izoliranja Šola - topfasada · dovedena energija za ogrevanje stavbe qf, h izhodi{~e fasada + 15...

ŠOLAIZOLIRANJA

KAKO NAJBOLJE IZOLIRATI STREHO? IZOLACIJA FASADE – MATERIALI IN IZVEDBE

IZOLACIJA TAL – ZA TIH IN TOPEL KORAK

IZOLACIJA – NOVI TRENDI

naravno varno zdravju prijazno okolju prijazno trajnostno

VSEBINSKO KAZALO

KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

A PIKA? – NE, NE PIKA VE^! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

VARNOSTNI VIDIKI IZOLACIJSKIH MATERIALOV! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

LEKCIJA 1 Izolacija podstre{ja – mansarde . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

LEKCIJA 2 Izolacija podstre{ja – prakti~ni primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

LEKCIJA 3 Sanacija fasade – nujna in varna naložba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

LEKCIJA 4 Novogradnje – oblecimo jih kakovostno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

LEKCIJA 5 Talne konstrukcije – toplotna in zvo~na izolacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

LEKCIJA 6 Izolacija nebivalnega podstre{ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

LEKCIJA 7 Izolacija stropa v kleti – topla tla in manj toplotnih izgub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

LEKCIJA 8 Nizkoenergijski in pasivni objekti – ve~ izolacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

LEKCIJA 9 Sanacija fasad ve~stanovanjskih zgradb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

LEKCIJA 10 Termotop – enostavna zunanja sanacija ostre{ja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

LEKCIJA 11 SUPAFIL – izolacija iz mineralne volne za vpihovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

LEKCIJA 12 Predelne stene – predvsem zvo~na za{~ita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

KATALOG IZDELKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

ZAKAJ IZOLIRATI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI? ■ KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI?

Po{evna strehaKNAUF INSULATION

UNIFIT, CLASSIC

Nebivalno podstre{jeKNAUF INSULATION

CLASSIC

Predelna stenaKNAUF INSULATION

DP-3

Po{evna strehaKNAUF INSULATION TERMOTOP

Po{evna strehaKNAUF INSULATION

DP-3

Predelna stenaKNAUF INSULATION

TI 140 W

Nebivalno podstre{jeKNAUF INSULATION

DP-324cm

24cm

24cm

24cm

5cm

5cm

Podzidki fasadKNAUF INSULATION

XPS Polyfoam

10cm*

*potrebenih tudi 14 cm

med {pirovci

Tla med etažamiKNAUF INSULATION

TP

12cm

8cmzid pod terenom

podzidek

Gradbenielement

Opiskonstrukcije

Max. dovoljenatoplotna

prehodnostUmax(W/m2K)

Mini. debelinatoplotne izolacije

(mm)

Priporo~ena debelina

toplotne izolacije(mm)

Predviden izdelek

Kamena volnaKnauf Insulation

Steklena volna Knauf Insulation

Polyfoam Supafil

Šola izoliranja

Po{evna streha – mansarda

Izolacija med {pirovci; med {karniki;

med podkonstrukcijo obloge*;izolacija nad {pirovci**

0,20 180 250Knauf Insulation DP-3Knauf Insulation DP-5

Termotop**

Knauf Insulation Unifit 032Knauf Insulation Unifit 035Knauf Insulation Unifit 037

Knauf Insulation Classic 037*

Supafil Timber Frame

stran 8, 9, 15, 17, 18

Strop proti neogrevanemu

podstre{ju

Izolacija na zadnji plo{~i – med legami (pohodno) ali prosto (nepohodno)

0,20 200 250 Knauf Insulation DP-3Knauf Insulation DF

Knauf Insulation Classic 044Knauf Insulation Classic 040

Supafil Loft

stran 13, 18

Zunanje stene –kontaktna fasada

Izolacija na zunanji stenipo sistemu kontaknih fasad 0,28 120 120 do 160

Knauf Insulation FKLKnauf Insulation FKD-SKnauf Insulation FKD

stran 10, 11, 15, 16

Medetažnakonstrukcija

Izolacija na AB plo{~i pod cementnim estrihom;

pod talnimi plo{~ami *;med legami**

0,90 40 50 do 70

Knauf Insulation TPKnauf Insulation TPS

Knauf Insulation TPST*Knauf Insulation DP-3**

Knauf Insulation Classic 040** stran 12, 14

Tla na terenu Izolacija na AB plo{~ipod cementnim estrihom 0,30 50 80 do 100

Knauf Insulation TPSKnauf Insulation TPSTKnauf Insulation DF

Polyfoam C-350

stran 12

Stene med ogrevanimi

prostori

Izolacija v sistemulahkih predelnih sten 0,90 40 50 do 100

Knauf Insulation DP-3Knauf Insulation DP-5Knauf Insulation DP-8

Knauf Insulation TP 115Knauf Insulation TI 140 W

stran 19

3

Po{evna strehaSUPAFIL izolacija za vpihovanje24

cm

Nebivalno podstre{jeSUPAFIL izolacija za vpihovanje

25cm

Kontaktna fasadaKNAUF INSULATION

FKD-S, FKL

12-16cm

Tla na terenuPOLYFOAM C-350,

KNAUF INSULATION TPS, TPST, DF 8-12

cm5cm

KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI? ■ KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI?

KAJ? – STREHE, FASADE, TLAPolovica toplotnih izgub pri klasi~nih stanovanjskih objektih se vr{i preko gradbenih konstrukcij ovoja stav-be, to je fasade, strehe in tal . Torej tistih konstrukcij, v katere lahko vgradimo toplotno izolacijo . S tem bistveno zmanj{amo toplotne izgube tako ogrevanja pozimi, kot tudi hlajenja poleti .

Vgradnja same izolacije je danes relativno preprost in dostopen posto-pek. Pri sanacijah obstoje~ih objektov je potrebno tehni~ne re{itve pri-lagoditi trenutnemu stanju, bolj preprosto pa je pri novogradnjah, kjer izolacija in debelina izolacije ne pomenita bistvene spremembe, saj so osnovne re{itve prav gotovo zajete že v projektu. Zato se investitorji danes že odlo~ajo za ustrezne tehni~ne re{itve in zadostne debeline izolacij in lahko re~emo, da so v zadnjih letih zgrajeni objekti po ve~ini dobro toplotno izolirani. Povpre~ne debeline za streho so 25 cm in ve~, za fasado 12 cm in ve~ ter za tla 8 cm izolacije ali ve~.

Spodnji graf nam prikazuje prispevek posameznega ukrepa k zmanj{anju porabe energije za ogrevanje (Vir: GI-ZRMK, 2011).

KDAJ? – PRIPORO^EN VRSTNI RED UKREPOVPri novogradnjah dobimo ustrezno energetsko opre-mljen objekt ob zaklju~ku investicije in predaji objekta v uporabo . Druga~na pa je situacija pri energetskih prenovah objektov . ^e želimo, da bodo objekti kar naj-ustrezneje sanirani, je priporo~ljivo slediti ukrepom po dolo~enem zaporedju tehni~no-izvedbenih re{itev .

Gre za to, da npr. nove kurilne naprave ne name{~amo pred temelji-to izolacijo ovoja stavbe in namestitvijo novih oken, saj bo poraba energenta po teh ukrepih bistveno manj{a, zato bomo potrebovali tudi kurilno napravo z manj{o kapaciteto.

Nabor in zaporedje naju~inkovitej{ih ukrepov**

■ Avtomatska regulacija ogrevanja■ Zamenjava oken■ IZOLACIJA FASADE (do -35%/-30%*) ■ IZOLACIJA PODSTRE{JA (do-20%*)■ Zamenjava kurilne naprave■ IZOLACIJA TAL STROPOV/KLETI (do -13%*)

* 35% – fasade družinske hi{e – zmanj{anje dovedene energije za ogrevanje* 30% – fasade ve~stanovanjske stavbe – zmanj{anje dovedene energije za ogrevanje* 20% – podstre{ja – zmanj{anje dovedene energije za ogrevanje* 13% – izolacija tal stropov in kleti – zmanj{anje dovedene energije za ogrevanje** Izra~uni predvidevajo u~inke posameznega ukrepa na osnovi energetsko neustreznega objekta v celoti.

KAKO IZOLIRATI?Osnovno tehni~no re{itev boste glede na trenutno situacijo izbrali skupaj s projektantom ali strokovnjakom na{ega prodjetja. Poleg ostalega priporo~amo, da prou~ite:■ vrsto izolacijskega materiala■ toplotno izolativnost materiala■ potrebno debelino izolacije■ paropropustnost objekta■ bodo~e bivalne pogoje v objektu ter■ možnost za izbolj{anje požarne varnosti objekta.

Kadar razmi{ljamo o izolaciji zunanjih sten – o fasadi – priporo~amo, da vgradite skupno vsaj 14 cm izolacije, ki je negorlji-va, naravna in visoko paropropustna, torej objektu omogo~a dihanje ter tako izbolj{uje bivalne pogoje. Material, ki združuje vse navedene zahteve je kamena volna Knauf Insulation (novogradnje: tip FKL ali FKD-S; sanacije FKD-S.

Za izolacijo mansarde lahko prav tako izberete material, ki je visoko toplotno izolativen (toplotna prevodnost od 0,032 dalje), hkrati pa tudi negorljiv, prijeten za vgradnjo in zlasti za bivanje. To so izdelki iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE® Technology Unifit 032, 035, CLASSIC 037 ter izdelki Knauf Insulation Classic 040 ali 044. Na po{evne strehe vgradite izolacijo v skupni debelini 25 cm ali ve~.

Steklena volna Knauf Insulation je proizvedena po postopku ECOSE® Technology, kar v praksi pomeni, da izolacija ne vsebuje ve~ feno--formaldehidnih veziv in je zato uporabnikom prijaznej{a, saj izbolj{uje kakovost zraka v prostoru. Po drugi strani pa je tudi prijetnej{a za rokovanje med samim postopkom vgradnje. Zaradi teh lastnosti je novi material dobro sprejet tako pri investitorjih kot pri izvajalcih.

Tla na terenu je potrebno izolirati z vsaj 10 cm kakovostne kamene volne (TPS, TPST – odvisno od obremenitve tal). Kamena volna bo zaradi svoje visoke toplotne izolativnosti objekt ustrezno toplotno izolirala, zaradi svoje vlaknaste strukture pa tudi zvo~no izolirala.

KOLIKO IZOLIRATI?Pogosto sre~ujemo vpra{anja investitorjev, ki od nas želijo odgovor – Koliko izolacije namestiti, vgraditi?Na to vpra{anje je zelo težko podati enotne odgovore ali napotila, saj na izbrano debelino izolacije vplivajo {tevilni dejavniki, ki bi jih pri tem morali upo{tevati:■ stanje obstoje~e konstrukcije;■ morebitna obstoje~a izolacija;■ kakovost in toplotna prehodnost izolacije, ki jo želimo namestiti;■ na~in izvedbe;■ želja po nizkoenergijski ali pasivni gradnji;■ drugo…

Kljub temu lahko investitorje usmerimo z okvirnimi minimalnimi debelinami za dolo~ene materiale, ki jih lahko vgradimo v dolo~ene aplikacije na stavbi.

4

KAJ, KDAJ, KAKO IN KOLIKO IZOLIRATI?

kWh/m2

250

200

150

100

50

0

Dovedena energija za ogrevanje stavbe Qf, h

izhodi{~e fasada+ 15 cm

podstre{je+25 cm

tla proti kleti+ 10 cm

nova okna U=13 W/m3K

213

127,8do

-35%

170do

-20%

185,31do

-13%

178do

-16%

ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE

5

A PIKA? – NE, NE PIKA VE^!

Ste tudi vi pogosto sli{ali ljudi omenjati, kako da je izo-lacija bode~a, srbe~a in draže~a? No, to je zdaj prete-klost, ker je že nekaj let na trgu inovativna izolacijska re{itev iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE® Tech-nology . Ta izdelek z zapletenim imenom bomo sicer hitro prepoznali po njegovi rjavi barvi, ki je rezultat prizade-vanj, da se je umetno fenolfolrmaldehidno vezivo zame-njalo z vezivom na naravni osnovi . Tako je ta izolacija postala trajnostna, popolnoma naravna, z nespremenje-nimi oz . celo izbolj{animi tehni~nimi lastnostmi, z vidika izvedbe pa bistveno prijaznej{a, saj je mehka na otip, je nedraže~a iz zato prijetna za rokovanje .

POMEMBNI ARGUMENTI ZA IZBIROGlavni razlog za razvoj tako druga~nega izdelka je bila seveda želja, izdelati trajnostno izolacijo, kar pomeni, da je proizveden z minimalnimi vplivi na okolje po eni strani, ter da uporabniku nudi najoptimalnej{e lastnosti po drugi strani. Te so: toplotna izolativnost, negorljivost, vi{ji nivo sprejemljivosti za vgradnjo, pozitiven vpliv na kakovost zraka v prostoru, …. V zadnjem obdobju se za trajnostne materiale na trgu pojavljajo posebne deklarativne oznake, da bi uporabniki vedeli kak{en material jim je na voljo. Med znaki, ki opredeljujejo da je izdelek trajnosten so:

■ Znak Blue Angel, ki ga je izdelek KI ECOSE® prejel leta 2009;■ Znak Indoor Air Comfort, ki ga je izdelek KI ECOSE® prejel

leta 2010.

Oba znaka torej uporabniku dajeta zagotovilo, da gre za kakovo-stne in trajnostne materiale.

Steklena volna nove generacije Knauf Insulation, pro-izvedena po postopku ECOSE® Technology, je prejela certifikat Indoor Air Quality, ki dokazuje, da njena vgradnja izbolj{uje kakovost zraka v notranjih pro-storih (mansarde, predelne stene), saj namesto fenol formaldehidnih veziv vsebuje veziva na bio osnovi .

