izdelava e-uČnih gradiv za predmet angleŠ Čine ...univerza v mariboru - fakulteta za...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management informacijskih

sistemov

IZDELAVA E-UČNIH GRADIV ZA PREDMET ANGLEŠČINE V OSNOVNI ŠOLI

Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Peter Škarja

Kranj, maj 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Hvala gospe Petri Bizjak iz založbe Rokus Klett d.o.o. za posredovanje slikovnih in zvočnih gradiv. Hvala tudi Mojci Oblak za dragocene nasvete in kritične pripombe. Zahvaljujem se tudi Maji Mišič za lektoriranje diplomskega dela. Posebna zahvala pa velja moji družini, ki me je podpirala ter vzpodbujala v času študija ter pisanja diplomske naloge.

POVZETEK Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija prodira na vsa področja človekovega življenja. S pomočjo uporabe računalnika in različnih e-gradiv v procesu izobraževanja, postane pouk bolj zanimiv, saj so učenci bolj motivirani za delo. E-izobraževanje postaja vedno bolj uveljavljen način pridobivanja novega znanja. Z odprtokodnimi avtorskimi orodji kot je npr. CourseLab, smo dobili odlične programe za izdelavo e-gradiv, ki jih z veseljem uporabljajo izvajalci e-izobraževanj in tudi drugi. S pomočjo diplomske naloge sem skušal odgovoriti na vprašanje, ali bodo e-gradiva pri pouku angleščine pripomogla k boljši motivaciji učencev. E-učbenik, ki bi pokrival celotno učno snov posameznega predmeta, bi popestril pouk in učenci bi sprotno preverjali svoje znanje pri osvajanju nove snovi. V današnjem času z razvojem informacijske-komunikacijske tehnologije, bi moral vsak učenec imeti izbiro med klasičnim načinom učenja in učenjem s pomočjo sodobne tehnologije, saj učenje z e-učbenikom ne zahteva posebnih znanj. KLJUČNE BESEDE

- Večpredstavnost - E-izobraževanje - Avtorska orodja - CourseLab - SCORM/AICC

ABSTRACT Modern information and communication technology covers all aspects of human life. Computers and other e-learning materials in education make classes more interesting and therefore motivate pupils. E-education is becoming a more and more valid way of gaining new knowledge. With open source authoring tools, such as CourseLab, we gained new excellent programmes for making e-learning materials, which are used by the performers of e-teaching and also by others. By the help of my diploma assignment, I tried to answer the question whether e-learning materials would contribute to pupils' motivation. E-workbook which would cover the complete content of a single subject, would make classes more interesting and fun as well as it would offer a chance for pupils to check their newly acquired knowledge. Nowadays, with the development of information and communication technology, every pupil should have the choice whether to learn by a classical method or by using the modern technology, because learning with an e-workbook does not require any special skills. KEYWORDS

- Multimedia - E-education - Authoring tools - CourseLab - SCORM/ AICC

KAZALO 1. UVOD ...............................................................................................................1

1.1 Predstavitev problema in ciljev..................................................................1 1.2 Predstavitev okolja....................................................................................1 1.3 Najpogostejše težave učencev pri razumevanju snovi ..............................2 1.4 Metode dela ..............................................................................................3

2. MULTIMEDIJA ALI VEČPREDSTAVNOST.......................................................4

2.1 Kaj je multimedija?....................................................................................4 2.2 Avtorska orodja.........................................................................................5 2.3 Multimedijski gradniki................................................................................6

3. MULTIMEDIJA V IZOBRAŽEVANJU.................................................................9

3.1 Klasično izobraževanje .............................................................................9 3.2 E-izobraževanje ...................................................................................... 10 3.3 Pomen multimedije v izobraževanju........................................................ 10 3.4 Načini vpeljevanja multimedije v izobraževanje....................................... 12

4. SCORM STANDARD POVEZAVA Z MOODLOM ........................................... 14

4.1 E-gradiva ................................................................................................ 14 4.2 E-tutor..................................................................................................... 14 4.3 Standardi za podporo E-izobraževanju ................................................... 14

4.3.1 SCORM .............................................................................................. 15 4.4 Moodle.................................................................................................... 16 4.5 Proces pakiranja vsebin v LMS............................................................... 17

5. UPORABLJENA PROGRAMSKA OPREMA IN TEHNOLOGIJA..................... 18

5.1 Uporabljena tehnologija .......................................................................... 18 5.2 Ostala uporabljena programska oprema poleg CourseLab-a .................. 19

6. IZDELAVA E-UČBENIKA ................................................................................ 25

6.1 Trenutno stanje na Osnovni šoli Poljane ................................................. 25 6.1.1 Uspešnost učencev ob koncu prvega semestra .................................. 25

6.2 Priprava projekta..................................................................................... 25 6.3 CourseLab 2.4 ........................................................................................ 26

7. PREDSTAVITEV E-UČBENIKA ...................................................................... 41

7.1 Zasnova učbenika................................................................................... 41 7.2 Izgled učbenika....................................................................................... 42 7.3 Analiza vprašalnika ................................................................................. 43

8. ZAKLJUČEK ................................................................................................... 51

8.1 Možnosti nadaljnjega razvoja.................................................................. 51 9. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 52

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Peter Škarja: Izdelava e-učnih gradiv za predmet angleščine v osnovni šoli stran 1 od 55

1. UVOD

1.1 Predstavitev problema in ciljev Z razvojem računalniške tehnologije in programske opreme se je poučevanje v izobraževalnih ustanovah v veliki meri spremenilo in med drugim omogočilo tudi izobraževanje na daljavo. Današnji predmetnik v izobraževalnih ustanovah zahteva nujno podporo računalnikov. Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije nudi profesorjem in učiteljem številne prednosti pri posredovanju učnih vsebin. Gradiva za učenje se pogosto najdejo na medmrežju, vendar je med njimi le malo takih, ki bi zajemala določeno tematiko in bila interaktivno podprta. Multimedijska tehnologija omogoča lažje osvajanje in utrjevanje snovi. Problem učencev v današnjem času je predvsem motiviranost za učenje, zato želim s pomočjo računalnika in multimedijske tehnologije pritegniti njihovo pozornost. Multimedijska tehnologija omogoča večjo interaktivnost učencev, kar pozitivno vpliva na učenje in lažje razumevanje snovi. Ugotavljam, da je malo profesorjev in učiteljev, ki bi poleg predmeta, ki ga poučujejo, znali izdelati interaktivni učbenik in s tem popestriti svoja predavanja ter si olajšati podajanje snovi. Glede na to domnevam, da sem si zadal zanimiv cilj, izdelati e-učbenik za predmet angleščine, ki bo pripomogel pri poučevanju in posredovanju informacij učiteljev na šoli. Večina učencev že od prvega razreda osnovne šole obiskuje računalniške tečaje, kjer se naučijo uporabljati računalnik, zato uporaba e-učbenika ne bo zahtevala dodatnega izobraževanja učencev.

1.2 Predstavitev okolja1 Najstarejša trivialna (vsakdanja) deška šola je bila ustanovljena leta 1627 v Škofji Loki. Sledile so šole v Selcih (1778), v Poljanah (1785), Železnikih (1815), Žireh (1817), Leskovici (1851), Gorenji vasi na Trati (1853), v Malenskem Vrhu in Javorjih pa leta 1905. Šolstvo v Poljanah ima bogato zgodovino in je razdeljeno na različna obdobja:

• Šolstvo v Poljanah med leti 1785 in 1906 • Šolstvo v Poljanah med leti 1907 in 1945 • Šolstvo v Poljanah med leti 1946 in 2003 • Šolstvo v Poljanah od leta 2004 naprej

Od leta 2004 dalje je Osnovna šola Poljane pričela pridobivati novo podobo. Začela se je gradnja novih učilnic in predvsem telovadnice. Ustanovitelj šole je Občina Gorenja vas – Poljane. Šolo upravljata ravnateljica in svet zavoda. Svet zavoda ima štiriletni mandat, sestavljajo ga trije predstavniki občine, trije predstavniki šole, ter trije predstavniki staršev.

1 Povzeto po strani http://194.249.166.194/gradnja/sola_zgodovina.htm, 25.4.2009



V delo šole se starši vključujejo preko sveta staršev, ki je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. Sestavljajo ga starši učencev posameznih oddelkov, ki so izvoljeni na prvem roditeljskem sestanku. Sledeča organizacijska shema Osnovne šole Poljane prikazuje organiziranost šole.

Slika 1: Organiziranost šole

1.3 Najpogostejše težave učencev pri razumevanju snovi Z uporabo računalniške tehnologije v izobraževanju so se spremenili tudi didaktični pripomočki na področju poučevanja. Učenci težko sledijo pouku, če ne razumejo snovi pri angleščini. Večina se jih sploh prvič sreča s tujim jezikom v 4. razredu osnovne šole. Prizadevni učenci, ki jim delavne navade niso tuje, pridno sledijo pouku, prepisujejo snov v zvezek, delajo domače naloge, doma ponavljajo in utrjujejo, kar so se naučili v šoli in v večini primerov nimajo težav z razumevanjem, sploh v 4. razredu, ko snov še ni tako zahtevna. Obstajajo pa tudi učenci, ki nimajo delavnih navad, ki ne prinašajo k pouku delovnih zvezkov, učbenikov in ostalih potrebščin in s tem tudi težje sledijo razlagi. Za take učence je potrebna motivacija in mislim, da bi e-učbenik pozitivno vplival na njihovo motiviranost za delo.



V osnovno šolo se zadnje desetletje vključujejo tudi učenci s posebnimi potrebami. To so učenci, ki so slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni učenci in učenci z motnjami vedenja in osebnosti. Za te učence je pomembna predvsem sodobna tehnologija in sodoben pristop učiteljev pri poučevanju. Računalnik je eno glavnih orodij za izobraževanje učencev s posebnimi potrebami. (http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/9letka/4-4.asp.htm, 25.4.2009) Na Osnovni šoli Poljane imajo kar nekaj učencev s dislektičnimi težavami. Ker pri pouku angleščine še vedno prevladuje klasičen učbenik in delovni zvezek, v katere učenci rešujejo razne naloge, mislim da bo izdelava e-učbenika pripomogla k motivaciji in lažjemu dojemanju snovi pri učencih s posebnimi potrebami. Vendar moramo paziti pri gradnji elektronskega učbenika na ustreznost zbranih informacij, točnost, skladnost ter na to, da ne pride do prevelike količine le teh. (Jereb, Šmitek, 2002).

