I N F O R M A T I V N A

B R O Š U R A

ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Informacije o predpisih, postopkihin pristojnih ustanovah v Republiki Sloveniji

Uredila: Goran Križ in Rudi Merljak

URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Ljubljana, december 2004

1

K A Z A L O

I. DRŽAVLJANSTVO ................................................................................................ 4

II. POTNI LIST ............................................................................................................. 14

III. VOZNIŠKO DOVOLJENJE .................................................................................... 16

IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA .......................................................................... 19

V. CARINA - OPROSTITVE PRI VNOSU BLAGA V R. SLOVENIJO ................... 24

VI. VNOS MALIH (HIŠNIH) ŽIVALI V R. SLOVENIJO .......................................... 33

VII. PRIZNAVANJE IN VREDNOTENJE IZOBRAŽEVANJA .................................. 38

VII. VZAJEMNO PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV V DRŽAVAH EU IN EFTA ................................... 41

IX. POGOJI ZA ŠTUDIJ IN PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE ........................................... 45

X. USTANAVLJANJE GOSPODARSKIH DRUŽB ................................................... 51

XI. GOSPODARSKA DEJAVNOST ............................................................................ 54

XII. ZAPOSLOVANJE ................................................................................................... 57

XIII. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA .............................................. 59

XIV. ZDRAVSTVENO VARSTVO ................................................................................. 61

XV. POKOJNINA - UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA .................................................................................................... 63

XVI. PREVOZ UMRLIH IZ TUJINE V R. SLOVENIJO ............................................... 68

2

Dodatne informacije o posameznih zadevah je možno pridobiti na naslovih, ki so navedeni pred vsakim posameznim poglavjem. Splošne informacije pa je mogoče pridobiti tudi na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega elektronski naslov je: urad.slovenci@gov .si

3

I. DRŽAVLJANSTVO

Informacije:

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE Direktorat za migracije Oddelek za državljanstvo Beethovnova ulica 3 SI-1501 LJUBLJANA Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 09.00 - 12.00 ure, v sredo tudi od 14.00 - 16.00 ure Telefon: 00386 (0)1 472 42 64 Telefaks: 00386 (0)1 433 61 13

1. KDO JE DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE? 1.1. Osebe, rojene pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, štejejo po samem zakonu za državljane Republike Slovenije, če so po predpisih, ki so urejali državljanstvo Republike Slovenije, t.j. pred 25.06.1991 imele slovensko državljanstvo in državljanstvo tedanje SFRJ (39. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 7/03-uradno prečiščeno besedilo). S to določbo je Republika Slovenija izrecno vzpostavila pravno kontinuiteto do bivše jugoslovanske države glede vprašanj državljanstva. V praksi to pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo, upoštevati tiste predpise o državljanstvu, ki so veljali na današnjem območju Republike Slovenije v času rojstva osebe pa do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Z uveljavitvijo Zakona o državljanstvu FLRJ, 28.08.1945 je bila kot uradna evidenca o zveznem in republiškem državljanstvu vzpostavljena državljanska knjiga, s 01.09.1974 pa se je podatek o zveznem in republiškem državljanstvu vpisoval v rojstno matično knjigo.

Če oseba, ni evidentirana v nobeni izmed navedenih evidenc in ji njen satus ni znan, lahko osebno ali preko pooblaščenca vloži vlogo za ugotovitev državljanstva na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, ki jo odstopi v reševanje pristojni upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na upravni enoti, na območju katere ima ali je imela zadnje stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Upravna enota, pristojna za vodenje in odločanje v postopkih ugotavljanja državljanstva, ugotavlja državljanstvo individualno za vsako osebo glede na njene osebne, konkretne okoliščine, ki pa tudi za člane ene družine niso vedno identične. Iz tega razloga je potrebno v vlogi navesti natančne podatke, ki kažejo na individualne pravno relevantne okoliščine v zvezi z ugotavljanjem državljanstva. O vlogi upravna enota odloči z ugotovitveno odločbo, ki jo mora vročiti stranki osebno ali njenemu pooblaščencu. Če je z odločbo ugotovljeno, da je oseba državljan Republike Slovenije (za državljana Republike Slovenije velja od rojstva dalje), upravna enota podatek o državljanstvu evidentira v rojstni matični knjigi in računalniški evidenci državljanstva.

4

1.2. Osebe rojene po osamosvojitvi Republike Slovenije štejejo za državljane Republike Slovenije po samem zakonu (4. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije):

če sta ob njihovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije; če je ob njihovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen

v Republiki Sloveniji; če je ob njihovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je

neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.

Če je oseba rojena v tujini se podatek o njenem državljanstvu evidentira istočasno z vpisom rojstva na zahtevo obeh ali enega roditelja.

1.3. Državljanstvo Republike Slovenije pridobi tudi otrok, rojen v tujini, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega l8. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije. Priglasitev ni potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva. Otroka lahko priglasi za državljana Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če je otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan Republike Slovenije s soglasjem Centra za socialno delo.

Državljanstvo Republike Slovenije pridobi tudi oseba, ki je rojena v tujini, katere eden od staršev je ob njenem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, če se od dopolnjenega 18 leta starosti do dopolnjenega 36 leta starosti z izjavo opredeli za državljanstvo Republike Slovenije.

1.4.Državljani Republike Slovenije so tudi vse tiste osebe, ki so po 25.06.1991 pridobile državljanstvo Republike Slovenije na podlagi lastne volje, ki so jo izrazile z vložitvijo vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Te osebe štejejo za državljane Republike Slovenije.

2. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Z NATURALIZACIJO

Osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, pa bi ga rade pridobile, si status lahko uredijo v postopku t.i. redne ali t.i. izredne naturalizacije. Naturalizacija je najpogostejši način pridobitve slovenskega državljanstva, pri čemer je pomembna izjava volje posameznika, da želi na takšen način pridobiti slovensko državljanstvo, ki jo izrazi z vložitvijo vloge.

5

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za sprejem v državljanstvo v postopku t. i. redne naturalizacije, so odvisni od dejanskega stanja in temu ustrezne pravne podlage. V postopku redne naturalizacije lahko pridobijo slovensko državljanstvo tiste osebe, ki dejansko bivajo v Republiki Sloveniji in imajo urejen status tujca. Vsi prosilci pa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

starost 18 let; da niso bili v državi, katere državljani so, ali v Sloveniji obsojeni na zaporno kazen, daljšo

od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;

da njihov sprejem ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države; da imajo poravnane davčne obveznosti; da podajo izjavo, da s pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije soglašajo s pravnim

redom Republike Slovenije.

2.1.1. Slovenski izseljenec in njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti lahko pridobi slovensko državljanstvo, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

da dejansko in neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo vloge; da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in

socialno varnost; da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s

spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni; da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena odpoved prebivanja.

2.1.2. Oseba, ki je izgubila državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta ali odreka državljanstvu lahko pridobi slovensko državljanstvo, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

da dejansko in neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji šest mesecev pred vložitvijo vloge; da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in

socialno varnost; da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena odpoved prebivanja.

2.1.3. Oseba, ki je že najmanj dve leti poročena z državljanom Republike Slovenije lahko pridobi slovensko državljanstvo, če izpolnjuje še naslednje pogoje: da dejansko in neprekinjeno živi v Republiki Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo vloge; da ima odpust iz. dosedanjega državljanstva ali zagotovilo, da ga bo dobila, če bo sprejeta

v državljanstvo Republike Slovenije; da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in

socialno varnost; da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s

spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni; da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena odpoved prebivanja.

2.1.4.

6

Oseba, ki ne izkaže nobene izmed okoliščin, ki omogočajo olajšave v delu, ki zadeva bivanje v Republiki Sloveniji, lahko pridobi slovensko državljanstvo, če izpolnjuje še naslednje pogoje:

da dejansko živi v Republiki Sloveniji 10 let od tega neprekinjeno pet let pred vložitvijo vloge;

da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali zagotovilo, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;

da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost;

da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni;

da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena odpoved prebivanja.

2.2. IZREDNA NATURALIZACIJA

Je način pridobitve državljanstva Republike Slovenije, ki je upravičena zaradi koristi, ki jih bo imela država s sprejemom tujca na katerem od pomembnih področij (npr. znanost, kultura, gospodarstvo, zdravstvo, šport ipd.) ali pa je taka naturalizacija upravičena zaradi nacionalnega interesa ali podobnega razloga. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

starost 18 let; vsaj eno leto pred vložitvijo vloge morajo živeti v Republiki Sloveniji (tega pogoja ni

potrebno izpolnjevati osebi, ki uveljavlja korist države iz nacionalnih razlogov); da imajo urejen status tujca; da imajo zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in

socialno varnost; da niso bili v državi, katere državljani so, ali v Sloveniji obsojeni na zaporno kazen, daljšo

od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;

da njihov sprejem ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države; da imajo poravnane davčne obveznosti; da podajo izjavo, da s pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije soglašajo s pravnim

redom Republike Slovenije; Vlada Republike Slovenije mora ugotoviti, da bi sprejem osebe v državljanstvo Republike

Slovenije koristil državi.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ima pooblastilo za odločanje o naturalizacijah tujcev, je pred odločitvijo o pridobitvi državljanstva (na podlagi 13. člena) vezano na mnenje Vlade Republike Slovenije. Svojo ugotovitev sprejme Vlada Republike Slovenije na podlagi mnenja za določeno področje pristojnega resornega organa. V primerih, ko prosilec uveljavlja državno korist na nacionalnem področju (osebe slovenske narodnosti) mora Ministrstvo za notranje zadeve predhodno pridobiti mnenje Ministrstva za zunanje zadeve, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po pridobitvi mnenja pristojnega resornega organa odstopi Ministrstvo za notranje zadeve vlogo v obravnavo Vladi Republike Slovenije, ki na podlagi predloženih dokazil, vključno z mnenjem pristojnega resornega organa sprejme mnenje ali v posameznem primeru obstaja interes Republike Slovenije za sprejem osebe v državljanstvo Republike Slovenije. Iz tega razloga je potrebno v vlogi za pridobitev državljanstva Republike

7

Slovenije na podlagi izredne naturalizacije opredeliti razloge, ki utemeljujejo sprejem in v ta namen tudi predložiti dokazila.

2.3. NATURALIZACIJA MLADOLETNIH OSEB

Mladoletni otroci lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije (14. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije):

če oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun mladoletni otrok;

če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije, ga na njegovo prošnjo pridobi tudi mladoletni otrok, ki vsaj eno leto pred vložitvijo vloge živi v Republiki Sloveniji in ima urejen status tujca;

otrok, rojen v Republiki Sloveniji, ki še ni dopolnil leto dni starosti, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če za to zaprosi roditelj, ki tudi pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo;

če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo na podlagi 13. člena zakona (izredna naturalizacija) iz nacionalnih razlogov, pridobi državljanstvo Republike Slovenije tudi njegov otrok, ki še ni dopolnil 18 let, če ta roditelj vloži vlogo za sprejem mladoletnega otroka;

Če je otrok starejši od 14 let se zahteva za pridobitev državljanstva tudi njegova privolitev. Mladoletna oseba, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, šteje za državljana Republike Slovenije od dneva vročitve odločbe o sprejemu v državljanstvo, prejšnje državljanstvo pa ji ne preneha.

3. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA

Osebi lahko preneha državljanstvo Republike Slovenije le na podlagi njene izrecne volje izražene z vlogo, izjemoma pa se postopek za prenehanje državljanstva uvede po uradni dolžnosti in sicer, če so za uvedbo le tega izpolnjeni taksativno našteti pogoji za odvzem državljanstva. Sicer pa sta odpust in odrek najpogostejša načina za izgubo državljanstva Republike Slovenije na podlagi volje stranke. O odpustu ali odreku odloča Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta preneha z dnem vročitve odločbe o odpustu, na podlagi odreka pa z dnem podane izjave o odreku, vendar pa mora Ministrstvo za notranje zadeve to dejstvo ugotoviti z odločbo.

3.1. ODPUST

8

Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom, če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dopolnil 18 let; 2. da dejansko živi v tujini; 3. da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti; 4. da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti; 5. da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in

otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji; 6. da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po

uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal; 7. da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.

Mladoletnemu otroku lahko preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z odpustom ali je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije.

3.2. ODREK

Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.

4. VLOGE 4.1. KDO

Vlogo za sprejem ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije lahko vloži fizična oseba, ki je poslovno popolnoma sposobna,oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec.

4.2. KJE

Vlogi za odpust iz državljanstva in odrek državljanstvu Republike Slovenije se vložita na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.

Vloga za sprejem v državljanstvo Republike na podlagi izredne naturalizacije (13. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije) se lahko vloži na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (če oseba živi v tujini) ali na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije.

Vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije v postopku t.i. redne naturalizacije, se vloži na območju tiste upravne enote, kjer ima stranka stalno ali začasno prebivališče.

Vloga za ugotovitev državljanstva se lahko vloži na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali pri upravni enoti na območju katere ima ali je imela stranka zadnje stalno ali začasno

9

prebivališče.

Vloga za priglasitev se lahko vloži na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije ali pri upravni enoti na območju katere sta imela otrokova starša zadnje stalno prebivališče ali na območju katere je imel eden od staršev zadnje stalno prebivališče. Če sta imela starša stalno prebivališče v različnih krajih, sama določita kraj v katerem bosta priglasila otroka. Če starša nista imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji se otroka priglasi na območju tiste uprave enote, kjer je kraj njunega rojstva, če pa starša nista rojena v Republiki Sloveniji in nimata oziroma nista imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji se otroka priglasi na območju Upravne enote Ljubljana.

