industrija maj 2012

panoge in poselMaj 2012, št. 5

ww

w.fin

ance

.si P&P Industrija

Lasersko tehnologijo bi lahko uporabljali

v skoraj vseh panogah6–13

Tomaž Žepič, LpKF: največ laserjev prodamo v azijske tovarne 6–9

Opto

tek z

novim

i izde

lki na

skak

uje 15

-ods

totn

i tržn

i dele

ž 10–

11UR

E: St

roše

k ene

rgets

kega

preg

leda s

e vam

lahk

o hitr

o pov

rne 1

4–16

Podje

tja vl

agajo

v inf

orma

tizac

ijo, k

o so v

to pr

isilje

na 18

–22

Sieme

nsov

i sce

narij

i prih

odno

sti 30

–31

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika FinanceIZ DAL IN ZA LO ŽIL: ČAS NIK FI NAN CE, D. O. O.www.fi nan ce.si/industrijaUred ni ca: Nataša KoražijaTel.: 01 30 91 482Faks: 01 30 91 545E-poš ta: natasa.korazija@fi nan ce.si

Ured ni k fo to gra fi je: Aleš BenoNas lov ni ca: ShutterstockTeh nič na ured ni ca: Maja VolkJe zi kov na ured ni ca: Tatjana Habinc

Oglas no tr že nje: Klemen KoštrunTel.: 01 513 08 26E-poš ta: [email protected]

Na roč ni ne: Svetlana MitrićTel.: 080 15 80 Di rek tor Čas ni ka Fi nan cein odgovorni ured nik: Pe ter Frankl Tisk: De lo, d. d., Tiskarsko središče, Ljub lja naNo vi nar ji pa nož ne pri lo ge Industrija upo šte va jo Ko deks Čas ni ka Fi nan ce in in ter na pra vi la fi nanč ne ga no vi nar stva, ob jav lje na na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/ko deks). Port fe lji čla nov re dak ci je Čas ni ka Fi nan ce so ob jav lje ni na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/port fe lji).

Na tis ni li smo: 13.700 iz vo dov

P&P

2 P&P panoge in posel Industrija

v majski izdaji Industrije pi-šemo nekoliko podrobneje o laserskih tehnologijah. V Sloveniji imamo tri večja podjetja s tega področja: z

medicinskimi in občasno vojaškimi apli-kacijami laserskih sistemov se ukvarja Fotona, z laserji za oftalmologijo Opto-tek, z industrijskimi laserji pa kranjski LPKF. Najbolje gre zadnjima dvema, ki imata strateške lastnike iz tujine, hkrati pa si jima je v teh lastniških povezavah uspelo zagotoviti dober položaj.

V Fotoni so sicer lani povečali prihodke na 22 milijonov in dobiček na skoraj dva milijona evrov, vendar bodo še nekaj časa v lastniški praznini, dokler PDP zanje ne najde novih lastnikov. Prijave za zavezu-joče ponudbe so sicer prispele že konec aprila, a naj doslej še ne bi naredili ožjega izbora kupcev za skrbni pregled in konč-na pogajanja. Po neuradnih podatkih je Fotona ocenjena na 15 milijonov evrov.

Čeprav smo v Sloveniji v svetovnem vrhu po proizvodnji laserskih virov na prebivalca, pa jih v industriji uporablja-mo precej manj, kot bi bilo smiselno. Tomaž Žepič iz LPKF pravi (intervju z njim objavljamo na straneh 14–17), da

se šele te dni dogovarjajo s prvimi slo-venskimi proizvajalci iz avtomobilske industrije o dobavi laserjev za varjenje plastike. Obstaja sicer možnost, da je laserska tehnologija prišla v slovenske tovarne prek tujih lastnikov, pravilo-ma pa naše tovarne uporabljajo dražje in do okolja manj prijazne tehnologije. Laserske naprave sicer veliko uporablja-mo v medicini, denimo pri fizioterapiji, kirurgiji, oftalmologiji, zobozdravstvu ali dermatologiji. Uporabne so celo za pomlajevanje, kar ni zanemarljiva tržna niša. Veliko neizkoriščenih priložnosti pa je v industriji, denimo pri proizva-jalcih sestavnih delov za avtomobile, v elektroindustriji in proizvodnji na splo-šno: tudi to je lahko način pomlajevanja industrije.

Z uporabo naprednejših tehnologij, med katerimi so tudi laserske, bi se lahko pre-maknili z območja nizke dodane vredno-sti na zaposlenega, ki je lani v povprečju dosegala 37.512 evrov. Dodajmo nekaj primerov: Gorenje je lani ustvarilo 29 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposle-nega, Hidria Rotomatika je približno na slovenskem povprečju, Revoz je ustvaril dobrih 60 tisoč evrov, v LPKF pa so pre-segli 93 tisoč evrov na zaposlenega.

Nataša Koražija [email protected]

Pomlajevanje industrije z laserji in novimi tehnologijami

V Sloveniji smo v svetovnem vrhu po proizvodnji laserskih virov na prebivalca, a jih v industriji skoraj ne uporabljamo

Pet milijonov evrov naložb v industrijska dvigalaV razvitih industrijskih državah v dvižno tehniko vložijo približno dvakrat več kot pri nas 26

viličarji izprejšnjega stoletjaPrevladuje miselnost, da viličarjev ni treba zamenjati, dokler delajo in stroški vzdrževanja niso previsoki

27

Citigroupove napovedi gibanja cen surovin V oči bode visoka rast cen premoga, niklja in cinka ter visoke cene bombaža, sladkorja in žita 28-29

simensovi scenariji prihodnostiPrilagajanje štirim megatrendom, ki bodo vplivali na vse nas in tudi na slovensko industrijo

30-31

Več kot 40 sončnih elektrarn. Več kot 5 MW moči. Več kot 1.650.000 € letnih prihodkov za naše stranke. Več kot 2.800.000 kg manj izpustov CO2.

www.gorenje.com/solar

PROGRAM ZANESLJIVIH IN DONOSNIH REŠITEV:

• gradnja sončnih elektrarn »na ključ«

• prodaja fotonapetostnih modulov, razsmernikov in ostalih komponent

• prodaja sončnih elektrarn z urejeno dokumentacijo

• najem strešnih površin

ZAGOTOVILO KAKOVOSTI NALOŽBE:• sončne elektrarne z najvišjo proizvodnjo električne energije

• garancije na delovanje sončne elektrarne

• garancije na proizvodnjo električne energije

• vzdrževanje sončnih elektrarn

• daljinski nadzor delovanja sistemov

• vgradnjo komponent z najvišjimi garancijami

• svetovanje in pomoč pri fi nanciranju sončnih elektrarn

Gorenje Solar Gorenje, d. d.T: +386 3 899 [email protected]

POSTANITE PARTNER SONCA.

Industrijapanoge in posel

Naslednja številka izide

26. junija 2012Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26,[email protected]

Industrijapanoge in poselNovember 2010, št. 1

www.finance.si/dit

Inter

vju z

Uroš

em M

erce

m, pr

edse

dniko

m up

rave

Biso

la

Mala

elekt

rarn

a zad

ošča

za po

trebe

slov

ensk

ega g

ospo

dinjst

va

Pri u

pora

bi ro

boto

v v in

dustr

iji so

dimo v

evro

psko

povp

rečje

Podj

etja

pove

čujej

o vlag

anja

v rob

otiza

cijo i

n avt

omat

izacij

o

P&P Industrija

Sončne elektrarne prinašajo velike

priložnosti xx

Partnerji priloge:

Več kot 40 sončnih elektrarn. Več kot 5 MW moči. Več kot 1.650.000 € letnih prihodkov za naše stranke. Več kot 2.800.000 kg manj izpustov CO2.

www.gorenje.com/solar

PROGRAM ZANESLJIVIH IN DONOSNIH REŠITEV:

• gradnja sončnih elektrarn »na ključ«

• prodaja fotonapetostnih modulov, razsmernikov in ostalih komponent

• prodaja sončnih elektrarn z urejeno dokumentacijo

• najem strešnih površin

ZAGOTOVILO KAKOVOSTI NALOŽBE:• sončne elektrarne z najvišjo proizvodnjo električne energije

• garancije na delovanje sončne elektrarne

• garancije na proizvodnjo električne energije

• vzdrževanje sončnih elektrarn

• daljinski nadzor delovanja sistemov

• vgradnjo komponent z najvišjimi garancijami

• svetovanje in pomoč pri fi nanciranju sončnih elektrarn

Gorenje Solar Gorenje, d. d.T: +386 3 899 [email protected]

POSTANITE PARTNER SONCA.


na kratko

Metal ravne končal stomilijon-ski naložbeni cikelMetal Ravne, ki je del skupine SIJ

– Slovenska industrija jekla, je sredi maja zagnal 15,6 milijona evrov vredno napravo za elektropretalje-vanje pod žlindro (naprava EPŽ). S to naložbo podjetje končuje okoli sto milijonov evrov vreden petletni nalož-beni cikel. Metal Ravne je lani ustvaril 168 milijonov evrov prihodkov in 9,1 milijona evrov dobička, ki je bil 2,5-krat večji od predlanskega. Proi-zvodnja gotovih izdelkov je lani zna-šala 77 tisoč ton, skupno pa je bila 13 odstotkov večja od predlanske.

raziskava: sloven-ska produktivnost dosegla le dve tretjini evropskePovprečna dodana vrednost na za-

poslenega v nefinančnem sektorju je leta 2008 v 27 članicah EU znašala 47.080 evrov na zaposlenega, v Slo-

Tri BISOLOVE sončne elektrarne na strehi škofjeloškega podjetja Knauf Insulation bodo proizvedle 966 megavatnih ur električne energije na leto.

BISOL Group je na streho podjetja Knauf Insulation v Škofji Loki na-

mestil sončne elektrarne s skupno močjo 886 kilovatov, ki se razprosti-rajo na več kot deset tisoč kvadratnih metrih strešnih površin. Proizvedeno električno energijo Knauf Insulation odkupuje od skupine BISOL in jo po-rablja za lastne potrebe. »Pri priklopu se je družba Knauf Insulation odločila za model lastnega odjema, kar pome-ni, da se bo vsa proizvedena električ-na energija porabila neposredno na lokaciji v škofjeloškem podjetju. S tem bo podjetje v 15 letih prihranilo 8.700 ton izpustov ogljikovega dioksida, ki bi ga ob enaki proizvedeni količini ele-ktrične energije v zrak izpustili kon-vencionalni energetski viri,« je ob tej priložnosti povedal direktor prodaje v BISOLU Marko Burnik. Proizvodnja treh nameščenih elektrarn bi sicer lahko izpolnila potrebe po električni energiji za 276 okoliških gospodinjstev.

Fotovoltaični sistem na strehi knauf Insulationa

Melamin lani za petino povečal prodajo v tujiniKočevski Melamin je leta 2011 ustvaril 39,7 milijona evrov prihodkov od

prodaje, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Hkrati se je čisti dobiček povečal za 24 odstotkov, na 684 tisoč evrov. Rezultat so omejili visoki stroški amortizacije in obresti, ki so se zaradi novih posojil po manj ugodnih pogojih skoraj podvojile. Kemična tovarna v večinski lasti NFD Holdinga štiri petine prihodkov ustvari na tujih trgih. Vrednost izvoza je lani znašala 33 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov več kot predlanskim. Največ kupcev imajo v državah Evropske unije (EU). V Kočevju letos načrtujejo triodstotno rast prodaje. To naj bi dosegli predvsem z nadaljnjim povečevanjem prodaje izdelkov na osnovi heksametilolmelamina kupcem iz industrije lakov in gumarske industrije.

renault-nissan prek avtovaza agresivneje na ruski trgFrancosko-japonski koncern Renault-Nissan je sredi maja podpisal neza-

vezujoči predhodni dogovor, po katerem bo prevzel kontrolni delež v naj-večjem ruskem proizvajalcu avtomobilov Avtovazu. Glede na nezavezujoči dogovor bosta Renault-Nissan in ruska državna družba Russian Technologies ustanovila skupno podjetje, na katerega bosta prenesla svoja deleža v Avto-vazu. Novo podjetje bo tako postalo večinski lastnik ruske avtomobilske druž-be, ki med drugim proizvaja slavne avtomobile lada. Renault-Nissan namerava v novo podjetje vložiti 750 milijonov dolarjev, s čimer bo do sredine leta 2014 v njem pridobil 67,13-odstotni delež. S povezovanjem z Avtovazom želita francoska in japonska družba okrepiti poslovanje na ruskem avtomobilskem trgu. Ta naj bi, sodeč po napovedih družbe Ernst & Young, leta 2015 prehitel nemškega in tako postal najpomembnejši avtomobilski trg v Evropi. Prodajne količine novih vozil naj bi dosegle 3,4 milijona.

P&P panoge in posel Industrija 5

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) je objavil pozitivno poročilo o vlogi za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Une-

scov seznam svetovne dediščine. To je pomemben korak naprej v dolgoletnih prizadevanjih za vpis rudnika na Unescov seznam. Odločitev bo sprejeta na se-stanku Unesca v začetku poletja. Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na omenjeni seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden. ICOMOS, neodvisni nevladni organ, je v poročilu poudaril izjemno univerzalno vrednost obeh rudnikov. Oba ustrezno predstavljata različne vidike kulture žive-ga srebra. Hkrati pa ugotavljajo, da je rudnik pod pritiskom urbanega razvoja, in omenjajo vprašanje odlaganja žlindre, ki še vedno povzroča onesnaženost voda. Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija predložila vlogo, za zdaj še ni znano.

veniji pa samo 29.840 evrov, kar je 63 odstotkov evropskega povprečja. Tako strokovnjaki Ekonomsko-po-slovne fakultete Univerze v Mariboru ugotavljajo v znanstveni monografiji Razvojni potenciali slovenskega pod-jetništva. Na področju podjetništva avtorji opažajo, da je Slovenija na splošno uspešnejša od povprečja EU. Kljub temu pa natančnejši pregled glavnih kazalnikov podjetništva kaže na precej skrb zbujajoče razmere, navajajo raziskovalci. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so leto 2010 končali s slabimi poslovnimi rezultati. V primerjavi z letom 2008 se je število zaposlenih zmanjšalo za 53.944 (devet odstotkov), prihodki za 10 milijard evrov (12 odstotkov), do-dana vrednost za 1,7 milijarde evrov (osem odstotkov) in čisti poslovni izid za 2,1 milijarde evrov (99 odstotkov). Število velikih gospodarskih družb se je zmanjšalo za 45 (16 odstotkov), njihovo število zaposlenih za 33.349 (17 odstotkov), prihodki iz poslovanja za štiri milijarde evrov (13 odstotkov) in dodana vrednost za 654 milijonov evrov (osem odstotkov).

uniorju razvojno posojilo sID bankeZreški Unior je s SID banko podpisal

pogodbo o najemu desetletnega posojila v vrednosti 16,8 milijona evrov za financiranje razvojnih pro-jektov. Pridobljena razvojna sredstva bodo v Zrečah porabili za razvoj na področju hladnega in vročega kovanja, sintranja in visoko produktivne me-hanske obdelave. Za nujno potrebne razvojno usmerjene naložbe je zreški družbi predlanskim uspela tudi doka-pitalizacija za deset milijonov evrov. Podjetje Unior je kriza močno priza-dela, a počasi že dosega predkrizne ravni, je povedal predsednik uprave Gorazd Korošec. Lani so ustvarili 155 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več kot leto prej, in 1,3 milijona evrov dobička.

