OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 22 • JANUARI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Ana VELKOVSKA

Denovive, kone~no privr-{ija podgotovkite okolu star-tot na izgradbata na BulevarotSrbija. Ova e kapitalen proekt{to }e se realizira vo Op{ti-na Kisela Voda i pretstavuvagolem uspeh trgnuvaj}i od fak-

tot {to, prethodno re~isi dvedecenii se planiral, no nikojne ja prezemal odgovornosta dase realizira, bidej}i trasata nabulevarot minuva niz privatnozemji{te. Ovojpat, dobrata so-rabotka na Op{tinata so Gra-dot Skopje kone~no gi otstranisite dilemi okolu eventualna-ta realizacija na proektot.

- Be{e te{ko, no uspeavme.Sega ve}e so sigurnost mo`am daka`am deka gra|anite na Op{ti-nata }e go dobijat dolgo o~e-kuvaniot Bulevar Srbija, ni iz-javi gradona~alnikot XorxeArsov. - Moram da istaknam dekaimavme razbirawe i izvonrednasorabotka so gradona~alnikot

Pripor~ani kone~no }e dobijat crkva

„SVETI JOVAN# ]E SEGRADI VO TEFERI^

(STRANICA. 4)

PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKIVO POSETA NA OP[TINATA

VO SREDA (30 JANUARI)

Toni ^UPOSKI

Sekoja odgovorna Vlada, pravi ot~et pred svoitegra|ani. Sekoja odgovorna Vlada e transparentna idostapna za obi~nite gra|ani.

Vladata na premierot Nikola Gruevski, koj-znae po koj pat vo izminatiot dvegodi{en period, do-ka`a deka eden od prioritetite vo nejzinata rabota,vsu{nost pretstavuva navremenata i kvalitetna in-formiranost kon site gra|ani, od ednostavna pri~i-na {to, obi~nite gra|ani imaat pravo da ja znaatvistinata.

Taka }e bide i ovojpat, koga premierot NikolaGruevski, so del od ministrite od Vladata, }e ja po-seti na{ata Op{tina i }e u~estvuva na tribinataorganizirana od VMRO DPMNE.

Na tribinata }e se govori za srabotenoto vo iz-minatiot period, za realizacijata na novite progra-mi, za patot na Makedonija kon EU i NATO i za sèona za {to gra|anite na Op{tinata }e projavatinteres.

Tribinata, na koja se o~ekuva masoven odziv nagra|anite, }e se odr`i vo sreda (30 januari), vo pros-toriite na objektot Bokles vo Dra~evo, so po~etokvo 17.00 ~asot.

Premierot Nikola Gruevski so gradona~alnikot Xorxe Arsov vo edna od rabotnite poseti na Op{tinata pri realizacijata na vladiniot proekt

za ~istewe na kanalite.

Realizacija na nov kapitalen proekt

PO^NUVA SO IZGRADBA „BULEVAR SRBIJA“

Bulevarot }e bide so dol`ina od 360 metri i }e gi spojuva ulicite#Prvomajska# i #Sava Kova~evi}#, dvete glavni soobra}ajni ‘rbetnici naOp{tinata. So izgradbata na ovoj Bulevar se o~ekuva rastovaruvawe na

soobra}ajot vo Op{tinata i za`ivuvawe na postojnata industriska zona

(Prodol`uva na 3 str.)

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

P R A Z N U V A W E

www.kiselavoda.gov.mk

Novogodi{nite praznici voosnovnite u~ili{ta i gradinkite pominaa vo vesela atmosfera.Op{tinata vo u~ili{tata igradinkite organizira{e rabotilnici,kade samite deca izrabotuvaa raznipredmeti i dela a podocna na aukcijaistite bea prodavani. Dobienite sredstva se koristea zakupuvawe na kompjuteri, printeri,inventar i za drugi potrebi na decatai u~enicite vo obrazovnite institucii. Decata vo gradinkite „8-mi Mart“ i „Veseli Cvetovi“od gradona~alnikot Xorxe Arsov bea daruvani so igra~ki i slikovnicidodeka vo golemata op{tinska sala ivo u~ili{teto za posebni potrebi D-r Zlaten Sremec se emituva{e novo-godi{na pretstava vo izvedba nahumoristot Voj~e Kitanovski i pritoa bea dodeleni 260 novogodi{ni paket~iwa.

SOOP[TENIE

Sektor za urbanizam,komunalni raboti i

za{tita na `ivotnasredina

VO KOI SLU^AI SE VKLU^UVAAT

SOSEDITE VO POSTAPKATA ZA IZDAVAWE NA

GRADE@NO-TEHNI^KADOKUMENTACIJA

1. Pri izdavawe re{enie zalokaciski uslovi za semejni ku}i-soglasno ~len 52 od Zakonot zaprostorno i urbanisti~ko pla-nirawe treba vo rok od 7 dena dase izvestat neposrednite sosedi zasodr`inata na re{enieto za loka-ciski uslovi (na istoto imaatmo`nost vo rok od 15 dena da izja-vat `alba).

Vo interes na pobrzo izdava-we na re{enie za lokaciski uslo-vi, odnosno skratuvawe na postap-kata neobvrzuva~ki, mo`e bara-telot da dostavi izjava-soglasnostod neposrednite sosedi (zaverenakaj notar) i dokolku soglasnos-tite se pozitivni se izdava re{e-nieto za lokaciski uslovi.

2. Pri izdavawe na re{enie zalokaciski uslovi za dogradba inadgradba na kolektivna stanbenazgrada se bara soglasnost od sose-dite (zaverena kaj notar) i toa mi-nimum 51% od vrednosta na stano-vite (soglasno ~len 122 od Zakonotza sopstvenost i stvarni prava).

3. Pri izdavawe na odobrenieza adaptacija-prenamena na stan-ben vo deloven prostor kaj semej-ni ku}i (dokolku se raboti za dvo-ku}a) se bara soglasnost od sose-dot-lepenkata) zaverena kaj notar.Soglasnosta ja barame bidej}i vopraksa, kako i od uka`uvawe na Mi-nisterstvoto za transport i vrskise poka`alo deka pri izdavawetona odobrenieto za adaptacija-pre-

namena ima reakcii od soseditezaradi menuvawe na namenata naprostorot (odnosno prenamena odstanben vo deloven prostor).

4. Pri izdavawe na odobrenieza adaptacija-prenamena na stan-ben vo deloven prostor vo kolek-tivna stanbena zgrada se barasoglasnost od stanarite vo vlezot-zavereni kaj notar, (nad 51% odvrednosta na stanovite vo vlezot)soglasno ~len 101 od Zakonot zasopstvenost i stvarni prava.

Izjavite zavereni kaj notar gibarame po uka`uvawe na ll° komi-sija i upravna inspekcija. Re{e-nija izdadeni so potpis od stanarina spisok, koi bile ob`aleni doll° komisija ni se vra}aat na pov-

torna postapka so uka`uvawe dekatreba da se baraat poedine~ni izja-vi zavereni kaj notar.

5. Soglasno Pravilnikot zastandardi i normativi za urban-isti~ko planirawe od 2002 godi-na, ~len 41 grade`nite linii vopodrumskiot prostor zaradi dobi-vawe pogolem prostor za parki-rawe mo`e da bidat oddale~eni odsosednite parceli minimum 1,0 m.

Vo praksa se javuva potrebapodrumskiot prostor da se gradi dogranicata na sosednata parcela, vokoj slu~aj strankite davaat me|u-sebna soglasnost deka mo`e podru-mot da se gradi do zaedni~kata me|ai istata ja zaveruvaat kaj notar.

OP[TINA KISELA VODA

GRADONA^ALNIKOT ARSOV DODELI 260 NOVOGODI[NI PAKET^IWA I PODAROCI

Najmladite od gradinkite

ja posetija Op{tinata.

Sovetnikot za kultura

Bor~e Vasilevski go poseti

semejstvoto Zdravkovski

i daruva{e paket~iwa

na trojkata od Dra~evo

Vo golemata op{tinska sala bea dodeleni paket~iwa na

decata na zaginatite braniteli, decata od socijalnite

semejstva i na vrabotenite od Op{tinata.

I vo ovaa prigoda za zabavata se pogri`i Dedo Mraz.

Masovno i vo

u~ili{teto

D-r Zlaten

Sremec

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Stojan TRUBAREVSKI

Sî pove}e gra|ani {to `iveatna podra~jeto na Op{tina KiselaVoda se zainteresirani da gi pri-vatiziraat svoite imoti na koi{to `iveat, ili {to gi koristatpove}e decenii nanazad, a koi,sepak, ostanale vo dr`avna sop-stvenost. @itelite imaat samopravo na koristewe na ovie zemji-

{ta {to go steknale so odredennadomest. Za da im izleze vo pres-ret na svoite `iteli, Op{tinatado mesnite zaednici dostavi naso-ki kako treba da se izvr{i priva-tizacijata i koi dokumenti gra|a-nite treba da gi nabavat.

Za da se sprovede postapkata,baratelite treba da podnesat ba-rawe vo koe }e gi navedat osnovni-te podatoci, kako imeto i prezi-meto, `iveali{teto i edinstve-

niot mati~en broj. Vo istoto tre-ba da napi{at i kade se nao|azemji{teto {to sakaat da go pri-vatiziraat, koj e brojot na katas-tarskata parcela i vo koja katas-tarska op{tina se nao|a.

Osven baraweto, treba da sedostavat i pove}e dokazi. Taka, fi-zi~kite lica treba da podnesat fo-tokopija od li~na karta ili od pat-na isprava, a pravnite lica izvod odsoodvetniot registar vo koj {to seregistrirani. Potrebno e da se na-vede i pravniot osnov, odnosno ak-tot vrz osnova na koj korisnikot sesteknal so grade`noto zemji{te {tosaka da go privatizira, kako tapija,presuda, dogovor, re{enie, odlukaod dr`aven organ ili drugo.

Nekolku dokumenti treba dase nabavat od katastarot, kako po-datoci za grade`noto zemji{te odjavnata kniga i toa imoten list od

katastarot na nedvi`nostite iliposedoven list od katastarot nazemji{teto. Od ovaa institucijatreba da se obezbedi i uverenie zadvi`ewe na imotot i kopija od ka-tastarskiot plan. Od op{tinska-ta uprava treba da se obezbedi iz-vod od urbanisti~kiot plan.

Site ovie dokumenti treba dase podnesat vo barakata broj 9, vosobata broj 7, vo koja raboti slu`-bata od Ministerstvoto za finan-sii vo Op{tina Kisela Voda. Tietreba da se dostavat vo dva prime-roka i toa po eden originalen ilizaveren na notar, a drug kopija.Dokumentite ne treba da se posta-ri od {est meseci. Vo barakatabroj 9 treba da se podnese i pisme-na izjava za neposredno fakti~kovladenie na grade`noto zemji{te.

So upatstvata {to gi izdade Op{tinata

LESEN PAT DO PRIVATIZACIJA NA ZEMJI[TATA

Mnogu gra|ani sî u{te ne se sopstvenici naimotite na koi `iveat, tuku tie se vo sop-

stvenost na dr`avata

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Haosot vo urbanizmot, {toso decenii ja uni{tuval Op{ti-nata, kone~no e minato. Vo moment-ov, vo Op{tinata postojat zako-ni i pravila {to va`at poded-nakvo za site investitori i pove-

}e nema mesto za onie ne~esni in-vestitori koi gradele i (ne)pla-}ale ko munalii koga sakale, ko-mu sakale i kako sakale. Vo bor-bata protiv urbanata mafija kojana ovie prostori najgolem zamav

imala vo periodot od 2000-ta dopo~etokot na 2005-ta godina, nikrivi ni dol`ni nastradaa i gra-|anite, koi za svoite dadeni pariili ne dobija stan ili, pak, kupi-ja stan, {to predhodno bil nekol-kukratno prodaden.

Za da se spre~at vakvi i sli~-ni malverzacii, Op{tina Kise-la Voda vovede izdavawe na spe-cijalni potvrdi. Istite od Sek-torot za urbanizam gi podignu-vaat investitorite, a gra|anitepri kupoproda`bata na stanot,treba me|u ostanatite dokumentitokmu od investitorot da ja poba-raat soodvetnata potvrda za ku-

peniot stan. Taa vsu{nost pret-stavuva dokument deka stanot nee prodaden pove}ekratno, a za ve-rodostojnosta garantira Op{ti-na Kisela Voda. Inaku, potvrda-ta ne e zadol`itelna, pa ottukadel od investitorite odbegnuva-at da pobaraat potvrdi (garanci-ja) od Op{tinata, no onie inves-titori {to gi imaat zadovolnogi trijat racete.

- Pri kupuvaweto na stanovi,gra|anite pokraj site propratnidokumenti ja baraat i potvrdataod Op{tinata, veli Qup~o Bora-niev, sopstvenik na grade`natafirma BORTAS. Otkoga }e im ja

poka`eme tie se re{avaat da gokupat stanot. Inaku, kupoproda`-bata na stanovi e zgolemena vo iz-minatiov period i voedno gopoddr`uvam ovoj hrabar poteg naLokalnata vlast, koja od ednastrana saka da gi za{titi gra|a-nite od eventualni malverzacii,a od druga strana saka da vosposta-vi doverba so ~esnite investito-ri, dodava Boraniev.

Inaku, vo Op{tinata dosega~etiri grade`ni firmi Bortas,Dabar, IPP Lepa i KAT Kostovpodignale vkupno 548 potvrdi.

T. ^.

Pove}egodi{nata molba nagra|anite od MZ Pripor, kone~no}e se preto~i vo stvarnost. Ime-no, poradi nepostoewe na crkovenhram, pripor~ani pove}epati rea-giraa do Op{tinata ovoj problem

{to poskoro da se re{i, so ogledna mnogute barawe crkovnite ob-redi da se izvr{uvaat tokmu voPripor. Poslednite informaciigovorat deka proektot na Op{ti-nata, vo sorabotka na MPC e go-

tov, najdena e soodvetna lokacijavo Teferi~ i deka Pripor kone~-no }e ja dobie crkvata #SvetiJovan#.