O pridobitvi državljanstva z naturalizacijo in prenehanju državljanstva odloča Ministrstvo za notranje zadeve.

Ugotavljanje državljanstva in priglasitev pa sta v pristojnosti upravnih enot.

4.3. KAKO

Vloga se lahko vloži pisno, pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije in upravni enoti pa tudi ustno na zapisnik. Pisna vloga je lahko napisana lastnoročno, mehanografsko ali s pomočjo elektronskega medija, lahko se izroči naravnost organu ali pa pošlje po pošti, telefaksu ali po elektronskem mediju. Priporočeni obrazci vlog za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije so na voljo pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, v sprejemno informacijskih pisarnah upravnih enot in na spletnih straneh posameznih upravnih enot.

5. PRILOGE K VLOGI

Priloge, s katerimi stranka dokazuje izpolnjevanje zakonsko predpisanih pogojev in jih mora predložiti ob vložitvi vloge predpisuje Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/03-uradno prečiščeno besedilo). Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku, zato mora biti listinam, ki so sestavljene v tujem jeziku, predložen tudi overjen prevod. Vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi v Republiki Sloveniji, razen, če stranka izrecno izjavi, da organu prepoveduje pridobivanje teh podatkov iz uradnih evidenc oz. da želi te podatke pridobiti sama. Izpiski iz matičnih knjig tujih organov, ki dokazujejo rojstvo, zakonsko zvezo ali smrt in so pravna podlaga za vpis teh dejstev v Republiki Sloveniji (izpiski naj ne bi bili starejši od šestih mesecev, razen v tistih primerih, ko država stranki izda le enkraten izpisek o teh dejstvih), morajo biti predloženi v overjenem prevodu in overjeni skladno z notranjo zakonodajo države, ki jih izdaja in Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).

Overitev po citiranem zakonu ni potrebna:

10

če je listina izdana v državi, ki je podpisnica haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin zadostuje overitev listine s klavzulo "Apostille";

če je listina izdana v državi, ki ima z Republiko Slovenijo sklenjen bilateralni sporazum o vzajemnem pravnem prometu oz. vzajemni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah;

če je listina izdana na podlagi Pariške ali Dunajske konvencije.

6. TAKSE

Ob vložitvi vloge je potrebno v skladu z Zakonom o upravnih taksah za upravne spise in dejanja, ki jih na zahtevo strank izdajo oziroma izvršijo upravni organi, plačati upravno takso, ki je izražena v točkah, vrednost točke pa določa Vlada Republike Slovenije (vrednost točke znaša trenutno 17 ,00 SIT). Taksa za vlogo je določena v višini 50 točk, taksa za izdajo odločbe o sprejemu v državljanstvo ali za prenehanje državljanstva (odpust, odrek), je določena v višini 2.000 točk; taksa za izdajo zagotovila, je določena v višini 100 točk. Če gre za sočasen sprejem, odpust ali sočasno ugotovitev odreka državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člane ena taksa za izdajo odločbe. Taksa za izdajo ugotovitvene odločbe je določena v višini 2.000 točk, dejanje priglasitve pa je oproščeno plačila upravne takse. Takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti v tolarjih, razen, če se plačujejo v tujini. V tem primeru se plača upravna taksa po ustrezni tarifni številki v tuji valuti pri diplomatsko konzularnem predstavništvu.

11

II. POTNI LIST (izdaja, zamenjava, pogrešitev)

Informacije:

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE Direktorat za upravne notranje zadeve Oddelek za javne listine MNZ Beethovnova ulica 3 SI-1501 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 472 44 65 Telefaks: 00386 (0)1 251 43 30 elektronska pošta: uunz@gov .si http://www .mnz.si

Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/00) je začel veljati 5.8.2000. V svojem 37. členu določa, da so se lahko stari (modri) potni listi uporabljali le do izteka njihove veljavnosti, vendar največ dve leti po njegovi uveljavitvi. Vsi modri potni listi so tako prenehali veljati 5.8.2002, ne glede na to ali so bili izdani z daljšo veljavnostjo. Potni listi na veljavnih (bordo rdečih) obrazcih so se pričeli izdajati 01.03.2001.

Državljan Republike Slovenije, ki v tujini stalno ali začasno prebiva, lahko vloži vlogo za izdajo novega potnega lista pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, vloga pa se lahko vloži tudi pri za to pristojnem organu v Republiki Sloveniji.

Potni list je namenjen državljanu Republike Slovenije za prehod državne meje ter dokazovanje istovetnosti in državljanstva.

Vpisov otroka v potne listine staršev ni več, tudi otrok mora pridobiti samostojno potno listino. Po 14. členu zakona se otroku, ki še ni dopolnil starosti 4 let, izda potni list z veljavnostjo 2 let, državljanu staremu od 4 do 18 let pa z veljavnostjo 5 let. Vlogo za pridobitev potnega lista mladoletnika vloži njegov zakoniti zastopnik. Polnoletni državljan lahko dobi potni list z veljavnostjo 10 let.

Vlogi za izdajo potnega lista je potrebno priložiti stari potni list, in fotografijo, ki kaže njegovo pravo podobo in ni retuširana. Fotografija mora biti izdelana na belem tankem sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 x 45 mm, v črno beli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Prosilec mora biti fotografiran od spredaj, z odkritim čelom in obrazom brez klobuka, čepice ali rute.

V primeru pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista imetnik takoj, če to ni mogoče pa najkasneje v osmih dneh, le-to naznaniti pristojnemu organu (diplomatsko-konzularnemu predstavništvu). Novi potni list se lahko izda šele po objavi preklica v Uradnem listu Republike Slovenije {Slovenska cesta 9, SI-1000 Ljubljana, telefon: 00386 (0)1 425 02 94, telefaks: 00386 (0)1 425 01 99}. Kazenske določbe predvidevajo, da se kaznuje osebo, ki v naznanitvi pogrešitve navede neresnične podatke o okoliščinah pogrešitve potnega lista. Kaznovana pa je tudi oseba, ki proda ali posodi svoj potni list, oziroma kupi ali uporabi tuj

12

potni list kot svojega ali spreminja oziroma izbriše podatke v potnem listu, ter oseba, ki potno listino zastavi ali vzame tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Kaznovana je prav tako oseba, ki potnega lista ne izroči organu za sprejem vloge v 30 dneh po spremembi priimka ali imena, kolikor fotografija ne kaže več imetnikove prave podobe ali je potni list poškodovan oziroma obrabljen ali iz kakšnega drugega razloga ni več uporaben.

V primeru, da slovenski državljan v tujini izgubi potni list ali mu je le-ta ukraden, se mu na veleposlaništvu izda potni list za vrnitev z veljavnostjo do 30 dni oz. za čas, ki je potreben za vrnitev v Slovenijo. Vlogi za izdajo potnega lista za vrnitev je potrebno priložiti dve fotografiji.

13

III. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (slovensko, tuje, zamenjava)

Informacije:

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE Direktorat za upravne notranje zadeve Oddelek za upravne zadeve prometa Beethovnova ulica 3 SI-1501 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 472 43 34 Telefaks: 00386 (0)1 431 04 14 elektronska pošta: uunz@gov .si http:/ /www .mnz.si

Tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, sme z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države voziti tista motoma vozila, ki jih ima pravico voziti po veljavnem tujem vozniškem dovoljenju, in sicer v času največ enega leta po pričetku prebivanja v Sloveniji. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj vzajemnosti, to pomeni, da morajo imeti tudi slovenski državljani v tej državi pravico uporabljati veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Ne glede na prejšnji odstavek, sme imetnik veljavnega tujega vozniškega dovoljenja, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države članice Evropske unije, voziti v Republiki Sloveniji tista motoma vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v drugi državi članici Evropske unije.

V primeru, da tuje vozniško dovoljenje ni izdano na obrazcu, ki ga določa Konvencija o cestnem prometu (sprejeta na Dunaju, dne 8.11.1968) mora voznik imeti tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ ali organizacija tuje države. Navedeno pa ne velja za imetnike vozniških dovoljenj, izdanih v državi članici Evropske unije. Slovenski predpisi ne dopuščajo vožnje motornih vozil B ali C kategorije imetnikom veljavnih tujih vozniških dovoljenj, če še niso dopolnili starosti 18 let, in kategorije D če še niso dopolnili starosti 21 let. Vožnja tudi ni dopuščena tistim imetnikom tujih vozniških dovoljenj, ki jim je bila v državi, v kateri jim je bilo izdano tuje vozniško dovoljenje, prepovedana vožnja vozil kategorije oz. vrste, ki ga vozijo.

Veljavno tuje vozniško dovoljenje se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, ob izpolnjevanju pogojev, tujcu, ki prebiva v Sloveniji več kot šest mesecev. Veljavno tuje vozniško dovoljenje se zamenja tujcu za slovensko, če zahteva zamenjavo najkasneje eno leto od pričetka prebivanja v Sloveniji. Slovenskemu državljanu, ki zahteva zamenjavo, pa najkasneje v enem letu po vrnitvi iz tujine ter dokaže, da je bival najmanj šest mesecev v državi, ki je izdala tuje vozniško dovoljenje. Vozniško dovoljenje, ki se zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, se vrne organu tuje države, ki ga je izdal.

14

Tujcu in državljanu Republike Slovenije, ki po prejšnjem odstavku ne zahtevata zamenjave tujega vozniškega dovoljenja v enem letu po pričetku prebivanja v Republiki Sloveniji, se prične enoletni rok, v katerem lahko zahtevata zamenjavo, ponovno šteti, če zapustita Republiko Slovenijo za čas najmanj enega leta in se vrneta v Republiko Slovenijo. Slovensko vozniško dovoljenje se izda, če imetnik veljavnega tujega vozniškega dovoljenja opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih ima pravico voziti s tujim vozniškim dovoljenjem. Praktičnega dela vozniškega izpita ni potrebno opraviti imetnikom tujih vozniških dovoljenj tistih tujih držav, ki jih določi minister pristojen za notranje zadeve.

Zahtevi za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za vozniško dovoljenje Republike Slovenije je potrebno po določbi 23. člena Pravilnika o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117 /02, 100/03 in 59/04) priložiti: - veljavno tuje vozniško dovoljenje; - dokazilo o najmanj šestmesečnem bivanju v tuji državi, če tako določa zakon; - potrdilo o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita, pred pristojno izpitno komisijo

v Republiki Sloveniji; - dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo - veljavno zdravstveno spričevalo; - 1 fotografijo; - dokazilo o plačilu stroškov (stroški obrazca, vloge in upravne takse); - overjen prevod tujega vozniškega dovoljenja - po potrebi.

Ob zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja ni potrebno priložiti zdravstvenega spričevala o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo vozil in potrdila o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo v Republiki Sloveniji, če je vozniško dovoljenje izdala kakšna od držav članic Evropske unije, Islandija, Lihtenštajn, Norveška ali Švica.

V skladu z določbami Direktive Sveta o vozniških dovoljenjih (91/439/EGD) z dne 29. Julija 1991, Republika Slovenija medsebojno priznava vozniška dovoljenja, izdana v državi Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški. Na podlagi navedenega, za imetnike teh držav zamenjava tujih vozniških dovoljenj za slovenska vozniška dovoljenja, ni obvezna.

15

IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

Informacije:

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE Direktorat za obrambne zadeve Sektor za vojaške zadeve Kardeljeva ploščad 25 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 431 80 62 Telefaks: 00386 (0)1 431 80 67http://www .mo-rs.si

OPUSTITEV IZVAJANJA DOLOČENIH SESTAVIN VOJAŠKE DOLŽNOSTI V MIRU TER NJIHOVA PONOVNA UVEDBA

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti (Ur. List RS, št. 86/2002), ki je bil sprejet v letu 2002, je opredelil roke ukinjanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru, in sicer zdravniških pregledov in nabora, napotitev na služenje vojaškega roka in obveznega služenja v rezervni sestavi.

V letu 2003 se je prenehalo z izvajanjem zdravniških pregledov, nabora in napotitev na služenje vojaškega roka ter na opravljanje nadomestne civilne službe. Obvezno služenje v rezervni sestavi in 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje državljanov v miru, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, se preneha izvajati 31.12.2010.

Odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitev na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom.

VOJAŠKA EVIDENCA

Ne glede na ukinjanje posameznih sestavin vojaške dolžnosti se v miru vodi vojaška evidenca.

Vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco se izvede na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih. Po vpisu v vojaško evidenco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 18 let.

16

PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

S prenehanjem služenja vojaškega roka in s sprejetjem uredbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije in je začela veljati 2.9.2003 ter s kadrovskimi in organizacijskimi pogoji v Slovenski vojski, so bile podane podlage za izvajanje napotitev na služenje vojaškega roka na podlagi prostovoljne odločitve.

Prostovoljno služenje je omogočeno kandidatom oziroma kandidatkam v starosti od 18 do 27 let, ki še nimajo odsluženega vojaškega roka, nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti oziroma niso v postopku priznanja te pravice in so zdravstveno sposobni za vojaško službo.

