PRILOGA NSČETRTEK, 1. SEPTEMBER 2005 • ŠT. 169

ČETRTEK, 1 . 9 . 2005 • ŠT.169 • oo gg ll aa ss nn aa pp rr ii ll oo gg aa • w w w. f i n a n c e - o n . n e t • t e l e f o n : ( 01 ) 3 0 91 5 9 0 • e - p o š t a : t u r i z e m @ f i n a n c e - o n . n e t 25

� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

������������� �������� ���������������������� ������

������������ �����������������������������������

��������������� �����������������������������������������

���������������������

������ !�"#$"%&�����'

(%�)*�" )%+(��,��! )-���.%/+����"��% /,��! )-��01%,��! )-�2�3)4%,��! )-���"0,��! )-��)��,��! )-��!�%')1)5�!��)4$�")5) )3/�%6�&,��! )-���"%�%,�! )-�

�)�$ %',��! )-���&%��% !)5%,��! )-���

www.globtour.si Pokličite 080 2808!

Grčija • Odhodi z Brnika vsak teden, slovenski predstavnikZakintosStudiji Drossia**, najem • 5.9., 19.9., že od 74.990 SIT na oseboBelloussi Beach**+, najem • 5.9., 19.9., že od 69.990 SIT na osebo

HalkidikiStudio Rigakis*** , najem • 6.9., že od 59.990 SIT na osebo

Slovenske Konjice so vse bolj prepoznavne

V načrtih za razvoj konjiškega turizma imakulturna dediščina pomembno vlo-

go. V zadnjih letih jim jenekaj te dediščine uspe-

lo obnoviti - med dru-gim so nove fasadeobčinskih objektov,lastnikom preostalihpa je občina pomaga-la s sofinanciranjem -in tako jo vsebinskopopestreno predstav-

ljajo tudi turistom.Str. 27

V Motovunu v prihodnje tudi prestižni turizem Srednjeveško mesto v osrč-ju Istre je danes znano pred-vsem po okusnih tartufih infilmskem festivalu, ki prite-gne mnoge filmoljube. V pri-hodnosti poleg kulturnegavse bolj stavijo tudi na pre-stižni turizem. Ob vznožjuMotovuna nameravajo zgra-diti igrišči za polo in golf, obtem pa še prenočitvene ob-jekte visoke kategorije.

Str. 28

Foto

: Lid

ija V

inko

vič

fi_169_25_gsns 8/31/05 16:14 Page 1

ČETRTEK, 1. SEPTEMBER 2005 • ŠT. 169oglasna priloga26

Vse več ljudi se odloča za krajše počitnice, predvsem za podaljšane vikende

Kot pravijo različni turi-stični ponudniki, se na jesenza dopust odločajo predvsemtisti, ki se želijo izogniti preti-rani poletni gneči, družine zmajhnimi otroki, upokojenci,če že ne za počitnice, pa se jihveliko odloči vsaj za podaljšanvikend.

Zanimive še vsepoletne destinacijein različni izleti

Turistične agencije v je-senskem času večinoma po-nujajo podobne aranžmaje kotpoleti, le da so cene ugodnej-še. Poleg tega je za jesen zna-čilna ponudba različnih eno-,dvo- in večdnevnih izletov poSloveniji in tujini (Dunaj, Be-netke, Gardaland, Toskana ...)ter oddaljenih destinacij (Ku-ba, Dominikanska republika...). Kot pravi Iztok Tomc izGlobtourja, trenutno ljudje še

veliko povprašujejo po Grčijiin kljub nedavnim bombnimnapadom tudi po Turčiji, kiutegneta biti zanimivi desti-naciji vse tja do konca oktobra.V tem času jih obiskujejo raz-lične ciljne skupine, denimozaključene skupine, ki v pro-gramih iščejo dodatne vsebine,pari, mlade družine in upoko-jenci, manjkajo le tisti, ki ima-jo šoloobvezne otroke. So pa vtem času ponudbe zelo ugo-dne in zanimive tudi za pli-tvejše žepe.

