ipna 50 din - leto xxxix - Št. 11 kranj, torek, 11. 2....
TRANSCRIPT
IpNA 50 din - Leto XXXIX - Št. 11 KRANJ , torek, 11. 2. 1986
GLASILO SOCIALISTIČNE
Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA
GORENJSKO
Danes v Go ren j skem
fllasu:
»tran 2: Betežne lokalne »Jureke« •tran 3: Vlak v Rateče in predor Pod Vršičem *tran 4 : Jure vam svetuje H r a n 5: kamnine so hrepenenje •tran 6 : Malčki navdušeno umivajo vodo stran 12 : Protest proti onesnaže
n j e ^ zraka
Cerkljanski tek v nedeljo
Cerklje, 9. februarja — Organi -£acijski komite smučarskega te-*a Po poteh Gorenjskega odreda v Cerkl jah n a m je sporočil, da je S e daj dovolj snega i n bo tekmoval e v nedeljo, 16. februarja. Start b ° ob 10. u r i p r i Zadružnem domu v Cerkl jah. Pr i jave sprejemajo še U r ° pred startom.
Škoda, da se lahko samo še danes, na pustni torek, skrijemo za veselo, hudomušno in radoživo masko! S pokopom v sredo bomo pustne maske odložili, po tem okrutnem svetu bomo pač morali hoditi z vsakdanjimi,— Foto: F. Perdan
M E R K U R KRANJ
Obletnica -Kardeljeve smrti
KRANJ, - 10. FEBRUARJA -Desetega februarja leta 1979 je v Ljubljani umrl Edvard Kardelj, eden največjih jugoslovanskih bojevnikov za pravice delavskega razreda, soustvarjalec nove socialistične Jugoslavije, najbližji dolgoletni sodelavec predsednika Tita, ustvarjalec socialističnega samoupravljanja, teoretik in državnik svetovnih razsežnosti. Njegove ideje samoupravnega socializma, edinstvene oblike oblasti delavskega razreda, se niso uveljavile samo v Jugoslaviji, ampak so odmevale in odmevajo tudi po svetu. Kardeljeva misel danes ni nič manj aktualna kot je bila v preteklosti. S Kardeljevim delom se srečujemo sedaj, ko razpravljamo o analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in iščemo poti našega razvoja, grajenega na samoupravljanju in oblasti ljudi.
£ t * o redkih lepo urejenih in prazniku slovenske kulture posvečenih iz-l°žb so imeli v Kokrini prodajalni v Prešernovi ulici v Kranju. Toda "idr je zunanji izgled vse? Z vrsto prireditev smo se spomnili letosnje-9d 8. februarja, podelili nagrade najzaslužnejšim delavcem s področja kulturne ustvarjalnosti. Še važnejše pa bo, če ne bomo kulturni le na kulturni praznik, temveč bo kultura del naše vsakdanjosti. — Foto: F- Perdan
Socialne pomoči z enoletno zamudo
Pomoč za nazaj Kranj, februarja — Sliši se nenavadno, vendar je res: pomoč v de-
* j a r j u , s ka te r im naj bi si družina popravi la svoj standard, ne pride v P r avem času. Na pr imer: če je leta 1984 osebni dohodek v nek i delovni 0 r gan i za c i j i padel pod občinsko povprečje, se je zvišalo število delav-C e v , k i po mer i l ih , ve l javnih v vsej republ ik i , lahko dobe denarno pol j 1 0 ?. S em sodijo nekdanje otroške doklade, pa subvencije za vrtec, po-Q a l jšano bivanje, plačevanje stanarine, enkratno a l i občasno pomoč, j ^ z l i ka k štipendiji a l i so l idarnostna štipendija . . . Toda pomoč bodo Po jemal i šele naslednje leto, ne pa v času, ko gre družini al i posamezniku najbolj za nohte. M o r d a je naslednje leto povsem drugačno —
s ebni dohodki so lahko poskočili v sk ladu z vsesplošnim porastom al i elo več. Družina, k i , recimo, zdaj s svoj imi dohodki z l ahka pokr iva se svoje potrebe in n i po nobeni plat i več socialno ogrožena, dobiva
r ° šk i dodatek a l i drugo od socia lnovarstvenih pomoči, dodeljenih za a z &j , za hude čase, k i so že mimo. . Dvakra t da, kdor hitro da — to za sedanji s istem socialnovarstve-
n ! j * Pomoči gotovo ne velja. Seveda obstajajo tudi načini, da teh časov-zamikov ne bi bilo več in bi se ugotovilo dejansko stanje. Toda to
a r n u d n o in neprijetno opravi lo skoraj povsod puščajo ob strani . Pos t i 0 ^° ° ^ ^ n o ^ e n a P r ° . i pr iha ja la z enoletno zamudo: ime l i jo bodo ti-L T * ' '>o jo lani potrebovali , letos pa ne. Nimajo pa je t ist i , k i jo potre-
v zdaj — a imajo upanje, da jo bodo dobi l i čez leto. Malce zamota-a ^ P i a l n a pravičnost, toda statistično se vse lepo izide.
V S R E D I Š Č U P O Z O R N O S T I
Razprodaja narodnega
bogastva Gorenjski gozdovi so v slabem stanju: napada jih »zelena kuga«,
na pohodu je lubadar, objedata jih divjad in živina, njihovo odpornost zmanjšujejo še naravne ujme — vihar, žled, pretiran mraz, dolgotrajne suše... Gozdarski strokovnjaki priznajo, da v nekaterih oslabelih gozdovih že sekamo preveč, tudi zato, ker razbohotena le-sno-predelovalna industrija zahteva nove kubike, iz leta v leto več lesa. Gozdarji so spoznali nevarne igrice z naravnim bogastvom, zato so tudi v načrte zapisali, da bodo sečnjo zmanjšali. V Gozdnem gospodarstvu Bled, na primer, bodo letos posekali v družbenih gozdovih kar enajst tisoč kubikov iglavcev (12 odstotkov) manj kot lani; prav tako tudi v naslednjih letih.
Ob tem, da gre tudi z Gorenjske nekaj kubikov (sicer slabšega) lesa v izvoz in da dosegajo izdelki pohištvene industrije na tujem tržišču nizke cene, se zdi, da grdo ravnamo z našim, skoraj edinim naravnim in narodnim bogastvom. Izračuni so pokazali, da so izmed vseh izdelkov članic sestavljene organizacije Združeno gozdno in lesno gospodarstvo GLG na tujem konkurenčne in dohodkovno zanimive le LIP-ove opazne plošče (enostavni izdelki, s katerimi gre na tuje tudi zelo kakovosten les), medtem ko masivno pohištvo, okna, vrata in ostalo stavbno pohištvo ne dosegajo niti proizvodne cene. V zahodni Evropi pa že najavljajo, da bodo zoper proizvajalce cenenega pohištva, med katerimi so tudi jugoslovanski in gorenjski lesarji, uvedli gospodarske ukrepe — takšne, kot so, denimo, proti jeseniškim žebljarjem, izdelovalcem bele tehnike in še nekaterim drugim.
Slovenija se resda lahko pohvali, da naredi na svetu največ pohištva na prebivalca, toda na svetuje tudi malo držav, ki bi tako poceni in velikodušno razprodajale svoje bogastvo. Preveč kakovostnega (gorenjskega) lesa, iz katerega bi lahko naredili vrhunske izdelke, gre na tuje z enostavnimi in poceni proizvodi. Nesmiselna so tudi prerekanja med gorenjskimi lesarji o razdelitvi lesa. Lesa je dovolj, le tega bi veljalo bolje oplemenititi — in dražje prodati.
C. Zaplotnik
Goren j ska sovlaga p r i modern izac i j i tovarne a lumin i j a v Kidričevem
Sodeluje devet gorenjskih tovarn Kranj, 5. februarja — Devet go
ren jsk ih tovarn oz i roma temel jn ih organizaci j je podpisalo sporazum o združevanju sredstev za modernizacijo proizvodnje a lumin i ja v tovarni Bor i s Kidrič v Kidričevem. Kidričevo je razen jeseniške jek larne največja s lovenska naložba. Dokončana naj b i b i la leta 1988, sovlagatelj i , med n j imi tudi gorenjski po rabn ik i a lumin i ja in a lumin i j sk ih pol izdelkov, pa bodo zbra l i 33,4 odstotkov denarja.
Goren jska obveznost združevanja znaša 1.385.739.349 dinarjev. L ju b l janska banka , Temel jna banka Gorenjske je izdala našim sovlagate
l jem potrebne garancije, k i znašajo za letos nekaj nad 312 mil i jonov d i narjev, prihodnje leto dobr ih 428 m i lijonov dinarjev i n leta 1988 skoraj 600 mil i jonov dinarjev. L a n s k a vsota je b i la dobrih 46 mil i jonov dinarjev.
Z Gorenjske pr i sovlaganju v modernizacijo a lumin i j a sodelujejo L T H iz Škofje Loke , Ve r i ga iz Lesc, E l a n iz Begunj , Tr ig lav -Goren jka iz Lesc, Je lov ica iz Škofje Loke , I skra iz Železnikov, I skra Široka potrošnja iz Škofje Loke , K ibe rne t i ka iz K r a n j a in Iskra, industr i ja za telekomunikaci je in računalništvo iz K r a nja.
J . Košnjek
s t r a n 3 :
K d o se boji močne zadruge
L. M .
Z i m a je snega nasu la
Prednost imajo najbolj prometne ceste K R A N J , 10. F E B R U A R J A -Po dveinpoldnevni snežni akciji je danes promet po glavnih cestah stekel dokaj normalno. Ker je sneg suh, sol zaradi nizkih temperatur slabo prijemlje, velike težave in snežne zamete pa povzroča močan veter. Iz Poljanske in Selške doline zjutraj še ni bilo nobenega avtobusa, iz drugih gorenjskih krajev pa so imeli pet do deset minut zamude.
Snežiti je začelo postopoma v petek popoldne in v dveh in pol dneh je na Goren jskem zapadlo do pol metra suhega snega. Vodja vzdrževanja v Cestnem podjetju K r a n j Peter Po-renta je zjutraj povedal, da so se v akcijo vključili takoj in traja že dva dn i in pol. R a z m e r a m so sicer še kos, vendar imajo ve l ike težave zaradi okvar na mehanizaci j i . N imajo nobenega čelnega rezkar ja , marveč le tr i stranske odmetače. Najbolj prometne ceste j im je čez noč uspelo očistiti, težave pa imajo predvsem v višjih legah zaradi močnega vetra, k i dela do tr i metre v isoke zamete;
razen tega pa zarad i n i z k i h temperatur sol slabo pri jemlje. Najhuje je na Jezerskem v rhu , v Boh in ju in proti Pok l juk i , na K u i enakem sedlu i n bo riški p lan in i .
V centra lnem Alpetourovem Potniškem prometu nam je Olga Kr i -žnar povedala, da so razmere dokaj v redu i n da so iz vseh krajev Gorenjske avtobusi zjutraj pr ihaja l i s pet- do desetminutno zamudo. Le iz Pol janske in Selške dol ine do 8. ure še n i bilo nobenega. Zelo slabo pa so očiščene avtobusne postaje in obračališča za avtobuse.
P r i vzdrževanju in pluženju cest imajo prednost najbolj prometne ceste. Vendar cestarj i pravijo, da bodo ceste usposobil i v enem dnevu, če bo nehalo snežiti i n bo nastopi la tudi pričakovana odjuga.
A. Za la i
K O M P A S K R A N J
c/j cc L U 2 tel.: g 28-472 I 28-473
K O M P A S JUGOSLAVIJA
mmmmmoiLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI
P O S L O V E N I J I IN J U G O S L A V I J I
Predsedstvo o razvoju armade Beograd — Predsedstvo S F R J je pretekl i teden sprejelo odlok o obli
kovanju načrta razvoja Jugoslovanske l judske armade v obdobju 1986— J990. P l a n je uskla jen s pol i t iko družbenoekonomskega razvoja J u goslavije v pr ihodnj ih pet ih let ih, s pol i t iko in razvo jn imi c i l j i splošne l judske obrambe, dolgoročnim razvojem naših oboroženih s i l in s program i gospodarske stabi l izaci je v J L A .
Onesnažena Sava Ljubljana — Vzdolž toka reke Save živi 9 mi l i jonov l judi in n ikomur
n i vseeno, kako čista bo reka, so poudar i l i na seji sveta za varstvo okol ja p r i s lovenski skupščini. Obravnava l i so osnutek družbenega dogovora o skupn ih akc i jah za preprečevanje onesnaževanja Save, ob tem pa meni l i , da je dogovor presplošen i n da v njem n i n i t i besede, kaj bo kdo od podp isn ikov dogovora konkretno naredi l .
Zgledna predstavitev v Londonu London — Skupnost A lpe Jadran , k i je nekaj posebnega v Evrop i , saj
združuje 11 pokra j in , dežel oz i roma republ ik iz štirih držav, je svojo tur i stično ponudbo uspešno predstavi la v Londonu. Članice imajo vsega skupaj 26 mi l i jonov prebivalcev, l an i pa j i h je obiskalo 45 mil i jonov turistov. Londonska prireditev je ime la geslo A lpe J a d r a n srce Evrope.
Krajši delovnik realnost Ljubljana — V s lovenskih s ind ika t ih resno razpravl jajo o predlogih
za skrajšanje 42-urnega delovnega tedna na 40 ur, takšno možnost pa bo predlagal tud i republiški izvršni svet v zakonu o de lovnih razmer j ih . V mar ibo rskem Tamu, Stro jn i tovarni v M a r i b o r u i n K o l i n s k i namreč z ana l i zami ugotavljajo, da b i lahko v 40 u rah nared i l i najmanj tol iko a l i še celo več kot sedaj v 42 urah .
Adria se modernizira Ljubljana — S lovensk i le ta lsk i prevoznik Inex A d r i a bo dobi l prv i
zračni avtobus šele leta 1989 i n ne leto prej. A d r i a se je namreč odločila za nakup a irbusa, k i bo potrošil manj goriva. Vendar pa bo naš leta lski prevoznik že septembra pr ipel ja l iz Amer i k e novo letalo M D 82, k i ga bodo uporabl ja l i že v letošnji turistični sezoni. A d r i a napoveduje za letos dober promet.
Intenzivno pred kongresi Beograd — Predsedstvo centralnega komite ja Zveze komunistov J u
goslavije se je odločilo, da bosta februarja še dve seji centralnega komiteja . 14. februarja bodo člani centralnega komite ja obravnaval i poročilo o delu med 12. in 13. kongresom, naslednja seja pa bo 21. in 22. februarja, govor pa bo o osnutk ih dokumentov bližnjega 13. kongresa. Delavno pa je tudi v republiških i n pokra j insk ih organizaci jah zveze komunistov.
Velika obveznost do tujine Beograd — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino M i l enko Bojanič je
povedal, da bo mora la naša država letos v rn i t i tu j in i 4,1 mil i jarde dolarjev dolga. Zato je še posebej pomembno, da letos uresničimo izvozne načrte. S prodajo na tujem moramo zaslužiti nad 15 mi l i ja rd dolarjev al i najmanj za 9 odstotkov povečati izvoz v pr imer jav i z letom 1985. P rv i podatk i za januar so sorazmerno dobri . _jk
S L O V E N C I N A K O R O Š K E M
Pogovori pri kanclerju Dunaj — Delegacijo Slovencev na Koroškem je v petek sprejel av
str i j sk i kanc ler Fred Sinowatz. Zastopnik i naše narodnostne skupnost i so kancler ja ponovno seznani l i s problemat iko dvojezičnega šolstva, z nev a r n i m i težnjami po ločevanju s lovenskih in nemških šolarjev in z zahtevami po dvojezičnih otroških vr tc ih , trgovski akademi j i , po enakopravnosti slovenščine na radiu in televiz i j i i n večji finančni pomoči vlade slovens k i m organizaci jam. Kanc l e r je obl jubi l , da bo imenovana posebna vladna komis i ja za preučitev teh vprašanj.
Celovec — Slovenska prosvetna zveza in Krščanska ku l turna zveza sta prvič skupno pr iprav i l i ve l iko proslavo v Prešernov spomin. Pros lava je b i la v ve l i kem studiu deželnega radia v Celovcu. Pros lava je b i la namenjena tudi spominu prekma lu umr lega koroškega pesnika, učitelja, narodnega dramite l ja in borca za enakopravnost narodnost i in jez ika , Va lent ina Polanška. Posebno pomembno pa je to, da je b i l a s lovenska proslava skupna i n ne več ločena.
Sveče — N a grobu narodnega heroja Ma t i j a Verdnika-Tomaža v Svečah je b i l a t radic ionalna komemoraci ja , na kater i je o l i ku part i zana in sedanjem položaju Slovencev na Koroškem govori l predsednik Zveze s lovenskih organizaci j na Koroškem Fe l iks Wieser. Poudar i l je, da enakopravnost n i samo interes manjšine,ampak tudi zvezne vlade, ker s tem odpravl ja nasprotje. _ik
Kratenje pravic javnega obveščanja
Goren jsk i akt iv Društva novinarjev Slovenije je na zadnji seji podpr l častno razsodišče društva v njegovem prizadevanju za dosledno izpolnjevanje kodeksa nov inarske etike. Goren jsk i novinarj i v častnem razsodišču, k i je zaradi nekater ih odločb v zadnjem času zbudilo v javnost i ve l iko pozornosti , ne vidi jo le organa, s pomočjo katerega lahko urejajo medsebojne profesionalne odnose, ampak tudi ustanovo, k i bran i načelo svobode obveščanja.
N a seji so obravnaval i tudi odnos do novinarjev na nedavni sej i izvršilnega odbora s ind ika ta v Aerodromu na B r n i k u . S te seje so se mora l i novinar j i De la , Dnevn ika in Gorenjskega glasa odstranit i . Vod i ln i ljudje iz podjetja, k i so bi l i na seji, so se bal i , da preds tavn ik i javnega obveščanja ne bi poročali kaj slabega o podjetju. Nov ina rsk i akt iv je obsodi l tako ravnanje vod i ln ih delavcev letališkega podjetja, saj to pomeni kratenje pravic javnega obveščanja.
L. S.
Vročične razprave pred kongresom Jesenice, 7. februarja — P rv i krog
razprav o l i s t inah za s lovenski mlad i n s k i "kongres je sklenjen, zdaj bodo mlad i premleva l i osnutek resolucije in s ta tutarn ih sprememb. N a petkovi seji medobčinskega sveta gorenjske mlad ine so meni l i , da so ime l i kongresn i dokument i ve l ik odmev.
V K r a n j u so začeli razpravl jat i že novembra. M l a d i v osnovnih organizaci jah so ime l i obilo konkre tn ih pr i pomb, kritični so b i l i z last i do reševanja gospodarskih razmer v družbi. V Radovl j ic i so manj zadovol jni z
razpravami v osnovnih m lad insk ih organizaci jah. Še najbolj akt ivno je razprav l ja la skup ina za statutarna vprašanja, saj je ravno na statut Z S M S največ pr ipomb. V Škofji L o k i so se najbolj odl ikoval i mladi iz tovarn, k i imajo zajeten zbir pr ipomb na kongresna gradiva. Na Jesenicah prisegajo na okrogle mize in razprave v osnovnih organizaci jah, vendar vse pr ipombe še niso zbrane. Povsod na Goren j skem pa so kritično oceni l i republiško konferenco Z S M S , k i je pozno posla la gradiva, tako da so se razprave ponekod precej zavlekle.
Vrnjena knjižica Kranj, februarja — V poročilu o
delu medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko piše, da je bilo konec leta 1982 na Goren jskem 10.837 komunistov, konec lanskega leta pa 10.447 a l i 390 manj . Število s i cer n i vel iko, vendar ga zveza komunistov ne sme jemat i brezbrižno kot manj pomembno zadevo.
Sp loh pa za izstopanje iz zveze komunistov ne sme bi t i prepogosta razlaga, da so sedanje družbenoekonomske in politične razmere bolj zapletene kot v preteklost i i n da zato n i pr ipravl jenost i za sprejem parti jske knjižnice. Pust imo ob strani pr i mere, ko iz zveze komunistov izstopajo ljudje, k i vanjo niso n ikdar sod i l i , pa so se j i pridružili iz kar ie r i -stičnih i n drug ih osebnih ciljev. Takšne l judi b i mora la izločiti že part i ja sama. Resne razprave pa so vredni p r imer i , ko zvezo komunistov zapuščajo ljudje, vredni part i jskega članstva, pa so spoznal i nemoč za reševanje problemov. V s a k a vrn jena knjižica takšnega člana je za parti jo slabost, še posebno, če sprejemanje v organizaci jo ne narašča.
N a te stvar i še premalo opozarjamo i n prav to kadrovsko plat zanemarjamo. Zahteva medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko, da občinske in osnovne organizacije zveze komunistov na prog r amsk ih i n vo l i ln ih sejah nameni jo posebno pozornost, je upravičena in — nujna ! -j k
Na Bledu jutri Bled — K ra j e vna konferenca
S Z D L B led skl icuje ju t r i , v sredo, ob 17.30 v hotelu Svoboda na Bledu temeljno kandidac i jsko konferenco in hkra t i tudi zbor krajanov.
M a l o denarja, ma jhn i p rogrami
Betežne lokalne »Jureke« Občinske raziskovalne skupnosti imajo malo denarja, ki se zbere po nizki prispevni stopnji, zato tudi ne morejo pomagati pri večjih raziskovalnih nalogah. Raziskovalni denar se drobi.
V vseh občinah imamo občinske raz iskovalne skupnost i s prizadevn imi posameznik i . Po najboljših močeh umno obračajo raziskoval; n i d inar, k i ga po pr ispevni stopnji zbiramo vs i zaposleni. V primerjavi z ostalo »družbeno porabo«, šolstvom, zdravstvom, varstvom, je raziskovanje na repu — tako po višini denarja kot po našem, domala nikakršnem zan iman ju za delo raz iskovalne skupnost i .
Vemo, da nas večinoma ne prežema raz iskova ln i duh i n da je naša inovac i jska vnema zelo betežna. Tol iko, ko l ikor dajemo denarja i n pozornosti raz i skova ln im skupnost im in raz i skavam nasploh, je v primer jav i z našo si lno željo po E u r e k i a l i vsaj J u r e k i tol iko kot nič, saj se za raziskovanje v občini z 12 tisoč zapos lenimi zbere le približno stara mi l i j a rda na leto. Dobre raz iskave so bile i n bodo drage, s pičlim raz i skova ln im d inar jem v občini pa se kaj odmevnega skoraj ne da naprav i t i . Občinske raz iskovalne skupnost i iščejo probleme po delovnih organizaci jah, probleme, k i b i j i h z raz i skavami lahko rešili, a je odziv skromen. Denar namenjajo šolam in t i s t im maloštevilnim pobudam, k i pridejo iz združenega dela. Rezultat: nekaj računalnikov po šolah, nekaj denarja tehnični vzgoji i n ku l tu r i i n nekaj anal iz občinske narave i n veljave.
Z a občinske raz iskovalne skupnost i ne moremo terjati več denarja , če vemo, da raziskovanje nasploh caplja, z n j im vred pa razvoj. Loka ln i raz i skova ln i programi z majhno mater ia lno spodbudo so le najbolj neposredni dokaz slabega družbenega odnosa do raziskovanja, do njegove vrednost i i n pomena, k i m u ga pripisujemo v vsej družbeni reprodukci j i .
Zato je upravičen pomislek, kaj pravzaprav hočemo od občinskih raz i skova ln ih skupnost i , če vemo, da se sicer sk romn i denar več aH manj drobi v posameznih anal i zah i n raz iskavah, pomembnih i n kor i s tn ih le za posamezne naročnike. Za mars ikatere naloge, k i so j ih sprejele v svoje programe, bi lahko tudi r ek l i , da tja n ikakor ne sodijo in da j i h že po službeni dolžnosti morajo reševati posamezne službe in skupnost i .