1.4 Metode dela Izdelava e-učbenika je bilo zelo dolgotrajno delo, saj je bilo najprej potrebno zbrati ideje in informacije. Predvsem pri učiteljih v osnovni šoli sem dobil veliko informacij, saj so mi oni svetovali, katere lekcije naj vključim v svoj e-učbenik. Po zbranih informacijah in idejah sem to spravil na papir in izdelal zasnovo za moj e-učbenik s programom Microsoft Visio 2007, scenarij za izgled e-učbenika pa sem napisal v programu Microsoft Word 2003 po vnaprej pripravljeni šabloni. Izdelava teoretičnega dela diplome obsega: • prebiranje virov ter literature povezane z multimedijo (večpredstavnost) • prebiranje virov ter literature povezane z multimedijo v izobraževanju • prebiranje virov ter literature povezane z SCORM standardom ter spletnimi

učilnicami • predstavitev okolja • najpogostejše težave učencev pri razumevanju snovi • opis metod dela Izdelava praktičnega dela diplome obsega: • iskanje idej za izgled e-učbenika • razdelitev učnega načrta na posamezne module • izdelava posameznega modula in vključevanje interaktivnosti • oblikovanje e-učbenika • testiranje • anketiranje učencev in učiteljev



2. MULTIMEDIJA ALI VEČPREDSTAVNOST

2.1 Kaj je multimedija? Gotovo ste že kdaj igrali računalniško igrico ali pa ste jo vsaj videli. Tisto kar nas pritegne in navdušuje pri računalniških igricah so vznemirljive animacije, zvok, fantazijske slike in napeto besedilo. Z računalniškimi igricami nam multimedija pričara napetost, razburljivost, vznemirljivost, navsezadnje pa nas lahko multimedija z uporabo navidezne resničnosti popelje v resnični svet. Torej lahko rečemo da so sestavni deli multimedijskega programa:2 • besedilo – osnovni del večine programov in je še vedno zelo primerno za hitro

sporazumevanje • slike – večpredstavni programi lahko na zaslonu prikazujejo slike • video – z večpredstavnim programom ali ustrezno video-kartico se lahko

računalnik spremeni v televizor • zvok • animacija – animirana sekvenca, sestavljena iz serije risb, ki se hitro premikajo

po zaslonu Pod multimedijo razumemo vsako kombinacijo različnih vrst informacije – medijev (zvok, video, besedilo, slika), ki jih hkrati predvajamo na enem samem predvajalnem sredstvu. Tako se je termin multimedija uporabljal še pred masovno uporabo osebnih računalnikov. Prav tako lahko opazimo, da je v zgornji definiciji poudarjeno predvsem kaj se predvaja. Kasneje so samo definicijo razširili in danes pod tem pojmom razumemo tako tehnološki pojem kot tudi vsebinski pojem. Tako pomeni multimedija za računalniškega strokovnjaka vso strojno opremo, ki jo potrebuje, da določeno informacijo lahko predvaja, hkrati pa pomeni za uporabnika multimedija vsebino, ki jo pregleduje z računalnikom. (Kragelj in Novoselec 1999). Za predvajanje multimedije potrebujemo naslednjo strojno in programsko opremo: Strojna oprema: • zvočna kartica • grafična kartica • zvočniki • mikrofon • zaslon • digitalna kamera Programska oprema: • gonilniki za zvočno kartico, grafično kartico

2 Povzeto po zapiskih s predavanj pri predmetu multimedijski sistemi



Uporabniška programska oprema: • orodja za obdelavo informacij (urejevalniki slik, zvoka, videa) • orodja za združevanje posameznih informacij v večje enote (avtorska orodja) V multimedijskem projektu sodelujejo:3 • vodja projekta • oblikovalci • grafiki • pisci besedil • strokovnjaki za video • strokovnjaki za zvok • programerji

2.2 Avtorska orodja Izraz avtorska orodja nas velikokrat zavede. Dejstvo je, da vsakdo, ki prvič sliši ta izraz pomisli na orodja, ki pomagajo avtorjem pri pisanju besedil, pomislimo torej na urejevalnik besedila. Dejstvo je, da avtorska orodja presegajo pisanje in urejanje besedil. Avtorska orodja so orodja ljudi, ki se ukvarjajo z razvojem in izdelavo e-učnih vsebin, ki vsebujejo celo paleto različnih večpredstavnostnih gradnikov in omogočajo interaktivno delo z učno vsebino (Šmitek, 2009). Z avtorskimi orodji lahko izdelamo: • e-učbenike • video in animacije • interaktivne spletne strani • predstavitve Delitev avtorskih orodij:4 • kartotečno ali knjižno orientirana orodja (HyperCard – Macintosh okolje,

Supercard, ToolBook, VisualBasic) • ikonsko ali dogodkovno orientirana orodja (Authorware, IconAuthor, Quest) • časovno orientirana orodja (Director) • objektno orientirana orodja (mTropolis, Quarklmmedia, MediaForge)

3 Povzeto po zapiskih s predavanj pri predmetu Multimedijski sistemi 4 Delitev po predavanju iz Multimedijskih sistemov



2.3 Multimedijski gradniki Večpredstavnost tvorijo gradniki, ki jih z avtorskim orodjem povežemo v aplikacijo. Sledeča shema prikazuje delitev gradnikov v dve skupini:

Slika 2: Delitev gradnikov BESEDILO Besedilo je statični gradnik za opisovanje in podajanje podatkov in informacij. Črke (besede) in znaki so namreč najpogostejša oblika komunikacije, zaradi tega besedilo predstavlja pomembno sestavo menijev in navigacijskih sistemov v multimedijskem projektu. Pozitivne in negativne stvari besedila: • brez besedila bi v večpredstavnosti porabili veliko časa, če bi hoteli neko stvar

razložiti • na računalniškem zaslonu težko dalj časa beremo obsežnejše besedilo • za učence v osnovni šoli besedilo ne predstavlja vznemirljivosti



SLIKA IN GRAFIKA Slika je posnet statični objekt (podoba narave), ki je skeniran ali preko video-kamere oziroma fotoaparata prenesen v elektronsko obliko na računalnik. Bitna slika je sestavljena iz posameznik pik ali pikslov, ki so urejeni v vrstice in stolpce (matrika). Vsak piksel žari na zaslonu v določeni barvi. Če je slika črno bela, potrebujemo za kodiranje barve piksel en bit. Vektorska slika se od bitne slike bistveno razlikuje. Namesto z množico pik (pikslov), imamo pri vektorski sliki opraviti s predmeti ali objekti. Osnovni gradniki so v vektorski sliki matematično definirani kvadrati, krogi, vektorji.

Slika 3: Prikaz slike Grafika je oblikovan oziroma narisan statični objekt s pomočjo računalnika (Šmitek, 2009).

Slika 4: Prikaz grafike Pozitivne in negativne stvari slike in grafike: • atraktivne in zanimive za učenca v osnovni šoli • slika pove več kot tisoč besed • zahtevajo več pomnilnika kot besedilo ANIMACIJA V Wikipediji je animacija definirana kot: “iluzija gibanja, ki jo dosežemo s hitrim prikazovanjem sličic. Vsaka sličica je nekoliko drugačna od predhodne. Običajno posnamejo 24 ali 12 sličic na sekundo. Glavni tipi animacije so risba na celuloidnih folijah, animacija lutk in predmetov ter računalniška animacija.” Dober animacijski program mora vsebovati: • tracing (sledenje) – prosojnost slike za lažje prerisovanje • tweening (vmes, med) – kot že beseda pove, se ta postopek uporablja za

samodejni izris vmesnih slik • morphing (morfanje) - ta postopek se uporablja za spremembo ene slike v

drugo Formati, ki opredeljujejo animacijo: SWF, FLI, GIF, AVI, DCR.



Pozitivne in negativne stvari animacije: • z animacijo lahko na hiter način razložimo neko zadevo • učenci uživajo v atraktivnih animacijah • zahteva precej priprav in učenje z orodji • velikokrat jo moramo kombinirati z zvokom in besedilom VIDEO Video je zelo učinkovit dinamični večpredstavnostni gradnik, ki osebo približa resničnemu svetu. S tehniko elektronskega snemanja, zajemanja, procesiranja, shranjevanja, predvajanja, mirujoče slike spravimo v gibanje. Za delo z videom je potrebno imeti, poleg ustrezne programske opreme in zmogljivega računalnika, tudi video-kartico. Video, posnet s kamero, shranimo na digitalni medij (disk, pomnilniška kartica, DVD). Tako shranjen medij je že pripravljen za morebitno obdelavo z računalnikom. Standardi za gledanje videa na televiziji so naslednji : NTSC, PAL,SECAM, HDTV. Pozitivne in negativne stvari videa:5 • prikazuje gibljivo sliko • ustvarja zanimive vizualne učinke • omogoča takojšen prikaz posnete vsebine • omogoča samo enosmerno komunikacijo • ponuja zelo veliko informacij hkrati • videoposnetki lahko zavajajo • lahko je neučinkovit, ker vsebuje veliko nepotrebnih informacij ZVOK Zvok nam lahko zagotovi prijetno glasbeno ozadje večpredstavnostnega projekta ali pa vpadljive posebne učinke, s katerimi želimo pritegniti učenca. V Wikipediji je zvok definiran kot: “zvočno valovanje v slišnem območju človeškega ušesa, to je med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvenci imenujemo infrazvok, z višjimi pa ultrazvok.” Zvočne datoteke delimo na dve vrsti:

• valovne datoteke • datoteke MIDI

Najpogostejši formati, ki se uporabljajo za zvok, so: wave (.wav), MPEG, audio layer 3 (.mp3), midi (.mid). Pozitivne in negativne stvari zvoka: • zvočni učinki veliko povedo • atraktiven za učence • napačna uporaba zvoka lahko uniči predstavitev • najbolj občutljiv element večpredstavnosti

5 Povzeto po zapiskih s predavanj pri predmetu Multimedijski sistemi



3. MULTIMEDIJA V IZOBRAŽEVANJU “Izobraževanje z uporabo elektronskega učbenika je zelo primerna oblika pridobivanja znanja sodobnega človeka.” (Jereb, Šmitek, 2002).