Po evropskih mestih Jesen je primerna tudi za

raziskovanje evropskih prestol-nic. Kot so nam povedali prinacionalnem slovenskem le-talskem prevozniku, so sep-tembra zanimive še vse čarter-ske destinacije, na katereAdria Airways vozi v sodelova-nju s turističnimi agencijami -

grški otoki, Tunis, Džerba, Pal-ma de Mallorca ... Sicer pa sepo mnenju Ljerke Zupančičljudje vedno raje odločajo zakrajše počitnice, denimo po-daljšane vikende. Obiščejo ev-ropska mesta, med katerimiso jeseni najbolj priljubljenaPariz, London, Amsterdam,Bruselj, Kobenhavn, Dunaj,Frankfurt, Munchen, pa tudiIstanbul, Podgorica in Skopje.

Uživanje v termah Konec poletja postanejo

priljubljene tudi terme, saj po-leg kopanja v zunanjihbazenih, če je vreme lepo, vsepogosteje ponujajo različnemasaže, ob hladnejših dnevihpa se prileže tudi obisk savne.Metka Krivec iz ZdraviliščaLaško tako ugotavlja, da so vtem času bolj zanimive različ-ne sprostitvene terapije, od jo-ge, meditacije, barvne terapijedo utrjevanja telesa na jutranjitelovadbi v telovadnici ali po-poldanski rekreaciji ter aerobi-ki v notranjem termalnem ba-zenu. Ljudje se odločajo pred-vsem za podaljšane vikende,veliko je tudi upokojencev instaršev s predšolskimi otroki,za šolske jesenske počitnicepa imajo pripravljene tudi raz-lične programe.

Tudi na morju je lepo Tudi obmorski kraji jeseni

ne samevajo. Kot razlaga Lore-na Balanzin iz Hotelov Metro-pol, naj bi bilo jesensko ob-dobje v Portorožu najlepše, če-sar se zavedajo tudi najzahtev-nejši gosti, ki jih obiskujejo odseptembra do konca novem-

bra. Poleg počitniških gostov jev tem času pri njih tudi velikoposlovnežev in udeležencevseminarjev, med vikendi pa ve-liko ljubiteljev igralništva,predvsem Italijanov. To je časza tiste, ki si želijo počitnicbrez gneče in hrupa, in čas,ko se lahko turistični delavci šebolj posvetijo gostom. Jeseniv njihovih hotelih pripravljajoposebne gastronomske ponud-be, denimo dneve tartufov, rib,morskih sadežev in drugihslastnih jedi.

Previdno na poti v gore

Na jesen sta prijetni dejav-nosti tudi pohodništvo in pla-ninarjenje. Odprte so vse pla-ninske koče, pri izbiri ture pa jepoleg postojank treba upošteva-

ti svoje znanje in izkušnje, tele-sno pripravljenost in vzdrž-ljivost. Najpomembneje je, dane precenjujemo svojih sposob-nosti ter da se v hribe in goreodpravimo primerno oprem-ljeni. Ponekod v visokogorju je

zdaj že sneg, zato moramo ime-ti ustrezno opremo. Če ne ve-mo, kako se je treba ravnati vgorah, je morda najbolje in naj-varneje, da se pridružimo kakš-ni skupini na izletu, ki ga orga-nizira planinsko društvo.

Tudi jesen je čas za oddih in sprostitev Letošnje poletje ni bilo takšno, kot smo jih vajeni, neredko nas jezeblo in še raje močilo. Zato je za marsikoga edino upanje, da bovsaj jesen malce bolj radodarna s sončnimi žarki in skromna z dež-jem. Zanje, pa tudi za vse, ki letos še niso bili na dopustu, je je-sen dobra izbira, saj se tedaj v turističnih krajih število turistov ob-čutno zmanjša, tudi cene storitev so občutno nižje, poleg tega paponudniki pripravijo številne dodatne ugodnosti ali pakete.

Tudi jeseni je v turističnih agencijah veliko povpraševanja.

Že sedma Evropska noč netopirjev Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

že sedmo leto organizira in koordinira mednarodni dogodekEvropska noč netopirjev. V različnih krajih po Sloveniji pri-pravljajo najrazličnejše dogodke, denimo predstavitve z di-apozitivi, večerne sprehode z opazovanjem netopirjev mednjihovim hranjenjem, otroške delavnice, razstave fotografijnetopirjev, otroških risb ... Predsodki o krvoželjnosti netopir-jev, ki prežijo na dolge ženske lase, so še vedno zelo živi inniso prav nič v prid učinkovitejšemu varstvu te v naravi ze-lo pomembne živalske skupine. Dnevi netopirjev bodo od 7.do 11. septembra.

