guinness world records kids: home | guinness world records - … · 2018. 9. 29. · hieroglifi so...

1
100–500 let Najstarejši … PRESEŽNIKI Raziskujemo Zemljino 4,55 milijonov let trajajočo zgodovino, od dolgoživih hišnih ljubljenčkov do najstarejših fragmentov našega planeta, da proslavimo premnoge oblike rekordne dolgoživosti. 500–8000 let Leta 1963 so v Wheeler Peaku v Nevadi, ZDA, posekali bor Pinus longaeva, znan kot Prometej. Čeprav so v deblu našteli 4867 letnic, je bilo drevo izpostavljeno ostrim vremenskim razmeram, ki so zaustavile njegovo rast. Ocenjujejo, da je bil v resnici star okrog 5200 let. Drevo pribl. 5200 let > 100 milijonov let Hotel 1312 let Hotel Nišijama Onsen Keiunkan v Jamanašiju, Japonska, je termalni hotel, ki deluje že od leta 705. Tekmovanje v rokoborbi 557 let Rokoborski festival Kirkpinar prirejajo vsako leto od leta 1460 blizu Odrina v Turčiji. Udeleženci se namazani z oljčnim oljem bojujejo za zlati pas. Pas Barberton Greenstone ali gorovje Makhonjwa v Južni Afriki je nastalo pred 3,6 milijarde let. Gore so visoke do največ 1800 m nad morjem. Gorska veriga 3,6 milijarde let Drobceni kristali cirkona (ZrSiO 4 ) s hribov Jack Hills v zahodni Avstraliji so najstarejši datirani minerali na Zemlji. Raziskava iz leta 2014 domneva, da so stari 4,374 milijarde let (± 6 milijonov let). To pomeni, da so ti kristali nastali ‘že’ približno 160 milijonov po nastanku Zemlje same. Fragment Zemlje 4,374 milijarde let 0–100 let Pes 29 let 5 mesecev Najvišja starost, zanesljivo zabeležena za psa, je 29 let za avstralskega govedarja po imenu Bluey, last Lesa Halla iz Rochestra, Victoria, Avstralija. Blueyja so dobili kot mladička leta 1910 in skoraj 20 let je delal kot pastirski pes med govedom in drobnico, preden so ga 14. novembra 1939 morali uspavati. Aktivna vladarica 91 let 11 dni Njeno veličanstvo kraljica Elizabeta II. (VB) se je rodila 21. aprila 1926 in je 23. januarja 2015 v starosti 88 let in 277 dni postala najstarejša monarhinja. 2. maja 2017 je bila stara 91 let in 11 dni. Zlata ribica 43 let Zlata ribica po imenu Tish, last Hilde in Gordona Handa iz Carlton Miniotta, severni Jorkšir, VB, je živela 43 let. Hildin sin Peter je ribico Tish zadel na sejemski stojnici leta 1956. Najstarejši neprekinjeni ledeni valj obsega 740.000 let zgodovine podnebnih razmer. Dolg je 3139 m in ima premer 10 cm. Ledeni valj so izvrtali na Antarktiki v evropskem projektu EPICA (European Project for Ice Coring in Antarctica = evropski projekt vrtanja ledu na Antarktiki), kjer je sodelovalo 10 držav, objava je sledila 9. junija 2004. Izvrtina ledu 740.000 let V reviji Nature so leta 2015 objavili nesporne dokaze kamnitega orodja, ki datira 3,3 milijone let v preteklost. Kamnite okruške, šila in nakovala so izkopali leta 2011 blizu leta Turkana v Keniji strokovnjaki z ameriške univerze Stony Brook pod vodstvom Sonie Harmand (ZDA). Kamnito orodje 3,3 milijona let Za prve udomačene rastline velja osem rastlin iz neolitika. Udomačile so jih poljedelske skupnosti v zgodnjem holocenu na rodovitnem predelu jugozahodne Azije in datirajo vse do leta 9500 pr. n. št. ter so lan, štiri vrste stročnic in tri vrste žita. Grozdje (Vitis vinifera) je med najstarejšimi kultiviranimi rastlinami, ki so jih uporabljali predvsem za pripravo pijač. Prvi dokumentirani dokazi o pridelavi grozdja za pripravo vina izvirajo iz leta 6000 pr. n. št. v Mezopotamiji (danes Irak). Rastlina, gojena za pijačo 8000 let Rastline, gojene za hrano 11.500 let Leta 1903 so v jami El Castillo v Puente Viesgu v Kantabriji, Španija, odkrili prazgodovinsko umetnost. Poleg risb živali in odtisov dlani je tam tudi rdeč krog, ki je star vsaj 40.800 let. Zraven je odtis dlani, ki je nastal pred več kot 37.300 leti. Jamska umetnost 40.800 let Na posestvu Levens Hall v Cumbrii, VB, so umetniško obrezana drevesa in žive meje, ki so jih prvič zasadili in začeli vzgajati ter obrezovati po letu 1690. Med zelenimi oblikami so ‘šahovske figure’, ‘sodnikova lasulja’, in ‘veliki dežniki’. Vrt umetniško obrezanih dreves pribl. 