graničarji naše tromeje - arhiv
TRANSCRIPT
Nedeljsko slavje na Poreznu ob odkritju spominskega obeležja v spomin legendarnega boja borcev Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja.
Leto X X V I I I . Številka 62
Ustanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "> I rtič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni upetfnik Anton Miklavčič — Odgovorni
urednik Albin Ucakar
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O
Kranj, torek, 19. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Graničarji naše tromeje
Qnko Urbane je spominsko obeležje, delo Toneta Svetine, predal v varstvo »rhl"h m u drilštvu Cerkno. Planinska postojanka na 1622 metrov visokem
u bofodslej nosila ime po narodnem heroju Andreju Zvanu-Borisu.
Slavje na Poreznu postava borcev Kosovelove brigade in Gorenj-sMga vojnega področja — Slavja na Poreznu se
J* udeležilo več sto ljudi — Svečanosti je poleg tfjl^ih družbenopolitičnih delavcev prisostvoval i a Predscdnik skupščine SR Slovenije dr. Mar-
n Brecelj — Odkrit tudi spomenik v Jesenici pri Cerknem
k0J^a nnsnje slavje, na katerem y
m*> odkrili spominsko obeležje %e
8Pomin na boj na Poreznu, ki ^Je odigral 24. marca leta 1945, 8reAuali p a 8 0 R a borci brigade Ka . Kosovela ter Gorenjske-Uj 0 . v °jnega področja z mnogo W neJftimi silami nemškega rajnih V 8 P o m i n v t e J borbi pad-SviT n a r ° d n e m u heroju Andreju (j0j ^"Borisu, je le skromna od-k J 1 t e v 7 a njihovo prelito kri,« * M « ' a l n a n e d t , , J 8 k i svečanosti »U metrov visokem Poreznu L ^ n ° 8 t n i govornik - medvojni L/^&ndant XXX. divizije in IX.
^ » a Tone Bavec-Cene.
i
slavnostni govornik na pro-H^vi n a Poretnp /<• bil Ton* oavec Cene.
Nato je Tone Bavec-Cene orisal potek borbe na Poreznu.
»Na grebenu Porezna je v celodnevnem boju padlo dvaintride-set, ranjenih pa je bilo šestintrideset borcev, bork in aktivistov,« je dejal. »Če k padlim štejemo še sedemindevetdeset zverinsko pobitih ujetnikov v ore-hovski grapi so znašale naše izgube stodevetindvajset ljudi. Kljub hudim izgubam,« je nadaljeval slavnostni govornik, »pa je sovražnik doživel hud neuspeh, kajti borci Kosovelove brigade so bili že 8. aprila skupno s komando mesta Bled sposobni zavzeti utrjeno sovražnikovo postojanko v Zgornjih Gorjah. 2e 25. aprila pa se je začel pohod celotnega IX. korpusa proti Trstu in Gorici. Prvi majski dan pa so naši borci zmagoslavno vkorakali v ti dve mesti.«
»V zadnji ofenzivi, v borbi na Poreznu, je borcem Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja resnično šlo za biti ali ne biti,« je na proslavi dejal nekdanji politični komisar Gorenjskega vojnega področja »Janko Urbane. »Smrt je kosila na vsakem koraku, vsepovsod so ležali ranjeni tovariši, gorele so domačije, vendar mi kljub utrujenosti in lakoti nismo odnehali. Namesto zavetja na kopastem vrhu Porezna, ki je na eni strani obdan z Baško grapo, na drugi pa s cerkljannko kotlino, je mnogo naših tovarišev našlo poslednji dom . . .«
Nato so cerkljanHki planinci sprejeli v čuvanje spominsko obeležje, ki sta ga v spomin boju na Poreznu odkrila nekdanji politični komisar Gorenjskega vojnega področja Janko Urbane ter takratni komandant brigade Srečka Kosovela Andrej Renar.
Osrednja gorenjska proslava ob 15. avgustu, dnevu graničarjev, je bila ob karavli Rateče na tro-meji TT. Pester kulturni program, slavnostno vzdušje, prijateljsko razpoloženje — Ogled
tromeje Rateče. Obmejni pas. Mejni kamen. Karavla. Tromeja: Jugoslavija,
Avstrija, Italija. Avgustovska pripeka v dolini, v Ratečah, obeta preznojeno čelo in potne roke celo v senci, medtem ko nas visoko nad obmejnim krajem zgornjesavske doline sprejema visokogorski hlad in ob pišu vetra bi najraje nataknili dolge rokave.
Karavla, odeta v bele napise in rdeče zastave, se beli v soncu. Ljudje, slavljenci in gostje, se zbirajo na njenem dvorišču, srečujejo se prijatelji, znanci, se pozdravljajo, stiskajo roke. Pripeljejo se v narodnih nošah, fantje in dekleta, vojaška godba igra zdaj otožno srbsko narodno zdaj staro partizansko koračnico.
A prijateljskih stiskov, bežnih besed v nenehnem pričakovanju začetka proslave, kot da še dolgo ne bo konca. Prihajajo novi in novi vabljeni prijatelji, sodelavci, ki bi radi čestitali, ki bi se radi oddolžili in zahvalili vsakemu posebej, vsem tistim, ki ponoči in podnevi žive z budnim očesom tu na meji treh dežela zato, da varujejo svojo, sebe in vso Dolino in domovino pod seboj. Niti trenutka oddiha ne poznajo, tudi v stavljenem petnajstoavgustovskem dnevu ne. Tu niso vsi, ki danes slavijo, na patrolnem pohodu so, okoli karavle usmerjajo svoj vojaški korak, kajti budnost in opreznost ne poznata trenutka sprostitve, trenutka oddiha ali počitka.
Svečanosti na Poreznu se je udeležil tudi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj.
Obeležje je delo kiparja Toneta Svetine.
V soboto so v spomin na pokol šestindevetdesetih partizanov tudi v Jesenici pri Cerknem odkrili spomenik. Šest in pol
metrov visoka skulptura je delo kiparja samorastnika Petra Jo-vanoviča iz Zetine v Poljanski dolini.
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
15. avgusta leta 1944 je bil ustanovljen korpus narodne ob-, rambe Jugoslavije — KNOJ. Ustanavljanje enot narodne obrambe pa sega že na začetek NOB. Prvi začetki ustanavljanja organiziranih enot narodne obrambe Slovenije segajo v leto 1944, ko je bila v bližini Novega mesta ustanovljena vojska državne varnosti. Sestavljale so jo skupine varnostne obveščevalne službe, ki so nastale leta 1941. Leta 1953 pa se je z odločbo vrhovnega komandanta oboroženih sil korpus narodne obrambe preimenoval v graničarske enote.
Kapetan Muharem Smajić s pozdravnim nagovorom začenja slavnostni del praznovanja, .številni gostje z vse Gorenjske prisluhnejo. Iz Kranja, iz Radovljice, iz Tržiča, iz Škofje Loke in z Jesenic so prispeli predstavniki občinskih skupščin, delovnih kolektivov, ki imajo pokroviteljstvo nad karavlami, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, športnih in drugih organizacij ter društev. Prišli so, da skupaj z graničarji, vojaškimi starešinami počastijo njihov in svoj praznik, praznik vojaka-graničarja na meji, praznik vsega obmejnega prebivalstva. Nenehna in stalna varnost meje je naloga, ki je ni podcenjevati, je naloga, ki pomeni državno varnost, je tisto, kar je nepogrešljivo v sistemu družbene zaščite.
Nadaljevanje na 12. strani
j u b i l e j n i m e s a n i c a
V kulturnem programu je sodeloval partizanski invalidski pevski zbor U Irsta.
Naročnik:
»Možgani« odhajajo
Ena od tem nedavne mednarodne konference »Znanost in družba* v Dubrovniku je bil tudi tako imenovani beg »sive tvarine«, beg možgan oziroma raznih strokovnjakov iz dežel v razvoju na razviti Zahod, zlasti v ZDA, Kanado in Evropo. Opisani pojav je postal zlasti zaskrbljujoč v obdobju po letu 1965, ko so Indija, Pakistan, Egipt, Libanon, Filipini, južnoameriške države, pa tudi nekateri predeli Evrope, neprostovoljno »izvozili« v tujino sto in stotisoč visokoizobraženih ljudi. To siromašenje se bo v prihodnje še nadaljevalo, napovedujejo poznavalci, saj naj bi po napovedih ameriškega ministrstva za delo samo ZDA letos »uvozile« okrog 60000 inženirjev, znanstvenikov in zdravnikov, torej kadrov, kijih nerazviti sami najbolj potrebujejo.
Stop za sumljivo blago
Po 7. septembru naj bi dokončno odzvonilo uvozu, preprodaji in razpečevanju dvomljivega blaga, predvsem živil, napovedujejo v zveznem tržnem inšpektoratu. Takrat bo namreč stopil v veljavo novi zakon o kontroli kakovosti kmetijsko-živilskih proizvodov v zunanjetrgovinskem prometu. ZIS je sklenil ustanoviti posebne nadzorne organizacijske enote na 12 mejnih prehodih in v 8 glavnih mestih republik in pokrajin. Očitno se nam obeta precejšnja sprememba v doslej nepopolnem sistemu odkrivanja sumljivih ali celo zdravju škodljivih prehrambenih artiklov, s katerimi so posamezni neodgovorni uvozniki pogosto zalagali tržišče.
Plače le še na knjižice
Zvezni sekretariat za finance pripravlja predpis, po katerem naj bi v bližnji prihodnosti vsi zaposleni Jugoslovani namesto v kuvertah dobili osebne dohodke le še na knjižice in tekoče račune. V minulih štirih letih se je za takšen način izplačevanja zaslužkov odločil že približno en milijon naših državljanov. S spremembo so večinoma zadovoljni, finančniki pa poudarjajo, da bi splošen prehod na poslovanje prek bank tudi bistveno pripomogel k manjšanju nelikvidnosti v gospodarstvu.
BiH v temi? Več kakor sto milijonov
novih din znaša neporavnani dolg Elektrodistribucije BiH do Elektrogospodarstva BiH. Le-to je javno opozorilo, da bo po 20. avgustu ukinilo dobavo električne energije, saj se je znašlo na robu likvidnosti. Grožnja nikakor ni majhna, saj bi njena uresničitev utegnila imeti katastrofalne posle dice za bosansko in hercegovsko gospodarstvo. Čeprav do odklopa verjetno ne bo prišlo, pa je strah pred »mrkom« vendarle dosegel svoj namen; mnogi dolžniki so končno našli denar ter pokrili vsaj del zaostalih obveznosti do Elektrogospodarstva. Obenem je kriza pokazala, da bi v bodoče veljalo prodajo električne energije urejati z bolj natančnimi in dolgoročnimi pogodbami, ki izključujejo nastanek nesporazumov ter v končni fazi vodijo k tesnemu sodelovanju oziroma združevanju.
Cvička bo letos spet bolj malo
Kot kaže, tudi letošnji pridelek dolenjskih vinogradnikov ne bo presegel dokaj pičle lanske bere. Vendar pri Agro-kombinatu Krško upajo na večji odkup grozdja od kmetov. Slednji v kooperaciji obdelujejo 1014 ha vinogra dov. Odkup od zasebnikov pa bo kajpak odvisen predvsem od cene. Vsekakor bi moral preseči lanskih 51 vagonov grozdja, kajti glede na razpo ložljive površine so zaloge brez dvoma mnogo večje. Po dobno stanje je na Bizeljskem, kjer med vinogradniki vlada huda zaskrbljenost. Slovin se namreč navzlic višjim proizvodnim stroškom zavzema za enake odkupne tarife kot preteklo jesen. Bomo mar <> pristnem cvičku in bizeljčanu spet lahko samo sanjali?
Jugoslovanski dan na celovškem sejmu
V sredo, 13. avgusta, je bil 24. celovški sejem v znamenju Jugoslavije. Tiskovne konference, ki je bila sklicana ta dan na sejmu, so se poleg števi lnih avstrijskih in jugoslovanskih novinarjev udeležili tudi naš generalni konzul v Avstriji Bojan Lubej, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Rudi Babic, podpredsednik Gospodarske zbornice Hrvatske Zdravko Čirić, predstavnik IS Hrvatske Josip Gavran in drugi.
V uvodni besedi, ki jo je podal dr. Rudi Babic, je bilo dano največ poudarka avstrijsko-jugo-slovanskemu sodelovanju v blagovni menjavi, turizmu in transportu. Čeprav imata Avstrija in Jugoslavija, v okviru tega pa Slovenija še posebej, dobre pogoje za aktivno blagovno menjavo, nas dejansko razmere nikakor ne zadovoljujejo. Dejstvo je, da v naših izvoznih prizadevanjih največkrat le dopolnjujemo avstrijski asortiment in podatki kažejo, da naš uvoz pokrivamo le s četrtino izvoza. Da se bo to razmerje popravilo, bo potrebno več obojestranskih prizadevanj za dolgoročni razvoj vsestranskega obmejnega, zlasti pa še gospodarskega sodelovanja in na obeh straneh predvideti tudi nove konkretne ukrepe, ki bodo tako sodelovanje pospeševale. Gre predvsem za razne skupne projekte, za skupno znanstveno, tehnično in razvojno sodelovanje in skupna vlaganja v obmejne prometne, energetske in druge infrastrukturne objekte. Želeli bi si več povezovanja v kooperantskih odnosih — odlično je na primer tako sodelovanje SAVA-SEMPERIT in DONIT-FILTER - za kar imamo kot dvoje gospodarstev, ki se v mno-gočem prekrivata, odlične pogoje.
