izdelava spletne trgovine za prodajo unikatnih … · 2017. 11. 28. · upravljanje spletne...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu

IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE ZA PRODAJO UNIKATNIH IZDELKOV

Mentor: viš. pred. dr. Gregor Lenart Kandidatka: Maja Vrečar

Kranj, avgust 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju viš. pred. dr. Gregorju Lenartu za pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre mag. Urbanu Krajcarju za ključno spodbudo v pravem trenutku. Hvala lektorici Božislavi Čož za lektoriranje mojega diplomskega dela. Največja zahvala pa gre družini. Simon, Luka, Matej in Katja ̶ hvala za potrpljenje, spodbudne besede, objeme in vse kavice. Dedi in babi, hvala za vsakič, ko sta vskočila, ker je zmanjkovalo časa.

POVZETEK

Podjetje PAR, Maja Vrečar, s. p., izdeluje unikaten nakit iz polimerne gline in drugih materialov ter drobne uporabne predmete, kot so knjižna kazala ali obešalniki za torbice. Prodaja je do zdaj potekala prek zasebnih stikov in na sejmih. Udeležba na sejmih je majhna, prodaja pa je odvisna od številnih zunanjih dejavnikov. Dodatne zaplete povzroča tudi spremenjena davčna zakonodaja pri poslovanju z gotovino. Drugih ustreznih prodajnih kanalov podjetje nima, zato je prodaja slaba. Dobra alternativa prodaji na sejmu je spletna prodaja, saj poteka 24 ur na dan, vse dni v letu, doma in v tujini, ni odvisna od vremena ali naključnih mimoidočih. Spletna prodaja poteka v udobju lastnega doma, in ne na stojnici. Raje kot za priključitev spletni tržnici, v kateri lahko predstavimo svoje izdelke, smo se odločili za registracijo lastne domene in izdelavo lastne spletne trgovine. Izbrali smo brezplačno orodje WordPress za oblikovanje spletne trgovine, uredili gostovanje in registrirali domeno ter izdelali spletno trgovino, ki ustreza poglavitnim zahtevam, ki smo jih postavili ob začetnem načrtovanju. Trgovino smo nastavili po svojih željah, napolnili z opisi izdelkov in slikami, opremili z obveznimi podatki in jo pripravili za prenos na registrirano domeno. Pripravljamo tudi aktivnosti za umeščanje trgovine v iskalnike in promocijske aktivnosti na družbenem omrežju Facebook.

KLJUČNE BESEDE:

- unikatni izdelki - spletna stran - katalog izdelkov - spletna trgovina - podjetništvo

ABSTRACT

PAR, Maja Vrečar, s.p. makes unique polymer clay jewellery and small items such as bookmarks or purse hangers. By now items were only sold on fairs or to friends. Customers’ attendance on fairs was low and too dependent on many external factors. Additional complications are a consequence of changes in tax legislation regarding cash payments. The company has no other selling channels so the sale is low. Web shop sales can be a good alternative to fair sales, because it runs 24/7, home and abroad and is not dependant on the weather, fair visitors and is much cosier than standing in the fair stall. Instead of joining one of the online marketplaces, we have decided set up own web shop. To set up own web shop we registered our own domain and created our own web shop free WordPress software application, then we registered domain, arranged hosting and developed an web shop that meets the criteria we defined in the beginning. The web shop was customised, catalogue was filled with sales items descriptions and photos, we added required functionalities and the web shop is now ready to be migrated to the Internet Service Provider hosting server. Search engine optimisation activities will be made as well as Facebook promotion of newly set up web shop.

KEYWORDS:

- Unique jewellery - Web page - Web catalogue - E-store - Entrepreneurship

KAZALO 1. Uvod ....................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema ........................................................... 1 1.2 Predstavitev okolja ............................................................... 1 1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................ 2 1.4 Metode dela ........................................................................ 2

2. Spletne trgovine ......................................................................... 3 2.1 Opredelitev pojmov .............................................................. 3 2.2 Razširjenost spletnega nakupovanja v Sloveniji .............................. 6

3. Analiza obstoječega stanja ............................................................ 8 3.1 Proces prodaje zasebno ali na stojnici ......................................... 8 3.2 Kritična analiza .................................................................... 8

4. Prenova procesa prodaje ............................................................... 9 4.1. Izbira načina bodoče prodaje ................................................... 9 4.2. Proces prodaje na spletu ....................................................... 10

5. Primerjalna analiza rešitev za razvoj spletne trgovine ........................... 11 5.1 Vključitev na spletno tržnico ̶ Etsy .......................................... 11 5.2 Uporaba spletne storitve za izdelavo spletne trgovine ̶ SHOPAMINE.COM

..................................................................................... 12 5.3 Razvoj lastne spletne trgovine Wordpress-Woocomerce / Joomla /

Magento ........................................................................... 12 5.4 Primerjava rešitev za razvoj lastne spletne trgovine ....................... 14 5.5 Utemeljitev izbire ............................................................... 14

6. Razvoj spletne trgovine ............................................................... 16 6.1 Domena in gostovanje ........................................................... 16 6.2 Izbira načina plačila v spletni trgovini ........................................ 17 6.3 Izdelava spletne trgovine v razvojnem okolju ............................... 19 6.4 Vnos posameznega izdelka ..................................................... 24 6.5 Izdelava dvojezične izvedbe spletne trgovine ............................... 27 6.6 Prenos trgovine na strežnik ..................................................... 29 6.7 Predstavitev razvite spletne trgovine ......................................... 30 6.8 Nadaljnji razvoj spletne trgovine .............................................. 32

7. Pridobivanje kupcev ................................................................... 34 7.1 Optimizacija za spletne iskalnike .............................................. 34 7.2 Družbena omrežja ............................................................... 34 7.3 Google adwords .................................................................. 35 7.4 Spletna analitika ................................................................. 35

8. Zaključki ................................................................................. 38 8.1 Ocena učinkov .................................................................... 38 8.2 Pogoji za uvedbo ................................................................. 38 8.3 Možnosti nadaljnjega razvoja .................................................. 38 LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 40 KAZALO SLIK ............................................................................... 42 KAZALO TABEL ............................................................................. 43 KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................... 43

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Maja Vrečar: Izdelava spletne trgovine za prodajo unikatnih izdelkov stran 1

1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Podjetje PAR, Maja Vrečar, s. p., ima na voljo izdelke, ki so primerni za razmeroma širok krog ljudi. Gre za unikaten nakit iz polimerne gline in drugih materialov ter drobne uporabne predmete, kot so npr. knjižna kazala ali obešalniki za torbice. Nekaj izdelkov je predstavljenih na Slika 1. Prodaja je do zdaj potekala z zasebnimi stiki in na sejmih. Udeležba na sejmih je redka in prodaja odvisna od številnih dejavnikov (vreme, termin sejma ...). Dodatni zaplet je tudi spremenjena davčna zakonodaja, ki pri poslovanju z gotovino predpisuje davčno potrjevanje računov. Drugih ustreznih prodajnih kanalov podjetje nima, zato je prodaja slaba.

Slika 1: Prikaz nekaterih izdelkov, ki so na voljo pri Made by Majcha.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Podjetje PAR, Maja Vrečar, s. p., je bilo ustanovljeno 14. maja 2007 in od takrat redno posluje. Osnovna dejavnost je od začetka delovanja računovodska in administrativna dejavnost. Z namenom, da bi se stroški hobija ustanoviteljice pokrili, je ustanoviteljica doregistrirala ustrezne dejavnosti in izdelke ponujala na trgu pod imenom Made by Majcha, predvsem zasebno in na sejmih. Zaradi neudeležbe na sejmih je bila prodaja leta 2015 zelo slaba, zato je lastnica začela razmišljati o uvedbi spletne trgovine, v kateri bi lahko ponujala svoje izdelke in na ta način pridobila sredstva za nabavo materiala, izboljšavo trenutnih materialov in embalaže ali za pokritje stroškov udeležbe na delavnicah, ki so pomemben del pridobivanja znanja glede novih tehnik oblikovanja polimerne gline. Logotip Made by Majcha (Slika 2) je bil izdelan že ob pojavljanju na sejmih in ostaja nespremenjen tudi za uporabo na spletni strani.

Slika 2: Logotip Made by Majcha



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Sredstva, ki so na voljo za vzpostavitev spletne strani, so skromna, zato je bilo poleg neizogibnega stroška registracije domene treba uporabiti orodja, ki so na voljo brezplačno. Menimo, da je na voljo veliko primernih orodij, ki so dovolj atraktivna in preprosta, da bo trgovina privlačnega videza in bo omogočeno preprosto upravljanje spletne trgovine brez zunanje pomoči. Zaradi omejenega časa in tehničnih zmožnosti je v diplomski nalogi prikazana izdelava spletne trgovine do prenosa spletne trgovine na internetni strežnik.

1.4 METODE DELA Najprej smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo, ki smo jo našli v knjižnici ali na internetu. Pred izdelavo lastne spletne trgovine smo pregledali možnost vključitve v spletne trgovine in tržnice za podobne izdelke, kot je npr. Etsy. Za vzpostavitev lastne spletne trgovine smo pregledali najugodnejše ponudnike za registracijo domene in gostovanje spletnih strani. Izbrali smo najugodnejšega in uredili registracijo. Pregledali smo brezplačne sisteme za izdelavo spletne trgovine in izbrali najprimernejšega. Preverili smo možne načine plačevanja pri nakupu v spletni trgovini in izbrali najprimernejše. Proučili smo delovanje obeh izbranih načinov plačevanja: nakazilo na transakcijski račun in plačilo prek sistema PayPal. V poskusnem okolju smo vzpostavili spletno trgovino in vanjo vnesli prave izdelke. Poskusno spletno trgovino bomo pripravili za prenos na registrirano domeno. Trgovina bo optimizirana za spletne iskalnike in poskrbeli bomo za promocijo (Facebook, Google AdWords).



2. SPLETNE TRGOVINE

2.1 OPREDELITEV POJMOV Internet izhaja iz angleške besede inter-network. Besedo v slovenščino prevajamo kot medmrežje. Splošno pomeni računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Uporablja se kot sistem računalnikov skupaj s storitvami in informacijami za uporabnike. Sistem uporablja komunikacijske protokole TCP/IP. Internet je bil ustanovljen konec šestdesetih let prejšnjega stoletja za potrebe raziskovalcev v obrambni industriji ZDA. Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, pozneje pa postalo zanimivo za komercialne uporabnike. (Internet, 2016) Svetovni splet (World Wide Web ̶ WWW) je najbolj priljubljena storitev na internetu in najpogosteje uporabljena pri elektronskem poslovanju. V njem je možno najti informacije, ki pokrivajo skoraj vsa področja človekovega delovanja. Podatke obravnava na hipertekstni način, ki omogoča umeščanje naslovov ̶ neposrednih povezav do novih najdišč informacij. (Jerman-Blažič, 2001) Enega zanimivejših odgovorov na vprašanje Kaj vse najdemo na svetovnem spletu smo pred leti slišali na nekem predavanju (avtorja izjave ne poznamo): na svetovnem spletu najdemo vse, kar se je komurkoli zdelo vredno ponuditi v takšni obliki. Kljub številnim definicijam se nam ta zdi najbolj vseobsegajoča. Svetovni splet je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programom, imenovanim brskalnik, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom rečemo spletna stran, smiselno povezanim spletnim mestom pa spletišče. V spletnih straneh so lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo povratno informacijo spletnemu strežniku. Za sprehajanje po spletnih straneh se uporablja izraz deskanje. Delovanje spleta temelji na treh standardih:

URL (angl. Uniform resource locator, enolični kazalec virov) ̶ določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo.

