iii inženiring, projektiranje in i d.o.o., ferrarska 12 ... ankaran apartmaji... ·...

iii,Inženiring, projektiranje in izvedba instalacij, d.o.o., Ferrarska 12, Koper

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NAČRT IN ŠTEVILČNA

OZNAKA NAČRTA: 04 NAČRTI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME:

Elektroinštalacije jaki in šibki tok ter strelovodna naprava INVESTITOR : Adria turistično podjetje d.o.o. Jadranska cesta 25, Ankaran OBJEKT : Depandanse »Olive suites« v kompleksu turističnega naselja

ADRIJA Ankaran – objekt D in objekt E VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA IZVEDBO - PZI

IN NJENA ŠTEVILKA: 12/18

ZA GRADNJO: INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNA DELA

PROJEKTANT: III, d.o.o., Koper, Ferrarska 12, Koper

Direktor: Dušan KANDUČ, univ. dipl. inž. strojn. ODGOVORNI PROJEKTANT: Stojan ROGELJA, univ. dipl. inž. el. Identifikacijska številka: E-0349

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Aleksander BIZJAK, univ. dipl. inž. arh. Identifikacijska številka: ZAPS 0260-A

ŠTEVILKA NAČRTA : 24-02/17-E

Koper, november 2018


Stran 2

KAZALO VSEBINE NAČRTA

ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME št. 24-01/17-E

1. NASLOVNA STRAN NAČRTA 1

2. KAZALO VSEBINE NAČRTA 2

3.TEHNIČNO POROČILO 3

3.1 UVOD 3 3.2 ELEKTROENERGETSKO NAPAJANJE 5 3.3 STIKALNI BLOKI 6 3.4 IZVEDBA ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA 7

3.4.1 Elektroenergetski dovod 7 3.4.2 Notranje elektroinstalacije – jaki tok 7 3.4.3 Notranje elektroinstalacije – šibki tok 8 3.4.4 Strelovodna naprava 11 3.4.5 Zaščita pred neposrednim dotikom 13 3.4.6 Zaščita pred posrednim dotikom 13 3.4.7 Izenačevanje potenciala 14

3.5 Kabelska kanalizacija 15 3.5.1 Navodilo za izvedbo kabelske kanalizacije 15

3.6 Križanja in približevanja 16 3.7 DIMENZIONIRANJE IN OSTALI IZRAČUN 17

3.7.1 Dimenzioniranje tokokrogov za dovod električne energije na stikalne bloke in do uporabnikov 17 3.7.2 Kontrola vodnikov na termične obremenitve 17 3.7.3 Zaščita pred preobremenitvenimi tokovi 18 3.7.4 Izračuni padcev napetosti 18 3.7.5 Izračun osvetlitve prostorov 19

3.8 POPIS MATERIALA IN DELA 20

4. RISBE

1. Situacija zunanji razvodi energetske in TK naprave ter zunanja razsvetljava

2. Tloris objekta D – skupni notranji razvodi elektroinstalacije jaki in šibki tok 3. Tloris objekta D pritličje – elektroinstalacije jaki in šibki tok 4. Tloris objekta D nadstropje – elektroinstalacije jaki in šibki tok 5. Tloris objekta E – skupni notranji razvodi elektroinstalacije jaki in šibki tok 6. Tloris objekta E pritličje – elektroinstalacije jaki in šibki tok 7. Tloris objekta E nadstropje – elektroinstalacije jaki in šibki tok 8. Enopolna shema – vozliščno razvodni stikalni blok RVD 9. Enopolna shema – vozliščno razvodni stikalni blok RVE 10. Enopolna shema – razvodni blok RD(E)-P(N)_ - tipska 1 11. Enopolna shema računalniška mreža in telefonija 12. Enopolna shema hotelska avtomatizacija 13. Enopolna shema CATV razvod /TV in radio) 14. Tloris strehe – strelovodna naprava – objekt D 15. Tloris strehe – strelovodna naprava – objekt E


Stran 3

3.TEHNIČNO POROČILO 3.1 UVOD Projekt obravnava izvedbo elektroinstalacije jakega in šibkega toka objekta: Depandanse Olive suites v kompleksu turističnega naselja Ankaran, katerega investitor je Adria turistično podjetje d.o.o., Jadranska cesta 25, Ankaran. Depandanse Oliva suites obsegajo 2 nizov objektov D in E in s po 8 apartmaji oziroma 4 apartmaji. Objekti so obstoječi in dotrajani, tako, da se v celoti obnovijo. Zidovi so opečnati ometani z malto, streha pa je krita s korci. Temu načinu gradnje so bile prilagojene tudi predvidene elektroinštalacije. Objekt je obstoječ in je že imel izvedene elektroinstalacije, ki se popolnoma odstranijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije se je upoštevalo vse veljavne tehnične predpise, normative in standarde, ki so predpisani za to vrsto objektov. Temu odgovarja tudi izvedba. Izvajalec mora inštalacijo izvesti v skladu z določili navedenih predpisov Pri izdelavi projektne dokumentacije se je upoštevalo vse veljavne tehnične predpise, normative in standarde, ki so predpisani za to vrsto objektov in sicer:

- Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS, št. 41/2009);

- Nizkonapetostne električne inštalacije, Tehnična smernica TSG-N-002:2007; - Zakon o graditvi objektov; - Energetski zakon (Ur. list RS, št. 27/07); - Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti (Ur. list RS, št.