327 let Živalski vrt 265 let Najstarejši neprekinjeno odprt živalski vrt je Tiergarten Schönbrunn na Dunaju, Avstrija. Za javnost se je odprl leta 1779, čeprav so ga ustanovili leta 1752 kot dvorno menažerijo. Jeanne Louise Calment (Francija) se je rodila 21. februarja 1875 Nicolasu (1837–1931) in Margueriti (rojeni Gilles, 1838–1924). Umrla je 122 let pozneje v domu starejših občanov v Arlesu, južna Francija, 4. avgusta 1997. Oseba 122 let 164 dni Sporočilo v steklenici 108 let 138 dni Najstarejše sporočilo v steklenici je potovalo po morju 108 let in 138 dni, po tem ko so ga v Severno morje spustili člani Morske biološke zveze (VB) na 52°4,8’ s. z. š.; 003°37’ v. z. d. dne 30. novembra 1906. Sporočilo so našli na nemškem otoku Amrum 17. aprila 2015. Islandski Althing so ustanovili leta 930. To telo je na začetku tvorilo 39 lokalnih poglavarjev, ki so se srečevali v Thingvellirju, ukinili so ga leta 1800, a Danska je telo spet obudila in mu leta 1874 podelila zakonodajno oblast. Obstoječ parlament 1087 let Mačka 38 let 3 dni Creme Puff se je rodila 3. avgusta 1967 in živela vse do 6. avgusta 2005 – neverjetnih 38 let! Creme Puff je živela pri lastniku Jaku Perryju v Austinu, Teksas, ZDA. 26. julija 1920 je Oscar Swahn (Švedska, r. 20. oktobra 1847) na OI v Antwerpnu postal najstarejši dobitnik olimpijske medalje, star 72 let in 280 dni. 4. julija 1912 je bil Swahn star 64 let in 258 dni na olimpijskih igrah v Stockholmu, Švedska, član zmagovalnega moštva v streljanju na premično tarčo na 100 m (dvojni strel). Ta zmaga mu je prinesla naslov najstarejšega dobitnika zlate olimpijske medalje. Streljanje na premično tarčo na 100 m je bila olimpijska strelska disciplina od leta 1908 do 1948. Dobitnik olimpijske medalje 72 let 280 dni Zabaviščni park 434 let Park Bakken v Klampenborgu, severno od Københavna na Danskem so odprli leta 1583 in je najstarejši neprekinjeno odprt zabaviščni park na svetu. Trdijo, da imajo več kot 150 atrakcij, vključno z lesenim vlakcem smrti, zgrajenim leta 1932. Egipčanski hieroglifi pribl. 5300 let Najstarejši znani primer egipčanskih hieroglifov so odkopali leta 1999 v Abidosu, 483 km južno od Kaira. Hieroglifi so na lončenih odtisih žigov in slonokoščenih ploščicah, izvirali pa naj bi iz obdobja med letoma 3400 in 3200 let pr. n. št. Bruhanje 160 milijonov let 12. februarja 2002 je skupina paleontologov pod vodstvom profesorja Petra Doyla (VB) objavila odkritje fosiliziranega bruhanja ihtiozavra, velikega morskega plazilca, podobnega ribam. Obstoj dinozavra Nyasasaurus parringtoni je bil potrjen na osnovi delnega okostja na najdišču fosilov v strugi Manda blizu jezera Njasa v Tanzaniji. Okostje je staro okrog 240 milijonov let in je podobne velikosti kot pes labradorec. N. parringtoni je bil uradno opisan decembra 2012. Datiran dinozaver 240 milijonov let Najstarejši dokumentirani vretenčar je Haikouichthys. Velja za zgodnjo ribo, imel pa je izrazito glavo in rep, pa tudi škrge in hrbtno plavut. Vretenčar 530 milijonov let 8000–100 milijonov let Prenesite si ta plakat s strani: guinnessworldrecords.com/2018

