1

informator Banjške in Trnovske planote št. 3, leto 4, 23. september 2011

UVODNIKJesen je na veliko vstopila skozi naša vrata! Njena magičnost bo zelene odtenke spremenila v zlatordeče, meglice in dež bosta ovila svet v melanholično sivino, zrak bo postajal bolj oster, sonce bo svoj prostor prepuščalo tudi težkim oblakom, ljudje se bomo odpočili od poletne vročine, se odeli v toplejša oblačila, zakurili peči.V vaše domove v tem času prihaja tretja številka informatorja Planota v tem letu. V njej boste našli nekaj novic o poletnih dogodkih, zapis o pintarski babi, spominu na ruskega narodnega heroja Mihajla. Svoj pečat pa so pustili tudi otroci iz POŠ Trnovo. Prijetno branje!

Polona K. Pavlin, odgovorna urednica

INFORMATOR planotav Nedelja, 25. september 2011, ob 17.00, Sveta Gora - bazilika: Dobrodelni koncert za nakup opreme v Družinskem centru s s s s s s s s sv Sobota, 8. oktober 2011, Trnovo - Kulturni dom: Tudi jesen je lahko lepa - prireditev za otroke v Tednu otroka s s s s s s s s sv Nedelja, 23. oktober 2011, ob 9.00, Grgar, start pri marketu: Tradicionalni jesenski pohod na Škabrijel s s s s s s s s sv Torek, 1. november, ob 11.00, Trnovo - Spominski park NOB: Komemorativna slovesnost ob dnevu mrtvih s s s s s s s s sv Ponedeljek, 5. december 2011, Trnovo - Kulturni dom: Prihod Miklavža

KOLEDAR DOGODKOV

Literarni poziv: KAJ MISLI KRAVA?Ker opažamo, da je med prebivalci Banjške in Trnovske planote veliko talentiranih piscev, objavljamo literarni poziv »Kaj misli krava?«. Oglejte si spodnjo fotografijo in napišete kratko zgodbico, pesem ali kakršno koli literarno obliko. Pustite svoji domišljiji prosto pot!Prispevke pošljite na uredništvo do 18. novembra 2011. Najboljši trije bodo objavljeni, njihovi avtorji pa nagrajeni s praktično nagrado.

Foto: Peter Kante

2

NOV I CE

Krajevna skupnost Trnovo je verjetno ena redkih krajevnih skupnosti, ki se lahko pohvali kar z

dvema nagrajencema MONG v letošnjem letu. To sta Društvo žena in deklet Trnovo in Iztok Munčič, oba prejemnika diplome. Iztok Munčič – amaterski igralec, režiser, pisec tekstov in še bi lahko naštevali. Najbolj opazno je bilo njegovo sodelovanje v Kulturnem društvu Grgar, v katerem je v 15-ih letih odigral kar 18 premier, poleg tega pa je v zadnjih letih poznan tudi kot lik Pepija Kuverte, s. p. V zadnjem času pa ne gre prezreti njegovega sodelovanja z Društvom žena in deklet Trnovo in s plesno skupino Surayya.Društvo žena in deklet Trnovo – društvo, ki se trudi ohranjati kulturno dediščino in jo s pridom združevati s potrebami današnjega časa. 8. marec in materinski

Dva nagrajenca mestne občine ob letošnjem občinskem prazniku

!Tanja Vončina

Predstavitev knjige »Voglarji« avtorja Jožeta Šušmelja

!Ivan Erzetič

knjige Jožeta Šušmelja, ki je izčrpno obrazložil vsebino in pomen knjige, so prišli do besede tudi drugi govorniki. V imenu Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica je spregovoril njegov predsednik Vladimir Krpan, za Krajevno organizacijo ZB Trnovo pa predsednik Alfred Gruden. O svojih doživetjih iz vojnih časov so pripovedovali Vida Čebron, Franc Mrak in prvoborec, stoletnik Andrej Podgornik – Andrč, ki je pri svojih letih še poln energije, spominov in znanja. Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica mu je ob tej priliki podelilo visoko priznanje. Prireditev so popestrili glasbeniki: harmonikar Goran Gruden, priznana harfistka Sara Stevanovič, violinski trio Glasbene šole Nova Gorica v zasedbi Nine Klaut, Neli Lukežič in Kaje Šušmelj ter ansambel »Mlado srce« iz Brd pod vodstvom Karlija Zuljana. Po uradnem delu je bilo druženje ob golažu in cvrtem krompirju. Poleg predstavitve knjige je bilo to druženje velikega pomena za zbliževanje domačinov. Videti je, da smo takšnih in podobnih srečanj vse več željni, zato bo treba v bodoče polagati v to smer več pozornosti. Za izvedbo tega srečanja krajanov se je potrebno zahvaliti Območnemu združenju borcev za vrednote NOB Nova Gorica v sodelovanju s Krajevno organizacijo ZB Trnovo, avtorju knjige Jožetu Šušmelju ter družini Erzetič z Repušča. u