- Formiran e crkoven odbor,a celata finansiska konstrukci-ja e pokriena so donatori. Crkva-ta }e bide dolga okolu osum, a {i-roka pet metri. Del od donatori-te }e gi izvr{at grade`nite ra-boti, drugi }e investiraat vo en-terierot, dodeka freskite }e gidoniraat gra|anite od MZ Pri-por. Crkvata #Sveti Jovan# }epo~ne da se gradi vo tekot na fev-ruari, a celokupnata izgradba sozavr{uvawe na ikonostasot se o~e-kuva da zavr{i do krajot na godi-nata, veli Dragan Ristevski. rako-voditelot na Sektorot urbanizam.

(Prodol`enie od 1-va stranica)

Trifun Kostovski, kako i sora-botkata so imatelite na parcelikoi uspeaa da ja sfatat potrebataod izgradbata na ovoj bulevar.Denovive, tokmu od Gradot kojvsu{nost }e go finansira proek-tot, sum izvesten deka finansis-kata konstrukcija e zavr{ena,istoto se odnesuva i so tenderiteokolu izveduva~ot na rabotite, paottuka o~ekuvam deka vo tekot nafevruari }e se zapo~ne so rabota,dodava gradona~alnikot Arsov.

Inaku, Bulevarot }e bide sodol`ina od 360 metri i na nekoj

na~in }e bide prodol`etok napostoe~kiot Bulevar Srbija, {to}e gi spojuva ulicite „Prvomaj-ska# i „Sava Kova~evi}#, dveteglavni soobra}ajni rbetnici naOp{tinata. So izgradbata naBulevarot Srbija se o~ekuva dras-ti~no rastovaruvawe na soobra-}ajot vo pravec na ulicite, „Prvo-majska#, „Narodni Heroi# i del od„Sava Kova~evi}# i {to e najva`-no, kone~no za`ivuvawe na postoj-nata industriska zona vo toj del,kade {to niza godini renomiranifirmi, poradi nemawe na soobra-}ajnica, maka ma~ea vo delot nadotur na surovini i transport nagotovi proizvodi.

Realizacija na nov kapitalen proekt

PO^NUVA SO IZGRADBA „BULEVAR SRBIJA“

Potvrdite ja zgolemija proda`bata na stanovi

IZDADENI 548 GARANCIIPri kupuvaweto na stanovi, gra|anite pokraj

site propratni dokumenti ja baraat i potvrdata od Op{tinata, veli Qup~o Boraniev

sopstvenik na grade`nata firma BORTAS

Na #Prvomajska#

LUKOIL GRADI

BENZISKAPUMPA

Na ulicata #Prvomajska#, voneposredna blizina na fabrikataCementarnica - Usje, renomirana-ta ruska naftena kompanija Lukoil,ja gradi prvata benziska pumpa voOp{tinata. Spored poslednitenajavi, taa bi trebalo vo naredni-te tri meseci da profunkcionira,a se gradi spored site evropski

standardi. Od kompanijata Luk-oil velat deka Op{tina KiselaVoda e interesna za investirawe

i deka vo naredniot period }e iz-gradat najmalku u{te edna benzin-ska pumpa. V. R.

Pripor~ani kone~no }e dobijat crkva

#SVETI JOVAN# ]E SE GRADI VO TEFERI^

Crkvata }e bide dolga okolu osum, a {iroka petmetri. Del od donatorite }e gi izvr{at

grade`nite raboti, drugi }e investiraat voenterierot, dodeka freskite }e gi doniraat

gra|anite od MZ Pripor

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Zlatko be{e roden na 2oktomvri 1981 godina. -ni~ar, od mesec maj 2005 -godina bil na slu`ba voARM, a ~inot go dobil vojuni minatata godina.- Poslednite godini ra-botel kako pomo{en teh-ni~ar vo tretiot voz-duhoploven flajt vo he-likopterski transport-en eskadron vo vozduho-plovniot ving

Sowa JOVANOVSKA

Iljadnici dra~evci mu odda-doa posledna po~it na svojot dru-gar i sosed - dvaeset i {estgodi{-niot desetar Zlatko Veljanovski,koj utroto na 12 januari tragi~nogo zagubi `ivotot koga helikop-terot MI-17 se urna vo katlanov-sko Blace, na vra}awe od misijata

ALTEA vo Bosna i Hercegovina.Kobniot den na samo ~ekor do do-ma `ivotot go zagubija u{te desetpripadnici na ARM koi zaedno soVeljanovski bea del od {estme-se~nata mirovna misija vo BiH.

Na mom~eto od Dra~evo ~ijatragi~na smrt ve~no gi zavitka vocrnina i bolka negovite rodite-li Blagoja i Ilinka i pomladiottrigodi{en brat Aleksandar, kob-nata sabota na 11 januari mu jaskroi sudbinata. Taa si poigra sonego i vo voeniot konflikt vo2001 godina koga Zlatko, kako delod rezervniot sostav na MVR, be-{e te{ko povreden vo kolenotood desnata noga.

- Pustata `elba da nosi uni-forma, da ja brani dr`avata i du-hot {to go poseduva{e mu bea go-lem motiv da gi izdr`i bolkite.Po nekolkute operacii i „plas-tiki“ vo kolenoto toj sepak zak-repna. Vo 2005 godina stana pro-fesionalen vojnik, a misijata voBiH ja do`ivuva{e kako osobenodostignuvawe vo karierata. Ima-

{e poddr{ka od site nas. No, poova {to se slu~i site se prekolnu-vame duri i sebesi {to postojanogo bodrevme vo negovite profe-sionalni predizvici i `elbata dabide del od makedonskata armija,raska`uvaa negovite drugari popogrebot {to denta vo Dra~evo giobli site vo solzi i bolka. Nemipogledi so nepresu{ni solzi na-viraa vo o~ite na mnogubrojniterodnini, sosedi, drugari i kole-gi na Zlatko.

Dol`inata na pogrebnata po-vorka koja se dvi`e{e od semejniotdom na mom~eto do crkvata "SvetiSpas" kade {to se odr`aa pogreb-nite crkovni obredi, pa se do lo-kalnite grobi{ta vo Dra~evo be{edokaz deka najmladiot od tragi~-nata helikoterska nesre}a be{eomilen i po~ituvan vo Dra~evo.

- Re~isi i da nema{e tinejxervo Dra~evo {to nema{e muabet soZlatko, nakuso prokomentira edenod negovite maalski drugari kojso Zlatko se poznaval od detstvo-to. Re~e deka iako vo sredno{kol-skite denovi pati{tata im se raz-delile sepak, dru`bata im os-tanala.

- Osobeno interesen be{e pe-riodot koga Zlate, otkako be{epovreden vo vojnata, dr`e{e fli-pernica. Toa be{e omileno mestona mladite od Dra~evo. Tamu nesamo {to se igra{e, tuku se #tepa-{e# vreme na muabet. Zboruvavmeza sèi se{to, nekoga{ duri se ~uv-stvuvavme kako vo kafule. Si pra-vevme i `urki, se pristuvaa mla-dite dra~evci odej}i dostojno vopogrebnata povorka. Del od niv sosolzi vo o~ite zboruvaa za posled-

nata sredba so Zlatko, koga preddva-tri meseci do{ol na vikend.Se sretnale nakuso, vo maalo. Imrekol deka e presre}en {to nasko-ro }e si dojde doma oti tamu voBosna mu bilo dosadno, oti imalmalku obvrski i vremeto mu minu-valo poleka. Drugarite so voshitzboruvaa za samostojnosta na Zlat-ko, i kako {to rekoa, dokaz za toae dogradbata na semejnata ku}a.Spored niv Zlatko od mali nozebil samostoen, pe~alel i u~estvu-val vo izgradbata na noviot del odku}ata vo koja, kako {to rekoa ne-koi, Zlatko planiral da se vseliso negovata dolgogodi{na devojkaTawa od Dra~evo.

- Sudbinata, sepak, mu presudipoinaku, so solzi zboruvaa drugari-te na koi Zlate im rekol oti plani-ra na prolet da pravi svadba. Tokmu

so bov~a i kostum za svadbena ve-selba tatkoto Blagoja za posledenpat se prosti od svojot sin.

- Kako vojnik be{e posvetenna svojata dol`nost, ~esno i us-pe{no gi izvr{uva{e rabotnitezada~i, za {to dobiva{e i sood-vetni priznanija od svoite pret-postaveni, re~e pretstavnik naARM na pogrebot. Na nego pris-ustvuvaa i posledna po~it naZlatko mu oddadoa vicepremier-ot Zoran Stavrevski i ministri-te Mile Janakieski i GordanaJankulovska, parlamentarna dele-gacija, pretstavnik od kabinetotna pretsedatelot Branko Crven-kovski kako i gradona~alnikotXorxe Arsov so delegacija od So-vetot i administracijata na op{-tinata Kisela Voda.

Po tragi~nata helikopterska nesre}a

ILJADNICI DRA^EVCI MU ODDADOA

POSLEDNA PO^IT NAZLATKO VELJANOVSKI

„So multimedijalna edukacijado zdravi stilovi# e imeto na novi-ot proekt {to go sproveduva Op{ti-na Kisela Voda pod pokrovitelstvona gradona~alnikot Xorxe Arsov, a~ija cel e da se za{titat decata odalkoholot i od drogata. Prezenta-cijata na ovoj proekt }e se odr`i vovtornik na 29 janua-ri, so po~etokvo 12 ~asot, vo prostoriite na osnov-noto u~ili{te „Kiril Pej~inovi}#.

Ovaa prezentacija }e bideedukativna so interaktiven priod.Op{tinata e nositel na proektot,gradona~alnikot e pokrovitel, aza rabota so u~enicite }e bide an-ga`iran ekspertot po ova pra{a-we, Mile Ginovski. ]e u~estvu-vaat u~enici od sedmo i od osmooddelenie od osnovnite u~ili{tavo Op{tina Kisela Voda.

Od prezentacijata }e se upa-tat pove}e poraki, kako „zdravi ge-neracii - sigurna idnina#, „sakamda se informiram, imam pravo daznam#, „u~am kako da se za{titam#i drugi.

- ]e ni bide zadovolstvo akozaedni~ki dojdeme do posakuvana-ta cel. O~ekuvame po izvr{enotoistra`uvawe, po edukacijata i pov-tornoto istra`uvawe, da dojdemedo kone~niot stav na u~enicite zazemaweto droga i alkohol - smeta-at od op{tinskiot Sektor za obra-zovanie, kultura, sport i mladi.

Poddr`uva~i na proektot, os-ven ekspertot Ginovski, se i siteosum osnovni u~ili{ta i dvetejavni detski gradinki na podra-~jeto na Op{tinata.

S. T.

Osnovnoto u~ili{te „Parte-nie Zografski# }e dobie specija-len kabinet za prva~iwata od de-vettoletkata. Op{tina Kisela Vo-da i gradona~alnikot Xorxe Arsovobezbedija donacii za posebni ka-bineti za najmalite paralelki vosite osnovni u~ili{ta na op{tin-skoto podra~je. „Partenie Zograf-ski#, vsu{nost e poslednata op{-tinska obrazovna institucija {to

dobiva vakva prostorija i so toaproektot }e bide zavr{en.

Kabinetite za u~enicite odprvo oddelenie vo devetoletkitese opremeni spored site standar-di za ovoj stepen na obrazovanie .Vo niv ima poseben inventar,stol~iwa, masi, tabli, {kafovi idruga oprema {to odgovara nasovremenite obrazovni procesi.

S. T.

Vo u~ili{tata

PROEKT ZA EDUKACIJA PROTIV DROGATA

Za prva~iwata od devettoletkata vo OU „Partenie Zografski“

NOVI KABINETI

Ovie nepravilnostivo delot na nepla}awena komunalii, se konsta-tirani pri proverkatana ispektorite na objek-ti izgradeni od 2000-tado po~etokot na 2005-ta godina. Vo momentovse pro~e{luvaat objek-ti izgradeni i pred2000-ta godina.

Ispekciskite slu`bi naOp{tina Kisela Voda, vo izmina-tiot period konstatirale dekagolem broj investitori na objek-ti, ne gi podmirile dava~kite zakomunalii kon Op{tinata. Samo

za neplaten nadomest za uredu-vawe na grade`no zemji{te Op{-tinata od 23 investitori e o{te-tena za 51 milion denari.

- Ovie nepravilnosti se kon-statirani pri proverkata naispektorite na objekti izgradeniod 2000-ta do po~etokot na 2005-ta godina. Vo momentov se pro-~e{luvaat objekti izgradeni ipred 2000-ta godina. Onamu, kade{to }e se utvrdi dolg kon Op{ti-nata, vedna{ soodvetno }e reagi-rame, ni izjavi Qup~o Sekulov-ski, rakovoditel na Oddelenietoza finansii.

-Za neplateni komunalii, odstrana na Op{tinata, optu`eni se23 investitori za vkupna suma odokolu 51 milion denari. Inaku,

ve}e se optu`eni ili taa procedu-ra e vo tek i za onie investitori,pravni i fizi~ki lica koi ne gipodmirile dava~kite za ru{ewena nivnite nelegitimni gradbi.Vo ovoj del spa|aat site onieinvestitori i fizi~ki lica koiizgradile gradbi bez grade`nadozvola i gradbi {to vo gabari-tot, otstapuvaat od dadenata gra-de`na dozvola. Istite, ne go zapa-zile zakonskiot rok za otstranu-vawe na gradbata, po {to Op{ti-nata go izvr{ila urivaweto nanivna smetka. Vakvi predmetiimame okolu 15-tina, a Op{tina-ta pobaruva okolu 6 milioni de-nari, potencira Traj~e Jovanov-ski, rakovoditel na Sektorot zapravni raboti.

Op{tinata so tu`bigi napla}a dolgovite

POBARUVAWEOD OKOLU

57 MILIONIDENARI

Elena DIMITRIEVSKA

Osnovna zada~a na Oddele-nieto za za{tita na `ivotnata sre-dina e da se animiraat gra|anite,preku odr`uvawe na tribini, sos-tanoci po mesnite zaednici, sosvoeto odnesuvawe da dadat prido-nes kon podobruvawe na nivoto nakomunalna higiena vo Op{tinata,preku sozdavawe naviki kaj sekojpoedinec za gri`a za svojata okoli-na. Sproveduvawe na kampawa za po-digawe na javnata ekolo{ka svest.Golem del od negativnite sostojbiprisutni vo Op{tinata, se posle-dica od na{ite sekojdnevni naviki.Informiranosta i znaeweto se

presudni za promenite na takvitenaviki, {to ja nametnuvaat potre-bata od konstantna edukacija nanaselenieto od site generacii.

