Iz ne preveč zaprašenega radijskega arhiva Letos praznujemo 80 let radia in 50 let televizije, skratka častitljiv jubilej RTV Slovenija. Ko je radio začel oddajati v tistih, za nas že skoraj davnih časih, vsesplošne slovesnosti v prestolnici ni bilo, le v Unionski dvorani so pripravili večjo prireditev. Po pozdravu pred-sednika Prosvetne zveze dr. Mohoriča je imel govor vladni načelnik splošnega oddelka ministrstva za pošto in brzojav Živojin Pavlović:»Spoštovane dame in gospodje! Nenavadno sem srečen in vesel, ker mi je dana možnost, da prisostvujem danes redki kulturni in narodni slovesnosti v naši beli Ljubljani … S čvrstim prepričanjem na zanesljiv uspeh odpiram v imenu ministrstva pošte in telegrafa to postajo v Ljubljani in jo izročam javnemu prometu pod upravo prosvetne zveze.« V novembrski številki Slovenca iz leta 1928 pa je ob tem dogodku zapisano:»Danes je celotni obrat Radio Ljubljana v polnem teku. Dan za dnem pošilja postaja v svet slovensko besedo, slovensko glasbo, umetnost in znanost. Naši inozemski rojaki pošiljajo z vseh strani navdušena pisma, v katerih izražajo svoje veselje, da so s pomočjo radijske postaje v stalni zvezi z domovino. Nešteto pisem prihaja tudi od inozemcev, ki vsi slišijo našo postajo v nepričakovani čistosti in jakosti. Skratka, rečemo lahko, radijska postaja Ljubljana je že doslej dosegla več, kot smo kdaj mogli upati.Kakšne so videti v živo predstave, ki jih radijski valovi nosijo v svet? Te nastajajo v tako imenovanem studiu, ki ga je zgradila Prosvetna zveza ob Bleiweisovi cesti. Zunanjost stavbe je sicer zelo preprosta, zato pa je notranjost toliko bolj zanimiva. Predvsem imamo v notranjosti veliko dvorano, ki je od vseh strani obdana in obložena z zavesami in preprogami, ki zadušijo vsak nepotreben šum, hkrati pa dajo prostoru primerno akustiko. V tej dvorani potekajo vse pri-reditve. Pred izvajalci stoji mikrofon, ki sprejema vse glasove in jih spreminja v električni tok. Od mikrofona gre žični dovod v posebno sobo z ojačevalnim sprejemnikom. Ta ojača mikrofonske tokove, da dobijo tako jakost, da lahko na poti v oddajno postajo v Domžalah kljubujejo vsem eventualnim motnjam. Od studia do postaje v Domžalah teče namreč poseben vod. Pri ojačevalnih sprejemnikih imamo še celo vrsto kontrolnih in merilnih instrumentov, da lahko službujoči tehnik vsak čas kontrolira kakovost prenosa.« (Podatki so vzeti iz knjige Matjaž Brojan: Začetki radia na Slovenskem) Da pa ne bo vse minilo v pretirano resnih tonih, naj bi poskrbela knjiga z zgo-vornim naslovom Radioaktivni spomini Ivana Sivca, dolgoletnega uslužbenca Radia Slovenija. Iz tiskarne bo prišla prav v teh prazničnih dneh ...

2

O natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo

Ob slovenskem kulturnem prazniku je Radio Slovenija razpisal tradicionalni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Odziv avtoric in avtorjev je bil še boljši kot lani – na naš naslov je prispelo skoraj dvesto kratkih zgodb. Tematski razpon poslanih zgodb je zelo širok, še posebej razveseljivo pa je, da so med avtorji objavljenih in nagrajenih del tudi manj znane ali celo neznane avtorice. Žirija, ki jo je sestavljala pisateljica in nagrajenka Prešernovega sklada Suzana Tratnik, literarna zgodovinarka dr. Alojzija Zupan Sosič ter pisatelj in urednik Književnih listov Igor Bratož, je za odkup soglasno predlagala zgodbe Marjete Drobnič, Tomaža Kosmača, Olge Paušič, Anice Perpar, Marije Plemitaš, Neže Prah, Špele Rehar, Cvetke Sokolov in kar dve zgodbi Agate Tomažič, tretjo nagrado je podelila Ani Lizi Grohar za njeno zgodbo Življenje je film, drugo Manki Kremenšek Križman za Fino kolo, zmagovalka letošnjega natečaja pa je Vesna Lemaić z zgodbo Nič ni, nič ni. Skratka, letošnji natečaj je bil v znamenju avtoric, njegovo bero pa bomo lahko slišali od 13. oktobra dalje, vsak dan ob 23.05 v Literarnem nokturnu na I. programu Radia Slovenija. Najprej bo na sporedu zgodba Marjete Drobnič z naslovom Še pravi čas, 25. oktobra pa bomo niz letošnjih natečajnic sklenili s psihološko pretanjeno zgodbo Vesne Lemaič.

Četrtki, od 3. januarja do 13. novembra, ob 11.05 na III. programu – programu ArsOPERNE URE

Ob 150. obletnici rojstva Giacoma Puccinija

2. oktobra: Turandot, 1. uvodna oddaja9. oktobra: Turandot, 2. uvodna oddaja16. oktobra: Turandot, 3. uvodna oddaja23. oktobra: Turandot, 4. oddaja30. oktobra: Turandot , 5. oddaja6. novembra: Turandot, 6. oddaja13. novembra: krajša sklepna oddaja cikla

3

Giacomo Puccini

Andrej Žust

Cikel o Giacomu Pucciniju bomo slavnostno sklenili s portretno oddajo o maestru iz Lucce in sicer v sobotnem opernem večeru 15. novembra ob 19.00. Glavno besedo bo imela njegova glasba, govorni del pa bo zasnovan razgibano, saj bodo v njem nastopili: Barbara Zupan in Aleksander Golja (pripovedovalca), Igor Velše (kritik), Matej Rus (napovedovalec), Bernard Stramič (Giulio in Tito Ricordi), Dejan Juravić (Des Grieux), Maja Šumej

(Manon Lescaut), Sabina Muratović (Tosca), Brane Jerman (Dante Alighieri), Lidija Hartman (Turandot), Gregor Pirš (Calaf) in Renato Horvat (Giacomo Puccini).Oddaje pripravlja Renato Horvat.