V nedeljo, 4. septembra 2011, je bila pri Voglarjih 21, na domačiji Repušče, večnamenska prireditev

za krajane. Glavna tema je bila predstavitev knjige »VOGLARJI« avtorja domačina Jožeta Šušmelja. Knjiga, ki zajema zgodovino in značilnosti vasi Voglarji ter njenih prebivalcev, je kot nek kulturni spomenik, ki bo ostal zanamcem. Namen knjige je ta, da se zapiše to, kar bi se sicer prej ali slej pozabilo. Podjetje Marvel iz Laza je odkupilo 50 izvodov te knjige, ki jih je podarilo vsem še živečim družinam pri Voglarjih.Na vabilo na prireditev se je odzvalo preko 150 domačinov in gostov iz drugih krajev. Poleg avtorja

dan, Prevoz jambora za goriški mlaj, Kresovanje s Kresnicami, Tudi jesen je lahko lepa, Obisk Miklavža so prireditve, ki dajo kraju in Planoti poseben utrip čez vse leto. u

Iztok Munčič kot Pepi Kuverta.

Foto: Osebni arhiv

g. Munčiča.

Utrinek s prireditve na Repušču. Foto: Jožef Pavlin

3

NOV I CE

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

Alessandro Simonetti, virtuoz na violini, ki je zaljubljen v Lokve.Foto: Tatjana Gorjan

»Nazaj v lokvarski raj« smo poimenovali dogodek, ki smo ga kot Gostilna Winkler v sodelovanju s

Turistično zvezo – TIC Nova Gorica organizirali 21. avgusta na Lokvah. Že kar nekaj časa smo razmišljali, kako bi našim gostom pa tudi vsem ostalim dnevnim obiskovalcem Lokvi ponudili nekaj drugačnega. Kako organizirano preživeti dan na Lokvah predvsem v povezavi z naravo, s kulturo in z zdravo prehrano. Ob prijazni pomoči Turistične zveze smo se odločili, da bi dan pričeli z organiziranim pohodom po poti »Za zidom«. Pohod je vodil gospod Edbin Skok, na Poncali pa so se udeleženci lahko osvežili z našimi ekološko pridelanimi čaji »Kmetije pri Tončkovih«. Pohodnike je ob koncu pohoda pričakal gospod Rajmund Kolenc in jim z veseljem predstavil svoj muzej. Tudi preostanek dneva je ponujal veliko zanimivega. Vse ostalo dogajanje je bilo pri teniškem igrišču ob Gostilni Winkler. Ob 12. uri se je pričela tržnica (spodaj), na kateri so se predstavili sirarji, pridelovalci medu, pridelovalci

Nazaj v lokvarski raj!Martina Gorjan Sulič

v enodejanki »Trmasti osliček«, avtorja Vladimirja Lebana, pod vodstvom mentorice Vlaste Skok. Otroci so poželi velik in res zaslužen aplavz. Vse dogajanje je povezoval s prijetno glasbo, tudi za ples, Račko iz Prvačine. Že trideset let nisem plesala bosa po travi …, tak dan, to je super ideja – tudi drugo leto ga organizirajte … in podobne komentarje je bilo slišati. Ob tem pa ne smem pozabiti poudariti, da smo se namenoma odločili obiskovalcem ponuditi posebno, drugačno, predvsem pa zdravo hrano. Tako so lahko poskusili štruklje iz eko rdeče pese in skute, njoke iz eko kopriv, divjačino na različne načine in še marsikaj drugega.V organizacijo je bilo vloženega veliko truda, vendar menimo, da smo naredili prav, da smo organizirali takšen dogodek, in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako lepo obiskan. Ob tej priložnosti, bi se še enkrat rada zahvalila vsem, ki ste nam ga pomagali organizirati, vsem sodelujočim in nastopajočim. Pa nasvidenje prihodnje leto, predzadnjo nedeljo v avgustu! u

V lokvarskem narečju

ČEČA AN POBČ Adna čeča an adn pobč,sta šlo abjeta na an robč,an on j je jemu tku rot,d ji je rjek: »moja žena bot«!

Vladimir Leban, Osnovna šola Lokve (napisano leta 1962)

oljčnega olja, vinarji iz Goriških brd in Vipavske doline. Zelo zanimiva je bila tudi delavnica na prostem »Kako nastane skuta«, ki jo je vodil sirar Veljko Vončina. Nekaj prav posebnega pa je bil enourni koncert znanega sanremskega virtuoza in predvsem človeka, ki ljubi Lokve, Alessandra Simonettija. Violino in harmoniko slišati na Lokvah, v naravi, to je nekaj nepozabnega …, so bili komentarji številnih navdušenih obiskovalcev. Program se je nadaljeval z nastopom lokvarskih otrok

4

Ravniške »Križanke«!Justina Doljak

Ravnica je vas, stisnjena med Škabrijelom in Trnovsko planoto, odprta čez Vratca na sončno

