,5 x 18 cm ................................................................. - 51 -

XII

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 3.1: Lastnosti uporabljene tekstilije ............................................................... - 28 -

Preglednica 3.2: Lastnosti obarvane transferne folije ........................................................ - 29 -

Preglednica 3.3: Lastnosti kosmičaste transferne folije ..................................................... - 29 -

Preglednica 3.4: Lastnosti transferne folije za digitalni tisk .............................................. - 30 -

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD IN MOTIVACIJA

Tisk je postopek mehanskega razmnoževanja slik in besedil. Tiskarske tehnike nam

omogočajo izdelavo odtisa.

Motivacija odločitvi za diplomsko delo je bila strokovna praksa v podjetju Eurometer d.o.o.,

ki se ukvarja z različnimi tiskarskimi tehnikami na različne materiale. Njihov delovni proces

sloni na klasičnih in računalniško podprtih tehnologijah tiska, pri čemer si nenehoma

prizadevajo vpeljati novo nastajajoče tehnike ter s tem zadržati konkurenčno prednost.

Tema diplomskega dela je neposredno povezana z novimi računalniškimi tehnologijami, ki

omogočajo grafično pripravo za tisk. V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo

programskega orodja Corel Draw pri pripravi in izdelavi transfernih predlog za tisk tekstilij.

Raziskali smo računalniško podprte faze tiskanja in podali rezultate raziskave.

Namen naloge je računalniška priprava za tisk tekstilij od začetka do končnega izdelka. Cilj

raziskave je prikazati programsko orodje ter uporabnost za izvedbo grafične priprave za tisk,

prikazati uporabnost rezalnika, tiskalnika, transfernega tiska, jih primerjati in podati rezultate.


- 2 -

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Zgodovinski razvoj tiskanje tekstilij

Najstarejši ohranjeni primerki tiskanih tkanin izvirajo iz 4. st. pr. n. š. iz Indije, vendar lahko

na osnovi zgodovinskih zapisov sklepamo, da segajo začetki tiskanja blaga v obdobje 2000 let

pr. n. š. Prvi odtisi na oblačilih v obliki barvnih vzorcev so bili iz naravnih pigmentov in

veziv, hkrati pa so bili togi, tudi neobstojni na drgnjenje.

Zgodovinarji sklepajo, da izvira umetnost tiskanja blaga iz Indije, od koder se je razširila v

dežele ob Sredozemskem in Črnem morju. Indijsko tiskano blago je bilo že v stoletjih pr. n. š.

priljubljen tržni artikel na Kitajskem in v Egiptu.

Najbolj razširjen način tiska v tistem obdobju je bil rezervni tisk. Površine vzorcev so pred

barvanjem rezervirali z voskom, ki so ga na blago nanesli ročno s posebnimi pisali ali

preprostimi lesenimi modeli, nakar so blago barvali z indigo ali drugimi naravnimi barvili.

Razen voska so v Indiji kot rezervirno sredstvo uporabljali tudi rdečo glino, ki je prav tako

kot vosek preprečevala obarvanje blaga na potiskanih mestih. Lesen tiskarski model s

preprostimi geometrijskimi liki, kateri izvira iz 4. st. p. n. š., so našli pri arheoloških

raziskavah v egipčanskem mestu Akhmin. Iz istega obdobja je tudi otroška tunika, v modri

barvi z belimi enostavnimi geometrijskimi ornamenti.

Slika 1: Leseni tiskarski model [4]


- 3 -

Rezerviranje z voskom se je do današnjih dni ohranilo in razvilo do visoke umetniške stopnje

v Indoneziji, zlasti na otoku Java, ter je znano kot batik tisk. Prvotno ročno vzorčenje s

posebnimi pisali »tjanting« so v 19. st. nadomestili s kovinskimi modeli »tjap«. Vzorčenje pri

batik tisku je bilo žensko opravilo, medtem ko so barvanje blaga v hladnih kopelih vršili

moški. Do 19. st. so za barvanje uporabljali izključno naravna barvila rastlinskega izvora

(indigo). Razen rezerviranja z voskom in glino, je znano tudi rezerviranje z vozlanjem,

všivanjem in prevezovanjem. To t. i. »tie and dye« tehniko so poznale številne dežele po

svetu, najlepši primeri pa izvirajo iz Indije in Afrike. Od te tehnike razerviranja sta se v Indiji

razvila dva postopka in sicer »badhana« ter »golgas«. Pri slednjem so blago pred barvanjem

vpeli med dve kovinski plošči z reliefnimi vzorcem. Oba postopka, kakor tudi batik tisk, so

zahtevali dokajšnje znanje barvanja in so bili tiste čase zelo napredni.

Slika 2:Batik tisk [4]

Na osnovi arheoloških odkritij in pisnih virov sklepamo, da se je tekstilno tiskarstvo v Evropi

pojavilo v srednjem veku. Iz 14. st. so tako znani italijanski mojster Cennino Cennini, ki je na

originalen način z modeli tiskal blago, ter nune iz Nürnberga, ki so s tiskanjem zlate in

srebrne bronze skušale nadomestiti draga vezena brokatna cerkvena oblačila s cenejšimi

tiskanimi. Oboji so za tiskanje uporabljali lesene modele ter le v izjemnih primerih za zelo

fine vzorce tudi kovinske. Tiskali so v glavnem laneno in tudi svileno blago, medtem ko

bombažnega blaga takrat v Evropi naj ne bi poznali.


- 4 -

Velik preobrat na področju tekstilnega tiskarstva v Evropi nastopi na prelomu 16. in 17. st. z

uvozom tiskanega bombažnega blaga iz Indije (Calico). Sprva so to blago uporabljali v

dekorativne, nato pa tudi v oblačilne namene in je kmalu postalo tako priljubljeno, da samo z

uvozom niso mogli kriti vseh potreb. Posledica tega je bila, da so se v Evropi že proti koncu

17. stoletja pojavile prve industrijske tiskarne – manufakture, v katerih so tiskali najprej

uvoženo tkanino, nato pa so tudi tkanino izdelovali sami. Bombažno tiskarno v Richmondu so

odprli 1676, v Amsterdamu 1678, v Neuchatelu in Augsburgu 1689 ter v Hamburgu in

Heidenheimu 1720. leta.

Zaradi pomanjkljivega znanja in drugih težav so bili pri tisku manj uspešni, vendar to

začetnega razvoja tekstilnega tiskarstva v Evropi ni zaustavilo. V tehničnem pogledu so

evropske tekstilne tiskarne najprej posnemale indijski postopek tiskanja, kmalu pa je v njih

prevladalo tiskanje z modeli.

Ročno tiskanje z modeli je bilo nizko produktivno, zahtevalo je veliko prostora in se je

sčasoma ohranilo samo za tiskanje dražjega svilenega blaga, medtem ko so za tiskanje

bombaža iz ekonomskih razlogov prišli v poštev le stroji.

Prvi tiskarski stroj na modele je leta 1790 konstruiral Leitenberger, leta 1834 pa je Francoz

Perrot konstruiral znano »perrotino«. Oba stroja sta delala po istem principu in sta za tiskanje

uporabljala modele, katerih širina je odgovarjala širini blaga.

K modernizaciji tiskanja je razen »perrotine« prispeval tudi reliefni tiskarski stroj, ki ga je leta

1800 skonstruiral Francoz Ebinger. Pri tem stroju se vzorec nahaja na valju v reliefni obliki

podobno kot pri »perrotini«. Reliefni tiskarski stroj je v osnovi zelo podoben Bellovemu

valjčnemu tiskarskemu stroju in je občasno še v rabi za imitiranje ročnih tiskov. Ker ima gnan

tiskarski valj, povzroča v primerjavi z Bellovim strojem manjši vlek blaga, zaradi česar je

primeren tudi za tiskanje finejših tkanin.

Škot Thomas Bell je model valjčnega tiskarskega stroja patentiral leta 1783, dve leti zatem pa

je stekla proizvodnja na prvem tovrstnem 6-barvnem stroju v tiskarni Livsay,

Hargreaves&Co, v Mosmeyu (Lancashir). Leto 1783 imamo za rojstno leto globokega

valjčnega ali t. i. »rouleaux« tiska. Bellov tiskarski stroj je zamenjal ročno in mehanizirano

tiskanje z graviranimi bakrenimi ploščami. Kljub številnim izboljšavam in dopolnitvam so

današnji stroji, razen nekaterih izjem, zgrajeni na istem principu kot Bellov tiskarski stroj.


- 5 -

Paralelno z razvojem valjčnega (rouleaux) tiska se je razvil tudi filmski tisk. Njegov začetek

izvira iz Japonske, kjer je kot »yuzen« tisk že zelo zgodaj dosegel visoko tehnično in

umetniško stopnjo. »Yuzen« šablona je bila sestavljena iz več med seboj zlepljenih plasti

papirja, iz katerih je bil izrezan vzorec. Stabilnost šablone so povečali na ta način, da so med

plasti papirja vložili mrežo iz nesukanih svilenih niti ali las.

Konec 19. in v začetku 20. stoletja so v Franciji uporabljali za filmski tisk kovinske šablone,

pri katerih je bil vzorec izrezan iz bakrene ali cinkove plošče ter šablone iz svilene gaze. Prvi

tiskarski stroj na šablone je leta 1924 v Ameriki patentiral E. A. Owens, industrijski pomen v

Evropi pa je ta tiskarski postopek dobil šele po letu 1926. Takrat so v Franciji, Nemčiji, Švici

in Angliji odprli številne filmske tiskarne, ki so v obdobje svetovne gospodarske krize zaradi

znatno nižjih stroškov tiskanja potisnile valjčni tisk v ozadje. Filmski tisk tudi kasneje niso

opustili, temveč so ga dalje razvijali in izpopolnjevali. Sprva so ročno tiskanje postopoma

avtomatizirali, s čimer sta se povečali zlasti hitrost tiskanja in točnost raportiranja.

Zadnji dosežek na področju tiskanja je iznajdba valjastih šablon. S tem je postalo filmsko

tiskanje kontinuirano in se je povsem približalo globokemu valjčnemu tisku. Rotacijski

filmski tisk, kot imenujemo tisk z valjastimi šablonami, združuje v sebi vse prednosti

»rouleaux« tiska in filmskega tiska s ploskimi šablonami ter predstavlja trenutno največji

dosežek na področju tiskanja tekstilij. Uporablja se za direktni tisk tkanega in cevasto

pletenega blaga, netkanih tekstilij ter transfernega papirja. Slednji se uporablja pri novem

postopku tiskanja t. i. »transfer« ali »sublimatic« tisk.