Izbira pravih izolacijskih materialov in izvedba je pomembna.

STRANKAM JE NAJPOMEMBNEJŠI VPLIV NA ZDRAVJE

in tehni~ne karakteristike. Tako nam je na vpra{anje, kaj je pri izbiri izolacijskih materialov najpomembnej{e za investitorje odgovoril dolgoletni izvajalec suhomontažerskih del, Nermin Mahmutovi~. Povedal nam je tudi, da so stranke omenjeni izolacijski material zelo dobro sprejele. Prednosti vidijo predvsem v tem, da je manj pra{nih delcev v prostoru, kar je {e posebnega pomena v primeru, ~e je objekt ob vgradnji že naseljen. Prednost je tudi dejstvo, da ni prisotnega vonja ob vgradnji in kasnej{em bivanju v prostorih.Vse ve~ je strank, ki jim ni vseeno kak{ne materiale bodo imeli vgrajene v hi{i in na kak{en na~in so ti materiali proizvedeni. Zadnje ~ase pa jih zanima tudi vpliv izdelka in proizvodnega procesa na okolje.

POMEMBNO ZA IZVAJALCE

»Ob prvem stiku z izolacijo je bil že sam ob~utek bolj prijeten in tudi neprijetnega vonja ni bilo. Ob vgradnji izolacije je bilo na tleh veliko manj ostankov in vlaken. Tudi neprijetnega srbenja in draženja kože ni bilo ve~ zaznati. Vse ve~ je strank, ki jim ni vseeno kak{ne materiale bodo imeli vgrajene v hi{i in na kak{en na~in so ti materiali proizvedeni«, pravijo izvajalci, ki jim je novi material vse bližje zaradi lastnosti kot so: ne draži kože, ne srbi, je brez vonja, je prijeten za rokovanje ter se z lahkoto reže.

POMEMBNO ZA GRADITELJE

^e po eni strani izvajalci cenijo navedene lastnosti, pa pravo dodano vrednost materiala prina{a lastnost, ki je najpomembnej{a uporabnikom prostorov, kjer je material vgrajen. To je dejstvo, ki ga je materialu prineslo novo vezivo na naravni osnovi in sicer gre za certificirano lastnost materiala, da izbolj{uje kakovost zraka v prostorih, kjer je vgrajen. Na vpra{anje, kaj jih je prepri~alo, vpra{ani odgovorijo: »Odlo~itev ni bila težka. Ob iz~rpni in stro-kovni predstavitvi izolacijskih materialov Knauf Insulation, izdelanih na podlagi Ecose Tehnology v ~lankih, smo takoj zaznali, da je to prava izolacija za na{o hi{o in na{o življenjsko vizijo zdravega in naravnega bivalnega okolja«.

STE VEDELI!

ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE ■ ECOSE

POMEMBNO ZA VSE

»U~inki izolacije mansarde so bili zaznavni nemudoma. Poleti je v hi{i prijetno hladno, ob toplem domu preko zime pa je spomladi viden tudi o~iten prihranek kurilnega olja ali drugega energenta. Po-raba se drasti~no zmanj{a«. Material ugodno vpliva na mikroklimo in po~utje v objektu. Z izbiro pravih izolacijskih izdelkov pa se nam tudi finan~ni vložek hitro pozitivno vra~a. Ob izbiri izolacijskih ma-terialov Knauf Insulation (ECOSE® Technology) pa boste bivali tudi z dobrim ob~utkom, da ste dodali svoj prispevek k varovanju okolja.

IZOLACIJA »ECOSE« PREPRI^ALA ŠTEVILNE INVESTITORJE

Nova generacija mineralne izolacije iz podjetja Knauf Insulati-on, ki je proizvedena po inovativnem postopku na osnovi na-ravnih komponent, je v zadnjih dveh letih postala eden vodilnih izolacijskih materialov na trgu. Tako novograditelji, kot tisti, ki urejajo in prenavljajo obstoje~a podstre{ja so v novi izolaciji prepoznali optimalno kombinacijo toplotne izolativnosti, narav-nosti, udobja in ugodja bivanja.

Vpra{ali smo jih kateri argumenti so jih prepri~ali?■ Material v celoti naraven■ Cenovno popolnoma konkuren~en■ Izbolj{uje kakovost zraka v prostoru

(Certifikat Indoor Air quality)■ Je nedraže~ in prijeten na otip

6

1 . NAGRADAGREENOVATIONza izdelke Knauf Insulation ECOSE® Technology

Biti naraven je za nas naravno .Steklena volna proizvedena po postopku ECOSE® Technology, je namenjena izolaciji podstre{ij in predelnih sten in pri tem zmanj{uje porabo energije, izbolj{uje kakovost zraka v prostoru in je prijetna za rokovanje in delo.

Najbolj{i proizvod

zelenega gospodarstva!

Izolacija ECOSE – ZA INVESTITORJE:■ izbolj{uje kakovost zraka v prostoru■ je naravna■ je var~na■ je požarno varna■ je zvo~no izolativna■ je cenovno konkuren~na

ZA PROJEKTANTE:■ naravna■ izbolj{uje kakovost zraka v prostoru■ vklju~ena v program KI Energija■ visoka toplotna izolativnost

(zadosti zahtevam PURESA)■ inovativen in trajnosten izdelek■ svetovno preizku{ena uspe{nica

Izolacija ECOSE – ZA IZVAJALCE:■ je prijetna za delo■ ne pika■ se ne pra{i■ se z lahkoto reže■ je komprimirana v role■ nizki transportni stro{ki

FASADE ■ FASADE ■ FASADE ■ FASADE ■ FASADE ■ FASADE ■ FASADE ■ FASADE

VARNOSTNI VIDIKI IZOLACIJSKIH MATERIALOV!

Poleg toplotne izolativnosti nam mora fasada zagota-vljati tudi varnost – v prvi vrsti požarno varnost, hkrati pa mora hi{a tudi dihati . Vse to je omogo~eno z naravno izolacijo iz kamene volne .

^eprav mnogi verjamejo, da fasade nimajo nobenega ali imajo majhen vpliv na {irjenje požara v stavbah, so tri mednarodne strokovne institucije na javnem preizkusu v Zagrebu dokazale ravno nasprotno .

Na javnem preizkusu, ki je bil del mednarodnega seminarja Fasade v požaru, se je zbralo ve~ kot 200 strokovnjakov, predstavnikov za-konodajne in izvr{ilne oblasti, medijev, industrije in uglednih gostov iz 26 držav. Med aktivnim udeleženci preizkusa je bil tudi Zavod za gradbeni{tvo iz Ljubljane.

Predstavnica organizatorjev iz Fakultete za gradbeni{tvo je pouda-rila, da je cilj tega mednarodnega seminarja dvigniti raven zavesti strokovne javnosti, tistih, ki sprejemajo odlo~itve, in {ir{e javnosti o vplivu fasad na tveganje pojava in {irjenja požara po stavbah, {e posebej ob energetskih prenovah. »Danes imamo v stanova-njih, pisarnah in nasploh v stavbah mnogo ve~ vnetljivih materialov kot kadarkoli prej« je nadaljevala, ko je poja-snjevala vpliv teh materialov na {irjenje požara iz notranjosti stavbe skozi okno na zunanjo fasado le v nekaj minutah. Odvisno od vrste fasade, je dodala, se ogenj lahko raz{iri na okoli{ka stanovanja.

PREIZKUS NA TREH VZORCIHVzorci so bili enaki v vsem, razen v eni pomembni sestavini, in sicer vrsti toplotno-izolacijskega materiala. Vsi so bili izvedeni s klasificira-nimi fasadnimi sistemi; ■ prvi z gorljivo izolacijo (EPS) B s2 d0, ■ drugi z gorljivo izolacijo (EPS) B s2 d0 + horizontalno protipožar-

no pregrado iz kamene volne, ■ tretji vzorec pa je bil izveden z negorljivo izolacijo (kamena

volna) A2 s1 d0.

PREIZKUS JE PRESTALA LE KAMENA VOLNA

Vsi vzorci so bili zažgani hkrati. Poglejmo rezultate:■ Med preizkusom je vzorec z EPS izolacijo popolnoma zgorel in

požar se je raz{iril preko fasade po celi vi{ini zidu že 15 minut po izbruhu. Med tem ~asom so povabljenci lahko videli velike koli~ine ~rnega toksi~nega dima, ki je nastal zaradi izgorevanja vnetljivih materialov. Ne smemo pozabiti, da statistike kažejo, da 8 od 10 smrtno ponesre~enih ljudi v požaru, umre pravzaprav zaradi zadu{itve s strupenimi plini in ne zaradi ognja.

■ Protipožarna pregrada, izdelana iz negorljivega materiala, bi mo-rala med nadstropji imeti vlogo horizontalne protipožarne pregra-de. Preizkus je pokazal, da pregrada ne more u~inkovito ustaviti njegovega {irjenja. Poleg tega je nevarnost strupenih plinov, ki jih oddajajo gorljive fasade, {e vedno zelo visoka.

■ Požar na tretjem vzorcu se ni raz{iril ~ez fasado zaradi nevnetljive izolacije (kamena volna), konstrukcija zidu je ostala nepo{kodovana .

POMEMBNOST PRAVILNE IZBIRE IZOLACIJSKEGA MATERIALA

Preizkus je pokazal, kako zelo je pomembna izbira materiala za fasade. Preizku{anje je pokazalo, ■ da se fasade izvedene z EPS-om, danes zelo popularne,

oziroma najbolj izvajane fasade s cenej{o izolacijo iz gorljivega materiala porazno obna{ajo v požaru,

■ medtem ko je na vzorcu v katerem je uporabljena negor-ljiva izolacija, mineralna oziroma kamena volna, po{kodovan samo zaklju~ni sloj in kar je {e bolj bi-stveno, požar se ni raz{iril na sosedna nadstropja . To je pomemben faktor v stavbah, v katerih je v primeru požara klju~na varna in hitra evakuacija velikega {tevila ljudi.

Zaradi tega je treba posebej misliti na to, ne le pri novo-gradnjah, temve~ tudi pri energetskih obnovah .

NAMESTO ZAKLJU^KA

Izpostavimo torej lahko le dve dejstvi:

Eksponat z gorljivo izolacijo (EPS)11. minuta požarnega preizkusaPožar preide na fasado, izolacija gori, se topi in kaplja

Posledice v praksi:■ minimalna možnost pravo~asne

intervencije gasilcev■ zmanj{ana možnost evakuacije

stanovalcev■ spro{~ajo se ogromne koli~ine

dimnih plinov■ nevarnost zastrupitve stanovalcev

zaradi strupenih plinov■ popolno uni~enje fasade/objekta

Eksponat z negorljivo izolacijo (kamena volna)Požar ne preide na fasado, izolacija ne zagori

Posledice v praksi:■ izolacija ne zagori■ ogenj se ne raz{iri

in se samodejno pogasi ■ evakuacija stanovalcev

je nemotena

7

ŠOLA IZOLIRANJA ■ ŠOLA IZOLIRANJA ■ ŠOLA IZOLIRANJA ■ ŠOLA IZOLIRANJA

Prijeten pa je samo v primeru, ~e streho oz. stre{no konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo. Pomeni, da ustrezno sestavimo in vgradimo elemente, ki nas lo~ujejo od nev{e~nosti iz okolice, kot so temperaturna nihanja, mraz, vro~ina. Zato mora stre{na konstrukcija prepre~evati nastajanje kondenza - vode, ki lahko trajno in relativno hitro uni~i konstrukcijo.

PRAVILEN SESTAV STREHEPoleg stre{ne kritine, ki na gradbeno-fizikalne lastnosti strehe nima vpliva, so za stre{no konstrukcijo bistvenega pomena osnovni sloji, tipi~ni za vsako pravilno sestavo strehe:

■ zra~ni kanal (zagotavlja prezra~evanje konstrukcije)■ sekundarna kritina (dodatno prepre~uje vdor vode v konstrukcijo)■ IZOLACIJA (toplotno, zvo~no in požarno izolira)■ parna zapora ali ovira (uravnava prehod vodne pare)

Sloj, ki primarno zagotavlja ugodje v prostoru in energijsko var~nost objekta, je izolacija. Sodobni in tehnolo{ko dovr{eni izolativni materiali pa ne služijo zgolj toplotni izolaciji. Združujejo celo vrsto lastnosti, od tehni~no-fizikalnih do prakti~nih. So negorljivi, zvo~no izolirajo, so trajni in dimenzijsko obstojni, zdravju prijazni, enostavno jih je vgraditi in so seveda ekonomi~no sprejemljivi .

IZBIRA IZOLACIJE Z ARGUMENTIIzbirajmo izolacijo, ki nam prina{a dodano vrednost. ^e vemo, da je trenutno na trgu možnost nakupa izolacijskega materiala brez fenol-formaldehidnih veziv, posežimo po njem, saj je to za notranje prostore izjemnega pomena. Omenjeno izolacijo predstavljajo filci iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE® Techno-logy – gre za novost, ki jo sicer že množi~no uporabljajo tako v ZDA kot tudi po Evropi. Material rjave barve je z novo tehnologijo vezivnih sredstev postal prijeten za rokovanje, ne srbi in ne draži kože in je z vidika vgrajevanja bistveno prijetnej{i za rokovanje. Z vidika uporabnika pa dodano vrednost prina{a certifikat Indoor Air Comfort, ki potrjuje, da njegova vgradnja izbolj{uje kakovost zraka v prostoru.

KATERE TIPE IZOLACIJE UPORABITI?Za izolacijo med {pirovci uporabljamo izolacijska filca Unifit 032 ali 035. Pri vgradnji v obi~ajne razpone med {pirovce jih ni potrebno dodatno fiksirati, so samonosni in dodatno ozna~eni z linijami za enostavnej{e rezanje. Kjer imamo prostora dovolj (med {karniki, pod {pirovci), lahko vgradimo tudi klasi~en filc Classic 040.