Vipavsko dolino, zato tu ni mrzlo-ledenih zim, sneg pobeli pokrajino le tu in tam za kakšen dan. Tu uspeva vse, kar si pridne roke zaželijo: raznovrstno sadje, zelenjava vseh vrst, zori grozdje na latnikih, ki je v prejšnjih desetletjih pomenilo domačo oskrbo in še več, in nadvse znane so pozne češnje – ravniške hrustavke. V tej radodarni naravi so se že zelo zgodaj naselili ljudje, si postavili svojo majhno cerkev in sezidali okrog nje domačije v tesnem sosedstvu. Pred cerkvijo so zasadili vaško lipo in pod njo »moževali« in reševali skupne zadeve vaške skupnosti.Ravnica je danes v neverjetnem razvoju gradnje stanovanjskih hiš. Bližina Nove Gorice in neokrnjena narava privabljata nove graditelje domov, in tako se je Ravnica »raztegnila« od cerkve in stare šole navzgor proti glavni cesti v dolgo, lepo sodobno vas ter povečala število prebivalcev.Na sredi vasi pred cerkvijo pa kljub vsemu napredku stoji stoletna lipa, ki je bila priča premnogim zgodovinskim dogodkom. O, če bi znala pripovedovati! Verjetno so njeni spomini najbolj boleči na čas 1. svetovne vojne, na Škabrijel, na pohode novih in novih bataljonov fantov in mož iz zaledja Pri peči čez čistino, kjer so neusmiljeno udarjale granate, do jarkov, ki so vodili na vrh Škabrijela, najpogosteje v smrt. V spomin na ta čas nas spominja spominsko obeležje nasproti domačije »Na Slemnu«, v vznožju Škabrijela ob glavni cesti Solkan – Lokve, in

vojaško pokopališče.Ravniška lipa je »posodila« ime tudi domačemu moškemu pevskemu zboru, ki je lani praznoval 10-letnico svojega delovanja. Zbor vseskozi vodi domači, ravniški župnik Lojze Kobal. Pevci sodelujejo na vsakoletni reviji Primorska poje, odzovejo se na vsa povabila sosednjih krajev in sploh dajejo svoj veliki kulturni vzgled mlajšim rodovom. Vsakoletna prireditev v njihovi organizaciji je Letni koncert na dan 25. junija, na praznik domovine. Koncert organizirajo v župnijskem vrtu, to so prave »ravniške Križanke«, ki se razlikujejo od Plečnikovih v Ljubljani »le po velikosti«. Ta prireditev je tradicionalna. V goste povabijo po navadi še dva do tri gostujoče zbore. Za letošnjo 20. obletnico samostojne Slovenije so bili gostje: MPZ Kromberški Vodopivci iz sosednjega Kromberka, MPZ iz Štmavra (Italija) in trio Kresnice. Poslušalci smo doživeli prelep večer! Za uvod v praznično razpoloženje nas je povabil dirigent Lojze Kobal. Skupaj smo zapeli Zdravljico, nato je z izbranim domoljubnim tekstom nastope povezovala mladenka. Pred zaključkom je predsednik MPZ »Lipa« Ravnica Silvo Plesničar namenil prazniku nekaj lepih misli. Državo, našo domovino Slovenijo, je primerjal z 20- letno mladenko. Besede so mu tekle v njegovem slogu: »Čim več snubcev ima, tem bolj je ‘pošteta’, a nazadnje si izbere enega, ta pravega!«(Mladenkine snubce je primerjal z demokratičnimi strankami.)Vsakoletni koncert v ravniških »Križankah« je pravo čustveno doživetje ponosa in ljubezni do domovine . Če hočeš začutiti ljubezen, pripadnost, dotik domovine, je treba po vse to vsako leto v Ravnico! u

Peš iz Grgarskih Raven na Triglav!Damjan Bitežnik

Na enem izmed sestankov Turističnega društva Kuk Grgarske Ravne-Bate je prišlo do pobude,

da bi se letos na našega najvišjega očaka odpravili peš kar od doma. Pogum, čas in voljo je zbralo šest članov TD Kuk (Zoran Breščak, Igor Breščak, Mitja Škrlj, Peter Leban, Miha Zavrtanik in Damjan Bitežnik), ki so se na 102 km dolgo pot podali v torek, 9. 8. 2011. Pohod je trajal štiri dni, in sicer so si etape sledile takole: 1. dan: Grgarske Ravne-Tolmin, 2. dan: Tolmin-Dom na Komni, 3. dan: Dom na Komni-Planika in 4. dan: Planika-Triglav in spust v Zadnjico, kjer so nas pričakali prijatelji. Povprečno smo na dan prehodili 25 km oziroma skupaj z vmesnimi počitki med 10 in 11 ur zmerne hoje na dan. Na poti smo srečali veliko ljudi, ki so se zaradi lepega vremena podali na obisk slovenskih gora. Ves trud in napor je bil poplačan, ko smo v petek zjutraj stali na naši najvišji gori in uživali ob čudovitem

Člani TD Kuk Ravne-Bate pred Aljaževim stolpom.Foto: Arhiv TD KUK Ravne-Bate

razgledu. Zahvaljujemo se prijateljem in vsem ostalim, ki so nam pomagali pri organizaciji ali kako drugače, in upamo, da naslednje leto pohod ponovimo. u

5

NOV I CE

Kresna noč s Kresnicami in krajevni praznik na Trnovem

!Tanja Vončina

Kresnice na odru Kulturnega doma na Trnovem. Foto: Arhiv Vokalne skupine Kresnice