Upload: others

Post on 28-Feb-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Guinness World Records Kids: Home | Guinness World Records - … · 2018. 9. 29. · Hieroglifi so na od Københavna na Danskem so odprli leta 1583 in je najstarejši neprekinjeno

100

–50

0 le

tNajstarejši …

PRESEŽNIKI

Raz

isku

jem

o Ze

mlji

no 4

,55

mili

jono

v le

t tr

ajaj

očo

zgod

ovin

o, o

d do

lgož

ivih

hiš

nih

ljubl

jenč

kov

do

naj

star

ejši

h fr

agm

ento

v na

šega

pla

neta

, da

pros

lavi

mo

prem

noge

obl

ike

reko

rdne

dol

goži

vost

i.

50

0–8

00

0 le

t

Leta

196

3 so

v W

hee

ler

Pea

ku

v N

evad

i, Z

DA

, pos

ekal

i bor

Pin

us

lon

gae

va, z

nan

kot

Pro

met

ej.

Čep

rav

so v

deb

lu n

ašte

li

48

67 le

tnic

, je

bilo

dre

vo

izp

osta

vlje

no

ostr

im

vrem

ensk

im r

azm

eram

, ki

so

zau

stav

ile n

jeg

ovo

rast

. O

cen

juje

jo, d

a je

bil

v re

snic

i st

ar o

krog

520

0 le

t.

Dre

vop

rib

l. 5

20

0 le

t

> 10

0 m

ilijo

nov

let

Hot

el13

12 le

t

Hot

el N

išija

ma

On

sen

Keiu

nka

n v

Jam

anaš

iju, J

apon

ska,

je

ter

mal

ni h

otel

, ki d

elu

je ž

e od

leta

70

5.

Tekm

ovan

je v

roko

borb

i55

7 le

t

Rok

obor

ski f

esti

val

Kirk

pina

r pri

reja

jo v

sako

le

to o

d le

ta 1

460

bliz

u O

drin

a v

Turč

iji. U

dele

ženc

i se

nam

azan

i z o

ljčni

m o

ljem

bo

juje

jo z

a zl

ati p

as.

Pas

Bar

ber

ton

Gre

enst

one

ali g

orov

je

Mak

hon

jwa

v J

užn

i Afr

iki j

e n

asta

lo

pre

d 3

,6 m

ilija

rde

let.

Gor

e so

vis

oke

d

o n

ajve

č 18

00

m n

ad m

orje

m.

Gor

ska

veri

ga

3,6

mili

jard

e le

t

Dro

bce

ni k

rist

ali c

irko

na

(ZrS

iO4)

s h

rib

ov J

ack

Hill

s v

zah

odn

i A

vstr

aliji

so

naj

star

ejši

dat

iran

i m

iner

ali n

a Z

emlji

. Raz

iska

va iz

leta

20

14 d

omn

eva,

da

so s

tari

4,3

74

mili

jard

e le

t (±

6 m

ilijo

nov

let)

. To

pom

eni,

da

so t

i kri

stal

i nas

tali

‘ž

e’ p

rib

ližn

o 16

0 m

ilijo

nov

po

nas

tan

ku Z

emlje

sa

me.