3.1 Klasično izobraževanje Pri rednem pouku se izvaja najbolj organizirano, najbolj sistematično in najbolj intenzivno izobraževanje. Če bi gledali z očmi računalnika, bi lahko rekli, da je izobraževanje pretok informacij od oddajnika k sprejemniku in nazaj. Vendar vemo, da je izobraževanje še veliko več. Neposredno izobraževanje poteka večinoma besedno (prevladuje slušni oziroma avditivni kanal). Učenci, ki z lahkoto predelujejo slušne informacije v vizualne, si med tem delajo zapiske in tako zadostijo svoji potrebi po tovrstni obliki informacij. Pri taki obliki izobraževanja pa imajo največ težav tisti, ki informacije skladiščijo v obliki občutkov (kinesteti). Da bi do takšnih informacij prišli, potrebujejo fizično aktivnost, najsi je to pogovor ali gibanje. Kot vemo, jim zaradi nravi neposrednega pouka to ni omogočeno. Vse znanje gre tako rekoč mimo njih. Prej ali slej se začnejo dolgočasiti ter postanejo nemirni. Poučevanje na naših šolah poteka predvsem na avditivni ravni, nekoliko manj na vizualni, kinestetična raven pa je bolj ali manj zanemarjena. Če pogledamo statistične podatke, je med nami največ vizualcev (približno 65 %), nato kinestetov (25 %), najmanj pa je avditivcev (10 %). (Kragelj in Novoselec 1999).

Slika 5: Klasični način izobraževanja (Košir, 2008)



3.2 E-izobraževanje E-izobraževanje oziroma e-učenje je ena izmed oblik študija na daljavo. E-izobraževanje predstavlja izobraževanje, ki poteka ločeno od mesta poučevanja s pomočjo sodobne informacijske komunikacijske tehnologije oziroma interneta. Najpogostejša oblika e-izobraževanja se pojavlja v kombinaciji s tradicionalno obliko poučevanja in ga lahko imenujemo kombinirano izobraževanje. Naslednja slika prikazuje model e-izobraževanja

Slika 6: E-izobraževanje (Jereb, 2009)

3.3 Pomen multimedije v izobraževanju Z uporabo multimedije omogočimo učencem, da sprejemajo informacije po vseh treh glavnih kanalih (avditivnem, vizualnem, kinestetičnem). Te informacije učenci predelujejo in skladiščijo v njim najbolj primerni obliki. Danes lahko v izobraževanju ločimo tri področja uporabe računalnika: • primarno (sem prištevamo vse aktivnosti, s katerimi želimo udeležence

izobraževanja seznaniti z delovanjem in uporabo računalnika in njegove programske opreme).

• sekundarno (računalnik v tem primeru nastopa kot učno sredstvo ali pripomoček

v oblikah tradicionalnih računalniško podprtih učnih sistemov). • terciarno (v to področje prištevamo aktivnosti povezane z raziskovanjem,

vodenjem in upravljanjem izobraževalnega sistema, ki se logično povezuje v informacijski sistem vzgoje in izobraževanja na nivoju šole, občine, regije, države).



Slika 7: Model uporabe računalnika v izobraževanju (Gerlič, 1995) Sodobni računalnik lahko uporablja tradicionalne medije (diaprojektor, magnetofon..) in novejše sodobnejše medije, kot so dvd-player, sintetizator zvoka in govora... Prav ta vidik analize vodi, da lahko model razdelimo na dve značilni področji (Gerlič, 1995). • tradicionalne multimedijske sisteme (multimedija) • sodobne multimedijske sisteme (hipermedija)



Slika 8: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraževanju, (Gerlič, 1995).

3.4 Načini vpeljevanja multimedije v izobraževanje Poznamo dva načina vpeljave multimedije v izobraževanje: • vključevanje računalnika v šolski pouk • izobraževanje na daljavo Delovno mesto sistema sestavljajo trije elementi: računalnik, vhodno-izhodni multimedijski elementi in programska oprema. Glede na dostopnost oz. način dostopa ločimo (Gerlič, 1995): • posredne (off-line) sisteme (cd-ji, dvd-ji, usb pomnilniki, itd.) • neposredne (on-line) sisteme (interni in javni mrežni sistem, npr. Internet,

WWW). Multimedijo lahko vpeljemo v pouk kot neposredno ali posredno popestritev izobraževalnega procesa. To pomeni, da določeno snov učnega procesa izvedemo s pomočjo računalnika. Neposredni interaktivni multimedijski sistemi v slovenskih osnovnih šolah že uporabljajo, a ne v tolikšni meri kot posredni. V svetu je s pojavom Interneta6 in WWW7 servisa v pravem pomenu zaživelo izobraževanje na daljavo. Bistvena razlika med računalniško podprtim izobraževanjem 8 in izobraževanjem na daljavo je ta, da računalniško podprto izobraževanje poteka v učilnicah pod neposrednim vodstvom učitelja, za izobraževanja na daljavo pa je značilno, da 6 Internet je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. 7 Svetovni splet ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. 8 Računalniško podprto izobraževanje pomeni, da učitelj vključuje izobraževalna gradiva na zgoščenkah v pouk.



proces učenja poteka brez neposrednega stika med učiteljem in učencem (Kragelj in Novoselec 1999). Zato so že same priprave na izvedbo izobraževanja na daljavo precej drugačne in obsežnejše. Študijsko gradivo se posreduje na daljavo, lahko s pomočjo elektronske pošte, šolskih forumov ali objavi na portalu za e-izobraževanje (npr.: Moodle).



4. SCORM STANDARD POVEZAVA Z MOODLOM

4.1 E-gradiva Predstavljajo pripomoček pri sodobnih metodah izobraževanja in ne nadomestijo tradicionalnega načina izobraževanja. Najpomembnejša lastnost e-gradiva je interaktivnost, ki učenca prisili, da vsebino pazljivo prebere in premisli, saj le tako pri vaji oziroma preverjanju znanja doseže zadovoljiv rezultat in napreduje na naslednjo lekcijo. E-gradiva vsebujejo multimedijske elemente, kot so: zvok, video, animacija, ki jih klasična tiskana gradiva ne vsebujejo. Glavni namen e-gradiva je nuditi pomoč v procesu učenja in poučevanja. Nekatera e-gradiva vsebujejo programirano sekvenco učnega načrta, ki učenca vodi do znanja po zanj najprimernejši poti. Tako gradivo vsebuje interaktivne elemente in bo učence usmerjalo tako, da ga bo ob nepravilnih odgovorih na zastavljeno vprašanje preusmerilo na tisto lekcijo, ki vsebuje snov, iz katere so postavljena vprašanja in na ta način bo prisiljen znova prebrati snov. Katere multimedijske elemente vključiti in na kakšen način so prikazani v e-gradivu, je odvisno predvsem od avtorja, ki jih vključi v scenarij e-učbenika. Pri poučevanje je torej e-gradivo le pripomoček pri podajanju znanja učencem. Ta pripomoček za posredovanje znanja lahko uporabljamo kot delo v skupinah, dvojicah, individualno delo doma. Primernost e-gradiva za uvrstitev na spletno stran ali v spletno učilnico, je odvisno od kritičnosti učitelja. Zanimivost in celovitost e-gradiv nenazadnje potrdijo ali ovržejo učenci, kar lahko spremljamo preko spletne učilnice.

4.2 E-tutor E-tutor je strokovnjak in je odgovoren, da učenec dojame in razume snov. Njegovo delo je drugačno od klasičnega učitelja. E-tutor ocenjuje vsebinsko in oblikovno primernost učnih gradiva ter izvaja e-izobraževanje. E-tutor mora imeti poleg strokovnega tudi didaktična znanja. Stik med e-tutorjem in učencem je možen preko elektronske pošte, spletnih učilnic, video konferenc, preko elektronskih družabnih portalov in preko klepetalnih orodij.

4.3 Standardi za podporo E-izobraževanju Danes sta najpogosteje uporabljena standarda za podporo e-izobraževanju AICC in SCORM. SCORM združuje usklajen niz navodil, specifikacij in standardov, sicer ločenih združenj IEEE, IMS, AICC in ADL. Podpirajo ga skoraj vse pomembnejše tehnologije za upravljanje učnih okolij ter večina orodij za izdelavo e-gradiv.



4.3.1 SCORM SCORM (Sharable Content Object Reference Model) je zbirka standardov in navodil za spletno e-učenje. Značilnosti standarda SCORM so sledeče: • Visoka prilagodljivost, ki da e-gradivom dolgo življenjsko dobo, udeležencem e-

izobraževanja pa stalen dostop. V kasnejših fazah jim je enostavno spreminjati strukturo in obseg. Z dodajanjem, odstranjevanjem in spreminjanjem položaja posameznih učnih enot (modulov) je mogoče izredno hitro spremeniti način razlage za različne učne skupine.

• Visoka kompatibilnost omogoča, da se iste e-vsebine lahko uporabljajo preko

različnih LMS sistemov. Bistvo standarda SCORM je v hitrosti izmenjave e-gradiv, kar omogočajo pravila za hitro pakiranje le-teh iz enega v drug LMS sistem.

