izr. prof. dr. jože nemec doc. dr. marko volk doc. dr ... · ilia revesje] v anat. vito revo ileus...

III Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Mentorstvo

Diplomsko delo je zaklju�ek univerzitetnega programa Kmetijstvo. Opravljeno je bilo pod

mentorstvom doc. dr. Marka Volka.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo

Predsednik: izr. prof. dr. Jože NEMEC

Mentor: doc. dr. Marko VOLK

�lan: doc. dr. Marjan JANŽEKOVI�

Lektorica: Alneja Gašpar, univ. dipl. prev. in tolm. za ang. in nem.jez.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 24. junij 2010

Mojca Herženjak

IV Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

KOLIKA PRI KONJU

UDK: 636.1.084./085:636.09(043.2)=863

IZVLE�EK

Pri našem raziskovalnem delu nas je zanimalo, kako pogosto se kolika pojavlja v naši najve�ji kobilarni, v Kobilarni Lipica. Število kolik smo primerjali z ostalimi boleznimi konj v Kobilarni Lipica. Za primerjavo, kako pogosto je kolika prisotna drugod, smo število kolik v Kobilarni Lipica primerjali s številom kolik v Državni Ergeli �akovo, kjer imajo prav tako konje pasme lipicanec. Kolika je akutna, ponavljajo�a se kr�evita bole�ina v trebuhu, ki nastane predvsem zaradi kr�enja gladkega miši�ja prebavil in zaradi bolezenskih sprememb v drugih trebušnih organih ter zaradi hudih telesnih poškodb. Kolika je še vedno na prvem mestu, kar se ti�e vzrokov pogina konjev, ne glede na starost, spol in pasmo konja; prizadene lahko vsakega konja. Namen te naloge je predstaviti simptome kolike, kajti njihova prepoznavnost vodi do �imprejšnjega in �im bolj uspešnega zdravljenja. Ugotovili smo, da je kolika v Kobilarni Lipica, v opazovanem obdobju petih let, tj. od leta 2004 -2008, glede na ostale bolezni prisotna 15,36%, kar jo uvrš�a na tretje mesto med boleznimi. Kaneene in sodelavci, (1997); Tinker in sodelavci, (1997b); Traub-Dargatz in sodelavci, (2001); Hillyer in sodelavci, (2001), ( cit. po Archer D. C. in Proudman C. J. (2006) so ugotovili, da se kolika pojavlja 3,5- do 10,6- krat na 100 konj v enem letu. Smrtnost konj zaradi kolike pa variira med 6,7% in 15,6%. V Kobilarni Lipica je kolika prisotna 13,3-krat, v Državni Ergeli �akovo pa 13,6-krat na 100 konj v enem letu. Obenem smo ugotovili, da na pojav kolike vplivajo tudi spremembe temperature zraka in vlage v zraku. Klju�ne besede: konj, kolika, prehrana, prebava OP: 52 s., 7 pregl., 14 graf., 28 ref.

COLIC IN HORSES

ABSTRACT

The aim of our research work was to determine the frequency of the occurrence of colic in our largest stud, in Kobilarna Lipica. The frequency rate of colic was compared to that of other horse diseases in the mentioned stud. To compare the frequency of colic in Kobilarna Lipica with the frequency of its occurrence elsewhere we used the frequency rate of colic in Državna Ergela �akovo, where they also keep Lippizaner horses. Colic is an acute, repetitive convulsive stomach-ache caused mainly by smooth muscle contractions in the alimentary canal, by abnormalities in other abdominal organs and severe physical injuries. Colic is still the number one cause of death in horses; it can strike any horse regardless of its age, gender or breed. The purpose of this thesis was to introduce the symptoms of colic, for only through recognizing these symptoms on time we can assure a quicker and more successful medical treatment. We established that in Kobilarna Lipica colic is the third most common disease, for in the 5 year observation period, between the years 2004 and 2008, the percentage of colic in comparison to other diseases present in the mentioned stud added up to 15,36%. Kaneene and co-workers, (1997); Tinker co-workers, (1997b); Traub-Dargatz co-workers, (2001); Hillyer and co-workers, (2001), (quoted after Archer D. C. and Proudman C. J. (2006) found out that colic breaks out 3.5 till 10.6-times per 100 horses annually. The mortality rate due to colic varies between 6.7 and 15.6%. In Kobilarna Lipica colic breaks out 13.3-times and in Državna Ergela �akovo 13.6-times per 100 horses annually. Besides, it was established that changes in air temperature and air humidity affect the frequency of occurrence of colic. Keywords: horse, colic, nutrition, digestion NO: 52 P., 7 Tab., 14 Graph, 28 Ref.

V Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Kazalo vsebine 1 UVOD …………………………………………………………………….…….......9

2 PREGLED OBJAV…………………………………………………………………...11

2. 1 Kolika...................................................................................................................11

2. 2 Vrste kolik............................................................................................................11

2. 3. Simptomi.............................................................................................................12

2. 3. 1 Ugotavljanje kolike........................................................................................13

2. 3. 2 Ugotavljanje diagnoze vzroka kolik ...............................................................13

2. 4 Vzroki za nastanek kolike ...................................................................................15

2. 4. 1 Anatomska lega prebavnih organov ...............................................................15

2. 4. 2 Prehrana konj.................................................................................................15

2. 4. 3 Prebava..........................................................................................................16

2. 4. 3. 1 Zobje .....................................................................................................19

2. 4. 3. 2 Paraziti...................................................................................................22

2. 5 Prepre�evanje kolike ...........................................................................................24

2. 6 Zdravljenje kolike ...............................................................................................25

3 MATERIAL IN METODE DELA……………………………………………………27

3.1 Material.................................................................................................................27

3.2 Metode dela...........................................................................................................27

3.3 Statisti�na obdelava podatkov .............................................................................28

4 REZULTATI IN RAZPRAVA………………………………………………………29

5 SKLEPI ……………………………………………………………………………..47

6 VIRI ……………………………………………………………………………..49

ZAHVALA

VI Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Dolžina in prostornina prebavnega trakta ter trajanje pasaže hrane (konj s

500 kg TM) (Trape�ar1999, str. 47)............................................................... 19

Preglednica 2: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2004. ............................................. 30





Preglednica 7: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v obdobju 2004-2008. ............................. 36

Kazalo grafikonov Grafikon 1: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2004. ................................................. 30

Grafikon 2: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2005. ................................................. 32




Grafikon 6: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v obdobju 2004-2008................................... 36

Grafikon 7: Kolike v Kobilarni Lipica po mesecih in letih, v opazovanem obdobju 2004-2008................................................................................................................ 39

Grafikon 8: Kolike v Kobilarni Lipica v opazovanem obdobju 2004-2008. .......................... 40

Grafikon 9: Kolike v Državni Ergeli �akovo v opazovanem obdobju 2005-2009................. 41

Grafikon 10: Primerjava števila kolik v odstotkih, med Kobilarno Lipica in Državno Ergelo �akovo, v opazovanem obdobju 2004-2008......................................... 42

Grafikon 11: Primerjava števila kolik s povpre�nimi mese�nimi temperaturami in povpre�no mese�no zra�no vlago v letu 2005.................................................. 43




VII Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

UPORABLJENA TERMINOLOGIJA (Rigler 1984, 1985)

ad lat. predlog: k, proti, do, za, ob, v,…

alimentacija –e ž [nlat.alimentatis iz lat. alimentum hrana] 1.hranjenje

akuten –tna –o oster, nagel, silen, rezek: ~a bolezen bolezen, ki traja kratek �as z

razmeroma hudimi bolezenskimi znaki, ~i meteorizem naglo in nevarno kopi�enje plinov

v prebavilih živali

�revo –esa s intestinum –i n, enteron –i n

�revnica –e ž os ilium, ossis ilium n

debelo �revo intestinum crassum, intestini crassi

enteralen –lna –o [iz gr.] gl. enteri�en

enteri�en –�na –o [gr. Enteron drob, �revo] �revesen

enteritis –a m [gr. Enteron drob, + -itis] vnetje �revesa

entheralgia za�etni stadij kolike

evtanazija –e ž [gr. Euthanasia iz eu-, thanatos smrt] v med. 1. lepa, lahka smrt, 2.

olajšanje (ali skrajšanje) trpljenja in smrtnega boja umirajo�im ali neozdravljivo bolnim

gastri�en –�na –o (želod�en, ventrikularen) gastricus –a –um, ventricularis -e

gastritis –a m [gastr (i)-+-itis] vnetje želodca, želod�ni katar (med.)

gastro- [gr. gaster, gastros želodec; trebuh]

ileum –a m [lat. ilium ali ileum, nav. v mn. ilia �revesje] v anat. vito �revo

ileus – a m [lat. ileus iz gr. eileos kolika] v med. neprehodno, zaprto �revo, v�asih

povzro�a bljuvanje blata

ingestija –e ž [nlat. ingestio] uživanje hrane (fiziol.)

intoksikacija –e ž [in- + gr.toxikon strup] v med. zastrupljanje, zastrupitev organizma

(alimentarna ~)

intoksikacija –e ž patološki proces zaradi delovanja strupov; zastrupitev, zastrupljanje

kolika –e ž akutna, ponavljajo�a se kr�evita bole�ina v trebuhu, zlasti zaradi kr�enja

gladkega miši�ja prebavil, pa tudi zaradi bolezenskih sprememb v drugih trebušnih organih

in zaradi hudih telesnih poškodb (lažna~, navidezna~, prava~)

kolitis –a m vnetje kolona

VIII Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

kolon –a m del debelega �revesa med slepim �revesom in danko; colon

masticatus –a -um (massetericus, masticatorius) žvekalen –lna –o, maseterjev –a –o

(Rigler 1985)

obstipant sredstvo, ki povzro�a obstipacijo

obstipatia obstipacija –e ž redko, težavno ali popolno prenehanje iztrebljanja izsušenega

blata; zaprtje, zapeka

obstipiran –a –o ki ima obstipacijo: ~ pacient

parenteralen –lna –o [par(a)- + gr.enteron �revesje] ki ne gre skozi prebavni trakt (med.,

anat.)

peritonitis –a m [nlat. peritonaeum trebušna mrena, + -itis ] vnetje potrebušnice, trebušne

mrene (med.)

profilaksa –e ž [nlat. prophylaxis iz gr. pro-, phylaxis varovanje] v med. obramba,

(ob)varovanje pred boleznijo, ukrepi za prepre�itev bolezni, npr. cepljenje;

ruktus-a m izdih zraka, plina iz želodca zaradi kr�ev v trebušni votlini (pri prežvekovalcih

sestavni del prebave); spahovanje

sitologija veda o prehranjevanju

sitointoksikacija zastrupitev s hrano

slepo �revo (cekum) cecum / caecum, ceci / caeci n [intestinum]

suspekten sumljiv

tanko �revo intestinum tenue, intestini tenuis

teš�e �revo jejunum

torzija –e ž [nlat. torsia] vrtenje, sukanje, vsukavanje; zasuk

volvulus –a m [nlat. volvulus iz lat. volvere valjati; odvijati] �revesni zaplet (med.)