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

fi_169_26_gs 8/31/05 15:11 Page 1

oglasna prilogaČETRTEK, 1. SEPTEMBER 2005 • ŠT. 169 27

Najlepše izletniško mesto

…Že včasih so znali. Na najlepše kraje sopostavljali svoja prebivališča. Pred tisočletjemso ob vznožju mogočnega Pohorja, v naročjuvinorodnih Škalc ter skrivnostne Konjiškegore, začele rasti Konjice. Mesto globokihkorenin, izkušenj, stoletij, mesto z dušo dav-nine, obkroženo s številnimi lepimi naselji invasmi, središče Dravinjske doline…

Doživljanje preteklosti ...

Nekoč se je skozi mesto vila rimska cesta. Iz teh časov naj bipo eni izmed legend Konjice dobile ime po počivališču konjskihvpreg. Vetrič preteklosti še danes pihlja skozi barvito staromestno jedro, vse do cerkve sv. Jurija in Dvorca Trebnik.Sapico je čutiti tudi v mogočni Žički Kartuziji iz leta 1160.Doživetje v dolini sv. Janeza dopolnjuje še ponudbanajstarejšega slovenskega gostišča Gastuž.

...V podobi prijaznosti

Za sprehode so najlepša doživetja skozi Mestni in Stari trg spostankom v enem od prijetnih lokalov na Florjanovih vrtovih, vMestni galeriji Riemer, Vinoteki, cerkvi sv. Jurija, muzeju gasilstvaali pa kar na koncu mesta v Dvorcu Trebnik. Po vinski cesti skozi vinorodne Škalce; nepozaben sprehod vvsakem letnem času, vsakem vremenu. Zlati griči so naravni park,galerija čudovitih slik ob pogledih na urejene vinograde, golf igrišče,na mesto, ki se jih dotika. Postanek v vinotoču Zlati grič ob poti jevzpodbuda in nagrada, je doživetje odličnosti konjiških vin in dobrot.

Doživljanje narave ponujajo sprehodi pod Konjiško goro. Parkinad dvorcem Trebnik, Zmajčkova gozdna učna pot, kratek izletna Konjiški grad ali daljši na razgledno točko Skala ali celo nanajvišji vrh Stolpnik z razglednim stolpom in lovsko kočo Štepihprijetno utrudijo telo in osvežijo misli.

Ogled Vrtnarskega centra Polegek v mestu cvetja težkoizpustite, prav tako pa mesto vina težko zapustite brez obiskamestne Vinoteke v Starem trgu, pokušine in nakupa odličnekonjiške penine, z okusom bogatih belih vin, žlahtne modrefrankinje Zlatega griča ali drugih vedno bolj priznanih konjiškihvinogradnikov.

Veliko ostaja neodkritega.

Vsako srečanje z mestom cvetja in vina, z ljud-mi, ki tukaj živijo, daje novo spoznanje. IvanMinatti, častni občan, je zapisal, da Nekogamoraš imeti rad. Še kako res je, Konjičaniimajo radi svoje mesto in vasi, radi sprejemajov goste ljudi. Tako želijo, da ostane.

Slovenske Konjice, mesto cvetja in vina, jetreba videti, jih doživeti s številnimi lepotami vkrajih naokoli. Potem postanejo nepozabne…

V turistično informacijskem centru TIC v Starem trgu z veseljem svetujejo, organizirajo in priporočajooglede mestnih zanimivosti in okolice tudi z lokalnim turističnim vodnikom. Pa še sončnico boste dobiliv dar in jo zasadili kot cvet upanja.

TIC Slovenske KonjiceStari trg 29, 3210 Slov. Konjicetel.: 03/759-31-10, fax.: 03/759-31-11, gsm: 031/411-080,e-pošta: giz.sk@siol.net, www.slovenskekonjice.si

Konjice naj bi bile poselje-ne že v antiki, v pisnih virih pase prvič omenjajo leta 1146, koje bilo ime mesta zapisano kotCounowiz. Srednjeveško trškojedro se je razvilo na obeh stra-neh ceste oziroma potoka Go-spodična, saj so cesto zgradili naobeh straneh potoka. To svoje-vrstno podobo je mesto ohra-nilo vse do danes.