HTTP (angl. Hyper text transfer protocol, protokol za prenos hiperteksta) ̶ določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik.

HTML (angl. Hyper text markup language, hipertekstovni označevalni jezik) ̶ pa določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu. (Splet, 2015)

Prikaz delovanja prikazuje Slika 3.



Spletni strežnik

DNS strežnik

Uporabnik

svetovnega

spleta

Spletni

brskalnik

HTTP

HTTP

HTTP

IP naslov?

Slika 3: Prikaz delovanja svetovnega spleta Internetni ponudnik (angl. internet service provider) je podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do interneta. Načinov povezovanj je več: z optičnim kablom, po telefonski liniji, kabelski povezavi, DSL ali brezžični povezavi. (Kaj je ISP?, 2008) Spletni strežnik (2015) (angl. web server) je računalnik oziroma programje v strežniku za vzdrževanje spletnega mesta na internetu. Kadar kdo s spletnih brskalnikom obišče spletno mesto in zahteva dokument, začne na oddaljeni strežnik pošiljati spletni dokument. Spletni brskalnik (2016) je računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu in prikazovanje HTML-dokumentov in večpredstavnih vsebin. Spletni brskalniki omogočajo dostop do svetovnega spleta. Brskalniki ponujajo grafični uporabniški vmesnik do informacije na internetu. Najbolj razširjeni brskalniki so Microsoft Internet Explorer, Mozilla Firefox, Opera, Safari in Chrome. HTML je kratica za hypertext markup language. To je programski jezik za ustvarjanje spletnih strani. Spletni brskalniki kodo v HTML interpretirajo in uporabniku prikažejo kot oblikovano besedilo, slike, obrazce ipd. Posamezne elemente v HTML označujemo z oznakami, ki so lahko v parih in označujejo začetek in konec elementa, ali pa nastopajo samostojno. Oznaka za začetek odstavka je npr. <p>, za konec pa </p>. Za pisanje kode v HTML lahko uporabljamo katerikoli urejevalnik besedil. Povzeto po (Kaj je HTML (hypertext markup language)?, 2008) in (HTML, 2016). HTTP (kratica za Hyper text transfer protocol) je glavna metoda za prenos informacij na spletu. Protokol je prvotno namenjen objavljanju in prejemanju HTML strani. HTTP je komunikacijski protokol med odjemalci in strežniki. Povzeto po (Kaj je HTTP?, 2010) in (HTTP, 2016). Odprtokodna programska oprema (2016) je programska oprema, za katero je izvorna koda izdana pod zaščitno licenco (ali aranžma, kot npr. javna domena), ki ustreza kriterijem odprtokodne definicije. Ta dovoljuje vsakršno uporabo in spreminjanje programske opreme, njeno razširjanje v spremenjeni ali nespremenjeni obliki. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.



E-trgovanje (angl. e-commerce) pomeni nakup ali prodajo proizvodov ali storitev na internetu. Širša opredelitev e-trgovanja zajema poslovanje in opravljanje poslovnih obdelav z uporabo računalnikov, ki so povezani prek interneta ali zasebnega računalniškega omrežja, kjer se izvajajo naslednje aktivnosti:

izbiranje proizvodov ali storitev,

naročilo,

izdaja računa in

plačilo.

E-trgovanje je sklop številnih postopkov in zajema določene elektronske in neelektronske aktivnosti, in sicer:

e-trgovino ali spletno trgovino, v kateri kupec izbere in naroči,

e-plačilo, ko kupec plača,

dobavo (fizična dostava proizvoda ali redkeje realizirana prek interneta),

podporo kupci (poprodajne aktivnosti, garancija, navodila idr.). (Prešern, 2006)

Elektronska tržnica ima na internetu podobno funkcijo kot prava tržnica oz. nakupovalni center. Prodajalcu so na voljo skupni prostor in določene storitve. Kot lastnik blagovnice da v najem prodajalno in poskrbi za stvari, kot so čiščenje, razsvetljava in varnost, nam tudi ponudnik spletne tržnice oz. nakupovalnega centra nudi spletni prostor, naslovno stran, administrativno podporo. Dohodki gostitelja izvirajo iz članarine, oglaševanja in morebitnih pristojbin za transakcije. Ugodnosti za kupce so enake kot ugodnosti spletne trgovine, dodatno pa preprost dostop do preostalih trgovin, preprosta uporaba zaradi enotnega uporabniškega vmesnika in skupen plačilni sistem. Koristi trgovin članic so nižji stroški in dovršene storitve, kot so spletna plačila in dodatni promet zaradi prisotnosti preostalih trgovin ali blagovne znamke. Povzeto po (Prešern, 2006) in (Jerman-Blažič, 2001) Spletna trgovina (lahko tudi e-trgovina) je trgovina na internetu. Gre za prodajno mesto kakršnegakoli blaga in storitve, ki obstaja v elektronski, sprogramirani obliki na internetu. Med spletne trgovine lahko štejemo kakršnekoli spletne strani, kjer del poslovanja poteka v elektronski obliki. (Štrancar, 2001) Spletni katalog izdelkov je seznam izdelkov ali storitev, objavljen na internetu. Katalog je namenjen preglednejši predstavitvi izdelkov, ki so naprodaj, in posledično preprostejšemu nakupovanju. Ponuja poglavitne informacije o vsakem izdelku, lahko tudi podatke o zalogi, različicah (npr. barve, velikosti) ipd. Izdelki so pogosto predstavljeni tudi s fotografijami. Spletno plačevanje je podobno klasičnemu plačevanju, poslovna logika je pri obeh enaka. Plačilni sistemi na internetu opravljajo enake naloge kot klasične oblike plačevanja. Na omrežju stranke, ki nekaj kupujejo, uporabljajo računalnik in spletni brskalnik, trgovec oz. podjetje, ki nekaj prodaja, pa spletni strežnik. Stranka z uporabo spletnega brskalnika opravi naročilo, izbere način plačila in tudi plača. Na strani podjetja mora strežnik izvršiti naročilo tako, da preveri zaloge in avtorizira prenos sredstev od naročnika do prodajalca. Prenos sredstev se običajno opravlja s posebnimi napravami za povezavo med prodajalcem in banko prek interneta ali zasebnega bančnega omrežja. Tudi pri elektronskem poslovanju mora plačilni sistem izpolnjevati zahteve, kot so zaupnost, neokrnjenost (znesek ali blago ne



bosta spremenjena brez naše vednosti), dokazilo o istovetnosti kupca in prodajalca. Povzeto po (Jerman-Blažič, 2001). Spletno nakupovanje je ena izmed oblik elektronskega poslovanja. Kupec lahko kupi izdelek ali storitev od prodajalca na internetu. Poznamo več modelov: B2B ̶ business to business oz. poslovanje med podjetji, B2C ̶ business to consumer oz. poslovanje med podjetji in fizičnimi osebami ter C2C ̶ consumer to consumer oz. poslovanje med posameznimi fizičnimi osebami.

2.2 RAZŠIRJENOST SPLETNEGA NAKUPOVANJA V SLOVENIJI Poskušali smo ugotoviti, kakšne so navade kupovanja na internetu v Sloveniji. Za pridobivanje informacij o tem smo si pomagali s podatki, ki jih lahko pridobimo na podatkovnem portalu SI-STAT (SI-STAT, 2016). Podatki o podjetjih, ki kot prodajni kanal uporabljajo internet, nam niso koristili, saj se velika večina podatkov nanaša na podjetja z več kot deset zaposlenimi, kar za nas ni ustrezno. Presenetil nas je podatek v članku Delež podjetij s spletno prodajo narašča (2014), ki navaja, da so bili za 20 % podjetij, ki imajo spletno prodajo, stroški vpeljave spletne prodaje višji kot njene prednosti. Podatek nas je presenetil, delež se nam namreč zdi velik. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali gre za slabo začetno oceno bodoče prodaje ali za preveč ambiciozno in posledično dražjo izvedbo spletne trgovine. Ker tovrstna raziskava ni namen diplomskega dela, smo iz novice izluščili le, da je verjetno bolj smiselno zastaviti nekoliko skromneje in ob uspešni prodaji izvedbo izboljševati oziroma nadgrajevati, če bodo to dopuščala sredstva. To se nam zdi boljši način kot vložiti veliko denarja v nekaj, kar morda nikdar ne bo omogočalo dovolj velikega prihodka. Za potrebe diplomskega dela so nas zanimale nakupovalne navade ljudi, predvsem v povezavi s spletnimi trgovinami. Kar 61 % oseb v Sloveniji vsak dan ali skoraj vsak dan uporablja internet. 39 % oseb na spletu tudi nakupuje. V Sloveniji je od oseb, starih 16 ̶74 let, v prvem četrtletju 2014 nakupovalo na spletu okoli 407.000 ali 26 % teh oseb. Leta 2009 je na spletu nakupovalo 14 % oseb od vseh v tej starosti. Število oseb, ki je nakupovalo na spletu, se je v petih letih skoraj podvojilo. Podatki Statističnega urada tudi kažejo, da je večina e-kupcev nakupovala pri spletnih ponudnikih iz Slovenije (82 %). Spletni nakupi posameznikov v zadnjih 12 mesecih po načinu plačila v letu 2009 in 2014 kažejo porast deleža plačil s predplačniško kartico ali predplačniškim računom na internetu, medtem ko preostali načini plačila (kreditna ali debetna kartica, gotovinsko ali klasično bančno nakazilo, elektronsko bančno nakazilo preko e-bančništva) nekoliko upadajo. Največji delež kupcev, 39 %, plačuje z gotovino oziroma klasičnim bančnim nakazilom. Pregledali smo tudi spletno stran www.ris.org. Raba interneta v Sloveniji (RIS) je akademski nepridobitni projekt Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za družbene vede v sklopu Univerze v Ljubljani. Projekt poteka od leta 1996 in proučuje družboslovne vidike informacijske tehnologije, predvsem interneta in tudi poslovne vidike rabe interneta. (O projektu, 2016)



Slika 4: Podatki o nakupih v spletnih trgovinah (Vir: Na spletu nakupuje ..., 2012) Iz grafa, ki ga prikazuje Slika 4, lahko razberemo, da se število ljudi, ki nakupujejo v spletnih trgovinah, iz leta v leto povečuje. Ker so bili podatki znani le do leta 2012, smo na portalu SI-STAT poiskali novejše, ki kažejo, da je leta 2015 (zadnji dostopni podatek) število ljudi, ki so v zadnjem letu opravili vsaj en nakup na internetu, skoraj 605.000, kar kaže na precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2012. Ker se število ljudi, ki kupujejo na spletu povečuje, ocenjujemo, da se s tem povečuje tudi možnost prodaje v naši spletni trgovini. Zato menimo, da smo na dobri poti z vzpostavitvijo takega načina prodaje.