Četrtki, ob 16.30 na III. programu – programu Ars

Mladi virtuozi oziroma projekt v okviru mladinske komorne glasbe:

tudi letos se bodo konec novembra v Bratislavi zbrali nadobudni mladi glasbeniki in nastopili na mednarodnem tekmovanju New Talent, ki poteka pod pokroviteljstvom Evropske zveze radijskih postaj in Unesca. In tudi letos se je na tekmovanje uvrstil slovenski predstavnik, ki ga je prijavilo Uredništvo za resno glasbo Radia Slovenija. Med osemindvajsetimi prijavljenimi je ugledna žirija izbrala le osem kandidatov, med temi tudi hornista Andreja Žusta. Tako bo 28.

novembra naš virtuoz nastopil v spremljavi pianista Klemna Golnerja v mali dvorani Slovaške filharmonije! Andreja Žusta in preostale tekmovalce pa boste spoznali v oktobrskih oddajah Mladi virtuozi ob četrtkih na programu Ars.Oddaje pripravlja Helena Gardina.

4

Četrtki, od 20. novembra naprej, ob 11.05 na III. programu – programu ArsOPERNA URA

Ob 85. obletnici rojstva Marie Callas

“Živela sem za umetnost, živela za ljubezen”, je Maria ničkolikokrat zapela v ariji Tosce in ta verz je veljal tudi za umetničino resnično življenje.

Srede ob 20.00 na III. programu – programu Ars

Arsov art atelje

sodobno, glasbeno in radiofonsko – s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Najpomembnejši adut oddaje ostajajo neposredni prenosi in posnetki koncertov z najpomembnejših slovenskih festivalov sodobne glasbe ter večeri s slovenskimi skladatelji in interpreti. Tudi v prihodnje bomo namenili posebno pozornost aktualnemu svetovnemu dogajanju v sodobni glasbi in najnovejšim radiofonskim snovanjem – s

predstavitvami skladateljske tribune Rostrum, tribune za elektroakustično glasbo IREM in tekmovanja radijskih oddaj Prix Italia.Urednik Gregor Pirš.

Maria Callas

Gregor Pirš

5

1. 10. 2008 Predstavitev posnetkov s tribune elektroakustične glasbe IREM 2007 s skladateljem Borom Turelom

8. 10. 2008 Neposredni prenos 1. koncerta festivala SLOWIND 2008

15. 10. 2008 Večer s skladateljem Maksom Strmčnikom

22. 10. 2008 Posnetek 2. koncerta festivala SLOWIND 2008

29. 10. 2008 Večer z duom Uroš Rojko - Klara Tomljanovič

5. 11. 2008 Posnetek koncerta ob odprtju festivala Kogojevi dnevi 2008 – 10. obletnica smrti Marjana Gabrijelčiča.

12. 11. 2008 Posnetek 3. koncerta festivala SLOWIND 2008

19. 11. 2008 Večer s skladateljem Jakobom Ježem26. 11. 2008 Posnetek 4. koncerta festivala

SLOWIND 20083. 12. 2008 Večer s skladateljem Dušanom

Bavdkom 10. 12. 2008 Posnetki z majskega gostovanja

ansambla MD7 v dublinski galeriji Hugh Lane; gost je umetniški vodja ansambla, skladatelj Pavel Mihelčič

17. 12. 2008 Posnetek 5. koncerta festivala SLOWIND 2008

6

Nedelja, 5. oktobra, ob 22.05 na III. programu – programu ArsLITERARNI PORTRET

Pavle Goranović

Poezija 35-letnega črnogorskega pesnika in filozofa Pavleta Goranovića je prežeta s filozofijo; pesnik je iskalec, ki išče Resnico, Dobroto in Lepoto, hkrati pa ve, da se življenje že od davnine meri s tesnobo. Njegovo poezijo bo v Literarnem portretu predstavila pesnica in prevajalka Meta Kušar.

Sobota, 11. oktobra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOPeter SemoličIzgubljena pročelja

Peter Semolič je v začetku leta izdal pesniško zbirko Vožnja okoli sonca, v Literarnem nokturnu pa bomo objavili cikel pesmi Izgubljena pročelja, ki je nastal to pomlad v Bruslju. Čeprav je okolje svetovljansko, nam je občutje, ki veje iz pesmi, še kako znano. Spet moramo vsemu navkljub postati lovci na okrutno srečo, sporoča zadnji verz v ciklu.

Sobota, 11. oktobra, ob 23.30 na I. programuKRATKA RADIJSKA IGRAJože FelcSprava

Črtico s tem naslovom je napisal pisatelj Jože Felc in je izšla v zbirki njegove kratke proze z naslovom “Cinober” leta 2006. Svoj literarni prvenec “Dobro jutro, svoboda” je izdal že leta

Peter Semolič, foto Tihomir Pinter

Pavle Goranović

PREMIERA

7

1971, “Cinober” pa je njegova trinajsta knjiga. Naj naštejemo samo nekatere najbolj znane: “V znamenju lipicanca”, “Oblast in Venera”, “Divje jezero ali življenje in smrt lepe Vide” in “Sova v krošnji”. Jože Felc je po poklicu psihiater. Rojen je bil v Idriji leta 1941; v svojih literarnih delih opisuje dogodke in ljudi iz svojega domačega kraja, seveda pa tudi iz poklicne prakse, vendar njegovi literarni liki preraščajo v splošno podobo človeka, največkrat razpetega med stvarnost in hrepenenje. Črtica Sprava, ki jo je za radio

priredil dramaturg Goran Schmidt, govori o našem času, o poskusu politične sprave med, preprosto rečeno, partizani in domobranci v majhnem kraju. V njej se izrazi ena najboljših lastnosti pisanja Jožeta Felca, blaga ironija. Igro je režiral Igor Likar, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Slavko Cerjak in Polde Bibič.(Ponovitev bo 15. oktobra na III. programu ob 18.00.)

Nedelja, 12. oktobra, ob 8.05 na I. programuRADIJSKA IGRA ZA OTROKEBina Štampe ŽmavcMedvedek in punčka

Kako naj preganjata strah v temni noči na prašnem podstrešju pozabljeni igrači? Hiša je polna strašljivih zvokov, nebo pa polno svetlih zvezd. Med pogovori, pesmimi in nevidnimi prebivalci neba medvedek in punčka stketa zvočno bogato in zapeljivo igro, ki jo je režirala Ana Krauthaker.