Pripravila: Andreja Lončar

Rudnik živega srebra v Idriji, ki je deloval pol tisočletja, je na dobri poti k uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine.

Idrijski rudnik korak bliže vpisu na unescov seznam

Prehransko dopolnilo iz skorje kočevske jelkePodjetje Ars Pharmae je iz skorje bele jelke iz kočevskega gozda z lastnim

patentiranim postopkom pridobilo sestavino abigenol, iz katere so nato razvili prehransko dopolnilo za aktivno zaščito in regeneracijo organizma. Projekt je sofinancirala javna agencija za tehnološki razvoj (TIA), delno tudi Evropska unija (EU). Pri razvoju so sodelovala podjetja Galex in Tanin Sevnica ter ljubljanska farmacevtska fakulteta. Učinkovine sestavine abigenol, narav-ni polifenoli, delujejo antioksidativno in protivnetno, zato med drugim ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi, aterosklerozo, revmatoidnim artritisom in slad-korno boleznijo. Prehransko dopolnilo je že v prodaji na slovenskem trgu, v družbi Ars Pharmae pa s finskim partnerjem načrtujejo tudi prodor v EU. Ciljni trgi so še države vzhodne in jugovzhodne Evrope.

letna inflacija v eu aprila 2,7-odstotnaNa območju evra je bila aprila inflacija na letni ravni 2,6-odstotna, medtem ko

je bila v Evropski uniji (EU) rast cen na letni ravni 2,7-odstotna, kažejo po-datki evropskega statističnega urada (Eurostat). V Sloveniji je bila letna inflacija aprila dvoodstotna. V primerjavi z marcem letos se je letna inflacija znižala v 16 državah, v desetih pa zvišala. Najnižjo stopnjo inflacije so aprila imele Šved-ska (odstotno), Grčija (1,5-odstotno) ter Irska in Romunija (po 1,9-odstotno). Najhitreje pa so cene rasle na Madžarskem (5,6 odstotka), v Estoniji (4,3) ter na Češkem in Poljskem (po štiri odstotke). K letni inflaciji so minuli mesec največ prispevali višji stroški alkohola in tobačnih izdelkov, prevoza in nastanitev.


Intervju

Nataša Koraž[email protected]

T omažev oče Janez Žepič je pred 30 leti kupil prvo napravo nem-škega podjetja LPKF za rezanje tiskanega vezja. Tomaž je imel napravo doma v sobi in z njo se-

stavljal vezja, ki jih je potem prodajal lju-biteljem elektronike. Leta 1989 je z oče-tom ustanovil podjetje Zeltra; ukvarjala sta se z razvojem elektronike in prodajala tiskalnike za tiskana vezja. Leta 1994 sta z nemškim LPKF ustanovila skupno druž-bo za proizvodnjo rezkalnikov tiskanih vezij protomat. Leta 2008 so v kranjskem LPKF razvili prvi protolaser, samostojno napravo za lasersko strukturiranje vezij, ki jo je oblikovala Nina Mihovec iz Wil-sonica. Prvi protolaser so sicer izdelali že pred desetimi leti in prodali približno 50 takšnih naprav, cena pa se je gibala od 150 tisoč do 180 tisoč evrov.

Leto 2008 je bilo prelomno, ker so hkra-ti z razvojem nove naprave znižali ceno samostojnega laserja na 75 tisoč do 150 tisoč evrov. Zdaj imajo že celo družino takšnih naprav, ki jih uporabljajo v ra-zvojnih oddelkih podjetij in na inštitutih po svetu pri razvoju prototipov in novih izdelkov. Kranjski LPKF je zdaj edino podjetje v skupini LPKF, ki ni v stood-stotni lasti matične družbe, čeprav je za skupino strateškega pomena, ker ji dobavlja laserske vire.

Kaj je vaš najbolje prodajani izdelek?Zadnja tri leta so to laserski sistemi za razrez in strukturiranje vezij z laserski-mi viri. Takšni sistemi se uporabljajo v elektronski industriji, hkrati pa narašča uporaba na področju fotovoltaičnih mo-dulov. Z našimi laserskimi viri izdelujejo

Vse antene mobilnih telefonov so narejene z laserji LPKF

Laserske sisteme dobavljamo vsem trem največjim proizvajalcem anten za mobilne telefone na svetu. Zgolj Samsung ima svojo proizvodnjo anten, pa še ta jih proizvaja z našo tehnologijo.« Tako pravi Tomaž Žepič, direktor LPKF.

Irena

Her

ak


tankoslojne solarne module na velikih steklenih ploščah. Trg sončnih panelov v zadnjih dveh letih močno niha in je zdaj povsem sesut. Smo edini, ki imamo na tem področju veliko naročil.

V čem so vaši laserski sistemi boljši?Naša prednost pred vsemi drugimi proi-zvajalci je, da sami proizvajamo laserske vire in optične delilnike žarkov. Že šest let denimo sodelujemo z enim največjih proizvajalcev fotovoltaičnih modulov in mu dobavljamo laserske sisteme. Razvili smo napravo, pri kateri en laserski vir razdelimo na štiri žarke, kar pomeni, da je strukturiranje solarnih modulov štirikrat hitrejše. Postopek poteka ta-ko, da se na steklo nanaša tanka plast polprevodnika v debelini nekaj mikro-nov, nato z laserjem vrežemo izolirne kanale, postopek pa je treba trikrat po-noviti. Pri tej tehnologiji uporabljamo zeleni laserski žarek. Že 12 let se sicer ukvarjamo z UV-laserji. Do ultravijolične svetlobe pridemo z infrardečo svetlobo, ki ji potrojimo frekvenco. Veliko smo se ukvarjali s povečevanjem stabilnosti in trajnosti moči te svetlobe in kot stranski produkt je nastal zeleni laser. Materiali, ki jih obdelujemo z različnimi svetloba-mi laserjev, se odzovejo različno – lahko odbijejo žarek, lahko izparijo ali pa jih žarek prereže.

Do zdaj ste približno 80 odstotkov prihodkov ustvarili s prodajo v skupini LPKF, 20 odstotkov pa s prodajo neposrednim kupcem, kar ste hoteli povečati. Vam je uspelo?Povečujemo obseg lastne prodaje, vendar prodaja skupini tako hitro narašča, da razmerje ostaja enako. Matični družbi prodajamo predvsem laserske vire, ki jih nato ta vgrajuje v svoje naprave, največ v laserske naprave za strukturiranje so-larnih modulov in večje laserske sisteme za razrez vezij. Sami pa izdelujemo in prodajamo manjše sisteme, protolaser-je. Leta 2008 smo razvili prvi protolaser na svetu, zdaj imamo že celotno družino teh naprav, ki jih prodajamo inštitutom in razvojnim oddelkom podjetij, kjer se ukvarjajo z razvojem prototipov. Poleg tega smo zadnja leta z linijami za izdelavo prototipnih vezij opremili veliko srednjih šol, kjer lahko učenci z njimi izdelujejo elektronsko vezje, ti centri pa lahko iz-delke prodajajo tudi na trgu.

Predlanskim so vaši prihodki s 5,2 milijona evrov zrasli na več kot

11 milijonov. Kako?Leta 2010 smo imeli večji posel za kupca iz Amerike, za katerega smo opremi-li tovarno elektronike na Kitajskem z našimi laserji.

Ali je bil to Foxconn?Tega ne smemo razkrivati, lahko pa re-čem, da gre za proizvajalca zabavne ele-ktronike. Sicer pa smo že večkrat delali za Foxconn in tudi za druge velike proi-zvajalce elektronike po svetu.

Ali so tudi iphoni narejeni z vašimi laserskimi sistemi?Skoraj vsi mobilni telefoni imajo an-tene strukturirane z našimi laserskimi sistemi. Laserje dobavljamo vsem trem največjim proizvajalcem anten na svetu: Molexu, Tycu in Lairdu. Med velikimi proizvajalci ima samo Samsung svojo proizvodnjo anten, pa še ta jih proizvaja z našo tehnologijo.

Kako boste rasli letos?Lani je bila rast približno desetodstotna, ustvarili smo približno 12 milijonov evrov prihodkov. Letos jih bomo verjetno imeli 12,5 milijona evrov, po optimističnem scenariju morda celo 15 milijonov. Prav zdaj smo dobili novo veliko naročilo, ki je precej večje od prvotno načrtovane-ga. Letos bomo prodali največ izdelkov s področja razreza laserskih vezij, kupci pa so podjetja iz Azije.

Ali tudi vi opažate, da se industrija iz Kitajske seli v druge azijske države?Imamo sicer kupce v Maleziji, Vietnamu in drugih azijskih državah, vendar je ve-čina proizvajalcev še vedno na Kitajskem.

Kako shajate s posnemovalci iz Kitajske?Na nekaterih področjih nas res kopirajo. Še najmanj možnosti za to je pri antenah, ker je v ozadju močan patent. Zdaj razvi-jamo protolaser za antene, s katerim bo mogoče v laboratorijih izdelovati nove po-skusne izdelke. Pri protolaserjih je naša prednost, da sami izdelujemo laserske vi-re, zato je izhodiščna cena našega sistema na trgu zelo konkurenčna. Posnemovalci, ki bi ga hoteli sestaviti sami, bi zgolj za sestavne dele plačali več.

Na Kitajskem ima nemški LPKF pet pisarn, ki se ukvarjajo s prodajo. Kako pogosto hodite tja in kaj se tam dogaja na vašem področju?Na Kitajsko grem nekajkrat na leto, na obisk naših enot in stalnih strank, pa

Vse antene mobilnih telefonov so narejene z laserji LPKF

Laserske sisteme dobavljamo vsem trem največjim proizvajalcem anten za mobilne telefone na svetu. Zgolj Samsung ima svojo proizvodnjo anten, pa še ta jih proizvaja z našo tehnologijo.« Tako pravi Tomaž Žepič, direktor LPKF.

Letos bodo naši prihodki zrasli na približno 12,5 milijona evrov, po optimističnem scenariju pa morda tudi na 15, pravi Tomaž Žepič, izvršni direktor in soustanovitelj kranjske družbe LPKF. Največ laserskih sistemov bodo prodali v Azijo. Sodelujejo z vsemi večjimi tovarnami elektronike, tudi z Foxconnom.


Poglavje

tudi na sestanke z dobavitelji. Tam ku-pujemo kristale, prizme in substrate za zrcala, sicer pa se oskrbujemo tudi v Ve-liki Britaniji, Franciji in Litvi. Kitajci že proizvajajo svoje laserje, naša prednost pa je v tehničnem znanju in izkušnjah.

Koliko se sami še ukvarjate z razvojem?Manj, kot bi si želel. Sicer poskušam, vendar je to ravno dovolj, da lahko sle-dim novostim. V razvoju imamo zdaj 20 ljudi, skupaj s serviserji 25. Sicer je tudi produktni marketing del razvoja, kar po-meni, da se približno tretjina zaposlenih ukvarja z razvojem. Skupaj s študenti in pogodbenimi sodelavci nas je zdaj skupaj sto, redno zaposlenih pa je več kot 80.

Imate težave z iskanjem pravih kadrov?Ker širimo proizvodnjo, narašča tudi po-treba po servisiranju izdelkov. Doslej je bil za nas dober vir kadrov sistem mladih raziskovalcev, s katerimi smo se seznanili med njihovim podiplomskim študijem in so praviloma ostali pri nas. To so večino-ma strojniki, fiziki in elektrotehniki. Žal v Sloveniji ni katedre, kjer bi neposredno izobraževali o laserskih tehnikah ali laser-skih virih, čeprav je Slovenija po številu proizvedenih laserskih virov na prvem mestu po številu prebivalcev. Prišli smo do točke, ko ni preprosto najti novih kadrov.

Predlanskim je dodana vrednost na zaposlenega pri vas zrasla na 93 tisoč evrov, kar je nekajkrat več od povprečja v slovenski industriji.

Kako vam je to uspelo?Kljub večjemu številu zaposlenih smo tu-di lani ohranili visoko dodano vrednost. Morda bo letos nekaj nižja, ker moramo postopoma zniževati cene. To prinaša dvojno korist: je dobro zaradi našega odnosa do strank, hkrati pa s tem našim sledilcem zmanjšamo možnosti. Tekmeci nam sicer lahko hitro vskočijo na trg, ker zaradi posnemanja naših izdelkov ne bi imeli stroškov razvoja.

Zmogljivosti imate popolnoma izkoriščene, kdaj boste zgradili novo tovarno?Leta 2007 smo se preselili v zdajšnjo stavbo, novo pa načrtujemo graditi v letih 2013 in 2014. Ker gre za širitev tovarne, pričakujem, da bodo postopki hitrejši. V tej stavbi imamo zdaj 2.400 kvadratnih metrov površin, od teh je približno 800 kvadratnih metrov proizvodnje, preostalo pa skladiščenje, razvoj in druge službe. Zaradi hitrega naraščanja obsega dela zdaj ena ekipa že dela na novi lokaciji, kjer nameščamo manj zahtevne izdelke.

Ali je za vas aktualna selitev v cenejše države?Tega ne načrtujemo. Lahko bi pogojno pre-selili montažo, vendar so različni procesi preveč povezani – denimo pri umerjanju preciznih mehanskih in optičnih sklopov.

Vaše podjetje ima zgolj 22 odstotkov dolga v financiranju. Je to vaš recept za uspešno preživetje krize?Poslovanje financiramo iz tekočih prihod-kov in nikoli nismo bili zelo zadolženi.

Manjše naložbe financiramo sproti, nov objekt pa bomo delno financirali s posojili. Predvidevam, da bo nova stavba stala od dva do 2,5 milijona evrov.

Nemški LPKF, ki kotira na borzi, je vaš 75-odstotni lastnik. Ali obema takšna lastniška sestava ustreza?Lani si je nemški LPKF zagotovil stood-stotno lastništvo v vseh družbah, kjer ima lastniške deleže. Mi smo edini v skupini, ki ohranjamo delno naše lastništvo. Naši laserski viri so strateško pomembni za koncern, vendar nimamo interesa izra-bljati položaja. Želimo ostati inovativno razvojno podjetje in ohraniti določeno stopnjo avtonomije. Za zdaj bo lastništvo takšno, kakršno je.

Ste na razvojni stopnji, ko je treba vse procese bolj formalizirati. Kaj je najbolj naporno?Včasih se mi je zdelo, da je kritičen pre-skok, ko podjetje preraste 20 zaposlenih, zdaj se mi zdi, da je kritično, ko preraste 50 zaposlenih. Pred tremi leti smo se za-čeli pripravljati na prestrukturiranje in nadaljnji razvoj. Poleg mene so v vodstvu tudi tehnološki direktor (CTO) Boštjan Podobnik in dva prokurista, finančna di-rektorica Silvana Kikelj in Bojan Zalar. Najteže pri rasti podjetja je hkrati slediti naročnikom in reorganizirati podjetje.

