horus 2009

SLOVENSKA NAGRADA

ZA DRU@BENO ODGOVORNOST

HORUS

ZBORNIK FINALISTOV 2009

^astni pokrovitelj konferenceDru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009

ter Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus:

dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

DRU@BENA ODGOVORNOST NAGRAJUJE VSE, NE LENAGRAJENCE

Samo ime nagrade za dru`beno odgovornost pove veliko. Horus je bil bog neba, eno njegovooko je bilo sonce in drugo mesec. Obkroà ga zgodba o sokolu in solzi. Vse te posebnostiimena na{e nagrade imajo pomembno simbolno sporo~ilo.

Nagrada izpostavlja dobre lastnosti in vrline posameznikov in tudi skupine, izpostavljaedinstvenost, sr~nost, po{tenost in spodbudo. Vse to utemeljujejo ljudje pravih misli in tisti, ki jihodlikuje celovitost, pogled v prihodnost in prizadevnost. Pravzaprav govorimo o ciljih, v okvirukaterih so klju~ni dejavnik ljudje, ki jih lahko grobo ozna~imo tudi z izrazom kapital. V kontekstunagrade lahko re~emo, da ima ta kapital tudi du{o, ki se izkazuje v dru`beni odgovornosti. Tasega v okolje produktov in storitev in kar je bistveno, tudi v okolje ìvljenja in odnosov. Te`kosi sicer razloìmo, da bi imel kapital du{o, vendar ga je mogo~e razumeti tudi tako. Od tegarazumevanja je odvisno tudi spreminjanje predstave o vlogi kapitala in grobih zakonitostih trga,ki dobijo v kontekstu dolgoro~nosti svojo utemeljitev in podlago za prihodnost prav v dru`beniodgovornosti.

Mogo~e je na{ uvod k obrazloìtvi nagrade Horus nekoliko poeti~en. Moja izku{nja segaprete`no v okolje javnih zavodov in javnih podjetij, pa tudi bolni{nic, kamor se zate~ejo ljudje,ko so v stiski. To so ljudje z velikimi pri~akovanji. Pri~akujejo tudi tola`bo in razumevanje.Prebral sem veliko knjig o dru`beni odgovornosti javnega sektorja, zlasti bolni{nic. Kakor nadrugih podro~jih je tudi na tem Peter Drucker opozoril na pomembna dejstva. Pravi, da brezodgovornosti do uporabnika in njegovega okolja ni pravega poslanstva. Te odgovornosti ni, ~eni medsebojne spo{tljivosti in pozornosti vodstva do zaposlenih, ki opravljajo storitve zauporabnike. [ele preplet vseh teh odnosov med izvajalcem oziroma podjetjem in kupcemoziroma uporabnikom zagotavlja u~inkovitost in dolgoro~no uspe{nost. Produkt bo preìvel letakrat, ko je koristen in smiseln. Enako seveda velja tudi za storitev.

Bolni{nico zapremo, ko ni ve~ pacientov. Podjetje propade, ko nima ve~ pravih produktov alistoritev. Pravi produkti in storitve so vedno prepletenost znanja s fantazijo, z razumevanjemokolja in ìvljenja v njem. Drucker tudi pravi, da se lahko podjetja, ki nastopajo zgolj na trgu,marsikaj nau~ijo od bolni{nice, ki opravlja delo v pravem pomenu besede. Delo v pravempomenu besede pa je tisto delo, ki je tudi dru`beno odgovorno in vsebuje vse tovrstne odnosemed zaposlenimi, med porabniki, vodstvom in lastniki, med lastniki prek vodstva do zaposlenihin zaposlenih do okolja.

Gre torej za koncept prostovoljne integracije ciljev podjetja in okolja v poslovne cilje in odnose,zato me veseli, da so med leto{njimi finalisti nagrade Horus tisti, ki so pri{li do stopnje, ko i{~ejomotiv za ustvarjanje in svojo prihodnost prav v razvijanju koncepta dru`bene odgovornosti. êgovorimo o razvojnem modelu prihodnosti, ki naj bi upo{teval sedanje krizne razmere inrecesijo, je dru`bena odgovornost pravi odgovor in nagrada Horus primerno orodje zaizostrovanje poslovnih ciljev. Vsi, ki bodo iskali svoje rezerve v zaposlenih in manipulaciji skupcem tako, da jim bodo dajali ~im manj, bodo nazadovali in postali `rtev trenutnih u~inkov.

3

Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus 2009

Torej, ~e povzamem, da so na{a ocenjevalna podro~ja - odnos do zaposlenih, odnos dookolja, odnos do skupnosti, odnosi na trgu, vodenje - lahko re~em, da so nova in nujnastrategija prihodnosti, poslanstva in ciljev podjetij, posameznikov in tudi druga~e organiziranihskupin.

Strategijo razvoja tega podro~ja potrebuje vsaka dràva. Nagrada Horus je zato v Slovenijiprvi korak k temu, da pomagamo krepiti dobro prakso in spodbujati tista podjetja, ki s svojimzglednim delovanjem na podro~ju dru`bene odgovornosti utirajo pot slovenskemu gospodarstvuv novo dimenzijo. Dimenzijo soìtja med ljudmi in naravo, dimenzijo ustvarjanja ravnote`ja inpravi~ne razporeditve dobrin, zavedanja o minljivosti stvari in ve~nosti dobrega.

âstno pokroviteljstvo predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, partnerstvo organizacijv tem projektu in strokovnost ocenjevalne komisije to zagotovo potrjujejo. Prepri~an sem, dabomo v prihodnjih letih projekt obogatili z novimi podro~ji nagrajevanja, ne le gospodarstva,ampak tudi odgovornosti medijev, politikov in drugih skupin.

Zahvaljujem se vam, da skupaj z nami razmi{ljate o osebni in dru`beni odgovornosti in da senam po va{ih mo~eh pridruùjete pri udejanjanju in spodbujanju dobrega!

mag. Franc Ho~evar, predsednik ocenjevalne komisijeslovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus

4


KAZALO VSEBINE

Dru`bena odgovornost nagrajuje vse, ne le nagrajence .................................. 3

Nagrada za dru`beno odgovornost - Horus podpira pot iz krize 2008- ..........6

Najla`je je storiti ni~......................................................................................7

Predstavitev Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus......................8

Partnerji in podporni partnerji projekta ..........................................................9

Predstavitev partnerjev ..................................................................................9

^lani ocenjevalne komisije Horus 2009 ........................................................14

Predstavitev ~lanov komisije..........................................................................15

Predstavitev finalistov ..................................................................................21

Rezultati razpisa za Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus 2009 ......33

Nagrajenci Horus 2009 ..............................................................................33

Program ................................................................................................36

Mladi s kreativnostjo za ve~ dru`bene odgovornosti ......................................37Ma~ke s posluhom ................................................................................37Tine Lugari~ ..........................................................................................38Drago Mlakar ......................................................................................34

Zahvala ......................................................................................................54

5


UVODNI NAGOVORI ORGANIZATORJEV

NAGRADA ZA DRU@BENO ODGOVORNOST - HORUS PODPIRA POT IZ KRIZE 2008-

Ko smo sodelavci In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO in drugih organizacij, s katerimiIRDO sodeluje pri pripravi in podelitvi te nove nagrade za dru`beno odgovornost podjetij,pripravljali zasnovo zanjo, se je pokazalo, da razli~ne organizacije podeljujejo veliko raznihnagrad. Vsaka od njih pokriva neki pomemben vidik delovanja v skladu z nekim delom na~eldru`bene odgovornosti podjetij, nobena pa ve~ izmed njih ali celo vseh. Na spisku so se zna{lizelo pomembni razpisi, kot so: 'Druìni prijazno podjetje', 'Vlaganje v ljudi', 'Zlata nit', 'SA 8000','OHSAS 18001:1999', 'ISO 9001:2000', 'TS 16949', 'kodeks ravnanje z okoljem', 'Slovenskanagrada za poslovno odli~nost', 'Evropska nagrada za poslovno odli~nost', 'AA1000', '~lanstvov UN Global Compact', 'Smernice OECD', 'Standard U~e~e se podjetje 2005', 'Energetskou~inkovito podjetje'; {e kaj bi se morda dalo najti.

Veliko mo`no {irino kaè tudi nabor mo`nih ocen podjetja, kako pojmujejo dru`benoodgovornost, saj tudi mednarodna praksa kaè veliko mo`nih vsebin. Mednje sodijo: - Dobrodelnost do pomo~i potrebnih brez zlorabe vpliva in preko obsega, dolo~enega z

zakonodajo;- Zagotavljanje spodbudnega delovnega vzdu{ja in razmer za zaposlene preko obsega,

dolo~enega z zakonodajo;- Po{tenost do drugih poslovnih partnerjev brez zlorabe vpliva in preko obsega, dolo~enega z

zakonodajo;- Po{tenost do {ir{e dru`be brez zlorabe vpliva in preko obsega, dolo~enega z zakonodajo;- Skrbno ravnanje z naravnimi pogoji za ìvljenje ljudi preko obsega, dolo~enega z zakonodajo;- Nadgradnja truda za popolno kakovost in poslovno odli~nost preko obsega, dolo~enega z

zakonodajo;- Nadgradnja truda za celovitost delovanja preko obsega, dolo~enega z zakonodajo;- Trud za mir na svetu, drugo.

Kandidati za nagrado so ozna~ili po ve~ pridobljenih spoznanj in po ve~ mo`nih vsebin; to sotudi utemeljili. Tak stil njihovega delovanja kaè, da se jasneje kot drugi zavedajo dejstva, ki gaje neko~ izrekel nem{ki podjetnik Bosch: 'Po{teno poslovanje se na dolgi rok najbolj spla~a'.Ravnanje brez dru`bene odgovornosti pa~ povzro~a nezadovoljstvo ljudi, ki nadalje vodi v uporeod prikritih in odkritih stavk vse do mednarodnega terorizma; taki odzivi na dejanja vplivnihpovzro~ajo vplivnim seveda veliko teàv in stro{kov, ki bi pri po{tenem poslovanju bili nepotrebni.

Kriza, ki je pri{la na dan v letu 2008, se potemtakem brez prodora dru`bene odgovornosti vvsakdanjo prakso poslovanja podjetij in drugih organizacij vplivnih ljudi ne zmore razre{iti. Kriza1930. let se je iztekla v 2. svetovno vojno in uni~enje naravnih pogojev za obstoj sedanje civilizacije~love{tva. Take alternative zagotovo niti sebi niti svojim otrokom in vnukom ne moremo privo{~iti.

Dru`bena odgovornost je torej bistvena alternativa dani praksi.

ddr. Matja` Mulej, zasl. prof.predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus

6


NAJLA@JE JE STORITI NI^

@ivimo v ~asu, ko je odgovornost samo {e beseda. Ko se je spet popularno skrivati za skupinsko,kolektivno odgovornostjo; za zakoni, akti, predpisi; za odlo~itvami drugih – lastnikov,nadzornikov, uprave, {efov; zakonodajna veja za eksekutivno in obratno; neodvisno sodstvo je~ipod gorami spisov ... med prvimi novicami medijev je kriza. Ali to~a. Ali vojna. Ali umor. Pozitivnanovica je nekaj, kar se je nekje na poti iz labirinta slabih novic izgubilo.

Zato je {e toliko pomembneje, da nagradimo, pohvalimo, izpostavimo tiste, ki so dobri. Odli~ni,v pozitivni smeri »{trlijo« iz povpre~ja. Ki si tudi v teh ~asih (v vseh ~asih!) prizadevajo storiti ve~.Ali pa sploh karkoli, kar ni povezano z golim preìvetjem, bojem, bojem. Ki razumejo, dadru`bena odgovornost ni »prazna ~rka na papirju«, da je to filozofija delovanja podjetja, njegovo{ir{e poslanstvo, nova paradigma tretjega tiso~letja.

Da je dru`ba prav zaradi ozkega pojmovanja gospodarskih in lastni{kih interesov tukaj, kjer je.Da se prav zaradi ozkega gledanja na dobi~konosnost in rast (rast, rast!) è 24., odkar spremljajogospodarska gibanja, nahajamo v recesiji.

Skratka, tisti, ki razumejo, da lahko le uravnoteèno gospodarstvo z uravnoteènim prebivalstvomin uravnoteèno vlado obstaja v simbiozi, ki ni metafora »krasnega novega sveta«.

In Horus je nagrada, ki i{~e prav tak{ne prakse. Z vseh podro~ij pojmovanja, v odnosu do vsehdele`nikov organizacije. Naj spomnimo: dele`niki organizacije so vse javnosti, ki pomembnovplivajo na njeno delovanje in uspe{nost. Torej ne le lastniki in kupci. Ne le zaposleni in okolje,v katerem deluje. Ne le sponzoriranci in odjemalci. Ne le zakonodajalci in lokalna uprava. Nele nevladne organizacije in in{pektorati. Vsi ti. In {e kdo.

Prav tukaj vidimo pomembno vlogo komunikacijskih menedèrjev (piarovcev, strokovnjakov zaodnose z javnostmi). Prav ti so tisti, ki morajo v organizacijah opozarjati na potrebe, pri~akovanjavseh dele`nikov. Ki morajo imeti dovolj vpliva in morajo videti {ir{e izven meja dobi~ka. Ki morajoprevzeti neke vrste {izofreno vlogo igranja multiple osebnosti.

Zato je odlo~itev, da skupaj z In{titutom za spodbujanje dru`bene odgovornosti pripravimonagrado Horus edina mo`na pot Slovenskega dru{tva za odnose z javnostmi (PRSS). Jenadgradnja prizadevanj PRSS za spodbujanje dru`bene odgovornosti skozi sekcijo, ki smo jo podtem imenom in s tem namenom ustanovili in letos praznuje peto obletnico. Je nadgradnja nagradeProstovoljka/prostovoljec leta, ki jo PRSS letos razpisuje è {esti~. Horus je nagrada, ki si jo pona{i oceni zasluìjo prav vsi prijavljeni primeri, predstavljeni v zborniku.

Nagrada Horus komnunicira vrednote, za katere si prizadevamo in si èlimo, da jih ìvimo.

Odgovorno.

mag. Aleksander Salki~, predsednik PRSSmag. Natalija Postru`nik, podpredsednica PRSSVesna Petkov{ek, podpredsednica PRSSPolona Marin~ek, predsednica sekcije za spodbujanje dru`bene odgovornosti PRSS

7


PREDSTAVITEV SLOVENSKE NAGRADE ZA DRU@BENOODGOVORNOST HORUS

Marca 2009 je bil objavljen razpis za Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus, kista ga skupaj s partnerji pripravila In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO in PRSS -Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi. Na razpis je prispelo 11 prijav podjetij,prvostopenjska ocenjevalna komisija pa je na predlog zaslu`nega profesorja ddr. Matja`aMuleja, predsednika Strokovno-organizacijskega odbora nagrade odlo~ila, da se v prvemletu med finaliste uvrstijo vsa podjetja, ki so se prijavila na razpis. Nagrade so bile prvi~podeljene 3. junija v okviru konference »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009«, katere~astni pokrovitelj je predsednik dr`ave, dr. Danilo Türk.

Prijave so bile na podlagi podatkov o {tevilu zaposlenih in {tevilu prihodkov razdeljene v tri razpisanekategorije. Ocenjevalna komisija nagrade Horus, ki jo je vodil mag. Franc Ho~evar, svetovalecpredsednika republike za socialno in zdravstveno varstvo ter humanitarna vpra{anja, je ocenilaprijavnice in sklenila, da se vsa prijavljena podjetja uvrstijo med finaliste. Med finalisti je bilo tako{est velikih podjetij (Mercator, d.d., Si.mobil d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Trimo d.d., HoldingSlovenske elektrarne d.o.o., Premogovnik Velenje, d.d.), dve srednje veliki (ATech elektronika d.o.o.,Mimovrste d.o.o.) in tri manj{a (INFOTEHNA d.o.o., Domenca d.o.o., Informa Echo d.o.o.).