Prostovoljno služenje vojaškega roka je po dolžini in obsegu enako predhodnemu temeljnemu vojaško strokovnemu usposabljanju, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka in traja tri mesece. Vojakom prostovoljcem se v času prostovoljnega služenja vojaškega roka nudi zdravstveno in nezgodno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prenočišče, prehrano, povračila potnih stroškov in denarne prejemke. Denarni prejemki vojakom prostovoljcem, ki so določeni od osnove, ki jo predstavlja minimalna plača v Republiki Sloveniji, se z vsakim mesecem služenja povečujejo. Ob uspešnem zaključku prostovoljnega služenja vojaškega roka vojaku prostovoljcu pripada še dodaten denarni prejemek.

% min. plačeprejemnik ob nastopu služenja 10%prejemnik - prvi mesec 15%prejemnik - drugi mesec 25%prejemnik - tretji mesec 30%prejemnik ob koncu služenja 60%SKUPAJ 140%

Po uspešno končanem usposabljanju imajo vojaki prostovoljci prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.

Z vsakim kandidatom Ministrstvo za obrambo sklene pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka, kjer so opredeljene obveznosti kandidata pred napotitvijo na prostovoljno služenje vojaškega roka, o dnevu nastopa in trajanja prostovoljnega služenja vojaškega roka, višini prejemkov in povračil med prostovoljnim služenjem vojaškega roka, pravicah in dolžnostih med prostovoljnim služenjem vojaškega roka, času trajanja pogodbe, razlogih za odpoved pogodbe ter posledicah v primeru odpovedi pogodbe. Delovni čas vojakov prostovoljcev traja od 7 .00 do 17 .00 ure. Kandidati in kandidatke so po zaključku dnevnega usposabljanja prosti. Prav tako so prosti tudi ob koncu tedna in ob državnih praznikih. Vojaki prostovoljci so se dolžni ravnati po Pravilih službe v Slovenski vojski in hišnem redu vojašnice. Center za usposabljanje zagotavlja pogoje za izvajanje prostočasnih aktivnosti, ki so na voljo kandidatom/kandidatkam po zaključenem dnevnem usposabljanju. Kandidati in kandidatke ob pričetku usposabljanja v skladu s programom usposabljanja opravijo tudi slovesno prisego. Kandidati/kandidatke med prostovoljnim služenjem ne opravljajo stražarskih nalog, nalog povezanih z bojno pripravljenostjo in nalog angažiranja SV v miru.

17

DOVOLJENJA ZA BIVANJE V TUJINI

Po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka oziroma nadomestne civilne službe, vojaški obvezniki v miru niso dolžni pridobiti dovoljenja upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, za začasno ali stalno bivanje v tujini (5. odstavek 62.b člena Zakona o vojaški dolžnosti).

DOLŽNOST SLUŽITI V REZERVNI SESTAVI IN OPRAVLJANJE VOJAŠKE SLUŽBE V POGODBENI REZERVI SV

Dolžnost služiti v rezervni sestavi še vedno velja za vojaške obveznike, ki so odslužili vojaški rok oz. so po zakonu o vojaški dolžnosti drugače uredili služenje vojaškega roka. Dolžnost služiti v rezervnem sestavu nastane od dneva odpustitve s služenja vojaškega roka oz. od dneva, ko so dolžnost služiti vojaški rok uredili drugače in traja do konca koledarskega leta, v katerem vojaški obveznik dopolni 50 let oz. 60 let starosti, če je rezervni častnik.

Upoštevajoč spremenjeno ogroženost in dejanske kadrovske in materialne zmožnosti za oblikovanje enot, poteka preoblikovanje obrambnega sistema in Slovenske vojske, ki je zasnovano na krepitvi poklicne sestave in postopnemu zmanjševanju vojne sestave. Cilj preoblikovanja je oblikovati sodobno, učinkovito in racionalno vojaško organizacijo, ki bo lahko zagotavljala nacionalno varnost in vojaško obrambo v okviru zavezništva. 31. decembra 2010 se bo zato prenehalo izvajati obvezno služenje v rezervni sestavi. Poklicna vojska bo dopolnjena s pogodbeno rezervo. Načrtno pridobivanje kandidatov za opravljanje vojaške službe v pogodbeni rezervi Slovenske vojske in popolnjevanje enot s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave že poteka. Skladno z zakonom o obrambi je vlada uredila pogoje in način opravljanja vojaške službe, postopke popolnjevanja, pravice in dolžnosti pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, nadomestila, druge prejemke in povračila ter razloge za prenehanje oziroma odpoved pogodbe. Kandidati za pogodbene pripadnike rezervne sestave morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- so državljani Republike Slovenije in nimajo dvojnega državljanstva;

- so odslužili vojaški rok, sicer morajo opraviti trimesečno temeljno vojaškostrokovno usposabljanje;

- so ustrezne starosti (za dolžnost vojaka in podčastnika največ 45 let, za dolžnost častnika največ 55 let, vendar so želeni mlajši kandidati); nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti ali niso v postopku tega priznanja;

- so zdravstveno sposobni za opravljanje vojaške službe; imajo opravljeno preverjanje gibalnih sposobnosti; imajo vsaj srednjo poklicno šolo za rezervnega vojaka, vsaj srednjo šolo za rezervnega podčastnika in najmanj visoko strokovno šolo za rezervnega častnika;

- so nekaznovani in se strinjajo z varnostnim preverjanjem; niso napoteni na delo, šolanje ali usposabljanje v tujino za dalj kot tri mesece.

18

Temeljna obveznost pogodbenih pripadnikov je urjenje in usposabljanje, lahko pa so vpoklicani za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in k opravljanje vojaške službe doma in v tujini, vendar samo če poklicna vojska ne bi zmogla teh obveznosti. Pogodbo sklenejo za najmanj pet let z možnostjo podaljšanja. Pogodbeni pripadniki so nezgodno zavarovani in prejemajo poleg nadomestila plače, tudi povračilo potnih stroškov, plačilo za usposabljanje in plačilo za pripravljenost za morebitni vpoklic.

Zakon o vojaški dolžnosti omogoča ponovno uvedbo izvajanja vojaške dolžnosti v celoti, torej tudi uvedbo obveznega služenja v rezervni sestavi, tako kot se izvaja sedaj - z udeležbo na vojaških vajah, tečajih in drugih oblikah vojaškega usposabljanja. Če se ponovno uvede obvezno služenje v rezervni sestavi v skladu z zakonom, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi med pogodbenim pripadnikom in Ministrstvom za obrambo prenehajo veljati.

19

V. CARINA - OPROSTITVE PRI VNOSU BLAGA V REPUBLIKO SLOVENIJO

Informacije:

Ministrstvo za finance Republike Slovenije CARINSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Generalni carinski urad Šmartinska cesta 55 SI-1523 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 478 3800 Telefaks: 00386 (0)1 478 3900 E-pošta: gcu.carina@gov .si Internet: http://carina.gov.si

Vnos blaga iz držav članic Evropske skupnosti

Republika Slovenija je postala članica Evropske skupnosti in to je prineslo spremembe tudi pri prometu blaga in storitev. pri vnosu blaga iz držav Evropske skupnosti ni več potrebno opravljati carinskih formalnosti.

Nakupi, ki jih opravijo fizične osebe v državi članici Evropske skupnosti, se praviloma obdavčijo po načelu porekla, to je po predpisih države, kjer je blago kupljeno. Slovenski kupec - fizična oseba, lahko blago, kupljeno v drugi državi članici, odnese oziroma odpelje v Slovenijo brez dodatnih obveznosti glede plačila DDV v Sloveniji.

Posebnost pri obdavčitvi nakupov, ki jih opravijo fizične osebe v drugi državi članici Evropske skupnosti, je pridobitev novih prevoznih sredstev, ki se obdavčijo po načelu namembne države. To pomeni, da fizična oseba, ki nabavi novo prevozno sredstvo v drugi državi članici in ga pripelje v Slovenijo, plača DDV v Sloveniji in ne v državi, kjer je nabavila prevozno sredstvo.

Prevozna sredstva se štejejo za nova, če so:

- plovila in zrakoplovi dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v uporabo, kopenska motoma vozila pa pred potekom šestih mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, in

- s kopenskimi motornimi vozili ni bilo prevoženih več kot 6000 km, s plovili ni bilo preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni bilo preletenih več kot 40 ur.

20

Posebnosti veljajo tudi pri prometu trošarinskih izdelkov. Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v prost promet v drugi državi članici Skupnosti in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba v okviru količin za svoje osebne potrebe, obveznost plačila trošarine ne nastane. Šteje se, da trošarinski izdelki niso namenjeni za osebne potrebe, ampak za opravljanje dejavnosti, če presegajo naslednje količine: 800 kosov cigaret, 400 kosov cigarilosov, 200 kosov cigar, 1 kg tobaka za kajenje, 10 litrov alkoholnih pijač nad 22 vol % alkohola, 20 litrov alkoholnih pijač do 22 vol. % alkohola, 90 litrov vina (od tega največ 60 litrov penečega vina) in 110 litrov piva.

Oprostitve pri vnosu blaga iz tretjih držav

Tretje države so vse države, ki niso članice Evropske skupnosti. Predpisi, ki veljajo za vnos blaga iz tretjih držav, se uporabljajo tudi pri vnosu blaga iz tistih ozemelj držav članic Evropske skupnosti, ki niso del carinskega območja Skupnosti.

Pri vnosu blaga iz nekaterih krajev oziroma ozemelj držav članic, ki sicer spadajo v carinsko območje Skupnosti (npr. Kanarski otoki, otočje Aland, francoski departmaji), vendar tam ne veljajo splošna pravila obdavčenja dobav in nabav blaga znotraj Skupnosti, se uvozne dajatve ne plačajo, ampak se plačata samo DDV in trošarina.

Oprostitev uvoznih dajatev pomeni oprostitev carine in dajatev z enakim učinkom ter kmetijskih prelevmanov in drugih uvoznih dajatev, določenih na podlagi skupne kmetijske politike ali drugih posebnih režimov, ki se uporabljajo za nekatere vrste blaga, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov.

Kadar se oprostitev odobri zaradi posebne uporabe blaga (npr. osebna lastnina pri prenosu bivališča iz tretje države, proizvodna sredstva in oprema pri prenosu dejavnosti iz tretje države, predmeti uvoženi ob sklenitvi zakonske zveze itd.), lahko oprostitev odobrijo le pristojni organi države članice, na ozemlju katere bo takšno blago v nadaljnji uporabi. Pri teh oprostitvah je omejena pravica do razpolaganja z blagom, kar pomeni, da blaga, ki je bilo oproščeno plačila uvoznih dajatev, v določenem obdobju ni mogoče posojati, dati kot varščino, oddajati ali prenesti, proti plačilu ali brezplačno, brez predhodnega obvestila carinskemu organu, pri katerem je bila uveljavljena pravica do oprostitve plačila uvoznih dajatev. Pred vsakim posojanjem, dajanjem za varščino, oddajo ali prenosom pred iztekom navedenega roka je treba najprej plačati uvozne dajatve po stopnji, ki se uporablja na dan izposoje, dajanja za varščino, oddaje ali prenosa, na podlagi lastnine in carinske vrednosti, ki jo tistega dne ugotovijo ali sprejmejo pristojni organi.

Pogoji za oprostitev DDV so pri večini oprostitev izenačeni s pogoji za oprostitev uvoznih dajatev. Pri oprostitvah, kjer se oprostitev uvoznih dajatev in oprostitev DDV razlikujeta, je to posebej omenjeno.

V nadaljevanju so navedene le nekatere najpogostejše in običajne oprostitve, ki jih lahko uveljavljajo fizične in pravne osebe ob prihodu v Slovenijo. Več informacij lahko dobite pri krajevno pristojnih carinskih uradih in pri Generalnem carinskem uradu.

21

1. Blago v osebni prtljagi potnikov

"Osebna prtljaga" je vsa prtljaga, ki jo potnik lahko predloži carinskih organom ob vstopu na carinsko območje Skupnosti a1i ki jo predloži istim organom kasneje, če lahko dokaže, da je bila registrirana kot spremljajoča prtljaga pri podjetju, ki jo je pripeljalo v Skupnost iz tretje države, iz katere potnik prihaja. Prenosne posode z gorivom niso osebna prtljaga.

Oprostitev velja le za uvoz nekomercialne narave, kar pomeni uvoz, ki je priložnosten in ga sestavlja izključno blago za osebno uporabo potnika ali njegovih družinskih članov, ali blago, namenjeno za darila, narava in količina blaga pa ne kažeta na uvoz iz komercialnih razlogov.

Oprostitev se nanaša tudi na naslednje blago:

- tobačni izdelki: 200 cigaret, ali 100 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali 50 cigar, ali 250 gramov tobaka za kajenje, ali sorazmerno količino različnih navedenih tobačnih izdelkov; in

- alkohol in alkoholne pijače: destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 vol. % - 1 liter, ali destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkoholno stopnjo največ 22 vol. % - 1 liter; in mirna vina - 2 litra;

- parfum: 50 gramov in toaletne vode: 0,25 litra; - zdravila: v količini za osebne potrebe.

Oprostitve za tobačne izdelke in alkoholne pijače ne morejo uveljavljati potniki, mlajši od 17 let.

Oprostitev se prizna za blago do skupne vrednosti 175 EUR, potnikom, mlajšim od 15 let, pa do vrednosti 90 EUR. V primeru, da vrednost posameznega predmeta presega znesek oprostitve, se obračunajo predpisane dajatve na celotno vrednost predmeta.