Transferni tisk predstavlja novost med tiskarskimi postopki, saj se je v tekstilni industriji

pojavil šele pred 10 leti. V tem času pa si je pridobil velik pomen za tiskanje sintetičnih, zlasti

PES vlaken, z disperzijskimi barvili. Princip tega postopka je, da barvila med tiskanjem pod

vplivom toplote in vakuuma sublimirajo s papirja ter se absorbirajo v vlakna. Utrjevanje

barvil pri transfernem tisku je popolno, tako da odpade vsakršno pranje tekstilije. Postopek

tiskanja je enostaven, vse napake pri desiniranju pa se dajo odpraviti že pri tiskanju papirja.

V določenem obdobju so razvojne tendence napovedovale, da se bo transferni tisk s

sintetičnih vlaken in njihovih mešanic razširil tudi na naravna celulozna vlakna. Strokovnjaki

so mu pripisovali velike perspektive, vendar se njihove napovedi niso povsem uresničile.

Razvoj transfernega tiska se ni nadaljeval, saj je obstal na nivoju prototipa strojne opreme ter

proizvodnega procesa.


- 6 -

Raziskovalni inštituti so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja napovedali hiter razvoj in

konstantno rast uporabe tehnologije digitalnega tiskanja tekstilij. Tako so se v sredini

devetdesetih let preteklega stoletja najprej pojavili tiskalniki prve generacije, katerih

značilnost so bile nizke proizvodne hitrosti (do 4m2/h) ter skromna resolucija tiska med 150

do 300 dpi (ang. »dots per inch«). Namenjeni so bili predvsem vzorčenju. Tiskalniki so

uporabljali pretežno tehnologijo kontinuiranega curka ali impulzne, DOD (ang. »Drop On

Demand«) termalne tiskalne glave (ang. »Ink Jet«). V tistem obdobju je izstopal Canon, ki je

razvil za podjetje Seiren Co. (J) industrijski tiskalnik Viscotecs s širino odtisa 1600 mm,

resolucijo 300 dpi in proizvodno hitrostjo tiskanja 1m2/min. Uporabljal se je za tisk

avtomobilskih tekstilij, tkanin za prosti čas in plavanje, dekorativnih tkanin ter zastav in

oglasnih panojev. Visoka cena in omejenost tehnologije tiskanja sta bila poglavitna razloga,

da je bil opuščen nadaljnji razvoj tega prvega industrijskega brizgalnega tiskalnika. Odlike

sistemov digitalnega tiskanja tekstilij druge generacije, ki se pojavijo med letoma 2001 in

2005, so predstavljali tiskalniki s hitrostmi tiskanja do 25 m2/h in resolucijami med 360 do

720 dpi. V ospredje se je prebila Epsonova piezo DOD tehnologija tiskalnih glav, medtem ko

sta se tehnologiji kontinuirnega curka in termalna DOD tehnologija v veliki meri opustili.

Razvite so bile tehnološke rešitve, ki so omogočale tisk iz navitka na navitek (ang. »Roll-To-

Roll; tudi R2R«) na osnovi elektronsko krmiljenega sistema dovajanja in navijanja tekstilije,

nosilne lepljive tiskarske podloge ter zmogljive programske opreme za vzorčenje in barvno

upravljanje. Proizvajalci so nudili tudi dodatno opremo, ki je omogočala impregnacijo

tekstilij, utrjevanje in poobdelavo odtisov (parilniki, toplotne stiskalnice) ter je bila

prilagojena tisku celuloznih, PA in PES tekstilij. Sistemi so se uspešno uporabljali za tiskanje

oglasnih sporočil, zastav, panojev, transfernih predlog, vzorčnih kolekcij in desenov z

dolžinami do nekaj sto metrov. Reggiani (I) je v sodelovanju s proizvajalcem tiskalnih glav

Scitex Vison in podjetjem Ciba razvil in nudil šestbarvni industrijski tiskalnik DReAM. Z 42

tiskalnimi glavami, od katerih je imela vsaka 512 šob, je bil sposoben tiskati do 150 m2/h z

resolucijo 600 dpi. Nekaj deset tiskalnikov je bilo instaliranih pretežno v Italiji, Nemčiji in

ZDA [5, 6].

Kljub doseženem napredku tiskarji tekstilij od proizvajalcev strojne opreme, barvil, tekstilnih

pomožnih sredstev ter računalniške opreme pričakujejo nenehne posodobitve in takšne

inovativne tehnološke rešitve, ki jim zagotavljajo obstanek na zahtevnem, hitro se

spreminjajočem in globalnim vplivom podvrženem trgu tiskanih tekstilij [4].


- 7 -

2.2 Transferni tisk

Pod tem pojmom razumemo vse tiste tiskarske tehnike, pri katerih vzorec ali njegov raport

najprej odtisnemo na nek nosilni gibljivi, netekstilni material ter ga kasneje s pomočjo toplote

in tlaka pretiskamo – prenesemo oz. transferiramo na površino tekstilije ali oblačilni izdelek.

Proizvod prve faze je transferna predloga, ali kot se je že udomačil izraz »preslikač«.

Zastavlja se vprašanje, čemu sta v transfernem tisku potrebni dve delovni fazi. Razlogi so bolj

komercialne kot tehnične narave, saj temeljijo na sledečih dejstvih:

kratek odzivni čas – vzorci se odtisnejo na stroškovno nezahteven nosilni material, se

uskladiščijo ter transferirajo na plosko tekstilijo ali oblačilo takrat, ko se za tovrstnim

izdelkom pojavi povpraševaje na tržišču,

fleksibilnost – proizvodnja maloserijskih izdelkov s transfernim tiskom je veliko bolj

stroškovno sprejemljiva in manj tvegana kot z direktnim tiskom, kjer tiskanje desena

na tekstilijo zahteva izvedbo vseh proizvodnih faz od priprave šablone, tiskanja in

utrjevanja odtisa,

nezahtevnost postopka transferiranja – postopek transferiranja iz predloge na tekstiljo

ali oblačilni izdelek je zelo enostaven ter ne zahteva posebnih znanj in veščin,

stroški skladiščenja – transferne predloge zahtevajo manj prostora za skladiščenje, pri

čemer so tudi stroški skladiščenja nižji kot v primeru direktno tiskanih tekstilnih

izdelkov,

zahtevnost desenov – določene vzorce in efekte je možno reproducirati samo preko

transfernega tiska, kar še posebej velja za dotisk oblačilnih izdelkov,

kompleksnost desenov – mnoge desene je mogoče laže in bolj natančno oz.

verodostojno realizirati s tiskanjem na papirno predlogo kot na površino tekstilije,

tehnološka nezahtevnost – proces transferiranja temelji na tehnološko, cenovno in

prostorsko nezahtevni opremi. Po opravljeni fazi transferiranja ni potrebna nobena

poobdelava odtisa, kot npr. izpiranje ali miljenje.


- 8 -

Kakovost in izvedba transfernega tiska je odvisna od nosilnega materiala, tekstilnega

materiala in naprav ter pogojev pretiskovanja. Papir, ki je najpogosteje uporabljan nosilni

material, mora imeti razen gladke površine še ustrezno trdnost, poroznost ter absorpcijske

lastnosti. Od transfernega papirja, katerega površina je prevlečena s silikonskim ali

polietilenskim premazom, se pričakuje, da:

dobro navzema transferno TBG v procesu priprave transferne predloge,

preprečuje prodiranje transfernih barvil iz TBG v notranjost papirja v fazi sušenja in

skladiščenja transferne predloge,

ne zavira ter ne preprečuje prenos TBG iz transferne predloge na tekstilijo v fazi

pretiskovanja.

Različne vrste transfernega papirja, ki se uporabljajo v transfernem tisku tekstilij, so bile v

osnovi razvite iz premaznega papirja za samolepilne etikete.

Za izdelavo transfernih predlog se najpogosteje uporabljajo tehnike grafičnega (globoki,

reliefni, flekso), tekstilnega (globoki, ploski in rotacijski filmski) ter digitalnega tiska

(kserografska, brizgalna). Transferno TBG sestavljajo: barvilo, topilo (voda, organska topila),

gostilo, polimerna veziva, TPS (emulgatorji, omakala, itd.). Za pripravo transfernih predlog

pa se uporabljajo tudi pigmenti ter njihove raztopine in disperzije.

Z bliskovitim razvojem in prodorom računalniških tehnologij pa se vse pogosteje uporabljajo

tudi transferne folije namenjene razrezu ali digitalnemu tiskanju s pomočjo računalniških

sistemov. Le-te so sestavljene iz tankega filma neobarvanega (belega) ali obarvanega

termoplasta ali kot kosmiči v plasti polimernega veziva na nosilni podlagi. Najpogosteje se

uporabljajo za transferni tisk oblačil za prosti čas in šport, kot oglaševalski napisi in številke

na športnih oblačilih.

Glede na parametre pretiskovanja razlikujemo sublimacijski, talilni in »film-release«

transferni tisk. Spadajo v skupino suhega transfernega tiska, za katerega je značilno, da poteka

pretiskovanje s toploto in pritiskom. Obstaja tudi mokri transferni tisk, kjer se transferna

predloga pretiskuje s toploto, pritiskom in vlago.


- 9 -

Pretiskovanje poteka kot diskontinuiren proces v primeru uporabe transfernih stiskalnic in

pretiskovanja manjših kosov ploskih tekstilij, gotovih oblačil ali drugih tekstilnih izdelkov

(dežniki, pokrivala, športne torbe, namizne zastavice, itd.). Transferna stiskalnico običajno

sestavljajta zgornja gibljiva plošča ter spodnja negibljiva in ogrevana plošča, ki je zaščitena s

teflonsko prevleko. Na spodnjo ploščo je nameščena silikonska podlaga, ki zagotavlja

stabilno in trdno podlago. Na silikonsko podlogo položimo tekstilijo, nanj transfereno

predlogo, ki je z licem obrnjenim proti tekstiliji. Pretiskanje se opravi po nastavitvi tlaka,

temperature in časa.

a) b)

Slika 3: Shema transferne stiskalnice s transportnim trakom (a) in stiskalnica za transferni tisk kosovnih izdelkov Monti Antonio Spa (I) (b) [3]

Pri talilnem in »film-release« transfernem tisku se pod vplivom toplote termoplastično vezivo

na transferni predlogi zmehča in z barvilom vred pretisne na tekstilijo ter pri tem oblikuje

zamrežen polimeren film, v katerega so ujeti obarvani pigmenti. V primeru transfernih folij ali

kosmičastih folij sledi izrezu poljubnih oblik folije njihova namestitev na površino tekstilije

ter v naslednjem koraku »vroče lepljenje« s pomočjo ogrete zgornje plošče transferne

stiskalnice na površino tekstilije. Tudi v tem primeru se tvori termoplastičen polimeren film,

ki veže pigmente ali kosmiče.