Prav tako v prometu. Možnosti Luke Koper so od naših sosed vse premalo izkoriščane. Avstrijski tranzitni promet skozi Luko Koper sicer kaže tendenco rasti in je lani znašal 152.000 ton, letos pa že v prvih sedmih mesecih 133.000 ton, toda možnosti in kapacitet je tu še ogromno. Prav tako je z železniškim tranzitnim prometom.
Tudi okrog turizma je tekla beseda. Podatki kažejo, da se je v zadnjih dveh letih število gostov iz Avstrije zmanjšalo za okrog 10 % in so po številu pri nas šele na 13. mestu. Pozdravljamo pa eno od novih oblik v turizmu, ki se je v Avstriji že močno uveljavila in je pri gostih zelo priljubljena, — to je organizacija eno- ali večdnevnih izletov tujih gostov, ki preživljajo
Kranj
svoj dopust v Avstriji, k nam. Ponovno je bilo postavljeno vprašanje sklenitve mednarodnega sporazuma za obmejni blagovni promet, za katerega se Jugoslavija že več let poteguje. Ti sporazumi dajejo tudi možnost višjih oblik gospodarskega sodelovanja obmejnih področij. To potrjuje že praksa takšnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. In prav rešitev in uskladitev celotnega kompleksa vprašanj z interesi in dejanskimi potrebami prebivalstva — sem sodi vprašanje blagovnih list, višina vrednosti blaga, ki se lahko uvozi brez carine, in vprašanje zneska dovoljenega iznosa denarja — bi bilo še kako pomembno za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva na obeh straneh.
Celovški sejem je prav gotovo ena od priložnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje obeh sosednjih dežel, izmenjavo izkušenj in tako medsebojno gospodarsko povezovanje, ki vodi do ustreznejših gospodarskih rezultatov. Seveda pa je pogoj za to, da mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem spoštovanju narodov, narodnosti in manjšin, suverenosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih.
D. Dolenc
Samopostrežna restavracija Kranj Stritarjeva 5 razpisuje prosto delovno mesto
kurjača z izpitom za voznika B kategorije Nastop službe možen takoj ali |)o dogovoru. Pismene vloge sprejema uprava podjetja.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli
Simona Jenka Kranj
razpisuje 2 DELOVNI MESTI
DELAVK ZA POMOČ V KUHINJI Z NEPOLNIM DELOVNIM ČASOM
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
V petek zjutraj je bila v Kranju 61. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Sklical jo je podpredsednik izvršnega sveta Kado Pavlin. Izvršni svet je najprej razpravljal o zamenjavi poslovne stavbe na Gorenjesavski testi v Kranju za poslovno stavbo gostilno na Jami v Šenčurju. V nadaljevanju seje pa so obravnavali spremembo sistematizacije delovnih mest v upravnih organih občinske skupščine.
Radovljica V sredo, IS. avgusta, se je VI Radovljici sestal koordinacijski odbor za
spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o skupni porabi. Najprej so ocenili uresniče\'arije določil družbenega dogovora, nato pa razpravljali o pripravi osnutkov programov in finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto.
1'red dnevi se je s tridnevnega obiska v prijateljski občini Brus v Srbiji vrnila tričlanska delegacija radovljiške občine, ki so jo sestavljali podpredsed nik občinske skupščine Ivan Cerkovnik, namestnica sekretarja komiteja občinske konferenc« ZK Vlasta Vidic in predsednik občinske organizacije ZRVS Boris Kobič. Radovljiška delegacija se je udeležila slavnostne seje občinske skupščine Brus ob občinskem prazniku te občine in nekaterih drugih prireditev. S predstavniki prijateljske občine pa so se pogovarjali tudi o na daljnjem sodelovanju.
(Mani posebne komisije /a spremljanje stabilizacije gospodarstva v radovljiški občini so v petek obiskali nekatere delovne organizacije v občini. S pred stavniki vodstev organizacij in samoupravnih organov so se pogovarjali o pro gramih in ukrepih za stabilizacijo.
Ob 30. obletnici osvoboditve
Pekel na Fužinah Pred kapitulacijo Italije je bil
Franc Carl-Svarun, ki je decembra 1942 kot 18-letni fant šel v partizane v drugo Trnovsko četo blizu Vojskega, mitraljezec-kurir v Gregorčičevi brigadi. Takrat so v Črnem vrhu nad Idrijo razoro-ževali italijanske vojake. Kmalu zatem pa je bil ustanovljen Idrijski odred, ki je preprečeval prihod Nemcev na osvobojeno ozemlje.
Živo se spominja dogodkov, ko je vstopil v partizane pa do osvoboditve.
»Po prvem večjem spopadu Idrijskega odreda, v katerem sem bil takrat vodnik voda, z Nemci na Godoviču je bila 26. septembra 1943 v Cerknem ustanovljena Vojkova brigada. Postal sem komandir prve čete v prvem bataljonu. Spominjam se številnih bojev, najhuje pa je bilo potem 6. junija 1944 na Fužinah pri Ži-reh.
V ta del Gorenjske je prišla močnejša nemška enota, ki je prodirala proti Cerknem. Nemci so se tisto noč utaborili v vasi Fužine. Mi smo si zadali nalogo, da jih preženemo. Skoraj nam je že uspelo, ko so jim priskočili na pomoč belogardisti in vžgali po nas. Bombe so treskale vsevprek. Od trenutka, ko se je nad mano močno zasvetilo, kot da se je noč razklala, se ne spominjam več.«
Takrat je bil Franc Carl-Svarun, rojen 1924. leta v Kanomljah pri Idriji kot sin rudarja in matere gospodinje hudo ranjen. Zave
del se je šele dva ali tri dni zatem v bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Kasneje je ugotovil, da se je po operacijah zbudil iz globoke nezavesti nekako ob istem času, ko so Nemci daleč stran od bolnice v Kanomljah požgali njegovo domačijo.
»Iz bolnice Pavla so me kasneje poslali v bolnico XV. divizije na Dolenjskem. Kmalu sem okreval in odšel spet na Primorsko, kjer sem bil nekaj časa zadolžen za lažje delo na terenu, potem pa sem delal v obveščevalnem centru XXXI-divizije. Spominjam se, da je bil štab naše divizije na Voj-skem, ko smo izvedeli, da je po hudi ofenzivi v tistih krajih prišlo do zloma nemškega nacizma in da smo dočakali svobodo. Čeprav sem že od prihoda v partizane 1942. leta bil prepričan, da bodo nacisti i*1
fašisti to vojno zgubili in smo se iz dneva v dan, iz meseca v mesec prepričevali in bodrih* da bo vojne kmalu konec, takrat, maja 1945, nismo mogh verjeti, da je res napočil ta trenutek. Veselje med borci je bilo nepopisno.«
Spomini Franca Carla na pred' vojno fašistično Italijo so grenki.
»Hoditi sem moral v italijansko šolo. Že takrat sem kot otrok zasovražil fašiste. Zahtevali so, da imamo črne srajce, da v šoli, trgovini in povsod na javnih mestih govorimo italijansko. Ko sem izpolnil 18 let, sem na uradu po slovensko povedal, da sem prišel po osebno izkaznico. Pretepi1
so me. In v šoli, pri predvoja-ški vzgoji so ravnali z nami kot z živino. Zato sem, ko sem spoznal, da bom moral v itah* jansko vojsko, takrat šel * partizane. In enako pot sta 81 j izbrala tudi oče in brat.«
Po osvoboditvi je Carl služI' 0 ' val v Idriji, Ljubljani, na Jeseni' cah in v Kranju vse do upokoji' ve pri upravi javne varnosti. že 24 let z družino živi v Kranj u ' Kot Skojevec od 1942. leta in komunist od leta 1943 je tudi P ° | vojni ves čas delal v različnih ° r '« ganizacijah; največ pa pri ZV6*B vojaških vojnih invalidov, k j ^ J * bil 12 let predsednik organizacij6
Kranj>Center in pri zvezi rezervnih vojaških starešin. Kmalu P a
se je posvetil tudi ribištvu in deluj v tej organizaciji. Tako je zdaj ^ vrsto let tajnik zveze ribiških družin Gorenjske. Poleg ribiŠtVI pa je predan še enemu konjičku Je namreč zelo vnet gobar.
A. Zalar
A S T R A tovarna obutve in gumijevih izdelkov Zagreb* Nova Ves 11 razpisuje za svojo prodajalno v Kranju naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodje 2. dveh prodajalcev
Pogoji: pod 1.: kandidat mora imeti V K V ali K V strokovno izobrazbo trgovske smeri, r> let delovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete. ' Prošnji je treba priložiti potrdilo o nekaznovan ju in potrdilo. ( ' a
ni V sodni preiskavi. pod 2.: kandidat mora imeti K V strokovno izobrazbo trgovske smeri z najmanj 1 leti delovne prakse v t rgovini s čevlji.
Ponudbe je treba poslati v 8 dneh od dneva objave oglasa kadrovskemu oddelku delovne organizacije.
Komunalno, obrtno in gradben0
podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD komunala b.o. ponovno objavlja prosto delovno me»i0
referenta za kanalizacijo
Pogoji: višja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne s n ? m najmanj tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna j * , ^ brazba gradbene ali geodetske smeri in najmanj šest let delo izkušenj.
Delo HV združuje /a n e d o l o č e n čas. Kandidati naj pošljejo prošnje na Odbor za medseboj'1
razmerja TOZD komunala b.o.
4
"t
h
s ' i
Ali šolske hranilnice so izvenšolska dejavnost?
Sedanji vzgojnoizobraževalni proces v osnovnih šolah pozna tako imenovano redno šolsko in izvenšolsko dejavnost. Obe sta med seboj tesno povezani in obe vključujeta tako sodelovanje učencev in staršev kot delo pedagogov. V različnih oblikah izvenšolske dejavnosti, kot so razni krožki in podobno, poznamo danes mentorstvo. Mentorji-peda-gogi so tisti, ki skrbijo, da takšna dejavnost v redu poteka.
Vloga mentorja je torej znana in v učnovzgojnem procesu tudi materialno priznana. Bistvenih odstopanj glede vrednotenja mentorskega dela pri izvenšolskih dejavnostih že nekaj časa ni. Lahko bi celo ugotovili, da je širša skupnost posebno v zadnjem času, ko prehajamo na celodnevno šolo, še kako zainteresirana za razvoj in razširjanje različnih oblik izvenšolske dejavnosti. Vseeno pa se prav na tem področju kaže nekakšna praznina ali nejasnost.
V mislih imam tako imenovane šolske hranilnice, v katerih učenci varčujejo denar za izlete, šolske potrebščine in podobno. Čeprav učenci te hranilnice sami vodijo oziroma se učijo upravljanja in denarnega poslovanja, skrbijo za pravilno delo in poslovanje in za seznanjanje ter vzgojo učencev mentorji-pedagogi. Lahko bi rekli, da delo mentorja šolske hranilnice ni prav nič drugačno od dela mentorja neke druge izvenšolske dejavnosti. Vseeno pa njuno delo zdaj ni enako vrednoteno. Mentorju šolske hranilnice se delo praktično sploh ne prizna kot izvenšolska dejavnost.
Ljubljanska banka, ki ima v Sloveniji okrog 115 šolskih hranilnic, kranjska podružnica pa jih ima na Gorenjskem 20 oziroma ima pokroviteljstvo nad njimi je že nekajkrat skušala posredovati, da bi se rešilo to vprašanje. Nedvomno smo vsi skupaj zainteresirani, da še otroke ~" učence navajamo na varčevanje. Na sestankih mentorjev, ki j ih banka redno organizira, pedagogi ugotavljajo, da šolske hranilnice veliko pripomorejo k tovrstni vzgoji. Čudijo pa se, da njihovo delo ni enako vrednoteno kot druga izvenšolska dejavnost. Banka, ki je kot rečeno samo pokrovitelj hranilnic, je nekajkrat skušala posredovati pri razrešitvi tega vprašanja tako, da je na sestanke mentorjev vabila ustrezne organe (Zavod za šolstvo, temeljne izobraževalne skupnosti, mladinsko organizacijo in druge). Vendar odziva s te strani na Gorenjskem doslej še ni bilo.
