industrija avgust 2012

32
Strojegradnja: rastejo proizvajalci kmetijskih strojev in nišne opreme panoge in posel Avgust 2012, št. 8 Industrijska elektronika: razvoj v energetsko varčnost 20–21 Tudi v strojegradnji je Kitajska prevzela vodstvo 18–19 Kompresorji: po nove zgolj, če je nujno 30–31 Varilci in obdelovalci nad krizo z razvojem 24–26 Boris Božič, ABB, o pospešeni robotizaciji 8–9 10–13 Industrija

Upload: casnik-finance-doo

Post on 08-Mar-2016

247 views

Category:

Documents


5 download

DESCRIPTION

Strojegradnja

TRANSCRIPT

Page 1: INDUSTRIJA AVGUST 2012

ww

w.fin

ance

.si

Strojegradnja: rastejo proizvajalci kmetijskih strojev

in nišne opreme

panoge in poselAvgust 2012, št. 8

Indu

strij

ska e

lekt

roni

ka: r

azvo

j v en

erge

tsko

varč

nost

20–

21Tu

di v

stro

jegr

adnj

i je K

itajsk

a pre

vzel

a vod

stvo

18–

19Ko

mpr

esor

ji: p

o nov

e zgo

lj, če

je n

ujno

30–

31Va

rilci

in ob

delo

valci

nad

krizo

z ra

zvoj

em 2

4–26

Boris Božič, ABB, o pospešeni robotizaciji 8–9

10–13

Strojegradnja: rastejo proizvajalci kmetijskih strojev

in nišne opreme kmetijskih strojev

in nišne opreme kmetijskih strojev

Boris Božič, ABB, o pospešeni robotizaciji 8–9

10–13

Boris Božič, ABB, o pospešeni robotizaciji

Industrija

Page 2: INDUSTRIJA AVGUST 2012

2 P&P panoge in posel Industrija

Investicija v sonËno elektrarno od A do ŽCelovit pregled prednosti in slabosti, upravnih postopkov ter pridobitve državnih spodbud za postavitev sonËne elektrarne26. september 2012, GZS, med 9. in 15. uro

Iz programa:• Kako deluje sonËna elektrarna? • Kakšna je njena donosnost/doba povraËila vloženih sredstev? • Kateri upravni in drugi postopki so potrebni za njeno postavitev? • Kakšen je sistem/postopek pridobitve državnih spodbud (podpor) ter potreben Ëas do izdaje prvega raËuna za proizvedeno elektriËno energijo? • Kako izbrati pravega ponudnika sonËnih elektrarn? • Kako investicijo predstaviti banki in kakšna je potrebna dokumentacija? • Kako zavarovati investicijo?

Seminar bodo vodili Rok Lesjak, Gorenje d.d., Mitja Žigante, Banka Koper d.d. Aleš KavËiË, Zavarovalnica Generali.

www.fi nance-akademija.si/elektrarna11

HIT:PRENOVLJENA VSEBINA!

Page 3: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 3

UVODNIK

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika FinanceIZ DAL IN ZA LO ŽIL: ČAS NIK FI NAN CE, D. O. O.www.fi nan ce.si/industrijaUred ni ca: Nataša KoražijaTel.: 01 30 91 482Faks: 01 30 91 545E-poš ta: natasa.korazija@fi nan ce.siUred ni k fo to gra fi je: Aleš BenoNas lov ni ca: ThinkstockTeh nič na ured ni ca: Maja VolkJe zi kov na ured ni ca: Tatjana HabincOglas no tr že nje: Klemen KoštrunTel.: 01 513 08 26E-poš ta: [email protected] roč ni ne: Svetlana MitrićTel.: 080 15 80 Di rek tor Čas ni ka Fi nan cein odgovorni ured nik: Pe ter Frankl Tisk: De lo, d. d., Tiskarsko središče, Ljub lja naNo vi nar ji pa nož ne pri lo ge Industrija upo šte va jo Ko deks Čas ni ka Fi nan ce in in ter na pra vi la fi nanč ne ga no vi nar stva, ob jav lje na na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/ko deks). Port fe lji čla nov re dak ci je Čas ni ka Fi nan ce so ob jav lje ni na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/port fe lji).

Na tis ni li smo: 13.530 iz vo dov

V slovenskih tovarnah pospe-šeno kupujejo robote in avto-matizirajo proizvodnjo: ABB bo denimo letos v Sloveniji prodal za četrtino več indu-

strijskih robotov in opreme kot lani (o tem več v intervjuju z direktorjem ABB). Proizvajalci robotov po svetu se letos šibijo pod naročili: že lani se je števi-lo instaliranih robotov povečalo za 30 odstotkov, letos panoga še vedno raste z dvomestnimi številkami. Na tem valu jezdi tudi ribniška Yaskawa, ki ji je lani uspelo prepričati japonske lastnike, naj-večje proizvajalce industrijskih robotov na svetu, da so postali strateški razvojni dobavitelj robotskih celic za Evropo.

Tiste družbe, ki poslujejo na medpodje-tniških trgih, razvijajo nove izdelke in imajo ob tem normalne lastnike, lahko v miru delajo. Zato poleg norega sveta, ki ga prikazujejo mediji, obstaja še ena resničnost, pravi eden izmed naših so-govornikov. Sam ima srečo, da sodeluje z zdravimi podjetji, kjer razvijajo nove izdelke in rešujejo tehnološka vpraša-nja. O takem svetu inovativnih in pod-jetnih ljudi, ki se ne ozirajo na recesijo in ne izgubljajo časa s politiko, piše tudi kolumnist New York Timesa Thomas Freidman. Ko se je vrnil z delavnice o novih smernicah v robotiki, je srečen ugotovil, da na terenu obstajajo ljudje, ki

niso trdi od strahu pred zlomom javnih financ, temveč izumljajo nove izdelke, jih izboljšujejo in med sabo sodelujejo.

V Sloveniji je takšnih ljudi in podjetij malo. Tudi podjetij, ki živijo od izvoza, je manj, kot bi si želeli. Čeprav je sloven-skega izvoza za približno 65 odstotkov BDP, to ne pomeni, da je zgolj tretjina naših prihodkov odvisna od domačega trga. Nasprotno: slovensko gospodar-stvo ustvari kar 70 odstotkov prihodkov na domačem trgu. To na prvi pogled ni logično, je pa posledica zajemanja po-datkov, saj je v našem izvozu zajetega tudi veliko uvoza.

Tudi napovedi o poslovanju podjetij, ki prodajajo končnim kupcem, so bolj zadržane od napovedi podjetij na med-podjetniških trgih. Proizvajalci strojev, opreme in izdelkov B2B govorijo o to-plo-hladnih odzivih na trgu, podjetja, ki prodajajo končnim kupcem, pa prila-gajajo strategijo. Unilever, eden izmed treh največjih živilskih proizvajalcev na svetu, se je denimo odločil, da bo na evropskem trgu pakiral izdelke v manjšo embalažo, da se bo prilagodil tanjšim denarnicam evropskih kupcev. Trik, ki ga sicer uporabljajo na hitro rastočih trgih, je zdaj aktualen tudi na stari celini. V Evropo se vrača revščina.

Nataša Koražija [email protected]

Toplo-hladna sporočila

Na med-podjetniških trgih so pri-čakovanja proizvajal-cev toplo- hladna, na trgu konč-nih izdelkov pa grenka: v Evropo se vrača revščina.

Industrijapanoge in posel

Naslednja številka izide

24. septembra 2012Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26,[email protected]

panoge in poselNovember 2010, št. 1

www.finance.si/dit

Inter

vju z

Uroš

em M

erce

m, pr

edse

dniko

m up

rave

Biso

la

Mala

elekt

rarn

a zad

ošča

za po

trebe

slov

ensk

ega g

ospo

dinjst

va

Pri u

pora

bi ro

boto

v v in

dustr

iji so

dimo v

evro

psko

povp

rečje

Podj

etja

pove

čujej

o vlag

anja

v rob

otiza

cijo i

n avt

omat

izacij

o

P&P Industrija

Sončne elektrarne prinašajo velike

priložnosti xx

Partnerji priloge:

Močni smo v dvižni tehniki in pri kme-tijskih strojihPoleg proizvajalcev dvižne in transportne opreme ter izdelovalcev kmetijskih stro-jev so inovativni tudi nišni proizvajalci, kot sta Bosio in Gostol TST. 10–13

Povpraševanje po strojih obstaja, te-žava je financiranjePrednost na trgu imajo ponudniki, ki zagotavljajo financiranje; med takimi je denimo ameriški proizvaja-lec CNC-strojev Haas. 14–15

Upravljanje tovarn na daljavoNemška družba Linde je med prvimi, ki vodi tovarne iz od-daljenih nadzornih centrov. 16

Največ poškodb je tam, kjer ni serij-ske proizvodnje Tako meni direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek. 28–29

Investicija v sonËno elektrarno od A do ŽCelovit pregled prednosti in slabosti, upravnih postopkov ter pridobitve državnih spodbud za postavitev sonËne elektrarne26. september 2012, GZS, med 9. in 15. uro

Iz programa:• Kako deluje sonËna elektrarna? • Kakšna je njena donosnost/doba povraËila vloženih sredstev? • Kateri upravni in drugi postopki so potrebni za njeno postavitev? • Kakšen je sistem/postopek pridobitve državnih spodbud (podpor) ter potreben Ëas do izdaje prvega raËuna za proizvedeno elektriËno energijo? • Kako izbrati pravega ponudnika sonËnih elektrarn? • Kako investicijo predstaviti banki in kakšna je potrebna dokumentacija? • Kako zavarovati investicijo?

Seminar bodo vodili Rok Lesjak, Gorenje d.d., Mitja Žigante, Banka Koper d.d. Aleš KavËiË, Zavarovalnica Generali.

www.fi nance-akademija.si/elektrarna11

HIT:PRENOVLJENA VSEBINA!

Page 4: INDUSTRIJA AVGUST 2012

4 P&P panoge in posel Industrija

NA KRATKO

Kolektor gradi tovarno magnetov v EssnuIdrijski koncern Kolektor se je zaradi

drage najemnine za tovarno magnetov Kolektor KMT v nemškem Essnu odločil za zidanje tovarne. Za najemnino letno plačujejo 650 tisoč evrov, kar je po be-sedah prvega moža Stojana Petriča pre-drago. Naložba je vredna med deset in 12 milijoni evrov, v novo tovarno pa naj bi se 220 delavcev preselilo prihodnje leto. Kolektor KMT izdeluje magnete za elektromotorje v avtomobilski industriji. Letno ustvarijo med 50 in 80 milijonov evrov prihodkov, velik razpon pa je predvsem odraz nihanja cen redkih ze-melj, ki so osnovna surovina.

Kovintrade bo nadziral Boštjan JerajNovi nadzornik celjskega Kovintrada je

Boštjan Jeraj, sicer v podjetju odgo-voren za divizijo metalurgija in prodajo na debelo. Mandat začne 22. oktobra. Delničarji so na avgustovski skupščini izglasovali tudi 1,25 evra bruto dividen-de na delnico. Za izplačilo dividend bodo porabili 141 tisoč evrov, medtem ko pre-ostanek dobička v vrednosti 6,3 milijona evrov ostane nerazporejen.

Nekdanji menedžerji Dinosa lastništvo predali NemcemNemško podjetje Scholz je po novem

edini lastnik podjetja za predelavo odpadkov Dinosa. Od dozdajšnjega po-lovičnega lastnika, družbe Euro Trend v lasti nekdanjih menedžerjev, so odkupili 51-odstotni lastniški delež. Kupnina naj bi, kot je pred dnevi pisal Dnevnik, znašala okoli 12 milijonov evrov. Scholz ima štiri tisoč zaposlenih, centre za predelavo od-padkov pa v 20 državah po Evropi. Dinos, največji slovenski predelovalec odpadkov, je lani prihodke od prodaje povečal za 38 odstotkov, na skoraj 151 milijonov evrov.

Japec Jakopin po energetiki tudi v turizemPodjetnik Japec Jakopin je kupil ho-

tela Bellevue in Pod Voglom v Bo-hinju. V zadnjih letih slabo vzdrževana objekta sta bila do zdaj v lasti družine Zmaga Pačnika. Proizvajalec plovil Seaway, katerega lastnika sta Japec in Jernej Jakopin, je za letos napovedal širitev. V Puconcih bodo namreč gra-

dili proizvodni obrat, kjer naj bi stroje zagnali že v začetku prihodnjega leta. Zdaj podjetje velik del proizvodnje nameni jadrnicam, v prihodnosti pa se namerava ukvarjati tudi z izdelavo orodij za vetrno energijo. Jakopin na-črtuje, da bo to področje kmalu pome-nilo tretjino proizvodnje.

Gorenje s še eno tovarno v ValjevuVelenjski proizvajalec bele tehnike

Gorenje je konec julija začel graditi tovarno v srbskem Valjevu, v kateri bo do leta 2015 zaposlil 400 delavcev. Vrednost naložbe je ocenjena na pri-bližno 20 milijonov evrov, proizvodnja pa naj bi stekla predvidoma februarja prihodnje leto. Dogovor s srbsko vlado

o širitvi proizvodnje hladilno-zamr-zovalnih aparatov v Valjevu je velenj-skemu podjetju zagotovil nepovratna sredstva, kar je tudi glavni razlog za širitev. Vlada jim je zagotovila od pet do sedem milijonov evrov oziroma deset tisoč evrov za vsako novo delovno me-sto v tovarni.

Sanofi Aventis seli raziskovalni oddelek v ZDAFarmacevt Sanofi Aventis je napo-

vedal, da bo v francoskih enotah v mestih Toulouse in Montpellier od-pustil 2.500 delavcev v raziskavah in razvoju, oddelek pa preselil v ameriško zvezno državo Massachusetts. Tam je sedež največjega svetovnega proizva-jalca zdravil za redke bolezni, podjetja Genzyme, ki so ga lani pripojili v 20,1 milijarde dolarjev vrednem sovražnem

prevzemu. Največji francoski farmacevt, ki po svetu zaposluje 110 tisoč delav-cev, ima težave, ker generična zdravila drugih proizvajalcev agresivno odžirajo tržni delež njegovim najdonosnejšim zdravilom. V zadnjih treh letih je Sanofi Aventis že odpustil štiri tisoč delavcev v Franciji, v zadnjih mesecih pa so delovne knjižice delili tudi raziskovalcem v Nem-čiji, Italiji in na Madžarskem.

Velenjsko Gorenje je v zadnjih letih za gradnjo treh tovarn v Srbiji namenilo okoli 70 milijonov evrov.

Gore

nje

Page 5: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 5

Hella s širitvijo na Kitajskem bliže naročnikomNemška Hella je v kitajskem mestu

Xiamen ustanovila novo proizvo-dno podjetje Hella Electronic Device. Tam želi vodilni svetovni proizvajalec svetlobnih in elektronskih naprav, ki ima hčerinsko družbo tudi v Sloveniji, vzpostaviti proizvodni center za avto-mobilske releje za celoten azijski trg. Hkrati se bodo približali najpomemb-nejšim naročnikom na tamkajšnjem

trgu, avtomobilskim proizvajalcem Shanghai Volkswagen, FAW-Volks-wagen, Shanghai General Motors, Hyundai Motors in Delphi Automotive. Do zdaj je Hella na kitajskem trgu zaposlovala 3.800 delavcev v desetih proizvodnih enotah. V zadnjem poslov-nem letu so ustvarili sedem odstotkov prodaje celotne skupine, to je okoli 360 milijonov evrov.

Avtomobilski proizvajalci v Nemčiji krajšajo delovnikNajvečji svetovni dobavitelj avtodelov

Robert Bosch se zaradi upada naro-čil v avtomobilski industriji z inženirji v tovarni v nemškem mestu Schweinfurt pogaja o skrajšanju delovnika. Ukrep bi začeli izvajati oktobra, do konca leta pa bi lahko zajel 1.100 delavcev. Pomanjka-

nje dela pesti tudi druge nemške proi-zvodne enote podjetja, kjer bodo delavci izkoristili nadure in dopust. Enak ukrep pripravlja tudi Opel v glavni proizvodni enoti v mestu Rüsselsheim, skrajšan de-lovnik pa je za nemško enoto napovedal tudi Ford.