Spored anketite {to gi napra-vi ova Oddelenie me|u gra|anite,blagodarni sme {to ja dobivame niv-nata poddr{ka za ~ista i zdrava `i-votna sredina. Se soo~uvame so nizafaktori {to ja zagrozuvaat `ivot-nata sredina, no zaedno, kako i dose-ga, }e gi re{avame tie problemi.

Vo po~etokot na mesec fevru-ari (vo zavisnost od vremenskiteuslovi) }e organizirame zaedni~kaakcija so JP „Komunalna higiena#za ~istewe na takanare~enite crnito~ki, eliminirawe na divite de-ponii. Na taka is~istenite mestaplanirame istite da gi oplemenimeso posaduvawe na soodvetna vege-tacija i postavuvawe na tabli soedukativni poraki. Vo mart, pak,planirame da napravime i prolet-no ~istewe so postavuvawe na gole-mi kontejneri vo koi gra|anite }emo`e da gi iznesat nepotrebnitepogolemi gabaritni raboti oddoma}instvata.

Vo selo Usje od krajot na ovojmesec }e po~ne organizirano sobi-rawe na komunalniot smet od doma-}instvata. O{tetenite kontelneri}e bidat zameneti so novi. Apel dosite gra}ani {to ne si kupile kan-

ta za sobirawe na smet istoto da gostorat vo Oddelenieto za `ivotnasredina.

So Javnoto pretprijatie „Par-kovi i zelenilo# vo mart plani-rame akcija proletno grebulewe i~istewe na trevnicite i kroewe nagrmu{kite. Kroewe na drvjata poglavnite ulici so platforma }epo~neme u{te od slednata nedela.Planirame `elezni~kiot nasipkraj trim patekata da go ozelenimeso soodvetna niskosteblena vege-tacija. Do klupite {to se izlo`enina sonce planirame da posadime poedno listopadno drvo. Istovreme-no, }e se vr{i zamena na isu{enitei stari drvja so novi. Vo MZ 11Oktomvri kraj trim patekata pros-torot }e se sredi, ozeleni, po{umi.

Oddelenieto za za{tita na`ivotnata sredina }e u~estvuva ivo planiranite aktivnosti od Od-delenieto za komunalni raboti, zapodigawe na novi zeleni povr{ini(parkovi) i vo rekonstrukcijata nastarite zeleni povr{ini.

Vo sorabotka so Sektorot zaobrazovanie, Pak }e u~estvuvame voproektite „Nastava vo priroda#,„Denot na proletta i ekologijata#,ras~istuvawe i ozelenuvawe na dvo-rovite vo u~ili{ta i sli~no. Vodogovor, pak, so drugite gradskiop{tini }e se izvr{i i proletna

deratizacija.Kako i vo prethodnata godina

taka i godinava Oddelenieto za`ivotna sredina im stoi na raspo-lagawe na gra|anite za re{avawena site nivni barawa od oblasta na`ivotnata sredina.

Eden od glavnite zagaduva~i„Cementarnica Usje# ne e zabora-ven. Vo zemjite na EU vo tek e vove-duvawe na nezavisni monitoringtela, vrz osnova na ~ii podatoci sedefiniraat kriteriumi za za{titana `ivotnata sredina na lokalnonivo. Zalo`ba na Op{tina KiselaVoda e „Cementarnicata Usje# daraboti spored site zakonski normi{to gi predviduva Evropskata Uni-ja za rabota na cementarnica vourbana sredina, so fokusirawe naslednite glavni aspekti: odgovornokoristewe na gorivata i materi-jalite vo taa industrija; monitor-ing i izvestuvawe za emisiite ivlijanie vrz `ivotnata sredina.

Osnoven metod za primena naZakonite za za{tita na `ivotnatasredina e inspekciskiot nadzor. Vo2008 godina preku inspekciski nad-zor celta }e ni bide da se utvrdi:

• dali, i na koj na~in se prime-nuvaat tehni~ko- tehnolo{kite us-lovi opredeleni kako zadol`itel-ni uslovi od dozvolite, od stranana „zagaduva~ite#,

• upravuvawe so otpad• za{titata od bu~ava.• za{tita na ambientalniot

vozduhInspektoratot ja ostvaruva svo-

jata nadle`nost vo upravna postap-ka. Imeno, dokolku se utvrdi rabo-tewe sprotivno na zakonskite odred-bi, inspektorite imaat pravo da:

naredat otstranuvawe na {tet-nite posledici od zagaduvaweto na`ivotnata sredina i prirodatakako i vra}awe na istite vo pora-ne{na sostojba, vo opredelen rok;

zabrana za vr{ewe na dejnostna fizi~ki i pravni lica zaradiaktivnosti so koi se zagaduva `i-votnata sredina i prirodata, odnos-no zaradi degradacija na nivnatasostojba;

zabrana za vr{ewe na dejnostili upotreba na prostorii, opremai uredi so koi se se otstapuva odzadol`itelnite uslovi vo dozvo-lite, a so koi se vlijae negativnovrz sostojbata na `ivotnata sredi-na i prirodata;

Po~ituvanite gra|ani {tonema da gi po~ituvaat odredbite odZakonot za `ivotna sredina, sog-lasno Zakonot }e bidat sankcioni-rani i kazneti.

(Avtorot e rakovoditel naOddelenieto za za{tita na`ivotnata sredina)

Buxetot na Op{tina KiselaVoda za 2008 godina e najva`en do-kument {to go opredeluva nejzino-to rabotewe. Vo nego se sodr`aniproektiranite prihodi {to se o~e-kuva OKV da gi sobere vo tekot na2008 godina od sopstveni izvori naprihodi, od dotaciite od Buxetotna Republika Makedonijai od buxe-tite na fondovite. Istovremeno,vo nego se sodr`ani rashodite naOKV za 2008 godina, koi se proek-tirani vo soglasnost so usvoeniteprogrami za vr{ewe odredeni ak-tivnosti na OKV (urbanisti~ka,grade`na, komunalna, lokalen eko-

nomski razvoj, sport, za{tita na`ivotnata sredina i dr.).

Pri kreiraweto na buxetot naOKV za 2008 godina, so posebno vni-manie be{e pristapeno vo ocenkiteza novite nadle`nosti {to od 1 juli2005 i od 1 oktomvri 2007 godina (vle-guvawe vo prva i vo vtora faza odprocesot na fiskalna decentrali-zacija) gi prezede OKV vo domenotna finansiraweto na aktivnostitena osnovnite u~ili{ta (OU) i najavnite detski gradinki (JDG) {todejstvuvaat na nejzinoto podra~je, sokoristewe sredstva od t.n. blok -dotacii od centralniot buxet.

Pri proektiraweto na golemi-nata na prihodite i na rashodite naOKV vo 2008 godina koristeni senekolku metodi:

- istoriskiot metod ili meto-dot na trendot (analiza na ostvaru-vaweto na odredeni prihodi i ras-hodi vo 2007 godina i nivnoto o~e-kuvano dvi`ewe vo 2008 godina, soprimenuvawe na soodvetni korek-tori {to se karakteristi~ni za2008 godina);

- logi~niot metod ili metodotna realna procenka na prihodite ina rashodite (pri planirawe na od-redeni prihodi i rashodi za koi

nema mo`nost za poprecizno mate-mati~ko ocenuvawe, kako {to se, naprimer, prihodite vrz osnova napersonalen danok na vrabotenite napodra~jeto na OKV);

- metodot na determinira~kaocenka (pri zemawe predvid na po-datoci {to, vo golema mera, se pre-cizno utvrdeni, kako {to se, naprimer, blok i drugite dotacii odCentralniot buxet).

Buxetot na OKV za 2008 godi-na e balansiran. Vkupnite plani-rani prihodi iznesuvaat 502,1 mil.denari, kolku {to iznesuvaat i pla-niranite rashodi na OKV za 2008godina. Toj iznos e pogolem od pro-ektiraniot buxet na OKV za 2007godina za 88,4 mil. denari ili za21,4%. Takviot porast se dol`i,glavno, na zemaweto predvid na iz-nosot na t.n. blok dotacii {to OUi JDG }e gi koristat od Buxetot naRM vo tekot na 2008 godina.

Najgolem del od prihodite naOKV za 2008 godina se planira da sesoberat od dano~nite prihodi (189,9mil. denari ili 56,5%). Poedine~-no, pogolemiot del od vkupnite pri-hodi na OKV za 2008 godina se o~e-kuva da se soberat od danokot na imotna fizi~ki i na pravni lica (20,0

mil. denari), od danokot na prometso nedvi`nosti i prava (30,0 mil.denari) i od nadomestokot (t.n.komunalii) za ureduvawe na gra-de`no zemji{te na podra~jeto naOKV (103,0 mil. denari).

Me|u ostanatite izvori na pri-hodi za 2008 godina, pozna~ajno u~e-stvo (59,9 mil. denari ili 1,9%) seo~ekuva da imaat prihodite od samo-finansira~ki aktivnosti na OU ina JDG, transferite od buxetite nafondovite i od drugi nivoa na vlast(22,4 mil. denari ili 4,5%) i blokdotaciite (202,2 mil. denari ili40,3% od vkupno proektiranite pri-hodi) {to }e se koristat za finan-sirawe na potrebite na OU i na JDGna podra~jeto na OKV.

Razbirlivo, najgolem del odsobranite prihodi na OKV za 2008godina }e bide iskoristen za vr{e-we kapitalni aktivnosti. Na tierashodi se planira da otpadnat 132,1mil. denari ili 26,3% od planira-nite vkupni rashodi. Pogolemiotdel od niv }e bidat upotrebeni zaizgradba na ulici, pati{ta i nadrugi objekti, kako i za rekonstru-kcija na postojni ulici, pati{ta ina drugi objekti, vo soglasnost sosoodvetnite programi za kapital-

ni aktivnosti na OKV. Takvata op-redelenost na Buxetot na OKV za2008 godina mu dava zna~itelno po-silen razvoen kvalitet vo odnos nabuxetot na OKV vo prethodnitegodini.

Za finansirawe na aktivnos-tite na osnovnoto obrazovanie votekot na 2008 godina se planiraattro{oci vo iznos od 181,1 mil. de-nari ili 36,0% od vkupnite plani-rani rashodi na OKV vo 2008 godi-na, a za finansirawe na aktivnos-tite na detskite gradinki se plani-rani sredstva vo iznos od 81 mil.denari ili 16,1% od vkupno plani-ranite rashodi na OKV za 2008 god-ina. Ostanatite tro{oci se odne-suvaat na finansirawe na plani-ranite aktivnosti vo domenot naurbanisti~koto planirawe, lokal-niot ekonomski razvoj, za{titatana `ivotnata sredina i na funk-cioniraweto na Sovetot, gradona-~alnikot i na op{tinskata admin-istracija na OKV.

Zna~ajno e da se napomene ko-risteweto na konzervativniot pri-od pri kreiraweto na buxetot naOKV za 2008 godina, koj, vo osnova,zna~i vnesuvawe pogolema pret-pazlivost pri proektiraweto naprihodite, pa, duri, e vr{eno i od-redeno nivno potcenuvawe, so celda se vnese pogolema realnost priproektiraweto na rashodite naOKV vo 2008 godina.

(Avtorot e sovetnik za ekonomski pra{awa na Gradona~alnikot)

Najgolem del od sobranite prihodi na Op{tina Kisela Voda za 2008 godina}e bide iskoristen za vr{ewe kapitalni aktivnosti. Na tie rashodi seplanira da otpadnat 26,3% od planiranite vkupni rashodi. Pogolemiotdel od niv }e bidat upotrebeni za izgradba na ulici, pati{ta i na drugiobjekti, kako i za rekonstrukcija na postojni ulici, pati{ta i na drugi

objekti, vo soglasnost so soodvetnite programi za kapitalni aktivnosti

A D M I N I S T A C I J AR

BUXET NA OP[TINA KISELA VODA ZA 2008 GODINA

SOZDAVAWE NAVIKI ZA GRI@A ZA SVOJATA OKOLINA

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

D-r Tome NENOVSKI

Sne`ana PIPEREVSKA Spored anketite {to gi napravi ova Oddelenie me|u gra|anite, blagodarnisme {to ja dobivame nivnata poddr{ka za ~ista i zdrava `ivotna sredina

A D M I N I S T R A C I J A

Blagojka FILIP^EVA

Mnogubrojnite aktivnosti voosnovnite u~ili{ta i vo gradin-kite na teritorija na Op{tinaKisela Voda se realiziraat so go-lem entuzijazam na vrabotenite iso vqubenost vo prosvetitelskatarabota. Ostvaruvaweto na celitei zada~ite se temeli na kvalitet-nata komunikacija, kako na nivo naOp{tina, taka i po{iroko.

Osumte centralni i ~etiritepodra~ni u~ili{ta, kako i dvetegradinki so po 4 klonovi, se pre-poznatlivi po niza belezi i gradatsvoj imix, nov, sovremen, evropski.Seto toa se realizira preku najra-zli~ni formi na rabota.

Tokmu zatoa, Sektorot za ob-razovanie, kultura, sport i mladie otvoren za sorabotka so gra|a-nite, razgleduva i prifa}a suges-tii , sorabotuva so roditelite, u~e-nicite, nastavnicite, kako i sozainteresiranite gra|ani. I zagodinava se predvideni bezbrojaktivnosti, od koi, so ogled na ogra-ni~eniot prostor vo slednite re-dovi }e spomeneme samo del od niv.

- Vo periodot januari-maj pro-dol`uva proektot na Op{tinata„Besplaten skrining na ortoped-ski deformiteti kaj u~ili{natapopulacija vo site OU vo OKV# vosorabotka so Klinikata za orto-pedski bolesti, Zavodot za medi-cinska i fizikalna rehabilitaci-ja „Presvetla Bogorodica# i Orto-pedski zavod „Slavej#.

- 21 fevruari-odbele`uvawena Svetskiot den na maj~iniot jazikpreku nagraden likoven i litera-turen konkurs, so sve~eno odbele-`uvawe vo OU „Kuzman [apkarev#.