Frag

men

t Z

emlje

4,3

74 m

ilija

rde

let

0–1

00

let

Pes

29

let

5 m

esec

ev

Naj

višj

a st

aros

t, z

anes

ljivo

za

bele

žena

za

psa,

je 2

9 le

t za

avs

tral

skeg

a go

veda

rja

po im

enu

Blu

ey, l

ast L

esa

Hal

la iz

Roc

hest

ra, V

icto

ria,

A

vstr

alija

. Blu

eyja

so

dobi

li ko

t mla

dičk

a le

ta 1

910

in

sko

raj 2

0 le

t je

dela

l ko

t pas

tirs

ki p

es

med

gov

edom

in

drob

nico

, pre

den

so

ga 1

4. n

ovem

bra

1939

m

oral

i usp

avat

i.

Akt

ivn

a vl

adar

ica

91

let

11 d

ni

Nje

no

velič

anst

vo k

ralji

ca E

lizab

eta

II. (

VB

) se

je r

odila

21.

ap

rila

19

26 in

je 2

3. j

anu

arja

20

15 v

sta

rost

i 88

let

in 2

77 d

ni p

osta

la

naj

star

ejša

mon

arh

inja

. 2. m

aja

2017

je

bila

sta

ra 9

1 le

t in

11

dn

i.

Zla

ta r

ibic

a4

3 le

t

Zlat

a ri

bica

po

imen

u Ti

sh, l

ast

Hild

e in

G

ordo

na H

anda

iz C

arlt

on M

inio

tta,

sev

erni

J

orkš

ir, V

B, j

e ži

vela

43

let.

Hild

in s

in P

eter

je

ribi

co T

ish

zade

l na

seje

msk

i sto

jnic

i let

a 19

56.

Najs

tare

jši n

epre

kinj

eni

lede

ni v

alj o

bseg

a 74

0.00

0 le

t zgo

dovi

ne p

odne

bnih

ra

zmer

. Dol

g je

313

9 m

in

ima

prem

er 10

cm

. Le

deni

val

j so

izvr

tali

na

Anta

rktik

i v e

vrop

skem

pr

ojek

tu E

PICA

(E

urop

ean

Proj

ect

for I

ce C

orin

g in

An

tarc

tica

= ev

rops

ki

proj

ekt v

rtan

ja le

du

na A

ntar

ktik

i), k

jer j

e so

delo

valo

10 d

ržav

, ob

java

je s

ledi

la

9. ju

nija

200

4.

Izvr

tin

a le

du

740

.00

0 le

tV

rev

iji N

atu

re s

o le

ta 2

015

obj

avili

n

esp

orn

e d

okaz

e ka

mn

iteg

a or

odja

, ki

dat

ira

3,3

mili

jon

e le

t v

pre

tekl

ost.

K

amn

ite

okru

ške,

šila

in n

akov

ala

so iz

kop

ali l

eta

2011

bliz

u le

ta

Turk

ana

v Ke

niji

str

okov

nja

ki

z am

eriš

ke u

niv

erze

Sto

ny

Bro

ok p

od v

odst

vom

Son

ie

Har

man

d (Z

DA

).

Kam

nit

o or

odje

3,3

mili

jon

a le

t

Za

prv

e u

dom

ačen

e ra

stlin

e ve

lja

osem

ras

tlin

iz n

eolit

ika.

Ud

omač

ile

so ji

h p

olje

del

ske

sku

pn

osti

v

zgod

nje

m h

oloc

enu

na

rod

ovit

nem

p

red

elu

jug

ozah

odn

e A

zije

in d

atir

ajo

vse

do

leta

95

00

pr.

n. š

t. t

er s

o la

n,

štir

i vrs

te s

troč

nic

in t

ri v

rste

žit

a.

Gro

zdje

(Vit

is v

inif

era)

je

med

naj

star

ejši

mi

kult

ivir

anim

i ra

stlin

ami,

ki s

o jih

u

por

ablja

li p

red

vsem

za

pri

pra

vo p

ijač.

Prv

i d

oku

men

tira

ni d

okaz

i o

pri

del

avi g

rozd

ja z

a p

rip

ravo

vin

a iz

vira

jo

iz le

ta 6

00

0 p

r. n

. št.

v

Mez

opot

amiji

(dan

es Ir

ak).