Nihče še ne razmišlja, da b i se dal raz iskova ln i d inar posameznih občinskih skupnost i združiti i n nameni t i skupn im, pomembnim razi skavam. Najbrž b i ime l i vs i več od tega, saj se zdaj učinki raziskovalnega d inar ja skorajda ne čutijo.
D. Sedej
H u d a k r i ob u k i n i t v i šolske smer i
Elektrikarji naj se šolajo na Jesenicah Jesenice, februarja — Občinski sindikalni svet Jesenice zahteva, da v centru usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ostanejo vse dosedanje usmeritve in programi, ker gospodarstvo potrebuje kvalificirane delavce
N a skupščini občinske organizacije Zveze s indikatov Jesenice so obravnaval i tudi probleme glede šolsk ih programov v centru usmerjenega izobraževanja.
Že v m i n u l i h let ih so mora l i u k i n i ti nekatere izobraževalne programe,
kar že boleče občutijo v proizvodnj i , predvsem v jeseniški Železarni, k i j i man jka kva l i f i c i ran ih delavcev. Zdaj predvidevajo ukin i tev oddelka elekt roenerget ike Jeseničanom se zdi nesprejemljivo, da b i oddelek prenesl i drugam. Uk in i t ev oddelka
Jesenice so Jugos lav i ja v m a l e m
V večnacionalni skupnosti ni problemov V jeseniški občini je med zaposlenimi 29 odstotkov delavcev iz drugih republik — Tvorno sožitje večnacionalne skupnosti — Mnogi so ostali na Jesenicah, njihovi otroci so odlični športniki
Jesenice, februarja — Po podatk ih občinskega sveta Zveze s indikatov Jesenice je med 15 tisoč zapos lenimi v občini 4450 delavcev iz drug ih republ ik al i 29 odstotkov, od tega 935 žensk. Največ je zaposlenih v Železarn i , nato v kov inskopredelova ln i industr i j i , gradbeništvu, gozdarstvu, trgovini in gostinstvu. Večinoma so se zaposl i l i prek skupnost i za zaposlovanje na Jesen icah, v gozdarstvu prek skupnost i za zaposlovanje Bosne in Hercegovine, zelo redko i ska l i in našli zaposlitev prek kooperantov.
N a Jesen icah je devet samsk ih domov, v kater ih je urejena družbena prehrana, v n j ih pa prebivajo večinom a delavci iz d rug ih republ ik. K o so s ind ika t i ocenjevali uresničevanje samoupravnega sporazuma o min i ma ln ih standardih za življenjske in kul turne razmere b ivanja po temeljn ih organizaci jah združenega dela, so ugotovil i , da so v večini delovnih in temel jnih organizaci jah poskrbe l i za dobre bivalne možnosti. Problematično je predvsem zaposlovanje žensk,saj v občini prevladuje železarstvo, k i ženskam ne nudi dovolj možnosti za zaposlovanje. Nezaposlene zato iščejo zaposlitev v sosednj ih občinah, največ v tur i zmu, gost instvu, predelovalni , obutveni i n tekst i ln i industr i j i .
K l j ub težavam pa ocenjujejo, da so se delavci iz drug ih republ ik tvorno vključili v gospodarsko in kul turno življenje občine, razveselj ivo pa je, da so se nj ihovi otroci i zkaza l i kot odlični športniki v z imsk ih športih.
Če pregledujejo čas zaposlitve teh delavcev, ugotavljajo, da je zelo različen — od enega do 38 let. Sk l adna z dolžino njihovega bivanja je tudi družbenopolitična aktivnost. Za letošnje skupčinske volitve so evident i ra l i več kot 17 odstotkov delavcev iz drug ih republ ik, dobro pa so zasto
pani tudi v družbenopolitičnih organizac i jah in nj ihovih komis i jah ter organih.
Jesenice so večnacionalna družbenoekonomska skupnost, k i ne čuti nikakršnih problemov, saj so se delavci različnih narodnosti enakovredno vključili v življenje in skupaj rešujejo vse stanovanjske probleme in težave pr i zaposl itvi žensk.
D. Sedej
prinaša občinskemu gospodarst1' hude in dolgotrajne posledice, še Pj sebej, če vemo, da b i na Jesenic? takoj zaposl i l i vsaj 400 strokovrt' kov z različnih področij.
Skupščina občinske organizac« Zveze sindikatov Slovenije je Z 0, od Izobraževalne skupnosti Slovel11
je zahtevala, naj na Jesenicah okviru centra usmerjenega izobfj zevanja ostanejo tiste usmeritve' programi, ki jih občinska industrij potrebuje. Dosedanje izkušnje ka$ jo, da starši preusmerjajo vpis svoj1' otrok v druge poklice, združeno d*'' pa ostane brez delavcev. Upoštevfl; je treba, pravijo sindikati, da jesen1
ški delavci živijo le od osebnega d<?X\ hodka za redno delo in se zato stflH^ vedno odločajo za cenejše šolaw\ svojih otrok. Pomeni, da večinofl'' \ ostajajo v domačih šolah.
Dis loc i ran i oddelek triletnemu] programa elektro-energetik PMj Iskr i , srednj i šoli elektro-tehniške'jL kovinsko-predelovalne u s m e r i ^ ^ Kran j naj se prenese na Jesen^ v kot redni oddelek centra za usmer i l no izobraževanje, vzgojnoizobra^ va ln i program elektro-energetik* 1 smer elektr ikar-energet ik, naj t 11
vključi v mrežo šol za n a s l e d i srednjeročno obdobje. Posebna $ braževalna skupnost za e l e k t r o d niko mora, pravijo s ind ika ln i de l^ ci , v okv i ru tega razpisat i v n a s l ^ njem šolskem letu prv i letnik ^ elektro-energetike.
D. Sedej
Po zbor ih v A lpe tourovem Potniškem prometi}:
Nagrajevanje po vloženem delu | Kranj, 7. februarja — Konferenca osnovnih organizacij sindik* ta v Alpetourovem Potniškem prometu je potrdila predlagaj spremembe pravilnika o nagrajevanju. O njih bo razpravljal d* lavski svet, še ta mesec pa bo referendum.
Na podlagi zahteve voznikov v A l petourovem Potniškem prometu, da se uredijo notranj i odnosi v tozdu, delovni organizaci j i i n sozdu Alpeto-ur ter stališč, k i sta j i h glede spremembe p rav i ln ika o nagrajevanju sprejel i konferenca s ind ika ta in osnovna organizaci ja zveze komun i stov so bi l i m inu l i teden v delovnih enotah Potniškega prometa zbori delavcev. N a seji konference osnovnih organizaci j s ind ika ta m inu l i teden v petek so ugotovi l i , da sta b i l i tako razprava in udeležba na zborih zelo dobri .
Delavci so se str in ja l i s predlogi strokovne službe o dnevnem obračunu. Predlagal i so še nekatere dopolnitve glede normat ivov in opravi l v sedemurnem oz i roma efekt ivnem delovnem času. Tako so na pr imer terjal i , da se v z i m s k i h razmerah upošteva tudi montaža ver ig in dodatek za ločeno življenje na dnevni delovni čas. N a konferenci pa so pou
dar i l i , da ne bi smel i p r i teh sp 1^ membah razvrednot i t i mer i l , marv^ pr i nagrajevanju mora l i upoštev^ vloženo delo. ,,
Sk l en i l i so, da bodo v drug i šte^1
k i informatorja na posameznih P r
mer ih razložili izračun osebnega $ hodka. Strokovne službe pa bo** pr ipravi le tud i tako imenoval 1
informaci jske dneve, na kater ih W do delavcem raz lagal i morebi^V nejasnosti. O predloženih spremo^ bah p rav i ln ika bo v torek (dan^'.' razpravl ja l de lavsk i svet v P o t I \, škem prometu, k i naj b i še za ta m sec razpisa l tudi referendum. Če h do delavci na re ferendumu takše-prav i ln ik potrdi l i , bo začel velj^ 1. marca. Sicer pa so že januarsj 1
osebne dohodke v pr imer jav i z d , cembrsk im i lan i (brez akontacijL povečali za 20 odstotkov. K o pa ^ znan j anuarsk i poslovni rezultat, ^ bodo le-ti najbrž še povečali za nek odstotkov. A . 2a la f
I9KK, 11. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (mmmmmiGLAS
^zadružništvu se počasi i n vztrajno uvel jav l ja načelo »daj — dam«
Kdo se boji močne zadruge? KRANJ, F E B R U A R J A — Odgovor j e na dlani: vsi, ki bi še na- t rd i l , v ostal ih temel jn ih zadružnih Prej radi ribarili v kalnem, iskali v zadrugi le pravice in zane- organizaci jah pa j i h bodo še obravn a v a l i obveznosti, prodajali mimo zadruge in zahtevali od S r S ^ S S d V S S f f c S Ž u »anizbe« velikodušno pomoč v obliki premij, regresov, ugod- okrog lo , Podbrezje, M l a k a Bobo-"»n posoj i l . . . Pošteni zadružniki — in ti so v zadrugah v veči- vek ...) bodo mora l i oddati s hek-J 1 1 — zahtevajo red, spoštovanje pogodb in uveljavljanje nače- tara kmet i jske zemlje naslednje la »da j « (pridelke v zadruge) — »dam« (prispevek za pokojnin- količine pridelkov: a l i 5000 l i trov s*o-invalidsko zavarovanje kmetov in za zavarovanje živine, m l e k a a l i 7 0 0 k i logramov mesa, 18 Pomije, regrese). l?n ***Ba&*l*' t r i tone pšenice al i
deset prašičev, ce si bodo hoteli zagotoviti delež zadruge pr i plačilu za pokojninsko- inval idsko zavarovanje. Kmet je iz prvega davčnega okoliša (Cerklje, oko l ica K ran ja , Bitnje , Žabnica . . .) imajo še za desetino večjo obveznost, kmeti je iz tretjega okoliša (Bela, okol ica Goric, Besn ica ...) četrtino manjšo in kmeti je iz četrtega okoliša (hribovsko območje) polovico manjšo. Raz l ike , k i bodo nastale na osnovi teh mer i l , bodo vel ike: nekater i bodo mora l i plačati vse sami , najboljšim nit i ne bo treba seči v žep.
Davki: lani polovica olajšav
V Sloveni j i so poskušali pred leti tudi v zasebnem kmet i js tvu uveljav i t i način obdavčenja, k i bi temelj i l na de janskem dohodku. Predlog je b i l zavrnjen, ker niso našli preprostega načina za ugotavljanje dohodka. Nasprotoval i pa so mu tudi kmetje, ker so se bal i , da bo »udaril« le po pr idn ih in poštenih, »pe-stoval« pa lenuhe in slabe gospodarje. Osnova za odmero davkov je še vedno katas t rsk i dohodek,pri čemer lahko kmetje, k i sodelujejo z zadrugo in izpolnjujejo pogodbene obveznosti, uveljavljajo tudi 70-od-stotne olajšave. M a r j a n Bur ja , direktor kranjske uprave za družbene prihodke, je povedal, da je bilo lan i olajšav tol iko, ko l ikor so plačal i davkov. Kmet je , k i so izpolnjeval i pogodbene obveznosti in ob tem gradi l i a l i posodabljal i hleve i n druge gospodarske objekte, so bi l i deležni tudi 80-odstotnih olajšav.
• • •
Če seštejemo prispevek »družbe« za zavarovanje živine, delež za pokojn insko- inva l idsko zavarovanje ter davčne olajšave, potem znesek, k i si ga prislužijo le uspešni kmetje in pošteni zadružniki, n i t i n i tako majhen. K o bodo v zadrugah ( in v kmetijstvu) uvedl i raz l ike tudi pr i premi jah, regresih in posoj i l ih, bo teh ugodnosti še več.
C. Zaplotnik
y Goren jsk i kmet i j sk i zadrugi , ki združuje kmete iz kran jske in tržiške občine, poskušajo, da bi poštenim zadružnikom le zagotovil i Prednost pred špekulanti —• ne le r ' a papirju, temveč tudi tako, da bi ^ e j im poznalo v žepu. Spoznal i so, °-a s kakršnokoli pr is i lo a l i s t rkaćem na zavest zadružnikov ne bo-^° izboljšali odkupa; kmetje pa so J^di sami pr i zna l i , da bodo pridel-£ e oddajali prek zadruge, če se j i m °o to splačalo.
^eč oddal, več dobil . Podpisnik i dogovora o množičnem zavarovanju živine na Go-r e n j s k e m bodo tudi letos (načelno) Prispevali za plačilo zavarovalne Premije enake deleže kot lan i — Kmet dve pet in i , intervenci jski s * l a d polovico, ostalo kmet i jske in Predelovalne organizaci je, vendar s to raz l iko, da bo delež sk lada i n °rganizacij odvisen od tega, ko l iko je kmet lan i oddal m l eka in mesa. *o pomeni, da bodo nekater i kmetje sami plačali več kot dve pet ini 2 a yarova lne premije, drug i pa pre-C e J manj . Takšen način je že doslej v e l j a l v škofjaloški i n radovljiški občini, letos pa so ga uvedl i tudi v Gorenjski kmet i j sk i zadrugi , kjer s ° se odločili za naslednja mer i la : "družba« bo pr ispeva la kmetom za 2 a varovan je živine za vsak l i ter od
danega mleka 1,35 d inar ja (v hr ibov i tem območju 1,70) i n za vsak ki log ram mesa 5 (oziroma 6,30) dinarja . Sklepanje je preprosto: kdor bo »družbi« dal več hrane, bo od nje tudi več dobi l . Izračun je pokazal , da bi , denimo, nižinski kmet, k i je lan i oddal zadrug i 45 tisoč l i trov m l eka in 4700 k i logramov mesa i n redi 15 krav in telic ter razen teh še 18 pitancev, plačal le 30 odstotkov zavarovalne premije (37 t i soč dinarjev), ostalo (84 tisočakov) pa b i pr ispeval i sk lad ter kmet iske i n predelovalne organizaci je. Takšen način naj b i spodbudi l kmete k še večji oddaji pr idelkov, pa ne le to — nekater i naj bi ob teh številkah začeli tudi razmišljati, kako b i še povečali prirejo mesa in mleka .
Vse ali nič Drugo področje, na katerem po
skuša Goren jska kmet i j ska zadruga zagotoviti uspešnim prodeloval-cem in zadružnikom več ugodnosti, je pokojninsko- inval idsko zavarovanje. L a n i je pr ispevala za enega zavarovanca z vsake kmeti je, k i je i zpo ln i la pogodbene obveznosti, od 7200 do 7700 dinarjev, letos bo ta delež približno 13 tisoč dinarjev, že naslednje leto pa bo uvel javi la raz l ike na osnovi oddaje kmet i j sk ih pr idelkov. M e r i l a je že izdelala; zadružni svet Sloge j i h je tudi že po-
Gospodarjenje z vodami do leta 1990
Poudarek obrambi in hrani K R A N J , 7. F E B R U A R J A - V temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije v tem srednjeročnem obdobju sta poudarjena zeleni plan in varstvo kakovosti voda, na Gorenjskem pa še posebej obramba pred poplavami.
[ S g n s t n i n a č r t i , č e b o d o v o l j d e n a r j a
^lak v Rateče in predor pod Vršičem P Š E N I C E , F E B R U A R J A — Družbeni plan razvoja jeseniške ob-P * * do leta 1990 vsebuje tudi izdelavo načrtov za ponovno uved-j»° Železniške proge od Jesenic do Rateč — Medkrajevni kabel £ranj — avstrijska meja bo položilo Podjetje za ptt promet
| ^ n j ^ družbenem načrtu razvoja jese-v S k e občine do leta 1990 zavzema ^ Področju prometa in zvez po-
e mbno mesto karavanški predor,
k i ga bodo z zamudo začeli gradi t i predv idoma čez t r i mesece. Gradn ja karavanškega predora terja tudi novo obvoznico mimo Jesenic in infra-
Ž e b l j a r s k i s t r o j i s e s p e t
V r t i j o J ESENICE , F E B R U A R J A — Jeseniški žebljarji so se ponovno vrnili v žebljarno, ki so jo lani morali ustaviti — Več ^aročil od kupcev iz zahodne Evrope in ponovno na ameriški trg
Novembra l an i so mora l i v jeseniški žebljarni ustav i t i proizvod-?Jo, ker ameriški kupec n i hotel sprejeti žebljev, k i so j i h b i l i i zdelal i ^seniški žebljarji. Jugos lovanska delegacija se v pogovorih s tu j imi ?meriškimi partner j i n i hotela str injat i , da b i omej i la izvoz j ek l a r sk ih j e l k o v i n se zadovol j i la s tisto količino, k i je vel ja la leta 1983. Celo i e c : jugos lovanska delegacija je terjala, da se izvoz j ek l a r sk ih izdelkov v A m e r i k o poveča, s čimer pa se Združene države Amer i k e niso ^ r mja l e . Sporazumevanje je bilo dolgotrajno, žebljarje so v Železarni J* z pored i l i na druga delovna mesta, obenem pa je nabavna služba Mrzlično i ska la kupce za žeblje v zahodni Evrop i .
Januar j a so se spet v rn i l i v žebljarno, ker j i m je uspelo zbrat i do-°lj tu j ih naročil. V pogovorih z ameriškimi gospodarstveniki se je ju
goslovanska delegacija vendarle domeni la za kompromis , tako da je-p a r j i l ahko v A m e r i k o izvozijo letos 25.200 ton izdelkov. Ka jpak ne |fe le za žeblje iz jeseniške Železarne, v tej količini so tudi i zde lk i dru-
jugos lovanskih proizvajalcev. Jeseniških bo 3.800 ton, za polovico m a n i kot leta 1983. , Žebljarji bodo v A m e r i k o lahko odposlal i 450 ton, k i so j i h ime l i
a r t r i mesece v zalogi. Žeblje so celo pr ipe l ja l i iz K o p r a nazaj na Jer i c e , saj so b i l i stroški za skladiščenje zelo ve l ik i . Redno proizvod-
J ° pa so lahko začeli tudi zato, ker so dobi l i dovolj naročil iz zahodne i y r ope. Žebljarna bo dela la s polno zmogljivostjo, čeprav bo za žeblje, k* Jih terjajo zahodni kupc i , treba vložiti več delovnih ur, saj so kva l i -^ n ° zahtevnejši. Žebljarji pa se nameravajo potrudit i i n si še enkrat . a gotov i t i ameriški trg. Saj večinoma izvažajo; le 5 odstotkov vse pro-
zVodnje prodaje doma. D. Sedej
Samoupravn i sporazum o temel j ih p lana Zveze vodnih skupnost i Slovenije, k i daje osnove vodnogospodarske pol i t ike v tem sprednjeročnem obdobju, določa pa tudi način zb iranja denarja in porabo le-tega, je skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejela na seji konec minulega leta. Obravnava la i n potrd i la pa je tudi gorenjski samoupravn i sporazum o temelj ih p lana. V obeh dokument ih je izpostavljen zeleni plan, k i določa pospešno ukrepanje za pridobivanje kakovostn ih zemljišč in hkra t i poudarja kakovost glede varstva voda.
Goren jsk i samoupravni sporazum posebej izpostavlja obrambo pred poplavami. V tem sprednjeročnem obdobju naj b i se nadal jevala potrebna dela na Tržiški B is t r i c i , v Ži-reh, Žabnici, na potoku Olševici i n na potoku Kopr i vn ik na Pok l juk i . P r i varstvu kakovost i voda pa je opredeljeno sofinanciranje gradnje čistilnih naprav v K r a n j u in na Jesenicah, razen Ble jskega še sanaci ja Bohinjskega jezera in udeležba pr i gradnj i čistilnih naprav, če j i h bodo gradi l i v tem obdobju.
Skupščina je za uresničitev teh nalog sprejela višino povračil v zvezi z načrtovanimi sredstvi. Samoupa-vn i sporazum prav zdaj obravnavajo ustanovitelj ice Območne vodne skupnost i Gorenjske. K e r torej sporazum še ni podpisan, gorenjske ob
činske skupščine zdaj sprejemajo začasne odloke o f inanciranju dejavnosti. Od lok i bodo vel jal i do sk len i tve sporazuma.
Na seji skupščine konec decembra je b i l sprejet tudi letošnji p lan vodnogospodarskih del na nižinskih i n višinskih vodotokih. Razen osnovnih vzdrževalnih dejavnosti so letos v programu naslednje investicije: nadaljevali bodo dela na regulaci j i Pa-rovnice v okv i ru hidromel ioraci jskega sistema Tenetiše; na območju nove industr i jske cone v Tržiču je predvidena regulacija Tržiške B i s t r i ce-nadal jevala se bodo dela na Sor i v Žireh, na koprivniškem potoku na Pok l juk i i n na potoku Osojnica v Žireh. Iz letošnjega programa je izpadla regulacija Zabnice, ker še niso končani vs i potrebni postopki. Vrednost naštetih invest ic i jskih del bo letos znašala prek 200 mil i jonov dinarjev. Z a redno vzdrževanje nižinskih in višinskih Vodotokov na Gorenjskem je letos v programu mi l i j a rda dinarjev. 260 mili jonov pa je v p lanu namenjenih za varstvo kakovost i voda.
Skupščina je za uresničitev takšnega programa sprejela enotne tar i fe in povračila. Po odločitvah samo-upavnih organov Območne vodne skupnost i Gorenjske bodo investitorji za naštete investicije krajevne skupnost i na teh območjih.
A . Žalar
Ocena slovenskega gospodarstva
Izgubljenih 10 milijard Ljubl jana, 6. februarja — Pod
predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič je na posvetovanju s predsednik i s lovenskih občins k i h skupščin ocenil letošnje možnosti gospodarjenja v republ ik i . Čeprav lani vseh ciljev nismo dosegli, je dejal, smo prepričani, da bomo letošnjim nalogam vseeno kos, kl jub nekater im težavam na začetku leta. Znan i so zapleti pr i delovanju deviznega trga na novih osnovah, težave zaradi zapoznel ih predpisov in druge nevšečnosti pr i delovanju gospodarskega sistema.
L a n s k a gorenjska
strukturno ob predoru, za kar bo skrbe la poslovna skupnost za gradnjo in frastrukture karavanškega predora.
Ob ve l ik i naložbi, k i jo f inanc i ra republiška skupnost za ceste, pa na Jesenicah ostaja še vrs ta »kritičnih« cestnih odsekov, k i čakajo na obnovo i n razširitev že nekaj let. Upamo lahko, da bodo k l jub vsemu uspel i •popraviti cestne odseke od Jesenic do Mojstrane, od Belce do K r a n j s k e gore in od Podkorena na Korensko sedlo. Ostale cestne oddeke naj b i redno vzdrževali in de loma moderniz i ra l i , predvidevajo pa obnovo po prednostnem vrs tnem redu.
K o t prve naj b i se lot i l i regionalne ceste K r a n j s k a gora prot i T o lm inu z obvoznico v K r a n j s k i gori in z mostom v Jasn i . Nas lednj i na l is t i predvidene obnove sta cesti od Jesenic do P lan ine pod Gol ico in od Jesenic v Plavški rovt, nato lokalne ceste v Javorniške Rovte i n loka lna cesta na Rod inah na občinski meji z Radovlj ico. Načrtujejo tud i pr ipravo objektov za gradnjo predora pod Vršičem i n modernizac i jo gorskega prelaza Vršič, tako da bodo zagotovil i celoletno povezavo Gornjesavske do l ine s Trento.
Načrt razvoja se zavzema tud i za čimprejšnjo modernizac i jo i n posodobitev železniške proge L jubl jana—Jesenice i n Jesenice—Sežana, za modernizac i jo jeseniške železniške postaje, prav i pa tudi , da bodo i zde la l i študijo za ponovno železniško povezavo Jesenice—Rateče.