9 Herženjak M. Kolika pri konju Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

1 UVOD

Vsak, ki se je v svojem življenju kadarkoli ukvarjal s konji je verjetno poleg lepih doživetij

spoznal tudi manj lepe trenutke, ko je konj trpel zaradi zdravstvenih težav, kot je kolika.

�e tega ni doživel pri lastnem konju, pa je pa za probleme s koliko zagotovo slišal od

svojih konjarskih kolegov. Vsakogar, ki se je že sre�al s koliko pri konjih je najbrž po

tihem vedno strah, da se ne bi ponovila.

Ker sem se s koliko žal sre�ala tudi pri naših treh lipicankah (samo ena je v svojih devetih

letih še ni imela), se mi je zdela ta tema zanimiva za mojo diplomsko nalogo. Ve�ina naših

konjarjev še vedno vztrajno zanika, da bi njihovi konji kdaj zboleli za koliko, kot da bi se

je sramovali. Obstaja pa seveda možnost, da svojih konjev ne opazujejo dovolj natan�no,

saj kolika velikokrat mine sama od sebe. V ve�ini primeru pa žal ni tako. To je razvidno

tudi iz te naloge. Kolika je še vedno eden najpogostejših vzrokov umrljivosti konjev,

neodvisno od starosti, spola ali pasme konja; prizadene lahko vsakega konja.

Naš namen v tej nalogi je predstaviti prepoznavne znake kolike, da bi bolezen hitreje

prepoznali in pravo�asno poklicali veterinarja, ki ve kako pravilno ukrepati v tem primeru.

�e prvotne znake, tako imenovane simptome kolike spregledamo, je lahko bolezen usodna

za konja; konj pogine v hudih bole�inah ali ga je treba uspavati.

Konj Equus je rastlinojeda, monogastri�na žival, ni prežvekovalec in ne more bruhati hrane

zaradi polnega želodca. Zato je zelo pomembno, kakšno hrano dobi, v kakšnih koli�inah jo

zaužije in tudi presledki v krmljenju niso zanemarljivi.


Zoološka razvrstitev konja:

Kraljestvo: Animalia (živali)

Deblo: Chordata (strunarji)

Razred: Mammalia (sesalci)

Podrazred: Placentalia (višji sesalci)

Red: Ungulata (kopitarji)

Podred: Perissodactyla (lihoprsti kopitarji)

Družina: Equidae (konji)

Rod : Equus (konj)

Vrsta: Equus caballus (pravi konj) (Zupanc, 2000).


2 PREGLED OBJAV

2. 1 Kolika

Kolika je akutna, ponavljajo�a se kr�evita bole�ina v trebuhu, ki nastane predvsem zaradi

kr�enja gladkega miši�ja prebavil, zaradi bolezenskih sprememb v drugih trebušnih

organih ali hudih telesnih poškodb.

Kolika ni ime bolezni, temve� predstavlja skupek simptomov, ki nam povedo, da ima konj

bole�ine v trebušni votlini. Bole�ine zaradi kolike se pojavljajo v prebavilih, želodcu,

tankem in debelem �revesu. Izvirajo pa tudi v ledvicah, mehurju, maternici ali jaj�nikih.

Kolika je lahko blaga ali mo�na, nikoli je pa ne smemo prezreti, ker lahko v kratkem �asu

postane usodna.

Kadar gre za zaplet �revesnih vijug ali razširitev želodca, je koli�na bole�ina najhujša in v

tem primeru je ogroženo tudi življenje konja (Kadunc Kos 2004). Bole�ina nastane zaradi

natezanja ali vleke organov in pritiska na mezenterij, to je opno, na katero so »obešeni«

trebušni organi. Tudi kr� �revesja, ki nastane zaradi motnje v oskrbi s krvjo ali draženja,

povzro�a bole�ino (Boži� 2000). S pravo�asnim in natan�nim prepoznanjem kolike in

strokovno veterinarsko pomo�jo, so možnosti za ozdravitev najve�je.

2. 2 Vrste kolik

Lo�imo med koliko, ki nastane zaradi zmanjšanega delovanja �revesja, pri tej pride do

kr�ev, paralize in nabiranja plinov, obstipacij. To je najpogostejša oblika kolike.

Najhujše vrst kolike so tiste, ki nastanejo kot posledica zapletanja organov, to je

spremenjen položaj, zasuk in ukleš�enje. Pri teh oblikah kolik se lahko deli �revesja

zavijejo, postanejo ukleš�eni ali pa stisnjeni v telesnih votlinah. V teh primerih je skoraj

vedno potreben urgentni kirurški poseg.


Kolika se lahko pojavi tudi zaradi vnetja �revesja ali razjed, ponavadi kot posledica stresa,

bolezni (tumorjev) ali okužb z mikroorganizmi ali paraziti (Boži� 2000).

Po terminološki klasifikaciji se kolike delijo na lažne, navidezne in prave. Do lažne kolike

pride zaradi bolezenskih sprememb v trebušnih organih, razen v prebavilih, kot so torzija

maternice, ledvi�ni ali žol�ni kamni, zastrupitve. Navidezna kolika se pojavlja tudi kot

posledica druga�nih sprememb kot so kastracija in druge hude telesne poškodbe. Prava

kolika je pa posledica razli�nih bolezenskih sprememb v prebavilih, to so spremembe v

položaju �revesja, napenjanje, zapeka, tujek (Veterinarski terminološki slovar 1992).

2. 3. Simptomi

Prepoznavanje znakov kolike pri konju je v�asih težje, ker so znaki pri posameznih konjih

zelo razli�ni. Znaki so odvisni od tega, kako mo�na je bole�ina. Zelo pozorni moramo biti

na naslednje znake ( Kramari� 2000),

- konj obra�a glavo proti trebuhu ( »se ogleduje« po trebuhu)

- koplje s prednjima nogama

- z zadnjima nogama brca pod trebuh

- grize se v trebuh

- razteguje telo, kot bi želel urinirati, vendar ne urinira

- pogosto se uleže in spet vstane

- mo�no se valja ali pa se me�e ob tla

- sedi kot pes ali leži na hrbtu

- nima apetita

- daje glavo v napajalnik, ne da bi pil

- ima manj iztrebkov kot obi�ajno

- peristalti�nih zvokov ne slišimo

- se poti

- diha hitreje in / ali ima razširjene nozdrvi

- ima povišan pulz (ve� od 52 udarcev na minuto)

- je otožen

- škrta z zobmi


- viha ustnice

- ima hladne okon�ine.

2. 3. 1 Ugotavljanje kolike

Pri vsaki koliki je zelo pomembno hitro ukrepanje. Konju je treba takoj odvzeti vso hrano

in vodo ter poklicati veterinarja. Veterinarju moramo natan�no opisati obnašanje konja, ter

mu povedati �imve� podatkov o konju. To so podatki o telesni temperaturi, natan�ni opis

obnašanja (npr. kopanje z nogami, brcanje pod trebuh, metanje po tleh in podobno). Kdaj

se je kolika pojavila, kako dolgo že traja, intenzivnost spremenjenega obnašanja. Kdaj je

konj nazadnje jedel, koli�ina, barva in konsistenca blata ter pogostost blatenja. �e je prišlo

v zadnjem �asu do sprememb v oskrbi, prehrani ali delu konja. Zelo pomembna je tudi

zdravstvena preteklost konja; kdaj je konj nazadnje dobil sredstvo za odpravljanje

parazitov, ali ima urejeno zobovje in �e je v preteklosti že imel koliko, kot tudi rejska

preteklost konja (brejost, pripuš�anje) in podatek o zavarovanju konja.

�e bi se konj rad valjal ali �e se agresivno obnaša med tem, ko �akamo veterinarja, potem

konja po�asi sprehajamo. �e konj želi po�ivati mu pustimo, da se uleže. Sami konju ne

dajemo zdravil in po�akamo veterinarja ( Kramari� 2000).

2. 3. 2 Ugotavljanje diagnoze vzroka kolik

Da bi ugotovili vzrok in vrsto kolike, ter njeno intenzivnost, je potrebno opraviti vrsto

temeljitih preiskav pri konju. Poleg natan�nega opisa lastnika konja o poteku bolezni pri

konju je potrebno posebno pozornost nameniti dolo�enim znakom kot so, potenje, napetost

trebuha, hitro dihanje, razprte nosnice, nenormalno obnašanje.

Opraviti je treba splošni klini�ni pregled, to je merjenje temperature, pulza, frekvenco

dihanja, pregled sluznic, oceno �asa polnjenja kapilar, oceno dehidracije, osluškovanje

trebušne votline. Z vstavitvijo želod�ne sonde se ugotovi prisotnost plina in teko�ine ter

hrane v želodcu. Z rektalnim pregledom �revesja se ugotovi napetost �revesja,

prenapolnjenost z vsebino ali plini, spremembo lege �revesja in druge nepravilnosti.


Opravi se tudi preiskava krvi in punkcija trebušne votline, s punkcijo se oceni prisotnost

beljakovin in razli�nih celic v trebušni teko�ini (Kramari� 2000).

Konji s koliko imajo bole�ine razli�ne intenzitete v trebušni votlini, ki se kažejo v

razli�nih znakih. Konj z blago obstipacijo, to je zaprtjem v debelem �revesju se ob�asno

vleže in leži nekaj minut v tako imenovanem prsnem položaju (ne na boku), ne da bi se

valjal. Ko vstane ali predno se uleže približno pet minut koplje s prednjo nogo. �e se

zaprtje ne zdravi se pove�uje, ker ima konj obi�ajno kljub blagi bole�ini še vedno apetit.

Potem se prej opisani znaki za�nejo pojavljati pogosteje in nekoliko mo�neje. �e zaprtje

traja dlje kot 24 ur, se konj uleže na bok, vendar se ne valja. Pri zaprtju se ve�a koli�ina

blata, do 100 kg nabere v kolonu ascendensu, to je v velikem debelem �revesu, ali pa v

kolonu descendensu, to je v malem debelem �revesu do 20 kg, kar povzro�a po�asno

raztezanje �revesne stene in vedno ve�je bole�ine.

Konj z zapletom ali ukleš�eno �revesno vijugo se za�ne potiti, mo�no kopa s prednjima

nogama, lahko se tudi z zadnjima nogama brca pod trebuh, ves �as nemirno hodi ali pa se

valja. V�asih po�epne, lahko tudi pade na bok in se za�ne valjati ter za nekaj sekund obleži

na boku ali hrbtu. Ko vstane, nemirno hodi in koplje. To lahko traja pet do deset minut,

potem se umiri in nekaj �asa mirno stoji s spuš�eno glavo. �e so obdobja, ko konj koplje

ali se valja pogosta ali celo neprekinjena, potem to pomeni popolni zastoj �revesne vsebine

pred zapletom oziroma ukleš�enjem �revesne vijuge. V takem primeru konju pomaga samo

operativni poseg.