Morda ne bi bilo napak, če bi vsaka osnovna šola na Gorenjskem miela tudi šolsko hranilnico. Na začetku ustanavljanja šolskih hranilnic je celo kazalo, da to ne bo in ne sme biti nobena težava. Zaradi omenjenih nejasnosti in nezainteresiranosti ali neprizadetosti nekaterih organov in služb do tega vprašanja pa smo priča ravno nasprotnemu. V marsikateri osnovni šoli se vodstveni oziroma pedagoški delavci danes neradi odločajo za šolske hranilnice. Ugotavljajo, ua ni kadrov in da ni ustreznih prostorov. Marsikje so takšni razlogi najbrž opravičljivi. Vendar pa je po drugi strani tudi res, da v nobeni °o starejših ali novozgrajenih šol včasih ni bil predviden prostor in Pedagog za šolsko hranilnico, a vendar so z zavzetostjo in dobro voljo marsikje to uredili. Skratka, prostori in kadri niso glavni problem. V z r ° k je treba iskati pri tistih organih in službah, ki doslej še niso rekli ne takšne ali drugačne besede o tem. A.Zah
XXV0RDEN OBISK NA SEJMU - Sinoči so v Kranju zaprli jubilejni l70Q^ednarodni Gorenjski sejem. Od 8. do 18. avgusta si ga je ogledalo prek ktošn ^^kovalcev, kar je za dobrih 20.000 več kot lani. Čeprav je bil na Ho r-Q^em SeJmu izbor kmetijskih strojev m avtomobilov manjši kot lani, flosorf 1- ai,0aV(,i vseeno zabeležili lep promet. Največ so prodali pohištva in
Atrijskih aparatov. - A. Z. - Fotoi F. Perdan
S o ? 5 V A NJE TRA KTORISTOV ORA CE v i) "u G
Živinorejsko-veterm a rsA i >(
ti^\'.()renJ^*' Kranj in zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj sta fonj J° dopoldne pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata k t*kin^an*Z*ra^a P°dročno tekmovanje traktoristov-oračev. Pomerilo se je fetov °,Va[cev' ki so bili razdeljeni v tri kategorije. V kategoriji zasebni b ^ a c / A I n P°klicni traktoristi so zmagali Ivan Jugovic in Slavko Dra z1 Aru ! kmetijsko posestvo Skofja Loka pri Ljubljanskih mlekarnah) ^«e 8 f / J n -^ 0 / y«r tc (KZ Cerklje). Ekipno pa je zmagala ekipa kmetijskega S *o >° Skofj<* Loka pred KZ Naklo in KZ Cerklje. Med mladimi zadružniki S* S/ a * a " , P e t e r Gr<*sif in Leon Oblak (oba KZ Naklo) ter Franc Hafner 2 * Q lff^' Ekipno so bili najboljši tekmovalci KZ Naklo, pred ekipo KZ H^Ral l n ^ Cerklje I. Tekmovanja sta se udeležili tudi dve traktoristi, t. tpAkrn* *e Ažman pred Danico Gregore (obe KZ Naklo). Prvi trije ii ^ ( j | , f °" . a n ^ a *e bodo v začetku septembra udeležili republiškega I ,>t-Qf!nja' ki bo v Jablah pri Mengšu. Na sliki: Pred spretnostno vožnjo ^u<trUA,n s " tekmovalci morali opraviti tudi teoretični preskus znanja
'J'<j r ' HfroJništva, prometne varnosti in kmetijske zakonodaje. — A. Z. ' Perdan
Vloga delavske univerze
Občinska konferenca ZKS Jesenice je imenovala delovno skupino, ki rtaj bi proučila položaj delavske univerze Jesenice v sistemu vzgoje in izobraževanja v občini ter o njenem nadaljnjem razvoju. Delovna skupina se je pri oblikovanju predloga sklepov opirala na stališča in sklepe izvršnega komiteja predsedstva C K ZKS o vlogi in o nadaljnjem razvoju delavskih univerz ter nalogah ZK. Zato je pripravila predlog stališč in sklepov.
Izvršni komite predsedstva C K ZKS predlaga vsem občinskim konferencam ZKS, da kritično pregledajo in ocenijo dosedanja prizadevanja za uveljavljanje delavskih univerz, svojo dejavnost pa v prihodnje usmerijo predvsem na reševanje doslednega samoupravnega ustanavljanja delavskih univerz na novih ustavnih temeljih v okviru združenega dela. Delavske univerze naj bi se v prihodnje tudi kadrovsko okrepile, uredile redno financiranje na temelju svobodne menjave dela, reševale in tudi rešile prostorske probleme, modernizirale vzgojnoizobraževalni proces in opredelile medsebojne odnose med delavsko univerzo ter organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami.
Tudi jeseniška delavska univerza se že leta in leta srečuje s precejšnjimi težavami, ki so bile ob sklepih izvršnega komiteja predsedstva osnovno vodilo delovne skupine, ki je predlog pripravila.
Jeseniška delavska univerza se je le delno kadrovsko okrepila, če pa bo razširila svojo dejavnost, bo morala sprejeti še nekaj več strokovnih delavcev. Kot vzgojno-izobraževal-na organizacija mora del stalnih virov financiranja imeti zagotovljenih v samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje, ostale vire pa naj bi ustanovila s pogodbami in samoupravnimi sporazumi.
S preselitvijo delavske univerze v stavbo Centra srednjih šol in z delno preureditvijo kletnih prostorov Centra bodo delno rešili prostorske probleme ter zagotovili souporabo laboratorijev. Pridobiti pa bodo morali še en prostor, ki ga bo delavska univerza uporabljala le za šival-no-krojne tečaje. Opremiti bodo morali tudi kuhinjo za gospodinjski pouk ter nabaviti razne učne pripomočke.
Za nemoten sistem družbenega izobraževanja v občini so pri občinski konferenci SZDL že ustanovili koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje, ki bo usklajeval prizadevanja vseh nosilcev družbenega izobraževanja, spremljal dolgoročne programe in sodeloval pri letnih programih družbenega izobraževanja. Delavska univerza bo ustanovila stalen predavateljski aktiv, za katerega bo po potrebi organizirala dopolnilno usposabljanje na področju andragogike, sodobne metodike in didaktike. V občini bo treba tudi pot,r*diti dogovor o družbenem izobraževanju, s katerim bi zagotovili oblike in vsebino družbe nega izobraževanja ter tudi stalne vire financiranja te vrste izobraževanja občanov. Pri delavski univerzi bodo z začetkom novega šolskega leta ustanovili marksistični center oziroma strokovno delovno skupino, ki bo skrbela za marksistično vzgojo in izobraževanje v občini.
D. Sede.,
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Na podlagi 6. in 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavljamo prosto delovno mesto
pravnik za interne zadeve s polnim delovnim časom — za nedoločen čas
Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri; — najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj na pravnem pod
ročju; — družbeno-politična razgledanost in aktivnost, moralne kvali
tete, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in komunikativne sposobnosti;
— uspešno opravljeno 3- mesec no poskusno delo. Rok za oddajo prijav je 7 dni od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: »Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — kadrovsko družbeni sektor«.
Tovarna obutve Peko Tržič razglaša prosto delovno mesto v samoupravni skupnosti skupnih služb:
šef operativne priprave dela
Pogoji: višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in sedem let delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo svoje prijave ali se osebno zglasijo v kadrovski oddelek tovarne v roku 8 dni po objavi
Delovna organizacija
A L P E T O U R Skofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta v:
TOZD hoteli, Skofja Loka -penzion K R O N A N K delavka — pomivalka, osebni dohodek 2400 din
TOZD avtoservisi, obrat Labore — Kranj N K delavka č i s t i lka , s s k r a j š a n i m delovnim č a s o m v v e č e r n e m č a s u .
Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku podjetja v Škofji Loki, Titov trg 4b na razgovor.
Presežke krajevnim skupnostim
Izvršni svet radovljiške skupščine predlaga zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, da se vsi presežki dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1974, ki so znašali 1,940.000 skupaj s sredstvi izločenimi iz občinskega proračuna v znesku 560.000 dinarjev, namenijo Ml potrebu krajevnih skupnosti. Program poraoe oziroma razdelitve denarja naj bi sprejel zbor krajevne skupnosti, vendar pa izvršni svet predlaga, naj bi denar namenili za sanacijo posledic neurja (900 tisoč din), za skupne prednostne naloge KS (600.000), za posamezne prednostne naloge K S (milijon). Od omenjenih predlogov je sklep 0 sanaciji posledic neurja v aprilu letos zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine že sprejel konec aprila.
Pod skupnimi prednostnimi nalogami predlaga izvršni svet izgradnjo ceste na Podjelje v Bohinju (za kar naj bi namenili 300.000 dinarjev) in enak znesek za gradnjo mostu na Kupljen ik. Krajevnim skupnostim, ki so se z referendumom odločile za samoprispevek, bi namenili 300.000 dinarjev kot posojilo za čas trajanja referenduma'. Ves preostali denar pa bi po predlogu razdehli krajevnim
skupnostim glede na število zaposlenih. Ce bo zbor krajevnih skupnosti sprejel takšno stališče izvršnega sveta, bi od 700.000 dinarjev krajevna skupnost Bled dobila 125.000 dinarjev, Radovljica 110.213, Lesce 73.115, Bohinjska Bistrica 62.130, Gorje 63.931, Begunje 48.264 dinarjev itd.
Avgusta 60 nezaposlenih Po podatkih službe zaposlova
nja radovljiške izpostave Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj je ta mesec v radovljiški občini 00 nezaposlenih. Med tistimi, ki iščejo službo, jih je največ iz drugih republik, večina pa nima ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacije. Med ženskami sta na primer nezaposleni dve z visoko šolo (vseh nezaposlenih žensk je 30), 13 s srednjo, 4 kvalificirane in 9 brez kvalifikacije. Pri moških pa je brez kvalifikacije 18 prosilcev.
Potrebe po novih delavcih so v radovljiški občini trenutno zelo majhne. Posamezne delavce sprejemajo le v Verigi in Klanu. JR
Politična šola v Vikrčah
V petek, 22. avgusta, se bo v prostorih šole za miličnike kadete v Vikrčah pri Ljubljani začela letošnja mladinska poletna politična šola. Sola bo trajala do 28. avgusta.
Po predvidevanjih se bo poletne politične šole udeležilo blizu petsto mladink in mladincev iz vseh občinskih konferenc ZSMS v republiki. Mladim iz vse Slovenije bodo predavali znani družbenopolitični in javni delavci, strokovnjaki za posamezna vprašanja družbenega življenja in dela.
Program letošnje šole je izredno pester. Udeleženci se bodo zbrali v Vikrčah v petek ob 17. uri. Najprej bodo izvolili organe šole, si razporedili delo ter pripravili javno tribuno. Nato bo v dopoldanskih urah vsak dan na sporedu delo po posameznih skupinah, popoldne se bodo mladi zbrali na plenarnem zasedanju, zvečer pa pripravili javno tribuno. Načrt dela vsake skupine obsega tudi obiske po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. -jg
*JHHB> 3 Torek, 19. avgusta 1975
Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
PGP Gradnja Žalec
Bohinjske turistične razglednice
Čolnarjenje in ribolov — vsakdanje razvedrilo turistov
T j a od z a č e t k a glavne poletne turis t ične sezone, od zače tka ju l i ja naprej, je v Bohin ju oziroma v naseljih v obeh dolinah, kjer je okrog 6000 prebivalcev, vsak dan okrog 4000 gostov. M e d tujimi gosti prevladujejo Nemci , Holandc i in A n gleži. Letos je tudi precej Francozov in Belgijcev; od prehodnih gostov pa zaide v Bohinj največ Cehov in M a d ž a r o v . M e d d o m a č i m i gosti so doslej zabeležil i predvsem turiste iz Hrvatske, Vojvodine in precej Beogra jčanov .
Tu r i s t i čn i delavci so zadovoljni. Sicer še ne vedo in j i h skrbi, kaj bo dejansko pokazal večji promet, posebno ker so tudi s t roški precej narasli . Vendar so veseli, da je Bohinj . letos v primerjavi s prejšnj imi leti vsaj malo bolj zaživel . Tur is tov je n a m r e č več. V hotelu je t ežko dobiti sobo in celo hotel na Voglu je dobro zaseden. T u d i lastniki zasebnih turis t ičnih sob se ne pr i tožu je jo in celo kamp je poln kot že dolgo ne.
In kaj je povzroči lo, da je Bohin j za turiste za kraje kot so Bohinjska Bis t r ica , Ćešnj ica, Srednja vas. Brod , Savica, Kamnje , Polje, Hibčev laz, Stara Fuž ina , Jereka in Bi tn je pr ivlačnejš i? Nedvomno je k temu pripomogla dokaj ugodna zimska sezona, saj je edino na Voglu bi la mogoča kol ikor tol iko ugodna smuka. Agencije so tako najbrž laže zaključevale pogodbe za bohinjsko poletno sezono. Po drugi strani pa se je Bohinj kl jub investicijskemu mr tv i lu vseeno spremenil in z nekaterimi manjš imi (a pomembnimi razl ikami
S T B I R
v primerjavi z včera jšnj im dnem) popravil t u r i s t i čno ponudbo.