Spodnja tabela prikazuje potrebne debeline za enakovreden u~inek po razli~nih kriterijih:

KAJ PA ZRAKOTESNOST IN VLAGA?Poleg izolacije je v stre{no konstrukcijo potrebno pravilno namestiti {e sekundarno kritino in predvsem parno zaporo ali oviro. Sekundarna kritina v obliki paropropustne folije je najve~krat domena krovcev in njena vgradnja je lahko izvedena prosto preko {pirovcev, na lesenem opažu ali na drugih nosilnih izolacijah. Variante brez folij se zaenkrat niso najbolje obnesle.

POMEMBNO! Sekundarna kritina je kvalitetna paropropustna folija, pravilno položena in zlepljena. Izolacijo potem lahko v vsakem primeru vgrajujemo tesno do zgornjih slojev brez t.i. drugega zra~nega kanala.

Je pa zelo pomembno, ali je streha podeskana oz. ima preko {pirovcev kak{en drug parozaporni material. Ti namre~ prepre~ujejo izsu{evanje strehe po zimskem obdobju, zato moramo biti toliko bolj pazljivi pri vgradnji parne zapore. V teh primerih nikoli ne vgrajujemo parnih ovir, temve~ vedno zapore!

Kadar pa nad {pirovci in v zgornji sestavi nimamo parozapornih materialov pa priporo~amo parno oviro, ki zagotavlja difuzijsko bolj odprto konstrukcijo. To pomeni, da v konstrukciji prakti~no ne more priti do pojavljanja vlage. To je zelo pomembno za dolgo življenjsko dobo slojev konstrukcije in polno u~inkovitost izolacijskih slojev v konstrukciji. Pri izvedbi zrakotesne strehe priporo~amo re{itve s folijami in trakovi KNAUF INSULATION LDS.

deklarirana toplotna

prevodnost λ

potrebna debelina – PURES 2 –

U=0,20 W/m2K

potrebna debelina – za subvencijo –U=0,18 W/m2K

potrebna debelina – priporo~ene vrednosti –

U=0,15 W/m2K

Unifit 032 0,032 W/mK 16 cm 18 cm 22 cm

Unifit 035 0,035 W/mK 18 cm 20 cm 24 cm

Classic 040 0,040 W/mK 20 cm 24 cm 28 cm

LEKCIJA 1 Izolacija podstre{ja – mansardeStreha, najpomembnej{i del ovoja zgradbe v smislu za{~ite objekta pred zunanjimi vplivi, je v celinski arhitekturi pri ve~ini stanovanjskih objektov postavljena po{evno z lesenim ostre{jem – t .i . po{evna streha . Bivalna podstre{ja so tako imenovane mansarde (po francoskem arhitektu J . H . Mansartu), ki veljajo s svojo razgibanostjo za bolj prijeten in željen bivalni prostor .

8

Svetovanje za konkretne primere

svetovanje≤knaufinsulation .comali telefon 04 5114 105

www .knaufinsulation .si

ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 22

STARO – NEOBDELANO PODSTREŠJEê ostre{je sploh ni obdelano in se zadeve lotimo na novo - torej staro podstre{je spreminjamo v bivalno mansardo - sre~amo podobno situacijo kakor pri novogradnjah. Najpogostej{a razlika je v tem, da nimamo obstoje~ega zra~nega kanala in sekundarne kritine (folije). ê je kritina dotrajana in na koncu življenjske dobe, jo je najbolje zamenjati in isto~asno nad {pirovce vgraditi ustrezno sekundarno kritino - folijo (LDS 0,04) ter letve za prezra~evanje. Na skici lahko vidite tako situacijo v dveh izvedbah.

Skica 1: prezra~evana po{evna streha – leseno ostre{je na deskah

Parna zapora KNAUF INSULATION LDS 100KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035, 032 (npr. 10-12 cm)KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035,

032 (npr. 16 cm)Deske in paropropustna ter vodoodporna folija KNAUF INSULATION LDS 0,04

Skica 2: prezra~evana po{evna streha – leseno ostre{je

Parna ovira KNAUF INSULATION LDS 5 SilkKNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035,

032 (npr. 10-12 cm)KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035,

032 (npr. 16 cm)Paropropustna ter vodoodporna folija KNAUF INSULATION LDS 0,04

Skici 1 in 2 prikazujeta tudi postopek izolacije podstre{ja pri novogradnjah .

V primeru, da kritine {e nekaj ~asa ne nameravamo menja-ti, zra~nega kanala in folije pod njo pa seveda ob prvotni gradnji nismo vgradili, je možna simulacija prezra~evanega sistema. Tak{na opcija je ob natan~ni izvedbi lahko popolnoma korektna in funkcional-na, se pa lahko zgodi, da nam spodaj zmanjka prostora za zadostno debelino izolacije. V tem primeru izberemo bolj izolativen material (λ=0,032 W/mK), ki je že na trgu (Knauf Insulation Unifit 032).

Skica 3: po{evna streha – sanacija z notranje strani

Parna ovira KNAUF INSULATION LDS 5 SilkKNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035,

032 (npr. 10-12 cm)KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035,

032 (npr. 16 cm)Paropropustna ter vodoodporna folija KNAUF INSULATION LDS 0,04

STARO – OBDELANO PODSTREŠJEê je ostre{je izdelano in že ima vgrajeno toplotno izolacijo z oblogo, je nujno najprej preveriti kak{no je stanje obstoje~ih materialov. Sledi odlo~itev, iz katere strani se bomo obnove lotili in od tega je tudi odvisno s kak{nimi materiali. ê ugotovimo, da so obstoje~i materiali slabi ali po{kodovani, potem je najbolje, da se obnove lotimo celovito in smo spet pri zgornjem odstavku oz. skicah 1. in 2.

ê je notranja obloga dobra in je stanovanje pod njo funkcionalno, kritina pa potrebna zamenjave, je to idealna priložnost za dodelavo in izbolj{avo izolacije ostre{ja. Na skici 4 lahko vidite možnost dodelave strehe z zgornje strani. To je idealna re{itev brez posega v prostor in lahko predstavlja nadstandardno toplotno-izolativno re{itev ostre{ja. Sistem Termotop je toplotno izjemno stabilen, izolativen in tako kot vsi drugi sistemi s stekleno ali kameno volno Knauf Insulation, popolnoma negorljiv.

Skica 4: po{evna streha – sanacija z zunanje strani (Termotop)

Parna ovira KNAUF INSULATION LDS 5 SilkKNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe Unifit 035

(npr. 14-16 cm)Termotop (npr. 8-10 cm)Paropropustna ter vodoodporna folija KNAUF INSULATION LDS 0,04

Vsi v skicah predstavljeni produkti so del zrakotesnega izolacijskega sistema Knauf Insulation za lahke po{evne strehe in ob pravilni vgradnji predstavljajo toplotno, požarno in zvo~no za{~ito, skupaj z obveznimi zrakotesnimi in parodifuzijskimi lastnostmi .


LEKCIJA 2Izolacija podstre{ja – prakti~ni primeriKer so sanacije, rekonstrukcije in izbolj{anje toplotnega ovoja starih stavb v trenutni situaciji, tudi zaradi možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko-sklada, bolj aktualni ukrepi od novogradenj, smo nekoliko ve~ prostora namenili opisom konkretnih situacij obnove ostre{ij . Izolacija podstre{ja je prvi in najbolj smiseln ukrep za doseganje prihrankov pri rabi energije .

1 2

3

4

12

3

4

1 2

3

4

1

2

3

4

1

2

3

4

1

2

3

4

1

2

3

41

2

34

9




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 22


POSEBNOSTI SANACIJPri starej{ih objektih moramo upo{tevati vsa pravila stroke in se prilagajati dani situaciji. Upo{tevati moramo tudi zakonodajo, požarni zakon in tehni~no smernico. Klju~na je tudi izbira ustrezno kvalificiranega izvajalca - fasaderja.

Stare fasadne povr{ine so v~asih po{kodovane, konstrukcijsko imajo skoraj brez izjeme vrsto toplotnih mostov, stene so pozimi hladne in vsaj lokalno plesnive. V prvi vrsti se je zato potrebno sanacije lotiti celovito. Prvi korak je priprava zidne povr{ine, ki mora biti pred vgradnjo toplotne izolacije ~ista in trdnostno ustrezna. Sledi bistveni del – vgradnja toplotno visokou~inkovite izolacije, ki starih zidov difuzijsko ne zapira, torej mora biti paropropustna. V smislu trajnostne izvedbe in požarne varnosti mora biti izolacijski material negorljiv, kar hkrati zagotavlja tudi varnost in udobje bivanja.

IZOLACIJSKA REŠITEVToplotno-izolacijske plo{~e Knauf Insulation FKD-S so idealna izbira in ustvarjajo kot sestavni del fasade ugodno bivalno klimo in bistveno zmanj{ajo porabo energije v objektu. Plo{~e so priro~ne za delo ter se vgrajujejo po principu lepljenja in dodatnega mehanskega pritrjevanja, kar je pri sanacijah obvezno. Njihova toplotna prevodnost je nizka (λ = 0,036 W/mK), razpon debelin je od 60 mm do 240 mm, razred gorljivosti je A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material). Kamena mineralna volna je paropropusten, trajno dimenzijsko stabilen material, ki je kot tak odporen na mikroorganizme. Kvalitetno izvedena fasada na kameni mineralni volni je tako kompakten in trajen sistemski izdelek. Poudarjamo nujnost izbire sistemskih fasadnih materialov (gradbena lepila, pritrdila, armirni materiali in zaklju~ni sloji). Plo{~e Knauf Insulation FKD-S so kompatibilne s certificiranimi fasadnimi sistemi na slovenskem trgu. (ETAG 004)

TIPI^NI SESTAVI STAREJŠIH ZIDOVPoglejmo si nekaj tipi~nih sestav starej{ih zidov in efekt z vgradnjo ustrezne debeline izolacijskih plo{~ Knauf Insulation FKD-S:

Kot je razvidno iz tabele, so vsi neizolirani zidovi dale~ od dana{njih minimalnih zahtev o toplotni prehodnosti za zunanje stene, ki je z novim Pravilnikom o u~inkoviti rabi energije dolo~ena z U ≤ 0,28 W/m2K. Omenim naj {e, da so pri vseh obravnavanih zidovih velik problem linijski in to~kovni toplotni mostovi, ki jih v preteklosti skoraj nih~e ni znal docela re{iti.

Predlagana debelina toplotno-izolacijskih plo{~ Knauf Insulation FKD-S je v vseh primerih vsaj 12 cm, zaželjene pa so vi{je debeline, zlasti ~e sku{amo obnovo konceptuirati kot nizkoenergijsko. Dejstvo je, da že z relativno majhno debelino dosežemo izreden efekt. V vseh primerih se toplotna prehodnost U zmanj{a za najmanj 3x . Posledi~no se tudi izgube skozi te stene zmanj{ajo za najmanj 3x in konkreten prihranek pri ogrevanju je zagotovljen . Izolacija fasade je investicija, kjer je dolgoro~ni donos zagotovljen .

Z uporabo plo{~ Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) najmanj debline 12 cm, ste upravi~eni do nepovratnih sredstev Eko Slada (po pogojih razpisa), ki zna{ajo 12 EUR/m2 .

S sanacijo fasade ne re{ujemo samo problema energetske u~inkovitosti, pa~ pa tudi konstrukcijske, sociolo{ke in okoljske probleme. Objekt s kakovostno sanirano fasado bo tako trajnostno zadovoljiv, pri ~emer se je potrebno zavedati neugodne bivalne klime, onesnaževanja okolja in odvisnosti od energetskih virov, ki so zna~ilnosti starej{ih, energijsko potratnih objektov. Z novim, kvalitetnim toplotno in požarno-izolacijskim fasadnim sistemom tudi globalno doprinesemo ko{~ek nujno potrebnega za prihodnost.

LEKCIJA 3Sanacija fasade – nujna in varna naložbaToplotna izolacija zunanje stene je najpomembnej{i element pri toplotni za{~iti stanovanjskih stavb . Toplotne izgube skozi zunanje stene v povpre~ju predstavljajo okrog 40 % vseh toplotnih izgub objekta, pri objektih z rekuperiranim prezra~evanjem pa {e ustrezno ve~ . Zato mora biti izolacija fasade ustrezno na~rtovana in izvedena, narejena iz kakovostnih materialov ter z zadostno debelino toplotno-izolacijskega materiala .

obstoje~a sestava zunanjega zidu

obstoje~a toplotna prehodnost U

predlog sanacije - debelina FKD-S

dosežena toplotna prehodnost U

omet + opeka + omet (skupaj 38 cm)

> 1,2 W/m2K 12 cm < 0,25 W/m2K

omet + modularni blok + toplotni omet (skupaj 40 cm)

> 1,0 W/m2K 12 cm < 0,23 W/m2K

omet + plin. beton (siporex) + omet (skupaj 34 cm)

> 0,6 W/m2K 12 cm < 0,20 W/m2K

10




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20

Vsak vesten investitor se mora zavedati, da je fasada klju~en element ovoja zgradbe, ki mora dolga leta prena{ati ekstremne vremenske obremenitve. Zato ni vseeno, kaj nam nekdo s pretvezo ugodne cene ''namaže'' na zid. Po zakonu o gradbenih proizvodih morajo vsi kompozitni toplotno izolacijski fasadni sestavi (ETICS) imeti ustrezen certifikat (ETAG 004), s ~emer ponudnik fasadnega sistema* dokazuje osnovno kvaliteto in garancijo za materiale. Seveda nam to pomaga samo, ~e izberemo kvalitetnega izvajalca.