3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 3.1 PROCES PRODAJE ZASEBNO ALI NA STOJNICI Trenutno poteka prodaja izdelkov samo neposredno na sejmih in z osebnimi stiki. Proces prodaje prikazuje Slika 5: Prikaz procesa prodaje. Edino plačilno sredstvo pri takem načinu prodaje je gotovina.

Ku

pe

cP

rod

aja

lec

Obisk sejma

Predstavljanje

izdelkov na

stojnici

Ogled izdelkov

Odgovarjanje

na vprašanje

Prejem

vprašanja

Postavljanje

vprašanja

Nakup?

Novo

vprašanje

Ni nakupa

Prejem

računa

Prejem

izdelkov

Izdaja računa

Naročilo

izdelkaNakup

Plačilo računa

Prejem

denarja

Izdaja

izdelkov

Naročilo

Zanima me…

Račun

Denar

Potrjen račun

Sprejemanje

naročil

Naročilo?

Časovnik

Naročilo

Ni naročila

Ureditev

stojnice

Slika 5: Prikaz procesa prodaje

3.2 KRITIČNA ANALIZA Sedanji edini način prodaje je na sejmih, nekoliko tudi zasebno znancem in prijateljem. Težava prodaje ni proces sam, ampak omejenost časa, ko prodaja sploh poteka, saj se je mogoče sejmov udeležiti le nekaj dni na leto. Procesa prodaje ni možno pomembno izboljševati ali optimizirati, saj poteka preprosto in hitro. Od kupčeve odločitve za nakup do trenutka, ko kupec odnese kupljeno blago in račun, navadno mine minuta ali dve, v ta čas je zajeto plačevanje, zavijanje izdelka (na željo kupca), pisanje računa, vračilo denarja, predaja izdelka. Prodaja na sejmih je odvisna od številnih dejavnikov. Najboljša je navadno v decembrskih dneh, obenem pa lahko slabo in hladno vreme povzroča nekoliko manjše število obiskovalcev kot ob lepih sončnih dneh, saj so sejmi praviloma na prostem. Neposredne korelacije med številom obiskovalcev sejma in prodajo ni možno izpeljati. Udeležili smo se devetih sejmov in iz teh izkušenj lahko ugotovimo, da so obstajali dnevi, ko je bilo obiskovalcev na sejmu veliko, prodaja pa je bila majhna, in obratno. Po slabše obiskanih sejmih je bil na koncu zaslužek razmeroma velik.



4. PRENOVA PROCESA PRODAJE 4.1. IZBIRA NAČINA BODOČE PRODAJE Dobra alternativa prodaji na sejmu je spletna prodaja. Poteka 24 ur dnevno, vse dni v letu, doma in v tujini, ni odvisna od vremena ali naključnih mimoidočih, poteka v udobju lastnega doma, in ne na stojnici. Odločitev, ki jo je treba sprejeti, je, ali se priključiti kateri izmed spletnih tržnic, ki omogočajo spletno prodajo tovrstnih izdelkov, ali vzpostaviti lastno spletno trgovino. V članku (Pillon, 2015) smo našli obsežen pregled spletnih storitev, ki omogočajo prodajo podobnih izdelkov. Na podlagi krajših opisov v članku smo poleg že znanega servisa Etsy pregledali še nekaj drugih ponudnikov. Zanimal nas je predvsem stroškovni del. Made by Majcha razpolaga z več kot 100 izdelki za prodajo. Primerjava posameznih servisov za 100 izdelkov je predstavljena v tabeli 1. Tabela 1: Primerjava stroškov vključitve v spletno tržnico

Spletna tržnica

Registracija Strošek za vpis 100 izdelkov

Provizija Opombe

Etsy.com / 20 USD (~18 EUR) 3,5 % Objava velja 4 mesece.

Made it Myself

/ Trenutno ni. 3 %

iCraft 25 USD (~22,50 EUR)

10 USD (~9 EUR) mesečno

Ni omejitve časa objave.

DaWanda / / 10 % Objava velja 120 dni.

Ugotovili smo, da se stroškom pred prodajo izdelkov skoraj ni možno izogniti. Zagonski stroški znašajo pri ponudnikih, ki smo jih pregledali, nekaj deset evrov, kar je primerljivo z registracijo domene in stroški gostovanja. Prednosti sedanjih sistemov so v tem, da že imajo zagotovljen obisk, da so ustrezno tehnično podprti. Slabosti so pomanjkanje nadzora, personalizacija ni podprta (strani vseh prodajalcev so videti enako), omejitve pri dolžinah opisov, številu kategorij ipd.



4.2. PROCES PRODAJE NA SPLETU Proces prodaje v spletni trgovini je prikazan na Slika 6.

Ku

pe

cP

rod

aja

lec

Ne

Preverjanje

naročila

Registriran

uporabnik

Postopek

registracije

Prejem

naročila

Pa

yP

al

Ba

nka

Dodajanje

artiklov v

košarico

Končal z nakupom

Izbira načina

plačila

Plačevanje

na blagajniDa

PayPal

avtorizacija

Plačilo

naročilaPayPal

Plačilo

naročilaPlačilo na TRR

Prejmi

informacije

plačila

Bančna

avtorizacijaPotrdilo plačila

Prejeto

plačiloNe

DaOddaja

naročila

Prejem

blaga

Priprava

računa

Priprava

naročenih

in plačanih

izdelkov

Po

šta

Pošiljanj

e paketa

Brskanje po

spletni

trgovini

Da

Ne

Oddaja

paketa

Prejem

paketa

Odprema

paketaDostava

paketa

kupcu

Prejmi

informacije

plačila

Potrdilo

plačila

Slika 6: Proces prodaje v spletni trgovini Proces se začne ob kupčevem obisku spletne trgovine. Kupec lahko brska po spletni trgovini, izbrane izdelke lahko dodaja v košarico. Pred nadaljevanjem nakupa se mora prijaviti oziroma registrirati ob prvem obisku. Ko kupec konča nakup, izbere način plačila. Če se odloči za sistem PayPal, ga stran samodejno preusmeri na njihovo stran in na njej kupec dokončno avtorizira plačilo. Če izbere kupec plačilo neposredno na transakcijski račun, dobi na zaslonu in dodatno tudi v elektronskem sporočilu vse potrebne podatke za izvedbo bančne transakcije. Prodajalec v obeh primerih po elektronski pošti dobi obvestilo, ko je plačilo izvedeno. Po uspešno opravljenem plačilu prodajalec pripravi izbrane izdelke, izdela račun in oboje ustrezno pripravi za pošiljanje, saj je potrebna ustrezna ovojnina, da se izdelki ne poškodujejo. Pošiljko se odpremi s priporočeno pošto, da jo je možno izslediti, če ne bi prišla do kupca. Za vzpostavitev spletne prodaje bo treba:

registrirati domeno,

vzpostaviti spletno trgovino,

izbrati način plačila,

urediti katalog izdelkov,

izbrati ponudnika logističnih storitev,

izbrati ustrezno embalažo,

izvesti promocijo spletne trgovine,

izpolnjevati spletna naročila.



5. PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE

Za prodajo na spletu imamo tri možnosti:

1. Vključitev na spletno tržnico. 2. Uporabo spletne storitve za izdelavo spletne trgovine. 3. Razvoj lastne spletne trgovine.

Prva možnost je priključitev k enemu od ponudnikov, pri katerem lahko odpremo svojo spletno trgovinico in prodajamo v njej svoje izdelke. Prodajamo lahko na splošnih spletnih elektronskih tržnicah (npr. Ebay), lahko pa najdemo elektronske tržnice, ki so bolj specializirane za podoben tip izdelkov, kot jih imamo na voljo. Za unikatne izdelke, dekorativne predmete ipd. je najbolj znan Etsy.com, ki je opisana v poglavju 5.1. Druga možnost je, da izdelamo spletno trgovino s pomočjo katere od storitev, ki to omogočajo. Ponudnikov tovrstnih storitev je precej, med njimi so npr. shopify, wix.com, shopamine.com. Podrobneje si bomo ogledali shopamine.com, saj gre za slovensko aplikacijo. Tretja možnost je, da za izdelavo lastne spletne trgovine uporabimo enega od sistemov za upravljanje spletnih vsebin (CMS ̶ Content management system). CMS-sistemi omogočajo upravljanje in urejanje različnih vsebin na svetovnem spletu. Z ustreznimi vtičniki jih lahko nadgradimo v spletno trgovino.

5.1 VKLJUČITEV NA SPLETNO TRŽNICO ̶ ETSY Etsy je elektronska tržnica, namenjena predvsem prodaji umetniških in vintage predmetov. Med izdelki, ki so na voljo, so oblačila in modni dodatki, nakit, ustvarjalni material, dodatki za dom, fotografije, izdelki za osebno nego in podobno. Trenutno nudi več kot 35 milijonov izdelkov, ki jih prodaja 1,6 milijona aktivnih prodajalcev. Aktivnih kupcev je 25 milijonov. (About Etsy, 2016) Registracija in izdelava trgovine na Etsy je brezplačna. Objava vsakega izdelka stane 0,20 USD od prodaje ali za štiri mesece. Provizija ob prodaji je 3,5 %. Prednosti vključitve v tak sistem so preprosta uporaba, preverjena funkcionalnost, tehnična podpora in veliko obiskovalcev. Slabost elektronske tržnice, kot je npr. Etsy, je veliko konkurenčnih izdelkov, kar zmanjšuje verjetnost, da bi med množico našli prav našega. Primer: najbolj prodajani izdelki pri Made by Majcha so knjižna kazala. Na Etsy je pod to ključno besedo več kot 62.600 zadetkov. Če izbiro omejimo na priljubljeni motiv sove, je zadetkov še vedno več kot 1000. Slabost je tudi to, da nad temi sistemi nimamo nobenega nadzora, lahko jih na primer ukinejo ali spremenijo pogoje poslovanja. Največja slabost, o kateri poročajo uporabniki Etsyja, je, da jim trgovino brez opozorila izbrišejo. Več primerov najdemo v članku Wong (2016). Poskusili smo vzpostaviti trgovino na strani Etsy.com. Stran zahteva registracijo, nekaj osnovnih podatkov (država, valuta), ponudi možnost vpisovanja posameznih



izdelkov (primer vnosa je na Slika 7; vsaj en vnos je obvezen), zahteva podatke o lastniku, podatke za bančno nakazilo ter ponudi izbiro vrst plačila. Deluje preprosto in intuitivno.