• Široko dostopnost omogočata kompatibilnost in klasifikacija e-gradiv, ki jih s

pomočjo kriterijev uvrstimo v različna skladišča za hitro iskanje in enostavno izmenjavo. Tako dobimo možnost uporabe e-gradiv s strani velike množice uporabnikov

Ključni sestavni deli SCORM-A • Sistem za upravljanje učenja LMS (Learning Management System) je program

namenjen za upravljanje in dostavo učnih vsebin. • Vsebinsko podobni predmeti SCO (Shareable Content Object)

Slika 9: Prikaz dostave vsebinsko podobnih paketov



V povezavi SCORM-a z učenjem je glavna pozornost predvsem na: • individualnem učenju • načrtovanem učenju • postopnem učenju • učenju, ki temelji na spletnih tehnologijah Danes se uporabljata predvsem dve različici SCORM-a to sta verziji 1.2 in 1.3 (SCORM 2004). Obe verziji podpira tudi program CourseLab.

4.4 Moodle9 Moodle je program, ki omogoča izvajanje e-izobraževanja. Moodle je zelo priljubljen program, ker je enostaven za uporabo. Zaradi enostavnosti in preprostosti programa, ga uporabljamo tudi na Fakulteti za Organizacijske vede. Moodle lahko uporabljajo različni uporabniki: • učenci – ki pridobivajo nova znanja skozi razne e-seminarje in e-tečaje • učitelji (e-tutorji) – ki vodijo pouk oziroma tečaj prek spleta • obiskovalci – osvajajo nova znanja in si ogledujejo e-gradiva Uporabniki potrebujejo, če želijo dostopati do spletne učilnice Moodle, le dostop do interneta in spletni brskalnik (npr. Internet Explorer, Mozilla Firefox, Netscape, Opera…)

Slika 10: Vstopna spletna stran spletišča Univerze v Mariboru

9 Moodle (Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment). V slovenščini to pomeni, modularno objektno orientirano dinamično učno okolje.



Vstopna stran spletišča Univerze v Mariboru je sestavljena iz treh delov. V vsakem delu so bloki. V levem delu strani so bloki, ki so že nameščeni (Glavni meni, Izobraževalni kotiček). V sredini je aktivno polje (npr. Pozdravljeni na univerzitetnem e-učnem okolju). Na desni strani naše vstopne spletne strani pa so bloki (Koledar in Prijava).

4.5 Proces pakiranja vsebin v LMS Kako napolniti spletno učilnico Moodle z ustreznimi in zanimivimi e-gradivi, ki jih bodo učenci na Osnovni šoli Poljane uporabljali? Prvi pogoj za e-učenje in pregledovanje e-gradiv je pouk v računalniški učilnici. Najprej moramo vsebinski paket naložit v sistem za upravljanje učenja LMS

Slika 11: Nalaganje vsebinskega paketa v LMS Nato dodamo podatke o učencu in ga prijavimo za e-tečaj, e-seminar.

Slika 12: Prijava uporabnikov na e-tečaj Kot zadnje pa dostavimo in preverimo interakcije.

Slika 13: Dostava in preverjanje interakcij



5. UPORABLJENA PROGRAMSKA OPREMA IN TEHNOLOGIJA

5.1 Uporabljena tehnologija Digitalni fotoaparat Video posnetek v mojem e-učbeniku, v katerem so prikazane šolske potrebščine, je posnet z digitalnim fotoaparatom Canon digital IXUS 500. Canon IXUS 500 je nadgradnja različice IXUS 430. Bistvena razlika med IXUS 430 in IXUS 500 je v številu točk, ki jih premore tipalo (IXUS 500 – 5 milijonov točk), v kakovosti zajema videa (640 x 480 točk) in v stopnji digitalnega zoom-a (4-kratni digitalni zoom).

Slika 14: Digitalni fotoaparat Canon IXUS 500

Ohišje je sestavljeno in plastičnega aluminija. Sama plastika je zelo dobre kvalitete in po številnih letih je še vedno dobro ohranjena. Sam fotoaparat ni toliko majhen, da bi ga lahko nosili v žepu srajce ali hlač. Tudi teža fotoaparata je kar precejšna (s spominsko kartico in baterijo znaša kar 220g). V naslednji tabeli so povzeti tehnični podatki iz navodil za uporabo, ki sem jih dobil pri nakupu fotoaparata.

Tehnične značilnost Vrednosti Model Canon digital IXUS 500 Dimenzije 87 x 57 x 27.8 mm Teža z baterijo 215 g Maksimalna ločljivost 2592 x 1994 Digitalni zoom 4-kratni Pomnilniška kartica CF tipa I LCD 1,5”

Efektivne točke 5.0 MP

Tabela 1: Tehnične značilnosti Canon digital IXUS 500



Prenosni računalnik Za delo in izdelavo e-učbenika sem uporabljal prenosni računalnik Dell 500. Pri izdelavi multimedijskega projekta moraš imeti zmogljiv računalnik, saj je potrebno delati z slikami, zvokom in videom, ki zahtevajo veliko zmogljivost procesorja, trdega diska in grafične kartice. V naslednji tabeli so povzeti tehnični podatki iz navodil za uporabo, ki sem jih dobil pri nakupu računalnika.

Tehnične značilnosti Vrednosti

Procesor Intel Celeron M560, 2.13 GHz LCD zaslon 15,4” (39 cm) Wide WXGA 1280 x 800 Pomnilnik 1 GB DDR2 Trdi disk 120 GB SATA (5400RPM) Optična enota 8x DVD +/- RV enota Grafična kartica Intel Graphics Media Accelerator X3100 Zvočna kartica High Definition Audio 2.0

Mrežna kartica LAN 10/100

Brezžične povezave WLAN Dell Wireless 1395, Bluetooth Dell TrueMobile 355

Baterija 6 celična 56Whr Li-Ion

Razširitveni sloti 54 mm ExpressCard, 8-v-1 čitalec spominskih kartic

Operacijski sistem Windows Vista Home Basic SP1

Dimenzije 25 mm × 357 mm × 256 mm

Teža 2.7 kg

Tabela 2: Tehnične lastnosti računalnika Dell 500

5.2 Ostala uporabljena programska oprema poleg CourseLab-a Camtasia Studio 6 Camtasia združuje veliko možnosti za oblikovanje videa. S programom Camtasia snemamo vse, kar se dogaja na ekranu, torej je možno zajeti vse, kar si želite in potem to obdelati v video. Zelo uporaben je za izobraževalne namene, saj lahko ciljni skupini predvajamo sliko, ki smo jo predhodno posneli na računalniškem zaslonu in sproti razlagamo npr. postopek delovanja. Glavna razlike med Camtasia Studio 5 in 6 je ta, da slednja podpira HD format10.

10 HD (High-definition) – ta oznaka pomeni gledanje slike (videa) v visoki ločljivosti



Slika 15: Pozdravno okno v Camtasia Studio 6 Ob zagonu programa nas pričaka pozdravno okno z različnimi izbirami. Najpogosteje se uporablja snemanje zaslonske slike. Najboljše pri Camtasia 6 je to, da ima v jezičku za pomoč oziroma v pozdravnem oknu pod “Tutorial Videos” nastavljene filmčke, s katerimi nas vodi skozi uporabo. Program je zelo preprost za uporabo in se ga da hitro naučiti uporabljati. V naslednjih odstavkih bom pokazal, kako se posname video. V pozdravnem oknu izberemo možnost “Record the Screen”, pojavi se nam naslednje okno, na katerem imamo možnost izbire dimenzije snemalnega zaslona. Po izbrani želeni dimenziji pritisnemo na gumb “REC”. Po končanju snemanja pritisnemo funkcijsko tipko F10.

Slika 16: Nastavitve snemalnega zaslona v programu Camtasia Studio 6 Pojavi se okno “Preview”, ki nam ponudi predogled posnete vsebine. Če smo zadovoljni s posnetkom, kliknemo na gumb “Produce'', če nismo, in hočemo posnetek še dodatno oblikovati, pa kliknemo na gumb “Edit”.



Slika 17: Predogled posnetka v programu Camtasia Studio 6 Po kliku na gumb “Produce” se pojavi čarovnik za produciranje videa, v katerem imamo možnost izbire prednastavitev.

Slika 18: Čarovnik za produciranje video posnetka v Camtasia Studio 6



Po izbiri formata in dimenzije moramo izbrati še naslov videa in mapo, kamor bomo shranili video. Nato Camtasia Studio 6 dokončno izdela posnetek, katerega smo posneli v video format. Audacity Audacity je brezplačen odprto-koden program "open-source", ki ga razvija skupina prostovoljcev in ki je na voljo pod splošno javno licenco GNU11. Namenjen je predvsem snemanju (vzorčenju) in urejanju zvočnih datotek. Njegov izgled je enak ne glede na to, v katerem operacijskem sistemu ga uporabljamo (Windows, Linux, Mac OS X), ker temelji na programski knjižnici wxWidgets. Z Audacityem lahko snemate zvok v živo preko mikrofona ali uvozite valovne datoteke vrst WAV,AIFF, AU, Ogg Vorbis, MPEG. Ustvarimo lahko datoteke WAV, AIFF in MP3, ki so primerne za zapisovanje CD-jev. Zvočne datoteke lahko enostavno urejamo s funkcijami, kot so izreži, kopiraj, prilepi in izbriši. Poleg tega se lahko neomejeno vrnemo v prejšnje stanje s funkcijo "Undo”. Zvočne datoteke lahko položimo vsako na svojo stezo in jih urejamo ter mešamo med sabo z različnimi učinki. Vsebuje veliko učinkov, s katerimi lahko spremenimo višino tona in tempo. Z vgrajenimi filtri lahko odstranimo šum, statiko ali druge zvoke iz ozadja. Kakovost snemanja zvoka je v Audacityu možna vse do 96 KHz.