Napovedali ste, da je veliko priložnosti za rast na področju laserske nanolitografije, ki omogoča submikronsko natančne posege. Ali ste tu že napredovali?

»Pri protolaserjih je naša prednost, da sa-mi izdelujemo laserske vire. Posnemoval-ci, ki bi tako napravo hoteli sestaviti sami, bi samo za sestavne dele plačali več,« razlaga Tomaž Žepič.

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

Opremljeni za hitrost!Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.Po

šta

Slov

enije

d.o

.o.,

Slom

škov

trg

10, M

arib

or

Mat

eja

Bert

once

lj

O G L A S

Razvili smo protolaser za nanolitografi-jo, s katerim lahko izdelamo strukture, manjše od mikrona. Te naprave smo prodali inštitutom na področju mikro-fluidike in mikroelektronike. Pripra-vljamo tudi orodja, s katerimi je mogoče razvijati nove izdelke s tega področja. Pričakujem, da bomo v prihodnjem letu tu povečevali prodajo.

Kje vse je mogoče uporabljati takšne protolaserje? Ti omogočajo denimo strukturiranje zelo majhnih kanalov, velikosti od treh do petih mikronov. V praksi to pomeni, da so uporabni denimo za klinične teste krvi. Iz kaplje krvi lahko na eni ploščici naredimo 37 testov. Uporabni so tudi v živilski industriji za različna testiranja, pa tudi v elektroniki za izdelovanje sen-zorjev. Nanotehnologija se veliko upora-blja v kombinaciji z materiali v telesu. S takšnim protolaserjem je mogoče izde-lati mini črpalke, ki v telesu nadomestijo denimo srčni spodbujevalnik. Poleg v medicini je veliko možnosti za upora-bo nanotehnologij tudi v prehrambni industriji in mikroelektroniki.

Ali se ukvarjate tudi z razvojem

izdelkov, ki jih omogočajo vaše laserske naprave? Ne, naš cilj je, da razvojnikom na inšti-tutih ali v podjetjih izdelamo orodje, s katerim lahko z lasersko tehnologijo nadomestijo tehnologije, ki so dražje, počasnejše in manj prijazne do okolja. V nekaterih primerih prodamo naša orodja tudi proizvajalcem, denimo pri izdelovalcih anten za mobilne telefone.

Prodajate razvojnim oddelkom podjetij, kot so Bosch-Siemens, Panasonic, Mercedes in podobnim. Kakšne posebne zahteve imajo ti kupci?Zanimajo nas njihove potrebe in interesi, ker lahko tako bolje razvijemo orodja, ki lahko zadovoljijo potrebe več kupcev. Zelo redko razvijemo napravo, ki bi bila nareje-na izključno za enega kupca. Navadno pa s kupci sodelujemo pri razvoju tehnologij in novih aplikacij ter v ta namen ustrezno prilagodimo parametre naših laserjev.

Kje v slovenskem gospodarstvu bi lahko z uporabo laserjev povišali dodano vrednost?Laserji so zanimivi prav zato, ker imajo široko področje uporabe. Uporabni so v dermatologiji, pri fizioterapiji, oftal-

mologiji in drugje v medicini, pa tudi v elektroniki in na splošno industriji. Z različnimi spektri, različno močjo, raz-lično frekvenco in dolžino utripa lahko dosežemo različen vpliv na materiale ali tkiva. Raziskujemo, kako se materiali od-zivajo in iščemo želen rezultat.

V Sloveniji je veliko proizvajalcev avto-mobilskih sestavnih delov in zdaj se že dogovarjamo s prvimi kupci iz Slovenije, ki bodo laserje uporabljali za varjenje pla-stike. V avtomobilih je veliko elektronike in senzorjev, vsa ohišja teh elementov pa so zvarjena ali zlepljena. Prednost laser-skega varjenja je, da je to edini postopek, ki je popolnoma čist in ne poškoduje ma-teriala. Vsi proizvajalci sestavnih delov za avtomobile bi lahko uporabljali laserske tehnologije. Po mojih informacijah jih še ne, razen če je kakšna naprava prišla k njim prek tujih lastnikov.

Vas kdo pri protolaserjih že posnema?Ne, nihče na svetu, niti Kitajci. Sprejeli smo pravo odločitev, da gremo na trg z razmeroma nizko ceno. Če bi kdo hotel sam sestaviti tak laser, bi že za sestavne dele potreboval toliko denarja.

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

Opremljeni za hitrost!Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.Po

šta

Slov

enije

d.o

.o.,

Slom

škov

trg

10, M

arib

or


laserske tehnologIje

Nataša Koražija [email protected]

L jubljanski Optotek, proizvajalec laserjev in drugih optičnih naprav za oftalmologijo, je od leta 2008 v 73-odstotni lasti poljske sku-pine Optopol, ki sodi pod okrilje

japonskega Canona. »Canon načrtuje, da bo medicinska oprema postala eden no-silnih stebrov, in Optotek se prilagaja tej strategiji,« pravi Boris Vedlin, direktor Optoteka. Optotek svoj laserski program trži pod svojo blagovno znamko in razvija svoje distribucijsko omrežje, prilagojeno zahtevam laserske oftalmologije. Letos bo-do sodelovanje med Optotekom in Cano-nom na področju strateškega načrtovanja razvoja in trženja še okrepili, pravi Vedlin.

Dober začetek tega leta V letih 2009 in 2010 so v Optoteku vlagali kar 20 odstotkov prihodkov v razvoj in trženje in v obeh letih poslovali z izgubo. Lani pa so prihodke povečali za 23 od-

Optotek z novimi izdelki naskakuje 15-odstotni tržni deležZaradi naložb v razvoj izdelkov in nove trge so imeli pri Optoteku v letih 2009 in 2010 izgubo, zdaj pa prodaja hitro narašča; širijo se na Bližnji in Srednji vzhod

Platforma Fotonika 21Tehnološka platforma Fotonika 21 se na-vezuje na evropsko tehnološko platformo za fotoniko Photonics 21, kjer so predla-gali, da bi za vsake štiri evre, ki jih zaseb-na podjetja vlagajo v inovacijski proces, EU dodala evro – v obliki javno-zasebnega partnerstva, ki bi ga v imenu evropske industrije fotonike podpisala platforma Photonics 21. Predlog je na marčni kon-

ferenci podprla podpredsednica evropske komisije Neelie Kroes. Če bo evropska komisija tak pristop podprla, bo nova shema financiranja del procesov v okviru projekta Obzorje 2020. »Predlagana obli-ka javno-zasebnega partnerstva pomeni zavezo, da zasebni sektor vloži v sedmih letih 5,6 milijarde evrov, javni sektor pa 1,4 milijarde,« je pojasnil Vedlin.

pOvezOvanje

O G L A S

stotkov, na 5,5 milijona evrov, in ustvarili približno 400 tisoč evrov dobička. Prvo letošnje četrtletje se je zanje začelo odlič-no, saj so že v prvih treh mesecih ustvarili skoraj dva milijona prihodkov, v prvem četrtletju lani pa 1,15 milijona.

Deset odstotkov prihodkov za razvoj in nove trgeV razvoj izdelkov in novih trgov zdaj vlagajo deset odstotkov vseh prihodkov; s pospe-šenimi naložbami v razvoj pa jim je lani

uspelo doseči, da je vsak deseti laserski sistem za zdravljenje glavkoma in odprtega zakotja ter sistem za posege sekundarne katarakte iz Optoteka.

Krepijo dodano vrednost in tržni delež Predlanskim so načrtovali v treh letih doseči 15-odstotni tržni delež in dodano vrednost na zaposlenega povišati na 60 tisoč evrov. »Dodana vrednost zdaj pre-sega 50 tisoč evrov, težko pa napovem, ali bomo že letos dosegli 60 tisoč evrov

Za industrijo, komercialni in javni sektor,

ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in

uporabo obnovljivih virov.

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije ter izpolnjevanja zahtev Energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

Skozi izvajanje programa bomo v letu 2012 podelili 8,2 mio € nepovratnih sredstev.

Posamezen upravičenec lahko pridobi največ do 50 % subvencije pri izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe energije.

Javni razpisi bodo objavljeni tekom meseca maja in junija v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije

V okviru programa vam v Petrolu ponujamo tudi rešitve na ključ – od načrtovnja, izvedbe do financiranja posameznega ukrepa.www.petrol.si.

NAPOVEDUJEMO NEPOVRATNA SREDSTVA

100_SEEVIL_203x90.indd 1 25. 05. 12 13:53


Canon načrtuje, da bo medicinska oprema postala eden njegovih nosilnih stebrov. Tej strategiji se prilagaja tudi Optotek, ki bo letos sodelovanje s Canonom na področju razvoja in trženja še okrepil. Tako pravi Boris Vedlin, direktor Optoteka.

O G L A S

dodane vrednosti na zaposlenega, ker je to odvisno predvsem od stroškov podjetja in razvoja svetovne gospodarske krize,« pravi Vedlin. Petnajstodstotni tržni delež pa bodo dosegli z uvajanjem izdelkov nove generaci-je in širitvijo na nove trge. Letos načrtujejo naložbo v proizvodne zmogljivosti in nove tehnologije. Če jim bo uspelo zagotoviti vire financiranja za to naložbo, bodo povečali tudi število zaposlenih.

Širitev na Bližnji in Srednji vzhod Letos februarja so se na svetovnem kongresu oftalmologije v Abu Dabiju prvič predstavili bližnje- in srednjevzhodnemu trgu. »Zanima-nje za naše izdelke nas je prijetno presenetilo, saj smo prve pogodbe z novimi kupci sklenili že mesec dni po kongresu. Predvidevamo, da bomo letos podpisali tri nove distributerske pogodbe s kupci s tega območja,« dodaja Ve-dlin. Letos so tudi končali opremljanje očesne klinike v Iraku (Swedish Eye Hospital), ki jo je delno financirala švedska vlada, delno pa zasebni kapital. Na evropskem trgu v drugem četrtletju nova naročila rahlo upadajo, zato je zanje širitev na nove, hitro razvijajoče se trge zelo pomembna. Ire

na H

erak

Za industrijo, komercialni in javni sektor,

ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in

uporabo obnovljivih virov.

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije ter izpolnjevanja zahtev Energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

Skozi izvajanje programa bomo v letu 2012 podelili 8,2 mio € nepovratnih sredstev.

Posamezen upravičenec lahko pridobi največ do 50 % subvencije pri izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe energije.

Javni razpisi bodo objavljeni tekom meseca maja in junija v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije

V okviru programa vam v Petrolu ponujamo tudi rešitve na ključ – od načrtovnja, izvedbe do financiranja posameznega ukrepa.www.petrol.si.

NAPOVEDUJEMO NEPOVRATNA SREDSTVA

100_SEEVIL_203x90.indd 1 25. 05. 12 13:53


LASERSKE TEHNOLOGIJE

Izdelava materialov za lahko gradnjo je z laserjem cenejša

Lasersko varjenje in rezanje bosta precej poenostavili in avtomatizirali izdelavo kombiniranih materialov. Postopke so že preizkusili pri izdelavi naslonjal za avtomobilske sedeže

Anamarija [email protected]

S estavljeni lahki materiali za gradnjo še nimajo velikega tržnega deleža, saj so stroški njihove proizvodnje še visoki. Kljub temu se povpraševanje

po njih v zadnjih letih povečuje. Zato je nemški Fraunhoferjev inštitut za lasersko tehniko (ILT) skupaj s partnerji razvil cenejši postopek. Klasični lahki materiali so poleg aluminija, jekel visoke trdnosti, magnezija in titana predvsem z vlakni

okrepljene umetne mase. Za njihovo iz-delavo so potrebni dolgotrajni proizvodni cikli, poleg tega je njihova proizvodnja še razmeroma malo avtomatizirana, kar ovira njihovo množično uporabo.

Cilj: rešitve za izdelavo okrepljenih plastičnih masFibrechain, projekt EU, in Inprolight, pro-jekt nemškega ministrstva za izobraževa-nje in znanost, sta si za cilj postavila razvoj

posebnih rešitev za izdelavo termoplastič-nih, z vlakni okrepljenih plastičnih mas za serijsko proizvodnjo. V okviru teh projek-tov je ILT prevzel nalogo optimiziranja sestavljanja in rezanja lahkih materialov. Doslej so te materiale izdelovali z leplje-njem ali kovičenjem. Ker sta oba postop-ka draga in zamudna, so na inštitutu za povezovanje komponent uporabili laser. Gre za postopek, pri katerem energijo usmerijo neposredno v materiale, ki jih

Aleš

Ben

o


Anamarija [email protected]

Z nanstveniki inštituta za bio-loške proizvodne sisteme uni-verze v Hannovru in laserskega centra v tem mestu preskušajo laserske žarke kot do okolja pri-

jazno možnost za zatiranje plevela. Tako bi lahko zmanjšali uporabo strupenih herbicidov. Izdelali so napravo, ki se lahko samodejno premika po gredicah. Kamera zazna poganjajoč plevel in ga z laserskimi žarki uniči. S prvo napravo, ki so jo razvili v laboratoriju in je te-mu ustrezno majhna, so za zdaj plevela očistili kvadratni meter veliko gredo v rastlinjaku.

Sistem bo uporaben v rastlinjakih in drevesnicah Zanimanje industrije je veliko. Sistem bo mogoče uporabiti povsod, kjer se bo naprava lahko razmeroma zlahka, torej brez ovir, premikala po gredicah. Prime-ren teren bodo rastlinjaki ali drevesnice. Do takrat pa morajo znanstveniki rešiti še nekaj zoprnih težav. Natančno bodo morali naravnati moč obsevanja z laser-jem. Laserski žarki z manjšo količino energije namreč rast pospešujejo. Druga težava je prepoznavanje plevela. Kamera snema rastline, programska oprema pa

Laser bi lahko nadomestil herbicide

Znanstveniki v Hannovru so izdelali napravo, ki se samodejno premika po gredicah in z laserskim žarki uničuje plevel.

meri njihove obrise. Znanstveniki so raz-vili algoritme za številne vrste plevelov. Treba pa bo vse preskusiti, da ne bi žarki uničili koristnih rastlin.

Uporabnost na velikih njivah je še neznanka Poleg tega še ni jasno, ali bo mogoče to lasersko tehnologijo uporabiti tudi na velikih njivah. Laser ne bo mogoče namestiti na traktor, saj bi žarki zaradi

tresljajev zgrešili cilj. Znanstveniki zato proučujejo možnost uporabe majhnih robotov, ki bi v jatah leteli nad polji.

Če bodo to metodo zatiranja plevela iz-popolnili tako, da bo uporabna, bo prišla v poštev predvsem na vodovarstvenih območjih, kjer je uporaba herbicidov prepovedana. Na teh območjih pulje-nje plevela poteka ročno, plevel pa nato zažgejo.

hočejo povezati. S tem dosežejo, da je čas obdelave čim krajši.