Slika 7: Vnos izdelka v trgovino na Etsy.com

5.2 UPORABA SPLETNE STORITVE ZA IZDELAVO SPLETNE TRGOVINE ̶ SHOPAMINE.COM

Shopamine (2016) je spletna storitev, ki omogoča, da sami izdelamo spletno trgovino in vodimo prodajo na spletu. Lahko uredimo katalog izdelkov, prilagodimo obliko (dizajn), sprejemamo plačila in odpošljemo svoje izdelke. Urejamo lahko neomejeno število podstrani ter upravljamo naročila in kupce. Spletna trgovina Shopamine vam poleg preproste uporabe ponuja veliko naprednih možnosti, kot so povezovanje z Google Analytics, vstavljanje koščkov kode, povezovanje z najbolj priljubljenimi poslovnimi informacijskimi sistemi pri nas (Vasco, Pantheon, Metakocka …) ter optimizacijske nastavitve za iskalnike. Sistem Shopamine je v celoti plod slovenskega znanja in razvoja. Za naš obseg izdelkov (približno 100) je primeren paket Prodajalna. Stane 32 EUR na mesec (29 EUR na mesec ob letnem plačilu), omogoča vnos 200 izdelkov. Dodatni strošek je 2 % provizija.

5.3 RAZVOJ LASTNE SPLETNE TRGOVINE WORDPRESS-WOOCOMERCE / JOOMLA / MAGENTO

WordPress

WordPress (2016) je sodobno računalniško okolje za ustvarjanje spletišč s poudarkom na estetiki, spletnih standardih in uporabnosti. Je odprtokodna programska oprema. Za naprednejše oblikovanje so na voljo številni vtičniki in predloge, s katerimi si lahko spletišče uredimo po lastnem okusu.



WooCommerce (WooCommerce vs. Magento, 2015) je vtičnik, ki omogoča izdelavo spletne trgovine na sistemu WordPress. Namestitev in uporaba vtičnika sta brezplačni. Dodatni vtičniki, ki povečujejo uporabnost spletne trgovine, pa so plačljivi. WooCommerce je preprost za uporabo, saj deluje na podoben način kot urejanje prispevkov znotraj WordPress sistema. Z vtičnikom WooCommerce je izdelanih več kot 37 % vseh spletnih trgovin.

Joomla Joomla je sistem za upravljanje spletnih vsebin, ki temelji na odprtokodni osnovi (spletni strežnik Apache, podatkovna baza MySQL, podpora skriptnemu programskemu jeziku PHP). Sistem Joomla je sestavljen iz sprednje in skrbniške strani, komponent, modulov, vtičnikov, grafičnih predlog in jezikovnih paketov. Gre za modularni sistem, kar pomeni, da z dodajanjem razširitev (komponente, moduli, vtičnik) dodajamo nove funkcionalnosti. (Šalamun, 2014) Za sistem Joomla obstaja več vtičnikov, ki omogočajo izdelavo spletne trgovine. Med njimi VirtueMart, HikaShop, j2 store (vsi brezplačni) in drugi, tudi plačljivi. Nadzorna plošča sistema Joomla je prikazana na Slika 8.

Slika 8: Nadzorna plošča sistema Joomla Magento Magento je odprtokodna platforma za spletne trgovine, napisana v skriptnem jeziku PHP. Primeren je za zahtevnejše večje spletne trgovine. Obstajata brezplačna (Community) in plačljiva (Enterprise) izvedba. Podrobneje smo preverili brezplačno izvedbo, drugo za nas trenutno ni uporabno. Magento Community Edition nudi vso podporo za celovito izdelavo spletnega poslovanja. Lahko izdelamo, promoviramo in urejamo spletne trgovine. Pri tem imamo popoln nadzor nad videzom in funkcionalnostjo. Sistem je pripravljen za



takojšnji vstop na svetovni trg, saj nudi podporo za vse jezike, valute, davke. Gre za številčno skupnost razvijalcev in partnerjev, ki prispevajo programsko kodo, dodatke in sodelujejo na forumih in skupinah za pomoč uporabnikom. Poskusili smo instalirati ustrezno programsko opremo za poskusno delovanje brezplačne Community Edition. Uspešno smo se registrirali v sistem Magento. Dlje nismo mogli, saj se je instalacija izkazala kot prezapletena za naše potrebe in znanje, zato smo rešitev v celoti opustili.

5.4 PRIMERJAVA REŠITEV ZA RAZVOJ LASTNE SPLETNE TRGOVINE V tabeli 2 so primerjane najpomembnejše lastnosti sistemov, v katerih lahko izdelamo svojo spletno trgovino. Primerjali smo sisteme, ki smo jih lahko vsaj v omejenem obsegu preizkusili, torej Etsy, Wordpress in Joomla. Sistema Magento nismo mogli preizkusiti niti v omejenem obsegu, zato smo ga izključili iz primerjave. Pomagali smo si z infografiko iz članka The 2015 WordPress vs Joomla vs Drupal Infographic (Ruby, 2015).

Tabela 2: Primerjava rešitev za razvoj spletne trgovine

Etsy

Wordpress

Joomla

Shopamine

Vtičnik / WooCommer

ce VirtueMart /

Število spletnih trgovin v sistemu v letu 2015

1,5 mio 74,6 mio 2,8 mio >200*

Predloge (teme) 1 več kot 3000 več kot 1000 brezplačne predloge, možnosti

prilagoditev

Večjezičnost da da da da

Omejeno število izdelkov

ne ne ne ne

Kategorije predpisane poljubno poljubno poljubno

* Podatek je pridobljen na Shopanime, 2016, avgusta 2016

5.5 UTEMELJITEV IZBIRE Med gostovanjem v enem izmed sistemov (npr. Ebay ali Etsy) in izdelavo lastne spletne trgovine se zdi izdelava lastne trgovine bolj smiselna, saj omogoča veliko večjo prilagodljivost, stroškovno pa ni pomembnejše dražja. Med storitvijo, kot je Shopamine, ali samostojno izdelavo smo se odločili za zadnjo. Prvi razlog za tako odločitev je pridobivanje znanja s področja izdelave spletne trgovine, drugi je finančni, saj je strošek 32 EUR na mesec trenutno previsok. Lastna spletna trgovina nudi tudi popoln nadzor nad njenim videzom, funkcionalnostjo, kadarkoli jo lahko prilagodimo svojim potrebam.



Magento smo izločili takoj na začetku, saj je tehnično prezahteven za razvoj spletne trgovine za običajnega poslovnega uporabnika. Med Joomlo in WordPress je bila odločitev nekoliko težja, vendar je prevladal zadnji. Wordpress ima veliko uporabnikov, posledično je možno najti veliko odgovorov na vprašanja, ki bi se med razvojem spletne trgovine pojavila. Za WordPress je na voljo tudi več brezplačnih tem in vtičnikov kot za Joomlo, kar razširi možnost izbire in oblikovanja spletne trgovine. Poleg tega ne zahteva posebnega znanja programiranja, zmogljivosti pa popolnoma zadoščajo za obseg trgovine, kot smo jo načrtovali.



6. RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE

6.1 DOMENA IN GOSTOVANJE Domeno lahko registriramo pri številnih ponudnikih internetnih storitev. Pred pregledovanjem ponudb smo najprej preverili, ali je izbrana domena prosta. Pri izbiri imena domene smo izbirali med madebymajcha.com ali majcha.com. Izbrali smo zadnjo, saj je preprostejša, hkrati pa dopušča poznejše razširitve prodajnega programa ali povabilo drugim ustvarjalcem podobnih izdelkov. Domena je prosta. V tabeli 3 je prikaz nekaj ponudnikov domen in gostovanja, ki omogočajo želeno funkcionalnost spletnega gostovanja (dosegljivost, arhiviranje oz. rezervne kopije, podpora za WordPress ipd.). Vsi primerjani ponudniki zadostijo osnovnim zahtevam. Podatke smo pridobili na naslednjih naslovih in jih predstavili v tabeli 3:

Domovanje.com: https://www.domovanje.com/spletno-gostovanje/primerjava-paketov-gostovanja/

Hitrost.com: http://www.hitrost.com/spletno_gostovanje/primerjava_paketov_za_gostovanje.html

Neoserv.si: https://www.neoserv.si/gostovanje/primerjava-paketov

Prasicek.si: https://www.prasicek.si/spletno-gostovanje/paketi-gostovanja.php

Tabela 3: Primerjava ponudnikov domene in gostovanja

Domovanje Hitrost Prasicek Neoserv

Domena ̶ registracija 9,99 9,90 9,99 9,99

Domena ̶ podaljšanje 1 leto 17,28 14,99 14,64 14,61

Gostovanje Soba Mini Osnovni Oranžni

23,88 19,99 23,35 19,95

Gostovanje ̶ podaljšanje 1 leto 57,00 43,19 42,46 39,89

Ugodnosti Google AdWords, promocijska koda za 60 €

50 % popusta za domeno ob hkratnem nakupu gostovanja in promocijsko kodo AdWords v vrednosti 60 EUR

Google AdWords, kupon za 60 €

Po pregledu ponudnikov smo glede na ceno in dodatne ugodnosti izbrali Hitrost.com. Domeno smo že registrirali.

https://www.domovanje.com/spletno-gostovanje/primerjava-paketov-gostovanja/

https://www.domovanje.com/spletno-gostovanje/primerjava-paketov-gostovanja/

http://www.hitrost.com/spletno_gostovanje/primerjava_paketov_za_gostovanje.html

http://www.hitrost.com/spletno_gostovanje/primerjava_paketov_za_gostovanje.html

https://www.neoserv.si/gostovanje/primerjava-paketov

https://www.prasicek.si/spletno-gostovanje/paketi-gostovanja.php

https://www.prasicek.si/spletno-gostovanje/paketi-gostovanja.php



6.2 IZBIRA NAČINA PLAČILA V SPLETNI TRGOVINI Spletna trgovina kupcu navadno omogoča več načinov plačila. Med njimi so plačilo po povzetju, s čekom, neposredno nakazilo na transakcijski račun in plačilo s sistemom PayPal. Plačilo z gotovino je po Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) opredeljeno kot »plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila«. Zaradi spremenjene zakonodaje, ki od 2. januarja 2016 nalaga obvezno davčno potrjevanje računov podjetjem, ki poslujejo z gotovino, smo se odločili, da tovrstnega načina plačila ne bomo omogočili. Vzpostavitev davčne blagajne je za trenutni obseg poslovanja previsok strošek. Uporaba vezane knjige računov je stroškovno sicer bolj sprejemljiva, vendar je po veljavni zakonodaji možna le v prehodnem obdobju, ki je določeno do konca leta 2017. Kot je razvidno iz odgovorov na pogosta vprašanja v zvezi z davčnim potrjevanjem računov, ki ga je pripravil FURS (FURS, 2015), plačilo po povzetju (vprašanje št. 134) ali plačilo s čekom (vprašanje št. 187) šteje med gotovinsko plačilo, zato teh načinov plačila ne bomo omogočili. Edini možnosti plačevanja v spletni trgovini bosta nakazilo na TRR in plačilo s sistemom PayPal. Nobeno od naštetih ne spada med gotovinsko plačilo, zato se ne bo treba ukvarjati z davčnim potrjevanjem računov. PayPal (2016) je najbolj priljubljen plačilni sistem, ki za identifikacijo uporabnika uporablja elektronski poštni naslov. Z več kot 133 milijoni uporabnikov v 106 državah po svetu spada PayPal med največje in najbolj priljubljene spletne plačilne sisteme med spletnimi trgovci in potrošniki. Glavni cilj podjetja Paypal je narediti prenos plačevanja čim bolj preprost. Vključitev v sistem in vzpostavitev delovanja sta brezplačni in preprosti. Izbiramo lahko tudi, v kateri valuti bomo plačevali ali sprejemali nakazila. Člani morajo imeti odprt račun v eni izmed 106 držav s PayPalovega seznama in aktiven elektronski poštni naslov. Edini stroški so povezani s plačevanjem provizij za posredovanje pri plačilnem prometu. Vse informacije udeležencev so zaščitene. Finančni podatki pošiljatelja, številka kreditne kartice oz. številka računa so prejemniku skriti. To pa preprečuje zlorabo podatkov. Na strani Accept Online Payment (2016) smo zasledili podatek, da je bilo v letu 2013 vsak dan opravljenih več kot 9 milijonov transakcij. To je gotovo dokaz o priljubljenosti in razširjenosti tega načina plačevanja. Kot kupec v spletnih trgovinah imamo tudi lastno izkušnjo. Plačevanje s sistemom PayPal je natanko tako, kot ga oglašujejo ̶ hitro, preprosto, varno. Ob izdelavi spletne trgovine smo morali pripraviti ločen račun PayPal za namene poslovanja spletne trgovine. Poslovni transakcijski račun ima možnost uporabe debetne kartice Visa, ki smo jo povezali z računom PayPal za spletno trgovino. Račun PayPal smo povezali tudi s pravim bančnim računom. Za preverjanje pristnosti PayPal na vpisani račun nakaže dva majhna zneska (pod 1 EUR), vrednost



obeh zneskov je treba vpisati ob verifikaciji računa PayPal. Postopek smo uspešno izpeljali, kar je vidno tudi na Slika 9.