Nagrade so bile podeljene 3. junija 2009 ob 20. uri, na slavnostni podelitvi v Kazinski dvoraniSNG Maribor.

Nagrade za tri kategorije podjetij (mikro/majhna, srednje velika in velika podjetja) sta oblikovalain izdelala priznana slovenska umetnika Marika in Marko Poga~nik (ki je med drugim tudi avtorslovenskega grba). Vsaka nagrada je unikatno delo in vsaka ima svoje posebno sporo~ilo(sodelovati, soustvarjati, povezovati se).

sodelovati - soustvarjati - povezovati se

8


Avtorja nagrade:Marko in MarikaPoga~nik

PARTNERJI IN PODPORNI PARTNERJI PROJEKTA

Da je nagrada res nacionalna, potrjuje sodelovanje naslednjih partnerskih organizacij priprojektu:• ~astno pokroviteljstvo predsednika RS dr. Danila Türka, • so-organizatorstvo In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti (IRDO), Slovenskega dru{tva za

odnose z javnostmi (PRSS) in partnerja dogodka podelitve nagrad revije Kapital, • podporno partnerstvo ~asopisa Dnevnik, [tajerske gospodarske zbornice, Zdruènja Manager,

Slovenskega zdruènja ZN za trajnostni razvoj, Zdruènja delodajalcev Slovenije, Ministrstvaza delo, druìno in socialne zadeve, Ministrstva za gospodarstvo.

PREDSTAVITEV PARTNERJEV

IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti

In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO je nastal leta 2004 z namenom raziskovati inpospe{evati razvoj dru`bene odgovornosti (DO) v Sloveniji in v svetu. Spodbuja povezovanjeklju~nih akterjev glede DO (vlada, podjetja, strokovne ustanove, organizacije, civilna dru`ba) inustvarja skupne aktivnosti in kampanje za ve~anje zavedanja o pomenu in potrebah po DO v {ir{ijavnosti. prispeva k prenosu in prilagajanju svetovnega znanja ter konceptov slovenskim razmeramin potrebam, hkrati pa omogo~a izmenjavo slovenskega znanja in izku{enj s tujimi strokovnjaki inorganizacijami. Ima preko 40 ~lanov - raziskovalcev in strokovnjakov s podro~ja DO, ki s svojimiaktivnostmi pomembno prispevajo k razvoju DO in dru`be v celoti, pa tudi ve~ kot 20 kolektivnih~lanov – organizacij, podjetij….Delo in{tituta IRDO vklju~uje:• Raziskovanje: DO - primeri dobre prakse v Sloveniji in v tujini, znanstveni prispevki, publikacije,

konference in revije, sodelovanje pri raziskovalnih projektih, programih…• Promocijo: koncepta DO, osve{~anje medijev ter krepitev njihove podpore razvoju DO

(nagrade Horus – za dru`beno odgovorna slovenska podjetja; za najbolj dru`beno odgovornodelo na festivalu Magdalena; za mlade kreativce na podro~ju ogla{evanja z dru{tvomfinalistov Kalidej.).

• Svetovanje in razvoj: novih DO projektov, tudi izdelkov in storitev za naro~nike; sodelovanjepri oblikovanju PR, marketin{kih in sponzorskih strategij, …

• Izobraèvanje: (seminarji, delavnice, konference…)• Zalo`ni{tvo: (zborniki, priro~niki, CD- knjige, e-mese~nik za ~lane…)• Informiranje in povezovanje: (gospodarstvo, vlada, mediji, civilna dru`ba, interesna

zdruènja) za izmenjavo izku{enj, znanj in krepitev DO ter drugo.V okviru in{tituta IRDO deluje Strokovni svet, ki skrbi za programsko usmerjanje dejavnosti zavoda.Sestavljajo ga predstavniki ustanov, podjetij, strokovnih zdruènj, medijev, civilne dru`be in drugistrokovnjaki. IRDO organizira svoje razvojno-raziskovalno in znanstveno delo v Znanstveno-raziskovalnem centru IRDO. ^lani IRDO – posamezniki in organizacije – se zdruùjejo v Svetu~lanov in{tituta IRDO, ki pomembno oblikuje delo in razvojne usmeritve in{tituta.

9


V petih letih obstoja se je in{titut IRDO lotil razli~nih projektov, med njimi organizacije {tirih mednar-odnih konferenc »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa« z zborniki; izdaja mese~ne IRDO e-novice;so-izdal je elektronske knjige o trajnostnem razvoju (40 avtorjev iz 4 celin sveta) in tiskane knjigeo varovanju narave. ^lani in{tituta so s svojimi strokovnimi prispevki sodelovali na {tevilnihstrokovnih in znanstvenih sre~anjih v Sloveniji in v tujini, ter v projektu »CSR – Code to Smart Realityfor SMEs« (za podjetja: informacije, delavnice, usposabljanje 24 svetovalcev, spletna stran,konferenca, prvi priro~nik za uvedbo DOP v poslovno prakso MSP, osnutek kodeksa ravnanjaglede DOP), ki je bil prvi~ sofinanciran iz sredstev EU (2006-2007).Zasnova Nacionalne strategije za razvoj DO se nadgrajuje v tem letu, enako tudi druge oblikesodelovanja z dràvnimi organi in drugimi organizacijami.

SLOVENSKO DRU[TVO ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI - PRSS

Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi je bilo ustanovljeno 12. novembra 1990 kot strokovno,nepridobitno, prostovoljno in samostojno krovno nacionalno zdruènje strokovnjakov spodro~ja odnosov z javnostmi. Registrirano je bilo 10. junija 1991. Dve leti kasneje (1993) jebilo sprejeto v evropsko konfederacijo za odnose z javnostmi - CERP kot polnopravni ~lanevropske druìne krovnih nacionalnih dru{tev strokovnjakov za odnose z javnostmi; je ~lan GlobalAlliance for Public Relations and Communications Management.Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi - PRSS je strokovno, nepridobitno, prostovoljno insamostojno nevladno krovno nacionalno zdruènje strokovnjakov za odnose z javnostmi inkomunikacijski mened`ment. PRSS razvija in uveljavlja stroko o odnosih z javnostmi, strokovnousposablja in povezuje ~lane, spodbuja izmenjavo izku{enj, znanstvenih in strokovnih dose`kov vdràvi in v mednarodnih okvirih ter se enakopravno vklju~uje v delo tujih strokovnih in{titucij in vmednarodne projekte. Ob tem skrbi za zagotavljanje strokovnosti in kakovosti dejavnosti odnosovz javnostmi v korist ~lanov dru{tva (okrog 450) ter celotne dru`be.V okviru PRSS je konec leta 2005 nastala Sekcija za spodbujanje dru`bene odgovornosti. Sekcijasi prizadeva za vklju~evanje na~el trajnostnega razvoja v poslovno prakso podjetij, kjer sozaposleni ~lani dru{tva, spodbuja prenos znanj in povezovanje med podjetji, raziskovalnimi institu-cijami in nevladnimi organizacijami ter izvaja aktivnosti s katerimi {iri razumevanje konceptovdru`bene odgovornosti in trajnostnega razvoja v strokovni javnosti.Poslanstvo PRSS: • èlimo ustvariti strokovno skupnost ~lanov • prostor izmenjave teorij in praks slovenskih in mednarodnih strokovnjakov na podro~ju odnosov

z javnostmi • omogo~ati izobraèvanje in razvoj znanj v doma~em prostoru • spremljati in nagrajevati kakovostno prakso • pove~ati prepoznavnost PRSS kot enega izmed najuglednej{ih nacionalnih dru{tev • vzpostaviti mo`nosti certifikacije poklica Vrednote PRSS so slede~e:- po{tenost, odkritost, skrb za okolje, inovativnost, podjetnost, razvojna usmerjenost, strokovnost,

timsko delo V okviru PRSS delujejo sekcija za spodbujanje dru`bene odgovornosti, sekcija internih komunika-torjev, sekcija IABC in {tudentska sekcija. Dru{tvo organizira brezpla~na sre~anja za svoje ~lanev okviru omre`nih skupin 01, 02, 03 in 05 (okrog 30 sre~anj letno), osrednji dogodek pa je

10


Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi (SKOJ, www.skoj.si). Izdaja revijo PiarNaKvadrat, kipovezuje menedèrje, HRM, komunikacijsko stroko in teorijo; je zalo`nik ene {tevilke Teorije inprakse letno. V sodelovanju z GV Zalo`bo izdaja knjige pod nazivom PR Zbirka. Sofinanciraizdaje knjig svojim ~lanom, prav tako sofinancira doktorski {tudij svojih ~lanov. Podeljuje nagradoza najbolj{ega komunikatorja med menedèrji (Primus), najbolj{i komunikacijski primer (Prizma),najbolj{e interno glasilo (Papirus) in nagrado Prostovoljec/Prostovoljka leta. Svojim ~lanom je na voljo z brezpla~no izposojo strokovnih knjig in dajanjem brezpla~nih pravnihnasvetov s podro~ja delovanja komunikacijskih menedèrjev. Cilj dru{tva je povezovanje in ustvar-janje sinergij – tako s sodelovanjem s Poslovno {olo Bled - IEDC, z Dru{tvom za marketingSlovenije, Zdruènjem Manager, Zdruènjem za direktni marketing, LSPR, Bledcomom, projektomZlata nit, Mladi druìni prijazno podjetje, z in{titutom IRDO ...

ZDRU@ENJE MANAGER

Zdruènje Manager je stanovsko zdruènje managerjev Slovenije, ki se zavzema za za{~itostanovskih interesov in za napredek managerskega poklica. Ustanovljeno je bilo maja 1989.S svojimi aktivnostmi vplivajo na dru`beno okolje in pogoje za gospodarjenje. Mnenjamanagerjev posredujejo tistim, ki krojijo gospodarske razmere. ^lanstvo z vsakim letom raste.Trenutno je v~lanjenih ve~ kot 1.120 ~lanic in ~lanov. Zdruènje Manager izpolnjuje svojeposlanstvo z organizacijo strokovnih dogodkov, ki se jih letno udeleì ve~ kot 1.500 oseb, zizdajanjem strokovne managerske revije MQ in dru`beno odgovorne revije Prepletanje, s podelje-vanjem priznanj, aktualnimi temami na spletnih straneh, lobiranjem, s sodelovanjem pripomembnih gospodarskih temah, dru`beno-odgovornimi aktivnostmi, mednarodnim sodelovanjemin z delom v sekciji managerk, sekciji mladih managerjev in sekciji tujih managerjev.Spletna stran: www.zdruzenje-manager.si

[TAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA, MARIBOR

[tajerska gospodarska zbornica kot partner svojim ~lanom in drugim organizacijam v Podravjudeluje v dobro podjetij ter zastopa gospodarske interese, ki so pomembni za pove~anje poslovneuspe{nosti in za skladnej{i razvoj regije. ^lanom nudi brezpla~na svetovanja z razli~nih strokovnihpodro~ij. Posreduje informacije o poslovnih prilo`nostih doma in v tujini, informacije o raznihaktualnih razpisih, ugodnostih za podjetja, postopkih pridobivanja raznih dovoljenj in drugepotrebne informacije za nemoteno delovanje podjetij. V okviru [tajerske gospodarske zbornicedeluje tudi vstopna to~ka eVEM (vse na enem mestu), kjer nudijo informacije za ustanovitev, razvojin poslovanje podjetja.

ÂSNIK DNEVNIK, LJUBLJANA

Dnevnik v snovanju novih vsebin in pristopa k obravnavi dru`benega dogajanja ohranja svojetemeljne vrednote - neodvisnost uredni{ke politike in objektivnost ter odli~nost novinarskega dela. Zve~ kot 150.000 bralci (vir: NRB, I/2008) sodi ~asnik Dnevnik med najpomembnej{e predstavnikeresnega dnevnega tiska in med osrednje splo{no informativne medije v Sloveniji. Danes je Dnevniknajbolj bran ~asnik na obmo~ju Osrednje Slovenije, upo{tevaje razvoj in konkuren~nost na trgu pa

11


bo è do konca leta 2010 tudi najbolj bran splo{no informativni dnevnik v dràvi.Dnevnik upo{teva in si prizadeva zadovoljevati potrebe svojih bralcev. V svoje vrste privabljanajbolj{a peresa slovenskega novinarstva, ob tem pa se hitro prilagaja tudi novostim na podro~jutehnologije. Dnevnik je kakovostna vsebina, ki jo ustvarjajo novinarji in fotoreporterji, in privla~naoblika, ki jo negujejo priznani oblikovalci in skrbniki grafi~ne podobe. A Dnevnik je tudi verodos-tojnost in zaupanje, ki si ga je ~asnik v letih obstoja uspel pridobiti pri bralcih. Nagrad, ki so jihprejeli sodelavci Dnevnika, je veliko.Dnevnik izhaja od ponedeljka do sobote, vsebinsko pa pokriva notranje- in zunanjepoliti~ne teme,gospodarstvo, kulturo, {port in {tevilna druga podro~ja ìvljenja. Bogatijo ga tudi redne in izrednepriloge za razli~ne skupine bralcev - dolgoletna spremljevalka mladine Antena, pou~ni zdravstvenivodnik Moje zdravje, priloga za ènske Nika, finan~ni svetovalec Denar & Svet nepremi~nin,svetovalec za doma~e mojstre Moj dom in tedenski RTV-vodnik Pilot. Ob sobotah je Dnevnikudodana priloga Dnevnikov Objektiv, danes ena najpomembnej{ih mnenjskih edicij v dràvi, kipod sloganom »Svoboda pisane besede« ponuja vsebine za zahtevnega bralca.Ekipa odli~nih novinarjev Dnevnikovega uredni{tva od za~etka leta 2009 na ~elu z novimodgovornim urednikom Alijem @erdinom - tako bralcem pogosto prva in ekskluzivno razkrije velikein pomembne zgodbe. Raziskava o prepoznavnosti slovenskih novinarskih imen, ki jo je ~asopisnadru`ba Dnevnik opravila v letu 2007, je pokazala, da so novinarji ~asnika Dnevnik med najboljcenjenimi v Sloveniji. Dnevnik je organizator izbora najbolj{ih hitro rasto~ih podjetij Gazela, nosilec medijsko-razisko-valnega projekta Zlata nit, v okviru katerega poteka tudi vsakoletni izbor najbolj{ih zaposlovalcev,ter medijski pokrovitelj {tevilnih vidnej{ih dogodkov s podro~ja kulture, gospodarstva, {porta inizobraèvanja. Dnevnik aktivno sodeluje na Slovenskem ogla{evalskem festivalu, v sklopukaterega snuje tudi posebne promocijske aktivnosti (npr. Dnevnikova regata), vsako leto podelinagrado za najbolj{o zbirko kratke proze Dnevnikovo fabulo, na podro~ju odrskega ustvarjanjapa v sodelovanju z Mestnim gledali{~em ljubljanskim Dnevnikovo nagrado. @e nekaj let je Dnevnikpokrovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije in generalni pokrovitelj najhitrej{ega Slovenca MaticaOsovnikarja, podpira pa tudi odbojkarski klub ACH Volley in je {tipenditor treh perspektivnihmladih {portnikov.âsopisna dru`ba Dnevnik, pod okriljem katere izhaja ~asnik Dnevnik, se uvr{~a med dru`benonajodgovornej{a podjetja v Sloveniji in je del mednarodne mreè UN Global Compact. Ta mreàje nastala na pobudo Zdruènih narodov in vklju~uje ve~ kot 2500 podjetij, nevladnih organizacijin univerz iz devetdesetih dràv, vsi ti pa se v svojem delovanju zavezujejo k spo{tovanju na~el o~lovekovih pravicah, delavskih standardih in odgovornosti do okolja.