Pri delnem premiku �revesne vijuge, ko �revesna peristaltika še deluje, se konj obnaša

skoraj tako kot pri popolnem zapletu. Bole�ina pri delnem zapletu ni tako huda kot pri

popolnem zapletu in se pojavlja v redkejših intervalih. Pri delnem premiku �revesja je

potrebno konja spraviti v gibanje, da bi na ta na�in pospešili delovanje peristaltike. Vendar

mora pred tako odlo�itvijo veterinar konja temeljito klini�no pregledati (izmeriti mu mora

pulz, dolo�iti frekvenco dihanja, izmeriti telesno temperaturo, prepri�ati se mora o

volumskem odstotku eritrocitov v krvi-hematokrit, ugotoviti koli�ino želod�ne vsebine,

preveriti položaj �revesja v trebušni votlini in kakovost trebušnega punktata), ker bi

prisiljeno gibanje ob popolnem zapletu za konja bilo usodno. Šele po natan�nem pregledu


konja, katerega je v�asih potrebno opraviti ve�krat v razmaku ene ure, se potem veterinar

odlo�i za primeren na�in zdravljenja (Kadunc Kos 2004).

2. 4 Vzroki za nastanek kolike

Na�in življenja konjev in njihova anatomska zgradba ter delovanje konjskega prebavnega

sistema najve� pripomorejo k temu, da so kolike pri konjih tako pogoste. Vseh kolik se

seveda ne da prepre�iti, lahko pa z zdravo hrano, dovolj vode, gibanja, s pravilno

zdravstveno oskrbo in zmanjšanjem stresa vplivamo na nižjo stopnjo obolelosti za koliko

(Kramari� 2000).

2. 4. 1 Anatomska lega prebavnih organov

Ravno v anatomski legi prebavnih organov v trebušni votlini je vzrok za veliko nevarnost

zasuka �revesja pri konjih. 15 do 17 metrov tankega �revesa in 4 do 5 metrov debelega

�revesa se prosto prepleta, giblje in premika na vse strani med prebavljanjem v trebušni

votlini konja. �revo konja ni nikjer �vrsto pripeto na steno trebuha, z izjemo debelega

�revesa, ki je pripeto na enem mestu. Prebavni sistem konja je zato prilagojen na pogoste

in manjše obroke. Na tak na�in so se konji tudi prehranjevali dokler so živeli prosto v

naravi. Problem pri sami prehrani oz. prehranjevalne težave so bolj tipi�ne za današnji �as,

ko je ve�ina konjev zaprtih v hlevih in dobi hrano najve� trikrat na dan (Boži� 2000).

2. 4. 2 Prehrana konj

Konji so monogastri�ne živali in so se med evolucijo specializirali na krmo rastlinskega

izvora. Konji, ki so živeli prosto v naravi, so se pasli 12 do 16 ur na dan. Prebavni sistem

konja se je tako prilagodil na pogoste, vendar manjše obroke. Konj v oskrbi �loveka pa se

je bil prisiljen prilagoditi na njemu nov na�in prehranjevanja. Ravno na�in hranjenja je

ve�krat vzrok za manjšo delovno sposobnost, motnje v obnašanju, razna vnetja,

neplodnosti in seveda za kolike (Vejnovi� 2008).


Osnovno pravilo pri prehrani konjev je, da morajo dobiti dovolj kakovostne vlakninaste

krme. Koli�ina koncentriranih krmil z visokim deležem žitnih zrn pa je odvisna od dela, ki

ga konj opravlja in od njegove teže. Dnevno koli�ino koncentratov razdelimo na ve�

manjših obrokov in se s tem izognemo trenutni preobremenitvi konjevega prebavnega

sistema. Poleg primerne krme je seveda za konja življenjskega pomena, da ima na

razpolago dovolj pitne vode. Paziti pa je treba, da se konju ne dovoli piti takoj po velikih

obremenitvah, razen v manjših koli�inah, �e takoj nadaljuje z delom.

Pri konjski prehrani je treba posebno pozornost nameniti kvaliteti krme, njeni koli�ini in

�asu krmljenja; krmi se ob to�no dolo�enih urah, vsaj trikrat dnevno. Kvalitetno seno je

osnova konjske hrane, nikakor pa ne sme biti plesnivo ali vsebovati neprimernih primesi

(prah). Seno more pred krmljenjem dozoreti; tako je seno pokošeno v juniju primerno za

krmo šele avgusta.

Hassel in sodelavci (1997) so skozi ve�letna prou�evanja ugotovili, da je kar 50% od 98%

konjev, ki so bili hranjeni z lucerno zbolelo za enteritisom. Z zmanjšanim vnosom lucerne

se je zmanjšalo tudi število pojavov enteritisa. Izogibati se je treba paši na pomrznjeni

travi. Težave lahko povzro�i tudi paša na mladi travi, ker ta vsebuje preve� beljakovin in

premalo vlaknin (Trape�ar 1999).

Zaradi neprimerne krme lahko pride do koli�nih bole�in. Kadar �revesna vsebina obstane v

posameznem delu �revesja dalj �asa, za�ne nevarno vreti, to potem povzro�i kopi�enje

plinov v lumnu �revesja. Posledi�no lahko pride do premika in zapleta �revesne vijuge, kar

je lahko usodno za konja, �e se ne ukrepa pravo�asno (Kadunc Kos 2004).

2. 4. 3 Prebava

Konj hrano temeljito prežve�i. Vsak zalogaj, preden ga požre, 40-50-krat prežve�i. Da

prežve�i 1 kg sena, porabi pol ure (Rebesko 1985).

Prebava pri konju se za�ne v ustih, tu žleze slinavke poskrbijo, da se krma v ustih izdatno

namo�i in postane drse�a. Odrasel, velik konj proizvede približno 50 litrov sline na dan.

Slina ne vsebuje prebavnih encimov, so pa v slini minerali in bikarbonati, ki uravnavajo

kislino v prednjem delu želodca.


Želodec pri konju je po obliki podoben fižolu in ima približno 15 do 18 litrov volumna

(odrasel, velik konj). Volumen želodca pri konju zavzame 9% prostornine skupnega

volumna prebavnega trakta (Brinzej 1980). Pri prenažrtju, ob ve�jih pritiskih v želodcu,

pride do kr�a miši�nega obro�a na prehodu požiralnika v želodec, bruhanje pa pri konju ni

mogo�e. Ker v želod�ni steni ni receptorjev za raztezanje, obstaja velika nevarnost, da pri

prenažrtju želodec po�i.

Z žve�enjem hrane se sproži izlo�evanje žleze slinavke, želod�nih in �revesnih žlez,

vklju�no s trebušno slinavko. Proces se nadaljuje v dvanajstniku. Solna kislina, ki je v

želod�ni vsebini spodbuja sluznico želodca k izlo�anju u�inkovite snovi sekretina, ki s

krvjo prispe v trebušno slinavko in spodbudi njeno izlo�anje. Poleg sekretina se v sluznici

izlo�a pankreozimin.

Najpomembnejši želod�ni ferment je pepsin, ki razkraja beljakovine. Najbolj u�inkovit je

pri pH reakciji 1,5-2,5. Kislo reakcijo v želodcu pa ustvarja solna kislina.

V želod�nem soku je tudi sluz mucin, ki je pepsin ne razkraja, in katere naloga je š�ititi

želod�no steno pred samoprebavo. Sluz veže kislino in tako prepre�uje delovanje pepsina.

Pri konju ima požiralniški (ezofagealni) del želodca vlogo predželodca, v katerem se

mikrobno razkrajajo ogljikovi hidrati, iz katerih se z vrenjem ustvarja mle�na kislina.

Celuloza se tukaj ne razkraja, ker ni ustreznih mikrobov.

V želodcu pa krmo za�ne razgrajevati želod�na (solna) kislina. Solna kislina pomori

ve�ino bakterij v krmi in s tem poskrbi za neke vrste dezinfekcijo krme. Pri tem se za�nejo

topiti minerali in mikroelementi, vitamini in druge u�inkovine, prihaja pa tudi do delne

razgradnje beljakovin v krmi.

Surova vlaknina, škrob, sladkor in maš�obe ostanejo v želodcu v glavnem nespremenjeni.

Želod�na kaša, ki nastane, nato postopoma prehaja skozi naslednji miši�ni obro� iz želodca

v tanko �revo.

Pomanjkljiva proizvodnja sline in želod�nega soka, prenapolnjenost želodca ali motnje v

proizvodnji želod�nega soka zaradi nemira med žretjem ali takojšnja obremenitev živali

(delo) neposredno po krmljenju, pogosto pospešujejo bakterijsko razgradnjo krme. Ob tem

se obi�ajno sproš�ajo ve�je koli�ine plinov, ki lahko povzro�ijo koli�no bole�ino, v

najslabšem primeru lahko želodec celo po�i.


Pretirana proizvodnja mle�ne kisline pa povzro�a vnetje želod�ne sluznice, še posebej, �e

so živali isto�asno invadirane z zoljami.

Prebava na predelu tankega �revesa:

v tankem �revesu poteka encimatska prebava, pri kateri sodelujejo encimi �revesa,

trebušne slinavke in jeter. V tankem �revesu delujejo na hrano trije sekreti: �revesni sok,

sekret trebušne slinavke in žol�.

Na koncu prebave v tankem �revesu se ogljikovi hidrati, razen celuloze, popolnoma

spremenijo v monosaharide, najve�ji del beljakovin pa v aminske kisline. Te snovi se tu

tudi resorbirajo. Prebava beljakovin se za�ne že v želodcu in se nadaljuje v tankem

�revesu. V tankem �revesu delujeta tudi encima tripsin in erepsin. Maš�oba se s pomo�jo

lipaze, encimov tankega �revesa in trebušne slinavke razkraja na svoje sestavine, glicerin

in maš�obne kisline (Rebesko 1985).

Sledi encimska razgradnja lahko prebavljivih hranil kot so sladkor, škrob, beljakovine in

maš�obe in nato se za�ne resorpcija (vsrkavanje) razgradnih produktov. Beljakovine se

razgrajujejo v glicerin in maš�obne kisline. Žol� se pri konju zaradi njegovega naravnega

na�ina, pogostega krmljenja stalno izlo�a (ca.300 ml/uro), zato za razliko od ostalih živali

konj tudi nima žol�nika.

Prebava na predelu debelega �revesa:

strukturirana krma oziroma surova vlakna se v debelem �revesu razgrajujejo naprej, za to

posebej v slepem in debelem �revesu poskrbijo mikroorganizmi (nekaj bilijonov gramov

negativnih kokov, pali�astih bakterij in protozojev).

V tem procesu prihaja tudi do proizvodnje nekaterih vodotopnih vitaminov (B-kompleks).

Te mikroorganizme konj na koncu procesa sam prebavi in s tem pridobi tudi manjše

koli�ine beljakovin živalskega izvora.

V malem debelem �revesu se ob vsrkavanju vode zgoš�uje �revesna vsebina in tvori blato.

Hranilne snovi, u�inkovine in vodo dejansko vsrkava �revesna stena (resorpcija), od tam

pa preko krvi pridejo do razli�nih organskih sistemov.

V prebavi neprebavljene in neprebavljive snovi se izlo�ajo z blatom in s se�em (Trape�ar

1999).