99/04); - Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odvzem električne energije (Ur. list RS,

št.117/02 in 21/2003); - Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih

mej (Ur. list RS, št.27/04); - Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur. list RS, št 132/06); - Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih

transformatorskih postaj (Ur. list SFRJ, št.13/78); - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, št. 28/2009); - Zaščita pred delovanjem strele – tehnična smernica TSG-N-003:2009; - Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo

enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvez z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. list RS, št.114/03 in 130/04);

- Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št.66/04); - SIST IEC 60364 – Nizkonapetostne električne inštalacije – 1. del – Temeljna načela,

ocenjevanje splošnih značilnosti, definicije; - SIST IEC 61140 – Zaščita pred električnim udarom – Skupni vidiki za inštalacijo in

opremo; - SIST IEC 60364-4-41 – Nizkonapetostne električne inštalacije, 4-41. del: Zaščitni ukrepi,

zaščita pred električnim udarom; - SIST IEC 384-4-42 – Električne inštalacije zgradb, 4-42. del: Zaščitni ukrepi, zaščita

pred toplotnimi učinki; - SIST IEC 60364-4-43 – Električne inštalacije zgradb, 4-43. del: Zaščitni ukrepi, zaščita

pred nadtoki;


Stran 4

- SIST IEC 60364-4-44 – Električne inštalacije zgradb, 4-44. del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred prenapetostmi – Zaščita pred napetostnimi motnjami in pred elektromagnetnimi motnjami;

- SIST IEC 60364-4-443 – Električne inštalacije zgradb, 4-44. del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred prenapetostmi – Zaščita pred napetostnimi motnjami in pred elektromagnetnimi motnjami 443. točka: zaščita pred atmosferskimi in stikalnimi prenapetostmi;

- SIST IEC 60364-5-54 – Električne inštalacije zgradb, 5-54. del: izbira in namestitev električne opreme, ozemljitve, zaščitni vodniki in izenačitev potencialov inštalacij;

- SIST IEC 60364-5-51 – Električne inštalacije zgradb, 5-51. del: izbira in namestitev električne opreme, Splošna pravila;

- SIST IEC 60439-1 – Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 1. del Tipsko preizkušeni in delno tipsko preizkušeni sestavi;

- SIST IEC 60439-3 – Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 3. del Posebne zahteve za sestave nizkonapetostnih stikalnih naprav, predvidene za vgraditev na mestih, do katerih imajo dostop nestrokovne osebe, razdelilniki;

- SIST IEC 60364-5-52 – Električne inštalacije zgradb, 5-52. del: izbira in namestitev električne opreme, Inštalacijski sistemi;

- SIST IEC 60364-6 – Nizkonapetostne električne inštalacije, 6. del Preverjanja; - SIST EN 62305- 1(2,3):2006 – Zaščita pred delovanjem strele.

Material za izvedbo elektroinštalacij je predviden tak, ki ustreza veljavnim standardom in tak mora biti tudi vgrajen. V nasprotnem mora izvajalec del pridobiti ateste od za to pooblaščenih zavodov. Z atesti, ki jih izvajalec pridobi od proizvajalcev naprav in materiala pa dokaže, da vgrajen material odgovarja zahtevam standardov.


Stran 5

3.2 ELEKTROENERGETSKO NAPAJANJE Obravnavan objekt se napaja iz obstoječega NN omrežja oziroma lastne transformatorske postaje TP Adria. Za potrebe rekonstrukcije se iz NN ogrodja TP izvede nov izvod s kablastim vodnikom tipa NYY-J 4×70mm2, varovan v TP z NV varovalkami 3×160A. Izvod se zaključuje v vozliščnem stikalnem bloku RVD, ki je izveden kot zidna omarica. Od tu se napajajo vozliščni razvodni bloki RVD in RVE in sicer s kablastim vodnikom NYY-J 4×35mm2, ki so v RVD (energetski del) podvarovani z NV varovalkamim 3×100A oziroma 3×63A. Od tu se napajajo notranji razdelilni stikalni bloki s kablastimi vodniki tipa NYY- V RVD (E) so nameščene tudi naprave za prenapetostno zaščito objekta. Sistem napajanja za notranje inštalacije je predviden TN-S.

- Povečanje priključne moči ni potrebno saj se nadomeščajo obstoječi porabniki in se priključne moči porabnikov ne spreminjajo bistveno


Stran 6

3.3 STIKALNI BLOKI Za porabnike predvidene v objektu so nameščeni stikalni bloki: RVD, E vozliščni razdelilni stikalni blok,

RD(E)-P(N)_ razdelilni stikalni bloki apartmajev,

Vozliščni razdelilni stikalni bloki RVD(E) so izvedeni kot zidne omare postavljene v energetski peostor, izdelane iz nerjavne pločevine v zaščitni stopnji IP56. Stikalni bloki RD(E)-P(N)_ so tipske pločevinaste omarice namenjene podometni montaži. Stikalni bloki so nameščeni v prostorih apartmajev na višini cca 2m od tal – uskladiti z arhitektom notranje opreme. V stikalnih blokih je nameščena vsa varovalna, stikalna in krmilna oprema. Tipi predvidenih varovalnih elementov so izbrani glede na namen in pogoje delovanja (inšt. odklopilniki, kombinirana zaščitna stikala). Stikalni bloki so opremljeni z glavnim stikalom, s katerimi je mogoče vzpostaviti breznapetostno stanje za vse porabnike. Vsi vgrajeni elementi morajo imeti napisno tablico, enako morajo biti označeni tudi fazni in nevtralni vodniki. Priključki le-teh morajo biti izvedeni z vijačnimi spoji. Vodniki nevtralnih in zaščitnih vodnikov morajo biti zbrani na svoji zbiralki in označeni, kateremu tokokrogu pripadajo. Na omaricah stikalnih blokov morajo biti vidne oznake delovne napetosti, frekvence in sistema ozemljitve ter označbe imen stikalnih blokov. Stikalni bloki morajo biti opremljeni z enopolno vezalno shemo z vsemi potrebnimi podatki po dejanskem stanju izvedbe stikalnega bloka in inštalacij. Vsi kovinski konstrukcijski elementi omaric morajo biti medsebojno galvansko povezani z zanesljivimi fleksibilnimi povezavami, enako velja tudi za vsa vratca omaric. Konstrukcija omarice stikalnih blokov z razporeditvijo opreme je razvidna iz načrtov. Iz načrtov so razvidne tudi vse potrebne povezave, tipi vgrajenih elementov, ki pripadajo posameznim tokokrogom, kakor tudi prerezi vodnikov, ki napajajo posamezne tokokroge.