- Vo mart }e bide organizirankviz-natprevar na tema „Makedoni-ja-zemja na sonceto i vrutok na veli-kani#. Po~etokot na kvizot }e se slu~ivo OU #Nevena Georgieva Duwa#.

- 21 mart- Odbele`uvawe naDenot na ekologijata vo site OU iJDG, preku sorabotka na Sektorotza obrazovanieto i Oddelenie za

ekologija. Gradona~alnikot }e ras-pi{e javen konkurs na tema „Eko-logija# za likovni i literaturnitvorbi, pri {to najuspe{nite }ebidat nagradeni. ]e bidat prezeme-ni niza aktivnosti za ras~istuvawe, razzelenuvawe i ekolo{koureduvawe na u~ili{nite dvorovi.

Vo sorabotka so JP „Komunal-na higiena# realizirawe na proek-tot za edukacija na u~ili{nata po-pulacija za podigawe na ekolo{-kata svest. Na taa tema }e bidatorganizirani prezentacii, debatii trkalezni masi vo OU „Sv. Kli-ment Ohridski# vo s. Dra~evo, voOU „Kuzman Josifovski Pitu# ivo OU „Kiril Pej~inovi}#.

- Vo april }e bide odr`anaAprilijadata i izborot na najus-pe{na maska (grupna i individual-na) vo osnovnite u~ili{ta i vogradinkite.

Istiot mesec preku niza ak-tivnosti }e bide odbele`an i Ve-ligden, pri {to }e se objavi kon-kurs za najuspe{no ra~no oboenojajce vo OU i JDG.

- Na 6 Maj-Odbele`uvawe naDenot na Op{tina Kisela Voda,\ur|ovden.

Praznikot tradicionalno seodbele`uva ve}e nekolku godini.Po toj povod }e se sprovedat sled-

nite aktivnosti:- }e se raspi{e javen oglas za

najuspe{na literaturna i likovnatvorba;

- }e se nagradat najuspe{niteu~enici i }e se proglasat prven-cite na generacija po u~ili{ta nanivo na op{tina;

- }e se oddade priznanie naaktivni roditeli i sorabotnicina OU I JDG.

Se predviduvaat promocii naknigi {to }e se odr`at vo Golema-ta sala na OKV, a }e bidat zastape-ni tvorbi na amateri, profesio-nalci, gra|ani, nastavnici, vrabo-teni i u~enici.

Istovremeno, se planira vklu-~uvawe na u~enicite i vraboteni-te vo niza natprevari na op{tin-sko i dr`avno nivo, preku {to }ese dade mo`nost na u~enicite da gipoka`at svoite znaewa i ve{tini.

Isto taka, se predviduva u~es-tvo na nastavniot kadar na nizaobuki, sovetuvawa i rabotilnici, or-ganizirani od MON, od BRO, USAID,od razni organizacii, se so cel zanaso~ena edukacija na kadarot.

(Avtorot e rakovoditel naSektorot za zobrazovanie,kuultura, sport i mladi)

Pavlina RIBARSKA

Lokalniot ekonomski razvoje proces preku koj lokalnite vlas-ti vo sorabotka so javniot, privat-niot i nevladiniot sektor gradatpodobri uslovi za razvoj na ekono-mijata i pritoa sozdavaat mo`nos-ti za pokvaliteten `ivot na gra-|anite na Op{tina Kisela Voda.Tokmu zatoa, Sektorot za lokalenekonomski razvoj treba da bidedvi`e~kata sila vo edna op{tina,sektor {to direktno ili indirek-tno e povrzan so rabotata na siteostanati sektori.

Site aktivnosti {to ovoj sek-tor gi prezema vo idnina }e bidatnaso~eni kon sozdavawe na pozi-tivna pretstava za Op{tinata kajme|unarodnite institucii, delov-nite subjekti i gra|anite ~ii ja-ven servis i pretstavuva. Toa pod-razbira i jaknewe na relaciite name|uop{tinskata sorabotka, pri-oritetno so op{tinite vo skop-skiot planski region, me|utoa i sodrugite op{tini vo RepublikaMakedonija i nadvor od nea.

Celta na vakvata sorabotka erazmena na iskustva i implemen-tacija na proekti od zaedni~kiinteres, sozdavawe na uslovi imo`nosti za zgolemuvawe na kon-kurentnosta na Op{tinata priaplicirawe kaj me|unarodnite do-natorski institucii, kako i zgole-muvawe na kapacitetot na Op{ti-nata za apsorpcija na pretpristap-

nata pomo{ na Evropskata Unija.Lokalniot ekonomski razvoj

kako proces preku koj Op{tinatakreira nova ekonomska i op{te-stvena blagosostojba go unapredu-vaat i razvivaat kvalietot na`iveewe na svoite `iteli. Sek-torot za Lokalen Ekonomski raz-voj aktivnstite vo ovaa godina }egi realizira preku:

•Sozdavawe uslovi za privle-kuvawe i formirawe novi bizni-si, kako i zadr`uvawe i pro{iru-vawe na ve}e postoe~kite

•Podobruvawe na infrastruk-turata (ulici, vodosnabduvawe,kanlizacija, parking-prostori)

• Iskoristuvawe na lokalni-te resursi vo interes na razvoj naOp{tinata

• Kreirawe na novi rabotnimesta

• Zgolemuvawe na transpa-rentnosta za raboteweto na op{-tinskata administracija, kako ivklu~uvawe na lokalnoto nasele-nie vo rabotata na Op{tinata.

Izrabotkata na programata zalokalniot ekonomski razvoj pret-stavuva ~ekor kon promocija naodr`liv razvoj koj pokraj ekonom-skiot vklu~uva i socijalen, obra-zoven i kulturen razvoj.

Poradi toa Op{tina KiselaVoda, zaedno so op{tinite Zele-nikovo i Sopi{te, a so poddr{kaod VNG internacional izraboti

Strategiski plan za razvoj naop{tinite od ovoj mini regionot-dokument {to gi definira naso-kite na razvoj na Op{tinata voperiodot (2007-2011 godina).

- Aktivnostite {to sporedovoj dokument Sektorot za loka-len ekonomski razvoj treba da girealizira vo tekot na 2008 godi-na se:

•Formirawe na baza na poda-toci za MSP

• Izrabotka na fizibilitistudija za formirawe partnerstvame|u javniot i privatniot sektor

• Sledewe na tenderski pos-tapki (vo smisla na sledewe nanadvore{ni tenderi i pomagawena NVO sektorot i biznis sektor-ot za aplikacija na istite)

•Vospostavuvawe na edno{al-terski sistem

•Izgotvuvawe na promotivnimaterijali

- Aktivnosti {to sektorot zaLokalen ekonomski razvoj }e girealizira vo sorabotka so Sektor-ot za obrazovanie se:

• Formirawe na rabotna gru-pa za voveduvawe na obrazovanie

na profili soodvetni na pazarotna trudot

• Podgotovka na analiza zapotrebite na pazarot na trudot.

- Aktivnosti {to sektorot zaLokalen ekonomski razvoj }e girealizira vo sorabotka so Sektor-ot za urbanizam:

• Vospostavuvawe na GIS sis-tem.

Pokraj ovie aktivnosti, Sek-torot za Lokalen ekonomski raz-voj na Op{tina Kisela Voda }e girealizira i slednite zada~i {tone se del od Strategiskiot plan:

•Organizacija na rabotilni-ci, seminari i tribini

Za potrebite na biznis zaed-nicata planirani se tribini sopretstavnici na institucii za koi~lenovite na Sovetot na stopan-stvenici na teritorijata na Op{-tina Kisela Voda, koj vo 2008 godi-na }e prodol`i so rabotata se iz-jasni deka se najpotrebni. Da seintenzivira sorabotkata so nevla-diniot sektor koj opstojuva nateritorijata na Op{tinata i po-{iroko.

• Sezonsko vrabotuvawe namladi kadri

Aktivnost koja proizleguvaod Nacionalnata strategija za na-maluvawe na nevrabotenosta vo R. Makedonija.

• Vremeno anga`irawe na stu-denti-anketari

Anketari, selektirani vo so-rabotka so nevladini organizaciibi rabotele na pribirawe na poda-toci za pretprijatijata koi posto-jat na teritorijata na Op{tinata.Na toj na~in }e se formira elek-tronska baza na podatoci na pret-prijatija-mo`ni parneri na Op{-tinata za razni proekti, kakomo`nost za locirawe na opcii zanovi vrabotuvawa, }e pomogne vo

registrirawe na pravnite lica-dano~ni obvrznici.

•Me|uop{tinska sorabotkaMe|uop{tinskata sorabotka

e aktivnost koja }e se odviva nanekolku nivoa i toa sorabotka nanivo na mini region, vo soglasnostso Strategiskiot plan i Sorabot-ka na nivo na Skopski region, sog-lasno Zakonot za regionalen raz-voj i formiraweto na Sovetot naSkopskiot planski region.

• Podgotovka na proekti zapotrebite na ostanatite sektorivo Op{tinata

Proektite se podgotvuvaat vosorabotka so drugite sektori voOp{tinata, a po odnos na objavenitenderi.

• Edno{alterski sistem zagra|anite

Edno{alterskiot sistem zagra|anite e prviot del od proek-tot E-op{tina.

Proektot E-op{tina se sos-toi od 3 dela:

1. Edno{alterski sistem zagra|anite

2. Istureni kancelarii pomesnite zaednici

3. Elektronski sovetPridobivkite od ovoj proekt

se poefikasno rabotewe na op{-tinskata administracija, skratu-vawe na rokovite i proceduritepri aplikacijata, izrabotkata iizdavawe na dokument do krajniotkorisnik (gra|anite), pribli`u-vawe na lokalnata samouprava donarodot, kako i poefikasna rabo-ta na Sovetot na Op{tinata.

(Avtorot e rakovoditel na Sektorot za lokalen ekonomski razvoj)

(Vo naredniot broj }e gi objavime programite na drugite Sektori)

BEZBROJ AKTIVNOSTI ZA POKVALITETNO

OBRAZOVANIEOsumte centralni i ~etirite podra~niu~ili{ta, kako i dvete gradinki so po

4 klonovi, se prepoznatlivi po niza belezi i gradat svoj imix, nov, sovremen, evropski

SOZDAVAWE MO@NOSTI ZA POKVALITETEN @IVOT

Site aktivnosti {to ovoj sektor gi prezema voidnina }e bidat naso~eni kon sozdavawe na pozi-tivna pretstava za Op{tinata kaj me|unarod-

nite institucii, delovnite subjekti igra|anite ~ii javen servis i pretstavuva

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

Se prostivme od prviot premier naRepublika Makedonija, Nikola Kqusev.^ovekot pod ~ie vodstvo se grade{e samo-stojnosta na Makedonija, koga se donesoaUstavot, antiinflaciskata programa, kogase formira{e ARM i koga zemjata mone-tarno se osamostoi. Zad sebe ostavi bezbrojdela po koi }e go pametat i spomenuvaatsega{nite i idnite generacii, a negovotoime ve~no }e bide vre`ano vo temelite nadr`avnosta na na{ata tatkovina. Zamina~ovekot {to na 8 septemvri 1991 godina, naplo{tadot Makedonija, prv na gra|aniteim ja ~estita samostojnosta na zemjava. Gootvori slaveni~koto {ampawsko i so nes-kriena gordost vosklikna: "Da `ivee ve~nosamostojna i suverena Republika Makedo-nija!" No, i ~ovekot {to znae{e da ka`e:#Jas sum ortodoksen i vo qubovta i vo pat-riotizmot kon svojata tatkovina. Edna{gromko izvikav: Moja ideologija i moja par-tija e mojata tatkovina. Ako taa is~ezne -is~eznuva s?.#

Akademik Nikola Kqusev po~ina na80-godi{na vozrast, a Vladata posthumnogo proglasi za zaslu`en gra|anin na Repu-blika Makedonija. Prviot pretsedatel naVladata na Republika Makedonija, e rodenna 2 oktomvri 1927 godina vo [tip. Ostavisvoj silen pe~at vrz Republika Makedonijakako eminenten ekonomist, nau~en istra-`uva~, univerzitetski profesor, op{tes-tvenik, literat i akademik.

Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{ilvo rodnoto mesto. Diplomiral na Ekonom-skiot fakultet vo Belgrad (1953), kade {toi doktoriral vo oblasta na ekonomskite nau-ki vo 1964 godina. Po diplomiraweto se vra-

botil vo Institutot za nau~ni istra`uvawavo industrijata na Makedonija. Vo 1961 godi-na se prefrlil na Ekonomskiot institut voSkopje vo svojstvo na nau~en, a podocna, vi{nau~en sorabotnik (1964). Na Ekonomskiotfakultet vo Skopje e izbran za vonreden pro-fesor (1968), a potoa i za redoven profesor(1972). Bil ~len na ekonomskite soveti naJugoslavija i na SR Makedonija; ~len na Cen-tralniot odbor i na Nau~nata sekcija naSojuzot na ekonomistite na Jugoslavija, pret-sedatel na konzorciumot na ekonomskiteinstituti i ~len na redakcijata na spisani-

eto "Ekonomist#. Bil glaven i odgovorenurednik na spisanieto #Stopanski pregled#.Vo periodot 1985-1987 bil dekan na Ekonom-skiot fakultet vo Skopje, a vo 1988 godina eizbran za ~len na MANU.

Vo 1991-1992 e pretsedatel na prvatademokratska Vlada na Republika Makedo-nija vo prvite istoriski godini na konsti-tuiraweto na samostojnata makedonska dr-`ava. Tokmu taa ekspertska Vlada so koja{to rakovode{e akademik Kqusev gi vte-meli site dr`avni institucii, ja vovedemakedonskata valuta i ja formira{e ARM.Vo 1994 godina e pretsedatel na Nacional-nata konvencija na Makedonija, a vo 2000godina ja izvr{uva{e funkcijata ministerza odbrana vo Vladata. Vo 2002 godina e iz-bran za rakovoditel na Centarot za strate-

giski istra`uvawa pri MANU. Vo 2006 go-dina be{e imenuvan za pretsedatel na Up-ravniot odbor na Agencijata za direktnistranski investicii.