24. junija 2011 je bilo na Trnovem še posebno slovesno. Ne samo zaradi 20. obletnice

osamosvojitve Slovenije, ampak tudi zaradi kresne noči. Kresna noč, kresovanje, Kresnik … vse to spremlja Slovence že iz pradavnine; in prastara pesem – Tri tičice, tri tičice so morje obletele. Prireditev, ki ji je Društvo žena in deklet Trnovo nadelo ime »Kresna noč s Kresnicami«, se je začela slovesno – s koncertom Vokalne skupine Kresnice. Boža Hvala, Mojca Milone in Matejka Černe ter Dinko Hrabrič na kitari so svoj bogat repertoar razdelili v tri sklope – ljudske (Tri tičice, Od kod znam ljubiti, Kje so moje rožice in Pod rožnato planino), Avsenikove (Tam, kjer murke cveto, Sanjam o domovini, Gozdovi v mesečini, Ko boš prišel, vedno prinesi mi rože) in domovinske pesmi (O, Vrba; Od tam, kjer sem doma). Publiko, ki je zapolnila kulturni dom, pa sta dodatno ogrela Lara Plesničar in David Čadež s svojim božanskim glasom. Ne smemo pa pozabiti še na Matjaža Černica na klavirju in na Dejana Vidoviča na harmoniki. Po končanem koncertu pa je pred kulturnim domom zagorel še kresni ogenj, ki je celotni prireditvi dodal posebni pečat. Bil je to koncert, nabit s čustvi in pozitivno energijo. Lepote ženskih vokalov in božanskega tenorja so

nas spremljali še dolgo po tem, ko je kres že ugasnil. Pravzaprav donijo v nas še danes. In samo želimo si lahko, da bi bili takšni koncerti na naši Planoti, predvsem pa tudi v našem kraju, bolj pogosti. Dan po tem je Krajevna skupnost praznovala svoj krajevni praznik. Začelo se je z odprtjem razstave rezbarij Ivana Erzetiča, da pa je bilo dogajanje še bolj zabavno, so ga popestrile družabne igre, ki so potekale med člani sveta KS in članicami Društva žena in deklet Trnovo. V petih igrah so premoč pokazali člani Sveta in tako v svoje roke prejeli prehodni pokal. Zvečer pa je krajanom za ples igral ansambel Veritas. u

Imate morda jubilej ali kakšen drug razlog za srečanje? V našo restavracijo sprejmemo

do 90 oseb in vam zagotovimo prijetno počutje in hrano po vaši želji!

RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI

“NA PLANOTI”

ODPRTO VSAK DAN RAZEN OB ČETRTKIH.

Lokve 23tel. 05 307 40 40fax. 05 307 29 35mob. 041 655 789

zavod@planota.sihttp://zavod-gost.nvopanota.si

Šahovski turnir!Petra Kolenc

27. avgusta je Društvo LO-KO organiziralo že 16. šahovski turnir po Bergerjevem sistemu 2x5

v sodelovanju s Šahovskim klubom Nova Gorica. Na turnirju se je zbralo 16 igralcev iz dveh kategorij: člani in mladinci, med njimi tudi mednarodni šahovski mojster Dušan Rusjan, ki je bil tudi zmagovalec turnirja. Mladinski zmagovalec je postal mladi Jarc, ki velja za enega od perspektivnejših šahistov novogoriškega Šahovskega kluba. u

Šahisti med igro. Foto: Arhiv Društva “LO-KO” Lokve

6

DROBT I ( N ) OV I CE

NOVE PUBL I KA C I J ENajstarejši prebivalec Planote je pisce spodbudil k delu

!Petra Kolenc

Fundacija BiT Planota je v okviru projekta Regionalno stičišče NVO Planota med 22. 8. in

11. 9. izvedla glasovanje za NAJ nevladno organizacijo v Goriški statistični regiji po izboru javnosti in oceni strokovne komisije. Iz Upravne enote Nova Gorica si je na obeh vrstah glasovanja naziv NAJ NVO 2011 prislužilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Društvo bo nagrado in priznanji prejelo na 2. festivalu nevladnih organizacij, ki bo letos potekal 1. oktobra v Idriji. Na festivalu, ki bo tudi sejem nevladnih organizacij, se bodo predstavljala tudi druga društva. Vabljeni v Idrijo! u

Na Trnovem so od zaključka lanskega šolskega leta bogatejši za zlato maturantko na poklicni maturi,

Tjašo Hvala. u

OŠ Solkan je v poletnih mesecih opravila obnovitvena dela na Podružnični šoli Trnovo in

Podružnični šoli Grgar. V letošnjem šolskem letu je na Trnovem od 1. do 5. razreda 17 otrok, v vrtcu na Trnovem pa 19 otrok; v Grgarju letos šolo od 1. do 4. razreda obiskuje 47 otrok, v vrtec pa je vpisanih 37 otrok. u

Tradicionalna kolesarska prireditev Maraton Lokve se je letos odvijala v prijetnem toplem vremenu

4. septembra. Dogodka, ki so ga organizirali Društvo Planota, TD Lokve in Zveza za šport Nova Gorica, se je udeležilo preko 50 kolesarjev. Letošnja posebnost je bilo tekmovanje za otroke do 15 let. Vsi udeleženci so dobili praktične nagrade (otroci tudi medalje), saj je bila prireditev rekreativnega značaja. u

Zgor

aj: S

tart

Mar

aton

a Lok

ve 2

011

na 3

0 in

50

km.