*CERTIFICIRAN FASADNI SISTEM: natan~no definirani materiali posameznega proizvajalca (ponudnika) za izvedbo to~no dolo~ene fasade − razli~nih sistemov ni mogo~e kombinirati!

Poleg kvalitetne izvedbe detajlov moramo pri novogradnjah ob izbiri sistema upo{tevati tudi paropropustnost, požarno varnost in trajnostni vidik uporabljenih materialov, pri ~emer je izolacija vsebinsko najpomembnej{i del sistema. Izberimo re{itev, ki nam bo prina{ala dolgoro~no zadovoljstvo, minimalno vzdrževanje in varnost.

Toplotno- in požarno-izolacijske lamele Knauf Insulation FKL (FPPL) so {e vedno idealna izbira za ve~ino novogradenj. V primeru kvalitetnih zid nih povr{in je njihova vgradnja s celopovr{inskim lepljenjem relativno enostavna in predstavlja najbolj kompaktno izvedbo v segmentu visoko u~inkovitih fasadnih izolacij. Razpon debelin je teoreti~no neomejen, v praksi pa jih vgrajujemo tudi do debeline 300 mm.

Druga možnost izbire kakovostnega izolacijskega materiala so v prej{nji lekciji predstavljene plo{~e Knauf Insulation FKD-S. Kot vsi na{i produkti iz mineralne volne za gradbeni{tvo so tudi fasadne lamele in fasadne plo{~e razreda gorljivosti A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material) in skupaj z drugimi fasadnimi materiali zagotavljajo najve~jo možno požarno varnost. To je definirano v vseh že prej omenjenih certifikatih, ki so zahtevani za fasadne sisteme. Oba na{a fasadna produkta, lamele in plo{~e, so sestavni del skoraj vseh poznanih certificiranih fasadnih sistemov! Kvalitetno izveden sistem fasade na kameni mineralni volni je torej trajen izdelek .

Poglejmo si nekaj tipi~nih sestavov, smiselnih za na~rtovanje novogradnje z ustreznimi debelinami fasadnih izolacijskih lamel Knauf Insulation FKL:

Zgornja tabela prikazuje razli~ne osnove in debeline fasadnih lamel za priporo~eno vrednost U ≈ 0,20 W/m2K pri novogradnjah.

* to~ne vrednosti se izra~unajo za dolo~eno sestavo

Za dosego enakega izolativnega u~inka imamo lahko, odvisno od osnovnega zidu, enako u~inkovito izolacijo razli~nih debelin. To je logi~no, saj je nek tehnolo{ko dognan gradbeni element (zidak, montažna stena), lahko bistveno bolj izolativen od navadnega ''modularca''. Se pa pojavi vpra{anje smiselnosti oz. meje ekonomi~nosti pri izbiri osnovnih materialov. Predvsem debelej{i zidovi (nad 30 cm) so precej dražji in vzamejo ve~ prostora. Resda so bolj izolativni, a fasado je v vsakem primeru treba narediti in debelina izolacije ni bistvena pri njeni ceni.

Sama izvedba fasade se tudi bistveno ne razlikuje glede na razli~ne debeline izolacije. Pri ve~jih debelinah (>20 cm) je sicer potrebno dodatno mehansko pritrjevanje tudi pri vgradnji lamel, vendar to ne pomeni izdatnega vpliva na ceno izvedbe fasade. Debelina naj se vedno na~rtuje skladno s konceptom objekta, upo{tevajmo pa tudi, da bodo zahteve zakonodaje glede energetske u~inkovitosti stavb v prihodnosti {e ostrej{e .

Za celovito in kakovostno izvedbo fasade je potrebno nemalo znanja in izku{enj. Osnovni principi - celopovr{insko ali pasovno lepljenje, potapljanje mrežice, diagonalno armiranje, vogalniki - so sicer razumljivi, a se v vsakem primeru pojavi {e veliko drugih pravil in detajlov, ki jih je treba ustrezno re{iti. Le na tak na~in bo fasada res odigrala svojo vlogo z zagotovljenim u~inkom. Zato izbirajte sistemsko certificirane materiale in usposobljene izvajalce.


LEKCIJA 4Novogradnje – oblecimo jih kakovostno^e smo pri prenovah vsaj delno omejeni s tehni~nimi re{itvami pri vgradnji izolacijskih materialov, imamo pri na~rtovanju novih objektov bistveno ve~ možnosti za pravilne in popolne re{itve . Danes nam je omogo~eno enostavno izpolnjevanje tako zahtev novega Pravilnika o energetski u~inkovitosti v stavbah kot tudi preseganje teh zahtev v nizkoenergijsko in pasivno na~rtovanje . Brez težav namre~ vgrajujemo tudi fasadne izolacije debelej{e od 20 cm . Posebno pozornost pa je pri vgradnji vedno treba posvetiti izvedbi detajlov in izbiri certificiranega fasadnega sistema .

osnovni zid priporo~ena debelina izolacije FKL

dosežena toplotna prehodnost U*

modularni blok − 29 cm 16 cm ≈ 0,20 W/m2K

izolacijski ope~ni blok − 30 cm 12 cm ≈ 0,20 W/m2K

penjeni beton (siporex) − 30 cm 8 cm ≈ 0,20 W/m2K

montažna sestava z izolacijo − 20cm 6 cm ≈ 0,20 W/m2K

11




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20


TLA MED ETAžAMINaju~inkovitej{a re{itev za prepre~itev {irjenja udarnega zvoka v talnih konstrukcijah je uporaba kamene mineralne volne in plavajo~ega poda. Plavajo~i podi so cementni estrihi ali suhomontažni gotovi estrihi. V obeh primerih pod estrihom in na osnovno medetažno konstrukcijo lahko vgradimo ustrezno mineralno volno. Bistvena prednost mineralne volne je, da je ravno prav mehka oz . elasti~na za efekt du{enja udarnega zvoka in isto~asno ravno prav trda, da je izvedba estriha in njegova uporaba možna . Za zagotavljanje zadostne zvo~ne izolativnosti talne konstrukcije lahko zado{~a že 2 cm vgrajene kamene volne, priporo~ena debelina za zagotavljanje optimalnih rezultatov pa je 5 cm pri cementnih estrihih in 4 cm pri suhomontažnih izvedbah . Konkretno re{itev pogojujeta koncept prostora ali razpoložljiva vi{ina. Pri novogradnjah se najve~krat projektirajo klasi~ni cementni estrihi, ki nimajo posebnih omejitev in kamor brez težav vgradimo cevi za talno ogrevanje. Suhi estrihi so aktualni predvsem pri prenovah ali pomožnih prostorih.

TLA NA TERENU ALI NAD NEOGREVANO KLETJOZa toplotno za{~ito talnih konstrukcij je potrebna bistveno ve~ja debelina izolacij kot je bilo omenjeno v prej{njem odstavku na temo zvoka. Knauf Insulation talne izolacijske plo{~e je pod estrihe možno vgrajevati tudi do debeline 20 cm, vendar moramo biti pri tem pazljivi pri izbiri ustreznih izolacijskih plo{~ in tudi pri izvedbi estriha. Skupna debelina se nam tako lahko izdatno pove~a. Zato se v primerih nad kletmi raje poslužujemo dodatne toplotne izolacije na stropu v kleti, pod estrihom pa izvedemo enako izolacijo kot v etažah. To je bolj ekonomi~na in enako u~inkovita za{~ita.

Na terenu moramo uporabiti ve~je debeline izolacije pod estrihi (v kolikor ni objekt na~rtovan v pasivnem standardu in je izolacija vgrajena že pod talno plo{~o), zato smo v podjetju razvili posebne talne plo{~e z oznako Knauf Insulation DF - ve~jih debelin

in ve~je trdnosti. Opcija je tudi uporaba plo{~ iz ekstudiranega polistirena (xps) Polyfoam, ki imajo izredno visoko tla~no trdnost. Nemalokrat velja zmotno mi{ljenje, da bomo najbolje naredili ~e pod estrih vgradimo ~im tr{i polistiren, kar pa ni res, kot tudi ni res, da je to bolje v primeru izlitja vode. Vedeti moramo, da trdi in celi~no zaprti materiali prakti~no ne du{ijo zvoka in zelo otežujejo morebitno izsu{evanje s prepihovanjem. Seveda pa so nepogre{ljivi v industrijskih in povoznih tlakih.

Izolacijski material, ki ga vgradimo v pode pod razli~ne vrste estrihov in oblog,vidimo samo v fazi vgradnje. ^utimo pa jih skozi celotno življenjsko dobo objekta. Zato ni vseeno, kako in s katerimi materiali so podi izvedeni in izolirani. ^e govorimo o izolaciji, naj ima ta pa~ dobre izolacijske sposobnosti. To pa ni zgolj toplotna izolacija, saj smo ugotovili, da je nemalokrat na prvem mestu sposobnost zvo~ne izolativnosti. Kamena volna je vsekakor razred zase na podro~ju zvo~ne izolativnosti z dolgoro~nim u~inkom.

LEKCIJA 5Talne konstrukcije – toplotna in zvo~na izolacijaTla v tej lekciji obravnavamo kot bivalne povr{ine v zgradbah, po katerih hodimo . To so tla na terenu ali nad neogrevano kletjo ter tla v etažah . Za vse talne konstrukcije velja, da morajo biti primerno toplotno in zvo~no izolirane . Pri medetažnih konstrukcijah je bistvenega pomena prav zvo~na izolacija, saj prehoda toplote prakti~no ni, pri tleh na terenu ali nad neogrevano kletjo pa je v prvi vrsti potrebna dobra toplotna izolacija . Hladna tla so namre~ zelo neudobna za bivanje, poleg tega pa jasno nakazujejo na prekomerne toplotne izgube .

izolacija tal med etažami

izolacija poda

na terenu

izolacija tal pri talnem

ogrevanju

izvedba shomontaž-nega estriha

suhomonta-žna izvedba izolacije tal na podkon-

strukciji

izolacija tal na ne-

ogrevanem podstre{ju

izolacija tal z ve~jimi

obremenitva-mi (industrija)

TPS TPSTDFTP, TPSDP-3,Classic

040

IZDELKI KNAUF INSULATIONza izolacijo podnih konstrukcij

DF Polyfoam

Izvedba izolacije tal pri talnem ogrevanju

Izolacija poda na terenu

12




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 21

Izvedba izolacije tal na podstre{ju velja za najbolj enostaven in hkrati najbolj u~inkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Naj gre za novogradnjo ali sanacijo, vedno se sre~amo z enostavnimi in relativno velikimi povr{inami, preko katerih prehaja toplota. Zado-stna toplot na izolacija je zato klju~na za velik prihranek energije celotnega objekta. Novi PURES 2 predpisuje najve~jo dovoljeno toplotno prehodnost U≤0,20W/m2K za strop proti neogre-vanemu prostoru oz. za tla na neogrevanem podstre{ju. ê pa želite v primeru obnove dobiti subvencijo Eko sklada, je zahteva {e nekoli-ko strožja - λ/d - razmerje mora biti namre~ manj{e od 0,18W/m2K. Logi~no, saj gre pri pravilniku za minimalne zahteve – minimalno pa nikoli ni dovolj. V praksi to pomeni približno 20 cm toplo-tne izolacije, odvisno od njene u~inkovitosti oz . toplotne izolativnosti . Kateri tip izolacije izbrati, je odvisno od izvedbe in na~ina vgradnje. V osnovi poznamo pohodno (uporabno) in nepoho-dno (neuporabno) varianto izvedbe izolacije tal na podstre{ju.

Najprej se je treba vpra{ati, za kaj bomo podstre{je upo-rabljali . Nemalokrat v preteklosti so kljub neuporabnosti podstre{ja tam vgrajevali {e t.i. za{~itne betonske estrihe preko izolacijskih materialov. Izolacije je bilo seveda ob~utno premalo, estrih pa ni služil ni~emur. Torej, ~e podstrehe ne uporabljamo, je zagotavljanje poho-dnosti brez smisla. Zelo smiselna, ~e že ne nujna na podstre{ju pa je seveda vgradnja negorljivih izolacijskih materialov .

POGLEJMO SI VARIANTE:

1. Neuporabno in v celoti nepohodno podstre{je enostavno pomeni, da po tleh položimo mehki izolativni filc. V primeru lesenega ostre{ja pod izolacijo položimo {e parno oviro (LDS 5 Silk), na beton pa ni treba položiti ni~esar.

Naredili smo vse. Primeren produkt: steklena volna Knauf Insulation Classic 040 ali Unifit 035 ali kamena volna Knauf Insulation DP-3 .

2. V praksi se najve~krat sre~amo s kombinacijo - podstre{je se ne uporablja, vendar je tam dimnik, okno in mogo~e {e kak{na antena, zato mora biti del podstre{ja pohoden. Smiselno in zelo ekonomi~no je v tak{nem primeru pohodno narediti zgolj revizijsko pot, drugje pa zgolj položimo izolacijo. Torej dejansko kombiniramo opisani varianti1. in 2. - pohodni del s trdimi DF plo{~ami iz kamene volne in pohodnim slojem, nepohodni del pa z mehko stekleno volno Classic 040 ali Unifit 035. V tem primeru vedno predhodno po celotni povr{ini položimo parno oviro LDS 5 Silk.

Vse opisane variante lahko prikažemo s sliko spodaj:

3. ê nam podstreha služi kot pomožni prostor (skladi{~e), jo moramo napraviti pohodno. Na tla najprej položimo parno zapo-ro/oviro, nato trde izolacijske plo{~e in preko njih suhomontažne pohodne plo{~e. Najbolj elegantna je uporaba plo{~ iz kamene volne Knauf Insulation DF in npr. Vidifloor ali OSB plo{~. (V obeh primerih pod izolacijo položimo parno oviro LDS 5 Silk.