Jože Felc

Bina Štampe Žmavc

PREMIERA

Četrtek, 16. oktobra, ob 20.00 na III. programu – programu ArsSIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA – NEPOSREDNI PRENOS

Ludwig van Beethoven

Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92Dirigent in solist: Gordan NikolićKoncert za violino in orkester v D-duru, op. 61, Ludwiga van Beethovna velja za eno najbolj poetičnih del literature za violino. Je izjemen plod apoliničnega navdiha, ki v vsakem izmed treh stavkov izpoje svojevrstni duhovni modus: svet romantičnega junaka in njegov notranji razvoj v strogi, a vendar v nasprotjih razprti sonatni obliki v prvem stavku, duhovna prostranstva transcendentalnega sveta v breztežni melodiji Larghetta in radostno zemeljsko bivanje v rustikalno obarvanem sklepnem Rondoju. Po odprtosti življenju ter čaščenju ideala lepega in dobrega se tej stvaritvi v Beethovnovem opusu pridružuje iskriva Sedma simfonija,

poveličanje ritmičnega elementa, z drugim stavkom pa tudi ena najbolj doživetih glasbenih vizij človekove minljivosti, ki jo ozarja pretresenost nad lepoto življenja. Kot solist in dirigent se bo predstavil violinist Gordan Nikolić, eden najuglednejših glasbenikov naše generacije. Nikolić je zmagovalec mednarodnih tekmovanj violinistov Tiborja Varge, Niccoloja Paganinija, Vaclava Hummla in mesta

Brescia. Kot solist koncertira po vsem svetu, vodil pa je tudi več uglednih komornih ansamblov. Zdaj je koncertni mojster Londonskega simfoničnega orkestra, profesor za komorno igro na uglednem londonskem Kraljevem kolidžu za glasbo in na Guildhal School of Music ter umetniški vodja Nizozemskega komornega orkestra. Nastopa z največjimi orkestri in sodeluje z najuglednejšimi dirigenti in solisti, kot so Andre Previn, Bernard Haitink, Maria Joao Pires, Mihail Pletnjov in Emmanuel Ax. Gordan Nikolić igra na dragoceno violino Lorenza Storionija iz leta 1794.Urednik in komentator: Gregor Pirš

Gordan Nikolić

8

Četrtek, 23. oktobra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOAna Liza GroharŽivljenje je film

Ana Liza Grohar je za svojo kratko zgodbo Življenje je film na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo dobila tretjo nagrado. Že naslov zgodbe, predvsem pa sama zgodba raste iz znanega rekla Življenje ni film in ga s psihološko prepričljivostjo spretno problematizira. Avtorica, ki živi v New Yorku in se preživlja v neodvisnem gledališču, veliko bere, zadnja leta pa tudi piše, vendar se do našega natečaja ni nikoli odločila, da bi svoje zgodbe tudi poslala v branje oziroma objavo. Prav naš anonimni natečaj pa jo je spodbudil, da je zgodbo odposlala.

Petek, 24. oktobra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOManka Kremenšek KrižmanFino kolo

V skoraj dvajsetletni zgodovini natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo je nekaj avtorjev in avtoric, ki so večkrat poslali svoje delo, torej že kar redno sodelujejo. Med njimi je Manka Kremenšek Križman, ki jo dobro poznajo najmlajši poslušalci radijskih iger za otroke in priljubljenih oddaj Lahko noč, otroci. S svojimi zgodbami je prepričala že različne žirije, tako tudi tokratno. Za rezko zgodbo z naslovom Fino kolo je avtorica dobila drugo nagrado, knjižno pa bo omenjena

zgodba izšla naslednje leto v avtoričini zbirki Dvoriščna okna.

Sobota, 25. oktobra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOVesna LemaićNič ni, nič ni

Zmagovalka letošnjega natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo je Vesna Lemaić. Sodi v najmlajšo pisateljsko

Manka Kremenšek

9

10

generacijo, o sebi pa je med drugim zapisala, da verjame v solidarnost in nadnaravno in da je ljubiteljica groze, Slovenije in rastlin. Trenutno je zanjo največji izziv pisanje grozljivk in znanstvene fantastike. S prvonagrajenko je Vesna Lemaić ustvarila pretanjen psihološki portret otrokovega doživljanja sveta, zelo spretno pa ohranja tudi dvoumnost. S knjigo se bo zmagovalka predstavila v kratkem, Popularne zgodbe so namreč tik pred izidom.

Torek, 28. oktobra, ob 21.00 na III. programu – programu ArsLITERARNI VEČERPaweł Huelle Skrivnost v jedru resničnosti.

Ko je poljski pisatelj, scenarist in dramaturg Paweł Huelle leta 1987 objavil svoj prvi roman David Weiser, je poljska literarna kritika njegov izid soglasno razglasila za literarni dogodek par excellence. Pisatelj, ki se je rodil leta 1957 v Gdansku, je diplomiral iz polonistike, pozneje pa je delal kot novinar v tiskovni agenciji Solidarnosti, bil je univerzitetni predavatelj, urednik in direktor Poljske televizije v Gdansku. Vsa Huellejeva proza je napisana v slogu metafizičnega

realizma, s katerim skuša prestopiti mejo našim čutom dostopne resničnosti in zajeti vedno prisotno skrivnost, ki se vztrajno izmika racionalni razlagi. Avtorica oddaje in prevajalka Jana Unuk bo predstavila pisatelja in odlomke iz romanov David Weiser in Zadnja večerja ter novelo Polži, luže, dež iz zbirke Zgodbe za čas selitve. Urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram.

Vesna Lemaić

Paweł Huelle

11

V četrtek, 30. oktobra, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRAJože ValentičZa novo življenje – portret režiserja Mileta Koruna

Ob osemdesetletnici velikega slovenskega gledališkega umetnika, režiserja Mileta Koruna, bomo ponovili njegov portret v dokumentarni radijski igri Za novo življenje, ki je nastala po scenariju in v režiji Jožeta Valentiča. Izhodišče dokumentarca o Korunu je bila njegova režija Cankarjeve farse “Hlapci” v sezoni 1990/91 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Oddaja pa ne odkriva samo ustvarjalnega procesa, povezanega

z nastankom te predstave, temveč predstavi tudi Korunove umetniške nazore, ki izvirajo iz več kot štiridesetletnega umetniškega ustvarjanja tega našega največjega gledališkega umetnika. V njej boste ob Miletu Korunu slišali še takratnega umetniškega vodjo Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Blaža Lukana in izvajalce uprizoritve Cankarjevih “Hlapcev”: scenografko Janjo Korun, kostumografko Alenko Bartl in igralce Mira Podjeda, Janeza Bermeža, Zvoneta Agreža, Anico Kumrovo ter Boruta Alujeviča.

