izbira orodja za virtualizacijo ra ČunalniŠkega … · virtualizacija je skupek programskih in...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Informatika v organizaciji in managementu

IZBIRA ORODJA ZA VIRTUALIZACIJO RAČUNALNIŠKEGA CENTRA

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Dušan Uranič

Kranj, junij 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, ker me je sprejel pod svoje mentorstvo in mi je bil vedno pripravljen svetovati pri izdelavi naloge. Ko sem se prvič oglasih pri prof. Rajkoviču nisem bil prepričan o tem, če je tema primerna, niti kaj bi vključil v nalogo, če bom zmogel napisati diplomsko nalogo na temo virtualizacije. Že po nekaj minutah pogovora s profesorjem Rajkovičem sem vedel, kaj želim in kako to izpeljati. Še enkrat hvala, ne samo za uvodno spodbudo, temveč tudi za kasnejše napotke.

POVZETEK Želja vsakega podjetja je poslovati s čim manjšimi stroški. Velik del stroškov v podjetjih predstavlja tudi računalniška infrastruktura. Stroške predstavljajo: nakup nove strojne in programske opreme, vzdrževanje te opreme, poraba električne energije za napajanje in hlajenje opreme itd. Stroške računalniške infrastrukture lahko zmanjšamo z uporabo navideznih sistemov v računalniških centrih kot na delovnem mestu. Na eno strojno opremo oz. na en fizični strežnik lahko namestimo več navideznih strežnikov, s tem zmanjšamo stroške nabave, stroške pogojene z napajanjem in hlajenjem opreme ter tudi stroške vzdrževanja in upravljanja takšnega navideznega okolja. Na trgu je več ponudnikov orodij oz. produktov za virtualizacijo. Mi se bomo v diplomski nalogi bolj posvetili virtualizaciji računalniških centrov, orodja za virtualizacijo delovnega mesta pa bomo preleteli bolj na hitro. Ogledali si bomo tri trenutno najaktualnejša orodja ter skušali s pomočjo orodja za podporo odločanju priti do informacije o tem, kateri produkt oz. orodje za virtualizacijo najbolj ustreza našim zahtevam. Rezultat naloge naj bi nam bil v pomoč pri odločitvi izbire najboljšega oz. najprimernejšega orodja za virtualizacijo računalniškega centra. KLJUČNE BESEDE

─ navidezni sistemi ─ računalniški center ─ virtualizacija

ABSTRACT Every company’s wish is to operate with lowest expenses possible. A major part of expenses in companies represents computer infrastructure. They consists by buying new hardware and software equipment, their maintenance, use of electricity for power supply and cooling equipment, etc. Computer infrastructure expenses can be reduced by using virtual systems in computer centers as well as in a workplace. We can install several virtual servers on a single physical server. This way we can lower the purchase costs, power supply demands and cooling equipment needed as well as expenses for maintenance and management of such virtual environment. There are many virtualization tools and products available on the market. In this research paper we will focus virtualization of computer centers and only briefly touch on desktop virtualization tools. We will review three currently most popular virtualization tools and, helped by decision making support tools, try to get the information which product or tool suits our demands the most. The conclusions in this paper should help us with choosing the best or most appropriate tools for computer center virtualization. KEYWORDS (ali: SCHLÜSSELWORTE)

─ virtual systems ─ computer center ─ virtualization

1 UVOD ................................................................................................................5 2 PREDSTAVITEV PODJETJA.............................................................................6 3 DELOVNE POSTAJE ........................................................................................6

3.1 Uvod .........................................................................................................6 3.2 Microsoft Virtual PC .................................................................................6 3.3 VMware ....................................................................................................7 3.4 Parallels Workstations...............................................................................8 3.5 Virtualizacija delovne postaje....................................................................9

4 STREŽNIKI ......................................................................................................10 4.1 Virtualizacija strežnikov...........................................................................10 4.2 Xen .........................................................................................................13

4.2.1 XenServer...........................................................................................14 4.2.2 XenServer, Enterprise Edition .............................................................15 4.2.3 XenServer, Platinum Edition ...............................................................16 4.2.4 XenServer 5........................................................................................16 4.2.5 Različice .............................................................................................17 4.2.6 Podprti operacijski sistemi...................................................................17

4.3 MICROSOFT ..........................................................................................18 4.3.1 Microsoft Hyper Server-V........................................................................20 4.3.2 Kdaj uporabiti virtualizacijo......................................................................21 4.3.3 Orodja za pomoč.....................................................................................21 4.3.4 Podprtost ................................................................................................24

4.4 VMware ..................................................................................................25 4.4.1 Virtualizacija, navideznost, kot jo razlaga VMware ..................................25 4.4.2 Virtualna infrastruktura ............................................................................25 4.4.3 ESX strežnik ...........................................................................................27

5 Izbira orodja za virtualizacijo ............................................................................33 5.1 Svetovni splet .........................................................................................34

5.1.1 Virtualization Review Group ................................................................34 5.1.2 ITComparison .....................................................................................38 5.1.3 NETWORKWORLD ............................................................................45

5.2 DEXi .......................................................................................................45 5.2.1 DEXi model - Izbira orodja za virtualizacijo računalniškega centra ......47

6 VARNOST VIRTUALNIH (NAVIDEZNIH) SISTEMOV......................................58 6.1 Nekaj dejstev ..........................................................................................58 6.2 Gartnerjevi nasveti za virtualizacijo .........................................................59

7 ZAKLJUČNA MISEL ........................................................................................60

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Uranič Dušan: Izbira orodja za virtualizacijo računalniškega centra stran 5

1 UVOD Želja vsakega podjetja je poslovati s čim manjšimi stroški. Vse se vrti okoli denarja. Kako zaslužiti več, kje privarčevati in ostati na istem ali višjem nivoju, kar se tiče kvalitete izdelka ali storitve. Poleg varčevanja pa se morajo danes podjetja prilagajati zahtevam po zmanjšanju onesnaževanja okolja. Obema zahtevama oz. željama lahko ugodimo s preprostimi ukrepi. Takšni ukrepi so na primer:

─ zmanjšanje toplotnih izgub, z boljšo izolacijo se doseže manjša poraba energije za ogrevanje oz. poleti za ohlajanje delovnih prostorov, s tem se zmanjša tudi onesnaževanje okolja,

─ zmanjšanje porabe električne energije, npr. z uporabo varčnih žarnic lahko močno zmanjšamo stroške za porabljeno električno energijo

Ko omenjamo zmanjšanje stroškov in skrb za čisto okolje (v okviru zmanjšanja porabe električne energije), moramo omeniti tehnologijo, ki je v zadnjem času (recimo zadnja 4 leta) v svetu informatike vedno bolj aktualna, to je virtualizacija. Virtualizacija je prisotna povsod, tako v procesorjih, operacijskih sistemih, pomnilniških enotah kot v omrežjih. S pomočjo virtualizacijskih - navideznih tehnologij dosežemo boljšo izrabo sredstev, ki so nam na razpolago. S pomočjo virtualizacije strežnikov ali delovnih postaj dosežemo, da na eni postaji oz. strežniku (z močnejšo strojno opremo – predvsem spomin) postavimo več delovnih okolij. Več navideznih naprav na eni fizični napravi pa pomeni znatno zmanjšanje porabe električne energije in s tem manjše stroške in manjše onesnaževanje okolja.

2 PREDSTAVITEV PODJETJA

Za formalni nastanek današnje Gorenjske banke šteje leto 1955, ko je bila ustanovljena prva komunalna banka v Kranju, ki so ji nato sledile še v Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu. Te banke so najprej prevzele poslovanje z občani, nato pa v procesu transformacije bančništva še druge posle. Razvoj je šel postopoma v smeri oblikovanja skupne banke na Gorenjskem, najprej s podružnicami in kasneje s poslovnimi enotami v vseh tedanjih gorenjskih občinah.

Sčasoma je nastala skupna banka, ki se je leta 1972 vključila v sistem Ljubljanske banke, najprej kot podružnica, od 27. 12. 1989 pa kot delniška družba v sistemu kapitalsko povezanih sestrskih bank Ljubljanske banke.

Leta 1994 je bila izpeljana poslovno-organizacijska ločitev od sistema Ljubljanske banke. (vir: spletna stran Gorenjske banke; http://www.gbkr.si) V Gorenjski banki je zaposlenih okoli 450 delavcev na 29 lokacijah večinoma po gorenjski pokrajini. Tako kot povsod drugod si tudi v banki ni več možno predstavljati dela brez računalnikov in ostale računalniške opreme.



3 DELOVNE POSTAJE

3.1 Uvod

Virtualizacija je skupek programskih in strojnih rešitev, s pomočjo katerih dosegamo večjo zanesljivost in odzivnost informacijskega sistema. Izkoriščenost strojne opreme je boljša, boljša sta nadzor in upravljanje sistema, nadgradnje so enostavnejše in hitrejše, enostavnejše je tudi varnostno shranjevanje. Druga pomembna lastnost je znižanje celotnih stroškov. Ne samo stroškov nakupa nove strojne opreme, stroškov vzdrževanja in podobno, ampak tudi znižanje stroškov za hlajenje prostorov, stroškov elektrike, manj porabljenega prostora itd. Virtualizacija nam omogoča, da na eni fizični napravi (strežnik ali delovna postaja, osebni računalnik) lahko poganjamo več navideznih operacijskih sistemov. Sama virtualizacija strežnikov in delovnih postaj se nekoliko razlikuje. Bolj podrobno bo opisano v točki 4, ko bomo malo povedali o strežniški virtualizaciji. Zaenkrat samo toliko, da je navidezni računalnik ali strežnik, ki ga kreiramo, v bistvu datoteka. V datotečnem sistemu je navidezna naprava videti kot datoteka. Velikost te datoteke je odvisna od tega, koliko aplikacij smo namestili oz. za kakšen namen nam ta naprava služi. Na voljo je kar nekaj virtualnih orodij (produktov) oz. orodij za kreiranje virtualnih sistemov. Seznam vseh ali vsaj večine orodij se nahaja na internetni strani Wikipedije (vir: Wikipedija (december, 2008); http://en.wikipedia.org/wiki/ Comparison_of_virtual_machines). Na kratko je za vsako orodje napisano, s katerimi procesorji je kompatibilno, kateri operacijski sistemi so lahko kot osnovni in katere virtualne operacijske sisteme lahko potem namestimo. Prav tako je napisan način licenciranja. Med vsemi orodji pa so za strežniške sisteme najbolj uporabna orodja podjetij: VMware, Microsoft in podjetja Citrix (XEN). Za delovne postaje pa se največ uporabljajo orodja VMware, Microsoft Virtual PC, VirtualBOX in orodje Parallels Workstations. V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali tri orodja za virtualizacijo namenjena delovnim postajam. Kasneje pa še nekoliko podrobneje virtualizacijo strežniških sistemov.

3.2 Microsoft Virtual PC

Uradna Microsoftova predstavitvena stran za zadnjo verzijo, ki nosi oznako Microsoft Virtual PC 2007, se nahaja na spletni strani podjetja Microsoft (vir: Microsoft (december, 2008); http://www.microsoft.com/windows/products/winfamily/ virtualpc/ default.mspx). Aplikacija potrebuje pribl. 35MB prostora, namešča pa se na operacijski sistem Windows XP ali Windows Vista. Namestimo lahko naslednje navidezne sisteme: Microsoftovi operacijski sistemi (Windows 98 ali novejši) in OS2 operacijski sistem. Sama namestitev aplikacije je enostavna, prav tako namestitev gostujočih (navideznih) operacijskih sistemov. Pri nameščanju navideznih sistemov izberemo ime in lokacijo datoteke ter velikost datoteke oz. velikost navideznega diska. Prav tako lahko spreminjamo količino spomina, ki ga bo uporabljal navidezni sistem. V nadaljevanju je nameščanje enako običajni namestitvi. Pomemben podatek je, da je aplikacija brezplačna. Slabost aplikacije je, da če hkrati odpremo več navideznih sistemov se vsak sistem prikaže v svojem oknu (Slika 1). V pomoč nam je nadzorna plošča, s katero preklapljamo med sistemi, vendar imajo drugi produkti boljše



rešitve. Velika slaba lastnost Microsoftovega produkta je tudi, da ne podpira USB vrat. Obstajajo dodatki, vendar to ni prav pohvalno za takšnega velikana kot je Microsoft, da si privošči takšno pomankljivost. Slabosti so še: uradno ne podpira OS Linux, slaba podpora za različne resulucije, počasnejši od ostalih aplikacij in nima funkcije snapshot – posnetka sistema.

Slika 1: MS Virtual PC

3.3 VMware

Zadnja verzija nosi oznako VMware Workstation 6.5.2 (29. 4. 2009). Vse informacije o produktu in ostalih orodjih za virtualizacijo in o ostali pomoči pri upravljanju v navideznih okoljih, dobimo na uradni spletni strani podjetja VMware (vir: VMware (december, 2008); http://www.vmware.com/). VMWARE ne ponuja samo aplikacije za virtualizacijo delovnih postaj in strežnikov ampak tudi dodatna orodja za nadzor navideznih (virtualnih) sistemov, predvajalnik, kjer lahko zaženeš posneto oz. kreirano navidezno delovno postajo (na predvajalniku – Vmware Player), ne moreš pa kreirati nove postaje in podobno. Namestitev same aplikacije zasede v primerjavi z Microsoftovo rešitvijo ogromnih 480MB diska. Aplikacijo lahko namestimo tako na Microsoftovo platformo (Windows 2000 ali novejši) kot na Linux sistem. Prav tako lahko kreiramo oz. namestimo praktično vsak navidezni OS sistem. Namestimo lahko vse izvedbe Microsoftovih operacijskih sistemov, Linux sistemov, Novell, Sun Solaris ter tudi DOS operacijski sistem. Podobno kot pri Microsoftovi aplikaciji je namestitev aplikacije enostavna, prav tako je enostavno nameščanje oz. kreiranje navideznih sistemov. Slaba lastnost je visoka cena za licenco 189$. Dobrih lastnosti pa je ogromno: podpora za



USB, lep pregled navideznih računalnikov oz. sistemov (vse v enem oknu – Slika 2), možnost posnemanja stanj (snapshot), možnost kloniranja sistema (clone), možnost zajetja zaslonske slike, video zajem in še kaj bi se našlo.

Slika 2: VMware workstation

3.4 Parallels Workstations Zadnja verzija za Windows in Linux sisteme nosi oznako Parallels Workstation 2.2 za MAC sisteme pa Parallels Desktop 4.0 for Mac. Aplikacijo lahko podobno kot pri VMwaru namestimo tako na Microsoftove sisteme (Windows 2000 ali novejši) ali na Linux sistem. Kreiramo oz. namestimo lahko vse Microsoftove operacijske sisteme, Linux sisteme, Sun Solaris, DOS ter tudi OS2 sistem, ne moremo pa namestiti NOVELL sistema. Aplikacija je plačljiva in stane pribl. 50$. Podpirala naj bi tudi USB vhode, vendar jih meni ni uspelo usposobiti. Ima nekoliko slabšo preglednost, če imamo zagnanih več navideznih sistemov (Slika 3). Vsak sistem je v svojem oknu vendar brez skupne konzole. Ima možnost posnetka stanja (snapshot). Zdi se, da je to malo slabši posnetek VMware aplikacije, je pa za skoraj tretjino cenejši izdelek. Program dobimo na strani uradni strani podjetja Parallels (vir: Parallels (december, 2008); http://www.parallels.com/).



Slika 3: Parallels Workstation

3.5 Virtualizacija delovne postaje Namestili in preizkusili smo vse tri zgoraj omenjene produkte. V podjetju pa smo za lastne potrebe izbrali produkt VMware Workstation. Produkt je plačljiv, vendar je kvalitetnejši in ima nekaj dodatnih funkcij, ki so zelo priročne. Predvsem, če gledamo funkcijo snapshot (posnetek stanja). To je posnetek trenutnega stanja sistema, na katerega se lahko vrnemo v kateremkoli trenutku. To je zelo priročno za različna testiranja ali nameščanja novih aplikacij, strojne opreme ali kaj drugega. Če gre kaj narobe, se lahko enostavno s klikom na gumb 'revert' vrnemo v začetno stanje. To traja približno minuto. Poleg tega je potrebno omeniti, da je novi navidezni računalnik na našem disku pravzaprav samo datoteka, ki jo kreira produkt za virtualizacijo. Velikost te datoteke je odvisna od nameščenega operacijskega sistema ter nameščenih aplikacij in ostalih dodatkov. Ko imamo navidezni računalnik postavljen, lahko to datoteko shranimo na neko rezervno lokacijo ali jo uporabimo na nekem drugem računalniku. Če hočemo uporabljati navidezna orodja, potrebujemo zmogljivejšo strojno opremo. Še eno dobra lastnost navideznih računalnikov je, da pri tem, ko pomagamo komitentu, stranki, spreminjamo nastavitve na našem sistemu in to tako daleč, da tudi nam nič več ne deluje. Kaj naredimo? Enostavno! Ponovno uporabimo magični klik na gumb 'revert' in sistem je ponovno brezhiben, tak kot smo ga vzpostavili. Ta funkcija je zelo uporabna tudi pri nameščanju varnostnih popravkov. Če kateri od



popravkov povzroči kakšno nedelovanje, se lahko enostavno vrnemo nazaj, na prejšnje stanje.

