BESeDAKRANJSKA JEZA

1 

Janez Trdina

Kranjskajeza

in druge ãrtice in povestiiz narodnega Ïivljenja

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDAKRANJSKA JEZA

2 

BESeDA

Janez TrdinaKRANJSKA JEZAin druge ãrtice in povestiiz narodnega Ïivljenja

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-269-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDAKRANJSKA JEZA

3 

VSEBINA

KRANJSKA JEZA 4

KUKAVICA 46

IVAN SLOBODIN 58

SNUBAâ 86

ÎLAHTA 107

PRI MRLIâU 118

PTlâJI SVAT 134

JANEZ KLE·âAR 183

HUDEVCI 197

DOLENJSKE ÎENITVE 210

VRTILNIâAR 248

FORTUNATOV 324

POPOTNJA 346

IGRAâICA 365

ZADNJI DAN 378

BESeDAKRANJSKA JEZA

4 

KRANJSKA JEZA

Vinorodni, prijazni hrib Ljubno ima neprijetnoobliÏje, od vseh strani hosto, grmovje, pu‰ãave in

sem ter tja kako borno vas, kak nepriljuden koãmur.Ljubenska okolica je ãisto slovenska. Kljub nelepemupogledu se nahajajo v njej vsaj lepi, ‰egavi in delomaprav pridni in premoÏni ljudje. Nekoliko streljajev zatem pasom pa se zaãenja koãevska pokrajina, dom stra-‰anske nemarnosti in otoÏnosti. Ne bi mogel lahko pre-soditi, kaj mi je Ïalilo oko najhuje, ali dolgoãasni svet alizanikrno poljedelstvo in gospodarstvo sploh ali sloki,telesno in du‰evno pokveãeni rod, ki se plazi po teh su-hih rebrih in grobljah. Na hribu stoji po slovenski nava-di liãna cerkvica, posveãena svetemu Vidu, ãigar praz-nik se obhaja Ïe od prastarih ãasov s sijajnim shodom.Ta dan se zabava popotnik na Ljubnem prav ugodno.Dobre in cene hrane in pijaãe dobi‰, kolikor hoãe‰, na-slaja‰ se po volji s krasnim pogledom na Gorjance inkr‰ko dolino, opazuje‰ lahko in temeljito prerazliãneno‰nje in ‰ege slovenskih, belokranjskih in koãevskih,katoli‰kih in vãasi celo staroverskih (uniatskih) romar-jev. Tudi mene je privabil sveti Vid skoraj vsako leto na

BESeDAKRANJSKA JEZA

5 

svoje zraãno povr‰je. Stojeã pod lipo, katero je pred ka-kimi desetimi leti nemilo oklestila nebe‰ka strela, sem seÏalosten oziral po koãevskih goliãavah, vesel in hrepe-neã po lepotah dolenjske zemlje in dolenjskih deklet.Najraj‰i pa mi je zahajala misel daleã daleã ãez Gorjancein avstrijske meje tja na krvavo Kosovo polje, na kate-rem je na Vidov dan sovraÏna usoda ubila slavo in svo-bodo srbsko. O takem ãasu sem se vselej pomudil poves dan, tudi po dva dni v okolici in sem res videl, sli‰alin izvedel marsikaj novega in posebnega.

Enkrat sem prenoãil v ljubki zidanici za Ljubnim, ki seje bila spremenila za praznik v prav Ïivahno krãmo.Mikali so me mnogi pogovori, morda najbolj pa povest,katero je pravila pivcem velika in debela Ïenska o svo-jem rajnkem bratu. Ko je opazila, da se ãudim njeni ne-navadni jakosti, se nasmeje in veli: »O, kaj bi ‰ele rekli,ãe bi bili poznali mojega brata Janeza, Bog mu daj do-bro! Ni se bal petih junakov; kaj pravim petih! Ne celevasi. Razen nas domaãih mu ni nihãe dejal Janez, ampakRus, zato ker je bil tako neznansko moãan in hud. Zanjni bila sreãa. Ravno ta kranjska jeza ga je ugonobila vla‰ki vojski.«

Prosim jo, da naj nam pove kaj veã o tako silnem ãlo-veku, da ne bomo pretresali zmerom le vreme in letine.Ni se dolgo branila. Brata je ljubila, pa je komaj ãakala,da dobi priliko, pomenkovati se o njegovem Ïivljenju.