Torek, 4. novembra, ob 21.05 na I. programuRADIJSKA IGRAMiomira ŠeginaBlejski zvon želja

V mitskem ozadju igre je legenda o zvonu na Blejskem otoku, ki izpolnjuje želje, avtorica pa jo naveže na usodo nosečega dekleta, ki v svoji duhovni in materialni stiski išče pomoči pri civilnih in cerkvenih ustanovah. Igra izzveni v trpko spoznanje prepuščenosti samemu sebi. Blejski zvon želja je, kakor pravi

Jože Valentič

Iva Krajnc

PREMIERA

12

avtorica sama, del širšega Regionalnega interdisciplinarnega raziskovalnega projekta Mit kot usoda, ki je posvečen dekonstrukciji nacionalnih mitov in je potekal v letih 2005–2008.Igra je radijski prvenec Miomire Šegine, dramaturg je Goran Schmidt, tonski mojster Jure Culiberg, režiser Tugo Štiglic. V glavni vlogi nastopa Iva Kranjc.(Ponovitev bo 6. novembra na III. programu ob 22.05.)

Torek, 4. novembra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOClara JanesPesmi

Clara Janes se je rodila leta 1940 v Barceloni, študirala pa je filozofijo in književnost ter primerjalno književnost na pariški Sorboni in na njej tudi doktorirala. Velja za eno pomembnejših pesnic moderne španske poezije. Njena poezija je mistična; vznemirja jo predvsem mistično združevanje ljubimcev. Pesmi je objavila v številnih zbirkah – omeniti moramo predvsem Otok za samomor (1964), Eros (1971), Živeti (1983), Fosili (1985), Ognjene rože (1996) in

Senčni nadangel (2000). Pesmi za Literarni nokturno je izbral in prevedel Ciril Bergles.

Nedelja, 9. novembra, ob 8.05 na I. programuRADIJSKA IGRA ZA OTROKEMarcin PalaszMiss bakterija

Ste že kdaj razmišljali, kakšne so videti bakterije, recimo na naših neumitih rokah? Ali pa v nepospravljeni sobi ali na umivalniku? Štefanu in Paulini, ki sta zelo radovedna, je v tej igri poljskega avtorja uspelo videti bakterije živo! Ja, na bakteriološkem lepotnem tekmovanju sta videla pravo miss bakterij. Glavni vlogi igrata Rok Kuntner in Lina Kuntner, režirala pa je Ajda Valcl.

Clara Janes

PREMIERA

13

Nedelja, 9. novembra, ob 14.05 na III. programu – programu ArsHUMORESKA TEGA TEDNAMarko ZorkoKnjiga mrtvih

Knjiga mrtvih (2007) Marka Zorka je žanrsko težko opredeljiva. Avtor med literarizirane, preizkušene kuharske recepte z vsega sveta vpleta odlomke iz literature, potopisna doživetja, spomine, anekdote, vse pa potrese z zajetno količino zanj značilnega humorja.»Zakaj knjiga mrtvih? Vse kuharske knjige tega sveta so zbirke najbolj perfidnih opisov zakolov, zadušitev, praženj, sekanic in mrcvarjenja na živem ognju in vrelem olju. Tisti, ki so si izmišljevali peklenske muke, so

najprej prebrali Kuharico ... « je v uvodu v svojo kuharico zapisal Marko Zorko, naš radijski kolega, kolumnist in avtor knjige Mein Kampf.Urednica oddaje Ingrid Kovač Brus je izmed številnih slastnih receptov izbrala tiste o golažu, njegovih bratih in sorodnikih.

Nedelja, 9. novembra, ob 18.05 na III. programu – programu ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISISaša VugaVelik in tih

»Včasih življenje se vse bolj oži. In jih ni več, ki smo, kdaj že, skupaj šli na pot. In se zredčena kolona redči. In hodim po Ljubljani kot skoz Pompeje ponoči, osvetljene za turiste: sivo zidovje. Nikjer ljubega človeka …« je napisal Saša Vuga, slovenski pisatelj, o svojih prijateljih, natančneje, o prijatelju Lojzetu Kovačiču, ki bi 9. novembra letos dopolnil osemdeset let, pa je pred štirimi leti odšel. Obletnice se bomo na tretjem programu ARS spomnili prav ob izjemnem in hkrati čisto »vugovskem« besedilu z naslovom Velik in tih.

Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten.

Marko Zorko (1944–2008)

Saša Vuga

14

Nedelja, 9. novembra, ob 22.05 na III. programu – programu Ars LITERARNI PORTRET

Valerija Skrinjar Tvrz

Valerija Skrinjar Tvrz je bosanska pisateljica slovenskega rodu. Rodila se je 8. novembra leta 1928 v Zagorju ob Savi, med 2. svetovno vojno se je pridružila odporu, po vojni pa se je izobrazila za novinarko. Kot dopisnica takratne jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug je službovala najprej v Sloveniji, nato v Srbiji in na Hrvaškem, od leta 1954 pa stalno živi v Sarajevu. Prvo knjigo je izdala sorazmerno pozno, leta 1968, od takrat pa je število proznih del, ki jih je napisala in med

katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino, naraslo na 25. Izdala je še dve pesniški zbirki in napisala kar nekaj radijskih iger za otroke.V slovenščino imamo prevedeno večino njenih proznih del, v Literarnem portretu pa jo bomo predstavili tudi kot pesnico. Oddajo je pripravila Vida Curk.

Četrtek, 13. novembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČERAnacristina RossiSotočje rek poezije in aktivizma

»V moji notranjosti se pretakata dve reki. Prva je reka poezija in domišljije, ki se je najbolj izrazila v romanu Marija noči, druga pa je reka politike in argumentov. Ta mi pravi, da moram pisati zato, ker s tem lahko pomagam spremeniti svet. V zadnjem času se naša država in Srednja Amerika na splošno zelo mačehovsko obnašata do narave, saj jo že sami uničujemo. Zato sem tudi napisala tri romane, ki imajo več vode iz moje reke politike in argumentov. To so Nora ženska iz Gandoce, Limón Reggae in še posebno Limón Blues.«

Oddajo o kostariški pisateljici Anacristini Rossi, ki se je v svojih literarnih delih lotila področij Kostarike, ki so precej

Valerija Skrinjar Tvrz

Anacristina Rossi

15

neznana celo za prebivalce te srednjeameriške države, kaj šele za širšo svetovno javnost, je pripravil Marko Jenšterle, odlomke iz njenih romanov je prevedla Tina Malič, pri pripravi oddaje pa je sodelovala tudi pisateljica, ki je prebrala nekaj odlomkov iz svojih romanov.Urednica oddaje: Ingrid Kovač Brus.