Glede na kinetiko pretiskovanja ločimo transferni tisk z vročim in hladnim odlepom. Pri

vročem odlepu (talilni postopek) se transferni papir lahko odstrani iz tekstilije takoj po

preteku časa pretiska, ko je kompozit še vroč. Med odlepljanjem je odtis namreč razpet med


- 10 -

transfernim papirjem in tekstilijo, z odstranitvijo tranfernega papirja pa to vez prekinemo.

Transferne TBG, namenjene transfernermu tisku, z vročim odlepom sestavljajo monomer, ki

imajo nižje temperature zmehščišča (izbrani vinilni polimeri in plastifikatorji). Njihovi odtisi

so nekoliko mehkejši, vendar imajo nižjo pokrivnost.

Pri hladnem odlepu (»film-release« postopek) moramo po pretiskovanju počakati, da se

pretisk in tekstilija ohladita in šele potem lahko odstranimo transferni papir. Tekom pretiska

pod vplivom toplote in tlaka sprožimo proces, ko pričnejo naraščati adhezijske sile med

polimernih filmom in tekstilijo, ki v končni fazi prevladajo nad adhezijskimi silami med

polimernim filmom in papirjem transferne predloge, pri čemer se polimerni film pretisne na

tekstilijo. Za transferni hladni odlep se najpogoteje uporabljajo plastisolne TBG [3].

Slika 4: Shema razporeditve sil pri talilnem in »film-release« transfernem tisku (F1 – adhezija med TBG in nosilnim materialom in TBG, F2 – adhezija med tekstilijo in TBG, F3 – kohezija

znotraj TBG) [3]


- 11 -

2.3 Kosmičasti tisk

Z izrazom kosmičenje označujemo posebne način plemenitenja, pri katerem lepimo na

površino materiala (tekstilija, papir, polimerna folija, steklo, kovina) mleta ali rezana vlakna –

kosmiče (nem. Flock). Na tekstiliji dosežemo na ta način videz žameta, velurja, umetnega

krzna, medtem ko dobijo ostali nosilni materiali tekstilni videz.

Pri kosmičastem tisku ali vzorčnem kosmičenju nanesemo vezivo na nosilni materiala v obliki

vzorca, v katerega nato vežemo kosmiče. Kosmičasti tisk se danes pretežno uporablja za

kosmičenje gotovih oblačilnih izdelkov (vrhnja oblačila, pokrivala, športni izdelki) ter za

kosmičenje netekstilnih materialov pretežno za potrebe avtomobilske industrije (stenske

tapete, tapete vrat, talne obloge, obloge armaturnih plošč, sedežne prevleke), industrije igrač

in za embalažne izdelke.

Vsak kosmičen izdelek vsebuje: osnovni ali nosilni material, lepilo ali vezivno plast in

kosmiče.

Slika 5:Shematični prikaz sestave kosmičenega izdelka [5]

Praviloma se lahko kosmiči vsak nosilni material neodvisno od surovinske sestave,

pomembno je le, da je njegova površina gladka.in ne premočno hidrofilna. Površina

hidrofilnih nosilnih materialov (les) je pogosto hidrofobirana ali premazana s snovjo, ki

zadržuje vezivo na površini ter mu preprečuje prodiranje v notranjost materiala. V nekaterih

primerih (tkanina iz jute) pa dosežemo potrebno gladkost s kalandriranjem in debelejšim

izravnalnim premazom.

Kosmiči so lahko iz naravnih, regeneriranih ali sintetičnih vlaken. Najpogosteje se uporabljajo

bombažni, viskozni, poliamidni in poliesterni kosmiči, ki so lahko mleti ali rezani. Mlete

kosmiče izdelujejo pretežno iz predilniških odpadkov bombaža, viskoze in poliamida. Na


- 12 -

voljo so kot fino mleti povprečne dolžine med 0,2 do 0,5 mm ter grobo mleti (pretežno

poliamid) dolžine med 0,4 in 1,1 mm. Rezane kosmiče izdelujejo iz filamentne preje v

dolžinah od 0,3 mm do 5 mm, izjemoma tudi do 12 mm. Razen v dolžini se rezani kosmiči

razlikujejo tudi v finosti, ki se giblje v intervalu od 1,7 do 22 dtex. Ker so tekstilna vlakna

slabi električni prevodniki oz. dobri dielektriki je potrebno kosmiče antistatično apretirati, kar

opravijo proizvajalci že med barvanjem ali z obdelavo v slepi kopeli. Antistatična obdelava

zveča električno prevodnost kosmičev, hkrati pa tudi njihovo sipkost in znižana zlepljanje v

dozirni napravi.

Kakovost kosmičastih izdelkov, kot tudi kosmičenih transfernih folij za računalniško

izrezovanje, je v veliki meri odvisna od uporabljenega veziva, ki mora imeti veliko adhezijo

do nosilnega materiala in do kosmičev, hkrati pa mora prevajati električni tok ter ne sme

tvoriti v času kosmičenja, to je v času od 30 sekund do 10 minut, skorje na svoji površini.

Vezivo mora biti primerno viskozno, da kosmiči lahko prodrejo vanj, razen tega pa mora

kosmiče dobro držati, da jih elektrostatično polje ponovno ne izvleče. Za kosmičenje tekstilij

in oblačilnih izdelkov se pretežno uporabljajo akrilatna veziva, v manjši meri pa tudi veziva

na osnovi poliuretana, sintetičnega kavčuka, neformaldehidnih veziv in njihovih derivatov. V

prodaji so kot vodne raztopine, disperzije z in brez zamreževal (polivinilakohol, poliakrilati,

kopolimeri), TG in raztopine v organskih topilih. Trdnost vezanja kosmičev je odvisna tudi od

debeline plasti nanešenega veziva. Od uporabljenega veziva se pričakuje, da zagotovi ustrezne

obstojnosti kosmičenega izdelka kot so obstojnosti na pranje, kemično čiščenje, mokro in

suho drgnjenje, svetlobne in toplotne obstojnosti. Zdržati mora tudi pogoje barvana,

utrjevanja, če se kosmičena tkanina ali oblačilni izdelek barva ali tiska.

Za izdelavo kosmičenih transfernih folij se uporablja elektrostatični postopek kosmičenja

nosilne podloge; fazi nanosa polimernega veziva v debelini 0,5 do 2 mm sledi orientacija in

nanos kosmičev. Orientacijo in pospešek kosmičev med dozirno napravo in vezivom na

nosilni podlogi ustvari močno električno polje. Metoda je zelo razširjena in se uporablja tudi

za kosmičasti tisk metražnih tkanin in gotovih oblačilnih izdelkov. Za ustvarjanje

elektrostatičnega polja 8 do 150 kV se uporabljajo visokonapetostni generatorji. Na sitasti

visokonapetostni elektrodi, ki je nameščena na dozirni napravi, se kosmiči naelektrijo ter se

nato pričnejo z veliko hitrostjo pomikati proti ozemljeni elektrodi na kateri se nahaja z

vezivom premazan nosilni material. Tu se kosmiči zapičijo v plast veziva in razelektrijo. Sledi


- 13 -

utrjevanje z vročim zrakom ter nato še odstranjevanje neutrjenih kosmičev s krtačenjem in

odsesavanjem [5].

Slika 6:Elektrostatično kosmičenje [5]


- 14 -

2.4 Digitalni tisk

Digitalni tisk je nova tehnologija, saj njegovi začetki segajo v osemdeseta leta dvajsetega

stoletja. Njegov razvoj sovpada z intenzivnim razvojem informacijske in računalniške

tehnologije. Dosežki v razvoju računalniških sistemov so zvišali kakovost in hitrost

digitalnega tiskanja, ga poenostavili in naredili prijaznega uporabnikom. Največkrat

poudarjena prednost digitalnega tiska je možnost tiskanja naklad do 500 izvodov ter tiskanje

tiskovin na zahtevo naročnika (knjige, časopisi, pisarniške tiskovine, itd.). Digitalni tisk nosi s

sabo možnosti mutacij in variacij tiskovin od izvoda do izvoda, transakcije, neposredne pošte,

trženja in personalizacije. Uporaba interneta je postala vsakdanje in nepogrešljivo opravilo,

kar ima za posledico, da je tudi tiskanje s tem povezanih vsebin postalo nujno in

nepogrešljivo.

Tudi pri embalažah in etiketah ima digitalni tisk pomembno vlogo s tiskom nizkih naklad in

prototipov pločevink, plastenk, etiket, zloženk, valovite lepenke in kartona. V kombinaciji z

drugimi tehnikami tiska pa je možno tiskati tudi višje naklade. Digitalni tisk je prav tako

uporaben za oglaševalske namene z tiskanjem oglasnih spročil, panojev, zastav na tekstilne

materiale. V sledečih industrijskih panogah se je digitalni tisk že dodobra uveljavil:

elektronika, nanotehnologija, 3D prototipi, tiskanje zdravilnih učinkovin, prehrambenih

izdelkov, itd.

V današnji ekološko osveščeni družbi je prednost digitalnih tehnologij tiska pred klasičnimi v

tem, da poteka postopek priprave tiska samo iz digitalnega medija oziroma datotek, kar

pomeni, da ni potrebna izdelati filmov, tiskarskih plošč ali šablon, pri katerih se uporabljajo

okolju oporečne kemikalije. S pomočjo digitalnega medija je priprava, prenos, obdelava in

arhiviranje podatkov in informacij bistveno bolj enostavno.

Postopek digitalnega tiska poteka v sledečem zaporedju:

računalniški zajem in vnos podatkov oz. predloge (tekst, slika, risba, diapozitiv, ročna

risba, skica),

računalniško oblikovanje in grafična priprava predlog,


- 15 -

digitalni tisk preizkusnih odtisov,

digitalni malih serij proizvodov ali

klasični konvencionalni tisk večjih serij proizvodov [6, 7].

Obstaja mnogo vrst digitalnih tehnologij tiska, ki so prikazane na sliki.