Akademik Kqusev e istaknato ime iavtoritet vo ekonomskata nauka vo pora-ne{na Jugoslavija i vo Makedonija. Na Eko-nomskiot fakultet vo Skopje za prvpat vo-veduva dve zna~ajni nau~ni disciplini,postaveni vrz moderni osnovi: "Teorija ipolitika na stopanskiot razvoj# i "Inves-ticii - teorija, politika, ekonomika-oce-nuvawe i izbor#.

Vo oblasta na literaturata objavilpoezija, esei i proza. Za svojata nau~naaktivnost nositel e na Ordenot so zlatenvenec i na nagradite "13 Noemvri# i za`ivotno delo najvisokata nagrada "11Oktomvri#, kako i na golem broj pofalnicii priznanija vo zemjava i stranstvo.

Prviot premier na nezavisna Makedo-nija, akademik Nikola Kqusev so najviso-ki dr`avni po~esti be{e pogreban vo Ale-jata na velikanite na skopskite grobi{tavo Butel. Pred poslednoto ispra}awe naKqusev, to~no napladne vo Soborniot hramvo Skopje se odr`a crkoven obred, so koj~inona~alstvuva{e poglavarot na Makedon-skata pravoslavna crkva g.g. Stefan.

Za toa {to zagubi Makedonija so smrt-ta na Nikola Kqusev, najdobro mo`e da sevidi od pro{talniot govor na aktuelniotpremier Nikola Gruevski:

„Citiran vo iljadnici trudovi, nau~-nik, dr`avnik, patriot, vernik. ^ovek kojznae{e da rizikuva vo te{ki vremiwa i daka`e nezavisna Republika Makedonija.Premier na prvata ekspertska vlada, gi vo-vede zaedno so ostanatite vo vladata prvitemakedonski pari, ne se ispla{i od mo}nataJNA. Vo vremiwa na te{ki odluki, li~nizakani, vo vremiwa koga treba{e istovre-meno i mudrost i znaewe i hrabrost, tojizdr`a i uspea#.

I N M E M O R I A M

Republika Makedonija se prosti od svojot prv premier

ZAMINA NAU^NIKOT,DR@AVNIKOT, PATRIOTOT

NIKOLA KQUSEVZad sebe ostavi bezbroj dela po koi }e go pametat i

spomenuvaat sega{nite i idnite generacii, a negovoto imeve~no }e bide vre`ano vo temelite na dr`avnosta na na{atatatkovina. Zamina ~ovekot {to na 8 septemvri 1991 godina,

na plo{tadot Makedonija, prv na gra|anite im ja ~estitasamostojnosta na zemjava. Go otvori slaveni~koto

{ampawsko i so neskriena gordost vosklikna:"Da `ivee ve~no samostojna i suverena Republika Makedonija!"

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK 7

POSLEDNATA POETSKA KNIGA

"Prividenija" e poslednata poetskakniga {to nekolku dena pred smrttaKqusev ja ostavil za pe~atewe. Vo nea tojpee za qubovta, tatkovinata i za zemnataminlivost.

SudbinaSekoj ~ovek e graditel, nositel i uriva~ na svojata sre}a, na svoite radosti i zadovolstva, na svoite tegobi i stradawa, na svojata sudbina.

Ne o~ekuvajte nekoj drug deka }e ja gradi va{ata sudbina. Radosnite i tragi~ni migovinadvor od nas ne postojat.

Samite gi ~uvstvuvame vo svojata du{a.

Be{e glaven dvigatel za dobrite odnosi so Republika Turcija.

Od posetata na op{tinskata delegacija na zbratimenata

op{tina Kadi}oj - Istanbul.

Sredba so Papata Jovan Pavle Vtori vo Vatikan.

@IVOT POSVETEN

NA SVOJATA DR@AVA

I SVOJOT NAROD

- Be{e zadovolstvo da se dru`i{ soeden velikan kakov {to be{e akademikNikola Kqusev. Bev privilegiran {tomo`ev so nego da gi spodeluvam ubaviteraboti {to se slu~uvaa vo Op{tinata.Kqusev be{e ~ovek so neiscrpna pozitiv-na energija i ~ovek od koj izviraa bezbrojidei. Akademik Nikola Kqusev, na mani-festacijata 50-godi{ni od formirawetona Kisela Voda, vo domot na ARM, be{eproglasen za po~esen gra|anin. U~estvu-va{e bukvalno na sekoja manifestacija{to ja organizira{e op{tinata KiselaVoda. ]e ni nedostasuva negoviot vedarlik. Makedonija, izgubi velikan, patrioti ~ovek ~ij `ivot i delo bea posveteni nasvojata dr`ava i svojot narod, -izjavi gra-dona~alnikot Xorxe Arsov.

8

Vo MZ Pr`ino po obi~aj

se pali najgolemiot ogan

i tradicionalno se se~e

poga~ata.

BADNIK 2008BADNIK 2008

Badnik i ovojpat masovno se slave{e voTradicionalnite ognovi se organiziraamesna zaednica, naselba, maalo... Predhdodeli okolu 50 kubici drva. Gradona~ane propu{ti da gi poseti badnikovite oda im go ~estita praznikot. Novite kumovi bea daruvani. Sekade se prDlaboko vo no}ta od Pr`ino i Crni~e preku Kisela Voda, 11 Oktomvri, CvetaNasekade, e~e{e pesnata i oroto.

Neka e za mnogu godi

E^E[E PESN

So topla rakija i ~aj, veselo i masovno

- MZ Birarija. So patriots

Pripor~ani s

9

Vo MZ Crni~e

be{e masovno i veselo.

Op{tinata. a bukvalno vo sekoja hodno za badnikarite Op{tinataalnikot Xorxe Arsov i ovojpatognovi i na svoite sogra|ani

raktikuvaa pravoslavnite obredi.do Dra~evo i Podstanica,

an Dimov, Pripor i Pintija,

ini.

Vo MZ Pripor e~ea zurlite

i tapanite

Po obi~aj i ovaa godina vo dvorot

na OU Kiril Pej~inovi} be{e najmasovno

Podarok za

noviot kum vo

MZ Dra~evo

Za dobrata

atmosfera se pogri`i

popularniot TULI.

Najmladite ja zapoznavaat

tradicijata.NA I ORO

kite pesni na Orce Stefkovski

slavea do dlaboko vo no}ta.

Katerina PANOVA ILIEVSKA

Vo jugozapadniot del od Op{tina Kise-la Voda vo naselbata Usje se nao|a crkvataposvetena na Sveti Atanasij. Crkvata senao|a vo sredi{niot del na ovaa naselba,izgradena vrz temelite na starata crkva.Za istorijata na crkvata „Sveti Atanasij#doznavame od pretsedatelot na mesnatazaednica Usje, Goce Dimitrievski i od Sto-ilko Stefkovski i Dimitrija Zlatevski,~lenovi na crkovniot odbor.

Na mestoto na dene{nata crkva posve-tena na Sveti Atanasij do pred okolu 20-nagodini postoelo malo crkvi~e posveteno naovoj svetec. Vrz temelite na starata crkva,za potrebite na vernicite, e izgradena no-va, pogolema crkva. Spored va{ite sozna-nija dali postojat nekakvi podatoci za toaod koga poteknuva starata crkva i koga eizgradena novata?

- Se smeta deka starata crkva datirau{te od vtorata polovina na 18-ot vek, za{to govorat starite za~uvani ikoni. Ovaacrkva be{e vo funkcija se do 1963-ta godi-na koga se slu~i katastrofalniot zemjotresvo Skopje. Po zemjotresot crkvata pretrpegolemi o{tetuvawa, po {to mora{e celosnoda se renovira ili da se izgradi nova. Ina-ku, starata crkva be{e mala prizemna grad-ba so ednobroden krov. So zedni~ka odlukana crkovniot odbor be{e re{eno da se sru-{i starata crkva i na istoto mesto da se

izgradi nova, pogolema koja }e gi zadovolipotrebite na naselnieto od ovaa naselba.Otkako ja sru{ivme crkvata, za {to pret-hodno gi dobivme site potrebni dozvoli odnadle`nite institucii, po~na izgradbatana sega{nata crkva. Vo toa vreme jas prifa-tiv dobrovolno da go izrabotam proektotza novata crkva. So izgradbata po~navme vo1979 godina. Po~navme da gradime od stra-na. Starata crkva ne ja sru{ivme vedna{,toa go storivme malku podocna. Bidej}i ne-mavme sredstva za izgradba, Crkovniot od-bor sobira{e pari od naselenieto, pa taka,ovaa crkva e izgradena so samopridones od`itelite na Usje. Crvata se grade{e 12 go-dini, a vo 1991 godina be{e osvetena od ar-hiepiskopot g.g. Gavril. ^etiri godinipodocna vo 1995 godina e izgradena novatakambanarija, a yvonoto {to datira u{te od1932 godina e donacija od Dim~e Kanin starSkopjanec, obajsnuva Stoilko Stefkovski,~len na Crkovniot odbor.

Dali se za~uvani del od ikonite i osta-nati predmeti od starata crkva?

- Dodeka se grade{e crkvata ikonite koibea vo starata crkva, gi premestivme, noprethodno gi odnesov vo Zavodot za za{titana spomenici kade {to bea konzervirani.Nekoi od niv so tekot na godinite bea o{-teteni pa moravme da gi za{titime, objas-nuva Stefkovski.

Del od ovie stari ikoni koi imaat go-lema istoriska vrednost se izraboteni odDi~o Zograf. Po izgradbata na novata crk-va tuka gi vrativme site stari ikoni. Ina-ku, vo starata crkva porano ima{e “~esnatrpeza”, kamen blok, {to nekade vo 50-te go-dini e odnesen vo Muzejot na RepublikaMakedonija. Vo predniot del na novata crk-va vo 1988 godina e naslikana freska odumetnikot ^edo, sin na Janika Ma~evska,~ija familija e edna od najstarite i najgo-lemi vo Usje. Ikonostasot, pak, e izraboten

vo 1986 godina od umetnikot Mile Aleksi-evski, sin na poznatiot rezbar od Gali~nikNestor Aleksievski, dodava Stefkovski.

Gra|anite od Usje kako svoj za{titniktradicionalno go slavat praznikot posve-ten na Sveti Atanasij. Ona {to e karakter-isti~no za `itelite od Usje e {to masovnogo odbele`uvaat ovoj praznik. [to orga-nizira crkvata odnosno Crkovniot odborna ovoj den?

- Nie tuka go slavime i zimskiot i let-niot Sveti Atanasij. Porano zimskiot gopraznuvala crkvata so organizirawe na zaed-ni~ki sobiri i se proslavuva{e kako crkov-na slava, dodeka letniot be{e pove}e praz-nuvan kako selska slava. Od porano e ostanat

obi~ajot na 31 januari koga e zimskiot SvetiAtanasij crkvata da dava ru~ek. Porano sekolelo oven i se podgotvuvala zaedni~ka tr-peza. Tuka na zaedni~ki ru~ek se sobiraasite familii od seloto, a sekoj od doma si no-se{e podgotvena hrana i pijalok. Ova se pra-velo se dodeka edna godina ne se slu~ila te-pa~ka me|u lu|eto pa eden od postarite `i-teli predlo`il od godina tuka da se podgot-vi hranata, a sekoj da si zeme i doma da si ru-~a za da nema povtorno incidenti. Ottoga{do denes hranata se podgotvuva vo crkovnatafurna i sekoj si zema od ru~ekot za doma. Tra-dicionalno za ovoj den se podgotvuvaat ovni,no dokolku se padne posen den toga{ ru~ekotse ostava za naredniot den. Porano se vikaasvira~i i muzika, a denes ova ve}e ne se prak-tikuva. Na ovoj den vo crkvata se odr`uvaslu`ba, sveta liturgija. Sekoja godina se iz-bira kum koj nosi poga~a i p~enica vo crkva-

ta. Kumot se izbira so naddavwe, odnosnoonoj {to }e ponudi pove}e pari za crkvataslednata godina }e bide kum. Celata organi-zacija i site podgotovki se pravat so sred-stva obezbedeni od naselenieto. Sekoja fa-milija donira pari so koi obezbeduvamehrana za ovoj prznik, objasnuva dedo Dimit-rija Zlatevski, blagajnik vo Crkovniot od-bor i dodava: - Crkvata Sveti Atanasij e poduprava na crkvata „Sveti \or|ija#. Osven zaTanasovden vo crkavata se odr`uva slu`bai za Bo`ik, Veligden, Sveti Nikola, Pre-~ista, Sveti Mihail Aran|el i za Mitrov-den. Crkvata e otvorena za praznici i seko-ja nedela do 12 ~asot. Ona {to nam verniciten£ nedostasuva e toa {to vo ovaa crkva nemapop koj postojano }e odr`uva slu`bi, tuku, ka-ko {to rekov, doa|a samo na praznici.

C R K V I

KISELA VODA - CRKVA „SVETI ATANASIJ“

BO@JI HRAM IZGRADEN SO SAMOPRIDONES

OD @ITELITE NA USJEStarata crkva datira u{te od vtorata polovina na 18-ot

vek, za {to govorat starite za~uvani ikoni. Ovaa crkva bilavo funkcija se do 1963-ta godina koga se slu~i katastrofal-niot zemjotres vo Skopje.-Novata crkva po~na da se gradi vo

1979, a be{e osvetena vo 1991 godina, od strana naarhiepiskopot g.g. Gavril

OP[TINSKI VESNIK10 www.kiselavoda.gov.mk

Sveti Atanasij Veliki Spomenot vo ~est na Sveti Atanasij

Veliki se praznuva dva pati vo tekot nagodinata. Na 31-januari se praznuva zim-skiot Sveti Atanasij ili zimen Tanasov-den, a na 15-ti maj se praznuva takanare~e-niot leten Tanasovden.