Slika 9: Uspešna verifikacija računa PayPal Veliko kupcev v Sloveniji pri plačevanju na internetu uporablja kreditno kartico. Ta način plačila je na drugem mestu po pogostosti načinov plačila, pred njim je le plačilo z gotovino oz. s klasičnim bančnim računom. Pregledali smo možnosti, da bi poleg nakazila na TRR in plačila s sistemom PayPal, ki sta podprti že v vtičniku WooCommerce, omogočili tudi to vrsto plačila. Za podporo plačevanju s kreditnimi karticami v spletnih trgovinah, ki jih podpira WooCommerce, obstaja vrsta vtičnikov. Ogledali smo si jih na Payment Gateways (2016). Tudi tu smo pregledali brezplačne vtičnike. Na voljo jih je 16, nekateri so prikazani na Slika 10.

Slika 10: Pregled vtičnikov za podporo plačevanju s kreditnimi karticami Ob pregledu posameznih vtičikov smo ugotovili, da mnogih ne moremo uporabiti, saj so podprti le v določenih državah, med katerimi ni Slovenije. Zato smo iskali take, ki delujejo v vseh državah. Ob pregledovanju možnih vtičnikov smo naleteli tudi na take, ki preusmerijo kupca na drugo spletno stran. Te možnosti ne želimo, zato smo take vtičnike izločili s seznama možnih. Ko smo izmed 16 brezplačnih vtičnikov izločili tiste, ki delujejo samo v nekaterih državah, in tiste, ki preusmerijo kupca na drugo spletno stran, je ostal le še vtičnik PayPal Express Checkout. Kot je razbrati iz predstavitve vtičnika na PayPal Express Checkout (2016), ima PayPalov logotip pozitiven vpliv na kupce, saj jim daje občutek varnosti. Vtičnik omogoča



kupcu tudi preprostejši nakup, saj od njega zahteva manj klikov, kar naj bi povečalo možnost nakupa za 44 %. Odločili smo se preizkusiti vtičnik Paypal Express Checkout. Vtičnik smo namestili brez težav. Med načini plačila smo ga morali omogočiti, prav tako je možno nastaviti precejšnje število parametrov. Možnost plačila s PayPal Express se je pojavila v košarici poleg nakazila na TRR in računa PayPal, kar je razvidno s Slika 11.

Slika 11: Možnost plačila s PayPal Express

6.3 IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE V RAZVOJNEM OKOLJU Najprej smo vzpostavili razvojno okolje, v katerem bi lahko na osebnem računalniku razvili bodočo spletno trgovino. Izbrali smo lokalni strežnik WAMP. Beseda WAMP je akronim za Windows/Apache/MySQL/PHP, Python, PERL. WAMP je paket programske opreme, ki se uporablja za operacijski sistem Microsoft Windows in vsebuje skupino odprtokodnih aplikacij, ki se uporabljajo za razvoj spletnih rešitev na osebnem računalniku. WAMP omogoča:

uporabo operacijskega sistema Windows,

spletni strežnik (Apache),

podatkovno bazo (MYSQL),

programsko opremo, ki omogoča izvajanje spletnih skript (PHP, Python ali PERL).

WAMP je priročen za programerje, ki želijo v sistemu Windows izdelati in preizkusiti spletno aplikacijo ali spletno stran, ki uporablja podatkovne baze in je sprogramirana v jeziku PHP ali Python ali PERL. Omogoča jim namreč, da na svojem osebnem računalniku brez prijave v internet preizkusijo njeno delovanje. Ko je izdelana, jo lahko namestijo na spletni strežnik, kjer je lahko na ogled javnosti. Povzeto po (Kaj je WAMP?, 2008)



Pri namestitvi strežnika WAMP smo si pomagali z navodili na internetu. Uporabili smo članek Installing Wordpress (2016), s katerim smo strežnik namestili. Del namestitvenega postopka je prikazan na Slika 12. Odpraviti smo morali tudi dve težavi. Manjkala je datoteka .dll. Rešitev smo našli v članku Taous (2015). Prav tako je bila ikona ves čas oranžna. Tudi za to težavo smo našli rešitev, saj se kontrolna lučka ni pokazala v zeleni barvi.

Slika 12: Instalacija strežnika WAMP Instalacija WordPressa je bila preprostejša. Na spletu so jasna navodila, kako jo izvedemo, in s sledenjem vsem potrebnim korakom smo uspešno namestili tudi Wordpress. Nameščanje vtičnika WooCommerce je bilo še preprostejše ̶ en klik v nadzorni plošči. Nato smo nastavili osnovne lastnosti spletne trgovine (Slika 13). Uporabniški vmesnik je jasen, pregleden in intuitiven, zato s tem ni bilo nikakršnih težav.



Slika 13: Splošne nastavitve spletne trgovine

Prav tako ni bilo nobenih težav pri nastavitvah vtičnika WooCommerce (Slika 14). Nastaviti je bilo treba valuto, obliko zapisa zneskov, merske enote, davčne stopnje, možnosti plačila, stroške pošiljanja, uporabniške račune in obveščanje.

Slika 14: Nastavitve vtičnika WooCommerce

Sledila je izbira teme. To je nekakšna vizualna predloga, ki določa barvno lestvico, tipografijo in splošno postavitev spletne strani. V našem primeru smo izbirali med temami, ki so primerne za spletne trgovine. Prva odločitev je bila, da bomo z vidika kar najnižjih stroškov izbrali najprimernejšo brezplačno temo. Izbire je veliko. Aktivacija teme v uporabniškem vmesniku je preprosta. Temo namestimo in aktiviramo.



Sistem je nastavljen tako prilagodljivo, da lahko preprosto preklapljamo med nameščenimi temami in primerjamo funkcionalnosti, izbiramo najprimernejšo glede na videz, nastavitve, ki jih želimo imeti omogočene, ipd. Pri izbiri teme smo si pomagali tudi z nekaj članki na internetu. Zanimiv pregled smo našli v Rai (Rai, 2015), saj pregledno in jasno predstavi posamezno temo in izpostavi njihove največje prednosti. Ta in podobni članki so nam bili v pomoč pri razmisleku glede lastnosti, ki naj jih tema omogoča, da bo funkcionalnost naše spletne trgovine kar najbolj izvedljiva brez dodatnih stroškov ali programiranja. Poglavitne želje glede videza spletne trgovine so:

omogočena slika v glavi strani (logotip ali celotna pasica),

omogočeno prilagajanje barv, saj želimo uporabiti Made by Majcha v oranžni in modri,

meni s kategorijami naj bo levo,

omogočena naj bo navigacija po straneh ̶ košarica, plačilo, predstavitev podjetja ...

Pomagali smo si, poleg člankov z opisanimi primernimi temami, tudi z možnostjo nastavitve filtra po želenih funkcionalnostih pri dodajanju tem. Filtri so prikazani na Slika 15.

Slika 15: Filtri pri iskanju tem Pregledali oziroma preizkusili smo več tem, del je viden na Slika 16. Nekatere med temi temami v plačljivi različici ponujajo precej več možnosti vplivanja na postavitev spletne strani ali prilagoditve po meri. Kljub vsemu smo se odločili za brezplačno različico, saj so sredstva omejena.



Slika 16: Nekaj tem, ki smo jih preizkusili ob izdelavi spletne trgovine. Idealne teme nismo našli, zato smo izbrali kompromisno rešitev: temo Storefront. Ta od vseh preizkušenih že v brezplačni izvedbi nudi tiste funkcionalnosti, ki smo jih želeli kot minimalne: možnost vključevanja fotografije ali logotipa v glavi (header), meni na levi, prijeten prikaz košarice. Hitri pregled košarice je na voljo že v glavi ̶ košarica s številom izdelkov in skupnim zneskom je ves čas prikazana na zaslonu, če nadnjo postavimo kazalec miške, pa se kot spustni meni prikaže pregled posameznih izdelkov v košarici skupaj s ceno (Slika 17). Na tem mestu lahko tudi izberemo pregled košarice ali nadaljujemo k plačilu.

Slika 17: Na sliki je prikazan hitri predogled košarice. Poseben premislek je bil namenjen izbiri prve strani. Treba je bilo sprejeti odločitev, ali naj bo na prvi strani splošen opis Made by Majcha s povezavo do trgovine ali naj bo na njej trgovina, opis pa na voljo uporabnikom, ki si želijo izvedeti več. Odločili smo se za zadnje, saj je namen predvsem prodaja izdelkov,



zato bomo trgovino oziroma izdelke obiskovalcem spletne strani majcha.com ponudili najprej.

6.4 VNOS POSAMEZNEGA IZDELKA Vnos izdelkov je precej zamudno opravilo, saj moramo za vsak izdelek vpisati veliko podatkov, ga dobro opisati, dodati fotografije, določiti redno ceno in ceno s popustom, informacije glede pošiljanja ipd. Prvi zaslon (Slika 18) pokaže seznam vpisanih izdelkov. Zelo praktično je, da lahko v seznamu nekatere prikazane podatke popravimo neposredno v seznamu. Tega lahko tudi ustrezno filtriramo ali urejamo, kar nam omogočajo spustni seznami. Posamezni zapis ima možnost podvajanja, kar precej pohitri vnos pri podobnih izdelkih, kjer se spreminjajo samo opis in fotografije, cene, popusti, poštnina ipd. pa ostajajo enaki.

Slika 18: Seznam vpisanih izdelkov V drugi zaslon (Slika 19) vnesemo posamezni izdelek. Za vnos je predvidenih veliko polj, ki so strukturirana po zavihkih, dodamo lahko eno ali več fotografij.