Preglednica 1: Dolžina in prostornina prebavnega trakta ter trajanje pasaže hrane (konj s

500 kg TM) (Trape�ar1999, str. 47)

Dolžina (m) Volumen (L*) Trajanje pasaže hrane

Požiralnik do 1,5 10-15 s

Želodec 18 1-5 ur

Tanko �revo 16-24 64 1,5 ure

Slepo �revo 1 34 15-20 ur

Debelo �revo 6-8 96 18-24 ur

Danka 0,2-0,3 1-2 uri

Skupaj 35-50 ur

* najve�ja prostornina, vsebina približno 1/3

2. 4. 3. 1 Zobje

Zobje pri konju imajo ve�ji pomen kot pri katerikoli drugi živalski vrsti. Konjski zobje

nimajo samo aktivne vloge pri sprejemu in fizikalni obdelavi krme v ustni votlini, ampak v

veliki meri vplivajo tudi na konjevo po�utje, obnašanje pri delu, pri jahanju in vožnji.

Oblika zob in njihova ugrizna površina omogo�ata pravilno žve�enje zaužite krme. Glavna

naloga zob je mletje zaužite hrane. Oblika ugrizne površine, zobne krone in stik obeh

ugriznih površin so zelo pomembni dejavniki mehanske prebave. Za u�inkovit izkoristek

hrane je pomembno u�inkovito grizenje ali mastikacija (Vejnovi� 2008).

Zobna formula pri mle�nih zobeh:

I3/3, C0/0, P3/3X2 = 24

Zobna formula pri permanentnih, stalnih zobeh:

I3/3, C1/1, P3/3, M3/3 = 40 ali42

Konji imajo hipsodontno zobovje, ki se vse življenje po�asi obrablja. Zobje so globoko v

dlesnih in kosteh obeh �eljusti, obrabo ugrizne površine zoba pa nadomeš�a po�asen dvig


zoba iz zobne kotanje. Na splošno se zob obrabi približno 3 do 4 mm na leto in prav toliko

ga pride ven iz dlesni. Zob ima v idealnih okoliš�inah okrog 25-letno življenjsko dobo.

Pregled zobovja se opravi že pri žrebi�ku, morebitne napake, kot na primer š�ukasto ali

krapje zobovje, se takoj odpravijo. Pri prirojenih napakah zobovja ima žrebe že težave pri

sesanju, še ve�je pa potem, ko preide na trdi na�in prehranjevanja.

Pozneje se lahko pojavi še problem kot je vol�ji zob, ki se lahko zraste skupaj s prvim

predmeljakom. �e pa konj ne žve�i v naravnih naklonih svojih �eljusti, �e pride do

pritiskov samo na dolo�ene zobe, ki se zaradi tega poškodujejo, se lahko pojavi tako

imenovano valovito ali stopni�asto zobovje. Zaradi nepravilnosti pri medsebojnem

brušenju obeh zobnih vrst nastanejo na zunanji strani ko�nikov ostri robovi, ki stalno

dražijo ustne sluznice in dlesni. Konj hrano težko žve�i in pogosto vidimo, da izme�e

svaljke ve�krat po ustih preložene krme, ki jih naposled izpljune.

Zobje so koš�ene tvorbe, bleš�e�e bele ali rumenkasto bele barve. V gobcu so razporejeni

v pravilni vrsti po robu zgornje in spodnje �eljusti. Razvrstitev zob je po zgornji in spodnji

�eljusti simetri�na, zobem spodnje �eljusti na levi in desni strani ustrezajo isti zobje v

zgornji �eljusti.

Zobje služijo predvsem za prijemanje hrane, razkosavanje in žve�enje. Lahko pa tudi za

obrambo in napad. Zob sestavljajo krona, vrat in korenina. Krona sega iz �eljusti in je

vidna, s korenino pa je zob vraš�en v �eljust. Meja med krono in korenino je zobni vrat, ki

je pri konju slabo izražen.

Žve�enje oziroma mletje hrane je pri konju podobno kot pri drugih živalih. Ciklus mletja je

ponavljajo�e premikanje spodnje �eljusti.

Konj uporablja zgornjo in spodnjo ustnico za izbiranje, okušanje, jemanje ter potiskanje

hrane med sprednje zobe sekalce. Konj odtrga hrano s sekalci, to naredi z odlo�nim gibom

glave. Pri mletju se hrana med ko�niki kot svaljek pomika v grlo, pri tem imajo velik

pomen brazde in grbe na ko�nikih ali meljakih, skupaj z brazdami in gubami na nebu

zgornje �eljusti potiskajo hrano naprej.


Posledica motenj v normalnih procesih grizenja, mletja in sploh celotnega postopka, dokler

hrana ne pride v požiralnik, je lahko neenakomerna obraba zob.

Zob je sestavljen iz sklenine ali emajla, zobovine ali dentina in cementa. Zunanja plast je iz

sklenine in obdaja zob od zunaj kot trden oklep. Grizna ploskev je obrobljena s

skleninastim okrajkom, ki sega nekoliko �ez površino ploskve. Na konjevih sekalcih emajl

obdaja tudi notranjost zobne vdolbine ali �aše.

V sredini zoba je druga plast, zobovina ali dentin, ki sestavlja glavni del zoba. Dentin ni

tako trd kot emajl, je pa trši od kosti in je rumeno bele barve. Spodaj pod dnom zobne

vdolbinice ali �ašice je pri konju koren vdolbinice ali zrnce, ki sega globoko proti korenini

zoba. Stena tega korena je iz emajla, notranjost pa iz cementne tvarine, ki je mehkejša in

redkejša od zobovine. Korenina zoba je pri mladem konju votla in izpolnjena z mehkim

tkivom, ki je prepleteno z veznim tkivom, s krvnimi žilami in živci. Tkivo z žilami in živci

se imenuje koren ali pulpa zoba. Ko žival odraste se pa votlina zobne korenine za�ne od

zgoraj navzdol polniti z dentinasto vsebino, ki je mehkejša od ostale zobovine.

Zobje rastejo iz korena in se tarejo z ustreznimi zobmi nasprotne �eljusti, pri tem pa se tudi

brusijo. V njihovi votlini, ki sega v sprednjo polovico krone, se nadalje useda cementna

tvarina, ki je mehkejša od prave zobovine in votlino postopoma polni vse do visoke

konjeve starosti. Ugrizna ploskev dobiva razli�no reliefno strukturo, ker se razli�no mehke

substance zoba razli�no obrusijo. S pomo�jo ugrizne ploskve se konjem lahko dolo�a tudi

starost.

Ko�niki zgornje �eljusti visijo preko ko�nikov spodnje �eljusti, kar je bilo v naravnih

pogojih idealno za mletje vlakninaste krme. V današnjih življenjskih pogojih konj, konji

obi�ajno mo�neje obrabljajo notranje strani zgornjih ko�nikov in zunanje strani dolnjih

ko�nikov.

Zato prihaja do neenakomerne obrabe in nastankov ostrih robov na zunanjem robu zgornjih

ko�nikov in notranjem robu spodnjih, ki pri grizenju poškoduje sluznico ustne votline.

Takšni konji previdno in s težavo meljejo hrano in �eljusti bolj obremenjujejo na eni strani,

zato lahko pride do diagonalnega ugriza. V skrajnih primerih lahko pride do poškodbe


enega ali obeh �eljustnih sklepov. Takšne težave lahko prepre�imo s primerno korekcijo, s

piljenjem lahko dobimo spet ravni ugriz (Boži� 2003).

2. 4. 3. 2 Paraziti

Najpomembnejši notranji zajedavci pri konjih so:

- Veliki Strongilidi (Strongylus vulgaris), krvni �rvi

- Mali Strongilidi (Cyathostominae species)

- Plju�ni �rvi, plju�ne gliste (Dictyocaulus arnfieldi)

- Ascaridi – okrogli �rvi (Parascaris equorum), velika konjska glista

- Zolji

- Trakulje

Strongylus vulgaris (velikosti 1,7 -2,5 cm) potuje po žilah in tkivih in jih pri tem

poškoduje; li�inke so nevarnejše od odraslih parazitov. Spolno zreli paraziti živijo v

prebavilih konja in tam odlagajo jaj�eca. Invazija s Strongylidi se klini�no kaže z drisko, s

koli�nim nemirom, izgubo teže, slabo in nesvetle�o dlako, slabim apetitom in depresijo,

slabokrvnostjo, v skrajnem primeru je lahko tudi smrtna zaradi razli�nih oblik kolik. Zaradi

sprememb v stenah lahko pride do zabitja �revesa, zasuka �revesja ali zamašitve krvnih žil,

kar se kon�a s poginom živali. Li�inke lahko celo prodrejo v centralni živ�ni sistem,

posledica je pa progresivni encefalitis, ki se kaže s kroni�no dezorientacijo.

Mali strongilidi velikosti 4 do 26 mm, rde�kaste barve so najbolj pogosti in najbolj nevarni

zajedavci. Problem predstavljajo predvsem zaradi tega, ker so odporni na dolo�ene

antiparazitike. Ob sprostitvi li�ink se sprosti mnogo strupenih izlo�kov, ki so se nabrali v

mehur�ku za �asa incistirane li�inke in to povzro�a težke poškodbe tkiva �revesja.

Plju�ni �rvi, njihov naravni gostitelj so osli, sami nimajo problemov z njimi, izlo�ajo pa

jaj�eca s katerimi se potem okužijo konji, �e se pasejo skupaj z osli. Okuži lahko tudi konj

konja. Posledice invadiranosti s plju�nimi glistami se kažejo v kroni�nem kašlju, plju�nici


in vnetju rebrne mrene. Konji s poškodovanimi plju�i so bolj dovzetni za razli�ne

bakterijske in virusne infekcije.

Ascaridi (glista dolga 15 do 50 cm) so najpogostejši zajedavci tankega �revesa. Jaj�eca so

zelo odporna in lahko v okolju preživijo ve� let. Predvsem so nevarni za žrebeta in

enoletnike, odrasli konji imajo razvit obrambni sistem proti tem zajedavcem. Zaradi

naseljenosti in za�asne migracije li�ink v plju�ih in jetrih konji mo�no kašljajo.

Gastrophilus oziroma li�inke zolja parazitirajo v prebavilih konja. Jaj�eca odlagajo na

dlako, li�inke se nekaj �asa zadržujejo v tkivih ustne votline, nato jih konj požre. Li�inke

se ve�inoma naselijo na sluznici želodca in �revesja, razvijajo se približno 10 mesecev,

izlo�ajo pa se skozi iztrebke. Za zoljavostjo zbolevajo predvsem mlajši konji, pri mo�no

invadiranih opažamo predvsem zmanjšano živahnost, kolike in anemi�nost, želod�ne

razjede, zastoj hrane, vnetja trebušne mrene.

Trakuljavost pri konju povzro�ajo tri vrste trakulj:

- Anoplocephala magna 6-80 cm, parazitira v tankem in debelem �revesu, pa tudi v

sluznici želodca.

- Anoplocephala perfoliata do 8 cm, parazitira v tankem �revesu.

- Paranoplosephala mamillana 0,5-4 cm, parazitira v tankem �revesu, redkeje v

sluznici želodca.