Ras

tlin

a, g

ojen

a za

pija

čo8

00

0 le

t

Ras

tlin

e, g

ojen

e za

hra

no

11.5

00

let

Leta

190

3 so

v ja

mi E

l Cas

tillo

v P

uen

te

Vie

sgu

v K

anta

bri

ji, Š

pan

ija, o

dkr

ili

pra

zgod

ovin

sko

um

etn

ost.

Pol

eg r

isb

živa

li in

od

tiso

v d

lan

i je

tam

tu

di r

deč

kr

og, k

i je

star

vsa

j 40

.80

0 le

t. Z

rave

n je

od

tis

dla

ni,

ki je

nas

tal p

red

več

kot

37.

30

0 le

ti.

Jam

ska

um

etn

ost

40

.80

0 le

t

Na p

oses

tvu

Leve

ns H

all v

Cum

brii,

VB,

so u

met

nišk

o ob

reza

na d

reve

sa in

živ

e m

eje,

ki s

o jih

prv

ič z

asad

ili in

zač

eli v

zgaj

ati t

er o

brez

ovat

i po

letu

1690

. Med

ze

leni

mi o

blik

ami s

o ‘š

ahov

ske

figur

e’, ‘s

odni

kova

lasu

lja’, i

n ‘v

elik

i dež

niki

’.

Vrt

um

etn

iško

ob

reza

nih

dre

ves

pri

bl.

32

7 le

ival

ski v

rt2

65

let

Naj

star

ejši

nep

reki

nje

no

odp

rt ž

ival

ski v

rt je

Ti

erg

arte

n S

chön

bru

nn

na

Du

naj

u, A

vstr

ija.

Za

javn

ost

se je

od

prl

le

ta 1

779,

čep

rav

so

ga

ust

anov

ili le

ta

175

2 ko

t d

vorn

o m

enaž

erijo

.

Jean

ne L

ouis

e C

alm

ent (

Fran

cija

) se

je ro

dila

21.

febr

uarj

a 18

75 N

icol

asu

(183

7–19

31) i

n M

argu

erit

i (ro

jeni

Gill

es,

1838

–192

4). U

mrl

a je

122

let p

ozne

je

v do

mu

star

ejši

h ob

čano

v v

Arl

esu,

južn

a Fr

anci

ja, 4

. avg

usta

199

7.

Ose

ba

122

let

164

dn

iS

por

očilo

v s

tekl

enic

i10

8 le

t 13

8 d

ni

Naj

star

ejše

spo

roči

lo v

ste

klen

ici j

e po

tova

lo p

o m

orju

108

let i

n 13

8 dn

i, po

te

m k

o so

ga

v Se

vern

o m

orje

spu

stili

čl

ani M

orsk

e bi

ološ

ke z

veze

(VB

) na

52°4

,8’ s

. z. š

.; 00

3°37

’ v. z

. d. d

ne

30. n

ovem

bra

190

6. S

poro

čilo

so

naš

li na

nem

škem

oto

ku

Am

rum

17.

apr

ila 2

015

.

Isla

nd

ski A

lth

ing

so u

stan

ovili

leta

93

0.

To t

elo

je n

a za

četk

u tv

orilo

39

loka

lnih

p

ogla

varj

ev, k

i so

se s

reče

vali

v

Thin

gve

llirj

u, u

kin

ili s

o g

a le

ta 1

80

0, a

Dan

ska

je t

elo

spet

ob

ud

ila in

mu

leta

18

74

pod

elila

zak

onod

ajn

o ob

last

.

Ob

stoj

eč p

arla

men

t10

87

let

Mač

ka3

8 le

t 3

dn

i

Cre

me

Puff

se

je ro

dila

3.

avg

usta

196

7

in ž

ivel

a vs

e do

6.

avg

usta

20

05

– ne

verj

etni

h 38

let!

C

rem

e P

uff je

živ

ela

pri l

astn

iku

Jaku

P

erry

ju v

Aus

tinu

, Te

ksas

, ZD

A.