Slika 19: Zaslonska maska za vnos posameznega izdelka

Zavihek General (Slika 20) omogoča vpis SKU (Stock keeping unit ̶ identifikator za zalogo), vendar ga ne bomo uporabljali, saj so izdelki drobni in ne tako številčni, da bi bil potreben. V tem zavihku tudi nastavimo ceno in znižano ceno izdelka. Za znižanje lahko nastavimo tudi časovne omejitve.

Slika 20: Zavihek General (Splošno) Zavihka Inventory (inventar oz. zaloga, prikazano na Slika 21) ne bomo uporabljali, saj imamo na voljo večinoma unikatne izdelke, kjer je na voljo en izdelek in ga po prodaji ne bo več v zalogi. Tudi izdelki, ki so sestavljeni iz kupljenih delov in bi jih lahko ponovno izdelali, ne bodo na voljo v velikem številu.

Slika 21: Zavihek Inventory (Zaloga) Izdelki, ki so na voljo, so majhni in lahki, zato ne bomo izpolnjevali podatkov v zavihku Shipping (Pošiljanje, Slika 22). Vsak izdelek lahko pošljemo v standardni podloženi ovojnici. Vsi izdelki so tudi lažji od 100 g, zato ni treba opredeljevati razredov za pošiljanje. Ob razširitvi ponudbe na drugačne, težje izdelke bomo seveda to možnost morali uporabiti.



Slika 22: Zavihek Shipping (Pošiljanje) Povezani izdelki (linked products, Slika 23) bo v uporabi pri večini izdelkov, ki jih bomo vpisali v spletno trgovino. Obstajajo tri vrste povezanih izdelkov. Up-sells, Cross-sells in Grouping. Up-sells so dražji ali kakovostnejši izdelki, ki jih ponudimo kupcu. V našem primeru bi recimo lahko kupcu, ki se je odločil za nakup ogrlice, ponudili komplet ogrlice in uhanov. Cross-sells so izdelki, ki jih promoviramo skupaj z izbranim izdelkom. V naši trgovini bi lahko kupcu nekega izdelka ponudili drug izdelek s podobnim motivom ali enak izdelek v drugi barvi in podobno. Grouping je umeščanje izdelkov v skupine.

Slika 23: Zavihek Linked products (Povezani izdelki) V zavihku Attributes (Lastnosti, Slika 24) je omogočeno dodajanje posameznih lastnosti izdelkov. Zavihek bomo zagotovo uporabljali, saj na ta način kupcem lahko damo pomembne informacije glede izdelkov (npr. način zapenjanja pri ogrlicah).

Slika 24: Lastnosti Zavihek Advanced (Napredno, Slika 25) nam omogoča, da vpišemo Purchase note, posebno sporočilo, ki ga prejme kupec po nakupu. Možnost bomo izkoristili. Preostalih dveh možnosti Menu order (Razvrščanje izdelkov) in Enable reviews (Omogočena ocena izdelka) ne bomo uporabljali. Razvrščanje izdelkov je omogočeno na spletni strani in si jih lahko kupec razvrsti po lastnih željah. Ocene izdelkov v naši spletni trgovini niso smiselne, saj je praviloma na voljo le en izdelek, ki po nakupu v trgovini ni več v katalogu, tako da cena naslednjemu kupcu ni niti vidna niti v pomoč, saj izdelka ni več možno kupiti.

Slika 25: Zavihek Advanced (Napredno) Slika 26 kaže videz vpisanega izdelka v trgovini.



Slika 26: Izdelek v trgovini

6.5 IZDELAVA DVOJEZIČNE IZVEDBE SPLETNE TRGOVINE Slovenski trg je majhen in število ljudi, ki govori slovenski jezik, je v primerjavi z drugimi jeziki majhno. Zato spletna stran, ki ni namenjena izključno lokalnemu trgu, zahteva podporo več jezikom. Spletna trgovina Majcha.com bo ponujala svoje izdelke v slovenskem in angleškem jeziku. To bo pri izdelavi spletne strani ter tudi pri vnosu izdelkov povzročilo nekoliko več dela, bo pa pomembno razširilo možnost prodaje zunaj Slovenije. Za izdelavo spletne strani sta dve možnosti: za vsak jezik lahko izdelamo svojo spletno stran ali uporabimo ustrezen vtičnik. V članku Sanchez (2016) smo našli opisan pregled obeh možnosti, za vsako so predstavljeni pozitivni in negativni vidiki. Avtorju članka in tudi nam se zdi izdelava dodatne spletne strani nesmiselna. Vsaka sprememba, ki jo naredimo, mora biti narejena na vsaki strani, kar povečuje možnosti napak in posledično vodi k neusklajenim spletnim stranem v posameznih jezikih. Izdelava ločene spletne strani za vsak jezik se nam ne zdi smiselna rešitev tudi zato, ker se bodo vsebine dokaj pogosto spreminjale, saj bomo izdelke dodajali. Kot alternativa sta predstavljena vtičnika za večjezično rešitev: WPML in Polylang. V članku je preglednica, ki primerja vse tri možnosti. Avtor članka priporoča rešitev WPML. Žal rešitev ni brezplačna in je za nas v tem trenutku predraga. Letna licenčnina znaša 79 USD, vsako nadaljnje leto 39 USD, stalna licenca pa znaša 195 USD. Primerjava med WPML in Polylang pokaže, da so razlike v za nas nebistvenem delu, saj ne bomo omogočali različnih valut v različnih jezikih (evro je ustrezna svetovna valuta), ne bomo omogočali različnih načinov plačila glede na države (med obema opcijama bodo kupci izbrali zase najpreprostejšo, predvidevamo, da bodo kupci iz tujine bolj kot direktno nakazilo na TRR uporabljali PayPal), prav tako naša trgovina ne bo tako jezikovno zapletena, da bi bili prevodi prevajalcev ključnega pomena. Zato se bomo odločili za brezplačno rešitev.

https://shopitpress.com/blog/woocommerce-setup/how-to-easily-make-woocommerce-multilingual/



Predvidevali smo, da Polylang ni edina rešitev, zato smo poiskali še informacije o drugih brezplačnih rešitvah. Predvsem so nas zanimale tiste, ki so namenjene tudi uporabi z vtičnikom WooCommerce. Ob iskanju najprimernejše rešitve smo našli članek (Domingo, 2015), ki jasneje razloži razlike med posameznimi možnostmi glede izdelave trgovine v več jezikih. Pomembna se nam je zdela možnost urejanja prevodov, saj bo stran v angleškem in slovenskem jeziku, ki verjetno nima enake podpore kot bolj razširjeni svetovni jeziki, zato se lahko najdejo neustrezno prevedeni izrazi. Strojno prevajanje se nam ne zdi primerna možnost, predvsem zaradi specifičnosti izrazoslovja glede materialov in postopkov. Zato se nam zdi najprimernejše, da prevode lahko popravimo/dopolnimo sami ali jih izdelamo v celoti. Izrazoslovje poznamo, besedil pri opisih izdelkov je malo, prav tako preostali deli spletne trgovine nimajo veliko besedila, da obe možnosti ocenjujemo kot primerni. Glede na vse prebrano in glede na visoke ocene uporabnikov smo se odločili preizkusiti vtičnik Polylang ter ga namestili in aktivirali. Vanj smo vpisali oba jezika, ki ju želimo uporabljati v spletni trgovini. Vnosna maska za vnos jezikov je prikazan na Slika 27.

Slika 27: Prikaz vnosa jezika v vtičniku Polylang Pri vnosu izdelkov so se samodejno pojavila dodatna polja za vnos podatkov v drugem izbranem jeziku. Poskusno smo dodali besedila za nekaj izdelkov. Nato smo poskusili na spletno stran vključiti možnost preklapljanja med jeziki. Gradnik za izbor jezikov (language switcher) smo poskusili dodati v header, saj se nam zdi najprimernejša lokacija. Tu smo naleteli na težavo. V obstoječi temi je možno ta gradnik dodati le v stransko pasico, pod glavo (below header) ali v enega od štirih elementov, ki so v nogi spletne strani. Najboljša možnost je pod glavo, vendar je element ustvarjen na tak način, da zavzame veliko prostora, obenem pa zastavic in/ali izpisanega jezika ni možno razporediti v vrsto drugega poleg drugega, ampak le drugega pod drugim. Edina možna postavitev je prikazana tudi na Slika 28 ̶ obkroženo je z oranžno barvo. Ob vseh elementih, ki so umeščeni na vrhu strani,



vključno s pasico, v kateri so trenutne izbire jezikov, za dejanski prikaz vsebine ostane le približno polovica strani.

Slika 28: Edina možna postavitev izbire za jezik v izbrani temi Zaradi nezmožnosti prilagajanja postavitve gradnika za izbiro jezika in zaradi časovne stiske smo se odločili, da spletne trgovine za zdaj ne bomo pripravili v dveh jezikih, ampak le v enem. Prvotna različica bo izdelana v slovenskem jeziku. V najkrajšem času pa bo treba razširiti trgovino tudi z uporabo angleščine, saj bi s tem precej povečali možnosti prodaje izdelkov tudi v tujini. V vsakem primeru bomo morali raziskati in izbrati primerno temo tudi z vidika primernega umeščanja izbire za jezik.

6.6 PRENOS TRGOVINE NA STREŽNIK Preden prenesemo spletno trgovino na strežnik je treba v testnem okolju še urediti nekaj nastavitev. Vse elektronske naslove je treba zamenjati s pravimi in delovanje preizkusiti. Treba je pravilno nastaviti podatke o transakcijskem računu in računu PayPal, da bodo kupci pravilno obveščeni in bo denar prišel do nas. Dokončati je treba pogoje poslovanja in jih umestiti v spletno trgovino. Proučiti in nastaviti je treba tudi obvestilo o piškotkih. Vse poskusne vpise v bazo, testne kategorije, neustrezne fotografije ipd. je treba prečistiti in odstraniti, tako da bodo na koncu ostali izključno le pravilni podatki in izdelki, ki so namenjeni prodaji. Ko je vse urejeno, se začne postopek prenosa na strežnik. Za pomoč pri prenosu na strežnik smo uporabili enega izmed vtičnikov, ki so za to na voljo. Obstajajo brezplačne in plačljive izvedbe, vendar smo posegli po brezplačni, saj, kot je zaslediti v člankih, odlično opravijo svoje delo. Navodila in pomoč v primeru težav so jasno napisana, tako da ne pričakujemo večjih težav.



6.7 PREDSTAVITEV RAZVITE SPLETNE TRGOVINE Na vstopni strani bo trgovina. Izdelki bodo predstavljeni v padajočem vrstnem redu, najnovejši bodo prikazani najprej. Uporabnik bo lahko izbral drugačen prikaz. Na voljo je še urejanje po ceni ̶ padajoče in naraščajoče ali po popularnosti. Spustni seznam žal ni preveden v slovenski jezik. Na Slika 29 je prikazana vstopna stran spletne trgovine. Izdelki so urejeni tako, da je najnovejši vpisani izdelek na prvem mestu.