Siemens ima za četrtino manj naročilPrihodki nemškega Siemensa so v

tretjem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo junija, znašali 19,5 milijarde evrov. Na letni ravni gre za desetodsto-tno rast, pri čemer so pet odstotnih točk prispevale ugodne tečajne razlike. Dobič-ka je bilo za 1,8 milijarde evrov. Vrednost naročil se je znižala za četrtino, na 17,8 milijarde evrov. To med drugim zajema

3,7 milijarde evrov vredno naročilo vla-kov iz Nemčije. »Učinek upočasnjevanja svetovnega gospodarstva se je v zadnjih mesecih povečal. Med kupci opažamo manjše zanimanje za naročila, kar nas oddaljuje od doseganja postavljenih poslovnih ciljev,« je ob objavi rezultatov dejal predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Siemensa Peter Löscher.

Goodyearu na tujih trgih upadla prodaja

Shell se je prerinil na vrh lestvice največjihPo petih letih na vrhu ameriški Exxon Mobil ni več največje

industrijsko podjetje, kaže lestvica revije IndustryWeek, ki razvršča tisoč največjih industrijskih podjetij. Z vrha ga je zrinil nizozemski Shell, katerega prihodki so lani zrasli za dobrih 28 odstotkov, na 388,4 milijarde evrov. Rekordne cene nafte so pripomogle k rasti naftnih podjetij, katerih skupni prihodki so se povečali za 24,5 odstotka, na 4,7 bilijona evrov ali 29,2 odstotka prihodkov vseh tisoč podjetij na lestvici, še piše IndustryWeek. Skupni prihodki vseh podjetij na lestvici so se okrepili za dobrih 14 odstotkov v primerjavi s predlanskimi in so znašali 16 bilijo-nov evrov. Šele na osmem mestu lestvice najdemo prvo nenaf-tno podjetje. To je japonska Toyota, med deseterico pa je še eno avtomobilsko podjetje, in sicer nemški Volkswagen.

Proizvajalec pnevmatik Goodyear je v drugem letošnjem četrtletju prodal

za 5,2 milijarde dolarjev (4,5 milijarde evrov) pnevmatik. To je osem odstot-kov manj kot v istem obdobju lani, ko je ameriško podjetje dosegalo prodajne rekorde. Med razlogi za zmanjšanje prodaje navajajo predvsem šibko makro-ekonomsko okolje in neugodna valutna razmerja. Prodaja je upadla v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, medtem ko se je v Severni Ameriki rahlo povečala. Dobiček lastnika kranjske Save je v drugem četr-tletju znašal 85 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani.

Pripravila: Špela Mikuš

Pripravila: Andreja Lončar

20 največjih industrijskih podjetij na svetuZ lestvice 1.000 največjih industrijskih podjetij (IndustryWeek)

PodjetjePrihodki 2011

(v mrd EUR)Rast/upad prihodkov

v primerjavi z 2010 (v %)1. Royal Dutch Shell 389,20 28,122. Exxon Mobil 378,50 26,473. China Petroleum 319,80 30,374. BP 307,00 26,375. PetroChina 255,70 36,746. ConocoPhillips 198,50 26,407. Chevron 197,90 23,618. Toyota 193,00 -2,169. Total 173,20 18,4510. Volkswagen 165,60 25,5911. E.on 124,30 18,6712. General Motors 120,70 10,8313. General Electric 118,30 -1,9414. Petroleo Brasileiro 118,00 21,6715. Samsung 116,00 7,0616. Gazprom 115,50 28,7717. ENI 115,00 11,1318. Daimler 112,00 9,3519. Ford 109,50 5,6720. Lukoil 107,40 27,34

Vir: IndustryWeek

Bloo

mbe

rg

Page 6: INDUSTRIJA AVGUST 2012

Žene ga učinkovitostVsak del je umetniško delo

Nov vrhunec vzdržljivosti, nov mejnik v zanesljivosti in najboljša učinkovitost v svojem razredu – to je novi GA oljni vijačni kompresor moči 30-90 kilovatov, ki ga žene učinkovitost. Obiščite našo spletno stran in si oglejte, kako lahko naši novi kompresorji povečajo vašo produktivnost.

www.atlascopco.com/drivenbyefficiency

Driven by EfficiencyEvery part a work of art

With new heigths in sustainability, new milestones in reliability and best in class performance; the new GA oil-injected screw compressor range between 30 to 90 kW is Driven by Efficiency. Go to our microsite to learn how this new compressor range can boost your productivity.

www.atlascopco.com/drivenbyefficiency

S kupina Atlas Copco ima vodil-no mesto v svetu na področju kompresorjev, priprave zraka, gradbene in rudarske opreme, pnevmatskega orodja ter mon-

tažnih sistemov. S pomočjo inovativnih izdelkov in storitev strankam zagotavlja rešitve, ki jim dolgoročno izboljšujejo produktivnost. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1873, sedež ima v Stockholmu na Švedskem, deluje pa v več kot 170 državah. V Sloveniji ima svojo poslovalnico v Trzinu, v njej dela 30 zaposlenih. Čeprav je navzoče po vsem svetu, je usmerjeno v storitve na lokalnih trgih. Njegov uspeh temelji na strokovnih in izkušenih prodajalcih ter serviserjih.

Kompresorska tehnikaV okviru prodaje kompresorske tehnike zagotavljajo industrijske kompresorje in ekspanderje, plinske in procesne kompre-sorje ter ekspanderje, opremo za pripra-vo zraka in plina ter centralne nadzorne sisteme. Stavijo predvsem na inovacije. S številnimi pomembnimi inovacijami so že dolga leta vodilni pri kompresorski tehnologiji. Stotine patentov na področju kompresorjev in opreme za upravljanje zraka so pripomogle k temu, da je Atlas Copco postal prva izbira pri svojih stran-kah, kar izraža tudi njihov slogan »First in Mind – First in Choice®«.

Okolje in varčeva-nje z energijoZelo pomemben mejnik na njihovi poti je bil razvoj Z--kompresorjev, ki so bili prvi, ki so pridobili certifikat TÜV za brezoljni kompresor. V okvi-ru tega standarda so bile certificirane vse tehnologije družbe Atlas Copco. Tako lah-ko ponudijo celo vrsto brezoljnih kompresorjev, in sicer centrifugalne, zobate, spi-ralne, batne, vijačne na osnovi brizganja vode, brezoljne vijačne in štiristopenjske združene batne in vijačne stroje kakor tudi serije mobilnih brezoljnih kompre-sorjev za najem. Ti kompresorji zagota-vljajo stoodstotno brezoljni stisnjeni zrak za proizvajalce tekstila, hrane in pijače, v rudarstvu, pomorski in elektronski indu-striji (vključno z izdelavo polprevodnikov in čistih prostorov) kot tudi v farmacevtski, kemični, kozmetični in avtomobilski in-dustriji, služi mestnim upravam pri upra-vljanju odpadne vode in bolnišnicam za medicinski in dihalni zrak.Pomembna inovacija je bila tudi vpeljava frekvenčnega pretvornika (VSD – Variable

Speed Drive), ki prinaša tudi do 35-odstotne prihranke energije, saj prilagaja pretok dejanski porabi stisnjenega zraka.

Komprimirani zrak sodi med najpomembnejše in-dustrijske pripomočke, je pa tudi eden največjih po-rabnikov energije. Zato ima vsak prihranek v sistemih za zagotavljanje komprimira-

nega zra-ka pomemben vpliv

na stroške in okolje. Sistemi komprimi-ranega zraka v industriji povprečno pora-bijo okrog 10 odstotkov celotne električne energije, v nekaterih podjetjih pa se lahko ta delež povzpne tudi do 40 odstotkov. Pri tem se do 90 odstotkov električne energije pretvori v toploto, ki je ponavadi izgublje-na, čeprav jo je mogoče koristno uporabiti za gretje vode ali ogrevanje.

InovacijeAtlas Copco pridobljeno znanje o kom-presorski tehniki izkorišča tudi pri teh-nologiji vakuumskih črpalk. Na podlagi sinergij med področjem stisnjenega zraka in vakuumsko tehnologijo v družbi obli-kujejo in proizvajajo svoje lastne sisteme vakuumskih črpalk, ki imajo primerljivo kakovost in zanesljivost kot kompresorji. Z novo GV rotacijsko vijačno črpalko z oljnim tesnjenjem so trgu ponudili svoj prvi sistem grobo-vakuumskih črpalk (med 0,5 milibara in 500 milibarov) in si tako z novim izdelkom še pove-čali že tako velik produktni portfelj.

Atlas Copco se v Sloveniji vedno bolj usmerja v rešitve na področju stisnjenega zraka

Atlas Copco. Tako lah-ko ponudijo celo vrsto brezoljnih kompresorjev, in sicer centrifugalne, zobate, spi-

nega zra-ka pomemben vpliv

na stroške in okolje. Sistemi komprimi-

stisnjenega zraka

o g l a s

Page 7: INDUSTRIJA AVGUST 2012

Žene ga učinkovitostVsak del je umetniško delo

Nov vrhunec vzdržljivosti, nov mejnik v zanesljivosti in najboljša učinkovitost v svojem razredu – to je novi GA oljni vijačni kompresor moči 30-90 kilovatov, ki ga žene učinkovitost. Obiščite našo spletno stran in si oglejte, kako lahko naši novi kompresorji povečajo vašo produktivnost.

www.atlascopco.com/drivenbyefficiency

Driven by EfficiencyEvery part a work of art

With new heigths in sustainability, new milestones in reliability and best in class performance; the new GA oil-injected screw compressor range between 30 to 90 kW is Driven by Efficiency. Go to our microsite to learn how this new compressor range can boost your productivity.

www.atlascopco.com/drivenbyefficiency

S kupina Atlas Copco ima vodil-no mesto v svetu na področju kompresorjev, priprave zraka, gradbene in rudarske opreme, pnevmatskega orodja ter mon-

tažnih sistemov. S pomočjo inovativnih izdelkov in storitev strankam zagotavlja rešitve, ki jim dolgoročno izboljšujejo produktivnost. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1873, sedež ima v Stockholmu na Švedskem, deluje pa v več kot 170 državah. V Sloveniji ima svojo poslovalnico v Trzinu, v njej dela 30 zaposlenih. Čeprav je navzoče po vsem svetu, je usmerjeno v storitve na lokalnih trgih. Njegov uspeh temelji na strokovnih in izkušenih prodajalcih ter serviserjih.

Kompresorska tehnikaV okviru prodaje kompresorske tehnike zagotavljajo industrijske kompresorje in ekspanderje, plinske in procesne kompre-sorje ter ekspanderje, opremo za pripra-vo zraka in plina ter centralne nadzorne sisteme. Stavijo predvsem na inovacije. S številnimi pomembnimi inovacijami so že dolga leta vodilni pri kompresorski tehnologiji. Stotine patentov na področju kompresorjev in opreme za upravljanje zraka so pripomogle k temu, da je Atlas Copco postal prva izbira pri svojih stran-kah, kar izraža tudi njihov slogan »First in Mind – First in Choice®«.

Okolje in varčeva-nje z energijoZelo pomemben mejnik na njihovi poti je bil razvoj Z--kompresorjev, ki so bili prvi, ki so pridobili certifikat TÜV za brezoljni kompresor. V okvi-ru tega standarda so bile certificirane vse tehnologije družbe Atlas Copco. Tako lah-ko ponudijo celo vrsto brezoljnih kompresorjev, in sicer centrifugalne, zobate, spi-ralne, batne, vijačne na osnovi brizganja vode, brezoljne vijačne in štiristopenjske združene batne in vijačne stroje kakor tudi serije mobilnih brezoljnih kompre-sorjev za najem. Ti kompresorji zagota-vljajo stoodstotno brezoljni stisnjeni zrak za proizvajalce tekstila, hrane in pijače, v rudarstvu, pomorski in elektronski indu-striji (vključno z izdelavo polprevodnikov in čistih prostorov) kot tudi v farmacevtski, kemični, kozmetični in avtomobilski in-dustriji, služi mestnim upravam pri upra-vljanju odpadne vode in bolnišnicam za medicinski in dihalni zrak.Pomembna inovacija je bila tudi vpeljava frekvenčnega pretvornika (VSD – Variable

Speed Drive), ki prinaša tudi do 35-odstotne prihranke energije, saj prilagaja pretok dejanski porabi stisnjenega zraka.

Komprimirani zrak sodi med najpomembnejše in-dustrijske pripomočke, je pa tudi eden največjih po-rabnikov energije. Zato ima vsak prihranek v sistemih za zagotavljanje komprimira-

nega zra-ka pomemben vpliv

na stroške in okolje. Sistemi komprimi-ranega zraka v industriji povprečno pora-bijo okrog 10 odstotkov celotne električne energije, v nekaterih podjetjih pa se lahko ta delež povzpne tudi do 40 odstotkov. Pri tem se do 90 odstotkov električne energije pretvori v toploto, ki je ponavadi izgublje-na, čeprav jo je mogoče koristno uporabiti za gretje vode ali ogrevanje.

InovacijeAtlas Copco pridobljeno znanje o kom-presorski tehniki izkorišča tudi pri teh-nologiji vakuumskih črpalk. Na podlagi sinergij med področjem stisnjenega zraka in vakuumsko tehnologijo v družbi obli-kujejo in proizvajajo svoje lastne sisteme vakuumskih črpalk, ki imajo primerljivo kakovost in zanesljivost kot kompresorji. Z novo GV rotacijsko vijačno črpalko z oljnim tesnjenjem so trgu ponudili svoj prvi sistem grobo-vakuumskih črpalk (med 0,5 milibara in 500 milibarov) in si tako z novim izdelkom še pove-čali že tako velik produktni portfelj.

Atlas Copco se v Sloveniji vedno bolj usmerja v rešitve na področju stisnjenega zraka

Atlas Copco. Tako lah-ko ponudijo celo vrsto brezoljnih kompresorjev, in sicer centrifugalne, zobate, spi-

nega zra-ka pomemben vpliv

na stroške in okolje. Sistemi komprimi-

stisnjenega zraka

Page 8: INDUSTRIJA AVGUST 2012

8 P&P panoge in posel Industrija

INTERVJU

ABB pospešeno opremlja slovenske tovarne z roboti»Letos bomo za četrtino presegli lansko prodajo industrijskih robotov in aplikacij,« napoveduje Boris Božič, direktor ABB Inženiringa

S kupina ABB je švedska inženir-ska multinacionalka s sedežem v Švici, vodilna na področju ener-getike, avtomatizacije procesov in robotike. Podružnice imajo

v več kot sto državah in zaposlujejo pri-bližno 145 tisoč ljudi, lani pa so ustvarili skupaj 38 milijard dolarjev prihodkov ter v raziskave in razvoj vložili 1,3 milijarde dolarjev. Za primerjavo: BDP Slovenije je 36,6 milijarde evrov. ABB je v Sloveniji že 20 let, lani je imel 13,2 milijona evrov prihodkov in zaposluje 27 ljudi. »V ABB Slovenija bomo tudi v prihodnje povečevali prihodke in še okrepili prodajno organiza-cijo, da bi dosegli postavljene cilje,« pravi Boris Božič, ki je direktor ABB Inženiringa šele dobra dva meseca; pred tem je deset let delal v Schneider Electricu.

Letos vam gre prodaja industrijskih robotov zelo dobro. Kdo so vaši glavni kupci?Lani smo prodali enako število robotov kot v rekordnem letu 2008, letos avgusta pa že presegli celoletno lansko številko. Do konca leta pričakujemo, da bo bomo zrasli za četrtino. Naši največji kupci so proizvajalci iz avtomobilske in kovin-skopredelovalne industrije, livarstva, farmacije ter proizvajalci plastičnih iz-delkov. Na oddelku robotike pokrivamo celoten spekter storitev – od prodaje, vo-denja projektov, izvedbe do poprodajnih storitev. Projekte vodimo lokalno, če pa so večji, vključimo specializirane centre ABB za posamezne robotske aplikacije. Pomemben delež prodaje pomenijo tu-di sistemski integratorji, ki naše robote vgrajujejo v svoje rešitve. Posel z roboti je pomemben del našega poslovanja, dru-ga pomembna področja pa so energetski

produkti, energetski sistemi, nizkonape-tostni proizvodi in motorji ter njihovi zagoni.

Kako se spreminja sestava vaših kupcev? Za nas je zelo pomemben energetski sektor, še zlasti izdelki za energetiko in sistemi. Z našimi roboti, pogoni, motor-ji, merilnimi instrumenti, nizkonapeto-stnimi proizvodi ter z njimi povezanimi rešitvami in servisom pa se osredoto-čamo bolj na industrijske uporabnike.V prihodnosti se bomo osredinili na po-dročje energetike in hkrati povečevali aktivnosti v različnih segmentih.