2. Pošiljke zanemarljive vrednosti

Plačila dajatev so oproščene pošiljke v pisemski in paketni pošti do skupne vrednosti 22 EUR, razen če vsebujejo alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfum in toaletne vode.

3. Pošiljke nekomercialne narave

Plačila dajatev je oproščeno blago v pošiljkah, ki jih iz tretje države pošlje fizična oseba drugi fizični osebi, ki živi na carinskem območju Skupnosti, če: - so priložnostne; - vsebujejo blago, ki je namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine; - narava in/ali količina ne kaže na komercialni namen; - skupna vrednost blaga ne presega 45 EUR; - so poslane brezplačno.

22

Pošiljke lahko vsebujejo tudi naslednje blago, katerega vrednost se všteva v skupno vrednost pošiljke:

- tobačni izdelki:, 50 cigaret, ali 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali 10 cigar, ali 50 gramov tobaka za kajenje; in

- alkohol in alkoholne pijače: destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 vol. % - 1 liter, ali destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkoholno stopnjo največ 22 vol. % - 1 liter, ali peneča vina, desertna vina - 1 liter, ali mirna vina - 21itra; in

- parfum: 50 gramov ali toaletne vode: 0,25 litra.

4. Osebna lastnina fizičnih oseb, ki prenesejo običajno prebivališče iz tretje države v Republiko Slovenijo

Osebna lastnina je lastnina, namenjena osebni uporabi ali zadovoljevanju gospodinjskih potreb zadevne osebe. Osebna lastnina so zlasti osebni predmeti, pohištvo in druga oprema za osebne in gospodinjske potrebe, osebna motoma vozila in njihovi priklopniki, prikolice za kampiranje, motoma kolesa in kolesa, športna plovila in letala ter tudi domače živali in živali za ježo in prenosna oprema za obrt in svobodne poklice, ki jih potrebujejo zadevne osebe za opravljanje obrti ali poklica.

Oprostitev lahko uveljavlja fizična oseba: - ki je imela osebno lastnino v svoji lasti ali uporabi najmanj šest mesecev pred preselitvijo; - ki je prebivala najmanj 12 mesecev zunaj Skupnosti; - če se bo blago uporabljalo v enak namen kot v prejšnjem kraju običajnega bivališča; - če oprostitev uveljavlja v 12 mesecih od dneva, ko se je preselila na carinsko območje

Skupnosti (če gre za državljana Republike Slovenije, ki se vrača v Slovenijo), oziroma od dneva izdaje dovoljenja za stalno bivanje oziroma potrdila o odobrenem pribežališču v Republiki Sloveniji, če gre za tujega državljana;

- če so bile v državi izvora oziroma v državi, iz katere prihaja, za oproščeno blago plačane uvozne dajatve in davek na dodano vrednost.

Oprostitev se ne more uveljavljati za:

- alkoholne izdelke, - tobak ali tobačne izdelke, - komercialna prevozna sredstva, - izdelke za uporabo pri opravljanju obrti ali poklica, razen prenosne opreme za obrt ali

svobodne poklice.

23

Upravičenec mora k carinski deklaraciji predložiti naslednje listine:

- dokazilo o najmanj enoletnem neprekinjenem bivanju zunaj Skupnosti (npr. potrdilo, ki ga izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tretji državi, zavod za zaposlovanje, preko katerega je bil upravičenec poslan na delo v tretjo državo, če o tem vodi evidenco, ali pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ki ga je poslala na delo v tretjo državo, ustrezno listino tuje službe za socialno zavarovanje ali tujega delodajalca ipd.);

- pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil zadevne oprostitve; - seznam osebne lastnine, ki jo uvaža, vključno s tisto, ki naj bi jo uvozil kasneje, v dveh

izvodih; - pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu uporabljal oziroma so bili v njegovi lasti

najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave.

Oproščenega blaga pred potekom 12 mesecev ni dovoljeno odtujiti oziroma uporabiti v druge namene kot za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila dajatev. Za motoma vozila in motoma kolesa velja prepoved odtujitve brez plačila uvoznih dajatev 3 leta.

5. Proizvodna sredstva in druga oprema, ki se uvaža pri prenosu dejavnosti

Oprostitev lahko uveljavljajo podjetja in tudi osebe, ki opravljajo svoboden poklic in pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in takšno dejavnost prenesejo iz tretje države na carinsko območje Skupnosti, ki dokončno prenehajo opravljati dejavnost v tretji državi in se preselijo na carinsko območje Skupnosti, kjer bodo opravljala podobno dejavnost. Oprostitev se lahko uveljavlja za blago, ki: - ga je podjetje dejansko uporabljal0 najmanj 12 mesecev pred prenehanjem poslovanja v

tretji državi; - bo po prenosu na carinsko območje Skupnosti uporabljeno v enake namene; - je namenjeno novo ustanovljeni dejavnosti; - ustreza naravi in velikosti podjetja.

Oprostitev se ne more uveljavljati za: - prevozna sredstva, ki niso proizvodno sredstva ali sredstva v storitveni dejavnosti; - zaloge vseh vrst, namenjene človeški prehrani ali živalski krmi; - gorivo in zaloge surovin ali končnih izdelkov ter polgotovih izdelkov; - živino, ki je v lasti trgovcev.

Oproščenega blaga pred potekom 12 mesecev ni dovoljeno odtujiti oziroma uporabiti v druge namene. Carinski organ lahko ta rok podaljša na 36 mesecev, če obstaja možnost zlorabe.

24

Upravičenec mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti naslednje listine: - potrdilo pristojnega organa, iz katerega je razvidno, da ima registrirano dejavnost, za

katero uvaža opremo oziroma da opravlja kmetijsko dejavnost, in da je davčni zavezanec za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, za opravljanje katere uvaža opremo. Če določene dejavnosti nima registrirane v času pred uvozom opreme, predloži upravičenec potrdilo pristojnega organa, da po predpisih izpolnjuje pogoje za ukvarjanje z določeno dejavnostjo, za katero uvaža opremo, v 6 mesecih od dneva uvoza pa mora predložiti dokazilo, da se mu dovoljuje ukvarjanje z zadevno dejavnostjo;

- seznam opreme, ki jo uvaža oziroma jo namerava uvoziti kasneje, v dveh izvodih; - dokazilo o prenehanju opravljanja dejavnosti v tretji državi, ki ga izda pristojni organ v

tretji državi; - dokazilo o tem, da je bil lastnik opreme 12 mesecev pred preselitvijo dejavnosti.

6. Blago, uvoženo ob sklenitvi zakonske zveze

Oprostitev lahko uveljavlja oseba, ki prenese običajno prebivališče iz tretje države v Republiko Slovenijo ob sklenitvi zakonske zveze, in sicer za balo, nove in rabljene gospodinjske predmete ter darila, ki se navadno dajejo ob porokah in ki jih prejme od oseb, ki imajo običajno prebivališče v tretji državi.

Za navedeno oprostitev ni vrednostne omejitve, razen za darila. Posamezno darilo je oproščeno uvoznih dajatev do vrednosti 1.000 EUR, oziroma DDV do vrednosti 200 EUR, oziroma do vrednosti 1.000 EUR, če to odobri pristojni organ in so bile v državi nakupa plačane uvozne dajatve in DDV.

Oprostitev lahko uveljavljajo osebe, ki so imele običajno biva1išče izven carinskega območja Skupnosti neprekinjeno vsaj 12 mesecev in predložijo dokaz o sklenjeni zakonski zvezi.

Oprostitev se lahko, razen v izjemnih primerih, uveljavlja največ dva meseca pred sklenitvijo zakonske zveze s položitvijo varščine in največ štiri mesece po sklenitvi zakonske zveze.

Oprostitev se ne more uveljavljati za alkoholne izdelke ter tobak in tobačne izdelke. Oproščenega blaga pred potekom 12 mesecev ni dovoljeno odtujiti oziroma uporabiti v druge namene, kot za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila dajatev.

7. Predmeti, pridobljeni z dedovanjem

Fizične osebe s stalnim prebivališčem v Skupnosti ter pravne osebe, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo in so registrirane v Skupnosti, lahko uveljavljajo oprostitev dajatev za predmete, ki jih podedujejo v tujini, v dveh letih od dneva dokončne ureditve dedovanja.

Poleg carinske deklaracije mora upravičenec carinskemu organu predložiti akt pristojnega organa v Republiki Sloveniji ali tretji državi o dedovanju predmetov, za rabljene predmete, osebno garderobo zapustnika in druge predmete za osebno rabo pa zadostuje predložitev smrtovnice.

25

Oprostitev se ne more uveljavljati za: - alkoholne izdelke; - tobak in tobačne izdelke; - komercialna prevozna sredstva; - predmete, ki se uporabljajo v obrti ali poklicu, razen prenosnih instrumentov in naprav, ki

jih je zapustnik uporabljal; - zaloge surovin in končnih proizvodov ter polproizvodov; - živino in kmetijske proizvode, ki presegajo običajne družinske potrebe.

8. Gospodinjska oprema za opremljanje sekundarnega bivališča

Oprostitev uvoznih dajatev lahko uveljavlja fizična oseba, ki: - ima vsaj l2 mesecev običajno bivališče izven Skupnosti; - ima sekundarno bivališče na carinskem območju Skupnosti v lasti ali najemu za najmanj 2

leti; - se obveže, da sekundarnega bivališča ne bo prepustila tretjim osebam v času, ko je

odsotna sama ali njeni družinski člani.

Gospodinjska oprema pomeni osebne predmete, tekstilne izdelke za gospodinjstvo, pohištvo in opremo za osebno uporabo oseb ali za zadovoljevanje njihovih gospodinjskih potreb, ki:

- je bila v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev pred uvozom; - je po naravi in količini primerna za običajno opremljanje sekundarnega bivališča.

Sekundarnega bivališča pred potekom 2 let ni dovoljeno oddati ali prenesti na tretjo osebo, oziroma ni dovoljeno odtujiti oproščene opreme ali jo uporabiti v druge namene. Za gospodinjsko opremo večje vrednosti se prepoved odtujitve lahko podaljša na 10 let.

Gospodinjska oprema za opremljanje sekundarnega bivališča ni oproščena plačila DDV ob uvozu.

9. Oprava, študijski materiali in druga šolska oprema

Za opravo, šolske materiale in potrebščine, ki predstavljajo običajno opremo za študentske sobe, in ki je namenjena osebni uporabi šolarjev oziroma študentov v času študija, lahko uveljavljajo oprostitev uvoznih dajatev (tudi večkrat v šolskem letu) šolarji in študenti, ki prihajajo na carinsko območje Skupnosti, da bi se tu šolali. Plačila DDV so oproščeni le učni pripomočki, ki jih dijaki in študenti uporabljajo pri svojem študiju.

26

VI. VNOS MALIH (HIŠNIH) ŽIVALI V REPUBLIKO SLOVENIJO

Informacije:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije VETERINARSKA UPRAVA REPUBLlKE SLOVENIJE Parmova ulica 53 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 300-13-00 Telefaks: 00386 (0)1 300 13 58 elektronska pošta: vurs@gov .si http://www.vurs.gov.si

Od 1.10.2004 dalje veljajo v Evropski skupnosti enotni predpisi za nekomercialne premike hišnih živali (uredba Komisije št. 998/2003).

Kot hišne živali se štejejo naslednje vrste živali: psi, mačke, beli dihurje, nevretenčarji (razen čebel in rakov), okrasne tropske ribice, dvoživke, plazilci, ptice (razen perutnine), glodalci in domači kunci. Zahteve glede stek1ine se nanašajo samo na premike psov, mačk in belih dihurjev. Za ostale hišne živali ni posebnih zahtev glede stekline in velja, da morajo imeti veljavno zdravstveno spričevalo in biti označene.

1. Nekomercialni premiki hišnih živali (psov, mačk, belih dihurjev) med državami članicami Evropske skupnosti

Za nekomercialne premike psov, mačk in belih dihurjev med državami članicami Skupnosti (razen za vnos živali v Veliko Britanijo, Irsko, Švedsko in Malto, kjer še naprej veljajo dodatne zahteve), je potrebno, da je žival cepljena proti steklini, kar veterinar potrdi v potnem listu, ki mora spremljati hišno žival. Poleg tega mora biti žival označena z mikročipom ali jasno čitljivim tetoviranim znamenjem. Pravila, ki veljajo za nekomercialne premike hišnih živali med državami članicami, veljajo tudi pri potovanjih v oziroma iz naslednjih tretjih držav: Andore, Islandije, Lihtenštajna, Monaka, Norveške, San Marina, Švice in Vatikana.

27

2. Nekomercialni premiki hišnih živali (psov, mačk, belih dihurjev) iz tretjih držav

Pri vnosu živali iz tretjih držav, ki se nahajajo na listi C priloge II uredbe Komisije št. 998/2003, veljajo za vnos živali na območje Skupnosti naslednji pogoji:

a) živali, ki se ponovno vračajo na območje Skupnosti, morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za nekomercialne premike med državami članicami,

b) živali, ki prihajajo iz tretjih držav, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- žival mora biti cepljena proti steklini; - žival mora spremljati zdravstveno spričevalo za nekomercialne premike

hišnih živali, ki mora ustrezati vzorcu spričevala, predpisanega z odločbo Komisije št. 203/2004. Zdravstveno spričevalo za gibanje na območju Skupnosti velja 4 mesece od dneva izdaje oziroma do preteka veljavnosti cepljenja živali;

- živali mora biti označena z mikročipom ali jasno čitljivim tetoviranim znamenjem.