Podjetje za ptt promet bo zgradilo novo pošto na Hrušici in položilo medkrajevni kabe l K r a n j —avstr i j ska meja. P r i razvoju krajevnega telefonskega omrežja bodo imele prednost mestne krajevne skupnost i — število naročnikov se bo povečalo za približno 2000. Jesenice naj b i imele leta 1990 6000 te le fonskih naročnikov a l i 20 naročnikov na sto prebivalcev.
D. Sedej
izvoz i n uvoz Največ v Tržiču
K r a n j , 7. februarja — Gorenjsko gospodarstvo je lan i izvozilo skupno, brez upoštevanja storitev, za skoraj 60 mi l i jard dinarjev blaga, izračunano na 185,70 d inar ja vrednem amer i škem dolarju. 62 odstotkov blaga je bilo prodano na konver t ib i lnem trgu, 38 odstotkov pa na klirinškem. Celotn i gorenjski izvoz se je lan i v pr imer jav i z letom 1984 povečal za 19 odstotkov, od tega konver t ib i ln i za 11 in klirinški za 37 odstotkov. Slovensko povečanje vsega izvoza dosega 6 odstotkov. Izvoz so najbolj povečali v tržiški občini, najmanj pa v jeseniški in škofjeloški občini.
Znan i so tudi podatki o uvozu. L a ni je dosegel dobr ih 49 mi l i jard d i narjev: 79 odstotkov smo uvozi l i s konvert ib i lnega i n 21 odstotkov s k l i rinškega področja. Gorenjsko povečanje uvoza je bilo lan i nekol iko v i šje kot v Sloveni j i , največ je uvoz povečala jeseniška občina, najmanj pa tržiška. V celoti vzeto je vrednostno izvoz za 22 odstotkov presegel uvoz.
- j k
Jasna je onesnažena
K r a n j s k a gora februarja — V lepem nasel ju J a s n a v K r a n j s k i gori so v zadnj ih nekaj let ih zgradi l i vel iko počitniških hišic, ob naravnem alpskem jezeru pa je Kompas postav i l gostišče Jasna .
Tako kot mars ik je drugje so šele zdaj začeli resno razmišljati o onesnaževanju voda v Jasn i i n načrtovati čistilno napravo. Jeseniški komite za urejanje prostora i n varstvo okolja že ugotavlja, da je postalo onesnaževanje v J a s n i problematično in bo zato čimprej treba spremenit i način odvajanja odpadnih voda tako kot, v K r a n j s k i gori . Vse onesnaževalce v J a s n i naj bi priključili na fe-ka ln i kana l i zac i j sk i s istem Jasne, k i se povezuje s Kran j sko goro. Projekt mora pr iprav i t i samoupravna komuna lna skupnost ob sodelovanju Kov i narja Jesenice in krajevne skupnosti K r a n j s k a gora.
D. S.
Slovensko gospodarstvo najbolj prizadene sklep, da bodo zvezne stimulaci je za izvoz v razvite zahodne države ukinjene. Zaradi tega bo naše gospodarstvo izgubilo okrog 10 mi l jard dinarjev. K e r so b i l i že lan i znani prv i znani lc i takšne odločitve, je mars ikdo popuščal p r i izvozu na zahod in se preusmerjal na vzhod, kjer je b i l izvoz nasploh denarno bolj zanimiv . D a se takšna gibanja letos ne b i nadaljevala, republiški izvršni svet razmišlja o uvedbi svojega sk lada za pospeševanje konvert i bi lnega izvoza.
Izvršni svet sprotno ocenjuje izgube. Ob tem je zanimivo spoznanje, da organizacije premalo same storijo za odstranjevanje izgub in trkajo na vrata izvršnega sveta, naj j i m on pomaga iz težav.
- j k
Iz de lovnih kolekt ivov Utoku nagrada Edvarda Kardelja
K a m n i k — Tovarna Utok iz K a m n i k a je med najuspešnejšimi de lovnimi ko lekt iv i v Sloveni j i in tudi v Jugoslavi j i . Zato je konec januar ja dobi la nagrado Ed vard Karde l j , k i so jo tokrat podel i l i drugič, saj jo podeljujejo le vsako tretje leto za izjemne dosežke i n prispevek k razvoju teorije in prakse samoupravl janja, (vs)
V Gradbincu ne zamujajo z roki
K r a n j — Na sestanku tehničnih vodij v delovni organizaci j i Gradbinec so ugotovil i , da se držijo dogovorjenih rokov za gradnjo na posameznih objektih. Nekaj zamude imajo le na eni i zmed objektov na P l an in i , kjer zamujajo zaradi m i za r sk ih del, in v K a m n i k u . N a jeseniškem koncu kasn i gradnja apartmajev Razor v K r a n j s k i gori zaradi slabega vremena. Ostale objekte pa končujejo v okv i ru rokov, k i so predviden i s pogodbo a l i v dogovoru z i n vestitorj i , (vs)
M E R K U R K R A N J
C ^ l g S S S o J g l E n G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 11. FEBRUARJA 1986 TQF
OD TU IN TAM... V Sebenjah se lotevajo dveh v e l i k i h akcij
Najprej telefon, potem • • w w
igrišče Sebenje, 8. februarja Odločili so se, da pohitijo, saj bi tako lahko še letos dobili nekaj telefonov. Takoj bi morali zgraditi tudi celotno omrežje, da bi se kasneje lahko priključili na novo telefonsko centralo v Krizah. Na kandidacijski konferenci so minuli teden potrdili delegate za delegacije v krajevni skupnosti in za vodilne funkcije v občini.
m
V Žiganji vasi imajo že lep čas precej pripomb na urejenost okolice pri cerkvi. Letos nameravajo obnoviti del starega zidu ter urediti kanalizacijo in prostor, kjer je zdaj zabojnik. Ta del je skupaj z večstoletno lipo središče vasi, stara cerkev pa je znana tudi po zunanjih in notranjih freskah. Pobudo za ureditev je dal Janez Dolinar iz Turističnega društva Sebenje.
Sebenje v tržiški občini so ena redk ih kra jevn ih skupnost i na Gorenjskem, kjer okrog 800 prebivalcev v štirih nasel j ih n ima nobenega telefona. »Projekt za izgradnjo omrežja je b i l narejen že pred deset imi leti,« prav i predsednik krajevne konference socialistične zveze F r a n c i Teran . »Vendar vsa ta leta n i bi lo možnosti. Zdaj pa smo se te akcije resno lo t i l i . Ugotov i l i smo, da je projekt zastarel , tako
glede števila priključkov kako r tu d i zarad i same trase. Zato smo že naročili terenski ogled i n obnov i tev projekta p r i Pro jekt ivnem podjetju v L jub l jan i . M i n u l i teden je b i l a na kand idac i j sk i konferenci v naši krajevni skupnost i takšna pobuda ponovno podprta i n zdaj se bomo z vsemi močmi lo t i l i akcije.«
Pokazale so se možnosti, da bi lahko že zelo kma lu dobi l i nekaj te
le fonskih priključkov. K e r naj bi že letos v Gor i cah začela delovati nova avtomatska telefonska centra la , bi bilo v sedanji centra l i v Križah sproščenih nekaj številk za področje Go ln ika . V Podjetju za ptt promet v K r a n j u podpirajo zamise l krajevne skupnost i Sebenje, da bi kra jan i sami naredi l i potrebne izkope ter kup i l i in položili celotno telefonsko omrežje. Nekaj telefonov bi lahko dobi l i še letos, vs i drugi pa bi dobi l i telefone, ko bi b i la možna priključitev na novo avtomatsko telefonsko centralo v K r i žah. Če bi se akcije loti i tako, bi b i l i vs i bodoči telefonski naročniki oproščeni pr ispevka s isu za ptt promet.
»Vzorčne pogodbe med krajevno skupnostjo i n kra jan i , k i b i se odločili za telefon, že imamo . V e n dar j i h bomo sk lepa l i , ko bomo ugotovi l i , ko l i ko je interesentov i n ko bomo na podlagi projekta lahko izračunali tudi stroške. Najbolj pomembno je, da zdaj čimbolj poh i t i mo i n da se čimveč krajanov odloči za telefon. S tem bomo stroške pocen i l i , upamo pa tudi na razumevanje i n pomoč občinske skupno sti,« ugotavlja F ranc i Teran.
Prob lem, s ka ter im se že več kot deset let spopadajo v kra jevni skupnost i , pa sta igrišče in dom oz iroma družbeni prostori . N a kandidac i jsk i konferenci so ugotovi l i , da so se zdaj pokazale možnosti za rešitev. Igrišče bi lahko zgradi l i pod vznožjem skakaln ice v Sebenjah, na tem prostoru pa potem še brunarico, k i b i lahko omogočila tudi nemoteno in organiz i rano športno, kul turno in društveno dejavnost.
»Z las tn ikoma zemljišča, Petrom Rezar jem i n Matevžem Markičem, se zdaj pogovarjamo o odkupu . Upam, da se bomo sporazumel i . Drugega primernejšega prostora v krajevni skupnost i namreč n ismo našli, ker so vse ostale površine kmeti jske. Razen tega pa sta na tem zemljišču tudi že voda i n elekt r i ka . M i s l i m , da bomo zemljiške stvar i rešili, potem pa b i se že letos l ahko lo t i l i gradnje igrišča, kasneje pa še gradnje brunar ice . P r i tem računamo na akt ivnost i i n delovno pripravl jenost m lad ih , pa tud i na pomoč i n razumevanje starejših krajanov.« A _ Z a i a r
Netaktno uveljavljanje pooblastila
Kranj — »Užaljena sem in ne morem se pomiriti. Moram povedati, kaj se mi je zgodilo. Morda bo tako vsaj v prihodnje pomagalo, da se še komu ne zgodi kaj takšnega.
Bilo je 3. februarja okrog pol petih popoldne. Bila sem na sprehodu in sem zavila v Živilino samopostrežno trgovino na Kokri-ci. Ker nisem domačinka, sem si z zanimanjem ogledovala založe-nost in izdelke. Nekajkrat sem vprašala prodajalko, koliko kakšna stvar stane, ker so bili izdelki pomanjkljivo označeni s cenami. Prišla pa sem pravzaprav zaradi blazine (zglavnika), ki sem jo nekaj dni prej videla v tej trgovini. V košarico pa sem dala še limone in loščilo za pohištvo.
Ko sem pri blagajni vse skupaj plačala, je prodajalka, ki sem jo spraševala po cenah (kasneje sem slišala, da je menda namestnica poslovodkinje), prišla k blagajni-čarki. Meni pa je rekla: 'Gospa, jaz moram kontrolirati.' 'Zakaj pa?' sem jo vprašala. 'Imam pravico kontrolirati blagajničarko,' je odgovorila in hkrati zagrabila za boršo, ki sem jo držala. Osorno me je vprašala: 'Kaj imate v njej?'
Bila sem osupla in ogorčena, saj nisem bila sama pred blagajno. Za mano so bili ljudje, ki jih poznam in me poznajo. Stresla sem osebne stvari iz borše in hkrati ogorčeno zahtevala, da se mi takoj in v pričo vseh javno opraviči. A se ni hotela, marveč je mirno odšla.
To je zgodba, zaradi katere se ne morem pomiriti. Želim, naj v Živilih poskrbijo, da se ne bo več ponavljalo takšno netaktno uveljavljanje pooblastil zaposlenih do kupcev.«
Džina Zupan K r a n j , Šorlijeva 13
L M 11 m i m |1 f « -l
Pišite nam ali sporočite po telefonu (21-835, 21-860), kaj se dogaja v vašem kraju!
Če sami urejate a l i popravl jate stanovanje
Jure vam svetuje Kranj, februarja — Kranj je po zaslugi soboslikarja in pleskarja Jureta Rihtaršiča med prvimi v Sloveniji dobil lokal na Ljubljanski 1 (na dvorišču za Jelenom), kjer vam svetujejo pri delih, ki jih sami opravljate v stanovanju, preskrbijo pa tudi material, ne glede na količino.
»Že 19 let sem zasebnik in vsa ta leta sem v pogovorih z l judmi a l i v trgovinah, kjer so ljudje kupovel i najrazličnejše materiale, spoznaval, kako nemočen je pogosto kupec, k i želi doma sam kaj postorit i . A l i mu ne znajo prav svetovat i a l i ne dobi majhne količine določenega blaga in mora vzeti več, čeprav tol iko ne potrebuje in mora ostanek zavreči, saj gre v večini primerov za hitro pokvarl j ivo blago. To pa je danes izredno pomembno, saj ljudje vel iko sami naredijo, pa tudi razmetavanje z mater ia lom al i napačno ravnanje z n j im obremenjuje družinski proračun,« pojasnjuje razloge za odprtje takšne poslovalnice Jure Rihtaršič, doma s K o -kr ice , l oka l pa i m a na Je lenovem dvorišču v K r a n j u . Vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro ter ob sobotah med 7. in 13. uro je odprt,
mogoče pa ga je najti tudi doma al i po telefonu 28-980. Seveda ob tem opravl ja naprej tudi svoje osnovno delo: pleskarstvo in sobo^likar-stvo.
Čeprav novost l judem še n i popolnoma znana, srečuje Jure Rihtaršič že sedaj zanimive pr imere. Ljudje ga sprašujejo, ko l iko in kakšen mater ia l je najboljši za prepleskanje tol iko in tol iko ve l ikega prostora, kakšno barvo, lak, kite, tapete, lesne premaze, lepi la, i zravnalne mase in podobno uporabi t i , kako se posamezno delo opravi , če človek dela sam prvič, kako se pripravi jo podlage za razna p leskanja , kako se l a k i r a parket, kako se odstranjujejo stare tapete i n lepijo nove, kako se mešajo
barve (v J u r e t o v i p o s l o v a l n i c i j i h tudi pr ipravi jo na željo stranke) in podobno. Za odškodnino posodijo čopiče, lestve, br izgalke in drugo orodje. Vedno več je povpraševanja po apnu, k i ga je težko dobit i .
V poslovalnic i na L jub l jansk i 1 s t ranka lahko naroči tudi mater ia l , k i ga bo rab i la pr i delu doma. Ob tem pa dobi nasvete, kakšen je , najboljši in ko l iko ga je treba kupi t i , da ga ne bo premalo.
Juretova poslovalnica takšne sorte je druga v Sloveni j i . P r va je b i la pred leti odprta v L jubl jan i . Njene izkušnje so dobre in tako kaže že v začetku tudi v K r a n j u .
J . Košnjek F. Perdan
Tudi to so bile počitnice — Medtem ko so drugi otroci med počitnicami p" čenjali različne vragolije, se drsali, smučali... pa je pionirska dramska sM pina v Adergasu pridno hodila na vaje. Že sredi tega meseca se bodo pre<f stavili z igrico Denisa Poniža Najlepša beseda. Režiserje prizadevni kultu1" ni delavec in predsednik KUD Borec iz Velesovega Silvo Sire. — D. Dolenc
Poslovno srečanje na Pokljuki Pok l juka — Delovna organizaci ja
Promet iz A lpetoura je tudi letos pr i prav i la srečanje s predstavnik i gorenjsk ih i n nekater ih drug ih delovn ih organizaci j , s ka te r imi med letom redno sodelujejo. Poslovno srečanje je bilo minul i petek v Šport ho
telu na Pok l juk i . Ko t so oceni l i , bilo lansko sodelovanje na področj1
tovornega in potniškega prometa ze
lo dobro. Letos pa bodo kakovo^ prevoznih storitev še izboljšali, sal so tako tovorni kot avtobusni vozfl1
park precej pomladi l i . A . ž
... KRATKE PO GORENJSKI Obiskana p lan inska predavanja • Gorje — V dobrem mesecu dn i sta b i l i v Gor jah dve zan imiv i planinskji predavanji : sredi decembra o jugos lovanski h ima la jsk i odpravi na Jalunjlj^ K a n g , m inu l i mesec pa o pohodu na Kilimandžaro. Predavanj i sta pr iprav i p laninsko in turistično društvo iz Gor i j , predavala pa sta Tomo Česen i n V i * Grošelj. L a n i poz imi so b i l a v Gor jah štiri tovrstna predavanja, enako na& tujejo tudi za to zimo. Letos je obisk precej večji.
A . Ambrožič
• C
Pridite danes na maškarado • Šenčur — Turistično društvo Šenčur bo danes, 11. februarja, pr i redi l "
maškarado. Maske vabijo, naj se ob ob 16. ur i zberejo pred šolo, od koder b<> sprevod k ren i l po vasi do Doma Kokrške čete. V s i bodo dobi l i nagrade, naj lepše pa bodo še posebej lepo nagradi l i . Ob 17. u r i pa se bo v dvorani nadalje vala vesela maškarada, kjer bo dovolj dobre kaplj ice in pustnega p r i g r i z k i Igral bo ansambel Boogie. Ob polnoči pa se bodo maske po običaju poslov i l 6
od pusta. A . Ž.
Naši kra j i (10) Piše Danica Dolenc
Adergas Samostansko poslopje, k i je bi
lo zgrajeno okol i leta 1732, so uporabl ja l i za vojaško bolnico, pozneje pa za prostore okrajne gosposke. Po letu 1826 so poslopje predeloval i in podira l i , leta 1860 so razprodal i samostanska zemljišča. Vse skupaj je padlo na škofijo. Škofje, k i si menda niso vedeli pomagati, so dovoljevali kmetom, da so podira l i zidove. Raznes l i so kamenje z obzidja in razdejal i zahodni samostanski trakt. Prav takšno dolgo ozko poslopje, kot še danes stoji na vzhodnem delu in se drži cerkve, je stalo na zahodu, pod gradom. O tem zdaj n i več sledu. Samostan je izgubi l polovico svoje mogočnosti. V ohranjenem vzhodnem delu poslopja je danes nekaj stanovanj in župnišče. T u so imel i adergaški in velesovski otroci šolo vse do šolskega leta 1955/56. Zdaj hodijo v novo šolo v Cerkl je . V nekdanj ih učilnicah i m a sk ladišče Zavod za spomeniško varstvo iz K ran j a . V nekdanj ih samostansk ih sobanah imajo prostore družbene organizaci je iz kraja, K U D Borec Velesovo s svojo dramsko skupino in mlad ins k i m pevsk im zborom, športno društvo, knjižnica in drugi .
Ko t povedo vaščani, pa romarska pot v Velesovo tudi po uk in i tvi samostana ni prenehala. Še vedno je privlačeval vern ike ma l i M a r i j i n kipec, k i ga župnik hran i v posebni v i t r in i za oltar jem. Predragocen je, da bi ga izpostavl ja l i v samem oltarju. Izdelan je v st i lu umetnikov južne Franci je in severne Italije t istega časa. 50 cm je visok, 19 cm širok, avtor n i znan. F igur i ca je i zde lana iz to-polovine. Nune so kipec oblačile v baročne obleke: Mar i j a je ime la za vsak praznik obleko drugačne barve.
Ma r i j i na cerkev v Ve lesovem velja za eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Bogato je opremljena z umetniškimi del i .
Romanski kipec Marije, ki ga je leta 1238, ob ustanovitvi samostana v Velesovem, podaril cerkvi patriarh Bertold, veliki prijatelj Slovencev.
Sprva so v njej visele s l ike Met-zingerja iz leta 1747, ko pa je slov i t i avstr i jsk i s l ikar Ivan M a r t i n Kremser -Schmid t nared i l sedem o l tarn ih s l ik za velesevsko cerkev, so Metzinjegrjeve s l ike romale na kor, kjer so še danes.
Ol tarne s l ike Kremser -Schmid -ta so vredne posebne pozornosti . Enkra tno delo so i n resnično občudovanja vredne. Nastale so v s l ikar jev ih najustvarjalnejših let ih . S l i k a r je dobi l p r i imek K r e m -ser zato, ker je b i l doma iz K r e m sa v Avs t r i j i . Ve l ja l je za najboljšega avstr i jskega oljnega s l i kar ja tistega časa. K o so cerkveni l judje na S lovenskem spoznal i njegovo umetnost, so naročila ka r deževala. Le r ta 1773 je nared i l tudi s l iko priprošnjikov zoper kugo za Pungar t v K r a n j u , leta 1773 i n 1778 drugo serijo s l ik za novo škofijsko cerkev v Gorn j em gradu, pred letom 1781 pa stenske i n oltarno s l iko v V i rantov i hiši v L jub l jan i . Razen teh del je ustvar i l za Slovenijo še celo vrsto drug ih s l ik .
)0R EK, 11. FEBRUARJA 1986 KULTURA 5. STRAN ( ^S^SicJJ©IESGLAS
Trdo in vestno delo Jožeta Bediča
Okamnine so hrepenenje Pšenice, februarja — Jeseniški zbiratelj okamnin Jeseničanom predstavlja eno najlepših zbirk v Evropi — Mladi se zbi-f&teljstva brž naveličajo — Izredni primerki polžev in morj i h lilij
Tehniški muzej jeseniške Želez n e je v Kosov i graščini na Jese-n i cah postavi l zanimivo razstavo z ^s lovom Okamene lo življenje v Jeseniškem prostoru. Grad ivo za Razstavo je zbra l i n uredi l dolgole-
n i zbiralec okamn in Jože Bedič. .Povsod po svetu se veča zanima
jte za ostanke davnega živalskega l l* rast l inskega sveta, k i se je v Kamninah ohrani lo do današnjih n i - Okamnine že dolgo ne sodijo
II v ve l ike narodne muzeje, pol i t aJajo zbrana naravna dediščina
^d i v ma jhn ih i n pokra j insk ih nui-,^jih. Okamn ine so hrepenenje, da
1 Čirnbolje spoznal i davne organizm i ^ , način njihovega življenja, ži-
'tenjske združbe in prostore tu, *ter živimo. , *V jeseniškem prostoru je ve l iko kamnin iz starega, srednjega i n Ovega zemeljskega veka,« pravi
^ 'goletni zbiralec Jože Bedič. I^arbonske i n permijske plast i v
M *\ a r avankah vsebujejo tr i lobite, ™|!avpnožce, številne ramenonožce,
jjfftljke, morske l i l i je , v severnih J 'ijskih A l p a h so korale i n mor -
w* e gobe. Z a n i m i v i so polži, r a z l i -^ e luknjičarke i n apnenčeve a l -
^ sistematičnim delom sem začel I ^ d dvajsetimi leti . Okamn ine je-I v
e r i iškega prostora so prodrle tudi r ^ a n s t v e n i svet in j i h omenjajo
j » a 2 lskovalci po vsem svetu. Od 29 j e določenih skup in je v zb i rk i 19
Ril n°vih, predvsem tri lobitov.
P r i delu moraš sistematično raziskovati i n uporabi t i vse svoje znanje. Po dolgo let ih že dobiš občutek, kje naj bi i ska l , in se le redkokdaj zmotiš. Iskat i pa je treba mesece in mesece.
Z b i r k a pa n i k o l i n i le sad r a z i skav na terenu, ampak tudi razvrščanja in določitve. P r i de lu upora bl jam ve l iko orodja, preparacije pa so zahtevno delo. Vedno je treba pričakovati, da mesece i n mesece ne najdeš ničesar, nato pa kasneje naletiš na bogato najdišče.
Bogata najdišča pa so nekod že kar pošteno i zropana, tudi na na šem območju. M l a d i n o okamnine privlačujejo, a se večina s is temat i čnega i n rednega dela, nenehne hoje i n iskanja , naveliča. M i s l i m , da je raz i skava o k a m n i n odličen i n zdrav konjiček, k i pa terja obi lo dodatnega znanja geologije i n kemije, iznajdl j ivost i , ve l iko ročnih
spretnost i , saj je vsak fosil p r imerek zase. E n i so g ladk i , drug i n a zobčani, vse pa je treba izločiti spretno i n z ve l iko l jubeznijo.