Poglejmo si {e zahtevane debeline za pridobitev subvencije Eko sklada, glede na izbrano varianto:

Kakorkoli se bomo torej lotili na{ega starega podstre{ja ali novogradnje, moramo najprej vedeti za kaj ga bomo dejansko uporabljali. Pozorni bodimo na pravilno vgradnjo ustreznih folij - parnih zapor in ovir. ê niste prepri~ani, nas pokli~ite. In predvsem ne pozabite na kvalitetne izolacijske produkte, ki niso samo toplotni, temve~ tudi zvo~ni in predvsem požarni izolatorji z zagotovljenim donosom .


LEKCIJA 6Izolacija nebivalnega podstre{jaVrnimo se na za~etek – na podstre{je, vendar ne bivalno . Mnogo je namre~ tudi podstre{ij, ki so namenjena zgolj sama sebi in služijo kot servisni ali skladi{~ni prostori . V tak{nih primerih je ogrevanje podstre{ij nesmiselno, zato se izolacije ne vgrajuje v ostre{je, ampak v zadnjo konstrukcijo, ki meji na neogrevan prostor . Izoliramo torej zadnjo plo{~o oz . stropno konstrukcijo proti podstre{ju, najve~krat tla na podstre{ju .

zahteva za subvencijoλ/d ≤ 0,18 Wm2K

Classic 040 ali DP-3λ=0,040 W/mK

Unifit 035λ=0,035 W/mK

DFλ=0,037 W/mK

ustrezna standardna debelina v cm

24 cmkombinacija 12+12

20 cmenoslojno 20

22 cmkombinacija 10 +12

13




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20, 21, 22

Kleti so obi~ajno neogrevani prostori, pogosto s hladno garažo. Stropovi najve~krat niso posebej izolirani, v zgornji etaži pa je pod tlakom minimalna debelina toplotne izolacije. Tla v bivalnih prostorih nad tak{no tipi~no kletjo so v zimskem ~asu hladna in zelo neprije-tna za bivanje.Izvedba izolacije na stropu kljub relativno nezahtevnemu posegu zahteva nekaj ve~ spretnosti. Lepljenje ali mehansko pritrjevanje na stropove lahko opravimo sami ali pa delo prepustimo mojstrom. Seveda pa je prav, da poznamo na~ine izvedbe.

IZBIRA IZOLACIJE IN NJENE DEBELINEGlede debeline pravilnik (PURES) predpisuje najve~jo dovoljeno to-plotno prehodnost U<_ 0,35W/m2K za tla proti neogrevanemu prosto-ru oz. U<_ 0,30W/m2K za tla proti neogrevanemu prostoru s talnim gretjem. ^e predpostavimo 5 cm pod tlakom že vgrajene izolacije (približno 0,60 W/m2K) pomeni, da moramo spodaj na stropu dodati {e najmanj 8 cm izolacije. Ta naj bo u~inkovita v toplotno-izolativnem smislu in naj bo negorljiva - za stropove garaž je to zakonska zahteva!Konstrukcijske zahteve so preproste. Strop naj bo vizualno in trdnostno sprejemljiv. To obi~ajno ne predstavlja posebnih zahtev, saj stropa v garažah in kleteh ne na~rtujemo s posebnimi vizualnimi nameni, za normalno uporabo pa tudi ne potrebujemo betonske trdnosti.

IZVEDBENE REŠITVEV podjetju Knauf Insulation vam za te namene ponuja-mo dve možnosti . Obe sta energetsko u~inkoviti, negor-ljivi, trdnostno ustrezni, estetski in ekonomi~ni .

1 . Vgradnja izolacijskih lamel FKL na na~in kot pri kon-taktnih fasadah . Izolacijske lamele FKL (FPPL) na strop nalepimo z gradbenim lepilom. Stropna povr{ina mora biti ustrezno pripravljena, trdna in ~ista. Uporabimo katerokoli gradbeno lepilo za fasade, lepimo z zobato gladilko po celotni povr{ini in po potrebi naknadno mehansko pritrdimo s fasadnimi sidri. Preko vgrajene izolacije izvedemo armirni sloj z mrežico za kontaktne tankoslojne fasade. Kon~na obdelava je lahko zgolj zaglajeno gradbeno lepilo ali razli~ne nadgradnje po želji - barvanje, zrnati zaklju~ni sloj. Seveda je za korektno izved-bo treba upo{tevati vsa pravila proizvajalcev gradbenih materia-lov in dobre prakse.

Slika 1. - Lamele FKL na stropu

2 . Vgradnja negorljivih izolacijsko-dekorativnih plo{~ Tektalan z neposrednim vija~enjem na strop .Dvoslojne plo{~e Tektalan A2-E31-035/2 izolacijske plo{~e so »instant« re{itev toplotne in požarne za{~ite stropov pri sanaci-jah in novogradnjah kleti in garaž. Njihova vgradnja je na~eloma izredno enostavna. S posebnimi direktnimi betonskimi vijaki BTW jih privijemo na strop. Seveda je predhodno potrebno zvrtati luknje preko plo{~ v betonski strop. Plo{~e imajo lesno vlaknasto strukturo in polnilo iz kamene volne, imajo sen~ne robove in so bele barve. Na voljo so v velikosti 1000x600 mm razli~nih debelin. Pritrjujejo se s

{tirimi vijaki in režejo z lesno žago. Gre torej za suhomontažni postopek vgradnje, s katerim dosežemo funkcionalno estetski efekt v enem mahu.

Slika 2. - Plo{~a Tektalan A2-E31-035/2

DVIG TEMPERATURE TALPoglejmo {e analizo, koliko tak{na izolacija prispeva k dvigu tem-perature tal. Vzemimo za primer popolnoma neizolirano betonsko plo{~o z ladijskim podom nad neogrevano kletjo v mesecu januarju. Dodatna izolacija v debelini 10 cm na tej plo{~i temperaturo na povr{ini dvigne iz 10°C na 18°C! To pa je velik prispevek k ugodju oz. toplemu ob~utku tal, pa tudi k var~evanju z energijo.

Graf 1. - Razlika povr{inske temperature med neizoliranimi tlemi in ustre-zno izoliranimi tlemi nad neogrevanim prostorom

Gradbeno-fizikalno je ta konstrukcija zelo enostavna in prav-zaprav v tem smislu ne moremo narediti napake . Poglejmo si dosežene toplotne prehodnosti za izbrano varianto:

Tabela 1. - Toplotne prehodnosti za izbrane variante na delno že izolira-ni konstrukciji – (zahteva < 0,30 W/m2K – PURES 2010)

Obe varianti sta toplotno-izolativno zelo u~inkoviti in negorljivi, zato mo-ramo odlo~itev sprejeti na osnovi ostalih zna~ilnosti in tudi cene. Na~in vgradnje in izgled izdelka smo dokaj podrobno že predstavili. Finan~na analiza kaže, da je uporaba sistema z lamelami iz kamene volne cenov-no nekoliko ugodnej{a, po drugi strani pa je delo za vgradnjo Tektalana cenej{e, hitrej{e in brez dolgotrajnega mokrega postopka, potrebnega pri lamelah. V kon~ni kalkulaciji sta varianti primerljivi tudi cenovno in zaklju~imo lahko, da bo odlo~itev odvisna od vizualne ustreznosti ene ali druge re{itve .


LEKCIJA 7Izolacija stropa v kleti – topla tla in manj toplotnih izgubPogosto zapostavljena tema na podro~ju izolacije stavb je izolacija stropa v kleti . ^eprav so prihranki, doseženi z izolacijo stropa, nekoliko manj{i kot ~e izoliramo npr . fasado, pa je ta toliko bolj ali celo najbolj povezana z ugodjem bivanja v prostoru . Ve~ino stropov v kleteh je smiselno dodatno toplotno izolirati .

Izbrana varianta izolacije v debelini 10 cm in dosežena toplotna prehodnost “U”

FKL(λ=0,040W/mK)

Tektalan A2-E31-035/2

(λ=0,042W/mK)

konstrukcija:- estrih +5cm TPS- AB plo{~a - izbrana izolacija na stropu

0,246 W/m2K

< 0,30 W/m2K

0,232 W/m2K

< 0,30 W/m2K

30

20

10

0

tempe

ratura

(°C)

30

20

10

0

tempe

ratura

(°C)

14




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20, 23


NIZKOENERGIJSKE HIŠE

Teoreti~no izra~unana potrebna toplota za ogrevanje med 15 in 30 kWh/m2a

Pri gradnji ali renoviranju s ciljem izgradnje nizkoenergij-skega objekta je potrebno upo{tevati naslednje smernice: ■ zadostna debelina toplotnih izolacij na celotnem ovoju

stavbe,■ re{itev klju~nih toplotnih mostov■ kontrolirano prezra~evanje z izkori{~anje toplote izrabljenega

zraka (rekuperacije)■ prilagojena izbira sodobnega ogrevalnega sistema

IZOLACIJA NIZKOENERGIJSKE HIŠE

Izolacija je bistveni element doseganja nizkoenergijskega nivoja objektov. Pri tem je pomembna tako debelina izolacije, kot tudi vrsta izbranega materiala, saj dolo~eni materiali omogo~ajo objektu bolj{i pretok vodne pare oz. „dihanje“, kar je pri velikih debelinah izolacije {e bolj pomemb-no za doseganje ustrezne bivalne mikroklime v objektu. Bistven je tudi vidik požarne klasifikacije izolacijskega materiala. Zavedati se moramo, da nam negorljiva izolacija objekt naredi požarno bistveno bolj varen.

Pri nizkoenergijskih hi{ah priporo~amo naslednje debeline izolacij:*■ zunanja stena: 16 – 20 cm toplotne izolacije Knauf Insulation

FKL ali FKD-S■ po{evna streha: 30 do 40 cm toplotne izolacije (Knauf Insulati-

on Unifit 035 ali Unifit 032)■ tla na terenu: 12 – 20 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation

DF ali Polyfoam C350)

Splo{ne zahteve za U vrednosti v nizkoenergijskih hi{ah so:■ za zunanjo steno: U<_ 20 (W/m2K)■ za streho: U<_ 15 (W/m2K)■ za tla na terenu U<_ 0,15 (W/m2K)

PASIVNE HIŠE

Teoreti~no izra~unana potrebna toplota za ogrevanje do 15 kWh/m2a

Za dosego režima pasivne hi{e je bistvenega pomena, da:■ vgradimo ustrezno debelo toplotno izolacijo na celo-

tnem ovoju stavbe,■ vgradimo ustrezna okna in vrata z nizko toplotno prehodnostjo,■ gradimo po principu brez toplotnih mostov,■ optimalno orientiramo objekt glede na son~no obsevanje, ■ vgradimo nizkoenergijske naprave in sisteme z dobrimi izkoristki.

IZOLACIJA PASIVNE HIŠE

Kadar govorimo o toplotni izolaciji zunanjega ovoja pasivne hi{e mora ta imeti dobre toplotnoizolacijske lastnosti, ki jih dosežemo tako, da imajo vsi gradbeni elementi faktor toplotne prevodnosti U manj{i od 0,15W/m2K. Pri enodružinskih samostojno stoje~ih pasivnih hi{ah pa vrednosti U, manj{e ali vsaj enake 0,1 W/m2K.

Debeline izolacije pri pasivnih hi{ah se gibljejo v naslednjih obmo~jih*:■ zunanja stena: 20 – 30 cm toplotne izolacije Knauf Insulation

FKL ali FKD-S■ po{evna streha: 35 – 40 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation

Unifit 035 ali Unifit 032)■ tla na terenu: 14 – 20 cm toplotne izolacije (Knauf Insulation

DF ali Polyfoam C350)

Zahteve po doseganju U vrednosti v nizkoenergijskih hi{ah so:■ za zunanjo steno: U<_ 15 (W/m2K)■ za streho: U<_ 10 (W/m2K)■ za tla na terenu U<_ 0,15 (W/m2K)

LEKCIJA 8Nizkoenergijski in pasivni objekti – ve~ izolacijeNizkoenergijske hi{e morajo imeti ustrezno arhitekturno zasnovo, poglobljeno analizo energijske bilance objekta in ustrezen sistem strojne opreme . Ti objekti imajo v prvi vrsti zelo nizke toplotne izgube, kar pomeni, da je njihov ovoj zelo dobro toplotno izoliran . ^e nizkoenergijsko zasnovo nadgradimo {e za eno stopnjo v vseh energijsko pomembnih segmentih lahko govorimo o t .i . pasivni hi{i . Pasivna hi{a zagotavlja izredno nizke energijske potrebe za ogrevanje in obratovanje ter obi~ajno shaja z relativno majhnimi ogrevalnimi sistemi in izkori{~anjem obnovljivih virov energije .

15

FASADA: Knauf Insulation FKL ali FKD-S

■ zaradi izjemnih toplotno izolacijskih lastnosti izolacije boste prihranili velike koli~ine energije

■ objekt boste požarno za{~itili, saj je mineralna izolacija Knauf Insulation negorljiva,

■ izbrali boste naraven izolacijski material, ki bo va{i hi{i omogo~il najbolj{e parodifuzijske pogoje pri obratovanju objekta

■ objekt boste tudi zvo~no za{~itili, saj ima mineralna volna zaradi svoje vlaknaste strukture zelo dobre zvo~no izolativne sposobnosti,

■ va{a fasada bo kompaktna in trajna.

STREHA: Knauf Insulation Unifit 032, Unifit 035■ zaradi izjemnih toplotno izolacijskih lastnosti izolacije

boste prihranili velike koli~ine energije,■ izbrali boste material, ki izbolj{uje kakovost zraka v prostoru,■ izbrali boste naravni material brez fenol formaldehidnih veziv,■ izbrali boste material, ki je rezultat najnovej{ih inovativnih tehnolo-

gij in omogo~a trajnostno gradnjo,■ izbrali boste material, ki se med vgradnjo ne bo pra{il, je brez

vonja in je prijeten za otip,■ izbrali boste material, ki je negorljiv,■ objekt boste tudi zvo~no za{~itili, saj ima mineralna volna zaradi

svoje vlaknaste strukture zelo dobre zvo~no absorpcijske lastnosti.