Četrtek, 20. novembra, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA – NEPOSREDNI PRENOS

In memoriam Uroš Krek

Uroš Krek: SimfoniettaKoncertna fantazija za klarinet in orkesterRichard Strauss: Kavalir z rožo - suita Maurice Ravel: La ValseDirigent: Marko LetonjaSolist: Jože Kotar, klarinetZ uvodno skladbo se bosta Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Letonja, ki zaradi uspešne kariere v tujini le še redko zaide na naše koncertne odre, poklonila spominu pravkar umrlega skladatelja

Uroša Kreka (1922–2008), ene najuglednejših osebnosti slovenske glasbe povojnega obdobja. Krek je bil učenec Lucijana Marije Škerjanca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod vplivom klasikov glasbe 20. stoletja pa si je izoblikoval osebni slog, ki ga poleg prečiščene neoklasicistične estetike zaznamuje tudi živa vez z bogastvom ljudske glasbe. Njegova Simfonietta iz leta 1951 je ob jasni in strogi oblikovni zasnovi odprto in komunikativno delo, polno radoživega muzikantstva, zato pa so jo velikokrat izvajali tako v nekdanji Jugoslaviji kot tujini. Koncertno fantazijo za klarinet in orkester bo izvedel Jože Kotar, eden naših najuspešnejših klarinetistov, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki v zadnjem času vodi sekcijo klarinetov v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V drugem delu koncerta nam bo dirigent Marko Letonja razkril dva pogleda na kulturo valčka: spevno in galantno suito po operi Kavalir z rožo poznega romantika Richarda Straussa in sugestivni poseg v samo bistvo te plesne oblike, ki ga je z mojstrskim navdihom opravil Maurice Ravel z bleščečo skladbo La Valse. Urednik in komentator: Gregor Pirš.

Uroš Krek

16

Četrtek, 20. novembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČER

Ameriški pesnik Henry Wadsworth Longfellow

Henry Wadsworth Longfellow (1807-1882) je morda še vedno najbolj bran in najbolj znan med ameriškimi pesniki. Šolska mladina je zlasti v angleško govorečih deželah dobila prve vtise o poeziji prav na podlagi njegovih preprostih, pripovedno obarvanih in pogosto z rimo sklenjenih verzov. K priljubljenosti njegove poezije pripomorejo tudi pogoste razumljive poante. Morda najbolj priljubljen pa je Longfellow s svojimi pesnitvami, med katerimi je tudi Evangeline – o naslovni junakinji pripovedujejo tudi

mnogo ljudske in ponarodele pesmi. V Literarnem večeru o Henryju Wadsworthu Longfellowu (njegov avtor je Andrej Arko) bomo poleg odlomka iz omenjene pesnitve slišali še nekaj njegovih pesmi in odlomkov iz pesnitev ter tako malo bolje spoznali po imenu znanega in vendar na Slovenskem manj znanega pesnika.

Četrtek, 20. novembra, ob 22.05 na III. programu – programu ArsRADIJSKA IGRADraga PotočnjakTri ženske

Draga Potočnjak je napisala že več radijskih iger, v katerih po navadi obravnava intimne usode posameznikov. Rdeča nit njenega dramskega pisanja, tudi za gledališče, je kompleksnost intimnih odnosov in nevarnost, ki jo hkrati implicirajo. Ljudje, ki živijo v širši ali ožji skupnosti, izražajo močno potrebo po ljubezni, toplini, sprejetosti in varnosti, ob tem pa so bližnji odnosi med njimi ogrožajoči in usodni. Posameznik v

Henry Wadsworth Longfellow

Draga Potočnjak

PREMIERA

17

takšnem okolju nujno ostane sam in osamljen. V radijski igri Tri ženske avtorica na fatalističen način poveže zgodbe treh žensk. Skupno jim je partnerjevo varanje, njihovi intenzivni trki v igri pa vodijo v neizogibno katastrofo. Igro je režirala Ana Krauthaker, dramaturg je bil Pavel Lužan.Zasedba: Liza (Tanja Potočnik), Katarina (Romana Šalehar), Branko, Katarinin mož (Željko Hrs), Jaka, njun sin (Gašper Rojc), Maruša (JuditaZidar), Vitomir (Primož Ekart)Tonski mojster je bil Matjaž Miklič, glasbena opremljevalka pa Darja Hlavka Godina. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 2008.

Četrtek, 27. novembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČERMarjan TomšičÓštrigéca in druge pripovedi

Marjan Tomšič je s Šavrinkami leta 1986 odprl pripovedi o istrskem in primorskem svetu. V svojih delih, na primer v kratkem romanu Óštrigéca, pa pogosto prepleta tudi magične in folklorne istrske motive z realnim dogajanjem, zato se je na literarnem prizorišču upravičeno uveljavil kot prvi slovenski magični realist. Rodil se je v Račah pri Mariboru in študiral slavistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študij je prekinil iz protesta proti krivični in politično motivirani

odstranitvi literarnega zgodovinarja Antona Slodnjaka s fakultete. Med drugim je delal kot učitelj v Marezigah in Gračišču, kjer je tudi nabiral snov za skrivnostni svet Istre, ki zaznamuje njegova dela. V slovensko literarno zgodovino pa se ni vpisal samo z omenjenima knjigama, ampak tudi z deli kot so Vruja, Kažuni, Grenko morje in Južni veter. Nedavno je pri eni izmed slovenskih založb izšla njegova nova knjiga Uroki polne lune.

Marjan Tomšič

18

Četrtek, 4. decembra, ob 20.00 na III. programu – programu Ars SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA – NEPOSREDNI PRENOS

Fantazija 2

Lojze Lebič: ArchifonijaJames Macmillan: Veni, veni EmmanuelHector Berlioz: Fantastična simfonija, op. 14Dirigent: En ShaoSolistka: Evelyn Glennie, tolkalaLojze Lebič (rojen na Prevaljah leta 1936) je eden velikanov sodobne slovenske glasbe, skladatelj, ki nikoli ni iskal drugačnosti zaradi drugačnosti in do potankosti obvlada odtenke orkestrskega zvoka. Njegova Archifonia s podnaslovom Preludij za godala iz leta 2005, hotena raziskava godalnega zvoka, po besedah kritika »ne išče stika

z občinstvom za vsako ceno, temveč žari v svoji lastni lepoti in poti«. V svetovni glasbeni uspešnici Veni, veni Emmanuel sodobnega škotskega skladatelja Jamesa Macmillana, ki si za svoja dela pogosto izbira versko obarvane naslove, bo nastopila Evelyn Glennie, karizmatična britanska tolkalka, skladateljica in publicistka. Evelyn Glennie je dobitnica treh nagrad Grammy in glasbenica, ki presega okvire klasične glasbe, saj sodeluje tudi s številnimi umetniki iz sveta popularne glasbe, kot so Bjork, Bobby McFerrin in