4 STREŽNIKI

4.1 Virtualizacija strežnikov Glavna prednost virtualizacije je ločevanje fizičnih strežnikov in naprav od aplikacij in druge programske opreme, kar omogoča visok izkoristek strojne opreme. V predhodnem poglavju smo si ogledali virtualizacijo delovnih postaj. Ogledali smo si tri najbolj znane ponudnike na trgu, kaj kdo nudi, kakšne so slabosti in prednosti posameznih produktov, kje jih lahko uporabimo, kaj s tem pridobimo in še kaj. Podobno kot pri delovnih postajah je tudi pri strežniških sistemih. Virtualne strežnike uporabljamo, da zmanjšamo stroške nabave in vzdrževanja. Ker na en fizični strežnik namestimo več navideznih strežnikov, potrebujemo manj fizičnih strežnikov, kar pa pomeni tudi, da potrebujemo manj prostora za strežnike. Poleg tega strežnike, tako fizične kot navidezne, lažje upravljamo, nadziramo, navidezne lahko celo prestavljamo med fizičnimi strežniki in še kaj. Malo več o vsem skupaj si bomo ogledali kasneje. Virtualizacija strežnikov je še bolj pomembna oz. bolj aktualna kot virtualizacija delovnih postaj. Pri delovnih postajah se uporablja predvsem za namene testiranj. V primeru okvar ali napak pri testiranjih lahko sistem enostavno in hitro povrnemo v prvotno delujoče stanje. Virtualizacija strežnikov je bolj aktualna, uporablja se tako v produkcijskih okoljih, kot v testnih in razvojnih okoljih. Preden si ogledamo nekaj dejstev, zakaj je v zadnjem času vedno večje zanimanje za to smer računalništva, omenimo še eno razliko med virtualizacijo delovnih postaj in strežnikov. Za postavitev virtualnih okoljih na delovnih postajah potrebujemo (za osnovo na kateri potem kreiramo virtualna okolja) nek operacijski sistem medtem ko pri strežnikih ni tako. Virtualne operacijske sisteme pri strežniških sistemih pa lahko postavljamo tako rekoč direktno na strojno opremo, odvisno od produkta. Tako za virtualizacijo na delovni postaji kot za virtualizacijo strežnikov najprej potrebujemo strojno opremo. V primeru delovne postaje je to osebni računalnik, ki mora imeti prenaložen nek operacijski sistem, na katerem potem namestimo programsko opremo za kreiranje navideznih računalnikov. Nato sledi nameščanje enega ali več navideznih operacijskih računalnikov. Vsi nameščeni sistemi in osnovni operacijski sistem si delijo vse sistemske vire računalnika: procesorsko moč, spomin, diskovni prostor, vhodno/izhodne enote. Navidezni računalniki so potem neodvisni drug od drugega in delujejo nemoteno. Težava pa je lahko osnovni operacijski sistem. Če pride do nedelovanja osnovnega sistema, potem tudi navidezni sistemi niso dosegljivi in so neuporabni. Pri strežnikih pa je situacija nekoliko drugačna. Potrebujemo nek strežnik s procesorjem, spominom, diskovni prostor pa je že lahko nekje drugje, ni nujno da je fizično v istem strežniku, pomembno je, da imamo vzpostavljeno hitro povezavo med strežnikom in diskovnim prostorom. Za osnovo ni potreben noben operacijski sistem (odvisno od ponudnika virtualne rešitve) ampak se navidezni sistemi postavljajo tako rekoč direktno na strojne vire. Imajo direkten dostop do strojnih virov: procesor, spomin, disk, vhodno/izhodne enote.



Če hočemo imeti dobre / zmogljive navidezne strežnike moramo imeti na razpolago veliko spomina. Spomin je navadno šibka točka zmogljivosti navideznih računalnikov. S pomočjo posebnih orodij lahko nadziramo, upravljamo fizične in navidezne strežnike in jim po potrebi določamo, koliko sistemskih virov potrebujejo oz. kateri navidezni računalnik v določenem trenutku potrebuje več za svoje delovanje. Celotni navidezni sistem, pa naj bo to delovna postaja ali strežnik je, pravzaprav ena sama datoteka na nekem disku. Ko to datoteko zaženemo, pa se nam 'prikaže' kot delovno okolje z operacijskim sistemom in vsemi pripadajočimi aplikacijami, nastavitvami, dokumenti in podatki tako, kot na klasičnih postajah oz. strežnikih. V tej datoteki so podatki o vseh navideznih sistemskih virih – strojni opremi, s katero razpolaga naša navidezna naprava. Kopiranje in ustvarjanje rezervnih kopij navideznih strežnikov in delovnih postaj je zato zelo preprosto. Enostavno prekopiramo našo datoteko (sliko navideznega strežnika) in jo shranimo na nek diskovni prostor ali kak drug medij (DVD). Sam pojem virtualizacije je star toliko kot računalništvo samo. Začetki segajo v leto 1960. Dandanes je virtualizacija ponovno vroča tema pogovorov v računalniških centrih. Prihajajoče tehnologije prinašajo rešitve oz. pomoč pri čim boljšem izkoriščanju in tem boljši učinkovitosti računalniških virov, pri zanesljivosti, razpoložljivosti, itd. Administratorji v računalniških centrih upajo, da bodo v svojih okoljih, obkroženi z navidezno opremo, ustvarili nov nivo prilagodljivosti in učinkovitosti za nižjo ceno. Oglejmo si, s kakšnimi izzivi se podjetja danes soočajo.

─ Naraščajoči stroški Poleg stroškov, ki jih imajo podjetja za nakup novih strežnikov, je potrebno upoštevati tudi naraščajoče stroške napajanja, hlajenja, omrežne infrastrukture, pomnilnih kapacitet, upravljanja strežniških sistemov itd.

─ Kompleksnost upravljanja Z večanjem števila strežnikov postane njihovo upravljanje izredno zahtevno. V velikih okoljih je ponavadi velik problem tudi konsolidacija strojne opreme različnih proizvajalcev, različnih modelov strežnikov, operacijskih sistemov in konfiguracij.

─ Padec učinkovitosti Vse večje število strežnikov pomeni večjo kompleksnost, kateri so sistemski administratorji le stežka kos. Delo administratorjev je osredotočeno na konfiguracijo (oblikovanje), nadziranje in vzdrževanje strojne opreme, pozablja pa se oz. ni pa časa in volje za izboljšanje infrastrukture in izboljšanje samih storitev.

Toda uporaba samo navidezne opreme ni dovolj. Da bi zaustavili ogromnost in neučinkovitost, ki je preplavila in preobremenila tudi najboljše načrte administratorjev, moramo izbrati pravo infrastrukturo, ki ustreza našemu delovnemu okolju ter izbrati izvajalca, ki bo dobro in pravilno izvedel projekt. Prav tako nujno potrebujemo ustrezna nadzorna orodja za upravljanje in nadziranje teh sistemov. V nasprotnem primeru bo vse skupaj brez učinka.



Zakaj je virtualizacija strežnikov dandanes tako aktualna? V naslednjih podtočkah si oglejmo nekaj podatkov in sami presodimo, če je aktualnost upravičena.

─ Zmanjšanje stroškov Zmanjšajo se stroški strežniške strojne opreme. Zaradi boljšega izkoristka

obstoječe infrastrukture je potrebne manjše število strežnikov. Manjše število strežnikov pa pomeni manjše stroške napajanja, manj sredstev za hlajenje, enostavnejše in cenejše vzdrževanje infrastrukture računalniškega centra. Pomeni tudi manj stroškov za nadomestno oz. rezervno napajanje, manj stikal zaradi manjšega števila fizičnih mrežnih povezav.

─ Povečanje strežniške učinkovitosti

S tem, ko na en fizični strežnik postavimo več sistemov, dosežemo veliko boljšo izkoriščenost virov, predvsem mislimo na procesorsko moč. Nekateri omenjajo, da je povprečna izkoriščenost procesorjev v računalniških centrih, če odštejemo trenutne visoke obremenitve, samo 5%. Strežniki so v centrih vključeni nepretrgoma tudi izven delovnega časa, kar pomeni, da so v tem času večinoma neizkoriščeni, porabljajo pa energijo za delovanje in energijo, ki je potrebna za hlajenje centra.

─ Povečanje prilagodljivosti Recimo, da se v organizaciji pokaže potreba po novem strežniku. V klasičnem računalniškem centru za tako postavitev (izražena želja, nabava strojne opreme, postavitev sistema, test, končna razpoložljivost uporabniku) potrebujemo povprečno od 4 do 6 tednov. V navideznih sistemih je za postavitev potrebno nekaj delovnih ur, odvisno od kompleksnosti sistema / strežnika, ki ga želimo postaviti. Prostor in strojne vire imamo že na voljo. Pripravljene imamo že osnovne predloge strežnikov (OS, antivirus, popravki, ...), iz katerih potem s pomočjo pomožnih orodij kreiramo nov navidezni strežnik. Strežniku se določi ime, IP naslov in namestijo specifične aplikacije, ki jih uporabniki potrebujejo na novem strežniku. Velikokrat so želje uporabnikov po strežnikih samo za določen čas npr. za testiranje določenih novih aplikacij. Tudi tu se pokaže velika prednost virtualizacije. Postavi se navidezni strežnik, ki se mu določi čas obstoja / trajanja, potem pa se lahko strežnik umakne / pobriše ali pa se shrani njegova datoteka na diskovno polje z namenom, če se bodo še kdaj kasneje pokazale potrebe po njegovi uporabi. Zaradi takšnega načina namestitve novega sistema se IT ekipe lahko enostavneje in hitreje prilagajajo in odzivajo na različne zahteve in želje uporabnikov po novih strežnikih, storitvah ter novih konfiguracijah.

─ Doseganje visoke razpoložljivosti in vzdrževanje Z uporabo pomožnih orodij lahko navidezne strežnike skupaj z aplikacijami prestavljamo med različnimi fizičnimi strežniki ali celo med oddaljenimi računalniškimi centri. Zmožnost 'migriranja' / prestavljanja navideznih strežnikov skupaj z aplikacijami omogoča načrtovanje strojnih in programskih vzdrževanj brez prekinitev v delovanju aplikacij ('zero download').



─ Večji nadzor nad spremembami konfiguracij Nenačrtovane oz. neželene spremembe aplikacij v produkciji lahko povzročijo precej preglavic uporabnikom, še posebno, če aplikacija potem ne deluje ali ne deluje pravilno. Pomagamo si s tako imenovanimi slikami sistema, ki jih shranimo v podatkovno skladišče. S temi slikami sistema lahko vrnemo sistem na prejšnje stanje strežnika in s tem vrnemo tudi nedelujočo aplikacijo v predhodno delujoče stanje.

─ Nadgradljivost na ukaz Še ena uporabna lastnost navideznih strežnikov in orodij s katerimi si pomagamo. Na enem fizičnem strežniku imamo več navideznih strežnikov, ki si med drugim deli procesorsko moč in spomin strežnika. Velikost virov (procesorska moč in spomin) se lahko določata avtomatsko glede na potrebe aplikacij, servisov posameznega navideznega računalnika, kar pomeni da, se določenemu navideznemu sistemu lahko na ukaz poveča njegova zmogljivost. Malo bolj podrobno si bomo to zmožnost ogledali kasneje.

Podobno kot pri delovnih postajah imamo tudi pri strežniških sistemih tri večje proizvajalce / ponudnike sistemov za virtualizacijo. To so Microsoft, VMware in XenSource. Vsak s svojimi produkti, vsak s svojimi prednostmi, slabostmi, vsak s svojimi privrženci, zagovorniki ali kritiki. Kaj kdo ponuja in njihovo primerjavo pa si bomo ogledali v naslednjih točkah.

4.2 Xen Na začetku bodo v poglavjih pod točko 4 vsi trije konkurenti opisani tako, kot sami pišejo o sebi. Verjetno ni potrebno omenjati, da vsak svoje produkte hvali in trdi, da so najboljši in najcenejši. Zgodovina in s tem razvoj orodja Xen je razdeljena na dva dela. Prvi del je obdobje pod okriljem podjetja XenSource. Izdelek Xen je odprto kodna rešitev za virtualizacijo operacijskih sistemov. Omeniti je potrebno verziji Xen 2.0 in Xen 3.0. Xen se naloži kot osnovni upraviteljski sistem s prirejenim jedrom in operacijskih sistemom GNU/Linux. Znotraj tega kreiramo gostujoče operacijske sisteme. VMware ali Microsoftov navadno programsko posnemajo strojno opremo in gostujoči operacijski sistem nima popolnega stika s strojno opremo. Pri Xenu gre za tako imenovano paravirtualizacijo, kjer gostujoči operacijski sistem komunicira skoraj neposredno s strojno opremo. V tem načinu je izkoristek zelo blizu 99 % in virtualizacija skoraj ne prinaša zmanjšanja zmogljivosti. Omenimo naj še produkt XenOptimizer. To je program namenjen lažjemu upravljanju in optimizaciji bremena pri večjih namestitvah virtualizacijske tehnologije. Program omogoča prenos strežnikov iz fizične namestitve v navidezno okolje, prenašanje delujočih (prižganih) navideznih strežnikov med fizičnimi strežniki, meritve bremena strežnikov in porabljenih sredstev ter druge optimizacije. Drugi del pa je pod okriljem podjetja Citrix, ki je leta 2007 kupilo programsko rešitev Xen. Pri Citrixu so nadaljevali z razvojem produkta Xen. Produkt se sedaj imenuje XenServer. Še vedno gre za odprto kodno tehnologijo. Za Xen paravirtualiziation tehnologijo je splošno znano oz. velja za najhitrejšo in najbolj varno navidezno programsko tehnologijo. Xen-ova programska koda, plast ki je nameščena med



strojno opremo in med operacijskim sistemom, je izredno tanka. Obsega vsega 50.000 vrstic kode, kar naj bi za gostujoče operacijske sisteme pomenilo skoraj naravno uporabo strojnih virov. Xen-ovi razvijalci in ostala ekipa so razvili polno upravljalsko navidezno strežniško okolje, oblikovano za učinkovito upravljanje Windows in Linux navideznih naprav.

Slika 4: Xen virtualizacija (vir: XEN spletna stran;

http://blog.xen.org/wp-content/uploads/2008/08/xen33datasheet.pdf) Odvisno od dodatkov, orodij in področja uporabe, imamo na voljo več verzij XenSrever-jev: XenServer, XenServer Enterprise Edition, XenServer Platinum Edition ter še dve izvedbi prilagojeni za Microsoft Hyper-V produkt.

4.2.1 XenServer Namenjen vsem in vsakomur. Za majhna in velika podjetja, za Windows in Linux okolja, za okolja z diretktnim dostopom do podatkovnih baz ali za okolja z dostopom do omrežnim podatkovnih centrov. Namenjen je centralno orientiranim organizacijam, z več strežniškim navideznim sistemom in možnostjo premikanja, navideznih strežnikov med fizičnimi strežniki, brez prekinitev. Citrix-ov XenServer je edino takšno navidezno računalniško okolje, ki je na voljo brezplačno.

Slika 5: XenServer Arhitektura



Nekaj podatkov o produktu in orodjih XenServer-ja:

─ Enostaven za namestitev in upravljanje Citrix XenServer se namesti in je pripravljen za uporabo v samo nekaj

minutah, čemur pri Citrixu pravijo: «the ten minutes to Xen experiance.« Ima unikatno upravljalsko arhitekturo. IT (Information Tehnology) osebje lahko brez težav upravlja na stotine navideznih strojev s pomočjo centralne XenCenter upravljalske nadzorne plošče, ki se lahko namesti na katerokoli računalnik z Windows okoljem.

─ Čista strojna zmogljivost

Zgrajen na odprto kodni tehnologiji Xen 'hypervisior' ima XenServer tehnologija najnižjo skupno uporabo virov izmed vseh navideznih rešitev in ponuja skoraj čiste strojne zmogljivosti.

─ Povezava z obstoječo podatkovno arhitekturo XenServer omogoča izvajanje osnovnih operacij, kot so kreiranje slik navideznega sistema, kloniranje, podvojevanje podatkov in razporejanje virov, na obstoječih podatkovnih sistemih / skladiščih. Ta edinstven dostop omogoča uporabnikom popolno izrabo že obstoječih infrastrukturnih zmogljivosti podatkovnih centrov, namesto da bi razvijali in uvajali nova orodja.

─ XenMotion Za upravljanje in vzdrževanje fizičnih strežnikov med delovnim časom se porabi ogromno časa. S pomočjo funkcije / orodja XenMotion pa lahko navidezne strežnike premikamo med fizičnimi strežniki brez prekinitev (no downtime). To nam omogoča, da fizični strežnik nadgradimo, namestimo popravke ali odpravimo kakšno napako brez prekinitev, ne da bi uporabniki vedeli za naše posege v strežnike.