Zb i rka , k i jo imajo Jesenice, je tudi za evropsko primerjavo nadvse dragocena in pestra, saj vsebuje vse vrste fosilov, od morsk ih do kopensk ih ras t l in in živali. Povedo, da je b i la tedaj, v »njihovem« času, v K a r a v a n k a h subtropska k l ima , da, denimo, na Pr is tav i v Javorn i -ških Rov t ih tedaj sploh še n i bilo l i stavcev, rast l ine so živele v močvirju . Na razstavi so rast l ine od najstarejših do modern ih dob, vse od ve l ik ih praživali do t is t ih , k i so še vidne s prost im očesom. Zame osebno so zelo zan imiv i t r ikrpar j i , ker so v t istem obdobju začeli izumirat i in tudi dokončno i zumr l i , vrsta torej, k i se n i dalje razvi ja la.
Rod i n vrsto posameznih fosilov vedno določijo strokovnjaki , poslal i smo j i h že v Angl i jo al i v Moskvo. Nahajališča so v K a r a v a n k a h in Ju l i j c ih bogata, vel iko j i h je, vel iko sem j i h našel v Javorniških Rovt ih in na Dovjem.
Naslednj i moj pr i l jubl jeni kon j i ček so polži. V jeseniški zb i r k i so vsi polži i n prav po polžjih pr imer k i h je jeseniška zb i rka najbogatejša v Evrop i , saj so v njej vs i , že da vno i z u m r l i polži. Ve l i ko zadovol jstva m i n u d i tudi zb i rka m o r s k i h l i l i j , saj n i p r imera v Jugoslav i j i , da b i našli vse dele l i l i je s peclj i , čašo i n rameni.«
Jože Bedič je predvsem z lastn i m prizadevanjem, vztrajanjem i n l jubeznijo dal Sloveni j i i n Jugoslavi j i najimenitnejšo zb i rko o k a m n i n . Tud i s pomočjo Tehn i škega muzeja, ku l turne skupnost i i n republiške raz iskovalne skup nost i je z razstavo pokaza l drobec naravne dediščine i n n a m o d k r i l čudoviti okamne l i svet.
D. Sedej
Slovensko mladinsko gledališče se predstavlja z dvema predstavama. Na sliki prizor iz Svetinove Lepotice in zveri
Teden slovenske drame 86
Ivo Svetina: Lepotica in zver Lojze Kovačič: Resničnost Na letošnje Tednu slovenske drame, ki se konec tega tedna začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se Slpvensko mladinsko gledališče Ljubljana predstavlja z dvema predstavama. Vstopnice za vse gledališke predstave so na voljo od ponedeljka dalje.
KULTURNI KOLEDAR . K R A N J — V sredo, 12. februar-
dopoldne bo v osnovni šoli Dam i n a J e n k a v Ce rk l j ah občinsko ? r ečanj e lu tkovn ih skup in . Naj-p?,*3ša predstava bo i zbrana za rensko srečanje lutkarjev marca v Kamniku. Konec marca pa bo,
je znano, K r a n j gosti l sloven-* e lutkovne skupine .
. J E S E N I C E — Tehniški muzej e e . n i š k e Železarne je v Kosov i <jraščini pr iprav i l razstavo o ru -.p^sk i dejavnosti v zahodnih K a li a v a n k a h . Poleg s l ikovnega in do-! K H m en ta rnega gradiva je razsta-
teno tudi orodje i n pripomočki r
u dar jev ter številni vzorc i rud iz j^dišč i n rudnikov v Ka ravan -
Čemu pesniki v ubožnem času
Prešeren — središčna osebnost razmišljanj
Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju — edino te vrste v Sloveniji — je znova potrdilo svojo posebno vsebinsko fiziognomijo
K r a n j — Slovensko mlad insko gledališče se že vrsto let pojavl ja v programu Tedna slovenske drame — predvsem z inovat ivn imi predstavami . Selektor letošnje pr ireditve v K r a n j u , Andre j Inkret, je predlagal noviteto Iva Svetine ter predstavo, k i je nastala po romanu Lojzeta Ko -vačiča.
Ivo Svet ina je b i l doslej poznan predvsem kot pesnik, s tekstom Le potica i n zver pa prestopa v d r a m s k i i n gledališki svet, v svet umetnost i , k i črpa svoje najboljše iz poezije. Osnovna vseb inska izpoved temelj i na verzi j i Le prince de Bodonne, k i je b i la objavl jena leta 1757 in je upošteva la zgodnejšo obdelavo tega mot iva izpod peresa gospe de Vi lneve. Zgodba Lepotice je v tej verzi j i danes najbolj znana. K r s t n a uprizoritev Lepotice in zveri je b i la lani spomladi , v njej pa so sodelujejo: Radko Polič, Draga Potočnjak, M a r i n k a Štern,
J a d r a n k a Tomažič, Ve ron ika Drolc, Pavle Ravnohr ib , Ivan Rupn ik in Željko Hrs . Režija Dušan Jovanovič.
Ko t Lepot ica in zver je tudi R e s n i čnost Lojzeta Kovačiča krs tna upr i zoritev. Pr iredbo in režijo je oprav i l Ljubiša Ristič, pomočnica je b i l a Nada Kokotovič, ob njej pa še Staš Ravter, za scenografijo sta b i la odgovar ja la režiser in B j a n k a Adžič-Ur-sulov, k i je b i la tudi kostumografka. Glasbo je napisal M a r k o Brecel j . Nastopajo: Radko Polič, Sand i Pav l in , N iko Goršič, Pavle Rakovec, M a r k o Mlačnik, D a m i r Šaban, Go jm i r Le-šnjak, Pavle Ravnohr ib , Zdravko Zupančič, A t t i l a Gere, Ve l jko Macura , Zel jko Hrs , Jusu f Jonuz i , M i r o Novak, G l igor Atanasovsk i , Saša Jovanovič, M a r k o Brecelj in M a r i n k a Štern. K e r v K r a n j u ni pr imernega prostora, kot ga zahteva predstava, bo organiz i ran prevoz gledalcev v Ljubl jano.
-ar
f t o r n i k k u l t u r n i h ^ javnos t i v I sk r i L Mubljana — Ob s lovenskem ku l -l e t ] n e m p ra zn iku i n ob svoji štiride-
l e t n i c i je sozd I skra prvič pr ipra-IL, zbornik k u l t u r n i h dejavnosti
Obsežna, tud i l ikovno dognana r k a pr ikazuje široko i n razvejeno
fcJ^nost delavcev Iskre na najrazl i -V r J ? i n področjih, izstopata pa l iko-
1*0 J n hterarno ustvarjanje. S ku l tu-V širšem pomenu besede — se
l ^ * * r i ukvar ja približno 2 tisoč de-Mf>rfV o d skupaj 34 tisoč zaposlenih.
* d i c p )JO in so najbolj množične, so
Jo z b o r i , l i kovna umetnost, fol-jj^a> Poezija, gledališče, fotografija,
Tema na s impozi ju 5. srečanja slovensk ih pesnikov v K r a n j u je b i l a Čemu pesn ik i v ubožnem času, b i stvo njenega vsebinskega odvoda pa je usmerjalo številne odgovore v najrazličnejše smer i , to pa zlasti zato, ke r so tudi razpravl javc i pr ipada l i kaj različnim humanističnim področjem, se prav i čisto pesniškemu, a l i literarnokritičnemu, l i terarno-zgodovinskemu oz i roma filozofskem u . Zarad i tega so tako vs i predstav l jeni referati kakor tudi simpozi j-ske razprave določali dovolj samosvoje dialoške načine, bodisi semantično lingvistične, filozofske bodis i takšne, v ka te r ih je b i l a izražena neposredna pesniška prizadetost. Seveda je bi lo opazi t i , da se pesniška interpretaci ja, razumlj ivo, močno raz l ikuje od osta l ih , z last i znanstveno ekssaktn ih .
Razpravl javce je uvodoma precej zaposloval avtor uvodnega gesla, nemški pesnik Fr i edr i ch Horder l in , k i je v pesni tv i K r u h i n v ino izpovedal , da pravzaprav ne ve, čemu pesn i k i v ubožnem času; sicer pa je b i l a središčna osebnost simpozij s k i h razmišljanj pesnik dr. France Prešeren, v čigar pesniškem izročilu je problemat ika pesnikovega ustvarjanja in
jfoncert slovenskih narodnih pesmi
Akord 84 v Kranju K r a n j — Ljubite l jem zborovskega petja v K r a n j u se prvič pred-
tavlja l jub l jansk i komorn i pevsk i zbor A k o r d 84. Že ime pove, da gre v
a razmeroma mlado sestavo; dobro leto je od nas tanka zbora, k i ga °di d ir igent Jože Fi i rst , sestavlja pa ga osem ženskih i n devet moških
iz k ° V ' ^ o s ^ e J s e J e z bor , k i programsko zajema iz renesanse, delno pa . b a r o k a in seveda sodobne današnje glasbe, predstavi l javnost i z
i 6 r n a l e tn ima koncertoma v Narodn i galer i j i L jub l jana. Za seboj pa t, a Jo že vrsto snemanj doma i n na tujem, pa celo sto nastopov v
u J in i . ~. Zbor je v s lovenskem zborovstvu nekako zapolni l vrze l med ve l ik i -j 1 zbori i n oktet i . K m a l u po ustanovitv i je nastopi l na mednarodnem ^st iva lu v i ta l i janskem F a n u ter na festivalu v Baden-Badnu, kjer so 0 * u d i snemal i za radio. N a festivalu jugoslovanske sodobne glasbe v
Patiji so prvič pel i J a k o b a Ježa Cacc ia gioccoso, k i jo je komponist nudil prav n j im v krs tno izvedbo. Sodeloval i so na otvoritvi grafične Zstave v M i i n c h n u , kjer so pr i red i l i tudi samostojni koncert v okv i ru spodarskih i n ku l tu rn ih dnevov Slovenije, rad i j ska snemanja za ba-
r ^ r ^ i radio in snemanje za l jubl janskega. Razen koncertov v Ljubl ja-• Mar ibo ru , Kidričevem in v Nov i Gor i c i so lan i nastopi l i tudi na
turi- a r ° d n e m sejmu v Innsbrucku, ob tej priložnosti pa so pel i v živo s/~ l z a avstr i j sk i tretj i program. Prav te dn i je izšla nj ihova kaseta S ^ v ^ n s k o pesmijo do srca, k i je nastala na pobudo Cent ra za turisti-
0 l r* ekonomsko propagando p r i Gospodarsk i zbornic i Slovenije. Vjj Z narodn im programom s lovenskih pesmi se bo A k o r d 84 predstava u d i na koncertu v dvorani bivše kran jske g imnazi je v petek, 14. fe-
) r Uar ]a, ob 19.30. L. M .
obstajanja izražena z vso ostrino in samozavedanostjo. Ob Prešernovih pesmih Glosa , Sonetni venec, Pevcu, Zgubl jena vera so d iskutant i preciz ira l i naravo pesniškega dela, skušali def inirat i , med drug im, poezijo kot »zavest višjega jaza«, kot nekaj svetega, božanstvenega, pr i čemer pa je bi lo posebej poudarjeno, da je kategorijo svetega mogoče na pesniški ravn i vzpostavit i šele takrat , ko bogovi zapustijo človeka, ko nastopi tako imenovani ubožni čas.
Tud i vprašanje ubožnosti časa je bi lo ref lekt irano v najrazličnejših zvezah. Najpreprostejša osvetlitev je postavl jala razmer ja med mater ia l n i m in duhovn im uboštvom, toda ta formulaci ja se n i k a k o r n i zdela zadostna, saj se je v razprav i polar iz i ralo mnenje, da sicer res lahko govor imo o kategori j i uboštva v času, toda to samo v notran j ih odnosih, kaj t i vs i časi so v b istvu enako ubožni. A n a l i z a prob lema pa je pel jala še naprej , dokler n i bi lo čisto f i lozofsko ekspl ic i rano, da je današnji svet zabredel v skrajno kr i zo , na rob popolnega razpada družbe, ka r pa s svojim i posledicami pr izadeva tudi pesnikov položaj v družbi oz i roma ga u k i nja.
Mes toma je v razpravo ostreje posegla pesniška s t ran i n na osnovi zgodovinskih in las tn ih izkušenj zastavl jala bolj neposredna vprašanja o lastni zavezanosti času, v katerem se sprehajajo ka fkovske muke i n ka žejo na popolno katastrofičnost ustvarjalnega subjekta.
Vsekakor je letošnji pesniški s impozij v K r a n j u potekal na iz jemni inte lektualni ravn i in s tem ponovno potrdi l svojo posebno vsebinsko f iz iognomijo. Ne gre pa prezret i tudi okoliščine, da je to ed ina republiška prireditev te vrste p r i nas.
F. P.
Koncert ljubljanskih glasbenikov
Quatebriga navdušili V četrtek, 6. februarja, je v okviru akcije Vesele počitnice v Delavskem domu pred več kot 300 poslušalci nastopila skupina Quatebriga
K r a n j — Resn ic i na ljubo je treba zapisat i , da se je tudi tokrat koncert začel s polurno zamudo; a, kot kaže, je k ran j ska pub l ika netočnosti že vajena i n se ne razburja prav posebno. Osrednj i dogodek večera je b i l promoc i jsk i koncert mlade l jubl janske jazzovske skupine Quatebriga, k i ima po uspešnem nastopu v Cankar jevem domu pred mesecem dn i krajšo promoci jsko turnejo po Sloven i j i .
M i l k o Lazar (sopran in alt saksofon), Igor Leonard i (kitara), Aleš Rend la (bobni) i n N ino De G l e r i a (bas kitara) so ob odsotnosti petega člana Dav ida J a r h a (na služenju vojaškega roka) prepričljivo predstavil i svojo glasbo. Ma jhna negotovost ob prv ih akord ih je iz skladbe v skladbo bolj izginjala, dokler n i popolnoma izg in i la . Ob tem pa je bilo čutiti vedno pristnejši st ik izvajalcev s poslušalci. Quatebr iga so kval i te tn i tudi kot posamezni instrumenta l is t i , ka r je lepo ponazor i l solo bobnarja Aleša Rend la v sk ladb i Afričan g i r l is coming home. Ob dveh dodatk ih
(na zahtevo občinstva seveda) so se mlad i g lasbenik i po skoraj u r i in pol igranja poslovi l i .
K o smo se po končanem koncertu pogovarjali s člani ansambla , so enoglasno zagotovil i , da so ime l i sicer malo treme (češ, poznana mrz l a k ran jska publ ika) , ampak je šlo. Doda l i so še, da je b i l a organizaci ja dobra, občinstvo odlično i n da želijo spet pr i t i v K r a n j .
V zadnj ih 14 dneh sta b i la v K r a n ju dva koncerta, na kater ih je prek 600 mlad ih poslušalo glasbeni skup i n i po svojem okusu . K l u b ljubiteljev glasbe kot organizator tovrstnih koncertov razmišlja, da b i se to, na začetku leta akt ivno delo na koncertnem odru nadaljevalo vse leto, posebno poleti na v r tu gradu K iese l -stein. To pa ne bo odvisno le od nj ih , ampak predvsem od delegatov posameznih samoupravn ih interesnih skupnost i v k ran j sk i občini, k i b i z dodelitvijo ustrezn ih finančnih sredstev pomagal i , da b i se ta razmišljanja spremeni la v stvarnost.
V ine Bešter
Novo na knjižnih policah
Prebujenje I, II Antologija jugoslovanske proze v obdobju 1941—1945, ki je pravkar izšla pri Prešernovi družbi, predstavlja med jugoslovanskimi tudi 33 slovenskih avtorjev v novelah, črticah, pismih in nedokončanih delih
Danes a l i A p o k a l i p s a
K r a n j — Eksper imenta lna gledališka skup ina Gledališče čez cesto bo v četrtek, 13. februarja, ob 20. ur i v koncer tn i dvorani Delavskega doma (vhod 6) v K r a n j u upr i zor i la poetično dramo Andrej a B l a t n i k a Danes a l i Apoka l ipsa . Predstava je na l anskem republ iškem fest ivalu v Ce l ju prejela vrsto pr i znanj , prav s to predstavo pa so se k ran j sk i gledališčniki predstavi l i tudi na fest ivalu Večer i bratstva v P r i z r enu .
L jubl jana — Komaj rojena zb i rka V r b a pr i Prešernovi družbi je bogatejša za dve kn j i g i . N a nedavni t i skovni konferenci je b i l a predstavl jena antologija jugoslovanske proze v let ih 1941 — 1945 v dveh de l ih z naslovom Prebujenje. V njej so zbrana dela šestdesetih jugos lovanskih avtorjev, med n j im i je tr i intr ideset s lovenskih. Črtice, novele, od lomki romanov, spominska pričevanja i n p isma ustre l jenih sta dr. Janez Ro tar i n prof. E m i l Cesar ured i la kot knjižni pr ikaz ustvarjalnost i majhnega naroda v časih najhujše preizkušnje.
V antologij i so z del i zbran i avtorji različnih svetovnih nazorov. Ksaver
Meško ob Lov ru K u h a r j u , Edvard Kocbek ob Mate ju Bo ru , Miško K r a njec ob Meši Selimoviču, V i t om i l Zu pan ob Fad i lu Hodži. V zb i rk i je ob tak ih znan ih p isate l jsk ih imen ih uspelo najt i svoje mesto ime neznanega avtorja Franceta Kožarja — E n svet večer 1941 — črtica, napisana v taborišču Mauthaussen . Če velja, da je l i teratura vest časa, potem ga pravkar i zdana antologija jugoslovanske proze med vojno prav gotovo predstavl ja. K n j i g a je pomembna tudi zato, ker prvič upošteva dela vseh s lovenskih pisateljev, k i so p i sal i v vojnem času, razen teh pa še nedokončana dela pisateljev, k i j i h je smrt doletela kot borce, taboriščnike, t a l c e . . .
@ ® I M 1 S S ^ I E S G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI
J a k a Peternel :
Najlepše je, če dobiš dekle iz sosednje vasi Kje so tisti časi, ko so bile hiše po hribih še polne deklet, ko jih še nista zvabili tovarna in dolina. Čakale so na fante s kmetij, ki so ob nedeljah popoldne prihajali vasovat. Porajale so se ljubezni in ko so bili mladi »godni za moživ«, so šli strici in tete na oglede, pred pustom pa so že ukali svatje
Danes n i več te živahnosti. Dekle ta jo, kakor hitro le morejo, poberejo v dol ino v tovarno, na kmet i jah ostajajo fantje sami , se bore z zemljo in z živino, da b i obdržali kmeti jo, jo moderniz irajo po svoj ih močeh, da b i morda vendarle pr i tegni l i dekle, k i b i hotela postati gospodinja, da b i na izbi spet zajok a l i o t r o c i . . .
Kmečki fantje hodijo zdaj po dek le ta v dolino. N a srečanja. Organiz ira jo j i h sami , zdaj tu, zdaj tam, v hotel ih, v gost i lnah. In dekleta se opogumljajo, prihajajo na zabave. M o r d a tudi že spoznavajo, da tova rna n i vse, da bo zemlja vsak dan več vredna i n pomembnejša, lažje bo preživljala družino kot tovarna .
J a k a Peternel iz Izgorjev nad Žirmi je eden od organizatorjev srečanj kmečkih fantov i n deklet. L a n i enkrat je F ranc O k o r n iz Zgorn j ih Novakov spomni l , da b i bi lo dobro, če b i organiz i ra l i srečanja. Nič čudnega, da se je take spomni l , saj je v Spodnj ih in Zgorn j ih Novak ih danes ka r 40 kmeti j brez gospodinj, če štejejo le starejše od 30 let. Če bi nared i l i mejo pr i mlajših, b i j i h bi lo še več.
P r v i srečanje so organiz i ra l i ju n i ja lan i v Šmartnem pod Šmarno goro. B i lo je kaj revno, se spominja J a k a . Le dvajset fantov je prišlo in eno samo dekle, pa še to n i upalo naprej k fantom. V Črni v rh nad Idrijo je prišlo nekaj deklet, v hotel Transtur i s t v Škof j i L o k i novembra tudi , na četrtem srečanju 7. decembra v Mantov i na V r h n i k i se je
pa »odprlo«. Prišlo je 70 fantov i n 20 deklet. K o so b i l i 18. januar ja letos v Sevnic i , je prišlo 150 fantov i n 50 deklet! To je b i l resnično uspeh. V Sevnico j i h je prišla snemat beograjska televizi ja, ker imajo podoben problem tudi kmečki fantje v Mačvi.
S lovensk i kmečki fantje bodo svoja srečanja nadal jeval i , pravijo. Že februarja se bodo verjetno dobil i , zagotovo pa spet okrog 8. marca v Mantov i na V r h n i k i . Zdaj morajo pohiteti , ko še n i dela na polju, potem ne bo časa. Vese l i so, da so se dekleta odzvala, in prepričani so, da j i h bo prišlo vsakič več. Srečanja so organ iz i rana vedno bolje: povabi l i bodo humoriste , razne ku l turn ike , ne le harmon ikar ja za ples.
Kmečki fantje so prepričani, da b i v svoj ih pr izadevanj ih uspel i še bolj, če b i ime l i podporo v kater i od organizaci j , v socialistični zvezi, v zadružni zvezi: finančno in moralno podporo širše družbe bi potrebova l i . J a k a Peternel razmišlja, da bi morda kmet i jske zadruge namenile kakšen odstotek od svojega dohodka v sk lad za pomoč kmečkim fantom in dekletom pr i pr ire janju družabnih srečanj. Tak sklad naj b i ustanovi l i p r i Zadružni zvezi Slovenije. Mora lno pomoč pa naj bi dala socialistična zveza in s indikat. V Sloveni j i je vel iko tovarn, kjer dela na tisoče deklet s podeželja. M o r d a bi obveščali o srečanjih tudi prek s indikatov a l i tovarniških glasi l .
J a k a Peternel je doma iz Izgorjev nad Žirmi. Za raz l iko od ostal ih kmečkih gospodarjev tam okrog, k i so ostal i sami , je b i l on že poročen. 1959. leta je šel v Amer iko , živel in delal je v Cleve landu, pred deset imi leti pa je s hčerko prišel domov. Zdaj tudi on išče novo družico, k i b i b i la pr iprav l jena pr i t i k njemu v Izgorje. Lep kraj je, lepe položne njive ima , vse obdela s 3-tonskim zetorjem.. V hr ib ih s i , pa tega sploh ne občutiš, prav i . Nekaj Ljubljančanov je že naredi lo počitniške hišice v bl i -
K a r je človeku namenjeno, to pride, razmišlja J a k a . Mo rda se tudi njemu še kdaj nasmehne sreča. Najlepše je, če dobiš dekle iz sosednje vasi , k i jo poznaš, poznaš njene brate, sestre, starše, n j ih navade. Tud i če pride od dalj , od kod z Dolenjske, je lepo in prav. Živa pa j i m je svetovala dekleta iz M a kedonije. Še bodo pr i re ja l i srečanja in prepričan je, da bo mars ika te ra gorska kmet i ja prav s pomočjo nj ihov ih srečanj spet oživela.
D. Dolenc
K l a v r n a kupčija na bolšjem se jmu
Več prodajalcev kot kupcev Kranj, 8. februarja — Za konec zimskih počitnic je Klub študentov želel razveseliti kranjske šolarje z bolšjim sejmom, pa mu ni ravno uspelo. V Delavski dom je to sobotno dopoldne privabilo le redke mimoidoče, pa še ti so bolj pasli radovednost kot kupovali.
ka . »Kar dobro gre,« je povedal. »Danes tu sicer n i pravega življenja, a upam, da bom prodal str i pe, k i sem j i h že prerasel . Prodaj a m j i h kar po pet skupaj (po sto dinarjev), da gre hitreje.«
Kdove kaj je bi lo bolj kr ivo za k l a v rn obisk na sobotnem bolšj em sejmu: pustna sobota z norčavim sprevodom maškar po mestu a l i morebi t i slabo vreme. Obiskovalca, k i še pomni l ansk i počitniški bolšji sejem, je letošnji močno razočaral. Že prodajalcev je bilo v pr imer jav i z lan i mnogo manj , saj so zavzel i le sejno dvorano, a je b i l a k l jub nj ihovi navzočnosti v idet i precej prazna.