Sting. Evelyn Glennie dojema ritem dobesedno z vsem telesom; z neverjetno življenjsko energijo in vdanostjo glasbi je premagala skoraj popolno okvaro sluha, ki bi sicer onemogočila slehernega glasbenika. V svojem družbenem delovanju se zavzema predvsem za enakost prizadetih oseb in dostopnost glasbene izobrazbe vsem mladim. Francoski skladatelj Hector Berlioz je leta 1829 s Fantastično simfonijo postavil merilo za zvočnost romantičnega orkestra. Ta vznemirljiva skladba, posvečena skladateljevi veliki ljubezni, irski igralki Harriet Smithson, je ob prvi izvedbi leta 1830 doživela viharen uspeh in takrat do joka ganila velikega Niccoloja Paganinija, danes pa velja za prav poseben preizkus iskrivosti in tehnične pripravljenosti vsakega simfoničnega orkestra. Urednik in komentator: Gregor Pirš

Lojze Lebič

19

Četrtek, 4. decembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČER

Josip Osti

Josip Osti, pesnik Erosa in Thanatosa, je svojo literarno pot začel v Sarajevu, zadnje desetletje pa piše v slovenščini. Čeprav je njegov pesniški svet poln simbolov, je sporočilnost njegovih pesmi jasna in tako s svojimi deli dokazuje, da se razumljivost in kakovost v poeziji ne izključujeta. Literarni večer o njem pripravlja Vlado Motnikar.

Četrtek, 11. decembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČER

Philip Roth in zasukana ameriška pravljica

Predstavitev ameriškega pisatelja Philipa Rotha, avtorja skoraj tridesetih romanov, se osredotoča na knjige, v katerih povzema vzpone in padce ameriške pravljice polpretekle dobe. V Zaroti proti Ameriki se poigra z zamislijo, kakšen bi bil izid druge svetovne vojne, če bi leta 1940 na predsedniških volitvah zmagal pronacistični pilot Lindbergh. Človeški

madež z besedami Rothovega alter ega Nathana Zuckermana govori o profesorju Silku in njegovem usodnem spodrsljaju, ožigosanem kot rasizem. Zuckerman vodi pripoved tudi v Ameriški pastorali in v njej z likom športnega asa Levova poosebi vseameriški uspeh. Le da se ta nekega jutra po eksploziji podtaknjene bombe obrne v svoje nasprotje. Če Roth v Pastorali epsko izriše portret modernega juda in zahodnjaka, pa se v drobnem, elegantnem romanu Slehernik posveti univerzalni temi opustošenja, ki ga prinašajo starost in izgube. Rothovi junaki pogosto postanejo tisto, česar si zase sprva ne bi želeli niti v snu. Roth pa prek njihovih peripetij na novo brusi prodornost pisateljske misli.Oddajo pripravlja Miriam Drev, njen urednik je Marko Golja.

Josip Osti

Philip Roth

20

Petek, 12. decembra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNOBoris A. NovakZapuščina

Boris A. Novak je svojo zadnjo pesniško zbirko naslovil MOM. Ta presunljiva zbirka pesmi izrisuje njegove osebne spomine in je njegova mala osebna mitologija.V Literarnem nokturnu boste lahko slišali pesmi o usodi njegovega strica Lea Novaka.Urednica oddaje Maja Žel Nolda.

Sreda, 17. decembra, ob 18.30 na III. programu – programu ArsKRATKA RADIJSKA IGRA Franček RudolfKozarček za zdravje

V kratki humorni radijski igri slovenski satirik in dramatik Franček Rudolf ošvrkne samo na videz močno voljo pri odvajanju od pitja in nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe. V glavnih vlogah nastopata Zvone Hribar in Andrej Nahtigal, režija Ana Krauthaker.(Ponovitev bo 20. decembra na I. programu ob 23.30.)

Četrtek, 18. decembra, ob 21.05 na I. programuLITERARNI VEČERMarjan StrojanJohn Milton

Pesnik John Milton se je rodil 9. decembra 1608 v Londonu. Njegova poezija združuje renesančni žanr, baročno vzvišenosti in klasično stroge oblike. Miltonovo

Boris A. Novak

Franček Rudolf

PREMIERA

21

najpomembnejše delo je v blankverzu napisani Izgubljeni raj. Prvič ga je izdal leta 1667 v desetih knjigah, sedem let pozneje pa je izšla še dodelana izdaja v dvanajstih knjigah (spevih). Milton opisuje krščansko zgodbo o padcu človeka v skušnjavo greha in smrt, od katerih ga s svojo žrtvijo odkupi Odrešenik sveta. S tem tudi premaga upornega Satana, ki je povzročitelj človeškega in svojega lastnega padca. V poznejših interpretacijah

je prevladalo prepričanje, da poglavitni motiv pesnitve ni Odrešenikovo spravno junaštvo, ampak upor, v katerem mora Satan premagati svoje slabosti, da lahko izpolni svoj cilj – skvariti človeštvo. Izgubljenemu raju je sledil Spet najdeni raj (Paradise Regain'd), v katerem je avtor poveličeval Jezusovo popolnost v nasprotju s Satanovo drznostjo in skušnjavsko zlobo. Milton je pisal tudi sonete, elegije, igre in prozo v angleščini in latinščini. Ob 400. obletnici pesnikovega rojstva bomo ponovili Literarni večer, ki ga je pripravil pesnik in prevajalec Marjan Strojan.

Petek, 19. decembra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNO Milan DeklevaVeermerjev smeh

Milan Dekleva je za pesniško zbirko Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? prejel letošnjo Veronikino nagrado. Središčna lika zbirke sta ona in on, popotnika, ki s seboj doživljata svet in s svetom sebe. Pesmi so ljubezenske, nastale v navzkrižju bližine in daljave, doma in sveta, porojene iz jesenske zrelosti in spomladanske nestrpnosti.

Za Literarni nokturno smo izbrali cikel z naslovom Veermerjev smeh.Urednica oddaje Maja Žel Nolda.

John Milton

Milan Dekleva

22

Nedelja, 21. decembra, ob 22.05 na III. programu – programu ArsLITERARNI PORTRET

Markus Werner

Markus Werner je eno najopaznejših imen sodobne švicarske proze. Rodil se je leta 1944 v Eschlikonu, dolgo je živel v stari kmečki hiši v Opfershofnu blizu Schaffhausna, pred nekaj leti pa se je preselil v Schaffhausen. Po poklicu je učitelj, vendar se je učiteljevanju že zdavnaj odpovedal in živi kot svobodni pisatelj. Protagonisti njegovih romanov so običajno moški srednjih let, ki imajo podobne usode in poglede na življenje. Tako pisatelj v leta 1984 objavljenem prvencu pripoveduje zgodbo o učitelju

Konradu Zünglu, ki ga zapusti žena. S krizo srednjih let se srečujejo tudi junaki romanov Kmalu na svidenje in Na strmini, iz katerih je Slavo Šerc, avtor Literarnega portreta Markusa Wernerja, izbral in prevedel dva odlomka. Oddajo je uredil Marko Golja.