Sestavljanje umetnih snovi in kovina z laserskim obsevanjemS tem postopkom je mogoče izdelati kompleksne materiale iz posameznih sestavin, s selektivnim utrjevanjem pa izdelati tudi obremenitvam prilago-jene strukture. Ena izmed možnosti je sestavljanje umetnih snovi s kovina-mi, kar je mogoče doseči v dvostopenj-skem postopku z laserskim obsevanjem. Z laserskimi žarki strukturirajo kovinski element, nato pa ga z diodnim laserjem obsevajo. Toplota se prenese na umetno maso, ki se zmehča in prodre v te strukture. Tako se mehanično trdno zasidra v kovino.

Obrezovanje z laserjem ne poškoduje materialaV proizvodnji poleg sestavljenih materi-alov, na primer iz umetnih mas in kovin, potrebujejo tudi obdelovalne postopke, denimo rezanje. Material je treba pogosto prirezati, posamezne dele obrezati ali pa jim narediti odprtine oziroma en del odrezati. Pri tem je pomembno, da se robovi materiala čim manj poškodujejo, kar je bilo pri dozdajšnjih metodah laser-skega rezanja zaradi prevelike toplote skoraj nemogoče. Zato so na ILT razvili nov postopek rezanja s tako imenova-nim kratkopulznim ogljikovdioksidnim laserjem. Termičnih poškodb materiala je tako zaradi manjše toplote precej manj. Če pa uporabijo visokozmogljiv ultrakrat-

kopulzni laser, termičnih poškodb sploh ni. Takšne laserje lahko uporabijo celo na zelo občutljivih kombinacijah materialov v letalski in vesoljski industriji.

Center za lasersko izdelavo lahkih materialovUporaba postopkov laserskega varjenja in rezanja bo izdelavo kombiniranih materi-alov precej poenostavila in avtomatizira-la, zato bo stroškovno učinkovita in hitra. V praksi so te postopke preizkusili za iz-delavo naslonjal za avtomobilske sedeže. Na ILT nastaja poseben center za laser-sko izdelavo lahkih materialov, ki so ga pred kratkim predstavili na mednaro-dnem kongresu laserske tehnologije v Aachnu.

Obstaja možnost uporabe majhnih robotov, ki bi v jatah leteli nad polji in uničevali plevel. To bi bilo idealno na vodovarstvenih območjih, kjer je uporaba herbicidov prepovedana


UČINKOVITA RABA ENERGIJE

Andreja Lončar [email protected]

E den glavnih ciljev evropske ener-getske politike do leta 2020 je zmanjšati rabo primarne ener-gije za 20 odstotkov. Inštitut za energetsko svetovanje Enekom

je pri 120 energetskih pregledih ugotovil povprečen 16,7-odstotni možni prihranek pri stroških za energijo.

Industrijska podjetja, ki so med večji-mi porabniki primarne energije (voda, veter, fosilna goriva), se za energetsko optimizacijo odločajo iz več razlogov. Ta omogoča predvsem prihranke stroškov in s tem večjo konkurenčnost. Z zamenjavo tehnologij s sodobnejšimi podjetja manj onesnažujejo okolje, kar v določenih pri-merih zahteva tudi okoljska zakonodaja. Navsezadnje ekološka naravnanost po-meni reklamo za podjetje, menita sogo-

vornika Bogomil Kandus iz Enekoma in Luka Komazec, direktor družbe za izva-janje energetskih storitev GGE. Kandus pravi, da predvsem v organizacijah brez lastnega energetskega menedžmenta k naložbam pripomorejo tudi ponudniki opreme z dejavno promocijo.

Prihranite lahko v povprečju 16,7 odstotkaV Enekomu so na podlagi podatkov o 120

Strošek energetskega pregleda se vam lahko povrne v letu dniV energetsko intenzivnih panogah, kamor sodijo tudi kemična, jeklarska in papirna industrija, je največ skritih možnosti za prihranke v tehnoloških procesih. Pogosto to pomeni velika vlaganja v zamenjavo opreme, včasih pa je dovolj tudi odlično poznavanje tehnologij

Shut

ters

tock



Največ možnosti za znižanje stroškov je vsekakor pri električni energiji, torej razsvetljavi, prezračevalnih sistemih, stisnjenem zraku in podobnem. Tako meni Luka Komazec, direktor podjetja GGE.

Odprti razpisi za učinkOvitO rabO energijeIzdajatelj Ime razpisa Veljavnost Višina sredstev Višina sofinanciranja

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje ope-racij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011–2013 (UREE1)

6. marec 2013 6,5 milijona evrov, od tega dva mili-jona letos in 2,5 milijona leta 2013

30–40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe

Elektro Maribor (Energija plus)

Nepovratne finančne spodbude za ukrepe za večjo energijsko učinkovi-tost pri pravnih osebah in podjetnikih (PUREE1)

30. junij 2012 do 12. ure oz. do porabe sredstev

225.483 evrov 30–40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe oz. 46,5 evra na megavatno uro letnega prihranka energije

Petrol Nepovratne finančne spodbude za izvedbe energetskih pregledov ter programov informiranja in ozavešča-nja za podjetja

30. junij 2012 oz. do porabe sredstev

127.200 evrov (od tega 50.880 evrov za izvedbe energetskih pregledov ter 76.320 evrov za programe infor-miranja in ozaveščanja)

do 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta za velika podjetja, do 40 odstotkov upravičenih stroškov projekta za srednja podjetja, do 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta za mala in mikro podjetja

Elektro Ljubljana (Elektro energija)

Nepovratne finančne spodbude za ukrepe za večjo energijsko učinkovi-tost pri pravnih osebah in podjetnikih

roka za oddajo vlog: 6. junij 2012 in 21. september 2012

865.877 evrov do 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta za velika podjetja, do 40 odstotkov upravičenih stroškov projekta za srednja podjetja, do 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta za mala in mikro podjetja

Viri: spletne strani izvajalcev

energetskih pregledih v industrijskih podjetjih in stavbah ugotovili, da je mogo-če v povprečju prihraniti 16,7 odstotka pri stroških za energijo. Morebitni prihranki podjetij se razlikujejo po dejavnostih, po-membna pa je raven že vpeljanega sistema za upravljanje energije. Pri energetsko intenzivnih panogah, kamor med dru-gim sodijo kemična, jeklarska in papirna industrija, je največ skritih možnosti za prihranek v tehnoloških procesih. »Za to pa so potrebna ali velika vlaganja v zamenjavo opreme ali odlično poznavanje tehnologij v povezavi z energetsko učin-kovitostjo,« pojasnjuje Kandus.

Odpadne toplote ne gre zanemarjatiPri energetsko manj intenzivnih panogah pa Enekom ugotavlja, da je največ možno-sti za prihranke pri sekundarnih energet-skih sistemih. To so sistemi stisnjenega zraka, hladilni sistemi, sistemi za odpra-ševanje, vakuumske naprave, hidravlični sistemi, ogrevanje in razsvetljava.

»Tu je še zlasti pomembno, da jih op-timiziramo celostno. Najprej moramo optimizirati končne porabnike energije. Pri sistemih ogrevanja je na primer treba najprej optimizirati porabo toplote, šele nato kotlovni sistem. Pri prenovi sistema moramo analizirati in izkoristiti vse smi-selne možnosti izrabe odpadne toplote in obnovljivih virov energije,« pravi Kandus.

GGE: Pri elektriki največ manevrskega prostora»Največ prostora za znižanje stroškov je vsekakor pri električni energiji, torej razsvetljavi, prezračevalnih sistemih, sti-snjenem zraku in tako naprej,« našteva

Komazec iz GGE. Podjetje so lani skupaj ustanovili Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana. Komazec poudarja pomen ce-lostnih energetskih pregledov, kjer se na-tančno izmerijo možni prihranki, hkrati pa predlagajo ustrezne energetske rešitve

in možnosti za financiranje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.

Celostni energetski pregled kmalu tudi obvezen?Celostni energetski pregledi so po Kandu-sovih besedah zelo aktualni, saj organiza-cije v Evropi in drugje po svetu pospešeno prilagajajo sisteme upravljanja energije zahtevam mednarodnega standarda ISO 50001, ki je začel veljati lani. Gre za prvi globalni standard s področja sistemov upravljanja energije, ki organizacijam pomaga znižati stroške za energijo in po-večati učinkovito rabo energije. Celostni energetski pregled je odločilen element. Evropska unija v okviru nove direktive na področju energetske učinkovitosti – di-rektivo naj bi potrdili letos junija – uvaja obvezno obliko energetskega pregleda.

Strošek takega pregleda pri Enekomu je odvisen od številnih dejavnikov, pred-vsem pa od obsega programa del, giblje pa se v vrednosti nekaj odstotkov letnega stroška za energijo. Pravijo, da med krizo po takih pregledih povprašujejo pred-vsem podjetja, ki so že prej vodila dobro energetsko politiko. V prihodnje, ko bodo veliki porabniki dobili možnost prido-bitve nepovratnih sredstev za izvedbo energetskega pregleda, pa bo zanimanje verjetno večje.

Do občutnih prihrankov že z ukrepi med pregledomEnekom je v zadnjih petih letih opra-vil 59 celostnih energetskih pregledov, od teh 39 v industriji in 20 na področju stavb. V okviru projektov so naročni-kom predlagali 934 ukrepov za energet-

Irena

Her

ak



V Domelu so zmanjšali porabo energije do osemkratDomelove sesalne enote so manjše in energetsko učinkovitejše, zaradi inovacij in izboljšav pa Domelovi izdelki prihranijo toliko električne energije, kolikor je vsako leto proizvede hidroelektrarna Mavčiče

Pri energetsko intenzivnih panogah je največ skritega potenciala v samih tehnoloških procesih, medtem ko pri energetsko manj intenzivnih prihranke iščemo v sekundarnih energetskih sistemih. Pojasnjuje Bogomil Kandus iz Enekoma.

Andreja Lonč[email protected]

Š kofjeloški proizvajalec elek-tromotorjev je soustanovitelj toplarne na lesno biomaso v Že-leznikih, ki ogreva večino tam-kajšnjih gospodarskih objektov.

V proizvodnji vsako leto prihranijo za 62 gigavatnih ur električne energije in za 34 tisoč ton izpustov toplogrednih plinov.

»Od leta 2000 smo z ukrepi za zmanj-šanje energetske porabe in z vlaganji

sko učinkovitost s skupnim ocenjenim letnim potencialom 165 gigavatnih ur. Pri tem so upoštevani zgolj ukrepi, ki imajo enostavno vračilno dobo krajšo od pet let v industriji in deset let v stavbah. V okviru posameznih projektov so že bili izpeljani številni ukrepi za učinkovito oskrbo in rabo energije, s katerimi so organizacije na letni ravni prihranile 12 gigavatnih ur končne energije ali 921 tisoč evrov. Ti ukrepi so v povprečju že zadostovali, da so organizacije v letu dni pokrile stroške energetskega pregleda.

Fotovoltaika in soproizvodnja na vrhu seznama naložbUporaba obnovljivih virov energije v industrijskih procesih ni glavna naloga, saj ima prednost zagotavljanje nemote-nega in stabilnega proizvodnega procesa z ustrezno kakovostjo, meni Kandus. »Podjetja se lotijo take naložbe, če je ekonomsko aktualna, ne zahteva pre-več notranjih virov in je promocijsko zanimiva,« pravi.

Zdaj opažajo zanimanje za sisteme sopro-izvodnje toplote in električne energije ter za fotovoltaiko. Razlog je v visokih obra-tovalnih podporah, ki zagotavljajo kratke dobe vračanja, hkrati pa gre za privlačne »ekološke naložbe«. Postopoma se pove-čuje tudi število projektov na področju izrabe industrijske odpadne toplote, ki pa je po Kandusovem mnenju še vedno podcenjena kot obnovljivi vir energije.

Lastna proizvodnja energijeKomazec prihodnost slovenske industri-je vidi v nadaljnjem iskanju možnosti za lastno proizvodnjo energije in za zmanj-šanje porabe energije. »Razlog je v želji po povečanju neodvisnosti in v izkori-ščanju možnosti, ki jih ponujajo sodob-ne tehnologije.« Največje možnosti po njegovem ponuja kombinacija ukrepov za lastno proizvodnjo energije in ukre-pov, ki omogočajo neposredno znižanje stroškov za energijo. Pri tem prvi zaje-majo sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije, sončne elektrarne ter ogrevanje na lesno biomaso.

Državne podporne shemeV GGE opažajo, da se ozaveščenost in potreba po obnovljivih virih energije postopoma krepita. »K temu so izdatno pripomogle ugodne podporne sheme države Slovenije,« pravi Komazec. V slo-venskih podjetjih je namreč še vedno največja ovira za prehod na obnovljive vire energije pomanjkanje lastnih sred-stev za naložbe. Zato so še zlasti aktualne različne možnosti financiranja vlaganj v obnovljive vire energije, ki omogočajo soudeležbo pri ustvarjenih prihodkih.

Cene energentov bodo naraščalePri industriji je pojem »skoraj niče-nergijski« težko uresničljiv, je pa treba omogočiti izvajanje procesov, ki ponu-jajo celostno optimizacijo rabe ener-gije, meni Kandus. V prihodnosti se kaže omejenost energetskih virov, kar pomeni, da se bodo cene energentov še dvigovale. Zato bo potrebna sprememba miselnosti.

Poleg tega je odlično vodilo slovenski industriji standard ISO 50001, meni Kandus. To pomeni uvajanje sistemov, ki zadoščajo certifikacijski presoji, in predvsem vključevanje čim več naj-boljših razpoložljivih tehnologij. Pri teh Kandus poudarja energetske in-formacijske sisteme, katerih uvedba z namenom spremljanja kazalnikov po-rabe energije je smiselna že pri srednje velikih porabnikih. Ba

rbar

a Re

ya


O G L A S

Z razvojem novih tehnologij in inovacijami smo našim izdelkom zmanjšali ogljični odtis, do osemkrat zmanjšali porabo energije in do desetkrat obrabo orodij ter ustvarili manj tehnoloških odpadkov. Tako pravi prvi človek Domela Holdinga Štefan Bertoncelj.

V Domelu so zmanjšali porabo energije do osemkratDomelove sesalne enote so manjše in energetsko učinkovitejše, zaradi inovacij in izboljšav pa Domelovi izdelki prihranijo toliko električne energije, kolikor je vsako leto proizvede hidroelektrarna Mavčiče

zmanjšali porabo toplotne energije za 30 odstotkov, po letu 2007 pa še za prav toliko tudi porabo vode in količino ne-varnih odplak,« nam je povedal Štefan Bertoncelj, direktor Domela Holdinga. Za raziskave in razvoj ter druge naložbe namenjajo 11 odstotkov letnih prihodkov. Škofjeloški proizvajalec elektromotorjev je med drugim soustanovitelj toplarne v Železnikih, ki zagotavlja toplotno energijo iz lesne biomase, presežke toplote pa spre-minja v električno energijo. Toplotna ener-gija ogreva večino gospodarskih objektov v Železnikih, pojasnjuje Bertoncelj.