BESeDAKRANJSKA JEZA

6 

Za govornico ta Ïena ni bila ustvarjena, kar se na‰imDolenjkam sicer ne more oãitati. Pravila nam je vse takohitro in zmedeno, da sem jo moral vsak hip ustaviti inkaj vpra‰ati, kar nisem prav razumel. Iz tega vzroka mini mogoãe, da bi popisal Janezove zgodbe in trme z nje-nimi besedami. Niti ne mislim priobãiti mu celega Ïiv-ljenja; omenil bom samo nekatere ãrtice, ki nam bodopokazale neko nepohvalno, ali zanimivo lastnost slo-venskega naroda.

Surovost kranjskega kmeta je gospodi dobro znana inji dela po pravici strah in brigo. Le prepogostoma jigrme na uho odurni glasovi: »Prekleti ‰kric, se ne pobe-re‰?« »BeÏi, ‰kric, drugaãe bo pok!« »Hudiã vzemi gos-podo! Gospoda so vsa hudiãeva!« »Za kmeta ne bo do-bro, dokler ne pobijemo gospode« itd.

Marsikaterega po mestno obleãenega sprehajalca sova‰ãani Ïe nadrli s kamenjem in poleni. Kadar vidijokako nedeljo popoldne vinjeni fantje gospoda ali kake-ga tujega, ne po domaãe obleãenega tujca, jih primevãasih tako divji bes kakor bika, ki opazi kako rdeãocunjo. Meãejo vanj, kar jim le pride v roke; ãe ga zgra-bijo, ga bijejo, sujejo in teptajo, da ostane komaj Ïiv; ãemu ne store drugega, ga pitajo vsaj z najgr‰imi priimkiin psovkami, ki si jih morejo izmisliti. Ne trdim, da segode take ostudnosti pravilno, to je, vselej in vsakemugospodu, niti ne, da ravno pogostoma. Ali toliko mi bo

BESeDAKRANJSKA JEZA

7 

priznal vsak poznavalec na‰e zemlje, da gospoda ne po-potuje po kmetih brez nevarnosti in da je ta surovostraz‰irjena prav tako po obliÏju omikanih mest kakor poodljudnih dobravah starobitnih hribovcev.

Od konca se zdi ta prikazen ãloveku velika in ãudnauganka. Slovenec, zlasti dolenjski, je tako krotka in mir-na du‰a, da mu ne najde‰ lahko para. ·e ãe ga razÏali‰,se bo nate jezil in grozil komaj nekoliko ur. Privo‰ãi mule dve, tri blage besede, pa ti bo vse odpustil in se s tabodruÏil in bratil, kolikor bo‰ hotel! Od kod tedaj izviranjegovo divjanje, da napada gospodo in tujce brez na-giba, razloga in vzroka, kakor da je poblaznel ali stekel?

Narodoznanec ima dolÏnost, da take skrivnosti pre-iskuje, da jim najde klico in jih raztolmaãi. Sodnik jevpra‰al morilca, zakaj je ubil ãloveka, ki mu ni storil niãkrivice in ‰kode in ga prej ‰e videl in poznal ni. Hudode-lec ga pogleda srpo in zarenãi: »To je vseeno, ãe me jerazÏalil ali ne. Vas je na‰a, ãemu se je priklatil cigan mednas? Opazil sem ‰kricarijo in videl, da mora biti nekaktuj falot. Taka sodrga ni prinesla ‰e nikoli niã dobrega.Zgrabila me je jeza, da sem se kar tresel, pa sem dejal:âakaj, hudiã! Ti nas ne bo‰ hodil veã vohat, pa sem po-bral kamen in ga zapodil vanj, da je precej guznil.«