Iz ostalih tretjih držav, ki se ne nahajajo na listi C priloge II uredbe Komisije št. 998/2003, velja tako za ponovni vnos (vrnitev) živali na območje Skupnosti kot za dejanski vnos iz tretje države dodatni pogoj, in sicer mora imeti žival poleg cepljenja opravljeno še dodatno testiranje na prisotnost vakcinalnih protiteles, ki mora biti opravljeno tri mesece pred vnosom živali na območje Skupnosti.

Seznam tretjih držav, ki so uvrščene na listo C priloge II uredbe Komisije št. 998/2003, je objavljen na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/food/animal/liveanimals/pets/list_third_en.htm

Vnos hišnih živali na območje Skupnosti je za nekomercialne premike dovoljen preko vseh mejnih prehodov, kjer opravljajo kontrolo carinski organi. Carinski organi dovolijo vnos živali, če:

- živali ni več kot pet; - živali spremlja lastnik ali druga oseba, ki jo je pooblastil lastnik živali; - so živali ustrezno označene in izpolnjujejo zdravstvene zahteve in zahteve glede cepljenja

proti steklini (kar potrjuje potni list za nekomercialne premike hišnih živali oziroma zdravstveno spričevalo za nekomercialne premike hišnih živali);

- so živali ustrezno označene (z mikročipom ali jasno čitljivim tetoviranim znamenjem).

Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, carinski organi ne dovolijo vnosa živali in napotijo žival na mejni prehod, kjer lahko opravi kontrolo mejni veterinarski inšpektor.

Vnos hišnih živali na območje Skupnosti za komercialni namen in vseh ostalih živali, ki ne spadajo med hišne živali, je dovoljen le v skladu z veterinarskimi predpisi in samo preko mejnih prehodov, kjer lahko kontrolo opravi mejni veterinarski inšpektor.

Za živali, ki so uvrščene na seznam ogroženih živalskih vrst in so zaščitene s konvencijo CITES ter evropskimi in nacionalnimi predpisi, je potrebno ob uvozu predložiti tudi posebno dovoljenje države izvoznice kot tudi države uvoznice.

28

Dodatek:

Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo so se na področju veterine prevzeli pojmi in definicije, ki jih EU uporablja za premike hišnih živali. Ločimo sledeče vrste premikov:

1. nekomercialni premiki hišnih živali, kar pomeni premik živali, ki spremlja lastnika na potovanju in je nekomercialne narave, žival pa se bo z lastnikom vrnila v matično državo:

- med državami članicami EU:

o za pse, mačke in bele dihurje je potrebno imeti EU potni list za hišne živali s

potrjenim cepljenjem proti steklini, živali pa morajo biti označene na predpisan način. OPOZORILO: če se po obisku RS vračate v Veliko Britanijo. Republiko Irsko ali Švedsko se prosimo predhodno obrnite na VURS. ker imajo navedene države določene dodatne zahteve. ki morajo biti izpolnjene ob vrnitvi v prej naštete države;

o za ostale hišne živali (glodalci, plazilci, dvoživke, akvarijske ribice, okrasne ptice) se pripravlja dopolnitev predpisa o nekomercialnih premikih, živali, kjer je

o predvideno, da za nekomercialni premik ni potrebno spričevalo niti karantena. Te dopolnitve se v RS že uporabljajo;

za nekomercialni premik papig je predvideno spričevalo, ki ga predpiše vsaka država članica. Model spričevala je dostopen na VURS.

I - iz tretjih držav (države nečlanice EU):

o ki so na listi sekcije 2 Dela B Priloge II Uredbe Sveta in Parlamenta (EU) št. 998/2003 ( http://europa.eu.int/comm/food/animal/liveanimals/pets/list_third_en.htm ):

psi, mački in beli dihurji: z veterinarskim spričevalom objavljenim v Odločbi Komisije 2004/203/ES (http://europa.eu.int/eur- lex/pri/en/oj/dat/2004/l_065/l_06520040303en00130019.pdf);

za ostale živali veljajo enaki pogoji kot za nekomercialne premike med državami članicami.

o ki so na listi Dela C Priloge II Uredbe Sveta in Parlamenta (EU) št. 998/2003 (http://europa.eu.int/comm/food/animal/liveanimals/pets/list_third_en.htm):

psi, mački in beli dihurji psi, mački in beli dihurji: z veterinarskim spričevalom objavljenim v Odločbi Komisije 2004/203/ES (http://europa.eu.int/eur- lex/pri/en/oj/dat/2004/l_065/l_06520040303en00130019.pdf);

ostale hišne živali s predpisanim veterinarskim spričevalom za vstop v EU. Model spričevala je dostopen na VURS.

29

o Ki niso na listi sekcij B in C Priloge II Uredbe Sveta in Parlamenta (EU) št. 998/2003 (http://europa.eu.int/comm/food/animal/liveanimals/pets/list_third_en.htm):

Psi, mački in beli dihurji: komercialni premik je dovoljen samo če se pri živalih opravi test titracije za dokaz protiteles proti steklini, izveden 3 mesece pred premikom živali, ki se vpiše v spričevalo objavljeno v Odločbi Komisije 2004/203/ES ( http://europa.eu.int/eur- lex/pri/en/oj/dat/2004/l_065/l_06520040303en001300l9.pdf)

POMEMBNO: pri nekomercialnem premiku iz tretjih držav dokumentacijo preverijo carinski organi, za takšne preglede pa so registrirani vsi mednarodni carinski prehodi na ozemlju RS. V kolikor iz tretjih držav vstopate na teritorij EU preko letališč velja omeniti, da so za sprejem hišnih živali registrirana vsa večja mednarodna letališča.

2. Uvoz hišnih živali v Republiko Slovenijo

Uvoz pomeni vnos več kot 5 hišnih živali na teritorij EU z namenom prodaje živali. Glede podrobnih pogojev so informacije dostopne na VURS, načelno pa pri uvozu psov, mačk in belih dihurjev glede podatkov o cepljenju proti steklini in razvrstitvi tretjih držav veljajo enaki pogoji kot za nekomercialni premik

30

VII. PRIZNAVANJE IN VREDNOTENJE IZOBRAŽEVANJA

Informacije:

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJEOddelek za priznavanje izobraževanja Trg OF 13 ,SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 478 42 10 Telefaks: 00386 (0)1 478 43 24 Elektronska pošta: naric.mszs@gov .si Spletni naslov: http://www.mszs.si/slo/solstvo/priznavanje/predstavitev.asp

Pravna podlaga priznavanja in vrednotenja izobraževanja je od 21. 1. 2005 Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. 1. RS, št. 73/04) ter veljavni dvostranski sporazumi in dogovori ter mednarodne konvencije, katerih podpisnica je Republika Slovenija. Do 21. 1. 2005 se uporablja Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur.l. RS, št. 42/72).

Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja določa merila, ki jih je potrebno upoštevati pri priznavanju in vrednotenju:

- sistem šolanja, - predmetnik, učni načrt oziroma izobraževalni program, - učni dosežki, - trajanje izobraževanja, - pravice, ki iz izobraževanja izhajajo.

Podzakonski akti, obrazci, dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti zahtevi za priznavanje oziroma vrednotenje, dodatne informacije o poteku postopka, pravnem varstvu, stroških ter državah s katerimi ima RS sklenjen dvostranski sporazum o priznavanju izobraževanja so na voljo na spletnem naslovu Oddelka za priznavanje izobraževanja.

1. Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja

V postopku priznavanja za namen nadaljevanja izobraževanja, se imetniku tuje listine (spričevala, diplome) z odločbo prizna pravica do nadaljevanja izobraževanja v Republiki Sloveniji. Začne se na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri šoli oziroma drugi vzgojno-izobraževalni organizaciji ali visokošolskem zavodu (organ priznavanje) v RS. Na podlagi izdane odločbe se imetnika tuje listine vpiše oziroma vključi v izobraževalni program.

31

2. Priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja

Postopek priznavanja za namen zaposlovanja se začne na zahtevo imetnika tuje listine, ki jo vloži na predpisanem obrazcu pri Ministrstvu za šolstvo, le-to pa izda odločbo o priznanju z navedbo: - stopnje, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja, - smeri oziroma področju izobraževanja, če je to navedeno na listinah o izobraževanju, - v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovnega oziroma

znanstvenega naslova. Imetnik listine o izobraževanju lahko na osnovi odločbe uporablja v tujini pridobljen naziv.

Na zahtevo imetnika tuje listine lahko ministrstvo odloči tudi o enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, vendar le, če obstaja v RS primerljiv izobraževalni program.

3. Vrednotenje izobraževanja

Za vrednotenje lahko zaprosi domača in tuja fizična ali pravna oseba (vlagatelj). Za vrednotenje na podlagi listine o izobraževanju pa lahko zaprosil le njen imetnik ali kdor izkaže pravni interes (delodajalec, zavod za zaposlovanje, štipenditor ipd.) in predloži soglasje imetnika listine. Vlagatelj navede ob vložitvi zahteve na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport elemente, za katere želi, da se vrednotijo: - veljavnost izobraževalnega programa po predpisih države, ki je listino o izobraževanju

izdala, - stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja, - smer oziroma področje izobraževanja (vrednoti se le, če je navedeno na listinah o

izobraževanju) - v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni oziroma

znanstveni naslov, - enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe

slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe, - opravljeni del izobraževalnega programa, v katerem želi imetnik tuje listine nadaljevati

izobraževanje v RS.

Ministrstvo izda vlagatelju mnenje o navedenih elementih. Mnenje je mogoče v splošni obliki izdati tudi kot informacijo javnega značaja.

32

VIII. VZAJEMNO PRIZNAVANJE KVALIFIKACIJ ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE IN EFTA

Informacije:

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Kotnikova ulica 5 SI-l 000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)l 478 33 57 Telefaks: 00386 (0)1 478 34 93 Elektronska pošta: spela.fotivec@gov .si http://www. gov.si/mddsz/zaposlovanje/vpk.htm

Kontaktne točke v drugih državah članicah so navedene na spletnem naslovu: http://europa.eu.int/comm/internal_market/qualifications/docs/contact-points/info-points _en.pdf

* Kaj je vzajemno priznavanje kvalifikacij?

Vzajemno priznavanje kvalifikacij omogoča državljanom držav članic EU, EGP in Švice ( v nadaljnjem besedilu: države članice EU) priznanje kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v drugih državah članicah EU, bodisi kot zaposlene ali kot samozaposlene osebe. Pravila priznavanja določajo direktive EU s področja vzajemnega priznavanja kvalifikacij. V celoti lahko sistem vzajemnega priznavanja kvalifikacij razdelimo v dve osnovni skupini pravil in poklicev:

- poklici, za katere so v državah EU, EGP in Švici določeni minimalni pogoji usposabljanja: zdravnik (zdravnik specialist), diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik, doktor dentalne medicine (doktor dentalne medicine specialist), diplomirana babica / diplomirani babičar, veterinar, farmacevt in odgovorni projektant arhitekture. Priznavanje je skoraj avtomatično in omogoča, da se osebe, ki že opravljajo (ali so polno usposobljene za opravljanje ) enega od teh poklicev v državi članici, lahko selijo v drugo državo članico in preko enostavnega postopka priznavanja pridobijo pravico, da tam opravljajo enak poklic.

- splošni sistem priznavanja: Za razliko od zgoraj navedenih poklicev, se splošni sistem

priznavanja kvalifikacij ne nanaša le na določen poklic, temveč na skupino reguliranih poklicev in reguliranih poklicnih dejavnosti, za katere se v državah članicah zahteva približno enaka stopnja izobrazbe in usposobljenosti.

33

Sistem je namenjen državljanom držav EU, EGP in Švice, ki želijo svoj poklic opravljati v državi članici, v kateri niso pridobili svojih kvalifikacij. Sistem se nanaša le na osebe, ki so že polno usposobljene za opravljanje poklica v državi članici iz katere prihajajo in ne velja za osebe, ki želijo v drugi državi članici študirati ali opravljati poklic, pa v državi iz katere prihajajo še niso dokončali študija, ki se zahteva za opravljanje tega poklica.

* Da bi vas zajel sistem vzajemnega priznavanja kvalifikacij, morate biti:

- državljan ene od držav članic EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno Kraljestvo Velike Britanije, Poljska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Malta, Madžarska, Ciper in Slovenija), držav podpisnic sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) in Švice;

- ki je svoje kvalifikacije pridobil v eni od zgoraj navedenih 29 držav; - ki želi svoj poklic opravljati v drugi državi članici (imenovani država članica

gostiteljica), ki navedeni poklic regulira; - ali državljan tretje države, ki je svoje kvalifikacije pridobil na območju EU.

Regulirani poklici oziroma regulirane poklicne dejavnosti so tisti poklici oziroma dejavnosti, ki jih posamezna država članica opredeli kot poklice za katere mora posameznik, ki želi opravljati določen poklic, izpolnjevati z zakonom ali drugim predpisom določene pogoje. V kolikor poklic v državi članici ni reguliran, oziroma zadevna dejavnost ni zakonsko omejena le na strokovnjake z določenimi kvalifikacijami, je presoja, ali ima posamezna oseba ustrezne kvalifikacije za opravljanje poklica, odvisna od delodajalca in trga dela.