Stran 7

3.4 IZVEDBA ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA 3.4.1 Elektroenergetski dovod

Za kompleks depandans Oliva suites se izvede nov dovod iz transformatorske postaje TP Adria

in sicer z kablastim vodnikom tipa NYY-J 4×70mm2, ki se v TP podvaruje z NV varovalkami

3×160A. Kabel se delno uvleče v obstoječi kabelski kanalizaciji (do objekta B kompleksa

Wekend), nato pa v novopredvideni do vozliščnega stikalnega bloka RVD – energetski del. Od

tu se napajajo še stikalni bloki RVD – razvod in RVE, pravtako s kablastimi vodniki NYY-J

4×35mm2.

3.4.2 Notranje elektroinstalacije – jaki tok Instalacije se napajajo iz zgoraj omenjenih stikalnih blokov RV_ in R_-P(N)_.

Instalacija je predvidena, da se v glavnem izvede z vodniki tipa NYM ter NYY, ki so uvlečeni v

izolirne cevi tipa RB položene direktno v omet. Glede na specifičnost objekta se predvideva, da

se horizontalni razvod izvede v estrihu tlaka, vertikalni pa v stenah, v katere se vgradi izolirne

cevi s predhodnim dolbljenjem utorov. V predelnih in nosilnih opečnatih stenah pa se izvedba

prilagodi projektnim rešitvam. Potek kabelskih tras in število vodnikov je razvidno iz tlorisov

objekta oziroma enopolnih shem stikalnih blokov.

Instalacija v hotelskih sobah in skupnih prostorih je pogojena z oblikovanjem teh prostorov in je

pri izvedbi potrebno upoštevati površinske načrte oziroma arhitektne zahteve.

Višina montaže priključnih elementov je naslednja:

- vtičnice na višini 0,6 m od tal razen nad delovnimi površinami, kjer naj bodo na

višini 1,2 m od tal, oziroma kot je določeno v grafičnem delu

- škatle za izvedbo fiksnih priključkov se montirajo na višini 0,6 m od tal oziroma se

prilagodijo napravi ki jo napajajo

- direktni priključki se prilagodijo napravi, ki jo napajajo

- stikala so na višini 1,1 m od tal

- za priključke naprav strojnih instalacij preveriti vgrajeno opremo in izvesti prilagoditev

- za hotelske sobe je potrebno upoštevati površinske načrte opreme

Pred izdelavo dokončnih instalacij oziroma priključkov za posamezne naprave se obvezno mora

preveriti tip in moč dobavljene naprave in skladno s spremembami tudi prilagoditi novim

zahtevam. Prav tako se mora med izvedbo upoštevati navodila investitorja za mikrolokacijo

posameznih priključnih mest. Upoštevati je razporeditev opreme v kolikor je znana.

Hotelske sobe so opremljene s hotelsko avtomatiko, ki zajema krmiljenje svetilnih teles,

upravljanje vtičnic, ogrevalno hladilnih naprav, preverjanje prisotnosti v sobi. Vse funkcije

upravljanja se izvajajo preko ustreznega krmilniškega sistema povezanega v enoten hotelski

informacijski sistem, ki omogoča spremljanje in upravljanje preko PC-ja nameščenega v hotelski

recepciji.

Naprave strojnih instalacij zajemajo prezračevalne in klimatske ter ogrevalne naprave. Pred

izvedbo ožičenja teh elementov se mora preveriti in uskladiti tipe povezovalnih kabelskih

vodnikov.

Razsvetljava je izvedena v glavnem z LED svetlobnimi viri. Izbrani tipi svetil ustrezajo

mikroklimatskim zahtevam in pa svetlobnotehničnim zahtevam posameznih prostorov in taki


Stran 8

morajo biti tudi vgrajeni. Svetila se mora obvezno uskladiti z zahtevami arhitekta notranje

ureditve objekta.

Vklop svetil se prevideva individualno po posameznih prostorih delno pa s pomočjo IR

senzorjev. V skupnih prostorih – dostopih do apartmajev – se razsvetljava upravlja preko

krmilnika, ki omogoča daljinsko upravljanje in nadzor.

Celoten objekt je opremljen z varnostno razsvetljavo in sicer s svetilkami nameščenimi v vseh

prostorih objekta, kjer se zadržuje večje število ljudi oziroma ljudje, ki ne poznajo objekta.

Predvidene so fluo.svetilke z lastnim rezervnim virom napajanja za čas 1 ure. Tip svetilke je

izbran tako, da v primeru izpada omrežne napetosti pride do avtomatskega priklopa na rezervno

napajanje. Svetilke so nameščene tako, da osvetljujejo najbližjo pot za izhod iz objekta z

osvetljenostjo 1lx ter naprave aktivne požarne zaščite s 5lx.