─ XenCenter Prinaša enostavno nameščanje in administratcijo (skrb) nad XenServer okolji. Čarovniki nam pomagajo pri enostavnih a hkrati naprednih konfiguriranjih mrežnih nastavitev in podatkovnih centrov. Sam sistem XenCenter se ne nahaja na samo eni lokaciji, na samo enem strežniku, ampak je porazdeljen na več strežnikih. To zagotavlja, da ne pride do tako imenovane napake / odpovedi enega sistema. Četudi pride do okvare v enem strežniku, na eni lokaciji, so podatki še vedno na ostalih strežnikih in aplikacija lahko deluje naprej.

4.2.2 XenServer, Enterprise Edition Uporablja se v strežniških okoljih, kjer se zahteva neprekinjeno delovanje, v okoljih s kompleksno skladiščno arhitekturo in kjer so potrebe po porazdeljenem upravljanju zmogljivosti. Enterprise različica poleg dodatkov osnovne različice, omenjenih v prejšnjih verzijah, vsebujejo še nekaj dodatnih pripomočkov.

─ High availability (visoka razpoložljivost) Avtomatika za premikanje navideznih strežnikov med fizičnimi strežniki zagotavlja visoko razpoložljivost navideznih strežnikov. V primeru okvare



oz. napake fizičnega strežnika avtomatika zagotavlja zagon navideznih strežnikov na nekem drugem fizičnem strežniku. Na katerem strežniku se zažene navidezni strežnik, pa je odvisno od obremenjenosti in prioritet, ki jih ima posamezen strežnik. Vse to se izvaja brez prekinitve delovanja oz. ne da bi uporabnik opazil, da se je nekaj dogajalo.

─ Integrated storage management (vgrajeno upravljanje skladišč)

Poseben dodatek XenServerja je StorageLink, ki skupaj z vodilnimi skladiščnimi okolji prinaša zmanjšanje stroškov in kompleksnosti upravljanja skladišč v XenSever okoljih. Dodatek prinaša dostop do naravnega okolja skladišč preko uporabe čarovnikov. Podprta so vsa skladiščna okolja.

─ Performance monitoring an reporting (pregled in izpis zmogljivosti in

kapacitet) Pomoč pri pregledu in izpisu performančnih zmogljivosti, lastnosti navideznih sistemov v našem okolju.

4.2.3 XenServer, Platinum Edition

Namenjen večjim kompleksnim strežniškim okoljem ali za večje farme strežnikov. Platinum izdaja vsebuje še dva dodatka, dve orodji več kot Enterprise različica.

─ Lab automation (laboratorijska avtomatizacija) Dodatek za avtomatiziranje upravljanja laboratorijske infrastrukture za zmanjšanje kompleksnosti, časa in cene upravljanja nedonosnih (ne profitnih) okolij kot so razvojno okolje, testno okolje, podporna in učna okolja. Dodatek avtomatizira nameščanje, zmanjša kompleksnost, obremenitve konfiguriranja aplikacij, ponuja knjižnico predlog za hitrejše oskrbovanje, omogoča povezovanje navideznih okolij.

─ Dynamik provisioning (dinamično oskrbovanje)

Dodatek, ki izboljša fleksibilnost IT-ja, poenostavlja brez_prekinitveno administracijo IT-ja z uporabo dinamičnega oskrbovanja. Organizacije lahko na ta način zmanjšajo tako stroške hranjenja kot težo bremena programskih popravkov, vzdrževanja, testiranj in podpiranja stotine različnih strežniških slik.

4.2.4 XenServer 5

Še nekaj podatkov o najnovejši verziji XenServer-ja. Verzija nosi oznako XenServer5. Vsebuje 130 razširitev, sistem naj bi bil še hitrejši in vsebuje še ducat razširitev za XenServer upravljalsko nadzorno ploščo (konzolo).

• XenCenter Management Kot je bilo že omenjeno v prejšnjih točkah se sistem upravljanja ne nahaja na samo enem strežniku, ampak so podatki razkropljeni na več strežnikih. V primeru okvare enega od strežnikov lahko XenCenter upravljalski sistem še vedno uporabljamo brez težav. Dodana je izboljšana nadzorna plošča, tabla za prikazovanje zmogljivosti, poročanje in obveščanje. Delovna tabla olajša sistemskim upravljalcem pregled tako nad realnimi oz. trenutnimi kot tudi zgodovinskimi oz. preteklimi podatki o navideznih napravah ter stanju fizičnih strežnikov.



XenConvert je dodatek za premikanje fizičnih naprav v navidezna okolja. To stori praktično v trenutku.

• XenMotion Virtualne strežnike je možno prestavljati med fizičnimi strežniki brez prekinitev. Lastnost je koristna predvsem za upravljanje in vzdrževanje fizičnih strežnikov med delovnim časom.

• High Availability (visoka razpoložljivost) Še eno od izboljšanih orodij XenServerja. Med drugim zagotavlja visoko razpoložljivost saj se v primeru okvare fizičnega strežnika navidezni strežniki avtomatsko postavijo na drugih fizičnih strežnikih, ki so na razpolago. XenServer vsebuje izboljšano podporo za oddaljeno replikacijo (podvojevanje) in avtomatsko arhiviranje konfiguracij navideznih naprav na oddaljene lokacije. Na neki oddaljeni lokaciji lahko v vsakem trenutku postavimo kopijo katerekoli navidezne naprave.

• Storage Arhitecture (skladiščna arhitektura)

XenServer podpira katerokoli skladiščno okolje na trgu. Vsebuje NAS (Network Attached Storage), SAN (Storage Area Network) in DAS (Direct Attached Storage) podporo. Za optimiranje skladiščnih storitev ponujajo vgrajene dostope vodilnih skladiščnih ponudnikov kot sta NetApp in Dell EqualLogic. Omogočajo hitro kloniranje (podvajanje), lahko oskrbovanje, posnetke stanj in podvajanje znotraj XenServerja.

• Dynamic Provisioning (dinamično oskrbovanje)

Glede na potrebe in prioritete posameznih navideznih naprav se jim dinamično dodeljujejo strežniški viri. S pomočjo unikatnega oskrbovanja je potrebno le minimalno število slik sistemov, zmanjša se kompleksnost upravljanja in minimizira se poraba energije podatkovnega skladišča.

• XenApp on XenServer

To je sistem za upravljanje navideznih (virtualnih) aplikacij in dostavo teh aplikacij v pisarne.

4.2.5 Različice

V tej novi verziji imamo za razliko od prejšnje verzije štiri različice sistema. Poleg Platinum, Enterprise in Standard izvedbe imamo še Experss različico. Express izvedba je popolnoma brezplačna, namenjena postavitvi samostojnega strežnika in statičnim obremenitvam. Vsebuje XenCenter za upravljanje eno-strežniške postavitve.

4.2.6 Podprti operacijski sistemi

Na kratko si oglejmo še spisek operacijskih sistemov, ki jih podpira XenServer: Microsoft Windows 64-bit:

• Windows Server 2008 • Windows Server 2003 Standard, Enterprise, Datacenter Edition SP2



Microsoft Windows 32-bit: • Windows Server 2008 • Windows Server 2003 Web, Standard, Enterprise, Datacenter SP0/

SP1/SP2/R2 • Windows Small Business Server 2003 SP0/SP1/SP2/R2 • Windows XP SP2, SP3 • Windows 2000 SP4 • Windows Vista original and SP1

Linux 64-bit:

• Red Hat Enterprise Linux 5.0, 5.1, 5.2 • CentOS 5.0, 5.1, 5.2 • Oracle® Enterprise Linux 5.0, 5.1, 5.2 • Novell SUSE Enterprise Linux 10SP1, 10SP2

Linux 32-bit:

• Red Hat Enterprise Linux 3.5, 3.6, 3.7, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 5.0, 5.1, 5.2

• CentOS 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6, 4.7, 5.0, 5.1, 5.2 • Oracle Enterprise Linux 5.0, 5.1, 5.2 • Novell SUSE Linux Enterprise Server 9SP2, 9SP3, 9SP4, 10SP1 • Debian sarge (3.1), etch (4.0)

Podpira tako 32 kot 64 bitne Microsoft ter Linux operacijske sisteme.

4.3 MICROSOFT Naslednji ponudnik navideznih strežniških rešitev je Microsoft. Tudi pri Microsoftu upravičujejo uvajanje navideznih strežniških rešitev iz podobnih vzrokov kot ostali ponudniki. Strežnikov je vedno več in so različnih proizvajalcev, različnih serij, prav tako je vedno več operacijskih sistemov, ki so različnih ponudnikov in različnih verzij. Različne so tudi verzije programske opreme in gonilnikov. Vzdrževanje in nadgrajevanje strojne in programske opreme je postalo nemogoče. Prisotna je še prostorska stiska v računalniških centrih, pa velika poraba električne energije za samo delovanje strežnikov in za hlajene le teh. Vzrok je tudi majhna izkoriščenost strežniške strojne opreme med delovanjem strežnika, kot tudi popolna neizkoriščenost izven delovnega časa. Večina strežnikov je prižganih 24 ur 7 dni v tednu. Z uporabo navideznih sistemov naj bi torej dosegli boljšo izkoriščenost strojne opreme, manjše stroške, lažje upravljanje in vzdrževanje ter dodatne lastnosti, kot so hitrejše odzivanje na potrebe novih strežnikov, hitrejšo reakcijo v primeru okvar, večja fleksibilnost, visoka razpoložljivost itd. Microsoft ponuja dva produkta za navidezne strežniške rešitve. Prvi produkt je vključen v samem operacijskem sistemu Microsoft Windows Server 2008. Sam produkt oz. operacijski sistem ponuja preprosto, zanesljivo in optimizirano rešitev za navidezne sisteme. Omogoča izboljšano strežniško upravljanje in zmanjšanje stroškov. Slika 6: Windows Server 2008 s funkcijo Hyper-V.



Windows Server 2008Windows Server 2008 s funkcijo s funkcijo HyperHyper--VV

Hyper-V

Windowsali Linux

STROJNA OPREMA

Windows (osnovna particija)

Windowsali Linux

Windows hypervisor

Slika 6: Windows Server 2008 s funkcijo Hyper-V

Drugi je samostojen namenski produkt, ki vsebuje Windows Hypervisor. To je gonilniški model za Windows strežnike in komponente za virtualizacijo, ki zasedejo minimalno vrednost pomnilnika in ponujajo minimalno skupno uporabo strojnih virov. Slika 7: Microsoft Hyper-V Server

Microsoft HyperMicrosoft Hyper--V ServerV Server(HVS)(HVS)

Windows hypervisor

Windowsali Linux

STROJNA OPREMA

Osnovna Particija

Windows ali Linux

Microsoft Hyper-V Server

Slika 7: MS Hyper-V Server



Oba produkta se enostavno vključita v obstoječa infrastrukturna okolja organizacij, izkoriščata obstoječa orodja za nameščanje popravkov, orodja za upravljanje, podporo, oskrbovanje in obdelovanje. V nadaljevanju si bomo ogledali samostojen produkt Microsoft Hyper Server-V.

4.3.1 Microsoft Hyper Server-V

• Preprost, zanesljiv, optimiran Že v uvodu je bilo omenjeno, da je izdelek Microsoft Hyper Server-V preprost za uporabo, zagotavlja zanesljivost in optimizacijo. V primerjavi s prejšnjimi verzijami omogoča boljšo izkoriščenost strojnih virov in znižuje stroške delovanja strežnikov, nabave opreme, ohlajevanja prostorov in tudi sistemske stroške. Microsoft ponuja pomoč pri svojih aplikacijah, zagotavlja različnost gostujočih operacijskih sistemov, zaradi tega naj bi uporabniki uporabili njihov produkt z zaupanjem in brez najmanjšega dvoma.

• Funkcije Oba produkta, tako Microsoft Hyper Server-V kot Microsoft Windows Server 2008 z funkcijo Hyper-V, uporabljata enak model za virtualizacijo, tako da ni potrebnih dodatnih orodij pri upravljanju infrastrukture. Oglejmo si nekaj funkcij in koristi, ki nam jih prinaša Microsoft Hyper Server-V.

─ VHD zapis Za premikanje navideznih strojev med obema Microsoftovima produktoma oz. okoljema za virtualizacijo (Microsoft Hyper Server-V in Windows Server 2008 s funkcijo Hyper-V ) si pomagamo s standardnimi upravljalskimi orodji. Preprosto v enem okolju izvozimo VHD datoteko in jo uvozimo v drugem želenem okolju. VHD datoteka predstavlja naš celoten navidezni stroj (operacijski sistem, programi, nastavitve, gonilniki, podatki o spominu, disku …).

─ BitLocker podpora Hyper-V strežnik izkorišča prednosti BitLocker tehnologije kriptiranja oz zaščite. Vsi podatki na diskih so kriptirani in s tem zaščiteni v primeru odtujitve diskov. To je uporabno v organizacijah, kjer sta varnost in zaupnost podatkov zelo pomembna.

─ Podpora za arhiviranje v živo Microsoftov Hyper-V omogoča servise, s katerimi lahko arhiviramo navidezne stroje, brez prekinitev, med samim delovanjem.

─ Prilagodljiva strojna podpora Podprt je Windows strežniški model gonilnikov in je združljiv z velikim številom strojne podpore za nove naprave.

─ Prilagodljiva skladišča Podprta so vsa tri pomembnejša skladiščna okolja:

─ DAS (SATA, eSATA, PATA, SAS, SCSI, USB, firewire ) ─ SAN (iSCSI, optika, SAS) ─ NAS



─ Posnetki navideznih strojev Podprta je izdelava posnetkov navideznih strojev. V vsakem trenutku lahko naredimo posnetek stanja in nato se lahko v katerem koli trenutku, v primeru okvar, napake ali npr. po končani uporabi za izobraževanje, vrnemo v to trenutno stanje, ki smo ga naredili v neki določeni točki.

─ VSP/ VSC/ VMBUS Podpora za gonilnike v arhitekturi (VSP, VSC, VMBus) za visoko zmogljivost vhodno/izhodnih enot.

Slika 8: Microsoft hypervisor

4.3.2 Kdaj uporabiti virtualizacijo Pri Microsoftu pravijo, da so kandidati za virtualizacijo sledeči:

─ strežniki na starejši strojni opremi ─ infrastrukturni strežniki (DNS, DHCP, datotečni strežniki) ─ strežniki namenjeni za potrebe testiranja in razvoja ─ strežniki na oddaljenih lokacijah ─ strežniki za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja

Posebej je potrebno biti pozoren pri aplikacijah, ki veliko uporabljajo vhodno izhodne enote. V teh primerih navideznost ni priporočljiva.

4.3.3 Orodja za pomoč Za popolno izkoriščenost, učinkovitost navideznih strojev ni dovolj samo, da jih kupimo, postavimo in začnemo uporabljati. S tem še ne bomo zmanjšali stroškov in sistemski administratorji si ne bodo olajšali dela. Za dosego tega moramo uporabljati orodja, ki nam pomagajo pri upravljanju in vzdrževanju navideznih strojev oz. naprav, strežnikov. Microsoftova ideja je nadzor vsega, tako navideznega kot

Windows hypervisor

Windows Server 2003,

2008

Aplikacija

Windows

Kernel VSC

Otroci Osnovne

Particije

Windows

Kernel

Windows Server 2008

VSP

Osnovna

Particija

Aplikacija

Xen-enabled

Linux Kernel Linux

VSCs

Hypercall

Adapter

VMBus VMBus VMBus

Virtualization Stack

WMI Provider

VM Service

VM

Worker

Process



fizičnega okolja, preko enega samega mesta – System Center. Uporabili so že obstoječa orodja jih nadgradili in dopolnili. V grobem imamo sedaj na tem mestu štiri polja, ki so namenjena vsak svojem delu. Ta polja so:

─ System Center Virtual Machine Manager ─ System Center Configuration Manager ─ System Center Operation Manager ─ System Center Data Protection Manager

To vidimo tudi na spodnji sliki. Slika 9: System Center

MicrosoftSystemSystem CenterCenterDataData ProtectionProtection ManagerManager

MicrosoftSystemSystem CenterCenterOperationOperation ManagerManager

MicrosoftSystemSystem CenterCenterVirtualVirtual MachineMachineManagerManager

MicrosoftSystemSystem CenterCenterConfigurationConfiguration ManagerManager

Slika 9: System Center (vir: Microsoftova spletna stran;

http://www.microsoft.com/systemcenter/en/us/default.aspx)

• System Center Operation Manager - Sistemski center za upravljanje operacij

Za nadzor delovanja strežnikov in programske opreme, za analizo, nadzor kapacitet in zmogljivosti se uporablja sistemski center za upravljanje operacij. Vsaka od naprav, strežnik ali delovna postaja, tako fizična kot navidezna naprava, ima nekega agenta, preko katerega komunicira Operation Manager. Uporabniški vmesnik tako za fizične kot za navidezne naprave je enak, ni razlik.



• System Center Configuration Manager - Sistemski center za upravljanje sestav

Upravljanje in nameščanje operacijskih sistemov, programske opreme, popravkov in nadgradnja programske opreme, vse to nam zagotavlja sistemski center za upravljanje. Že v fizičnem svetu je lahko upravljanje programske opreme težavno, kaj šele v navideznem svetu, kjer lahko nove naprave (strežnike, delovne postaje) dodajamo kadarkoli. V vsaki organizaciji je upravljanje programskega sestava zelo pomembno. Ker se virtualizacija vedno bolj uveljavlja, je vedno bolj pomembno tudi upravljanje navideznih naprav. Cilj centra za upravljanje je ponuditi enotno, skupno rešitev za fizično in navidezno okolje.