V Sloveniji so regulirani poklici navedeni v Evidenci reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo družino in socialne zadeve: http://www.gov.si/mddsz/pdf/evidenca_reg_poklici.pdf in objavljena v Uradnem listu RS, št. 44/04.

* Postopek priznavanja v Sloveniji

V Sloveniji je za vodenje postopkov priznavanja za vse regulirane poklice oziroma poklicne dejavnosti pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Kandidati vložijo prošnje za priznanje kvalifikacij na predpisanih obrazcih (http://www.gov. si/mddsz/zaposlovanje/vpk_obrazci.htm) po pošti na naslov:

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije Kotnikova ulica 5 SI-1000 Ljubljana Slovenija

34

Vloge je mogoče oddati tudi v vložišču na istem naslovu, od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.30 ure.

- Za postopek priznavanja je potrebno plačati upravno takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah. Taksa znaša 250 točk, kar glede na trenutno vrednost točke znaša 4250 SIT in se plačuje s taksnimi vrednotnicami (upravnimi kolki).

- Listine se praviloma predložijo v overjenem prevodu, ki mu je priložena kopija izvirnika. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve lahko po potrebi zahteva, da kandidat predloži izvirnik na vpogled.

Potem, ko je postopek priznavanja zaključen in priznana kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica oziroma dejavnosti v RS, mora kandidat izpolniti tudi vse ostale zakonsko določene zahteve in pogoje glede opravljanja poklica, ki veljajo v Republiki Sloveniji. To lahko vk1jučuje vpis v poklicno zbornico ali izpolnjevanje drugih predpisanih pogojev.

* Opravljanje reguliranega poklica v drugi državi članici EU, EGP ali Švici

Če ste pridobili slovenske kvalifikacije in želite svoj poklic opravljati v drugi državi članici, lahko pristojni organi tiste države od vas v skladu z direktivami EU zahtevajo razna potrdila kot npr. potrdilo o poklicnih izkušnjah ali potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje poklica v Sloveniji. Ta potrdila bodo na podlagi zahteve kandidata v Sloveniji izdajala ministrstva, ki so pristojna za reguliranje posameznih poklicev, oziroma institucije, ki so jim posamezna ministrstva podelila te pristojnosti. Pristojna ministrstva so navedena v Evidenci reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS.

35

IX. POGOJI ZA ŠTUDIJ IN PRIDOBITEV ŠTIPENDlJE

Informacije:

CENTER ZA MOBILNOST IN EVROPSKE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA Ob železnici 16 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 586 42 52 spletne strani: www.cmepius.si ali www.mszs.si/slo/

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva ter potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah, visokih in višjih strokovnih šolah, omogočeno pa je tudi štipendiranje na ravni srednjih šol in izjemoma na področju podiplomskega izpopolnjevanja, seveda v R Sloveniji. MŠZŠ torej omogoča možnost štipendiranja za naslednje vrste študija: - krajša izpopolnjevanja oz. specializacije; - Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani;- enosemestrski ali enoletni študij; - dodiplomski študij; - srednješolsko izobraževanje.

1. Pogoji za študij v Sloveniji

I. Krajše izpopolnjevanje od 3 do 12 mesecev s prednostjo na področjih slovenskega jezika, etnologije, geografije, muzikologije, umetnostne zgodovine in zgodovine za diplomante višjih oz. visokih šol.

Kandidat, ki se želi v Sloveniji na določenem področju študija izpopolnjevati, mora stopiti v stik s profesorjem - mentorjem na ustrezni fakulteti ter natančno določiti področje, na katerem se želi izpopolnjevati.

II. Celoletna šola slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani:

Celoletna šola slovenskega jezika je namenjena vsem, ki bi se radi naučili slovensko oz. izpopolnili svoje znanje. Razdeljena je na začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj, obsega pa učenje slovenščine, spoznavanje slovenske kulture ter učenje slovenskega strokovnega izrazja. Rok za prijavo na Filozofski fakulteti je mesec dni pred začetkom tečaja.

Vse dodatne informacije dobite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Celoletna šola slovenskega jezika, Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana (kontaktna oseba: gospa Jana Zemljarič Miklavčič, telefon 00386 (0)1 241 13 20, telefaks 00386 (0)1 425 70 55.

36

III. Enosemestrski ali enoletni študij je namenjen redno vpisanim študentom na kateri od tujih univerz. Doslej so te štipendije koristili predvsem študenti, ki so v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem študirali slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol leta ali eno leto trajajočim študijem v Ljubljani izpopolnjevali svoje znanje oz. pripravljali svoje diplomsko delo. Za to vrsto štipendiranja mora kandidat priložiti priporočilo fakultetnega profesorja.

IV. Pogoji za dodiplomski študij v Sloveniji

1. Kandidati, ki se želijo vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v R Sloveniji, se morajo prijaviti z obrazcem "Prva prijava za vpis v 1. letnik", ki ga lahko kupijo v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. V prijavi po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v "Razpisu za vpis v tekočem študijskem letu" izpolnjevali pogoje za vpis. Drugi in tretji študijski program bosta upoštevana, če bo za študijski program naveden na prvem mestu sprejet sklep o omejitvi vpisa ali se kot pogoj za vpis v ta program ugotavlja nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Kandidati pošljejo odgovarjajoči visokošolski prijavno-informacijski službi samo ENO "Prvo prijavo za vpis v 1. letnik", ne glede na to, če bodo v njej navedli študijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov.

Kandidat mora izpolnjeno prijavo PRIPOROČENO poslati visokošolski prijavno-informacijski službi (VPIS), in sicer:

- če so na prvem mestu v "Prvi prijavi za vpis v 1. letnik" navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov:

Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, p.p. 246, 2001 Maribor (tel.: 02/235-52-61) - če so na prvem mestu v "Prvi prijavi za vpis v 1. letnik" navedli študijski program, ki ga izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa samostojni visokošolski zavod, pa na sledeči naslov:

Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, p.p. 524, 1001 Ljubljana (tel.: 01/241-85-04 in 01/241-85-08)

Glede na zgoraj navedeno lahko kandidati oddajo prvo prijavo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si ali www.vpis.uni-mb.si

2. Po Pravilniku o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v R Sloveniji (Ur. 1. št. 5/94) se lahko le-teh vpiše do 5% od razpisanega števila študijskih mest za posamezni program ali smer. Če število prijavljenih presega zgoraj navedeno "kvoto", se kandidati izberejo znotraj "kvote" v skladu z merili, ki veljajo za državljane R Slovenije.

Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz izseljenstva opravljati preizkus posebnih nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), na Fakulteti za arhitekturo, Filozofski fakulteti (študijski program muzikologije), Biotehniški fakulteti (študij krajinske

37

arhitekture), Naravoslovnotehniški fakulteti (študijski programi na oddelku za tekstilstvo), Pedagoški fakulteti (likovna pedagogika, razredni pouk, predšolska vzgoja) in Fakulteti za šport. Roki so navedeni v "Razpisu za vpis v študijskem letu X/Y",_ki ga dobite na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS.

3. O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali "Prvo prijavo za vpis v 1. letnik" bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz izseljenstva, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Ljubljani ali pa samostojen visokošolski zavod, Visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, p.p. 524, 1001 Ljubljana, tel.: 01/241-85-04 in 01/241-85-08) predložijo sledeče:

- overjeno fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju, - overjeno fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanja, - nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifikacijskem postopku, - potrdilo o državljanstvu ali overjeno fotokopijo potnega lista, - potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če kandidat ni zaključil šole s slovenskim

učni jezikom, - zdravniško spričevalo, izdano s strani kateregakoli zdravnika v Sloveniji (priporočamo

Študentsko ambulanto na Aškerčevi ulici 4 v Ljubljani).

Komisija za študij tujih državljanov bo konec septembra pregledala vse prijave in izdala soglasja za vpis, ki jih bodo kandidati prejeli po pošti. S soglasjem, originalnimi spričevali in vsem ostalim potrebnim za vpis (kandidati naj se pozanimajo na dotičnem visokošolskem zavodu), se bodo lahko zainteresirani na odgovarjajočih visokošolskih zavodih vpisovali.

Kandidati, ki želijo študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa naj Visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Mariboru (Slomškov trg 15, p.p. 246, 2001 Maribor, tel.: 02/235-52-61) predložijo prej naveden seznam dokumentov in kratek življenjepis.

4. Višje strokovno izobraževanje:

Vsi, ki se nameravajo vpisati v 1. letnik višje strokovne šole, se morajo prijaviti z obrazcem »Prva prijava za vpis v višje strokovno izobraževanje« (Obr. 1,253). Obrazec lahko kupijo v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. Prvo prijavo pošljejo direktno višjim strokovnim šolam!

5. Kandidati, ki želijo v Sloveniji nadaljevati izobraževanje, morajo pred vpisom ustrezna tuja spričevala nostrificirati. Vsa pojasnila v zvezi z nostrifikacijo daje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Kotnikova 38 (Oddelek za nostrifikacije tujih spričeval: tel. 01/478-42-05). Svetujemo, da zainteresirani ČIM PREJ stopijo v stik z navedenim naslovom in pošljejo vse potrebno za nostrifikacijo.

38

2. Pogoji za pridobitev štipendije:

Študenti potomci slovenskih izseljencev lahko zaprosijo za štipendijo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za vse zgoraj omenjene vrste študija (čeprav se daje prednost študiju pod točko 1. in 11.). Štipendije Ministrstva za šolstvo, znanost in šport so namenjene študentom slovenskega porekla, ki so pripravljeni po povratku v države, kjer živijo, aktivno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezika in širše kulturne dediščine ter sodelovati pri vzpostavljanju vsestranskih stikov z Republiko Slovenijo, predvsem v krajih z večjim številom slovenskih ljudi in njihovih potomcev. Pogoji za pridobitev štipendije so načeloma sledeči:

Kandidati morajo biti slovenskega rodu. V ta namen morajo predložiti ustrezno dokazilo o izvenšolski dejavnosti ali članstvu v enem izmed slovenskih društev oz. priporočilo slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši v izseljenstvu. Predložijo lahko tudi druga možna priporočila (priporočilo učitelja slovenskega jezika v tujini, lektorja slovenskega jezika v tujini, diplomatsko-konzularnega predstavništva R Slovenije v tujini, ...).

Kandidati ne smejo imeti slovenskega državljanstva. . Kandidati ne smejo imeti več kot 25 let.

Štipendijo se lahko podeli le kandidatu, ki ni v delovnem razmerju.

Komisija za dodeljevanje štipendij slovenskim kandidatom pripadnikom avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah in potomce Slovencev po svetu bo upoštevala le popolne prijave, ki bodo v roku (običajno je rok 31. maj) prispele na naslov: CMEPIUS, Ob železnici 16, ga. Urša Bajželj). Za dodatne informacije se lahko obrnete na go. Uršo Bajželj na telefonsko številko: 01/586 42 52 ali elektronski naslov: ursa.bajzelj@cmepius.si.

Vse prijave za štipendije morajo obsegati: - lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija), življenjepis z opisom

dosedanjega šolanja ter dela v slovenskih organizacijah in ustanovah,- potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo potnega lista, - rojstni list (fotokopijo), - dokazilo/a o izvenšolski/h dejavnosti/h v enem izmed slovenskih društev oz. priporočilo

slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši,- ostala možna priporočila, - ustrezno/a dokazilo/a o finančnem in socialnem statusu družine kandidata.

Za dodiplomski študij morajo poleg tega predložiti še fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju (kandidat naj jo predloži čim prej po zaključenem srednješolskem izobraževanju), za krajša izpopolnjevanja in specializacije pa fotokopijo diplome višje ali visoke šole. Komisija bo na podlagi sprejetih meril določila kandidate, katerim bo dodeljena štipendija.

39

3. Bivanje v študentskem domu

Študenti potomci slovenskih izseljencev imajo tako kot državljani RS možnost zaprositi za bivanje v študentskih domovih, kar naj jasno navedejo v prošnji za štipendijo. Vsakršno naknadno posredovanje bo onemogočeno zaradi že oddanih ležišč.

Komisija bo na podlagi sprejetih meril določila kandidate, katerim bo omogočeno bivanje v študentskih domovih.

…………………………………………………………………………………………………...

Za vse dodatne informacije, posebej roke za prijave, v zvezi s študijem ali štipendijami, naj se kandidati obrnejo na naslove navedene po posameznih točkah.

Informacija o pogojih študija in o pridobitvi štipendije za kandidate iz izseljenstva in nekatere druge koristne informacije o študiju v Sloveniji so dosegljive tudi preko INTERNETA. Dodatne informacije lahko najdete na spletnih straneh Univerze v Ljubljani (www.uni-lj.si), na spletnih straneh Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport (mszs.si/slo/), na spletnih straneh CMEPIUS-a ( www.cmepius.si ) ali v bazi podatkov na http://stipend.mss.edus.si. Prav tako je "Razpis za vpis v tekočem študijskem letu" objavljen na domači strani Univerze v Ljubljani (www.vpis.uni-li.si).