Nedelja, 28. decembra, ob 8.05 na I. programuRADIJSKA IGRA ZA OTROKESaška Rakef/Draga PotočnjakRdeča nogavička

Problem igre je prav ednina v naslovu: kaj naj ena sama nogavica na tem svetu? V takšno zagato pride naslovna junakinja današnje igre, se pa tudi izkoplje iz nje – malo ob pomoči prijateljev, malo s svojo lastno iznajdljivostjo, malo z ljubeznijo! Dramaturg igre je Goran Schmidt, režiser pa Jože Valentič.

Nedelja, 28. decembra, ob 22.05 na III. programu – programu ArsLITERARNI PORTRET

Avgust Demšar

Olje na balkonu in Retrospektiva sta naslova kriminalnih romanov, ki se uvrščajo v niz besedil o »primerih inšpektorja Vrenka«. V njih je vse, kar si lahko kdo obeta od zanimive, napete kriminalke, hkrati pa jih odlikujejo tudi jasno prepoznavno okolje Maribora ter ljudje iz različnih socialnih

Markus Werner

PREMIERA

23

slojev in poklicev štajerske prestolnice. Roman Olje na balkonu se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Morda si lahko obetamo vsako leto nov roman iz niza kriminalk, zato bo avtorica in urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten predstavila Avgusta Demšarja in njegovo prozo.

Ponedeljek, 29. decembra, ob 23.05 na I. programuLITERARNI NOKTURNO Jure JakobZačetek»Že prva branja njegovih pesmi so dala slutiti, da dobivamo pesnika z nekim notranjim, verjetno tudi podarjenim občutkom za oblikovanje atmosfere iz podob, katerih osnova je jezik,« je o Juretu Jakobu med drugim napisal pesnik Uroš Zupan v utemeljitvi za nagrado Zlata ptica, ki jo je Jakob dobil za pesniški prvenec Tri postaje. Pesnik z dolgimi, počasno valujočimi verzi, prežetimi s presenetljivo slikovitimi podobami, gradi pesmi, ki se z nazornostjo približujejo sliki in v katerih si liričnost in epskost prepleteta prste v blag, usklajen prijem. Jure Jakob je svojo poetiko nadaljeval in nadgradil v zbirki Budnost (2006), v Literarnem nokturnu pa bo predvajan izbor avtorjeve še neobjavljene poezije.Urednica oddaje: Tina Kozin.

Torek, 31. decembra, ob 18.00 na III. programu – programu ArsKRATKA RADIJSKA IGRAAlenka Bole VrabecSilvestrovo na glavo

Kaj vse se lahko pripeti pri pripravi silvestrske večerje v novi kratki radijski igri, humorno opiše Alenka Bole Vrabec. Še posebno je lahko nerodno, ko se dišeča pečenka zaliva s finim francoskim vinom. Res bi bilo škoda, če bi šlo na silvestrovo kaj v nič ... Humorno kratko radijsko igro režira Alen Jelen in bo premierno krščena prav na silvestrovo.

Jelen Alen

2424

1. oktobra ob 18.00: III. program – program ArsKRATKA RADIJSKA IGRA, premiera Tatjana Peršuh: Torta za rojstni dan

3. oktobra ob 19.30: III. program - program ArsDRUGI MODRI ABONMA Neposredni prenos orkestra Slovenske filharmonije

4. oktobra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZACvetka Bevc: Hildegardin ukaz

5. oktobra ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIMirč Kragelj: Spomini na radio

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETPavle Goranović ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOCiril Stani: Naš radio

6. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOKlarisa Jovanovič: Past

7. oktobra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČEROliver Goldsmith – ob 280. obletnici rojstva

ob 21.05: I. programRADIJSKA IGRAAlbert Wendt: Hejti na češplji

9. oktobra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČEREugene O’Neill – ob 120. obletnici rojstva

10. oktobra ob 19.30: III. program - program ArsDRUGI ORANŽNI ABONMA

Neposredni prenos orkestra Slovenske filharmonije ob 23.05: I. program

LITERARNI NOKTURNOZvezdana Majhen: Meje časa

11. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOPeter Semolič: Izgubljena pročelja ◀

ob 23.30: I. programKRATKA RADIJSKA IGRA, premieraJože Felc: Sprava ◀

◀ več o oddaji si lahko preberete v predstavitvenem delu knjižice

2525

12. oktobra ob 8.05: I. programRADIJSKA IGRA ZA OTROKE, premieraBina Štampe Žmavc: Medvedek in punčka ◀

ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIIvo Zorman: Spomini na radio

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAna Mlakar: Breze se oblačijo v zeleno

13. oktobra ob 22.05: III. program – program ArsRADIJSKA IGRA, premieraGregor Strniša : Žabe

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMarjeta Drobnič: Še pravi čas

14. oktobra ob 21.00: program – program ArsLITERARNI VEČERKalidasa: Šakuntala

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOTomaž Kosmač: Mravljinec

16. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAnica Perpar: Mace, putke in marsovci

17. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMarija Plemitaš: Nečisti greh

18. oktobra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAKajetan Kovič: Mala nebesa

ob 23.30: I. programKRATKA RADIJSKA IGRA Pavle Jakopič: Bogataš z napako

19. oktobra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNAJerome K. Jerome: Talijin hram in druge deske v glavi

21. oktobra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERIvan Pregelj: Plebanus Joannes – Vikar Janez

23. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAna Liza Grohar: Življenje je film ◀

24. oktobra ob 19.30: III. program - program ArsTRETJI MODRI ABONMA

Neposredni prenos orkestra Slovenske filharmonije

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOManka Kremenšek Križman: Fino kolo ◀

25. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOVesna Lemaić: Nič ni, nič ni ◀

ob 23.30: I. program KRATKA RADIJSKA IGRA, premieraJure Novak: Propad Dominika Boota

26. oktobra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNAJanez Suhadolc: Yachting

ob 18.05: III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISIJanez Kajzer: Spomini na radio

28. oktobra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERPaweł Huelle: Skrivnost v jedru resničnosti ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOEmile Verhaeren: Flamske pesmi

29. oktobra ob 11.05: III. program – program ArsLITERARNA MATINEJAVoltaire: Izbor

ob 18.05: III. PROGRAM – PROGRAM ArsKRATKA RADIJSKA IGRA, premieraMare Bulc: Prve novice

30. oktobra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČERLjubi Slovenci

31. oktobra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOJurij Dalmatin: Biblija, tu je, vse Svetu pismu

1. novembra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAViktor Fischl: Starec pod cipreso