SLOVENSKO DRU[TVO ZN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ (UN GLOBAL COMPACT SLOVENIA)

Slovensko dru{tvo ZN za trajnostni razvoj je bilo formalno ustanovljeno 24. maja 2007 napobudo predsednice IEDC-Poslovne {ole Bled, prof. dr. Danice Purg. Iz 16 ustanovnih ~lanov, kimed drugim predstavljajo vodilno silo slovenskega gospodarstva, se je ~lanstvo raz{irilo na 40~lanov dru{tva, veliko zanimanj za v~lanitev pa nas navdaja s prepri~anjem, da dru{tvo lahkopostane pomemben dejavnik pri uresni~evanju nadaljnjega trajnostnega razvoja tako Slovenije kot{ir{e dru`be in skupaj za drugimi dru{tvi v mreì dvigne slovensko dru`beno ekonomsko, socialno,eti~no in moralno zavest na vi{jo raven.

12


Osrednji cilj Slovenskega dru{tva ZN za trajnostni razvoj je pomagati slovenskim podjetjemspoznati strate{ke prilo`nosti, ki jih kaèjo prakse dru`beno odgovornih podjetij in organizacij, kise zavedajo pomena trajnostnega razvoja in dru`bene odgovornosti in na ta na~in pove~atikonkuren~nost slovenskih podjetij in konkuren~nost slovenskega gospodarstva.

Global Compact je globalna pobuda pod okriljem Zdruènih Narodov (ZN), katere namen jeraz{irjati zavest in spodbujati delovanje vseh socialnih partnerjev/celotne dru`be v smeri zagotavl-janja trajnostnega gospodarskega razvoja na globalni ravni. Pobudo je leta 1999 osebno podprltakratni predsednik ZN Kofi Anan. Ob tej prilo`nosti je bilo sprejetih 10 temeljnih na~el, v katerihse odraàjo cilji pobude: skrb za spo{tovanje ~lovekovih pravic in delavskih standardov,delovanje v smeri varovanja okolja in prepre~evanje korupcije.

Za dosego tega cilja, Slovensko dru{tvo ZN za trajnostni razvoj sodeluje tudi z drugimi nevladnimiorganizacijami v Sloveniji, pripravlja redna sre~anja, okrogle mize, konference in individualnasre~anja na temo ~lovekovih pravi, delavskih standardov, okolja, transparentnosti in proti-korupcije, obenem pa podjetjem in organizacijam tudi svetuje na podro~ju trajnostnega razvoja.

ZDRU@ENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE

Zdruènje delodajalcev Slovenije (ZDS) je prva prostovoljna delodajalska organizacija vSloveniji, ki zastopa, {~iti in povezuje delodajalce è 14 let. V Zdruènju je danes povezanihpreko 1.400 slovenskih podjetij, ki so pano`no organizirani v 11 sekcij dejavnosti. Ustreznipogoji dela, pro`na delovnopravna zakonodaja, ni`je obremenitve z davki in socialnimiprispevki, predvsem pa predvidljivi in vzdr`ni stro{ki dela na podlagi dogovorjene pla~nepolitike, so rde~a nit na{ih prizadevanj zastopanja interesov delodajalcev, zdruènih v ZDS.Na{e poslanstvo je argumentirano, strokovno in transparentno uveljavljati stali{~a in interesedelodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu in industrijskih razmerjih, tako doma kot v tujini.Strokovna ekipa ZDS, ki sodeluje z mreò strokovnjakov iz gospodarstva, s svojim delomomogo~a, da ZDS lahko odigra klju~no vlogo tako v bipartitnem kot tripartitnem ekonomsko-socialnem dialogu. ZDS je aktivno pri soodlo~anju in oblikovanju stali{~ v Ekonomsko socialnemsvetu, Dràvnem svetu ter v razli~nih komisijah in odborih Dràvnega zbora v Sloveniji.ZDS je prviin edini slovenski predstavnik delodajalcev, ki je ~lan BUSINESSEUROPE – federacije evropskihdelodajalskih in industrijskih zdruènj, socialnega partnerja na evropski ravni. ZDS je tudi ~lanMednarodne organizacije delodajalcev IOE pri ILO s sedeèm v @enevi, ki daje Zdruènjuvpetost v globalne povezave med delodajalci. Od 1. aprila letos pa je ZDS pridobilo tudi status~lana opazovalca pri BIAC znotraj OECD (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

13


^LANI OCENJEVALNE KOMISIJE HORUS 2009

Predsednik ocenjevalne komisije (1. in 2. krog) je mag. Franc Ho~evar, svetovalec predsednikaRS za socialno in zdravstveno varstvo ter humanitarna vpra{anja.

^lani 1. krog:• mag. Franc Ho~evar, svetovalec predsednika RS za socialno in zdravstveno varstvo ter

humanitarna vpra{anja, predsednik komisije za nagrado Horus,• dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj z Biotehni{ke fakultete, • Joè Gornik iz Centra nevladnih organizacij Slovenije, • Doc. dr. Ur{a Golob s FDV, prva doktorantka komunikologije s podro~ja dru`bene

odgovornosti pri nas, • predstavniki partnerjev –

- Polona Marin~ek, PRSS- mag. Aleksander Salki~, predsednik PRSS, - Sre~ko Pirtov{ek, urednik Kapitala, - zaslu`ni profesor ddr. Matja` Mulej, IRDO,

• predstavniki podpornih partnerjev:- mag. Aleksandra Podgornik iz [tajerske gospodarske zbornice, - Tonja Blatnik iz Zdruènja Manager, - Joè Smole, generalni sekretar Zdruènja delodajalcev Slovenije - dr. Nadya Zhexembayeva iz Slovenskega zdruènja ZN za trajnostni razvoj, - Sa{a Mrak, vodja odnosov z javnostmi in vodja projekta Zlata nit pri Dnevniku.

^lani 2. krog:• mag. Franc Ho~evar, svetovalec predsednika RS za socialno in zdravstveno varstvo ter humani-

tarna vpra{anja, predsednik komisije za nagrado Horus,• Metka [toka Debevec, sekretarka na MDDSZ, ~lanica Skupine predstavnikov za dru`beno

odgovornost v Direktoratu za zaposlovanje in socialne zadeve pri Evropski komisiji, • Drago Kos, predsednik Komisije za prepre~evanje korupcije.

14


PREDSTAVITEV ^LANOV KOMISIJE

Tonja BlatnikTonja Blatnik je strokovna sodelavka za komunikacijo pri Zdruènju Manager, kjer med drugimopravlja funkcijo izvr{ne urednica revije MQ in pomo~nice izvr{ne urednice revije Prepletanje,management za dru`bo. Svojo karierno pot je za~ela kot novinarka pri razli~nih medijih,nadaljevala na Fakulteti za dru`bene vede, kjer je kot raziskovalna sodelavka Centra za razisko-vanje organizacij in ~love{kih virov - v okviru projekta Upravljanje poklicnega znanja kot podlagaza izbiro izobraèvalne poti, ki sta ga vodila dr. Ivan Svetlik in Anton Zdouc - postala soavtoricapriro~nika Vodnik po karirernih poteh in fakultetah. Tonja Blatnik sodeluje z razli~nimi mediji. Leta2006 je v soavtorstvu posnela tudi kraj{i dokumentarni film za RTV Slovenija: Hid`re, ne mo{ki neènske, ki je bil predvajan na Festivalu dokumentarnega filma v Mariboru (Dokma).

doc. dr. Ur{a GolobDoc. dr. Ur{a Golob je docentka na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. Doktorirala je natemo dru`bene odgovornosti podjetja in komuniciranja. Raziskovalno se ukvarja s podro~ji marketinga,dru`bene odgovornosti podjetja in korporativnega komuniciranja. Svoje raziskovalno delo objavlja vuglednih mednarodnih revijah, kot so: Public Relations Review, Corporate Communications – AnInternational Journal, Journal of Communication Management, Journal of Marketing Communications inEuropean Journal of Marketing. Preden se je podala v akademske vode, je pet let delala kot svetovalkas podro~ja korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi.Izbrane objave s podro~ja dru`bene odgovornosti:• Golob, U., Bartlett, J. L. Communicating about corporate social responsibility : a comparative

study of CSR reporting in Australia and Slovenia. Public relations review., 2007, vol. 33, no.1, str. 1-9.

• Podnar, K., Golob, U. CSR expectations : the focus of corporate marketing. Corp. commun.,2007, vol. 12, no. 4, str. 326-340.

• Golob, U., Lah, M., Jan~i~, Z. Value orientations and consumer expectations of corporatesocial responsibility. J. mark. commun., Apr. 2008, vol. 14, no. 2, str. 83-96.

• Golob, U., Podnar, K., Lah, M. Social economy and social responsibility : alternatives to globalanarchy of neoliberalism?. Int. j. soc. econ., 2009, vol. 36, no. 5, str. 626-640.

Joè GornikJoè Gornik je po osnovni izobrazbi ekonomist. Delo v nevladnih organizacijah ga je vodilo prekoustvarjanja pogojev za druènje v lokalnem mladinskem centru do prostovoljstva v Mladinskemcehu, kjer je dobil prvo zaposlitev. Bil je direktor Zavoda Janeza Smrekarja (mladinska uli~nivzgoja) in direktor Zavoda za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS. Je zelo aktiven na razli~nih podro~jih, za katera so potrebna znanja, ki jih je pridobival naneformalnih izobraèvanjih doma in v tujini. Je avtor knjig iger, izobraèvalnih priro~nikov, idejnipobudnik razli~nih projektov. Poleg tega se vseskozi ukvarja z inovativnimi praksami, inovativnimimetodami dela. [e posebej je aktiven pri pomo~i razli~nim nevladnim organizacijam.Kot aktiven sodelavec v NVO sektorju èli pripeljati pojem dru`bene odgovornosti na vi{ji nivo,ne samo pri podjetjih, temve~ tudi na strani nevladnih organizacij in posameznikov.

15


mag. Franc Ho~evarsvetovalec predsednika RS za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja

Predsednik republike dr. Danilo Türk je mag. Franca Ho~evarja 28. decembra 2007 imenoval zasvetovalca za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja. Od leta 2005 do 2007je bil svetovalec direktorja In{tituta za rehabilitacijo, v letih 2004 ter 2005 pa je bil mag. Ho~evargeneralni direktor Klini~nega centra Ljubljana. Od leta 1999 do 2002 je bil svetovalec predsednika republike Milana Ku~ana, pred tem pa 20let (1984-2004) direktor In{tituta za rehabilitacijo. Od leta 1978 do 1984 je bil mag. FrancHo~evar namestnik predsednika Republi{kega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, od 1970do 1973 pa je v predsedstvu Zveze mladine Slovenije vodil {tudijsko-raziskovalni center in centermladinskih klubov. Magisterij je kon~al na Ekonomski fakulteti (1996), kjer je leta 1992 tudi diplomiral, s special-izacijo na podro~ju managementa. Leta 1973 je v Zagrebu diplomiral na Visoki defektolo{ki {oli,leta 1968 pa tudi na Pedago{ki akademiji v Ljubljani. Na srednji zobotehni{ki {oli v Ljubljani jematuriral leta 1965, osnovno {olo pa je obiskoval v Mokronogu. Od leta 2005 predava na [oli za direktorje v socialnem varstvu, pred tem (od 2001) pa je kotvi{ji predavatelj predaval na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter kot profesor(1974-1984) na Vi{ji {oli za socialno delo. Mag. Franc Ho~evar se je rodil 4. julija 1946 na Gorenjih Jesenicah.

dr. Lu~ka Kajfe`-Bogataj, red. prof.Leta 1980 je diplomirala na Fakulteti za matematiko in fiziko, doktorski {tudij kon~ala naBiotehni{ki fakulteti. Od leta 1997 redna profesorica, predava na BF in na Fakulteti za matematikoin fiziko. Od leta 1996 je vodja Centra za biometeorologijo na Biotehni{ki fakulteti, od leta 2002do 2008 je bila ~lanica Medvladnega panela za podnebne spremembe v @enevi in od leta2006 ~lanica komiteja Globalnega klimatskega opazovalnega sistema (GCOS) pri Svetovnimeteorolo{ki organizaciji. Ukvarja se z raziskavami s podro~ja klimatskih sprememb in aplikativnemeteorologije. Objavila je 90 znanstvenih, ve~ kot {tiristo strokovnih in poljudnih ~lankov in leta2008 knjigo »Kaj nam prina{ajo podnebne spremembe?«. Dobitnica Nagrade mesta Ljubljane2008, Reda za zasluge Republike Slovenije, Ro`e Mogote 2008, sodelovala pa je tudi v IPCC,ki je bil sodobitnik Nobelove nagrade za mir 2007.

Lu~ka Kajfe` Bogataj holds a bachelor's degree in Meteorology and M.Sc. and Ph.D. inBiometeorology from University of Ljubljana. Her main research interests are climate change,agrometeorology, and applied meteorology. From 1997 she is Professor of Meteorology atBiotehnical Faculty and of Climatology at Dept. of Physics, University of Ljubljana and Head ofCentre for Agrometeorology at Biotecnical faculty. She is/was involved in and leading severalnational and international scientific projects related to climatology; publicised many scientificpublications. She is the recipient of many Slovenian honours and awards. She served as vice-chairof the Working Group 2 Fourth Assessment of the Intergovernmental Panel on Climate Change,providing scientific information to the United Nations Framework Convention on Climate Change.IPCC and Albert Gore, Jr. jointly received the Nobel Peace Prize in 2007. Since 2006 she is alsoa Member of GCOS (Global climate observation System) commitee, WMO, in Geneva.

16


Drago KosDrago Kos, diplomirani pravnik, se je rodil 13.1.1961 na Prevaljah. Osnovno {olo in gimnazijoje obiskoval na Ravnah na Koro{kem, na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1983. Takojza tem se je zaposlil na Upravi za notranje zadeve v Slovenj Gradcu kot kriminalist. Leta 1987je postal vodja skupine za zatiranje gospodarske kriminalitete. Ko je leta 1991 opravil tudipravosodni izpit, je postal namestnik na~elnika Urada kriminalisti~ne slu`be v UNZ SlovenjGradec. Leta 1993 se je preselil na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano, kjer je postalin{pektor v Oddelku za preiskave Uprave kriminalisti~ne slu`be (UKS). Leta 1995 je postal prvi vodja Sektorja za zatiranje organizirane kriminalitete, leta 1997 pa

namestnik direktorja UKS. Od leta 1999 do 2001 je delal v Slu`bi za evropske zadeve inmednarodno sodelovanje MNZ RS, kjer je kariero zaklju~il kot v.d. vodje slu`be. V za~etku leta2002 se je zaposlil v Uradu Vlade RS za prepre~evanje korupcije kot dràvni podsekretar,predsednik Komisije za prepre~evanje korupcije je postal leta 2004. Na mednarodnem podro~ju je Drago Kos trenutno aktiven kot predsednik Skupine dràv Sveta

Evrope proti korupciji – GRECO, bil je ~lan Skupine specialistov Sveta Evrope za kazenskopravnein kriminolo{ke aspekte organizirane kriminalitete – PC-S-CO in ekspert na podro~ju pranjadenarja v odboru MONEYVAL. Republiko Slovenijo predstavlja tudi v Delovni skupini OECD zaprepre~evanje korupcije v mednarodnih poslovnih transakcijah in v Protikorupcijski pobudi Paktastabilnosti – SPAI. Kot eksperta ga pogosto uporablja Svet Evrope, ob~asno pa tudi Evropskakomisija in Mednarodni denarni sklad. V Sloveniji in tujini pogosto nastopa z razli~nimi prispevki in predavanji na temo korupcije,organiziranega kriminala in prikritih preiskovalnih metod.