40

X. USTANAVLJANJE GOSPODARSKIH DRUŽB

Informacije:

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dimičeva ulica 13 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 589 80 00 Telefaks: 00386 (0)1 589 81 00 http//www.gzs.si

Pravna podlaga za statusno organiziranje podjetništva je določena v Ustavi Republike Slovenije, ki v 74. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna, pogoji za ustanavljanje gospodarskih organizacij pa se določijo z zakonom. Najpomembnejši predpis na področju statusnega prava, ki ureja ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb, je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) (Uradni list RS, št. 30/93 in 57/04). V nadaljevanju so podane osnovne informacije o značilnostih posameznih statusnih oblik družb in samostojnega podjetnika posameznika. Pregled je omejen na prikaz v gospodarski praksi najpogostejših pojavnih oblik družb ter splošnih značilnosti, ki so skupne vsem oblikam gospodarskih družb in na formalni postopek njihove ustanovitve.

1. Splošno o gospodarskih družbah

Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zakon našteva oblike, v katerih se lahko organizirajo gospodarske družbe, kar pomeni, da se lahko opravlja gospodarska dejavnost le v eni od teh oblik. Družbo lahko ustanovi vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Gospodarsko dejavnost lahko opravlja tudi samostojni podjetnik kot fizična oseba.

Gospodarske družbe so lahko organizirane kot osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) ali kot kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba).

Razlika med posameznimi oblikami je v odgovornosti do tretjih oseb. Samostojni podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti iz poslovanja do tretjih oseb z vsem svojim premoženjem. Osebna gospodarska družba jamči za obveznosti z vsem svojim premoženjem družbe, s tem, da za obveznosti družbe jamčijo tudi lastniki družbe z vsem svojim premoženjem. Kapitalske družbe jamčijo za obveznosti družbe le s premoženjem družbe, katerega minimalni nominalni znesek je z zakonom predpisan za posamezno obliko družbe. Gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom gospodarske družbe v sodni register pri krajevno pristojnem Okrožnem sodišču na območju, kjer je sedež subjekta vpisa. Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem zainteresiranim osebam in vsebuje podatke o glavnih značilnostih vseh vpisanih subjektov in o dejstvih, ki so pomembna za

41

pravni promet. Fizična oseba pa pridobi pravico opravljanja gospodarske dejavnosti z vpisom v evidenco samostojnih podjetnikov posameznikov pri Davčni upravi Republike Slovenije. Po izvedenem vpisu gospodarske družbe v sodni register ali fizične osebe v evidenco samostojnih podjetnikov posameznikov si morajo novo ustanovljeni gospodarski subjekti pridobiti še davčno številko, status zavezanca za plačevanje davka na dodano vrednost in odpreti transakcijski račun pri izbrani poslovni banki.

Firma: je ime, s katerim družba posluje. Obvezni sestavini vsake firme sta označba, ki napotuje na dejavnost družbe in navedba oblike družbe. Firma lahko vsebuje še dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo. Pomembne so določbe zakona, ki se nanašajo na varstvo slovenskega jezika in uporabo imena Slovenije v imenu družbe. Če firma ne zadostuje zahtevam zakona, sodišče zavrne prijavo za vpis v register.

Sedež firme: je kraj, ki je kot sedež vpisan v sodni register. Družba določi svoj sedež v ustanovitvenem aktu in ga navede v prijavi za vpis v sodni register. Kot sedež lahko družba določi kraj, kjer opravlja dejavnost, ali pa kraj, kjer se pretežno vodijo njeni posli. Finančno poslovanje: metode in načini vodenja se razlikujejo glede na velikost družbe. Zakon o gospodarskih družbah deli družbe na majhne, srednje in velike. Kriteriji so: - povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu; - čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu; - vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.

Za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik ali v gospodarski družbi, strokovna izobrazba ni predpisana, razen za dejavnosti, ki jih urejajo posebni predpisi.

2. Oblike najpogosteje ustanovljenih družb

V nadaljevanju so navedene oblike najpogosteje ustanovljenih družb - družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo in samostojnega podjetnika posameznika.

a) Družba z omejeno odgovornostjo je v zakonu opredeljena kot družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Družbeniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, pri čemer lahko družbo ustanovi tudi en sam družbenik. Družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

b) Družba z neomejeno odgovornostjo je opredeljena kot družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, subsidiarno pa so za njene obveznosti solidarno in neomejeno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Osebne odgovornosti družbeniki s pogodbo ne morejo izključiti. Družba pridobi pravno sposobnost z vpisom v sodni register. Družbo lahko ustanovita najmanj dve domači ali tuji fizični oz. pravni osebi s pogodbo.

c) Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja

pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

42

XI. GOSPODARSKA DEJAVNOST

Informacije:

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Kotnikova ulica 5 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 478 33 11 Telefaks: 00386 (0)1 433 10 31 http://www.mg-rs.si podjetniški telefon 080 11 50

Ministrstvo za gospodarstvo je v lanskem letu izdalo brošuro »Kako opravljati gospodarsko dejavnost« z natančno opredelitvijo poteka in natančnimi navodili za vse tiste, ki bodo želeli ustanoviti podjetje ali opravljati samostojno delo. Brošura vsebuje tudi natančen opis posledic, s katerimi se bo podjetnik soočil ob neizpolnjevanju zahtevanih pogojev.

1. Informiranje

V okviru ministrstva za gospodarstvo delujejo tudi trije neposredni instrumenti informiranja, katerega glavni namen je informiranje in zagotavljanje brezplačnih informacij: - spletna stran Ministrstva za gospodarstvo http://www.mg-rs.si, kjer so predstavljene

aktivnosti, ki jih izvaja Ministrstvo za gospodarstvo in kjer se pod ikono »Razvoj podjetništva« nahaja

- Antibirokratski program, kjer so prek spletnega mesta Antibirokrat dostopne informacije, navodila in dokumenti za ustanovitev gospodarske družbe, za ustanovitev s.p., za priglasitev osebnega dopolnilnega dela, za pridobitev upravnih dovoljenj za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti , za opravljanje dejavnosti, za katere so predpisani posebni pogoji, za zagotovitev posebnih pogojev poslovanja, za obvezna poročanja podatkov odgovornim službam, za izvedbo statusno pravnih preoblikovanj ter za ukinitev podjetij. Poleg tega se tu nahajajo tudi odgovori na vprašanja podjetnikov in pritožbe ter svetovanje po elektronski pošti ter možnost prijave administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo podjetniki in ostali občani v praksi. Na tem spletnem mestu je dostopna informacija kako opravljati gospodarsko dejavnost v RS tudi v angleškem jeziku.

- podjetniški telefon 080 11 50, kjer podjetnikom na zastavljena vprašanja brezplačno odgovarjajo koordinatorji generalisti. Podjetniki pridobijo odgovor v roku 24 ur.

43

2. Javni razpisi

Na spletni strani: http://www.mg-rs.si// lahko najdete vse razpise iz lanskega leta in v kratkem tudi načrtovane javne razpise. Tako ministrstvo v letu 2002 načrtuje izvedbo javnih razpisov za:

- spodbujanje razvoja skupne izobraževalne in razvojno raziskovalne infrastrukture, - razvoj podjetniških inkubatorjev na univerzah, - pridobitev subvencij za predkonkurenčne raziskovalno razvojne aktivnosti tehnološko

razvojnih projektov in industrijskih raziskav v letu 2002, - uvajanje izboljšav v tehnoloških procesih z demonstracijskimi projekti, - spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij, - spodbujanje neposrednih tujih investicij, - spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij, - spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20

ključev, - spodbujanje uvajanja metod in orodij za povečanje produktivnosti, - spodbujanje prenosa znanja, metod in ukrepov za povečanje produktivnosti v slovensko

gospodarsko okolje, - spodbujanje povezovanja podjetij in specializacij v proizvodnih verigah, - spodbujanje razvoja grozdov, - za subvencioniranje projektov tehnoloških centrov, - spodbude za mala in srednje velika podjetja preko inkubatorjev in tehnoloških parkov, - spodbude za izvajanje garancijskih shem v regionalnih razvojnih agencijah, - spodbujanje razvoja novih in komplementarnih turističnih proizvodov in storitev, - spodbujanje razvoja turistične infrastrukture.

Ministrstvo za gospodarstvo izvaja sofinanciranje kvalitetnih svetovalnih storitev in usposabljanja za podjetnike s pomočjo napotnic - vavčerski sistem svetovanja in usposabljanja podjetnikov v Sloveniji. V letu 2002 bodo podjetniki že lahko obiskali svetovalce - organizatorje v 34 podjetniških centrih po Sloveniji, na podlagi predstavitve svetovalca organizatorja se bo podjetnik lahko odločil za sistem svetovanja oziroma usposabljanja preko napotnic in tako dobil max. 50 % subvencijo pri stroških svetovanja ali usposabljanja, svetovalec organizator bo podjetnika vključil v sistem in mu izročil vavčer z vsemi potrebnimi podatki, podjetnik bo deležen uvodnega informiranja o tem, kaj mu vavčerski sistem nudi, iz kataloga svetovalcev za posamezna področja pa bo lahko po lastni izbiri izbral svetovalca - generalista za splošna področja ali svetovalca - specialista za posamezna specialistična znanja, vavčer bo lahko koristila za različna področja svetovanja v različnih časovnih intervalih, vendar do porabe skupnega zneska vavčerja, ki ga bo podjetnik lahko koristil največ dve leti. Več informacij o tem najdete na spletu {http://www.pcmg.si}.

Javne razpise za podjetja izvaja tudi Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva (spletna stran: http://www.jsmg-sklad.si/, ki pa še nima seznama razpisov, ki jih bodo izpeljali v letu 2002. Podobni bodo javnim razpisom v letu 2001 (Javni razpis za ugodnejša posojila MSP; Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov za poslovne namene, odobrenih po 1.1.1999; Javni razpis za odobravanje garancij s subvencioniranjem obrestne mere za dolgoročne investicijske kredite za mlade podjetnike; Javni razpis za odobravanje brezobrestnih dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike tehniških smeri.

44

XII. ZAPOSLOVANJE

Informacije:

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Glinška ulica 12 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 200 23 50 Telefaks: 00386 (0)1 425 98 23 elektronska pošta: miha.sepec@ess.gov .si http://www.ess.gov.si

Postopek zaposlovanja izseljencev, ki imajo slovensko državljanstvo, je v bistvu enak, kot za naše delavce. V primeru zaposlovanja potomcev slovenskih izseljencev, ki nimajo slovenskega državljanstva, in njihovih družinskih članov, pa je potrebno pred zaposlitvijo pridobiti še delovno dovoljenje. Delovna dovoljenja izdaja Zavod za zaposlovanje, postopek pa se razlikuje, če gre za potomce slovenskih izseljencev ali za njihove družinske člane. Potomci slovenskih izseljencev imajo pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja, kar pomeni, da so glede zaposlovanja in dela praktično izenačeni s slovenskimi državljani in lahko poljubno izbirajo delodajalca.

V primeru družinskih članov pa zakon določa, da mora za dovoljenje zaprositi delodajalec, ki bi jih zaposlil in to dovoljenje velja le za tega delodajalca.

Informacije o postopkih izdaje delovnih dovoljenj so dostopne pri Centralni službi zavoda za zaposlovanje (tel: 01/200 23 50). Po pridobitvi delovnega dovoljenja je potrebno urediti tudi dovoljenje za prebivanje. Prošnjo za omenjeno dovoljenje je mogoče vložiti na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. glede na prebivališče na Upravni enoti. Kljub omejenim možnostim zaposlovanja v Sloveniji pa v določenih panogah in za določene poklice še vedno obstaja precejšnje pomanjkanje delavcev. V teh poklicih in dejavnostih obstajajo dokaj realne možnosti za zaposlitev tudi za naše izseljence in državljane na delu v tujini in njihove potomce, ki bi se radi vrnili v domovino in našli ustrezno zaposlitev.

Informacije o konkretni in aktualni ponudbi prostih delovnih mest so dostopne pri vsaki območni službi Zavoda za zaposlovanje. Vsa odprta delovna mesta pa so že nekaj časa dostopna tudi na spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si, kjer lahko tudi naši delavci iz tujine pridobijo konkretne podatke o vseh odprtih delovnih mestih in v primeru ustrezne ponudbe tudi naslovijo svojo prošnjo na delodajalca, ki razpisuje prosto delovno mesto.

45

XIII. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA

Informacije:

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKE SLOVENIJE Stanovanjski sektor Dunajska cesta 48 SI-1000 LJUBLJANA

Telefon: 00386 (0)1 478 71 35 Telefaks: 00386 (0)1 478 71 37 elektronska pošta: info.mop@gov .si http://sigov2.sigov .si/mop/

Ustava Republike Slovenije v enem izmed svojih členov določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Ta ustavna misel nekako najavlja tudi smeri stanovanjske politike države, ki pa je podrobneje razdelana v Nacionalnem stanovanjskem programu, sprejetem v Državnem zboru Republike Slovenije spomladi leta 2000 ter v stanovanjskem zakonu. Statistični podatki kažejo, da je v državi okrog 770.000 stanovanj, od tega se dobra polovica, nahaja v mestnih naseljih, kjer tudi biva okrog 50 % prebivalstva države. Kot posebnost pa kaže povedati, da v državi prevladujejo lastna stanovanja, to je tista, v katerih lastnik stanovanja z svojo družino tudi stanuje, teh je okrog 92% od vseh stanovanj, kar je posledica privatizacije stanovanj, opravljene v letih 1991-1993, najemnih stanovanj pa je le 8%.