Slika 19: Okno programa Audacity verzije 1.3 beta Adobe Photoshop CS2 Za urejanje slik v svojem e-učbeniku sem uporabil profesionalni računalniški program Adobe Photoshop CS2, ki so ga razvili v podjetju Adobe Systems. Podjetje je trenutno eden izmed vodilnih izdelovalcev grafičnih programov na svetu. Najnovejša različica programa, ki je izšla leta 2008 je CS4 in je na voljo v dveh 11 Računalniški operacijski sistem, ki je sestavljen izključno iz prostega programja.



različicah. Kot Adobe Photoshop CS4 in Adobe Photoshop CS4: Extended, razlika je predvsem v tem, da Extended verzija podpira 2D in 3D grafiko. Photoshop CS 2 je zelo kompleksen program za obdelavo točkastih (bitnih) slik. Programa se največkrat poslužujejo grafični oblikovalci, spletni oblikovalci in fotografi. Ker je Photoshop CS2 zelo obsežen in kompleksen program potrebuje tudi ustrezne sistemske zahteve za normalno delovanje. Priporočljive zahteve so: • 1,8 GHz procesor ali hitrejši • 512 MB RAM-a • 1 GB prostora na trdem disku za namestitev • Zaslon z ločljivostjo 1024 × 768 s 16-bitno grafično kartico

Slika 20: Okno programa Photoshop CS2 Macromedia Flash Professional 8 Brez animacij v večpredstavnostnem izdelku ne gre, zato sem za oblikovanje animacij v svojem e-učbeniku uporabil program Macromedia Flash Professional 8. Macromedia Flash Professional 8 je namenjen izdelavi 2D računalniških animacij. Omogoča izdelavo ročne ali samodejne animacije. Razlika med ročno in samodejno animacijo je v tem, da pri ročni animaciji sami izdelamo slike, pri samodejni animaciji pa določimo samo začetno in končno sliko.



Ker izdelava animacij zahteva veliko časa in znanja in ker nisem vešč izdelave animacij, sem v svojem e-učbeniku uporabil animacije pridobljene s spleta, ki sem jih naknadno oblikoval s programom Macromedia Flash MX. Pri tem pa se mi je pojavil problem, ker je bilo veliko animacij v formatu .swf (ShockWave Flash), ki jih ni mogoče urejati z Macromedia Flash Professional 8, ker so to že končne verzije. Animacije je bilo potrebno spraviti v surovo obliko. To sem storil s programom Sothink, ki pretvori format .swf v .fla.

Slika 21: Okno programa Macromedia Flash Professional 8 SmartFTP Client 3.0 Za nalaganje e-učbenika na Siolov freeweb strežnik sem uporabil FTP12 program SmartFTP Client 3.0. Na spletni strani http://www.smartftp.com/, lahko brezplačno za 30-dnevno uporabo dobite program. AutoRun Pro AutoRun Pro je program, ki omogoča samodejni zagon zgoščenke. Program je zelo enostaven za uporabo.

12 FTP (File Transfer Protocol) je programski standard za prenos datotek med računalniki.



6. IZDELAVA E-UČBENIKA

6.1 Trenutno stanje na Osnovni šoli Poljane Na Osnovni šoli Poljane imajo kar dobro opremljene učilnice z multimedijo. V vsaki učilnici imajo računalnik, diaprojektor, zvočnike in povezavo do interneta. Imajo tudi dokaj ažurirano spletno stran, na kateri objavljajo informacije in novice v zvezi z dogajanjem na šoli. Imajo tudi spletno učilnico, na kateri objavljajo elektronsko gradivo. Problem je predvsem, ker ta elektronska učilnica ni dovolj ažurirana. Na tej spletni učilnici najdemo malo gradiva in še to ne za vse predmete, ki jih izvajajo na šoli. Največji problem je, da učitelji ne znajo izdelati e-učbenika, ki bi pritegnil in motiviral učence. Če bi učitelji angleščine imeli e-učbenik, bi jim ta zagotovo olajšal poučevanje. Učenci bi zdoma dostopali do spletne učilnice in s tem do e-gradiv, ki bi jim omogočala lažje učenje in razumevanje snovi.

6.1.1 Uspešnost učencev ob koncu prvega semestra Učenci so ob koncu prvega semestra pri predmetu angleščine bili dokaj uspešni. Vendar mislim, da bi e-učbenik pripomogel k še boljšemu uspehu. V sledeči tabeli si lahko ogledate odstotek negativno ocenjenih učencev po koncu prvega semestra.

razred število učencev

negativno ocenjeni učenci

Odstotek negativno ocenjenih učencev

4. razred 62 2 1,24% 5. razred 68 3 2,04% 6. razred 67 4 2,68% 7. razred 74 6 4,44% 8. razred 71 8 5,68% 9. razred 64 10 6,40%

Tabela 3: Prikaz negativno ocenjenih učencev po razredih

Po mojem mnenju lahko obstoječe stanje izboljšamo z uvedbo e-učbenika pri predmetu angleščine, ki bi pripomogel k novemu pristopu poučevanja na Osnovni šoli Poljane.

6.2 Priprava projekta Če želimo biti uspešni pri delu, ki se ga bomo lotili, je zelo pomembno, da smo dobro pripravljeni. To pomeni, da izberemo dobro idejo, ki jo predhodno preverimo in da to idejo realiziramo, kot smo načrtovali in se pripravljali.



V pripravi sem uporabil vse znanje, ki sem ga usvojil pri predmetu multimedijski sistemi. Z idejo in scenarijem nisem imel težav, saj sem od samega začetka želel izdelati učbenik, ki bi skozi igro pritegnil učenca in bi s tem predstavljal nekakšno alternativo tiskani verziji učbenika. Danes najdemo na spletu veliko izobraževalnih vsebin, vendar je malo takih, ki bi bila interaktivno podprta in usmerjena na določeno ciljno publiko. Kljub ideji in napisanemu scenariju, pa sem se za njegovo končno podobo in interaktivne vsebine, odločeval sproti med samim nastajanjem. Največji problem pri izdelavi e-učbenika mi je predstavljalo zbiranje gradiva. Nato je bilo potrebno gradivo obdelati in oblikovati z različnimi orodji, kar mi je vzelo precej časa. Ko sem imel zbrano vso gradivo, sama izdelava e-učbenika ni bila zahtevna. Pri vključevanju gradiv sem naletel na majhne težave kot npr. uporaba določene interaktivnosti. Učbenik je nastajal postopoma. Po koncu vsakega modula sem izvedel še prvo fazo testiranja.

6.3 CourseLab 2.4 CourseLab je zelo močno avtorsko orodje, enostavno za uporabo, omogoča pa delo v WYSIWYG (What You See Is What You Get) okolju brez programerskih znanj. Z CourseLabom lahko izdelamo kvalitetne e-učne vsebine, ki jih lahko objavimo na spletu, na zgoščenkah ali v sistemih za upravljanje z učnimi vsebinami (LMS – Learning Management Systems). Avtorsko orodje podpira standarda SCORM (Sharable Content Object Reference Model) in AICC (Aviation Industry CBT: [Coputer Based Training] Committee) (Šmitek, 2009). Zahteve za razvojno in uporabniško okolje: Minimalne sistemske zahteve za uporabo CourseLab-a so: • Windows 2000/ XP/ 2003/ Vista • Internet Explorer 6.0 ali novejšo različico • 50 MB prostega prostora na disku Minimalne zahteve za uporabo produkta pri končnem uporabniku: • Windows 98/ Me/ NT 4.0/ 2000/ XP/ 2003/Vista ali Linux • Internet Explorer 5.0 (priporočljiva je verzija 5.5), Mozilla Firefox 1.0, Netscape

7.2, Opera 9.1 • JavaScript • XML Začetek in zagon programa Za delo s CourseLab-om ne potrebuješ nikakršnega programerskega znanja, zato je to orodje zelo preprosto in enostavno. V CourseLab-u delamo s tako imenovanimi Moduli (v tiskanem gradivu bi bila to poglavja), ki se delijo na prosojnice (Slide), več modulov skupaj tvori zaključeno učno gradivo (Course).



Ob zagonu programa Courselab nam pozdravno okno omogoča izbiro med naslednjimi možnostmi: • Kreiraj nov projekt • Odpri zadnje projekte • Brskaj po računalniku

Slika 22: Pozdravno okno programa CourseLab V primeru, da izberemo izdelavo novega učnega gradiva (Course), nas čarovnik popelje skozi nastavitve imena učnega gradiva in mape, kamor bomo shranili učno gradivo.

Slika 23: Kreiranje imena in mape učnega gradiva



Po izbranem imenu in lokaciji, kamor bomo shranili učno gradivo, nas čarovnik popelje na naslednjo stvar, ki jo moramo še storiti, preden začnemo delati s projektom. Izbrati moramo ime modula oziroma poglavja v našem projektu in šablono.

Slika 24: Izbira šablone in imena modula v našem učnem gradivu Ko smo končali z nastavitvami, pridemo v delovno okolje avtorskega programa Courselab.

Slika 25: Delovna površina avtorskega orodja Courselab



Delovna površina v programu je razdeljena na štiri bloke. Na skrajni levi strani delovne površine imamo pregled nad strukturo e-učnega gradiva, sledi seznam prosojnic, na sredini se nahaja trenutna prosojnica, s katero delamo in na desni strani delovne površine imamo seznam uporabljenih objektov.

V spodnjem kotu pod seznamom prosojnic se nahaja meni, s katerim lahko menjamo različne oblike prosojnic.

Slika 26: Oblike prosojnic Prva je naslovna prosojnica (Title Slide), ki jo uporabljamo za vstop v modul. Druga je centralna predloga (Master Slide), ki služi kot osnova za vse ostale prosojnice. Tretja oblika prosojnic pa je tako imenovana normalna prosojnica (Normal Slide), s katero tudi največ delamo in nam služi kot delovna površina za postavljanje različnih objektov.

Slika 27: Naslovna prosojnica



Opis posameznih menijev in gumbov Urejanje (Edit) Meni vsebuje vse običajne ukaze za urejanje, kot so razveljavitev dejanja (undo), izreži, kopiraj, prilepi, briši. Poleg običajnih ukazov ta meni vsebuje še nekatere druge ukaze kot: • Brisanje celotne prosojnice • Podvojitev objekta • Iskanje objekta po identu Meni Vstavi (Insert)

New Slide: Omogoča vstavljanje novih prosojnic. S klikom na Duplicate Slide nam prekopira isto prosojnico. V primeru dela z animacijo kliknemo na gumb New Frame.