Slika 7: Digitalne tehnologije tiska [6]


- 16 -

2.5 Računalniški sistem CAD/CAM v tekstilnem plemenitenju

Termina CAD/CAM označujeta računalniško podprto konstruiranje in računalniško podprto

proizvodnjo. To je tehnologija, ki se ukvarja z uporabo računalniških sistemov pri opravljanju

določenih funkcij. Razvija se v smeri vse večje integracije konstruiranja in proizvodnje, dveh

aktivnosti, ki sta bili do sedaj obravnavani ločeno. CAD/CAM dejavnost predstavlja

tehnološko bazo za računalniško integrirano proizvodnjo CIM, kar je osnova za tovarne

prihodnosti. Računalniško podprto konstruiranje se je v začetku razvijalo predvsem na

področju analiz teoretičnih modelov. Šele z večjo zmogljivostjo računalnikov je bilo s CAD

sistemi mogoče popisovati geometrijske značilnosti modela. Razvoj je šel v dve smeri. Prva,

splošna, je računalniška grafika kot nadomestek za realni svet, druga smer pa je popis modela

z vsemi detajli – geometrijsko modeliranje.

CAD sistem prinaša koristi, ki se kažejo predvsem v izboljšani kakovosti dela, bolj direktnih

in uporabnih informacijah ter izboljšanem nadzoru. Določene prednosti se pokažejo šele

tekom proizvodnega procesa, kar nam onemogoča prikaz finančnega prihranka v fazi

konstruiranja.

Potencialne prednosti oziroma koristi, ki so rezultat uvajanja CAD kot integriranega

CAD/CAM sistema so:

povečana inženirska produktivnost,

krajši roki izdelave,

lažja izvedljivost sprememb zaradi zahtev naročnika,

hitrejša prilagoditev zahtevam po ponudbi,

izboljšana natančnost konstrukcije,

možnost boljše analize za reduciranje,

testiranje prototipa,

pomoč pri pripravi dokumentacije,

boljše poznavanje stroškov,


- 17 -

prihranek materiala in časa,

pomoč pri nadzoru zahtevanih delov in

boljše povezave med različnimi področji podjetja.

CAD/CAM/CIM sistemi se uporabljajo tudi v tekstilnih proizvodnih procesih, najpogosteje v

fazah načrtovanja izdelkov. Računalniško podprti sistemi oblikovanja so se posebej dobro

uveljavili v proizvodnji tiskanja tekstilij [14].

Pospešeno uvajanje računalniških sistemov v proizvodnjo in konstrukcijsko delo tekstilnih in

konstrukcijskih tovarn je po eni strani logična posledica hitrega napredka računalniške

tehnologije, po drugi strani pa je nujnost in vprašanje obstanka. V proizvodnji tekstilnih

izdelkov, pa najsi bodo to ploskovne tekstilne tvorbe ali pa oblačila, je posebej pomembna

fleksibilnost in hitro prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča. To (in še druge pomembne

prednosti) pa nam lahko zagotovi le uporaba sodobne računalniške aparature in programske

opreme pri snovanju in proizvodnji izdelkov ter pri zagotavljanju zmogljivih informacijskih

tokov.

Enako pomembna je tudi uporaba računalniške opreme na CAM področju oziroma v

proizvodnji. Le sočasni razvoj aktivnosti na obeh področjih vodi do računalniško integrirane

proizvodnje v tekstilni in konfekcijski tovarni bodočnosti.

V tem poglavju je opisana uporaba računalniško podprtih postopkov in izvedenih konceptov

računalniško integrirane proizvodnje v tekstilni in oblačilni industriji.

V primarni tekstilni industriji- torej v predilnicah, tkalnicah, pletilnicah in oplemenitilnicah, je

veliko del povezanih z oblikovanjem in z za zekstil specifičnimi konstrukcijskimi tehnikami.

Pri teh opravilih je v veliko pomoč uporaba računalniške grafične opreme in delovnih postaj,

ki skupaj z ustrezno programsko opremo predstavljajo grafične sisteme za posodobitev dela v

kreacijskih oddelki.

Računalniška aparaturna oprema CAD sistema za uporabo v tekstilni industriji obsega

naslednje naprave:

zmogljiv računalnik z naslednjimi značilnostimi:

delovni pomnilnik

trajni pomnilnik - trdi disk


- 18 -

miška,

tipkovnica in

ustrezno vhodno/izhodne kartice;

barvni grafični prikazovalnik 19'' z visoko ločljivostjo (1280 x 1024 točk) in z barvno

paleto 16,7 milijonov barv;

enota za zaščito in shranjevanje podatkov

interaktivne vhodne naprave:

grafična tablica,

digitalizator,

video kamera in

skener ( angl: »scanner«),

izhodne naprave:

različne vrste risalnikov,

kopirna naprava,

različne vrste tiskalnikov in

fotokamera. [1]

2.5.1 Računalniške vhodne enote

Vhodne enote so naprave, ki omogočajo, skupaj z ustrezno programsko opremo, pretvorbo

uporabnikovih informacij v podatke, ki jih razume računalniški program.

Uporabnost vhodne naprave je v največji meri odvisna od pravilnega odziva na vnos podatkov

oz. informacij.

Slika 8: shema vhodnih naprav [12]


- 19 -

Izhodne naprave so naprave, ki pretvarjajo informacije iz elektronske predstavitve v

računalniku v predstavitve, ki jih lahko razume človek. Do nedavnega je bil vsak računalniški

izhod vizualen in dvodimenzionalno predstavljen na zaslonu ali na papirju iz tiskalnika. Novi

trendi in možnosti, ki jih s seboj prinašajo tehnologije, pa zahtevajo učinkovite izhodne

naprave, ki omogočajo predstavitev besedila, grafike, zvoka in videoposnetkov [12].

Slika 9: shema izhodnih naprav [12]

2.5.2 Računalniške izhodne enote

2.5.2.1 Brizgalni tiskalniki

Brizgalni tiskalniki so razvrščeni glede na način tvorjenja kapljic v dve glavni skupini, kateri

pa se lahko delita še na več podskupin. V prvi skupini so tiskalniki s kontinuirnim curkom

(ang. Continuous Stream) in v drugi impulzni brizgalni tiskalniki (ang. Drop-on-demand) [5,

13].

Brizgalni tiskalniki s kontinuirnim curkom (CS)

Piezoelektrični kristal povzroča, da iz šob tiskalne glave neprenehoma izstopa curek kapljic

enake velikosti in hitrosti. Na svoji poti do substrata se kapljice naelektrijo in nato potujejo

skozi odklonske plošče. V primeru, da je med odklonskimi ploščami napetost, kapljice


- 20 -

zadanejo površino substrata in obratno, ko med odklonskimi ploščami ni napetost se kapljice

ujamejo v zbiralnik, ki barvilo vrne v rezervoar. Kapljice odklanjamo s pomočjo

elektrostatičnih ali magnetnih sil.

Tiskalna glava brizga od 50.000 do 625.000 kapljic/s, ki imajo hitrost od 10 do 50m/s in so

naelektrene z več 100V. Šobe tiskalne glave imajo premer od 10 do 100 mikronov, resolucija

tiska se giblje od 120 dpi do 300 dpi pri velikih hitrostih izpisa, ki znaša do 18 strani/min. Za

tisk tekstilij ponujajo CS brizgalne tiskalnike Iris Scitex, Stork, Domino, Toxot.

Slika 10: Princip delovanja brizgalnega tiskalnika s kontinuirnim curkom (CS) 5, 13]

Impulzni brizgalni tiskalniki (DOD)

V odvisnosti od načina tvorjenja kapljic razvrščamo impulzne brizgalne tiskalnike v

podskupini brizgalnih tiskalnikov, ki tvorijo kapljice s pomočjo piezoelektričnega kristala in

tiste, ki tvorijo kapljice z električnim uporom t.j. lokalnim izparevanjem barvila (ang. Bubble-

Jet).


- 21 -

Tiskalna glava lahko izbrizga do 10.000 kapljic/s, katerih hitrost znaša 10m/s. Resolucije

tiska se gibljejo od 300 dpi do 720 dpi. Pri tvorjenju kapljice z električnim uporom se

temperatura v šobi lahko povzpne do 350 oC.

Ponudniki tovrstnih brizgalnih tiskalnikov tekstilij so Encad, Hewlett Packard, Mimaki,

Canon, Epson, Topaz, Spektra, Calcomp, Mutoh, Color Wings, NUR, s širinami odtisov do

180 cm.

Slika 11: Princip delovanja piezo brizgalnega tiskalnika 5, 13]

PROGRAMSKA OPREMA RIP

Programska oprema je pomemben del brizgalnega tiskalnika ali rezalnika. Večina

proizvajalcev brizgalnih tiskalnikov nudi t. i. RIP (ang. Raster Image Procesor) programsko

opremo, katere naloga je posredovanje množice podatkov pomnilniku tiskalnika, barvno

usklajevanje desena z uporabljenimi barvili in substratom (barvni ICC profili),

dimenzioniranje širine in dolžine tiskanega desena in razporeditvijo ponavljan (raportiranje)

[6].


- 22 -

2.5.2.2 Risalnik

Risalniki so bile prve računalniške izhodne naprave, ki so zmogle risati v dovolj veliki

natančnosti, da so jih lahko uporabljali za izdelavo inženirskih risb. Risalnike ločimo glede na

tehniko, kako naredijo oznako na zapisovalnem mediju v vektorske in rastrske risalnike.

Vektorski risalniki

Vektorski risalnik je naprava, ki tvori sliko, sestavljeno iz množice povezanih ali nepovezanih

vektorjev. Vrstni red risanja vektorjev je poljuben, zato mora biti mehanizem dvosmeren.

Tipična hitrost je 50,8 cm/s. ker vsi vektorji niso med seboj povezani, moramo imeti možnost

dviganja in spuščanja peresa. Najkrajši čas, potreben za dvig oziroma spust peresa, ki ga

dosežejo današnji risalniki je 30 ms (milisekund). Čas za to, da narišemo risbo, je odvisen od

števila, dolžine in položaja vektorjev, ki sestavlja risbo.

V današnjih risalnikih so klasična peresa mnogokrat zamenjana z brizgalnimi glavami, za

posebne aplikacije pa celo z laserskim žarkom. Pogosto pero nadomesti tudi nož; tedaj

risalnik postane rezalnik.

2.5.2.3 Rezalnik

Rezalniki se uporabljajo za razrez različnih vrst materialov, kot na primer za izrez reklamnih

napisov in nalepk. V bistvu so to vektorski risalniki, ki imajo namesto peresa nož.