Sveti Atanasij e roden vo 296-ta godi-na vo Aleksandrija kade {to rabotel kakoarhi|akon vo aleksandriskata crkva. U{tekako mlad toj odli~no go poznaval Svetotopismo i u~estvuval na Prviot Vselenskisobor kade {to se istaknal so svoite ora-torski sposobnosti. Blagodarenie na ne-govite diskusii na soborot toj ja ponelglavnata zasluga za pobedata na Arievska-ta eres poradi {to ~esto pati bil kleve-ten kaj carot. Edna godina po Soborot voNikeja toj stanal arhiepiskop vo Alek-sandrija kade {to ostanal celi 46 godini.Po porazot na Nikejskiot sobor arievcitena koi Sveti Atanasij im izrekol anatemase obidele povtorno da se vratat vo crkvi-te. Otkako Sveti Atanasij ja odbil nared-bata na car Kostadin za tolerantnost konarievcite, kako i toa eretikot Arie da bi-de vraten vo crkvata, bil proglasen za bun-tovnik i proteran vo Galija. Vo progon-stvo `iveel celi 20 godini, a vo toj periodbil progonuvan u{te ~etiri pati od stra-na na carevite koi bile privrzanici naArievcite. Toj umrel vo 373 godina.

Narodni veruvawaPraznikot Sveti Atanasij-zimen spa-

|a vo zimskite praznici bidej}i narodotovoj den go smeta za sredzima, odnosno se ve-ruva deka najsilnite studovi se ve}e mina-ti. Spored narodnite veruvawa, Sveti Ata-nasij e pobednik nad silnite studovi i mra-zevi, no sepak so predupreduvawe deka zima-ta ne e minata. Ovoj praznik vo nekoi delo-vi od Makedonija se smeta za lesen, {tozna~i se dr`el do pladne, a potoa mo`e dase rabotat doma{nite raboti. Vo raznikraevi od Makedonija narodot go smetalSveti Atanasij za svoj za{titnik, pa takanekade toj se smeta za za{titnik na kantar-xiite, na kova~ite ili se smeta za ov~arskipraznik. Toj den vo ku}ite kade {to imaloovci ne se rabotelo ni{to so veruvawedeka volcite }e im gi izedat ovcite.

Zasega nema uslovi za otvorawe nova parohijaCrkvata „Sveti Atanasij“ vo Usje spa-

|a pod parohija na crkvata „Sveti \or|ija#vo Kisela Voda. Za potrebite na naselenie-to od ovaa naselba vo crkvata se odr`uvaatbogoslu`bi za vreme na pogolemite prazni-ci, kako i vo nedelite, {to zna~i deka po-pot doa|a spored potrebite na vernicite.Spored crkovnite pravila, za postojan popvo crkvata potrebno e vo naselbata da imanajmalku 1.000 ku}i so {to }e ima i ekonom-ska opravdanost za otvorawe na nova paro-hija. Dosega vo Usje nema sozdadeno usloviza postojano anga`irawe na pop za koj }e mo-`e da se obezbedat finansiski sredstva.Inaku, za ovaa namena treba da se podnesebarawe do Skopskata eparhija koja, dokol-ku se ispolnata potrebnite uslovi mo`eda se odobri posebna parohija vo Usje. Slu-~ajot so Usje ne e edinstven. Imeno, ima mno-gu naseleni mesta koi tokmu od ovie pri~i-ni se vo ramkite na pogolemite parohii,poso~uva otec Kosta Stanoevski.

Nov krstVo neposredna blizina na naselbata

ima edno mesto {to nie go vikame Krst.Spored soznanijata tuka porano imalostari grobi{ta, a na ova mesto pronajden estar krst. Spored ka`uvawata na posta-rite, vo grobovite na lu|eto {to tuka po-rano bile zakopuvani se frlalo mnoguzlato i srebro. Neodamna na inicijativana dvajca na{i sogra|ani, Simo i Stevo,na ovaa lokacija e postaven nov krst. Krs-tot e izraboten so sopstveni sredstva nainicijatorite, kako i so pomo{ na dona-tori. Krstot e visok 9 metri i na nego epostaveno osvetluvawe. Ova mesto e naju-bavo vo celata naselba i ottuka mo`e kakona dlanka da se vidi cela Kisela Voda.Tuka ~estopati se sobiraat gra|anite, pavo sorabotka so Op{tinata predvideno eprostorot hortikulturno da se uredi. Spo-red proektot, prostorot okolu krstot tre-ba da se poplo~i i ogradi i treba da sepostavat klupi za sedewe, veli Goce Dimi-trievski, pretsedatel na MZ Usje.

KISELA VODA

Od 2002 godina koga be{e zgri-`eno prvoto dete, vo Skopje po~nada funkcionira prvoto makedonskoSOS Detsko selo. So 12 semejni ku-}i i pet dopolnitelni objekti, se-loto mo`e da zgri`i 84 deca bez ro-diteli i roditelska gri`a, najmno-gu po sedum vo sekoe semejstvo. Segafunkcioniraat site 12 ku}i vo koi`iveat 12 SOS semejstva, a vo koise zgri`eni 78 deca od koi najgolembroj se na vozrast koja odgovara nanastava od osnovno obrazovanie.

Za decata sekojdnevno se gri-`at 12 SOS majki. Nim im poma-gaat SOS tektite-SOS semejnitepomo{ni~ki koi ja zamenuvaat i £pomagaat koga e neophodno, direk-torot na seloto, doma}inot i admi-nistrativno pedago{kiot tim. Peda-go{kiot tim e sostaven od socija-len rabotnik, pedagog i dva psiholo-ga, koi davaat upatstva, profesion-alna poddr{ka na SOS majkite zapoefektivno spravuvawe so rastoti razvojot na decata. Site 12 ku}i~-ki imaat svoi imiwa, kako Pepe-

rutka, Bubamara, Baraban~e, Sonce,Son~ogled, Ververi~ka, Yvezda,Mese~ina, Cve}e, Delfin, Lasto-vi~ka i Paja~e. Imiwata se dadenipo `elba na decata i majkite.

Pri priemot na decata pokrajstandardnite kriteriumi postojat iposebni (interni) kriteriumi, pri{to se vnimava i se zemaat predvidindividualnite potrebi na detetoi soglasno tie potrebi se razgledu-vaat SOS semejstvata koi mo`atnajsoodvetno da odgovorat na oviepotrebi. Tuka se vklu~uva profilotna majkata, nejzinite ve{tini isposobnosti, strukturata na decatavo semejstvoto (pol, vozrast, nacio-nalnost), misleweto na SOS majka-ta i dr. Periodot na adaptacija zasekoe dete e individualno. Nekoga{se potrebni 6 meseci do 1 godina, anekoga{ decata se adaptiraat u{tevedna{. Treba da se ima predviddeka decata doa|aat od mnogu te{kisocijalni, ekonomski uslovi, istotaka, bitna e i vozrasta na deteto zaadaptacija. So zgri`uvaweto vo SOS

Detskoto selo Skopje go po~nuvadolgoro~niot model na gri`a zasno-vana na semejstvo {to mo`e da traedo 26 godini, no i ponatamu so pos-ledovatelnoto sledewe. Semejniotpristap vo SOS Detskoto Selo sezasnova na ~etiri principi: Na se-koe dete potrebna mu e majka, toanormalno raste so bra}a i sestri,vo nivnata sopstvena ku}a, vo ram-kite na zdravata i prijatna okolinana seloto. Mladinskata zaednica eslednata faza od SOS modelot nagri`a za deca bez roditeli i rodi-telska gri`a. Mladincite preze-maat pogolema odgovornost za sekoj-dnevniot `ivot i se pottiknuva ne-zavisnosta. Mladincite se preselu-vaat od nivniot SOS semeen dom vomladinska ku}a na vozrast soodvet-na so nivniot poedine~en razvoj, po14 godi{na vozrast. Mladincite seu~at na prakti~ni `ivotni ve{ti-ni, steknuvaat socijalno-op{testve-ni znaewa i obrazovni programi zali~en rast i razvoj i se zapoznavatso ̀ iveeweto vo Mladinskata zaed-

nica. Najmnogu 14 do 16 mladinci`iveat zaedno vo edna Mladinskazaednica. Dodeka ̀ iveat tamu mlad-incite se odgovorni za raspodelu-vawe na nivnite mladinski buxetii za rakovodewe so doma}instvotoso pomo{ na sovetite i poddr{ka-ta na SOS sorabotnik za mladin-ska gri`a, te. glavnoto lice za gri-`a odgovorno za individualniotrazvoj na mladinecot.

Treta faza od SOS modelotna gri`a za deca bez roditeli iroditelska gri`a e programata zapolunezavisno `iveewe i ~etvrtafaza e programata za vdomuvawe.

SOS Detsko selo Makedonijae ~len na golemoto semejstvo SOSDetski sela (SOS Kinderdorf)niz celiot svet, ~ija osnovna cel e

na decata bez roditeli i roditels-ka gri`a da im ovozmo`i dom, se-mejstvo i podobra idnina. Funk-cioniraweto na SOS Detsko seloSkopje se obezbeduva preku spon-zorstva i donacii. SOS Detskotoselo sorabotuva so nadvore{nisorabotnici od oblasta na obrazo-vanieto, zdravstvoto, psihologija,pedagogija, socijalni organizaciikoi se vklu~uvaat po potreba kakopoddr{ka na aktivnostite so deca-ta. Godinava, vo humanitarnata ak-cija se vklu~i i Op{tina KiselaVoda, koja donira{e paketi so ob-leka za decata. SOS Detskoto se-lo sorabotuva so Centrite za so-cijalna rabota vo Makedonija, ka-ko i so Ministerstvoto za trud isocijalna rabota. S. S.

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I

INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTING

D O N ZA C I CI

Svetskiot den na lu|eto so hen-dikep }e se odbele`uva sekoj den vo2008 godina. Akcijata na Detla Presi Polio Plus za istaknuvawe nasposobnosta na lu|eto so posebnipotrebi po~na na 3 dekemvri mina-tata godina, koga vo Univerzalnasala vo Skopje bea izraboteni ne-verojatni umetni~ki dela tokmuod licata so hendikep. Glaven orga-nizartor na ovoj proekt e GordanaSimonova Momirova od agencija-ta Detla Pres Marketing, kako iNata{a Postolovska, pretstavnikod Polio Plus.

Za toa kako e dojdeno do ideja-ta 2008 da se odbele`uva kako godi-na na ednakvi mo`nosti, Gordana

Simonova Momirova veli deka toaproizleglo glavno od sposobnostaso koja raspolagaat lu|eto so pose-bni potrebi.

- Najgolem motiv n£ daderabotata na Roza Mojsovska kojasozdava vrvni umetni~ki dela,slikaj}i so usta, li~nost koja svo-jot talent nesebi~no go preneseu-va na u{te dve deca koi ja delatnejzinata sudbina. Tokmu sposob-nosta na Roza i dvete deca koinemaat race pa slikaat so usta, egolema pobeda pred koja ne mo`esamo da se zami`i, pa tokmu zatoaI celiot proekt go narekovmeMojata Golema Pobeda. No, dalitreba ovie lu|e da bidat zabora-

veni vo tekot na 365 dena i samoedna{ vo godinata da se misli naniv? Mora da se potencira dekaMakedonija e premala za da se ot-ka`e od uslugite na bilo koj svojgra|anin, veli Simonova Momi-rova.

Taa veli deka celta na ovojproekt e da se promoviraat delatana ovie umetnici Roza, Igor i Dar-ko, {to vsu{nost }e zna~i i pri-dones na nivnite dela so cena koja}e bide odredena kako donacija zakamapawata vo koja se sobiraatsredstva za postavuvawe na monta`-ni drveni ku}arki.

- Vo plan e izgradba na mala mik-ro zaednica organizirana na prin-

cip na semejno ̀ iveewe, a ne vo ins-titucii. Sepak, mora da se potenci-ra deka delata sozadeni od ustite naovie umetnici nemaat cena, veli taa,dodavaj}i deka prvata ku}a }e bidepostaven vo Bawa Bansko.

- Taa }e bide studio na Roza,vo koe taa }e mo`e da gi prenesuvasvoite znaewa. Nejziniot centarna nejzino barawe }e se vika To{eProeski, od pri~ina {to tokmutitulata za ednakvi mo`nosti mi-natata godina treba{e da ja dobiena{ata muzi~ka legenda, objasnuvaGordana Simonova Momirova.

Spored nea, u{te otkako go pog-lednaa proektot mnogu instituciii op{tini se priklucija vo ovojproekt.

- Moram da ka`am deka za ovojproekt finansiska pomo{ dodelii Op{tina Kisela Voda. Inaku odpoodamna e poznato deka KiselaVoda i gradona~alnikot Xorxe Ar-sov se gri`at za ovie lica, a toanajdobro go poka`aa so izgradba nasportskiot centar za lica so poseb-

ni potrebi. Pokraj pari~na pomo{lokalnite vlasti i dr`avata }etreba da obezbedat zemji{te na koe}e se gradat monta`nite ku}i koi}e bidat domovi na licata so hendi-kep, dodava Simonova Momirova.

Za toa, pak, kakov e anga`manotna Polio Plus vo celiot ovoj pro-ekt Nata{a Postolovska veli:

- Na{iot anga`man e da prido-neseme za samostoen `ivot na ovielu|e i tie pove}e da ne bidat na to-var na dr`avata. Postojat lu|e koimo`at samite za sebe da se gri`at, panie tokmu toa sakame da go doka`e-me i da im ovozmo`ime poubav ̀ ivot.

Inaku, Detla Pres i PolioPlus organizaciite koi se zafati-ja so reazliacija na proektot Moja-ta Golema Pobeda, naidoa na umet-nici kako Roza i vo Italija, patokmu Italija }e bide prvata zemjakoja }e bide posetena od na{ipretstavnici za eventualno vklu-~uvwe vo proektot.

S. R.

Vo sklop na Akcijata „Bidi human“ op{tinata Kisela Voda donira{eobleka na SOS Detskoto selo

GLAVNA CEL BEZGRI@EN @IVOT ZA SEKOE DETE Vo 12 ku}i vo koi `iveat 12 SOS semejstva, zgri`eni se 78 deca

od koi najgolem broj se na vozrast koja odgovara na nastavata od osnovnoobrazovanie. - Za niv sekojdnevno se gri`at 12 SOS majki

Vo 2008 sekoj den }e se odbele`uva Svetskiot den na lu|eto so hendikep

MAKEDONIJA E PREMALA ZA DA SE OTKA@E OD USLUGITE NA BILO KOJ SVOJ GRA\ANIN

- Glaven organizartor na ovoj proekt e Gordana Simonova Momirova od agencijata Detla Pres Marketing.