Vmesni gostitelji trakulj so pršice. Bolezenska znamenja se kažejo kot prebavne motnje,

driske in kolike. Prizadeti so pa predvsem mladi konji.

Manj pogosti notranji zajedavci:

- Metiljavost (veliki metljaj ali Fasciola hepatica), odrasli paraziti živijo v

žol�evodih, kjer povzro�ajo vnetja. Vmesni gostitelj je polž mlakar.

- Kokcidioza, kokcidije napadejo tanko �revo, konji dobijo vodeno drisko, tudi blago

zlatenico.

- Habronemoza, habroneme se naselijo v sluznici želodca, vmesni gostitelj je muha,

ki odlaga li�inke v nozdrvi ali na ustnice konja. Pri želod�ni obliki pride do


zmanjšanega apetita in kolike. Pri kožni obliki se pa pojavijo rane, možno je tudi

mo�no vnetje kože.

- Oksiuriaza (Oxyuris equi), moški zajedavci so dolgi 0,9-1,9 cm, ženski pa do 18

cm. Konjska podan�ica se naseli okoli zadnji�ne odprtine in povzro�a srbenje.

Konji se drgnejo ob ograjo, na koži okoli zadnjika se pojavijo zelenkasto rjavi

grozdi, v iztrebkih so pa dolge, kot nit debele odrasle samice. Pri konjih poleg

srbenja povzro�ajo hujšanje, driske in kolike (Fajdiga 2005), (Boži� 2003).

Med najpogostejše zunanje zajedavce poleg insektov kot so muhe, komarji in obadi

spadajo še uši in garje (Fajdiga 1999).

Najboljša zaš�ita pred zajedavci je redno odstranjevanje fig iz boksov, izpusta in pašnika.

Optimalno bi bilo vse fige odstraniti vsaj enkrat tedensko. Poleg �isto�e v življenjskem

okolju konj, je pa konjem potrebno vsaj štirikrat na leto dati ustrezen antihelmintik.

2. 5 Prepre�evanje kolike

V celoti se koliki ni mogo�e izogniti, prizadene lahko vsakega konja, ne glede na starost,

spol in pasmo. Vendar s primerno oskrbo, �e konja krmimo vedno ob istem �asu in s

kvalitetno krmo (kvalitetno seno naj bo osnova), mu zagotovimo svežo, �isto pitno vodo

ter dovolj gibanja, smo storili veliko v smeri preventive. Izogibajmo se vsem hitrim

spremembam; tako spremembo krme ali na�ina oskrbe konja opravimo postopoma. �e je

le mogo�e krme ne polagamo na tla, še posebej ne na peš�eno podlago.

Kendall A. in sodelavci (2008) so prou�evali kolike, do katerih je prišlo zaradi nakopi�enja

peska v prebavilih. 20 od skupnega vzorca 30 konjev, to je 66,6%, je imelo eno ali ve�

peš�enih kopi�enj. Prisotnost peska v prebavilih lahko povzro�i drisko, izgubo teže in

koliko ali kakšno drugo bolezen. Seveda drisko in izgubo teže lahko povzro�ijo tudi drugo

in ne samo pesek.

Dobro je, �e konja ne izpostavljamo stresu oz. ga pa na stresne dogodke navajamo

postopoma (pokanje petard, sprememba okolja, prevoz s prikolico, menjava lastnika).


Zelo pomembno je tudi pravo�asno in zadostno zatiranje parazitov (notranjih), to bi naj

storili vsaj 4-krat na leto.

Ne smemo pa pozabiti na konjeve zobe, veterinar bi naj pregledal zobe pri konju vsaj

enkrat na leto in po potrebi zobovje tudi uredil. Konjem je po navadi treba za�eti brusiti

tako imenovane špice, po petem letu starosti, odvisno od obrabe zobovja pri posameznem

konju.

Še posebej pa moramo biti pozorni na breje kobile pred in po porodu, �e bi slu�ajno kazale

znake kolike. Posebno skrb je treba nameniti tudi konjem, ki so že imeli koliko, ker je pri

takšnih konjih pove�ana možnost za obnovo bolezni (Kramari� 2000).

2. 6 Zdravljenje kolike

Pri konju moramo biti pozorni na vsako spremembo v obnašanju, ki odstopa od obi�ajnega

vedenja. Še posebej pa moramo paziti na tako imenovane simptome pri koliki (opisani v

poglavju 2. 3. 1. ) in po ugotovitvi, da bi lahko šlo za koliko, �im prej poklicati veterinarja.

Veterinar bo potem po opravljenem klini�nem pregledu konja odlo�il, kako ukrepati. Zelo

pomemben pri tem je �as, ker se lahko kolika, �e pravo�asno ne ukrepamo, usodno

stopnjuje.

Ve�ino kolik, to je približno 75%, mine brez kirurškega posega.

Mezerova in sodelavci (2008) v svoji raziskavi, kjer so v ambulantno ali bolnišni�no

zdravljenje sprejeli 1330 konjev poro�ajo, da je bilo od tega kirurško zdravljenih 576

konjev, kar je 43,3%. V skupini kirurško zdravljenih konjev je bilo 50,1% kobil, 27,3%

žrebcev in 22,6% kastratov.

Pri lažji obliki, kjer gre za milejšo obstipacijo ali zastoj vsebine �revesja zaradi zaprtja

lumna �revesa z zajedavci, pomaga že sprehajanje konja skupaj z uporabo sredstev za

sprostitev kr�ev in proti bole�inam, sredstev za spodbujanje delovanja �revesne peristaltike

(parafinsko olje aplicirano s pomo�jo sonde) in intravenozno apliciranje fiziološke

raztopine. Enako velja, �e je bole�ina posledica prekomernega raztezanja in spasti�nih

kr�ev �revesne stene ali delnega premika �revesne vijuge. Zelo pomembno je, da natan�no

prisluhnemo in upoštevamo navodila veterinarja. Zelo nesmiselno bi bilo sprehajati konja z


ukleš�enim ali celo zapletenim �revesjem, s tem bi ga samo še dodatno iz�rpali. V takem

primeru, kljub gibanju, �revesna peristaltika ne bi mogla poriniti naprej vsebine �revesja

skozi zapleteno ali ukleš�eno �revo.

�e pa je koli�na bole�ina posledica zapleta, ukleš�enja, vrivanja, zavijanja okoli vzdolžne

osi ali oporka, ali popolne zapore �revesnega lumna, je potreben kirurški poseg. Zelo

pomembno je konja �im prej prepeljati na kliniko, �e se �aka predolgo lahko pride do

odmiranja �revesne stene. �im prej se opravi kirurški poseg, ve�ja je verjetnost, da ne bo

prišlo do odmiranja �revesne stene. V takšnih primerih ni potrebno odstraniti dela �revesja,

dovolj je že sam razplet, zato je tudi operativni poseg �asovno krajši, preživetvena

sposobnost konja pa s tem veliko ve�ja (Kadunc Kos 2004).

V opravljeni raziskavi, pri zdravljenju 149 konjev, so Pratt S. M. in ostali (2003) ugotovili,

da so konji kazali znake kolike od 3 ur do 8 dni preden so bili pripeljani na kliniko. �im

dlje je bila kolika prisotna, tem slabši je bil uspeh zdravljenja. Konji so bili evtanazirani ob

ugotovljeni diagnozi želod�no �revesnih razjed oz. raztrganin, pred ali med operacijo.

Povpre�na rektalna temperatura pri teh konjih je bila 38.6 ˚C (razpon 36.1-41.4), povpre�ni

sr�ni utrip je bil 84.3 udarcev/minuto (razpon 36-200), 38.5 frekvenca dihanja (12-116) in

�as polnjenja kapilar pa 3 sekunde (1-10). Sr�ni utrip in barva sluznice sta zelo pomembna

indikatorja pri postavljanju diagnoze.


3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Material

Pri našem raziskovalnem delu nas je zanimalo predvsem, kako pogosto se kolika pojavlja v

naši najve�ji kobilarni v Lipici. Število kolik smo primerjali z ostalimi konjskimi

boleznimi v Kobilarni Lipica. Bolezni smo razdelili po skupinah. Za primerjavo, kako

pogosta je kolika drugod, smo si pa pomagali s podatki iz Državne Ergele �akovo, kjer

imajo isto pasmo konjev, lipicance. Zanimalo nas je, kakšni so vzroki in posledice kolike

ter kako pogosto se pojavlja.

Slovenci sicer po številu športnih konjev in po številu konjev nasploh zelo zaostajamo za

ostalimi evropskimi državami. V Sloveniji je po številu konjev še vedno na prvem mestu

Kobilarna Lipica, kjer imajo v povpre�ju 360 lipicancev. Vsi ostali rejci imajo manjše

število konjev. Zato smo se odlo�ili, da za prou�evanje kolike pri konjih v Sloveniji

upoštevamo prav Kobilarno Lipica.

3.2 Metode dela

Prijazno vodstvo Kobilarne Lipica nam je omogo�ilo vpogled v njihovo hlevsko knjigo,

kjer so zavedene vse opravljene veterinarske storitve pri konjih od leta 2005 naprej.

Predložili so tudi ra�une opravljenih veterinarskih storitev od leta 2000 do leta 2004. Po

preu�itvi teh podatkov smo se odlo�ili, da podrobneje analiziramo obdobje od leta 2004 do

2008, tj. obdobje petih let. V tem obdobju se je seveda menjalo tudi strokovno vodstvo

Kobilarne Lipica, kar se seveda ne bi smelo odražati v zdravstvenem stanju konjev.

Podatki opravljenih veterinarskih storitev se nanašajo na celo �redo konjev v Kobilarni

Lipica; vklju�ena so torej žrebeta, žrebice, žrebi�ki, kobile in žrebci.

Podatke o kolikah v Kobilarni Lipica smo primerjali po letih in mesecih.

Zanimalo nas je tudi, ali obstaja povezava med številom kolik in temperaturo ter vlago v

zraku. Podatke smo dobili iz Škocjana, kjer je najbližja vremenska postaja Kobilarni

Lipica.


3.3 Statisti�na obdelava podatkov

Dobljene podatke o številu bolezni in kolik smo za boljšo preglednost vnesli v preglednice

po posameznih skupinah in potem s pomo�jo programa Excel izdelali grafikone. Grafikoni

so nazorno pokazali število kolik v primerjavi z ostalimi boleznimi. Kolike smo primerjali

tudi po mesecih in letih. Prav tako smo primerjali število kolik v opazovanem obdobju med

Kobilarno Lipica in Državno Ergelo �akovo.