Pri izdelavi instalacij se mora upoštevati medsebojne razdalje med instalacijami jakega in

šibkega toka, ki morajo znašati:

- pri paralelnem poteku 20 cm

- dovoljeno je križanje pod pravim kotom z medsebojno razdaljo 3 cm

3.4.3 Notranje elektroinstalacije – šibki tok V objektu so predvidene naslednje elektroinstalacije šibkega toka:

- Univerzalno – struktuirano – ožičenje in hišna telefonska centrala - Skupinska antenska naprava SAN SAT - Hotelski nadzorni sistem

3.4.3.1 Instalacija univerzalnega – struktuiranega ožičenja Struktuirano omrežje zajema povezave med univerzalnimi komunikacijskimi vtičnicami, ki so locirane pri uporabniku ter priključnimi »patch« paneli nameščenimi v komunikacijskem vozlišču – RVTKD (E). Preko struktuiranega ožičenja je možen prenos podatkov, telefonije, videa in sicer tako, da se na priključnice v patch panelih pripelje ustrezne signale iz izvorov, na strani uporabnika pa se priključuje terminalna oprema, ki omogoča prikaz in obdelavo prejetih signalov. Namen uporabe posamezne veje struktuiranega ožičenja se enostavno dodeluje s priklopom na ustrezen izvor signala, ki se izvede v komunikacijskem vozlišču. S tem je dosežena tudi velika fleksibilnost, ker se lahko z enostavnimi prevezavami zagotavlja selitev uporabnikov iz enega delovnega mesta na drugo. Predviden sistem je načrtovan v skladu z naslednjimi standardi in normativi: ANSI/EIA/TIA-568-B: 2000 ASO/IEC IS 11801: 2000 PSIST EN 50173: 2000 Koncentracija univerzalnega ožičenja posameznega sklopa je predvidena v komunikacijskem vozlišču RVTKD(E). Ta vozlišča so povezana z glavnim koncentratorjem računalniškega omrežja kompleksa in sicer preko optičnih povezav predvidenih s optičnimi vodniki tipa SM. Komunikacijsko vozlišče RV_ je predvideno v tipski zunanji prostostoječi omari in sice v posebnem polju namenjenem samo temu namenu. V polju je predviden ustrezen switch (obvezno uskladiti tip z IT službo investitroja) ter patch paneli na katerih se zaključuje notranji razvod instalacij za potrebe TK naprav.


Stran 9

Notranjo instalacijo izvedemo z vodniki univerzalnega ožičenja tipa UTP 4×2×24AWG, kat. 6. Vodniki potekajo v RB ceveh. Na strani porabnika se instalacija zaključuje na vtičnicah univerzalnega ožičenja tipa RJ45 VIII.p, kat.6. Vtičnice so vgrajene direktno kot samostojne. Namembnost posameznega priključka določi investitor. V vsakem apartmaju so predvidene po tri vtičnice na različnih mestih. Na zunanjih površinah ima še vsak niz predvidene po 4 (2) vtičnice namenjene Wi-Fi povezavam. Predvidena je tudi telefonska povezava na glavni delilnik Centrex omrežja kompleksa . Ta povezava se izvede s kablom tipa IY(St)Y 15×4×0,8 mm. V vozliščih RVTKD (E), se te povezave zaključujejo na Krone letvicah in se nato preko ustreznih patch kablov povežejo na sobne priključke. Hotelski kompleks je opremljen z Centrex naročniško telefonsko centralo. 3.4.3.2 Instalacija skupinske antenske naprave SAN Celoten kompleks je opremljen s skupinsko antensko napravo SAN, ki omogoča sprejem in

distribucijo radijskih SV,KV in UKV postaj ter TV postaj. Sistem je obstoječ.

Priključna točka za objekte Oliva suites je v bližnjem objektu objekt B kompleksa Weekend, ki je

že opremljen s sitemom SAN. Priključna točka je v priključni omarici objekta.

Od tu se izvede razvod z distribucijskim kablom slabljenja 2,8 dB/200MHz/100m do nizov D,E.

Vsak niz je opremljen z hišno ojačevalno napravo ter delilnikom signalov na več vej. Vsaka veja

je nato opremljena z instalacijskimi odcepniki za delitev signala do končnih RTV vtičnic.

Predvideno je, da ima vsak apartma vsaj dve priključni mesti.

Predviden sistem razvoda v objektih je tako s pomočjo odcepnikov in končnih RTV vtičnic.

Ožičenje se izvede s koaksialnim kablom 75 ohm naslednjih karakteristik 12 dB/200MHz/100m

uvlečenim v izolirne cevi tipa RB.

Po dokončanju del se mora izvesti meritve RTV signala ter ustrezne nastavitve.