Text Box: Omogoča vstavljanje besedila. Object: Omogoča vstavljanje različnih objektov kot npr.: Agente, Balone, Teste, Popupe,

Vprašanja, Navigacijske gumbe, Url linke, Dokumente...

Cursor: Omogoča vstavljanje miškinega kazalca.

Scenario: Omogoča vstavljanje scenarija med dvema agentoma.

Clip Art: Po kliku na Picture se nam odpre podmeni, ki nam omogoča vstavljanje slik in likov.

Slika 28: Meni Insert

Gumb Actions lahko najdemo v orodni vrstici. Z gumbom Action lahko dodajamo dejanja (action) ali navodila (scripts) dogodkom. Vsak dogodek predstavlja nekaj, kar se lahko zgodi med izvajanjem aplikacije. Ko se dogodek pripeti, se izvede dejanje, ki je dodano temu dogodku. Za različne objekte so možni različni dogodki: On Klick, On Double-Click, On Mouse Down, On Mouse Up, On Mouse Over, On Mouse Out, On Drop, Before Display, After Display. Dejanje so ukazi, ki se ob nekem dogodku izvedejo. Določimo, katero dejanje se naj izvede ob določenem dogodku: ob kliku, prehodu ali odmiku kazalca z objekta, pred naložitvijo strani, ob koncu videa, itd.



Dejanje, katerega hočemo izvesti, najprej na delovni površini označimo, nato v orodni vrstici kliknemo na gumb Actions. Odpre se nam okno, v katerem lahko različnim objektom dajemo različna navodila.

Slika 29: Okno za dodajanje dejanj Nato si izberemo dogodek, tako da z miško označimo, kateri dogodek želimo in nato še izberemo dejanje, ki se bo izvedlo ob dogodku. To pa naredimo tako, da dvokliknemo na dejanje (v našem primeru na "DISPLAY”). Na sredini okna se pojavi ukaz, katerega moramo še urediti (določiti objekt, efekt, čas…).

Slika 30: Ukazna vrstica Za ureditev ukaza dvokliknite na ukaz. Pojavi se okno, v katerem moramo izbrati objekt, efekt, čas efekta in, ker smo izbrali dejanje "DISPLAY”, moramo določiti, ali se nam ta objekt prikaže ali skrije.



Slika 31: Nastavitve za dejanje ''DISPLAY” Gumb Action največ uporabljamo pri animaciji Agentov. Agent je animiran lik, ki mu lahko dodelimo različna navodila. Ker temelji na “Flash” tehnologiji, potrebujemo na našem računalniku nameščen Flash Player, preden začnemo z branjem e-učbenika.

Slika 32: Slika agenta Agentu lahko določimo natančne podatke glede njegova videza in načina prikaza.

Slika 33: Nastavitve prikaza za Agenta



Agent je na začetku prikazan v stoječem stanju, za nedoločen čas, dokler mu ne dodelimo navodila za izvedbo dejanja. V spodnjem primeru vam bom pokazal, kako dodeliti dejanje agentu. Najprej si je potrebno zapomniti ID Agenta (to je pomembno, če imamo več agentov), nato kliknemo na gumb “Actions”, ki se nahaja v orodni vrstici. Odpre se nam okno za dodajanje dejanj objektom. Nato izberemo "On Click” v polju “Event” in v polju “Action” izberemo “METHOD”. Nato dvokliknemo na “METHOD” v polju “Object”. Odpre se novo okno, v katerem moramo izbrati objektov ID, dejanje in akcijo, katero bo izvedel (branje knjige, jokanje, ploskanje…).

Slika 34: Dodelitev dejanja Agentu Meni Module

View Module: Omogoča predstavitev celotnega poglavja Poleg Gumba View Module se v tem meniju nahajajo še gumbi za predstavitev trenutne strani, posodobitev objektov, izbris neuporabljenih datotek, gumb za nastavitev oblike modula in gumb za splošne nastavitve modula (ident modula in splošni opis)

Slika 35: Meni Module



Meni Datoteka (File) To je standardni meni, ki omogoča izbiro postopkov nad datoteko: nov modul, nov učni projekt, odpri, shrani, odpiranje zadnjih projektov. Poseben gumb v tem meniju pa je Objava (Publish Course). • Objava (Publish Course): objava je proces pretvorbe projekta v končno

aplikacijo. Izbiramo lahko med 5 metodami: � CD � SCORM 1.2 LMS � SCORM 2004 LMS � AICC LMS � In objavo na CourseLab.com

CD V prvem primeru bomo naš projekt objavili na CD-ju. Po izbiri moramo določiti še mapo na trdem disku, kamor se bo končna aplikacija shranila. Nato program pretvori projekt v končno aplikacijo, primerno za zapisovanje na zgoščenko.

Slika 36: Izbira objave projekta Program je zdaj pripravljen za zapis na zgoščenko. Vendar, če želimo naš projekt oddati na zgoščenki, je primerno, da se zgoščenka samodejno zažene, s tem bomo tudi naredili boljši vtis. Zato je potrebno narediti še nekaj korakov, preden posnamemo zgoščenko. Za kreiranje samodejnega zagona zgoščenke bomo uporabili program AutoRunPro, ki ga je mogoče brezplačno dobiti na strani http://www.avdf.com/ftp/samples/autorunpro.zip .



V prvem koraku je potrebno odpakirati AutoRunPro.zip. Nato odpakirane datoteke autorun.inf in AutoRunPro.exe kopiramo v mapo, kjer smo objavili končno aplikacijo programa, narejenega v CourseLab-u. V drugem koraku je potrebno odpreti autorun.ini z beležnico (Notepad) in urediti, kot je prikazano spodaj. [Autorun] open=AutoRunPro.exe action=AutoRunPro.exe [AutorunPro] Run1=tvojeimedatoteke.html Priporočljivo je, da ime HTML datoteke, ki ga je CourseLab naredil, spremenimo v index.html. Nato preverimo, če naš projekt deluje pravilno z dvojnim klikom na AutoRunPro.exe. Če se projekt zažene, je pripravljen za zapis. Zdaj lahko odpremo svoj program za snemanje zgoščenk in dodamo vse datoteke, ki jih je CourseLab naredil plus AutoRunPro.exe in autorun.inf.

Slika 37: Pripravljanje projekta za samodejni zagon s CD-ja Spletna stran (WEB) V drugem primeru bomo naš projekt objavili na spletu. Isto kot v prvem primeru, izberemo pretvorbo projekta s CourseLab-om v končno aplikacijo preko CD-ja. To varianto izberemo zato, ker CourseLab, kakor smo videli, ustvari HTML datoteke. Po



izbrani varianti moramo izbrati še prostor na disku, kamor se bo končna aplikacija shranila. Za naložitev končne aplikacije na splet potrebujemo spletni prostor in FTP program. Ker je moj e-učbenik zelo obsežen in zaseda več kot 250 MB prostora, na svojem spletnem prostoru imam pa samo 10 MB prostora, bom naložil samo nekaj prosojnic. Za dostop do mojega spletnega prostora, ki se nahaja na Siolovem strežniku, sem uporabil SmartFtp Client. Kakor prikazuje spodnja slika, moramo vnesti URL naslov, kamor bomo naložili datoteke z računalnika na spletno stran, za dostop do svojega spletnega naslova pa potrebujemo tudi uporabniško ime in geslo. Po vzpostavljeni povezavi s strežnikom preprosto povlečemo datoteke z miško ("DRAG & DROP”) z računalnika na splet.

Slika 38: Primer nalaganja (uploada) datotek na spletni strežnik Po končani naložitvi preprosto v svoj internetni brskalnik vnesemo URL in tako dostopamo do svojega projekta, v mojem primeru http://freeweb.siol.net/pskarja1/publish/autorun.html.



Slika 39: Izgled končnega izdelka na spletu Moodle Portal Moodle je odprto kodni sistem namenjen e-izobraževanju, tako majhnim učnim skupinam, kot tudi univerzam z velikim številom študentov. Ker sem seznanjen z spletno učilnico Moodle, saj jo tudi uporabljamo na Fakulteti za Organizacijski vede vam bom predstavil objavo mojega e-učbenika v tej spletni učilnici. Prvi pogoj za pregledovanje e-gradiv v spletni učilnici Moodle so ustrezna naložena SCORM / AICC13 e-gradiva. Kot večina orodij za izdelavo e-gradiv tudi program CourseLab podpira standarda SCORM in AICC. Zato moramo objaviti "publishirati" e-učbenik v SCORM pakete (glej sliko 40). Ko imamo narejene SCORM pakete jih je potrebno naložiti še na spletno učilnico. V mojem primeru sem s pomočjo mentorja doc. dr. Branislava Šmitka, za prikaz e-učbenika na spletni učilnici naložil SCORM pakete v spletno učilnico Univerze v Mariboru pod predmet Multimedijski sistemi.

13 SCORM/AICC paket je zbirka spletne vsebine, združena na način, ki sledi standardu za izobraževalne objekte SCORM ali AICC. Ti paketi lahko vsebujejo grafiko, programe JavaScript, Flash predstavitve ali karkoli drugega, kar deluje v spletnih brskalnik.



Slika 40: Izdelava SCORM paketov v programu CourseLab Spletna učilnica je sestavljena iz treh delov/stolpcev. V vsakem stolpcu so bloki. Na vrhu strani je ime naše spletne učilnice. V sredini je polje, kjer so vsebine razporejene npr. po temah, kot jih je pripravil učitelj v tej spletni učilnici. V tem sredinskem polju najdemo tudi moj e-učbenik (glej sliko 41). Po kliku na eno izmed poglavij mojega e-učbenika (Uvod, Barve in Številke, Meseci v letu, Domače živali, Abeceda, V učilnici) se vam odpre okno (glej sliko 42), v katerem lahko spremljate poročila ki se dogajajo v zvezi z vašimi e-gradivi.