- Op{tinata Kisela Voda donira{e finansiski sredstva za ovoj proekt

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Ovlastena geodetska kancelarija gi izvr{uva slednite raboti:

- Fizi~ki delbi - Ome|uvawe na katastarski parceli- Numeri~ki podatoci - Iskol~uvawe na objekti - Protokol- Eta`en permer - Poedine~en upis (Imotni listovi)- Promena na kultura i klasa

Ul. Mihail ^akov br. 4-2/lok. 5 (kaj tehni~ki pregled)Tel.: 02 2773-770; 2773-780 geotera_mk@yahoo.com

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

U ^ I L I [ E N R TS P O

12 www.kiselavoda.gov.mk

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. R. @inzifov

O. U. N. G.-Duwa - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. P. Zografski

O. U. K. J. - Pitu - O. U. K. Kepeski

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. K. Kepeski - O. U. R. @inzifov

O. U. P. Zografski - O. U. N. G.-Duwa

EKIPI 2. KOLO datum rezultat

O. U. N. G.-Duwa - O. U. K. Kepeski

O. U. R. @inzifov - O. U. P. Zografski

EKIPI 3. KOLO datum rezultat

O. U. K. Kepeski- O. U. P. Zografski

O. U. N. G.- Duwa - O. U. R. @inzifov

EKIPI 3. KOLO datum rezultat

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. R. @inzifov

O. U. K. [apkarev - O.U. K. Kepeski

O. U. . J. - Pitu - O. U. Sv. Kl. Ohridski

O. U. N. G.-Duwa - O. U. P. Zografski

EKIPI 4. KOLO datum rezultat

O. U. R. @inzifov - O.U. K. Kepeski

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. J. - Pitu

O. U. P. Zografski - O. U. K. [apkarev

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. N. G.-Duwa

EKIPI 5. KOLO datum rezultat

O. U. K. J. - Pitu - O. U. R. @inzifov

O. U. K. Kepeski - O. U. P. Zografski

O. U. N. G.-Duwa - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. [apkarev - O. U. Sv.Kl. Ohridski

EKIPI 6. KOLO datum rezultat

O. U. R. @inzifov - O. U. P. Zografski

O. U. K. J. - Pitu - O. U. N. G.-Duwa

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. K. Kepeski

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. [apkarev

EKIPI 7. KOLO datum rezultat

O. U. N. G.-Duwa - O. U. R. @inzifov

O. U. P. Zografski - O. U. Sv. Kl. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O. U. K. J. - Pitu

O. U. K. Kepeski - O. U. K. Pej~inovi}

RASPORED NA NATPREVARI VO MAL FUDBAL VO MA[KA KONKURENCIJA

RASPORED NA NATPREVARI VO KO[ARKA VO MA[KA KONKURENCIJA

Treninzite na {kolskite selekcii }e zapo~nat vo fevruari. Za ovaa namena }e se upotrebuvaat {kolskite sali i site u~enici }e

sportuvaat besplatno. Natprevarite vo ligite }e se odigruvaat vo mesecite mart i april dodeka vo mesecot maj }e se odigraat

plej-of sredbite vo site ligi po {to }e bidat poznati ovogodine{nite pobednici. Inaku prethodno site u~esnici vo u~ili{niot

sport zadol`itelno treba da izvr{at lekarski pregledi vo Sportska medicina. Informaciite za datumite i mestoto na odigru-

vawe na natprevarite }e se soop{tuvaat preku koordinatorite po sportovite.

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. R. @inzifov - O. U. K. [apkarev

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. Kepeski - O. U. N. G. -Duwa

O. U. P. Zografski - O. U. K. J. - Pitu

13OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

U ^ I L I [ E N R TS P O

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. Kepeski

EKIPI 2. KOLO datum rezultat

O. U. K. Kepeski - O. U. Sv. Kl. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O. U. K. Pej~inovi}

EKIPI 3. KOLO datum rezultat

O. U. Sv.Kl. Ohridski - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. Kepeski - O. U. K. [apkarev

RASPORED NA NATPREVARI VO RAKOMET VO MA[KA KONKURENCIJA

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. N. G. - Duwa - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. K. [apkarev

EKIPI 2. KOLO datum rezultat

O. U. K. [apkarev - O. U. N. G - Duwa

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. Sv. Kl. Ohridski

EKIPI 3. KOLO datum rezultat

O. U. N. G.- Duwa - O. U. Sv. Kl. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O. U. K. Pej~inovi}

RASPORED NA NATPREVARI VO RAKOMET VO @ENSKA KONKURENCIJA

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 22 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

EKIPI 1. KOLO datum rezultat

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. K. Kepeski

O. U. P. Zografski - O. U. K. Pej~inovi}

EKIPI 2. KOLO datum rezultat

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. Sv. Kl. Ohridski

O. U. K. Kepeski - O. U. P. Zografski

EKIPI 3. KOLO datum rezultat

O. U. Sv. Kl. Ohridski - O. U. P. Zografski

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. Kepeski

RASPORED NA NATPREVARI VO ODBOJKA VO @ENSKA KONKURENCIJA

DRU[TVO ZA GRADE@NI[TVO, TRANSPORT,TRGOVIJA I USLUGI - SKOPJEul. Todor Panica br. 5/2a,

tel.: (02) 27-73-390; (02) 27-22-121

kamaco-i@hotmail.com

P I S M A V E B S A J T

„ZAGRI@EN RODITEL“

Dali ste proverile kakov nas-

tavnik po fizika vi raboti vo os-

novnoto u~ili{te Rajko @inzifov.

Toa e nastavnik koj nema pametewe

za ona {to sam go ka`al pred u~eni-

cite, odnosno ima skleroza, pi{uva

ocenki napamet, gi maltretira uce-

nicite, a i roditelite. Ve molam da

si prezemete soodvetni merki, bi-

dej}i kako roditel mo`e i na drugi

institucii da se obratam, pred s¢

inspektoratot pri Ministerstvoto.

Marina Josifovska

- Po~ituvana gospo|o Josifovska.Karakteristikata {to ja davate zanastavnik po fizika vo COU #Rajko@inzifov#, deka e skleroti~na li~-nost bez pametewe, deka gi maltre-tira u~enicite i sli~no, spored nas,e te{ka kvalifikacija. I pokrajtoa {to ne naveduvate argumenti,Sektorot za obrazovanie, kultura,sport i mladi kako najodgovorno po-vikano za slu~uvaweto vo u~ili{-tata, se potrudi da go ispita slu-~ajot. Situacijata e sledna:

1. Pod pretpostavka deka se ja-vuvate kako „zagri`en roditel#, seizvr{i uvid vo dnevnicite i se kon-statira deka so prezime Josifovskiima samo dve u~eni~ki i toa dve ses-tri (ednata vo sedmo, a drugata vo os-mo oddelenie). Dvete u~eni~ki popredmetot fizika imaat ocenka Od-li~en (5). Nivnata majka se vikaAneta, a ne Marina.

2. Vd. direktorot svika sosta-nok na koj prisustvuva{e toj li~no,nastavni~kata Katerina Stojanov-ska i edinstveniot roditel so pre-zime Josifovski. Istiot izjavuvadeka nema vrska so slu~ajot i deka„treto” lice si poigruva so negovo-to semejstvo i voop{to, so u~ili{-teto. Kako zaedni~ki zaklu~ok odsostanokot proizleze inicijativa-ta da se pronajde podnositelot nadopisot. Gospo|o Marina, Ve uveru-vame deka vo COU „Rajko @inzi-fov# nema takov nastavnik {to biim nanel {teta na u~enicite, tukuraboti soliden profesor, so izgra-deni principi i stavovi. Prepora-~uvame, dokolku ima nekoj nezadovo-

len roditel, da se javi vo Sektorotza obrazovanie, kultura, sport i mla-di i da se dogovorime za sredba.

IGRALI[TE

Blagodarni sme toa za {to go

napravivte na Tri Kru{i, no me in-

teresira dali }e ima edno sportsko

igrali{te.

Dan~o Bo`inovski

- Vo urbanisti~kiot plan vonnaseleno mesto vo Dra~evo, turi-sti~kiot kompleks lokalitet TriKrusi ima predvideno zona za sporti rekreacija.

INFRASTRUKTURAVO RASADNIK

Vi pi{uvam od ime na gra|anite

{to gi ostavivte da `iveat vo kal,

iako se vo centralno gradsko pod-

ra~je. Stanuva zbor za novite zgradi

vo Rasadnik. Vie n£ vetivte deka

infrastrukturata }e bide do kraj na

godinata. Nie izmanipulirani od

Vas kupivme stanovi za koi Vie garan-

tirate deka se legalni (ima sertifi-

kat potpie{an li~no od vas), deka }e

gi imame site uslovi za normalen `i-

vot. S¢ u{te nemame parno, a za kal-

ta posle sekoja kapka do`d, da ne

zboruvame. Zatoa, bi ve pra{ale koga

}e gi sredite nedostatocite {to n£

go ote`nuvaat `ivotot, a pritoa da

ne se kriete zad drugi institucii,

kako toa ne bile va{i ingerencii.

Martin

- Za re{avawe na infrastruk-turata vo Rasadnik ve izvestuvamedeka vo 2008 godina, so otpo~nuvawena grade`nata sezona soodvetno }epostapime so re{avawe na navedeni-te problemi.

UDARNI DUPKI

Pred nekoj den bev na gosti kajmoi prijateli vo blizina na u~ili{-teto „\uro Salaj# ili denes „Par-tenij Zografski#. Pominav po prva-ta uli~ka desno, vedna{ posle ^e{-ma. Se vika „Dositej Obradovi}#.

Kolata ja iskr{iv-katastrofa, Og-romni dupki polni so voda. Kogapropadna trkaloto, podvozjeto se ud-ri. Sramota e vo grad vakvi uli~kida dozvolite. Mo`ete da najdete ne-koj denar vo buxetot i da ja sanirate.

Nikol~o Anastasov

- Ve informirame deka godina-va so po~etokot na grade`nata sezonasoodvetno }e postapime za sanirawena udarnite dupki na ul „Dositej Ob-radovi}#.

KANALIZACIJA

Na ul. „Sava Kova~evi}# 23, kajzgradata od levata strana nemamekanalizacija (odvod). Celata infra-stuktura, pat, struja i voda gi re{a-vavme sami. Dali ima mo`nost da sere{i ova pra{awe za koe isto takanie zasegnatite gra|ani bi u~estvu-vale finansiski, no vie da menaxi-rate. Inaku, odvodot e relativnoblisku, a nie sme na septi~ki jami.

- Go razbirame vo celost va{iotproblem, no vo momentov ne sme vomo`nost da vi izlezeme vo presret.

GREEWE

Koga i dali }e ima nekakov vidna greewe vo SUGS #Bra}a Mila-dinovci#, vo naselba Dra~evo. Sra-mota e, se nao|a na 50 metri od ku}atana gradona~alnikot.

Aleksandar Ni~ev

- Vo vrska so sostojbata na higieno -tehni~kite uslovi i ispolnetost naStandardi za rabota na u~ili{teto,konkretno SUGS #Bra}a Miladinov-

ci#, vo Dra~evo, Ve izvestuvame dekasrednite u~ili{ta se pod ingeren-cii na Grad Skopje. Mo`ete slobod-no da se obratite vo Grad Skopje -Sektor za javni dejnosti - Oddelenieza obrazovanie i vistinski da jaobjasnite sostojbata. Za `al, ne smevo mo`nost da dademe nikakvo izves-tuvawe ili nasoki. Nie kako Op{ti-na sme podgotveni da go slu{neme„glasot na gra|anite# i dokolku smevo mo`nost, da im pomogneme vo raz-li~ni situacii i potrebi.

PARKINZI

Nekade vo mediumite pro~itavdeka ovaa esen }e se gradat noviparking mesta na ulicata „IvanKozarev#. Mo`e li da mi odgovoritedo kade e izvedbata na ovie parkingprostori?

Goran Cvetinov

- Od strana na OKV e izgotven proektso koj po obezbeduvawe na finansis-ki sredstva vo 2008 godina }e nastapi-me so realizacija na zacrtanata cel.

NASTAVNICI-MENTORI

Me interesira kako vo osnovno-to u~ili{te „Rajko @inzifov# ra-botat tolku mnogu oddelenski nas-tavni~ki, osobeno vo prvo i vtorooddelenie i niedna, kako priprav-nik, kraj sebe nema mentor nastavnikda i poka`e i da ja upati vo rabota-ta, bidej}i toa e zakonski, a pred s¢raboti so deca od prvo odelenie na5,5 i 6 godini. Sepak, treba da gi slu{-nete komentarite na roditelite naovie deca.

Kristina Veleska

- Vo vrska so Va{eto tvrdewedeka vo COU „Rajko @inzifov# nemaopredeleno mentor za oddelenskitenastavnici za prvo i vtoro oddele-nie, Ve izvestuvame za slednoto:

Vo COU #Rajko @inzifov# se-koj nastavnik - po~etnik ima svojmentor i se raboti spored Programaza mentorirawe. Psihologot aktivnosorabotuva so site nastavnici - po-~etnici, organiziraj}i rabotilnicii sli~no.

VODOVODNI CEVKI

Rekovte deka }e gi zamenite az-bestnite vodovodni cevki vo Dra~e-vo. Dali i koga }e se realizira toa?

Edi

- Od strana na OKV godinava }e bi-dat prezemeni soodvetni aktivnostiza re{avanje na problemot so azbest-nite cevki.

LEGALIZACIJA

NA DIVOGRADBITE

Dali Op{tinata i vie kako gra-dona~alnik koj se zalagavte na po~e-tokot na va{iot mandat za legaliza-cija na divogradbite vo Kisela Voda,}e najdete nekoj model za spornitedivogradbi vo Dra~evo. Me intere-sira za delot pod Marles kade {to

ku}ite se izgradeni u{te od sedumde-setite godini. Pred dve godini po~-nav procedura za legalizacija, me|u-toa nikoj ne mo`e{e to~no da mi ka-`e kako da si ja legaliziram ku}ata.Me interesira dali vie ili nekojkompetenten, odnosno kaj kogo odva{ite slu`bi mo`am da se obratam,no toj da znae {to to~no treba da senapravi za da mo`e da se legaliziradivogradba.

Jane

- Vo tek e izgotvuvawe na Zakonza legalizacija i po negovoto donesu-vawe }e se vidi koi od divogradbitei na koj na~in }e se legaliziraat.