Poleg nekdaj sicer lepe vendar več al i manj edine zabave, če tako rečemo sprehodom po sl ikovitem Bohi nju, je letos predvsem več prireditev. Tur i s tom tudi ob slabem vremenu ni ravno dolgčas. V hotelih so poskrbeli za zabavo. Največ pa je k ž ivahnos t i na tem področju pripomogel preurejen prireditveni prostor Pod skalco. Nov vodovod je rešil pomanjkanje vode v poletnih mesecih. Hote l
Bellevue je dobil tenis igrišče, obnov i l i so sprehajalne poti, uredili nekaj restavracij in še bi lahko kaj našteli-Vendar so glavna pr iv lačnos t že omenjene prireditve. N a prostoru Pod skalco je vsak petek in nedeljo al i soboto k a k š n a prireditev. Letos so uspešno pr ipravi l i kmečko ohcet in vasovanje, zelo zanimiva je bila konec ju l i j a folklorna revija in v zače tku avgusta lovska proslava, ko je lovska d ruž ina Bohinjska Bistrica razvila svoj prapor. Svojevrstna za-
TURISTBIROM
Kamp, ki sprejme okrog 700 gostov, je bil julija in do srede avgusta poln Za izletnike so namestili štiri nove reliefne table
Turistično društvo in krajevna skupnost Stara Fužina sta uredila peš pot proti Stari Fužini
nimivost za turiste je bila tudi pi" 0 ' slava 50- let niče gasilskega društva Polje in potem so še tradicionalni p iknik i vsak petek, pa nastopi domačih in tujih ansamblov ter folklornih skupin.
P ro t i koncu tega meseca bod p sicer gostje počasi začeli odhajat'-vendar bo cel prihodnji mesec v Bohinju kot kaže še vedno ž ivahno, v s C
tja do 21. septembra, ko bo glavn° tu r i s t i čno sezono sklenil tradicional' ni kravji bal.
Čeprav imajo tu r i s t i čn i delaV'1
nedvomno že vrsto n a č r t o v za P r l ' hodnjo zimsko sezono in leto kasne' je, trenutno o njih raje motf'J0-Poudarjajo sicer, da sedanje hotelske in druge tu r i s t i čne z m o g l j i v " , niso ustrezne, da bi bilo treba ve"-investirati in začet i uresničevati n a č r t e in obljube, hkrat i pa ugotav" ljajo, da že majhne spremembe *n
novosti lahko poživijo turistični vsakdan.
Besedilo: A . Žalar | Sl ike: F. Perdan
Ažurna obala (Nadaljevanje iz prejšnje š tevi lke)
G lavno avenijo v Niči, k i je nekoč nosila ime avenija zmage, so preimenovali po nekdanjem ž u p a n u .leanu Medecenu. T a zaslužni mož je prvi začel zbirati in urejati kul turne arhive in odkrivati rimske spomenike, k i danes predstavljajo svojevrstno tu r i s t i čno posebnost Niče. Ši roka, z drevoredi ok ra šena avenija od velikega obalnega Albertovega parka pelje ravno do osrednje železniške postaje. Začne se na š i rokem okroglem trgu generala Massene. T u d i to ime ima v francoski zgodo vini veliko ceno. Massena je bil eden najbližj ih in najbolj zvestih Napoleonovih generalov, ki ga je spremljal tudi po prvem pregnanstvu na Klbo. Njegov vnuk je bil poznejši ž u p a n mesta in ima tudi svojo ulico Izpod Albertovega parka in Masse-novega trga teče reka Pai l lon, kar se s» • eda ne vidi , ker je celotna struga te edine reke v mestu pokrita in po zidana. V tem delu mesta, ki ga imajo za središče Niče, je največ imenitnih pa lač v poznoba iočne in slogu, posebno lepa pa je zgradba opere /. ogromnimi stebri in mestna igralnica.
T e ž k o je opisati vse znamenitosti v nekaj s tavkih, vendar pa velja posebno omeniti tudi rusko pravoslavno cerkev s čudovi t imi pisanimi čebu la s t imi kupolami, na moč podobnimi t ist im na cerkvi ob Rdečem trgu v Moskvi . Mesto slovi po svetovno znanem karnevalu, ki ga prirejajo že od 1878. leta in bo torej čez t r i leta slavil že svojo stoletnico. Razen ruske cerkve je tudi velika ž idovska sinagoga m katedrala ter več drugih lepih cerkva.
N a š hotel R i v o l i je bil stara štirinadstropna zgradba, ki pomni turiste še iz zače tka tega stoletja. Le recepcija in avla hotela je kolikor-tol iko posodobljena, sobe /. visokimi stropi in poh i š tvo pa je še zmerom staromodno. Kdino kar ustreza zahtevam sodobnega tur izma, je v/orna č i s toča perila na širokih francoskih posteljah. Temu bi lahko prištel i še odl ično francosko kuhi
njo, k i j i res ni kaj oč i ta t i , čeprav bi po količini skromnega penzionskega obeda, lahko ostal dober jedec še vedno lačen.
Sicer pa cene izven sezone niso p r i t i m n o visoke. K a v a v dobri restavraciji ni d raž ja od 1.2 franka, kokta a l i o r a n ž a d a 2 do 1 franke, kosilo 13 do 15 frankov itd. Ce primerjamo s cenami v naš ih letoviščih, so celo nižje kot pri nas.
K N E Ž K V I N A M O N A C O
Meje med Nico, se pravi med Francijo in kneževino Monaco, dejansko ni. Le napisna tabla ob glavni cesti opo/ori , tla se tod začenja oženil je druge suverene d ržave .
Knežev ina obsega obalni pas gosto naseljenega ozemlja v dolžini .'1,5, š i r ino od 150 ni do 1 km in v skupni površini okoli 15 kv. km.
Vseh podanikov je nekaj nad 28.000, p r e t ežno francoske narodnosti. T a žepna držav ica se deli na tri dele: Monaco - vladarskega s knežjim dvorcem in cerkvijo, v kateri so pokopani princ i-predniki in š te je okoli :1000 prebivalcev, pr i s tan iškega Condamina s sidrišči za trgovske, po tn iške in luksuzne ladje in jahte ter na gosto naseljeni poslovni del Monte Car lo s š tevi lnimi hoteli, svetovno znanimi igralnicami, restavracijami, trgovinami in tur i s t ič n imi agencijami.
PodObDO kot Niča je bil tudi Monac-o dolga leta v lasti razl ičnih narodov od Feničanov , Grkov, Rimljanov, Spancev do najbolj /nan ih genovskih grofov iz d ruž ine Gr in ia ld i , č igar naslednik je tudi današn j i kne/ Rainer. Knežj i naslov so genovski grofi dobil i od španskega kralja Kden najs lavnejš ih monašk ih vladarjev je bil princ K a r i , k i je 185.1. leta I izgradnjo velike igralnice, casine, položil temelje še danes na jpomembne j š i tu r i s t i čn i in gospodarski panogi — igri na srečo.
Mogočna m arhitektonsko izredno impresivna M-nadstropna /grad ha casina na sami obali morja, je osrednje zbiral išče turistov, ki že več kot stoletje posedajo v njenih
salonih ob ruletah al i pa skuša jo s rečo na š tev i ln ih avtomatih. Okol i carina je ogromen lepo urejen park s skulpturami in fontanami.
Mesto je dobilo svoje ime po skalnat i gori M o n t e Car lo , k i se mogočno dviga nad obalo. Stisnjeno je na ozek del položenega, vselej zelenega podnož ja v pravo betonsko gmoto, v kateri se k a č a s t o vije lepa asfaltirana cesta. T o d se vsako leto prirejajo znamenite avtomobilske dirke, ki privabljajo razen najboljš ih špo r tn ih avtomobilistov tudi številne gledalce. Monte Carlo je tudi cilj v Kvropi najbolj znanega avtomobilskega relija ter mednarodnih regat jadrnic in motornih čolnov.
Knežev ina Monaco sodi med najrazvi te jše d ržave V svetu, kjer imajo najvišji standard v Kvropi , takoj za Z D A . Redno zaposluje nad 12.000 ljudi, od katerih kar 8000 iz Francije, ki precej več zasluži jo kot doma, razen tega pa nihče ni dolžan plačevat i davka. Zavoljo tega ni nič ne navadnega, če je pritisk Francozov za zaposlitev v tej državici tako močan .
Vsak kvadratni meter zemljišča v Monacu je dobesedno vreden zlata. Parcel za novogradnje enostavno ni mogoče dobiti , zato gradijo stavbe povečini le v višino. Spodnji priobalni del Monte Ca r l a je dejansko mesto stolpnic. Vzorno urejene parke in palmove drevorede varujejo kot največjo dragocenost.
T u d i v kneževini je zelo gost avtomobilski promet, ki ga urejajo zali monašk i policaji . T i so razen stotnije pisano uniformiranih knež-lih gardistov edina zašči ta suvereno st i d ržave .
Kot vse obiskovalce in turiste, k i brez slehernih mejnih formalnosti pridejo V Monaco, je tudi nas pot najprej vodila h knežjemu dvoru. MogOCna oker rumena pa lača z belo rdečimi polknicaini na visokih oknih stoji vrhu skalnatega hriba na majhnem polotoku. Obdana je z obzidjem in lepimi parki. Razen dvora je vrhu hriba stari strnjeni del mesta Monaco s katedralo in ve l ičas tno marmornato pa lačo oceanografske
Kneževim Monako - Monte Karlo, pristanište m del krožne ceste, na potekajo dirke ca veliko avtomobilsko nagrado.
kot*
ga muzeja, ki velja za edinstveni tovrstni objekt na svetu.
N a prostranem trgu pred pročeljem dvora se vedno zbirajo množ ice radovednežev z vsega sveta, ki nenehno fotografirajo in snemajo dva postavna s t r aža r j a ob velikem portalu. Posebne pozornosti je deležna izmena s t raže , ko živopisni gardisti po ustaljeni ceremoniji z bobnarji livajajo b rezp lačno predstavo.
Princ Rainer 111. in princesa, nekoč slavna filmska zvezda Grace Ke l lv , ki domujeta V dvorcu, se zeli) redko pr ikaže ta V javnosti. Potna-va lu d ruž insk ih ra/inei vladarske hiše pravijo, da s t a re j ša hči Č a r o b ne, brhko dekle kot je, kar naprej uhaja i vajeti. M e n i nič. tebi nič se druži s plejboji in kvari ugled staršem in kneževini , kar je nekaj nc/.a s l išanega za mladenko plave krvi .
O C E A N O G R A F S K I M U Z E J Razen knežjega dvori je obveten
ogled tudi oceanografakegi muzeja To ie mogoč*na trinaditropni palača z vel ikimi stebri na glavnem pročelju / marmornatimi plast ikami angelov, italijanskega kiparja I )u ssaria. Vstopnina za ogled muzeja / n a š a 10 frankov ali nekaj manj kot štiri stare t isočake. V kletnih prostorih je vrsta akvarijev, v pri t l ični kino dvorana /a prikazovanje znan
stvenih filmov o skrivnostih tnO ftkega dna ter muzejski institut oceanografijo, v zgornjem 1 1 , 1
stropju pa so razstavni prostori-Muzej je leta 1853. ustanovi' tt-
in inst i tutu drŽavah sveta.
Se preden vs topiš utore, taradi mraka nenehno tljene s fluorescentno raz>
danji monašk i princ Albert L , Ki ' gre zasluga, da se je slava "
razširi la P"
kletne gj ino <'sV,
zaslišiš lajež dveh tjulnov, K l
j k r ( r nehno uprizarjata Bvojevrftna *JJjjg
okroglem bazenu. nekakšen ***** imata
hacije v katerega tob drsat a napravila neka) ekshibici) v V ' j a it1
spet zlezeta na tobogan ' '"-^otcl 1 1
mahata s plavutmi, kot 1" UoV* 1 * pokazati, kaj /.moreta. P ra v " , Jos*1
si
ogan. Kobacata ne i / baz*1"'1, ivo ita po gladki plošči, nato W ^
sta Seveda imata /.nu*r<,n1 ,„,slo-
teli;«11
občudovalcev , ki se tu vit i od tega majhnega prostranem prostoru ob veliki stekleni akvariji } zeleno vodo. K a r se premik' 1 ^ steklenih pregradah i " " " ' , l
O I
stavljenim skalovjem in
V »o
» < v teH ,,<»-
ski' 1 1
imb rastlin jem, je nekaj na I1'"11 ( ( V . | S t i " Ve ga, kar premore kakšen (
(Se bo nad« ' ' 1 ' •val«!
Č r t o m i r Z o r e č ^
N m a v čriez i z a r o , n ' m a v čriez g m a j n i c o . . .