Spod

aj: S

tart

otr

ok n

a kra

jših

prog

ah. F

oto:

Gre

gor B

izja

k

V letu 2011 so izšle kar tri nove publikacije, ki se vsebinsko ukvarjajo s preteklim življenjem na

Trnovski planoti in širše. Že konec maja je vseslovenski prižig kope pospremil izid publikacije Pri nas so žgali oglje : doneski k oglarstvu v zahodni Sloveniji, o kateri smo pisali v prejšnji številki informatorja. V poletnih mesecih je pri Goriški Mohorjevi družbi izšla knjiga z naslovom Zgodbe s Trnovske planote, ki jo je uredil Jože Šušmelj. V knjigi je zbral že objavljene prispevke, ki so od konca 19. do prvih nekaj desetletij 20. stoletja izhajali v različnih goriških periodičnih tiskih kot podlistki ali kot samostojni članki. Knjigo je Šušmelj pospremil s spremno besedo, kjer omenja, da je želel zbrane in objavljene zgodbe »iztrgati iz pozabe«. Z branjem starih besedil pa bralcu ponudi vpogled v dogajanja na Trnovski planoti ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je bilo obdobje, ko so pričeli Trnovski gozd urejeno in načrtno izkoriščati. Tudi cesta, ki je leta 1860 povezala Trnovski gozd z Gorico, je omogočila večje izkoriščanje gozdnega bogastva,

prebivalcem pa lažjo pot v mesto, in s tem boljše pogoje za življenje. Knjigi je pridan tudi prispevek zgodovinarja dr. Branka Marušiča, v katerem osvetljuje pomembnejše posameznike, rojene v krajih na Planoti. Še ena publikacija, ki je bila ob koncu poletja predstavljena v prijetnem ambientu vasi Voglarji, točneje na Repuščah (več o tem v tokratnih novicah, op. ur.). Gre za monografijo o vasi Voglarji, urednika Jožeta Šušmelja, nekdanjega slovenskega konzula v

Trstu, ki pa je z novo knjižico ovekovečil spomin na rojstno vas. Pozabil pa ni niti na najstarejšega vaščana, 99-letnega Andreja Podgornika, po domače Andrča, ki bo svojih sto let praznoval letos sredi oktobra. Lahko bi potrdili, da je njegov lik povezovalni člen vseh treh novih publikacij, saj prav Andrč pooseblja zadovoljni priokus vseh grenkih in težkih trenutkov, ki jih je prebivalstvo Banjške in Trnovske planote živelo zadnjih sto let. Želim vam obilo užitka ob branju treh novih knjižic. Andrču pa vse najboljše in

veselo praznovanje častitljive stoletnice, tudi v družbi novih publikacij! u

7

Njeno veličanstvo - PINTARSKA BABA!Vladimir Leban - Miran

Dva Lokvarja sta se za šankom pogovarjala in prvi pravi drugemu:

»Vješ, je Rikč zajahu Pintarska baba, an ji z noga stisn čelust, d ni šlo wn abedna dwoga.«In prav v tem trenutku je šel mimo mlad par iz doline, ki je bolj na levo uho slišal ta pogovor. On si je mislil: »Tem hribovcem, gorjanom gre po glavi samo kur ...«, njegova blondinka pa si je mislila: »Uf, kakšni neotesanci, samo seks jih je, pa še neke droge.« Pa nič od tega ni bilo res, saj sta se naša dva vrla Lokvarja pogovarjala le o domačemu pintarju ali škafarju, kako je med delom uporabljal pintarsko babo za obdelavo dog. In kako je ta pripomoček oziroma primež na štirih nogah dobil tako ime, lahko le ugibamo. Da gre za pintarsko, je nekako razumljivo, saj so škafe in drugo leseno posodje izdelovali pintarji. Zakaj so dodali še babo? V današnjem pomenu besede gre za slabšalnico za žensko, vendar se je pred pol stoletja in še prej zelo pogosto uporabljala v pogovornem jeziku in ni imela tako negativnega prizvoka. Ženske so bile pač babe, moški pa djeci. Pa pustimo to ob strani za kakšnega bodočega jezikoslovca in si oglejmo to »malo tehnično čudo«.