Kje pričakujete največjo rast prodaje?Zrastemo lahko na vseh področjih po-

Nataša Koraž[email protected]

Page 9: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 9

ABB pospešeno opremlja slovenske tovarne z roboti»Letos bomo za četrtino presegli lansko prodajo industrijskih robotov in aplikacij,« napoveduje Boris Božič, direktor ABB Inženiringa

slovanja. Zaradi rasti povpraševanja po energiji v prihodnjih desetletjih priča-kujemo naložbe v proizvodnjo energije, prenos energije in omrežja. To pa so po-dročja, kjer ima ABB veliko izkušenj in močan portfelj izdelkov, hkrati pa veliko vlagamo v raziskave in razvoj, denimo na področju pametnih omrežij. Sočasno se bosta krepili industrijska avtomatizacija in optimizacija industrijskih procesov. Z našimi roboti, pogoni, motorji, nadzorni-mi sistemi, merilnimi izdelki in drugim imamo pravi nabor izdelkov, da ponudimo

privlačne in inovativne rešitve. Narašča tudi povpraševanje na področju avtoma-tizacije stavb. Naš sistem KNX denimo omogoča nadzorovanje in upravljanje električnih instalacij, prezračevanje, var-nost ter podatkovna in komunikacijska omrežja v stavbah.

Ali ima vaša matična skupina ABB v Sloveniji kakšnega dobavitelja?Da. Dobavitelji se pojavljajo na različnih področjih. Lahko so kot dobavitelji iz-delkov ali pa kot inženirska podjetja, ki sodelujejo pri projektih.

Katera naša podjetja proizvajajo za ABB?Tega ne razkrivamo.

Na katere razpise se te dni pripravljate?Trenutno je aktualen zelo zanimiv ener-getski projekt, kjer menimo, da imamo prave izdelke in reference. Za prihodnje leto pričakujemo, da bo nekaj projektov z napetostnimi pretvorniki, in verjamemo, da bomo zaradi naših energetskih pro-duktov in rešitev zelo zanimiv dobavitelj. ABB ima vso potrebno opremo za takšne objekte, hkrati pa ponujamo izdelke in storitve, ki omogočajo proizvodnjo, pre-nos in distribucijo energije, najmočnejši pa smo pri hidroelektrarnah.

Kako to, da ste na energetskih razpisih še vedno glavni tekmeci iz Evrope, ni pa še konkurence iz Azije?Na določenih področjih so Kitajci in drugi Azijci že zelo močni, vendar slovenski kupci zahtevajo kakovost. Hkrati je tako, da kakovostni kitajski izdelki niso več poceni. Azijcev ni predvsem zato, ker se pri velikih projektih zahtevajo reference in kompetence, pa tudi dobava nadome-stnih delov in podpora. Prej ali slej se bo kateri pojavil, pa bomo videli.

Ali iz Slovenije prodajate tudi na tuje trge?Na področju robotike pokrivamo tudi hrvaški trg. V drugih divizijah ima ABB močno lokalno prodajno mrežo in ne pro-dajamo neposredno. Se pa lahko zgodi, da kakšno slovensko inženirsko podjetje ali OEM-proizvajalec (originalni proizvaja-lec naprav) kupi naše izdelke v Sloveniji in jih uporabi ali vgradi v svoje projekte v drugi državi.

Boris Božič, direktor ABB Inženiringa, ob robotu za enega izmed slovenskih proizvajalcev s področja avtomobilske industrije. Robot je zdaj, ko to berete, že polno zaposlen v eni večjih slovenskih tovarn.

Ali se vam kdaj zgodi, da nekaterih izdelkov zaradi mednarodnih konvencij ne smete prodajati?Če je izdelek na seznamu, da ga je mogo-če uporabiti pri proizvodnji orožja in bi potoval v kakšno politično sporno državo, se moramo posvetovati z matično družbo. Strogo upoštevamo pravilo »dual use« – gre za izdelke, opremo ali tehnologijo, ki jo je mogoče uporabiti za civilne in voja-ške namene. Končnega uporabnika vedno zaprosimo za izjavo, da naših izdelkov ne bo uporabljal v vojaške namene. Spremlja-mo tudi seznam držav, ki ga izdajajo ZN in ZDA ter preprečuje prodajo v države, kamor je prepovedano prodajati.

Kaj so posebnosti slovenskega trga? Slovenija je v isti skupini z Avstrijo. Na tem trgu so bili včasih zelo favorizirani domači ponudniki in lokalni igralci, zdaj pa sta precej bolj pomembni kakovost in cena.

Ali ima ABB krizni scenarij ob morebitni ustavitvi povpraševanja v neki državi? Še vedno vidimo priložnost za rast v Slo-veniji. Redno preverjamo razmere na trgu in se prilagajamo.

Te dni je aktualna zgodba o indu-strijski špijonaži prek računalniških virusov, ki vdrejo v računalnike v tovarnah in prenesejo podatke o pro-izvodnji. Virus naj bi napadel sisteme za nadzor elektrarn in tovarn v Evropi, omenjajo se tarče, kot so Siemens, EDF in ABB. Ste imeli težave s tem tudi v Sloveniji?Kibernetska varnost za nadzor industrij-skih sistemov ali električnega omrežja je vse bolj pomembna tema povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Današnji nadzorni sistemi so zelo povezani in temeljijo na odprtih standardih, zato se je ABB že pred več kot desetletjem začel ukvarjati s kibernetsko varnostjo. Strankam omo-gočamo varno delovanje.

Greste kdaj na kavo z vašimi tekmeci iz Siemensa ali nekdanjega Schneiderja? Srečamo se na konferencah ali poslovnih sestankih. ABB sicer strogo upošteva ko-deks vodenja in obnašanja in ravna pošteno na trgu. Zaposleni in vodstvo redno obna-vljajo znanje, in kadar gre za kršenje zako-nov ali našega kodeksa, ni popuščanja.

Irena

Her

ak

Page 10: INDUSTRIJA AVGUST 2012

10 P&P panoge in posel Industrija

STROJEGRADNJA

Najmočnejši smo v dvižni tehniki in pri kmetijsko-gozdarskih strojihStroje in naprave v Sloveniji izdeluje 13 tisoč zaposlenih; po-leg proizvajalcev dvižne in transportne opreme ter izdeloval-cev kmetijske tehnike so dobri tudi proizvajalci v ozkih nišah

V Sloveniji je bilo konec leta 2011 skupaj 446 družb, ki izdelujejo stroje in naprave, zaposlovale pa so 13.150 ljudi. S popravilom in montažo strojev se ukvarja

še 422 družb, ki zaposlujejo 4.736 ljudi, kažejo podatki združenja kovinske indu-strije pri GZS.

Na tujih trgih prodamo za dobro milijardo strojevVseh 446 družb, ki izdelujejo stroje in na-prave, je ustvarilo 1,529 milijarde evrov prihodkov, od tega več kot milijardo na tujih trgih. Skupaj so pridelale 48 milijo-nov evrov čistega dobička (a hkrati tudi 32 milijonov čiste izgube) in 31.783 evrov

dodane vrednosti na zaposlenega. Doda-na vrednost je sicer zrasla za dobrega pol odstotka, vendar je nižja od slovenskega povprečja predelovalnih dejavnosti, ki je 36.014 evrov.

Letos je pričakovati rahlo rast V okviru kovinske industrije najbolj-ši položaj po konkurenčnosti zaseda proizvodnja motornih vozil in prikolic, izdelovalci strojev in naprav pa so ne-koliko manj konkurenčni od povprečja predelovalnih dejavnosti. Leta 2009 so podjetja, ki izdelujejo stroje in naprave, doživela velik upad proizvodnje – kar 20-odstoten, kar je več kot sorodni pro-izvajalci v kovinski industriji. Predlan-skim so zrasli za šest odstotkov, lani za 11,7 odstotka. V zadnjem četrtletju 2011 in prvem četrtletju 2012 se je poslovna

Nataša Koraž[email protected]

dejavnost upočasnila, zato analitiki za letos kovinski industriji napovedujejo 1,3-odstotno rast. »Proizvajalci strojev in naprav v povprečju še ne dosegajo rezultatov iz leta 2008,« ugotavlja Janja Petkovšek, direktorica združenja kovin-ske industrije.

Raznolikost igralcev Zbirka podjetij v tej dejavnosti je tako raznolika, da nam povprečje ne pokaže veliko. Največje podjetje za proizvodnjo strojev in naprav, to je Secop kompresorji, je že lani napovedalo umik iz Slovenije in je že močno zmanjšalo obseg proizvodnje, ki je lani dosegala 125 milijonov evrov. Naslednja dva največja proizvajalca sta ADK in Palfinger iz okolice Maribora, oba pa se ukvarjata s proizvodnjo dvigalnih in transportnih naprav.

Page 11: INDUSTRIJA AVGUST 2012

Močni proizvajalci kmetijskih in gozdarskih strojev Na severovzhodu Slovenije imamo tudi več močnih igralcev na področju kmetij-skih in gozdarskih strojev: Farmtech iz Ljutomera, Tajfun s Planine pri Sevnici, Pišek Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, nekoliko manjši, a prav tako hitro rastoč pa je proizvajalec Uniforest iz Petrovč.

Ljutomerski Farmtech lovi načrt 12-odstotne rastiFarmtech, ki proizvaja kmetijsko tehni-ko, med drugim traktorske prikolice in prikolice za kmetijstvo, se je lani združil s Komptechom. Že istega leta jim je uspelo nadoknaditi upad prihodkov, ki jih je dole-tel leta 2009. Lani so zrasli za 20 odstotkov in ustvarili 21 milijonov evrov prihodkov,

za letos pa napovedujejo 12-odstotno rast prodaje.

»V prvih sedmih mesecih smo dosegli na-črtovano. Do konca leta pa je težko napo-vedati in potrditi izpolnjevanje načrta, saj so se razmere v kmetijstvu zaradi suše precej spremenile,« pravi Sonja Rajh, di-rektorica Farmtecha. Na začetku leta so končali 2,5-milijonsko naložbo v širitev proizvodnih in poslovnih prostorov.

Razvijajo nove izdelke in se širijo na nove trge Glavni trgi Farmtecha so v srednji in jugovzhodni Evropi. V Sloveniji proda-jo zgolj 13 odstotkov, sicer pa prodajajo v 19 državah, največ v Nemčiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem in tudi v Avstraliji. »Naši potencialni trgi so na območju jugovzhodne Evrope in tu predvidevamo hitrejšo rast – po oživljanju gospodarskih aktivnosti,« dodaja Rajho-va. Lani jim je poleg rasti na starih trgih uspela širitev na nekaj novih trgov, deni-mo v Italijo in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer se pospešeno ukvarjajo z razvojem novih izdelkov in preobrazbo zdajšnjih traktorskih prikolic. Prilagajajo se potre-bam kmetov, ki so se usmerili v biološko

predelavo hrane in predelavo biomase. Pri razvoju kmetijskega programa dela sedem ljudi, ukvarjajo se z razvojem prikolic za gradbeništvo, trosilnikov gnoja in različnih drugih prikolic.

Tajfun vstopil na trg hidravličnih dvigalTudi v Tajfunu, proizvajalcu gozdar-skih strojev, so lani imeli rekordnih 22 milijonov evrov prihodkov, letos pa je pričakovati dodatno rast zaradi nakupa postojnskega Liva, ki je odslej Tajfun Liv. »Letos bomo v Tajfunu Livu s prodajo hidravličnih dvigal ustvarili približno sedem milijonov evrov prihodkov. Naš načrt je, da tudi na področju dvigal posta-nemo najpomembnejši igralci,« razlaga direktor Iztok Špan. Ob tem je njihov cilj, da poiščejo dodatne sinergije med proizvodnjo v Tajfunu in v novi tovarni v Postojni. Skupina Tajfun naj bi letos zrasla za 15 odstotkov, vendar Iztok Špan ne želi razkrivati podrobnosti načrta: »Svet je čuden. Ni pravega zagona, ves čas dobivamo toplo-hladna sporočila.«

Nagrajeni za mobilno žičnico Te dni so na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejeli nagrado šampion

Podjetje Bosio iz Štor je letos poleti posta-vilo industrijsko peč v ruski tovarni OMZ Group, kjer proizvajajo opremo iz posebne-ga jekla za elektrarne, naftno industrijo in rudarstvo. V peči, ki prenese temperature do 1.150 stopinj Celzija, bodo proizvajali jeklene izdelke s premerom do 3,5 metra in do 12 metrov dolžine.

Page 12: INDUSTRIJA AVGUST 2012

12 P&P panoge in posel Industrija

STROJEGRADNJA

za mobilno žičnico. To je povsem nov stroj, ki so ga dali na trg letos poleti, ko so praznovali 45-letnico podjetja. Poleg mobilne žičnice so razvili še nov rezal-no-cepilni stroj na kolesih, ki omogoča dvakrat hitrejše cepljenje hlodovine od starega modela, ter močnejši gozdarski vitel z vgrajenim daljinskim upravlja-njem. Na področju gozdarskih vitlov sicer Tajfun obvladuje približno 30 odstotkov evropskega trga. Razvoj bodo po novem usmerili predvsem v uporabo elektronike pri delu v gozdu.

Stiskalnice za industrijo umetnih mas iz Javorja Strojev Poglejmo še, kaj delajo pri nekaterih pro-izvajalcih nišnih strojev. V družbi Javor Stroji, kjer proizvajajo stiskalnice za in-dustrijo umetnih mas, jim je lani uspelo povečati prihodke na nekaj več kot šest milijonov evrov, s čimer se postopoma približujejo rekordnemu letu 2008. »Letos ne pričakujemo rasti, to so za zdaj naše zmogljivosti. Imeli smo že precej boljša leta. Praviloma vsako leto izdelamo od štiri do pet novih strojev, v kriznih letih pa smo imeli več dela s storitvami,« pojasnjuje Rudi Tomšič, direktor podjetja.

Težave z zgodovino: dolgovi Javorja Zdaj imajo 42 zaposlenih, ki bodo letos ustvarili približno 73 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. »Naše glavne težave izhajajo iz zgodovine, ker smo po-dedovali nekaj dolgov Javorja. Predvideva-mo, da bomo šele čez tri ali štiri leta lahko začeli vlagati v širitev, prej bo težko,« pravi Tomšič. Njihovi glavni kupci so v ZDA in Nemčiji, to so proizvajalci plošč iz ume-tnih mas, za katere izdelujejo hidravlične stiskalnice. Z njihovimi stroji proizvajalci umetnih mas izdelujejo plošče, ki se nato

uporabljajo v strojegradnji, gradbeništvu in drugih dejavnostih. »To je mala niša v predelavi umetnih mas. V ZDA je približno 20 podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo ta-kšnih plošč, podobno je v Evropi. Vse naše glavne kupce poznamo in jih obiskujemo,« dodaja Tomšič. Javor Stroji so hčerinsko podjetje lesarskega podjetja Javor iz Piv-ke, ki je v likvidaciji. Pred 34 leti so začeli proizvajati stiskalnice za lesno industrijo, pozneje so se preusmerili na stroje za in-dustrijo umetnih mas.

Bosio gradi industrijsko peč za Indijo Podjetje Bosio iz Štor, ki proizvaja indu-strijske peči in pralne linije, je lani prodalo za 10,9 milijona evrov izdelkov. S tem jim še ni uspelo doseči prodajnih številk iz rekordnega leta 2008, vendar so z rezultati kljub temu zadovoljni. »Leta 2008 smo zrasli za 200 odstotkov glede na leto prej,« pravi di-rektor Hugo Bosio. To pomeni, da so ves čas rasli – če odmislimo nenavadno leto 2008. Letos načrtujejo pove-čati prihodke na 12,5 milijona evrov. »Za zdaj smo še optimi-sti, je pa vse odvisno od finančnih razmer na trgu in prožnosti bank,« še pove Bosio. V štorskem proizva-jalcu industrijskih peči so konec avgusta končali izdelavo glav-nih sestavnih delov za 22 metrov visoko peč za indijskega kupca, ki jo bodo uporabljali za kaljenje rotorjev za

generatorje. Sestavne dele pakirajo in jih te dni v zabojniku pošiljajo v Indijo v mesto Surat severno od Mumbaja, kjer bodo ok-tobra začeli montažo. V Indiji sicer stvari potekajo počasi oziroma – prepočasi.

Novi projekti Poskusno so zagnali tudi plinifikator, ki ga bodo uporabljali za pridobivanje elek-trične energije iz odpada. »Vse te izdelke razvijamo sami. Strinjam se, da premalo sodelujemo z univerzami, za kar smo delno krivi tudi sami,« prizna Bosio.