L a n i je b i l a z obema hodn ikoma vred ve l iko pretesna. Letošnji organizatorj i so bržkone pozabi l i na ozvočenje, saj je bi lo med stojn i cami slišati le prediren zvok ure z melodijo za bujenje i n pri tajeno šepetanje razočaranih branjevcev. L a n i se je po vsem T rgu revolucije raz legala hrupna glasba, tako da je vsak že iz radovednosti , kaj nek i se dogaja, zav i l v De lavsk i dom.
Res škoda, da je bilo kupcev manj kot prodajalcev. Slednj i so tako preštevali le drobiž, pa tudi pravega kupčij skega užitka tega dne niso doživeli. Zdolgočaseni obiskovalc i se jma so v nekaj m i nutah obšli redke stojnice, brez zan iman ja so si ogledovali razstavl jene predmete, sem in tja povprašali po ceni (branjevci b i jo b i l i pr iprav l jen i tudi spustiti), nato pa odšli naprej . Z a izbirčnega kupca, vajenega l jubl janskega bolšjega sejma, jo b i la k ran j ska zaprta tržnica resda slabo založena, pa vendar &e je dalo mars ika j najt i : otroška oblačila, smučarske komplete, k i so j i h otroci že preras l i , pisane gumijaste škorenjč-ke za malčke, k i radi čofotajo po lužah, igrače, kasete (tudi takšne za računalnik), že prebrane str i pe, plakate z m lad im najljubšimi pevci, okraske, k i j i h domise lna dekleta sama izdelujejo, žepne i n dr. romane, drsa lke , celo otroške
knjige. N a dveh stojnicah so bile na prodaj tud i ure tuje izdelave, pa elektromotor in slušalke . . .
Najbolj prekal jen prodajalec je •toil nedvomno Rado Jankovič, k i i m a precej izkušenj že z l jubljanskega sejma. K l j u b born i kupčiji je b i l dobre volje.
»Tu se res ne da vel iko zaslužit i , vendar sem kl jub temu zadovoljen. Prodal sem že nekaj metuljčkov (po 20 dinarjev kos), ponujam tudi ure i n baterije, k i sodijo zraven. Bomo videl i , če bo danes še kaj sreče. J u t r i pojdem na sejem v Ljubl jano. T a m se da zaslužiti tudi po dva, t r i mil i jone eno samo dopoldne. Današnja kupčija na tukajšnjem sejmu pa je bolj za konjiček kot za zaslužek.«
Nina Kropovšek, k i je z bratom in sestro prodajala otroška oblačila, k i so j i m že vsem trem postala premajhna, je ime la manj sreče. Nekaj staršev, k i je prišlo z otroki na bolšji sejem, je kupi lo dva, t r i dobro ohranjene puloverje.
»Denarja je bolj malo, ker imamo nizke cene. Kaže, da nam bo danes ostalo vel iko robe. N a spomladanskem sejmu na prostem pa smo vse prodali.«
M a r k o Trebeč, k i je prodajal stripe, je iztržil b l i zu dva tisoča-
O k r a s k i iz mavca in gline, k i j i h izdeluje i n prodaja Tanja Per -vanja, niso ogrel i kupcev.
»Po tristo dinarjev j i h prodaj am, a sem pr iprav l jena tudi ba-rantat i , če b i le kater i od kupcev želel. Današnji obisk je res k lav rn , najbrž zaradi pusta. P a tudi premalo plakatov je razobe-šenih, da b i ljudje sploh vedeli za sejem.
D. Z. Žlebir
Naravos lovn i pouk v nekate r ih naših vr tc ih
Malčki navdušeno umivaj* vodo Jesenice, februarja — Fakulteta za naravoslovje in tehnologi Ljubljani se je odločila, da v nekaterih naših vrtcih poskus vzgojo naravoslovja. Malčki ob prijetni zgodbi spoznavajo n 1
vne pojave in zelo radi sodelujejo vem načinu ven pr i tek la čista, ji b i lo zelo všeč i n vs i so se potlej * n ja l i . da se vodo vendarle da unv
Pr izadevamo s i , da pr i pou* otrokom ne b i bilo dolgčas — in I tudi n iko l i n i . Vse se dogaja ob z$ bi in malčkom tako zbujamo t® vednost in raz iskovaln i duh. Z ^ manjem spremljajo poskuse in t" sodelujejo: kako se da napravit i $ lo iz krompir ja , čudovita je ig^8. tem, katere snovi se v vodi skrije katere pa plavajo al i potonejo
V Združenih državah Amer i k e , V e l i k i Br i tan i j i , skand inavsk ih i n drugih zahodnih državah so v v r t c ih že pred leti začeli z naravos lovnim in tehničnim poukom. Raz iskave so namreč pokazale, da je po petem letu starosti otrok že dojemlj iv za nekatere osnovne naravoslovne pojave. 1
Tud i pr i nas se je pred letom dn i fakulteta za naravoslovje i n tehnologijo odločila po iskusi t i z vzgojo naravoslovja p r i nekater ih s lovensk ih ma l ih šolarjih. V jeseniški občini je raz iskovalno nalogo podprla občinska raz iskova lna skupnost. Danes se vsi jeseniški ma l i šolarji ukvarjajo z »raziskovanjem naravoslovnih pojavov«.
Voda se ne more umi t i . A l i pač? »Vzgojiteljice smo bile na strokov
nem seminar ju, kjer so nas temelj ito seznani l i z vzgojo naravoslovja p r i malčkih v ma l i šoli,« pravi jeseniška vzgojitel j ica Cveta Ta rman . »Program obsega devet nalog, za katere so potrebni pripomočki i n ka r precej mater ia la .
Otroci so zelo nadušeno sprejel i ta pouk, vsako nalogo opravimo enkrat mesečno. Razuml j i vo je, da je treba predstavit i posamezen pojav na i z jemno preprost, privlačen i n o t roku dojemljiv način.
N a začetku smo ugibal i , če vodo lahko umi jemo. Otroci so ime l i deljeno mnenje, zato smo nabra l i v e l i ko kamenčkov, plastenke, ced i la i n zemljo. Vse smo da l i v plastenko i n dob i l i s i lno umazano vodo. K o pa je po preprostem i n za otroke z a n i m i -
O l imp iada balončkov M e d devet imi nalogami je tudi i
skus z balončki, k i lahko plavaj" z raku a l i pa ne; prepričamo s& barv i la znajo plezati a l i ne, sponv pa bomo raz iskoval i , če se da i n " ko se da posrkat i sončne žarke.
Te preskuse bomo še ponovij1
znanje utrd i l i , s tem pa si širili zor j a i n spoznanja o naravi . ' membno je, da otroci pr i tem deW da perejo pesek, oglje, režejo kr" pir . . . S leherna mama ve, kako v lačno je to doma, kaj šele v vrtci* skup in i s sovrstnik i .
Naravos lovni pouk ne obreme'j je našega rednega dela, naspro' — imenitno dopolnilo mu je. V» tr inajst vzgojiteljic, tol iko nas na senicah sodeluje pr i raz iskav i , samo dobre, spodbudne i n koris| izkušnje. M i s l imo , da je to boga*1' vzgojnega programa male šole. ustreznem pouku i n predstavitvi* ravoslovnih pojavov so vs i otroci ' posleni, nobenemu ni dolgčas, ^ ven pa j i h raz iskave še neznafl* veselijo.« D. Se*
M a r i j a i n Peter S i tar najboljša pover jenika
Prešernovi rojaki so zvesti knjigi Moste pri Žirovnici, februarja — Marija in Peter Sitar sta dob| najvišje priznanje Prešernove družbe, saj sta že dolga leta o<*|J čna poverjenika z največ naročniki. Prešernova knjiga bi mor^ biti na policah slehernega slovenskega doma.
»Spominjam se še,« nadaljuje ^ M a r i j a i n Peter Si tar iz Mos t pr i Žirovnici sta med poverjeniki Prešernove družbe v Sloveni j i prejela najvišje priznanje, ker sta že dolga leta najzvestejša in najbolj vestna pover jenika z največ naročniki.
»Vse od leta 1957 sem poverjenica Prešernove družbe na žirovniškem območju, k i šteje deset vasi,« prav i upokojena pedagoginja M a r i j a S i tar . »Danes imava oba z možem 243 n a ročnikov, ka r je za Žirovnico ka r precej. Z d i se nama, da so ljudje vedno pr iprav l jen i kup i t i knj igo, če jo le znaš prav predstavit i . N i k d a r n isem užaljena, če me pr i v ra t ih od slovijo, i n n ikda r ne pokažem jeznega obraza, če nočejo naročiti Prešernove zb i rke . Dobro vem, da so najbrž v denarn i s t isk i i n bodo k n j i ge naročili prihodnje leto.
Ne str in java se z ugotovitvijo, da Slovenci malo beremo, saj v stat ist iko, kot je dejal Matjaž Kmec l , sploh nismo vključili mladine do petnajstega leta. T a mlad ina pa bere, že po učnih načrtih mora brat i . Prešernova družba mis l i na mlade, saj je v zb i rk i vedno tudi delo za mladino.
Vese la sva, da naročnikom letos lahko ponudiva na pogled lepše knjige. Takoj so pošle, ka r n i čudno, saj je za sedem knj ig s koledar jem treba odšteti le 1400 dinarjev. Te knjige so bile vedno najcenejše i n naj b i prihajale v s leherni s lovenski dom. T u d i za prihodnje leto je izbor pester i n l i terarno bogat, zato se prav nič ne bojiva, da naj in i naro čniki ne b i še naprej ostal i zvesti Prešernovi družbi.«
» o p u i i m i j a i i i se £>e,« iiciuctijujc -v rij a S i tar jeva, »ko sem od A n g ^ Vidiceve prevzela poverjeništv0
se takoj napot i la v Smokuč. To j e ! lo kmečko naselje i n tedaj je ^ kmetom hudo zaradi v i sok ih davK" P r i v sak i hiši sem j i h »slišala« zar* davkov, Prešernovo knjigo pa so naročil i . . .
Ka j mora vedeti dober pove^ nik? Predvsem moraš čutiti, da prepričuješ za nekaj dobrega, ' knjigo, k i bo z leti dobivala ve<> večjo vrednost, obenem pa duho^1
bogatila. Oprav i t i je treba veliko! 1
t i , vse knjige je treba razvozit i , \i so se ljudje navadi l i , da knj iga pfl. pred vrata. Včasih sva šla na p° kolesom, danes gre z avtomobil" lažje, je pa izredno vel iko dela.
Želiva s i , da b i dobra knj iga $ šernove družbe našla svoje mesto knjižnih pol icah slehernega slo^' skega doma i n ne le v kra j ih , W prebivajo Prešernovi ro jaki , ki kn j ig i zvesti. Ka j ne b i bilo lel predvsem pa koristno, da b i ime11
na posamezna dela Prešernove dy be (lepo s l ikanico K r s t p r i Sav ic i ; Povodnega moža, denimo) odkup! delovne organizacije i n j i h poklo^ namesto značk a l i praktičnih d#. Zgleden pr imer je Lesn ina , k i j e
svojo prireditev naročila 5 tisoč J kanic Povodnega moža, k i so velj* kot vstopnica za vse delavce. 2^ stno je, da i m a vsa Železarna le P bližno deset naročnikov. Ve l iko M bi lahko naprav i l i tud i po šolah.«
D. Sedejj
Marija in Peter Sitar, najboljša poverjenika Prešernove družbe
I 2 B E K , 11. FEBRUARJA 1986 KRONIKA 7. STRAN ^ g ^ S S J J g l E S G L A S
Varnost na goren jsk ih smučiščih
Naslednje leto nove proge in obnovljene naprave Zelenica, februarja — Štiri žičničarske naprave na smučišču Zelenica se te dni neumorno vrtijo. Po manj kot štiri kilometre dolgih progah smučajo gostje iz Kompasovega hotela na Ljubelju, tržiški šolarji, člani tamkajšnjega smučarskega k lu ba in drugi domačini, ki se želijo nasmučati na odličnem snegu nekaj več kot 20 hektarih osojnih smučišč. Za njihovo varnost je, kot vsako leto, dobro poskrbljeno.
Reditelj sko službo na Ze lenic i opravljajo tržiški smučarski vaditelji, člani tamkajšnje gorske reševalne službe pa prav tako redno de-žurajo na smučiščih. Pred začetkom sezone so reševalci obnovi l i znanje iz reševanja na smučiščih, tako da j i h res ne more nič presenetiti. Za reševanje s sedežnic so letos modern iz i ra l i reševalne naprave, saj so j i m prej za to služile le vrvne lestve. Ze lenica je eno najbolj p lazovi t ih smučišč na Slovenskem, zato nenehno nadzirajo, a l i morda grozi nevarnost plazov. Ob večji nevarnost i plazov morajo smučišče zapreti (letos je bilo to le enkrat), sicer pa je poskrbl jeno za odstreljevanje plazov.
Zelenic i narava pomaga označevati smučišča, k i na eni s trani mejijo na gozd, na drugi pa skale. Proge se ne križajo, temveč prehajajo ena v drugo, tako da n i nevarn ih križišč, kjer b i pr ihajalo do trčenj.
Nevarnejša mesta so zavaroval i z ograjami in označili s predpisanim i znak i . Proge so označene po zahtevnosti (najtežja je proga L jubelj, T r iange l in Vrtača sta tudi za povprečne smučarje, najlažja, C i c i ban, pa za najmlajše in začetnike) in te oznake smučarji večinoma spoštujejo, zato je na Zelenic i tudi manj nesreč kot na drug ih smučiščih. K o t je dejal vodja smučišč na Zelenic i Matevž Zaplotn ik , reditel j i skorajda nimajo dela. Posredujejo le ob hujših gnečah. Še najdaljše vrste so v višku sezone pr i blagajni, kjer morajo včasih postav i t i tudi pomične ograje, če beseda redarjev ne zaleže. Običajno na Zelenic i smuča okol i tristo, štiristo smučarjev, kadar pa se j i h gnete bl i zu tisoč, na pomoč pokličejo tudi miličnika s tržiške postaje mil ice.
»Majhno smučišče, kakršno je naše, je lahko obvladovati«, pravi Matevž Zaplotn ik . »Smučarji so se
Zaradi zastarelih naprav je vožnja na Zelenico hladna in dolgotrajna.
Matevž Zaplotnik, vodja smučišč na Zelenici
navadi l i na discipl ino, spoštujejo oznake in se zavedajo nevarnosti . Proge so dobro urejene. Prednost našega smučišča je sneg, k i je vselej idealen za smuko: proge niso n i kdar ledene, spomladi pa smučarjev ne ov i ra težak sneg. Zato tudi najbolj zahtevni smučarji uživajo na snegu domala do konca sezone, do 1. maja.«
Za varnost smučarjev je na Zelenic i res dobro poskrbljeno. Zato pa to gorenjsko smučarsko središče bremenijo druge slabosti. Zastarele naprave lahko prepeljejo le pr i bližno 1200 smučarjev na uro, se-dežnica Zelenica I, k i od hotela na Ljubel ju vozi na Zelenico, predstavl ja ozko grlo za ves center. P r i hodnje leto, obljubljajo, jo bodo rekonstru i ra l i . Če b i razstre l i l i kamenje, bi b i la s m u k a možna že ob tanjši snežni odeji. Smučanje b i b i lo še varnejše, ko bi odpravi l i nekatere ožine na progah. Rad i bi razšir i l i tudi dostop na progo Vrtača. Pr ihodnje leto b i moralo b i t i pr i pravljeno tudi novo smučišče P lana na samem vrhu Zelenice. Vlečnica P l ana b i z devetsto do tistoč smučarji na uro domala podvoji la sedanje zmoglj ivosti smučišča. K o bo vse to urejeno, bodo smučarji občutneje pogrešali sanitari je na smučišču in gostinske usluge, k i so j i h zdaj deležni le v domu al i v dolin i . N a Vrtači bi mora l i odpreti okrepčevalnico, vendar j i h zdaj pestijo težave z vodo; na srednji postaji je sploh n i .
Zelenic i , k i jo smučarji morebit i še preslabo poznajo, se torej obeta postopni razvoj. Upajmo, da bodo sodobnejše naprave in več smučars k i h površin kasneje sem gor pr i vabile tudi smučarje, k i zdaj mimo tega privlačnega gorenjskega smučarskega središča hiti jo v Avstr i jo .
D. Z. Žlebir
^£gdstavljamo v a m pokl ic miličnika
Pes je dragocen pomočnik k Z l c, januarja — Kmalu potem, ko je Matjaž Kos končal kadet-K f t šolo za miličnike in opravil pripravniški staž, se je odločil
P°stati vodnik službenega psa. S psom Baskom sta se za to nalogo izurila v šoli RSNZ za vzrejo in vzgojo službenih psov v Podu-
Mat mm
jaž Kos , miličnik na postaji ce v Tržiču, je vodnik službene-
f a Psa šest let. S štirinožnim sode-lav eem je tudi ob službi ve l iko dela,
e ndar se ga je Kos že navadi l . P r i e * u pa m u je pes v vel iko pomoč. »Delo s službenim psom i m a veli-
0 Prednosti. Pes me spremlja pr i l^Ki obhodih, na kater ih si
nko natanko ogledam vse objekte, požiram vsako, še tako zakotno ul^-
* n ° P a z i m rnnogo malenkost i , k i ft Pri obhodih z avtomobi lom ne bi .
Novost v prometu v^e dni dobiva L jubl jana dobrodo-j*° novost, k i jo v prometu po vsem
e t u že s pr idom uporabljajo. Gre vj semaforski sistem, k i zagotavlja j S c e m večjo varnost i n ne moti av-/J^obi lskega prometa. Nov semafor ^ uri bodo namest i l i vzdolž Titove . s te v Ljubljani ) deluje tako, da pe-^ c pred prehodom za pešce, če želi f 0
2 cesto, pri t isne na gumb na sema-lt 0 • e m drogu. Zelena luč se prižge,
Jo sproži poseben računalniški v °.8ram. Zelena luč gori minuto, do-
1 dolgo, da lahko pešec nemoteno
Širi se trakuljavost £ ^kofja L o k a , februarja — Zadnje j ? S e se v škofjeloški občini vse bolj fcav ^ r a v o s t govedi i n zaradi črnih v ^ ° l o v obolele živine tudi t rakul ja-
s t med l judmi . Po mnenju veterl-K i r s k e g a inšpektorja postaja prođem «~ - « — J - i
lotiti
K a d a r nas iz gostinskega lokala pokličejo, naj posredujemo, grem običajno s psom. Če pr idem z avtom, me razgrajači opazijo že od daleč, če pa pripešačiva s psom, lahko p r i k r i to pr ideva še pravi čas, da zalotiva kršitelje na delu. Razgrajače laže umir imo , če je zraven tudi pes. Mnogi ljudje namreč čutijo strah pred njegovimi ostr imi zobmi, zato se ob psu prej umir i jo kot zgolj ob našem prigovarjanju. P r i varovanju javnega reda i n m i r u je pes dragocen po-
prečka cesto, avtomobil ist pa tudi ne čaka predolgo.
N a Goren jskem promet skoz i naselja sicer n i tako gost kot v Ljubl jan i , pa bi vendarle prav prišel takle semafor. Z last i bi ga b i l i vesel i starši s P lan ine v K ran ju , kater ih otroci obiskujejo osnovno šolo na Pr imsko-vem in morajo vsak dan dvakrat prečkati prometno Cesto Staneta Žagarja. Sodeč po tem, da tam ni ni t i klasičnega semaforja, pa bo tudi na novost treba še nekaj časa počakati.
e i t l že tolikšen, da bi se ga kazalo z r esn imi ukrep i . Trakul javost
p P r i l judeh veča zaradi mnog ih ne-z e g l edan ih zakolov na kmet i jah in
s r ^ d i uživanja slabo pečenega me-
" Da. bi širjenje trakul je preprečili,
b i mora l i začeti pregledovati meso tudi p r i zako l ih na domu al i pa te za-kole strogo preprečevati.
Resda na kmet ih koljejo izučeni, dela vešči mesarj i , vendar bi moral i zagotoviti še pregled zaklane govedi, preden meso razkosajo. Če pa b i hotel i domače zakole preprečiti, saj so proti predpisom, b i morale b i t i cene zakolov v k lavn ic i sprejemljivejše, kazn i za črne zakole na kmet i jah pa strožje.
močnik. Včasih pomaga pr i nadzoru meje. Ob konicah s psom pomagava tudi na mejnem prehodu Ljubel j : tedaj tam ni kršitev, pobegov in podobnega.«
Matjaž Kos je tudi član tržiške gorske reševalne službe, saj je njegov pes izurjen reševalec. Miličnik in njegov štirinožni pomočnik sta na »alarmni listi« in ju pokličejo, če je potrebna njuna pomoč pr i reševanju ponesrečencev v gorah. Znanje za reševanje si sodelavca pr idobivata na vajah G R S , vsako leto pa tudi na posebnem tečaju reševanja iz plazov.
Ne le znanje, tudi veselje je potrebno za delo, k i ga opravl ja mi l i čnik Matjaž Kos . To ima že od malega. N a Jesenicah, od koder je doma, so ime l i na postaji mil ice psa, in od tedaj je navdušen ljubitelj kosmat ih štirinožcev. Njegovemu, pravzaprav službenemu psu postaje mi l ice iz Tržiča, je zdaj šest let. Preostanejo mu še t r i , štiri leta življenjske dobe, kar bo še uporaben za naloge mi l ice. K o minejo, se miličnik Kos najbrž ne bo znova odločil za službenega psa. Prav i , da bo to mesto prepust i l mlajšemu. D. Z. Žlebir
Kranj — Katrca na sliki že dolgo stoji pred Dekorjevo prodajalno, malo naprej pa zaseda prostor za pešce vozilo z registrsko številko KR 105-007. Zaradi lastnikov pokvarjenih vozil, kijih tako brezbrižno postavijo na nepravi prostor, ni moč temeljito očistiti snega s pločnika. Še huje in nevameje pa je, da morajo pešci zato hoditi po robu cestišča! (S) — Foto: F. Perdan
S SODIŠČA
Traktorja nista bila naprodaj Agromehanika je bila obsojena na denarno kazen, ker traktorja v Servisnem centru v Baru nista bila naprodaj, kupci pa so prav po tem pred štirimi leti zelo povpraševali.
K r a n j — N a 150.000,00 d in denarne kazn i je b i la Ag romehan ika K r a n j , KŽK Kran j obsojena zaradi dveh gospodarskih prestopkov, odgovorna oseba — vodja poslovne enote v B a r u — pa na 8000 d in denarne kazn i .
N a te kazn i je pravno in odgovorno osebo obsodilo Temel jno sodišče v K r a n j u oktobra lani , sodba je zdaj že pravnomočna. P rv i gospodarski postopek je špekulacija v prometu blaga. Konec avgusta 1982 je namreč Ag romehan ika imela v svojem prodajnem prostoru servisnega centra v B a r u dva traktorja I M T 359, vendar pa n i hotela nobenega prodati , čeprav je kupec R. V. to nekajkrat zahteval. Tedaj je na trgu zelo pr imanjkovalo kmeti jske mehanizaci je. Zaradi tega je tržna inšpekcija iz Ba ra pr i jav i la Agromehaniko . Sodišče n i sledilo zagovoru predstavnika Agro-mehanike, da traktorja na prodajnem prostoru nista b i la naprodaj, da je b i l eden na razstavi , drugega pa so uporabl jal i za prevoze in pretovarjanja. Glede drugega gospodar-
NESREČE U M R L A V BOLNIŠNICI
Ljubl jana, 6. februar — V K l i n i čnem centru v L jub l jan i je v četrtek umr l a Anton i ja Golar , stara 77 let, iz Gosteč, k i se je ponesrečila 23. decembra lani . V nasel ju Draga med Medvodami i n Škofjo Loko jo je z osebnim avtom zbi l V i l i Luštrek z Rakovn ika .