2. novembra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNA Art Buchwald: Obvestila na vratih Bele hiše

3. novembra ob 22.05: III. program – program ArsRADIJSKA IGRAMaurice Maeterling: Slepci

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNO Jure Vuga: Strgalec

26

27

4. novembra ob 21.05: I. programRADIJSKA IGRA, premieraMiomira Šegina: Blejski zvon želja ◀

6. novembra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČER Lojze Kovačič – ob 80. obletnici rojstva

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNO Cvetka Lipuš: Obleganje sreče

8. novembra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAArthur Miller: Žarišče

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOTewfik al Hakim: Čudeži naprodaj

9. novembra ob 8.05: I. programRADIJSKA IGRA ZA OTROKE, premieraMarcin Palasz: Miss bakterija ◀

ob 14.05: III. program – program Ars HUMORESKA TEGA TEDNAMarko Zorko: Knjiga mrtvih ◀

ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISI Saša Vuga: Velik in tih ◀

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETValerija Skrinjar – Tvrz ◀

11. novembra ob 21.00: III. program – program Ars LITERARNI VEČERCarlos Fuentas: Malintzin, Marina, Malinche

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAnton Martin Slomšek: Veseli hribček

12. novembra ob 18.00: III. programKRATKA RADIJSKA IGRADieter Kuhn: Dva nova poganjka

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOBorut Gombač: Sence in sinkope

13. novembra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČERAnacristina Rossi: Sotočje rek poezije in aktivizma ◀

15. novembra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAVanja Pegan: Čoln

28

16. novembra ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISILuko Paljetak: Potujete tudi …

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETTahar Ben Jelloun

17. novembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOVesna Spreitzer: Pesmi

18. novembra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERAfganistanska književnost v perzijščini

19. novembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOLev Detela: Sedmoglavec

20. novembra ob 22.05: III. program – program ArsRADIJSKA IGRA, premieraDraga Potočnjak: Tri ženske ◀

23. novembra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNASlovenski humor

ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISICamilo Josè Cela: Potovanje v Alcarrio

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETMarcello Potocco

24. novembra ob 22.05: III. program – program ArsRADIJSKA IGRAGordana Milinović: Čarovnica

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOKatarina Fistrovič: Pesmi

28. novembra ob 19.30: III. program - program ArsČETRI MODRI ABONMANeposredni prenos orkestra Slovenske filharmonije

29. novembra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAAdolfo Bioy Casares: Muhe in pajki

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOKatarina Marinčič: Elektrarna

ob 23.30: I. programKRATKA RADIJSKA IGRAJean Paul Alegre: Jezni človek

29

30. novembra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNAAnte Tomić: Življenje ima smisel

ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIAndrej Detela: Sanje v vzhodni sobi

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETGiacomo Casanova

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOGorazd Kocijančič: Certamen spirituale

1. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOTatjana Jamnik Pocajt: Kako so Butalci kupili pamet

2. decembra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERFrance Prešeren: Sme nekaj nas, …

3. decembra ob 18.00: III. program – program ArsKRATKA RADIJSKA IGRAEugene Ionesco: Pozdravi

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOFrance Prešeren: Gazele

5. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOGabriel García Marquez: Grenčina za tri mesečnike

6. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOJohann Wolfgang Goethe: Pesmi

7. decembra ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIAleksander Solženicin: Rusija v razsulu

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOJanez Menart: Poezija o sebi in svetu

9. decembra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERMeša Selimović

11. decembra ob 21.05: I. program LITERARNI VEČERPhilip Roth: Človeški madež ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOIvan Cankar: Erotika

30

12. decembra ob 19.30: III. program - program Ars ČETRI ORANŽNI

Neposredni prenos orkestra Slovenske filharmonije ob 23.05: I. program

LITERARNI NOKTURNOBoris A. Novak: Zapuščina ◀

14. decembra ob 14.05: III. program – program ArsHUMORSKA TEGA TEDNAColin White in Laurie Boucke: Nisozemsci

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI POTRETLucija Stepančič

15. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOEva Kovač: Pesmi

17. decembra ob 18.00: III. program- program ArsKRATKA RADIJSKA IGRARudolf Franček: Kozarček za zdravje ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNORaymond Queneau: Razlaga metaphor

18. decembra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČERJohn Milton – ob 400. obletnici rojstva ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOJozej Strutz: Deveta muza

19. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMilan Dekleva: Vermeerjev smeh ◀

20. decembra ob 18.00: III. program – program ArsIZBRANA PROZAGerard Reeve: Tri dni pred božičem

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMilan Jesih: Mesto sto

21. decembra ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI PORTRETMarkus Werner ◀

22. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOSamo Gašperšič: Sodobni moški

23. decembra ob 21.00: III. program – program ArsLITERARNI VEČERZima

31

24. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOLirika prvih kristjanov

25. decembra ob 21.05: I. programLITERARNI VEČERBožič na Slovenskem

ob 22.05: III. program – program ArsRADIJSKA IGRAVinko Moedemdorfer: Božična zgodba

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAlojz Gradnik: Božične

26. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMiran Jarc: Slovenski sonetje

28. decembra ob 8.05: I. programRADIJSKA IGRA ZA OTROKERakef Saška/Potočnjak Draga: Rdeča nogavička ◀

ob 14.05: III. program – program ArsHUMORESKA TEGA TEDNAFrançois Rabelais: Gargantua in Pantagruel

ob 18.05: III. program – program ArsSPOMINI, PISMA IN POTOPISIMiloš Mikeln: Mesto ob reki

ob 22.05: III. program – program ArsLITERARNI POTRETAvgust Demšar ◀

29. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOJure Jakob: Začetek

30. decembra ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOAnton Pavlovič Čehov: Dame

31. decembra ob 18.00: III. program - program ArsKRATKA RADIJSKA IGRA, premieraAlenka Bole Vrabec: Silvestrovo na glavo ◀

ob 23.05: I. programLITERARNI NOKTURNOMirjam Tozon: Plesali smo

32

RTV Slovenija – Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, LjubljanaIII. programMirjam Bevc Peressutti – vršilka dolžnosti odgovorne urednice III. programaIrena Glonar – urednica Uredništva igranega programaVeronika Brvar – urednica Uredništva za resno glasboGregor Podlogar – urednik Uredništva za kulturoTomaž Simon – urednik informativnih oddaj oddaj o kulturiMarko Golja – urednik literarnih oddajVitan Mal – urednik programske knjižice III. programa

Lektoriranje: radijska lektoriceIdejna oblikovna zasnova: Darja Spanring MarčinaPrelom in filmi: Studio DTSTisk: Tiskarna Januš d.o.o.Naklada: 1800 izvodovLjubljana, 2008