Septembra bodo poslali industrijsko opre-mo v Uzbekistan, kjer želijo v prihodnje nastopiti aktivneje, enako velja za Azer-bajdžan. »Na teh dveh trgih bi morala slo-venska podjetja nastopati skupinsko in z

FINANCE, www.finance.si

Največji proizvajalci strojev PODJETJE PRIHODKI 2011 (V MIO EUR)

Secop kompresorji (selitev na Slovaško) 125,52

MLM, pipe in ventili 84,07

ADK, dvigalne in transportne naprave 80,6

Palfinger, dvigalne in transportne naprave 69,05

GKN Driveline, zglobne gredi 51,2

Litostroj Power, hidroenergetska oprema 44,05

Hidria IMP, klimatizacija 32,8

Tajfun, gozdarski stroji 22,05

Tovarna kovinske opreme 21,73

Kladivar, fluidna tehnika 21,4

Farmtech, kmetijska tehnika 20,97

Herz, pipe in ventili 18,51

Pišek Vitli Krpan, gozdarski stroji 17,57

Liv, hidravlika in kolesa 17,36

EHO Elektrika, hladilne in prezračevalne naprave 17,06

Agromehanika, traktorji in kmetijski stroji 16,65

Gostol-Gopan, oprema za prehrambno in kemijsko industrijo 16,2

Proizvajalci strojev in naprav v povprečju še ne dosegajo rezulta-tov iz leta 2008, ugotavlja Janja Petkovšek, direktorica združenja kovinske industrije pri GZS.

»Trg nam zadnje čase daje toplo-hladna sporočila, zato je težko karkoli napovedovati,« razlaga Iztok Špan, direktor Tajfuna. Letos so kupili postojnski Liv, kjer bodo izdelovali hidravlična dvigala, na trg pa so dali tudi tri povsem nove izdelke, med njimi je mobilna žičnica, ki so jo nagradili na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.

Aleš

Ben

o

Vira: združenje kovinske industrije, gvin.com

Page 13: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 13

moralno podporo vlade oziroma ministr-stva. Smo pa že zelo aktivni v Rusiji, ki je za nas najpomembnejši trg,« pravijo v Bosiu.

Proizvajalec brez kataloga: Gostol TST Še en nišni igralec je Gostol TST, kjer delajo tako raznolike stroje, da za neka-tere sploh nimajo kataloga. »To pomeni, da vse opredelimo skupaj s kupcem ter njegovimi željami in potrebami. Na splo-šno se nam takšna produktna in tržna razpršitev splača, ker nismo odvisni samo

od enega izdelka, hkrati pa smo neodvisni od določenega trga ali kupca,« razlaga direktor Matej Koglot. Stroje zdaj pro-dajajo livarnam, avtomobilski industri-ji, orodjarnam, kovačijam, železarnam, proizvajalcem strojev in podjetjem, ki se ukvarjajo s toplotno obdelavo kovin.

V zadnjem obdobju razvijajo nove izdel-ke, ki doslej niso bili v njihovem progra-mu, a za zdaj o tem še ne želijo govoriti. Lani je Gostolu TST uspelo povečati pri-

hodke na sedem milijonov evrov, letos načrtujejo podobno oziroma nekaj več. »Odvisno od tega, kako se bodo projekti zavlekli; včasih smo odvisni tudi od kupcev in njihove hitrosti. Več bomo vedeli proti koncu leta,« še pravi Koglot. Njihovi stroji se uporabljajo povsod po svetu, kjer je potrebna površinska obdelava ali zaščita kovinske površine. Zato zdaj želijo razši-riti prodajno mrežo čim širše po svetu, za začetek še zlasti v Severni Ameriki. Zdaj prodajajo v državah nekdanje Sovjetske zveze, v EU in tudi Indiji.

»V prvih sedmih mesecih smo poslovali po načrtih o 12-odstotni rasti v tem letu. Za naprej pa je težko napovedovati, ker so se razmere v kmetijstvu zaradi suše precej spremenile,« pravi Sonja Rajh, direktorica Farmtecha.

Gostol TST proizvaja peskalne stroje za livarne, avtomobilsko industrijo, orodjarne in železarne ter jih prodaja predvsem v drža-vah EU in nekdanje Sovjetsko zveze. V prihodnje se želijo razširiti na nove trge, še zlasti v Severno Ameriko, pojasnjuje direktor Matej Koglot.

Milo

š M

ilač

Razvoj konkurenčne prednosti s strateškim pristopom do trajnostnega razvojadoc. dr. Melita Rant, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Zaupanje in legitimnost v management padata, saj naj bi ta s svojim načinom vodenja podjetij prispeval k porastu socialnih, okoljskih in ekonomskih proble-mov. To morda ni povsem neutemeljena obtožba, vendar vprašanje, kdo je kriv, je manj pomembno, kot vprašanje, kje na strani podjetij iskati rešitve za naraščajoče socialne, ekonomske in okoljske izzive. Torej, kako mora management razmišljati in odlo-čati, da bo krmilil svojo ladjo (podjetje) tako, da bo ta predstavljala rešitev in ne problema?

Teorija strateškega managementa uči, da je podjetje konkurenčno, ko je sposobno zadovoljiti potrebe kupca z vrednostjo (utelešeno v proizvodih in sto-ritvah), ki jo proizvede z relativno nižjimi stroški izvedbe poslovnih aktivnosti, v katerih se ta vrednost ustvarja. Pravo strateško vprašanje mora torej bi-ti, kje se danes porajajo nezadovoljene potrebe? Namreč, kjer so potrebe najbolj nezadovoljene, so poslovne priložnosti za rast največje. Trditev, da nezadovoljene potrebe oblikujejo trge, še vedno drži.

In kje danes obstajajo nezadovoljene potrebe? Teh je ogromno, največ pri najrevnejših slojih prebival-stva. Na dnu socialno ekonomske piramide potrebe po zdravju, prehrani, finančni varnosti nenehno naraščajo in to na globalnem nivoju. To so sicer v prvi vrsti socialne in ne ekonomske potrebe, vendar bodo po Porterju ravno nezadovoljene

socialne (in ne ekonomske) potrebe oblikovale trge in gospodarsko rast v prihodnosti. Zato mora biti naslednje strateško vprašanje vrhnjega mana-gementa: »Ali lahko naš proizvod preoblikujemo tako, da v večji meri ustvarja družbene koristi in socialno vrednost ter kako naj to vrednost pretvorimo v ekonomsko?«

Kako zasnovati sistem poslovnih aktivnosti, da bo stroškovno učinkovit pri izrabi virov? Pri iskanju odgovora je potrebno celovito gledati na dobavitelje in verigo vrednosti. Tudi narava - zemlja je dobavitelj in za tega dobavitelja je značilno troje: da so mnoge od dobrin narave strateškega pomena, da nam dobrine (za enkrat) zaračunava pod ceno ali pa sploh ne (npr. večino storitve kot je čiščenje ozračja pa sploh ne zaračunava) in da ta dobavitelj postaja preobremenjen.

Kaj naredimo z dobaviteljem strateških dobrin, ki je preobremenjen in lahko kmalu zamuja z dostavami? To je pomembno poslovno tveganje. Hitro sprej-memo proti ukrepe. Z rastočo možnostjo nepravo-časnih dostav, postaja opcija investiranja v lastno proizvodnjo inputov smiselna. Na tem mestu se je dobro vprašati, ali podjetja investirajo dovolj v regeneracijo narave?

Iskanje odgovorov na ta vprašanja pomeni, da mora management razviti nove vrste znanj in sposobnosti. Mora prevetriti identiteto podjetja, ki temelji na globinskem razumevanju potreb družbe, identifi-kaciji možnih nosilcev vrednosti za potrebe, izvore produktivnosti v verigi vrednosti in meje med profi-tnim in neprofitnim delovanjem. Le tako je mogoče zasnovati poslovni model podjetja za čas, ki prihaja.

Page 14: INDUSTRIJA AVGUST 2012

14 P&P panoge in posel Industrija

TRG STROJEV

Povpraševanje po strojih obstaja, težava je financiranjePrednost na trgu imajo ponudniki, ki zagotavljajo financiranje; med takimi je denimo ameriški proizvajalec CNC-strojev Haas

V slovenskem Teximpu so te dni na seznam podjetij, ki jih zastopajo, dodali Universal Robots, dansko družbo, ki je razvila inovativne industrijske

robote za srednja in mala podjetja (več o robotu najdete na portalu http://indu-strija.finance.si/zmagovalni_robot_je_ga-ral_za_novinarje_1_496397).

Teximp je sicer podružnica švicarske mul-tinacionalke z istim imenom, ki se ukvarja s trženjem in servisiranjem strojev za mehansko obdelavo kovin ter merilno in drugo opremo. V Sloveniji so njihovi kupci mali in veliki obdelovalci kovin, denimo Unior, Eta Cerkno, Domel, MLM, Iskra, Strojna gonila in podobni. Teximp med drugim zastopa ameriškega proi-zvajalca CNC-strojev Haas Automation, švicarskega proizvajalca obdelovalnih strojev Tornos, japonska proizvajalca strojev Matsuura in Nakamura-Tome, proizvajalca merilne opreme Tesa in Faro

ter še nekaj drugih izdelovalcev indu-strijske opreme.

Ameriški Haas, ki vsak mesec izdela kar 1.200 CNC-strojev, je največji pro-izvajalec teh strojev na svetu in ima v Severni Ameriki več kot 40-odstotni tržni delež. »To je najbolje prodajani CNC-stroj, čeprav ima hkrati tudi naj-več konkurence v svoji niši. Njihova glavna prednost je odlično organizi-rano servisno omrežje z zalogami na-domestnih delov,« pravi Saša Sladič, ki vodi podjetje Teximp v Sloveniji vse od ustanovitve leta 1995. Poslovni model ameriškega Haasa je v tej dejavnosti unikaten in se povsem razlikuje od preostalih proizvajalcev CNC-strojev. Vse namreč močno zanima prodaja, pri servisu in oskrbi z nadomestnimi deli pa so šibkejši. Haas ima zdaj pri svojih dis-tributerjih po svetu kar za 60 milijonov dolarjev nadomestnih delov, ki jih sami financirajo. »V Sloveniji imamo v zalogi vse vitalne sestavne dele, od mehanskih do elektronskih sklopov, hkrati pa ves čas tudi stroj ali dva,« dodaja Sladič.

Nataša Koraž[email protected]

Katera podjetja so po vašem mnenju najbolj prizadevna pri osveževanju strojnega parka? Do leta 2002 so bili naši kupci predvsem velika podjetja, zdaj največ sodelujemo z malimi in srednjimi. Res pa je, da so mala in srednja podjetja predvsem izdelovalci za velike naročnike in izjemoma sama razvijajo izdelke.

Kako se v vaši dejavnosti čuti ohlajanje gospodarstva?Ne občutimo krize, dela je dovolj. Svet, kot ga prikazujejo mediji, je drugačen od resničnosti, ki jo vidim. Kriza leta 2009 je bila res huda, zdaj ni tako. Takrat je Nemčija kihnila, mi pa smo skoraj umrli. Prihodki so nam upadli kar za petkrat. Zdaj je drugače: povpraševanje je, težava je kreditiranje podjetij. Banke ne podpi-rajo gospodarstva, zato ne vem, od česa bodo živele srednjeročno, če ne plasirajo denarja. Pri nas to rešujemo tako, da smo našli druge vire financiranja. Kupcem Ha-asovih strojev denimo ob 20-odstotnem pologu zagotavljamo lizing s 3,9-odstotno

Aleš

Ben

o

Page 15: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 15

T : 01 568 01 36E : [email protected] URL : www.ic-elect.si

20122

SUNON Vodilni proizvajalec ventilatorjev in ponudnik celostnih rešitev hlajenja

Hladilni sistemi za LED razsvetljavo

Ventilatorji

Passive Cooling Active Cooling Active Cooling Application Energy Saving DR MagLev Super Silence

Vodovodna cesta 100, 1001 Ljubljana, SlovenijaIC Elektronika d.o.o LA006-001A99DN

HA30101V3-E000-A99000-

Povpraševanje po strojih obstaja, težava je financiranje

Ne občutimo krize, dela je dovolj. Kriza leta 2009 je bila res huda, zdaj ni tako. Povpraševanje v podjetjih obstaja, težava je kreditiranje.Tako pravi Saša Sladič, direktor Teximpa

fiksno letno obrestno mero. Lizing je za zdaj največ na tri leta, nakup stroja pa se lahko povrne v enem do najpozneje v petih letih – odvisno od dodane vrednosti izdelka, ki ga proizvajajo.

Kakšen je vaš tržni delež?V Sloveniji smo doslej prodali približno 240 Haasovih CNC-strojev in okoli 60 strojev drugih proizvajalcev, težko pa re-čem, kakšen je naš tržni delež. V najboljših letih, torej 2007 in 2008, smo prodali tudi 35 strojev, ki stanejo od 40 tisoč evrov navzgor. Najdražji stroj, ki smo ga prodali, je stal milijon evrov in pol. Letos priča-kujemo, da bodo prihodki primerljivi z lanskimi, ko smo prodali za približno tri milijone evrov strojev in storitev.

V katero smer se razvijajo CNC-stroji? V dve smeri: v kompleksne, večnamenske stroje, kjer lahko na devet- in večosni stru-žnici opravljamo zelo zahtevne rezkalne operacije ali pa lahko na šestosnem rez-kalnem centru hkrati opravljamo obdelave struženja in brušenja. Druga smer je razvoj preprostih strojev – preprostih za uporabo in programiranje – in cenovno dostopnih.

Upam, da bo prihodnje leto bolje in bo gospodarstvo laže prišlo do sredstev za naložbe.

Po novem zastopate tudi dansko podjetje Universal Robots z roboti za mala in srednja podjetja. Koliko jih boste prodali letos?Če jih bomo pet, bom zelo vesel. Morda pa jih bomo več, bomo videli.

Aleš

Ben

o

Page 16: INDUSTRIJA AVGUST 2012

16 P&P panoge in posel Industrija

NOVE TEHNOLOGIJE

Upravljanje tovarn na daljavoNemška družba Linde je med prvimi, ki vodi tovarne brez zaposlenih

Č edalje več podjetij vodi, nadzoruje in vzdržuje svoje obrate in sisteme na daljavo. Nemška

družba Linde, proizvajalka industrijskih plinov, je eno prvih velikih podjetij, ki vodi cele tovarne brez delavcev. Ko je na primer tlak v Lindeje-vem obratu v Baslu previsok, v nadzornem centru zasvetijo opozorilne luči. Na zaslonih skupina nad-zornikov spremlja izmerjene vrednosti, poleg tega kamera posreduje posnetke. Nadzorniki pa ne sedijo v obratu v Švici, temveč v 600 kilometrov oddaljeni Leu-ni, kjer ima Linde svoj sodobni center za upravljanje na daljavo.

Zdaj iz Leune vodijo 10 evropskih tovarn, kmalu 28 Za zdaj je s tem centrom povezanih 10 Lin-dejevih evropskih tovarn, v katerih zrak razgrajujejo na sestavne dele – kisik, dušik in žlahtne pline. Do konca leta naj bi jih bilo 28. Upravljanje na daljavo za zdaj poteka poskusno, saj so v obratih zaradi varnosti še vedno v pripravljenosti delovne ekipe, v prihodnjih mesecih pa jih bodo začeli upravljati brez njih samo iz centra v Leuni.

Spremembe v proizvodnji in storitvah Upravljanje na daljavo prodira že v mnoge panoge in bo temeljito spremenilo proi-zvodnjo, pa tudi storitve. Nove možnosti uporabe takšnega upravljanja so omogočile boljša tehnologija in večje pasovne širine pri prenosu podatkov. Podzemne železnice tako ne potrebujejo več voznikov, naftne ploščadi na morju nadzorujejo s kopnega, čistilne naprave pa s pametnimi telefoni.