Polona Marin~ek Kot samostojna svetovalka zdruùje znanja univerzitetne diplomirane inènirke krajinske arhitekturein komuniciranja. Z razli~nimi naro~niki sodeluje pri pripravi in izvedbi komunikacijskih projektov.Od leta 2006 je vodja Sekcije za spodbujanje dru`bene odgovornosti v okviru Slovenskegadru{tva za odnose z javnostmi ter ena od pobudnic Slovenske nagrade za dru`beno odgovornostHorus. V letih 2006 in 2007 je bila direktorica dru`be Populus d.o.o., ki se ukvarja s krajinskimin urbanisti~nim na~rtovanjem. Od leta 2004 do 2005 se je kot vodja projektov v agenciji AVStudio d.o.o. posve~ala spletnemu komuniciranju, pred tem pa je v agencij Pristop d.o.o. kotasistentka svetovalke nabirala izku{nje pri celovitem svetovanju na podro~ju odnosov z javnostmi.

Sa{a MrakSa{a Mrak je univ. dipl. komunikologinja. Na Dnevniku dela è od leta 2003, pred tem si je prvedelovne izku{nje nabirala na Ministrstvu za zunanje zadeve v sektorju za odnose z javnostmi inkot novinarka v nekaterih slovenskih medijih. Je avtorica {tevilnih ~lankov in intervjujev s slovenskimiin tujimi strokovnjaki za podro~je vodenja in kadrov ter slovenskimi in tujimi managerji na temoupravljanja s ~love{kimi viri in vodenja. Na Dnevniku je za~ela delati kot vodja projektov tr`negakomuniciranja, nadaljevala kot urednica in projektni vodja za razvoj vsebin priloge Zaposlitve &kariera, od samega za~etka leta 2007 pa je vodja nacionalnega izbora in medijsko razisko-valnega projekta najbolj{ih zaposlovalcev Zlata nit, trenutno pa tudi vodja odnosov z javnostmi v~asopisni dru`bi Dnevnik. Izku{nje je nabirala {e kot televizijska voditeljica, pogosto pa nastopatudi kot moderatorka konferenc in okroglih miz.

17


ddr. Matja` MULEJ, zasl. prof.DDr. Matja` MULEJ je doktor ekonomskih znanosti (s podro~ja teorije sistemov) in doktormened`mentskih znanosti (s podro~ja inovacijskega mened`menta), zaslu`ni profesor teorijesistemov in inovacij. Je avtor dialekti~ne teorije sistemov in teorije inovativnega poslovanja (zatranzicijske razmere). Objavljal je v +40 deèlah in slu`boval v {estih. Objavil in uredil je preko60 knjig in zbornikov. Bil je gostujo~i profesor in raziskovalec v tujini 15 semestrov, med drugimna Cornell U., ZDA. Je ~lan treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti. Je predsednik IFSR(s 37 asociacijami ~lanicami in ~lanstvom na vseh celinah) itd. V registru raziskovalcev ima {tevilko8082; tam je zapisanih preko 1400 avtorskih postavk. Ima okrog 120 citiranosti in preko 40~lankov v tujih revijah prvega ranga (s soavtorji). Bil je tudi dekan in prorektor Univerze v Mariboruv obdobju 1997-2001. V Mednarodni enciklopediji teorije sistemov in kibernetike, 2. izdaja(Charles François, ed., 2004), Saur, Muenchen, je devet vnosov o M. Muleju in njegovidialekti~ni teoriji sistemov. Je tudi v drugih podobnih publikacijah. Je predsednik Strokovnega svetain{tituta IRDO in predsednik Raziskovalnega sveta ZRC IRDO.

Sre~ko Pirtov{ekSre~ko Pirtov{ek, univerzitetni diplomirani ekonomist EPF Maribor je glavni in odgovorni urednikZalo`be KapitalV svojem petindvajsetletnem novinarskem delu je opravljal naslednje funkcije:• Odgovorni urednik {tudentskega ~asopisa Katedra• Urednik {tudentski oddaj na radiu Maribor • Urednik in novinar pet let na Radiu Maribor • Urednik regionalnega programa TV studia Maribor• Urednik borzne oddaje Poslovna borza na TV Slovenija • Glavni in odgovorni urednik revije Kapital, Zlati Kapital, Golf Slovenija, Navtika Kapital in

Maribor~an• Kot diplomirani ekonomist avtor ve~ kot 1.000 razli~nih prispevkov v zgoraj navedenih

edicijah.• Avtor ve~ kot 500 komentarjev v revijah Kapital in Maribor~an • Soavtor knjige Abeceda borzni{tva

mag. Aleksandra PodgornikJe direktorica [tajerske gospodarske zbornice, ki jo vodi na osnovi svojih dolgoletnih izku{enj napodro~ju gospodarstva. Pri tem so ji v veliko pomo~ tudi dodatna izobraèvanja izmed katerihizstopa certifikat podjetni{kega svetovalca na podro~ju podjetni{tva in marketinga na Mednarodniakademiji za podjetni{ke svetovalce.

Svoje 10 letne izku{nje v gospodarstvu je pridobivala na razli~nih delovnih mestih kot je vodjamarketinga v podjetju Struc Tovarna kos in srpov d.o.o, vodja programa ìvil v podjetju Horizontd.o.o. in kot izdel~ni vodja v podjetju Henkel Zlatorog v Mariboru. Pred dvema letoma jepridobila naziv magistra ekonomskih znanosti in poslovnih ved.

18


mag. Aleksander Salki~Mag. Aleksander Salki~, je zaposlen v dru`bi Petrol d.d., Ljubljana, kot svetovalec predsednikauprave za odnose z javnostmi. Pred tem je bil zaposlen na Slovenskih èleznicah kot pomo~nikizvr{enega direktorja za strate{ko trènje in razvoj in vodja slu`be za organizacijsko komunici-ranje. Pokriva celotno podro~je odnosov z javnostmi, del tr`nega komuniciranja in svetovanjevodstvu podjetja. Najve~ji del svojih prvih delovnih izku{enj je nabiral na podro~ju novinarstva.Leta 1990 je sodeloval pri vzpostavitvi obmo~no najve~jega televizijskega kabelskega sistema vSloveniji in pri postavitvi informiranja prek TV Medvode z rednimi informativnimi oddajami, kite~ejo {e danes. Sodeloval pri ustanavljanju nove komercialne televizije POP TV, kjer je bil novinarin voditelj dnevno informativne oddaje 24 ur. Leta 1999 je nadaljeval svojo poklicno kariero napodro~ju odnosov z javnostmi. Od leta 2005 do 2008 je bil podpredsednik uprave Slovenskegadru{tva za odnose z javnostmi, od leta 2008 naprej pa je predsednik dru{tva. Leta 2007 jezaklju~il magistrski {tudij Poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,smer trènje.

Joè Smole Je izku{en pogajalec in strokovnjak za podro~je socialnega partnerstva in delodajalskih organi-zacij. Diplomiral je na fakulteti za strojni{tvo s podro~ja tekstilne tehnologije na Univerzi vMariboru, kjer je dokon~al tudi podiplomski specialisti~ni {tudij Ra~unalni{ko podprti informacijskisistemi v tekstilni proizvodnji. Kariero je za~el leta 1982 v podjetju Svila, kjer je naposled postalgeneralni direktor. 1990 je bil izvoljen za poslanca Dràvnega Zbora na prvih ve~strankarskihparlamentarnih volitvah. 1997 nadaljeval kot dràvni sekretar za mala gospodarstva naMinistrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Leta 2000 je pri{el na Gospodarsko zbornicoSlovenije kot Sekretar zdruènja za tekstilno, obla~ilno in usnjarsko predelovalno industrijo, 2 letikasneje je napredoval v svetovalca predsednika GZS za regionalni razvoj. Od leta 2003 do2007 je bil vodja pogajalske skupine GZS za socialni dialog. Januarja 2008 je bil imenovan zageneralnega sekretarja Zdruènja delodajalcev Slovenije.

Metka [toka Debevec Je diplomirana ekonomistka, ve~ino delovne dobe zaposlena na Ministrstvu za delo, druìno insocialne zadeve,oziroma njegovih predhodnikih. Ves ~as je delala na podro~ju socialnegadialoga in dogovarjanja s socialnimi partnerji (o politiki pla~, sklepanje kolektivnih pogodb zajavni sektor; vse od osamosvojitve Slovenije je bila zadolèna tudi za pripravo in sklepanjesocialnih sporazumov, pri ~emer {e vedno sodeluje). Dru`bena odgovornost podjetij sodi v njenodelovno podro~je zadnja tri leta, odkar je ~lanica Skupine visokih nacionalnih predstavnikov zadru`beno odgovornost podjetij pri Evropski komisiji. V tej vlogi se udeleùje rednih sestankovkomisije ter konferenc in drugih sre~anj na to temo, kjer pridobiva nove izku{nje, znanja ininformacije. Ministrstvo RS za delo, druìno in socialne zadeve je znotraj vlade zadolèno za koordinacijopriprave nacionalnega poro~ila o javnih politikah na podro~ju dru`bene odgovornosti, kar tudisodi med njene neposredne zadolìtve.

19


dr. Nadya Zhexembayeva Dr. Nadya Zhexembayeva je direktorica enoletnega podiplomskega mednarodnega ExecutiveMBA {tudija IEDC-Poslovni {oli Bled in podpredsednica Slovenskega dru{tva ZN za trajnostnirazvoj (UN Global Compact Slovenia). Je agentka koristi za ves svet (Agent of World Benefit) naWeatherhead School of Management, ki deluje v okviru Univerze Case Western Reserve v ZDA.V svojem raziskovalnem delu se osredoto~a na pozitivne organizacijske spremembe, sistemskepristope k razvoju organizacij in dru`beno odgovornost podjetij v razvijajo~ih se ekonomijah. Jetudi direktorica World Inquiry, globalnega foruma za vzpodbujanje poslovnih inovacij s pozitivnimu~inkom na dru`bo, ki deluje v sklopu Centra za poslovni svet kot gibala dobrobiti sveta(B·A·W·B) pri Univerzi Case Western Reserve, ZDA. Pri svojem delu sodeluje s predstavnikiposlovnega sveta, civilne dru`be in akademskega sveta. Leta 2007 se je dr. Zhexembayevapridru`ila podjetju Sustainable Value Partners, enemu najstarej{ih in najuglednej{ih svetovalnihpodjetij s podro~ja trajnostnega razvoja in dru`bene odgovornosti na svetu.

20


PREDSTAVITEV FINALISTOV

Kategorija: mikro-majhna podjetja:

INFOTEHNA d.o.o.Glavni trg 20, 8000 Novo mesto

Infotehna je visokotehnolo{ko podjetje. Gradijo specifi~ne informacijske re{itve, ki jih uporabljajoregulirane organizacije: proizvajalci zdravil, banke, zavarovalnice, dràvna uprava in drugi znjihovo pomo~jo u~inkovito obvladujejo obse`no dokumentacijo ter kompleksne delovne procese.Z nogami stojijo na trdnih tleh, zato se zavedajo pomena trajnostno naravnanega na~inarazmi{ljanja. Dru`bena odgovornost za njih ni modna muha, temve~ imperativ: poudarjajo skrbza zaposlene in kupce, sodelovanje z lokalno skupnostjo in odgovoren odnos do narave.

Zaposleni so vir idej in znanja: kakovostne ljudi je izjemno te`ko dobiti, izziv predstavljata tudiohranjanje in nadgradnja znanj. V Infotehni se izobraùjejo vsi. Ker delujejo v visokotehnolo{kemokolju, je u~inkovita inovacijska politika neizogibna: ideje nagrajujejo. Sleherni sodelavec lahkoizkoristi {tevilne ugodnosti, denimo brezpla~ne aktivnosti v okviru Infotehninega {portnega alikulturnega kluba. Zaposlene aktivno povezujejo z naravo in skupnostjo: trudijo se vlagati svoj ~as,ne zgolj sredstev, in tako prispevati k spremembam. Vsak lahko izkoristi pla~an dan dopusta, ~ega porabi za okoljevarstvo ali dru`beno korist. Tudi njihove re{itve so ekolo{ko naravnane:izra~unali so, da so njihovi uporabniki zaradi dela z Infotehninimi re{itvami prihranili è ve~ kot7.000 dreves! Svoje partnerje redno informirajo: izdajajo bilten, pripravljajo specializiranedogodke ter letno konferenco, na katerih izmenjujejo izku{nje. Odprti so za kritike in spremembe.K odgovornemu ravnanju jih vodi èlja po uspehu. Trudijo se ohranjati tesne, pristne in dolgoro~neodnose z vsemi, ki prihajajo v stik z njimi. Vedno seveda to ni enostavno, vendar gre za preprostodejstvo, da mora tisti, ki èli napredovati in biti uspe{en, vseskozi ravnati tako, da ostaja v kohezijitako sam s seboj kot tudi z okolico.

21


INFORMA ECHO d.o.o.Na Koro{ci 15, 1000 Ljubljana

Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje, je na osnovi lastnega know how-a (knjiga9K - 9 korakov u~inkovitega komuniciranja) razvila Model sinergijskega poslovanja, po kateremje zasnovala svojo dejavnost.

Pojem sinergija ponazarja ustvarjalno sodelovanje na osnovi usklajevanja potreb in interesov medposamezniki, podjetji in dru`bo kot celoto.

Dejavnost agencije vklju~uje odnose z javnostmi in javne zadeve, na~rtovanje in izvajanje akcijintegriranega komuniciranja (povezovanje komuniciranja in poslovanje), ogla{evanje in vizualnekomunikacije ter spletno komuniciranje.• V sredi{~u vsakega od 3 programov, ki tvorijo Model sinergijskega poslovanja, je u~inkovita

raba energije, ki je v osnovi usmerjena v dru`beno odgovorno ravnanje. - Mre`a dru`beno-poslovne koristnosti Sinergija povezuje ve~ kot 40 podjetij, ustanov in

NVO. - Ve~letna kampanja Energija si, bodi u~inkovit, katere pobudnik je skupina HSE, je

vseslovenska kampanja, ki je z izpeljanimi akcijami doslej spodbudila 37% Slovencev, daso za~eli ukrepe URE uvajati v svojih domovih.

- Raziskava energetske u~inkovitosti Slovenije - REUS, je prva tovrstna specializiranakontinuirana raziskava v Sloveniji.

• Pri zaposlenih spodbujajo celovit osebnostni razvoj, ki ga razumejo kot pogoj za usklajevanjein uspe{no povezovanje potreb in interesov na razli~nih ravneh dru`be, kar je bistvo komunici-ranja kot osnovne dejavnosti agencije Informa Echo.

• Naro~nike preko mre`e Sinergija aktivno spodbujajo in vklju~ujejo v dru`beno koristne akcije(v zadnji akciji »Izra~unaj svoj CO2 odtis« je sodelovalo 35 podjetij).

V agenciji Informa Echo razumejo dru`beno odgovornost kot ustvarjanje sinergijskih povezav naosebni in poslovni ravni, s tem pa doseganje sinergijskih u~inkov, ki predstavljajo merljivo dobrobitna ravni {ir{ega dru`benega interesa.

22


DOMENCA d.o.o.Spodnji plav` 24e, 4270 Jesenice

Domena je kakor otro{ko ime. Otroka poimenujemo {e, ko je sam {e ~isto nebogljen in je prednjim {e vse ìvljenje. Vanj usmerjamo svoje projekcije in èlje. Skozi leta mu pomagamo odkrivatita svet, ga u~imo, delimo z njim na{e izku{nje in vrednote.