Skoraj 860 let zgodovine

Srednjeveški Stari trg v za-vetju mo-g o č n e

farne cerkve sv. Jurija ohranjazasnovo iz časa prvih omemb,zdajšnja pozidava pa je iz časapo zadnjih požarih v 18. stoletju.Obnovljene hiše ob cesti, za ka-terimi so bili nekoč vrtovi innjive, dajejo mestu poseben čar.V središču srednjeveškega je-dra je zanimiva muzejska zbir-ka vojaških predmetov iz časaAvstro-Ogrske in tudi galerijaRiemer z več kot 70 slikarskimideli tujih in domačih avtorjev.Na robu mesta stoji srednjeve-ški dvorec Trebnik, ki se pona-ša z zeliščnim vrtom in galerijo.O mogočnem gradu nad Konji-

cami pa še danes pričajo ra-zvaline Starega gra-

du z obnovlje-nim stolpom

in delomobzidja.

Obnov-ljena Žičkakartuzija

Ne d a -leč od mestaje Žička kar-tuzija, naj-

starejši samo-stan na Slovenskem, ki je bila

nekoč zelo pomembna v kultur-nem, duhovnem in gospodar-skem smislu. Kartuzijani so bi-li znani po naravnem zdravil-stvu in lekarništvu, v kompleksupa sta tudi šampanjska klet inobnovljena najstarejša sloven-ska gostilna Gastuž, kjer so po-leg srednjeveških pojedin na vo-ljo tudi zeliščne dobrote. V Špi-taliču je zanimiva cerkev Mari-jinega obiskanja, najbolje ohra-njen primer romanske cerkvepri nas.

Naravne znamenitostivabijo turiste

Odlična vinorodna lega Ko-njicam upravičeno daje ime me-sto vina in prav tukaj je bilo pri-delano prvo slovensko viteškovino. Konjiška vinska cesta, kivodi skozi Škalce, naravni parks 85 hektarji vinogradov, kjerje tudi golfsko igrišče, je del Pod-pohorske vinske turistične ce-ste. V Žičah, urejeni štajerskivasi z ohranjenimi obrtmi ko-vaštva, žage in mlina na vodoter pletarstva, je edino rastiščeogrožene rastline žički grobelj-nik v Sloveniji, ki so ji z občin-skim odlokom dodelili statusnaravne vrednote. Zanimiv jetudi izlet skozi Loče mimošportnega letališča Senožet vturistično vasico Mlače, kjer silahko ogledate etnološki mu-zej, jahate konje ali obiščete ka-ko od številnih turističnih kme-tij.

Med najpomembnejšimi ko-njiškimi prireditvami je jurjeva-nje, s katerim se je mesto vklju-čilo v svetovno združenje kar-

VEČ VLAGANJA V TURIZEM

V Slovenskih Konjicah primanjkuje prenočitvenih objektov in manjšihturističnih ponudnikov oziroma turističnih kmetij. Premalo tudi vlaga-jo v promocijo in izobraževanje na področju turizma, turistični ponu-dniki pa so med seboj slabo povezani. Ravno zato je bilo leta 1998ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje - GIZ Dravinjska doli-na, ki si je za svoj cilj zastavilo oblikovati kakovostno, celostno inenotno turistično ponudbo ter skrbeti za promocijo in razvoj turizmav občini Slovenske Konjice. Prizadevajo si, da bo konjiška ponudba znovimi vlaganji v turizem v prihodnjih letih postala še bolj zanimiva zaobiskovalce.

Postati še bolj prepoznavno mesto

Slovenske Konjice morajo skozizgodovinske in naravne danos-ti, skozi evropsko urejenost inkakovost okolja postati še boljprepoznavne in vabljive. To bomogoče uresničiti, če bodo ljud-je v kakovostni turistični ponud-bi videli izziv in priložnost za de-lo in zaslužek. Možnosti je veliko,nekaj malega so jih že znali vide-ti in izkoristiti, potrebujejo paveč znanja, časa in tudi nekajveč poguma. Župan jeprepričan, da se bo o Konjicahše slišalo.

V Slovenskih Konjicah, prijaznem srednjeveškem podeželskemmestu, s številnimi vlaganji vse bolj stavijo na razvoj turizma.V skrbi za ohranitev znamenitega starega mestnega jedra soobnovili fasade občinskih objektov, lastnikom preostalih pa jeobčina pomagala s sofinanciranjem. V ospredje stopa ekologi-ja, tako se mesto ponaša tudi s šestimi priznanji najlepšegaslovenskega izletniškega mesta in z zlato medaljo evropskegatekmovanja Entente Florale.