3.4.3.3 Hotelski nadzorni sistem Hotelski del objekta – apartmani – se opremijo s hotelskim nadzornim sistemom.

Hotelske sobe:

Vsaka hotelska soba je opremljena s svojim električnim razdelilnikom, katerih funkcije nadzira in

upravlja vgrajena krmilniška enota. Ta enota upravlja naslednje funkcije:

- upravljanje razsvetljave sobe - upravljanje ogrevanja in hlajenja z zagotavljanjem minimalne potrebe temperature v

sobi (v primeru nezasedene sobe) - zagotavljanje zaprtja oken in vrat ob uporabi ogrevalno hladilnih naprav – magnetna

stikala - detekcija prisotnosti gosta – osebja v sobi – odlagališče magnetne kartice električne

ključavnice dostopa v sobo - izklop vseh porabnikov, razen sobnega hladilnika in po potrebi sistema ogrevanja in

hlajenja, v primeru nezasedene hotelske sobe oziroma neprisotnosti hotelskega gosta


Stran 10

Vsi posamezni krmilniki so preko ustreznega vodila povezani v skupen sistem in ethernet

omrežje ter na PC računalnik, kjer se instalira ustrezna programska oprema za spremljanje,

nadzor in upravljanje vseh parametrov hotelskega nadzornega sistema.

Ožičenje se izdela z ustreznimi kabelskimi povezavami uvlečenimi v izolirne cevi tipa RB.


Stran 11

3.4.4 Strelovodna naprava Objekti D,E na obravnavani zazidavi se skladno s predpisi opremi z ustrezno strelovodno

napravo. Predvidena strelovodna naprava se bo projektno obdelala skladno s Pravilnikom o

zaščiti stavb pred delovanjem strele (SIST 62305) in tehnično smernico TSG-N-003:2013.

Predvidena strelovodna naprava se sestoji iz naslednjih sklopov:

- lovilnega sistema

- odvodnih vodov

- ozemljitvenega sistema za potrebe ozemljitve strelovodne naprave, večjih kovinskih

mas ter izenačitvam potencialov v objektu

- merilnih stikov na odvodnih vodih, namenjenih za meritev parametrov naprave

Naprava je projektirana tako da zadovolji naslednje kriterije zaščite:

- odvede atmosfersko razelektrenje v zemljo brez škodljivih posledic ter pri tem ne povzročati iskrenja in električnih preskokov, ki bi lahko povzročili požar,

- omeji okvare električnih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov na najmanjšo možno mero,

- omeji okvare električnih in elektronskih naprav na najmanjšo možno mero,

- zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno izenačitvijo potencialov.

Predvidena strelovodna instalacija se mora izvesti z materialom ter elementi, ki odgovarjajo

veljavnim standardom za to področje.

Instalacija je predvidena v izvedbi zaprte kovinske kletke - ki se jo izdela z materiali, ki jih dovoljuje tehnična smernica in v predpisanih prerezih - in drugih izpostavljenih kovinskih mas, ki

se lahko uporabijo kot deli strelovodne naprave. Pri tem se mora paziti, da se vodi polagajo v

čimbolj ravnih linijah in se izogiba ostrim zavojem in nepotrebnim prekinitvam. Največja

dopustna sprememba smeri je 90 °, krivinski radij pa 20 cm.

Stike se mora izvesti z varjenjem, spajkanjem, kovičenjem ali vijačenjem.

Vsa instalacija mora biti dobro zaščitena pred korozijo posebno pa še stiki in uvodi v zemljo.

Stike nad zemljo se mora premazati s silicium bronzo, stike pod zemljo in uvode valjanca v

zemljo (30 cm nad in pod zemljo) pa z bitumnom.

Križanja z električnimi kabli se mora izvesti pod pravim kotom in kabel ali ozemljilo uvleči v keramično cev 3 m levo in desno od mesta križanja Po končani montaži se mora izvesti meritev ozemljitvene upornosti in rezultate primerjati z

izračunanimi vrednosti ter po potrebi popraviti ozemljitev, da so rezultati v dovoljenih vrednostih.

Strelovodno instalacijo izvedemo tako, da tvori zaprto kovinsko kletko okrog varovanega

objekta. Sama izvedba upošteva veljavni standard za zaščito objektov pred delovanjem strele

(SIST 62305). To kletko sestavljajo:


Stran 12

- lovilci

- odvodi

- merilni in vezni stiki

- ozemljitev

Lovilci

Za lovilce na strehi objektov uporabimo Al palice premera najmanj 8 mm položen na strešne in

slemenske nosilce ter pločevinaste obrobe ter vse ostale izpostavljene kovinske mase locirane

na strehi objekta. Te mase se mora povezati z lovilnimi vodi vsaj v eni točki. Te povezave se

izvede z ustreznimi Al vodniki. S pločevinasto kritino se poveže še strešne žlebove, žlote ali

kovinske obrobe, ki jih, če so debelejše od 0,5 mm in imajo prerez => 50 mm2 lahko uporabimo

kot lovilce.

Z lovilci se mora povezati vse kovinske mase, ki so na strehi in sicer: obrobe dimnikov, kovinski

ventilacijski jaški, strešne odvodne ventilatorje, kovinske dimnike in kovinske lestve, drogove itd.

Odvodi

Odvodi povezujejo lovilce z merilnimi sponkami. Za odvode so delno uporabljeni Al vodniki

prereza 8 mm, položeni na zidne nosilce delno pa tudi kovinska betonska armatura z varjenimi

spoji v več točkah, ki zagotavljajo neprekinjeno povezavo med lovilnimi vodi in ozemljilom.

Odvodi so nameščeni najmanj na vsakih 20 m po obodu. Kot pomožni dovodi služijo odtočne

cevi meteorne vode, ki jih povežemo na ozemljilo.

Z odvodi se mora povezati vse eventualne kovinske mase na fasadah kot so: kovinski okvirji

oken, vrat, kovinske obloge, kovinske rešetke, cevovodi itd.