* Ker v sistemu nikoli ne nastopa le toplotna izolacija, je izbira kon~ne debeline vedno odvisna tudi od drugih vgrajenih materialov.

ZAKAJ JE IZOLACIJA KNAUF INSULATION ZA NIZKOENERGIJSKE IH PASIVNE HIŠE PRAVA IZBIRA?




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20, 22

Problem energetske sanacije ve~stanovanjskih stavb je postal posebno aktualen zdaj, ko se spremlja poraba energije v posameznem stanova-nju in tako se lastniki stanovanj vse pogosteje sre~ujejo z vpra{anjem, kako porabo energije zmanj{ati. Jasno je, da je poleg menjave oken, ki je bila v nekaterih primerih že izvedena, potrebna izola-cija fasade ali strehe . To je ukrep, ki mu morajo slediti tudi drugi ukrepi za racionalno rabo energije (npr. menjava kurilnih naprav in hidravli~no uravnoteženje). Vrstnega reda ukrepov ni smiselno menjati, saj na ta na~in lahko pridemo do neracionalnih re{itev.

NA POTEZI UPRAVITELJI IN STANOVALCIUpravitelji ve~stanovanjskih stavb naj bi skupaj z lastniki stano-vanj pristopili k sanacijskim ukrepom. Ti bi morali biti skrbno na~rtovani in dobro premi{ljeni. Redno vzdrževanje, ki obi~ajno razen izgleda nima drugih efektov, lahko v~asih z majhno nadgra-dnjo spremenimo v investicijsko vzdrževanje z mnogimi konkretnimi u~inki. Tako je smiselno obi~ajno že tako dotrajano fasa-do ob sanaciji {e ustrezno izolirati. Prihranki, ki jih s takim ukrepom dosežemo, so lahko do 35% zmanj{anje porabe energije za ogrevanje. Seveda pa je nujno, da so ukrepi izvedeni tehni~no strokovno in v skladu s predpisano zakono-dajo . Le v primeru upo{tevanja vseh pravil stroke se namre~ lahko pri~akuje predvidena življenjska in vra~ilna doba izvedenih del.

IZBIRA IZOLACIJEPri izbiri izolacijskega materiala za izolacijo fasade ve~stanovanjske stavbe se je potrebno vpra{ati, ali želimo požarno varen in bivalno ugoden objekt. Delno nam na to vpra{anje odgovori že zakonodaja, ki za objekte vi{ine od 10 - 22 m predvideva uporabo negorljivih, požarno varnih pasov na fasadah, za objekte nad 22 m pa obve-zno uporabo negorljivih izolacijskih materialov v celoti. V praksi to pomeni, da je najenostavneje objekte nad 10 m oble~i v požarno varno izolacijo, saj na ta na~in izpolnimo vse zahteve tehni~ne smernice »Požarna varnost v stavbah«. Re{itev je v tem primeru upo-raba izolacije iz kamene volne, ki je visoko toplotno izolativna, negorljiva (razred A1) in hkrati visoko paropropustna, kar izbolj{a bivalne pogoje v objektu.Izolacijske plo{~e iz kamene volne Knauf Insulation FKD-S so zato primerna tehni~na re{itev, ki hkrati izpolnjuje vse zahteve zakonodaje.

FINANCIRANJE PRENOVPo dosedanjih izku{njah se stanovalci najpogosteje odlo~ajo za kombinacijo sredstev iz pove~anih rezervnih skladov ter državnih subvencij Eko Sklada. Te so na voljo tudi v tem letu in lahko predstavljajo do 25% naložbe oz. maksimalno 12 EUR/m2. V neka-terih primerih tem sredstvom dodajo {e kratkoro~ne ban~ne kredite, ki jih nekatere slovenske banke že nudijo v obliki posebno ugodnih kreditov.

PRIMER SANACIJEV nadaljevanju poglejmo analizo konkretnega primera energetske sanacije zunanjih sten na ve~stanovanjskem objektu na Gorenjskem:

Neizolirana fasada bloka (IR posnetek vidnih toplotnih izgub – svetlej{e barve prikazujejo pove~an toplotni tok skozi konstrukcijo)

Izolirana fasada bloka (IR posnetek bistveno zmanj{anih toplotnih izgub)


LEKCIJA 9Sanacija fasadve~stanovanjskih zgradb

Slovenija razpolaga z izjemnim fondom ve~stanovanjskih stavb, med katerimi jih je preko 80% potrebnih energetske sanacije, pri ~emer je izolacija fasade med prvimi nujnimi ukrepi .

16

Poraba energijeneizolirane enote v kurilni sezoni 131 kWh/m2

Poraba energijeizolirane enote v kurilni sezoni 88 kWh/m2

Prihranek, realiziran izklju~no z izolacijo fasade je 33%

Uporabljena tehni~na re{itev: kontaktna tankoslojna fasada;izolacija iz kamene volne Knauf Insulation FKD-S − 12 cm




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20, 22




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20

Sli{i se kriti~no, vendar je opisano stanje realnost ve~ine primerov {e neobnovljenih stre{nih konstrukcij starej{ih objektov. Ve~ino individualnega stavbnega fonda smo v Sloveniji zgradili med 60-imi in 90-imi leti prej{njega stoletja. Gradbeni materiali takrat {e niso omogo~ali t.i. zatesnjeno-prezra~evanih, toplotno-izolativnih stre{nih konstrukcij. Iz tega vidika so starej{e stre{ne sestave neu-strezne in neu~inkovite .

SANACIJA – SESTAVA PLASTIPrednost sanacije z zunanje strani je dejstvo, da ni potrebno ru{iti obstoje~ih notranjih opažev. To je neobhodno zlasti, ~e so ti {e kako vostni ali ~e v objektu bivamo. Z uporabo ustreznih materialov lahko vse potrebne sloje vgradimo iz zunanje strani, torej v okviru sanacije kritine.

Re{itve pa so relativno enostavne. Sanacija zahteva celovito prenovo in zamenjavo vseh materialov v gradbeno fizikalni funkciji. Po-trebo po posegih v statiko in nosilnost ostre{ja naj presodi strokovnjak.

Sicer pa lahko neodvisno od tega univerzalno svetujemo naslednje posege v konstrukcijo – gledano od notranjosti navzven:■ zamenjavo oz. vgradnjo parne zapore ali ovire, ■ vgradnjo ustrezne debeline toplotne in požarne izolacije, ■ sekundarno kritino oz. paropropustno folijo, ■ letev za prezra~evalni kanal, ■ letev za kritino in ■ novo kritino.

KORAKI IZVEDBE1. Najbolj{a opcija je zamenjava vseh obstoje~ih slojev, saj edino tako lahko korektno izvedemo prvi in zelo pomemben sloj, parno oviro (Knauf Insulation LDS 5 Silk) zatesnjeno z lepilnimi trakovi (Soliplan in Solifit.)

2. Izolacijo med {pirovci nadomestimo z u~inkovito stekleno vol-no (Knauf Insulation Unifit 035). S tem slojem toplotno in požarno re{ujemo osnovno izolacijsko funkcijo ostre{ja.

3. Obi~ajno je težava ta, da po zahtevah dana{njega pravilnika o u~inkoviti rabi energije in posledi~no zahtev za možna nepovratna sredstva, ki jih nudi Eko Sklad, tega sloja ni mogo~e vgraditi v za-dostni debelini. Zato toplotno in požarno izolacijo med {pirovci nad-gradimo s trdo izolacijo iz kamene volne – s plo{~ami TERMOTOP . Kamena volna visoke trdnosti z vsemi toplotno in požarno izolativnimi lastnostmi nudi odli~no dodatno za{~ito. Plo{~e namestimo nepo-sredno preko {pirovcev in se s tem izognemo toplotnim mostovom in strehi zagotovimo visoko toplotno in požarno izolativno funkcijo. Paropropustne izolacijske plo{~e TERMOTOP v sestavi stre{ne kon-strukcije zagotavljajo optimalno gradbeno fizikalno sestavo. V tem primeru prakti~no ni mogo~e, da bi v konstrukciji prihajalo do proble-ma navlaževanja. Isto~asno v primeru ve~je po{kodbe ali izrednega dogodka zagotovimo maksimalno hitrost su{enja možne vlage.

TERMOTOP prepre~uje možnost {irjenja požara tako iz zunanje, kakor tudi iz notranje strani. Požarna klasifikacija A1 in tali{~e nad 1000°C zagotavljata za{~ito konstrukcije tudi ob predpostavki polno razvitega požara. Skupaj z negorljivo izolacijo med {pirovci in negorljivim opažem spodaj je streha požarno varna. Stati~na trdnost ostre{ja in minimalen razvoj dimnih plinov zagotavljata možnost evakuacije in majhno ekolo{ko {kodo.

4. Pomemben sloj sestave je {e paropropustna folija (sekundarna kritina) položena preko plo{~ TERMOTOP (Knauf Insulation LDS 0,04). Ta kvalitetna folija ima visoke raztržne trdnosti, visoko pa-ropropustnost, vodotesnost in ima že integriran samolepilni trak po dolžini role.

KORAKI IZVEDBEV praksi se najve~krat sre~amo z dvema primeroma. ■ Skica 1 predstavlja edinstveno opcijo sanacije iz zgornje strani,

brez poseganja v bivalni prostor. ■ Skica 2 je opcija pri novogradnji oz. izdelavi podstre{ja na

novo. Pri tej varianti bi bila možna tudi izpeljanka z vidnimi {pi-rovci!

Termotop v aktualnih debelinah 8 cm, 10 cm ali 12 cm za priporo~eno skupno vrednost toplotne izolativnosti, kombiniramo z osnovnim izolacijskim filcem Unifit 035 debeline 14 cm ali 16 cm . V spodnji tabeli so prikazane priporo~ene kombinacije, ki hkrati zadostijo zahtevam Eko sklada .

Priporo~ene kombinacije debelin

Unifit035 (λ=0,035W/mK) 14cm 16cm 14cm 16cm 14cm 16cm

TERMOTOP (λ=0,040W/mK) 8cm 8cm 10cm 10cm 12cm 12cm

skupna debelina 22cm 24cm 24cm 26cm 26cm 28cm

λ/d ≤ 0,18 Wm2K(zahteva Eko sklada)

0,17 W/m2K

0,15 W/m2K

0,15 W/m2K

0,14 W/m2K

0,14 W/m2K

0,13 W/m2K

Vsi v skicah predstavljeni produkti so del zrakotesnega izolacijskega sistema Knauf Insulation za lahke po{evne strehe in ob pravilni vgradnji predstavljajo toplotno, požarno in zvo~no za{~ito, skupaj z obveznimi zrakotesnimi in parodifuzijskimi lastnostmi .


LEKCIJA 10: Termotop – enostavna zunanja sanacija ostre{jaMenjava kritine ostre{ja je po izteku življenjske dobe materiala neizogiben sanacijski poseg . Pojavi se nevarnost zamakanja ali celo odpadanja delov kritine . Vpra{ljiva je konstrukcija ostre{ja, ki pravilo-ma ni skladna z novej{imi tehni~nimi re{itvami . Zra~nega kanala in sekundarne kritine ni, letve za kritino so v slabem stanju . ^e je podstre{je izdelano, je med tramovi minimalna debelina izolacijske plasti . Stanje toplotne izolacije je slabo, parne zapore ni ali pa ni v funkciji .

17

1 2




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 21

SUPAFIL je blagovna znamka podjetja Knauf Insulation za izolacijo namenjeno vpihovanju . Gre za popolnoma naraven proizvod iz kremen~evega peska in reciklirane-ga stekla brez dodatkov . Je tudi negorljiv ter omogo~a hitro, ~isto in varno vgradnjo . Konstrukcije tako kakov-ostno toplotno, zvo~no ter protipožarno izolira, hkrati pa je paropropusten in vodoodbojen . Prodaja se pakiran v vre~ah in se vedno vgrajuje strojno .

STROPOVI IN PODSTREŠJASupafil Loft vpihujemo prosto in pomeni nasutje mineralne volne v gostoti med 16 in 20 kg/m3. Re-zultat je zelo podoben, kot pri npr. uporabi Ecose Classic filca, le da smo z vpihovanjem lahko bolj natan~no in enostavneje izolirali težko dostopna ali nenosilna mesta.

Konkretno Supafil Loft uporabljamo za prosto nasutje po podstre{nih plo{~ah, med lesenimi stropnjaki ali nad njimi ter na vise~ih stropovih . Primeren je tako za novo-gradnje, kot za prenove starej{ih objektov .

Pozornost pred vgradnjo moramo nameniti ustrezni parozaporni fo-liji, ki jo položimo pred vpihovanjem izolacije. ê imamo betonsko plo{~o, folije v tem primeru ne rabimo. ê imamo lahko leseno kon-strukcijo ali samo spu{~en strop, moramo predhodno vgraditi parno oviro LDS 5 Silk. Ta nam bo prepre~evala prekomeren vdor vodne pare preko izolacije v podstre{ni prostor v zimskem ~asu.

êz nasutje Supafil-a ne polagamo ni~esar. ê želimo narediti po-hodno pot ali delno uporabno podstre{je, priporo~amo kombinacijo, ki je opisana v Lekciji 6 (Izolacija nebivalnega podstre{ja) - naredimo lahko lesen podest ali {e enostavneje položimo pohodne plo{~e DF.

POŠEVNE STREHE IN STENESupafil Timber Frame vpihujemo v medprostore po{evnih streh ali sten. Gre za vpihovanje s samo cevjo ali poseb-nim nastavkom na cevi (t.i. jet). Ker so ti medprostori delno ali v celoti zaprti že pred izvedbo vgradnje izolacije, je posebnost tega na~ina vpihovanja tekom vgradnje povi{an tlak v medpros-torih, kamor izolacijo vpihujemo.