26. j

ulija

192

0 je

Osc

ar S

wah

n (Š

veds

ka, r

. 20.

okt

obra

18

47) n

a O

I v A

ntw

erpn

u po

stal

naj

star

ejši

dob

itni

k ol

impi

jske

med

alje

, sta

r 72

let i

n 28

0 dn

i. 4.

julij

a 19

12

je b

il Sw

ahn

star

64

let i

n 25

8 dn

i na

olim

pijs

kih

igra

h

v St

ockh

olm

u, Š

veds

ka, č

lan

zmag

oval

nega

moš

tva

v

stre

ljanj

u na

pre

mič

no ta

rčo

na 10

0 m

(dvo

jni s

trel

).

Ta z

mag

a m

u je

prin

esla

nas

lov

najs

tare

jšeg

a do

bitn

ika

zl

ate

olim

pijs

ke m

edal

je. S

trel

janj

e na

pre

mič

no ta

rčo

na

100

m je

bila

olim

pijs

ka s

trel

ska

disc

iplin

a od

leta

190

8 do

194

8.

Dob

itn

ik o

limp

ijske

med

alje

72 le

t 2

80

dn

i

Zab

aviš

čni p

ark

43

4 le

t

Par

k B

akke

n v

Kla

mp

enb

org

u, s

ever

no

od

ben

hav

na

na

Dan

skem

so

odp

rli l

eta

158

3 in

je n

ajst

arej

ši n

epre

kin

jen

o od

prt

za

bav

iščn

i par

k n

a sv

etu

. Trd

ijo, d

a im

ajo

več

kot

150

atr

akci

j, vk

ljučn

o z

lese

nim

vl

akce

m s

mrt

i, zg

raje

nim

leta

193

2.

Eg

ipča

nsk

i hie

rog

lifip

rib

l. 5

30

0 le

t

Naj

star

ejši

zna

ni p

rim

er e

gipč

ansk

ih

hier

oglif

ov s

o od

kopa

li le

ta 1

999

v A

bido

su,

483

km

južn

o od

Kai

ra. H

iero

glifi

so

na

lonč

enih

odt

isih

žig

ov in

slo

noko

ščen

ih

ploš

čica

h, iz

vira

li pa

naj

bi i

z ob

dobj

a

med

leto

ma

340

0 in

320

0 le

t pr.

n. š

t.

Bru

han

je16

0 m

ilijo

nov

let

12. f

ebru

arja

20

02

je s

kupi

na p

aleo

ntol

ogov

po

d vo

dstv

om p

rofe

sorj

a P

etra

Doy

la (V

B)

obja

vila

odk

ritj

e fo

siliz

iran

ega

bruh

anja

ih

tioz

avra

, vel

ikeg

a m

orsk

ega

plaz

ilca,

po

dobn

ega

riba

m.

Ob

stoj

din

ozav

ra N

yasa

sau

rus

par

rin

gto

ni j

e b

il p

otrj

en

na

osn

ovi d

eln

ega

okos

tja

na

naj

diš

ču f

osilo

v v

stru

gi

Man

da

bliz

u je

zera

Nja

sa v

Tan

zan

iji. O

kost

je je

sta

ro

okro

g 24

0 m

ilijo

nov

let

in je

pod

obn

e ve

likos

ti k

ot

pes

lab

rad

orec

. N. p

arri

ng

ton

i je

bil

ura

dn

o op

isan

d

ecem

bra

20

12.

Dat

iran

din

ozav

er2

40

mili

jon

ov le

t

Naj

star

ejši

dok

um

enti

ran

i vr

eten

čar

je H

aiko

uic

hth

ys.

Vel

ja z

a zg

odn

jo r

ibo,

imel

pa

je iz

razi

to g

lavo

in r

ep, p

a tu

di

škrg

e in

hrb

tno

pla

vut.

Vre

ten

čar

53

0 m

ilijo

nov

let

80

00

–10

0 m

ilijo

nov

let

Pre

nes

ite

si t

a p

laka

t s

stra

ni:

guin

ness

wor

ldre

cord

s.co

m/2

018