Naenkrat opazimo, da se pred nami za~ne oblikovati ~isto prava osebnost. Samostojna osebnost.Ve~krat tudi druga~na od na{ih èlja in pri~akovanj. Nau~imo se ji prisluhniti. Nau~imo se postatinjeni prijatelji. Nau~imo se biti z njo. In nau~imo se skupaj z njo razvijati tudi sami.

Domenca je tukaj od samega za~etka in s svojimi dolgoletnimi izku{njami najbolj{i svetovalec zarazvoj va{ih spletnih osebnosti.

Uspe{ne spletne zgodbe ustvarjajo v Domenci è od leta 1999. In uspeha ne merijo s {tevilomnagrad (~eprav je njihov nabor ravno tako impresiven), temve~ predvsem s tem, da so to projekti,ki so postavili mejnike v slovenskem spletnem prostoru in se organsko razvijajo naprej. Vsa ta rastpa se za~ne s semenom (domeno), ki ga posejejo na skrbno izbrano prst (gostovanje) in muomogo~ijo kar najve~ son~nih dni v letu. Z nasmehom.

Danes je Domenca eno najbolj prepoznavnih imen na podro~ju razvoja spletnih aplikacij, medijevin postavitve raznolikih spletnih projektov, ki èlijo uspeti. Pona{ajo se z najve~jim tr`nim deleèmna podro~jih gostovanja in registracije domen. Niso le svetovalci, ampak predvsem razvojnonaravnano podjetje, ki ima svoje korenine globoko v tehni~nih plateh omre`ja vseh omreìj. Napodro~jih, ki jih pokrivajo, orjejo ledino z uvajanjem novih tehnologij. Zrasli pa so tudi drugam.Ker idejam dajejo izvedbo, zgodbam vsebino in imenom osebnost.

V Domenci ne delujejo po ustaljenih tirnicah in si konvencionalni niti ne èlijo postati. êprav zmnogimi uspe{nimi podjetji delimo fokus k inovativnosti in strast do razvoja na{ih produktov, èlijonegovati prijateljsko vzdu{je majhnih podjetij. Tudi zato jim uspeva dosegati tako velike uspehe indobre rezultate.

@e od samega za~etka so pionirji pri uvajanju novih tehnologij in novih postopkov, zato je v osr~junjihovih vrednot znanje. Veliko ve~je ideje se rodijo, ~e staknemo ve~ brihtnih glav skupaj. Inravno zaradi tega sami od sebe zahtevajo veliko, popolnost. Ideje in prizadevanja poveèjo naskupnem imenovalcu odgovornosti, ki jo izàrevamo na individualni in kolektivni ravni. V Domencitemu koktejlu dodajo {e skrivno sestavino, ki poskrbi, da je vse skupaj tudi zabavno in kul.

23


Kategorija: srednje velika podjetja:

MIMOVRSTE d.o.o.Spodnji plav` 24e, 4270 Jesenice

Spletni center sodobnih nakupov mimovrste=) je nastal kot uresni~itev ideje, da bi kupcemomogo~ili udoben, prijazen in varen nakup preko svetovnega spleta.

Vsi vemo, kako nadle`no je hoditi od trgovine do trgovine, iskati in primerjati izdelke, kopogre{amo objektivno strokovno pomo~ in informacije o lastnostih izdelkov, hkrati pa ne vemo, alije nakup v tej trgovini zares najbolj ugoden.

Sodobni nakupi brez ~akanja v vrsti so se prvi~ uresni~ili jeseni leta 2002, ko je z delovanjemza~ela spletna prodajalna mimovrste=), specializirana za ra~unalni{ko opremo. Za~eli so kotmajhna ekipa treh ljudi, v majhni trgovini in skladi{~u na Jesenicah.

Na sre~o so se lahko za tehni~no podporo zanesli na sestrsko podjetje Domenca, ki je bilo ètakrat vodilni ponudnik gostovanja in registracije domen. Zastavili so si jasen cilj: èlijo izdelatiprijazno spletno trgovino, ki bo zagotavljala zares udoben nakup ter kakovost storitev, kot sojih poznali iz spletnih trgovin onstran Atlantika.

Niso èleli poudarjati, da so tudi cenovno ugodni, ~eprav so bile njihove Spletne cene vednozelo ugodne. V prvem letu so doìveli zares nepri~akovan odziv, saj so zabeleìli okoli 4.000naro~il (zanimivo: danes ve~ kot toliko naro~il sprejmejo vsak mesec). Drugo leto poslovanja jebilo {e bolj uspe{no, saj so {tevilo naro~il è potrojili in to jih je spodbudilo, da so trgovino {enaprej intenzivno razvijali.

Tako so jeseni 2004 lansirali Spletni nakupovalni center mimovrste=) - tehni~no in oblikovnoprenovljeno spletno trgovino z raz{irjenim prodajnim programom (foto oprema, DVD filmi,glasbene zgo{~enke). Neprespane no~i programiranja in oblikovanja ter trmoglavo sledenjekonceptu prijaznosti, tudi na ra~un poslovne neuspe{nosti, so se jim obrestovali z nagradoePodjetnik leta 2005 ter tudi kasneje tega leta, ko so uspeli s koli~ino naro~il dose~i to~kopreloma in za~eli poslovati pozitivno. Danes ekipa {teje 80 sodelavcev, ki obvladujejo ve~kot 45.000 artiklov v 13 prodajnih oddelkih in uspe{no zaklju~ijo 10.000 naro~il vsakmesec.

Rast je bila hitra, ve~ kot 100-odstotna è vsa leta, ni pa pri{la brez zapletov. Prostorske omejitveskladi{~a in prostorov za zaposlene, neizprosna konkurenca in nizke marè so zahtevale nenehnooptimizacijo poslovnih procesov in posve~anje avtomatizaciji poslovanja.

24


Poleti 2007 so predstavili ponovno v celoti prenovljeno spletno trgovino, tokrat so jo poimenovaliSpletni center sodobnih nakupov mimovrste=). Menijo, da so uspe{no zaklju~ili obdobjeoptimizacije procesov in imajo zares u~inkovito orodje, zato v sredi{~e pozornosti zopet prihajaskrb za prijazen, kakovosten, udoben in sodoben nakup. [e vedno ne stojijo v vrsti, ampakgredo mimo. Tako kot to po~nejo `e od za~etka.

Leta 2008 so prejeli veliko nagrado Netko za e-trgovino leta ter postali gorenjska Gazela terbronasta Gazela Slovenije za leto 2008, bili pa so tudi med finalisti Zlate niti 2008.

Dejstva in {tevilke:- 13 oddelkov,- 45.000 artiklov,- mese~no jih obi{~e 550.000 obiskovalcev,- od katerih je 155.000 registriranih uporabnikov,- dnevno po{ljejo 500 paketov,- 10.000 zaklju~enih naro~il vsak mesec,- 80 sodelavcev, ki skrbijo za celostno in prijetno nakupovanje,- 70-odsotna rast `e {tiri leta zapored (promet 2008: 14,7 milijona evrov).

25


ATECH ELEKTRONIKA d.o.o.Ba~ pri Materiji 30, 6242 Materija

Delovni dan ATecha ustvarjajo potrebe trga. Dana{nje in tiste, ki {ele nastajajo. Z inovacijamielektronskih sistemov prispevajo k razvoju na podro~ju var~evanja z energijo, trga za{~ite in udobja.Naj se sli{i {e tako preprosto, njihovi izdelki kupcu re{ujejo probleme - je moto dru`be. Glavni podro~ji, s katerimi se je brkinski ATech uveljavil v mednarodni konkurenci, sta elektronikamotorskih kontrol in povezovalnih modulov. Razvijata se pod blagovnima znamkama SmartMove inSmartLine, ki sta plod lastnega razvoja. K trajnostnemu razvoju naravnane inovacije so rezultat ustvar-janja visokotehnolo{kih elektronskih sistemov v okolju odli~nosti, ki jo ATEch dosega s pomo~jo sodobnihinformacijskih sistemov v organizacijskih in razvojnih postopkih ter z avtomatizacijo v proizvodnji.

V 2008. letu se je druìni izdelkov pridruìl FUMIS - najnovej{a linija za u~inkovito in varno kontrolo kotlovter pe~i na kurilne pelete. S FUMISom je podjetje ATech Slovenijo pribliàlo ekolo{ko najnaprednej{imdràvam, ki razvijajo in spodbujajo tehnologijo za ekolo{ko (u)porabo naravnih dobrin.

Okolje in dru`ba sta dve od treh temeljnih vrednot podjetja ATech: podjetje ju je postavilo vospredje è v fazah zgodnje dinami~ne rasti. »Pri tem kot vlaganje razumemo ~as, denar inprizadevanje razvojnega in trènjskega tima, ki daje rezultat v okolju prijaznih dejavnostih inizdelkih,« poudarja direktor Davor Jakulin.

Okolju prijazen razvoj rezultatov ne prina{a le poslovnih uspehov, temve~ se odraà tudi z vrstopriznanj. ATech je prejemnik nagrade za dinami~no in trajnostno naravnano rast, gazeleprimorskonotranjske regije 2003, nosilec najpodjetni{ke ideje 2005, druìna izdelkov FUMIS jeprejela priznanje okolju prijazna inovacija na Slovenskem forumu inovacij 2008 itn.

Dru`bena vpetost ATecha se udejanja tudi s sodelovanjem v razli~nih iniciativah, kot so UNGlobal Compact, gibanje za inovacijsko komuniciranje InKo, kot tudi v prehodu podjetja naogrevanje z obnovljivimi viri energij, ki jo potrjuje certifikat ravnanja z okoljem ISO14001. ATechje med aktivnimi ~lani Zdruènja Manager, sodeluje z revijo Prepletanje, management za dru`bo,in se glede na zmo`nosti odziva na podjetni{ke in inovativne pobude okolja.

Tretja ATechova temeljna vrednota so ljudje. "Na{ uspeh je rezultat dela mnogih. Zaposleni vATechu verjamemo drug v drugega in skozi timsko delo neprestano gradimo vzdu{je sodelovanja.«Visoke stopnje rasti pri poslovanju, ki jih dosegajo gazele, ne bi bile mogo~e, ~e ne bi znaliaktivirati vseh notranjih potencialov podjetja. To lahko podjetje dosega le s skrbno izbirozaposlenih, ki ìvijo iste vrednote kot podjetje ter kasneje skrbijo za kakovost odnosa med organi-zacijo in posameznikom. Oboje se odraà v rezultatih izbora Zlata nit, v katerem se je ATechè dve leti zapovrstjo uvrstil med 101 najbolj{ega zaposlovalca Slovenije.

Strate{ka usmeritev EU je biti prvi v svetu na podro~ju obvladovanja tehnologij zmanj{evanjatoplogrednih plinov. ATechove inovativne ideje za inteligentne izdelke souresni~ujejo to usmeritev.

26


Kategorija: velika podjetja:

MERCATOR d.d.Dunajska c. 107, p.p. 3234, 1001 Ljubljana

Mercator se zaveda vpetosti v dru`beno in naravno okolje, spodbuja gospodarski, socialni indru`beni razvoj vsakega lokalnega okolja, v katerem deluje, ustvarja {ir{e gospodarske indru`bene u~inke, oblikuje prijazna in urejena okolja za potro{nike in zaposlene ter pove~ujekakovost ponudbe blaga in storitev. Prizadevajo si tudi za izbolj{evanje okoljskih vidikovposlovanja, gospodarno ravnanje in racionalno rabo energije, surovin in drugih naravnih virov. VMercatorju verjamejo, da poslovni uspeh podjetja temelji na ekonomski racionalnosti,uravnoteènem razvoju in vpetosti v naravno in dru`beno okolje. Zato sledijo na~elu, da jepodjetje dolgoro~no u~inkovitej{e, ~e v zasnovo strategije lastnega razvoja vklju~i tudi skrb zaokolje, ~iste tehnologije in ekolo{ko sprejemljive izdelke. Prizadevajo si za vklju~evanje vsehpomembnih deleèv v projekte, ki prispevajo k razvoju podjetja po na~elih trajnostnega razvoja.Tako v Mercatorju stalno poteka ve~ projektov v okviru skrbi za zaposlene, na podro~ju ekologijein pomo~i najbolj ob~utljivim skupinam ljudi. Podjetje tako stalno utrjuje svojo povezanost zokoljem in ljudmi in stalno prispeva h kakovosti njihovega ìvljenja, tako s svojim poslovanjem,na~inom delovanja v lokalnih okoljih in s skrbjo za zaposlene, kot tudi z razli~nimi donacijami inhumanitarnimi projekti.

V Mercatorju pospe{eno sledijo na~elom trajnostne trgovine in si skladno z zakonodajnimi intr`nimi zahtevami ter zahtevami kupcev prizadevajo za trajnostno naravnane lastne aktivnosti,obenem pa spodbujajo tudi dobavitelje k trajnostni proizvodnji in kupce k trajnostni potro{nji.

Konkretne aktivnosti za bolj odgovoren odnos do okolja v Mercatorju razumejo ne le kot eno odkonkuren~nih prednosti dru`beno odgovornega podjetja, ampak kot temelje za nadaljnji uspeh incelo obstoj vsakega sodobnega podjetja.