ŽUPAN JANEZ JAZBEC

Turizem naj boKonjičanom v izziv

V Slovenskih Konjicah se la-hko pohvalijo z bogatim zgo-dovinskim izročilom. V zadnjihletih jim je nekaj te kulturnedediščine uspelo obnoviti injo vsebinsko popestreno pred-stavljajo tudi turistom. Še po-sebno radi razkažejo konjiškiStari trg, Žičko kartuzijo, dvo-rec Trebnik in Muzej dediščinena Mlačah ter številne urejenecerkve častitljivih starosti. Na-črti za razvoj konjiškega turi-zma so zastavljeni pogumno inv njih ima kulturna dediščinapomembno mesto, je povedalJanez Jazbec, župan občineSlovenske Konjice.

Konjice se s svojo podobovse bolj uveljavljajo kot ureje-no evropsko izletniško mesto,Konjičani pa v Združenje zgo-dovinskih mest Slovenije doda-jajo ponudbo svojih tradici-onalnih prireditev, vinskih cestin kmečkih turizmov ter obobiskih drugih zgodovinskihmest izmenjujejo izkušnje.

Odprti za sodelovanje

Pri obnovi kulture dedi-ščine gre bolj za to, kaj z njo

početi v času, ki ga živimoprehitro in potrošniško, menižupan. Kulturna dediščinaponuja odpustke in duševnohrano, ki jo bomo vse bolj po-trebovali. Obnove dediščinese tako lotevajo z bremenomsocializma in z bojaznijo predkrutim kapitalizmom, ki bise dediščine lotil po svoje. Ta-ko se mnogokrat dogaja, davaruhi dediščine in lastnikine najdejo skupnega jezika.Pri obnavljanju Žičke kartu-zije se je župan veliko naučil,zato ugotavlja, da mora bititudi v življenju nasploh ne-kaj prakse in nekaj stroke.Tako je tudi pri ohranjanju,oživljanju in trženju kulturnedediščine. Vendar pa so potre-be po obnovi in vzdrževanju,če imamo bogato kulturnodediščino, velike, denarja pamalo. Nekateri poskusi part-nerstva z zasebnim kapita-lom so se obnesli, a potrebu-jejo jih še več in vsak uspešenprimer pomeni nove možno-sti. "Odprti smo za sodelova-nje, še več, želimo si ga," pra-vi Janez Jazbec.

Premalo prenočišč Okoli 200 postelj, kolikor

jih imajo zdaj, je po župano-vem mnenju za resnejšo turi-stično ekonomijo premalo.Res je, da se je njihovo številov zadnjih letih potrojilo, šebolj pa je res, da ob sedanjiponudbi potrebujejo še dodat-ne zmogljivosti. Kot kaže, sebo nov center turizma, kjer jeinvestitor domačin, razvil vLočah.

SlovenskeKonjice -mestocvetja invina Naselje naj bi poimenovali po belemkonju viteza Jurija, ki je prebivalcerešil pred strašnim zmajem

Foto

:TIC

Slo

vens

ke K

onjic

e

nevalskih mest FECC, ki povezu-je 368 mest v 48 državah. Obtem se med letom zvrstijo tudištevilni sejmi, turnirji golfa, šport-ne prireditve, likovna prijatelje-vanja, konjiški teden, petrovo vŽičah, kmečki praznik v Ločah,jesenske trgatve, martinovanje,dnevi Entente Florale, silvestro-vanje na prostem ...

Konj je že od nekdaj simbol Konjic,upodobljen je tako v konjiškemgrbu, njegov kip pa je tudi na mo-stu sredi trga in priča o furmanih,ki jih je bilo nekoč tu veliko.

Foto

:TIC

Slo

vens

ke K

onjic

e

Foto

:TIC

Slo

vens

ke K

onjic

e

fi_169_27_gs 8/31/05 16:47 Page 1

ČETRTEK, 1. SEPTEMBER 2005 • ŠT. 169oglasna priloga28

Zavarovalna popotnica mladim

Nesreča nikoli ne počiva, šeposebno ne pri mladih. Dastarši in mladostniki v nesre-či ne bi ostali sami, zavaroval-nice vsako leto pripravijo po-nudbo šolskih nezgodnih za-varovanj. O ponudbi zavaro-valniške hiše SLOVENICAsmo se pogovarjali z MarijoSoklič, pomočnico direktorjasektorja premoženjskih zava-rovanj.