V E R I G A TRČENJ
Naklo , 7. februarja — N a avtocesti L jub l j ana—Nak lo pr i izvozu Kranj-zahod se je v petek, 7. februarja, zgodila prometna nesreča, k i j i je botrovala prehi t ra vožnja na zasneženem in spolzkem cestišču.
Avto 24-letnega Aleša Bediča z Jesenic je zaradi neprilagojene hitrost i začelo zanašati, tako da se je kar dvakrat obrn i l . Nato ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, v avto koprske registracije, k i ga je nasprot i pripel jal voznik M i r a n Kra l j iz Kopra . Čeprav je slednji zav ira l , sta avtomobila trčila. Po nezgodi sta vozn ika s sopotnik i izstopila. Tedaj je iz smer i Podtabora pr ipel ja l avto nemške registracije, voz i l ga je naš zdomec Ibrahim Kovačević iz Caz ina , k i zaradi prehitre vožnje n i mogel ustavit i . Zadel je v zadek Kral jevega avtomobi la, nato v Dedičevega, pa znova v Kral jevega. V nezgodi so bi l i razbiti trije avtomobil i , ranjena pa sopotnica v Dedičevem avtomobilu Ar -manda Hurdič, stara 24 let, z Jesenic. D. Z.
Plaz odrezal smučarje od doline
Soriška p lan ina , 9. februarja — Snežni plaz je v nedeljo popoldne zasul cesto med Sorico in Soriško planino. Na smučišču je moralo zato čez noč ostati 40 smučarjev iz celjske C inkarne , ker avtobus n i mogel po-nje. Za prenočišče in hrano je bilo dobro poskrbl jeno, zato s i niso dela l i skrb i . Že naslednje jutro pa so j i m splužili cesto, tako da so se lahko vrn i l i v dolino.
skega prestopka iz ju l i ja 1981, k i ga je prav tako odkr i la tržna inšpekcija v Baru , so se v Agromehan ik i čutili odgovorne. P r i kontro lnem pregledu je inšpekcija namreč ugotovila, da so v serv isnem centru v B a r u prodaja l i tudi rezervne dele za osebne avtomobile in mopede, čeprav za prodajo teh delov niso b i l i reg istr i rani . Prav tako niso b i l i reg is tr i rani za prodajo mopedov, čeprav so imel i ob pregledu inšpektorjev enega v prodaji. To je sodišče štelo za gospodarsk i prestopek. Ko t olajševalno okol i ščino je upoštevalo, da je šlo le za en kos in tudi to, da so prodajo mopedov nato reg istr i ra l i . Med olajševaln imi okoliščinami je sodišče upoštevalo tudi odmaknjenost dejanj in pr i drugem dejanju tudi pr iznanje. Med obteževalnimi okoliščinami pa je sodišče pr i pravn i osebi, to je p r i Agromehanik i , upoštevalo predkaznova-nost.
L. M .
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
BREZ VSAKEGA TAKTA V blejski Stopoteki so mirili
mladeniča, ki je opit razbijal kozarce. Strežno osebje mu je nekaj časa gledalo skozi prste (menda je bil razgrajač eden od njihovih stanovskih kolegov, zaposlenih v bližnjem hotelu), potem pa je bilo črepinj le preveč. Netaktnega kolega so pospremili domov.
TA MLADINA! Tako so se zgražali potniki na
avtobusu, ki je peljal iz Škofje Loke v Kranj. Skupina mladeni-čev je namreč po ameriško sedela na zadnjih sedežih, kadila in vneto nagibala steklenice. Objestnosti ni bilo konca vse do zadnje postaje. V Kranju so jih možje v modrem trdo prijeli. Na lepem je bila samozavestna mladež vsa ponižna.
P R E T E P IZ T R A D I C I O N A L N I H R A Z L O G O V
Okolje je bilo povsem sodobno, disko klub pri Piberniku na Bledu, vzrok za pretep pa tradicionalen, da bolj ne bi mogel biti. Mladeniča, ki ju je dičil štrleči naglavni okras, sta si skočila v lase zavoljo dekleta. Pomirili so ju šele možje zakona.
P R I L I K A D E L A T A T U
Jeseničan je svoje prihranke spravil pod posteljni vzglavnik. Tisti večer je gostil dekle in jo povabil, naj prenoči. Gostja se je zjutraj prva prebudila, začutila pod blazino denar in si ga prisvojila, nato pa odšla brez slovesa. Izigrani gostitelj jo je prijavil.
K D O G A J E V I D E L
V samski dom na Planini je on-dan prišel neznanec. Vdrl je v intimni prostorček v klubu, tam od-montiral straniščno školjko, pisoar, umivalnik in pipo in z vsem tem mirno odšel. Ga je morda kdo videl?
G L A S 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 11. FEBRUARJA 1986
Hokejisti Triglava spet »trkajo« na vrata prve zvezne lige
Bo tudi tretjič zaman? Kranj, 6. februarja — Moštvo Triglava si je že nekaj kol pred koncem tekmovanja v medrepubliški slovensko-hrvaški ligi zagotovilo v prihodnji sezoni pravico nastopa v prvi zvezni ligi. Hokejisti si kajpak želijo merjenja moči z najboljšimi jugoslovanskimi ekipami, toda tudi med njimi verjetno ni nikogar, ki bi vedel natančen odgovor na vprašanje, kje dobiti okoli 50 milijonov dinarjev.
Igralci Triglava so si doslej že trikrat priigrali prvo mesto v medrepubliški ligi in s tem tudi pravico Ho nastopanja v prvoligaški konkurenci. Prvič so se sami odpovedali igranju z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi. Drugič so poskušali, da bi j ih občina in njeno gospodarstvo podprla, a je zaradi »objektivnih razlogov« (težavne gospodarske razmere, Kranj takrat še ni imel drsališča ....) ostalo le pri obljubah, zapisanih v besedah: »Ko bo Hokejski klub Triglav ponovno dosegel tak uspeh in bo v Kranju že drsališče, je vstop v prvo zvezno ligo ne le stvar hokeja, temveč obveznost Kranja do tega priljubljenega in atraktivnega športa.«
Letos naj bi se te obljube izpolnile, menijo hokejski delavci, k i so izračunali, da bi nastopanje članskega moštva v prvi ligi ter mladinskega in pionirskega v republiškem ligaškem tekmovanju stalo brez plačila drsališča 33 milijonov dinarjev. Dobri poznavalci razmer v jugoslovanskem hokeju trdijo, da bi se izdatki sukali okoli 50 milijonov dinarjev ali pa bi bil i še enkrat višji, kot so pokazali prvi (pomanjkljivi) izračuni.
Moštvo, k i sicer uspešno igra v medrepubliški ligi, se brez okrepitev ne bi obdržalo v prvoligaški druščini. Trener Joža Trebušak pravi, da bi morali kupiti vsaj šest ali sedem kakovostnih igralcev in vratarja (iz klubov velike četverice), če bi se, denimo, hoteli kosati s Kranjsko goro ali z Medveščakom. To pa še ne bi bilo vse: zagotoviti bi morali tudi denar za nadomestilo osebnih dohodkov, za čas prebit na treningih in tekmovanjih, poskrbeti za zavarovanje in dobro opremo igralcev, doseči, da bi bi l na kranjskem drsališču led že 1. septembra, izboljšati garderobe ter zaposliti nekaj ljudi — trenerja, sekretarja kluba, zdravnika . . .
Ko igralci in vodstvo kluba na čelu z Mihom Rauterjem tehtajo, kako se odločiti, se vsi zavedajo, da se s Triglavom ne sme zgoditi tako, kot se je z mariborskim Avtoprevozom. »Če se bomo v Kranju odločili za prvo ligo, potem si ne smemo dovoliti, da bi že v prvi sezoni izpadli iz lige ali da bi nam sredi prvenstva zmanjkalo denarja. V prvi ligi ni prostora za ljubitelj-stvo, tu vlada popolni profesionalizem,« je pribi l igralec Zdravko Sajevic, kapetan moštva Jani Nadižar pa je opozoril na posledice morebitne negativne odločitve: »Starejši igralci, k i so se že naveličali obljub in stalnega »butanja« z Ino, Slavijo in drugimi moštvi, bi prenehali z igranjem in tudi mladim bi to vzelo voljo do nadaljnje resne vadbe.«
Hokejski klub Triglav bo s svojo problematiko seznanil družbenopolitične organizacije kranjske občine in če ga bodo te podprle, bo sklical sestanek s predstavniki delovnih organizacij, kjer so zaposleni igralci, se dogovoril z Gorenjskim sejmom o uporabi drsališča in pripravil samoupravni sporazum o financiranju hokeja v Kranju. K lub računa predvsem na pomoč delovnih organizacij, k i pa so, mimogrede povedano, lani za ves kranjski šport dale (le) 25 milijonov dinarjev!
C. Zaplotnik
Avto moto šport
Največ je dosegel Janez Pintar
Kranj — Za gorenjske tekmovalce v avto moto športu je bi la sezona 1985 povprečna: nekateri so bil i uspešnejši, večina pa je bi la slabša. Največ je dosegel tekmovalec v cestno hitrostnih d i rkah Janez Pintar iz Kranja, član domžalskega A M D . Na motorju M B A 125 ccm je dosegel odlično 10. mesto v Evropi, zmagal na več mednarodnih dirkah, bil tretji v republiKi, večina dirk za državno prvenstvo pa je zaradi premajhnega števila dirkačev odpadla. Avto moto zveza Slovenije ga je proglasila za najboljšega motoeiklista v letu 1985. Brez dvoma je tudi najboljši v državi, saj nihče od naših tekmovalcev v hitrostnih dirkah ni dosegel takšnih uspehov.
Janez se je začel pripravljati na novo sezono. V načrtu ima nakup 80 kubičnih centimetrov močnega motorja Eberhard, seveda, če bo uspel zbrati dovolj denarja. Tako namerava z obema motorjema tekmovati za evropsko in svetovno prvenstvo. '
V kategoriji do 50 kubičnih centimetrov juniorji je Kranjčan Albin Štern dosegel na državnem prvenstvu drugo mesto, v republiki pa je bi l četrti. Najbolj pa sta nas razveselili posadki v rallvju, članici A M D Škofja Loka. Voznik Viktor Oblak in sovoznik Ivan Pro-sen sta postala v kategoriji do 850 kubičnih centimetrov republiška prvaka, enak uspeh pa sta v kategoriji do 1150 kubičnih dosegla Igor Furlan in Franc Pintar. V tej kategoriji sta bila Matjaž
Flego in Otmar Inznar sedma. Moštvo A M D Škofja Loka je bilo četrto, prav tako pa Alpetour četrti med moštvi delovnih organizacij.
Manj uspeha so leta 1985 dosegli Gorenjci v drugih panogah avto moto športa. V kartingu je tekmoval samo Vlado Berce, član A M D Bled. V kategorij i do 125 kubičnih centimetrov je bil osmi v državi in tretji v Sloveniji. Tudi uspehi motokrosistov niso bili najboljši. Na državnem prvenstvu v kategoriji do 125 ccm je bil Robi Rendulič (AMD Kranj) osmi, Davorin Urevc (AMD Bled) pa šestnajsti. V isti kategoriji republiškega prvenstva je bil Željko Čuk (AMD Tržič) dvanajsti, Pernuš, Švab in Leš pa so bili slabši. V kategoriji do 250 ccm je bil Žirovec Vid Mlakar drugi, njegov klubski sotekmovalec Marjan Ml inar pa štirinajsti.
Tekmovalce v avto moto športu še vedno tarejo številni problemi, ne le materialni, ampak tudi nerešeno vprašanje uvoza tekmovalnih strojev.
M . Jenkole
Pustni tek v Dupljah Duplje — Domači T V D Par t i zan prireja danes od 16. ure do 17.30 v Dupl jah tradic ionalni pustni tek na katerem lahko nastopijo tekmovalc i z masko al i brez nje.
B l i z u petdeset skaka lcev na 41. državnem prvenstvu v smučarskih s k o k i h v P l an i c i
Ni dvoma: Ulaga in Tepeš sta najboljša PLANICA, 9. F E B R U A R J A — Dvodnevno prvenstvo v slabih vremenskih razmerah — ves čas je snežilo — in v organizaciji SSK Iskre Delte Triglav iz Kranja je minilo brez presenečenj. Miran Tepeš je zmagal na veliki in Primož Ulaga na mali skakalnici, oba pa sta bila za razred boljša od ostalih. Med mladinci je postal državni prvak Matjaž Zupan (ID Triglav), ki si je naslov pri boril s petim najdaljšim skokom sobotnega tekmovanja.
»Tekmi sta b i l i težki predvsem za manj izkušene tekmovalce, k i niso vajeni skaka t i v s labih razmerah,« je po prvenstvu povedal zvezni trener Dani lo Pudgar in dodal, da je vrs tn i red povsem realen. Primož Ulaga, k i je na mal i skaka ln i c i ed ini med 48 tekmovalc i obakrat preskočil 90-me-trsko razdaljo (92 in 91 metrov), se je po nedel jskem tekmovanju, na katerem je mora l pr i znat i premoč klubskemu tekmecu M i r a n u Tepešu, pr i toževal, da je zaradi neugodne štartne številke in snega v smučini dosegel na mostu za poldrugi k i lometer na uro manjšo hitrost kot drugi , kar naj bi ga tudi stalo zmage. Tolažil se je s tem, da je v drug i seri j i , ko je »lovil« Tepeša, dosegel najdaljši skok prvenstva — 122 metrov. Tomaž Dolar (ID Triglav) , doma iz Vr be, je po o l imp i j sk ih igrah v Sarajevu zašel v manjšo kr izo, n i napredoval tako hitro kot drugi ; na letošnjem prvenstvu pa je vendarle dokazal , da je še vedno tretji mož reprezentance. N a mal i skaka ln i c i je b i l z dvema enakovrednima skokoma (80
P J i
h
Vej dol cla ski doi
Tomaž Dolar (ID Triglav) — tretji na
veliki in četrti na mali skakalnici-
1 vr e
Ijo kin ške čel, noi Prv bel Spol ski saj No jer cei
Najboljši na veliki skakalnici: Primož Ulaga (2.), Miran Tepeš (1.) in Toma2
Dolar (3.).
r
V odmoru med prvo in drugo serijo: Peter Slatner (ID Triglav), Andraž Zupa-nič (Elektrotehna Ilirija), Martin Skerjanc (ID Triglav) in Vili Tepeš (Elektro-tehna Ilirija). — Foto: F. Perdan
metrov) četrti, na star i B loudkov i vel i k a n k i pa še za mesto boljši. »Z uvrst i tvama sem zadovoljen, ne pa s skakanjem,« je samokritično ocenil svoj nastop. Pr i jetno je presenet i l Grega Pe l jhan (Žirovnica —Jesenice), k i se je po operacij i men iskusa uspešno v r n i l v skaka lno druščino: na ma l i skaka ln i c i je b i l sedmi in na ve l ik i četrti. Borut M u r (A lp ina Žiri), še lan i mladinec, se je dobro znašel tudi v članski konkurenc i , saj je b i l sedmi na ve l ik i in deveti na mal i skaka ln i c i . Ra jko Lotrič (Žirovni
c a - J e s e n i c e ) je b i l na 120-metrski skaka ln i c i šesti, Bo jan Globočnik (ID Triglav) pa na večji osmi i n na manjši deseti.
Matjaž Zupan (ID Triglav) je na ma l i skaka ln i c i dosegel med vsemi tekmovalc i peto največjo daljavo, osvoj i l peto mesto med člani in postal državni prvak med mlad inc i . Njegov uspeh so dopolni l i še Robert Kopač (A lp ina Žiri) s tret j im mestom, njegov k lubsk i tekmec Primož Kopač s šestim in Zoran Kešar (ID Trig lav) z devet im mestom. Janez Debelak
Miran Tepeš (Elektrotehna Ilirija) " zmagovalec na 120-metrski skakal' niči in drugouvrščeni na 90-metrski-
(E lektrotehna Ilirija), Bor is Pušnil1
(Titovo Velenje) ter Matjaž Zupan ilj Robert Kopač so že v nedeljo p°o vodstvom trenerja Janeza Poljanšk* iz Žirov odpotovali na svetovno ml8' d insko prvenstvo, k i bo od danes d" 17. februarja v Lake P lac idu. Ulagfl-Tepeš, Matjaž Debelak i n Do lar p* bodo ob koncu tedna nastopi l i tekmovanju v smučarskih polet ih v
V ike r sundu . »Upam, da bom tudi z Norvešk*
odhajal takšne volje kot danes # Planice,« je po uspehu na ve l i k i sk8' ka ln i c i povedal M i r a n Tepeš, tekmO' valeč, k i se je doslej že večkrat i z W zal v polet ih, nazadnje prav na lafl' skem svetovnem prvenstvu v P lani ' c i .
C. Zap lo tn ik
Obvestila Triglav išče oskrbnika — Nogo
metni klub Triglav iz Kranja išče oskrbnika, k i bo vzdrževal in čistil opremo nogometašev. Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov: Nogometni klub Triglav Kranj, poštni predal 126!
Jutri začetek tržiške lige v košarki — Košarkarska sekcija T V D Partizan Tržič in odbor za rekreacijo T K S Tržič obveščata, da bo jutri, 12. februarja, ob 17. uri začetek tekmovanja v rekreacijski košarkarski ligi. Za tekmovanje v najboljši skupini se je prijavilo osem moštev. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole v Križah. Spored za jutr i : ob 17. uri Loka : Koprive, ob 18. uri Gentlemeni : Veterani, ob 19. uri Šuštarčki : Križe in ob 20. uri Obdukcija : Karantanci.
Danes kranjsko tekmovanje v sankanju — Občinski sindikalni svet Kranj obvešča, da bo danes sindikalno tekmovanje v sankanju. Tekma bo na cesti s Smarjetne gore. Začetek bo ob pol štirih popoldne.
Sporočili ste nam # Vrhanov smuk na Jezerskem —
Smučarski klub z Jezerskega prireja že vsa povojna leta smučarsko tekmovanje v spomin na znanega jezerskega predvojnega alpinista in smučarja Ljuba Grabnarja-Vrhana, k i je padel v partizanih. Na kilometer dolgi progi je letos tekmovalo nad 60 domačih smučarjev vseh kategorij. Med cicibani so bili najhitrejši Jernej Plaznik, Peter Muri in Jurij Rebolj, med cicibankami Marjana Šenk, Sabina Pogorelec in Irena Lustek, med pionirji Andrej Žagar, Peter Šenk in Lojze Zupan, med pionirkami Nataša Frantar, Monika Selišnik in Andreja Muri, med mladinci Andrej Karničar in Peter Sušnik, med mladinkami Barbara Šavs, Karmen Karničar in Irena Zupančič, med člani Davorin Karničar, Vene Parte in Zaim Durič, med članicami Irma Karničar, Zvonka Truden in Helena Plaznik, med starejšimi člani Izidor Karničar, Luka Karničar in Marjan Tepina in med veterani Stane Frantar, Franci Tepina in Stane Naglic. — A. Karničar
• Šahovski dvoboj v Tržiču — Na Ravnah je bil tradicionalni šahovski dvoboj med Šahovskim društvom Tržič in krajevno skupnostjo Ravne. Igrali so na .desetih deskah. Prepričljivo so
zmagali člani SD Tržič z 62,5:37,5-Najuspešnejša posameznika sta bi l* Srečo Mrvar pri ŠD Tržič in Edo f t i blek pr i K S Ravne. — J. Kikel
• Mrvar prvi, Škrjanc drugi — N* rednem mesečnem hitropoteznem trn hovskem turnirju v Tržiču je med 20 nastopajočimi zmagal Srečo Mrvar-Drugi je bi l Franc Škrjanc in tretji štjf fan Gubic. Sledijo Boris Kogoj, Ivan Ravnik itd. — J. Kikel
Tokrat za Gorenjce manj sreče
Ljubljana, 9. februar — Drugo žrebanje v akc i j i pomoči našim smučarjem Podar im dobim za gorenjske kupce da r i l n ih razglednic n i bi lo tako srečno kot prvo. Od vrednejših nagrad je samo ena prišla na Gorenjsko. Videorekor-der H i tach i je dobi la Pina Stepan iz Krožne ulice v Kranju. N a Gorenjsko pa je tokrat prišlo več nagrad manjše vrednost i . V s e m dob i tn ikom čestitke!
IPREK. 11. FEBRUARJA 1986 SPORT IN REKREACIJA, OBVESTILA 9. STRAN (mmmmEJiGLAs
^£žičani uspešno izvedl i 3. državno prvenstvo ijjjankanju i n 9. mednarodn i Kozorogov poka l
Na hit
novi progi mladinec rejši od članov
9. F E B R U A R J A — 17-letni Marko Meglic, naj-,ecji up tržiškega moškega sankanja, je bil na novi, 1100 metrov
progi Zapotoki v Podljubelju v eni vožnji hitrejši od vseh sl^u°V' ^ e t * udeleženci državnega prvenstva iz petih slovenj i h klubov in iz sarajevskega Železničarja so bili najuspešnejši do začini in sankači iz Železnikov.
Tek yre m
rnovanje je potekalo v s labem enu: v soboto je snežilo, v nede-
te snežne padavine občasno pred a l
še prav i metež. Člani sankajo sekcije T V D Par t i zan Tržič na
e l u z neumorn im Janezom Bahu-0 r n so navzl ic temu uspešno izvedl i
MVo državno prvenstvo na podlju-e ' j sk i progi i n že devetič Kozorogov
j^kal, k i se ga je razen Jugoslovani h tekmovalcev udeležilo še 18 l a r ikačev iz Sveč in Železne Kap le .
v& proga, k i poteka po novozgra-ieni gozdni cesti, je ime la okol i 20
n t imetrov debelo »ledeno odejo«,
za ka r imajo poleg sankaških delavcev nemalo zaslug tudi kmet Mar j an Ahačič iz Podljubel ja i n tržiški gasi lc i .
N a tretjem državnem prvenstvu so ime l i glavno besedo sankači iz Tržiča, Železnikov in z Jesenic, le nekaj drobt in z mize, bogato obložene s ko la jnami , so odnesl i tekmovalc i iz Idrije, sankači iz Trbovelj i n Sarajeva pa so boj za žlahtne kovine opazova l i le od daleč. Novi državni prvak i so postal i : Tončka Tolar ( Iskra Železniki ) med p ion i rkami , Tončka Štalec (Železniki) med mlad inkami ,
f WH
p ° Pohleven (Iskra Železniki) — tretji med starejšimi mladinci. — Foto: ' perdan
Hok ejski navijači pravijo
Jeseničani bodo prvaki Kranj, 8. februarja — Začenja se zaključni del hokejskega prvenstva
Jugoslavije. O prvaku bodo odločala srečanja Partizana iz Beograda in se-^ a n Jega prvaka Jesenic. Partizan prihaja v zaključek s prednostjo, zato bo-d°niorali Jeseničani.čebodo hoteli obdržati naslov najboljšega, zaigrati na V s o moč, resno in disciplinirano. Pot do prvaka je za Jesenice znana: dobiti ^ S e tekme doma in vsaj eno v Beogradu. Prepričani smo, da bodo zmogli. O **** so trdno odločeni tudi navijači Jesenic, s katerimi smo se pogovarjali.