orodja. Na zadnjem delu babe je v sedišče izvrtanih več lukenj, skozi katere so napeli vrv ali po domače štrik. V zanko so vstavili škaf, na spodnji strani pa z nogami pritisnili na vrv, ki se je napela in pritisnila okrogel škaf na sedišče. Tako fiksiran obdelovanec so obdelali s »skwobla« in nato še s koščki stekla. Kdor je bil rojen v pintarski družini, je zanesljivo občudoval pintarsko babo in pintarja, kako je z »reziunkom« in drugimi orodji naredil škaf, golido, pinjo … Prav pintarska baba je bila idealna za kobacanje otrok po njej in za različne igre. Preko sedišča je bilo potrebno potegniti le rjuho ali plahto, pa je bil narejen šotor. S poševnega delovnega pulta je bila odlična skakalnica za skoke v mehke lesene odpadke in oponašanje smučarskih junakov, kot so bili Helmut Recknagel, Jože Šlibar, Ludvik Zajc, Rajmund Kolenc in drugi. A kot radoveden otrok sem enkrat le povprašal starega očeta Menika, kako je naredil to pintarsko babo. Popravil si je klobuk, privzdignil košate, namrščene obrvi, si z roko pogladil dolge avstroogrske brke in začel pripovedovati:»Vješ, pred vjska sm jmu adna fajn baba. P s pršl Njmc an so pžgal use hiše p Lkwh, an takwo sm bil tud jst ab baba. Ma hitra p vjsk sm dubiu an ljep kwos javrje, an sn go razžagu z amerikajnka, d sn nrjed tist tspodn brjon. Wnga tdrujga sn p s plenkača stesu. Potle sn s cvjedrm nrjed lukne an notr deu noge an tista dwa klinca. Use j z nagnuje. Ankp cajta sn jsku kluka. Prhod sn cjla Rebra, Čpwajnska an Puštalska, ma nisn neč dubil. Drujga mi ni astala, k d sn šou u Gouce. Pd Stanbn rwobm sn dubil an ngnuj, k j ras wn spd adne skale an j bil zvit u kluka. Sn ga adžagu, prnjes dmu, abtesu an še douns mi fajn slujš. Vič, tkwo j ratala ta baba!«Na podoben način so naredili svoje babe tudi drugi pintarji. Vsekakor je bilo najtežje dobiti les za kljuko. V naravi je le redko drevo, ki raste pod kakim kamnom v strmini in požene v nasprotni smeri ter se šele kasneje obrne proti nebu. Pa še prava vrsta drevesa mora biti. Nekateri so izdelali kljuke tudi iz dreves, ki so rasla v obliki črke U ali V, vendar te niso bile tako dobre in pravi pintarji so iskali le tista naravno zaokrožena debla.Mnogo stvari gre v pozabo in tako gredo v pozabo tudi pintarji ter njihovi izdelki. Les je izpodrinila plastika, pintarske babe pa so končale na podstrešjih, kjer jih je načel zob časa. Napadel jih je lesni črv ali kukavca po domače. Dandanes je ostalo le malo primerkov pintarskih bab, ki pa bi si prislužile naziv »njeno veličanstvo«, saj so pripomogle preživeti marsikateri družini v najhujših časih. u

TO JE . . . P L ANOTA

Pintarska baba je delovni stol s štirimi nogami, ki ima na prednjem delu dvignjen delovni pult, v katerega je vpeta lesena kljuka. Kljuka je na spodnjem delu ravna in namenjena potisku noge, na zgornjem delu pa zavita za 180 stopinj in namenjena stiskanju obdelovanca ob delovni pult. Gre za enostavno in učinkovito uporabo vzvoda. S potiskom noge naprej ustvarimo na obdelovanec najmanj desetkratno ali večjo silo, odvisno pač od dolžine od vpetja do klinca za noge in na drugi strani velikosti kljuke. Pri pritisku noge drži kljuka obdelovanec trdno vpet ob delovni pult, pri sprostitvi pa je mogoče obdelovanec hitro in enostavno premakniti. Prednost v tem je tudi ta, da je imel pintar med delom vedno proste roke za premikanje obdelovanca in držanje

Pint

arsk

a bab

a. F

oto:

Val

dim

ir Le

ba -

Mira

n

8

( T UD I ) TO J E . . . P L ANOTA

Mihajlov je bil eden najdrznejših diverzantov diverzantske enote IX. korpusa. Rojen je bil

leta 1919 v Bakuju – glavnem mestu nove države Azerbajdžan. Bil je študent in na fronti pri Stalingradu leta 1942 je bil od Nemcev zajet kot oficir Rdeče armade. Poslan je bil v nemško zaledje kot ujetnik in vojak vse do Trsta. Od tam je v začetku leta1944 pobegnil in se priključil enotam IX. korpusa. Ker je znal več jezikov in bil izredno iznajdljiv in drzen, je z lahkoto prihajal na sovražno ozemlje med Nemce in tam izvajal razne diverzije. Mihajlov je bil zaradi izredne srčnosti, drznosti in zaslug boja proti okupatorju že leta 1957 v tedanji skupni državi Sovjetski zvezi imenovan za narodnega heroja Sovjetske zveze.Res je, spomini sčasoma bledijo in izginjajo, a otroški spomini ostanejo živi in jasni mnogo dlje in največkrat ne zbledijo ali izginejo iz spomina.Živel sem na Lokvah v osrčju Trnovskega gozda. Imel sem 6 let in nekega sončnega popoldneva sem se vrnil domov s potepa s tamkajšnjimi otroki. Pred domačo hišo je stal čudno oblečen vojak. Na tleh ob sebi je imel dva kartonasta kovčka in večji leseni zaboj. Iz zaboja je jemal okrogle zavitke (podobne klobasam) in jih dajal v kovčke. Radoveden sem bil in ga nekaj spraševal, odgovoril mi je, a razumel sem le kakšno besedo. S kretnjo roke mi je pokazal, naj grem proč. Dobro se spomnim, da je imel skoraj črne lase. Šel sem v hišo in radovedno spraševal mamo, kaj dela ta vojak. Dala je prst čez ustnice in z nekim spoštovanjem tiho rekla: »Tovariš Mihajlov.« Nato mi je zvečer na kratko pripovedovala, kako je šel v Trst oblečen v nemškega oficirja s kovčkom v roki, kjer so imeli Nemci neko prireditev. Kovček je dal pod mizo, naročil pijačo, plačal, malo popil in hotel oditi. A ga je natakarica opomnila, da je pozabil kovček. Odgovoril ji je, da gre na stranišče in se takoj vrne. A jo je urno pobrisal in diverzija je bila kmalu izvršena.Čez nekaj časa sem iz hiše skozi kuhinjsko okno zagledal nemškega vojaka brez kape. »Mama, Nemci!« sem zakričal in jo poiskal. Spet mi je s prstom zažugala in zašepetala: »Tovariš Mihajlov.« Ker sem si ga nato dobro ogledal, se spomnim, da je imel svetle lase.