Siemens: najobetavnejše področje je softver za nadzor obratov Ponudniki tehnologij upravljanja na da-ljavo si obetajo velike posle. Siemens je industrijski softver, ki skrbi za nadzor in upravljanje obratov na velike razda-lje, oklical za najobetavnejše področje

koncerna. Povezava med napravami za avtomatizacijo in softverskimi rešitvami pomeni konkurenčno prednost koncerna. Gre za trg, vreden milijarde, ki bo v priho-dnjih letih nadpovprečno rasel. Podjetja z avtomatizacijo privarčujejo, saj obrati delujejo učinkoviteje. Pri tem ne gre pred-vsem za prihranek pri stroških delovne sile. Seveda nekaj delovnih mest ni več potrebnih. Prej je bilo v vsakem obratu za upravljanje in nadzor odgovornih od sedem do deset ljudi, zdaj pa toliko ljudi v Leuni hkrati upravlja pet ali šest obra-tov. Glavni cilj uporabe takih upravlja-vskih sistemov je varčevanje z energijo. Z boljšim nadzorom in upravljanjem ter s primerjavo obratov med seboj je mogo-če optimizirati porabo energije. Linde si je postavil za cilj enoodstotni prihranek energije, kar se ne zdi veliko, a je treba povedati, da pomeni energija od 60 do 70 odstotkov obratovalnih stroškov.

ThyssenKrupp bo plavže in jeklarne upravljal iz ene centrale Zdaj skoraj ni več tehničnih omejitev za daljinsko upravljanje. Načeloma ni po-membno, ali stoji obrat, ki ga je treba nad-zorovati, v soseščini ali pa je oddaljen več sto kilometrov. Tako denimo ThyssenKru-pp za zdaj svoje jeklarne in plavže upravlja iz central v njihovi bližini, v prihodnje pa naj bi jih upravljali skupaj iz ene same, oddaljene centrale.

Anamarija [email protected]

Dostop do obratov prek interneta ali pa-metnih telefonov je pogosto stroškovno ugodnejši, hitrejši in prožnejši kot upra-vljanje na kraju samem. Tako na primer novo ladjo za turistična križarjenja Aido servisirajo na daljavo s Siemensovo plat-formo za upravljanje Simatic. Krmilna centrala nenehno dobiva podatke o ladji. Če ta potrebuje nadomestni del, je ta že pripravljen v naslednjem pristanišču, v katero bo ladja zaplula. Siemens podjetjem takšne upravljavske sisteme ponuja tudi za vodenje proizvodnje.

Največje ovire so lokalni predpisi in jezik Še največja ovira za delovanje takšnih sistemov so jezikovne pregrade. V upra-vljavskem centru Lindeja sedijo Nemci, opravka pa imajo s partnerji z vsega sveta. Linde je zato v sodelovanju z jezikovno šolo Berlitz organiziral jezikovne tečaje. Težave pogosto povzročajo tudi predpisi v različnih državah. Tako na primer v Avstri-ji oblasti za zdaj še ne dovolijo upravljanja obratov iz tujine.

Izkušnje poskusnega delovanja so dobre, zato bodo v Lindeju na daljavo začeli upra-vljati tudi tovarne za proizvodnjo vodika. Povpraševanje po njem se nenehno po-večuje, zato bo Linde odprl veliko novih tovrstnih obratov, ki jih bodo povezali v omrežje in upravljali iz centra v Leuni.

Tehnologija omogoča, da vlaki na podzemni železnici vozijo brez voznikov, naftne ploščadi nadzorujejo s kopnega, čistilne naprave pa s pametnimi telefoni.

Pri centralnem vodenju tovarn sicer nekaj delovnih mest ni več potrebnih, vendar pa je glavni cilj uporabe takih upravljavskih sistemov varčevanje z energijo.

Lind

e AG

Page 17: INDUSTRIJA AVGUST 2012

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, 02 22 22 274 fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

Odkrijte prihodnost avtomatskega varjenjaRobotsko MIG/MAG varjenje:• Podaljšani časovni intervali mehanskega čiščenja - manj prekinitev proizvodnje • Podaljšani časovni intervali čiščenja gorilnika med varjenjem• Manj odpadnega materiala• Zaščita varilne opreme in manjša poraba sredstev proti madežem• Konstantna avtomatska kontrola nanosa zaščitnega sredstva

Želite izboljšati proces varjenja?CERAMISHIELD RobotIQ® je odlična rešitev za vas. Nič več zaustavitev proizvodnje zaradi intenzivnega mehanskega čiščenja. Nič več nenehnega nanašanja olja za zaščito pred madeži. Vgradni inovativni sistem CERAMISHIELD RobotIQ® je popolnoma kompati-bilen s procesom varjenja. Enkraten nanos sredstva za dolgotrajno zaščito varilne opreme. CERAMISHIELD RobotIQ® je popolna in visoko učinkovita rešitev za proces varjenja, ki vključuje kvalitetno zaščito in poseben dozirni sistem. Keramična zaščita CERAMISHIELD® LW-1 za dolgotrajno zaščito varilnih nastavkov in kontaktnih konic z samo enim nanosom, neodvisno od tempera-ture varjenja. Vsestranski, popolnoma avtomatski dozirni sistem je popolnoma kompatibilen z varilnim robotom in s specifičnim proizvodnim procesom. Rezultat: Velika konkurenčna prednost zaradi neprekinjenega procesa varjenja, povišane učinkovitosti in visoko kvalitetnih rezultatov varjenja.

Več informacij na: www.ceramishield.com

Tekočine za rezanje

Tekočine za rezanje, ki se mešajo z vodo:

Multan® 21 - 60 Za obdelavo neželeznih kovin, medenine, aluminijevih zlitin in jekla Multan® 46 - 81 Popolnoma sintetično mazivo za vse vrste brušenja Multan® 71 - 2 Večnamensko mazivo za obdelavo litoželeznih, jeklenih in aluminijevih zlitin Multan® 77 - 4 Za težko strojno obdelavo aluminijevih in jeklenih zlitin (vključno z nerjavečim jeklom). Učinkovit pri različnih trdotah vode - možna nastanitev in delo z demineralizirano vodo

Tekočine za rezanje, ki se ne redčijo:

Multan® 210 Nizko viskozno brusilno in rezalno olje narejeno na osnovi naravnih rastlinskih olj. Primerno za splošno strojno obdelavoMultan® 225 - 1 Olje za rezanje in honanje na osnovi naravnih rastlinskih olj. Primerno za srednje in zahtevne postopke strojne obdelaveMultan® 233 - 2 Visoko viskozno rezalno olje na osnovi naravnih rastlinskih olj. Buster za HD koncept

Dodatki:

Multan® S Sistemsko čistilo za strojMultan® AS Sredstvo proti penjenju emulzij

Več informacij na: www.loctite.si

Oglas Finance_Industrija.indd 1 8/29/12 10:52 AM

Page 18: INDUSTRIJA AVGUST 2012

18 P&P panoge in posel Industrija

TRG STROJEV

Tudi v strojegradnji je Kitajska prevzela vodstvo

P o podatkih nemškega združenja strojne industrije (VDMA) se je po kriznem letu 2009 pro-daja strojne industrije v svetu nominalno povečala za 40 od-

stotkov, lani pa nominalno za 12 in dose-gla rekordno vrednost 2,1 bilijona evrov (predlanskim 1,8 bilijona). Kitajska je največja proizvajalka strojev, sledijo ji Japonska, ZDA, Nemčija in Italija. Svoj izjemni položaj si je zagotovila s prodajo strojev in naprav v vrednosti 563 milijard evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Delež v svetovni prodaji te panoge je bil 27-odstoten. Iz primerjave z letom prej, ko je bila rast prodaje 27-odstotna, je mogoče videti, da se je že lani rast strojne industrije na Kitajskem upočasnila.

Za drugo mesto se prerivajo ZDA in JaponskaKot že predlanskim je bila tudi lani tekma za drugo mesto med Japonsko in ZDA. Končala se je s tesnim izidom in zmago Japonske, ki je prodala za 292 milijard evrov strojev in naprav, ZDA pa za 264 milijard. Skupna vrednost prodaje obeh držav je znašala 576 milijard evrov, kar je le nekoliko več kot prodaja Kitajske.

Nemčija je četrta največja proizvajalka stro-jev na svetu. S 16-odstotno rastjo prodaje, na 230 milijard evrov, je dokazala, da je tudi v tem pogledu gonilo evropskega gospodar-stva. Svoj položaj na lestvici je kot peta in s 107 milijardami evrov prodaje ubranila tudi Italija, čeprav se je razdalja med njo in Nemčijo tudi lani znova povečala.

Trije veliki proizvodni centri strojne industrije Regionalno so na svetu trije veliki pro-izvodni centri strojne industrije: Azija, Evropa in Amerika. Prva je že od leta 2009 največja proizvajalka strojev in naprav, predvsem zaradi dinamičnega in skoraj nepretrganega razvoja te panoge na Kitaj-skem. V Aziji je zdaj izdelana že polovica

vseh strojev na svetu. Poleg Kitajske in Japonske sta se med deset največjih proi-zvajalk uvrstili tudi Južna Koreja in Indija. Evropa k svetovni prodaji strojev prispeva tretjino. Rast strojegradnje je bila lani na

Anamarija [email protected]

stari celini 13-odstotna. Poleg Nemčije in Italije med deset največjih proizvajalk sodita Francija in Velika Britanija. Potem ko je delež obeh Amerik več let zapored upadal, se je od predlanskim ustalil pri 17 odstotkih.

Po svetu šestodstotna rast, v Evropi dvoodstotni upadZa letos VDMA napoveduje manjšo rast svetovne prodaje strojne industrije, ki naj bi bila samo šestodstotna, v Evropi pa naj bi nazadovala za dva odstotka. Da gre napovedi o nazadovanju jemati resno, priča tudi poročilo VDMA o giba-

Evropa k svetovni prodaji strojev prispeva tretjino. Na stari celini je bila lani rast strojegradnje 13-odstotna, največja evropska proizvajalka je Nemčija.

Kitajska si je izjemen položaj utrdila s prodajo strojev in naprav v vrednosti 563 milijard evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej; delež Kitajske v svetovni prodaji je zrasel na 27 odstotkov

Page 19: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 19

Tudi v strojegradnji je Kitajska prevzela vodstvo

njih v nemški strojegradnji, ki je paradna izvozna panoga te države. Ta že od lani čuti upadanje povpraševanja. Negotovost, povezana z nadaljnjim potekom krize, zmanjšuje pripravljenost na vlaganje v nove stroje. Letošnji junij je bil že osmi mesec zaporednega upadanja naročil. V prvi polovici leta je obseg naročil v pri-merjavi z istim lanskim obdobjem upadel za sedem odstotkov. Avtorji poročila za vse leto 2012 napovedujejo stagnacijo nemške proizvodnje strojev.

Preobrat v naročilih: 18-odstotna rast Kljub tem napovedim pa je mogoče upa-

ti na preobrat, saj preseneča povečanje naročil iz držav evrskega območja, ki so se junija (najnovejši podatki so iz tega meseca) okrepila kar za 18 odstotkov. Nemške izvoznike strojev je pozitivno presenetila Španija, ki je v prvi polovici leta iz te države uvozila za dva odstotka več strojev kot v istem lanskem obdobju. Izvoz v druge evrske države, na primer v Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Avstrijo, se je povečal celo za dvomestne stopnje. Se je pa zelo zmanjšal izvoz nemških strojev na Kitajsko – kar za 11 odstotkov.

Nova kitajska petletna strategijaKitajska tako zmanjšan obseg uvoza strojev, ne samo iz Nemčije, temveč tudi iz drugih držav, poskuša nadomestiti s krepitvijo svoje proizvodnje. S petletnim načrtom si prizadeva, da bi v strojegradnji tehnološko napredovala in okrepila svoj tržni položaj. Že zdaj ima v izvozu izdelkov

te panoge 10-odstotni svetovni tržni delež. Strateški poudarki petletnega načrta so zmanjšanje odvisnosti od tujih tehnologij, varovanje okolja, varčevanje z naravnimi viri ter povečanje deleža za raziskovanje in razvoj. Zlasti zadnje je osrednja točka tega načrta, saj si kitajska podjetja priza-devajo, da bi postala vodilni inovatorji na pomembnih področjih. Glavne panoge naj bi bile regionalno porazdeljene, na primer visokotehnološka oprema v Hunanu, nove energije pa v Sečuanu.

Presežke bo Kitajska poskušala prodati v tujini Že do leta 2015 naj kitajska strojegra-dnja ne bi več ponujala strojev v nižjem cenovnem razredu, temveč takšne, ki bi bili izdelani v skladu z najnovejšimi teh-nološkimi dosežki. Na poti do tega cilja bodo nastale prevelike proizvodne zmo-gljivosti in proizvodni presežki, ki jih bo Kitajska poskušala prodati v tujini, kar bo precej spremenilo podobo svetovnega trga. Že zdaj je na primer ta država najve-čja proizvajalka orodnih strojev. Ker vseh na domačem trgu ne more prodati, si je postavila cilj, da jih bo do leta 2015 izvozila v vrednosti štirih milijard dolarjev, kar je osemkrat več kot leta 2010.

Za nove tehnologije bodo namenili 215 milijard evrov Načrt predvideva, da naj bi bila inovativ-nost usmerjena predvsem v šest strateških panožnih sektorjev, posebej pomembnih za celotno gospodarstvo, v katerih mora Kitajska dohiteti druge države: do okolja prijazna vozila, nove energetske vire, viso-kotehnološko opremo, energetsko učin-kovitost, nove materiale, biotehnologijo in informacijsko tehnologijo.

Za raziskovanje in razvoj ter pospeševanje inovativnosti bo država namenila najmanj dva odstotka BDP, približno 215 milijard evrov. Tehnološki razvoj bo pospeševala tudi z davčnimi olajšavami. Poleg tega bo Kitajska rade volje sprejela naložbe tistih tujih podjetij, ki bodo s sabo prinesla napredne tehnologije.

Nemška strojegradnja že od lani čuti upad povpraševanja; v prvi polovici leta 2012 je obseg naročil v primerjavi z istim lanskim obdobjem upadel za sedem odstotkov.

FINANCE, www.finance.si

Prodaja strojev v letu 2011 (v mrd eur)DRŽAVA PRODAJA

Kitajska 563

Japonska 292

ZDA 264

Nemčija 230

Italija 107

Južna Koreja 65

Francija 49

Indija 44

Velika Britanija 43

Brazilija 40

Vir: VDMA

Kitajska si je izjemen položaj utrdila s prodajo strojev in naprav v vrednosti 563 milijard evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej; delež Kitajske v svetovni prodaji je zrasel na 27 odstotkov

Shut

ters

tock

Page 20: INDUSTRIJA AVGUST 2012

20 P&P panoge in posel Industrija

INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA

Razvoj poganja želja po energetski varčnostiProizvajalci delov za industrijsko ele-ktroniko – električna vozila, merilne instrumente in fotovoltaiko – obvla-dujejo svetovne nišne trge

V panogi elektronske in elektro-industrije delujejo 504 podjetja, ki zaposlujejo skoraj 30 tisoč ljudi. Lani so ustvarila 3,9 mi-lijarde evrov čistih prihodkov

od prodaje, kaže analiza GZS na podlagi podatkov AJPES. Za primerjavo, BDP Slo-venije je 36 milijard evrov. Ob tem se je vrednost elektronskih proizvodov, proda-nih na tuje trge, v primerjavi z letom 2010 zvišala za skoraj desetino, na tri milijarde evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala dobrih 34 tisoč evrov. Pomembna veja slovenske elektronske industrije je tudi industrijska elektroni-ka. Ta se po besedah direktorja Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS Janeza Renka deli na elektroniko, poveza-no z nadzornimi sistemi v infrastrukturi (na primer v energetiki), krmilje v elek-tromotorjih in opremo pri avtomatizaciji proizvodnje.

Kje nam gre dobro»V Sloveniji smo gotovo zelo močni in napredni na področju telekomunikacij, električnih motorjev za avtomobile in letala, pa tudi pri sistemih za polnjenje baterij v električnih prevoznih sredstvih,« meni urednik revije Svet elektronike Jurij Mikeln. Eno izmed področij, na katerih je Slovenija zelo prepoznavna, je tudi industrijska avtomatizacija, še zlasti tako imenovani strojni vid, ki pomeni izjemno hitro vizualno prepoznavanje izdelkov ali njihovih delov, meni Mikeln. V nekaterih nišah imamo tudi podjetja, ki

obvladujejo svetovni trg, še pove. »Deni-mo na področju kolektorjev in električnih motorjev za sesalne aparate. Imamo pa tudi manjša podjetja, ki so vodilna v svetu na tehnološko zahtevnih področjih, kot so naprave za nadzor sinhrotronov. Slo-venske družbe delujejo tudi na področju zajema in obdelave podatkov pri vesoljskih projektih.«

Dobavitelji teže zvišujejo dodano vrednost»Splošna ocena je, da slovenski proizva-jalci industrijske elektronike na podro-čjih, kjer so zgradili in dokazujejo svoje kompetence, niso nič slabši v primerjavi z dobavitelji iz drugih držav,« pravi Renko. Po njegovih besedah dodana vrednost dobaviteljskih podjetij kot gospodarski kazalec ne pokaže vselej vsega. Podjetja, ki prodajajo končne izdelke na trgu, imajo namreč pri tem vse niti v svojih rokah, medtem ko so dobavitelji precej odvisni od teh svojih kupcev.