Tine Oblak z Jame, zaposlen v Alpetourovem servisu na Laborah: »Ni vprašanja, Jeseničani bodo *..vv£>c prvaki, saj igrajo samo z domačimi igralci. So najkvalitetnejše moštvo v ligi. Igrajo kot se dogovorijo. Tudi Olimpija je igrala dosti dobro, vendar je redno v zadnjih dveh tretjinah popuščala. Na vsako tekmo Jesenic grem, če je le mogoče.«
Brane Rekar iz Praš, zaposlen v Iskri: »Državni prvaki bodo Jeseničani. Partizan je po mojem slabši. Sedanji prvaki imajo kvalitetnejše in bolj uigrano moštvo, prav tako pa tudi nimajo kupljenih igralcev, k i ne dajo toliko od sebe, čeprav so kvalitetni. Jeseničani so tudi bolje zdržali tempo igranja ob sredah in sobotah, zato zanje osvojitev prvenstva ne bi smela biti problematična.«
Milena Kešpert s Kokrice, zaposlena pri Jelenu: »Zanimam se za šport, predvsem za alpsko smučanje, smučarske skoke in hokej. Po televiziji spremljam športna tekmovanja, če je le mogoče, mož pa hodi redno na tekmovanja v skokih. Na hokejski tekmi še nisem bila, vendar misl im, da bodo Jeseničani le prvaki, saj dobro igrajo. Želim j im vse najboljše.«
Andrej Orehar iz Dorfarjev, zaposlen pri Merkurju: »Zanimam se za šport, najbolj za smučanje, tako za alpsko kot za smučarske skoke. V hokejskem tekmovanju navijam za Jesenice. Upam, da bodo državni prvaki, čeprav ne bo lahko.«
Joža Avsenik s Primskovega, zidarski mojster: »V 17 letih še nisem zamudil hokejske tekme, razen če sem bil bolan. Za letošnje državno prvenstvo je značilna vel ika konkurenca. V začetku je kazalo, da bo še hujša. Ol impija je bila velik favorit, vendar ni zdržala tempa, Jeseničani pa so prišli pravi čas v formo. Partizan je močno začel, v nadaljevanju popustil, jeseniška igra pa se je zboljševala. Igrali so vedno boljše in upam, da bomo pripeli 22. zvezdico na jeseniško zastavo!«
J . Košnjek F. Perdan
Mirko Klinar (Jesenice) lec med člani.
zmagova-
Marko Meglic (Tržič) — zmagovalec med starejšimi mladinci in rekorder nove podljubeljske proge.
Tinka Tolar (Železniki) med članicam i , Damjan Bogataj (Železniki) med pionir j i , Boštjan Cesar (Jesenice) med mlajšimi mlad inc i , Marko Meglic (Tržič) med starejšimi, Marko Klinar (Jesenice) med člani, Milan Česen (Tržič) med starejšimi člani, Matjaž in Boštjan Rožič (Tržič) med m lad insk im i dvosedi ter Milan in Drago Česen (Tržič) med članskimi.
Damjan Bogataj, sedmošolec iz Dolenje vasi, vadi in tekmuje šele drugo leto, zato je b i l zmage še tol iko bolj vesel. Pohva l i l je progo, le to je pr ipomni l , da ima preveč ovinkov in da je prepočasna. 14-letni Boštjan Cesar z Jesenic je tokrat že tretjič postal državni prvak. Po t ihem je računal na zmago, resen obraz pa se m u je razpotegni l v nasmeh šele potem, ko je uradn i napovedovalec J a nez K i k e l objavi l seštevek sobotnih
Vili Rakovec (Iskra Železniki) — drugi na državnem prvenstvu med starejšimi mladinci. — Foto: F. Perdan
i n nedel jskih časov. Marko Klinar z Jesenic se je dobro znašel na novi progi. V drugi vožnji s i je pr ibor i l odločilno prednost in četudi v zadnji preskušnji n i b i l najhitrejši, je zadostovala za prv i naslov državnega prvaka . Najbolj zadovoljen je tekmovanje zapuščal 17-letni Marko Meglic iz Tržiča, k i je ob tem, da je postal državni prvak, dosegel v tretji vožnji najboljši čas proge — 1.14,27. Doslej najyečji uspeh je dosegel s 14. mestom na letošnjem evropskem mlad inskem prvenstvu. »Naši najhujši tekmeci so med pr ip ravami za to tekmovanje opravi l i dvesto voženj, m i zaradi pomanjkanja snega le tri,« je dejal M a r k o in s tem že tudi odgovori l na vprašanje, zakaj naši sankači še vedno precej zaostajajo za avs t r i j sk imi in i ta l i j ansk imi .
C. Zaplotn ik
Opravičilo P r i objavi z dne 7. 2. 1986 za Ko munalno podjetje Tržič je pomotoma zamenjan zaščitni znak. S t r a n k i se za nastalo napako opravičujemo!
NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA
Če še niste, plačajte naročnino! Kadar sami izpolnjujete položnice, prosimo:
— napišite čitljivo točen in poln naslov, na katerega dobivate časopis,
— napišite evidenčno številko s položnice, ki ste jo dobili za plačilo naročnine.
S tem si boste zagotovili redno prejemanje Gorenjskega glasa, nam pa omogočili hiter in točen vpis prejetih naročnin v računalnik. Za
nnve naročnike sprejemamo naročila pismeno ali po telefonu 27-960. Če
vi že imate, ga priporočite vašemu prijatelju ali znancu.
Hvaležen vam bo.
I N E X A D R I A A V I O P R O M E T L J U B L J A N A
Kuzmičeva 7
K o m i s i j a z a de l o vna r a z m e r j a i n izobraževanje objavl ja p ros ta de l a i n naloge
S A M O S T O J N E G A N A B A V N E G A R E F E R E N T A (zaposliti želimo dva delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Pogoj i : — v i s o k a a l i višja i z ob ra zba e k o n o m s k e , ko
merc i a lne a l i d ruge us t rezne s m e r i — 4 le ta d e l o v n i h izkušenj, od tega dve l e t i n a
področju nabave tehničnega i n d rugega m a t e r i a l a
— i zpo ln jevan je pogojev za g ibanje n a letališču i n o b m e j n e m področju
V loge z a d o k a z i l a o i zpo ln j evan ju pogojev z b i r a k a d r o v s k a služba Inex a d r i a av i opromet L j u b l j a n a , K u z mičeva 7, 8 d n i po ob jav i . V l o g brez d o k a z i l ne bomo upoštevali.
S R E D N J A ŠOLA PEDAGOŠKE, RAČUNALN IŠKE I N NARAVOSLOVNO-MATEMAT IČNE U S M E R I T V E K R A N J , Koroška cesta 13
objav l ja p ros ta de la i n naloge
1. RAČUNOVODJE za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom
2. UČITELJA A N G L E Š K E G A J E Z I K A za določen čas — do 30. j u n i j a 1986
Pogo j i pod 1. — zaželene so de lovne izkušnje, nastop de l a 1. m a r c a 1986.
R a z p i s ve l j a 8 d n i od dneva objave. P o s k u s n o delo t ra j a t r i mesece . K a n d i d a t i mora jo k p r i j a v i priložiti potrd i lo o i z ob ra zb i i n življenjepis.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ
Delavski svet delovne skupnosti objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNO KNJIGOVODSKO DELO Pogoji: — ekonomski tehnik
— eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenil i za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratk im življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske, Kranj , J L A 12.
ŽITOPROMET SENTA Predstavništvo s skladiščem Kranj Mirka Vadnova 14
objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA MOTORNIH VOZIL Pogoji: — poklicna šola za voznika motornih vozil C katego
rije Nudimo stimulativni osebni dohodek. Nastop dela je možen takoj. Za vsa dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazil i o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi.
G L A S 10. STRAN OBVESTILA — OGLASI TOREK, 1 1 . FEBRUARJA 19JT0R
D O Ž I V I L A T O Z D G o s t i n s t v o K R A N J
H O T E L B O R P R E D D V O R
prireja danes od 20. do 2. ure V E S E L O P U S T O V A N J E
Igra ansambel T E N . Naj lepše m a s k e b o d o n a g r a j e n e . R e z e r v a c i j e p o t e l e f o n u 45-080 .
Se priporočamo!
IZBRALI SO Zk VAS
K U R K R A N J i
V MERKURJEV! prodajalni ELEKTRO-MOTO v Radovljici na Kranjski cesti 2 smo na elektro oddelku razen dobre izbire gospodinjskih aparatov in celotne opreme za kuhinje opazili pestro izbiro MUL Tl-PRAKT/KO V (veliki in mali, 300 in 400-VVJ. Velika je tudi izbira svetilk in gospodinjskih aparatov, kakršne si lahko želi sodobna gospodinja. Na oddelku MOTO dobro skrbijo za avtomobilske dele, med katerimi je velika izbira akumulatorjev in avto gum.
M E R
TRIO TRŽlC Tržiška industrija obutve in konfekcije
Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ali višjo strokovno izobrazbo pra
vne, ekonomske ali tehnične smeri — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organi
ziranju dela.
Poleg navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidata upoštevali celovitost znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteri j i kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge z opisom dosedanjega dela in dokazil i o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega
ata
J O Ž E T A P U K L A V C A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ga
spremljali na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Kranj, 6. februarja 1986
11*12! ENERGIJA SE DRAŽI, TERMIKA SVOJE IZOLACIJE CENI ^ ^ ©LIRA
P O H I Š T V O
SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem
I N F O R M A C I J E : TERMIKA - LJUBLJANA TEHNIČNO INFORMATIVNA SLUŽBA KAMNIŠKA 25, Telefon 061/315-477
P R O D A J A J O T R G O V I N E
Z G R A D B E N I M M A T E R I A L O M
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 2
Takoj zaposlimo
ADMINISTRATORJA
z znanjem strojepisja za polni delovni čas. Zaposlitev je za določen čas — dva meseca. OD po dogovoru. Lahko je tudi upokojenec.
Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov ali po telefonu 61-051 med 6. in 8. uro.
mM J KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.
Razpisuje po sklepu delavskega sveta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLUŽBE za dobo 4 let Poleg posebnih zahtev iz družbenega dogovora mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo pravne smeri — da ima 4 oziroma 5-letne delovne izkušnje — da izpolnjuje pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih
poslov — da je moralno in politično neoporečen Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Kemična tovarna Podnart, p. o., Podnart..
Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o.
Komisi ja za delovna razmerja TOZD Delavska restavracija objavlja prosta dela oziroma naloge 2 KUHARJEV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — 3-letna srednješolska izobrazba gostinske smeri, kuharska
usmeritev, — 1-letne ustrezne delovne izkušnje, — trimesečno poskusno delo Akontacija osebnega dohodka bo približno 70.000 din. Kandidati naj pisne prijave z dokazil i o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj .
J E L O V I C A JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA
želi zaposliti - VEC MIZARJEV
za delo v proizvodnih obratih v Preddvoru, Kranju, Gorenji vasi in Škof ji Loki
- VEC DELAVCEV za delo v proizvodnih obratih v Preddvoru, Kranju, Gorenji vasi in Škofji Loki
- VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV za delo v Škofji Loki
- ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta
- KUHARJA za pripravo toplih obrokov v obratu družbene prehrane v Škofji Loki
Kandidatom nudimo možnost osebnega razvoja, nadaljnjega usposabljanja in stimulativne osebne dohodke. Delovno razmerje bodo kandidati sklenil i za nedoločen čas, s poskusnim delom tri mesece. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo delovne organizacije Jelovica, Lesna industrija Škofja Loka, k jer lahko dobijo tudi vse želene informacije.
1 / O ljubljanska banka £ LJUBLJANSKA BANKA, Temeljna banka Gorenjske, Kranj I
N a pod lag i s k l e p a 22. redne seje d e l a v s k e g a sve ta delovne Jjl
tja Pr 0
P0I N i «rn ;
tepe
$d|
taro
skupnosti z d n e 31. 1.1986 razpisna komisija delovne skupno* sti ponovno razpisuje d e l a i n naloge s posebnimi pooblastili & odgovornostmi z a VODENJE SEKTORJA SPLOŠNIH POSLOV Za opravljanje razpisanih d e l i n na l o g je l a h k o imenovan kandidat, k i poleg splošnih, z zakonom i n družbenim dogovO" r o m določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg t eh morajo kandidati za razpisana dela i n naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti z8
opravljanje razpisanih nalog, — osebnostne kvalitete, k i izražajo celovitost strokovnih
družbenopolitičnih i n moralnoetičnih meril, predvsem p 8
celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela i n doslednega izvajanja i n utrjevanja samoupravnih socialističnih odnO" sov.
Razpisana dela i n naloge opravljajo delavci s posebnimi pO" blastili i n odgovornostmi i n j i h razpisujemo vsaka štiri leta-Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v ovojnici n a naslov: Ljubljapska banka, Temeljni banka Gorenjske Kranj , Cesta J L A 1, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izte-ku roka za prijavo.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD VELEPRODAJA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. POMOČ PRI KUHANJU IN RAZDELJEVANJU HRANE 2. PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJANJE
BLAGA 3. KONTROLA PRIPRAVE KOMISIONOV IN REŠEVANJ^
REKLAMACIJ 4. TERENSKO PRODAJANJE SADJA IN ZELENJAVE -
2 delavca
Pogoji: pod 1.
pod 2.
pod 3.
pod 4.
III. stopnja SI — smer kuharski pomočnik, 6 mese cev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni IV. stopnja SI smer prodajalec, 1 leto delovnih izku šenj, poskusno delo 60 dni IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 leti delovnih iz-kušenj, poskusno delo 60 dni IV. stopnja SI — smer prodajalec, 1 leto delovnih iZ' kušenj, poskusno delo 60 dni
Pisne prijave z dokazil i o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj , Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Vs i prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pi' sno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri .
IJO tihi
K i -N n
Bs
Pr, >da
tOlO!
s 5!E
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53
Komisi ja za delovna razmerja TOZD N O T R A N J A TRGOVINA P R O D A J N A MREŽA L J U B L J A N A , n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge za P E P R O D A J N I S A L O N POHIŠTVA v Kranju, Primskovo, M i r k a Vadnova 7
1. SAMOSTOJNEGA SKLADIŠČNIKA
2. PRODAJALCA (delo se opravlja v prodajnem mestu na Jesenicah)
3. SNAŽILKE
Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba (V. al i IV. stopnja) le
sarske, komercialne ali trgovske smeri — 3 leta delovnih ustreznih izkušenj
pod 2. — srednja strokovna izobrazba (V. al i IV. stopnja) trgovske smeri
— 2 leti delovnih ustreznih izkušenj pod 3. — končana ali nedokončana osemletka
Za objavljena dela in naloge združujemo delovno razmerje z a
nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo dvome' sečno poskusno delo. Kandidate vabimo,naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje' vanju objavnih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, Kadrovsko splošni sektor Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi. O izbir i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
•nt
f jREK. 11. FEBRUARJA 1986 MALI OGLASI — OSMRTNICE
Su OGLASI '«1:27 960
U j J r a f l . r t r o j l
fah**™ univerzalno brezhibno ^ U Z N I C O . Srednje Bitnje 5, tel.:
<2 l 1527 j [odam dvoredni SADILEC za koru-•^gfjgc, Bolkova 11, Radomlje 1528 . OMlVALNI STROJ candy večj i , ,
Prodam 36 S M , tel.
R-4, letnik 21-896
1979, cena 1534
MOTOR za GS 1220 brez odmičnih gredi prodam, tel.: 25 730 1553
Prodam R-4, letnik 1981, 35.000 km. Vrabič, Begunjska 48, Tržič, tel.: 50-203 1554
Prodam opel-kadett 1.3 STD, 1980, tel.: 22-132
letnik 1555
tinslć'" V M L I N I s 1 K U J candv večji, go-rabljen, dobro ohranjen, pro-
z a 8 S M ter POMIVALNI STROJ 'hraniS~~ flospodinjski, rabljen, dobro
^SREZHIBEN Ponudbe
1529
toro 7 8 r n ^ a r v n o TV tskra panorama, !> . . . '®t, in iskra azur, staro 3 mese-^ 2 3 - 7 1 1 .• r °dam barvno TELEVIZIJO 1 8 - M : 51 -832
1551
Prodam Z A S T A V O 750.celo ali po delih. Jereb, Papirnice 16, Sk. Loka
1556
l i a n . o p r e m a
Novo nerabljeno HLADILNO SKRINJO gorenje 220-litrov prodam 15% ceneje, tel.: 47-236 1537
Prodam SEDEŽNO GARNITURO (4 fotelje elastic) in MIZO za dnevno so bo. Podreča 44, Mavčiče 1538
Prodam predsobne GARDEROBNE O M A R E in vrata, te l : 37-261 1539
gore-1552
Prodam kombinirano O M A R O , tel.: 75-784
DNEVNO 1540
J U g d f r e n l m a t , k u p i m
jftežfoft 6 kub. metrov hrastovih Y^ggbeline3cm,tel.:49-016 1535 'Ep 3 ! 0 !^ 0 P r odam 14 kv. metrov TAL->V---^IE, tel.: 34-669 popoldne 1536
! * * n o p r o d a m
H u r ° ^ m ~ R O C N E STATVE. Informa-^f iote lefonu 75-235 1519
IOJLS K O M P L E T P E C I N B A K R E N
'JO n a d r v a i n prosto stoječo BA-tihl (? k °Pa ln ico , MOTORNO ŽAGO ;0LQ l k °ntra) , tomosovo MOTORNO >««^ *" vse dobro ohranjeno, Jože 7 - 6 7 0 ' p o d h o m 37, Gorje, tel.:
1520 lto<?kdno Prodam dve malo rabljeni 'erkn L G U M | 145 x 13 s platišči. Jože • ^ H g f l u n j e 58/a 1521
n ^ r ^ a r n rezervne dele za traktor val-M n a 24 KM z motorjem slanzi in '•<!Syjno. Tel.: 66-485 po 16. uri 1557
Kupim MOTOR za kadetta 1100. Bo ro Mikić, Kidričeva 2, Kranj 1541
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Selški dolini. Naslov v oglasnem oddelku 1542
Zazidljivo PARCELO ali nedograjeno HIŠO kupimo v škofji Loki za zdomca, ki plača takoj v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 1543
Kupim karambolirano DIANO 6 in brezhibno Z A S T A V O 750, novejši le-tnik. Tel.: 77-319 popoldne 1544
Kupim KOLO za triletnega otroka. Ponudbe po tel.:42-897 1545
Kupim gradbeno PARCELO ali starejšo HIŠO v okolici Kranja ali Cerkelj. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Zdomec 1558
Kupim dvosobno manjše S T A N O V A N J E na Jesenicah ali okolici. Šifra: OBRT 1559
NOVO J^prta je n o v a f o t okop i r ala n a cest i S T A N E T A ^ G A R J A 37, K R A N J k b e n c i n s k i serv is ) , r e d i m o v a m kva l i t e tno J^Piranje f o rmatov A 4 ,
' n pomanjšave. ? us luge »no!
se priporoča-
tali
'orVk8 ' n a Pri 'a bom prodajal rjave i|?to«te JARKICE. Sprejemam na-
a - stanonik, Log 9, Škofja Loka 1261
zrn, . ° V C E z jagnjeti za rejo ali • ^ H L l g n e t i š e 27 1522
k or r , r n d a m KRAVO po teletu, TELE, Čem* 0 r s k i HLADILNIK za mleko in L o r | ski K R O M P I R Praprotna
1523 btwi7? KROMPIR rezi
Cerklje 8C|da^~3 l e t a s t a r e g a ŽREBCA, pa-
>8k 0 ij&'^nec. Jakob Šenk, Zg. Jezer->Poonu • t e l - : 23-160 dopoldne, 44-132
•^^2!arie 1524 p 0 d h d a r n
1 teden starega ^ l e z j e j r t
BIKCA, p - ^ u ^ « 1525
AlD2darr» 4 leta staro brejo KOBILO. " 55588, 64248 Lesce 1526
z a p o i l l t v e
S T A V B N E G A KLEPARJA takoj sprejmem v redno delovno razmerje. Osebni dohodek dober. Telefon: 41-011 VI24
T A K O J ZAPOSLIM KOVINOSTRU-GARJA. Pipanova 60, Šenčur 1433
Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA. Zupanova 1, Šenčur 1434
V delovno razmerje takoj sprejmem delavca za OPRAVLJANJE TISKAR-SKIH del., tel.: (064) 26-147 1546
P O I N A N I T V A
Premožen Nemec, nealkoholik, prijetnega videza in značaja, išče po tej poti Slovenko od 25—38 let, izključno zaradi poroke Majhen otrok ni ovira. Odgovarjam na vsako pismo s fotografijo. Cenjene ponudbe pošljite prosim na: Postfach 1320 8860 NORDLIN-GEN BRD 1451
P M U E D I I V E
VESELO P U S T O V A N J E ! Sv. Duh — Danes ob 20. uri bo v
kulturnem domu Sv. Duh VESELO PUS T O V A N J E , ki ga bo pripravilo športno društvo Polet. Igral bo ansambel Maj iz Ljubljane s pevko Ireno Tratnik.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Maske zaželene 1547
O O Z S M S Primskovo prireja v torek, 11. februarja 1986, PUSTNI PLES, ki bo ob 16. uri v Zadružnem domu na Prim-skovem. Igra ansambel SIBILA. Tri najboljše maske nagrajene! 1550
'©Vi ° d a r n SPREDNJA BLATNIKA njej1} desni
P,
za vvartburga. Sr. Bit-1063
KODO 110 L, tel. 25-861 P | T - — 1530
* r a i £ d a r T 1 p O N Y - E X P R E S PUH. Miro
Of t fALO
znarjeva 2, Kranj 1531 ti, je^rn Z A S T A V O 101, GTL 55. 2 le-9 a r a > i ° k m , bele barve, brezhibna, Kr a ^ l r a na . Taru —'a . oeslagič, Predoslje 185, " p ^ . 1532
s ta n ° d a fn Z A S T A V O 750 v dobrem ^ ^ J e l . : 74-736 1533
GRADITELJI: kompletni načrti za stanovanjske hiše, nadzidave, prizida-ve, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije — naročite (061) 322-502
1548 Iščem žensko za enkrat tedensko
čiščenje. Naslov v oglasnem oddelku 1549
Z A H V A L A
O b boleči i z gub i l jub l j enega moža, b ra ta , s t r i ca , b r a t r a n c a i n s v a k a
ANTONA K L E M E N C A
^ e i skreno zahva l ju j emo srčno d o b r i m bližnjim in dal j -: **** sosedom za denar i n izrečena sožalja. Z a h v a l j u -
se v s e m s o r o d n i k o m , pr i j a te l j em, z n a n c e m i n tr-|°Vskemu podjet ju E L I T A K r a n j za izrečena sožalja.
°sebno se zahva l ju j em dr . A l e n k i P e gamov i za zdra -^.lenje i n patronažni ses t r i Žutki Pungerčič za ob iske ,
s v a l j u j e m se tud i g. k a p l a n u za lep c e r k v e n i obred i n tud i pevcem.
ŠE E N K R A T V S E M S K U P A J I N V S A K E M U P O S E B E J I S K R E N A H V A L A
Žena A n d a
Sporočamo žalostno vest, d a nas je z apus t i l a naša sode l avka v poko ju iz tozda T K I
M A R I J A M A R T I N Č I Č ro j . 1928
O d nje se bomo pos lov i l i v torek, 11. 2. 1986,popold a n na pokopališču v K o s t a n j e v i c i v N o v e m mes tu .