Slika 41: SCORM / AICC e-gradiva v spletni učilnici



Slika 42: Prikaz dejavnosti e-gradiv Vsaka prisotnost udeleženca v e-izobraževanju se zabeleži na strežniku. Tako lahko za vsakega spremljamo analizo prisotnosti, zadnji dostop, čas izobraževanja in rezultat, ki ga je dosegel. Na sliki 43 je prikazen primer posameznih udeležencev, kateri so dostopali do e-gradiv v modulu Uvod.

Slika 43: Primer udeležencev v e-izobraževanju Iz zgornje slike lahko razberemo, da sem samo jaz dokončal poglavje. Na sliki 44 in 45 so prikazni podrobnejši podatki udeleženca (stanje, čas, rezultat), kateri je sodeloval v e-izobraževanju.

Slika 44: Udeleženec v e-izobraževanju



Slika 45: Podrobnejši prikaz udeleženca v izobraževanju



7. PREDSTAVITEV E-UČBENIKA

7.1 Zasnova učbenika Pri izdelavi zasnove učbenika sem se zgledoval po tiskani verziji učbenika za 4. razred osnovne šole. Poglavij je šest in naj bi zajemala neko osnovno znanje angleščine. Elektronski učbenik je zasnovan tako, da bi pritegnil učenca in da bi učenec tudi sam interaktivno sodeloval v raznih kvizih in preverjanjih znanja. E-učbenik prisili učenca podrobno prebrati snov, saj se vmes nahajajo testi, ki jih mora pravilno rešiti, da lahko nadaljujejo s snovjo, drugače se mora vrniti na besedilo, na katerega se nanaša vprašanje in ga še enkrat podrobno prebrati. Sam učbenik je zasnovan tako, da vse učenje poteka preko igre. Ker program ne omogoča nekaterih zaščit, je potrebna pri posameznih vajah tudi prisotnost učitelja (npr. reševanje križanke).

Slika 46: Zasnova učbenika



7.2 Izgled učbenika Vstopna stran, preko katere dostopamo do posameznih poglavij v elektronskem učbeniku, je v sivkasto beli barvi. Vsak modul ima naslovno stran, ki se pojavi na začetku in je obarvana z deklico in zastavo Velike Britanije. Naslovnico modula sestavlja gumb ("Zaženi”) in naslov e-učbenika. Vse strani, ki spadajo k določenemu poglavju, imajo enako barvno podlago (šablono), enake barvne gumbe, ki so poslovenjeni. Vsako stran poglavja spremljajo gumbi za minimiranje, maksimiranje in izhod iz aplikacije. Poleg teh gumbov se nahajajo tudi gumbi za ponovitev strani, pomoč in gumb z vsebino poglavja, katerega pregledujemo.

Slika 47: Izgled e-učbenika Prva stran po naslovnici modula, ki predstavlja namen modula, ima poleg besedne razlage tudi zvočno. Medtem ko je zaključna stran vsakega modula opremljena z animacijo in zvočno podlago ploskanja, s katerim želi seznaniti učenca, da je uspešno predelal snov v poglavju. Na straneh posameznega poglavja so prikazana besedila z razlago, zanimivostmi in neznanimi besedami. Poleg besedila in zvoka, ki na nekaterih straneh prikazuje dialog ali razlago, pa strani v poglavju dopolnjujejo tudi slike in videi. Videi so večinoma namenjeni zabavi oziroma nagradi, ki jo učenec osvoji ob pravilno rešenem testu. Video je mogoče ustaviti, previti naprej ali nazaj in prilagoditi jakost zvoka. Zanimivosti vsakega modula oziroma poglavja so testi, ki jih mora učenec pravilno rešiti, če hoče dobiti nagrado in napredovati s snovjo. E-učbenik je zelo barvit in interaktivno opremljen, tako da poživi dogajanje.



Slika 48: Naslovnica poglavja (modula)

7.3 Analiza vprašalnika Ker sem hotel z e-učbenikom pomagati učiteljem, ki poučujejo angleščino na Osnovni šoli Poljane, me je zanimalo njihovo mnenje in mnenje učencev na šoli. Učitelji so e-učbenik uporabili v razredu kot dodatek rednemu pouku in ugotovili, da je pri učencih dosegel zelo pozitiven odziv. Program jim je bil v pomoč tako pri uvajanju določene teme, kot tudi pri ponavljanju in nadgradnji. Motivacija in pripravljenost za delo je bila pri učencih skozi celotno uporabo programa na visokem nivoju, zato je bila atmosfera v razredu prijetna in spodbujajoča. Pri mlajših učencih so uporabili predvsem osnovne komponente modulov, za starejše učence pa so bila izziv predvsem gradiva, ki so v modulih na malce višji ravni, kot npr. opis živali pri didaktični igri. Končen rezultat je bil pri vseh učencih zadovoljiv, saj so v programu uživali in se hkrati naučili novih stvari na zabaven način. Učitelji zato menijo, da je program, s tem drugačnim, bolj modernim pristopom do snovi, v veliki meri pripomogel k bolj razgibanemu pouku in pa predvsem k boljši motivaciji učencev, kar pa seveda vodi tudi v boljšo učinkovitost in boljše rezultate.



Slika 49: Vprašalnik Vprašalnik je izpolnilo 30 učencev. 13 učencev iz druge triade in 17 učencev iz tretje triade. Pri odgovorih učencev iz druge triade sem ugotovil naslednje rezultate:



N=13

Vprašanje DA NE

1 Ali ti je prikazan e-učbenik všeč? 100 0,00

Ali ti je prikazan e-učbenik všeč?

DA100%

NE0%

DA

NE

Slika 50: Graf za vprašanje številka 1 N=13

Vprašanje DA NE

2

Ali mislite, da bi bilo potrebno več tovrstnih e-učbenikov pri angleščini? 100 0,00

Ali mislite, da bi bilo potrebno več tovrstnih e-učbenikov pri angleščini?

DA100%

NE0%

DA

NE

Slika 51: Graf za vprašanje številka 2



N=13

Vprašanje Noben

Predstavitev angleščine

Barve in številke

Meseci v letu

Domače živali

Abeceda

V učilnici Vsi

3

Kateri modul/poglavje vam je bil najbolj všeč? 0 0 0 0 46,15 15,39 7,69

30,77

Kateri modul/poglavje vam je bil najbolj všeč?

46,15%

15,39%

7,69%

30,77%

0,00%0,00%0,00% 0,00%

Noben Predstavitev angleščine

Barve inštevilke

Meseci v letu

Domače živali

Abeceda V učilnici

Vsi

Slika 52: Graf za vprašanje številka 3 N=13 Vprašanje DA NE

4

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k vaši motivaciji za učenje? 76,92 23,08

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k vaši motivaciji za učenje?

DA76,92%

NE23,08%

DA

NE




5

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k boljši oceni? 84,62 15,38

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k boljši oceni?

DA84,62%

NE15,38%

DA

NE

Slika 54: Graf za vprašanje številka 5 Odgovore na vprašanje “Kaj vam je bilo najbolj všeč pri mojem e-učbeniku?” lahko povzamem v naslednjih točkah: Učencem je všeč, ker je: • je enostaven in zabaven • je na računalniku • vsebuje veliko slik in video posnetkov • ker poleg besedilne razlage lahko poslušajo še zvočno Večina odgovorov na zadnje vprašanje “Kaj bi spremenil-a?”, je bilo “nič”. Le en učenec je napisal, da bi bilo dobro, če bi bilo manj testov. Pri odgovorih učencev iz tretje triade sem ugotovil naslednje rezultate:



N=17

Vprašanje DA NE

1 Ali ti je prikazan e-učbenik všeč? 88,24 11,76

Ali ti je prikazan e-učbenik všeč?

DA88,24%

NE11,76%

DA

NE

Slika 55: Graf za vprašanje številka 1 N=17

Vprašanje DA NE

2

Ali mislite, da bi bilo potrebno več tovrstnih e-učbenikov pri angleščini? 94,12 5,88

Ali mislite, da bi bilo potrebno več tovrstnih e-učbenikov pri angleščini?

DA94,12%

NE5,88%

DA

NE




N=17

Vprašanje Noben

Predstavitev angleščine

Barve in številke

Meseci v letu

Domače živali

Abeceda

V učilnici Vsi

3

Kateri modul/poglavje vam je bil najbolj všeč? 5,88 5,88 0 0 11,77 0 23,53

52,94

Kateri modul/poglavje vam je bil najbolj všeč?

5,88%

5,88%

0,00%

0,00%

11,77%

0,00%

23,53%

52,94%

Noben Predstavitev angleščine

Barve inštevilke

Meseci v letu

Domače živali

Abeceda V učilnici

Vsi


4

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k vaši motivaciji za učenje? 70,59 29,41

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k vaši motivaciji za učenje?

DA70,59%

NE29,41%

DA

NE




N=17 Vprašanje DA NE

5

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k boljši oceni? 76,47 23,53

Ali mislite, da bi več takšnega e-gradiva pripomoglo k boljši oceni?

DA76,47%

NE23,53%

DA

NE

Slika 59: Graf za vprašanje številka 5 Odgovore na vprašanje “Kaj vam je bilo najbolj všeč pri mojem e-učbeniku?” lahko povzamem tako: • dialogi in animacije • je na računalniku in zaradi tega so v računalniški učilnici • video posnetki • križanka • menijo, če bi imeli več takšnega gradiva, bi se lahko učili doma in jim ne bi bilo

treba v šolo Večina odgovorov na zadnje vprašanje “Kaj bi spremenil-a?”, je bilo “nič”. En učenec je mnenja, da je zajete premalo snovi. Dva učenca sta napisala, da bi bilo dobro, če bi tudi preverjanje znanja za oceno reševali na računalnikih. En učenec je mnenja, da bilo dobro, če bi e-učbenik vseboval tudi video posnetke predavanj.