Energetska učinkovitost temeljna ideja razvoja»Na področju okoljske učinkovitosti podjetij se v svetovnem merilu dogajajo velikanski premiki,« še pojasni Renko. Gre predvsem za prenovljeno direktivo RoHS, ki je bila sprejeta julija 2012, do ja-nuarja 2013 pa jo morajo članice Evropske unije prenesti v nacionalne pravne rede. Pomembna novost prenovljene direktive je zahteva po označevanju z znakom CE in izdelavi ocene skladnosti s to direktivo, ki se nanaša na prepoved rabe nevarnih snovi v proizvodnji elektrotehničnih izdelkov.

Andreja Lonč[email protected]

Sistem izboljševanja okoljskega učinka izdelkaDruga pomembna usmeritev je zagotavlja-nje okoljske učinkovitosti izdelka po načelu upoštevanja celotnega življenjskega kroga izdelka, kar je zajeto v direktivi o okoljski zasnovi izdelkov, ki so povezani z energijo. Proizvajalci morajo natančno popisati materiale in postopke izdelave izdelkov ter vzpostaviti sistem izboljševanja ekolo-škega učinka izdelka. To pomeni nenehno izboljševanje tistih lastnosti izdelka, nje-govih sestavin, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje ter porabo naravnih su-rovin in virov. Čedalje več poudarka je na učinkoviti rabi virov, zato mora biti izdelek načrtovan tako, da se lahko reciklira, raz-gradi in spet uporabi.

Urejanje dobaviteljskih verigVse našteto poleg razvojnih in proizvodnih prilagoditev podjetjem prinaša tudi admi-nistrativne obremenitve. Podjetja, ki se ne bodo pravočasno prilagodila, bodo izpadla iz igre na trgu, meni Renko. Naši izvozniki že nekaj let upoštevajo določbe direktiv, si-cer sploh ne bi več dobivali poslov v tujini, a pomembno je, da se zagotovi upoštevanje direktiv v celotni dobaviteljski verigi. Od-

šteVIlkI

500tisoč evrov so v Domelu lani namenili za razvoj krmilja za pogon elektromotorjev.

Page 21: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 21

števIlka

4,2milijona evrov so v Iskraemecu lani vložili v razvoj izdelkov za pametno merjenje.

govornost in tveganja za konkurenčnost izdelkov se tako selijo po dobaviteljski verigi navzdol.

Dobavitelji bliže kupcemPomemben je tudi dinamični vidik pre-strukturiranja, kjer dobavitelj po potrebi sledi proizvajalcu končnih izdelkov na no-ve trge. To zahteva velike naložbe. »Primer je Kolektor, ki je proizvodnjo med drugim selil v ZDA in Južno Korejo, za svojimi kupci,« pravi Renko. Tudi to zahteva vla-ganja dobavitelja v skupni končni produkt, kar pomeni prevzem tveganj skupaj s kup-cem – proizvajalcem končnega izdelka. Vzpostavljajo se tudi novi poslovni modeli pri uvajanju energetsko učinkovite opre-me na trg, na primer plačevanje naložbe s prihranki, kar se že pojavlja na področju industrijske razsvetljave.

Energetsko varčne rešitveV Domelu iz Železnikov bo program proi-zvodnje varčnih elektromotorjev za indu-strijsko elektroniko v prihodnosti postal eden glavnih poslovnih stebrov, napove-duje predsednik uprave Štefan Berton-celj. »Draga energija in določbe standarda

IEC 60034-30, ki predpisuje zahteve za energetsko učinkovitost elektromotorjev, pospešujejo prodajo elektronskih krmilij z močnostno elektroniko,« pravi Bertoncelj. Izkoristkov, zahtevanih v standardu, ni mogoče doseči s klasičnimi asinhronskimi elektromotorji (ti se zdaj uporabljajo za večino električnih pogonov), temveč le z novimi rešitvami, ki slonijo na močnostni elektroniki, še pojasnjuje Bertoncelj. Pre-tvorniki močnostne elektronike so vsa vez-ja, ki omogočajo pretvorbo napetosti, toka ali frekvence glede na potrebe porabnika.

Prednost je v celostni ponudbiV Domelu so v zadnjem letu razvili novi vrsti krmilnih elektronik za pogon elek-tromotorjev. »Pri prvi gre za elektroniko manjših moči do enega kilovata z enofa-znim priklopom vhodne napetosti, druga pa deluje na trifazno vhodno napetost, mo-či se gibljejo od dveh do sedmih kilovatov. Kombinacija našega motorja in lastnega krmilja preseže izkoristek 92 odstotkov,« razlaga Bertoncelj. Ena izmed tržnih pred-nosti je dobava celostne rešitve, saj Domel kupcem ponuja pogonsko krmilje in ele-ktromotor v paketu.

Ciljajo na tržne nišeGlavne aplikacije za Domelove elektro-motorje so na področjih prezračevanja, klimatskih naprav, kompresorjev in črpalk. Tu je po Bertoncljevih besedah učinek prihranka zaradi nepretrganega delova-

nja največji, vložek v novo opremo pa se najhitreje povrne. »Nove rešitve prina-šajo tudi možnosti za nove inovativne brezžične aplikacije,« dodaja Bertoncelj. Podjetje iz Železnikov se poskuša na sve-tovni trg prebiti prek tržnih niš, ki niso zanimive za množične proizvajalce ele-ktronskih krmilij. »Ne gre za posamično proizvodnjo, ampak za količine od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč za posamezno aplikacijo. Pokrivanje določenih, special-nih tržnih niš je tudi s prodajnega stališča ugodnejše, saj je dodana vrednost mnogo višja kot pri množični proizvodnji,« še pojasnjuje sogovornik.

Iskraemeco se usmerja v pametno merjenjeIskraemeco, ki letos načrtuje povečanje prodaje električnih števcev z lanskih 70 na 90 milijonov evrov, je prav tako eno izmed gonil slovenske elektron-ske industrije. V Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu so zdaj tretji najve-čji proizvajalec števcev. Od leta 2007 je lastnik podjetja egipčanski El Sewedy. Pred meseci so v Iskraemecu napovedali možnost sklenitve 110 milijonov evrov vre-dnega posla. Gre za namestitev pametnih števcev v Kuvajtu. Pogajanja za zdaj še po-tekajo, manjšo zamudo pa sta povzročila zamenjava vlade v Kuvajtu in muslimanski praznik ramazan, pravijo v podjetju.

Sto delavcev v raziskavah in razvojuV kranjskem podjetju so v osmih letih, odkar so na Švedskem prvič uvedli daljin-sko odčitavanje električnih števcev, veliko vložili v razvoj tako imenovanega pame-tnega merjenja. Letos so v redno proizvo-dnjo uvedli novo družino interoperabil-nih (medsebojno povezljivih) pametnih števcev za meritve v gospodinjstvih ter razvili novo družino števcev za meritve pri komercialnih in industrijskih porabnikih. Ideje za nove izdelke najpogosteje priha-jajo od kupcev, pravijo v podjetju in doda-jajo, da bodo za raziskave in razvoj letos namenili okoli šest odstotkov prihodkov. V razvojnem oddelku je nekaj več kot sto zaposlenih (skupno jih je skoraj tisoč), ki med drugim sodelujejo z ljubljansko in mariborsko univerzo. V okviru centra odličnosti Namaste se povezujejo s pod-jetji na področjih, ki se nanašajo na anor-ganske nekovinske materiale ter njihovo uporabo v elektroniki, optoelektroniki, fotoniki in medicini. Vključeni pa so tudi v tehnološki center Semto za podjetja, ki pokrivajo ozka strokovna področja elektrotehnike.

Elektronske komponente so že tako re-koč v vsaki napravi, razvoj pa poteka s svetlobno hitrostjo. Na sliki je proizvodnja elektromotorjev v Domelu.

Irena

Her

ak

Page 22: INDUSTRIJA AVGUST 2012

22 P&P panoge in posel Industrija

POLIMAT

Znanost in industrija skupaj za večjo inovativnostV dveh letih delovanja so razvili 67 inovacij, vložili pet patentnih prijav, ustanovili spin-off podjetje, izdelali 25 prototipov ter osvojili štiri nagrade za inovacije, pravi Mateja Dermastia, direktorica PoliMaTa

C enter odličnosti PoliMaT je bil ustanovljen leta 2010, njegov program delovanja je določil konzorcij, ki se je takrat pri-javil na razpis. Konzorcij, s

katerim sodelujejo še zdaj, obsega tudi več slovenskih industrijskih podjetij iz različnih panog.

Direktorica PoliMaTa Mateja Dermastia pravi, da so v dveh letih delovanja ustva-rili 67 inovacij, vložili pet patentnih pri-jav, ustanovili spin-off podjetje, izdelali

25 prototipov ter osvojili štiri nagrade za inovacije. PoliMaT zaposluje 84 raz-iskovalcev: 42 iz podjetij, 42 pa iz razi-skovalnih in izobraževalnih organizacij. Center odličnosti PoliMaT je 85-odstotno financiran iz Evropske unije, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa so namenska sredstva proračuna Republike Slovenije.

Kako se povezujete s podjetji, kako je prišlo do sodelovanja?Leta 2009 je bil odprt razpis, na katere-ga so se med drugim prijavila slovenska industrijska podjetja ter izobraževalne, znanstvene, svetovalne in druge ustanove, ki so pomagale pri oblikovanju progra-ma PoliMaTa. Ta konzorcij podjetij in institucij je pripravil štiriletni program, ki ga zdaj izvajamo v centru odličnosti. Skupina podjetij, s katerimi sodelujemo,

Špela Mikuš[email protected]

MELAMIN

Neposredni učinki sodelovanja še niso vidni

»S PoliMaTom sodelujemo pri raz-iskavah in razvoju, ki se osredotoča na izrabo obnovljivih surovinskih virov v kemijskoprede-lovalni industriji – utekočinjanja lesne biomase,« pojasnjuje direktor

Melamina Srečko Štefanič. »To sodelo-vanje se kaže predvsem v skrajšanju raz-iskovalno-razvojne faze projektov, zaradi hitrega dostopa do vrhunske aplikativne in raziskovalne opreme ter usposoblje-nega kadra za delo s takšno opremo,« še razlaga Štefanič in dodaja, da neposre-dni učinki sodelovanja še niso vidni.

MITOL

Sodelovanje se kaže v dveh inovacijah

»Pri sodelovanju gre za povsem drugačen pristop k povezovanju pod-jetij in znanstvenih ustanov; za zdaj ga lahko označim kot pozitivnega,« pravi direktor Mito-la Marjan Mateta.

Kratkoročni učinki sodelovanja so neka-teri na novo razviti produkti, dolgoročno pa načrtujejo skupne projekte, s katerimi bodo kandidirali na evropskih razpisih. »Neposreden rezultat sta skupni inova-ciji na področju uporabe poliestra teko-čega lesa in poliestra recikliranega PET kot mehčala v disperzijskih lepilih ter na področju sinteze 1K PU (enokomponen-tnega poliuretanskega) prepolimera.«

Iščemo in oblikujemo nove poslovne modele za boljše sodelovanje z industrijo. Hočemo postati dober partner slovenski industriji, skupaj z malimi in srednjimi podjetji. Tako razlaga direktorica Centra odličnosti PoliMaT Mateja Dermastia.

Page 23: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 23

Znanost in industrija skupaj za večjo inovativnostV dveh letih delovanja so razvili 67 inovacij, vložili pet patentnih prijav, ustanovili spin-off podjetje, izdelali 25 prototipov ter osvojili štiri nagrade za inovacije, pravi Mateja Dermastia, direktorica PoliMaTa

AKRIPOL

Večji razvoj pocenil poslovanje

Bojan Kos, direktor Akripola, pojasnjuje, da so intenzivnost sodelovanja s Po-liMaTom povečali novembra lani na področju izboljšanja kakovosti akrilnih plošč. Najbolj so na-predovali pri razvoju

izdelkov, prvi rezultati sodelovanja pa so se začeli kazati postopoma, po šestih do osmih mesecih. »V zadnjem letu sodelo-vanja je nastalo približno deset inovacij, ki so bile večinoma povezane z zdajšnjim razvojnim programom ter so pripomogle k optimizaciji proizvodnih procesov in postopkov ter izboljšanju kakovosti proi-zvodnje. Pri tem smo vzpostavili kontrolne metode, ki omogočajo natančnejše določa-nje lastnosti vhodnih materialov, in s tem izboljšali nadzor nad celotnim nadaljnjim procesom izdelave plošč,« je še povedal Kos.Stroški poslovanja so se znižali, v proizvo-dnji pa so izboljšali in skrajšali postopke priprave orodij za pripravo kalupov ter op-timizirali porabo materialov. »Nove meto-de izdelave laboratorijskih ojačenih akril-nih plošč omogočajo hitrejše preizkušanje različnih materialov in izdelavo različnih debelin plošč,« dodaja Kos. Načrtujejo tudi aktivnosti, ki bodo izboljšale lastnosti materialov in jim omogočile spremembo tehnoloških postopkov.

je bila tako določena že z razpisom. Naš glavni izziv se začenja zdaj, ko se končuje obdobje financiranja.

Kakšna je vaša vloga v sodelovanju s podjetji?V Tehnološkem parku Ljubljana imamo svoj laboratorij z vrhunsko najsodobnejšo opremo, ki nam omogoča raziskave in

V PoliMaTu so med drugim razvili tekoči les.

imamo 67 inovacij in 10 izumov, ki bi jih lahko prenesli na trg.

Kaj vas čaka po poteku financiranja?Financiranje programa centrov odličnosti se končuje konec leta 2013. Po tem obdo-bju bomo odvisni od trga in pridobljenih novih projektov. Poleg sodelovanja z in-dustrijo oziroma zasebnim sektorjem, ki ga vidimo kot glavni prihodnji vir fi-nanciranja, se pospešeno vključujemo v mednarodni prostor in mednarodne mreže znanja, še zlasti se povezujemo z institucijami v ZDA. Pripravljamo se na program Horizont 2020, že konec prej-šnjega leta smo začeli pripravljati progra-me projektov, s katerimi bomo kandidirali na razpisih v letu 2014. Razvijamo tudi sistem izobraževanja in usposabljanja na področju polimerov. Vse, kar delamo, je v podporo slovenski industriji.

Sodelujete z različnimi industrijskimi panogami, od kemične do farmacevtske, kje bi še lahko?Zelo smo vpeti v kemično in farmacevtsko industrijo, dobro sodelujemo s podjetji s področja gradbenih materialov, spogle-dujemo se tudi z industrijo obnovljivih virov energije. Področja, ki se nam zdijo obetavna, so kmetijstvo, mikro-, nano- in optoelektronika ter fotovoltaika. Po-skusili bomo tudi pospešiti raziskave na področju reciklaže in vnovične uporabe materialov, materialov za ortopedijo, im-plantatov ter regenerativne medicine.

Ali so podjetja v krizi še vedno pripravljena nameniti denar inovacijam?Imamo izkušnje tako s podjetji, ki rešu-jejo trenutne težave in se ne ukvarjajo z inovacijami, kakor tudi s podjetji, ki vse več časa in denarja namenijo inovativ-nosti. Enotnega odgovora torej ni. Vsako podjetje se ravna po svoje. Menimo pa, da so inovacije za naše gospodarstvo edina rešitev iz krize. Znanje že imamo, treba ga je samo hitreje in učinkoviteje prenesti v industrijo.

razvoj do stopnje industrijskih proto-tipov. Cilj našega sodelovanja s podjetji je podpora pri pospeševanju njihovega razvojnega cikla, krepitev zmožnosti hitrega prodora na nove trge in poveče-vanje stroškovne učinkovitosti izdelkov ali tehnologij proizvodnih procesov. Za zdaj delamo predvsem pri skupnih razi-skovalno-razvojnih projektih, v katerih sodelujejo raziskovalci z znanstvenega področja in iz industrije. Poleg tega išče-mo in oblikujemo nove poslovne modele, kako še izboljšati sodelovanje z industrijo, povečati sodelovanje in postati resnično dober partner slovenski industriji, skupaj z malimi in srednjimi podjetji.