ZZaakkaajj ssee jjee ppaammeettnnoo ooddlloo--ččiittii zzaa nneezzggooddnnoo zzaavvaarroovvaannjjeepprreeddššoollsskkiihh oottrrookk,, uuččeenncceevv iinnddiijjaakkoovv tteerr ššttuuddeennttoovv??

Mlajše generacije so zara-di mladostne neizkušenosti insilne želje po raziskovanju terodkrivanju novega precej boljizpostavljene nezgodam. Zastarše, ki se tega zavedajo, jesklenitev šolskega nezgodnegazavarovanja postala samoume-ven del začetka novega šolske-ga leta. Praviloma se odločajoza sklenitev zavarovanja, kiponuja ugodno razmerje medpremijo in povračilom zavaro-valnih vsot. Bistvena novostletošnje ponudbe SLOVENICEso višja zavarovalna kritja.

LLaahhkkoo nnaa kkrraattkkoo ooppiiššeetteeppoosseebbnnoossttii oommeennjjeenniihh zzaavvaarroo--vvaannjj??

Zavarovanja veljajo pov-sod za vse vrste nezgod: doma,v vrtcu, šoli, na fakulteti, igri-šču, izletu ... Vključujejo zava-

rovanje dnevnega nadomestila,nadomestila za dneve v bolniš-nici, nadomestila za trajno in-validnost in nadomestila za iz-gubo življenja.

KKaatteerree ssoo vvaaššee pprreeddnnoossttiipprrii oommeennjjeenniihh zzaavvaarroovvaannjjiihh vvpprriimmeerrjjaavvii ss kkoonnkkuurreennččnniimmiizzaavvaarroovvaallnniiccaammii??

Poleg konkurenčnih za-varovalnih premij in kritij soprednosti zavarovanja priSLOVENICI hitra in enostav-na sklenitev zavarovanja prekinterneta, kartica ugodnosti spopusti za vse leto, dvojno iz-plačilo za čas zdravljenja vbolnišnici in izplačilo dvojnezavarovalne vsote za 100-od-stotno invalidnost.

KKaakkoo ssee sskklleennee zzaavvaarroovvaa--nnjjee??

SLOVENICA je kot prvazavarovalniška hiša omogoči-la sklenitev šolskega nezgod-nega zavarovanja prek inter-neta. V zadnjih letih opaža-

mo, da delež zavarovanj, skle-njenih na spletu, narašča, vseveč obiskovalcev pa izkoristitudi možnost informativne-ga izračuna zavarovalnih vsotza posamezna zavarovanja.Šolsko nezgodno zavarovanjese sklepa prek www.sloveni-ca.si, v vrtcu, šoli, na fakulte-ti in vseh poslovalnicah SLO-VENICE. Plačilo je možno tu-di s kreditnimi karticami inprek elektronske banke.

KKoott ddooddaannoo vvrreeddnnoosstt ppoo--nnuujjaattee nnaaggrraaddnnoo iiggrroo,, ppooppuusstteezzaa sskklleenniitteelljjee zzaavvaarroovvaannjjaa ......

V nagradni igri lahko sode-lujejo vsi, ne le zavarovanci. Zasodelovanje potrebujejo zloženko,ki jo dobijo v vrtcu, šoli, na fakul-teti, v poslovalnicah SLOVENI-CE ali na brezplačni telefonskištevilki 080 30 30. Nagradnifond obsega osebni računalnik,potovanje v Benetke, polet z ba-lonom ... Zavarovancem pa omo-gočamo dodatne popuste na dru-ge zavarovalne vrste.

NEZGODNO ZAVAROVANJE

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance.Izhaja vsak drugi četrtek.Urednica: Lidija VinkovičVodja projekta in trženje: Tanja Leder

Oblikovanje in prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

turizem@finance-on.net

CITY BREAK

V Motovun po kulturneužitke in na tartufe Ob vznožju mesta nameravajo zgraditi igrišči za polo in golf s pripadajočo infrastrukturo

Zanimiva arhitektura, ču-dovita pokrajina reke Mirne, kiprecej spominja na Toskano,predvsem pa okusna kulinaričnaponudba so kot nalašč za od-klop čez vikend. Z mestnegaobzidja se ponuja pogled naslikovite vinograde, obdelanapolja in motovunski gozd, intako si lahko vsak o njem ustvarisvojo zgodbo. Vsako leto gaobišče okoli 200 tisoč večinoma

enodnevnih obiskovalcev, v pri-hodnje pa naj bi privabljali tudiprestižne goste.