Merilni stiki

Merilni stiki služijo za kontrolo ozemljitve in povezavo med odvodom ozemljilom. V našem

primeru se izvede le nekaj kontrolnih merilnih stikov. Vse kovinske mase na objektih morajo biti

priključene na strelovodno napravo nad merilnimi stiki. Merilne stike izdelamo na višini 1,8 m od

tal, na pomožnih odvodih pa se merilni stiki izvedejo na višini 0,3 m od tal. Na dveh odvodih se

izvede merilni spoj za potrebe kontrole in meritev izvedene strelovodne naprave. Merilni spoj se

izvede v podometni dozi dimenzij 150 × 250 × 60 mm in zapre s pokrovom na vijačenje. Na

pokrovu se izvede oznaka za merilni spoj strelovodne naprave.

Ozemljitev

Ozemljitev je izvedena s pocinkanim železnim valjancem Fe-Zn 25x4 mm položenim v izkop

okrog objektov.

Na ozemljitev objekta pa se tako povežejo tudi vse kovinske mase ( ograje, razdelilniki,

telefonske omarice, cevovodi, stabilne gasilne naprave). Z ozemljitvijo se mora povezati tudi

vse kovinske mase v zemlji kot so cevovodi itd, če so od ozemljitve oddaljeni manj kot 3 m. Prav

tako se mora z ozemljitvijo povezati vse ozemljitve sosednjih objektov tudi v primeru, da so

oddaljene več kot 3 m.


Stran 13

ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM

Pri zaščiti pred električnim udarom se je upoštevalo naslednje vrste zaščit:

- zaščita pred neposrednim dotikom, - zaščita pred posrednim dotikom.

3.4.5 Zaščita pred neposrednim dotikom Pri tej zaščiti se je upoštevalo naslednje zaščitne ukrepe:

- zaščita delov pod napetostjo z izoliranjem, - zaščita s pregradami in okrovi.

3.4.6 Zaščita pred posrednim dotikom Kot zaščita pred posrednim dotikom je izbrana zaščita s samodejnim odklopom napajanja, ki

preprečuje vzdrževanje napetosti dotika v takšnem trajanju, da bi lahko postala nevarna.

Dovoljena napetost dotika je v normalnih pogojih Ul = 50V. Pričakovane napetosti dotika so

lahko večje s tem, da mora zaščitna naprava samodejno odklopiti napajanje tistega dela

instalacije, ki ga ta naprava ščiti in to v odklopnem času, ki ga dovoljuje standard. Za naš primer

mora zaščita samodejno odklopiti dele instalacije, ki so v okvari v času ti =< 0,4 sek.

Da bi se doseglo navedene parametre za zaščito pred posrednim dotikom se mora vse

izpostavljene prevodne dele povezati z zaščitnim vodnikom in sicer v skladu in pod pogoji, ki jih

predpisuje izbran sistem ozemljitve obravnavane instalacije, ki je v našem primeru sistem TN-S.

V tem sistemu se morajo tokokrogi izvesti z vodniki, ki imajo fazne (L), nevtralne (N) in zaščitne

(PE) žile. Nevtralni in zaščitni vodniki so položeni skupaj z ostalimi vodniki s tem da so vsak v

svoji funkciji in v razdelilnikih zbrani na svojih zbiralkah (N in PE), ki pa sta kratkostično spojeni,

ta točka pa spojena z ozemljeno točko napajalnega sistema. V našem primeru so tokokrogi v

celoti izvedeni s kablastimi vodniki in tako je zaščitni vodnik enake kvalitete materiala kot ostali

vodniki in enakega preseka. Isto velja tudi za izolacijo, ki pa mora biti obvezno rumeno-zelene

barve.

Za zagotovitev delovanja izbranega zaščitnega ukrepa, pa so zaščitne naprave in prerezi

vodnikov izbrani tako, da zagotavljajo samodejni odklop v predvidenem in predpisanem času s

tem, da so bili pri izbiri izpolnjeni naslednji pogoji:

Z I Us s 0

kjer je:

Zs - impedanca okvarne zanke

Is - tok delovanja naprave za samodejni odklop v

času, ki ustreza podatkom v standardu

Uo - nazivna fazna npetost ( 220V )

oziroma:

IU

ZIk

s

s 0

iz tega sledi:

I

Ik

s

1

kjer je:

Ik - izracunani kratkosticni tok


Stran 14

3.4.7 Izenačevanje potenciala Za zagotovitev učinkovitega ukrepa zaščite pred posrednim dotikom se mora izdelati tudi izenačevanje potencialov, kjer se na glavni vodnik za izenačevanje potenciala mora vezati naslednje dele inštalacije in naprav v objektu:

- glavni zaščitni vodnik, - PEN vodnik, - glavni zbiralni ozemljitveni vod, - glavne vodovodne cevi, - glavne cevi plinske napeljave, - vzpenjalne cevi centralne kurjave in klima naprav, - vse kovinske elemente zgradbe in druge kovinske sisteme, - strelovodno napeljavo.

Za glavni vodnik za izenačevanje potenciala se uporabi H07V-K vodnik 1/2 prereza največjega zaščitnega vodnika (za obravnavano inštalacijo je ta 10mm2) oziroma najmanj 6mm2. V posameznih prostorih objekta se izvede še dodatno izenačevanje potenciala in to z vodniki enakega tipa kot je glavni vodnik za izenačevanje potencialov (H07V-K). Presek teh vodnikov je lahko enak preseku zaščitnih vodnikov, ki so vezani na izpostavljene prevodne dele, ki jih medsebojno povezujejo. Ti zaščitni vodniki se za posamezen prostor zberejo v skupni škatli, v kateri je skupna zbiralka na katero se povežejo, le-to pa se poveže na glavni zaščitni vodnik. Vsi vodniki uporabljeni za izenačevanje potenciala morajo obvezno imeti izolacijo označeno z rumeno-zeleno barvo. Spoji na dele, ki jih medsebojno povezujejo morajo biti izdelani tako, da zagotavljajo kvaliteten galvanski spoj in mehansko trdnost spoja.