4 REZULTATI IN RAZPRAVA

V Kobilarni Lipica se zavzemajo za �imbolj optimalno zdravstveno oskrbo konjev, da bi

�im bolj zmanjšali oz. prepre�iti nastanek kolik. V Kobilarni obstaja poseben režim oskrbe

oz. prehrane konjev. Vladajo red in disciplina; konje krmijo ob to�no dolo�enem �asu, ob

6.00 zjutraj, ob 13.00 popoldne in 18.00 zve�er. V nekaterih hlevih pa samo dvakrat na

dan. Ta urnik velja za vse dneve v tednu, tudi ob praznikih. Konje krmijo konjarji po to�no

dolo�enem programu, nadzor nad njihovim delom pa vrši njihov vodja oz. gospodar

kobilarne. Osnovna krma pri vseh konjih je seno, ki ga dokupujejo od zasebnikov in

kmetijske zadruge Pivka. Konji dobijo dnevno tudi oves in po potrebi, dodatke. Doje�e

kobile dobijo dodatna krmila primerna zanje, enako žrebeta do odstavitve in po odstavitvi.

Krmila za konje kupujejo pri podjetju Vajet.

Med pašno sezono, ki obi�ajno traja od aprila do oktobra so kobile z žrebeti in žrebice, oz.

vse kobile, razen kobil, ki so vprežene v delo (vožnja), na paši. Na paši so tudi žrebi�ki do

�etrtega leta starosti. Po �etrtem letu se slednji vhlevijo v individualne bokse in za�nejo z

delom. V pašni sezoni konji še vedno dobivajo seno, vendar v ob�utno manjših koli�inah,

dnevno dobijo tudi oves. Breje plemenske kobile, plemenski žrebci in konji, ki so trenirajo

ali delajo, dobijo še dodatno krmo. To so ve�je koli�ine ovsa, mineralne mešanice in

vitaminov.

Za nastil se ve�inoma uporablja slama, pri nekaterih konjih tudi žagovina.

Konji imajo omogo�eno dnevno gibanje, izpustijo tudi tiste, ki trenirajo.

Konji se dvakrat letno (spomladi in jeseni) tretirani proti notranjim parazitom, žrebeta do

enega leta starosti pa tri do štirikrat letno.

Korekcija zobovja pri konjih se izvaja na opozorila jaha�a, da ima konj težave. Preventivne

korekcije zobovja se ne izvajajo.


Preglednica 2: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2004.

2004 Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod. o

Kolika Konjun- ktivitis

Ostalo

JAN 1 1 2 6 2 FEB 2 3 6 2 MAR 2 1 6 2 5 2 APR 1 4 1 8 2 MAJ 1 1 13 7 3 2 1* JUN 1 8 5 1 8 1 1*,1osl JUL 1 4 3 18 2 4 2 AVG 10 1 17 9 1 1s, 1* SEP 8 9 1 6 1 OKT 2 5 10 1 3 3 3* NOV 1 13 23 5 9 DEC 15 1 1 4 14 1t SKUP. 20 19 66 2 119 15 64 12 9 Legenda: 1*, 3* = pogin 1s = son�arica 1t = tetanus 1osl = nenadna oslabelost, doje�a kobila v izpustu padla po tleh

BOLEZNI KONJEV KL 2004

0

5

10

15

20

25

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

MESEC

ŠTE

VILO

BO

LEZN

IPrebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Kolika

Konjun- ktivitis

Ostalo

Grafikon 1: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2004. V letu 2004 so bile v Kobilarni Lipica pri konjih najve�krat prisotne bolezni kože in kopit,

36,50%. Sledile so bolezni okostja in miši�ja z 20,24%. Kolika je bila z 19,63 % na tretjem

mestu od devetih skupin bolezni. 6,13% je bilo bolezni prebavnega trakta in 5,83% bolezni


dihalnih poti ter 3,68% primerov konjunktivitisa. Najmanj, 0,61%, je bilo bolezni srca in

krvi. Konjske bolezni so mo�no odvisne od zunanjih vplivov, kot sta vlaga in temperatura.

Tako obstaja tudi poseben izraz vagotonik, s katerim ozna�ujejo konje, katerih zdravstveno

stanje je podvrženo vplivom naglih vremenskih sprememb (Trape�ar 1999).

Tudi Kaneene in sodelavci, (1997); Tinker in sodelavci, (1997b); Traub-Dargatz in

sodelavci, (2001); Hillyer in sodelavci, (2001), ( cit. po Archer D. C. in Proudman C. J.

2006) so ugotovili, da obstaja povezava med pogostostjo pojavljanja kolik in letnimi �asi.

Tako so po njihovih raziskavah najbolj kriti�ni meseci v letu december, marec in avgust.

Tudi v Kobilarni Lipica je najve� kolik prav v mesecu decembru.


2005 Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o


Ostalo

JAN 7 1 1 2 1 5 1 FEB 1 4 4 1 5 3 MAR 2 4 1 1 7 APR 3 7 9 3 3 1t MAJ 6 1 12 13 3 2 JUN 1 3 14 5 2 2 JUL 2 1 9 1 AVG 3 2 23 2 1 SEP 3 3 3 10 1 1 1 OKT 6 11 1 4 NOV 10 13 11 1 DEC 4 2 5 SKUP. 23 26 91 0 79 14 35 6 1 Legenda: 1t = tetanus



0

5

10

15

20

25


MESEC

ŠTE

VILO

BO

LEZN

I

Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Kolika

Konjun- ktivitis

Ostalo

Grafikon 2: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2005.

V letu 2005 je najve� konjev v Kobilarni Lipica zbolelo za boleznimi okostja in miši�ja, tu

je šlo predvsem za razli�ne poškodbe gibalnega sistema, teh je bilo 33,10%.

Grosche (2000) pa v svoji raziskavi navaja le 5% bolezni gibalnega aparata v vzorcu 1204

konjev, ki so bili zdravljeni v Kliniki za živali, Univerze v Leipzigu.

Pogosto se pojavljajo tudi bolezni kože in kopit, 28,73%. Kolika je z 12,73% na tretjem

mestu po pogostosti pojavljanja bolezni.


2006 Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o


Ostalo

JAN 4 3 7 6 1 1 FEB 1 4 5 6 1 1 1 MAR 6 3 3 2 2 APR 1 2 3 4 5 1 1 1* MAJ 1 5 5 4 2 6 1 JUN 3 8 1 5 1 JUL 3 6 10 1 2 AVG 2 9 8 4 1 SEP 2 6 1 3 1 OKT 5 1 3 1 2 1 3 2 NOV 10 1 5 2 51 1 DEC 7 2 2 1* SKUP. 26 28 67 3 52 63 26 9 2 Legenda: 1* = pogin



0

10

20

30

40

50

60


MESEC

ŠTE

VILO

BO

LEZN

I

Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Kolika

Konjun- ktivitis

Ostalo

Grafikon 3: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2006. Tako kot leto prej, so tudi leta 2006 na prvem mestu bolezni okostja in miši�ja z 24,27%.

Sledijo bolezni se�il in reprodukcijskih organov z 22,83%, kar zelo izstopa od povpre�ja

opazovanih petih let. V tem letu so bile izrazite reprodukcijske motnje, katerih zdravljenje

je sledilo. 18,84% je bilo primerov bolezni kože in kopit, 10,14% pa bolezni dihalnih poti.

9,42% je bilo bolezni prebavnega trakta in prav toliko tudi kolik. Konjunktivitis je bil

prisoten s 3,26%.


2007 Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o


Ostalo

JAN 2 1 6 1 2 1 5 FEB 1 1 2 2 MAR 2 13 4 8 3 1 3 2 1*1b APR 2 27 3 27 2 4 2 MAJ 1 9 41 5 3 1 JUN 2 1 2 1 JUL 2 3 6 5 12 1 4 1* AVG 1 4 6 8 1 1 2 SEP 1 3 5 3 1 OKT 3 7 4 3 NOV 1 1 4 3 6 1 3 1 DEC 2 1 7 1 2 1 SKUP. 15 59 53 85 56 5 26 14 3 Legenda: 1*, 3* = pogin 1b = konj 3 dni po kastraciji v bulah



0

10

20

30

40

50


MESEC

ŠTE

VILO

BO

LEZN

I

Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Kolika

Konjun- ktivitis

Ostalo

Grafikon 4: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2007. V letu 2007 so po svojem števil�nosti izstopale bolezni srca in krvi, v ve�ini primerov je

prišlo do limfadenitisa, vnetja limfnih žlez oz. bezgavk, in to kar v 26,90%. Z 18,67% so

sledile bolezni dihalnih poti, predvsem laringitis. Bolezni kože in kopit so se v tem letu

pojavile v 17,72%, okostja in miši�ja pa v 16,77%. Kolika se je pojavila v 8,23%, sledile

pa so bolezni prebavnega trakta s 4,75%. V obdobju opazovanih petih let je bilo ravno v

tem letu najve� primerov konjunktivitisa, 4,43%. Najmanj je bilo bolezni se�il in

reprodukcijskih organov, 1,58%.



2008 Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o


Ostalo

JAN 4 6 4 8 FEB 1 2 2 2 4 MAR 16 7 1 1 1 6 1 APR 1 6 9 4 1 1* MAJ 2 5 5 5 2 1 JUN 11 2 4 1 1 25 JUL 1 9 2 AVG 1 1 7 7 8 2 1* SEP 2 7 30 10 1 7 1 OKT 1 2 29 12 1 1 NOV 7 1 11 9 1 12 1 DEC 4 3 5 6 14 SKUP. 28 40 92 31 70 10 89 7 2 Legenda: 1* = pogin


05

101520253035


MESEC

ŠTE

VILO

BO

LEZN

I

Prebav. trakt

Dihalne poti

Okostje, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Kolika

Konjun- ktivitis

Ostalo

Grafikon 5: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v letu 2008. V letu 2008 je bilo enako kot leta 2005 in 2006 najve� poškodb oz. bolezni okostja in

miši�ja, 24,93%. Na drugem mestu so bile kolike s 24,12%. Števil�no je imelo to leto

najve� primerov kolik, tj. 89. Izstopajo predvsem zastrupitve s hrano v mesecu juniju, ko

so zdravili 25 konjev, ki so kazali znake kolike.

18,97% je bilo bolezni kože in kopit, 10,84% pa bolezni dihalnih poti. Z 8,4% sledijo

bolezni srca in krvi, 7,59% je bilo obolenj prebavnega trakta. Bistveno manj je bilo bolezni


se�il in reprodukcijskih organov, 2,71%, in 1,89% je bilo primerov konjunktivitisa. Pogin

pa je bil 0,54%.

Preglednica 7: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v obdobju 2004-2008.

LETO Preb-

av. trakt

Dihal-ne poti

Okost-je, miši�je

Srce, kri

Koža, kopita

Se�ila, reprod.o

Koli-ka

Konju-nkti- vitis

Osta-lo

� po letih

2004 20 19 66 2 119 15 64 12 9 326 2005 23 26 91 0 79 14 35 6 1 275 2006 26 28 67 3 52 63 26 9 2 276 2007 15 59 53 85 56 5 26 14 3 316 2008 28 40 92 31 70 10 89 7 2 369 � po bolez.

112 172 369 121 376 107 240 48 17 1562

BOLEZNI KONJEV KL 2004-2008

050

100150200250300350400

Prebav.trakt

Dihalnepoti

Okostje,miši�je

Srce, kri Koža,kopita

Se�ila,reprod.o

Kolika Konjun-ktivitis

Ostalo

ŠTEVILO BOLEZNI

VR

STA

BO

LEZN

I

2004

2005

2006

2007

2008

SKUP

Grafikon 6: Bolezni konjev v Kobilarni Lipica v obdobju 2004-2008. Konjske bolezni smo primerjali po skupinah. V skupini bolezni prebavnega trakta so se

najve�krat pojavile driska, okuženost s paraziti, težave z zobmi, slab apetit in gastritis.