Prihranijo toliko, kolikor letno proizvede HE MavčičeTudi v proizvodnem procesu je Domel povečeval energetsko učinkovitost in zmanjševal porabo energije na eno-to proizvoda. »Z lastno tehnologijo in inovacijami smo izdelkom zmanjšali ogljični odtis, do osemkrat zmanjšali porabo energije in do desetkrat ob-rabo orodij ter dosegli manj tehnolo-ških odpadkov,« našteva Bertoncelj. Z večjimi izkoristki in manjšo porabo materiala zaradi zmanjšanja mase se-salnih enot vsako leto prihranijo za 62

gigavatnih ur električne energije in za 34 tisoč ton izpustov toplogrednih plinov. »To je skoraj toliko električne energije, kolikor je letno proizvede hidroelektrar-na (HE) Mavčiče,« pravi Bertoncelj. V prihodnjih letih v Domelu pričakujejo še strožje zahteve okoljske zakonodaje, katere spremembe evropska komisija napoveduje za leto 2015.

Vodikove tehnologijeNa področju alternativnih virov energije se Domel usmerja v vodikove tehnologije z razvojnimi projekti gorivnih celic. »V sodelovanju z Institutom Jožefa Stefa-na smo namestili stacionarno gorivno celico moči 30 kilovatov, kot pomožni napajalni sistem za Slovensko vojsko,« dodaja Bertoncelj. Lani pa so na sve-tovnem prvenstvu v veslanju na Bledu javnosti predstavili avtobus s pogonom na gorivne celice.

Prvi 3D cevni laser v SlovenijiCevni laser je sodobna

tehnološka rešitev za obdelavo cevi in profilov, ki omogoča izredno hitro in natančno izdelavo izdelkov z izjemno ponovljivostjo. Podjetje Kovinc je eno prvih, ki je novo tehnologijo vpeljalo v svoje delovne procese, in sicer z najsodobnejšim strojem za 3D razrez cevi in profilov do 220 mm na trgu.

Jaka Mrak, vodja prodaje in laserske-ga razreza v podjetju Kovinc, je pojasnil, da je njegova prednost v kombinaciji moči agregata in hitrosti. 3D-tehnologija, ki jo omogoča naprava, ima širok spekter uporabnosti, saj lahko obdelujejo tako odprte profile, ploščata jekla kot tudi profile različnih oblik. Z njo lahko obde-lujejo jeklene in aluminijaste materiale, nerjavne pločevine in cevi do premera 220 milimetrov.

Pomembna prednost novega stroja je tudi zmožnost hkratnega opravljanja obdelav, ki so v preteklosti zahtevale več proizvodnih procesov. Tako zdaj s krajšimi postopki izdelave in kakovostnejšimi izdelki prihranijo čas in denar, saj stroj nadomešča tračno žago, vrtalni stroj, omogoča rezkanje ali posnemanje robov, poleg tega pa zagotavlja še natančnost, ki je posamezni postopki obdelave ne dosegajo.

Prednosti cevnega laserja KovincZa cevni laser LT8 s 3D-tehnologijo

so značilni izredna fleksibilnost, natančno in kakovostno lasersko rezanje ter široko področje uporabe. Z njim lahko obdeluje-jo cevi od premera 12 do 220 milimetrov in do teže 35 kilogramov na tekoči meter.

Stroj je opremljen s 3D-glavo, ki omogoča tudi razrez odprtih in spe-cialnih profilov, posnemanje robov in

pripravo zlomnih spojev ter posebno spajanje enega obdelovanca z drugim. S pravilno pripravo izdelka na varjenje se skrajšata čas priprave in varjenja. Po zaslugi avtomatiziranega nakladanja in razkladanja cevi se stroj uvršča v sam vrh tehnoloških rešitev, saj je na področju laserske tehnologije brez primerjave. Tehnologija priprave dela in način pro-gramiranja ponujata avtomatsko gnez-denje elementov. To občutno zmanjša odpad in optimizira čas izdelave. Cevni la-ser LT8 je na eni strani opremljen z avto-matskim zalogovnikom, ki lahko sprejme pet tisoč kilogramov cevi, na drugi strani pa s sistemom za ročno nakladanje cevi. Avtomatski zalogovnik že med rezanjem pripravlja cevi tako, da skrajša izdelavni čas. Za programiranje uporabljajo pro-gramsko opremo Artube CAD-CAM, ki omogoča hitro programiranje kompleksih izdelkov. Kot je dejal Mrak, s tehnologijo

laserskega rezanja cevi prihranijo do 70 odstotkov izdelavnega časa in tudi do 50 odstotkov stroškov izdelave.

Zakaj laserski razrez cevi Kovinc? Podjetje Kovinc se ponaša z

najsodobnejšo tehnologijo ter strokovno usposobljenimi in izkušenimi operaterji in programerji. Vedno imajo na zalogi približno sto ton različnih profilov in cevi, kar jim omogoča hitro izdelavo naročenih izdelkov. Mrak je dodal, da imajo v svoji ekipi zadosti usposobljenih delavcev, da lahko stroj deluje v treh izmenah, tako da so naročila zagotovo opravljena v želenem roku. Tehnologi in programerji v podjetju Kovinc lahko izdelajo tudi 3D-načrt skladno z željami in zahtevami naročnika. Več si lahko preberete na spletnih straneh www.cevni-laser.si in www.kovinc.si, svoje povpraševanje pa pošljite na e-pošto: [email protected].


INfORmATIzAcIJA pROIzVOdNJE

O G L A S

Podjetja vlagajo v informatiko, ko so v to prisiljena

Pred leti so proizvodna podjetja vlagala v informacijske rešitve samo zato, ker je bilo to priljubljeno; zdaj se za naložbe v informacijsko tehnologijo (IT) odločajo le, če je uvedba nujna ali če res zagotavlja hitre učinke

Andreja Lonč[email protected]

Čas? Ga spremljate?

Prostor? Kdo gre lahko kam?

www.trace.si

www.trace.si


pOGLAVJE

O G L A S

Podjetja uvajajo IT-rešitve v proizvodnjo, da bi bolje nadzorovala porabo materialov, kakovost izdelkov in se hitro odzivala na spremembe.

Podjetja vlagajo v informatiko, ko so v to prisiljena

Pred leti so proizvodna podjetja vlagala v informacijske rešitve samo zato, ker je bilo to priljubljeno; zdaj se za naložbe v informacijsko tehnologijo (IT) odločajo le, če je uvedba nujna ali če res zagotavlja hitre učinke

Delo? Beležite in spremljate delo v proizvodnji?

www.trace.si

www.trace.si

Trace Work omogoča:- delavci sami vnašajo opravljeno delo;- ažurne informacije o opravljenem delu;- nadzor nad operacijami, ki jih delavec trenutno opravlja;- natančno spremljanje trajanja posamezne operacije;- natančen nadzor nad dosegom norme in izkoriščenostjo

delavcev;- pridobitev kakovostnih podatkov za obračun delovnih

nalogov in stroškov proizvodnje;- ažurne informacije o izvajanju delovnega naloga;- evidentiranje izdaje materiala in polizdelkov ter prejem

polizdelkov in izdelkov iz delovnih nalogov

Irena

Her

ak


INfORmATIzAcIJA pROIzVOdNJE

O G L A S A

O G L A S

»P odjetja zadnja leta vlagajo v IT-rešitve, ki jih nujno potrebujejo za obvladovanje proizvo-dnih procesov, in v rešitve, katerih vložek se razmeroma hitro povrne,« ugotavlja Saša

Sokolić, direktor trženja in prodaje v podjetju Metronik. Pravi, da so pred leti podjetja veliko vlagala v analitska orodja, ker so bila »zaželena«, zdaj pa se za to odločajo le, če je uvedba res smiselna.

Donosnost naložbe je glavni pogojGlavna cilja čedalje več podjetij sta povečanje produktivnosti in nižanje stroškov, meni Aleš Habič iz ljubljanskega podjetja Špica International, ki med drugim ponuja rešitve za infor-matizacijo in optimizacijo skladišč in oskrbovalnih verig.

Tudi Habič opaža, da so podjetja previdnejša, saj se odločajo dlje časa. »Poleg funkcionalnega dela moramo dobro pred-staviti tudi poslovnega. Nekatera podjetja imajo v pogojih za izbor dobavitelja IT-rešitev zapisan donos naložbe, ki se mora povrniti v določenem številu mesecev ali let,« pojasnjuje.

Farmacevti standardizirajo rešitve na področju ITMed podjetji je največ povpraševanja po IT-rešitvah za zmanjša-nje porabe energije, izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti ter povečanje kakovosti izelkov. V nekaterih panogah podjetja vlagajo tudi v IT-rešitve za obvladovanje sledljivosti izdelkov.

»Pri farmacevtski industriji, ki je naš največji naročnik, ve-liko stvari določajo strogi predpisi. Podjetja še vedno veliko vlagajo, saj se pozna, da jih je kriza manj prizadela. Poznajo

pa se tudi svetovne usmeritve – tudi farmacevti si prizadevajo za standardizacijo rešitev in čim manjše število uveljavljenih dobaviteljev, zato je čedalje manj prostora za male igralce,« pravi Sokolić..

Živilska industrija nekoliko popustila Na drugi strani je kriza precej prizadela slovensko živilsko industrijo. Med kupci Metronikovih storitev je ta industrija sicer še vedno močno zastopana, vendar je povpraševanja manj. »Podjetja v živilski industriji namreč lahko preživijo brez naložb v informacijsko tehnologijo. Če je treba, si lahko vse zapišejo na papir,« razlaga Sokolić.

Metronik v prihodnosti cilja na visokotehnološka podjetja v Sloveniji, hkrati pa želi okrepiti izvoz na 30 odstotkov prodaje. Sokolić pravi, da je avtomatizacija v Sloveniji na podobni ravni kot na zahodu. Naša podjetja se dobro zavedajo, kako jim lahko avtomatizacija pomaga v proizvodnem procesu. »Opažamo pa, da je teh naložb skupno manj, saj se gradi razmeroma malo novih proizvodnih obratov, ki bi potrebovali nove sisteme avtomatizacije,« še pove.

Zagotavljanje sledljivostiŠpica International poslovanje s proizvodnimi podjetji usmerja predvsem v proizvodno logistiko ter obvladovanje in optimi-zacijo zalog in materialnih tokov. »V farmacevtski, živilski, deloma tudi elektro- in kovinski industriji je sistem zagota-vljanja sledljivosti nuja, da lahko sploh posluješ,« pravi Habič. Sicer pa so za različne panoge primerne različne rešitve. »Zelo intenzivno delamo pri rešitvah, ki podjetju prinesejo hiter donos in boljšo likvidnost. Naložbe se povrnejo večinoma v letu dni ali prej,« dodaja Habič.

Hitri pretok informacij poveča odzivnostPrednostne naloge informacijske podpore v proizvodnji so zagotavljanje dovolj in pravih podatkov, optimizacija procesov ter vzpostavitev ključnih kazalnikov učinkovitosti (KPI) za nadzor rezultatov in njihove popravke.

Celovita rešitev za podporo specifičnih poslovnih procesov v livarnah.

www.kvint.si

Perftech.LargoKljučne funkcionalnosti:- enostavno, hitro in učinkovito vnašanje tehnološko –

tehničnih podatkov- planiranje livarne- planiranje jedrarne- enostavno beleženje in spremljanje kemijskih, tehnoloških

in ostalih parametrov izdelave - podpora saržam in serijskim številkam- avtomatska izdelave atestov proizvodov- spremljanje vzdržnosti jedrovnikov in modelov

Modul za livarstvo so razvili v podjetju Kvint d.o.o., ki je partner podjetja Perftech d.o.o..

Perftech.Largo – modul za livarstvo

Prihranite čas in prihranite denar.

Izdelajte pravočasno in prihranite denar.

Dostavite pravočasno in prihranite denar.

Paleta rešitev načrtovanja proizvodnje in razporejanja časa podjetja Preactor proizvajalcem,

kot ste vi, dokazano pomaga pri varčevanju s časom, pravočasni izdelavi in dostavi.

Preactor se hitro namesti, se ga hitro uči in vam hitro zagotovi vračilo naložbe.

Tipično povečanje učinkovitosti vključuje:

- 50 % zmanjšanje skladiščnih zalog surovin, - 25 % povečanje operativne učinkovitosti,

- 50 % zmanjšanje nedokončane proizvodnje.

Preactor uporablja več kot 2.200 podjetij v 64 državah in ima

podporo svetovne mreže več kot 1.000 pooblaščenih lokalnih

strokovnjakov.

Kaj še čakate?

Obiščite spletno stran www.inea.si

in spoznajte, kako hitro in koliko

lahko prihranite.

Oglaševanje

v prvem

slovenskem

poslovnem

dnevniku:

[email protected]

Zaleže!


O G L A S

IT je tudi ena glavnih podpornih funkcij, ki vodstvu omogoča pregled poslovanja v real-nem času, s tem pa pregled oziroma pomoč pri obvladovanju finančnih in materialnih tokov, pravi Habič. Pridobivanje podatkov tako poteka hitro, vodstvo pa ima možnost hitrega odziva na morebitne spremembe.

Obvladovanje energije z ITNaročniki Metronika veliko povprašujejo denimo po aplikaciji za obvladovanje po-rabe energije. »Zadnja leta povpraševanje narašča. Razlog je v vse višjih stroških in vse strožjih predpisih, hkrati pa so na voljo različne subvencije,« pojasnjuje Sokolić. Aplikacija stane od 30 tisoč do 100 tisoč evrov. Primerna je za vsa podjetja, saj meri učinkovitost porabe virov energije in od-kriva vzroke za neučinkovitost. S tem si podjetja znižajo stroške ter skrajšajo čas in kakovost dela. Uvajanje traja od tri do devet mesecev.

Večji vložek, boljši izkupiček»Podjetja z višjo ali visoko dodano vredno-stjo so ponavadi tudi dobro IT-podprta in avtomatizirana, kar gre verjetno z roko v roki – več pametno vložiš, boljši je izku-piček,« pravi Habič o razmerah na podro-čju informatizacije v slovenski industriji. Dodaja pa, da so nekatere rešitve zaradi ekonomije obsega laže dostopne večjim kot manjšim podjetjem. V prihodnosti se bo informacijska tehnologija pocenila, rešitve pa specializirale glede na potrebe naročnikov. Poleg tega Habič napoveduje, da bo mogoč tudi najem tehnologij.

Informatizacija proizvodnje v železniškem NikuV podjetju Niko iz Železnikov so informatizacijo v proizvodnji začeli že pred več kot desetimi leti, pojasnjuje tehnični direktor Miran Pokorn. Najprej so vpeljali alfanu-merične terminale, prek katerih so delavci vnašali čas prihoda in odhoda, številko delavca, delovni nalog, število dobrih in slabih izdelkov ter čas in vzrok zastoja. Dve leti zatem so v sistem priključili še glavne stroje v kosovni proizvodnji mehanizmov za registratorje. »Krmilniki na strojih v časovnih presledkih pošiljajo podatke o sta-nju stroja v sistem, kjer se podatki obdelajo in jih je mogoče spremljati v realnem času. Pozneje smo sistem dogradili še z avtomatskim izračunom stopnje učinko-vitosti strojev tako, da je mogoče med sabo primerjati tudi različne stroje,« poja-snjuje Pokorn. Pred tremi leti so alfanumerične terminale zamenjali z grafičnimi, v terminalskem delu pa začeli spremljati tudi izmet polizdelkov in materialov.