Tipi rezalnikov

Nož rezalnika ima v večini primerov obliko valja. Ponekod še lahko najdemo namizne, ploske

rezalnike, a so vse redkejši. Pri rezalnih folijah leži na valju, kolesca pa jo premikajo naprej in

nazaj. Glava se premika prečno, tako da jo motorji premikajo levo in desno. Z risalnikom

lahko primerjamo le rezalnike z navadnim vlečnim nožem, saj glava nož vleče po foliji, zaradi

pritiska in oblike pa se nož obrača sam od sebe. Ker je takšne rezalnike enostavno izdelati, je

teh rezalnikov največ. Poleg tega zelo hitro režejo. Slabost takega rezalnika pa je, da ne

moremo najbolj natančno izrezati ostrih robov. Zato so izdelovalci rezalnikov za zahtevnejše

uporabnike razvili še rezalnike s tangencialnim nožem. Takšen nož se ne obrača sam od sebe,

odvisno od smeri gibanja, ampak ga glava ob vsakem obratu dvigne in obrne v pravo smer.

Posledica je, da postanejo ostri robovi res zelo ostri. Delovanje takšnega rezalnika je zelo

podobno šivalnemu stroju, s tem da je veliko hitrejši (dvigne in spusti se tudi 40- krat na

sekundo ali več). Če pa ga primerjamo z rezalnikom z vlečnim nožem, je počasnejši.


- 23 -

Lastnosti

Kakovost. Uporabniki postajajo čedalje bolj zahtevni, zato je ta lastnost zelo

pomembna. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost, so lahko odvisni tudi od uporabnika,

saj je uporabnik odgovoren za določanje globine rezanja in zamikov. Napačne

nastavitve nas lahko pripeljejo do uničenega izdelka. Da se to ne bi zgodilo, imajo

rezalniki vgrajen test, s katerim lahko preverimo globino rezanja. To je ponavadi

kvadrat, v katerem je izrezan krog, v njem pa križec. Če nam uspe brez težav odlepiti

krog, je nožek rezal dovolj globoko. Če še na spodnjem papirju ni videti nobenih

zarez, nismo zarezali pregloboko.

Natančnost. Nastavitev zamika noža zelo vpliva na natančnost rezanja končnega

izdelka. Na sliki 12 je lepo vidno, da ima nožek poševno rezilo. Zato rezalnik pri

rezanju kotov glavo premakne malce naprej od predvidene točke obrata, malce zavije,

da se nožek obrne, in nazaj. Šele nato nadaljuje premikanje v drugo smer. Glavi

moramo nastaviti še zamik (offset), ki pa je odvisen od tega, kako široko in pod

kakšnim kotom je ošiljeno rezilo noža. Ta podatek je izražen v desetinkah milimetra

(npr. 0,46 mm) in ga proizvajalci podajo kar na nožu. Pri ustreznih vzorcih, ki jih

izreže rezalnik, pa ga lahko nastavljamo tudi sami. Pri tem nastavljanju izhajamo iz

dejstva, ki je narisano na sliki 12, da so koti pri napačni nastavitvi slabo izrezani in

neostri. Z izrezom več značilnih vzorcev (kvadrati, krogi) lahko dosežemo najboljšo

nastavitev, ki jo potem vnesemo v rezalnik.

Slika 12: Nastavitev zamika pri rezanju kotov a) premajhen z zamik, b) prevelik zamik 13]

Tudi motorji, ki premikajo glavo, vplivajo na natančnost. Pri cenejših modelih so

vgrajeni koračni motorji, pri dražjih pa servomotorji. Ti so predvsem hitrejši in tišji,


- 24 -

imajo pa tudi lastnost, imenovano prepoznavanje položaja. Ti rezalniki si zapomnijo

položaj, kjer smo jih prekinili, tako da se ob nadaljevanju rezanja premaknejo točno

na prvotno mesto. S tem je omogočeno sprotno ogledovanje poteka rezanja.

Hitrost rezalnikov merimo v mm/s. Pri boljših modelih znaša tudi 1000 mm/s in več.

Poleg hitrosti je pomemben tudi pospešek oziroma podatek, kako hitro zna rezalnik

doseči svojo največjo hitrost. Pospešek je pomemben predvsem pri rezanju majhnih

podrobnosti, giblje pa se od 1 do 4g in več (g = 9,8 m/s2).

Pri rezanju krogov in elips se nekateri rezalniki prelevijo v predvidene polže, njihova

hitrost pa ni prav nič podobna rezanju ravnih črt. Drugi z enako hitrostjo režejo tako

ravne črte kakor kroge, pri čemer se kakovost rezanja sploh ne poslabša. Zato je zelo

pomembno, da se uporabnik že pred nakupom prepriča o resničnih sposobnostih

rezalnika.

Ker nekateri programi zmorejo slabo programsko ločljivost (npr: 0,025 mm), kar je za

lastnike zmogljivih rezalnikov premalo, je izbira programskega orodja zelo pomembna.

Običajno je v rabi ločljivost 0,01 mm. Nekateri programi omogočajo še nekaj dodatnih

možnosti, kot je razvrščanje vektorjev, ki jih pošiljajo rezalniku. Tak program pošilja vektorje

rezalniku v takšnem vrstnem redu, da nožek čim več časa porabi za rezanje in čim manj časa

potuje po zraku. Za rezanje dolgih napisov je zelo uporabno tudi t. i. vinilno razvrščanje, ki

omogoča kar najmanjše premikanje folije. Rezalnik najprej izreže tiste dele folije, ki so na

dosegu brez pretiranega premikanja valja. Pri zelo hitrem premikanju folije lahko namreč

hitro pride do napak, če je treba folijo večkrat na hitro premakniti nekaj metrov naprej in spet

nazaj.

Rezalniki omogočajo tudi risanje. Namesto noža jim vstavimo pero in rezalnik uporabljamo

kot preprost risalnik. Ta možnost se uporablja, če želimo izdelek pred rezanjem poskusno

narisati na papir. S tem lahko prihranimo veliko materiala [13].

2.5.3 Programska oprema

Programska oprema, ki predstavlja drugi del računalniškega sistema, je odvisna od vrste in

značilnosti tekstilnega oblikovalnega procesa. Nekateri proizvajalci razvijajo programe za

deseniranje in konstrukcijo tkanin, barvno metriko in tekstilni tisk. V tem primeru je

programka oprema združena v obliki kompleksnega programskega paketa, ki je instaliran na

sistemu z možnostjo večopravilnega in večuporabniškega dela.


- 25 -

Vodenje programa je v večini komercialno uspešnih sistemov za tekstilno oblikovanje in

barvno metriko urejeno z računalniško spodbujenim dialogom. V uporabi je kombinacija

menujske tehnike in grafičnih simbolov- ikon.

Računalniški sistem za tekstilno oblikovanje ne sme obremenjevati uporabnika, temveč mu

nuditi vse prednosti računalniške obdelave grafike in barv: možnost shranjevanja in ponovitve

vzorcev, hitrejše in produktivnejše delo in osvobajanje monotonih ročnih opravil [1].

2.5.3.1 Programsko orodje Corel Graphis Suite X5

OSNOVNI PROGRAMI:

Corel Draw je vektorski risarski program, ki je osrednji del zbirke po katerem se tudi

imenuje. Omogoča profesionalno oblikovanje tako preprostih kot tudi zahtevnih

ilustracij. Zaradi bogate zbirke vgrajenih možnosti za delo z besedilom je primeren

tudi za besedilno bogate projekte, kot so letaki, brošure, ceniki, poročila, itd.

Corel PHOTO-PAINT je program za delo z bitnimi slikami, namenjen grafičnim

oblikovalcem in fotografom, ki želijo pripraviti visoko kakovostne slike za tisk,

večpredstavne izdelke in objave na svetovnem spletu. Omogoča slikanje z orodji, ki so

značilne za bitne slike, popravljanje slik, obdelavo s številnimi filtri in fotografsko

retuširanje.

Corel DREAM 3D je prav tako vektorski program, namenjen 3D modeliranju in

senčenju slik. Njegova posebnost so številna orodja za upravljanje in oblikovanje 3D

predmetov.

PODPORNI PRIPOMOČKI:

Corel OCR-TRACE je pripomoček za pretvarjanje bitnih slik v vektorske. Z njim

lahko hitro in preprosto pretvorimo skenirane slike ali slike, ki smo jih narisali sami, v

obliko, ki je primerna za nadaljno obdelavo s programom Corel Draw. Pripomoček

podpira tudi prepoznavanje besedila.

Corel TEXTURE je zmogljiv pripomoček za ustvarjanje realističnih, naravnih

vzorcev, kot so na primer les, marmor, oblaki, kovina, itd… Vzorec določimo s

številnimi plastmi (materiali) in različnimi učinki osvetljevanja.

Corel SCAN je pripomoček za skeniranje.


- 26 -

Corel CAPTURE omogoča zajemanje delovnega okna programa ali njihovih

elementov, vključno z meniji, orodnimi vrsticami ali priročnimi mediji. Določimo

lahko pravokotne, elipsoidne ali prostoročne izreze.

Corel SCRIPT Editor je pripomoček za delo s skripti, s katerimi lahko izdelamo

dodatne pripomočke za Corel Draw ali PHOTO-Paint.

Corel Versions ponuja pregled nad vsemi arhiviranimi datotekami in omogoča

preprost preklic starejše različice, ko je ta potrebna. Pripomoček lahko označi tudi

razlike v besedilu.

Kodak Digital Science Color Management System zagotavlja natančno predstavitev

barv med skeniranjem, prikazom na zaslonu in tiskanjem.

Vektorske slike, imenovane tudi predmetno usmerjene slike, so določene na

matematični način, in sicer kot niz točk, ki so med seboj povezane s črtami. Grafičnim

elementom v datotekah z vektorskimi slikami pravimo predmeti. Vsak predmet je

samostojna enota z opisom lastnosti, kot so barva, oblika, robovi, velikost in mesto na

zaslonu. Ker je vsak predmet neodvisna celota, ga lahko premikamo in oblikujemo

neodvisno od drugih ali pa ga odstranimo s slike. Pri oblikovanju se predmeti ne

popačijo, temveč ostanejo črten in krivulje jasne in gladke, brez nazobčanih robov.

Zaradi teh lastnosti so vektorski programi zelo primerni za ilustriranje in 3D

modeliranje, kjer postopek oblikovanja zahteva številne popravke in preoblikovanja

posameznih predmetov. Vektorske slike so neodvisne od ločljivosti. To pomeni, da jih

lahko vedno prikažemo pri največji ločljivosti, ki jo podpira uporabljena naprava (na

primer monitor ali risalnik). Seveda je vektorska slika videti veliko bolje, če

uporabimo višjo ločljivost. Vektorske slike zahtevajo veliko manj pomnilnika kot

bitne, tiskanje pa je končano hitreje.