Še naprej kulturni, patudi prestižni turizem

Kot je povedal župan Mo-tovuna, Slobodan Vugrinec, imatudi v prihodnji strategiji turis-tičnega razvoja Motovuna ve-liko vlogo predvsem kulturniturizem, vse bolj pa stavijo tudi

na prestižnega. Tako namerava-jo v prihodnosti ob vznožju Mo-tovuna zgraditi igrišči za polo ingolf, ob tem pa še prenočitveneobjekte visoke kategorije. Za golf-sko igrišče bodo poskušali najtiinvestitorja, ki bo na svojestroške izdelal projekt, nato bo-do objavili razpis, in če investitorna njem ne bo izbran, mu bodovrnili stroške izdelave projekta.Zanimiva je tudi ideja o plan-taži belih tartufov, ki so jo pred-videli ob motovunskem gozdu,vendar šele takrat, ko in če splohkdaj bo mogočetartufe tudiumetno gojiti. Z vsem tem paželijo po županovih besedahpritegniti najzahtevnejše goste.

Ceneje je, manj tartufov vsebuje

V motovunskem gozdu, kise razprostira ob vznožju mes-ta, je bogato rastišče belih inčrnih tartufov, ki jim pripisuje-jo afrodiziačno moč. V števil-nih restavracijah, konobah inkmečkih turizmih v Motovunuz okolico pripravljajo jedi s temiokusnimi gomolji. A pozor!Cenejša je jed, manj tartufovvsebuje (za ilustracijo: 100gramov črnih tartufov stane 250kun, na jedi pa naj bi jih bilo pomnenju poznavalcev vsaj 20gramov). Cene tako variirajood 50 kun za sladoled s tartufi

do jastoga v terakoti s črnimitartufi, ki stane okoli 200 kun.Zraven sta obvezna oljčno oljein malvazija.

V osrčju Istre, na vrhu vzpetine v dolini Mirne, obdan z motovunskimgozdom, vinogradi in polji kraljuje Motovun. Srednjeveško mestecez dobro ohranjenim obzidjem navzven še deluje kot trdnjava, zno-traj pa je prepredeno z ozkimi tlakovanimi ulicami, ki se vijejo pro-ti trgu s cerkvijo. Danes je mesto znano predvsem po okusnihtartufih in filmskem festivalu, ki pritegne mnoge filmoljube.

ZANIMIVOSTI:

•Lani so praznovali 1200-letnico prve omembe Motovuna. • Od vznožja mesta do vrha (mesto leži na 277 metrih nadmorske višine)

vodi tudi 1052 stopnic, ki domnevno veljajo za najdaljše stopnišče nasvetu.

• Motovunsko obzidje je eno najbolje ohranjenih obzidij v Istri, vse mestopa je zaščiteno kot spomenik kulturne dediščine. V prihodnosti ga želi-jo uvrstiti tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

• Med znanimi meščani Motovuna so izumitelj ladijskega vijaka Jozef Res-sel, renesančni skladatelj Andrea Antico in Mario Andretti, legendarni av-tomobilist, ki je bil leta 1978 svetovni prvak v formuli 1.

• Kje prenočiti? V mestu je hotel, nekaj domačinov oddaja sobe, v okoli-ci Motovuna pa je kar nekaj kmečkih turizmov, kjer je mogoče prespati,lahko pa najamete tudi podeželsko vilo.

• Veliko vlagajo v razvoj kulturnega turizma: skupaj z regijo Veneto sodelu-jejo v projektu Organum Histria.

• V dolini Mirne že od leta 1929 obstaja tradicija nabiranja tartufov.

Letna premija Predšolski Učenci Študentiv SIT otroci in dijakiA 2000 2200 3000B 4000 3600 4800C 5000 5200 5800D 6000 7000 7000V premiji je zajet 6,5-odstotni davek od prometa zavarovalnihposlov. Vir:Slovenica

Sklenitev šolskega nezgodnega zavarovanja ob za-četku šolskega leta je postala že skoraj samoumevna

Foto

: Kat

ja K

rask

o

fi_169_28_gs 8/31/05 14:08 Page 1