Spomin na narodnega heroja Azerbajdžana Mehdija Huseynzadeha – Mihajlova

!Lucijan Skok

Čez nekaj časa sta šli mama Linda in soseda Poldika peš v Čepovan in nato v Trebušo s praznimi nahrbtniki. Šel sem z njima, a sta me odložili pri zadnji hiši proti Trebuši – pri Garbunu. Po kar dolgem času sta se vrnili s polnimi nahrbtniki jabolk. Šli smo peš domov proti

Lokvam. Kmalu nad vasjo Čepovan pride za nami kamion, na katerem je bilo nekaj partizanov. Ustavil je in partizani so nam pomagali povzpeti se nanj. Ko smo se že peljali, sem se zdrznil, kajti v enem od partizanov sem prepoznal tovariša Mihajlova. Hotel sem potihoma nekaj vprašati mamo, a z očmi mi je dala vedeti, naj bom tiho. Dobro sem si ga ogledal in se čudil, ker je imel bolj rdeče lase. Zvečer mi je mama doma povedala, zakaj si menja barvo las: da ga Nemci ne bi spoznali, ko hodi med njimi.Mihajlov in kolega sta se po neki diverziji – v začetku novembra 1944 – ustavila in prenočila v Vitovljah nad Šempasom. Presenetili so ju Nemci in po kratkem boju sta obležala smrtno ranjena. Mihajlov je bil nato pokopan z vsemi vojaškimi častmi v Čepovanu. Po vojni so bili

njegovi posmrtni ostanki preneseni v grobnico padlih partizanov skupaj z borci več narodnosti na istem pokopališču. Mehdi Huseynzade – Mihajlov je bil tudi v tedanji skupni državi Sovjetski zvezi zelo spoštovan, saj so se razne gospodarske delegacije, ki so prihajale k nam (Salonit Anhovo in druge), prišle poklonit njegovemu spominu in prinašale vence na njegov grob. Prav tako je sedaj, ko prihajajo azerbajdžanske delegacije. u

Mihajlova slika iz glasila Pravda (12. 4. 1957), objavljena ob prispevku dan po tem, ko je bil imenovan za ruskega narodnega heroja.

Odlomek iz glasila Pravda (prevod hrani Lucijan Skok):

Vojni tovariši pomnijo mnogo epizod iz življenja junaškega partizana iz Azerbajdžana, ki ga je krasila nenavadna hrabrost, iznajdljivost, zvijačnost in obširno znanje. /.../ Partizani so svojega vojnega tovariša pokopali z vsemi častmi. V mestecu Čepovan so postavili na grob kamen z vsekanim napisom: »Spi, naš dragi Mehti, heroj azerbajdžanskega naroda, Tvoja junaška dejanja za svobodo bodo za vedno ostala v

srcih tvojih tovarišev.«

9

ŠOL SK I KOT I ČEK - POŠ TRNOVO

prvi šolski dan

Med poletnimi pocitnicami

Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo se peljali z barčico v Piran. V Piranu smo si ogledali Tartinijev trg. Videli smo cerkev svetega Jurija ter lep pogled na morje. Potem smo odšli na pošto in kupili razglednico. Ko smo kupili razglednice, smo si odšli kupit še spominke. Jaz sem si kupil zajčka. Na poti na Debeli rtič smo si ogledali še pristanišče – Luko Koper. Komaj sem čakal, da sem se vrnil v kamp. Po kosilu smo odšli na plažo, medtem so odšle druge skupine na barčico. Po večerji smo imeli športne igre. Po športnih igrah smo igrali tombolo. Meni sta manjkali dve števili do glavne nagrade. Po tomboli smo odšli spat v svoje bivalnike. Nejc Rijavec, 5.r

šola v naravi

v

V razredu nas je devet. Štirje so prvošolci, trije smo drugošolci in dve sta tretješolki. Vsi se zelo lepo razumemo. Imamo spletno učilnico. Bila sem že v njej. V šoli mi je lepo, ker se učimo računati. Malo gremo ven. Učiteljica nam zmeraj reče: »Malo potekajte in pridite nazaj.« Želim si, da bi se veliko naučila.