Slika 29: Vstopna stran spletne trgovine S klikom na kategorijo bo uporabnik lahko dobil na zaslon le izdelke, ki spadajo v izbrano kategorijo. Na Slika 30 je prikazana kategorija Nakit iz polimerne gline. Kratek opis na vrhu strani kupcu poda temeljne informacije o izbrani kategoriji. Kupec lahko izdelke razvršča. Tudi tu se pojavlja težava s spustnim seznamom v angleščini.



Slika 30: Prikaz izbrane kategorije Posamezni izdelek si je mogoče podrobneje ogledati s klikom nanj. Eden izmed njih je prikazan na Slika 31. Izdelek lahko dodamo v voziček. Takrat se nad izdelkom pojavi pasica z obvestilom, da je izdelek dodan v voziček. Kupcu je ponujena tudi povezava, da si voziček lahko ogleda. Ponovno se je pojavila težava z neprevedenimi besedili, kar bo treba urediti.

Slika 31: Prikaz izbranega izdelka Voziček je pregledno urejen, z vsemi potrebnimi informacijami, vendar se spet pojavljajo težave z besedili, saj besedila sistema niso v celoti v slovenskem jeziku. Prikaz izdelka v vozičku je viden na Slika 32.



Slika 32: Voziček Če želimo izdelke plačati, smo samodejno preusmerjeni na stran za plačilo (Slika 33), kamor vpišemo vse podatke ali se kot stranka prijavimo v trgovino. Ponovno se pojavljajo neprevedeni osnovni napisi.

Slika 33: Plačilo

6.8 NADALJNJI RAZVOJ SPLETNE TRGOVINE V spletni trgovini smo opazili nekaj funkcionalnosti, ki ne delujejo tako, kot bi si želeli in jim bomo morali nameniti še nekaj časa, preden trgovino prenesemo na domeno. Ugotovili smo, da ostajajo, čeprav je osnovna nastavitev v slovenščini, nekatera poimenovanja v angleščini. Tak primer je recimo spustni seznam za razvrščanje izdelkov na naslovni strani, določena neprevedena besedila ali posamezne besede se pojavljajo tudi na drugih podstraneh (npr. Voziček, na



pregledu posameznega izdelka ipd.). Ugotoviti bo treba, kje je vir nedoslednosti, in ga odpraviti. Spremeniti bo treba tudi nastavitev barve obvestila, ki se pojavi ob dodajanju izdelka v voziček. Obvestilo bi želeli imeti v drugi barvi, saj osnovna nastavitev ne ustreza zamišljeni barvni kombinaciji. Poleg tega smo ugotovili, da bo treba za boljši in enotnejši videz izdelke ponovno fotografirati. Sedanje fotografije so sicer nastale na enakem ozadju, vendar v različnih okoliščinah (dnevna svetloba, luč) in z različnimi napravami (mobilni telefon, fotoaparat), zato so videti neenotno.



7. PRIDOBIVANJE KUPCEV Ne glede na to, kako dovršeno tehnično izdelamo spletno trgovino, kako odlične fotografije izdelkov ponujamo, kako natančno so izdelki opisani, se ne bo zgodilo popolnoma nič, če bodoči kupci ne bodo obiskovali naše spletne trgovine. Torej moramo poskrbeti, da jo opazijo in obiščejo. Za to obstaja več načinov.

7.1 OPTIMIZACIJA ZA SPLETNE ISKALNIKE Optimizacija spletnih strani (SEO ̶ Search engine optimization) je postopek izboljšanja vidljivosti spletišča ali spletne strani na iskalnikih prek naravnih oz. neplačanih (organskih ali algoritemskih) iskalnih rezultatov. Vsak spletni iskalnik ima svoja pravila razvrščanja zadetkov, ki se izpišejo, kadar vpišemo želen iskalni pojem. Obstaja več metod optimiziranja spletnih strani: indeksiranje, preprečevanje brskanja spletnim pajkom, povečevanje pomembnosti/vidnosti strani. (Optimizacija spletnih strani, 2016)

7.2 DRUŽBENA OMREŽJA Okoli 581.000 ali 51 % uporabnikov interneta v Sloveniji, starih 16 ̶74 let, je v prvem četrtletju 2015 sodelovalo v spletnih družbenih omrežjih. Večina jih je spletna družbena omrežja uporabljala vsak dan ali skoraj vsak dan (70 %). Največ uporabnikov interneta, ki so sodelovali v družbenih omrežjih, je bilo med osebami, starimi 16̶ 24 let (90 %) in 25 ̶ 34 let (71 %). (V zahodni Sloveniji…, 2015) Pri nas in v svetu je med najbolj razširjenimi družbenimi omrežji Facebook. Made by Majcha se na njem že pojavlja. Stran so všečkali 203 uporabniki Facebooka (22. 6. 2016). Dosegljiva je na: https://www.facebook.com/MadeByMajcha/, trenutna vsebina je delno vidna na Slika 34.

Slika 34: Made by Majcha na Facebooku



Spletno stran bomo seveda predstavljali in o njej pisali tudi na Facebooku. Predstavljali bomo tudi posamezne izdelke, objavljali novosti ipd. Pričakujemo povečan obisk in posledično preusmerjanje uporabnikov omrežja Facebook na spletno stran majcha.com. Za zdaj za predstavitev spletne trgovine ne bomo uporabljali drugih družbenih omrežij.

7.3 GOOGLE ADWORDS Spletno oglaševanje zagotavlja prepoznavnost in posledično večjo obiskanost spletne strani. S tem lahko pridobivamo nove stranke in povečujemo prihodke, saj je spletno stran na internetu lažje najti. Spletno oglaševanje naj bi bilo sestavni del vsake oglaševalske kampanje. Cilji oglaševanja spletne strani so povečanje obiskanosti spletne strani, pridobivanje novih strank, povečanje prodaje poslovnih učinkov, zniževanje stroškov poslovanja in utrjevanje prepoznavnosti podjetja in poslovnih učinkov. (Spletno oglaševanje, 2016) AdWords je storitev podjetja Google za oglaševanje na spletnih straneh. AdWords je najpomembnejša Googlova oglaševalska storitev in glavni vir zaslužka, ki je v letu 2009 skupno znašal več kot 23 milijard dolarjev. Googlovi tekstovni oglasi so kratki, sestavljeni so iz ene vrstice naslova in dveh vrstic vsebine. (Google Adwords, 2013) Ob registraciji domene smo dobili tudi kodo za 60 EUR oglaševanja z uporabo Google Adwords. Ob prenosu spletne trgovine na registrirano domeno bomo vključili tudi oglaševanje.

7.4 SPLETNA ANALITIKA Spletna analitika je veda, ki se ukvarja z meritvami, zbiranjem, analizo in poročanjem internetnih podatkov z namenom razumevanja in optimiziranja uporabe spleta. Obstaja več različnih orodij, ki omogočajo spletno analitiko. Med njimi so Google Analytics, Yahoo Web Analytics, Bitly, Piwik, Open Web Analytics, če naštejemo le nekaj brezplačnih orodij, seveda pa obstajajo tudi plačljive možnosti. Za svojo spletno stran majcha.com smo odprli račun na Google Analytics. Prikaz registracije je na Slika 35.



Slika 35: Registracija na Google Analytics Na spletni strani še nismo vzpostavili spletne trgovine. Začasno smo objavili logotip in zapisali informacijo, kaj bo za uporabnike na voljo v njej. Prikaz začasne spletne strani je na Slika 36. V najpogosteje uporabljenem elektronskem naslovu smo nastavili povezavo na majcha.com v podpisu ter naslov enkrat objavili na zasebnem Facebooku.

Slika 36: Začasna vsebina na strani majcha.com

Čeprav nismo aktivno promovirali spletne strani, smo zabeležili nekaj obiska, kar kaže tudi Google Analytics. Orodje bomo še temeljito proučili in vse pridobljene podatke uporabili za izboljšanje prodaje in odločitve glede prilagajanja in nadaljnjega razvoja spletne trgovine.



Slika 37: Hitri pregled v Google Analytics približno mesec dni po registraciji



8. ZAKLJUČKI 8.1 OCENA UČINKOV Spletna trgovina je nastajala vzporedno s tem delom, vendar nam je ni uspelo dokončati dovolj hitro, da bi lahko poročali o rezultatih. Ob dejanskem poslovanju bomo seveda morali natančno spremljati obisk spletne strani, ugotoviti, ali se obisk poveča ob akcijah (popusti, brezplačna poštnina ...), promociji spletne trgovine, ker gre za darilni program, je treba zasledovati morebitno povečanje obiska morda v času obdarovanj (valentinovo, dan žena, materinski dan, konec šole, veseli december). Treba bo tudi ugotoviti, ali obiskovalci spletne stani dodajajo izdelke v košarico in koliko jih potem izpelje transakcijo do konca. Če odložijo izdelke v košarico, nakupa pa ni, je treba temeljito raziskati, če je le možno, ali gre za to, da si je potencialni kupec preprosto premislil ali je morda postopek plačila neustrezen, prezapleten ali kaj podobnega, kar ga odvrne od nakupa.

8.2 POGOJI ZA UVEDBO Domena je registrirana, tako da je uvedba spletne trgovine v tej fazi neodvisna od zunanjih dejavnikov. Za vzpostavitev je treba vnesti vse izdelke, poskrbeti za optimizacijo za iskalnike in ustrezno promocijo. Večjih tehničnih težav ne pričakujemo, saj bo spletno trgovino upravljala le oseba, ki je ves čas aktivno sodelovala pri njenem nastanku in je med tem procesom tudi aktivno sodelovala in sprejemala odločitve.

8.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Prva in najpomembnejša naloga, ki jo bomo morali opraviti, je iskanje ustrezne kombinacije brezplačne teme in vtičnika za večjezičnost, ki bosta v kombinaciji dala take vizualne in funkcionalne lastnosti spletne trgovine, kot si jih želimo. Potem bomo izdelali trgovino še v angleškem jeziku. Treba bo skrbeti za stalno promocijo in pojavljanje na družbenih omrežjih. Če se bo izkazalo kot potrebno oziroma smiselno, bomo promocijo razširili še drugam (oglaševanje, druga družabna omrežja ipd.). Osnovno trgovino je poleg osnovnih sprotnih aktivnosti, kot so ažuriranje izdelkov, dopolnjevanje ponudbe, promocija, izpostavljanje akcijskih ali tematsko usmerjenih izdelkov (npr. obdarovanje konec leta, valentinovo, materinski dan, konec šole ipd.), smiselno nadgraditi z videoposnetki uporabe izdelkov, morda s prikazom izdelave katere izmed tehnik izdelave ali kaj podobnega. Verjetno se bodo pojavile nove kategorije izdelkov ali izdelki iz drugačnih materialov v sedanjih kategorijah. Če bodo sredstva od prodaje zadoščala za nakup novih materialov in znanja v obliki delavnic, se bo ponudba izdelkov lahko povečala.