Vpihovanje tudi v tem primeru relativno enostavno, dose~i pa moramo gostoto nekje med 35 in 45kg/m3 pri kateri ima Supafil deklarirano toplotno prevodnost 0,034W/mK .

Pri po{evnih strehah moramo spodnjo folijo (parno oviro ali zaporo) dodatno mehansko utrditi pred vpihovanjem. To obi~ajno storimo z vija~enjem obloge preko podkonstrukcije, kamor je predhodno zalepljena folija. Ta obloga ni nujno polna, ampak so to lahko samo

trakovi, tako da zapolnjenost vpihane izolacije ostane vidna preko transparentnih folij. Polno pa potem zapiramo oz. vija~imo oblogo po koncu vpihovanj ~ez vse skupaj.

TABELA 1 . Teoreti~no izhodi{~e za na~rtovanje: minimalne tehni~ne zahteve glede na zahteve Eko-Sklada za prido-bitev nepovratnih sredstev

Eko-Sklad zahteva(λ/d≤0,18W/m2K)

Supafil Loft λ = 0,045 W/mK

Supafil Timber Frameλ = 0,034 W/mK

nazivna gostota(kg/m3) 16 35

minimalna debelina (cm) 25 19

Prakti~no vedno ra~unajmo z nekoliko ve~jo dejansko vpihano gostoto in po možnosti z ve~jo debelino od mini-malno zahtevane!


LEKCIJA 11SUPAFIL – izolacija iz mineralne volne za vpihovanjeKer smo v vseh lekcijah izhajali iz namena uporabe, moramo tudi tu najprej definirati kaj bomo s produktom Supafil sploh po~eli . Seveda, toplotno, zvo~no in požarno izolirali . Stene, stropove in strehe . Vse omenjene aplikacije smo že opisali in jih je možno izolirati tudi klasi~no, s kameno ali s stekleno mineralno volno v rolah oz . plo{~ah . V~asih pa je name{~anje klasi~ne izolacije lahko tudi oteženo . Razlogov je lahko ve~ . Oblikovne nepravilnosti konstrukcij, nedostopni oz . težko dostopni prostori, nenosilne konstrukcije in nenazadnje konstrukcije namenjene vgradnji izolacije z vpihovanjem .

18

Supafil mineralna volna za vpihovanje je v nekaterih primerih nepogre{ljiva re{itev in se na zahodno evrop-skih trgih uporablja že vrsto let . Vsi produkti Supafil so dobavljivi v vre~ah po 16,6 kg in se lahko vpihujejo z vsako namensko strojno opremo . Faza vgradnje je zelo pomemben moment uporabe . Vgradnja Supafila v vsakem primeru zahteva uporabo stroja za vpiho-vanje, zato mora delo izvesti usposobljen izvajalec!

dovod zraka

stroj zavpihovanje

transportna cev izolacija Supafil

gradbeni element

dovod zraka

stroj zavpihovanje

transportna cev

gradbeni element

izolacija Supafil




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 23

Širjenje zvoka in vpliv na sosednje prostore je ve~inoma mote~, lahko celo {kodljiv, zato pri predelnih stenah v prvi vrsti vrednoti-mo njihovo zvo~no izolirnost. Sposobnost ~im ve~jega zmanj{anja jakosti zvoka je poleg same stene odvisna tudi od na~ina vgradnje in izvedbe stenskih prebojev. Pravilna in kvalitetna izvedba je torej, kot vedno, klju~nega pomena.

Sodobni suhomontažni sistemi nam omogo~ajo predelitev prakti~no vseh prostorov, ne glede na zahteve. Seveda pa so izvedbe lahko precej razli~ne:■ Poznamo enostavno predelno steno z enojno, navadno mav~no

kartonsko obložno plo{~o in ■ bolj zahtevne sestave z ve~slojnimi oblogami.

Za stene znotraj stanovanja obi~ajno zado{~a že enostavna izvedba, za medstanovanjsko steno pa je potrebno postaviti dvojno podkonstrukcijo z vmesno plo{~o in dvojno oblogo na obeh straneh. Razlika v zvo~ni izolirnosti in tudi požarni odpornosti je seveda velika. Odvisno torej kaj potrebujemo.

V vseh primerih je potrebno poudariti izbiro kvalitetnega za ta namen primernega izolacijskega sloja v medprostoru suhomontažne stene. Najprimernej{i material za ta namen je mineralna volna, ki mora biti ustrezne gostote, da ne pride do posedanja. Kamena volna glede tega ni problemati~na, ker že najlažji produkt, plo{~e Knauf Insulation DP-3, zagotavlja samonosnost do vi{ine 3m. Pri stekleni volni pa imamo za ta namen filc v roli z oznako Kna-uf Insulation TI 140W. To je kvaliteten filc, ki ustreza namenu uporabe v predelnih stenah. Plo{~e iz kamene volne so standardnih dimenzij 1000/600 mm, medtem ko je filc TI 140W narezan v standardu Knauf-a na dimenzijo 625mm in je v roli.

Izolacijo vedno polagamo tesno med postavljene profile podkon-strukcije. Pazimo na stike in zapolnjenost vseh medprostorov. V pre-delnih stenah, ki so notranje konstrukcije ne potrebujemo dodatnih folij.

Kot že omenjeno, je zagotavljanje tabelari~nih karakteristik kriti~no odvisno od izvedbe detajlov, ostalih elementov v steni (elektri~na napeljava in ostale in{talacije, vrata, preboji) in izbire kvalitetne vmesne izolacije. Vsekakor velja upo{tevati vsa tehni~na navodila, natan~no izvedbo in izbiro kvalitetnih materialov. Ni~ nam namre~ ne koristi prihranek nekaj eurov, ~e se nam v letu ali dveh izolacija v steni posede in se posledi~no zvo~na izolativnost stene poslab{a za 50% ali ve~. Še posebej pri zvoku velja, da se lahko najmanj{a napaka potencira v bistveno poslab{anje izolativnega u~inka.


LEKCIJA 12 Predelne stene – predvsem zvo~na za{~itaSkoraj vedno, ko govorimo o predelnih stenah, imamo v mislih stene, ki lo~ujejo prostore znotraj ene bivalne enote ali med razli~nimi bivalnimi oziroma poslovnimi enotami . Temperaturne razlike v tak{nih primerih so med prostori majhne ali jih sploh ni, velike razlike pa so lahko v namembnosti in posledi~no jakosti zvoka, ki v posameznih prostorih nastaja .

19

TABELA 1 . Glavne karakteristike izolacije in u~inek v suhomontažnih predelnih stenah

DP-3 TI 140W debelina 5cm +stena z enojno mav~no

kartonsko oblogo

debelina 10cm +dvojna obojestranska mav~no

kartonska oblogaUpornost zra~nemu toku AF (kPas/m2) >5 >5

Razred gorljivosti po SIST EN13501-1 A1 A1

Zvo~na za{~ita Rw (dB) 41 56Požarna odpornost (min) EI30 EI90

V tabeli 1 . je prikazan razpon, ki ga lahko dosežemo v obi~ajno uporabljenih sistemih .




ŠOLA IZOLIRANJA

OPIS IZDELKOV

stran 20, 22

20

KATALOG IZDELKOV ■ KATALOG IZDELKOV ■ KATALOG IZDELKOV

KNAUF INSULATION Ve~namenska plo{~a DP-3

Uporabljamo jo za za{~ito konstrukcij, kjer izolacija ni tla~no obremenjena, kot so:•po{evneprezra~evanestrehe,•stropiprotipodstre{ju,•predelnestene,•tlamedlegamiipd.

Ponaro~iluizdelujemotudiplo{~es{irino625mm.

m2/paket dolžina(mm)

{irina(mm)

debelina(mm) toplotna prevodnost odziv na ogenj

6,00 1000 600 50

λD = 0,039 W/mK A1

5,40 1000 600 60

3,60 1000 600 80

3,00 1000 600 100

2,40 1000 600 120

2,40 1000 600 140

1,80 1000 600 150

1,80 1000 600 160

1,80 1000 600 180

1,20 1000 600 200

KNAUF INSULATION Ve~namenska plo{~a DP-5

Uporabljamo jo za:•akusti~nestrope,•predelnestene,•po{evneprezra~evanestreheipd.

Priporo~amo jo v primeru posebnih zahtev, kot so požarna varnost, za{~ita predhrupom...Ponaro~iluizdelujemotudiplo{~es{irino625mm.


{irina(mm)


9,60 1000 600 30

λD = 0,035 W/mK A1

7,20 1000 600 40

6,00 1000 600 50

5,40 1000 600 60

3,60 1000 600 80

3,00 1000 600 100

2,40 1000 600 120

1,80 1000 600 140

1,80 1000 600 160

1,80 1000 600 180

KNAUF INSULATION Plo{~a za kontaktne fasade FKD-S (PTP-035)

Uporabljamo jo za toplotno izolacijo zunanjih sten po sistemu kontaktne tankoslojnefasade.

Plo{~e{eposebejpriporo~amozasanacijeobstoje~ihobjektov.


{irina(mm)


2,88 1200 400 60

λD = 0,036 W/mK A1

1,92 1200 400 80

1,92 1200 400 100

1,44 1200 400 120

1,44 1200 400 140

0,96 1200 400 150

0,96 1200 400 160

0,96 1200 400 180

0,96 1200 400 200

KNAUF INSULATION Lamela za kontaktne fasade FKL (FPPL)

Uporabljamo jo za toplotno izolacijo zunanjih sten po sistemu kontaktne tankoslojnefasade.

Zaradi pravokotne orientacije vlaken ima lamela visoko razplastno trdnost, zatojovosnovinipotrebnododatnomehanskopritrjevati.


{irina(mm)


3,36 1200 200 50

λD = 0,040 W/mK A1

2,88 1200 200 60

1,92 1200 200 80

1,92 1200 200 100

1,44 1200 200 120

1,44 1200 200 140

0,96 1200 200 150

0,96 1200 200 160

0,96 1200 200 180

0,96 1200 200 200

0,48 1200 200 220

0,48 1200 200 240

21


KNAUF INSULATION Talna plo{~a TP

Uporabljamo jo pri plavajo~ih podih za prepre~itev prenosa udarnegazvokapokonstrukciji.


{irina(mm)


9,60 1000 600 20

λD = 0,037 W/mK A1

7,20 1000 600 25

6,00 1000 600 30

4,80 1000 600 40

3,60 1000 600 50

KNAUF INSULATION Talna plo{~a TPS

Uporabljamo jo pri izvedbi bolj obremenjenih cementnih estrihov za zmanj{anje prenosa udarnega zvoka.


{irina(mm)


8,40 1000 600 20

λD = 0,037 W/mK A1

7,20 1000 600 25

6,00 1000 600 30

4,80 1000 600 40

3,60 1000 600 50

KNAUF INSULATION Talna plo{~a TPST

Uporabljamo jo pri izvedbi suhomontažnega estriha za zmanj{anje prenosa udarnega zvoka.


{irina(mm)


7,20 1000 600 22

λD = 0,037 W/mK A14,80 1000 600 32

3,60 1000 600 42

KNAUF INSULATION Pohodna talna plo{~a DF

Uporabljamo jo pri izvedbi pohodne izolacije neogrevanih podstre{ij in pri izolaciji tal na terenu.


{irina(mm)


2,40 1000 600 60

λD = 0,037 W/mK A1

1,80 1000 600 80

1,20 1000 600 100

1,20 1000 600 120

1,20 1000 600 150

KNAUF INSULATION TERMOTOP LJ, KNAUF INSULATION TERMOTOP Plo{~a za zunanjo izolacijo po{evnih streh

Plo{~e imajo po dalj{ih stanicah stopni~asteLrobove.

Uporabljamo ga za toplotno, protipožarno in zvo~no za{~ito po{evnih streh z zunanje strani {pirovcev.


{irina(mm)


2,00 2000 600 60

λD = 0,040 W/mK A1

2,00 2000 600 80

2,00 2000 600 100

2,40 2000 600 120

1,20 2000 600 140

1,20 2000 600 160

22

KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe UNIFIT 032 (TI 132 U)

•λ = 0,032 W/mK•Uporabljamogazaizoliranje

po{evnih prezra~evanih streh, spu{~enihstropov.

•Posebne“I”oznakeolaj{ajomerjenjeinrezanjeizolacije.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

8,28 6900 1200 60

λD = 0,032 W/mK A1

5,04 4200 1200 100

3,60 3000 1200 140

3,00 2500 1200 160


KNAUF INSULATION Filc za po{evne strehe UNIFIT 035 (TI 135 U)

•Uporabljamogazaizoliranjepo{evnihprezra~evanihstreh.