8. ZAKLJUČEK Želel sem izdelati e-učbenik, ki bi zajemal snov, ki je potrebna za osnovno znanje angleškega jezika in, ki bi bil dostopen preko izobraževalnega portala. Izdelava e-učbenika je obsežno delo. Če bi hotel pokriti celotno snov klasičnega učbenika, bi potreboval zelo veliko časa in to bi bil prevelik zalogaj za posameznika. Pri sami izdelavi e-učbenika sem upošteval ideje in priporočila učiteljic, ki poučujejo angleški jezik. Otroci obožujejo računalnike. Dandanes jih večina preživi veliko časa pred računalnikom. Zakaj ne bi ta čas izkoristili v svoje dobro, z uporabo sodobne tehnologije, ki je danes na voljo. Mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi čas, ki ga prebijejo učenci za računalnikom, izkoristili predvsem za pridobivanje novih znanj in ne zgolj za igrice ali spletno klepetanje.

8.1 Možnosti nadaljnjega razvoja S programom CourseLab smo dobili močno avtorsko orodje za izdelavo e-gradiv. V prihodnje bo potrebno še veliko truda, da se bo uporaba e-gradiv uporabljala tudi pri predmetih, kot je angleščina. Moj e-učbenik je zasnovan tako, da se ga lahko dopolnjuje in posodablja z novimi poglavji. Z izdelavo e-učbenika sem hotel prikazati, da uporaba takšnega pristopa poučevanja spodbuja pri učencih samostojnost, motivacijo, lažje razumevanje snovi in razgledanost. Moj cilj izdelave e-učbenika je bil navdušiti učence in učitelje za pogostejšo uporabo e-gradiv pri pouku in pri domačem učenju in mislim, da je bil dosežen.



9. LITERATURA IN VIRI Literatura: � Bejat Kranjc, N., (2007). Poučevanje angleščine v e-učilnici, Mednarodna

konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007. Uredili urednici Maja Vreča, Urška Bohte. Ljubljana: Arnes, str. 221–225.

� Collin, S., (1995). Kako deluje multimedija, DZS, Ljubljana. � Gerlič I. (1995). Multimedija v izobraževanju, Poročilo o raziskovalni nalogi za

1995, inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru. � Gerlič, I., (1994). Multimedija v izobraževanju, članek v reviji Pedagoška obzorja,

letnik 9, številka 3, str. 24 – 35. � Jereb, E., Šmitek, B., (2002). Uporaba elektronskega učbenika v izobraževanju.

Organizacija (Kranj), dec. 2002, letn. 35, št. 10, str. 652-658. � Košir, J., Šmitek, B., (2008). Pomen e-gradiv in multimedije za potrebe študija

na daljavo na Višji strokovni šoli Novo mesto; specialistično delo, 2008. � Kragelj, S., Novoselec, P., (1999). Hiper in multimedija v izobraževanju,

Tehnološki in pedagoški vidik, Filozofska fakulteta, Ljubljana. � Šmitek, B., (2009). CourseLab – odprtokodno orodje za izdelavo e-gradiv, v

publikaciji Nove tehnologije, novi izzivi. Moderna organizacija (Kranj), str. 1429-1436.

� Zabukovec, A., (2006). Vodnik po spletnih učilnicah Moodle, Recenzenta Janko

Harej in Krešimir Tomas, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Interni dokumenti: � Jereb, E., (2009). Zapiski predavanj: E-izobraževanje. � Šmitek, B., (2009). Zapiski predavanj: Multimedijski sistemi. Spletne strani: � http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/9letka/4-4.asp.htm, 25.4.2009 � http://194.249.166.194/gradnja/sola_zgodovina.htm, 25.4.2009 � http://audacity.sourceforge.net/ , 14.3.2009 � http://www.courselab.com/ , 14.3.2009 � http://www.adobe.com/products/photoshop/photoshop/ , 14.3.2009 � http://www.sothink.com/product/flashdecompiler/ , 14.3.2009 � http://www.adobe.com/products/flash/ , 14.3.2009 � http://www.techsmith.com/camtasia.asp, 29.3.2009 � http://www.avdf.com/ftp/samples/autorunpro.zip, 20.4.2009



� http://sl.wikipedia.org/wiki/Animacija, 20.4.2009 � http://www.smartftp.com/, 20.4.2009 � http://sl.wikipedia.org/wiki/SCORM, 25.4.2009 � http://www.scorm.com/, 25.4.2009 � http://www.fov.uni-mb.si/Studij/Studij-na-daljavo, 12.3.2009 PRILOGE Priloga 1: Struktura elektronskega učbenika Priloga 2: Anonimni anketni vprašalnik Priloga 3: CD zgoščenka e-učenika KAZALO SLIK Slika 1: Organiziranost šole......................................................................................2 Slika 2: Delitev gradnikov .........................................................................................6 Slika 3: Prikaz slike ..................................................................................................7 Slika 4: Prikaz grafike...............................................................................................7 Slika 5: Klasični način izobraževanja (Košir, 2008)...................................................9 Slika 6: E-izobraževanje (Jereb, 2009) ................................................................... 10 Slika 7: Model uporabe računalnika v izobraževanju (Gerlič, 1995)........................ 11 Slika 8: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraževanju, (Gerlič, 1995). ... 12 Slika 9: Prikaz dostave vsebinsko podobnih paketov.............................................. 15 Slika 10: Vstopna spletna stran spletišča Univerze v Mariboru ............................... 16 Slika 11: Nalaganje vsebinskega paketa v LMS ..................................................... 17 Slika 12: Prijava uporabnikov na e-tečaj................................................................. 17 Slika 13: Dostava in preverjanje interakcij .............................................................. 17 Slika 14: Digitalni fotoaparat Canon IXUS 500 ....................................................... 18 Slika 15: Pozdravno okno v Camtasia Studio 6 ...................................................... 20 Slika 16: Nastavitve snemalnega zaslona v programu Camtasia Studio 6.............. 20 Slika 17: Predogled posnetka v programu Camtasia Studio 6 ................................ 21 Slika 18: Čarovnik za produciranje video posnetka v Camtasia Studio 6 ................ 21 Slika 19: Okno programa Audacity verzije 1.3 beta ................................................ 22 Slika 20: Okno programa Photoshop CS2 .............................................................. 23 Slika 21: Okno programa Macromedia Flash Professional 8 .................................. 24 Slika 22: Pozdravno okno programa CourseLab .................................................... 27 Slika 23: Kreiranje imena in mape učnega gradiva ................................................. 27 Slika 24: Izbira šablone in imena modula v našem učnem gradivu ......................... 28 Slika 25: Delovna površina avtorskega orodja Courselab ....................................... 28 Slika 26: Oblike prosojnic ....................................................................................... 29 Slika 27: Naslovna prosojnica ................................................................................ 29 Slika 28: Meni Insert............................................................................................... 30 Slika 29: Okno za dodajanje dejanj ........................................................................ 31 Slika 30: Ukazna vrstica ......................................................................................... 31 Slika 31: Nastavitve za dejanje ''DISPLAY” ............................................................ 32 Slika 32: Slika agenta............................................................................................. 32 Slika 33: Nastavitve prikaza za Agenta................................................................... 32 Slika 34: Dodelitev dejanja Agentu ......................................................................... 33



Slika 35: Meni Module ............................................................................................ 33 Slika 36: Izbira objave projekta............................................................................... 34 Slika 37: Pripravljanje projekta za samodejni zagon s CD-ja .................................. 35 Slika 38: Primer nalaganja (uploada) datotek na spletni strežnik ............................ 36 Slika 39: Izgled končnega izdelka na spletu ........................................................... 37 Slika 40: Izdelava SCORM paketov v programu CourseLab................................... 38 Slika 41: SCORM / AICC e-gradiva v spletni učilnici............................................... 38 Slika 42: Prikaz dejavnosti e-gradiv ........................................................................ 39 Slika 43: Primer udeležencev v e-izobraževanju .................................................... 39 Slika 44: Udeleženec v e-izobraževanju ................................................................. 39 Slika 45: Podrobnejši prikaz udeleženca v izobraževanju....................................... 40 Slika 46: Zasnova učbenika.................................................................................... 41 Slika 47: Izgled e-učbenika..................................................................................... 42 Slika 48: Naslovnica poglavja (modula) .................................................................. 43 Slika 49: Vprašalnik................................................................................................ 44 Slika 50: Graf za vprašanje številka 1..................................................................... 45 Slika 51: Graf za vprašanje številka 2..................................................................... 45 Slika 52: Graf za vprašanje številka 3..................................................................... 46 Slika 53: Graf za vprašanje številka 4..................................................................... 47 Slika 54: Graf za vprašanje številka 5..................................................................... 47 Slika 55: Graf za vprašanje številka 1..................................................................... 48 Slika 56: Graf za vprašanje številka 2..................................................................... 48 Slika 57: Graf za vprašanje številka 3..................................................................... 49 Slika 58: Graf za vprašanje številka 4..................................................................... 49 Slika 59: Graf za vprašanje številka 5..................................................................... 50 KAZALO TABEL Tabela 1: Tehnične značilnosti Canon digital IXUS 500 ......................................... 18 Tabela 2: Tehnične lastnosti računalnika Dell 500.................................................. 19 Tabela 3: Prikaz negativno ocenjenih učencev po razredih .................................... 25 KRATICE IN AKRONIMI DVD: Digital Video Disc – digitalni videodisk CD: Compact Disk – optični disk za zapis podatkov USB: Universal Serial Bus – univerzalno serijsko vodilo WWW: World Wide Web – svetovni splet GNU: GNU's Not Unix WYSIWYG: What You See Is What You Get (kar vidiš, to dobiš) CD-ROM: Compact Disc Read Only Memory RAM: Random Access Memory OS: Operacijski sistem AVI: Audio Video Interleave HDTV: High-definition television MIDI: Musical Instrument Digital interface NTSC: National Television System Committee SECAM: Sequentiel couleur á mémoire MPEG: Moving Picture Experts Group GIF: Graphics Interchange Format



SWF: Shockwave Flash PAL: Phase Alternating Line

izdelava e-uČnih gradiv za predmet angleŠ Čine ...univerza v mariboru - fakulteta za...

Documents