V skupini bolezni dihalnih poti so se najpogosteje pojavljali izcedki iz nosa, kašelj in

plju�nice ter vnetje sluznice grla.

Pri okostju in miši�ju je prihajalo najve�krat do poškodb tetiv, sklepov, odprtih ran ter

odrgnin.


V skupini bolezni srca in krvnih bolezni je bilo najve� vnetij limfnih žlez in primer zastoja

srca.

Najve�krat so se pojavljale bolezni in poškodbe kože in kopit. To so predvsem

pododermatitis, laminitis, tudi kopitni rak, dermatitis, urticaria in nekaj primerov

son�arice. Zelo pogosti so tudi vbodi v kopito; kot posledica poškodb kopita nastopi

šepanje.

Posebna skupina bolezni so bolezni se�il in reprodukcijskih organov. V tej skupini se

najve�krat pojavljajo motnje reprodukcije in njihovo zdravljenje. Prisotni so tudi abortusi

kobil na pašniku, po porodu se nekaterim ne izlo�i posteljica in pojavljajo se tudi mastitisi.

V naši raziskavi konjskih bolezni v Kobilarni Lipica smo se osredoto�ili predvsem na

koliko. Tako kolika predstavlja posebno skupino med boleznimi. V obdobju petih let je

bila prisotna z 15,36%, kar jo, glede na vse ostale bolezni, uvrš�a na tretje mesto.

Najve�krat je šlo za za�etno fazo kolik, zato so jih lahko pravo�asno pozdravili. V

nekaterih primerih pa so konji žal podlegli koliki.

Glede na število pojavnosti pa izstopa konjunktivitis, zato smo ga uvrstili v posebno

skupino.

Posebno skupino, skupino ostale bolezni, smo namenili boleznim, ki se ve�krat pojavijo in

jih ni mogo�e uvrstiti v predhodno omenjene skupine. Med temi boleznimi se najve�krat

pojavlja tetanus.

Kurz (1997) v svoji raziskavi 134 za koliko obolelih konjev navaja, da je bilo 68% konjev

zdravljenih na konzervativen na�in, 32% pa s kirurškim posegom. Ozdravljenih je bilo

74% konjev, 26% zdravljenih konjev pa je podleglo bolezni. Od teh 26% neuspešno

zdravljenih, je bilo kar 60% takih, ki so podlegli bolezni zaradi fatalne prognoze

evtanaziranih. Zanimiva je tudi dolžina trajanja kolike, ki jo navaja Kurz (1997). Pri 53%

konjev v obravnavani skupini je kolika trajala 1-5 ur, v 5% pa ve� kot 50 ur.

Kot smo lahko predvidevali so na prvem mestu bolezni oz. poškodbe kože in kopit s

24,07%. V tej skupini je bilo najve� dermatitisov in pododermatitisov. Na drugem mestu

so bolezni oz. poškodbe okostja in miši�ja s 23,62%. V tej skupini so bile najpogostejše

fizi�ne poškodbe. Sledile so bolezni dihalnih poti z 11,01%, nato pa bolezni srca in krvi s

7,75%. Bolezni prebavnega trakta je bilo 7,17% in bolezni se�il ter reprodukcijskih


organov 6,85%. Precej pogost je tudi pojav konjunktivitisa s 3,07%. Ostalih bolezni je bilo

1,09%, to so predvsem pogini oz. evtanazije.


Grafikon 7: Kolike v Kobilarni Lipica po mesecih in letih, v opazovanem obdobju 2004-

2008.


Po številu kolik izstopa leto 2008, ko je bilo kar 89 zabeleženih primerov, kar je 37,08%

vseh kolik v opazovanih petih letih. Najve� kolik, tj. 25 primerov, je bilo zabeleženih

junija 2008, sledila sta december 2004 in 2008 s 14 primeri in nato november 2008 z 12

primeri kolik. V povpre�ju mine 1,4 meseca na leto brez primera kolike.

Pogostost pojavljanja kolike pri konjih so prou�evali Kaneene in sodelavci, (1997); Tinker

in sodelavci, (1997b); Traub-Dargatz in sodelavci, (2001); Hillyer in sodelavci, (2001), (

cit. po Archer D. C. in Proudman C. J. 2006). Ugotovili so, da se je kolika pojavljala 3,5-

do 10,6-krat na 100 konjev v enem letu. V našem primeru, v Kobilarni Lipica pa 13,3-krat

in v kobilarni �akovo 13,6-krat na 100 konjev v enem letu.

Prou�evali so tudi genetsko nagnjenost h koliki glede na pasmo in ugotovili, da so arabci in

morgani veliko bolj podvrženi koliki kot ostale pasme.

Na splošno, v celotni populaciji konjev, ne glede na pasmo, pa naj bi po njihovih

raziskavah smrtnost variirala med 6,7% in 15,6%.

KOLIKE V KL V OBDOBJU 2004-2008

0

20

40

60

80

100

2004 2005 2006 2007 2008

LETO

ŠTE

VILO

KO

LIK

Število kolik

Grafikon 8: Kolike v Kobilarni Lipica v opazovanem obdobju 2004-2008.

Iz grafa lahko razberemo, da v obdobju opazovanih petih let v Kobilarni Lipica najbolj

izstopa leto 2008, ko je bilo zabeleženih 89 primerov kolik. To je 37,10% od vseh 240

kolik v petih letih, kar je 46,07% nad aritmeti�no sredino.


Najmanj kolik je bilo v letih 2006 in 2007, ko je bilo od skupnih 240 kolik v petih letih

zabeleženih le 26 kolik, kar je 10,83%, glede na obdobje petih let. To je 45,83% manj

kolik od povpre�nega števila kolik v opazovanih petih letih.

KOLIKE V DEDJ V OBDOBJU 2004-2008

05

10152025303540

2004 2005 2006 2007 2008

LETO

ŠTE

VILO

KO

LIK

Število kolik

Grafikon 9: Kolike v Državni Ergeli �akovo v opazovanem obdobju 2005-2009. Zanimivo je, da je tudi v Kobilarni Jakovo najve� kolik zabeleženih v letu 2008, prav tako

kot v Kobilarni Lipica in sicer 34 primerov, kar je 26,56% glede na obdobje petih let. To je

24,70% nad povpre�jem opazovanih petih let.

Najmanj kolik pa je bilo v letu 2005, 17 primerov od skupno 128 kolik v petih letih, kar je

13,28%. To je 33,59% manj kolik od povpre�nega števila kolik v opazovanih petih letih.


PRIMERJAVA ŠTEVILA KOLIK V %

0

5

10

15

20

25

30

2004 2005 2006 2007 2008

LETO

OD

STO

TEK

LIPICA

DJAKO

Grafikon 10: Primerjava števila kolik v odstotkih, med Kobilarno Lipica in Državno Ergelo �akovo, v opazovanem obdobju 2004-2008.

Kobilarna Lipica ima povpre�no 360 konjev, Kobilarna �akovo pa 190. V obdobju petih

let so imeli v Kobilarni Lipica skupaj 240 primerov kolik, v kobilarni �akovo pa 128.

V grafikonu je prikazana primerjava števila kolik po letih med obema kobilarnama, število

kolik smo prera�unali na število konjev v kobilarni tako, da so podatki lažje primerljivi. V

Kobilarni Lipica je v letu 2008 imelo koliko 24,72% od 360 konjev, v letu 2006 in 2007 pa

samo 7,22%. Tudi Kobilarna �akovo je imela najvišji odstotek konjev s koliko v letu

2008, 17,89%. Najnižjega, 8,95%, pa v letu 2005.

Prera�unano število kolik na 100 konjev je dalo naslednje rezultate. V Kobilarni Lipica so

imeli najmanj kolik na 100 konjev leta 2006 in 2007, in sicer le 2,01%, najve� pa v letu

2008, 6,87%. V Kobilarni �akovo je bil delež kolik prera�unan na 100 konjev najnižji v

letu 2005, 4,71% in najvišji v letu 2008, 9,41%.

Ljudje ob�utimo, da spremembe vremena, to je nihanje temperatur in vlage v zraku ter

zra�nega tlaka, vplivajo na naše po�utje. Nekateri smo na te spremembe bolj, drugi manj

ob�utljivi. Tako tudi na konje sprememba vremena razli�no vpliva.

Domnevali smo, da bi se ve�je spremembe temperature in vlage v zraku lahko odražale v

zdravstvenem stanju konjev in posledi�no v samem številu kolik.

Najbližja vremenska opazovalna postaja Kobilarni Lipica je v Škocjanu pri Diva�i., kar je

od same Kobilarne oddaljeno 13,1 kilometer. Od tam smo dobili tudi podatke, povpre�ne

dnevne in mese�ne temperature in povpre�no dnevno ter mese�no vlago v zraku. Ker so


meritve za�eli opravljati šele sredi leta 2004, zato potem za leto 2004 nismo delali

primerjav med pojavom kolike s povpre�nimi temperaturami in vlago v zraku.

Grafikon 11: Primerjava števila kolik s povpre�nimi mese�nimi temperaturami in

povpre�no mese�no zra�no vlago v letu 2005. Iz grafa lahko razberemo, da so se v letu 2005 kolike pojavljale obratno sorazmerno s

povpre�nimi temperaturami. Višje kot so bile temperature, manj je bilo kolik. Obratno je

bilo ob nižjih povpre�nih temperaturah, takrat je število kolik naraslo.

Deloma tudi odseki krivulje povpre�ne zra�ne vlage sovpadajo s številom kolik. Ko je bila

povpre�na zra�na vlaga višja, je bilo tudi ve� kolik in obratno, vendar to ne drži

neprekinjeno za celo leto.


Grafikon 12: Primerjava števila kolik s povpre�nimi mese�nimi temperaturami in

povpre�no mese�no zra�no vlago v letu 2006.

Tudi za leto 2006 bi lahko trdili, da se ob višanju povpre�nih temperatur manjša število

kolik in obratno. To pa ne drži za obdobje od aprila do maja, ko so kolike naraš�ale kljub

višanju povpre�nih temperatur. Število kolik od oktobra do novembra se je zmanjševalo,

kljub temu, da so povpre�ne temperature padale. Povezava je bila tudi s povpre�no zra�no

vlago, ko je ta naraš�ala, se je tudi število kolik ve�alo in obratno. Obstajajo pa mese�na

obdobja za katera ta trditev ne velja, to je najbolj izrazito od oktobra do decembra.


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

štev.kolik

povp.T

povp.V

Grafikon 13: Primerjava števila kolik s povpre�nimi mese�nimi temperaturami in povpre�no mese�no zra�no vlago v letu 2007.