OTKUP NA DVORNOZEMJI[TE

Ve molam da mi odgovorite kojae procedurata za otkup na dvornotozemji{te, konkretno za naselba Dra-~evo. Dokolku ste vo mo`nost i da jaka`ete cenata za metar kvadraten.

Velimir

- Za procedurata za otkup nadvorno mesto i cenata na metar kva-draten treba da se obratite do sood-vetnite kancelarii na Minister-stvoto za finansii, koi se vo sklo-pot na Op{tinata.

Izgradivte atmosferska kanal-izacija za potrebite na stanarite odzgrada 19, na ulica „Kopernikova# vonas. Dra~evo. Pri tie grade`niraboti, celosno be{e uni{ten par-kot (zeleniloto i drvjata) na stana-rite od zgradata 17, od istata ulica,bidej}i cevkite bea postaveni tokmuna ova mesto. Imajki predvid deka ezimska sezona so do`dovi i snegovi,{tetata od nanosi od kal i voda mo-`e da bide mnogu pogolema od efek-tot {to go postignavte so izgradbatana kanalizacijata. Ve molime ved-na{ da ja zavr{ite rabotata {to japo~navte i da go uredite parkot, ka-ko {to prethodno be{e, so cel ovaaakcija da bide u{te eden va{ i na{uspeh. Dokolku ne najdete za potreb-no da odgovorite na na{ite barawai da go popravite ona {to go rasipakompanijata koja ja izveduva{e ovaaakcija, }e gi prezememe site aktiv-nosti za da ja informirame celatajavnost za toa kako mesto da se pos-tigne pozitiven efekt, se sozdavaatpogolemi problemi za va{ite izbi-ra~i. Nie ve}e napravivme foto ivideo snimki za da ja arhivirame sos-tojbata pred i po zavr{uvaweto nagrade`nata operacija, kako bi mo`e-le da gi upotrebime kako dokaz za dago potkrepime ova na{e tvrdewe. Senadevame na itno re{avawe na prob-lemot, za{to prviot do`d ve}e gi na-polni na{ite podrumski prostoriiso voda i kal, a so toa }e ja prelie ina{ata trpelivost.

Ku}en sovet na zgrada 17, od ulica#Kopernikova# vo nas. Dra~evo

- Vo programata za 2008 godinaso po~etokot na grade`nata sezona}e prezememe merki za vra}awe na ze-leniloto vo parkot vo prvobitnasostojba.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

KOMU PRE^AT KORPITE

ZA OTPADOCI

VO NA[IOT PARK

Neodamna, okolu pladne izle-gov da se pro{etam do fontanata vona{iot park, neposredno do OU „Ne-vena Georgieva Duwa# koj e razuba-ven so novi, ubavi, (so `olta i crve-na boja) korpi za otpadoci. Tie samo{to bea postaveni i bea dopolnite-len ukras na ova prekrasno kat~e zaodmor i dru`ewe na gr|anite od na-{ata naselba, osobeno za najmladi-te. No, bev v~udoviden od gletkata:od 4 novopostevenite korpi - 2 beaotkornati i frlena na zemjata, aotpadocite rasfrleni okolu niv.Grda slika! Vedna{ mi se nametnaanekolku pra{awa: Koj go pravi ova?Komu mu pre~i toa {to e ubavo ifunkcionalno vo na{iot park? Da-li nekoj poedinec ili grupa {to gonapravi ovoj vandalski i primitiv-en gest mislea i znaeja {to pravat?

[to im be{e celta? Dali tojili tie se zdravi i normalni lu|e?I odgovorite mi se nametnaa brzo:Dokolku se tie mentalno zdravi,tie se sovremeni vrvari, uni{tuva-~i na korisnoto i ubavoto vo na{a-ta socijalna i ekolo{ka sredina.Na niv ne im e mesto da `iveat vocivilizirana sredina, tie treba daodat v {uma i da `iveat so divite`ivotni-pa koj e posilen neka pre-

`ivee (spored teorijata na Darvin).Ako pak, toj ili tie se bolni, nekagi identifikuva nivnata sredina ineka gi pu{ti vo soodvetni zdrav-stveni institucii na lekuvawe.Mislite mi te~ea i ponatamu, mo-`ebi se nekoi razgaleni sinovi narazbesneti tatkovci koi im davaatsè{to baraat i im dozvoluvaat dapravat sè{to sakaat. Ne bi sakal daprifatam nekoi drugi misli, ne dajBo`e, koi mi se nametnuvaat.

Vo sekoj slu~aj koi i da se tietreba da se pronajdat i protiv nivda se prezemat prvo soodvetni kaz-neni merki, a potoa i seriozni vos-pitni merki na vospituvawe i na so-cijalizacija.

Sepak, na kraj im se obra}am:Nemojte Ve molam, ne pravete lo{iraboti karakteristi~ni za lo{itelu|e. Pravete dobrini. Setete se naTo{e. Samo lu|eto koi pravt dobridela se sakani i po~ituvani-seko-ga{ i sekade.

V O F O K U S O T

Sne`ana STEFANOVSKA

Prvoto ne{to {to gopomisliv koga go dosu-dija penalot be{e kakomo`e Makedonija do tol-ku da nema sre}a. No,ovaa crna misla samomi mina niz glavata ive}e po~nav da se koncen-triram na ona {to sle-duva{e. Pretpostavu-vav od prilika kade }e{utira, bidej}i so iz-veduva~ot na penalotsum igral zaedno vo {pan-skoto prvenstvo. Ot-kako go odbraniv uda-rot od 7 metri ne bevsvesen {to se slu~i. Bevvo euforija. Duri sega seosvestuvam {to visti-na se slu~i

Op{tina Kisela Voda va`i zarakometna op{tina. Dovolno e dase spomenat imiwata na Gino Stre-zovski, Ace Stankovski, talenti-ranata Elena Tasevska... No, najgo-lemata yvzeda koja vo ovie momen-ti najsilno sveti e aktuelniotgolman na makedonskata rakomet-na reprezentacija i na klubot Me-talurg, Borko Ristovski. So maes-tralnata odbrana vo samiot fin-i{ na me~ot so Portugalija vo Gi-marae{, stana rakometen heroj naMakedonija.

Kako Borko Ristovski stana ra-kometar? Koj be{e inicijator da Po~-nete da se zanimavate so ovoj sport?

- Rakometot go zasakav blago-darenie na mojot profesor po fi-zi~ko obrazovanie od srednoto u~i-li{te Lefter Bo{kovski. Prvi-te rakometni ~ekori gi napravivkaj nego, za potoa da me prezeme ne-goviot sin, Andon Bo{kovski.

Site sakaat da bidat igra~i,zo{to Borko se re{i da bide gol-man?

- Koga igrav fudbal so dru-garite sekoga{ me stavaa na gol-manskata pozicija. Toa vsu{nostbe{e presudno {to stanav golman.

Vo koj klub ja po~navte karierata?- Rakometnata kariera ja po~-

nav vo Jug. Po nekoe vrme minatovo ovoj klub preminav vo Meta-lurg kade {to igrav edna godina, a

potoa vo Vardar, klub vo koj osta-nav dve godini. Sleduva{e novapreselba, ovoj pat vo Makedonija.Po edna godina minata vo ovojklub, povtorno potpi{av dvego-di{en dogovor so Metalurg, zaslednite godini da gi minam vo[panija, najprvo vo Teukro, a po-toa vo Al`esiras. Sega povtornosum del od Metalurg.

So ekipata na Al`esiras,imavte dogovor u{te edna godina,no re{ivte da se vratite vo Make-donija. Zo{to?

- Imav neki privatni problemii zatoa re{iv da se vratam voMetalurg. S¢ u{te sum vo kontaktso menaxerot i rakovodstvoto naklubot. Sega zasega ostanuvam voMakedonija, a za ponatmu }e vidime.

Mo`ete li da napravite ednaparalela na rakometot vo Make-donija i na onoj vo [panija?

- Daleku sme od ona {to goimaat [pancte. Rakometot tamu sesfa}a kako zabava. Vo nego inve-stiraat op{tinite, no i drugi in-stitucii. Za razlika od kaj nas,kade {to sportot se sfa}a prem-nogu li~no i sentimentalno. N£trebaat mnogu pari i konkretnastraegija za toa kao treba da segradi ovoj sport vo Makedonija.

Ona {to be{e najaktuelno iz-minative nekolku dena sekako eplasmanot vo bara`ot za plasmanna SP vo Hrvatska. Natprevarotsite go vidovme, se slu~i {to seslu~i, na krajot site edinstvenivo razmisluvawata, heroj na sred-bata bevte tokmu vie. Kako se ~uv-stvuva{e vo momentite koga sudis-kata dvojka od Germanija go dosudipenalot, a kako po maestralnataodbrana? Imavte li vizija kade }e{utira protivni~kiot igra~, {torazmisluvavte vo tie momenti?

- Prvoto ne{to {to go pomis-liv koga go dosudija penalot be{ekako mo`e Makedonija do tolku danema sre}a. No, ovaa crna misla sa-mo mi mina niz glavata i ve}e po~-nav da se koncentriram na ona {tosleduva{e. Pretpostavuvav od pri-lika kade }e {utira, bidej}i so iz-veduva~ot na penalot sum igral za-edno vo {panskoto prvenstvo. Ot-kako go odbraniv udarot od 7 metrine bev svesen {to se slu~i. Bev voeuforija. Duri sega se osvestuvam{to vistina se slu~i.

Koja reprezentacija ja posaku-vate vo bara`ot, ima li Makedo-nija kvalitet da se izbori za plas-man na SP?

- Li~no jas posakuvam da igra-me so Slovenija za da im se revan-{irame za porazot vo minatiot

bara`. [to se odnesuva do kvali-tetot sekako deka go imame, samon£ se potrebni dobri podgotovki.

Da ni ka`ete ne{to za nedo-razbirawata so RFM. Po zvar{u-vaweto na kvalifikaciskite nat-prevari imavte sredbi so lu|eto odFederacijata, {to se dogovorivte?

- Da, imavme sredbi so ~elni-cite na RFM. Na tie sostanocinie poso~ivme deka vo idninapotrebno e site raboti da bidatstaveni na svoe mesto i da se obez-bedat uslovi za dobri podgotovki.Dobivme vetuvawe deka rabotite}e bidat dovedni vo red. DokolkuRFM ne go ispo~ituva vetenoto }emorame rabotite povtorno da gizememe vo na{i race. Nie ja razbi-rame situacijata vo RFM, no i tietreba da razberat deka nie vo sekojmoment morame da gi imame siteuslovi za rabota za da mo`eme naMakedonija da £ doneseme u{teedna radost.

So va{iot klub Metalurg vipretstojat natpreavri vo kupot naEHF. Koi se tvoite o~ekuvawa, }ese plasirate li vo ~etvrtfinaleto?

- Na 9 i 16/17 fevruari gi igra-me natpreavrite so {panskiotGranuljers. Mislam deka mo`eme daostvarime pobeda nad ovoj protiv-nik, imame kvalitet za toa i o~e-

kuvam plasman vo ~etvrtfinaleto.No, nam n£ ostanuva da go dadememaksimumot od nas i na parketot dago daka`eme na{iot kvalitet.

Koj }e bide {ampion na Make-donija vo rakomet godinava?

- Metalurg ve}e 70% ja ima{ampionskata titula. Potrebnan£ e u{te edna pobeda nad direkt-niot konkurent Vardar Pro i }emo`eme da po~neme da slavime.Godinava ja posakuvam i kup titu-lata so Metalurg.

Kako i sekoj igra~, dali i vieimate svoi idoli, lu|e kako koisakate da bidete?

- Mojot najgolem idol od Ma-kedonija e Danilo Brestovac.Otsekoga{ sum go po~ituval ovoj~ovek, a toa trae i do den dene{en.Od stranskite rakometari isklu-~itelno gi po~ituvam Arpad Ster-biak i Hening Fric.

Dali imate vreme da gi sle-dite drugite sportovi? Imate liomileni klubovi od drugitesportovi?

- Mnogu sakam da gledam fud-bal i strasno navivam za Barse-lona. Gledam i makedonski sport,no mnogu retko.

Mo`ete li da ja izdvoite naj-dragata pobeda i najbolniot poraz?

- Nesomneno najdraga pobedami e onaa protiv Portugalija, aporaz {to te{ko go podnesov be-{e onoj na mladinskoto EP voPolska, koga vo polufinaleto bev-me porazeni od doma}inot.

Borko Ristovski izrasna voKisela Voda. Mo`ete li da n£ ka-`ete ne{to za va{eto detstvo mi-nato vo ovaa naselba?

- Da, jas porasnav vo KiselaVoda. ^est mi e {to sum del odovaa Op{tina koja dade vidnisportski, pred s¢ rakometni imi-wa. Imav ubavo detstvo vo KiselaVoda i minatoto vo ovaa naselba}e go pametam samo po ubavi rboti.

Deka stanuva zbor za izvonre-den rakometar doka`uvaat brojnitepriznanija {to Borko Ristovski giima dobieno. Pokarj priznanietoza najdobar golman vo Evropa, Ris-tovski ima dobieno pove}e indi-vidualni priznanija i od na{iteinstiucii i federacii. I pokrajgolemiot uspeh protiv Portugalijaskromoto mom~e sebe si ne se smetaza yvezda. So samo 25 godini uspeada se iska~i visoko me|u makedon-skite rakometni velikani, no prednego doprva sleduvaat godinite vokoi treba da doka`e {to znae.

Borko Ristovski, herojot od Kisela Voda {to ja odnese Makedonija vo bara`ot za plasman na SP vo rakomet vo Hrvatska

PRETPOSTAVUVAV KADE ]E [UTIRA PROTIVNIKOT

GRA\ANI NA OP[TINA KISELA VODANa 31.01.2008 (~etvrtok), Golema sala na Op{tinata

AKCIJA ZA DARUVAWE KRVIzrazete ja va{ata humanost i solidarnost preku daruvawe na krv!

VA[ATA KRV SPASUVA @IVOTKrvta e nezamenliv lek, sekojdnevno potreben za lekuvawe na bolnite i povredenite

PRIDRU@ETE NI SE!Da daruvame krv denes, za{to utre mo`ebi i nam }e ni treba

CRVEN KRST NA MAKEDONIJA