•Posebne“I”oznakeolaj{ajomerjenjeinrezanjeizolacije.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

10,80 9000 1200 60

λD = 0,035 W/mK A1

8,40 7000 1200 80

7,56 6300 1200 100

6,36 5300 1200 120

5,40 4500 1200 140

4,80 4000 1200 160

4,20 3500 1200 180

3,84 3200 1200 200

3,96 3300 1200 220

3,60 3000 1200 240

KNAUF INSULATION Ve~namenski filc CLASSIC 037

Uporabljamo ga za za◊~ito konstrukcij, kjer izolacija ni tla~no obremenjena: •stropiprotipodstre◊ju,•tlamedlegami,•po◊evneprezra~evanestrehe.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

8,52 7100 1200 100

λD = 0,037 W/mK A1

7,08 5900 1200 120

6,00 5000 1200 140

5,40 4500 1200 160

4,68 3900 1200 180

4,32 3600 1200 200

3,84 3200 1200 220

3,60 3000 1200 240

KNAUF INSULATION Ve~namenski filc CLASSIC 040

Uporabljamo ga za za{~ito konstrukcij, kjer izolacija ni tla~no obremenjena:•stropiprotipodstre{ju,•tlamedlegami,•po{evneprezra~evanestreheipd.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

24,00 10000 1200 50

λD = 0,040 W/mK A1

18,00 7500 1200 60

15,00 12500 1200 80

13,20 11000 1200 100

10,80 9000 1200 120

8,40 7000 1200 140

9,00 7500 1200 150

7,20 6000 1200 160

6,60 5500 1200 180

6,00 5000 1200 200

5,40 4500 1200 220

5,40 4500 1200 240

KNAUF INSULATION Ve~namenski Filc CLASSIC 044

Uporabljamo ga za za{~ito konstrukcij, kjer izolacija ni tla~no obremenjena:•stropiprotipodstre{ju,•tlamedlegami.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

24,00 10000 1200 50

λD = 0,040 W/mK A1

19,20 8000 1200 60

15,60 13000 1200 80

12,60 10500 1200 100

10,80 9000 1200 120

9,00 7500 1200 140

8,40 7000 1200 150

7,80 6500 1200 160

7,20 6000 1200 180

6,36 5300 1200 200

KNAUF INSULATION Plo{~a za predelne stene TP 115

Uporabljamo jo za izoliranje:•predelnihsten,•stropov.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

15,63 1250 625 40

λD = 0,037 W/mK A1

12,50 1250 625 50

9,38 1250 625 60

7,81 1250 625 80

6,25 1250 625 100

4,69 1250 625 120

3,91 1250 625 140

3,91 1250 625 160

KNAUF INSULATION Fiilc za predelne stene TI 140 W

Uporabljamo ga za izoliranje:•predelnihsten,•stropov.


{irina(mm)

debelina(mm)

toplotna prevodnost

odziv na ogenj

18,75 15000 625 50

λD = 0,037 W/mK A113,75 11000 625 75

10,00 8000 625 100

23


KNAUF INSULATION SUPAFIL LOFT NOVO!

Izolacija stropa proti neogrevanempodstre◊ju.

kg/paket toplotna prevodnost odziv na ogenj

16,6 λD = 0,045 W/mK A1

KNAUF INSULATION LDS 0,04

Sekundarna kritina – paropropustna folijaSd vrednost < 0,04 m

KNAUF INSULATION LDS 2 Silk

Parna oviraSd vrednost >_ 2 m

KNAUF INSULATION LDS 100

Parna zaporaSd vrednost > 100 m

KNAUF INSULATION LDS Solimur

Tesnilnosredstvozatesnenjestikamedparnozaporooziromaparnooviroinsteno.Izdelekjevoblikikartu{e.

KNAUF INSULATION LDS Soliplan

Lepilni trak za lepljenje preklopnih spojev folij

KNAUF INSULATION LDS Solifit

Lepilni trak za lepljenje folij na obmo~ju prebojev

KNAUF INSULATION LDS Kleberaupe

Obojestranski lepilni tesnilni trak

KNAUF INSULATION LDS Solitop

Lepilni trak za lepljenje preklopov in prebojev folij, posebej primeren za zunanjo uporabo in podlage znekolikove~jovsebnostjovlage.

ALUMINIJASTI LEPILNI TRAK

KNAUF INSULATION SUPAFIL TIMBER FRAME NOVO!

Izolacija stenskih in stre◊nih konstrukcij.

kg/paket toplotna prevodnost odziv na ogenj

16,6 λD = 0,034 W/mK A1

TEKTALAN A2-E31-035/2

Negorljiva dvoslojna izolacijska plo{~a s sredico iz kamene volne in dekorativnim slojem iz lesne volne.Namenjene so za vgradnjo po principu naknadnega oblaganja stropov,lahkotudisten.

m2/paleta dolžina(mm)

{irina(mm)


13,20 1000 600 50

λD = 0,038 W/mK A1

8,40 1000 600 75

6,60 1000 600 100

4,80 1000 600 125

4,20 1000 600 150

3,60 1000 600 175

2013-08-27_KI_ECOSE_final_A4.indd 1 28.08.2013 10:37 AM

V zadnjih letih veliko poslu{amo o nujnosti izolacije tako obstoje~ih kot tudi novih objektov . Pa ste se že kdaj vpra{ali, kak{ne koristi prina{a ta uporabnikom in la-stnikom stavb? Prevladujo~i odgovor na to vpra{anje je v ve~ini primerov: »Da bodo stro{ki ogrevanja nižji .« Pa je to res edini razlog? Še zdale~ ne, razlogov je mnogo ve~ . Poglejmo si jih v nadaljevanju .

■ PRIHRANKIKot re~eno, so prihranki eden poglavitnih razlogov, da se odlo~imo za izoliranje obstoje~ega ali novega objek-ta . Prihrankov pa ne beležimo le pri energiji za ogreva-nje, ob~utno se namre~ lahko zmanj{a tudi poraba ener-gije za poletno hlajenje objektov, saj se dobro izolirani objekti segrevajo mnogo po~asneje .

Skoraj polovica toplotnih izgub se pri klasi~nih stanovanjskih objek-tih vr{i preko gradbenih konstrukcij ovoja stavbe, to je fasade, strehe in tal. Iz tega lahko izlu{~imo najnujnej{e izolacijske ukrepe. V prvi vrsti je potrebno izvesti kakovostno izolacijo zunanjih sten. Z vgradnjo zadostne debeline izolacijskega materiala in s pravilno izvedbo bomo tako lahko porabo energije za ogrevanje zmanj{ali do 40%.Do 20% manj{o porabo energije bomo lahko zabeležili, ~e se bomo lotili izolacije strehe – po{evne ali ravne strehe.K ovoju stavbe pa spadajo tudi tla na terenu. Hladna tla so zelo neudobna za bivanje, poleg tega pa jasno kažejo na prekomerne toplotne izgube. Z izolacijo tal na terenu lahko toplotne izgube in s tem porabo energije zmanj{amo do 13%.

Izolacija fasade, mansarde in tal pomembno dopri-nesejo k var~evanju z energijo . Z izolacijo fasade zmanj{ate porabo energije za ogrevanje za 35 – 40%, medtem ko z izolacijo mansarde lahko privar~ujete od 15 – 20% energije . Izolacija tal na terenu prinese 10 – 13% zmanj{anje porabe energije za ogrevanje .

■ VARNOSTKadar govorimo o varnosti bivanja v objektu, imamo lahko v mislih zelo {iroko paleto »varnostnih ukrepov« . Na tem mestu se bomo omejili zlasti na varnost gradbe-nih konstrukcij v smislu požarne varnosti .

Požar je uni~ujo~ ogenj, ki poleg ~love{kih žrtev in neposredne materialne {kode pomeni tudi veliko nevarnost za okolje. {tevilni nekontrolirani procesi v ozra~je spro{~ajo celo vrsto strupenih plinov. Ob poznavanju statistike in katastrofalnih posledic požarov, se investitorji vse bolj nagibajo k uporabi negorljivih izolacijskih materialov, ki bistveno pripomorejo k po~asnej{i {iritvi požarov in s tem dramati~no zmanj{ajo posledice požarov ter omogo~ijo varno evakuacijo ljudi in premoženja. Pomen požarne varnosti objektov poudarja tudi nova požarno-tehni~na smernica, ki za dolo~ene tipe objektov že zahteva obvezno uporabo negorljivih materialov.

Mineralni izolacijski volni – kamena volna Knauf Insulation ter steklena volna Knauf Insulation ECOSE Technology - imata najvi{ji možni razred odziva na ogenj – to je razred A1, kar pomeni, da je material popolnoma negorljiv in ne prispeva k razvoju požara .

[tevilo požarov glede na vrsto objektaVrsta objekta 2008 2009

požari v enostanovanjskih stavbah

714 757

20 22

10 22

12 8

SKUPAJ 756 809

požari v ve~stanovanjskih stavbah

23 16

238 243

12 11

2 2

SKUPAJ 275 272

■ INVESTICIJA^e trenutne razmere na trgu vna{ajo v na{e investicijske odlo~itve veliko dvomov, pa vam lahko priporo~imo investicijo z zagotovljenim dolgoro~nim donosom – to je izolacija objekta .

ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI

25

STE VEDELI!

ZAKAJ IZOLIRATI?

(Vir: IRSVNDN, 2010)

STE VEDELI!

2013-08-27_KI_ECOSE_final_A4.indd 1 28.08.2013 10:37 AM

ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI ■ ZAKAJ IZOLIRATI

PRIMER IZRAÛNA PRIHRANKOV IN VRAÎLNE DOBE –

IZOLACIJA MANSARDE

ê izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izra~una o porabi energije za ogrevanje in vzamemo slabo izolirano mansardo (npr. 5 cm izolacije) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgra-dimo priporo~eno debelino izolacije (npr. 30 cm) in izra~unamo porabo energenta za povpre~no veliko mansardo, ugotovimo:Pri povpre~no veliki mansardi 120 m2 dobimo porabo 620 l ku-rilnega olja, potrebnega za ogrevanje slabo izolirane mansarde in porabo 130 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani mansardi. Razlika med porabama je torej samo za mansardo 490 litrov na sezono. Trenutno to pomeni ca . 500* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije mansarde.Investicija v dodatno izolacijo (npr. 25 cm) zna{a 1.350* EUR, kar pomeni, da se investicija v izolacijo v tem primeru povrne v slabih treh letih (2,9) . V nadaljevanju ži-vljenjske dobe objekta prina{a investicija v dodatno izolacijo mansarde ~isti dobi~ek .* Upo{tevane so trenutne cene energentov in izolacije

PRIMER IZRAÛNA PRIHRANKOV IN VRAÎLNE DOBE –

IZOLACIJA ZUNANJIH STEN

ê izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izra~una o porabi energije za ogrevanje in vzamemo slabo oz. ni~ izoli-rano fasado (samo zidak in omet) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporo~eno debelino izolacije (16 cm) in izra~unamo porabo energenta za povpre~no veliko fasado individualnega objekta, ugotovimo:Pri povpre~no veliki fasadi 170m2 dobimo porabo 1105 l kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje neizolirane fasade in porabo 255 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani fasadi. Razlika med porabama je torej samo za fasado 850 litrov na sezono. Trenutno to pomeni ca . 880* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije fasade.Investicija v dodatno izolacijo fasade (16cm) zna{a 2.900* EUR, kar pomeni, da se investicija v samo izolacijo v tem primeru povrne v 3,3 letih. V nadaljevanju življenj-ske dobe objekta prina{a investicija v izolacijo zuna-njih sten ~isti dobi~ek.* Upo{tevane so trenutne cene energentov in izolacije

■ UDOBJEKAKOVOST ZRAKA V PROSTORUSteklena volna Knauf Insulation ECOSE® Technology ne vsebuje ve~ fenol formaldehidnih veziv, temve~ veziva na naravnih osno-vah, kar daje izdelku poseben trajnostni pe~at, ki ga je potrdil tudi mednarodni certifikat Indoor Air Comfort. Material se pri rezanju ne pra{i, nima vonja, je mehak na otip in ne draži kože. Vse to so tudi prednosti, ki omogo~ajo ugodnej{e pogoje za delo pri sami vgradnji.

Steklena volna nove generacije Knauf Insulation, proizvedena po postopku ECOSE Technology, je preje-la certifikat Indoor Air Quality, ki dokazuje, da njena vgradnja izbolj{uje kakovost zraka v notranjih prosto-rih (mansarde, predelne stene), saj namesto fenol-for-maldehidnih veziv vsebuje veziva na bio osnovi .

■ HRUPZa vse konstrukcije velja, da morajo biti primerno, ne le toplotno, temve~ tudi zvo~no izolirane. Zvo~na izolacija je zlasti po-membna pri predelnih stenah in v talnih konstrukcijah. Zvok se po zgradbah lahko {iri na ve~ na~inov. Pri talnih konstrukcijah govorimo o udarnem zvoku. Udarni zvok povzro~ajo razli~ni udarci ob tla, pa tudi hoja. Pri slabi zvo~ni izolaciji talne konstrukcije so prekomerne-ga udarnega zvoka deležni predvsem v spodnjih prostorih, sli{i pa se ga lahko po vsej zgradbi. Vlaknasta struktura mineralnih izolacij dobro du{i hrup in udarni zvok.

ZAKAJ DANES ZA JUTRI?Investirajte v ukrepe za doseganje energetske u~inkovitosti DANES, da boste lahko že JUTRI prihranili in tako dolgoro~no znižali stro{ke obratovanja stavbe ter objektu dvignili oz. ohranili vrednost.Z ukrepi na ovoju stavbe, kamor spadajo streha, zunanje stene in tla objekta lahko bistveno pripomorete k u~inkovitej{i rabi energije. Izolacija ovoja stavbe – fasade, strehe in tal ter menjava oken morajo biti med prvimi ukrepi na objektu, ki ga želimo sanirati. Projekt DANES ZA JUTRI vsako leto za potencialne investitorje ponudi vrsto ugodnosti, ki so jih lahko udeleženci deležni. Oglejte si izobraževalni film, izra~unajte prihranke dolo~enih ukrepov, vpra{ajte strokovnjaka za nasvet in izkoristite ugodnosti paketne ponudbe, ki je na voljo od 1. januarja do konca septembra vsako leto.

Vse to na www .daneszajutri .si

26

STE VEDELI!

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka

[email protected]

telefon 04/ 5114 105

PRIPOROČAMO ZA IZOLACIJO FASAD

Plošče FKD-S Lamele FKL

Punci, a bi se midva mal

pogrela?

Ne, meni je ze toplo. Imam super izolacijo!

izoliranja Šola - topfasada · dovedena energija za ogrevanje stavbe qf, h izhodi{~e fasada + 15...

Documents