Sara Podgornik, 2. r.

Nama bo ostal prvi šolski dan v lepem spominu. Peli smo pesmico, poslušali pravljico in jedli sladoled. Dobili smo sličico. V šoli radi bereva. Pri slovenskem jeziku se učiva zapisovati veliko začetnico. Pri matematiki računava do 100. Pri spoznavanju okolja pa se učiva o morski obali. V našem razredu sva najstarejši in glavni. Vsem učencem želiva veliko uspehov, smeha in dobre volje.

Eli Šuligoj in Lucija Kolenc, 3. r.

Prvi šolski dan mi je bilo lepo. Vesel sem bil, ko sem prišel v šolo. V soboto in nedeljo pa ne, ker mi je bolj všeč v šoli. Tukaj imam prijatelje in se igram.

Patrik Podgornik, 1. r.

Prvi šolski dan je bil tata z mano. V šoli mi je bilo lepo, ker sem dobila Švigazajčka.

Lucija Rijavec, 1. r.

Prvi šolski dan mi je bilo lepo. Pravljica mi je bila zelo lepa.

Jakob Pavlin, 1. r.

Bilo mi je lepo, ker sem šel v šolo. Vid Rijavec, 1. r.

Med počitnicami sem se veliko

igral. Bil sem na morju.

Patrik Hvala, 2. r.Sara

VidMed poletnimi počitnicami sem šel na morje. V morju sem plaval in se potapljal. Bil sem tudi pri babici in dedku v Rijavcih.

žan Plesnicar, 2. r.v

10

REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA, katerega nosilec je Ustanova Fundacija BiT Planota, je stičišče vseh nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov in fundacij) na območju Goriške statistične regije.

Vse informacije za člane in članice nevladnih organizacij so dosegljve na www.nvoplanota.si, 05 307 40 40 ter 040 288 097 ali/in info@planota.si vsak delavnik med 8.00 in 16.00 v pisarni na Lokvah!

Informator Banjške in

Trnovske planoteIzdaja: Ustanova Fundacija BiT Planota Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante PavlinUredniški odbor: Benjamin Černe, Gregor Breščak, Boža Hvala, Tina Stare Lektoriranje: Tina StareOblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Ustanova Fundacija BiT Planota, Pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici Elektronska pošta uredništva: info@planota.siTelefon: 05 307 40 40 Tisk: Grafika Soča Naklada: 1200 izvodovDistribucija: Brezplačno po gospodinjstvih na Banjški in Trnovski planoti

Vabljeni k soustvarjanju informatorja Planota! Veseli bomo vsakega prispevka, vsake ideje in/ali kritike. Prispevke bomo objavili v najkrajšem možnem času.Naslednja številka bo izšla 23. decembra 2011. Prispevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 5. decembra 2011. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si (zadeva: za informator Planota) ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Ustanove Fundacije BiT Planota na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod restavracije Na Planoti).

Uredništvo

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICEGrgar: 18.30-19.10 6. okt., 3. nov. in

1. december

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

26. september, 24. oktober,

21. november in 19. december

Trnovo - vrtec: 10.30-11.00

Lokve: 11.20-12.00

Trnovo - OŠ: 12.20-12.40

Trnovo: 12.40-13.00

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40

18. oktober, 15. november in

13. december

Čepovan - OŠ: 11.40-12.40

Čepovan: 12.40-13.30

Banjšice: 16.30-16.45

Bate: 16.50-17.10

Grgarske Ravne: 17.15-17.35

Zabrdo: 17.35-17.50

SPLOŠNA AMBULANTA ČEPOVAN

PONEDELJEK: 8.00 - 14.30ČETRTEK: 13.30 - 20.00

Telefon: (05) 331 11 80

Društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica Ulica Gradnikove brigade 33, 5000 Nova Goricatel. 05 333 46 50e-mail: mdssng@zveza-slepih.sihttp://mdssng.nvoplanota.si

URADNE URE:Na sedežu društva vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 13.00 uro.

OBVEST I L A

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

URADNE URE KRAJEVNIH URADOV

GRGARTOREK: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00

Telefon: (05) 338 43 30ČEPOVAN

ČETRTEK: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00Telefon: (05) 330 62 80

URADNE URE POSLOVALNIC POŠTE SLOVENIJE GRGAR (telefon - (05) 331 07 10) in TRNOVO (telefon - (05) 331 05 20)

Ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00 – 9.30 in 10.00 – 14.00Sreda 8.00 – 11.00 in 4.00 – 17.00Sobota 8.00 – 11.00

PREMIČNA POŠTA ČEPOVAN sprejem in dostava pošiljk za Čepovan (telefon - 041 947 614)

Ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00 – 9.00 in 9.30 – 13.30Sreda 12.00 – 17.30Sobota 8.00 – 10.30

sprejem in dostava pošiljk za Lokovec in Grudnico (telefon - 041 948 829)Ponedeljek - petek 8.00 – 14.00

Informator sofinancirajo:

Krajevna skupnost Čepovan Krajevna skupnost Lokovec

Krajevna skupnost Lokve, Lazna