( P o g o v o r i o k o r o š k i h k r a j i h in l j u d e h )
Turistično društvo Železniki je v nedeljo v Železnikih v Selški dolini že trinaj-8 W zapored pripravilo tradicionalni čipkarski dan. Ze v zgodnjih jutranjih u*ah so v prostorih muzeja odprli razstavo čipk. Obiskovalci so imeli mož-*°st, da razstavljene čipke tudi kupijo. Nato so se med seboj pomerile Ktekljarice iz turističnih društev škofjeloške občine. Udeležence čipkarskega Pr(jznika je dopoldne zabaval ansambel »Mladi«, popoldne pa so se obisko-valci zavrteli ob zvokih Fantov Selške doline, (jg) - Foto: F. Perdan
aJsrečnejša na nedeljski trebijski tomboli je bila Marinka Lapajne iz ovejka nad Žirmi. Zadela je glavni dobitek, osebni avto »škoda«, vreden
• U u 4 stare milijone din (slika zgoraj). Tombolo v Trebiji v Poljanski dolini obiskalo več tisoč obiskovalcev. Trebijsko gasilsko društvo bo čisti izku-
rsi L n a m e n i l ° za dograditev domačega gasilskega in kulturnega doma s"*a spodaj), (-jg) - Foto: F. Perdan
A L P L E S Alples tovarna pohištva Železniki
Organizacijsko-kadrovski sektor, ki je v sestavi delovne organizacije SLOVENIJALES ALPLES Železniki objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto:
organizator za nagrajevanje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati le naslad* nje posebne pogoje: — V s Izobrazba organizacijske smeri — zaželena je praksa na takih ali podobnih delovnih mestih.
izbranemu kandidatu homo nudili stimulativne osebne dohodke, ter samostojno in dinamično delo. Zaradi pospešene proizvodnje, dobre prodaje na domačem in tujem tržišču TOZD tovarne pohištva, ki je v sestavi iste delovne organizacije, objavlja naslednji delovni mesti:
2 K V mizarja za delo v šablonami ah montažo pohišl \ a na terenu,
Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnih mest na naslov: SLOVENIJALES ALPLES tovarna
SohiAtva Železniki, organizacijsko-kadrovski sektor, 642*28 elesniki.
Številni izleti v Vintgar
V teh dneh, ko je Bled z okolico poln domačih in tujih gostov, številni radi odidejo na krajši izlet v sotesko Vintgar. Pred vhodom v sotesko stoji lična hišica, v kateri prodajajo vstopnice in razglednice, vsakdo pa se lahko tudi odžeja. Letos so zabeležili že rekorden obisk.
J. Ambrožič
Tekmovanje harmonikarjev
na Pokljuki Spomladi ustanovljeno turistično
društvo Pokljuka bo tudi letos pri gostišču Ob tabornem ognju priredilo tradicionalno tekmovanje in srečanje harmonikarjev. Tokrat bo tekmovanje, katerega pokrovitelj bosta tudi ob 30-letnici osvoboditve podjetje Viator TOZD hoteli Bled in odbor Prešernove brigade, potekalo drugače kot prejšnja leta. Z diatoni-čno harmoniko bo lahko nastopil vsakdo ne glede na starost, zaigrati pa bo moral dve partizanski in eno narodno pesem. Novost letošnjega srečanja pa so tudi predtekmovanja. Le-ta bodo 24. avgusta in 7. septembra. Finalno tekmovanje, na katerem se bo pomerilo 30 harmonikarjev, pa bo v nedeljo, 14. septembra. Nastopajoči bodo tekmovali za naslov najboljši harmonikar-amater Slovenije. Najboljši pa bodo dobili tudi praktične nagrade.
Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica razpisuje prosto delovno mesto
knjižničarja, P R U .
Nastop 1. 9. 1975. Rok prijave v tajništvu 15 dni po objavi.
Priprave na zimsko
sezono Čeprav se je poletna turistična se
zona komaj prevesila v drugo polovico, se blejski turistični delavci že pripravljajo na prihodnjo zimsko sezono. Turistično društvo Bled je v začetku tega meseca že izdalo zimske turistične informacije. Razen splošnih podatkov o Bledu in okoliških krajih zasledimo v njih pregled zimskega poslovanja, penzionskih uslug in cen, nadalje pregled cen za tako imenovane vikend in zimske tedenske turistične pakete, cene v zasebnih turističnih sobah, avtobusne zveze in obratovanje žičnic na Zatr-niku.
V zimski sezoni 1975/76 bodo na Bledu organizirali smučarsko šolo in smučarske tečaje. Gostje si bodo lahko izposojevali smuči, drsalke in drugo opremo. Pripravljajo tudi različne prireditve. Tako bodo organizirali ledeni vlak, če bo jezero zamrznilo. Več prireditev pa bo tudi na umetnem drsališču. Urejena bo zimska smučarska sprehajalna steza in podobno.
Znan je tudi že cenik za silvestrovanje. Silvesterski menuji bodo veljali od .'130 do 500 dinarjev; pač odvisno od lokala. V hotelu Toplice bo na primer veljalo silvestrovanje za eno osebo 450 dinarjev, v hotelu Golf pa 500, medtem ko bo v drugih hotelih cena za silvestrovanje za eno osebo 100 dinarjev.
Planika industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo za prodajo
dostavnega avtomobila zastava-kombi
letnik 1970 za izklicno ceno 1000 din. Licitacija bo v četrtek, 21. avgusta 1975, ob 10. uri v prostorih avto garaž podjetja Planika Kranj.
Dne 8. avgusta 1942 je nemška soldateska izselila iz vasi Korene (Wurzen), obč. Kostanje, zavedno slovensko Streharjevo družino. - Slika je gotovo eden od najpretresljivejših dokumentov o trpljenju naših koroških rojakov, hkrati pa dokaz nemških »kulturnih« metod ...
(81. zapis) Naša pot po onem delu Koroške,
ki je leta 1918 pripadla Italiji, je pri kraju. Vrniti se moramo prav do Vrbe, ki je dala svoje ime velikemu Vrbskemu jezeru. (Nemško ime jezera — VVorther See — se naslanja na drug kraj, na Otok, ki mu po nemško pravijo Maria Worth).
OSOJSKE TURE
S tem in nekaterimi prihodnjimi zapisi bi rad popeljal svoje zveste bralce še v one koroške
slovenske kraje, ki so nam skoro povsem neznani. Beljak, Celovec in Velikovec pa Podjuno, Rož in Ziljo — to vse naši izletniki čestokrat obiščejo. Tudi Djekše in Gure, celo Do-brač in vsa dolina do Šentvida in Brež našim popotnikom ni več neznana. Toda lepo zeleno pobočje Osojskih Tur — prava neznana Deveta dežela . . .
Pa čeprav je ta del Koroške dal starega bukovnika Drabosnjaka in sodobnega pesnika Andreja Kokota. In dal tudi v času strupenega nacizma svoj delež na žrtvenik slovenstva . . .
S področja občine Kostanje (Ko-stenberg) so bile izseljene v nemški rajh štiri slovenske družine z 29 družinskimi člani. Sliko o izselitvi ene od teh družin (Streharjeve) iz domače hiše, priobčujem. Pogled na mlado mater in njene nedolžne otro-čiče s culicami — če to ne vpije do neba, potem razen ogorčenja sploh ne najdem prave besede. Kvečjemu vzklik — tega ne bomo nikoli pozabili, nikoli odpustili! In še obljubo koroškim rojakom: zvestoba za zvestobo!
IZ VRBE NA KOSTANJE
R es ne vem, kako je s to rečjo: še nedavno sem bral v Delu podlistek o naših bojih na Ko
roškem — v tekstu se je neprestano ponavljalo nemško ime za Grebinj (Griffen) pod Svinško planino; potem sem bral o neki regati v Feld-nu (v drugem slovenskem dnevniku), kot da Vrba ob Vrbskem jezeru kar ni pravšnje ime. Da pa narodnostno mlačni malomeščanski polizohra-ženci raje kupujejo v Villachu in KlagenfUrtU kot v Beljaku in Celovcu, to pa je žal že kar prepogosten pojav.
Naše koroške rojake dostikrat prav zaboli, ko slovenski izletniki sprašujejo, kod vodi pot v Ferlach, v Aruoldstein, v Portschach, v Kruni-pendorf, na Hochostervvitz, v Eberti-dorf in podobno. Ko so vendar v prodaji Selanovi zemljevidi z dosledno vpisanimi slovenskimi imeni poleg nemških. Obstaja (v prodaji) tudi seznani slovenskih in nemških imen koroških krajev! Torej bomo v prihodnje spraševali le za pot v Bo-rovlje, v Podklošter, Poreče, Krivo Vrbo, na Ostrovico, v Dobrlo ves in podobno.
No zdaj pa je že čas za rahel vzpon na pobočje Osojskih Tur, ki pa niso posebno visoke — saj se dvignejo le nekaj čez 1000 m nadmorske višine. Ker pa leži ob jezerska Vrba že na višini 400 m — so Osojske Ture po višini res kar krotke, še ne 000 m visoke. Torej toliko kot naš •lošt nad Kranjem.
v "Iz svetovljanske Vrbe — naš Bled s svojim turizmom je v primeru z Vrbo kar skromen — odhitimo natanko proti severu, prečkamo železnico ter novo avtomobilsko cesto — in že smo v zelenem tihem pobočju. Prva vas je Dvor (Krannzelhofen).
V njegovi neposredni bližini je Drabosnjakov domači kraj — Zvrh-nje Drabosinje (Andrej Schuster — Drabosnjak, veliki koroški bukov-nik, ljudski pesnik, tiskar, začetnik koroške slovenske ljudske prosvete, je bil v tem kraju rojen 6. maja 1708) O »porednem paverju v Karentane«, kot se je sam imenoval, bomo še pisali, ko se bomo vračali v Kostanj.
Malo naprej od Dvora — ves čas je cesta lepa, asfaltirana, blagega vzpona — bomo na levi (zahodno od ceste) zagledali Jezerce (Saissersee). Zrcali se prav mikavno sredi gozdov in travniškega zelenja. — Na drugi vzhodni plati pa se skriva gozdno jezero (Forstsee). Ne vemo, za katerega bi se odločili, tako sta lepi in čisti. Kopalcev ne preneseta — saj sta premajhni. Lastnik Jezerca hotelir Jakob VVrann (najbrž je naše gore list?) pravi, da jezerce nima ne dotoka ne odtoka vode, sanitarij pa tudi ne. Za kopanje pa je itak Vrbsko jezero dovolj blizu. Tako brumni VVrann po svoje skrbi za varstvo okolja, četudi sebi v škodo (gostje njegovih hotelov bi se radi v Jezercu kopali).
V dobri veri, kako idilična je še ta, nam bolj malo znana deželica — tako vstran in visoko nad našimi običajnimi potmi — pa smo prav razočarani. Le malo je še kmetij v bregovih, takih kot si jih zamišljamo: skromnih, nizkih, revnih hribovskih bajt — skoro povsod le nove hiše, grajene bolj za tuje turiste, ki pa ne prinašajo v vasi le denarja, pač pa tudi tujo, naduto miselnost in — pospešek asimilaciji. . .
V take niČkaj vesele misli zatopljeni hitimo skozi Crešnje (Kersch-dorf), Korene (VVurzen) in že smo na Kostanjah (Kosten berg - 790 m). Vas ni tako majhna, a je vsa v zelenju. Ima 1330 prebivalcev (mišljena je občina, ki obsega tudi okoliške vasi). V farni cerkvi se lahko pogovoriš z župnikom po slovensko, tudi šolski upravitelj ne skriva svojega slovenskega porekla. Le to je hudo, da je na Kostanjah prijavljenih k slovenskemu dopolnilnemu pouku le 17 otrok . . . V Drabosnjakovi deželici . . . kjer je še pred sto leti prav vse domače prebivalstvo marnjalo le po slovenje . . .
Kostanje slove kot letoviški in zdraviliški kraj. Mnogo sonca, obilje ozona iz okoliških gozdov. Na gozdnat značaj kraja kaže tudi vaški grb — veverica, ki glode kostanj!
Na pokopališču ob cesti pa je le še malo slovenskih napisov, imena pač . . . Tako sem prebral:. Borjanič, Dragašnik, Lipič, Mačnik, Serajnik.
K rižev pot v kostanjški cerkvi pa je še vedno slovenski. Pač zato, ker je to tudi naš križev pot . . .