27


SI.MOBIL d.d.[martinska 134b, 1000 Ljubljana

Si.mobil je kot prvi zasebni mobilni operater v Sloveniji uporabnikom svoje storitve predstavil marca1999. Z njihovim vstopom na trg se je za~ela razvijati konkurenca na slovenskem telekomunikaci-jskem trgu. Cene storitev in mobilnih aparatov so se za~ele znièvati, kakovost je rasla in mobilnatelefonija je postala dostopna vsem uporabnikom. Dru`ba Si.mobil je tako med uporabnikiprepoznana kot operater, ki s profesionalnim pristopom nudi kakovostne storitve, vredne svoje cene. K dru`beni odgovornosti je treba pristopiti celovito in ne zgolj izvajati njenih primarnih oblik, kot sosponzorstva, donatorstva in druge filantropi~ne dejavnosti. Postaviti je treba jasno povezavo med dru`benoodgovornostjo in poslovanjem, vrednotami in organizacijsko kulturo dolo~enega podjetja. Na Si.mobilu sose ga lotili tako kot se lotimo vsake pomembne stvari, od znotraj navzven. Postati zares odgovoren dodru`be in okolja pomeni najprej poznati samega sebe, se spremeniti in razumeti sporo~ilo. Biti okoljsko indru`beno odgovoren v ~asu velikih hitrosti ivljenja in poslovanja ter {iritve tehnologije ni preprosto. V Si.mobilu pri vseh svojih dejavnostih postavljajo v ospredje ljudi. Tako je skrb za njihovesodelavce eno od klju~nih podro~jih dru`bene odgovornosti. Poleg udejanjanja ukrepov v okvirucertifikata Druìni prijazno podjetje èlijo za svoje ljudi zmeraj narediti korak ve~. Za otrokesodelavcev so oblikovali otro{ki lik vidre in ga poimenovali Lutr, ki otrokom na zabaven in nevsiljivna~in priblià skrb za okolje in teme, kot so reciklaà ter pomen ~istih in zdravih voda. Otrocisodelavcev so se lahko z Lutrom prvi~ sre~ali na sprejemu Boì~ka, v aprilu 2009 pa so se z njimzabavali na dnevu odprtih vrat, kjer so se skupaj s star{i sprehodili po Si.mobilu in videli, kjenjihovi star{i preìvljajo ~as, ko niso z njimi. Si.mobil je noro dobro podjetje tudi zato, ker znajodelati dobro in se ob tem tudi zabavati. Njihovi sodelavci se lahko pridruìjo Skupini za {port aliEko timu, poleg tega pa organizirajo tudi piknike, novoletno zabavo in razli~ne team buildinge.Posebno pozornost so pred dobrima dvema letoma za~eli posve~ati okolju. Postavili so vizijo, dav naslednjih letih postanejo sinonim za ~iste in zdrave vode v Sloveniji. Za~eli so z majhnimikoraki, najprej pri sebi. Naredili so podroben popis stanja, izmerili svoj CO2 odtis in dolo~ili vrstoukrepov, kako ga zmanj{ati. Svojim okoljskim aktivnostim so nadeli ime, podobo, optimisti~ne inigrive »osebnostne« zna~ilnosti s ciljem, da odgovoren odnos do okolja postane njihova filozofija,kultura poslovanja. V prvi fazi so izpostavljali klju~na podro~ja ekologije: Reuse, Recycle andReduce in jih povezali z besedo Rethik, ki povzema novo ekonomsko paradigmo. V drugi fazi sozdruìli slovensko in angle{ko besedo, ki pomeni ponovni premislek in dobili ime Re.misli.Ponovno se je utrdilo dejstvo, da se je treba vsakega projekta lotiti od znotra navzven, torej za~en{ipri svojih sodelavcih in {ele kasneje nadaljevati z aktivnostmi izven organizacije. V duhu filozofijeRe.misli si Si.mobil prizadeva postati sinonim za zdrave in ~iste vode v Sloveniji. Zato je dru`baustanovila Sklad Si.voda kot samostojno in neodvisno in{titucijo, v katero se bodo transparentno stekalasredstva, namenjena ohranjanju ~istih in zdravih voda v Sloveniji. Sklad Si.voda bo razpisoval razpiseza investiranje v projekte, ki pripomorejo k ohranjanju voda ter izbolj{evanju kakovosti pitne vode.Organi zavoda pa bodo tehtno in strokovno izbrali primeren projekt za investiranje.Si.mobil èli ~ut za so~loveka spodbuditi tudi pri mladih pripadnikih ORTO generacije. Zato ètradicionalno organizira dobrodelno prireditev @ur z razlogom. Mladim èli pokazati, da lahko zdrobno gesto, kot je donacija è enega evra, veliko pomagajo. Lani se je na @uru v celotnem ve~eruzvrstilo rekordno {tevilo mladih, preko 30.000. Si.mobil je ves zbran denar z SMS donacijami in prekportala Vodafone live! doniral Dru{tvu Beli obro~, ki je sredstva namenil mladim rtvam kaznivih dejanj. Ko spozna{ sebe, lahko o tem u~i{ tudi druge. Lahko za~ne{ vra~ati in usmerjati, u~iti in spodbujati.In razlikovalna prednost tovrstnega Re.misli razmi{ljanja je ravno to. Ne multiplicirajo zgolj sporo~ila,multiplicirajo na~in, eljo, voljo. Multiplicirajo vpliv ljudi na okolje in dru`bo. In kar je najpomembnej{e,omogo~ajo, da lahko ljudje sami zmanj{ajo svoj vpliv na okolje s konkretnimi dejanji.

28


a

ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.Cankarjeva 3, 2507 Maribor

Zavarovalnica Maribor deluje v strogo konzervativnem finan~nem sektorju, pa vendar skozi letasvojega delovanja postavlja percepcijo zavarovalnice z visoko stopnjo inoviranja in prilagajanjasvoje osnovne dejavnosti (zavarovalni{tva) potrebam svojih dele`nikov (izjemno {irok spekter, sajso potencialni zavarovanci prav vsi prebivalci Slovenije). Z aktivnostmi in projekti dokazujejo, daso izrazito dru`beno odgovorno podjetje; tega ne pojmujejo »le« kot trajnostni razvoj, torej kotodgovornosti do okolja, marve~ tudi kot odgovornost do partnerjev, zavarovancev ter dozaposlenih. Dru`beno odgovornost dokazujejo s projekti, ki jih izvajajo sami in v sodelovanju zzunanjimi partnerji. V preteklosti so izpeljali ve~ ekolo{kih, izobraèvalnih, preventivnih itd.projektov, ki so imeli specifi~ne cilje - od osve{~anja, poziva k akciji ...

V 2008. letu so se odlo~ili, da bodo komunikacijo in skrb za ekologijo umestili tudi v samoprodajno politiko (ne le v komunikacijske in izobraèvalne projekte z Eko{olami, ministrstvi,ob~inami, osnovnimi {olami itd.). Zato voznike, ki se obna{ajo racionalno in uporabljajo tudijavna prevozna sredstva ali kolo ali hodijo pe{ ter tako prevozijo manj kot 15.000 kilometrov,nagradijo s progresivno lestvico popustov - poimenovali smo ga Eko-popust.

Dru`beno odgovornost pa v Zavarovalnici Maribor kaèjo tudi s pomo~jo preventivnih akcij,sponzorskih in donatorskih projektov. Okolje, v katerem delujejo (celotna Slovenija), potrebuje zaohranjanje multikulturnosti in pluralnosti mnenj sredstva za udejanjanje svojih ciljev. Prav zato nanacionalni in lokalni ravni podpirajo {portne, kulturne, izobraèvalne in raziskovalne projekte.

Zaposleni, ki delujejo dru`beno odgovorno, si tudi sami zasluìjo 'dru`beno odgovornost'. Kotpilotsko podjetje so v Zavarovalnici Maribor pristopili k projektu 'Druìni prijazno podjetje', so pauvr{~eni tudi na lestvico 100 najbolj{ih zaposlovalcev. Po raziskavi Hewitt Associates so na tretjemmestu med slovenskimi zaposlovalci. V Zavarovalnici Maribor se zavedajo, da samo samomo-tivirani zaposleni lahko u~inkovito delajo prave stvari na pravi na~in.

29


PREMOGOVNIK VELENJE d.d.Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Osnovna dejavnost Premogovnika Velenje je pridobivanje rjavega premoga in lignita. Slogan ûtza prihodnost zajema vrednote in filozofijo podjetja, s katerimi i{~e re{itve za ohranjanje kakovostiìvljenja sedanjih in prihodnjih generacij.Dru`beno odgovornost pojmujejo kot resno zavezo za ekonomsko uspe{nost, kakovost ìvljenja indela zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo in skrb za {ir{e okolje.Skrb za zaposlene je strate{ki cilj dru`be. Zagotavljajo primerne pogoje za delo, za{~itnoopremo, skrbijo za razvoj tehnologije, s preventivnimi zdravni{kimi pregledi in preventivnimi oddihiomogo~ajo varovanje zdravja zaposlenih. Preko [portnega dru{tva in publikacij promovirajozdrav ìvljenjski slog. Imajo usposobljeno slu`bo Varstva pri delu, stalen nadzor nad pogoji dela,visoko strokovno, tehni~no in fizi~no usposobljeno jamsko re{evalno ~eto. Zavedajo se pomembnosti dobrih medsebojnih odnosov. Prilo`nost za to je tradicionalno sre~anjezaposlenih, nekdanjih zaposlenih in njihovih druìnskih ~lanov, poslovnih partnerjev ter drugih obrudarskem prazniku. Za kvalitetne medsebojne odnose skrbijo z izbiro in izobraèvanjem vodij.Zadovoljstvo zaposlenih redno merijo in analizirajo. Vklju~eni so v projekta SiOK in Zlata nit.Zavedajo se pomembnosti osebne komunikacije, interni mediji pa imajo funkcijo prenosa vsehpomembnih informacij.Veliko skrb namenjajo izobraèvanju in usposabljanju vseh zaposlenih (osnovni proces, varnost inzdravje pri delu, ve{~ine komuniciranja, ~ustvena inteligenca, zdrav ìvljenjski slog …).Premogovnik sistemati~no gradi odnose tudi z lokalno skupnostjo. Zavedajo se, da s svojodejavnostjo mo~no posegajo v lokalno okolje, da so [ale{ki dolini veliko vzeli, pa tudi veliko dali.Veliko povojnega razvoja Velenja temelji na premogu: razvoj samega mesta, infrastrukture, {olstva,kulture, {porta. Obmo~ja, kjer je odkopavanje premoga zaklju~eno, sproti urejajo. Ob jezerih, ki sonastala s pogrezanjem tal zaradi pridobivanja premoga, so zgradili turisti~no-rekreacijski center, mestnistadion, teni{ka igri{~a ter pohodne in teka{ke steze, na katerih prosti ~as aktivno preìvljajo {tevilnidoma~ini in tudi drugi obiskovalci, gostje ter turisti. Podpirajo {tevilne prireditve, ki se odvijajo v temokolju, veliko je è tradicionalnih (nogomet, atletika, konjeni{tvo, tenis …). Zadnji ve~ji akciji sta bilipostavitev 100 klopi v TRC in ureditev nove kolesarsko-sprehajalne poti okoli Velenjskega jezera.V lokalnem okolju so pomemben delodajalec. V pridobivanje kadrov se vklju~ijo è v ~asu {olanja.Imajo 158 {tipendistov. Izvajajo prakti~no usposabljanje za svoje {tipendiste in za druge {olajo~e. V letih 2008 in 2009 so podelili 3 {tipendije pod geslom »Energija znanju - znanje energiji«{tudentom iz [ale{ke doline. Dru`ba PV Invest je kupila prostore Stare elektrarne v Velenju, kjer bostadomovala nova Fakulteta za energetiko in In{titut za energetiko, dodeljena pa ji je bila tudikoncesija za izgradnjo Doma za varstvo odraslih v Topol{ici. Vsem prvo{ol~kom so podarili rumenemajice za varno pot v {olo. Premogovnik Velenje je sponzor 26 dru{tvom, klubom oz. zdruènjem,podpira posebne projekte na raznih podro~jih, donira pa tudi v humanitarne namene.Odnos do okolja je zapisan v okoljski politiki, zaveza pa je potrjena z okoljskim standardom ISO 14001. Tudi v povezanih dru`bah podpirajo razvoj programov u~inkovite rabe energije in okolju prijaznihtehnologij. V energetski pisarni se zbirajo predlogi in nastajajo projekti za u~inkovito rabo energijev Skupini PV, prejeli so nagrado za energetsko var~no podjetje.Sodelujejo pri raziskovanju in iskanju re{itev problema CO2. V izdelavi je naloga Efektivnozajemanje CO2, spro{~enega pri procesu pridobivanja premoga, obravnavala pa naj bipredvsem ekonomski in okoljski vidik razre{evanja te problematike.

30


HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d.o.o.Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Skupina HSE je najve~ja slovenska organizacija s podro~ja elektroenergetike ter najve~ji proizva-jalec in trgovec z elektri~no energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji. Igrajo klju~no vlogo prizagotavljanju varne, zanesljive in kakovostne oskrbe doma~ih odjemalcev. Aktivni so ne le nadoma~em, temve~ tudi na tujih trgih elektri~ne energije. Dejavnost HSE zajema podro~je upravl-janja energije in okolja ter obvladovanje s tem povezanih logisti~nih procesov.

Tako kot ostala podjetja na evropskem trgu se tudi HSE sre~uje s hitrimi in korenitimi spremembami,ki dnevno vplivajo na njegovo poslovanje. Vedno bolj stopajo v ospredje »mehkej{i« pristopidru`beno odgovornega ravnanja, ki v sredi{~e postavljajo vsakega posameznega odjemalca intrkajo na njegovo (za)vest o odgovorni rabi elektri~ne energije in pozitivnemu odnosu donaravnega okolja. Nenazadnje je to njihova naloga tudi v lu~i spo{tovanja evropskih predpisovin zakonodaje. Odgovornost in strokovnost, prepleteni z veliko mero znanja in izku{enj, so jihvodili do sedaj in jih bodo tudi v prihodnje.

HSE razvija vsa podro~ja dru`bene odgovornosti, pri ~emer z ozirom na njihovo dejavnostizstopajo predvsem odnos do okolja, kupcev ter zaposlenih. S kupci sodelujejo znotraj vsaj dvehprojektov in sicer: Modra Energija ter kampanje Energija si. Skupina HSE je nosilec produktaModra energija, ki ima danes ve~ kot dva tiso~ uporabnikov, ter je pionir na podro~ju osve{~anjajavnosti o racionalni rabi energije. Vse kupce elektri~ne energije pozivajo k nakupu modreenergije - elektri~ne energije iz hidroelektrarn slovenskih rek. S tovrstnimi aktivnostmi so vslovenskem prostoru prisotni è vrsto let in jim namenjajo vse potrebne vire, zavedajo~ seodgovornosti, ki jo imajo do okolja in generacij, ki prihajajo.

S kampanjo Energija.si èlijo pokazati, da lahko vsak posameznik s preprostimi ukrepi pripomorek zmanj{anju porabe elektri~ne energije. Doslej se je v kampanji povezalo 23 organizacij inpodjetij - podpornikov kampanje. Tako je nastala mreà dru`bene koristnosti Sinergija, kipredstavlja organizirano obliko vzajemnega sodelovanja pravnih oseb, ki èlijo s svojim dru`benoodgovornim ravnanjem prispevati k trajnostnemu razvoju dru`be.

31


TRIMO d.d.Prijateljeva 12, 8210 Trebnje

Poslanstvo Trima je zagotavljanje originalnih in celovitih re{itev na podro~ju jeklenih zgradb. Z dovr{enostjo re{itev omogo~ajo svojim kupcem pove~anje uspe{nosti, gradijo finan~no mo~nopodjetje za svoje lastnike, razvijajo potenciale vsakega zaposlenega, ohranjajo ~isto okoljesvojim zanamcem in s podporo razli~nim dejavnostim skrbijo za prijazen odnos do okolja.

Trajnostni razvoj in dru`bena odgovornost sta temeljni na~eli poslovne odli~nosti, ki jefilozofija delovanja Trima.

Poslovno odli~nost razumejo kot doseganje odli~nih rezultatov, tako finan~nih, zadovoljstvakupcev, zaposlenih in rezultatov dru`bene odgovornosti, ki so posledica odli~nosti voditeljstva,politik, strategij, razvoja in vklju~evanja zaposlenih, razvoja partnerstva ter stalnega izbolj{evanjaobvladovanja vseh virov in procesov. Zavedajo se, da je njihova prihodnost odvisna od tega,kar bodo na novo ustvarili in pri tem upo{tevali pri~akovanja in zahteve ljudi, narave in na{egaplaneta.

V Trimu mo~no podpirajo znanje, inovacije, stalno u~enje in izbolj{ave.

Skupaj z svojimi dele`niki stalno izbolj{ujejo na{e procese, odnose in kompetence. Vse torazvijajo na osnovi svojih skupaj sprejetih Trimovih vrednot v molekularni organizacijski kulturi. Skupci, arhitekti in projektanti i{~ejo inovativne re{itve na podro~ju celovitih re{itev in najbolj{e tudinagradijo z arhitekturnimi nagradami.

V Trimov inovacijski proces (TIP) vklju~ujejo vse zaposlene prek razli~nih projektov, kot so Noraideja, Ko{ idej in Trimo izbolj{ava procesov / proizvodov. Z vsakoletnim razpisom Trimovihmednarodnih raziskovalnih nagrad spodbujajo nove prilo`nosti na razli~nih podro~jih trajnos-tnega razvoja.

Aktivno delujejo v paktu EFQM za stalno izbolj{evanje poslovne odli~nosti. Model poslovneodli~nost EFQM in RADAR sta okvir integracije za inoviranje in izbolj{evanje njihovegaposlovanja.

Aktivno sodelujejo v mednarodnih zdru`enjih Planet Positive in UN Global Compact.Organizaciji se zavzemata za ~im ve~jo okoljevarstveno zavest gospodarstva in ~im manj{e vplivepodjetij na naravno okolje.

Soo~ajo se z izzivi, kako zagotoviti nenehen trajnostni razvoj v ~asu, ko se poslovni svet nahajapred popolnoma novimi »nalogami«. Verjamejo in zavedajo se, da le z novim znanjem in povezo-vanjem le-tega lahko spodbudijo inovativno razmi{ljanje in gradijo napredek za prihodnost, sebein svoje zanamce.