Računalniški program Corel Draw

Corel Draw je popolna zbirka zmogljivih grafičnih programov in pripomočkov, ki prinašajo

novejše dosežke na področju oblikovanja, možnosti za povečanje učinkovitosti dela,

interaktivna orodja in podporo objavljanja na internetu. Corel Draw je 32- bitni risarski

oziroma ilustratorski program, ki deluje v okolju Windows 95/98/NT2000/XP/2003/VISTA in

PowerMacintosh. Namenjen je oblikovanju različnih publikacij, od preprostih logotipov pa

vse do zahtevnih tehničnih ilustracij. Zbirko sestavljajo trije osnovni programi, podporni


- 27 -

pripomočki, dodatni filtri in številni dodatki. Trenutno je najbolj aktualna različica Corel

Draw 15, ki je tudi novejša. Od prejšnjih različic se razlikuje v zmogljivosti in praktični

uporabi orodij za oblikovanje. Vsaka nova različica odpravlja napake prejšnje ter hkrati

omogoča lažjo uporabo 2].

V Corel Drawu delamo s predmeti. Predmet je kateri koli osnovni risarski element ali vrstica

besedila, kot na primer ena sama črta, pravokotnik, elipsa, večkotnik ali vrstica umetniškega

besedila. Posamezen predmet obravnava Corel Draw kot eno ennoto. Ko na risalni površini

ustvarimo nov predmet, mu lahko določimo različne lastnosti, na primer polnilo, robove, ali

uporabimo na njem številne posebne učinke, na primer dodajanje globine. Corel Draw hrani

informacije o predmetih v enakem vrstnem redu kot smo jih ustvarjali. Pri tem so pri vsakem

predmetu zapisane tudi vse njegove lastnosti. Posamezne predmete lahko združujemo v

skupine, s katerimi nato delamo na enak način kot z enim samim predmetom. Skupina je

lahko sestavljena iz dveh ali več predmetov. Vsi vektorski predmeti so zgrajeni iz krivulj, ki

tvorijo njihove obrise. Krivulja je sestavljena iz enega ali več posameznih segmentov. Na

koncu vsakega segmenta je vozel, ki ga na zaslonu prepoznamo v obliki praznega kvadratka.

Obliko predmeta spreminjamo s premikanjem vozlov. Krivulja, ki tvori obris predmeta, je

lahko odprta ali zaključena. Pri predmetu, ki je sestavljen iz odprte krivulje (črte, spirale, itd.),

sta začetni in končni vozel ločena. Pri zaključnem predmetu oziroma pri krivulj pa sta oba

vozla v isti točki in take predmete je tudi moč zapolniti. Zaključeni predmeti so v resnici liki,

kot so elipse, mnogokotniki, pravokotniki in podobno 2].

Vse slike v Corel Drawu so sestavljene iz preprostih risarskih oblik. To so črte, krivulje,

pravokotniki, krogi in večkotniki. Vsak predmet je samostojna enota s svojimi lastnosti

(obliko, barvo, velikostjo, robovi, itd.).

V Corel Drawu se risanja lotimo tako, da v predmetu, ki ga želimo narisati, prepoznamo

osnovne risarske oblike. To velja tako za preproste kot tudi za zelo zahtevne risbe. Risanju

osnovnih oblik sledi razporejanje predmetov na mesta, kjer naj bi stali na končni risbi. Pri tem

ni potrebna velika natančnost, saj bomo predmete verjetno še premikali. Predmete lahko

mimogrede še preoblikujemo in tako izdelamo osnutek risbe. Ko imamo osnutek, pa se lotimo

natančnega del. Zdaj predmete oblikujemo z večjo natančnostjo, jih postavljamo na točno

določena mesta in poravnamo z drugimi narisanimi predmeti. Vsak narisani predmet lahko

premikamo ali preoblikujemo neodvisno od drugih predmetov na sliki 2].


- 28 -

3 EKSPERIMENTALNI DEL

Namen diplomske naloge je računalniška priprava za tisk tekstilij od zasnove do končnega

izdelka. Cilj raziskave pa je prikazati programsko orodje ter uporabnost za izvedbo grafične

priprave za tisk, prikazati uporabnost rezalnika, tiskalnika, transfernega tiska, jih primerjati in

podati rezultate.

3.1 Tekstilija

Transferne predloge, pripravljene iz obarvane, kosmičaste ter digitalno tiskane folije, so

pretiskovale na pletenino, iz katere je bila izdelano majica. Njene karakteristike so podane v

preglednici 3.1.

Preglednica 3.1: Lastnosti uporabljene tekstilije

PARAMETER VREDNOST

Surovinska sestava: 100% bombaž, 155- 165 g/m2

Proizvajalec: Promo Line

Trgovski naziv: BASIC- T

Namembnost: majica

Priporočila za nego: Pranje do 40˚, sušenje v sušilnem prepovedano


- 29 -

3.2 Transferne folije

3.2.1 Obarvana transferna folija

Transferne predloge so bile pripravljene iz obarvane folije. Njene lastnosti so prikazane v

preglednici 3.2.

Preglednica 3.2: Lastnosti obarvane transferne folije

PARAMETER VREDNOST

Trgovski naziv : HOTMARK 70

Proizvajalec : EnduraTex (TW)

Namen uporabe : folija za transferni tisk za prosti čas in športne

izdelke

Pogoji razreza: Reže se po hrbtni strani zrcalno. Nož ima rezilo pod

45˚ kotom

Pogoji transferiranja: Temperatura: 150˚-189˚C, čas: 15-20 s, pritisk: visok

Pogoji nege odtisa: Obstojnost na pranje 80˚C.

3.2.2 Kosmičasta transferna folija

Kosmičaste transferne predloge so bile pripravljene iz folije, katere lastnosti se nahajajo v

preglednici 3.3.

Preglednica 3.3: Lastnosti kosmičaste transferne folije

PARAMETER VREDNOST

Trgovski naziv : TUBITHERM PLT

Proizvajalec : CHT (CH)


izdelke


- 30 -

Pogoji razreza: Reže se po hrbtni strani zrcalno. Nož ima rezilo pod

45˚ kotom

Pogoji transferiranja: Temperatura: 140˚-180˚C, čas: 10-30 s, pritisk: visok

Pogoji nege odtisa: Obstojnost na pranje 60˚C.

3.2.3 Transferna folija za digitalni tisk

Digitalno tiskane transferne predloge so bile pripravljene iz folije, katere lastnosti so

prikazane v preglednici 3.4.

Preglednica 3.4: Lastnosti transferne folije za digitalni tisk

PARAMETER VREDNOST

Trgovski naziv : COLORPRINT New

Proizvajalec : Siser (I)


izdelke

Pogoji tiskanja: Barvila: ekološko neoporečne pigmentne disperzije

na osnovi organskih topil, resolucija: 720dpi

Pogoji razreza: Reže se po lični strani. Nož ima rezilo pod 45˚ kotom

Pogoji transferiranja: Temperatura: 160˚-165˚C, čas: 15 s, pritisk: srednji

Pogoji nege odtisa: Obstojnost na pranje 50 ˚C.


- 31 -

3.3 Grafična priprava transferne predloge

3.3.1 Predloga iz obarvane transferne folije

Izhajali smo iz naročnikove predloge, potrebovali smo računalnik za uvoz podatkov,

programsko orodje za grafično pripravo, rezalnik za izrezovanje transferne folije in ročno

transferno stiskalnico za pretisk transferne folije na tekstilijo.

Slika 13: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge izrezane iz obarvane folije na tekstilijo


- 32 -

1. korak: predloga naročnika je bila: velikost napisa naj bo 9 cm x 2,5 cm, obarvan naj

bo oranžno, postavitev je bila prepuščena naši presoji. Odprli smo programsko okno

Corel Draw in napisali napis, ga poravnali v dolžine, kot smo si jih zamislili, nismo ga

pa dali v krivulje (ker se pri izvozu v program Easy Sign pripravljeno ne spremeni) , ker

ga nismo natisnili, ampak izrezali.

Slika 14: 1. korak grafične priprave za transferni tisk

S programskega orodja Corel Draw smo datoteko prenesli v program Easy Sign s

pomočjo hitre tipke in ukazom Export To Easy Sign, ki se nahaja v opravilni vrstici.

2. korak: ko smo ga uvozili v program EasySign, smo ga horizontalno zrcalili z ukazom

Arrange Transform Mirror. Izberemo Horinzontal. Datoteke v tem primeru ni bilo

potrebno dodatno shranjevati, ker je to že storjeno v Corel Drawu.

Slika 15: 2. korak grafične priprave za transferni tisk


- 33 -

3.3.2 Predloga iz kosmičaste transferne folije

Izhajali smo iz naročnikove predloge, potrebovali smo računalnik za uvoz podatkov,

programsko orodje za grafično pripravo, rezalnik za izrezovanje kosmičaste folije in ročno

transferno stiskalnico za pretisk kosmičaste folije na tekstilijo.

Slika 16: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge izrezane iz kosmičaste folije na tekstilijo


- 34 -

1. korak: Predloga naročnika je bila: velikost naj bo 6 cm x 6,5 cm, barva dežja v

modri barvi, barva sonca v rumeni, oblika motiva v kvadratu, priloga je bila v verziji

x5 formata cdr, v velikosti datoteke 29,8 MB. Odprli smo jo v programu Corel Draw

in jo označili, motiv je bil sestavljen iz zaključenih obarvanih elementov. Vidimo, da

sta sonce in dež senčena, kar pomeni da sta bila podvojena in obarvana s sivim

odtenkom. Za izrez smo potrebovali samo osnovni objekt (slika 19) zato smo sence

izbrisali. Najprej smo sliko označili in izvedli ukaz Arrange in Ungroup All.

Slika 17: 1 korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije


- 35 -

2. korak: sliko smo imeli razdeljeno in sence smo morali izbrisati, da nam je ostala

samo ena linija.

Slika 18:2. korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije


- 36 -

3. korak: končani sliki smo lahko uvozili v rezalnik. S programskim orodjem Corel

Draw smo datoteko prenesli v program Easy Sign s pomočjo hitre tipke in ukazom

Export To Easy Sign, ki se nahaja v opravilni vrstici. Pred začetkom rezanja pa smo ju

morali še horizontalno zrcalit, z ukazom Arrange Transform Mirror. Nato smo izbrali

Horinzontal. Datoteke v tem primeru ni bilo potrebno dodatno shranjevati, ker smo to

že storili v Corel Drawu.

Slika 19: 3. korak grafične priprave za transferni tisk kosmičaste folije


- 37 -

3.3.3 Digitalno tiskana transferna predloga

Izhajali smo iz naročnikove predloge, potrebovali smo računalnik za uvoz podatkov, skener

za skeniranje fotografije, programsko orodje za grafično pripravo, tiskalnik za natis transferne

predloge, rezalnik za izrezovanje transferne folije za digitalni tisk, montirano folijo za prenos

končne montaže in ročno transferno stiskalnico za pretisk transferne folije za digitalni tisk na

tekstilijo.