(Se bo nadaljevalo)
Torek, 19. avgusta 1975
mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dva K A V Č A in skoraj no
vo P I S A L N O M I Z O Alples - tik. Gorjup, K u r a t o v a 24, K o k r i c a , K r a n j \ 2496
Ugodno prodam 2000 kosov rabljene S T R E Š N E O P E K E L B . E r žen, Kidr ičeva 37, Skofja L o k a 4488
Ugodno prodam globok i ta l i janski O T R O Š K I V O Z I Č E K . Informacije
na telefon 26-500 — popoldne. Šub ic Majda , Cesta 1. maja 61, K r a n j 4489
Prodam plemenskega B I K A . Šen-t u r š k a gora 17, Cerklje 4490
Prodam S T R E Š N O O P E K O folc. Plevel , Zalog 72, Cerklje 4491
Prodam P R A Š I Č K E , 6 tednov stare. J o ž e U r h , Zasip 23, Bled 4492
Prodam enoosni T R A K T O R z volanom in roč icami . Hribernik, Lav-tarski vrh 3, K r a n j 4493
Prodam S A D I K E žive meje »Le-guster« . Telefon 60-922, Skofja L o k a
4494 Prodam E L E K T R O M O T O R 17
K W . Naslov v oglasnem oddelku. 4495
Prodam T E L E V I Z O R R R DI P L O M A T 61, eno leto in pol star. Hudobivnik Valen t in , C . 1. maja 65, K r a n j , P lan ina , telefon 25-397 4496
Prodam 2 E L E Z O 6 in 8 mm, cea 400 kg. K o k r i c a , Cesta na Brdo 53
4497 Prodam Š T E D I L N I K na trdo
gorivo in e lek t r ičn i . P u š a v e c Franc Smidova 15, K r a n j 4498
Prodam K R A V E po izbir i . L o k a 22 Trž ič 4499
Prodam S T R U Ž N I C O , 1 m delovne dolž ine . Naslov v oglasnem oddelku. 4500
N a zalogi imam k e r a m i č n e vrtne P A L Č K E . Konjedič Franc, Delavska 39 a, K r a n j 4501
Prodam novo moško š p o r t n o K O L O na prestave. Jezerska 9, K r a n j 4502
Poceni prodam sobno O M A R O in kompletno S P A L N I C O . K a š m a n Vinko , Kidr ičeva 23, K r a n j , telefon 21-618 4503
Poceni prodam S P A L N I C O . K i dr ičeva 10, K r a n j 4504
Prodam hrastove, borove, 5 cm debele P L O H E in L E S za os t reš je . Naslov v oglasnem oddelku. 4505
Prodam K O S I L N I C O B C S in mlado s i v o . plemensko K R A V O . Hafner, Binkel j 7, Skofja Loka 4525
dežurni veterinarji OD 22. DO 29. VIII. 1975: Benulič Marijan, Radovljica, Staneta Žagarja št. 12. tel. 75-043 od 22. do 29. 8. 1975. TERAN Janez, Kranj, Va-Ijavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798 za občočje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, Gorenja vas 186, tel. 68-310 za območje občine Skofja Loka. Številka centralne dežurne službe 25-779
kupim K u p i m rabljeno O T R O Š K O K O
L O za 7 let starega otroka. Trstenik 48, Goln ik 4509
K u p i m rabljen B E T O N S K I M E Š A L E C . Naslov v oglasnem oddelku
4510 K u p i m gradbene E L E M E N T E
L I P Bled. Telefon 061-843-031 1511 K u p i m rabljen B E T O N S K I M E
Š A L E C . Naslov v oglasnem oddelku 4512
Prosim osebo, k i ima kopalnico iz nežno roza ploščic in iste barve krog s č r t a m i v obl iki sonca, kupim 20 al i vsaj 10 P L O Š Č I C . P l a č a m dobro, ker j i h nujno rabim. Telefon 81-671 Jesenice od 7. do 14. ure. 4513
vozila Prodam razne dele za Š K O D O
1000 M B in motor D K W 175 ccm. Grab ič , Suha 3, Skofja L o k a 4526
Izdaja CP (.1»-. Kranj . Ul ica MoAe Pijadeja 1. Stavek: G P dorenjski tisk Kranj , tink: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov u redn i š tva in uprava lista: Kranj , Mose Pijadeja 1. - Tekoči r ačun pri S D K v K r a nju š tevi lka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-100, uredniš tvo 21-835, novinarji 21-H60, mul«, oglasni in na ročn i šk i oddelek 21-104. - Na ročn ina : letna 140 din, polletna 70 din, cena /.a 1 š t ev i lko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju
421-1/72.
Prodam Z A S T A V O 750 in S T R O J ter dele za katrco. Božič, N o v i svet 6, Skofja L o k a 4440
Ugodno prodam A M I 6, letnik 1967. Fern M i l a n , C . 1. maja 63, K r a n j , telefon 26-478 4506
Prodam A U S T I N 1300, letnik 1971, delno lahko na kredit. Telefon 26-089, K r a n j 4507
Prodam avtomobil N S U 1200 C v voznem stanju in skrbno ohranjen. Cena ugodna. Kovačev ič M i l a n , N a -zorjeva 10, K r a n j 4508
stanovanja N a S T A N O V A N J E sprejmem so
lidnega moškega do 62 let z vso oskrbo. Ponudbe pod »Takoj« 4518
Miren in poš t en š t u d e n t išče SOB O v Kran ju , al i okol ici . Cenjene ponudbe pošl j i te na naslov: Dolenc Franc, Stara vas 8, 66230 Postojna
4519 M i r n a š t u d e n t k a nujno išče s 1.
oktobrom ogrevano S O B O v Kran ju . Š u n k a r , K a m n i k , Pot na Poljane 15
4520 Dvosobno opremljeno S T A N O
V A N J E v K r a n j u oddam za dve leti . Ponudbe pod »Predplači lo« 4521
posesti Prodam zazidljivo P A R C E L O v
okolici Trž iča . Naslov v oglasnem oddelku. - 4522
zaposlitve Sprejmem samostojnega M I Z A R
J A . Jare, Grmičeva 1, K r a n j 4335 F R I Z E R S K O V A J E N K O sprejme
takoj Frizerski salon K U N S T E L J , K r a n j , P re še rnova 4 4452
Iščem žensko za V A R S T V O štiri-mesečnega otroka v K r a n j u . Naslov v oglasnem oddelku al i po tel. 23-596 dopoldne. 4514
O O Z S M S Mošnje išče A N S A M B E L za prirejanje plesov. Interesenti naj se oglasijo vsak dan od 19. do 21. ure V K D Mošnje . 4515
Žensko iščem za varstvo H I Š E po 14 dni na mesec. P l a č a m dobro. N a slov v oglasnem oddelku. 4516
obvestila Z D R U Ž E N J E Š O F E R J E V I N
A V T O M E H A N I K O V K R A N J objavlja vpis v V E Č E R N O Š O L O za strokovno izobraževan je pokl icnih voznikov motornih vozi l . Informacije in prijave do 5. septembra pri Mravl je Vinko , K r a n j , Staneta Rozmana 5, tel. 23-623 4480
S p o r o č a m cenjenim strankam, da bom imel zaradi letnega dopusta Z A P R T obrat od 22. 8. do 2. 9. Prosim za razumevanje Ogris Andrej , Trojarjeva 9, S t raž išče , K r a n j 4423
Kranj CENTER 19. avgusta i t a l . harv. f i l m PO BOZ.JI MILO
STI ob 1«., 18. i n 20. uri . 20. avgusta amer. harv. film U J E T N I K I V E S O U A o b l b . , 1«. in 20. uri
21. avgusta amer. barv. film I N Š P E K T O R MADIC.A N ob Ki., 18. in 20. uri
Kranj STORŽI C 1». avgusta amer. film STANIO IN O U O -
K R A T E K S T I K ob 18. i n 20. uri 20. avgusta amer film S T A N I O IN OLIO -
K R A T E K S T I K ob 18. i n 20. uri
Trzic l!». avgusta amer. barv. film UMAZANI-;
R O K E N A D M E S T O M ob 18 in 20. un 20. avgusta amer. barv. film U M A Z A N E
R O K E N A D M E S T O M ob 18. i n 20. uri 21. avgusta amer. Iwrv. film U J E T N I K I V E
SOLJA ob 18. 111 20. u r i
Kamnik DOM lf*. avgusta ital.-franc. barv. film ANGEL
S K E N U N E ob 18. i n 20. uri 20. avgusta ital.-franc. barv. film A N G E L
S K E N U N E ob 18. i n 20. u r i 21. avgusta amer. barv. film U M A Z A N E
R O K E N A D M E S T O M ob 18. i n 20. un
Jesenice RADIO 19. avgusta amer.-ital. barv. film S T R E L N A
("RTA 20. avgusta j a p . harv. C S film T A J N I
A G E N T 101
Jesenice PLAVŽ H*, avgusta jugos l . -nemški barv. CS film ZA
K L A D V S R E B R N E M J E Z E R U 21 avgusta amer. barv. CS film UHOJI N A
V I K E N D U
Kranjska gora 20. avgusta amer.-ital. barv. film S T R E L N A
C R T A
BLED 1!». avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI
Z A H O D ob20. uri 20. avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI
Z A H O D ob20. u r i 21. avgusta amer. barv. film G O S P O D A R
O T O K A ob 20. uri
Radovljica 19. avgusta nemški barv. film S M E Š N E
S T R A N I Ž I V L J E N J A ob20. uri 20. avgusta nemški barv. film S M E Š N E
S T R A NI Ž I V L J E N J A ob20. u r i 2-1. avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI
Z A H O D ob20. uri
Skofja Loka SORA 19. avgusta amer. V i l m Č L O V E K Z V Z H O D A
ob 20. uri 20. avgusta amer. film Č L O V E K Z V Z H O D A
OB 18. in 20. uri 21. avgusta amer. film P O L E T N E Z E I J E -
Z I M S K E S A N J E oh20. uri
Železniki OBZORJE 20. avgusta amer. film P R I V A T N I D E T E K
T I V ob 20. uri
zahvala D R U Š T V O I N V A L I D O V K R A N J
se naj lepše zahvaljuje delovnemu kolektivu podjetju za P T T promet K r a n j , za dodeljena f inančna sredstva v humane namene v znesku 10.000,00 din . Obenem mu č e s t i t a m o za obč insko priznanje, katero mu je bilo dodeljeno ob praznovanju občinskega praznika. D r u š t v o inval i dov Kran j 4524
Gore terjale novo žrtev Poleg Gabrijela Kogovška, rojenega 1953, iz Idrije, ki seje smrtno
ponesrečil v nedeljo na Komni, se je v soboto za Akom pod Špikom težko poškodoval tudi Janez Furlan, rojen 1944, iz Bistrice pri Tržiču — Smrt tudi na Mali planini nad Kamnikom
10 Torek, 19. avgusta 1975
V nedeljo, 17. avgusta, ob petih popoldne so miličniki v Bohinjski Bis t r ic i zvedeli, da se je med Domom na K o m n i in slapom Savica pripetila gorska nesreča s smrtnim izidom. Žr tev naj bi bil mlajši moški . Z dvema spremljevalcema, se je glasilo prvo poroči lo, je na poti k Savici krenil na bližnjico, kjer mu je zdrs nilo. V a l i l se je po pobočju in nato padel v 60 metrov globok prepad, kjer je obležal mrtev.
Stekla je gorska reševa lna akcija, ki je bila zaradi noči prekinjena. N a daljevala se je včera j . Reševalc i in mil ičniki iz Bohinjske Bistr ice so ugotovili , da je pones rečen i Gabri jel Kogovšek, rojen leta 1953, iz Idrije. Njegova sopotnika na zadnji poti v planine pa sta bila S i l v i Bezeljak in E m i l Š inkovec iz Idrije.
Nesreča za A k o m pod Šp ikom v Ju l i j c ih , pripeti la se je v soboto, 16. avgusta, se je s rečneje konča la . H u do poškodovan i Janez Fur lan , rojen 1. 1944, iz Bistr ice pr i T rž i ču , že okreva v jeseniški bolnišnici . Dru š tvo inženir jev in tehnikov Bombažne predilnice in tkalnice je pripravilo v soboto za A k o m slovesnost in s m u č a r s k o tekmovanje v spomin pred tremi leti t r ag ično preminulega sodelavca. Janez Fur lan znan invalidski špo r tn ik , še posebno dober s m u č a r , je zapeljal po plazu, zgrešil progo in padel. Hudo si je rani l hrbtenico, tako da je bilo njegovo življenje kljub fizični in psihični
Smrt na tirih V petek, 15. avgusta, je šel Feud
M u r a n o v i č (1951) s Spodnjega Plavža na Jesenicah peš od valjarne Bela proti Cest i talcev in na Koro ški Be l i neprevidno prečka l žele/ niško progo. Tedaj je z Jesenic pri peljal vlak št. 44923, zbi l Ferida M u ranov iča med tire ter ga še 42 metrov potiskal pred seboj. Za pones rečenca ni bilo pomoči . -jk
kondicij i v nevarnosti. V akcijo so odšli gorski reševalci iz Kranjske gore, ki so se j i m kmalu pr idruži l i tudi Trž ičan i . K e r je bila pošk<xlba huda, so pokl ica l i na pomoč helikopter Republ i škega sekretariata za notranje zadeve. Poletel je ob š t i r ih popoldne in poldrugo uro kasneje pones rečenca že pripeljal v jeseniško bolnišnico.
N a M a l i p lanini , imenovani Pod-golca, nad K a m n i k o m se je v soboto smrtno ponesreči l Brane Krempelj iz Zduš pri K a m n i k u . S prijateljem je nabiral planinske rože . Pr i presto pu z ene skale na drugo mu je spodrsnilo. Omahni l je 60 do 70 met rov globoko v prepad in obležal mrtev. J . Košnjek
Motorist trčil M i l k a A ž m a n iz Ribnega pr i Bledu se je v petek, 15. avgusta, ob 20.20
zvečer peljala z osebnim avtomobilom iz Ribnega prot i Bledu. N a Ribenski cesti na Bledu, v bližini hiše 12 a, jo je začel prehitevati motorist Boris Miko-lič iz Radovljice. V tem hipu je z dvor išča pr i hišni š tevi lki 12 a na Ribenski cesti zapeljal en meter na cesto avtomobilist J o ž e P e r n u š . K e r sta se mu z desne bl ižala voznica M i l k a A ž m a n in motorist Boris Mikolič, je ustavil, vendar je Mikolič zaradi neprimerne hitrosti in valovite ceste vseeno trčil v P e r n u š e v osebni avtomobil . Motor i s ta , motor je upravljal brez vozniškega dovoljenja, so zaradi poškodb prepeljali v jeseniško bolnico, škoda pa znaša v
pribl ižno 10.000 dinarjev.