• System Center Virtual Machine Manager - Sistemski center za upravljanje navideznih naprav

Medtem ko z zgoraj omenjenimi orodji lahko delamo oz. upravljamo tako s fizičnimi kot z navideznimi strežniki imamo za navidezne strežnike še dodatno orodje System Center Virtual Machine Manager. Pri navideznih strežnikih lahko uporabljamo nekaj dodatnih opcij, ki v fizičnem svetu ne veljajo. Sistemski center za upravljanje navideznih naprav je namenjen upravljanju navideznih strežnikov, združevanju strežnikov, optimizaciji virov ter prenosu oz. preslikavi fizičnih strežnikov v navidezne strežnike (P2V) in obratno, preslikavi navideznih strežnikov v fizične strežnike (V2P). S tem orodjem lahko administrator preverja status navideznih strežnikov. Preverja lahko, kaj se na teh strežnikih izvaja, kateri servisi in aplikacije. Za boljšo optimalno izkoriščenost lahko premika navidezne strežnike med različnimi fizičnimi strežniki. Uporabljajo se lahko tudi predloge iz katerih se kreirajo novi navidezni strežniki. Nov navidezni strežnik se doda na fizični strežnik glede na obremenjenost le tega. Sistemski center za upravljanje navideznih naprav vsebuje tudi dodatek, ki se mu reče PRO (Performance and Resource Optimization), ki preverja obremenjenost fizičnih strežnikov (spomin, procesor, diski) in nas v povezavi z System Operation Managerjem obvešča o preobremenjenosti oz. o stanju. V povezavi s scenarijem, ki smo ga napisali, se v primeru okvar ali napak v strojni opremi, operacijskem sistemu ali aplikaciji avtomatsko odzove in izvede opravilo, ki smo ga dodelili določeni situaciji oz. napaki. Prerazporeja vire tistim strežnikom, ki jih potrebujejo. Z uporabo teh zmogljivih orodij in dodatkov Microsft zagotavlja tudi 'High Availability' oz. visoko razpoložljivost. Sistemski center za upravljanje navideznih naprav zna sodelovati tudi z VMWARE ESX produktom.

• System Center Data Protection Manager - Sistemski center za

upravljanje zaščite podatkov Zadnji član v sistemskem centru je Sistemski center za upravljanje zaščite podatkov. Za sisteme Windows 2003 ali novejše nam orodje pomaga pri izdelavi varnostnih kopij brez ugašanja navidezne naprave (strežnika, delovne postaje). Za ostale sisteme pa orodje postavi sistem v stanje mirovanja in naredi kopijo sistema, nato se sistem povrne v delujoče stanje. Pri arhiviranjih se v mirujoče stanje postavijo samo tisti deli, ki so se spremenili glede na zadnje arhiviranje. V primeru okvar nam sistemski center za upravljanje zaščite podatkov pomaga pri hitri povrnitvi sistema, naprave v delujoče stanje. Povrnitev stanja se lahko izvede na isti fizični strežnik ali na strežnik na neki drugi, oddaljeni lokaciji.



Arhivirajo se lahko celotni navidezni strežniki ali posamezni sklopi, podatki strežnikov (SQL baza, SharePoint).

4.3.4 Podprtost Seznam operacijskih sistemov, ki jih lahko namestimo na Microsoftov navidezni strežnik: Microsoft Windows 64-bit:

• Windows Server 2008 Standard, Enterprise, Datacenter, Web • Windows Server 2003 Standard, Enterprise, Datacenter • Windows Vista Business, Enterprise, Ultimate • Windows XP Professional x64 with SP 2

Microsoft Windows 32-bit:

• Windows Server 2008 Standard, Enterprise, Datacenter, Web • Windows Server 2003 Standard, Enterprise, Datacenter, Web • Windows 2000 Server with SP 4 • Windows 2000 Advanced Server with SP 4 • Windows Vista Business, Enterprise, Ultimate • Windows XP Professional x86 with SP 3, SP 2

Other Operating Systems

• Windows HPC Server 2008

Linux 64-bit: • SUSE Linux Enterprise Server 10 with SP 2 • SUSE Linux Enterprise Server 10 with SP 1

Linux 32-bit: • SUSE Linux Enterprise Server 10 with SP 2 x86 Edition • SUSE Linux Enterprise Server 10 with SP 1 x86 Edition

Microsoft je v podprtosti operacijskih sistemov veliko bolj skromen kot njegova konkurenta Citrix in VMware.



4.4 VMware Tretji ponudnik je VMware s svojo paleto izdelkov. VMware je najbolj razširjen ponudnik rešitev za virtualizacijo. Pokrival naj bi več kot 80% svetovnega trga, odvisno od tega, kdo je podal podatke. VMware ima tudi najdaljšo tradicijo v virtualiziciji. Je prvo podjetje, ki je na trg ponudilo uporaben izdelek za virtualizacijo. To je bilo leta 1999, ko je izšlo prvo orodje za virtualizacijo delovnih postaj. Produkti, orodja za virtualizacijo predstavljajo gonilno in edino področje dela, glavni vir zaslužka pri podjetju VMware. Moči in velikosti VMwara se zavedajo tudi ostali konkurenti, katerim je virtualizacija vzporedna dejavnost. Zadnji produkt na trgu, ki ga promovira podjetje VMware je VMware ESXi 3.5, v letu 2009 pa naj bi bila na voljo nova različica 4.0. VMware ponuja celotno rešitev za izvedbo virtualizacije in celo paleto orodij in dodatkov za upravljanje ter nadzor. VMware ves ta skupek orodij in programov za novo generacijo virtualizacijske infrastrukture (strežniki, mreža, podatkovna skladišča) imenuje VMware Infrastructure 3.

4.4.1 Virtualizacija, navideznost, kot jo razlaga VMware Strojna oprema današnjih x86 računalnikov je bila zasnovana za poganjanje enega operacijskega sistema. Večina računalnikov, strežnikov je tako neizkoriščenih. Virtualizacija omogoča poganjanje, delovanje večjega števila navideznih naprav (računalnikov, strežnikov) na eni fizični napravi. Vsaka navidezna naprava vsebuje celoten sistem, brez možnosti konflikta z ostalimi navideznimi napravami. VMware vstavi tanko plast programske opreme direktno na strojno opremo naprave – hypervisor, ki dodeljuje strojne vire transparentno in dinamično. Virtualizacija strežnikov je samo začetek. Če dodamo še mrežna podatkovna skladišča, mrežne povezave in recimo, da ne dodelimo stalne povezave do aplikacij, ampak se povezave in strojni viri dodeljujejo dinamično, kadar to potrebujemo, dobimo tako imenovani notranji oblak. Aplikacije z visoko prioriteto imajo vedno na voljo dovolj strojnih virov. Ni pomembna samo virtualizacija, potrebujemo tudi upravljalska orodja. Virtualizacija infrastrukture zmanjša stroške medtem ko povečamo učinkovitost, izkoriščenost in prilagodljivost obstoječih sredstev. Pet razlogov za virtualiziranje:

─ iz obstoječih virov dobit več ─ zmanjšanje stroškov podatkovnega centra, manj strežnikov, manjša

poraba energije, manjše potrebe po hlajenju ─ povečanje razpoložljivosti ─ večja operativna prilagodljivost ─ ponuditi novo (potrebno) aplikacijo v nekaj minutah namesto v nekaj dnevih ─ izboljšanje namiznega upravljanja in varnosti

4.4.2 Virtualna infrastruktura

Infrastruktura je tisto, kar povezuje poslovanje z viri. Virtualna oz. navidezna infrastruktura je dinamična preslikava virov našim poslom. Večjemu številu strojev (strežnikov) po celotni infrastrukturi omogoča skupno rabo fizičnih virov (Slika 10: VMware navidezna infrastruktura). Viri se dinamično dodeljujejo po celotni infrastrukturi tja, kjer se potrebujejo in takrat, ko se potrebujejo.



Slika 10: VMware navidezna infrastruktura (vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com)

Neke aplikacija v nekem trenutku potrebuje večjo procesorsko moč, zato se ji le-ta avtomatsko dodeli. Taka optimizacija virov ponuja organizaciji večjo prilagodljivost, boljše rezultate in manjša vlaganja ter manjše operativne stroške. VMware Infrastrukture 3 je navidezni operacijski sistem podatkovnega centra, ki ponuja združevanje strojnih virov z namenom ustvariti dinamično delitveno okolje, medtem ko ponuja razpoložljivost, varnost in zanesljivost za aplikacije. Podpira široko področje operacijskih sistemov in aplikacijskih okolij kot tudi mrežno in skladiščno infrastrukturo. Rešitev je osnovana tako, da deluje neodvisno od strojne opreme in operacijskega sistema. Na voljo so tri različice sistema, kar lahko vidimo tudi na sliki 11: VMware različice:

─ VMware Infrastructure Fundation (Starter) Za zanesljive rešitve konsolidacije s centralnim upravljanjem in možnostjo arhiviranja.

─ VMware Infrastructure Standard Prejšnji različici dodamo še stroškovno učinkovito visoko razpoložljivost za vse aplikacije v navideznih strojih.

─ VMware Infrastructure Entrprise Funkcijam druge različice dodamo še avtomatiziranje podatkovnega centra in neprecenljive stopnje razpoložljivosti in centraliziranost upravljanja v IT- okolju.



Slika 11: VMware različice

(vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com) VMware Infrastructure programski nabor sestavljajo naslednji produkti:

─ ESX strežnik z VMware VMFS in Virtual SMP ─ VirtualCenter z VMotion, VMware DRS ter VMware HA ─ Consilidate Backup

Celoten seznam produktov, funkcij in prednosti, po posameznih različicah je na voljo na spletni strani podjetja VMware (vir: VMware spletna stran; http://www.vmware.com/files/pdf/key_features_35.pdf), mi pa si bomo ogledali le najpomembnejše produkte.

4.4.3 ESX strežnik Je programska oprema nameščena direktno na strojno opremo strežnika in se uporablja za:

─ navidezno konsolidacijo strežnikov ─ zagotavljanje visoke razpoložljivosti sistema ─ izboljšanje odzivnosti sistemskih delavcev ─ izboljšanje v smislu povrnitve sistema v delujoče stanje v primeru katastrof ─ znižanje stroškov

ESX strežnik omogoča izdelavo navideznih strežnikov, ki imajo lahko različne operacijske sisteme. Vsi strežniki so med seboj povezani tako, da dinamično uporabljajo skupne vire, strojno opremo kot so: procesor, spomin, diski, omrežje …



Na enem ESX strežniku lahko teče 128 navideznih strojev, vsak navidezni stroj lahko dostopa do 16GB spomina in uporablja do 4 procesorje, če uporabljamo produkt VMware SMP.

• Virtual SMP Program VMware virtual SMP poveča zmogljivost navideznega stroja tako, da omogoči posameznemu navideznemu stroju sočasno uporabo večjega števila procesorjev v gostiteljevem strežniku. Virtual SMP premika procesirane naloge med razpoložljivimi procesorskimi zmogljivostmi in tako popolnoma izkoristi procesorsko moč.

Slika 12: Virtual SMP (vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com)

• VMFS – Virtual Machine File System

Je datotečni sistem, ki omogoča sočasno souporabo oz. sočasno dostopanje večjemu številu ESX strežnikov do datotek na skupnih skladiščih (SAN, NAS, iSCSI). Servisi omogočajo:

─ grozdenje (cluster) navideznih strežnikov med različnimi fizičnimi strežniki ─ poenostavljeno skladiščno upravljanje ─ optimizacijo navideznih vhodno/izhodnih naprav ─ izdelavo novega navideznega strežnika brez pomoči administratorja ─ hitrejšo in zanesljivejšo izvedbo povrnitve navideznega strežnika ─ selitev delujočega navideznega strežnika med fizičnimi strežniki ─ avtomatski zaznavanje izpada, okvare navideznega strežnika in

samodejen zagon na drugem fizičnem strežniku



Slika 13: VMFS

(vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com)

• VirtualCenter Upravljanje virtualizacije in administracijskih nalog se izvaja preko ene same nadzorne oz. ukazne plošče VMware vCenter. VirtualCenter upravljalski strežnik lahko centralno upravlja stotine ESX strežnikov in tisoče navideznih strojev, prinaša avtomatizacijo operacij, optimizacijo virov in visoko razpoložljivost v informacijsko okolje. Navidezne stroje lahko oskrbujemo, konfiguriramo, zaženemo, ustavimo, brišemo, prestavljamo ali oddaljeno dostopamo do njih preko tipkovnice ali miške. VirtualCenter prinaša najvišji nivo preprostosti, učinkovitosti, varnosti in zanesljivosti, ki se zahteva pri upravljanju navideznega informacijskega okolja. Glavne funkcije so:

─ centralno upravljanje omogoča upravitelju organiziranje, pregledovanje in oblikovanje celotnega okolja preko enega samega vmesnika ─ nadzor razpoložljivosti, grafi izkoriščenosti procesorske moči, spomina,

diskov, mrežnih vhodov, … ─ avtomatizacija operacij, alarmiranje ─ hitro oskrbovanje s pomočjo čarovnikov in predlog navideznih strojev ─ varnostni mehanizmi z nadzorom dostopa, uporabe, spreminjanja

(konfiguracij) navideznih strojev VirtualCenter omogoča organiziranje vseh ESX strežnikov in njihovih navideznih

strojev v grozd (cluster), kar poenostavi upravljanje virov. VirtualCenter izbere najprimernejšega gostitelja za navidezni stroj. Slika 14 nam prikazuje, kako s pomočjo VirtualCentra vidimo obstoječe gostitelje navideznih naprav v našem omrežju. Vidi se njihov status, izkoristek oz. porabo procesorske moči in spomina. Prav tako je razvidno, koliko spomina je dodeljenega posameznemu gostitelju ter s koliko procesorji razpolaga posamezna naprava. Podoben pregled je na voljo za vse navidezne naprave v našem okolju. Poleg zgoraj omenjenih podatkov je prikazan za vsak navidezni strežnik tudi podatek na katerem gostitelju, fizičnem strežniku se nahaja.



Slika 14: vCenter


• vMotion Ključna komponenta avtomatiziranega, dinamičnega in samo-optimiziranega podatkovnega centra je vMotion, ki omogoča premikanje navideznih strežnikov med fizičnimi strežniki med samim delovanjem brez prekinitve delovanja. Premikanje navideznih strežnikov med samim delovanjem omogoča vzdrževanje strojne opreme brez prekinitve delovanja in prekinitve poslovanja. Prav tako omogoča avtomatsko optimizacijo, optimalno strojno izkoriščenost, prilagodljivost in razpoložljivost. Za premik navideznega strežnika iz enega na drug fizični strežnik pri 1GB mrežni povezavi sta potrebni zgolj dve sekundi.

Slika 15: vMotion (vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com)

• DRS – Distributed Resource Scheduler

Razporejevalnik virov neprestano nadzoruje izkoriščenost in uravnavanje virov glede na potrebe posameznih aplikacij, posameznega navideznega strežnika. Če neka aplikacija, nek navidezni strežnik, v določenem trenutku potrebuje več virov, se naredi ustrezna prestavitev navideznega strežnika na nek drugi fizični strežnik, tako da je izkoriščenost na fizičnih strežnikih najboljša ter učinkovitost navideznih strežnikov najvišja. Ko ustvarimo nov navidezni strežnik DRS, glede na razpoložljivost, izkoriščenost virov, avtomatsko izbere kateri fizični strežnik mu bo dodeljen. Delovanje DRS-a je lahko ročno ali popolnoma avtomatsko. Pri ročnem delovanju nam sistem samo



predlaga najprimernejšega gostitelja za navidezni strežnik, nato pa je odločitev o prestavitvi navideznega strežnika prepuščena administratorju.

Slika 16: DRS (vir: spletne strani podjetja VMware; http://www.vmware.com)

• VMware HA – High Availability

HA ponuja enostavno uporabno, stroškovno učinkovito visoko razpoložljivost za aplikacije nameščene na navideznih strežnikih. Odpoved oz.okvara fizičnega strežnika ni več krizni dogodek. Navidezni strežniki, ki so do odpovedi fizičnega strežnika delovali na tem strežniku, se avtomatsko zaženejo na preostalih fizičnih strežnikih. HA zagotavlja, da je na voljo vedno dovolj virov v polju strojnih virov za zagon navideznih strežnikov v primeru odpovedi oz. okvare fizičnega strežnika.

Slika 17: High Availability




• Consolidated Backup Omogoča centralno arhiviranje navideznih strežnikov preko omrežja s pomočjo Windows proxy strežnika ter z uporabo standardnega backup agenta. Omogoča celoten arhiv vsakega navideznega strežnika, tako da naredi sliko celotnega navideznega strežnika za potrebe povrnitve stanja v primeru katastrofe (disaster recovery).