Koliko inovacij, ki so nastale v sodelovanju z vami, je že na trgu?Program centrov odličnosti pokriva stro-ške za raziskave in razvoj ter nas zavezuje k izvajanju predkonkurenčnih raziskav. Prenos inovacij v gospodarsko izkori-ščanje je v tem obdobju tako predvsem domena industrijskih partnerjev. Zdaj

Page 24: INDUSTRIJA AVGUST 2012

24 P&P panoge in posel Industrija

KOVINE

Obdelovalci kovin in varilci nad krizo z razvojemGremo tja, kjer je povpraševanje, naj bo to Rusija, Egipt, Turčija ali Afrika, pravijo v družbi FerroČrtalič, ki sodi med vodil-na podjetja pri razvoju najzahtevnejših orodij za obdelavo površin

P odjetja, ki se ukvarjajo z varje-njem ali obdelovanjem kovin, se tako kot v drugih predelovalnih panogah spopadajo s težavami zaradi dviga cen surovin, pla-

čilne nediscipline in zmanjševanja števila naročil. Rešujejo se s širitvijo proizvodnje in iskanjem novih trgov. »Dela nam nika-kor ne manjka,« pravi Branko Hohnec, direktor podjetja Seco Tools.

»Kriza se pozna le po finančni plati. Na-ročil je sicer nekaj manj kot prejšnja leta, a nam še uspeva rasti,« dodaja Hohnec, čigar podjetje na slovenskem trgu pro-daja izdelke in orodja, ki jih razvijajo v matični družbi na Švedskem. Slovenskim

Špela Mikuš[email protected]

podjetjem med drugim ponujajo dodatno brezplačno izobraževanje, a kot ugotavlja Hohnec, ni pravega zanimanja: »Izobraže-vanje je brezplačno, vendar se zanj odloči le redkokatero podjetje.«

Namesto evropskih bolj eksotični trgi»Kriza se pozna pri naročilih, predvsem v Sloveniji, a tudi drugje po Evropi. Trg se sicer počasi prebuja, mi pa smo se usme-rili tudi na nove, bolj eksotične trge. Gre-mo tja, kjer je povpraševanje, naj bo to Skandinavija, Egipt, Turčija ali Afrika,« nam je povedala Mojca Č. Andolšek iz FerroČrtaliča, ki sodi med vodilna evrop-ska podjetja pri razvoju najzahtevnejših orodij za obdelavo površin, tudi kovin. Razlog za usmeritev na tuje trge je tudi vrednost naložb. »V Sloveniji so te vre-

V podjetju FerroČrtalič so za egiptovsko podjetje Arab Contractors razvili komoro za peskanje zelo velikih zvarjencev za jeklene konstrukcije, opremljeno z daljinsko upravljanim transportom za manipulacijo težkih obdelovancev do 40 ton.

dne od 50 do sto tisoč evrov, v tujini pa od 200 do 500 tisoč,« pravi Andolškova. Dolenjsko podjetje je med drugim naci-onalni nosilec projekta CleanER, ki ga je potrdila evropska komisija, in s tem si je našlo nov, doslej neobdelan segment trga, ki je po prometu šestkrat večji od celotne svetovne jeklarske industrije.

Z večjim številom kupcev kljubujejo vse višji ceni surovinMojca Šolar, vodja razvoja v podjetju Ele-ktrode Jesenice, pravi, da glede na dane razmere poslujejo zadovoljivo. »Težave nam povzročata nenehno spreminjanje cen surovin in zmanjšanje zalog surovin v svetu; na primer cena rutila se je v zadnjem času podvojila. Razloga, da še vedno po-slujemo zadovoljivo, pa sta pestrost naše

Page 25: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 25

Obdelovalci kovin in varilci nad krizo z razvojemGremo tja, kjer je povpraševanje, naj bo to Rusija, Egipt, Turčija ali Afrika, pravijo v družbi FerroČrtalič, ki sodi med vodil-na podjetja pri razvoju najzahtevnejših orodij za obdelavo površin

Na tujih trgih so naložbe nekajkrat večje kot v Sloveniji. Pri nas so naložbe tako vredne od 50 do sto tisoč evrov, v tujini pa od 200 do 500 tisoč. Tako razlaga Mojca Č. Andolšek iz podjetja FerroČrtalič.

Metalna Senovo d.o.o., Titova 528281 Senovo, SlovenijaT: ++386 (0)7/ 488 18 00F: ++386 (0)7/ 488 18 18E: [email protected]

Vizija podjetja - postati sodobno mednarodno kon ku renčno podjetje na področju strojegradnje. Naše poslanstvo pa ustvariti zadovoljstvo kupcev z razvojem in izdelavo visoko kvalitetnih konstrukcij in strojev ter njihovih komponent ob odgovornem in poklicnem odnosu do svojih strank.

Metana Senovo d.o.o. v številkah:

leto 2010 2011 2012 2012/2011

promet 5.900.000 € 8.400.000 € 14.000.000 € 1,67

število zaposlenih 90 90 120

najeti delavci 10 25 75

število zaposlenih 100 115 195 1,70

dobiček(-izguba) -1.288.033 € -561.502 € +50.000 €

Metalna Senovo je podjetje za strojegradnjo, kon-strukcijo in montažo kovinskih delov. Največ proizvaja kovinskih komponent za gradbene žerjave, luške žerjave in mobilno dvižno tehniko. Smo predvsem izvozno usmerjeno saj izvaža več kot 90% svoje proizvodnje predvsem na tržišča držav EU (80% NEM + 10% Avstrija). Proizvajamo licenčne produkte za končne kupce.

Večji kupci so:- Libherr – Werk Biberach GmbH,

Biberach- ARDELT, Eberswalde- KOCKS KRANE GMBH, Bremen- LMF GmbH ˛Co.KG, Leobersdorf- KOMATSU mining Germany

GmbH- VOESTALPINE Stahl GmbH, Linz

Slovenija predstavlja 10% v našem prodajnem portfeliju. Tu tržimo predvsem našo strojno obdelavo, saj smo z 10 obdeloval-nimi centri (od teh 5 CNC linij) eden večjih ponudnikov strojne obdelave v naši regiji in širše. Na enem od obdelovalnih centrov lahko obdelujemo do 30t velike obdelovance z dimenzijami do 12m×4m×1,5m.

V mesecu Juniju smo odpremili na Poljsko kompletno luško dvigalo s skupno težo 180t,

kar je bila v tem momentu največja konstrukcija na področju strojegradnje v Sloveniji.

odstotkov v državah nekdanje Jugoslavije, preostalo pa v EU, kjer je njen največji trg Nemčija, sledijo ji Francija, Nizozemska in Švedska.

Z razvojem nad krizo in (mednarodno) konkurencoV vseh podjetjih zagotavljajo, da je rešitev razvoj. V Secu Tools večina razvoja sicer pripada matičnemu podjetju, v FerroČr-taliču pa tehnološkemu razvoju sledijo tako, da se poskušajo udeležiti čim več seminarjev in konferenc, ter s povezo-vanjem s slovenskimi in tujimi inštituti in fakultetami. »Smo predvsem razvojno podjetje,« pravi Andolškova in dodaja, da so v zadnjem času uvedli dve novosti: suhi led in čiščenje s sodo. »Tehnologija, ki jo uporabljamo, je odvisna od zadeve, ki jo re-šujemo. V livarstvu orodje recimo čistimo

ponudbe in število kupcev. Teh je trenutno okoli 350. Po Evropi prodajajo naše do-dajne materiale končnim uporabnikom, v Sloveniji pa prodajamo večinoma končnim uporabnikom in trgovcem; tudi manjšim uporabnikom omogočamo nabavo dodaj-nih materialov neposredno v našem pod-jetju.« Družba Elektrode Jesenice sicer 30 odstotkov poslovanja opravi v Sloveniji, 30

Oglaševanje

v prvem

slovenskem

poslovnem

dnevniku:

[email protected]

Zaleže!

Page 26: INDUSTRIJA AVGUST 2012

26 P&P panoge in posel Industrija

KOVINE

Peskalna komora je namenjena površinski obdelavi elementov iz nerjavečih materialov.

V podjetju Elektrode Jesenice proizvajajo približno 300 različnih izdelkov, program pa razširijo vsako leto. Med izdelki v njihovi ponudbi so tudi različni dodajni materiali.

s suhim ledom, saj ne smemo poškodovati površine. Vsak ulitek mora biti enak, prvi ali milijonti.«

V Elektrodah proizvajajo približno 300 različnih izdelkov, razvoj na področju varjenja pa gre v smer vse zahtevnejših dodajnih materialov. »To so nove vrste nerjavnih jekel, drobnozrnatih materialov, novih materialov za termoenergetiko in še bi lahko naštevali. V zadnjem času smo izdelali oplaščene elektrode in pridobili priznanja za varjenje na naftnih plošča-dih. Na tem področju smo celo presegli največje proizvajalce na svetu,« pojasni Šolarjeva. Svoj program razširijo vsako leto, letos so to »žice, polnjene po novi tehnologiji, novi varilni praški in oplašče-ne elektrode za zahtevnejše aplikacije, pri masivnih žicah pa že uspešno vpeljujemo novo bronsirano žico«.

Konkurenca je tudi v Sloveniji velikaKriza ni zmanjšala konkurence v Slove-niji, na trgu pa se je pojavilo več cenejših ponudnikov, opaža Hohnec. »Konkuren-ca je predvsem nelojalna. Ponudniki, ki prodajajo cenejše izdelke iz Kitajske ali Koreje, so trg spremenili tako, da zdaj te nizkocenovne proizvajalce enačijo z nami. Mi pa poleg izdelka ponujamo še izobraževanje, servis in dodatne izbolj-

šave. Vsi se potegujejo le za zaslužek, ne upoštevajo pa dolgoročnih posledic.« Tudi Andolškova opozarja, da se varčeva-nje podjetij pozna predvsem pri vlaganjih v tehnologijo: »To na koncu povzroči do-

datne težave, saj podjetje ne dobi prave rešitve. Da bi se izognili temu in poznejšim reklamacijam, si včasih raje nakopljemo dodaten strošek in zadeve izpeljemo res do konca.«

CAJHEN vrhunski proizvajalec preciznih rezilnih orodij

Dobri, boljši, najboljši

Začetki podjetja CAJHEN segajo v leto 1969, ko je začelo prve korake kot majhna strugarska delavnica v Spodnji Rečici pri Laškem. Petnajst let kasneje je rastoče družinsko pod-jetje prevzela naslednja generacija. Izostrili so tudi vizijo in začeli s pre-ciznim ostrenjem rezilnih orodij. Ta so kmalu začeli tudi izdelovati . Sledi-la je strma rast podjetja, posledično pa uspešna prodaja tako doma kot v tujini. Danes kar tretjino proizvodov in storitev prodajo v države zahodne Evrope, Ruske federacije, v ZDA, Ka-nado, Izrael in na Kitajsko. Prisotni so tudi na trgih bivše Jugoslavije.V Bosni in Hercegovini imajo svoje podjetje Orma d.o.o. in na Hrvaškem podjetje Cajhen, rezni alati d.o.o. Doma pa podjetje Cajhen poznajo tako mali kot veliki, od orodjarn, livarn do avtomo-bilske industrije - z njihovimi orodji so izdelani celo deli v najpresti žnejših avtomobilih!

Proizvodnja danes poteka na zmogljivih 5-osnih CNC strojih, ki so razporejeni na več kot 1300 m2 površin, podjetje zaposluje 28 ljudi. Leta 2008 so zgradili nove poslovne in proizvodne prostore ter tako ust-varili opti malne pogoje za prijetno in ustvarjalno delovno okolje. “Naše poslanstvo je iskanje novega in boljšega. Je iskanje rešitev, ki bi že danes omogočale, kar bo zahteva

jutrišnjega dne,” pravijo. In ker jim to uspeva, so korak pred konkurenco, na trgu pa prepoznaven in cenjen partner.

Podjetje proizvaja visoko precizna rezilna orodja, kar obsega proizvod-njo trdokovinskih orodij iz karbid-nih trdin (VHM), PCBN orodja in orodja iz sinteti čnih in naravnih dia-mantov (PCD, MCD). Slednja so ena najzahtevnejših, saj so narejena iz najtršega materiala na svetu. Zaradi svoje trdote so potrebni zahtevni in dragi postopki obdelave - in sicer s postopkom elektroerozije in brušenje s posebnimi brusi iz naravnih dia-mantov. Natančnost takih orodij je izredno visoka in se meri v nekaj ti sočinkah milimetra! Orodja iz dia-manta imajo v primerjavi z orodji iz karbidne trdine tudi več desetkratno življenjsko dobo in se uporablja pred-vsem v visokoserijski proizvodnji.

Poleg standardnega asorti menta, so večji del proizvodnje orodja, izdela-na za individualne potrebe. Slednjih orodij je kar 94% celotne proizvod-nje. Sem spadajo poleg svedrov in stebelnih frezal tudi orodja, kot so stopničasti svedri, povrtala, profi lna frezala in svedri, profi lne žage, PCD in PCBN frezala, svedri ter izmenljive ploščice. Kombinacija različnih vhod-nih materialov, prilagojena rezalna

geometrija in številne vrste trdih oplasti tev prinašajo najboljše indi-vidualne rešitve za vsak tehnološki proces. Veliko uporabno vrednost imajo njihova orodja tudi zato, ker traja od povpraševanja do izdelane ponudbe samo nekaj ur, do končnega izdelka pa včasih samo ena noč! Zato je podjetje Cajhen nepogrešljiv part-ner mnogim vzorčnim in razvojnim oddelkom. Sicer pa izdelke tudi os-trijo in ponovno oplaščajo in jim tako povrnejo uporabno vrednost.

Celoten tehnološki proces izdelave rezilnih orodij, torej od razreza do pakiranja, poteka pod eno streho. Izdelki so proizvedeni na osnovi last-nega tehnološkega znanja in lastnih proizvodnih zmogljivosti . Prav vsak kos je podvržen končnim kontrolnim meritvam na najsodobnejših visoko preciznih opti čnih merilnih napara-vah z natančnostjo meritve 0,0002 mm. Vsako orodje se tako sprem-lja do konca uporabne dobe. S tem spremljajo rezultate, ki jim služijo kot podatki za nove izboljšave in opti mi-zacije. Tako zagotavljajo vrhunsko ka-kovost izdelkov in njihovo uporabno vrednost.

www.cajhen.com

Ostrina diamanta

Do rešitve v eni noči

Od razreza do pakiranja pod eno streho

Page 27: INDUSTRIJA AVGUST 2012

CAJHEN vrhunski proizvajalec preciznih rezilnih orodij

Dobri, boljši, najboljši

Začetki podjetja CAJHEN segajo v leto 1969, ko je začelo prve korake kot majhna strugarska delavnica v Spodnji Rečici pri Laškem. Petnajst let kasneje je rastoče družinsko pod-jetje prevzela naslednja generacija. Izostrili so tudi vizijo in začeli s pre-ciznim ostrenjem rezilnih orodij. Ta so kmalu začeli tudi izdelovati . Sledi-la je strma rast podjetja, posledično pa uspešna prodaja tako doma kot v tujini. Danes kar tretjino proizvodov in storitev prodajo v države zahodne Evrope, Ruske federacije, v ZDA, Ka-nado, Izrael in na Kitajsko. Prisotni so tudi na trgih bivše Jugoslavije.V Bosni in Hercegovini imajo svoje podjetje Orma d.o.o. in na Hrvaškem podjetje Cajhen, rezni alati d.o.o. Doma pa podjetje Cajhen poznajo tako mali kot veliki, od orodjarn, livarn do avtomo-bilske industrije - z njihovimi orodji so izdelani celo deli v najpresti žnejših avtomobilih!

Proizvodnja danes poteka na zmogljivih 5-osnih CNC strojih, ki so razporejeni na več kot 1300 m2 površin, podjetje zaposluje 28 ljudi. Leta 2008 so zgradili nove poslovne in proizvodne prostore ter tako ust-varili opti malne pogoje za prijetno in ustvarjalno delovno okolje. “Naše poslanstvo je iskanje novega in boljšega. Je iskanje rešitev, ki bi že danes omogočale, kar bo zahteva

jutrišnjega dne,” pravijo. In ker jim to uspeva, so korak pred konkurenco, na trgu pa prepoznaven in cenjen partner.