Slika 20: Zaporedje faz priprave in transferiranja predloge, pripravljene s pomočjo digitalnega tiska in rezalnika, na tekstilijo


- 38 -

3.3.3.1 Grafična priprava na oblikovanje logotipa po priloženi sliki

Dobili smo fizično sliko, po kateri je bilo potrebno narediti logotip. Predloga naročnika

je bila: velikost naj bo 7 cm x 4 cm. obliko in željo je prikazal s priloženo fizično sliko s

katere je bila razvidna oblika in barvne zahteve (slika 22) .

Slika 21: Fizična slika za oblikovanje logotipa

1. korak: odprli smo program Corel Draw. V orodni vrstici smo izbrali ukaz Tex tool,

kjer lahko pišemo, napišemo črki a in s v pisavi Arial Black v velikosti pisave 12 pt,

črne barve brez obrobe (kot je prednastavleno).

2. korak: nato smo črto pri črki s odebelili z ukazem Outline Pen za 0,75 mm. Pri črki a

pa smo naredili črno črto nevidno z ukazom No Outline.

Slika 22: 1. in 2. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki

3. korak: sledilo je razstavljanje črk, ker kot vidimo na sliki, sta bili različnih barv. To

smo storili z ukazom Arrange Break Artistic .


- 39 -

Slika 23: 3. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki

4. korak: nato smo označili črko a in jo obarvali z modrim polnilom, označili črko s in

jo obarvali s svetlo modrim polnilom, nato smo še črki s naredili črno obrobo z ukazom

Arrange Convert Outline to Object.



- 40 -

5. korak: iz predloge smo našli znak pik (to smo storili tako, da smo odprli podokno

Symbol Manager) in ga vstavili v program, nato smo ga dali na črko s in ga z ukazom

ctrl+home dali v ospredje in še malo poravali ( z ukazom Arrange Algin and Distribute

Algin Left in Algin Bottom). Nato smo z ukazom Weld spojili znak pik in črko s tako, da

ostane samo zunanja obroba.


6. korak: vse skupaj smo z ukazom group združili, da ne bi izgubili do te točke

narejenih postavitev in razmerij.

7. korak: napisali smo napis avtoservis v pisavi Arial Black ga postavili na sredino

znaka in spet združili. Tako smo vse potrebno oblikovali v pripravljeno za tiskanje.


- 41 -

Slika 26: 6. In 7. korak grafične priprave na oblikovanje logotipa po priloženi sliki

8. korak: okoli pripravljenega logotipa moramo sedaj narediti še črno obrobo

debeline 5 mm, ki rezalniku poda začetek in konec natisnjenega dela.


- 42 -

3.3.3.2 Grafična priprava nalepke za transferni tisk po preslikani sliki in obrez objekta

1. korak: v program Corel Draw smo vstavili z ukazom File Import, preslikano

»skenirano« sliko. Fotografijo smo predhodno skenirali s programom Canon MF tool

box 4.9 in jo shranili na namizje. Pogoj skeniranja je bila ločljivost 300 dpi in očiščeno

steklo nad čitalcem.

Slika 27: 1. korak grafične priprave po preslikani sliki in obrez objekta


- 43 -

2. korak: z ukazom Pen Tool smo začeli obrisovat objekt iz slike, nato smo obris

obarvali z rdečo barvo, zaradi lepšega prikaza.



- 44 -

3. korak: rdečo črto smo naredili nevidno, okolico slike smo izbrisali z ukazom Eraser

Tool, in s tem zmanjšali porabo prostora in barvila. Nato smo pripravili za tiskanje in

potiskali folijo. Vstavimo smo v rezalnikov program EasySign kjer je rezalnik dobil

podatke za obrez konture objekta, kar pomeni, da je po tej rdeči črti obrezal.


4. korak: okoli pripravljenega logotipa smo naredili še črno obrobo debeline 5 mm, ki

rezalniku podala začetek in konec natisnjenega dela.


- 45 -

3.4 Digitalni rezalnik SC-PRO Mutoh (J)

Rezalnik lahko izvede rezanje na dva različna načina. Prva metoda pri prilagajanju rezalne

sile je enega samega noža, ki opravlja obris rezanja vnaprej natisnjenih nalepk in reže vsake

posamezne nalepke. Druga metoda je uporaba dveh različnih nožev, prvi za rezanje robov in

drugi nož za prerez končne folije. Nove funkcionalnosti za SC-PRO Mutoh rezilnika so zdaj

že podprte z Mutoh Edition različico programske opreme EasySign , SAI in Caldera RIP, kot

tudi prvotne različice teh RIP. [8]

Te serije rezalnikov lahko sprejmejo navitek medija do širine 1371 mm. Največja širina reza

je 1355 mm.

Sila rezanja je nastavljiva od 20 do 450 g za zagotovitev optimalnih rezalnih rezultate z

različnimi materiali. Rezalna hitrost do 1 m / s, pri čemer največji pospešek pa 2,75 g. [9]

Slika 30: Rezalnik SC-Pro Mutoh [9]


- 46 -

3.5 Digitalni tiskalnik VALUE JET Mutoh (J)

ValueJet 1304 - štiri barvni tiskalnik (C, M, Y ,K), vključuje nov 540x720 dpi način, ki se

uporablja za tiskanje transparentov. Ločljivost tiska je mogoče nastaviti na 540, 720 ali 1440

dpi. ValueJet 1304 tiskalnik, ki ima medijsko širino 1371,5 mm in širin odtisa 1355,5 mm.

Črnilo je določeno v skrbno optimizirane oblike valov, ki niso v ravnih črtah kot se

uporabljajo v tradicionalnih praksah tiskanja. Ta pristop je odpravilo tipično tiskanje, kot je

horizontalno povezovanje, neskladje povezovanja v korak, itd. Torej omogoča dvosmerno

tiskanje vseh slik brez vidnih robov. Natisnjeni izdelki so primerni za zunanjo in notranjo

uporabo, proizvajalec pa jamči garancijo na kakovost barvila za dobo treh let.

Proizvodno hitrost lahko doseže do 14 m² / h na transparent in mehkega tekstila signalizacije

in do 7 m² / h na nepremazan vinil. Neobvezno ima dodatno opremo, avtomatski navijalnik z

foto celicami za navijanje končnega tiska do 30 kg. [11]

Slika 31: Tiskalnik ValueJet Mutoh [11]


- 47 -

3.6 Ročna transferna stiskalnica

ročne transferne stiskalnice uporabljamo za pretisk transferne folije na tekstilijo. Delimo jih

na:

stiskalnice za aplikacijo folije na tekstil

stiskalnice za aplikacijo na kape

stiskalnice za aplikacijo na skodelice

Ročna transferna stiskalnica ima regulator toplote in odštevalnik časa. Z vzmetjo lahko

reguliramo pritisk. [10]

Lastnosti:

transferni pretisk za transferne folije, kosmičaste folije in transferne folije za digitalni

tisk na tekstil pri točno določeni temperaturi in času,

na digitalnem zaslonu imamo popoln nadzor nad temperaturo in časom,

uporaba in vzdrževanje sta enostavna, primerna tudi za neizkušene uporabnike,

plošča za transferni pretisk je odporna proti praskam,

zvočni alarm po preteku nastavljenega časa,

najvišja temperatura 399°C,

časovni razpon 0-300 sekund,

dimenzija delovne površine 380 mm x 380 mm,

zunanje dimenzije 710 mm x 490 mm x 530 mm.

Slika 32: Ročna transferna stiskalnica [10]


- 48 -

4 REZULTATI IN DISKUSIJA

4.1 Primerjava uporabe računalniških orodij za pripravo predloge za

transferne tiske

4.1.1 Grafična priprava predloge za obarvano transferno folije

Izhajali smo iz naročnikove predloge, napis velikosti 9 cm in pisave tipa Braddon- normal. Ta

tip pisave ima šumnike, večkrat pa se nam zgodi, da jih pisava nima. V tem primeru

uporabimo črko š, ki ima strešico v vseh pisavah, pazimo da je črka š in ostali deli besedila v

isti velikosti. Črko š pretvorimo z ukazon Arrange Convert to Courves v krivulje in ločimo

strešico od črke s z ukazom Arrange Break Apart. Sedaj jo samo še premaknemo nad črke in

jih tako naredimo v šumnike.

Pri izrezovanju črk oziroma znakov smo morali paziti na velikost znakov, ta mora biti vsaj 5

mm. S tem je izboljšana kakovost izreza in lažje odstranjevanje odvečne folije.

Pri grafični pripravi za obarvano transferno folijo smo opazili, da oblikovanje napisa ni

zahtevno, hitro izvedeno, zato menimo, da je uporaba te transferne folije najprimernejša za

manjše serije (do 100 kosov).

4.1.2 Grafična priprava predloge za kosmičasto transferno folijo

Izhajali smo iz naročnikove predloge, ki pa je bila v tem primeru že v Corel Draw formatu,

želja je bila 6,5 cm x 6 cm velikosti. Na dobljeni sliki so bile vidne sence, katerih smo še

morali izbrisati, da smo to lahko poslali v rezalnik. Dobili smo jih z ukazom Arrange Break

Apart in nato vsako senco posebej izbrisali. Sam program ima funkcijo brisanja ali ločitve

senc, vendar v našem primeru niso bile sence, kot smo predvidevali ampak so bili vsi

elementi podvojeni, obarvani s sivim polnilom in smo jih zato morali enega za drugim brisat.

Preden smo ustvarjeno prestavili v Easy Sign smo preverili, če imajo vse črte debelino

najmanj 0,1 mm. Črta, ki jo narišemo ima prednastavljeno debelino lasu- Hairline Outline,

manj kot 0,1 mm. Če se to ne upošteva, se pri uvozu v Easy Sign prikaže črtkana črta,

namesto pravilne polne.

Ugotovili smo, da ker je kosmičasta folija debelejša je priporočljivo, da so znaki vsaj velikosti

7 mm, saj tako ni težav z odstranjevanjem odvečne folije.


- 49 -

Pri grafični pripravi kosmičaste folije za transferni tisk smo ugotovili, da je bila izdelava

zamudna zaradi ročnega odstranjevanja senčnih delov in to smatramo kot slabost

programskega orodja.