Slika 18: Consolidated Backup


• VMware vCenter Conventer Avtomatska in enostavna pretvorba fizičnih strežnikov v navidezne strežnike (P2V), kot pretvorba med različnimi oblikami navideznih strojev. Pretvorba v navidezne stroje je možna tako iz Windows, Linux kot nekih tretjih slik oz. posnetkov sistemov. S tem orodjem lahko hitro in zanesljivo pretvorimo lokalno ali oddaljeno napravo v navidezno napravo brez motenj ali prekinitev delovanja. Pretvarjamo lahko navidezne naprave ostalih proizvajalcev (MS Virtual PC) ali arhivske slike fizičnih strežnikov narejene z ustreznimi orodji (Ghost, Acronis). Vse delo se upravlja z enega mesta, nadzorne plošče. Imamo dve različici pretvornika in sicer pretvornik, kot samostojen izdelek (Standalone Converter) in pretvornik, ki je vključen v produkt VMware vCenter Server. Možnosti pretvorb so vidne na Sliki 19. Omenimo naj še, da obstaja tudi orodje za pretvorbo navideznih naprav v fizične naprave (V2P).



Slika 19: VMware vCenter Converter


5 Izbira orodja za virtualizacijo Vsi ponudniki imajo vse, vsak zase pravi, da je najboljši, najcenejši in da je njihov produkt najboljša izbira. Postavljeni smo pred dilemo kateri produkt torej izbrati, če so vsi najboljši in vsi podpirajo vse funkcije prav tako kot konkurenca. Dodaten moteč faktor je njihovo medsebojno povezovanje. Vsi podpirajo kontrolo, upravljanje tudi konkurenčnih okolij in navideznih strežnikov. Ali naj izberemo tako kot nam ponavadi veli denarni fond oz. denarnica? Tisto kar je najcenejše? Kaj pa je najcenejše? Za postavitev katerekoli navidezne infrastrukture je potrebno kupiti strojno opremo, plačati licence, izobraziti upravitelje, kupiti orodja za upravljanje, nadzor… Ali naj tokrat kupimo tisto, kar je na trgu najbolj razširjeno? Ali mogoče tisto kar ima nekdo, ki ga poznamo in nam pravi, da mu sistem deluje brez problemov. Ali pa bi ostali, kar pri ponudniku, čigar izdelke že uporabljamo v realnem fizičnem svetu? Ni ravno lahka naloga. Verjetno pa lahko odgovorimo na vsa zgoraj postavljena vprašanja in si nekako ustvarimo podobo, kaj imamo na voljo, kaj želimo doseči, ustvariti in za kakšno ceno bomo to dosegli. Lahko si pomagamo na več načinov. Eden je verjetno uporaba različnih programov za podporo pri odločanju. Takšen program je npr. DEXi. V današnjem svetu informacijske tehnologije pa si mogoče lahko preprosto pomagamo z internetom. Na svetovnem spletu je na voljo neverjetna količina informacij in podatkov. Objavljeni so članki, razprave, blogi, v katerih avtorji brez dlake na jeziku in brez kakšne pristranskosti razpravljajo o vsemogočih zadevah. Ali ni mogoče to najboljši in najlažji način, s katerim si lahko pomagamo pri odločitvi, kaj je najboljše, kaj drugi priporočajo na osnovi literature, ki so jo predelali ali še bolje na osnovi svojih izkušenj z nekim izdelkom ali storitvijo?



V nadaljevanju si bomo ogledali obe varianti. Najprej si bomo ogledali nekaj spletnih naslovov, kjer avtorji razpravljajo, opisujejo razlike, slabosti in prednosti vseh ponudnikov orodij za navidezna okolja. Nato si bomo malce ogledali orodje DEXi. To je računalniški program za večparametrsko odločanje. Potem bomo poizkušali ugotoviti, kaj je na podlagi teh ugotovitev ter mnenj v tem trenutku najboljše.

5.1 Svetovni splet Ko brskamo po svetovnem spletu, v iskanje informacij o produktih za virtualizacijo, lahko dobimo občutek o veliki prednosti podjetja VMware in njihovih produktov. Glede na razširjenost produktov podjetja VMware, glede na njihovo tradicijo, izkušnje in da je to njihov kruh za preživetje, sem bil popolnoma prepričan, da prav pretresljivih rezultatov ne morem pričakovati. Skratka, preden pričnemo primerjati podatke in rezultate o kvaliteti in kvantiteti, pričakujemo prepričljivo zmago VMwarea. Mogoče mu bo Cirtix s svojim Xen produktom malce bliže kot pred nekaj leti, ko je VMware še kraljeval na področju virtualizacije. Težko bi pričakovali kakšne posebej dobre rezultate podjetja Microsoft, ki mu je virtualizacija samo stranski produkt in se s tem ukvarja šele kakšnih pet let, v primerjavi z VMware-om, ki je leta 1999 na trg poslal že prvi komercialno uporaben produkt. Pa je res tako? Preseneti nas zelo majhna količina podatkov, informacij o medsebojnih primerjavah. Razen nekaj pripomb in mnenj na različnih forumih, kaj bolj uporabnega na začetku ni bilo. Še to so bila zgolj mnenja, izkušnje, opazke uporabnikov, ki ponavadi uporabljajo produkt enega proizvajalca. Nikjer sledu o kakšnih izsledkih, raziskavah s strani profesionalnih organizacij, ki bi dejansko testirala vse tri produkte in podalo rezultate in svoje mnenje. Seveda so tudi mnenja navadnih uporabnikov dobrodošla, le da so ti lahko malce preveč naklonjeni določenemu produktu. Šele ob koncu leta 2008 in v začetku leta 2009 so se pojavile spletne strani s primerjalnimi podatki. Pridemo do vzroka zakaj ni bilo prej primerjav med produkti za virtualizacijo. VMware naj bi do junija 2006 popolnoma prepovedoval objavljanje rezultatov primerjalnih preskusov. Pri VMware-u pravijo, da ne priznavajo nikakršnih testiranj neke neznane skupine ljudi, ne da bi imeli možnost pregleda in odobritve uporabljene metodologije (vir: članek na spletni strani VMware denies banning competitors from VMworld; http://www.networkworld.com/news/2009/052909-vmware-denies-banning-competitors.html?page=2, spletna stran Virtualization.info http://www.virtualization.info/2009/03/benchmarks-esx-vs-hyper-v-vs-xenserver.html). Končno se je opogumilo nekaj organizacij.

5.1.1 Virtualization Review Group Vsi članki, ki omenjajo spodaj opisana testiranja in rezultate, so bili napisani v marcu 2009. Skupina novinarjev pri Virtualization Review je izzvala VMware in brez njihove privolitve, objavila rezultate neodvisne analize. Da bi si zagotovili pravnomočnost tesnega okolja in rezultatov, so najeli pomoč g. Stuarta Yarosta, strokovnjaka z več kot 20letnimi izkušnjami na področju programskih in sistemskih testiranj ter zagotavljanja programske kvalitete. Testiranja so bila namenjena iskanju razlik v delovanju hypervisorjev podjetij VMware (ESX 3.5), Microsoft (Hyper-V) in Citrix (XenServer 5). Tu ni šlo za



testiranja orodij za virtualizacijo, upravljanje in nadzor, temveč zgolj za hitrost, za samo delovanje hypervisorjjev. Hypervisor je majhna programska koda, ki služi kot vmesnik med strojno opremo in navideznimi strežniki. Več dni so merili, opazovali delovanje ter odzivanje te tanke plasti programske kode pod stresnimi testi oz. pogoji. Ta tanka plast kode je motor, ki poganja virtualizacijo, kljub vsem upravljalskim in ostalim orodjem, ki so na voljo. Vsako orodje oz. vsaka platforma je bila podvržena enakim obremenitvam, testnim parametrom, da bi dobili poštene rezultate njihovih opravil. (vir: spletna stran http://virtualizationreview.com)

• Parametri Vsaka platforma je bila testirana kot samostojna, neupravljana namestitev hypervisorja na povsem enaki strojni opremi. Programska oprema v vseh okoljih je bila nameščena in konfigurirana (oblikovana) na enak način. Navidezno okolje je vsebovalo Windows strežnik 2003, na katerem je tekla SQL baza (SQL server 2005). Število navideznih strežnikov (Windows 2003) so povečevali navzgor, da se je videlo delovno obremenjevanje. Meril se je čas opravila podatkovne baze in zbirali so se podatki o zasedenosti oz. izkoriščenosti procesorske moči, spomina in diskovne zmogljivosti.

• Testno okolje Testiranja so bila razdeljena v tri večje teste.

─ TEST 1 Majhno število močno obremenjenih sistemov. Ena podatkovna baza in šest navideznih naprav z procesorskimi obremenitvami in obremenitvami spomina.

─ TEST 2 Veliko število močno obremenjenih sistemov. Ena podatkovna baza in 12 navideznih naprav z velikimi procesorskimi obremenitvami in obremenitvami spomina in diskovnega polja.

─ TEST 3 Veliko število majhnih obremenitev sistema. Ena podatkovna baza in 12 navideznih naprav z majhnimi obremenitvami virov (procesorji, spomin, diskovna polja).

Rick Vanover, pisec članka Lab Experiment: Hypervisors, poudarja, da je šlo za testiranje golih hypervisorjev, brez upravljalskih in ostalih orodij. Kajti dodeljevanje oz. oskrbovanje s procesorsko močjo in spominom je bilo čisto s strani hypervisorja. Oskrbovanje z viri s pomočjo orodij pa je izvedeno v vsaki platformi drugače in to ni bil namen teh testiranj. (vir: spletna stran http://virtualizationreview.com/articles/2009/03/02/lab-experiment-hypervisors.aspx)

• Definicije testnih rezultatov ─ CPU (procesorske) operacije Število matematičnih operacij v eni uri. ─ Diskovne operacije Število branj in zapisov, pri datotečnih operacijah, v eni uri.



─ RAM (spominske ) operacije Število operacij zapisa in brisanja v spomin v petih zaporednih nizih.

I. Microsoft Hyper-V

Namestitev navideznih naprav v Hyper-V je bila enostavna. Sam izdelek pa se je izkazal kot zaupanja vreden produkt, drugače od pričakovanj. V vseh testih se je izkazal kot resničen in dostojen tekmec. Rezultati:

─ TEST 1 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo

29 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 108,83 bilijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

4 min 40s

─ TEST 2 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 8,67 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 31,75 bilijonov/h • povprečno število diskovnih operacij na navidezno napravo 416 milijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

6 min

─ TEST 3 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 5 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 1,08 bilijonov/h • povprečno število diskovnih operacij na navidezno napravo 167 milijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

4 min 43s

II. Citrix XenServer 5 XenServer se je izkazal v teh testih kot najboljši v več kategorijah. Rezultati testiranj so navdušujoči. Za navidezna okolja z velikimi procesorskimi in spominskimi obremenitvami bi bil lahko dobra odločitev, vendar previdno. Rezultati:

─ TEST 1 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 36,5 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 112 bilijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

4 min 26s




8 min 3s


5 min 34s

III. VMware ESX 3.5 Pri prvih dveh testih se ni izkazal tako dobro kot tekmeca. Pri manjših obremenitvah v tretjem testu pa skoraj ni razlik. Rezultati:

─ TEST 1 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 29,5 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 88,5 bilijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

5 min 8s

─ TEST 2 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 3,67 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 10 bilijonov/h • povprečno število diskovnih operacij na navidezno napravo 667 milijonov/h • povprečen čas zaključka dela na SQL bazi

11 min 28s

─ TEST 3 • povprečno število procesorskih operacij na navidezno napravo 7,08 bilijonov/h • povprečno število operacij spomina na navidezno napravo 1,25 bilijonov/h • povprečno število diskovnih operacij na navidezno napravo 187 milijonov/h



• povprečen čas zaključka dela na SQL bazi 5 min 34s

• Ugotovitve Ni splošnega zmagovalca, za katerega bi lahko rekli, da je to najboljši hypervisor za vse situacije. Za aplikacije z veliko procesorskih in spominskih operacij sta zanimiva XenServer in Hyper-V, ki sta pokazala, kakšna je njuna kvaliteta. Za večje število manjših obremenitev bi lahko priporočili ESX. Kar je po teh testih in njihovih rezultatih popolnoma jasno je, da so vsi trije izdelki upravičeni in da nobeno od podjetij nima več monopola pri virtualizaciji. Če bi se morali odločiti na osnovi zgornjih rezultatov, bi verjetno za zmagovalca izbrali Citrixov XEN Server.

5.1.2 ITComparison Skoraj 90% primerjav na internetu je ali napisanih ali financiranih s strani prodajalcev produkta ali pa je napisanih z namenom prodaje določenega produkta. Zelo malo je poštenih, pravičnih primerjav z namenom izobraziti oz. poučiti IT oskrbnike. Prav to je namen ekipe IT Comparison. Nobena od primerjav ni financirana ali kakorkoli motivirana s strani kateregakoli prodajalca oz. proizvajalca. Spletna stran je namenjena pomagati IT oskrbnikom, privarčevati pri dragocenem času, virih in denarju za primerjavo produktov. Nas zanima primerjava virtualnih produktov, zato si oglejmo tri primerjave, ki so jih pripravili.

• VMware ESXi proti Microsoft Hyper-V Server 2008 Gre za manjši različici pri obeh ponudnikih (manj programske kode). VMware je 32MB različica VMware ESX produkta, Microsoft Hyper-V Server 2008 pa je manjša različica produkta Hyper-V. Oba izdelka, obe verziji sta bili narejeni z namenom povečanja hitrosti in zmanjšati možnosti napadov, vdorov v sistem. Ekipa IT Comparison je v več točkah primerjala oba produkta, ter za vsako točko dodala svoje mnenje. Celotna primerjava z vsemi kriteriji in komentarji je na voljo na spletem naslovu ITComparison ekipe (http://www.itcomparison.com/Virtualization/VMwareesxivs Hyperv/VMwareesxivsHyperv.htm). Mi si bomo v spodnji tabeli (Tabela 1: Vmware ESXi vs Microsoft Hyper-V Sever 2008) ogledali samo del primerjave. VMware ESXi Microsft Hyper-V Spletna Stran VMware.com http://www.microsoft.com/

windowsserver2008/en/us/ hyperv.aspx

Komentar Spletna stran VMware je nekoliko enostavnejša za pregledovanje. To je njihov glavni produkt. Micosoft ima veliko več produktov, zato je le ta nekoliko stisnjen v ozadje.

Cena Brezplačen produkt Brezplačen produkt

Komentar VMware je moral izdati brezplačen produkt zaradi konkurenčnosti. Primarno področje uporabe

Produkcija Testno in razvojno okolje Osnovni namen združevanje strežnikov Stranski namen združevanje pisarniške opreme



Navidezna namizja Komentar Tudi na Microsoftovi uradni strani ni napisano, da bi bil izdelek

namenjen produkcijskim okoljem. Upravljalska orodja VI Client

Virtual Center

Hyper-V Manager SCVMM 2008

Komentar Oba produkra imata osnovno upravljalsko orodje. VI Client Se lahko namesti na različne operacjske sisteme, Hyper-V Manager pa se lahko namesti samo na Windows Vista SP1 ali na Windows 2008. Oba ponudnika ponujata tudi naprednejša orodja za upravljanje. VMware ima tudi možnost dodajanja vseh naprednejšim orodij iz polne verzije ESX. Za nekatera je potrebno plačati licenco. SCVMM 2008 nima možnosti dodajanj naprednejših orodij polne verzije (naprimer Quick Migration).

Podprti operacijski sistemi

MS WindowsNT4.0/2000/2003/ XP/Vista Red Hat Enterprise 2.1/3/4/5 Red Hat Linux Adv Srv 2.1 Redhat Linux 7.2/7.3/8.0/9.0 SUSE Linux Enterpris Srv 8/9/10 SUSE Linux 8.2/9.0/9.1/9.2/9.3 FreeBSD 4.9/4.10/4.11 NetWare 6.5/6.0/5.1 Solaris 10 for X86 - Windows 2008 - Windows 2003 Standard /Enterprise SP1/SP2/R2 64-bit + Virtual SMP (Supported in Production)

MS Windows 2003/2008 MS Windows 2000 Server/Advanced Server SP4 Windows XP SP2/SP3 SUSE Enterprise Linux Server 10 SP1/SP2

Komentar VMware ima očitno podprtih več operacijskih sistemov. Linux podpora Podpora za večino Linux verzij,

ki so na voljo na trgu. Polna podpora samo za SUSE Linux Server 10 SP1/SP2. Podprte naj bi bile tudi verzije Linuxa, ki jih podpira XEN.

Komentar VMware podpira delovaje večine Linux verzij in to brez potreb po prilagajanjih, spremembah pri nameščanju. Microsoft trenutno podpira samo SUSE Linux Server 10. Nekaj ostali vetij naj bi delovalo vendar niso urasno podprte, poleg tega je potrebnih nekaj prilagoditev pred namestitvijo.

Podpora 64-bitnim sistemom

Polna podpora večine 64-bitnih operacijskih sistemov.

Podpira samo Windows 64-bitne operacijske sisteme.

Komentar Live Migration / Premikanje v živo High Availability / Visoka razpoložljivost Dynamic Resources / Dinamično dodeljevanje virov

Podprto Podprto Podprto

NE NE NE



Storage VMotion / Premikanje shramb oz. skladišč v živo

Podprto

NE

Komentar V polni verziji se Microsoft poizkuša, s svojimi orodji, kosati z nekaterimi od teh dodatkov, v okrnjeni verziji pa so to opustili.