Stran 15

3.5 KABELSKA KANALIZACIJA Vsi potrebni podatki o novi kabelski kanalizaciji so razvidni iz risbe št. 1 ter priložene »LEGENDE«. Celotna kanalizacija je tudi stroškovno zajeta. Nova kabelska kanalizacija je predvidena na relaciji prižigališče RPr in lokacijo novih svetilk. 3.5.1 Navodilo za izvedbo kabelske kanalizacije

Kabelsko kanalizacijo se mora zgraditi skladno z navodili in internimi standardi končnega uporabnika – elektrodistribucijskega podjetja. V nadaljevanju so podana osnovna navodila za izgradnjo kabelske kanalizacije in pripadajočih kabelskih objektov. V grafični prilogi – list 1 - je prikazano število cevi projektirane kabelske kanalizacije. Izvedbo vgraditve kabelskih cevi podajamo z opisom posameznih gradbenih faz. Izkop jarka Izmere jarka so odvisne od mesta vgraditve, števila in način vgraditve cevi, tako, da je globina jarka od zgornjega sloja cevi do zemlje v pločniku najmanj 50 cm, v cestišču pa 80 cm. Širina jarka je odvisna od števila cevi v jarku, razmaka med cevmi in širine prostora ob strani za manipulacijo s cevmi. Tako predvidimo razmak med cevmi 3 cm in prostor z obeh strani cevi 10 cm. Podloga za cevi Na dno jarka položimo 10 cm peska, granulacije največ 7 mm, katerega izravnamo in ustrezno nabijemo. V posebnih primerih, kjer je nevarnost, da bo pesek izprala talna voda, izberemo podlogo z mešanico cementa in peska v razmerju 1:20, prav tako je potreba s tako mešanico obetonirati cevi. V kolikor delamo v zemljišču z majhno nosilnostjo, je treba podlogo armirati v višino 10 cm. Polaganje in zasipavanje cevi Na nabito in znivelirano plast peska položimo prvi sloj cevi. Za predmetno kabelsko kanalizacijo se cevi kabelske kanalizacije položijo enoslojno. Razmak med cevmi je 3 cm, kar dosežemo z pazljivim polaganjem cevi. Pred polaganjem v jarek je potrebno cevi pregledati, če niso poškodovane. Vgraditi se smejo samo nepoškodovane cevi. Pravtako je treba pred in med polaganjem cevi odstraniti vse ostre predmete, ki bi jih lahko poškodovali. Po položitvi prvega sloja cevi zasujemo s peskom z granulacijo največ 7 mm, katerega nabijemo s ploščatim lesenim nabijačem med cevi. Plast peska med cevmi je debela 3 cm. Polaganje naslednjih slojev cevi je treba izvesti na enak način kot prvega. Nad zadnjim slojem cevi nasujemo 10 cm peska. Če je razdalja med temenom cevi in nivojem zemljišča manjša od 50 cm v pločniku in manjša od 80 cm v cestišču, je potrebno cevi obbetonirati. Kabelsko kanalizacijo nato zasujemo z izkopanim materialom v slojih po 20 cm z nabijanjem. Skladno z navedenimi navodili so izdelani prerezi gradbenih jarkov za izvedbo kabelske kanalizacije na navedenem območju, ki je predmet tega projekta in so prikazani na listih v prilogi.


Stran 16

Spajanje plastičnih cevi Spajanje plastičnih cevi izvedemo s plastičnimi spojkami ali razširitvijo cevi. Spoj mora biti vodotesen, kar dosežemo z leplenjem cevi oziroma vgradnjo ustreznih tesnil. Uvod cevi v kabelski jašek Uvod cevi v kabelski jašek izvedemo s plastičnimi uvodnicami, prirejenimi za uvod cevi v jašek. Te uvodnice postavimo neposredno v stransko steno jaška, ali jih predhodno zabetoniramo v t.i. uvodni betonski blok, ki ga ob priliki betoniranja jaška vgradimo v stransko steno. Zagotovljena mora biti vodotesnost med uvodnico in cevjo. Betonski blok za uvod plastičnih cevi v kabelski jašek je prikazan na listu v prilogi. Teme cevi mora biti vsaj 50 cm pod stropom kabelskega jaška. Razmak med kabelsko kanalizacijo in ostalimi podzemnimi instalacijami Zaradi poškodb in motenj je treba paziti na razmak med kabelsko kanalizacijo s plastičnimi cvmi in drugimi podzemnimi instalacijami. Tako je dopusten najmanjši razmak med kabelsko kanalizacijo in podzemnimi električnimi instalacijami naslednji: - 0,3 m brez izvedbe zaščitnih ukrepov - 0,1 m z izvedbo zaščitnih ukrepov Zaščitnr ukrepe pri križanju kabelske kanalizacije in električnega kabla izvedemo 1,5 m na obe strani križanja in sicer skladno z načrti v prilogi. Križanja kabelske kanalizacije z cestiščem regionalnih cest se izvede na globini 1 m z obetoniranjem celotnega jarka med cevmi in asfaltom. Izvedba kabelskih jaškov Dimenzije betonskih kabelskih jaškov morajo biti skladne z interno standardizacijo elektrodistribucijskega podjetja. V skladu z gornjimi zahtevami so se tudi predvideli kabelski jaški ustrezne velikost Pod kabelsko uvodno omarico (manjše kapacitete) se predvidi pomožni kabelski jašek premera 0,8 m. Kabelske jaške se mora opremiti s štirimi pocinkanimi sohami in s po eno pomično pocinkano konzolo 355 mm na vsako soho ter LTŽ pokrovom, tip Elektro, lahke oziroma težke izvedbe.