32


REZULTATI RAZPISA ZA SLOVENSKO NAGRADO ZADRU@BENO ODGOVORNOST HORUS 2009

Na razpis za Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus 2009 se je do 11. majaprijavilo 11 podjetij, ki dru`beno odgovornost – po svoji oceni – vklju~ujejo v poslovanje. Prijaveso bile na podlagi podatkov o {tevilu zaposlenih in {tevilu prihodkov razdeljene v tri razpisanekategorije (majhna, srednje velika in velika podjetja). Med prispelimi prijavami je bilo {est velikihpodjetij (Mercator, d.d., Si.mobil d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Trimo d.d., HoldingSlovenske elektrarne d.o.o., Premogovnik Velenje, d.d.), dve srednje veliki (ATech elektronikad.o.o., mimovrste d.o.o.) in tri manj{a (INFOTEHNA d.o.o., Domenca d.o.o., Informa Echod.o.o.).

Ocenjevalna komisija je ocenila vse prijave in ugotovila, da vsa podjetja ustrezajo kriterijem zauvrstitev med finaliste. Ocenjevalno komisijo so sestavljali:mag. Franc Ho~evar, predsednik in ~lani: zasl. prof. ddr. Matja` Mulej, red. prof. dr. Lu~kaKajfe` Bogataj, Joè Gornik, doc. dr. Ur{a Golob, mag. Aleksander Salki~, Polona Marin~ek,Sre~ko Pirtov{ek, Tonja Blatnik, mag. Aleksandra Podgornik, dr. Nadya Zhexembayeva, JoèSmole, Sa{a Mrak, Metka [toka Debevec, Drago Kos.Od 15. ocenjevalcev je prijavnice v roku ocenilo vseh 15 ocenjevalcev, kar potrjuje veljavnostocen. Ocene v priloèni tabeli so sestavni del tega sklepa.

Glede na potek ocenjevanja so bili izbrani zmagovalci, kot sledi iz sklepa {t.3). V procesu ocenje-vanja so bila ve~inoma v vodstvu zmagovalna podjetja. Zmagovalcu v kategoriji velikih podjetijTrimo, d.d. (84,17%) sledi podjetje Mercator d.d., z zbranimi 77,24% vseh to~k, tretji jePremogovnik Velenje z 67,87% vseh mo`nih to~k. V kategoriji srednjih podjetij je konkurencazmagovalcu bilo le podjetje Mimovrste d.o.o., v kategoriji malih pa Informi Echu (71,39%) slediInfotehna z 58,67% vseh to~k, pred podjetjem Domenca d.o.o..

Ocenjevalna komisija ocenjuje, da je pilotni projekt letos uspel, zato predlaga nadaljevanjeprojekta v prihodnjih letih, z ustreznimi nadgradnjami.

NAGRAJENCI HORUS 2009 SO:

Zmagovalci razpisa za Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus 2009 vposameznih kategorijah so naslednja podjetja:• mikro-majhna: Informa Echo, d.o.o. , ki je doseglo 71,39% od vseh mo`nih to~k • srednje velika podjetja: ATech elektronika, d.o.o. z 64,95 % od vseh mo`nih to~k • velika podjetja: Trimo, d.d. z 84,17% vseh mo`nih to~k

Nagrajenci za nagrado prejmejo umetnino - kiparsko delo s kozmogramom, avtorjev Marka inMarike Poga~nika. Vsebinska obrazloìtev nagrade je priloèna temu zapisniku.Vsi finalisti prejmejo priznanja za uvrstitev v finalni izbor.Slavnostna podelitev nagrad in priznanj bo 3. junija 2009 ob 20. uri v Kazinski dvorani SNGMaribor. Do podelitve ostajajo nagrajenci poslovna skrivnost, ki jo spo{tujejo vsi ~lani ocenjevalnekomisije, organizatorji in podporni ter drugi partnerji.

33


Obrazloìtev ocen za nagrajence:

1. INFORMA-ECHO D.O.O.

Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje, je na osnovi lastnega znanja in izku{enjrazvila Model sinergijskega poslovanja v obliki 3 programov. Ta predstavlja 9 korakovu~inkovitega komuniciranja, po katerem je agencija zasnovala svojo dejavnost. Usklajujejopotrebe in interese med posamezniki, podjetji in dru`bo kot celoto ter tako ustvarjajo sinergijo,predvsem na podro~ju u~inkovite rabe energije. V sodelovanju s partnerji so razvili naslednje 3klju~ne programe:

• Mreò dru`beno-poslovne koristnosti Sinergija povezuje ve~ kot 40 podjetij, ustanov inNVO.

• Ve~letno kampanjo Energija si, bodi u~inkovit, katere pobudnik je skupina HSE, jevseslovenska kampanja, ki je z izpeljanimi akcijami doslej spodbudila 37% Slovencev, daso za~eli ukrepe URE uvajati v svojih domovih.

• Raziskavo energetske u~inkovitosti Slovenije – REUS, je prva tovrstna specializiranakontinuirana raziskava v Sloveniji.

Pri zaposlenih spodbujajo celovit osebnostni razvoj, naro~nike pa preko mreè Sinergija aktivnospodbujajo in vklju~ujejo v dru`beno koristne akcije ( npr. »Izra~unaj svoj CO2 odtis«). Ocenjevalna komisija je zato ocenila da podjetje Informa Echo, z doseènimi 71,39% vsehzbranih to~k nagradi z leto{njo Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus vkategoriji mikro-majhnih podjetij.

2. ATECH ELEKTRONIKA, D.O.O.

V podjetju ATech elektronika z inovacijami elektronskih sistemov prispevajo k razvoju na podro~juvar~evanja z energijo, trga za{~ite in udobja. ATech se je v mednarodni konkurenci uveljavil zlastnim razvojem elektronike motorskih kontrol in povezovalnih modulov, z blagovnima znamkamaSmartMove in SmartLine. Njihove k trajnostnemu razvoju naravnane inovacije so rezultat ustvar-janja visokotehnolo{kih elektronskih sistemov v okolju odli~nosti, ki jo ATech dosega s pomo~josodobnih informacijskih sistemov v organizacijskih in razvojnih postopkih ter z avtomatizacijo vproizvodnji. Razvili so FUMIS – najnovej{o linijo za u~inkovito in varno kontrolo kotlov ter pe~i nakurilne pelete, z ekolo{ko (u)porabo naravnih dobrin. Okolje in dru`ba sta dve od treh temeljnih vrednot podjetja Atech. Okolju prijazen razvojrezultatov ne prina{a le poslovnih uspehov, temve~ se odraà tudi z vrsto priznanj. Sodelujejo vrazli~nih iniciativah, kot so Zdruènje Manager, UN Global Compact, gibanje za inovacijskokomuniciranje InKo, kot tudi v prehodu podjetja na ogrevanje z obnovljivimi viri energij. Tretja ATechova temeljna vrednota so ljudje. Pravijo, da zaposleni v ATechu verjamejo drug vdrugega in skozi timsko delo neprestano gradijo vzdu{je sodelovanja, kar se odraà tudi vdvakratni uvrstitvi med finaliste izbora Zlata nit. ATechove inovativne ideje za inteligentne izdelkesouresni~ujejo usmeritev EU biti najbolj{i na podro~ju obvladovanja tehnologij zmanj{evanjatoplogrednih plinov. Za njihov konkreten prispevek v praksi k trajnostnemu razvoju in dru`beni odgovornosti se jeocenjevalna komisija odlo~ila, da podjetje ATech elektronika, z doseènimi 84,17% vsehzbranih to~k nagradi z leto{njo Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost Horus vkategoriji srednje velikih podjetij.

34


3. TRIMO, D.D.

Trajnostni razvoj in dru`bena odgovornost sta temeljni na~eli poslovne odli~nosti, ki je filozofijadelovanja Trima. Njihovo poslanstvo je zagotavljanje originalnih in celovitih re{itev na podro~jujeklenih zgradb. Z dovr{enostjo re{itev v TRIMO, d.d. omogo~ajo kupcem pove~anje uspe{nosti,gradijo finan~no mo~no podjetje za svoje lastnike, razvijajo potenciale vsakega zaposlenega,ohranjajo ~isto okolje zanamcem in s podporo razli~nim dejavnostim skrbijo za prijazen odnosdo okolja. Mo~no podpirajo znanje, inovacije, stalno u~enje in izbolj{ave. Skupaj svojimi dele`niki stalnoizbolj{ujejo procese, odnose in kompetence. Vse to razvijajo na osnovi skupaj sprejetih Trimovihvrednot v molekularni organizacijski kulturi. S kupci, arhitekti in projektanti i{~ejo inovativne re{itvena podro~ju celovitih re{itev in najbolj{e tudi nagradijo z arhitekturnimi nagradami. V Trimov inovacijski proces (TIP) vklju~ujejo vse zaposlene prek razli~nih projektov, kot so Noraideja, Ko{ idej in Trimo izbolj{ava procesov / proizvodov. Z vsakoletnim razpisom Trimovihmednarodnih raziskovalnih nagrad spodbujajo nove prilo`nosti na razli~nih podro~jih trajnos-tnega razvoja. Da se Trimova na~ela in vrednote za~nejo pri vsakem posamezniku dokazuje tudidejstvo, da je Trimo najbolj{i slovenski zaposlovalec 2008 med velikimi podjetji - nagrada Zlatanit.Aktivno delujejo v razli~nih organizacijah: v paktu EFQM za stalno izbolj{evanje poslovneodli~nosti, v mednarodnih zdruènjih Planet Positive in UN Global Compact ter drugod.Soo~ajo se z izzivi, kako zagotoviti nenehen trajnostni razvoj v ~asu, ko se poslovni svet nahajapred popolnoma novimi »nalogami«. Verjamejo in zavedajo se, da le z novim znanjem in povezo-vanjem le-tega lahko spodbudijo inovativno razmi{ljanje in gradijo napredek za svojo prihodnostin prihodnost na{ih zanamcev.

Za njihovo delovanje z zgledom in odli~nost v delovanju na {tevilnih podro~jih, predvsem paza celovit in uravnoteèn pristop k trajnostnemu razvoju, inovacijam in dru`beniodgovornosti, se je ocenjevalna komisija odlo~ila, da podjetje Trimo d.d., z doseènimi84,17% vseh zbranih to~k nagradi z leto{njo Slovensko nagrado za dru`beno odgovornostHorus v kategoriji velikih podjetij.

^lani ocenjevalne komisije nagrajencem iskreno ~estitamo!

Posebno priznanje:

Red. prof. dr. Joìci Knez Riedl, ki ima kot ugledna znanstvenica in strokovnjakinja veliko strokovnihzaslug za razvoj dru`bene odgovornosti pri nas, v okviru nagrade Horus podeljujemo posebnopriznanje za pomo~ pri graditvi temeljev delovanja in{tituta IRDO in strokovnega razvoja dru`beneodgovornosti v Sloveniji.

35


SLAVNOSTNA PODELITEVSlovenske nagrade za dru`beno odgovornost Horus

Kazinska dvorana Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor3. junij 2009 ob 20. uri

PROGRAM

20.00 - 20.15: Pozdravni nagovori

- Pozdrav v imenu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ~astnega pokrovitelja:

mag. Franc Ho~evar, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humani-

tarna vpra{anja

- Pozdrav `upana Mestne ob~ine Maribor Franca Kanglerja

- Pozdrav predsednika Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus in Programskega

odbora konference »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2009« ddr. Matja`a Muleja

20.15 - 20.20: Nastop slovenskih glasbenikov:

- Bojan Cvetre`nik in Matija Krivec s prijatelji: godala in brenkala

20.20 - 20.35: Predstavitev nagrade in ocenjevalne komisije

- Predstavitev nagrade Horus: Marika in Marko Poga~nik, avtorja nagrad

- Predstavitev sestave in dela ocenjevalne komisije: mag. Franc Ho~evar, predsednik komisije



20.50 - 21.30: Podelitev priznanj in nagrad

- Predstavitev finalistov izbora za nagrado Horus in podelitev priznanj finalistom

- Podelitev posebnega priznanja

- Podelitev nagrad Horus



21.40: Zaklju~ek programa s povabilom na pogostitev

36


MLADI S KREATIVNOSTJO ZA VE^ DRU@BENE ODGOVORNOSTI

V nadaljevanju zbornika vam predstavljamo nekaj kreativnih del mladih, ki na svoj na~inprispevajo k dru`beni odgovornosti.

Predstavljamo vam:1. Projekt osnovno{olke Neè Kova~evi~: Ma~ke s posluhom, ki je bil ve~krat nagrajen2. Ogla{evalska dela ve~krat nagrajenih mladih kreativcev na neprofitne teme:Tine Lugari~, Drago Mlakar, ki sta jih oba izdelala v sodelovanju s prijatelji oz. sodelavci

MA^KE S POSLUHOM

Predstava u~encev O[ Preìhovega Voranca MariborAvtorica: Neà Kova~i~, u~enka O[ Preìhovega Voranca, MariborMentorica: Zlatka Terlevi~Avtor glasbe: Jerko NovakAvtor besedila: Kajetan Kovi~Avtorji in organizatorji prireditve se iskreno zahvaljujemo za dovoljenje uprizoritve predstaveg. Jerku Novaku in g. Kajetanu Kovi~u.

Predstavitev avtorice nagrajene predstave:Neà Kova~i~ je v okviru projekta Mladi za napredek Maribora pripravila inovacijski predlog znaslovom Ma~ke s posluhom. Za svoj predlog je osvojila prvo mesto na podro~ju umetnosti innagrado Zveze prijateljev mladine. Udeleìla se je tudi dràvnega sre~anja mladih raziskovalcevv Murski Soboti, kjer je prejela zlato priznanje. Mentorica naloge je Zlatka Terlevi~. Neà obiskujeO[ Preìhovega Voranca.

Utemeljitev strokovne komisije za umetnost: U~enka Neà Kova~i~ je strokovno komisijo prepri~ala z idejo o dramatizaciji priljubljenepravljice Ma~ek Muri pisatelja Kajetana Kovi~a. Inovativni predlog z naslovom Ma~ke s posluhom kaè na presenetljivo dobro poznavanje {ir{etematike glasbeno scenske umetnosti. Neà je na zanimiv na~in zapisala in tudi predstavila kostumo-grafijo, scenografijo in koreografijo za svoj muzikal. Z veliko mero ustvarjalnosti se je sistemati~nolotila posameznih sestavin muzikala in jih povezala v kompaktno in prepri~ljivo celoto. Osnova inizhodi{~e za glasbeno scensko delo je poezija Kajetana Kovi~a in glasba Jerka Novaka. Zgodbao ma~ku Muriju se zdi venomer primerna za osnovno{olce in to è vrsto generacij. Poznana glasbapa je bila dodaten navdih za muzikal, ki ga Neà pripravlja skupaj s so{olkami v okviru izbirnegapredmeta na svoji osnovni {oli. Neà se je spretno postavila v vlogo kostumografinje, kjer je osnovneskice kostumov prelila v kon~no obliko, skice za scenografijo pa kaèjo na subtilen avtorski pristop,ki daje v ospredje igro in je ne posku{a zasen~iti z natrpano sceno. Prevzela je tudi koreografijo, kijo je zasnovala in jo vadi skupaj s skupino izbranih so{olk, igralk in je bistvo uprizoritve muzikala.Pozabila ni niti na vlogo rekviziterja in je uspe{no predstavila tudi rekvizite za odrsko predstavoglasbeno scenskega dogodka. Vse njeno delo spremlja in spodbuja mentorica Zlatka Terlevi~.Muzikalu Ma~ke s posluhom nagrajenke Neè Kova~i~ èlimo uspe{no premiero in ~im ve~kakovostnih ponovitev ter ji ~estitamo za prejeto nagrado!