Vse poslu‰alce je ob‰la groza ob tem divja‰kem za-govoru. Opazovalcu pa se zdi, kakor da ãuje stra‰ni od-jek starodavne nevihte, ki nam je razdejala narodno

BESeDAKRANJSKA JEZA

8 

vero in samostalnost. Slovenci so pri‰li pod oblast ne-usmiljenih Nemcev in so prena‰ali v tujem jarmu vsenadloge, katere naklada suÏnost ne samo kakih deset alipetdeset, ampak celih deset sto let. Na‰i predniki so bilipreslabi, da bi se osvobodili, srce olaj‰evati so si moglile z molitvijo, s kletvijo, kveãjemu z naskoki na posa-mezne sovraÏnike. Tujo silo so izvr‰evali in zastopalivi‰ji stanovi, gospôda, nasledniki doseliv‰ih se tujcev inpotujãeni domaãini.

Devetnajsto stoletje je predrugaãilo marsikaj na bolje.Duhov‰ãina, razen ‰kofov, se je izneverila zatiralcem inzdruÏila s svojim narodom, tudi kupce in me‰ãane je jelgibati in pregrevati duh novega, duh slovenskega Ïiv-ljenja. Vendar ima ‰e dandana‰nji nem‰ko gospostvonajveã opore v delu na‰e gospode: v gra‰ãakih in urad-nikih. Na‰ kmet se ‰e slabo zaveda narodnosti in narod-nih pravic, ne ãuti niã slavjanskega ponosa, komaj ve, daje Slovenec, svojo staro zgodovino je pozabil. Ali nje na-sledek in uãinek: jeza zoper vi‰je stanove, zoper tujcemu tiãi ‰e zmerom globoko v slovenskem srcu, ker nidobro, deloma ãisto niã pouãen, da so se okolnosti spre-menile, in tedaj ne dela dosti razloãka med prijateljemin sovraÏnikom. Besa mu tedaj ne uÏiga premi‰ljevanjev nebo vpijoãih krivic, katere je narod trpel, ampak nekatemna rodbinska tradicija, neka prirojena razkaãenost,neki skrivnosten instinkt, ki je podoben Ïivinskemu.

BESeDAKRANJSKA JEZA

9 

Tega divjega srda pa se ãlovek lahko tako navzame,da mu plane tudi na domaãine in celo na prijatelje. Ka-dar nastane v krãmi hud pretep med fanti, se veãkrattako razvnamejo, da mahajo brez obzira na vse strani.Groza je pogledati take besnike. Oãi jim stopijo iz jam inse odebele kakor jajca; iz lic ‰viga ãrnordeã plamen;skrãena usta obliva pena; lasje padajo na temno ãelo alipa ‰trle v vis kakor jeÏu bodice; vse Ïile se napenjajo inbijejo, da se kar sli‰i; roka, oboroÏena z noÏem ali s kakodrugo zbodljivo in teÏko reãjo, ne prizana‰a nikomur,niti bratu, ne pozna in neãe nobene milosti. Veã pripet-ljajev mi je znanih, ko so nala‰ã ugasnili luã in polomiv‰istolom in mizam noge, mlatili se z njimi po glavah dokrvi in smrti.

Takih ravsov se je udeleÏil veãkrat mlad Muhaberec,s katerim sva se poznala. Vpra‰al sem ga, kaj mu je, damore tako vzrojiti in tolãi ljudi, ki ga niso nikoli razdra-Ïili in se z njimi celo pajda‰i. Fant se mi nasmeje in veli:»E, kaj ãete! Sem Ïe take krvi. Ne jezim in ne prepiramse nikoli, ali kadar me prime na‰a kranjska jeza, pa zras-tem in udriham, kogar doseÏem. Pozneje mi je Ïal, ãesem zaloÏil katero kakemu prijatelju ali po‰tenjaku, alidokler me tare jeza, niã ne vidim, niã ne sli‰im, niã nevpra‰am; pesti mi zbezljajo in mahati morajo, naj bo‰kode kolikor hoãe. âe sem zaprt, kaj zato? Tisti fant najobleãe kiklo, ki se boji gospode in jeãe.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