Trčenje v Srednji vasi V nedeljo, 17. avgusta, ob š t i r ih popoldne se je pripeti la na cesti
Š e n č u r —Luže prometna nesreča , v kateri je bi la sopotnica v enem od osebnih avtomobilov ranjena in so jo prepeljali najprej v kranjski Zdravstveni dorn, odtod pa v ljubljansko bolnico. Voznik osebnega avtomobila Mihae l Balantič iz G l in j pr i Cerk l jah se je peljal iz Šenčur ja proti L u ž a m in v Srednji vasi prp-hiteval neznani kolesarki, k i sta vozi l i 'vš t r ic . Pred nepreglednim ovinkom J u
je začel prehitevati. Nasprot i mu je kl jub omeji tvi hitrosti na 40 kilometrov na uro prehitro pripeljal Ljubo K r m e c iz Bri tofa . V o z i l i sta trčil i . Milena K o ž a r iz Zaloga pri Cerkl jah, sopotnica v B a l a n t i č e v e m avtomobilu, je bila pri t r čen ju ranjena.
Nesreča mopedista Leopold Ferlež iz Dobja v Pol janski dol ini se je v nedeljo, 17. avgusta,
opoldne peljal na mopedu iz Trebije prot i Škofji L o k i . V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je t rči l v zadnji blatnik avtomobilistke Anice Lampreht iz Kranja, k i je zavijala desno. Leopold Ferlež je padel in obležal nezavesten. P i " e ' peljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Zadel v kozolec V nedeljo, 17. avgusta, ob osmih zvečer se je pripeti la pr i Savskem mostu
pri Mojs t ran i prometna nesreča , v kateri se je poškodova l mopedist Anton Zalokar s Hruš ice . Pones rečen i se je peljal od Mojstrane proti Jesenicam. P1*1
Savskem mostu je zaradi vinjenosti zapeljal s ceste in padel ter obenem zadel v steber bl ižnjega kozolca. An tona Zalokarja so prepeljali v jesen iško bolnišnico -jk
Družinska tragedija v Žirovnici Alojz Zupan, rojen leta 1948, je ponoči s sobote na nedeljo v stanovanju v Žirovnici 42 zabodel očeta Ernesta, rojenega leta 1918, ki je ranam podlegel, in nato odšel v železniško električno napajalno postajo in poklical ter počakal miličnike
nato pa odšel na bližnjo električno napajalno postajo, od koder je dejfl' nje pr i javi l po telefonu na j e s e n i ^ milico in v napajalni postaji tudi počaka l na aretacijo.
Oče Ernest in sin Alo jz sta se P 0 ' gosto sporekla. Oče je sina najpog 0 ' š te je pregovarjal, naj pr ične prime1"" neje živeti , opusti p i jančevanje i n
najde redno zaposlitev. Med nj im 8
je nastal večji spor pred leti, k« ) e
sin vzel oče tu denar, za kar je bil obsojen na 17 mesecev zapora. Kazen je prestal lani . Zaposlil se je v jeseniški Železarni in nato v Ključavniča r s tvu na Selu. Zadnji teden pre d
tragedijo je bil spet brez zaposlitve. J . Košnjek
Temel jn i vzrok za t rag ičen dogodek gre iskat i v pogostih nesoglasjih med upokojenim oče tom Ernestom in sinom Alo jzom. Tako je bilo tudi usodne noči . A lo jz je odšel v soboto zjutraj pomagat prijatelju. Pred prihodom domov se je oglasil še v vino-toču . V stanovanje je prišel precej pozno. M e d oče tom in sinom se je vnel prepir, k i ga je sl išala in videla tudi pokojnikova žena in »ujela« sinovo grožnjo, da bo oče ta ubi l . Alo jz je okrog ene ure zjutraj potegnil iz predala večji kuhinjski nož in dvakrat zabodel oče ta v levo stran hrbta! Ernest Zupan je v kuhinj i ranam podlegel. S in Alojz je po dejanju odšel v svojo p o d s t r e š n o sobo, preoblekel srajco in vanjo zavi l nož.
Zahvala Ob prerani smrti dragega moža , oče ta , sina, brata in strica
Petra Podobnika se iskreno zahvaljujemo vsem dobrini sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem in g. župn iku za cerkveni obred ter vsem, k i so ga v tako velikem števi lu spremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem. Hva la tudi sosedu Damjanu za poslovilne
besede.
Calu joč i : žena Helena, otroka M a r k o in Pe terček , mama, bratje Jane/, in Ludvik z d r u ž i n a m a , Tone in sestra Mar ica
z d ruž ino ter ostalo sorodstvo.
Skofja Loka , Javorje, Re teče , 15. avgusta 1975
S p o r o č a m o ža los tno vest, da je t r ag ično preminil tovar i š
Alojz D r a g o š član občinskega komiteja ZKS Kranj
Od njega M bomo poslovili v torek, 19. avgusta 1975, ob 16. ur i izpred mrl iške veže na pokopal išču v Kran ju .
K O M I T E O B Č I N S K E K O N F E R E N C E Z K S K R A N J
Štembergerjeva trikratna prvakinja SRS
N a Kolez i j i v Ljubl jan i je bilo republiško prvenstvo v plavanju za starejše pionirje, kjer je bilo doseženih spet veliko dobrih rezultatov in tudi rekordov. Za l med mladimi slovenskimi plavalci n i bilo kranjskega pionirja Boru ta Pe t r i ča , k i bi osvojih vsekakor nekaj naslovov za kranjski Tr iglav in verjetno zabeležil spet kakšen rekord.
Uvrsti tve najbol jš ih : pionirj i — J00 m k ravi 1. Pogačnik (Ljubljana) 1:02,0 200 prsno 1. Rodič (Fuž ina r ) 2:54,6 2. Jerman (Triglav) 3:03,6, 3. Seligoj (Triglav) 3:06,6, 400 m mešano - l . K o s ( F u ž i n a r ) 5:39,4, 2. Vozel (Rudar) 5:47,8 (rekord S F R J mlajši pionirji A ) 3. Jerman (Tr i glav) 5:50,4, 4 X 100 kravi . 1. L j u bljana 4:24,8 (rekord S R S stare jš i pionirji),.3. Tr iglav 4:49, 400 m kravi ~ 1. Pogačnik (Ljubljana) 4:47,8, 200m delfin 1. Vozel (Rudar) 2:41,0 (rekord S F R J mlajši pionirj i A) , !00m hrbtno - 1. K o s ( F u ž i n a r ) 1:11,2, 6. Sladoje (Triglav) 1:19,7, 4 X 1 0 0 m m e š a n o — 1. F u ž i n a r 5:07,9, 3. Tr iglav 5:25,2 200 m kravi — 1. Pogačn ik (Ljubljana) 2:15,4, J500m k ravi - 1. Vozel (Rudar) 1 8:55,6 (rekord S F R J mlajši pionirji
A) 100 m prsno — 1. Rodič (Fuž ina r ) 1:20,2, 3. Jerman (Triglav) 1:26,2 200 m hrbtno - 1 Kos (Fuž ina r ) 2:31,2, 2. Novak (Rudar) 2:35,0 (rekord S F R J mlajši pionirj i A ) 100 m delfin - 1. K o s (Fuž ina r ) 1:10,8, 200 m m e š a n o - 1. K o s (Fuž ina r ) 2:36,8, 4 X 200 m kravi -1. Ljubl jana 9:42,7, pionirke — 100 m kravi — 1. Vehovec (Ljubljana) 1:06,3, 200 m prsno - 1. Š tem-berger (Triglav) 3:01,8, 6. B r a d a š k a (Triglav) 3:14,3, 400 m m e š a n o - 1. Blažič (Rudar) 5:46,0, 2. Š temberge r (Triglav) 6:01,8, 4 X 100 m kravi -1. Ljubl jana 4:51,9, 400 m kravi - L Blažič (Rudar) 5:08,2, 200m delfin - 1. Š t emberge r (Triglav) 2:55,0, 2. Rodič (Fuž ina r ) 2:55,6 (rekord S F R J mlajše pionirke A) , 100 m hrbtno — 1. Blažič (Rudar) 1:14,6, 3. Š tember ger (Triglav) 1:21,3, 4 X 100 m mešano - 1. F u ž i n a r 5:25,1, 200 m kravi - 1. Kl inec (Ilirija) 2:27,8, 800 m kravi 1. Blažič (Rudar) 10:30,0, 100 m prsno — 1. Rodič (Fuž ina r ) 1:24,0, 2. Š temberge r (Triglav) 1:27,2, 200 m hrbtno - 1. Blažič (Rudar) 2:38,2, 3. Š temberge r (Tr i glav) 2:54,0,100 m delfin - 1. Š temberger (Triglav) 1:19,0, 200 m mešano - 1. Blažič (Rudar) 2:44,6, 2. Š temberge r (Triglav) 2:47,6. J . J .
Olimpija najboljša
Koša rka r j i ljubljanskega prvoligaša Olimpije so zmagovalci I. košarkarskega turnirja v počas t i t ev občinskega praznika Kran ja . Poleg zmagovalcev so nastopili še košarkarji Velenja, ljubljanskega Slovana in domačega Tr iglava.
Dvodnevne borbe so prinesle dobro koša rka r sko igro, saj so ljubitelj i koša rke gledali kvali tetna in razburlj iva s rečanja , posebno pa je navdušila tekma za prvo mesto med T r i glavom ih Olimpijo. V tem srečanju sta moštv i dali vse od sebe, domač in i pa so nudi l i m o č a n odpor renomira-nemu nasprotniku, k i je nastopil le brez Gvard janč iča , Volaja in Po-lanca ter v zadnji tekmi še brez Zorge.
Izidi tekmovanja: Tr iglav : Velenje 69:65 (32:13), Slovan : Ol impi ja 32:51 (14:38), za 3 . - 4 . mesto: Slovan : Velenje 64:40 (39:23), za 1.-2. mesto: Tr iglav Ol impi ja 97:99 (54:48).
Tr ig lav: Košir 18 (2:0), M a v r i c 6 (2:2), Štefe 2, Šilar 2, Zupan 9 (2:1), Skubic 26 (2:0), K l a v o r a 4, Lipovac 12 (2:2), Urlep 2, Fartek 12 (2:2).
Ol impi ja : Lorbek 16 (4:2), Sibolič 21 (2:1), Vujačič 6 (2:2), Ivanovič 31 (16:13), K r i ž n a r 10, Jakhel 13 (2:1).
D . Humer
V Alžir pet
Kranjčanov V letošnjih sredozemskih
Športnih igrah, ki bodo v Alžiru konec avgusta in v začetku septembra, bodo med 189 športniki Jugoslavije nastopili tudi naslednji kranjski športniki: plavalci Petrič, Linhart in Porento-va, strelec Peternel in kolesar Valenčič. J . J .
Sovjetski alpinisti pri nas
V petek je prispela v Slovenijo skupina 15 alpinistov iz Sovjetske zveze, ki so člani a lp in is t ičnega k lu ba Avantgard s K r i m a . Goste so v Ljubl jani pozdravil i predstavniki PZS in Planinskega d r u š t v a K r a n j , * i je gostitelj sovjetskih alpinistov. Kran jčan i so gostujoče alpiniste odpeljali v Premanturo na krajše počitnice, od koder se bodo vrn i l i 22. a v g u s t a in odšli na alpinis t ični tabor v Vrata . -jk
Kej žar in Bizjak tretja v ZRN N a doslej na jkva l i t e tne j šem tek
movanju s m u č a r s k i h skakalcev v Reit in VVinklu v Zahodni Nemčij i so jeseniški in kranjski skakalci dosegli zelo lepe uvrstitve. V konkurenci 60 skakalcev pred okol i 3000 gledalci se je v č lanski konkurenci najbolje uvrs t i l od naš ih J e sen i čan D u š a n Jus t in , k i je zasedel solidno šes to mesto. V mladinski konkurenci je odl ično skakal K r a n j č a n Bojan Kejžar , k i bi lahko osvojil prvo mesto, vendar se mu je drugi skok ponesrečil tako da se je moral nato zadovoljit i s tretjim mestom, kar pa je za njega doslej največj i uspeh. Kran jsk i pionir M i r o Bizjak pa se je izkazal med 25 pionirji Zahodne Nemči je , Avstr i je in Jugoslavije, ko je osvojil odl ično tretje mesto. N a tekmovanju so nastopili skoraj vsi najboljši z a h o d n o n e m š k i in avstrijski skakalci , Jugoslavijo pa sta zastopali ekipi Jesenic in kranjskega Triglava.