S i n d i k a l n a o r gan i zac i j a S a v a K r a n j
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE KLINAR roj. RAZINGAR
se iskreno zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, ki ste nam jo nudil i v naših najtežjih dneh. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, k i ste tako številčno počastili njen spomin, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in
denarne prispevke. Zahvala tudi zdravnikom in sestram ZD Bled za dolgotrajno zdravljenje, posebej še dr. Branku Lubeju. Zahvaljujemo se sodelavcem Z R D Ljubljana in Ribogojnica Povodje, G IP In-grad Celje — DSSS izpostava Ljubljana in tozdu Prevozi. Posebna zahvala tov. Alojzu Janu za poslovilne besede, praporščakom, pevcem vokalnega kvinteta bratov Zupan iz Tržiča za ganljivo zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen
pogrebni obred.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ NAŠA ISKRENA HVALA
Mož Matija in otroci z družinami
Podnom, 4. februarja 1986
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene in matere
FRANČIŠKE ^ A R H A R
se najtopleje zahval jujem vsem sorodnikom, sosedom in pri jatel jem, A l p i n i Z i r i in R U Z V Z i rovsk i v rh za vso pomoč in tolažbo v težkih t r enutk ih . Vsem se lepo zahval jujem za darovano cvetje. Fosebej se zahval jujem pevskemu zboru iz A lp ine . Iskreno se zahval jujem vsemu zdravstvenemu osebju Z D Z i r i za skrb pr i bolezn i . Hva la g. župniku za spremstvo, tolažilne besede in lep cerkven i obred. Iskrena hvala vsem, k i ste na kakršenkoli način pomagal i , se od nje poslovi l i in jo v tako ve l ikem številu spremi l i na njeni zadnj i poti . Iskreno se zahvaljujemo del. organizaci j i Po l iks Z i r i in organizaci j i ZŠAM Z i r i za vso pomoč. Hva la vsem, k i ste jo
ime l i radi in jo boste ohran i l i v lepem spominu.
ŽALUJOČI: mož Janez, hčerka Sonja in sin Igor Žiri, 5. februarja 1986
ZAHVALA Ob poslednjem slovesu od našega dragega moža, očeta in sta
rega očeta
VLADIMIRJA BREZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje
in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. A lenki Pegamovi za večletno skrb in razumevanje, dr. Pretnarju iz Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Bajdu in dr. Veselu ter osebju Univerzitetnega
instituta na Golniku za trud in zdravljenje. Hvala tudi s indikalnima organizacijama tovarne Sava ter trg. podjetja Živila — tozd Maloprodaja za darovano cvetje, pevskemu zboru D U Kranj za petje žalostink in predvsem kranjskemu g. župniku za opravljen obred in lepe poslovilne bese
de.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 4. februarja 1986
Z A H V A L A
O b boleči i n p r e r a n i i z gub i našege dragega moža, očeta, s tarega očeta, b r a t a i n s t r i ca
CIRILA VOLČIČA p. d . K o v a r j a i z G o r e n j
se zahva l ju j emo s o r o d n i k o m , sovaščanom, pr i ja te l j em, z n a n c e m in vsem, k i so soč j s t v o v a l i z n a m i i n ga spre
m i l i n a njegov i zadn j i pot i .
Žalujoči: žena Cve ta , s i n M i r o z družino, hči L i l i , v n u k i : R o b i , N i n a i n D o m e n ter sestre M e n c a , F r a n c a i n
M i n k a ter d rug i s o r o d n i k i
K r a n j , 3. f ebruar ja 1986
11. STRAN ( M ^ J M J E H G L A S
Z A H V A L A
O b z adn j em s lovesu od naše drage žene, mamice , hčerke, sestre, tete i n s vak in j e
MARINKE ZELIČ ro j . Bogata j
se i s k r e n o zahva l ju j emo vsem, k i ste v teh težkih d n e h sočustvovali z n a m i , n a m n u d i l i pomoč i n oporo, i zrek a l i sožalje ter s t o l iko l jubezn i i n spoštovanja z a s u l i n j en p r e r a n i grob s cvet jem. H v a l a v s em, k i ste jo ime
l i r ad i i n jo boste o h r a n i l i v l epem s p o m i n u .
V S I N J E N I
K o v o r , Br i t o f , Predos l j e , S r . B e l a
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
VALENTINA F A J F A R J A
Španovega ata iz Rudna se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala G D RUDNO, ZB in K S Dražgoše-Rudno, sodelavcem in sodelavkam Alplesa in Iskre ter drugim za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnice Golnik in ZD Železniki, k i so se trudili za njegovo zdravje. Lepa hvala gospodu župniku iz Selc za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje ter govornikoma za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem za ča
stno spremstvo. VSEM, KI GA BOSTE OHRANILI V LEPEM
SPOMINU, HVALA. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rudno, 4. februarja 1986
V SPOMIN V torek, 11. februarja 1986, bosta minili dve leti, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine, toda nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok, naša draga hčerka, sestra, žena, mamica ter botrica
ANICA SLEBIR iz Vogelj 122
Najlepša hvala vsem tistim, ki ste jo imeli radi, j i prinašate cvetje in prižigate svečke na njen prerani grob ter se jo spo
minjate.
ŽALUJOČI: mož Franci, sin Iztok in hčerka Tatjana Voglje, 11. februarja 1986
Z A H V A L A Ob boleči i zgub i naše drage mame , babice , prabab ice
i n tete
KAROLINE NANUT ro j . M I K U Š
se i s k r e n o zahva l ju j emo za izrečeno sožalje i n darovano cvetje v s e m s o r o d n i k o m , pr i j a te l j em, z n a n c e m in s tanova l c em K u t i n o v e u l ice . I skreno se zahva l ju j emo sode lavcem KŽK , tozd T r gov ine n a drobno, sodelavc em cen t ra lne pos lova ln ice KŽK , sode lavcem Save, tozd —- S E T za izrečeno sožalje i n darovano cvetje. H v a l a g. župniku za lep pogrebn i obred i n pevcem za zapete žalostinke ob odp r t em grobu. H v a l a tud i dr. H r i b e r n i k u za dolgo letno zdrav l j en je i n dr . K o c j a n -čiču za zdrav l j en je v z adn j i h mesec ih . Še posebej hvala F r a n c k i Učakar za nesebično dolgo le tno pomoč p r i
neg i . V S I N J E N I
K r a n j , 3. f ebruar ja 1986
V S P O M I N V S P O M I N
10. f ebruar ja je m i n i l o leto žalosti od s m r t i nenadomest l j i v e drage m a m i , sestre i n babice
H H K l & H m l VIDE Bt mH POLAJNAR Bt mH ro j . R E Y A roj . R E Y A
I sk reno se zahva l ju j emo v s em , k i ste z n a m i sočustvova l i . P o s ebna z ahva l a sos tanova l cem za nesebično pomoč ob n e n a d n i s m r t i , govorn ic i M i c i Benedičič; v s e m za podar jeno cvetje, g. k a p l a n u za lep pogrebn i
obred .
V S E M ŠE E N K R A T H V A L A
V S I N J E N I
Železniki, Šk. L o k a , Z a l i log, Žiri
G L A S O V A A N K E T A Pohod evropske mladine po ogroženih gozdovih
Protest prot i onesnaževalcem z r aka Jesenice, februarja — Mladi iz vzhodno- in zahodnoevropskih držav bodo letos poleti več tednov hodili po ogroženih gozdovih Evrope. Začeli bodo na Laponskem in končali 24. julija v Mariboru, odkoder bodo pozvali države, naj z najnujnejšimi ukrepi preprečijo nadaljnje umiranje gozdov. V Sloveniji bodo na pot krenili 21. julija iz dveh smeri — iz Kopra in z Jesenic.
»Zelena kuga«, kot nekol iko sen-zacionalistično imenujemo pojav umi ran j a gozdov, se širi po srednjeevropskih, skand inavsk ih i n severnoameriških gozdovih. V Zvezn i r epub l ik i Nemčiji, kjer ta pojav najdlje poznajo i n ga tudi najbolj preučujejo, je popolnoma zdrav gozd le še redkost; t am je »kuga« zajela že več kot sedem mil i jonov
hektarov al i približno polovico vseh gozdov. Iz Avstr i j e poročajo o 15 odstotkih umirajcčih gozdov. Zastrašujoče vest i prihajajo tudi iz Švice, Franci je , s Pol jske i n Češkoslovaške, v idne znake umi ran ja gozdov pa opažajo tudi v Sloveni j i , predvsem v n jenem severozahodnem delu. N a Je lov ic i i n Pok l juk i izginjajo grmičasti lišaji — znani l
c i čistega z raka , smrekam namenijo iglice . . . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je skupaj z gozdn i m i gospodarstvi iz vse Slovenije lan i jeseni določil dva tisoč točk — skup in dreves, na osnovi kater ih bo ugotovil, ko l iko se je »zelena k u ga« razbohot i la p r i nas. Rezul tat i prve tovrstne raz iskave bodo kmalu znani .
Znanstven ik i , k i preučujejo ta pojav, so enotnega mnenja, da bo le zmanjšanje onesnaženosti z raka odločilno upočasnilo a l i zaustavi lo propadanje gozdov. Gozdar j i opozarjajo, svarijo, a kot bi govori l i g luh im.
M l a d i iz vse Evrope, n j im pa se bodo pridružili še naravovarstveni-k i , želijo s pohodom po ogroženih gozdovih opozorit i , da je čas za lagoden odnos do tega pojava m i n i l . Tud i n i naključje, da bodo slovensk i mlad inc i k ren i l i na pot prot i M a r i b o r u prav z Jesenic; tu se bodo lahko najprej prepričali o vp l i vu ve l i k ih kurišč na naše naravno bogastvo.
C. Zaplotn ik
Nov prizidek * k osnovni šoli Cvetka Golarja na Trat i
Boljše razmere za učenje
Škofja Loka, 8. februarja — Samoprispevek, za katerega so se v škofjeloški občini odločili leta 1980, je pomagal h hitrejši i zgradnj i šolskih objektov v vsej občini. Dograditev i n posodobitev osnovne šole na Tra t i je le ena od sedemnajst ih investici j v šolska poslopja, v razvijajočem se delu Škofje Loke pa pomeni ve l iko pridobitev.
Z razvojem krajevne skupnost i T ra ta i n okoliških krajev, predvsem pa z v e l i k im p r i l i v om nov ih prebivalcev so bile več kot dvajset let stare učilnice že nekaj let pretesne za sodoben pouk. Pouk v i zmenah, natrpan i razredi , slabe delovne razmere za učence i n učitelje, stara telovadn ica i n ša mars ika j je oviralo nemoten pouk več kot sedemstotih učencev v sedemindvajset ih oddelk ih.
N a Tra t i je b i l a šola zgrajena pred
t r i indva jset imi let i , te lovadnica pa leto kasneje. Kasne je so pr i z ida l i še nekaj učilnic i n malo telovadnico, vendar tudi to za vedno večje število učencev n i več zadoščalo. Oktobra l an i 1984 so začeli gradi t i pr iz idek, k i so ga odpr l i v soboto. V novem pr i z i dku je-petnajst učilnic, računalniška učilnica, sodobna kuh in ja , večnamenski prostor z jedi lnico, večja predavalnica, skupna zbornica, garderoba, obnovl jena telovadnica, preure jena kot lovnica s prostorom za premog, pokr i t zunanj i vhod i n zaklonišče, k i bo služilo tudi kra jevn i skupnost i T ra ta . Nov pr iz idek mer i dva tisoč sedemsto kvadra tn ih metrov i n pomeni večji delež novih površin, k i j i h bo predv idoma t r i tisoč trideset kvadra tn ih metrov. Po kon
čani dograditv i bo ime la šola enkrat več površin kot doslej. Pr i redi tev ob otvoritvi p r i z i dka in ku l tu rnem prazn i k u so pr ip rav i l i nonet Cvetko Go-lar, tamburaška skup ina B i se rn i ca iz Reteč, S imona Avguštin in učenci osnovne šole Cve tka Golar ja n a Tra t i .
V . Stanovnik
Socialnovarstvenih pomoči za 20 odstotkov več
Vsaka tretja družina ima pomoč Kranj — V kranjski občini dobiva eno od socialnovarstvenih pomoči vsak peti občan oziroma vsaka tretja družina. Tolikšno število pomoči, največ jih je za otroke, je posledica padca standarda v letu 1984. Nove zahtevke oziroma obnovo sedanjih je treba vložiti do 20. februarja
Te dn i , do 20. februarja, bo treba zbrat i pri jave občanov, k i bodo letos uvel javl ja l i eno od socia lnovarstvenih pomoči. V delovnih organizaci jah i n kra jevn ih skupnost ih so že prejel i navodi la, da bodo pomagal i občanom izpolni t i zahtevek na vlogi SPN-1 (naprodaj je v knjigarnah DZS ) . Čeprav še n i znan povprečen s lovenski osebni dohodek za preteklo leto, ta je osnova za izračun socia lnovarstvenih pomoči, pa kaže, da lahko za otroški dodatek vlože zahtevek družine, kater ih dohodek na člana v pretek lem letu n i presegal 24.000 d in . Do zmanjševanja pr i spevka za jas l i bo upravičena družina z dohodkom na člana, k i ne presega 42.000 d in , za vrtec pa bo ta znesek 27.000 d in .
Vnapre j je težko napovedati , a l i se bo število socialnovarstvenih pomoči v k r a n j s k i občini 1. maja letos znova povečalo, tako kot že nekaj let doslej. L a n i je namreč prejemalo vsaj eno od socialnovarstven i h pomoči ka r 12.755 l judi , od tega pa otroških dok lad oz i roma denarne pomoči o t rokom približno 70 odstotkov upravičencev. Treba pa je vedeti, da so denarne pomoči, k i so j i h l an i i n j i h še do 1. maja letos prejemajo upravičenci, izračunane na podlagi podatkov za leto 1984. To pa seveda pomeni , da je prav to leto huje udar i lo po standardu občanov. Vendar pa vse le ne gre pr ip isat i padajočemu standardu, saj je večja rast števila otroških dok lad tudi posledica blažjega kr i ter i ja , k i ga i m a samoupravn i sporazum o uvel javl janju socia lnovarstvenih pomoči glede socialne varnost i otrok.
L a n i se je povečalo tudi število občanov, k i prejemajo varstveni dodatek k pokojn in i , socialno skrbstveno pomoč — kot enkratno, stalno a l i občasno, več je tudi l judi , k i se j i m subvencionira stanar ina. Nekaj manj je bilo le so l idarnostn ih štipendij oz i roma raz l ik k štipendijam, zarad i ukinjene celodnevne šole pa je bilo manjše število otrok v podaljšanem bivanju oz i roma manj subvencij za podaljšano bivanje.
Socia lnovarstvene pomoči, k i so se zadnj ikrat povečale lan i septembra, bodo 1. marca za 20 odstotkov višje, za najmanj tol iko pa bodo višje tudi od 1. maja dalje. — L M
Nag rada Oslobodjenja T r i g l a v s k e m u p a r k u
Bled — Sarajevsko Oslobodje-nje vsako leto podeljuje nagrado za ohranjanje naravne in ku l tur ne dediščine v Jugoslavi j i . Letos so se v najožji izbor za laskavo pr iznanje uvrs t i l i T r i g l avsk i narodni park, narodni park Biogradska gora v Črni gori i n narodni park Ta ra v Srb i j i . K o m i s i j a je dala prednost T r i g l avskemu parku ; v obrazložitev pa je zapisala, da je to »območje, na kater em so ohranjene prvobitne naravne vrednote.« P reds tavn ik i uprave pa rka bodo nagrado prejel i 28. maja na B ledu.
V begunjskem Elanu
V petnajstih letih petsto inovacij
BEGUNJE, FEBRUARJA - Elanu so lanske novosti prinesle 22 milijonov dinarjev gospodarske koristi.
Delavci begunjskega Elana so v zadnjih petnajstih letih prijavili komisiji za inovacije petsto novosti, od teh predlani 42 in v minulem letu 41. Od lanskih jih je komisija 19 sprejela, 11 odbila, prav toliko pa jih še obravnava. Zanimivo je, da so največ novosti, kar 22, predlagali delavci, ki nimajo niti srednje šole, delavci z višjo in visoko izobrazbo osem in zaposleni s končano srednjo šolo devet. Avtorjem novosti so izplačali skupno nekaj več kot milijon dinarjev, od tega največ v temeljni organizaciji Smuči. Gospodarska korist, ki jo je imela lani delovna organizacija od inovacij, je znašala 22 milijonov dinarjev. Tri novosti so prijavili tudi zveznemu zavodu za patente, eno izmed njih pa celo v tujini.
V e l i k o število inovacij potrjuje, da v Elanu dobro delajo — pa ne le to: razmišljajo, kaj bi se dalo še izboljšati in poceniti. ^ c zj
Planica je vedno vabljiva Planica, 9. februarja — Never
jetna je navezanost l judi na P la nico. Čeprav so iz doline skaka l nic i n letalnic odhajal i tudi razočarani, m o k r i i n prezebl i , se vedno znova i n znova, že pol stoletja vračajo pod Ponce. P lan ica , ožar-jena v spomladanskem soncu, v živopisanih jesensk ih barvah a l i v snežno belem z imskem oblačilu , je vedno vabl j iva za občudovalce naravn ih lepot, B loudkov ih in Goriškovih mojstrovin, d r zn ih letalcev i n skakalcev . . .
Zdenek Remsa, trener ljubljanskih skakalcev: »Videl sem ve l iko skaka ln i c na svetu, toda P lan i ca je b i l a i n ostaja pojem — k ra -sotica med le
pot icami. To moram pr i znat i , čeprav imamo tudi p r i nas na Češkoslovaškem lepe skakaln ice . V Planico sem prvič prišel pred 38 leti — razočaran, ker smo zamud i l i tekmo. T u sem se kot trener vesel i l novega svetovnega rekorda J i f i j a Raške, tu sem tr i leta doživljal pri jetne i n žalostne trenutke ob uspehih i n neuspehih jugos lovanskih reprezentantov.«
^ Miroslav Lajovec z Dovjega: »Pet intr ideset let voz im rešilni avtomobi l i n v tem času n i bilo leta, da ne b i b i l vsaj enkra t tudi v P lan i c i . Večkra t sem pe
l ja l poškodovane skakalce v jeseniško bolnico, se s težavo, sam a l i s pomočjo miličnikov, prebi ja l
Cu-Ra-
>Lepi me na Tu
med razigrano množico, h i te l , da bi b i l i skaka lc i čimprej v varnih rokah zdravnikov. Najlepše je bilo tedaj, ko sem lahko v miru spremljal tekmovanje i n n i bilo treba posredovati.«
Janez znar i z teč: spomini vežejo Planico, sem se v mladosti poganja l prek skaka ln ic , tU sem videl Seppa Brad-
la, kako je kot prv i človek na svetu poletel prek sto metrov, tu sem lani občudoval Mat tv ja Nvkane-na, kako mojstrsko je pr is ta l pri 191 metr ih . . . Pred petinštirideset imi let i sem se pridružil skupin i Ratečanov, k i je odtlej vedno pomagala v P lan i c i p r i pripravl janju skaka ln ic i n smučarskih prireditev. Zdaj sem najstarejši med n j imi , enainšestdeset let imam, pa me volja še n i min i l a . Poleti opravljamo zemel jska dela, pozim i pr ipravl jamo skakalnice , urejamo okolico, nanašamo sneg in odkar imamo snežne topove, delamo zalogo za hude čase.«
Primož Kač, di jak iz K a m n i k a : »Z dekletom sva prišla na tridnevni dopust v Rateče. Zvedela sva, da so v P lan ic i skakalne tekme, pa sva se
navzl ic s labemu vremenu odločila, da se ka r s smučmi zapeljeva do skaka ln ic . Lepo je tu: čudovita okol ica, svež z rak . . . «
C. Zaplotnik
Brez investicij v zdravstvu ne gre
Pretirana varčnost bi bila že nazadovanje
Kranj — Z a zadnj ih šest let je bilo za gorenjsko zdravstvo prav gotovo značilno težavno lovljenje možnosti razvoja z vse pičlejšim zdravstvenim dinar jem. K l j u b temu je z vrsto ukrepov — predvsem zmanjševanjem bolnišničnega i n special ist i čnega, to je najdražjega zdravl jenja — znalo varčneje obračati dodeljena sredstva. In ka r je p r i tem še posebej važno — sploh ne na račun bolnega občana. A l i pa bodo tudi za naprej, v pr ihodnjem obdobju značilne take mater ialne težave kot doslej — o tem je b i l govor na zadnj i seji Sveta gorenjskih občin.
Ve l ik problem so prav gotovo investicije v zdravstvu. Že doslej so bi le iz varčevalnih razlogov povsem črtane, toda zaustavit i razvoj, se prav i malo al i nič nove medic inske opreme i n nič povečevanja prostorov, je za razvoj vse preveč pomembno vprašanje, saj gre za 1,8 mi l i jarde d in v pet ih let ih. Vendar pa tudi tega denarja ne bo lahko zbrat i z združevanjem sredstev iz občinskih zdravstvenih skupnost i . De l denarja, zman jka namreč okol i 680 mi l i jonov d in , bo očitno treba zbrat i s sporazum i sk len jen imi z združenim delom, al i pa z dodatno prispevno stopnjo.
Prav zdaj pa se kaže končno tudi rešitev iz dolgoletnih zadreg, ko je zdravstvo večino svoje amort izaci je
V
G L A S Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference S Z D L Jesenice, Kranj , Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Dar inka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl -Zlebir in V i lma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta,Boris Bavdck ( M S - Z K S za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol -tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek T K Gorenjski tisk, tisk Z P Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din.
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogata j
namenjalo za trimesečne ze zdravstvenega mater iala. Problej n i le gorenjski , pač pa je to, vmY
zdravstvo mora poslovati brez tn ih sredstev, vsesplošen pojav pL has. Več kot 30 odstotkov denarja p( amortizaci je v zalogah (zdravila, s | nitetni mater ia l i n drugo) pa je ttfi na Goren jskem postalo tako velilfle. breme, da ga bodo,kot kaže,v nas l e l^ n j ih dveh, treh let ih z namensk%\ zbiranjem denarja vendarle u red i j o
Nekatere organizacijsko-iinančifcei zadeve pa mora gorenjsko zdravst^^ tudi že v k ra tkem uredit i . Ne gre 1 za drugačno učinkovitejšo pretaMh j nje denarja,sedaj razdrobljenega j m vseh tozdovskih žiro računih, pač bo mars ika j v bodoče odvisno ttJjl^, od uspešnega a l i neuspešnega d o a ^ varjanja o zdravl jenju gorenjsKfj>t
bolnikov ( in seveda plačevanje tejt^. zdravljenja) s Kliničnim c e n t r o ^ Ne nazadnje pa si kaže obetati v$ nekaj odstotkov (okoli 3) denarja % d i zaradi prenosa nadomest i l za b°j niško odsotnost z dela nad trideSf dn i v delovne organizacije.
L. M .
Dišijo pustni krofi
Škofja Loka — Vse slaščičarne j dn i delajo s po ln imi močmi. Vsa# bi rad na pustno soboto i n v toP poskus i l vsaj krof, če ne že druge p' stne jedi. Tud i v škofjeloškem Pek* so slaščičarke zaposlene ponoči podnevi. Testo zamesijo zvečer, n* 1
pa delajo krofe vso noč i n vse poldne.
»Če n imamo posebnih naročil tovarn a l i šol, spečemo okrog tiS1
petsto krofov. Te dn i , predvsem Četrtka, pa se je količina precej večala. Spečemo j i h od pet do šest soč na dan, v torek pa j i h bo tre speči okrog štirinajst tisoč. Os& nas je, vs i delamo od sedmih zve# ko zamesimo, do približno opoldJV va naslednjega dne,« prav i vodite« ca slaščičarne E l a Dolenc.
Z a dvesto sedemdeset krofov, p1; vijo, porabijo eno maso testa, k i te" ta okrog petindvajset k i l o g ram 0 , »Kako krof i uspejo, je ve l iko odviS*L od moke. Uporabl jamo t ip moke 5"| to je g ladka bela moka . Ze po teS* prepoznamo, kako bodo kro f i usP* li,« pravijo v škofjeloški slaščica^ In navadno so dobr i , saj j i h v trgo* \ nah k m a l u zman jka .
V . Stanovnik *