4.1.3 Grafična priprava predloge za digitalni tisk in izrez iz transferne folije

Naročnikova predloga je bila v prvem primeru fizična slika in po njej narediti logotip, v

drugem pa fotografija in iz nje izrezati objekt. Pri ustvarjanju logotipa je bil časovni potek

daljši, predvsem zaradi večjega števila korakov, ki smo jih morali opraviti. V drugem

primeru, je imelo pomembno vlogo skeniranje fotografije, saj smo morali imeti steklo nad

čitalcem skenerja očiščeno (s tem odstranimo nečistočo in zagotovimo kakovost skenirane

slike) in nastavitev ločljivosti skeniranja na 300 dpi. Obrisovanje objekta na fotografiji je bilo

zamudno delo in je zahtevalo veliko natančnosti, saj smo risali piko za piko. V nekaterih

primerih bi se dalo obrisati tudi z programskim paketom Corel Photo-Paint, vendar v našem

primeru to ni bilo primerno, ker se objekt na spodnji strani nadaljuje, zato program ni razbral

razlike tam, kjer smo mi želeli. Funkcija je najučinkovitejša, kadar imamo za podlago za

izbranim objektom enobarvno.

Ugotovili smo, da je bila priprava zamudna in zahtevna zaradi obrisovanja slike, kjer prihaja

zaradi človeškega faktorja do nepotrebnih napak. Pomeni, da programsko orodje ni prijazno

in si želimo, da bi se v prihodnjih verzijah odčitavanje željnega objekta izpopolnilo.


- 50 -

4.2 Rezultati grafične priprave za tisk tekstilij

Slika 33: Transferni odtis likov računalniško izrezanih iz kosmičaste folije v velikosti 6 x 6,5 cm

Slika 34: Transferni odtis besedil računalniško izrezanih iz obarvane transferne folije Besedilo »POP« je v velikosti 2,5 x 3 cm, predloga »žejen lačen« v velikosti 13 x 9 cm, »samo najboljše, kar ponuja narava« v velikosti 9 x 2,5 cm.

Slika 35: Transferni odtis besedil in likov digitalno tiskane in računalniško rezane transferne folije v velikosti 7 x 4 cm


- 51 -

Slika 36: Transferni odtis računalniško obdelane in digitalno tiskane fotografije na transfreno folijo – primer 1 v velikosti 10 x 8,5 cm

Slika 37: Transferni odtis računalniško obdelane in digitalno tiskane fotografije na transferno folijo – primer 2 v velikosti 23,5 x 18 cm


- 52 -

4.3 Primerjava transfernih odtisov

V primerjavi rezultatov bomo podali vizualna opažanja. Dobili smo jih na podlagi izdelanih

odtisov. Že na prvi pogled opazimo razliko med materiali. Kosmičasta folija je prijetna na

dotik zaradi številnih vlaken, vendar precej debelejša v primerjavi s transferno folijo. Ta je

tanjša in po strukturi površine gladka.

Velikokrat za napise uporabimo transferne folije, saj je tisk cenejši, pomanjkljivost pa je, da je

enobarven. Medtem imamo še transferno folijo za digitalni tisk. Ta je bistveno dražja, če so to

majhne velikosti je zadovoljivo. V primeru da gre za kakšno večjo predlogo, pa je velika

možnost, da ne bo ohranila svoje kakovosti. Predvsem pa ni prijetno nositi majice, na kateri

se nahaja velik tog transferni odtis. Prednost transfernega odtis se kaže predvsem v nasičenih,

intenzivnih in pestrih barvah ter v možnosti tiska različnih podrobnosti in gradacij različnih

barv.

Pri tiskalniku in rezalniku smo ugotovili, da je skupna dobra lastnost njuna skladnost. Imata

namreč enako širino medija, sta oba istega proizvajalca, nabavljena sočasno. To pomeni, da

uporabljata enako stopnjo tehnologije zaradi česar pri skupni uporabi naprav ne prihaja do

težav.


- 53 -

5 SKLEP

Nove računalniške tehnologije in tiskanje sta tesno povezani tehnologiji. Tiski se izvajajo na

sodobno razvitih, zato namenjenih strojih. S pomočjo novih računalniških tehnologij pa nam

je omogočena lažja in kakovostna grafična priprava.

Tako je bil namen diplomskega dela narediti grafično pripravo v programu Corel Draw in

prikazati uporabnost programa, kot tudi tiskalnika, rezalnika in transfernega tiska. Za vsak

transferni tisk pa je potrebna predhodna priprava, ki zahteva čas, oblikovanje in ideje.

V diplomskem delu smo izvedli celoten postopek priprave, od zasnove priprav do izdelave

izdelka. Tako smo opravili različne grafične priprave. V našem primeru smo porabili največ

časa za oblikovanje logotipa, saj je vseboval tudi največ korakov.

Pri samem delu smo se srečali z programskim orodjem Corel Draw. Delo v programskem

okolju Corel Draw se povsem razlikuje glede na različne segmente priprave, katero delamo.

Tako je bilo tudi v pripravi končnega izdelka za diplomsko delo – majice z različnimi

transfernimi odtisi. In kolikor je različnih metod, toliko je tudi različnih vrst priprav, s tem pa

tudi težavnost priprave. Pri samem oblikovanju si pomagamo s pripomočki kot so skener ,

digitalni fotoaparat, v času razcveta svetovnega spleta pa tudi z brskalnikom Google ali

drugimi, vendar moramo pri tem spoštovati tudi avtorske pravice.

Pri rezalniku smo ugotovili, da imamo podobne nastavitve (sila rezanja in kot noža) rezanja

pri kosmičasti foliji in foliji za digitalni tisk, vendar je pri slednji priporočljivo rezati pri

manjši hitrosti (30 cm/s). Opazili smo, da pri odstranjevanju odvečne kosmičaste folije, če

smo prehitri in pregrobi rada popusti in se pretrga.

Z rezultati raziskave smo zadovoljni; prikazali in dokazali smo, da je programski paket Corel

Draw učinkovit in prijazen grafični program ter da ga je možno uporabiti za celovito grafično

pripravo. V diplomskem delu smo prikazali le en majhen del možnosti in priložnosti, ki nam

jih program ponuja. S tem mislimo predvsem na celovite priprave plakatov, letakov in

promocijskih večlistnih brošur.


- 54 -

6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Jezernik Anton, Čep Janez, Dolšak Bojan, Stjepanovič Zoran.: Računalniki pri

konstruiranju in v proizvodnji, Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta, Maribor, 1992

[2] Kevp Jasmina, Konstrukcija in modeliranje oblačil z uporabo računalniškega programa

Corel Draw, Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo. Maribor,

2007.

[3] Neral Branko, Tiskanje, zapiski predavanj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

strojništvo, Mariboru, 2009, str. 66-70

[4] Neral Branko.Tiskanje, zapiski predavan, Univerza v Maruboru, Fakulteta za

strojništvo, Maribor, 2009, str. 1-5.

[5] Neral Branko.Tiskanje, zapiski predavanj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

strojništvo, Maribor, 2009, str. 70-71

[6] NERAL, Branko, ŠOSTAR-TURK, Sonja, ČOKL, Mirjana. Digital printing of textile

exhibit replicas, V: DRAGČEVIĆ, Zvonko (ur.). 3rd International Textile, Clothing &

Design Conference [also] ITC&DC, October 8th to October 11th, 2006, Dubrovnik,

Croatia. Magic world of textiles : book of proceedings. Zagreb: Faculty of Textile

Technology, University of Zagreb, 2006.

[7] NERAL, Branko, ŠTANC Darko, ŠOSTAR-TURK Sonja. Ink-jet printing of textiles. V:

SIMONČIČ, Barbara (ur.), MOŽINA, Klementina (ur.), JELER, Slava (ur.), DEMŠAR,

Andrej (ur.). 37th International Symposium on Novelties in Textiles [and] 2nd

International Symposium on Novelties in Graphics [and] 7th International Symposium

of SCA: Colors of National Symbols, Ljubljana, Slovenia, 15-17 June 2006. Book of

proceedings. Ljubljana: Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of

Textiles, 2006.

[8] Rezalnik Mutoh [svetovni splet] dostop na www: http://www.mutoh.be/page.aspx/2481

[16.09.2010]

[9] RezalnikMutoh [svetovni splet] dostop na www:

http://www.mutoh.be/binarydata.aspx?type=doc&sessionId=2afblg45cnwl1mfspiki4145

/PR_Cut_Through_SC_PRO.pdf [16.09.2010]

[10] Ročna transferna stiskalnica [svetovni splet] dostop na www: http://sign-

supply.si/strojna-oprema/prese.html [01.09. 2010]


- 55 -

[11] Tiskalnik Mutoh [svrtovni splet] dostop na www: http://www.mutoh-

adriatic.com/ENG/opis.php?odpri=printers-eco-solvent [16.09.2010] (9)

[12] Vhodno izhodne enote Stjepanovič Zoran, zapiski predavanj ,[svetovni splet] dostop na

www: http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/itkp/lttkt/izpiti-

zs/R_I%20v%20tekstilstvu/R_I%20v%20tekstilstvu%204-VHOD-

IZHOD_datoteke/frame.htm [17.09.2010]

[13] Žalik Borut, Zadravec Mirko, Podgorelec David, Računalniške periferne naprave in

uporabniški vmesniki, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo

in informatiko, Maribor, 2002, str. 139-146

[14] Žnider Tina. Vizualizacij in digitalni tisk tekstilnih form za dom. Diplomsko delo.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2009.


- 56 -

ŽIVLJENJEPIS

OSNOVNI PODATKI:

Ime in Priimek: Saša Šteharnik

Datum rojstva: 30.06.1985, Slovenj Gradec

Naslov: Legen 147, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu

E- naslov: [email protected]

IZOBRAZBA

2004 Končana srednja tekstilna šola Maribor, smer: Modni oblikovalec,

poklicna matura

DELOVNE IZKUŠNJE

2005 Opravljanje strokovne prakse v tekstilni industriji , podjetju Prevent Global

d.d. Slovenj Gradec

2007 Opravljanje strokovne prakse v tekstilni industriji , podjetju Prevent Global

d.d. Slovenj Gradec

2009/10 Opravljanje strokovne prakse v grafičnem podjetju, Eurometer d.o.o.

Radlje ob Dravi

2010 Študentsko delo v grafičnem podjetju Eurometer d.o.o., Radlje ob Dravi

ZNANJE

Računalništvo: Word, Excel, PowerPoint, Corel Draw

HOBIJI

Risanje, oblikovanje,fotografiranje, računalništvo, konjeništvo, plavanje.

grafiČna priprava za tisk tekstilij · iii i z j a v a podpisana saša Šteharnik izjavljam, da:...

Documents