LITERATURA IN VIRI About Etsy (2016). Pridobljeno 8. 5. 2016 na https://www.etsy.com/about/

Accept Online Payment (2016), Pridobljeno 2. 6. 2016 na https://www.paypal.com/si/webapps/mpp/accept-payments-online

Delež podjetij s spletno prodaja narašča (2014) Pridobljeno 10. 6. 2016 na http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5577&idp=16&headerbar=14

Domingo, Irena (2019) How To Make A Multilingual WordPress Site: Best Translation Plugins. Pridobljeno 8. 6. 2016 na http://wplang.org/translation-plugins-languages/

Ewer, Tom (2015) The Best 10 WordPress Translation Plugins for Going Multilingual. Pridobljeno 8. 6. 2016 na https://www.elegantthemes.com/blog/resources/the-best-10-wordpress-

translation-plugins-for-going-multilingual

FURS (2015) Davčno potrjevanje računov, Pogosta vprašanja in odgovori. Pridobljeno 12. 5. 2016 na

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Davcne_blagajne_in_VKR/Vprasanja_in_odgovori/Vprasanja_in_odgovori_1_izdaja_Davcno_potrjevanje_racunov.pdf

Google Adwords (2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 5. 8. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/AdWords

HTML (2016), Wikipedia free encyclopedia. Pridobljeno 19. 7. 2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/HTML

HTTP (2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 19. 7. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/HTTP

Installing WampServer – Make WordPress Core. Pridobljeno 10. 6. 2016 na https://make.wordpress.org/core/handbook/tutorials/installing-a-local-

server/wampserver/

Internet (2016), Wikipedia prosta enciklopedija. Pridobljeno 17. 6. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet

Jerman-Blažič, Borka (2001) Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2001

Kaj je HTML (hypertext markup language)? (2008) Presentia, baza znanja. Pridobljeno 19. 7. 2016 na http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-html-hypertext-markup-language/

Kaj je HTTP? (2010) Presentia, baza znanja. Pridobljeno 19. 7. 2016 na http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2010/kaj-je-http/

Kaj je ISP? (2008) Presentia, baza znanja. Pridobljeno 19. 7. 2016 na http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-isp/

Kaj je WAMP? (2008) Presentia, d. o. o., baza znanja. Pridobljeno 10. 6. 2016

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-wamp/

https://www.etsy.com/about/

https://www.paypal.com/si/webapps/mpp/accept-payments-online




https://sl.wikipedia.org/wiki/AdWords

https://en.wikipedia.org/wiki/HTML

https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-html-hypertext-markup-language/

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2008/kaj-je-html-hypertext-markup-language/

http://www.presentia.si/baza-znanja-helpdesk/2010/kaj-je-http/



Na spletu nakupuje 570.392 slovenskih uporabnikov spleta. (2012) Pridobljeno 5. 6. 2016 na

http://www.ris.org/db/27/12381/Raziskave/Na_spletu_nakupuje_570392_slovenskih_uporabnikov_spleta/?&cat=706&p1=276&p2=285&p3=1318&p4=1356&id=1356

O projektu (2016). Pridobljeno 8. 6. 2016 na http://www.ris.org/c/278/O_projektu/

Odprtokodna programska oprema (2016) ̶ Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 27. 7. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema

Optimizacija spletnih strani (2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 24. 6. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacija_spletnih_strani

Payment gateways (2016) Pridobljeno 21. 6. 2016 na https://www.woothemes.com/product-category/woocommerce-extensions/payment-gateways/

PayPal (2016) Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 7. 5. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/PayPal

PayPal Express Checkout (2016) Pridobljeno 28. 6. 2016 na https://www.woothemes.com/products/woocommerce-gateway-paypal-express-checkout/

Pillon, Annie (2015) 25 Places to Sell Handmade Crafts Online Pridobljeno 2. 5. 2016 na http://smallbiztrends.com/2015/06/places-to-sell-handmade-crafts-online.html

Prešern, Saša (2006) Poslovna informatika in internet za podjetnike in managerje ̶ e-poslovanje, e-trgovanje, e-plačevanje, e-podpis, e-zaščita, m-storitve. Ljubljana: samozaložba, 2006

Rai, Sunita (2015) 25+ Best FREE WooCommerce WordPress Themes 2016 https://accesspressthemes.com/blog/best-free-woocommerce-wordpress-themes/

Ruby, Bryan (2015) The 2015 WordPress vs Joomla vs Drupal Infographic, CMS Report, https://cmsreport.com/articles/2015-wordpress-vs-joomla-vs-drupal-infographic-13720

SI-STAT (2016) E-nakupovanje, posamezniki 16–74 let. Pridobljeno 5. 6. 2016 na http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/23_29_informacijska_druzba/11_IKT_posamezniki/10_29745_e_nakupovanje/10_29745_e_nakupovanj

e.asp

Sanchez, Fran (2016) How to easily make WooCommerce multilingual. Pridobljeno 6. 6. 2016 na https://shopitpress.com/blog/woocommerce-setup/how-to-

easily-make-woocommerce-multilingual/

Shopamine (2016) Pridobljeno 25. 8. 2016 na http://www.shopamine.com/

Splet (2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 4. 8. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Splet




http://www.ris.org/c/278/O_projektu/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacija_spletnih_strani

https://www.woothemes.com/product-category/woocommerce-extensions/payment-gateways/

https://www.woothemes.com/product-category/woocommerce-extensions/payment-gateways/

https://sl.wikipedia.org/wiki/PayPal

https://www.woothemes.com/products/woocommerce-gateway-paypal-express-checkout/

https://www.woothemes.com/products/woocommerce-gateway-paypal-express-checkout/

http://smallbiztrends.com/2015/06/places-to-sell-handmade-crafts-online.html

http://smallbiztrends.com/2015/06/places-to-sell-handmade-crafts-online.html

https://accesspressthemes.com/blog/best-free-woocommerce-wordpress-themes/

https://accesspressthemes.com/blog/best-free-woocommerce-wordpress-themes/

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/23_29_informacijska_druzba/11_IKT_posamezniki/10_29745_e_nakupovanje/10_29745_e_nakupovanje.asp







Spletni brskalnik (2016), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 19. 7. 2016, https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_brskalnik

Spletni strežnik (2015), Wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno 19. 7. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_stre%C5%BEnik

Spletno oglaševanje (2016). Pridobljeno 5. 8. 2016 na

http://hitrost.com/spletno_oglasevanje/oglasevanje.html

Šalamun, Zmagoslav (2014) Joomla! Za vsakogar. Trnovska vas: Pika, 2014

Štrancar, Matjaž (2001) Nakupovanje v internetu. Izola: Desk, 2001

Taous, Tahir (2015) The program can’t start because MSVCR100.dll is missing Wamp Server, Pridobljeno 12. 5. 2016 na http://www.tahirtaous.com/solved-msvcr100-dll-is-missing/

V zahodni Sloveniji je imelo v prvem četrtletju 2015 dostop do interneta 83 % gospodinjstev, v vzhodni pa 73 %. (2015) Pridobljeno 20. 6. 2016 na http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5509&idp=10&headerbar=8

Wiki – social networks (2016) List of social networking websites. Wikipedia free encyclopedia. Pridobljeno 22. 6. 2016 https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_social_networking_websites

Wong, Jeremy (2016) Best Etsy Alternatives – How To Build Your Non-Etsy Store http://www.websitebuilderexpert.com/best-etsy-alternatives/

WooCommerce vs. Magento (2015) Optiweb. Pridobljeno na http://www.optiweb.com/blog/woocommerce-vs-magento/

Wordpress (2016) Pridobljeno 12. 6. 2016 na https://sl.wordpress.org/

ZDavPR (2015) Zakon o davčnem potrjevanju računov UL 57/15

KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz nekaterih izdelkov, ki so na voljo pri Made by Majcha. ............... 1 Slika 2: Logotip Made by Majcha ........................................................... 1 Slika 3: Prikaz delovanja svetovnega spleta .............................................. 4 Slika 4: Podatki o nakupih v spletnih trgovinah (Vir: Na spletu nakupuje ..., 2012) 7 Slika 5: Prikaz procesa prodaje ............................................................. 8 Slika 6: Proces prodaje v spletni trgovini ................................................ 10 Slika 7: Vnos izdelka v trgovino na Etsy.com ............................................ 12 Slika 8: Nadzorna plošča sistema Joomla ................................................ 13 Slika 9: Uspešna verifikacija računa PayPal.............................................. 18 Slika 10: Pregled vtičnikov za podporo plačevanju s kreditnimi karticami .......... 18 Slika 11: Možnost plačila s PayPal Express ............................................... 19 Slika 12: Instalacija strežnika WAMP ...................................................... 20 Slika 13: Splošne nastavitve spletne trgovine ........................................... 21 Slika 14: Nastavitve vtičnika WooCommerce ............................................ 21 Slika 15: Filtri pri iskanju tem ............................................................. 22 Slika 16: Nekaj tem, ki smo jih preizkusili ob izdelavi spletne trgovine............. 23

https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_stre%C5%BEnik

http://hitrost.com/spletno_oglasevanje/oglasevanje.html

http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5509&idp=10&headerbar=8

https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_social_networking_websites

http://www.websitebuilderexpert.com/best-etsy-alternatives/

http://www.optiweb.com/blog/woocommerce-vs-magento/

https://sl.wordpress.org/



Slika 17: Na sliki je prikazan hitri predogled košarice. ................................ 23 Slika 18: Seznam vpisanih izdelkov ........................................................ 24 Slika 19: Zaslonska maska za vnos posameznega izdelka .............................. 25 Slika 20: Zavihek General (Splošno) ....................................................... 25 Slika 21: Zavihek Inventory (Zaloga) ...................................................... 25 Slika 22: Zavihek Shipping (Pošiljanje) ................................................... 26 Slika 23: Zavihek Linked products (Povezani izdelki) ................................... 26 Slika 24: Lastnosti ........................................................................... 26 Slika 25: Zavihek Advanced (Napredno) .................................................. 26 Slika 26: Izdelek v trgovini ................................................................. 27 Slika 27: Prikaz vnosa jezika v vtičniku Polylang ........................................ 28 Slika 28: Edina možna postavitev izbire za jezik v izbrani temi ...................... 29 Slika 29: Vstopna stran spletne trgovine ................................................. 30 Slika 30: Prikaz izbrane kategorije ........................................................ 31 Slika 31: Prikaz izbranega izdelka ......................................................... 31 Slika 32: Voziček ............................................................................. 32 Slika 33: Plačilo .............................................................................. 32 Slika 34: Made by Majcha na Facebooku ................................................. 34 Slika 35: Registracija na Google Analytics ............................................... 36 Slika 36: Začasna vsebina na strani majcha.com ........................................ 36 Slika 37: Hitri pregled v Google Analytics približno mesec dni po registraciji ...... 37

KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava stroškov vključitve v spletno tržnico ........................................ 9 Tabela 2: Primerjava rešitev za razvoj spletne trgovine ......................................... 14 Tabela 3: Primerjava ponudnikov domene in gostovanja ......................................... 16

KRATICE IN AKRONIMI FURS: Finančni urad Republike Slovenije TRR: Transakcijski račun CMS: Content management system (sistem za upravljanje vsebine) PHP: PHP: Hypertext preprocessor WPML: WordPress multilingual plugin TCP: Transmission control protocol IP: Internet protocol

izdelava spletne trgovine za prodajo unikatnih … · 2017. 11. 28. · upravljanje spletne...

Documents