Naložbe so se povrnile prej kot v dveh letihNa proizvodne procese je po Pokornovih besedah najbolj vplival priklop strojev v informacijski sistem, saj »so nenehno na voljo vsi podatki in analize, ki smo jih včasih dobili s snemanjem procesa, ko je tehnolog več ur opazoval dogajanja na stroju in šele potem začel izdelavo analize«. Ti podatki so bili zbrani le za nekaj ur, zdaj pa jih imajo za ves čas delovanja stroja, s čimer so izboljšali produktivnost strojev in celotne proizvodnje. Pokorn pravi, da so bile začetne naložbe velike, si-cer pa sistem že leta le obnavljajo in dopolnjujejo. »Po analizah, ki smo jih opravili po fazah naložb, lahko rečemo, da so se prav vse povrnile prej kot v dveh letih,« še pove Pokorn.

Izboljšajte produktivnost proizvodne z uvedbo

www.kvint.si

Razlogov za uvedbo OEE :1. S prstom pokaže na skrite izgube – le te postanejo vidne.2. Prioritete postanejo jasne – rešujemo najprej največje

izgube.3. Sposobni smo izbrati pravilne odločitve za izboljšave.4. Imamo merilo in referenčno točko, zato si lahko preprosto postavimo merljive cilje za nenehne izboljšave.5. Je preprosto in razumljivo orodje za vse zaposlene.

Celovita rešitev za izračun OEE (Overall Equipment Effectiveness)

Izboljšajte produktivnost proizvodne z uvedbo Datafox MDE

Celovita rešitev za izračun OEE (Overall Equipment Effectiveness)

Razlogov za uvedbo OEE : 1. S prstom pokaže na skrite izgube – le te postanejo vidne. 2. Prioritete postanejo jasne – rešujemo najprej največje izgube. 3. Sposobni smo izbrati pravilne odločitve za izboljšave. 4. Imamo merilo in referenčno točko, zato si lahko preprosto postavimo merljive cilje za nenehne izboljšave. 5. Je preprosto in razumljivo orodje za vse zaposlene.

www.kvint.si

Urba

n Št

eblja

j


OpTImIzAcIJA pROIzVOdNJE

O G L A S

Informatizacije ali izboljšanja informatizacije proizvodnje se v kriznih časih lotevata dve skupini podjetij, pravi Klemen Sajevic, komercialni direktor Inee: tista, ki so v to prisiljena zaradi zahtev naročnikov, in tista, ki so zaradi krize prisiljena v optimizacijo procesov, iskanje notranjih rezerv in izboljšave v proizvodnji. V prvo skupino sodijo podjetja, ki morajo nadzorovati celotno proizvodnjo zaradi potreb naročnikov, spremljati tekoče podatke in zgodovino zaradi spremljanja kakovosti. Zgodovina dobav je zlasti pomembna ob odpoklicu izdelkov, kar velja še posebno za slovenske proizvajalce avtomobilskih in elektronskih delov, pravi Sajevic. V drugo skupino pa sodijo podjetja, ki jih je kriza prisilila v optimizacijo procesov in iskanje rezerv. »Žal so ti drugi nekakšni zamudniki, saj so dobra podjetja že pred krizo poskrbela za avtomatizacijo in informatizacijo v proizvodnji in ju zdaj zgolj prilagajajo novim kupcem in novim zahtevam trga,« pravijo v Inei.

Načrtovanje zasedenosti proizvodnih linij Poleg spremljanja proizvodnje oziroma monitoringa je med krizo vse bolj aktu-alno načrtovanje proizvodnih operacij z upoštevanjem dejanske zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Cilj takšnega spremljanja je vitka proizvodnja, kar po-meni manj zalog in zagotavljanje krajših dobavnih rokov za kupce. »Takšne IT-re-šitve pomagajo optimizirati proizvodne procese oziroma določati, kaj bodo pro-izvajali na določenih linijah in strojih ter koliko ljudi in zalog potrebujejo. Glavni cilj je narediti izdelek čim hitreje s čim manj zalogami in linije čim bolje izkori-stiti,« razlaga Sajevic. Velikosti serij na splošno v industriji upadajo, zato morajo biti proizvajalci zelo prilagodljivi, da iz-polnijo nova ali nenačrtovana naročila največjih naročnikov.

Načrtovanje proizvodnje v Brinoxu Inea ima v Sloveniji več kot 30 naročni-kov s področja informatizacije proizvo-

dnje, v tujini pa več kot 15. Te dni so končali večji projekt informatizacije dveh avtomobilskih tovarn v Rusiji in Makedo-niji, ki sta sicer v lasti mednarodne kor-poracije. Končujejo tudi informatizacijo načrtovanja proizvodnje v Brinoxu, ki je pomemben dobavitelj za farmacevtske proizvajalce. Pomemben kupec Inejinega programskega orodja za načrtovanje proizvodnje je tudi Trimo Trebnje. V Inei zdaj ustvarijo približno 25 odstotkov pri-hodkov s proizvodno informatiko, na tem področju pa vsako leto zrastejo za 20 od-stotkov ali več. N. K.

Inea je informatizirala proizvodnjo v tovarnah v Rusiji in Makedoniji V Inei zdaj s proizvodno informatiko ustvarijo četrtino prihodkov, vsako leto pa na tem področju zrastejo za 20 odstotkov

Spremljanje zgodovine nabav je pomembno ob odpoklicu izdelkov, kar je še zlasti aktual-no za proizvajalce avtomobilskih in elektron-skih delov, pravi Klemen Sajevic iz Inee.

M anjša proizvodna podjetja potrebujejo vse, kar potrebujejo velika. Kljub manjšemu številu zaposlenih namreč malo podjetje izvaja

skoraj toliko poslovnih procesov kot veliko in si jih prav tako želi informatizirati. Pričakuje enostavno in pregledno programsko orodje, pri uporabi katerega je majhna možnost nastanka napak. Pričakuje pomoč in vodilo pri izvedbi postopkov, da bo čas vpeljave pri zaposlenih kratek in procesne napake minimalne. MIT Orkester to zagotavlja z orodjem Vodnik postopkov, ki uporabnike natančno vodi skozi delovni proces ter jim s tem preprečuje, da bi katerega od postopkov izpustili. Zato se lahko v celoti posvetijo svojemu strokov nemu delu.

Veliki sistemi za male prezahtevniVeliki informacijski sistemi so za mala podjetja okorni in zahtevajo od uporabnikov dodatna znanja o poslovnih procesih. Uporabniki tako namesto o vsakodnevnem strokovnem delu razmišljajo o postopkih dela s programsko rešitvijo. Sprašujejo se, kaj morajo še narediti in ali so posamezen postopek že izvedli. Takšno nepotrebno razmišljanje odvrača posameznika od strokovnega dela in pogosto izzove odpor do uporabe takega orodja.

Podpora na enem mestuZapletenosti dela s programsko rešitvijo se lahko izognemo. Uporabniku delo olajšamo tako, da bo svoje redne delovne procese izvajal preprosto in na enem mestu ter da bodo postopki vodeni in nadzorovani skozi

programsko orodje. Z vodnikom postopkov MIT IS hitro in natančno zagotavljamo informacijsko podporo standardnim procesom v proizvodnji.

Vodenje skozi procesVodnik olajša delo predvsem v manjših podjetjih, kjer posameznik sam izvaja več postopkov, recimo proces od prejetja pro dajnega naročila, razpisa proizvodnje, evi dentiranja porabe materiala, prejema (pol)izdelkov iz proizvodnje do izstavitve do bavnice in računa. Na ta način uporabnik izvaja podporo vsem procesom na enem samem mestu. Vodnik postopkov ga vodi, nadzira pogoje za izvedbo in obvešča o stopnji dokončanosti posameznih procesov. V pregledu delovnih nalogov vodnik postopkov za vsako pozicijo prikaže grafično stanje celotnega poslovnega procesa – dokončanost vseh predvidenih postopkov od prejetja naročila do dobave končnih izdelkov in izstavitve računa.

Delo brez papirjevPoleg tega je vodnik postopkov zelo prilagodljiv in omogoča uporabniku pomoč tudi pri izvajanju informacijske podpore posebnim postopkom v podjetju. Uporabnik v ta namen v sistem doda nove postopke v ustreznem zaporedju s kontrolami za izvedbo postopka in napredovanjem na naslednjo stopnjo. Tako vodnik postopkov tudi pri nestandardnih postopkih omogoča enostavno delo uporabniku, ki lahko sam izvede celoten poslovni proces. Dodatna prednost takega načina dela je, da ni več treba izpisovati dokumentov, ki jih tako radi po nepotrebnem tiskamo le kot potrdila, da smo nekaj zares naredili. Po zaslugi vodnika postopkov smo torej korak bliže k proizvodnji brez papirja.

Tudi prek mobilnih napravNekatere postopke v podjetju izvajamo zunaj stalnega delovnega mesta, denimo evidentiranje materialnega toka v skladiščih. MIT je zato v sistem vključil tudi programski modul mobile@MIT, ki podpira pripravo dokumentov na mobilnih napravah. Vnos podatkov in pregled na mobilnih napravah sta še dodatno poenostavljena. Vsi podatki iz sistema so uporabniku na voljo takoj, prav tako kot pri uporabi programskih rešitev na osebnem računalniku.

Vodnik postopkov je oblikovan tako, da je možen pregled tudi s pametnim telefonom. Na tabličnem računalniku pa lahko poleg pregledovanja tudi izvajamo posamezne postopke. Če imate skladno z varnostno politiko podjetja urejen dostop do strežnika, na katerem se izvaja MIT Orkester, lahko s temi napravami delate tudi z oddaljenih lokacij (od doma, od kupca …).

VSE NA ENEM MESTU – PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM TUDI ZA MALA PODJETJA

Mali potrebujejo preprosto rešitevINFORMACIJSKA REŠITEV MIT ORKESTER PONUJA PREPROSTO IN UČINKOVITO PODPORO PRI DELU

REŠITVE V UVELJAVLJENIH PODJETJIHPodjetje MIT s svojo izkušeno ekipo strokovnjakov uspešno razvija, vpeljuje in podpira zahtevne poslovne informacijske sisteme in sisteme poslovnega obveščanja v podjetjih Steklarna Hrastnik, Svea, Gorenje Surovina, Melamin, Belimed, Varstroj in drugih.

Marjeta Povalej, direkto-rica podjetja MIT informa-cijske rešitve: »Ni dovolj, da programsko orodje omogoča izvedbo širokega nabora postopkov, biti mora uporabniku prijazno, tako da mu je v pomoč pri delu in ne v dodatno bre-

me. MIT Orkester to zagotavlja. Poleg tega vsebuje še popolno integracijo mobilnih na-prav, funkcijo, ki jo potrebuje čedalje večje število naročnikov.«

Vodnik postopkov nam z enostavnimi grafičnimi znaki ponuja hiter pregled dokonča-nosti posamezne naloge in nas opozarja na naloge, ki še čakajo na izvedbo.


indeksi proizvodnje

Špela Mikuš [email protected]

S lovenska industrijska proizvo-dnja je marca v primerjavi s februarjem zrasla za 3,5 od-stotka, evropska pa je kljub op-timističnim napovedim upadla.

Povečal se je tudi slovenski izvoz, ki pa še vedno ostaja večinoma omejen na EU. A prihodnost je, kot pravi Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), zunaj Evropske unije.

Kljub skoku na istem kot lani Glede na mesec prej se je slovenska in-dustrijska proizvodnja marca okrepila, v primerjavi z letom prej pa je zrasla le za 0,1 odstotka. Tudi glede na prvo lansko četrtletje proizvodnji letos kaže bolje, saj je večja za 0,2 odstotka kljub slabšim napovedim. Pred časom so namreč na uradu za makroekonomske analize in razvoj napovedali, da bo »proizvodnja medletno manjša v prvi polovici leta, v drugi polovici pa bo predvidoma ne-koliko večja kot v istem obdobju 2011«.

Evropska proizvodnja dol, ameriška gorSlabše kaže proizvodnji v Evropi. Mar-čevska je namreč kljub bolj optimistič-nim napovedim upadla za 0,3 odstotka. Reuters je tako za marec napovedal 0,4-odstotno rast. Po podatkih evrop-skega statističnega urada (Eurostat) najslabše kaže grški proizvodnji, najvišji indeks pa ima Slovaška. Slabo kaže tudi španski proizvodnji, ki z izjemo lanske avgustovske in decembrske rasti upada že od junija.

Bolje kot evropski proizvodnji pa kaže industrijski proizvodnji v ZDA, kjer so bili objavljeni že aprilski podatki. Ti kažejo, da je bila proizvodnja večja za 1,1 odstot-ka, kar je več od napovedane 0,6-odstotne rasti, poroča Business Insider.

Še vedno največ izvažamo v EU …Tudi podatki o slovenskem izvozu kaže-jo, da je bil ta v prvih treh mesecih letos boljši kot v istem času lani, in sicer za 1,9 odstotka. Slovenija je marca izvozila za

1,88 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za dobri dve milijardi evrov, ugotavlja statistični urad. Tudi uvoz se je povečal – v primerjavi z lanskim za 2,1 odstotka. Podatki statističnega urada kažejo še, da največ blaga izvažamo v države EU, in sicer kar 71,8 odstotka vsega blagovnega izvoza, v skupni vrednosti 1,35 milijarde evrov. Iz držav EU tudi največ uvažamo – kar 79,4 odstotka uvoženega blaga pri-haja iz držav Evropske unije. V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila precej manj – za 531,6 milijona evrov.

… a prihodnost je na trgih zunaj nje»Prihodnost izvoza je tako na zahodu kakor tudi na vzhodu, vendar zunaj trgov EU,« pravi Nataša Turk iz Centra za med-narodno poslovanje pri GZS. Priložnosti slovenskih izvoznikov so predvsem na trgih, kjer so »globalni odjemalci sloven-skih industrijskih izdelkov, in na trgih z rastočo lastno porabo«.

Strategije za oddaljene trge smo oblikovali prepočasiNa čezmorskih trgih je še vedno raz-meroma malo slovenskih podjetij. Tur-kova za to vidi več razlogov: »Skromen obseg neposrednih slovenskih naložb

Prihodnost izvoza je zunaj EvropeSlovenska podjetja največ izvažajo v EU, na drugih trgih pa imajo pogosto težave z nerazumevanjem poslovnega okolja

71,8odstotka vsega blagovnega izvoza Slovenije gre v države EU.

Nove trge iščite v Indiji, Vietnamu ali Braziliji. Smetana na torti selitve proizvodnje na Kitajsko je že pobrana; stroški dela in davki naraščajo, zato gredo tuja podjetja v Indijo in druge države južne Azije.Pojasnjuje Nataša Turk iz Centra za medna-rodno poslovanje pri GZS.