Leto 2007 je bilo podobno prejšnjima letoma, saj je tudi v tem letu prisotna podobna

povezava med povpre�nimi temperaturami in številom kolik. Pri naraš�anju povpre�nih

temperatur se je število kolik zmanjševalo in obratno. Ko so se povpre�ne temperature

za�ele zniževati, je število kolik za�elo naraš�ati. Od septembra do februarja, to je pol leta,

sta krivulji povpre�ne zra�ne vlage in števila kolik naraš�ali in padali približno enako. V

drugi polovici leta pa ni bilo ujemanja povpre�ne zra�ne vlage s številom kolik.


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

štev.kolik

povp.T

povp.V

Grafikon 14: Primerjava števila kolik s povpre�nimi mese�nimi temperaturami in povpre�no mese�no zra�no vlago v letu 2008.

V letu 2008 krivulji povpre�ne zra�ne vlage in števila kolik potekata še najbolj podobno.

Ob naraš�anju povpre�ne zra�ne vlage se je ve�alo tudi število kolik. Ob zniževanju

povpre�ne zra�ne vlage pa se je zniževalo število kolik. Vendar je bil porast, kakor tudi

padec števila kolik od maja do junija bolj intenziven kot pa sprememba povpre�ne zra�ne

vlage. Od oktobra do februarja in od marca do aprila ter od junija do julija, to je pol leta,

velja enako kot v prejšnjih letih, da je ob naraš�anju povpre�ne temperature tudi število

kolik naraš�alo ter obratno. Za ostale mesece pa takšne povezave ni opaziti.


5 SKLEPI

Rezultati naše raziskave so pokazali slede�e:

• Ugotovili smo, da se kolika v Kobilarni Lipica pojavlja tako pogosto kot smo

pri�akovali. Po številu bolezni je na tretjem mestu, takoj za boleznimi okostja in

miši�ja ter kože in kopit, kjer gre predvsem za poškodbe.

• Naše ugotovitve kažejo, da je kolika v Kobilarni Lipica prisotna 13,3-krat na 100

konjev v enem letu, kar je ve� kot navajajo Kaneene in sodelavci, (1997); Tinker in

sodelavci, (1997b); Traub-Dargatz in sodelavci, (2001); Hillyer in sodelavci,

(2001), ( cit. po Archer D. C. in Proudman C. J. 2006). Ti so namre� ugotovili so,

da se je kolika pojavljala 3,5- do 10,6-krat na 100 konjev v enem letu.

• Pri opazovanju povpre�nih mese�nih temperatur in povpre�ne mese�ne vlage v

primerjavi s številom kolik smo zaznali dolo�ene podobnosti. Ve�inoma se ob

naraš�anju povpre�nih temperatur število kolik zmanjšuje in obratno, ko se

povpre�ne temperature za�nejo zniževati pride do porasta števila kolik. Povezava

obstaja tudi med povpre�no zra�no vlago in številom kolik. Ko je povpre�na zra�na

vlaga višja je tudi ve� primerov kolik in obratno. Ob nižji zra�ni vlagi je tudi

število kolik manjše. Najbolj izrazito ujemanje števila kolik s povpre�no zra�no

vlago je bilo v letu 2008, ko je bilo v Kobilarni Lipica najve� kolik.

• Ugotovili smo, da kolika lahko prizadene vsakega konja, ne glede na starost, spol in

pasmo konja.

• Na�in življenja konjev in njihova anatomska zgradba ter delovanje konjevega

prebavnega sistema najve� pripomorejo k temu, da so kolike pri konjih tako

pogoste.

• Z zdravo hrano, dovolj pitne vode, gibanja, s pravilno zdravstveno oskrbo in

zmanjšanjem stresa lahko vplivamo na manjšo obolelost za koliko.

• Izogibati se je treba paši na pomrznjeni travi, težave lahko povzro�i tudi paša na

mladi travi, ker vsebuje preve� beljakovin in premalo vlaknin .

• Konjem, ki so že kdaj imeli koliko moramo nameniti posebno skrb, ker je pri njih

pove�ana možnost za ponoven izbruh bolezni.


• Pri konju moramo biti pozorni na vsako spremembo v obnašanju, ki odstopa od

obi�ajnega etograma .

• Ve�ino kolik, to je približno 75%, mine brez kirurškega posega.

• V naši raziskavi smo ugotovili, da so najbolj kriti�ni meseci v letu: junij, december

in marec, kar lahko povežemo tudi z spremembo vremena in temperature.

• Dolo�ene pasme, kot so arabci in morgani so veliko bolj podvrženi kolikam kot

ostale pasme, prav tako ugotavljamo, da so tudi lipicanci nad povpre�jem glede

števila kolik na 100 konj.


6 VIRI

Archer D.C., Proudman C.J., Epidemiological clues to preventing colic. Faculty of

Veterinary Science, University of Liverpool, Leahurst, Neston, The Wirral CH64 7TE,

UK. The Veterinary Journal 172 (2006) 29-39.

http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WXN-4G9Y5D3-

1&_user=10&_coverDate=07%2F31%2F2006&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=search&_sor

t=d&_docanchor=&view=c&_searchStrId=1179218884&_rerunOrigin=scholar.google&_

acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=0f314b2208f7767eabf

d84cfe78a2387

(6. november 2009)

Boži� M., 2000. Kolika – morilec konj številka ena! Revija o konjih, VIII, št. 10: 42-44

Boži� M., 2003. Notranji zajedavci konja. Revija o konjih, 11, št. 7: 34-40

Boži� M., 2003. Oskrba zobovja. Revija o konjih, 11, št. 1: 40-44

Brinzej M., 1980. Konjogojstvo. Sveu�ilište u Osijeku, Školska knjiga Zagreb: 182

Cestnik V., 1994.Fiziologija prebave pri doma�ih živalih. Ljubljana, Veterinarska fakulteta

v Ljubljani: 47-48, 92, 98, 108-127

Fajdiga M., 1999. Program zatiranja notranjih zajedavcev. Revija o konjih, 6, št. 6: 34-36

Fajdiga M., 2005. Pregled najpomembnejših zajedavcev pri konjih. Revija o konjih, 13, št.

1: 18-19

Grosche A., (2000) Kolik bei Pferden – Retrospektive Studie aus dem Patientengut der

Medizinischen Tierklinik, Leipzig 1994 – 1998, Leipzig


http://deposit.ddb.de/cgi-

bin/dokserv?idn=961846372&dok_var=d1&dok_ext=pdf&filename=961846372.pdf

(5. februar 2010)

Hassel Diana M., Snyder Jack R., PhD; Langer Douglas M., Drake Christina M., and

Yarbrough Thomas B., (1997) Equine Enterolithiasis: A Review and Retrospective

Analysis of 900 Cases (1973-1996). University of California at Davis. AAEP.

http://www.ivis.org/proceedings/AAEP/1997/Hassel.pdf

(6. november 2009)

Kadunc Kos V., 2004. Kaj povzro�a kolike pri konju. Revija o konjih, 12, št. 7: 22

Kadunc Kos V., 2004. Znaki in zdravljenje kolik. Revija o konjih, 12, št. 8: 20-21

Kendall, A.;Ley, C.; Egenvall, A.; Brojer, J. , Radiographic parameters for diagnosing sand

colic in horses. Acta Veterinaria Scandinavica. Danske Dyrlaegeforening, Ko<o> benhavn,

Denmark: 2008. 50: 17, (13 June 2008). 15 ref.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18554381

(3. februar 2010)

Kramari� P., 2000. Kolika. Revija o konjih, VII, št. 1: 34-35

Kurz E., (1997) Das weiße Blutbild bei der Kolik des Pferdes in Abhängigkeit vom

Krankheitsverlauf, Das Fachbereiches Veterinärmedizin der Freien Universität Berlin,

Berlin

http://www.diss.fu-

berlin.de/diss/servlets/MCRFileNodeServlet/FUDISS_derivate_000000000179/0_kurz.pdf;

jsessionid=703179DE096F1D0CFE923C4E3DC29945?hosts=

(5. februar 2010)


Mezerova, J.; Zert, Z., (2008) Long-term survival and complications of colic surgery in

horses: analysis of 331 cases. Veterinarni Medicina. Czech Academy of Agricultural

Sciences, Prague, Czech Republic 53: 2004, 43-52. 21 ref.

http://www.vri.cz/docs/vetmed/53-1-43.pdf

(6. november 2009)

Mezerova, J.; Zert, Z.; Kabes, R.; Ottova, L. , (2008) Analysis of clinical and perioperative

findings in 576 horses subjected to surgical treatment of colic. Veterinarni Medicina.

Czech Academy of Agricultural Sciences, Prague, Czech Republic: 53: 1, 29-42. 19 ref.

http://www.journals.uzpi.cz/uniqueFiles/00574.pdf

(6. november 2009)

Pratt S.M., Hassel D.M., Drake C. and Snyder J.R., Clinical Characteristics of Horses with

Gastrointestinal Ruptures Revealed Durin Initial Diagnostic Evaluation: 149 Cases (1990-

2002). 49th Annual Convention of the American Association of Equine Practitioners, 2003

– New Orleans, LA, USA, 21-Nov-2003; PO658.1103

http://www.cababstractsplus.org/abstracts/Abstract.aspx?AcNo=20053193207

(25. februar 2009)

Rebesko B., 1985. Fiziologija z anatomijo doma�ih živali. Ljubljana, Državna založba

Slovenije: 225-265

Rigler L., 1985. Veterinarski anatomski slovar. Ljubljana, VTOZD za veterinarstvo

Biotehniške fakultete v Ljubljana: 157-270

Trape�ar B., 1999. Konjenikov priro�nik. Ljubljana, Založba Kme�ki glas: 45-50 in 109-

117

Vejnovi� J., 2008. Naši konji. Ljubljana, Založba Kme�ki glas:155-183


Veterinarski terminološki slovar A-B, 1998. Ljubljana, Veterinarska fakulteta univerze v

Ljubljani, izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 36-149

Veterinarski terminološki slovar H-K, 1992. Ljubljana, Veterinarska fakulteta v Ljubljani,

izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 41-111

Veterinarski terminološki slovar L-O, 1996. Ljubljana, Veterinarska fakulteta v Ljubljani,

izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 112

Veterinarski terminološki slovar P-R, 1999. Ljubljana, Veterinarska fakulteta univerze v


Veterinarski terminološki slovar S-Š, 2002. Ljubljana, Veterinarska fakulteta univerze v


Zupanc A., 2000. Konjereja. Ljubljana, Založba Kme�ki glas: 15


ZAHVALA

Hvala mentorju, doc.dr. Marku Volku za vso pomo� in napotke pri nalogi. Hvala tudi dr.

Ireni Marc, strokovni vodji Kobilarne Lipica za podatke o kolikah. Prav tako se

zahvaljujem tudi vodstvu Državne Ergele Djakovo za posredovane podatke o številu kolik.

Hvala tudi gospodu Haklu in gospodu Vi�arju za podatke z opazovalne vremenske postaje

Škocjan.

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge, še posej pa

staršem, Jasmini Kozar in Brigiti Rožman.

izr. prof. dr. jože nemec doc. dr. marko volk doc. dr ... · ilia revesje] v anat. vito revo ileus...

Documents