V imenu komisije za Umetnost: Dr. Matja` Duh

37


MO^ JE PREVELIKA, DA BI DELOVALI NEODGOVORNO(Avtor dru`beno odgovornih oglasov se predstavi.)

Kreativec:Tine Lugari~ ([email protected])

Kaj po~ne{?Sem tekstopisec v mariborski ogla{evalski agenciji DCC marketing in ker tukaj ne gre zgolj zapisanje tekstov, ampak za kreativno snovanje celotnih marketin{kih ali komunikacijskih re{itev, jemorda primernej{e poimenovanje naziva “kreativec”.Moj delavnik je prepreden s podobami, zgodbami, zabavo, humorjem, provokativnostjo in ~ustvi,ki jih pravilno odmerjene sku{amo na pravilen na~in spraviti skozi pravilno izbrane komunikacijskekanale do pravilnih ciljev.

Kak{ne so tvoje reference?Med naro~niki za katere sem re{eval tak{ne in druga~ne briefe bi izpostavil Engrotu{, AgencijoSon~ek, Zavarovalnico Maribor, Novo KBM, Amis, Keter Group, Igralni{ko zabavi{~ni centerMond, TUI potovalni center, Avtohi{o Maribor in Petovia avto, Europark …Nagrade sem osvojil na festivalih Magdalena, Golden Drum, Kalidays, Creativity Annual Awards …

Zakaj dela{ dru`beno odgovorne oglase?Ker je to eden od mo`nih na~inov kako neko dru`beno angaìrano sporo~ilo spraviti do ljudi.

Kak{en u~inek misli{, da imajo,in na koga?Mislim, da sami dru`beno angaìrani oglasi nimajo prevelikega vpliva na spreminjanje prepri~anjali celo pri vplivanju na delovanje ljudi. Predvsem je izobraèvanje tisto, ki to lahko spreminja.Oglasi so le nekak{ni opomniki, ki se od ~asa do ~asa pojavijo.

Kaj meni{, lahko mladi naredijo za bolj{i svet in kaj naj bi naredile druge generacije?Vsak posameznik lahko naredi veliko. Napa~no je mi{ljenje, da je lasten doprinos premajhen, dabi pomagal. Morda je res majhen, a ~e ni osamljen, je velik.

Kaj èli{/namerava{ delati v prihodnje in kako bo{ to povezoval z dru`beno odgovornostjo,kreativnostjo ipd.?Ostati v ogla{evanju in delati odgovorno. To pa ne samo pri socialnih oglasih, ampak tudi prikomercialnih. Mo~ je prevelika, da bi delovali neodgovorno.

38


PODATKI O DELIH IN SOAVTORJIH:

Serija plakatov »No bullies«:Kreativna direkcija: Tine Lugari~, Art direkcija: Matija Kocbek.Nagrade: Golden bra – best print, Magdalena 09

39


Serija plakatov »Human Art«:Kreativna direkcija: Tine Lugari~, Art direkcija: Matija Kocbek.Nagrade: finalist, Poster festival Ljubljana/Brumen

40


41


Plakati za IRDO – Jobs for Youth:Avtor: Tine Lugari~; Soavtor: Dejan Dami{Razstava finalistov razpisa in{tituta IRDO v sodelovanju z dru{tvom Kalidej za naro~nika:Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve. Mednarodna konferenca v ~asu predsedovanjaSlovenije v EU, april 2008: Delo za mlade - blaginja za vse.

42


43


KJER SE POJAVI POTREBA, SE POJAVIJO TUDI OGLASI

Kreativec:Drago Mlakar; [email protected];

Kaj trenutno po~ne{?Sem tekstopisec. Informator, kreator, predator. Umetnik in obrtnik. Na prisilnem delu. Pristop je mojkreativni gulag. Moje delo je kreativno snovanje oglasnih sporo~il. Povedano po doma~e, delamreklame. :-)

Kak{ne so tvoje reference?Kot mladi kreativec sem Slovenijo leta 2008 zastopal na najve~jem evropskem ogla{evalskemfestivalu Eurobest in skupaj z Dominikom Bagolo in Nenadom Cizlom zasedel drugo mesto. Zasvoje delo sem bil ve~krat nagrajen na festivalu SOF in festivalu Magdalena. V svojem vsakdanusodelujem pri snovanju ogla{evalskih in strate{kih projektov za najve~je slovenske naro~nike napodro~ju telekomunikacij avtomobilizma in prehrambene industrije.

Zakaj izdeluje{ dru`beno odgovorne oglase in kak{en u~inek misli{, da imajo?Dru`beno odgovorni oglasi so pokora ogla{evalcev. Posku{amo narediti oglase, ki ne prodajajo,ampak pomagajo. S kreativnost ustvarjamo kredibilnost dobrodelnih organizacij in te nato la`jepridobivajo sredstva za delovanje in nudenje pomo~i. Prepri~ujemo skeptike, prepri~amo padobre ljudi in ti potem pomagajo ustvarjati lep{i, bolj{i jutri.

Kdo je tvoj vzornik na tem podro~ju (~e ga ima{)?Johnny Cash - sicer ni ogla{evalec, je pa najbolj{i tekstopisec. Njegova pesem The Man in Blackje izvrsten primer dru`benokriti~ne komunikacije.

Kaj meni{, lahko mladi naredijo za bolj{i svet in kaj bi naj naredile druge generacije?Vsi mladi si èlijo spremeniti svet na bolj{e. Hodijo na proteste in podpisujejo peticije. Potem panekega dne transparent zamenjajo za kravato in za~no ustvarjati kariero. Ko so na poziciji mo~i,sveta ne èlijo spreminjati ve~. Tako svet ostaja isti. Za bolj{i svet ne potrebuje{ 20.000 podpisov,potrebuje{ le 20 podpisov, ki {tejejo.

Kaj èli{/namerava{ delati v prihodnje in kako bo{ to povezoval z dru`beno odgovornostjo,kreativnostjo ipd.?Rad bi se nau~il igrati kitaro in se za~el obla~iti v ~rno:-) Kreativna komunikacija bo ostala mojedelo in tudi moj hobi. Z ve~anjem ~love{ke in naravne stiske se ve~a tudi potreba po dru`beniodgovornosti. In kjer se pojavi potreba, se pojavijo tudi oglasi.

44


IluzijaDirektna po{ta ustvari iluzijo, s katero svobodnega mo{kega postavimo za re{etke. Slogan: Krivicana `alost ni le iluzija.Tekstopisec: Drago Mlakar; Oblikovalec: Nenad Cizl

45


Amnesty HOP¤, HE£P, $UPPORT Slogan: Je to, kar potrebujejo. Tvoja donacija re{uje `ivljenja!Tekstopisec: Drago Mlakar; Oblikovalec: Branislav Milo{evi~

46


EKGTV oglas, ki spodbuja gledalce k podpisovanju peticij. V za~etku spota spremljamo klasi~en prikaz sr~nega utripa. Sli{imo strel pi{tole in utrip preneha.Nato za~ne srce utripati v obliki podpisov, ~ez ~as srce znova utripa z navadnim utripom. Slogan:Ohranite nedol`ne ljudi pri `ivljenju. Podpisujte peticije. Kreativni direktor: Aljo{a Bagola; Tekstopisec: Drago Mlakar

47


Sve~aGverilska ogla{evalska akcija. S promotorko in smo se podali na ljubljanske ulice. Pristopila je dokadilca in ga prosila za »ogenj.« Ko ji je kadilec izro~il v`igalnik z njim ni pri`gala cigareteampak nagrobno sve~o. Na sve~i sta bila pritrjena dva sporo~ila: »Kajenje ubija! Kdor si pri`gecigareto, si pri`ge sve~o!« in: »Ugasni, preden pogori{!« Sve~o je lahko obdr`al kadilec. Tekstopisec: Drago Mlakar; Oblikovalec: Nenad Cizl

48


Noetova barkaTekstopisec: Drago Mlakar, Klemen Selan; Oblikovalka: Maja Kresnik

49


Raku piskatTekstopisec: Drago Mlakar; Oblikovalec: Matija Kocbek

50


What You See – Sex, Fun, LoveSerija oglasov posve~ena boju proti virusu HIV. Slogan: Kar vidi{ ni to, kar dobi{!Tekstopisec: Drago Mlakar; Oblikovalec: Nenad Cizl

51


Odveì/zaveì za ìvljenje!Oglasa za boj proti raku na dojkah.Tekstopisec: Drago Mlakar, Irena Kolenc; Oblikovalka: Emina Djuki}

52


SODELOVATI, POVEZOVATI SE, SOUSTVARJATI: LJUBEZEN

Ko smo se s partnerji nagrade odlo~ili za zasnovo in razvoj projekta, nismo vedeli, v kaj sepodajamo. Iz dveh sodelujo~ih organizacij smo ob koncu projekta pre{li v sinergiji na mnogo le-teh.

Nagrada Horus ni nastala ~ez no~. Projekt smo snovali skoraj leto in pol, z njegovimi za~etki smobili komaj zadovoljni. Nastopila je blokada dela in razvoja: kako narediti vpra{alnik, da boustrezal strokovnim kriterijem, kot jih vidimo v in{titutu IRDO: zadostna in potrebna celovitost,inovativnost, uravnoteènost, hkrati pa zajemal vsa klju~na podro~ja dru`bene odgovornosti, kotjih opisuje EU. Nato smo jih le uspeli vklju~iti, dodali smo {e podro~je vodenja in se odlo~ili, danagrado najprej namenimo podjetjem.

In ni nam àl. V za~etku smo sicer malce trpeli pri zasnovi projekta, nato pri njegovi realizaciji.Na pot smo se podali brez sredstev (to o~itno postaja na{a praksa, ustvarjamo torej novo,nedenarno valuto), a z veliko mero upanja, vere v potrebnost tega, kar po~nemo, in nujnost zadobro nas vseh, za mir in dobro sveta.

V zborniku 2. mednarodne konference Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2007 sem zapisala,da je dru`bena odgovornost ljubezen do nas vseh. In da bomo trkali na vrata in na srca ljudi. Tosmo po~eli in z vztrajnostjo ter upanjem se nam vrata vse bolj odpirajo. Vedno hitreje in na vednove~ podro~jih. Vedno ve~ je tudi ljudi, ki se zavedajo, da potrebujemo to obliko ljubezeni.

Nagrade Horus so nekaj posebnega. So unikat, umetni{ko delo, ki zdruùje zemljo in nebo,~loveka in naravo, vodstvo z zaposlenimi, posameznika s skupinami. Prepletena so z ljubeznijo,ki sta jo v teh izdelkih soustvarila umetnika Marika in Marko Poga~nik. So nekaj izjemnega, kotje moja h~i Nomi, ki mi je povedala, da vsa tri dela (nagrade) predstavljajo ljubezen.Presene~ena nad njeno ugotovitvijo sem pomislila: le kaj ima ljubezen opraviti s podjetji? Kmalusem spoznala, da pravzaprav vse. Podjetje je ìv organizem, je skupina ljudi, ki bolj ali manjdeluje uravnoteèno. Vodstvo je njegova glava, organi njegovi oddelki, zaposleni pa kapilare, kitemu organizmu dovajajo hrano, kisik. ê ni ljubezni organizma, prepletene v vse pore njegovegadelovanja ter v okolje, v katerem se nahaja v sobivanju z drugimi, potem obstoja ni.

Otrok potrebuje ljubezen, da se lahko kar najbolje razvija. ^love{tvo potrebuje ljubezen, da lahkobiva in se razvija. Svet, ki ga sestavljamo vsi, potrebuje ljubezen. Ljubezen torej potrebujejo tudipodjetja.

Hvala vam, da smo se lahko zdruìli v novi obliki ljubezni, v dajanju brez pla~ila v obliki denarja,ampak s pla~ilom v obliki medsebojnega spo{tovanja, ustvarjanja zadovoljstva, povezovanja. Zdelanjem dobrega. Ustvarjamo namre~ novo dimenzijo, morda celo prehod iz dobe materializma,v dobo vnosa drugih oblik energije v na{e delovanje, v dobo uravnoteènosti med nebom inzemljo, med jazom in celoto bivanja. Ustvarjamo novo pla~ilno valuto: ljubezen. Kar seje{, tudiànje{…

In ~e èlimo biti dobri sejalci, potrebujemo soustvarjanje, povezovanje, sodelovanje - temeljnasporo~ila leto{njih nagrad.

53


Zato hvala za va{o podporo, spo{tovani gospod predsednik, dr. Danilo Turk, in podporo va{ihsodelavcev, da lahko skupaj sejemo dobro.

Te prireditve nikoli ne bi zmogli izpeljati na tako ljubezni poln na~in, ~e nam ne bi z va{o pripravl-jenostjo dajati in posredovati dobro pomagali vi, spo{tovana gospa Marika in gospod MarkoPoga~nik. Z vajino pomo~jo (in vajinih prijateljev) spo{tovana Bojan Cvetre`nik in Matija Krivec,smo doumeli dimenzijo glasbe, najvi{jo vibracijo bivanja, ki ste jo posredovali vsem nam. HvalaTinetu in Dragu, da pomagata ozave{~ati s svojimi oglasi na teme, ki niso pla~ljive.

Hvala Slovenskemu narodnemu gledali{~u Maribor, da je gostilo na{o prireditev.

Hvala vsem strokovnim in medijskim partnerjem, brez katerih ta projekt zagotovo ne bi bil dovoljkakovostno izpeljan.

Hvala za posluh in pomo~ Ministrstvu za delo, dru`ino in socialne zadeve, Ministrstvu zagospodarstvo in javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS.

In hvala za prostovoljno delo vsem, brez katerih tega projekta danes ne bi bilo: Matja`u, Francu,Angelci, Poloni, Nataliji, Alenki, Mirjani, Sre~ku, Sa{i, Nadyi, Metki, Dimitriju, Magdaleni,Tonji…, vsem ~lanom ocenjevalne komisije in vsem tistim, ki v svojem srcu ~utite, da smo hvale`niza vse, kar ste prispevali s svojim prostovoljnim delom in druga~e.

Z ljubeznijo in spo{tovanjem,

Anita Hrast,direktorica in{tituta IRDO

in koordinatorica projekta Horus

54


Projekt:Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost HorusZbornik finalistov 2009 e-po{ta: [email protected] http//: www.horus.si

âstni pokrovitelj:dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

Izdajatelja:IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornostiPreradovi~eva ulica 26, 2000 Maribore-po{ta: [email protected], http//: www.irdo.si

PRSS - Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmiTivolska cesta 50, 1000 Ljubljanae-po{ta: [email protected], http//: www.piar.si

Partnerji projekta:Partnerjiorganizatorji projekta:

Podporni partnerji projekta:

Sofinancerja:

Urednika: Anita Hrast, ddr. Matja` MulejZaloìl: IRDO in PRSS / zanju Anita Hrast

Grafi~no oblikovanje, tehni~na ureditev in produkcija: Hiper Design - Uro{ Zupan~i~ s.p. (naslovnica), Dorado Design - Kristijan Blaì~ s.p. (zbornik)

Za verodostojnost besedil odgovarjajo avtorji sami. Prispevki niso lektorirani.

Fotografije nagrad:Matej Modrinjak, Zavod Kultivacija Ru{e

Dru`beno odgovorni oglasi: Tine Lugari~ in Drago Mlakar s prijatelji

55


CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

06.05:005.35(497.4)(082)174(497.4)(082)

SLOVENSKA nagrada za dru`beno odgovornost Horus : zbornik finalistov 2009 / [urednika Anita Hrast, Matja` Mulej]. - Maribor :IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti ; Ljubljana : PRSS - Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi, 2009

ISBN 978-961-91828-6-4 (IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti)1. Hrast, Anita245966080

56


horus 2009

Documents