80

90

100

110

120

II. 2012I. 2011

80

90

100

110

120

II. 2012I. 2011

98

99

100

101

102

II. 2012I. 2011

100

125

150

175

200

II. 2012I. 2011


O G L A S

na čezmorskih trgih je zlasti posledica počasnega oblikovanja in izvedbe pod-jetniških strategij vstopa na tuje trge. Potem je tu še vprašanje omejenega po-znavanja investicijskega in poslovnega okolja ter ne nazadnje omejena razpo-ložljivost finančnih sredstev za krepitev globalne navzočnosti.«

Ko pa slovenska podjetja le vstopijo na bolj oddaljene trge, se srečajo z novimi težavami. Te so, kot pravi Turkova, po-vezane predvsem z nerazumevanjem in nepoznavanjem pravne zakonodaje ter

80

90

100

110

120

II. 2012I. 2011

80

90

100

110

120

II. 2012I. 2011

98

99

100

101

102

II. 2012I. 2011

100

125

150

175

200

II. 2012I. 2011

s šoki, ki jih podjetniki doživijo zaradi drugačnega delovanja. Ta je posledica drugačne poslovne kulture oziroma drugačnih poslovnih modelov, organi-zacijskih kultur in tudi korupcije.

Izvoz nam lahko pomaga iz krizeTurkova opozarja, da se morajo obli-kovalci in odločevalci institucionalne podpore internacionalizaciji začeti za-vedati, da lahko izvoz in ustrezne nepo-sredne naložbe na tujih trgih zunaj EU dolgoročno pripomorejo pri reševanju Slovenije iz finančne krize. »Banke bi

z ugodnim financiranjem omogočile uresničitev smelih poslovnih in nalož-benih odločitev slovenskih podjetij na indijskem trgu, predvsem za izvoz vi-sokotehnoloških izdelkov, izdelkov, ki so umeščeni v visoki in srednji cenovni razred, ter izdelkov, ki imajo največje možnosti za prodajo na svetovnem trgu,« pravi Turkova.

Možnosti v nišnih izdelkih in južni Aziji Turkova svetuje, da je pri neposrednih naložbah v tujini smiselno začasno financirati tiste posle, ki pripomore-jo k preobrazbi gospodarske sestave in so bolj razvojno naravnani. Kdo pa pravzaprav ima možnosti za prodor na tuje trge? Potencial se skriva v tistih ponudnikih nišnih izdelkov in storitev, ki imajo že jasno oblikovano strategijo internacionalizacije. Morebitne trge pa naj slovenska podjetja iščejo na jugu Azije, v Indiji ali Vietnamu ter v Braziliji. »Smetana na torti selitve proizvodnje zahodnih podjetij na Kitajsko je že po-brana. To je predvsem zaradi čedalje višjih stroškov dela, vzpona sindikatov in rasti davkov. Tuja podjetja se zato že usmerjajo drugam, predvsem v Indijo in druge države južne Azije,« še pove Turkova.

ABUS standardna dvigala- ABUS tekalna dvigala nosilnosti do 100t- ABUS stropna tekalna dvigala- ABUS konzolna tekalna dvigala- ABUS inteligentni HB sistemi- ABUS vrtljiva konzolna dvigala- ABUS vrtljiva stenska dvigala- ABUS električna vrvna dvigala- ABUS električna verižna dvigala- ABUS lahka portalna dvigala

Kraigherjeva 20, 2230 Lenart, SlovenijaTel.: 00386 2 729 01 30, faks: 00386 2 720 62 88

e-pošta: [email protected], www.jekon.si

- zastopanje, izdelava in servisiranje ABUS programa mostnih,

konzolnih in portalnih dvigal- izdelava in montaža žerjavnih prog

- izdelava in montaža jeklenih konstrukcij

NAŠE PREDNOSTI:- visoka kvaliteta in ekonomočnost- svetovanje pri izbiri standardnih in specialnih izvedb dvigal- lastna proizvodnja in projektiva

(sodelovanje z nemškim podjetjem ABUS)

- dolgoletne izkušnje in bogata referenčna lista

DVIGALA ZA VSE REŠITVE

Sistem ABUS-ovih mostnih in konzolnih dvigal v Ljutomeru.

Letos smo sprojektirali , izdelali in zmontirali dvigala nosilnosti 100t, 50t in 25t na objektu v Hočah, vključno z žerjavno progo, kar spada med večje projekte na tem področju.

Konzolno tekalno dvigalo nosilnosti 3,2t z dolžino roke 10m, montirano v Ljutomeru.


Kristina [email protected]

E nergetsko varčni in ergonomični viličarji so v svetu vse bolj iskani, v naših podjetjih pa se zanje od-ločajo zelo omahljivo. Zaradi kri-ze se praviloma najprej ustavijo

vlaganja v opremo, poleg tega prevladuje miselnost, da viličarjev, dokler delajo in ne zahtevajo previsokih stroškov servisiranja, ni treba zamenjati.

Za zamenjavo se odločajo tudi zaradi možnosti najema V slovenskih podjetjih primanjkuje denar-ja za zamenjavo starih viličarjev za nove, ugotavlja Brigita Gajšek, predavateljica na fakulteti za logistiko. V krizi podjetja najprej znižajo stroške za nakup nove opreme. Gajškova meni, da bi se odgo-vorni v podjetjih morali vprašati, kaj se v podjetju izgublja zaradi energetsko po-tratnega pogona, neergonomične kabine, zamudnega upravljanja, neokretnosti in neusklajene rabe sodobnih tehnologij. Ne drži, da viličarja ni treba zamenjati, dokler se z njim še da solidno delati, do-daja. Opaža, da se podjetja za zamenjavo starih viličarjev odločajo zaradi dodatne opreme, večje učinkovitosti in možnosti najema s celotnim servisom. Preverili smo, kakšne strategije na področju transportne mehanizacije uporabljajo v treh slovenskih podjetjih: Metalu Ravne, Acroniju in Eti.

V naših podjetjih delajo nekateri viličarji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja Pri nas prevladuje miselnost, da zamenjava viličarjev ni potrebna, dokler delajo in dokler stroški vzdrževanja niso visoki. A jih je kljub vsemu smiselno upokojiti nekoliko prej

Špela Mikuš[email protected]

P o evropski zakonodaji zaposleni ne smejo dvigovati več kot de-vet kilogramov v neprekinjenem delovnem procesu. Vsi delovni procesi, ki so sestavljeni iz pona-

vljajočega se dvigovanja teže nad devetimi kilogrami, so tako zanimivi za ponudnike dvižne tehnike. »Naša ponudba se začne z industrijskimi dvigali za devet kilogra-mov. Gre za osnovne manipulatorje, ki se uporabljajo na montažnem traku, denimo v avtomobilski industriji za sestavo koles ali vgradnjo armaturne plošče v avtomo-bil,« pojasni Andrej Kopušar iz slovenske podružnice finskega podjetja Konecranes, ki je vodilni svetovni proizvajalec indu-strijskih dvigal.

Oprema večinoma stara, novih naložb je maloV družbi Demag Cranes pravijo, da se kriza na področju industrijskih dvigal sicer po-zna, a projektov ne manjka: »Razmere so sicer slabše kot pred izbruhom krize, kljub temu pa delamo brez premora.« V Demag Cranesu, Konecranesu in Indenni ugota-vljajo, da je v Sloveniji še vedno veliko stare dvižne opreme in zato manj naložb, »saj imajo dvigala dolgo dobo delovanja – tudi do 40 ali 50 let«. »Del podjetij ‘lovi’ ceno in izbere cenejšo opremo, včasih tudi sporne tehnične rešitve oziroma kupcu dostavi nepopolno dvigalo, sestavljeno iz rabljenih delov. Spet druga podjetja si izberejo boljšo opremo nemških, francoskih in predvsem finskih proizvajalcev,« pravijo v Indenni. Kopušar iz Konecranesa pa opozarja, da je premalo novih naložb, ker ni prave stra-tegije: »Po moji oceni je v Sloveniji le pet

V razvitih industrijskih državah je naložb v dviž-no tehniko dvakrat več kot pri nas, pravijo v slo-venskem zastopniku finske družbe Konecranes

V industrijska dvigala vsako leto vložimo pet milijonov evrov

milijonov naložb na letni ravni za standar-dno industrijsko dvigovanje. To je vsaj pol manj, kolikor bi jih morali imeti in kolikor je značilno za industrijsko razvite države.«

Vlagajo orodjarji in plastičarjiVečina novih naložb je iz orodjarstva in plastičarstva, vlagajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne ener-gije. Iz gradbeništva je malo naročil, kar je v zdajšnjih razmerah razumljivo. Demag Cranes med svojimi naročniki poudarja podjetje Količevo Karton, »kjer so delavci na nogah tudi do 14 ur in morajo zato dvi-gala nujno dobro delovati«. Med večjimi naročniki Konecranesa je Luka Koper, sodeloval pa je še z Acronijem in Revozom.

Indenna bo letos zaposlovalaV Indenni so lani končali gradnjo 320-ton-skega mostnega dvigala za Kolektor Etro, letos pa na Hrvaškem že izdelali in dobavili 120-tonsko mostno dvigalo. Zdaj za istega naročnika pripravljajo 80-tonsko portalno dvigalo. »Polovico naročil imamo iz držav nekdanje Jugoslavije in Rusije,« pravijo v Indenni, kjer letos napovedujejo minimal-no rast in zaposlovanje. Rast napovedujejo tudi v Konecranesu, kjer so bolj optimistič-ni: »V Sloveniji smo dve leti. Lani smo pri-hodke podvojili in enako pričakujemo tudi letos. Predvidevamo, da jih bomo ustvarili za milijon ali dva milijona evrov.«

Kriza ni povsem sesula trga z industrijskimi dvigali, je pa bilo že pred tem malo naložb. Tudi zato, ker imajo dvigala dolgo dobo delovanja – celo od 40 do 50 let.

dviGaLa

»Ne drži, da viličarja ni treba zamenjati, dokler se z njim še da solidno delati in stro-ški vzdrževanja še niso tako visoki,« meni Brigita Gajšek, predavateljica na fakulteti za logistiko.

V Indenni so lani za Kolektor Etro izdelali, dobavili in namestili 320-tonsko dvigalo. To je bil največji projekt v Sloveniji na po-dročju dvižne tehnike. »Delali smo skoraj leto dni, saj je bilo na objektu poleg 320-tonskega in 220-tonskega mostne-ga dvigala še pet tovrstnih dvigal.«

Untitled-3 1 24. 05. 12 10:22

O G L A S

V naših podjetjih delajo nekateri viličarji iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja Pri nas prevladuje miselnost, da zamenjava viličarjev ni potrebna, dokler delajo in dokler stroški vzdrževanja niso visoki. A jih je kljub vsemu smiselno upokojiti nekoliko prej

V jeseniškem Acroniju je povprečna starost viličarjev 22 let Viličarje v jeklarskih podjetjih Metal Ravne in Acroniju, ki delujeta v skupini SIJ, raje kupujejo, kakor najemajo, za nji-hovo vzdrževanje pa skrbijo štiri zunanja podjetja. Povprečna starost viličarjev v Metalu Ravne je od osem do deset let. Precej starejše uporabljajo v jeseniškem Acroniju, in sicer ti dosegajo povprečno starost 22 let, najstarejši še delujoči pa ima letnico 1974. V obeh podjetjih se za-vedajo, da si bodo morali v prihodnosti prizadevati za čim večjo učinkovitost in trajnostno naravnanost, tudi zaradi vse

strožjih evropskih normativov. Zdaj ve-činoma uporabljajo viličarje z dizelski-mi motorji, imajo pa tudi že sodobnejše plinske in električne. Dizelski viličarji, ki imajo motor z notranjim izgorevanjem, so močnejši od električnih, pripoveduje Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, hkrati pa so zaradi izpušnega pli-na vse manj uporabni. »Zato se lahko v zaprtih prostorih uporabljajo le, če imajo dograjeno posebno filtrirno napravo za sežig izpustov,« še razloži.

V Eti bodo kupovali varčne viličarje V kamniškem živilskem podjetju Eta so

»Naši viličarji so v povprečju stari deset let, večinoma delujejo na plinski ali električni pogon,« razlaga Stane Tomelj, komercialni direktor Ete.

»Povprečna starost viličarjev v podjetju Metal Ravne je od osem do deset let,« pravi glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

»V jeseniškem Acroniju viličarji dosegajo povprečno starost 22 let, najstarejši še delujoči pa ima letnico 1974,« pove glavni direktor Acronija Slavko Kanalec.

viličarji v povprečju stari okoli deset let. Večina jih je električnih in plinskih, letos in prihodnje leto bodo svojo mehaniza-cijo posodobili s čelnima plinskima in štirimi ročnimi električnimi viličarji. Po-zorni bodo na njihovo dodatno opremo: pri plinskih bodo denimo izbrali motor na hidrostatični pogon, ki zmanjša pora-bo plina in količino izpušnih plinov. Pri elektroviličarjih pa bodo izbirali take, ki imajo že vgrajeno samodejno polnjenje baterije pri zaviranju in spuščanju tele-skopa, kar pomeni prihranek energije, pojasni Stane Tomelj, komercialni di-rektor Ete Kamnik.

Aleš

Ben

o

Vera

Avš

ič

Untitled-3 1 24. 05. 12 10:22


napovedi

Špela Mikuš [email protected]

Ameriška banka Citigroup je ta mesec objavila poročila o cenah surovin ter napovedi za to in prihodnje leto, ki te-meljijo na predpostavki, da bo

svetovni BDP letos zrasel za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,5. V oči zbodejo zlasti napovedi velike rasti cen premoga, niklja in cinka ter stabilne, a visoke cene bombaža, sladkorja, žita in koruze.

Cena sladkorja se je v treh letih podvojilaZa skupino Žito so najpomembnejše strateške surovine živila; pomembne so predvsem cene pšenice, moke, riža, kakava in sladkorja. »Posledice dra-žitve teh surovin se najbolj kažejo pri stebrih Mlinarstvo, Sodobna kuhinja in Konditorstvo. Med letoma 2009 in 2012 je cena sladkorja poskočila za sto odstotkov, pšenice za 60, riža za 15, cena kakava in duruma pa za 10 odstotkov,« nam je povedal vodja nabave v skupini Žito Uroš Lozej.

Tuji trgi surovin so pomembniV skupini Žito večino surovin kupijo v tujini, zato so odvisni predvsem od gibanja cen na teh trgih. »Izjema je le pšenica, ki smo je lani odkupili za približno 20 tisoč ton, kar je zadostovalo za tretjino naših potreb,« pravi Lozej in dodaja, da cene surovin na mednarodnih trgih vplivajo tudi na cene na domačem trgu, »zato se

moramo na to vnaprej in ustrezno pri-praviti«. V Žitu se na visoke cene odzivajo predvsem z optimizacijo prodajnih poti in naročil dobaviteljem ter z iskanjem novih nabavnih poti.

Cene bodo ostale visokeV Žitu pravijo, da so se cene najpomemb-nejših surovin v zadnjih mesecih sicer

Cena sladkorja se je v zadnjih treh letih zvišala za sto odstotkov. Citigroup do konca leta napoveduje še majhno rast, ki pa naj bi se prihodnje leto ustavila.

Citigroup napoveduje tudi spremembe cen pšenice, predvsem za prihodnje leto. Cene naj bi se spremenile zaradi zmanj-šanja proizvodnje, pa tudi zaradi volitev v Ukrajini.