Posebne strojne zahteve

Potrebna podpora za SCSI ali SATA kontrolerje.

Potreben je 64-bitni procesor z podprto strojno virtualizacijo (AMD-V ali Intel VT procesor)

Komentar Microsoft je pozabil na uporabnike z starejšo strojno opremo, ki ne podpira 64-bitne sisteme. Velika večina današnjih strežnikov ima SCSI ali SATA kontrolerje.

Tabela 1: Vmware ESXi vs Microsoft Hyper-V Sever 2008 Skupnega končnega komentarja ekipa IT Comparison ni podala, vendar menim, da so v tem primerjanju komentarji tako ali tako odveč. Microsoft s svojim Hyper-V Sever 2008 ni dorasel nasprotnik VMware-ovem produktu ESXi. Podjetjem ne bi priporočil uporabe Microsoftovega produkta v produkcijskih okoljih, lahko pa se uporabi v tesnih okoljih, kjer se ne potrebuje dodatkov. Vendar pa se tudi v heterogenih (različni operacijski sistemi) testnih okoljih Microsoftov produkt verjetno ne bo našel prav velikokrat. Oglejmo si rajši večja in zmogljivejša brata obeh produktov.

• VMware Virtual Infrastructure 3.5 proti Microsft Windows Hyper-V Že res, da prehajamo na okolje, ki ni več brezplačno, vendar virtualizacija strežnikov brez uporabe upravljalskih in nadzornih orodij ne prinaša veliko koristi. Če ne moremo prerazporejati virov za optimalno delovanje strežnikov, če ne moremo zagotoviti visoke razpoložljivosti, povrniti delujoče stanja v najkrajšem možnem času, potem nam virtualizacija ne koristi prav veliko. Prihranili bomo samo pri stroških napajanja, hlajenja in nabave strojne opreme. Ostali stroški IT administratorjev (oskrbnikov) ostajajo. Delo izven delovnega časa, nadzor strežnikov, sistema, priprava novih okoljih, strežnikov še vedno ostaja. Zato si oglejmo kaj nam ponujata primerjava obeh novejših, zmogljivejših in polnih verzij produktov za virtualizacijo podjetij Microsoft in VMware (Tabela 2: VMware VI3 vs MS Windows Hyper-V). Primerjava je zanimivejša in verjetno uporabnejša kot primerjava manjših, okrnjenih verzij. Polno primerjavo si lahko ogledate na spletnem naslovu ITComparison( http://itcomparison.com/Virtualization/MShypervvsvi35/HyperVvsvmware35esx.htm). VMware VI3.5 Microsft Windows Hyper-V Spletna Stran VMware.com http://www.microsoft.com/

windowsserver2008/en/us/ virtualization-consolidation.aspx

Komentar Spletna stran VMware je nekoliko enostavnejša za pregledovanje. To je njihov glavni produkt. Micosoft ima veliko več produktov, zato je le ta nekoliko stisnjen v ozadje.

Cena 1000$ - 5750$ Brezplačen produkt, vendar je potrebno kupiti Windows 2008 licence in upravljalsko programsko opremo.



Komentar VMware ponuja upravljalsko orodje Virtual Center za fiksnih 4000$. Upravlja se lahko neomejeno število postaj, naprav. Pri Microsoftu potrebujemo za enako funkcionalnost System Center Management Suite Enterprise , ki stane 1000$ po fizičnem strežniku. Pri ceni je potrebno biti previden in skrbno napraviti študijo cen.

Primarno področje uporabe

Produkcija Prehajajo na produkcijo. Pri večini podjetij pa je še vedno v testnih in razvijalskih okoljih.

Komentar Microsoftovo orodje je še premlado (November 2008), medtem ko je VMware še dlje časa prisoten v produkcijskih okoljih.

Upravljalska orodja Virtual Center 2.5 MS SCVMM – System Center Virtual Machine Manager

Komentar VMware-ov Virtual Center 2.5 je že nekaj časa vodilno upravljalsko orodje za navidezna okolja in je implementirano v mnogih okoljih, kar dokazuje njegovo stabilnost, kvaliteto. Slabost je, da z Virtual Centrom ne moremo upravljati navideznih okolij, navideznih naprav ostalih proizvajalcev. Microsoft je na trgu prekratek čas za oceno kvalitete, ima pa možnost povezave z Virtual Centrom in s tem možnost upravljanja in nadziranja VMware navideznih naprav.

Podprti operacijski sistemi

-MS WindowsNT4.0/2000/2003/ XP/Vista -Red Hat Enterprise 2.1/3/4/5 -Red Hat Linux Adv Srv 2.1 -Redhat Linux 7.2/7.3/8.0/9.0 -SUSE Linux Enterpris Srv 8/9/10 -SUSE Linux 8.2/9.0/9.1/9.2/9.3 -FreeBSD 4.9/4.10/4.11 -NetWare 6.5/6.0/5.1 -Solaris 10 for X86 -Windows 2008 -Windows 2003 Standard /Enterprise SP1/SP2/R2 64-bit + Virtual SMP (Supported in Production)

-MS Windows 2003/2008 -MS Windows 2000 Server/Advanced Server SP4 -Windows XP SP2/SP3 -SUSE Enterprise Linux Server 10 SP1/SP2

Komentar VMware ima očitno podprtih več operacijskih sistemov. Linux podpora Podpora za večino Linux verzij,

ki so na voljo na trgu. Polna podpora samo za SUSE Linux Server 10 SP1/SP2. Podprte naj bi bile tudi verzije Linuxa, ki jih podpira XEN.

Komentar VMware podpira delovaje večine Linux verzij in to brez potreb po prilagajanjih, spremembah pri nameščanju. Microsoft trenutno podpira samo SUSE Linux Server 10. Nekaj ostali vetij naj bi delovalo vendar niso uradno podprte, poleg tega je potrebnih nekaj prilagoditev pred namestitvijo.




Komentar Live Migration / Premikanje v živo High Availability / Visoka razpoložljivost

Podprto Podprto

Quick Migration (ni pravo premikanje v živo) Quick Migration (nekoliko zahtevnejše za namestitev, vendar deluje)



Dynamic Resources / Dinamično dodeljevanje virov Storage VMotion / Premikanje shramb oz. skladišč v živo

Podprto Podprto

Ponuja samo NLB (Network Load Balancing) NE

Komentar Microsoft ima nekaj orodij, ki naj bi imela enako funkcionalnost kot VMware-ova orodja. Še vedno pa to niso primerljiva orodja. Podobne primerjave si lahko ogledate na zgoraj omenjenem naslovu v uvodu te točke.

Arhiviranje v živo VCB (VMware Consolidated Backup)

Live Backup with VSS (Volume Shadow Copy Service)

Komentar VMware-ov VCB omogoča arhiviranje delujočih navideznih naprav brez vplivov na delovanje fizičnega strežnika ali ostali navideznih naprav, Vse to lahko naredimo v živo brez prekinitev. Pri Microsoftu so še vedno odvisni od zmožnosti uporabe servisov fizičnega strežnika, ki uporablja VSS, ki omogoča arhiviranje v živo.

Tabela 2: Vmware VI3 vs MS Windows Hyper-V Upoštevajoč samo zgornje podatke ekipe IT Comparison Microsoft tudi v polni verziji še ni dorasel nasprotnik VMware-u. Videti je, da je ekipa kljub zagotovilom nepristranskosti nekoliko preveč naklonjena VMware-u. Morali bi pogledati malce širše. Microsoft ponuja nekatera orodja, ki jih je sicer potrebno dokupiti, vendar omogočajo tako kvalitetno dinamično dodeljevanje virov in visoko razpoložljivost kot VMware. To je opisano v poglavju kjer je nekoliko podrobneje opisan Microsoftov izdelek. Microsoftovo orodje PRO (Performance and Resource Optimization), ki preverja obremenjenost fizičnih strežnikov (spomin, procesor, diski), v povezavi z System Operation Managerjem ponuja enako dobro, če ne boljše orodje za dinamično dodeljevanje virov kot VMware s svojim DRS orodjem. Je pa res, da so Microsoftova najnovejša orodja (SCVMM, SCOM) šele kratek čas v uporabi in ni znana njihova zanesljivost. Obljubljajo pa pri Microsoftu Live Migration takšno orodje kot pri VMware produktu.

• VMware Virtual Infrastructure 3 proti Citrix Xen Server Enterprise Tokrat si bomo v tabeli 3 ogledali primerjavo produktov podjetja VMware (VI3) in produkt podjetja Citrix (Xen Server Enterprise 4). Glede na informacije iz okolice in interneta bi morali biti ti rezultati veliko bolj izenačeni kot pri prejšnjih dveh primerjanjih. Polno primerjavo si lahko ogledate na spletnem naslovu ITComparison ekipe (http://www.itcomparison.com/Virtualization/Xenvsvi3/xenvsvmware3esx.htm).



VMware VI3 Citrix Xen Server Spletna Stran VMware.com Xensource.com

Komentar Spletna stran VMware je nekoliko lepša za pregledovanje. Cena 1000$ - 5750$ Brezplačno do 2499$ Komentar Cena je lahko zavajajoča. Na istem prostoru lahko pri VMware-u teče

nekoliko več navideznih naprav kot pri Citrixu. Primarno področje uporabe

Produkcija Testna in razvojna okolja

Komentar Xen se večinoma izvaja v testnih in razvojnih okoljih. Upravljalska orodja Virtual Center 2.5 XenCenter Administrator Console Komentar Pr Xenu je ravno izšlo orodje XenCenter Administrator. Ni tako bogato

opremljeno kot VMware-ov Virtual Center, vendar hitro napreduje. Podprti operacijski sistemi

-MS WindowsNT4.0/2000/2003/ XP/Vista -Red Hat Enterprise 2.1/3/4/5 -Red Hat Linux Adv Srv 2.1 -Redhat Linux 7.2/7.3/8.0/9.0 -SUSE Linux Enterpris Srv 8/9/10 -SUSE Linux 8.2/9.0/9.1/9.2/9.3 -FreeBSD 4.9/4.10/4.11 -NetWare 6.5/6.0/5.1 -Solaris 10 for X86 -Windows 2008 -Windows 2003 Standard /Enterprise SP1/SP2/R2 64-bit + Virtual SMP (Supported in Production)

64-bit -Windows Server 2003 Web, Standard, Enterprise, Datacenter SP2 32-bit -Windows Server 2003 Web, Standard, Enterprise, Datacenter SP0/ SP1/SP2/R2 -Windows XP SP2 -Windows 2000 SP4 -Red Hat Enterprise Linux (and derivatives (32-bit)): 3.5, 3.6, 3.7, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 5 -Novell SUSE Linux Enterprise Server(32-bit): 9SP2, 9SP3, 10SP1 -Debian(32-bit): Sarge (3.1), Etch (4.0)

Komentar VMware ima podprtih več operacijskih sistemov. Xen potrebuje modifikacije za namestitev ter Intel-VT ali AMD-V procesor za Windows sisteme.




Komentar Live Migration / Premikanje v živo High Availability / Visoka razpoložljivost Dynamic Resources / Dinamično dodeljevanje virov Storage VMotion / Premikanje shramb oz. skladišč v živo

Podprto Podprto Podprto Podprto

Podprto NE NE Podprto

Komentar Xen je razvil svoje orodje XenMotion, ki naj bi bilo enakovredno VMware.ovem orodju VMotion. Xen še nima razvitih orodij za HA in DRS, kar je velika prednost



VMware-a. max CPU / VM max RAM / VM max RAM / host

4 procesorji 16GB 64GB

8 procesorjev 32GB 128GB

Komentar Tokrat je XEN prekosil VMware. Dodajanje CPU-ja v živo pri Linux sistemih

NE Podprto

Komentar Uporbna lastnost, ki pa se lahko primerja z skupnimi viri pri VMwareu. Tabela 3: Vmware VI3 vs Citrix Xen Server 4

Ogledamo si lahko še primerjavo obeh produktov z proizvajalčevih vidikov. VMware: http://www.itcomparison.com/Virtualization/Xenvsvi3VMbiased/Xenvsvi3vmbiased. htm Xen: http://www.itcomparison.com/Virtualization/Xenvsvi3Xenbiased/Xenvsvi3Xenbiased.htm Čeprav je primerjava narejena v decembru 2008 je že zastarela, kajti Citrix je izdal novejšo verzijo svojega produkta Xen Server 5. Produkt je opisan v točki 4.2.4. Xen v tej novi različici zagotavlja visoko razpoložljivost in dinamično oskrbovanje. Podprtih ima nekaj več operacijskih sistemov kot v prejšnji verziji. Če upoštevamo te tri dodatke, potem lahko rečemo, da, kar se tiče večjih pomembnejših zmožnosti produktov, je Xen zelo dobra konkurenca VMware-u, če ne celo boljši. Nekoliko zaostaja pri podprtih sistemih in pri dejstvu, da so za namestitve potrebni posegi ter izkušnje, ki so očitno še na strani VMware-a. Vendar ni več daleč, ko se bo tudi Xen pričel v večjih številkah pojavljati v produkcijskih okoljih.

•••• Za konec V reviji Power Solutions podjetja DELL (kot eno največjih in najbolj priznanih podjetij pri strežniških sistemih), je bilo v novembrski številki napisanih nekaj člankov s področja virtualizacije. Večina je vezanih na Microsoft in na njihovo sodelovanje pri razvijanju strežniških sistemov (Getting started with Microsoft Widows server 2008 Hyper-V on Dell servers). Hkrati pa je omenjeno sodelovanje tako s proizvajalci Xen Serverja (Complementing Citrix XenServer with Dell hardware and tools) kot z VMware proizvajalci (Enhancing VMware support for simplified virtualization management). Dell, z vsakim ponudnikom programske opreme za virtualizacijo, razvija svojo opremo in s svojim naborom ukazov zagotavlja boljše povezovanje, sodelovanje z vsakim izmed ponudnikov in pri tem zagotavljajo boljšo zanesljivost, visoko razpoložljivost, boljše upravljanje … V marčevski reviji pa se pojavi članek Deploying Simple, Cost-Effective Disaster Recovery with Dell and VMware ter članek, kjer primerja delovanje Microsoftovega Hyper-v orodja na DELL in HP strežnikih: Comparing Microsoft Hyper-V Performance on Dell PowerEdge and HP ProLiant Servers . Kar nam ti članki povedo je, da se takšni velikani ne morejo odpovedati nobenemu od ponudnikov virtualizacije. Vsi produkti so kvalitetni, vsi imajo svoje privržence in nihče ne odstopa. Torej je dobro imeti podporo pri vseh. Nikoli se ne ve kdaj in kdo bo napravil nekaj izrednega, kar lahko prevesi tehtnico na svojo stran.



5.1.3 NETWORKWORLD NetworkWorld je prav tako ena izmed spletnih strani, kjer med drugim opisujejo orodja za virtualizacijo in jih tudi primerjajo. Žal ni veliko člankov z novejšim datumom, starejših pa nima smisla upoštevati, ker se orodja hitro razvijajo in dopolnjujejo. Najbolje je, da si rečemo, da člankov o produktih za virtualizacijo starejših od decembra 2008 ne upoštevamo, prav tako ne orodij z novejšim datumom, kot je april 2009, kajti drugače nam ne bo uspelo izpeljati naloge do konca. Zanimivost spletne strani je, da ne omenja samo naše tri produkte za virtualizacijo, ampak gledajo nekoliko širše in lahko izvemo tudi o drugih produktih. Po nekaj prebranih člankih lahko sklepamo, da ima po mnenjih urednikov strani VMware še vedno boljša, kvalitetnejša, predvsem pa zanesljivejša orodja od konkurence. Blizu mu je Citrixov ESX in Virtual Iron, ki pa ga v tej nalogi nismo omenjali, medtem ko je Microsoft bolj v ozadju, preveč osredotočen na svoj operacijski sistem. Ena redkih prednosti Microsoftovega izdelka SCVMM v primerjavi z VMware vCentrom, ki je omenjena, je varnost gesel in s tem povezana možnost vdora v sistem za nadzor nadzornega centra za navidezno okolje.

5.2 DEXi Lahko rečemo, da se s problemi odločanja vsi soočamo vsakodnevno. Kako se bomo oblekli, kaj bomo jedli, kateri televizijski program bomo gledali, kam bomo šli na izlet in podobno? Izbiramo med večjim številom možnosti oz. variant, izberemo pa tisto, ki najbolj ustreza našim željam, zahtevam. Odločitve so lahko enostavne, rutinske, katerih se običajno niti ne zavedamo, ali težke, o katerih morajo včasih odločati cele skupine ljudi (planiranja, odločanja v podjetjih) . Na odločitev vpliva več kriterijev:

─ veliko število dejavnikov ─ slabo definirane variante, možnosti ─ nepopolno poznavanje odločitvenega problema in ciljev odločitve ─ omejen čas za sprejetje odločitve

V tem delu naloge bomo uporabili večparametrsko odločanje, pri katerem odločitveni problem razdelimo na manjše podprobleme. Variante razgradimo na kriterije, ki jih ločeno ocenimo. Pri preprostih primerih odločanja (malo parametrov in variant) si pomagamo z računalniškimi programi za delo s preglednicami. Podatke o variantah vnesemo v tabelo in jih obdelamo z ustreznimi funkcijami. Pri zahtevnejših odločitvah, ko imamo večje število variant in parametrov, pa uporabimo enega izmed namenskih programov za podporo večparametrskemu odločanju. Mi si bomo pomagali s programom DEXi. Oglejmo si, kako avtorji (Eva Jereb, Marko Bohanec, Vladislav Rajkovič) uporabniškega priročnika Računalniški program za večparametrsko odločanje, v drugem poglavju opisujejo vrednotenje variant. Citiram: »Vrednotenje variant pri več večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent (Slika 20). Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante.



Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša.« (vir: Dexi: računalniški program za večparametrsko odločanje)

Slika 20: Večparametrski odločitveni model

(vir: priročnik Dexi: računalniški program za večparametrsko odločanje) Sam proces odločanja poteka po fazah, ki se lahko ponavljajo ali prepletajo. Imamo pet faz odločitvenega procesa.

─ Identifikacija problema Pri identifikaciji problema skušamo definirati problem ter opredeliti cilje in

zahteve. ─ Identifikacija kriterijev Določimo kriterije za ocenjevanje variant in zasnujemo strukturo

odločitvenega modela. ─ Definicija funkcij koristnosti Definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki

ležijo višje v drevesu. ─ Opis variant Varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, ki ležijo na listih

drevesa. ─ Vrednotenje in analiza variant. Vrednotenje je postopek določanja končne ocene. Variante moramo analizirati in si ustvariti celovito sliko o variantah, da ne

pride do napak zaradi vplivov raznih dejavnikov. Računalniška orodja za podporo, tovrstne analize močno olajšajo.

Y

X1 X2 Xm …

F(X1,X2,…,Xm

X1(a1) …X2(a1) Xm(a1) a1

an

…

…

koristnost (ocena)

funkcija koristnosti

parametri (atributi, kriteriji)

variante



5.2.1 DEXi MODEL - Izbira orodja za virtualizacijo računalniškega centra V poglavju 4 in podpoglavjih smo si ogledali tri glavne produkte za virtualizacijo strežnikov in s tem računalniških centrov, ki so prisotni na svetovnem trgu. Ogledali smo si njihova orodja, dodatke in lastnosti, kot so opisana na njihovih predstavitvenih spletnih mestih. V poglavju 5.1 pa smo si ogledali nekaj mnenj in ocen teh orodij s strani strokovnjakov, ekip, ki so testirala orodja in podala svoja mnenja in ugotovitve. Vse to smo potem poizkušali vnesti v naš odločitveni model in upali, da bomo s pomočjo programa DEXi prišli do uporabnih ocen, ki nam bodo v pomoč pri odločitvi, kaj izbrati.

• Oblikovanje odločitvenega modela Atributi so osnova za sestavo odločitvenega modela in s katerimi merimo in ocenjujemo variante. Izpeljani atributi predstavljajo notranje vozle modela (drevesa atributov). V našem primeru smo za izpeljane atribute vzeli: rezultat, cena, orodja, upravljanje, IE ocena in podpora. Oglejmo si še osnovne atribute za naše izbrane izpeljane atribute (razen izpeljanega atributa rezultat, ki je naša končna ocena): � Cena

Izpeljan atribut Cena je izpeljan iz treh osnovnih atributov, ki predstavljajo ceno orodij za virtualizacijo. Ker je na osnovi enega podatka o ceni težko določiti pravo vrednost cene, bomo uporabili tri podatke, tri atribute o ceni. Podatke o cenah bomo poiskali na spletnih straneh, ne bomo sami preračunavali. ─ 40; atribut za ocenitev cene za namestitev 40 navideznih strežnikov. Sem prištevamo strojno opremo za tri fizične strežnike, licence, in nadzorni program za nadzor in upravljanje 3 fizičnih strežnikov z nameščenimi 40 navideznimi strežniki. ─ 100; atribut za ocenitev cene za namestitev 100 navideznih strežnikov. Sem prištevamo strojno opremo za pet fizičnih strežnikov, licence, in nadzorni program za nadzor in upravljanje petih fizičnih strežnikov z nameščenimi 100 navideznimi strežniki. ─ IE; na spletnih straneh lahko preberemo razne ocene o cenah za vsa tri proučevana orodja za virtualizacijo. Uporabniki v praksi ugotovimo, da ponavadi za delo ni dovolj samo tisto, kar pripada k osnovni opremi (kar smo primerjali pri zgornjih dveh atributih) ampak je potrebno upoštevati še dodatne stroške. Mnenja in ocene o takšnih dodatkih in mnenja o resnični ceni posameznega orodja bomo upoštevali pri tretjem osnovnem atributu, ki mu bomo rekli IE, ker so to mnenja pridobljena s strani spletih uporabnikov.

� Ocena

Izpeljan atribut Ocena nam bo predstavljal skupno oceno naših orodij za virtiulizacijo. Pridobili jo bomo kot neko skupno oceno iz izpeljanih atributov Orodja, IE Ocena in osnovnega atributa OS. o Orodja

Je izpeljan atribut iz izpeljanih atributov Upravljanje in Dodatki ter osnovnega atributa Nadzor. Izpeljan atribut Orodja nam bo podal oceno o orodjih, ki jih, če jih orodja za virtualizacijo uporabljajo. Katera



orodja posamezni produkt uporablja, je opisano na spletnih straneh posameznih ponudnikov.

─ Nadzor; atribut, ki nam bo povedal, kako dobra orodja za nadzor oz. pregled fizičnih in navideznih naprav imajo posamezna orodja za virtualizacijo. Tu mislimo na nadzor oz. preglednost o delovanju ali nedelovanju posamezne fizične ali navidezne naprave, o zasedenosti, izkoriščenosti spomina, procesorja, mrežnih naprav in podobno. ─ Upravljanje; izpeljan atribut, ki nam bo podal oceno o kvaliteti orodij za upravljanje in optimizacijo posameznega produkta oz. če ta orodja so vsebovana v paketu orodja za virtualizacijo. Osnovni atributi k izpeljanemu atributu Upravljanje so:

─ HA; High Availability (visoka razpoložljivost), orodje za virtualizacijo, ki zagotavlja visoko razpoložljivost navideznih sistemov oz. strežnikov ─ DRS; Distributed Resource Scheduler (razporejevalnik virov), dinamično razporejanje strojnih virov (spomin, procesor) posameznim navideznim strežnikom glede na potrebe le-teh ─ LM; Live Migration (premikanje v živo), premikanje navideznih sistemov, strežnikov med fizičnimi strežniki v živo, brez prekinitev ─ SVM; Storage vMotion (premikanje datotek v skladišču v živo), premikanje delujočih oz. datotek v uporabi (navidezni strežnik), iz enega podatkovnega skladišča v drugo podatkovno skladišče brez prekinitev ─ Uporaba; atribut za oceno enostavnosti uporabe orodij za upravljanje

─ Dodatki; izpeljan atribut, ki nam poda oceno o nekaterih dodatnih lastnostih posameznih orodij za virtualizacijo.

─ DodatnaOrodja; koliko dodatnih orodij za upravljanje ponujajo posamezna orodja oz. ponudniki za virtualizacijo ─ CPU; možnost zamenjave procesorja v živo, brez ugašanja in večjih posegov v delovanje fizičnega strežnika ─ Kontroler; podprtost kontrolerjev (SCSI, SATA, IDE, …) pri orodijih za virtualizacijo

o IE ocena Je izpeljan atribut iz dveh osnovnih atributov in naj bi nam podal oceno samo spletnih mnenj, raziskav in meritev različnih ekip, strokovnjakov, ki so svoja mnenja in rezultate opisala na svetovnem spletu.

─ HV; ocena strokovnjakov o hypervsorju (hitrost, delovanje) ─ Splošno; splošna ocena strokovnjakov o posameznem produktu (orodja, zanesljivost, hitrost), ki temeljijo na njihovih raziskavah in meritvah vseh treh produktov za virtualizacijo

o OS Osnovni atribut, ki nam bo podal oceno o podprtosti operacijskih sistemov v posameznih orodjih za virtualizacijo.



� Podpora Zadnji izmed, lahko rečemo, treh glavnih izpeljanih atributov je Podpora. Za samo izbiro, nakup nekega produkta, niso pomembni samo podatki o ceni in podatki ponudnikov o njihovi kvaliteti in kaj vse znajo in ponujajo, temveč velikokrat o kvaliteti nekega izdelka pove tudi njegova razširjenost. Pomemben podatek pa je tudi podprtost strokovnjakov in ali lahko ter kako hitro lahko pričakujemo pomoč s strani strokovnjakov v primeru težav, vprašanja ali okvar našega izdelka, produkta. ─ Razširjenosti; razširjenost produkta pri ponudnikih v Sloveniji, podpora za postavitev sistema, podpora servisa, pomoč ob težavah ─ Promocija; koliko podjetja promovirajo določen produkt na raznih seminarji, predstavitvah in podobno

Na osnovi izbranih atributov smo dobili drevo atributov, prikazano na sliki 21.

Slika 21: Drevo atributov



• Določanje zaloge vrednosti atributov Vrednosti določimo sami in so lahko kvalitativne ali kvantitativne. Za posamezne atribute smo določili sledeče vrednosti: � Rezultat: odličen, zelo dober, dober, slab � Cena: nizka, srednja, visoka Imamo tri vrednosti (nizka, srednja, visoka) tako za osnovne atribute kot za izpeljani atribut Cena. Ker je težko reči kaj je nizka cena in kaj visoka bomo gledali medsebojno primerjavo in če kateri od orodij odstopa za več kot 20%, mu bomo namenili temu primerno vrednost atributa.

─ 40; nizka, srednja, visoka ─ 100; nizka, srednja, visoka ─ IE; nizka, srednja, visoka

� Ocena: odlična, dobra, slaba, zelo slaba Imamo štiri ocene za določitev atributa Ocena s katerim naj bi določili kvaliteto posameznega orodja za virtualizacijo. o Orodja: odlična, zelo dobra, dobra, slaba, zelo slaba

Gre za določitev vrednosti izpeljanega atributa Orodja izključno iz vrednosti atributov, ki jih bomo določili glede na podatke, o orodjih za virtualizacijo, pridobljene s strani ponudnikov posameznega orodja za virtualizacijo. Imamo pet vrednosti za določitev kvalitete in kvantitete orodij oz. funkcij posameznega orodja za virtualizacijo. Tako imamo nekoliko več izbire za določitev vrednosti atributa Orodja glede na vrednosti, iz katerih ta izpeljani atribut izhaja. ─ Nadzor; odlično, zelo dobro, dobro, slabo ─ Upravljanje: odlično, zelo dobro, dobro, slabo, zelo slabo

Pri izpeljanem atributu Upravljanje imamo pet variant za določitev vrednosti, ki izhaja iz vrednosti osnovnih atributov HV, DRS, LM, SVM, ki imajo lahko vrednost DA ali NE in osnovnega atributa Uporaba, ki mu bomo vrednost določili glede na zahtevnost uporabe orodij za upravljanje (enostavno, srednje, zahtevno).

─ Dodatki; veliko, malo Izpeljan atribut s štirimi vrednostmi, izpeljan iz osnovnih atributov s pripadajočimi vrednostmi: ─ DodatnaOrodja: DA, Malo, NE ─ CPU: DA, NE ─ Kontroler: DA, Slabo, NE

o IE ocena: odlična, zelo dobra, dobra, slaba, kritika Imamo pet možnosti za določitev vrednosti izpeljanega atributa IE ocena. Vrednost je izpeljana iz osnovnih atributov HV in Splošno.

─ HV; odlična, dobra, slaba Glede na oceno strokovnjakov o hitrosti delovanja hypervisorja bomo določili vrednost atributa HV.

─ Splošno; odlična, zelo dobra, dobra, slaba Glede na splošno oceno strokovnjakov o kvaliteti hypervisorja posameznega orodja za virtualizacijo bomo določili vrednost atributa HV.

o OS; veliko, malo Glede na številčnost podprtih operacijskih sistemov v posameznem produktu za virtualizacijo bomo izbrali pravo vrednost za atribut OS.



� Podpora: odlična, dobra, slaba Osnovna atributa Razširjenost in Promocija določata vrednost izpeljanega atributa Podpora. Določimo lahko tri vrednosti (odlična, dobra, slaba). ─ Razširjenost; veliko, srednje, malo

Glede na razširjenost posameznega produkta določimo vrednost atributa Razširjenost.

─ Promocija; veliko, malo, nič Glede na promocijo posameznega produkta določimo vrednost atributa Promocija.

Zaloge vrednosti atributov so povsod padajoče. Se pravi od najboljše do najslabše. • Odločitvena pravila Ko določimo zalogo vrednosti vseh atributov je potrebno določiti še funkcijo koristnosti oz. odločitvena pravila. Najprej si oglejmo nastavitve funkcij koristnosti, ki ležijo najnižje na drevesu atributov, to sta izpeljana atributa Upravljanje in Dodatki.

─ Dodatki; vrednost je pridobljena iz osnovnih atributov DodatnaOrodja, CPU in Kontroler. Iz omenjenih treh osnovnih atributov dobimo 18 odločitvenih pravil, prikazanih na sliki 22. Nekoliko večjo pomembnost damo atributu DodatnaOrodja, ker menimo, da so pomembnejša za delovanje ter za izbiro orodja za virtualizacijo kot podportost kontrolerjev in možnost menjave procesorjev v živo. Konec koncev imajo vsi produkti možnost premikanja v živo, torej lahko vse navidezne naprave premaknemo na nek drug fizični strežnik in opravimo menjavo procesorja.

Slika 22:Odločitvena pravila - Dodatki



─ Upravljanje; imamo pet osnovnih atributov, zato je tudi odločitvenih pravil nekoliko več in sicer 48. Uteži smo razporedili enakomerno, noben osnovni atribut nima večjega pomena.

Nivo višje v drevesu atributov sta izpeljana atributa Orodja, na katerega vplivata prej omenjena izpeljana atributa Dodatki in Upravljanje, ter osnovni atribut Nadzor in izpeljan atribut IE Ocena.

─ Orodja; imamo 80 odločitvenih opravil, pri čemer smo dali nekoliko večjo utež atributu Nadzor (37%), nekoliko manj atributu Upravljanje (34%), medtem ko smo dali atributu Dodatki najmanjšo utež (29%). Dodatna orodja naj bi bila pač samo majhna prednost, s katerimi si lahko nekoliko olajšamo delo, orodja za nadzor pa so tista osnovna orodja, ki jih potrebujemo za delo. ─ IE Ocena; imamo dva osnovna atributa, iz katerih dobimo vrednosti za izpeljan atribut IE Ocena z 12 odločitvenimi pravili prikazanimi na sliki 23. Vsak izmed osnovnih atributov prispeva polovico pri končni vrednosti izpeljanega atributa IE Ocena.

Slika 23: Odločitvena pravila – IE ocena

Na naslednjem višjem nivoju imamo tri izpeljane atribute Podpora, Ocena in Cena.

─ Podpora; vrednost je pridobljena iz osnovnih atributov Razširjenost in Promocija. Vsak izmed omenjenih osnovnih atributov ima tri vrednosti v zalogi vrednosti, torej imamo devet odločitvenih pravil, ki so prikazane na sliki 24. Razširjenost je nekoliko pomembnejša od Promocije.



Slika 24: Odločitvena pravila – Podpora

─ Ocena; je izpeljana iz izpeljanih atributov Orodja in IE Ocena (za katera smo si odločitvena pravila že ogledali) ter osnovnega atributa OS. Imamo 50 odločitvenih pravil, pri čemer imata izpeljana atributa Orodja in IE Ocena nekoliko pomembnejšo vlogo in smo jim dali večje uteži (35%) medtem ko ima osnovni atribut OS nekoliko manjšo utež (30%). ─ Cena; Dobimo 27 odločitvenih pravil (slika 25), ki jih dobimo s kombiniranjem vrednosti treh osnovnih atributov 40, 100 in IE. Vsi atributi imajo enako težo (33%) oz. so enako pomembni.



Slika 25: Odločitvena pravila - Cena

Na najvišjem nivoju se nahaja Rezultat, ki predstavlja našo končno oceno variante oz. rezultat, ki nam bo v pomoč pri odločitvi. Imamo 36 odločitvenih pravil (slika 26), kombinacij med vrednostmi izpeljanih atributov Cena, Ocena in Podpora. Atributi imajo enake teže, imajo enak vpliv na odločitev.



Slika 26: Odločitvena pravila - Rezultat



• Opis variant Ko smo postavili model, je bilo potrebno vnesti variante orodij za virtualizacijo. Vnesli smo tri variante, kot je vidno na sliki 27. Vidimo vrednosti osnovnih atributov. Variante poimenujemo Microsoft (Hyper-V), Xen (Xen Server 5) in VMware (VMware Infrastructure 3.5).

Slika 27: Variante virtualnih okolij

• Vrednotenje variant V tej fazi vidimo vrednotenje naših treh variant. Zgornja vrstica Rezultat pri nas predstavlja končno oceno posamezne variante. V tej fazi vidimo vrednosti vseh atributov, tako izpeljanih kot osnovnih. Vrednosti so razvidne na sliki 28.