Pomanjkanje stanovanj, zlasti najemnih, je posebej veliko v večjih mestih, zlasti v Ljubljani, Mariboru, ki sta tudi univerzitetni mesti in v obalnih občinah. Posledica so visoke cene stanovanj in najemnin v teh mestih, po drugi strani pa so značilne dolge čakalne dobe za pridobitev neprofitnih stanovanj, to je stanovanj z od države regulirano neprofitno najemnino. Glede na povedano je večina ukrepov države na stanovanjskem področju namenjena povečanju ponudbe neprofitnih najemnih stanovanj. S tem v zvezi je treba pojasniti, da so neprofitna stanovanja namenjena ljudem, ki živijo v slabših gmotnih razmerah ter tistim, katerih dohodki so blizu poprečja v državi, vendar jim ne omogočajo nakupa lastnega stanovanja ali gradnjo lastne stanovanjske hiše. Sicer država podpira varčevanje za nakup lastnega stanovanja ali gradnjo hiše, v ta namen je sprejet poseben zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, po katerem se tistemu, ki varčuje v okviru tega državnega projekta iz sredstev državnega proračuna letno nakaže denar v višini enega mesečnega obroka varčevanja.

V zvezi z neprofitnimi stanovanji je treba še povedati, da je celoten postopek za sodelovanje na razpisih za tovrstna stanovanja določen z državnimi pravilniki, osnovni pogoj pa je, da je prosilec državljan Republike Slovenije.

46

Podrobnejše informacije v zvezi z razreševanjem stanovanjskih vprašanj (možnost pridobitve neprofitnega stanovanja) se lahko pridobi na občinah, kjer ima prosilec stalno bivališče, o možnostih varčevanja v okviru stanovanjske varčevalne sheme in tudi pri Stanovanjskem skladu RS, Ljubljana, Poljanska 31, (možnost najema stanovanjskega kredita) tel.: 47 10 500, naslov elektronske pošte: ssrsinfo@stanovanjskisklad-RS.si o vseh vprašanjih v zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj pa na zgoraj omenjenem ministrstvu, pristojnem za stanovanjske zadeve. Deluje pa tudi Združenje najemnikov Slovenije s sedežem na Tavčarjevi 3, (www .zdruzenje-najemnikov .si).

47

XIV. ZDRAVSTVENO VARSTVO

Informacije:

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE REPUBLIKE SLOVENIJE Štefanova ulica 5 SI-l000 Ljubljana

Telefon: 00386 (0)1 478-60-01 Telefaks: 00386 (0)1 478-60-58 http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf

Republika Slovenija sklepa z drugimi državami sporazume o socialni varnosti, ki vsebujejo tudi določbe o zagotavljanju zdravstvenega varstva, oziroma samostojne sporazume o zagotavljanju zdravstvenega varstva.

Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo sta sporazume z državami članicami Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora nadomestili Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj skupnosti, in Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 ter vse njune spremembe in dopolnitve. Sporazumi z ostalimi državami pa se uporabljajo še naprej.

Slovenski državljani s stalnim prebivališčem v državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora uveljavljajo zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v Republiki Sloveniji v skladu z navedenima uredbama.

Slovenski državljani s stalnim prebivališčem v državah, s katerimi je Republika Slovenija sklenila sporazum, pa uveljavljajo zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v Republiki Sloveniji na podlagi teh sporazumov. V ostalih primerih morajo stroške morebitnega zdravljenja v Republiki Sloveniji poravnati sami oziroma jih poravna zavarovalnica, pri kateri so sklenili komercialno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.

Za slovenske državljane, ki niso zavarovani iz drugega naslova, je - v skladu s slovensko zakonodajo - pogoj za vključitev v sistem obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja stalno bivališče v Republiki Sloveniji.

48

XV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Informacije:

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENlJE Kolodvorska ulica 15 SI-1000 LJUBLJANA Telefon: 00386 (0)1 474 51 00 Telefaks: 00386 (0)1 232 12 65 http://www .zpiz.si

1. Bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju: bilateralni sporazumi) in Uredba sveta (EGS) št. 1408/71 (v nadaljevanju: Uredba) na podlagi katerih je mogoče uveljaviti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Po osamosvojitvi je Slovenija sklenila in ratificirala bilateralne sporazume z naslednjimi državami:

- Avstrijo: prvi sporazum - velja od 1.10.1993 do 31.12.1996, drugi sporazum - velja od 1.5.1998 dalje,

- Švico: velja od 1.8.1997 dalje, - Hrvaško: velja od 1.2.1998 dalje, - Zvezno Republiko Nemčijo: velja od 1.9.1999 dalje, - Kanado: velja od 1.1.2001 dalje, - Quebecom: velja od 1.5.2001 dalje, - Makedonijo: velja od 1.4.2001 dalje, - Italijo: velja od 1. 8. 2002 dalje, - Nizozemsko: velja od 1. 5. 2003 dalje, - Luksemburgom: velja od 1. 3. 2003 dalje, - Avstralijo: velja od 1. 1. 2004 dalje. V skladu z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Slovenija do sklenitve novih sporazumov uporablja bilateralne sporazume, ki jih je nekdanja SFRJ sklenila z naslednjimi državami: Belgijo, Bolgarijo, nekdanjo Češkoslovaško Republiko, Dansko, Francijo, Madžarsko, Norveško, Poljsko, Švedsko, Združenim Kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske.

49

S 1. 5. 2004, torej s vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo, je bilateralne sporazume sklenjene z državami članicami EU oziroma EGP (v nadaljevanju: članice), nadomestila Uredba, ki vsebuje med drugim tudi pravila koordinacije, ki so jih države članice dolžne upoštevati v zvezi z uveljavljanjem pravic iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja za državljane držav članic, ki so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani v eni ali več državah članicah. Bilateralni sporazumi sklenjeni z državami članicami ostanejo v veljavi le v tistih delih, ki so izvzeti iz stvarne, osebne in teritorialne veljavnosti navedene Uredbe.

2. Katere pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je mogoče uveljavljati na podlagi bilateralnih sporazumov in Uredbe in kdaj?

Bilateralni sporazumi in Uredba ne uvajajo novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato se na podlagi teh sporazumov in Uredbe lahko uveljavijo le pravice, ki so predvidene z zakonodajo posamezne države pogodbenice oziroma države članice. V Sloveniji se na podlagi bilateralnih sporazumov in Uredbe lahko uveljavi pravica do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine, pravica do varstvenega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Na podlagi Uredbe se lahko uveljavi tudi pravica do invalidnine in državne pokojnine.

Vsaka država pogodbenica oziroma članica odloča 0 pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi svoje interne zakonodaje. Za pridobitev posamezne pravice morajo biti torej izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo države pogodbenice oziroma države članice, ki pravico prizna.

Ker so pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v posameznih državah različni, ni nujno, da bo predlagatelj istočasno pridobil pravico do pokojnine ali druge pravice v vseh državah pogodbenicah oziroma članicah , v katerih je dopolnil zavarovalno dobo. Če predlagatelj še ne izpolnjuje pogojev po predpisih vseh držav pogodbenic oziroma članic, v katerih je dopolnil zavarovalno dobo, lahko uveljavi pokojnino ali sorazmerni del pokojnine v državi, v kateri pogoje izpolnjuje. Naknadno, ko bo izpolnil pogoje tudi po predpisih države, v kateri na podlagi prvotnega zahtevka ni pridobil pravice (npr. ni imel predpisane starosti po zakonodaji te države), bo lahko s ponovnim zahtevkom to pravico uveljavil tudi iz druge države.

Prav tako je zaradi različnih kriterijev oziroma pogojev, ki jih je potrebno izpolnjevati po zakonodaji posamezne države za razvrstitev v kategorijo oseb nesposobnih ali delno nesposobnih za delo, možna situacija, ko zavarovanec v eni državi pogodbenici oziroma članici pridobi pravico do invalidske pokojnine, v drugi državi pa te pravice ne pridobi ali jo pridobi kasneje, če se mu zdravstveno stanje poslabša.

3. Kje vložiti zahtevek za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po bilateralnih sporazumih oziroma Uredbi ?

Predlagatelj načeloma vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici oziroma članici, v kateri je zaposlen ali pokojninsko in invalidsko zavarovan na kakšni drugi podlagi v času vložitve zahtevka. Če predlagatelj v času vložitve zahtevka ni več zaposlen ali pokojninsko in invalidsko zavarovan na kakšni drugi

50

podlagi, vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu zavarovanja v državi pogodbenici oziroma članici, v kateri prebiva v času vložitve zahtevka. Če ima predlagatelj dopolnjeno zavarovalno dobo v Sloveniji in v državi pogodbenici oziroma članici se vloži en sam zahtevek, ker ta zahtevek velja tako za pridobitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi za pridobitev ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja te države pogodbenice oziroma članice. V zahtevku je treba opozoriti na zavarovalno dobo, dopolnjeno v državi pogodbenici oziroma članici, ter priložiti dokaze o zavarovanju v državi pogodbenici oziroma članici. Če predlagatelj dokazov nima, je treba navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo na podlagi takega zahtevka odločil o pravici do pokojnine in morebitnih drugih pravicah iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uvedel postopek za pridobitev ustreznih pravic iz države pogodbenice oziroma članice.

4. Seštevanje slovenske zavarovalne dobe in zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji države pogodbenice oziroma države članice

Bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju in Uredba omogočajo osebam, ki so bile zaposlene v Sloveniji in v državah s katerimi so ti bilateralni sporazumi sklenjeni oziroma v državah članicah, da s seštevanjem zavarovalnih dob dopolnjenih po slovenski zakonodaji in zakonodaji države pogodbenice oziroma članice, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v Sloveniji, ter v državi pogodbenici oziroma članici.

Če s seštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene v obeh državah pogodbenicah predlagatelj ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, nekateri bilateralni sporazumi ob določenih pogojih predvidevajo tudi možnost upoštevanja zavarovalne dobe, dopolnjene v tretji državi, s katero je sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.

Medtem ko se pravica do pokojnine na podlagi bilateralnih sporazumov o socialnem zavarovanju oziroma na podlagi Uredbe ne more priznati pred datumom začetka veljavnosti posameznega sporazuma oziroma Uredbe, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri sorazmernega dela pokojnine upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah držav pogodbenic oziroma članic, in sicer ne glede na to, če so dopolnjene pred ali po datumu, ko je začel veljati bilateralni sporazum oziroma Uredba.

5. Izplačevanje pokojnin in morebitnih drugih dajatev v državo pogodbenico, državo članico ali v tretjo državo

Pokojnine, priznane v eni državi pogodbenici oziroma članici, se izplačujejo v drugo državo pogodbenico oziroma članico, če ima upravičenec do pokojnine tam tudi stalno prebivališče. Bilateralni sporazumi oziroma Uredba določajo, da se pokojnine izplačujejo v polnem obsegu in brez kakršnih koli omejitev dokler upravičenec prebiva na ozem1ju ene od držav pogodbenic oziroma držav članic.

51

Izplačevanje pokojnin v tretje države je urejeno tako, da se navezuje na ureditev v nacionalni zakonodaji države, ki pokojnino izplačuje. Iz posameznega bilateralnega sporazuma in Uredbe pa izhajajo tudi omejitve glede izp1ačevanja določenih dajatev države pogodbenice oziroma države članice v drugo državo pogodbenico oziroma državo članico.

Slovenija v države pogodbenice ne izplačuje varstvenega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo državne pokojnine in nadomestil v zvezi z invalidnostjo v času, ko upravičenec stalno prebiva v državi pogodbenici ali v tretji državi. Navedeno ne velja le za invalidnino (za telesno okvaro), ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki se izplačuje tudi v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini.

V države članice pa se ne izplačuje varstveni dodatek, državna pokojnina in oskrbnina.

Za nemoteno izplačevanje pokojnine mora uživalec pokojnine nosilcu, ki pokojnino izplačuje, najmanj enkrat letno dostaviti potrdilo, iz katerega izhaja, da še živi.

52

XVI. PREVOZ UMRLIH IZ TUJINE V SLOVENIJO

Informacije:

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLlKE SLOVENlJE Konzularni sektor Prešernova cesta 25 SI-1000 LJUBLJANA Telefon: 00386 (0)1 478 23 05 Telefaks: 00386 (0)1 478 23 16 elektronska pošta: info.mzz@gov.si spletna stran: www.gov.si/mzz/

Slovenija je pogodbenica Evropskega sporazuma o prevozu trupel. Na podlagi tega sporazuma in Zakona o nalezljivih boleznih je Ministrstvo za zdravje RS izdalo pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov. V skladu z določbami omenjenega Pravilnika je za prevoz umrlih v Slovenijo potreben posmrtni potni list oziroma dovoljenje za iznos umrlih iz države, ki ga izda pristojni organ tuje države in mora biti napisano tudi v enem od uradnih jezikov Sveta Evrope. V nasprotnem primeru izda posmrtni potni list diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije.

Za prevoz žare s posmrtnimi ostanki osebe, ki je umrla v tujini in je imela veljavni slovenski potni list, posmrtni potni list ni potreben (potrebno pa je imeti potrdilo o upepelitvi, izpisek iz matične knjige umrlih, itd.). V primeru prevoza žare s posmrtnimi ostanki tujca ali Slovenca brez veljavnega potnega lista izda posmrtni potni list pristojno diplomatsko- konzularno predstavništvo.

53