Rezultati: ČLANI - 1. Schwa-bl (Avstrija) 235,2 (53,52), 2. Pungg (Avstrija) 231,9 (50,5, 51), 3. Federer (Avstrija) 230,6 (51,5, 51,5), 4. Tusch (ZRN) 229,0
(51,50), 5. Schwinghammer (ZRN) 223,5 (51, 50), 6. Justin (Jesenice) 216,4 (49, 50), 8. A. Cuznar (Jesenice) 212,0 (48, 48), 9. Gor-janc (Triglav) 204,9 (47, 47), 10. Rožič (Jesenice) 202,0 (46, 45), 14. L. Prešeren (Jesenice) 187,8 (44, 45), 16. Krznarič (Jesenice) 173,7 (42, 43) 19. Grosar (Triglav) 157,4 (39, 40); MLADINCI: 1. Angerere (ZRN) 201,3 (45, 47), 2. Schwarz (ZRN) 199,4 (45,5 46), 3. Kejžar (Triglav) 197,6 (47, 46), 8. Zelnik (Triglav) 172,5 (40,5 43), 9. Br. Finžgar (Triglav) 170,9 (43, 41), 13. Z. Prešeren (Jesenice) 156,2 (38,5 39), 16. Langus (Jesenice) 136,4 (36, 33), 17. Jemc (Jesenice) 127,1 (34, 34), PIONIRJI: 1. Sternkopf (ZRN) 187,5 (43, 43), 2. Speicher (ZRN) 153,2 (37, 40), 3. Bizjak 150,5 (37, 39), 8. Bevc 125,6 (34, 34), 12. Globočnik 104,4 (36,5 p., 35), 13. Bernard 104,0 (28,5, 30), 14. Bo. Finžgar 99,1, (30, 28), 16. Hrovatin 91,7 (28, 27) 18. Šink 90,0 (26, 27,5), 19. Ropret 80,4 (30, 29 p.), 20. Vesel 75,4 (28, 28,5 p.), 21. Gašpirc (vsi Triglav) 73,0 (24,22). J . J .
NIKOLI NISTE KUPILI KVALITETE TAKO POCENI!
ZNIŽANJE
5 - 4 0
R A Z P R O D A J A O P U Š Č E N I H P R O G R A M O V P O H I Š T V A L A S T N E P R O I Z V O D N J E
DO 31.VIII.1975
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19 ure
DOSTAVA IMA DOM
SPALNICE - REGALI - KOM BINIRANE OMARE - VITRINE - OTROŠKE POSTELJICE -OTROŠKO POHIŠTVO - KO SOVNO POHIŠTVO
Za obisk se priporočamo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju — Hala
KRANI - PRIMSKOUO
Košarkarski klub Triglav Kranj je organiziral v počastitev občinskega praznika Kranja kvalitetni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Olimpije, Slovana, Velenja in domačega Triglava. Turnir je bil v soboto in v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja. Na fotografiji trenutek s tekme Triglav : Veisnje, ki so jo dobili domačini z 69:65. (-jk) — Foto: F. Perdan
II. zvezna vaterpolska liga
Se štiri točke Le še srečanje G O C : Triglav in
padla bo zavesa na le tošnjem tekmovanju v drugi zvezni vaterpolski ligi. V dveh tekmah v K r a n j u je T r i glav vknjižil še štiri n a č r t o v a n e točke, saj je v d o m a č e m bazenu premagal Riviero in neposrednega tekmeca za prvo mesto Mladost iz B i jele.
N a lestvici vodi sedaj Triglav, ki ima odigrano eno srečanje več kot Mladost . Ce bo šlo vse po nač r t i h , bo o naslovu prvaka in novem prvoligašu odločalo tretje s rečanje Tr ig lava in Mlados t i v nevtralnem bazenu.
TRIGLAV : MLADOST 9:7 (2:1,2:0,2:3,3:3)
Letn i bazen: gledalcev 800, sodnik Klemenč ič (Split)
Tr ig lav: Vidic , Z. Malovaš ič 1, K o -dek 1. Velikanje, Švarc 2, Balderman
Ali bomo uspeli? Tako nedvomno razmišlja mladi kranjski vaterpolist Švarc ob robu bazena tik pred za ključkom prvenstva v drugi zvezni vaterpolski ligi (jj). Foto: M. Zivulo-vič
3, Švegelj 1, Mohor ič , Stariha, M . Malovašič , Nad iža r 1.
Igra je bila razburljiva, domač in i so se zavedali pomembnosti s rečan ja in so zaradi tega vložili maksimum napora in so zas luženo osvojili obe točki .
TRIGLAV : RIVIERA 11:6 (4:0, 1:2,3:2,3:2)
Letn i bazen: gledalcev 400, sodnik Klemenčič (Split)
Strelci za Tr ig lav: Balderman 4, Švegelj 3, Mohor ič , Z. Malovaš ič , M -Malovašič , Stariha po enega.
T o je bila lepa in zas lužena zmaga kranjskega Triglava. B i l i so boljši v vseh pogledih, žal pa so v zadnjih dveh č e t r t i n a h nekoliko popustili .
D . Humer
Kapetan Tomo Balderman.in trener Nadižar budno spremljata trening vaterpolistov Triglava pred finišem v drugi zvezni ligi, kjer se Kranjčanom nudi edinstvena priložnost, da postanejo spet prvoligaši (jj) — Foto: M. Zivulovie
Velik odziv za trim značko
plavalca V torek in sredo minuli teden (12.
in 13. avgusta) je plavalni klub Radovljica v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov organiziral na letnem kopališču plavanje za tr im značko. Čeprav je bilo precej hladno, M je odzvalo veliko mladih in s ta re jš ih plavalcev. P rv i dan je pivHo 57 plavalcev, drugi dan pa kar 163. Vsi so izpolnil i pogoje in dobili t r im značko plavalca. J R
t : \
B. Petrič spet odličen Na tekmovanju za evrop
ski plavalni pokal skupine B v Sofiji je trinajstletni Kranjčan Borut Petrič spet potrdil svojo nadarjenost in ugotovitve strokovnjakov, da nam raste odličen plavalec, kakršnega v Jugoslaviji verjetno še ni bilo. V disciplini 400 m kravi je spet izboljšal državni rekord, ki ga ima sedaj s 4:13,92. S tem rezultatom pa je osvojil tudi odlično tretje mesto. J . J .
k LAS 11 Torek, 19. avgusta 1975
Vojaški vsakdanjik pripadnikov obmejnih enot, vojakov-graničarjev, je več ali manj naporen, več ali manj povezan s številnimi urami obhodov, premagovanjem predvsem vremenskih neprilik v gorah, ki so včasih kar preveč radodarne z nevihtami, snežnimi meteži, viharji. Najhuje in najteže je prav gotovo v patrolah, na straži, pri opravljanju dolžnosti.
Vendar se današnjemu voja-ku-graničarju, po težkem in napornem dnevu ni treba vrniti več v le delno opremljene karavle, kajti skoraj vse so danes že modernizirali, skoraj vse imajo elektriko, vodovod, sodobno opremljene in ogrevane prostore.
Ob letošnjem dnevu grani-čarjev, 15. avgustu, smo popra-šali tri graničarje na karavli Rateče, na tromeji, kako preživljajo dneve in ure v vojaški obleki, kakšno je njihovo življenje v tem odmaknjenem kraju nad Ratečami.
ja sprememba vreme, ki tudi v najbolj vročem poletju v tem kraju ne prinaša vročine. Zime resda na karavli še nisem preživel, vendar stari vojaki-gra-ničarji pravijo, da na tej. višini nasuje kar precej snega. V takih pogojih je seveda najtežje. Sicer pa se mi ne pritožujemo, nismo tako osamljeni kot se zdi. Navezujemo prijateljske stike z mladino in drugimi, ki nas večkrat obiščejo. Z njimi prirejamo tudi tekmovanja — predvsem športna.«
Radiša Lazić, doma iz Loznice: »Letošnjo zimo sem že preživel na tej karavli nad Ratečami. Prihajam iz krajev, kjer ni strmin in hribov, iz »ravnine«, zato se je bilo sprva kar težko privaditi novega življenjskega in delovnega okolja. Vendar je naša karavla zelo dobro, zelo moderno opremljena, tako, da se vsi graničarji v njej zelo dobro počutimo. Cas si krajšamo z raznimi igrami in se pripravljamo na nove dolžnosti. Teren okoli je ves hribovit, zato je potrebno kar precej fizične vztrajnosti, da se postopoma navadiš vsega in da ti tudi obhodi ne delajo težav. Tudi pozimi ne, ko zapade kar precej snega.«
Mile Pavlić iz Otočca: »Ker sem doma iz okolice Reke, je bilo morda zame na jveč-
Pera Isajlović, doma iz Zeleznika pri Beogradu: »Ponoči, ko je zelo hladno, je najhuje na straži. Tudi zdaj poleti, posebno pa še pozimi. Starejši pravijo, da zapade tudi do tri in štiri metre snega. Mene zima na karavli še čaka, premagovati jo bo treba, vsak dan /nova, tako, kot so jo premagali že mnogi drugi. Vojak-graničar mora imeti kar precej fizične vzdržljivosti, sicer je hudo. Mejo je treba budno čuvati, jo varovati. V zadnjem času prek tega odseka meje ni bilo pobegov, tako, da I tem nimamo težav. Sicer pa smo prav vsi zadovoljni, predvsem pa ponosni, da lahko služimo vojaški rok kot graničarji, kot čuvarji naših meja.«
Proslave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, društev in organizacij iz vse Gorenjske ...
Člani AMD Radovljica so pod karavlo nad Ratečami prikazali ta lep in zanimiv šport vsem udeležencem proslave ...
Na proslavi so podelili pokale prvouvrščenim na nedavnem športnem srečanju v Podmežakli na Jesenicah ...
Josip Petrinič iz Varaždina je ob 15. avgustu opravljal svojo dolžnost na straži...
X X I I I . gostinsko-
turistični zbor Republiški sindikat delavcev go
stinstva in turizma Slovenije bo letošnji triindvajseti gostinsko-turisti-čni zbor Slovenije, ki bo 2. in 3. oktobra, organiziral v Kranjski gori. Tako kot na vseh dosedanjih tovrstnih srečanjih, ki so bila v glavnem na Bledu in v Portorožu, bodo tudi tokrat pripravili več različnih prireditev. V okviru zbora bodo organizirali razstavo pogrinjkov, kuharskih izdelkov, slaščičarskih izdelkov, razstavo jedilnih listov in cenikov pijač" in razstavo turističnih in gostinskih propagandnih edicij. Na program11
bodo tudi strokovna tekmovanja kuharjev v pripravi menujev, tekmovanja barmanov v mešanju pijač in tekmovanja v poznavanju pij*.' Udeleženci zbora pa se bodo pomerili še v šahu, streljanju, kegljanj11,
tenisu m namiznem tenisu, odbojki-malem nogometu, plavanju, vesl a ' nju, malem golfu ter v hitri hoji 8 pladnji, valjanju sodčkov in v teku * kozarci.
Sicer pa na vsakem gostinsko-tu* rističnem zboru gostinski in turistični delavci iz cele Slovenije izmenjajo tudi enoletne delovne izkušnje.
A . 2-
Na osrednji gorenjski proslavi so številne goste in graničarje tudi iz sosed njih karavl pozdravili z najprisrčnejšimi čestitkami za njihov praznik
Graničarji naše tromeje
Nadaljevanje s 1. strani
Ob kulturnem programu folklorne skupine iz Dovjega, ob recitacijah »starih« prijateljev graničarjev v Ratečah — pionirčkov iz počitniškega doma v Kranjski gori — ob slavnostnih govorih, nagovorih, ob prebranih čestitkah naših najvišjih vojaških predstavnikov, ob podelitvi pokalov najboljšim ob nedavnem športnem srečanju — vsako minuto se prisrčnost in spontano tovariško vzdušje ob karavli stopnjuje . . . Nič poveličevanja, nič vznesenosti V besedah, a kar največ zanosa in poguma v pogledih in mislih vseh, ki so vabili ter kar največ hvaležnosti in izjemno prijateljskega vzdušja pri vseh, ki so prišli.
Ker namenoma ni bilo Utrujajo-<Vga kopičenja besed, ker so misli in stiki zgovorno govorili, ker je krat-kost in jedrnat ost proslave že takoj na začetku odgnala morebitno monotonijo, ki bi utrujajoča in pre večkrat ponavljajoča lahko enačila slavje s katerimkoli drugim, ni bilo ob koncu nikogar, ki bi si želel takoj oditi. Ni bil vabljiv le Ogled tromeje ali vojaški golaž, vabila je preprosta beseda, pogovor, kramljanje "a klopi pod karavlo, izmenjava besed med graničarji in obiskovalci. In iz vsega so se naravno in preprosto in pričakovano isčftalj novi datumi medse bojnih srečanj, ki bodo vsaj nekaj krat na leto takšni, kot je bil petnajst oavgustovski praznik.
Slavje so pestrih tudi člani A M D i/. Radovljice, mladi in pogumni 1110 tokrosisti, ki so prikazali pravo dirko na pobočju pod karavlo. Med njimi komaj 12-letni Roman Upnik i/. Ra« dovljice in državni prvak .Janez Faj-far, ki sta obenem z drugimi vozila med vratci in prikazala vse svoje sposobnosti, povezane z znanjem, talentom in treningom. Bili so nadvse privlačna točka proslave, pro stavljanja nad Ratečami, na karavli, ki jo je tega dne prežemalo eno samo: pristno tovarištvo . . .
1). Sedej Koto: V. Perdan
i p b l e d j
T R G O V I N A na Rečici, tel. 064 77 328
VELIKO ZNIŽANJE CEN
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje
pot rošn i šk i kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. \>te
ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. u'e
ftjd lip bled
LIP BLED lesna industrija I iiihljanska c. 32 tel 064 11 384