Slika 28: Vrednotenje variant

• Analiza Kot je razvidno iz slike 28, je najboljšo oceno izmed treh orodij prejel produkt podjetja VMware. Nekoliko slabše se je odrezal produkt podjetja Citrix (Xen), najslabši rezultat je doseglo orodje podjetja Microsoft. Produkt oz. orodje podjetja VMware (VMware Infrastructure 3.5) je v večini atributov prejel najboljšo vrednost. Nekoliko slabše ali pod povprečjem se je izkazal samo pri dodatkih (možnost menjave, dodajanje procesorjev v živo ter podprtost raznolikim kontrolerjem) in pri oceni hitrosti samega nadzornika oz. hypervisorja. Za ceno pa smo tako rekli, da bomo gledali samo odstopanja glede



na konkurenco, tako da pri atributih 40 in 100 ne moremo govoriti o slabših lastnostih. Pri ceni, ki so rezultat spletnih mnenj, pa se je bolje izkazal produkt podjetja Citrix – Xen Server 5. Lahko smo razočarani z rezultatom Microsofta, ki bi bilo lahko malce konkurenčnejše glede na svoje ime in razširjenost operacijskih sistemov in pisarniških programov. Lahko bi vložili nekoliko več truda v promocijo in podprli v svojem produktu tudi druge operacijske sisteme, drugače bodo težko konkurirali ostalim produktom. Pri Xen Serverju je glede na rezultate edino, kar mu lahko očitamo in edino zaradi česar je prejel slabšo končno oceno od VMware produkta, zahtevnost za uporabo oz. nekoliko več znanja in spretnosti za nameščanje navideznih strežnikov ter veliko premalo promocije. Če kupec ne pozna produkta in kvalitete orodja, potem orodja verjetno ne bo izbral.

6 VARNOST VIRTUALNIH (NAVIDEZNIH) SISTEMOV Ob toliko besedah in razpravljanjih okoli navideznih strežnikov in hvali o tej aktualni tehnologiji pa se seveda poraja vprašanje varnosti. Verjetno ne bo nič narobe, če si pred zaključno mislijo, ogledamo še nekaj o varnosti in nekaj nasvetov, ki naj bi jih upoštevali ob uvajanju virtualizacije. Varnost podatkov je konec koncev v informacijski poleg zanesljivosti in razpoložljivost najpomembnejši kriterij delovanja računalniških sistemov. Kako je z varnostjo? Ali imamo pripravljene ustrezne varnostne standarde za nadzor in vzpostavitev teh sistemov?

6.1 Nekaj dejstev Navidezni strežniki oz. delovne postaje se navzven obnašajo enako kot klasični fizični strežnik ali delovne postaje. To pomeni, da so torej enako izpostavljeni napadalcem in obstaja možnost kraje podatkov ali informacij enako kot v klasičnih sistemih. Pri strežnikih imamo orodja za pomoč pri upravljanju in nadzoru virtualnih strežnikov. Z enim orodjem nadziramo vse virtualne strežnike, kar pomeni dodatno ranljivost, saj vdor ali zloraba teh orodij lahko ogrozi še tako zaščitene navidezne strežnike. Po drugi strani pa: pri klasičnih strežnikih se večkrat, zaradi boljše izrabe procesorske moči, na en strežnik namešča več različnih aplikacij oz. se strežniku dodeli več funkcij/nalog. Dobra stran pri virtualnih strežnikih pa je ravno v tem da aplikacije, funkcije oz. naloge porazdelimo na več virtualnih strežnikov. Morebitni vdor v enega od sistemov tako ne pomeni avtomatski vdor v celoten sistem. Velika tveganje so tudi začasni ali testni strežniki postavljeni z namenom, da bodo delovali samo za določen čas testiranj. Take strežnike je v virtualnem sistemu enostavno postaviti in dodati v omrežje (s pomočjo virtualnih slik strežnikov jih lahko kreiramo v nekaj urah). Ponavadi niso kreirani niti se ne preverjajo po vseh standardih, pravilih organizacije. Kaj pa če takšen strežnik obstane za vedno ali se nanj pozabi, da se ga ne izključi/pobriše, ko ni več v uporabi? Strežnik je lahko priključen v omrežje brez kontrole, nadzora, antivirusne zaščite, popravkov itd. Nevarnost predstavlja, tako kot v klasičnih sistemih, predvsem organiziranost, samodisciplina administratorjev in uporabnikov. Ob uvajanju tovrstnih rešitev kot so virtualna okolja, virtualni sistemi je potrebno takoj pripraviti ukrepe, ki zmanjšajo varnostna tveganja. Le dobro istočasno



funkcijsko in varnostno reševanje bo zagotovilo visoko učinkovitost in varnost rešitev, ki uporabljajo virtualizacijske tehnologije.

6.2 Gartnerjevi nasveti za virtualizacijo Analitsko podjetje Gartner, eno najbolj priznanih svetovnih podjetij na področju poznavanja in svetovanja informacijske tehnologije svetuje, da naj podjetje, če se želi izogniti težavam pri uvajanju virtualizacije, upošteva šest najboljših praks. Seznam je nastal kot rezultat razgovorov s 1000 strankami, ki delajo z virtualnimi sistemi. (vir: spletna stran ustanove Gartner; http://www.gartner.com/)

─ Začnite z malim, mislite na veliko Gartner zaradi stroškov, sprememb pri upravljanju, sprememb v načinu dela v začetku priporoča manjše virtualne projekte. Prvi del naj bi bil usmerjen v konsolidacijo strežnikov, prihranke in boljšo izrabo sistemskih virov.

─ Zahtevajte hitro povrnitev vlaganj

Zaradi hitro razvijajočega trga morajo organizacije postavljati poslovne sisteme s hitro povrnitvijo stroškov/vlaganj. Postavitev virtualnega strežniškega okolja naj bi se povrnila v šestih mesecih ali prej.

─ Virtualizacija pravih aplikacij Vsaka aplikacija ni primerna za uporabo v virtualnih strežnikih. Aplikacije z velikimi zahtevami po vhodno/izhodnih enotah so lahko precej neučinkovite na virtualnih strežnikih. Podobno je z aplikacijami, ki že učinkovito izrabljajo sistemske vire (mišljeno predvsem na CPU). Najbolje se je osredotočiti na starejše, manjše aplikacije. Trenutno so bolj aktualni manj poslovno kritični strežniki, vendar se povečuje tudi delež kritično bolj pomembnih aplikacij/strežnikov.

─ Definirajte strategijo shranjevanja podatkov Odločitev, kako in kje shraniti slike virtualnih sistemov in aplikacijske podatke, je kritični faktor, ki lahko vpliva na kvaliteto odzivnosti pridobljeno z uvedbo virtualnih sistemov. Slike sistemov shranjene na centralnem podatkovnem centru (skladišču) omogočajo dostop do teh slik iz kateregakoli strežnika povezanega s podatkovnim centrom. To omogoča podjetju veliko prilagodljivost npr. pri obnovitvi okvarjenega virtualnega sistema ali pri podvojitvi katerega od sistemov.

─ Razumevanje programskih vprašanj

Ob hitrem razvoju in trendu virtualizacije si ponudniki programske opreme še vedno niso enotni glede vprašanja cen in licenciranja aplikacij v virtualnih okoljih. Tudi v bližnji prihodnosti naj bi bilo vprašanje licenciranja problematično. Dokler se ne vzpostavi nek nov model licenciranja naj bi vsak uporabnik zase poskušal razumeti politiko cen in licenc posameznih ponudnikov programske opreme.

─ Učinkovito združevanje/povezovanje virtualnih naprav

Prilagodljivi procesi za dinamično relokacijo strežniških zmogljivosti so veliko pomembnejši od načrtovanja popolne statične konsolididacije.



Zmožnost dinamičnega prilagajanja delovnim obremenitvam je ključnega pomena, zlasti v zgodnjih stopnjah virtualizacije.

7 ZAKLJUČNA MISEL Ogledali smo si vse tri produkte oz. vsa tri orodja za virtualizacijo računalniškega centra, ki so trenutno na trgu najaktualnejša. Čeprav smo vse informacije, podatke o produktih, o primerjavah med njimi, pridobili na spletnih straneh, verjamemo, da ni potrebno dvomiti o njihovi verodostojnosti in kvaliteti. Kar se tiče samih podatkov o produktih so bili le-ti pridobljeni s spletnih strani proizvajalcev, torej so točni in niso zastareli. Kot smo ugotovili, so si produkti podobni, z enakimi ali podobnimi funkcijami. Vsa orodja imajo bolj ali manj vse kar ima konkurenca, razlike so malenkostne. Istočasno pa lahko na podlagi samo dokumentacije, ki je na voljo, rečemo, da je opazna razlika med profesionalnostjo podjetja VMware in ostalima ponudnikoma Microsoft in Citrix. Podjetje VMware je veliko bolj profesionalno podjetje, ki mu je to očitno edini vir dohodka in se mora temu primerno tudi oglaševati in mora aktivno promovirati svoje izdelke. Če si ogledamo v točki 5.2.1 (DEXi model - izbira orodja za virtualizacijo računalniškega centra) sliko 28, bi kot laiki lahko rekli, da ni takšnih razlik med produkti. Še posebno produkt Xen Server podjetja Citrix je na pogled zelo konkurenčno podjetju VMware in ima celo prednost v nekaterih točkah. Citrix ima kar nekaj privržencev na spletu, ki zagovarjajo hitrejše delovanje Xen-ovega hypervisorja in nižjo ceno. Kdor malo bolj pozna razmere, ve, da orodja niso tako izenačena. Že res, da imajo vsa orodja enake ali podobne funkcije in znajo delati ista opravila na dokaj podoben način. Razlika je v tem, da ima podjetje VMware vsaj nekaj mesecev prednosti pred ostalimi produkti. Ponavadi je VMware tisti prvi, ki predstavi kakšno noviteto in potem preteče nekaj časa, da konkurenca naredi isto ali podobno stvar. V tem času pa VMware že trži svoj produkt in si pridobiva stranke. Seveda je konkurenca dobrodošla, saj pomeni, da VMware-ovi strokovnjaki ne morejo sedeti na lovorikah ampak morajo razvijati in odkrivati nove funkcionalnosti, da ohranjajo prednost. Hkrati pa konkurenca pomeni nižje cene. Verjetno nihče pred kakšnima dvema letoma ni pomislil na kakšen brezplačen produkt za virtualizacijo strežnikov s strani podjetja VMware. Konkurenčne poteze podjetij Citrix in Microsoft, ki ponujata brezplačne in odprtokodne produkte, so podjetje VMware prisilile v izdajo produkta ESXi, za virtualizacijo strežnikov. Produkt je sicer nekoliko omejen in nima vseh funkcij večjega produkta ESX, vendar je brezplačen. Verjetno lahko brez skrbi rečemo, da je VMware še vedno najboljši. Sicer z manjšo prednostjo pred konkurenco kot pred leti, vendar zaenkrat še vedno narekujejo tempo in smer razvoja virtualizacijskih sistemov. Če izbiramo kvaliteto, izkušnje in zanesljivost, potem bomo izbrali produkt podjetja VMware, ki nam to prav gotovo zagotavlja. Na našo odločitev o izbiri primernega orodja pa lahko vpliva cena, pri kateri pa moramo tako kot vedno uporabiti pogajalske izkušnje pri nabavi opreme. Ne smemo gledati samo na ceno strojne in programske opreme. Že na začetku smo lahko pozorni na kvaliteto svetovanja, pripravljenost za pomoč in sodelovanje. Paziti moramo na majhne podrobnosti, kot so: garancijski pogoji, kvaliteta in hitrost servisnih storitev ter strokovnost kadra. Če upoštevamo rezultate, do katerih smo prišli med nalogo, ter ostale dejavnike, na katere moramo biti pozorni, in če točno vemo, kaj želimo doseči z virtualizacijo, potem ne moremo zgrešiti.



Literatura : Priročnik: - Jereb E., Bohanec M., Rajkovič V. (2003) Dexi: računalniški program za večparametrsko odločanje; Moderna organizacija. Reviji: - DELL; Power Solutions; november 2008 - DELL; Power Solutions; marec 2009 Vladislav Rajkovič (2003/04), Zapiski predavanj: Sistemi za podporo odločanju. Spletne strani: - Citrix (15.12.2008), dostopno na spletnem naslovu: http://www.citrix.com/lang/English/home.asp - Gorenjska banka d.d., Kranj (7.12.2008), dostopno na spletnem naslovu: http://www.gbkr.si - Microsoftove spletne strani: Osnovni podatki (14.12.2008), dostopno na spletnih naslovih: http://www.microsoft.com/windows/products/winfamily/virtualpc/default.mspx http://www.microsoft.com/windowsserver2008/en/us/hyperv.aspx http://www.microsoft.com/virtualization Hyper-V/Windows Server Virtualization (1.2.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.microsoft.com/hyper-v SCOM - System Center Operation Manager (9.3.2009), dostopno na spletnem naslovu:

http://www.microsoft.com/systemcenter/operationsmanager/en/us/default.aspx System Center Configuration Manager (9.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.microsoft.com/systemcenter/configurationmanager/en/us/default.aspx System Center Virtual Machine Center (9.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.microsoft.com/systemcenter/virtualmachinemanager/en/us/default.aspx System Center Data Protection Manager (9.3.2009), dostopno na spletnem naslovu:

http://www.microsoft.com/systemcenter/dataprotectionmanager/en/us/default.aspx - Nasveti za virtualizacijo (20.2.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=654011



- Podjetje Marand, ponudnik rešitev za virtualizacijo (8.12.2008), dostopno na spletnem naslovu: http://www.marand.si - Parallels (14.12.2008), dostopno na spletnem naslovu: http://www.parallels.com/ - VMware- ove spletne strani: Pregled virtualizacije (15.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.vmworld.com/docs/DOC-1411 VMware osnove virtualizacje, dostopno na spletnih naslovih: http://www.vmware.com/ (10.12.2008) http://www.vmware.com/virtualization (14.3.2009) VMware bela knjiga (15.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.vmware.com/pdf/vmware_infrastructure_wp.pdf VMware P2V (16.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.vmware.com/pdf/p2v212_manual.pdf VMware vCenter Converter (16.3.2009),dostopno na spletnem naslovu: http://www.vmware.com/products/converter/support.html VMware Virtual Center Benefits (8.1.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.petri.co.il/vmware-virtual-center.htm - Primerjava cen orodij (30.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.vmware.com/files/pdf/technology/True_Cost_Virtual_Server_Solutions.pdf - Primerjava cen (50 VM strežnikov) (30.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://vmetc.com/2009/03/23/new-vmware-calculator-compares-aquisition-cost-of-vmware-vi3-vs-hyper-v-with-scvmm/ - Primerjava orodij (februar 2009, marec 2009), dostopno na spletnih naslovih: http://www.petri.co.il/vmware-virtual-center.htm http://virtualizationreview.com http://www.itcomparison.com/ http://www.networkworld.com http://virtualization.com/tag/hyper-v/ http://www.virtualization.info/2009/03/benchmarks-esx-vs-hyper-v-vs- xenserver.html

http://www.projectvrc.nl/ - 360 Novice (10.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://360is.blogspot.com/2009/02/v-for-virtualization.html - Xen produkt (december, 2008), dostopno na spletnih naslovih: http://www.xen.org/ http://www.xenserver5.com/dws.php



- Revija monitor (25.12.2008), dostopno na spletnem naslovu: http://www.monitor.si/clanek/xen-2-0 - Informacije o virtualizaciji (februar 2009), dostopno na spletnem naslovu: http://www.virtualization.info/ - ServerVirtualization (30.3.2009), dostopno na spletnem naslovu: http://searchservervirtualization.techtarget.com/ - Forums (marec 2009), dostopno na spletnem naslovu: http://itcomparison.com/phpBB2/viewtopic.php?t=41



PRILOGE

Priloga 1: Poročilo programa DEXi

KAZALO SLIK

Slika 1: MS Virtual PC Slika 2: VMware workstation Slika 3: Parallels Workstation Slika 4: Xen virtualizacija Slika 5: XenServer Arhitektura Slika 6: Windows Server 2008 s funkcijo Hyper-V Slika 7: MS Hyper-V Server Slika 8: Microsoft hypervisor Slika 9: System Center Slika 10: VMware navidezna infrastruktura Slika 11: VMware različice Slika 12: Virtual SMP Slika 13: VMFS Slika 14: vCenter Slika 15: vMotion Slika 16: DRS Slika 17: High Availability Slika 18: Consolidated Backup Slika 19: VMware vCenter Converter Slika 20: Večparametrski odločitveni model Slika 21: Drevo atributov Slika 22:Odločitvena pravila - Dodatki Slika 23: Odločitvena pravila – IE ocena Slika 24: Odločitvena pravila – Podpora Slika 25: Odločitvena pravila - Cena Slika 26: Odločitvena pravila - Rezultat Slika 27: Variante virtualnih okolij Slika 28: Vrednotenje variant

KAZALO TABEL Tabela 1: Vmware ESXi vs Microsoft Hyper-V Sever 2008 Tabela 2: Vmware VI3 vs MS Windows Hyper-V Tabela 3: Vmware VI3 vs Citrix Xen Server 4

izbira orodja za virtualizacijo ra ČunalniŠkega … · virtualizacija je skupek programskih in...

Documents