3.6 KRIŽANJA IN PRIBLIŽEVANJA

Vsa križanja komunalne infrastrukture in objektov je potrebno izvesti po obstoječih predpisih in z upoštevanjem izdanih soglasij.


Stran 17

3.7 DIMENZIONIRANJE IN OSTALI IZRAČUN 3.7.1 Dimenzioniranje tokokrogov za dovod električne energije na stikalne bloke in do uporabnikov Pri določitvi koničnih moči in koničnih tokov, ki nastopajo na posameznih stikalnih blokih (ali porabnikih) računamo z vsoto inštaliranih moči posameznih priključkov (uporabnikov priključenih na tokokrog) in z ocenjenimi faktorji istočasnosti, obremenitve, izkoristka in moči. Na podlagi gornjih postavk, se konična moč in konični tok računata po izrazih:

(trifazni porabniki),

(enofazni porabniki),

kjer je:

konična moč,

inštalirana moč,

faktor istočasnosti,

faktor obremenitve,

izkoristek,

faktor moči,

konični tok,

nazivna napetost.

Na podlagi izračunanih vrednosti koničnih tokov in upoštevanja selektivnosti varovanja so določeni varovalni elementi, ki varujejo dovodne kable pred preobremenitvijo in kratkim stikom. Preseki kablov pa so določeni v skladu z zahtevami JUS standarda JUS N.B2.752 - Trajno dovoljeni toki in z upoštevanjem vseh vplivov, ki zmanjšujejo dovoljeno obremenitev kablov (način polaganja, temperatura okolice, zaščita pred električnim udarom, zaščita pred toplotnimi učinki, zaščita pred nadtoki, dovoljeni padci napetosti). Vsi gornji izračuni so bili izdelani in rezultati odgovarjajo tehničnim predpisom. 3.7.2 Kontrola vodnikov na termične obremenitve Predvidene vodnike kontroliramo tudi za primer prekomernega segrevanja ob pojavih kratkih stikov. Pri tem v skladu s predpisi kontroliramo minimalni presek kabla glede na dopustno segrevanje pri kratkem stiku. Pri tem se poslužujemo izraza:

kjer je:

minimalni dopustni presek vodnikov v mm2,

maksimalni tok kratkega stika v A,

115 za Cu vodnike s PVC izolacijo in 135 za Cu vodnike z gumi izolacijo

ter 75 za Al vodnike s PVC izolacijo,

izklopni čas odklopilne naprave – varovalke.


Stran 18

3.7.3 Zaščita pred preobremenitvenimi tokovi Izvedena je z varovalkami, ki so sposobne odklopiti vsak preobremenitveni tok, ki teče v vodnikih, preden ta povzroči segrevanje v takem obsegu, da je škodljivo za izolacijo, spoje, itd.. Delovna karakteristika varovalke (zaščitne naprave) mora izpolniti sledeča dva pogoja: ter

,

kjer je: tok za katerega je predviden tokokrog,

trajni vzdržni tok vodnika ali kabla,

nazivni tok zaščitne naprave,

tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje varovalke.

3.7.4 Izračuni padcev napetosti Izračuni padcev napetosti so izvedeni po obrazcu:

(enofazni porabniki),

(trifazni porabniki),

kjer je:

padec napetosti v %,

priključna moč tokokroga ali razdelilnika v W,

dolžina kabla v mm2,

presek vodnika v mm2

fazna napetost v V (230V),

medfazna napetost v V (400V),

prevodnost vodnikov v S in sicer:

Cu vodniki = 56,

Al vodniki = 38,4. Rezultati izračunov so v mejah, ki jih dovoljujejo tehnični predpisi.


Stran 19

3.7.5 Izračun osvetlitve prostorov Svetlobno tehnični izračun je izdelan po metodi izkoristka svetlobne naprave z upoštevanjem specifičnosti prostora. Izračunana je srednja horizontalna osvetljenost in sicer po izrazu:

kjer je:

srednja osvetljenost v lx,

celoten svetlobni tok v lm in sicer , kjer je:

svetlobni tok ene sijalke v lm,

n število sijalk, izkoristek svetlobne naprave,

faktor poslabšanja , kjer je:

faktor staranja svetlobnega vira (sijalke),

faktor zapraševanja – čiščenja,

velikost prostora v m2.

Podatki za izračun srednje osvetljenosti so privzeti iz gradbenih podlog objekta in iz tehničnih podatkov proizvajalcev svetilk in svetlobnih virov. Pri določanju srednje osvetljenosti prostora se je upoštevalo zahtevnost vidnih nalog, ki se v teh prostorih opravljajo. Višino osvetljenosti se je izbralo v skladu z zahtevami standardov in Priporočil za notranjo razsvetljavo. Rezultati izračuna niso podani tabelarično temveč je v tlorisih podana električna moč sijalk, ki so potrebne za dosego zahtevanih nivojev osvetlitve.


Stran 20

3.8 POPIS MATERIALA IN DELA

iii inženiring, projektiranje in i d.o.o., ferrarska 12 ... ankaran apartmaji... ·...

Documents