Podjetje proizvaja visoko precizna rezilna orodja, kar obsega proizvod-njo trdokovinskih orodij iz karbid-nih trdin (VHM), PCBN orodja in orodja iz sinteti čnih in naravnih dia-mantov (PCD, MCD). Slednja so ena najzahtevnejših, saj so narejena iz najtršega materiala na svetu. Zaradi svoje trdote so potrebni zahtevni in dragi postopki obdelave - in sicer s postopkom elektroerozije in brušenje s posebnimi brusi iz naravnih dia-mantov. Natančnost takih orodij je izredno visoka in se meri v nekaj ti sočinkah milimetra! Orodja iz dia-manta imajo v primerjavi z orodji iz karbidne trdine tudi več desetkratno življenjsko dobo in se uporablja pred-vsem v visokoserijski proizvodnji.

Poleg standardnega asorti menta, so večji del proizvodnje orodja, izdela-na za individualne potrebe. Slednjih orodij je kar 94% celotne proizvod-nje. Sem spadajo poleg svedrov in stebelnih frezal tudi orodja, kot so stopničasti svedri, povrtala, profi lna frezala in svedri, profi lne žage, PCD in PCBN frezala, svedri ter izmenljive ploščice. Kombinacija različnih vhod-nih materialov, prilagojena rezalna

geometrija in številne vrste trdih oplasti tev prinašajo najboljše indi-vidualne rešitve za vsak tehnološki proces. Veliko uporabno vrednost imajo njihova orodja tudi zato, ker traja od povpraševanja do izdelane ponudbe samo nekaj ur, do končnega izdelka pa včasih samo ena noč! Zato je podjetje Cajhen nepogrešljiv part-ner mnogim vzorčnim in razvojnim oddelkom. Sicer pa izdelke tudi os-trijo in ponovno oplaščajo in jim tako povrnejo uporabno vrednost.

Celoten tehnološki proces izdelave rezilnih orodij, torej od razreza do pakiranja, poteka pod eno streho. Izdelki so proizvedeni na osnovi last-nega tehnološkega znanja in lastnih proizvodnih zmogljivosti . Prav vsak kos je podvržen končnim kontrolnim meritvam na najsodobnejših visoko preciznih opti čnih merilnih napara-vah z natančnostjo meritve 0,0002 mm. Vsako orodje se tako sprem-lja do konca uporabne dobe. S tem spremljajo rezultate, ki jim služijo kot podatki za nove izboljšave in opti mi-zacije. Tako zagotavljajo vrhunsko ka-kovost izdelkov in njihovo uporabno vrednost.

www.cajhen.com

Ostrina diamanta

Do rešitve v eni noči

Od razreza do pakiranja pod eno streho

Page 28: INDUSTRIJA AVGUST 2012

28 P&P panoge in posel Industrija

VARNOST V PROIZVODNJI

Največ poškodb je tam,kjer ni serijske proizvodnje

V industriji je najbolj tvegano ravnanje z delovno opremo tam, kjer ni serijske proizvodnje, meni direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek

P ravila in zahteve s področja var-stva pri delu se tradicionalno zaostrujejo, saj je poškodb pri delu veliko, ob omilitvi zakonsko določenih minimalnih zahtev

pa bi lahko trenutno varčevanje na vseh področjih dodatno zmanjšalo tudi skrb delodajalcev za varnost delavcev.

V industriji je najbolj tvegano ravnanje z delovno opremo tam, kjer ni serijske pro-izvodnje, pravi direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bila stopnja poškodb v pano-gi proizvodnje in predelave predlanskim

višja od slovenskega povprečja. Našteli so 42 poškodb moških oziroma 23 poškodb žensk na tisoč zaposlenih.

Lani več kot 18 tisoč poškodb Na IVZ je bilo lani prijavljenih nekaj več kot 18 tisoč poškodb pri delu, medtem ko jih je inšpektorat za delo prejel slabih 13 tisoč. Ta razlika nastaja, ker IVZ beleži poškodbe, pri katerih je bil delavec vsaj en dan bolniško odsoten, za inšpektorat pa so minimum trije dnevi. Inšpektorat je sicer naštel 25 smrtnih primerov in 507 težjih poškodb. Največja varnostna tvega-nja se pojavljajo na gradbiščih, predvsem pri padcih z višine oziroma v globino. V proizvodnih dejavnostih je bilo naj-več nezgod pri proizvodnji kovinskih

Andreja Lonč[email protected]

izdelkov, obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, proizvodnji drugih strojev in naprav ter proizvodnji kovin. Pri vseh je najpogostejši vzrok – pribli-žno desetina primerov poškodb v vseh

ŠTEVILKA

42moških na tisoč zaposlenih v proizvodnji in predelavi se je leta 2010 poškodovalo.

Page 29: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 29

Največ poškodb je tam,kjer ni serijske proizvodnje

BOLNIŠKE

Nadpovprečen zdravstveni absentizem v proizvodnji

V proizvodni in predelovalni dejavnosti je stopnja poškodb pri delu višja od sloven-skega povprečja, največ poškodb pa je v kovinski industriji. Najpogostejši vzrok je iz-guba nadzora med prenašanjem, premika-njem in ravnanjem s predmeti med delom.

ZAKONODAJA

Kaj je industrijskim podjetjem prinesel ZVZD 2011

Ker ni krovne organizacije in denarja, se ne zgodi nič.« Dobovišek dodaja, da naj bi se del prispevkov za zdravstveno zava-rovanje ob poškodbi pri delu in poklicni

Delež bolniške odsotnosti z dela v Slo-veniji (povprečen delež delavcev, ki so dnevno na bolniški) je od leta 2007 do 2010 enakomerno upadal – s 4,4 na 4,1 odstotka. Lani se je spet povečal na 4,2 odstotka, pravijo na IVZ. Pri tem odstopajo navzgor proizvodne dejavnosti, predvsem proizvodnja teks-

tilij, drugih vozil in plovil ter električnih naprav. V nekaterih izmed teh dejavnosti, kjer je manj zaposlenih, je bolniška odso-tnost tudi osemodstotna. Dodajmo, da se je prej nespremenljiv delež absentizma v proizvodnji leta 2008 povečal. Razloga sta kriza in občutnejše zmanjševanje števila zaposlenih v proizvodnji.

ŠTEVILKA

23žensk na tisoč zaposlenih v proizvodnji in predelavi se je leta 2010 poškodovalo.

Za področje industrije novi zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) ne prinaša pomembnejših novosti, ki bi ne-posredno vplivale na industrijo, pravi Do-bovišek. Dobro pa je vedeti za naslednje spremembe:

manj administrativnih bremen (omeji-tev količine zahtevanih evidenc);

manjše zahteve po meritvah na de-lovnem mestu (temperatura, hitrost gibanja zraka, relativna vlaga, po potrebi tudi hrup, osvetlitev, škodljive kemijske snovi). Meritve so bile do zdaj predvidene enkrat na tri leta ali ob spremembah, ki

bi lahko vplivale na merjene dejavnike. Zdajšnja ureditev predvideva meritve ob začetku delovanja, v nadaljevanju pa le ob morebitni spremembi;

delodajalec mora oceniti psihosocialna tveganja na delovnem mestu in preprečiti nasilje tretjih oseb nad zaposlenimi. Za-dnje se po Doboviškovih besedah nanaša predvsem na tiste, ki delajo z denarjem;

uvedba sistema promocije zdravja na delovnem mestu. Na tem področju mini-strstvu od sprejetja novele (maja 2011) kljub obljubam še ni uspelo sestaviti smernic, pravi Dobovišek.

naštetih panogah – izguba nadzora med nošenjem, premikanjem in ravnanjem s predmetom dela, pravi glavni delovni inšpektor Franc Ručigaj.

Kam gre denar za preventivo Spremljanje in odkrivanje pomanjkljivosti bi podjetjem, ki delujejo v panogi varstva pri delu, lahko omogočili razvoj nove, z varnostnega vidika izboljšane proizvodne opreme, a se to pri nas ne dogaja, meni Dobovišek. »Pri nas v panogi ta hip deluje okoli 150 pooblaščenih podjetij, ki pa niso povezana, razen deloma v dve zbornici.

bolezni vrnil v preventivo, a se to zaradi nepreglednosti porabe denarja ne zgodi. Gre za približno devet milijonov evrov.

V Avstriji zavarovalniški sistem Pri tem za zgled navaja Avstrijo, kjer imajo financiranje razvoja varnosti urejeno s sistemom zavarovalništva. »Vsi deloda-jalci plačujejo del prispevkov za varnost in zdravje pri delu posebni zavarovalnici. Ta malim podjetjem ponuja brezplačne storitve, kot so izdelava ocene tveganja, zdravstveni pregledi ali pregledi delovne opreme, industrijska podjetja pa prek nje izvajajo določene naloge,« pojasnjuje Do-bovišek. Strokovnjaki, ki opravljajo pregle-de in meritve, so v tem primeru precej po-vezani. »Tako lahko primerjajo rezultate in usmerjajo razvoj opreme za povečanje varnosti, kar pri nas ni mogoče,« dodaja.

Oceno tveganja lahko opravijo kar »laiki« Dodatna težava je tudi lani spreme-njena zakonodaja, po kateri lahko de-lodajalec sam določi stopnjo in smer izobrazbe osebe v podjetju, ki bo od-govorna za varnost in zdravje pri delu. Ta mora opraviti zgolj osemurni tečaj. »Stroka v tem vidi zelo veliko degrada-cijo področja, saj mi sami z nenehnim usposabljanjem komaj sledimo novim nevarnostim, ki nastajajo pri uvajanju novih tehnologij, kot so nanotehnologije, ultrazvok in razna sevanja,« pravi Dobo-višek. Ker se pri nas zakonodaja prehitro spreminja, industrija in obrt »težko sledita vsem novostim na področju varnosti in zdravja pri delu«.

Shut

ters

tock

Page 30: INDUSTRIJA AVGUST 2012

30 P&P panoge in posel Industrija

KOMPRESORJI

Stisnjeni zrak, ki omogoča prihrankePodjetja v nove kompresorje vlagajo le, če je res nujno; raje se zanašajo na popravilo starih

K ompresorji so skoraj nepogre-šljiv del industrijske proizvo-dnje. Uporabljajo jih skoraj v vseh dejavnostih – od strojne do živilske, lesne in kemične

industrije. Slovenski trg je z njimi dodo-bra pokrit, kriza pa je podjetja prisilila, da namesto za nove denar raje namenjajo za popravilo starih.

»Kompresorji so nekakšen energent, s ka-terim dosežemo višji pritisk atmosferskega zraka. S tem oskrbujemo stroje in druge aplikacije v proizvodnji,« pojasnjuje Toni Kirin, izvršni direktor podjetja Prochrom--comp. Poudarja, da so kompresorji koristni v vseh delih proizvodnje: »Kompresorji so nekakšen vzporedni energent električne energije ali drugega procesnega plina. So al-ternativa, ko je elektrika predraga. Tudi zato so recimo v Afriki zelo dobro zastopani.«

Kjer zrak ne sme biti kontaminiran, uporabljajo brezoljne kompresorjeKompresorji se glede na različne vrste proizvodnje ne razlikujejo, razlaga Boštjan Langus iz podjetja Kompresorji Langus, razlike so pri postopkih priprave stisnjene-ga zraka. »V živilski in farmacevtski indu-striji se tako večinoma uporabljajo brezoljni kompresorji, pri katerih ni nevarnosti, da bi mazalno olje prešlo v stisnjeni zrak. Sicer se tudi zrak oljnih kompresorjev obdela in filtrira tako, da je čistejši od atmosferskega. Tako so recimo kompresorji za podvodne dihalne naprave vedno oljni, pa ta zrak še vedno vdihavamo.«

Vijačni kompresorji za bolj občutljivo proizvodnjo»Kompresorje delimo na batne, vijačne in rotacijske ali turbokompresorje, drugi sistemi so manj pomembni,« pojasnjuje Langus. Batne kompresorje uporabljajo predvsem v industriji in pri visokem pri-

Špela Mikuš[email protected]

tisku do 400 barov, vijačne pa tam, kjer so zelo velike potrebe po stisnjenem zraku. »Večje količine zraka, delovanje 24 ur na dan, z optimalnim izkoristkom in nizkimi obratovalnimi stroški vam bo zagotovil le kakovosten vijačni kompresor,« dodaja Langus. Zaradi možnosti sprotne nastavi-tve načina delovanja, tihega obratovanja, nizke stopnje ostanka olja v stisnjenem

T: 01/5632-063 F: 01/5631-351

[email protected]šitve na področju komprimiranega zraka

CALMS - Sistem za ravnanje s puščanjem komprimiranega zraka, vam lahko prihrani

do 50% električne energije ! Prvi dnevni ultrazvočni pregled puščanja

že za 860 EUR

ROI krajši od 2. mesecev.+ brezplačna polletna naročnina na internetno

aplikacijo www.calms.eu

SHENITECH

R

p a s s i o n b e y o n d c o m p r e s s i o n .

SHENITECH

R

p a s s i o n b e y o n d c o m p r e s s i o n .

SHENITECH

R

p a s s i o n b e y o n d c o m p r e s s i o n .

zanImIvoSt

Kompresorji za pogon avtomobilovUporaba stisnjenega zraka še zdaleč ni omejena le na proizvodna podjetja. Že le-ta si prizadevajo za uporabo stisnjenega zraka za pogon avtomobilov, a množične proizvodnje še ni. Prednosti stisnjenega zraka v prevoznih sredstvih so, da ta sko-raj ne onesnažujejo okolja, vendar tudi ne zdržijo dolgih razdalj. Proizvajalcev avto-mobilov na stisnjeni zrak je vse več. Pred dvema letoma je tako vozilo predstavila tudi Honda, a v množični prodaji ga kljub vsemu ni. Med drugim zato, ker so raz-iskave pokazale, da so tudi ob najbolj optimističnem predvidevanju avtomobili na stisnjeni zrak še vedno manj učinkoviti od električnih.

Page 31: INDUSTRIJA AVGUST 2012

P&P panoge in posel Industrija 31

Nov spletni portal

industrija.fi nance.si

Novice • Napredne tehnologije Zelene tehnologije • Nasveti • Blogi

INDUSTRIJA

Stisnjeni zrak, ki omogoča prihrankePodjetja v nove kompresorje vlagajo le, če je res nujno; raje se zanašajo na popravilo starih

Industrijski vijačni kompresor s frekvenčno regulacijo

zraku in preprostega vzdrževanja so kom-presorji primerni za velike in manjše in-dustrijske obrate ter obrtne delavnice. »V izvedbah kompresorskih postaj zagota-vljajo zanesljivo, stalno dobavo čistega sti-snjenega zraka, s posebnimi patentiranimi regulatorji delovanja pa tudi najmanjšo porabo energije,« razlaga Langus.

Razvoj, usmerjen v prihrankeOba sogovornika se strinjata, da gre razvoj kompresorjev v smer večje učinkovitosti in manjše porabe energije. »Še zlasti po-membno je, da je elektromotor, ki je vgra-jen v kompresor, čim bolj varčen, za kar so odgovorni proizvajalci teh motorjev, proizvajalci kompresorjev pa morajo biti pozorni na to, kako ga vgradijo,« pravi Ki-rin. Prihranki se skrivajo tudi v dodatni uporabi kompresorjev. »Z oljnim krogom v kompresorju lahko med drugim ogre-vamo sanitarno vodo. Prihranimo lahko tudi tako, da topel zrak, ki ga kompresor oddaja, speljemo v sosednji prostor in ga tako ogrevamo,« dodaja Kirin.

Slovenski trg je že zapolnjen»Slovenski trg je precej omejen, saj imamo malo velike industrije. Povpraševanje se je v zadnjih letih umirilo, konkurenca pa je vsako leto večja,« pravi Langus. Kirin pa opaža, da je novim proizvajalcem pre-boj otežen: »Najuglednejši proizvajalci kompresorjev so v Sloveniji že zastopani.«

Prihod kitajskih proizvajalcev Nekatere spremembe na trgu je povzro-čil prihod kitajskih proizvajalcev, zaradi katerih se je po Langusovem mnenju trg destabiliziral, varnost izdelkov pa zmanj-šala. »Kupci zaradi krize posegajo po ce-nenih kompresorjih, ki pa večinoma ne prenesejo obremenitev uporabe,« pravi Langus. »Podjetja vlagajo v novosti le, če je res nujno,« ugotavlja Kirin in dodaja, da imajo več dela servisi. »Večina prodajalcev kompresorjev ima sicer tudi servis, vendar jih vsaj polovica nima obrtnega dovolje-nja za opravljanje servisnih storitev, kar pomeni, da je trg skoraj brez nadzora,« opozarja Langus.

Proc

hrom

com

p

Page 32: INDUSTRIJA AVGUST 2012