»Za elektriko plačujemo dvakrat več kot drugi primerljivi evropski proizvajalci alu-minija,« opozarjajo v Talumu. »To se mora spremeniti, saj naša proizvodnja tega ne prenese.«

Surovine še nekaj časa ne bodo cenejšeVisoke cene surovin in energentov najedajo slovenske proizvajalce, ki zanje pogosto plačujejo več kot tuji tekmeci

Kaj Citigroup napoveduje svetovnemu trgu surovinCitigroup v svojem poročilu napoveduje cene več kot 20 surovin, zato smo jih po-udarili le nekaj: – Na ceno nafte naj bi po napovedih še vedno zelo vplivala geopolitična negoto-

vost v državah, ki so glavne dobaviteljice nafte (Irak, Iran, Venezuela in Nigerija). Najslabši možni scenarij je, da bi cene dosegle 102 evra.

– plin je pomembna surovina za veliko slovenskih podjetij, vendar mednarodni trg večinoma ne vpliva na njegove cene v Sloveniji. Cene na mednarodnih trgih naj bi poskočile, vendar le zmerno.

– Poraba bakra naj bi se krepko zmanjšala na svetovnih trgih predvsem zaradi Kitajske. A to po napovedih Citigroup naj ne bi preveč vplivalo na ceno, saj naj bi se letos in prihodnje leto gibala okoli 6.700 evrov za tono bakra.

– Cena koruze naj bi se letos zvišala, prihodnje leto pa spet znižala.

NAPOVEDI CITIGROUP

Thin

ksto

ck

Thin

ksto

ck

Thin

ksto

ck


O G L A S

ustalile, a ostajajo visoke. »Kaže, da bo cena sladkorja še nekaj časa vztrajala na najvišji ravni. Načrtovana cena pšenice je letos sicer desetino nižja od lanske, ven-dar še vedno precej višja kot leta prej,« dodaja Lozar.

Cena elektrike vpliva na likvidnost podjetjaZa Talum, tovarno aluminija iz Kidriče-vega, je najpomembnejša surovina elek-trika, ki odločilno vpliva na poslovanje podjetja. »Dejstvo je, da je cena elektrike za slovensko industrijo previsoka. Elek-triko plačujemo dvakrat dražje kot drugi primerljivi proizvajalci aluminija v Evropi. Tu so spremembe nujne, saj naša proizvo-dnja tega ne bo prenesla,« pravijo v 14. največjem slovenskem izvozniku. Pred dnevi so v Talumu tudi opozorili, da ima-jo zaradi visokih cen elektrike težave z likvidnostjo podjetja. Kot še poudarjajo, za težave z elektriko imajo rešitve, »a jih mora sprejeti država kot lastnik. Po ve-čjem številu pogovorov lahko rečemo, da obstajata zanimanje in pripravljenost za rešitev teh težav.« V Talumu dodajajo, da ne želijo ali pričakujejo državnih subvencij in finančne pomoči. »V teh časih bi bilo to tudi nemogoče pričakovati. Potrebujemo pa optimizacijo cene.«

Citigroup: napovedi Cen surovin za leti 2012 in 2013 (v eur)povprečna cena energentov in surovin

2012 2013Nafta 97,3 za sod 93,8 za sod

Plin 50,92 za m3 75,04 za m3

Baker 6.640 za tono 6.549 za tono

Aluminij 1.783 za tono 1.869 za tono

Nikelj 15.195 za tono 17.846 za tono

Cink 1.658 za tono 1.798 za tono

Zlato 1.345 za unčo 1.435 za unčo

Srebro 23,9 za unčo 21,1 za unčo

Platina 1.315 za unčo 1.349 za unčo

Paladij 626 za unčo 723 za unčo

Termalni premog 93 za tono 106 za tono

Metalurški premog 182 za tono 180 za tono

Železova ruda 116 za tono 108 za tono

Koruza 5 za bušel 4,6 za bušel

Pšenica 4,9 za bušel 5,3 za bušel

Soja 10,7 za bušel 10,2 za bušel

Riž 0,25 za kilogram 0,26 za kilogram

Kakav 1.801 za tono 1.879 za tono

Bombaž 15,7 za kilogram 15,5 za kilogram

Sladkor 0,4 za kilogram 0,4 za kilogram

Kava 3,27 za kilogram 3,45 za kilogramVir: Business Insider

oe.finance.si

Nov spletni portalOkolje &energija

Novice • Nasveti • Energetika • Promet • Odpadki • OVE in URE • Blogi


intervju

Nataša Koraž[email protected]

»U kvarjamo se pred-vsem z jedrsko elektrarno Krško in TEŠ ter sodelujemo s TE-TOL. Zraven

smo povsod, kjer proizvajajo elektriko,« pravi Aleš Prešern, vodja področja ener-getike v Siemensu Slovenija. V zadnjih nekaj letih so izpeljali nekaj velikih pro-jektov: pri nuklearki so predlanskim za-menjali stator generatorja, zdaj končujejo zamenjavo rotorja generatorja, v Šoštanju so lani prav tako zamenjali generator. Gre za projekte, ki so praviloma vredni nekaj deset milijonov evrov, vanje pa je vklju-čenih več podjetij iz Slovenije in tujine. V zamenjavo statorja v nuklearki je bilo denimo vključenih več kot sto podjetij iz tujine in Slovenije. Vključevanje lokal-nih podjetij v dobavo sestavnih delov in montažo je tudi sicer del korporativne politike, kar pri Siemensu radi poudarijo kot konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki.

»Naš največji projekt je te dni zamenjava rotorja. Ta tehta 153 ton, surovec je bil proizveden na Japonskem, končna izde-lava je potekala v ZDA, zdaj pa je rotor že v Krškem,« pravi Prešern. Med njihovi-mi večjimi projekti je bila tudi leta 2007 opravljena montaža dveh plinskih turbin v Šoštanju z močjo 42 megavatov, ki so ju na-redili v Siemensovi tovarni na Švedskem.

Pri Siemensu se veliko ukvarjate z napovedmi prihodnjih gibanj. Kateri megatrendi so še posebno aktualni za nas? Megatrendi so fenomen, ki ga je Siemens vzel zelo resno. Tudi svojo strategijo smo prilagodili pričakovanim posledi-cam megatrendov v svetovnem okviru. Veliko analitskih ustanov zgolj prodaja svoje analize, za nas pa je v življenjskem interesu, da pravilno napovemo, kaj se bo dogajalo. V energetiki so naložbeni cikli 20 ali 30 let, zato moramo nujno gledati vsaj 10 ali 20 let naprej. Za nas

so globalno pomembni štirje megatren-di. Prvi je urbanizacija: leta 2009 se je zgodil prelom, ko je prvič v zgodovini živelo več ljudi v mestih kot na podeželju. S tem je povezan pojav megamest, ki rastejo vse hitreje, potrebujejo pitno vodo, elektriko in vso infrastrukturo. Do leta 2050 bo kar 70 odstotkov svetov-nega prebivalstva živelo v mestih. Drugi pomembni megatrend so demografske spremembe: čedalje več je starejših pre-bivalcev. Pričakovana življenjska doba leta 1950 je bila 48 let, zdaj je 69. Danes je na svetu 550 milijonov ljudi, starejših od 65 let, leta 2050 jih bo že milijarda in pol. Tretji megatrend so podnebne spremembe, četrti pa globalizacija, ki je za sabo povlekla večkratno povečanje trgovine in transportnih storitev, ter vzpon držav tretjega sveta, ki so zdaj gonilna sila svetovnega gospodarstva.

Kateri izmed teh megatrendov bodo najbolj vplivali na industrijska podjetja v Sloveniji?Vsi megatrendi bodo vplivali na vse nas, na predelovalno industrijo v Sloveniji pa še zlasti urbanizacija in globalizacija. Veliko slovenskih podjetij je vezanih na avtomobilsko industrijo, na katero ti trendi močno vplivajo. Globalizacija še vedno izničuje pomen lokacije. Vse manj pomembno je, kje si, pomembno pa je, da proizvajaš kakovostne izdelke, si konkurenčen in zasedaš zanimivo nišo. Res pa je, da lahko velike korporacije tudi v obdobju suhih krav usmerjajo ve-liko denarja v razvoj, čemur slovenska podjetja teže sledijo. Priložnost zanje je predvsem v specializiranih nišah in na medpodjetniških trgih, torej tudi v dobavah korporacijam. Siemens ima 360 tisoč zaposlenih in v naših raziskovalno--razvojnih oddelkih dela 27.800 ljudi. V razvoj usmerjamo nekaj več kot pet odstotkov letnega prihodka, torej pri-bližno štiri milijarde evrov.

Kaj za energetike pomeni svetlo zeleni scenarij prihodnosti?Govorimo o konservativnem in svetloze-lenem scenariju; oba napovedujeta, kak-

Siemensovi scenariji prihodnosti Rast megamest, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in globalizacija – to so štirje megatrendi, ki bodo vplivali na vse nas, tudi na slovensko industrijo, pravi Aleš Prešern iz Siemensa Slovenija

Urba

n Št

eblja

j


šne bodo razmere v svetovni energetiki leta 2030. Po obeh bo uporaba fosilnih goriv v absolutnih številkah naraščala. Po konservativnem scenariju bomo imeli leta 2030 v energetski bilanci največ 13 odstotkov obnovljivih virov energi-je. Poleg tega bomo imeli 15 odstotkov hidroenergije, 14 odstotkov jedrske in 20 odstotkov plinske energije, več kot tretjino energije pa bomo še vedno pri-dobivali iz premoga. To je realen oziroma konservativni scenarij, ki je dosegljiv brez večjega napora.

Svetlozeleni scenarij prihodnosti se raz-likuje predvsem po uporabi premoga. Na račun premoga bi se povečal delež obno-vljivih virov na 17 odstotkov, premog pa bi še vedno pomenil 30 odstotkov vseh energetskih virov. Omenjeni scenarij pa je uresničljiv ob določenih pogojih: naložbe v obnovljive vire bi se morale občutno poceniti in postati ekonomsko zanimive tudi brez državnih subvencij. Drugi pogoj je, da se razvijejo nove mo-žnosti shranjevanja energije, ker se zdaj razpoložljivost elektrike iz obnovljivih virov časovno in zemljepisno ne ujema s potrebami. Pomembno je tudi, da se razrastejo prenosna omrežja za elektri-ko. To bo nujno denimo v Nemčiji, zlasti zdaj, ko so se deklarativno odpovedali

jedrski energiji. Nemci imajo na severu velik potencial v vetrni energiji, velik del njihove industrije pa je na jugu države, na Bavarskem, kamor je treba pripeljati obnovljivo energijo s severa. Ob vsem tem bo še vedno pomembno vlogo igral tudi plin.

Kako se je tem megatrendom prilagodila Siemensova strategija?V zadnjih desetih letih smo močno povečali portfelj okoljskih tehnologij. Gre za rešitve in izdelke, ki dokazano in merljivo pripomorejo k zmanjševanju izpustov in porabe energije: od naprav za proizvodnjo obnovljivih virov energije, naprav za obdelovanje voda, energet-sko učinkovitih motorjev za industri-

jo, naprav za energetsko učinkovitost v stavbah do energetsko manj potratnih medicinskih diagnostičnih naprav. Na severu Nemčije smo denimo v 570-me-gavatno plinsko-parno elektrarno name-stili največjo plinsko turbino na svetu, ki ima več kot 60-odstotni izkoristek. S tem še vedno drži svetovni rekord na področju energetskega izkoristka. Lani so naše tehnologije, nameščene po vsem svetu, pripomogle k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za 317 milijonov ton, kar je odstotek vseh svetovnih iz-pustov. Za primerjavo: Slovenija ima 19 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida na leto.

Siemensov vstop na trg potrošniške elektronike s proizvodnjo mobilnih telefonov se je izkazal za slabo potezo, leta 2005 ste izstopili. Katere večje spremembe so se medtem dogajale na področju energetike?Leta 2003 smo prepoznali prazen pro-stor na trgu plinskih elektrarn ter od Alstoma prevzeli proizvodnjo plinskih in parnih turbin, ki so namenjene in-dustrijski uporabi. Od takrat smo to dejavnost močno okrepili in obseg pro-izvodnje večkratno povečali. Proizvo-dnja elektrike v plinskih elektrarnah je še zlasti zanimiva ob širitvi energetske mreže, kjer proizvodnja ne temelji več na velikih energetskih stebrih, temveč na omrežju razpršenih proizvajalcev. Leta 2004 je Siemens prevzel najve-čjega danskega proizvajalca vetrnih elektrarn Bonus Energy in od takrat na tem področju skokovito rastemo. Siemens je tudi eden od ustanovnih čla-nov vizionarskega združenja Desertec, v portfelju pa imamo tudi proizvodnjo paraboličnih ogledal, s katerimi lahko učinkovito proizvajamo elektriko iz moči sonca. Z ogledali zbiramo sonč-no svetlobo, jo usmerjamo na medij, ki v prenosnikih proizvaja paro, ta pa poganja klasične turbine. Odločilna prednost takšnih elektrarn pred foto-voltaičnimi moduli je, da lahko energijo čez noč skladiščimo, pa tudi izkoristek z leti ne upada. Aplikacije te tehnologije, ki jo imenujemo tudi koncentrirana sončna energija, v svetu že obstajajo, vendar v razmeroma majhnem obsegu. Projekt Desertec je sicer še vedno v fazi načrtovanja, pa ne zaradi tehnoloških težav, temveč zaradi odvisnosti od po-litičnih dogovorov in drugih tveganj, ki jih prinaša postavljanje infrastrukture v tem delu sveta.

Siemensovi scenariji prihodnosti Rast megamest, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in globalizacija – to so štirje megatrendi, ki bodo vplivali na vse nas, tudi na slovensko industrijo, pravi Aleš Prešern iz Siemensa Slovenija

Tako po konservativnem kakor tudi po svetlozelenem scenariju bo poraba fosilnih goriv v svetu do leta 2030 naraščala. Tudi po svetlozelenem scenariju bomo iz premoga še vedno pridobivali 30 odstotkov energije, obnovljivi viri energije pa bodo pomenili največ 17 odstotkov. Tako pravi Aleš Prešern, Siemens Slovenija.

Proizvedena elektrika v Sloveniji za 2011

Vir: Javna agencija RS za energijo

v odstotkih, od skupne proizvodnje 14.144 gigavatnih ur

Premog33,8

Jedrska energija41,7

Hidroenergija23,8

Obnovljivi viri in soproizvodnja0,7

svetovna proizvodnja energije v odstotkih, od skupaj 21 tisoč teravatnih ur, glede na vir energije

2010 2030 (konservativ-

ni scenarij)

2030 (svetlozeleni

scenarij)

Premog 42 34 30

Nafta 5 3 3

Plin 21 21 22

Jedrska energija

13 14 14

Hidroenergija 15 15 15

Obnovljivi viri 4 13 17

Vir: Siemens


poGLavjeNaložbe v okolje in energetiko so odlična poslovna priložnost!

Ekonomija, energetika in ekologija z roko v roki pomenijo zmagovito kombinacijo in odločilno konkurenčno prednost podjetij.

Okolje in energija – popoln pregled aktualnih okoljskih in energetskih tem.

Okolje in energija – redna priloga poslovnega dnevnika FinanceKlemen Koštrun, tel. št: (01) 513 08 26, e-naslov: [email protected]

Partnerji priloge:

industrija maj 2012

Documents