10 

Bes se zbuja, kar je naravno, najraj‰i ponoãi in privinu. Pijani ponoãnjaki se ne pretepajo le med sabo, am-pak nabunkajo, kogar ulove, tudi otroke, babe in starce.Treba se jih je ogibati kakor steklega psa. Tudi Hrvatjega radi pijo, ali nikdar ne s tolikim razsajanjem in div-janjem kakor Kranjci. Kranjska jeza ima svoje sestre vnekaterih planinskih deÏelah, n. pr. na Tirolskem, meddrugimi Slavjani ji pa Ïivi prav malo Ïlahte. PosebnoÏalostno je, da se loti vãasi tudi popolnoma treznih inpametnih. âe vidijo kako veliko krivico, zvihrajo precejin bi krivca najraj‰i kar zadavili ali razsekali na drobnekosce.

Dostikrat zabuãi kranjska jeza tudi brez tehtnegavzroka, za vsako majhno stvar, ãe se ãloveku ne godi aline stori kaj po volji. Taka strastna kri se je drvila skoziÏile tudi Janezu Rusu in je nadlegovala sose‰ãino temstra‰neje, ker jo je podpirala herkulska krepost in sila.Star‰e mu je blagoslovil Bog prav obilno z otroki. Bilo jihje enajst, pet sinov in ‰est hãera. Pet se jih je zgodajomoÏilo in ‰lo od hi‰e. Sinovi so razen dveh pomrli.Ostala sta najmlaj‰a Rus in Kurent. Niti to ime ni bilopravo. Ljudje so ga dali Pavlu zato, ker je bil blazen.ReveÏ ni bil za nobeno rabo, ‰e govoril je slabo; kadar seje jokal, je krulil kakor prasec. Ker je bil tih in krotak, niprizadeval druge teÏave, kakor da so ga morali zastonjrediti. Po smrti obeh roditeljev je prevzela gospodarstvo

BESeDAKRANJSKA JEZA

11 

pridna Mana in ga opravljala brez moÏa z Rusovo po-moãjo tako spretno, da hi‰i ni bilo treba ne stradati nedolgov delati. Samovala je ‰e veliko let, dokler ni ‰el Rusna vojsko.

Z nesreãnim Kurentom sta imela brat in sestra pravkr‰ãansko potrpljenje. On pa za Mano ni maral in splohza nobenega ãloveka razen za Rusa. Od tega se pa nimogel loãiti; motil ga je pri vsakem delu; ‰e spati ni ho-tel nikjer drugje kakor pri njem. Rusu je bilo to prav. Bilje prepriãan, da ga je postavil Bog Pavlu za varuha, inres ga je oskrboval in branil tako budno in zdu‰no, ka-kor da mu je oãe. Zaradi njega se je ruval in pretepal Ïev otroãjih letih. Slovenec ne ãuti do norih ljudi dosti us-miljenja. Nekateri misli, da nimajo du‰e. ·e bolj splo‰nose trdi, da niã ne ãutijo, ãe jih kdo tepe. Po takem mne-nju stoje tedaj ‰e niÏe od Ïivine. Veãkrat sem sli‰al, da dáBog blazne otroke star‰em, ki so se hudo pregre‰ili, zakazen. Razne pravljice se o tem pripovedujejo. Brat jeokradel brata in po krivem prisegel, da ga ni. ·e tistoleto se mu je rodil norec. Nekdo se je bahal z otroki, danima noben va‰ãan tako pridnih. Kmalu potem dobisina, ki je ostal vse Ïive dni brez pameti. Prav to se jepripetilo moÏu, ki je pretepal tuje otroke. Bogatin je go-drnjal zoper Boga, da mu ne podari otrok. Îena mu rodizaporedoma sedem sinov, sedem norcev. âe se dela kdo

BESeDAKRANJSKA JEZA

12 

preveã modrega, se mu neki tudi kaj rado primeri, daima prav bedaste otroke.

Ni torej ãuda, da na‰i rojaki zasmehujejo blaznike, dane smatrajo za noben velik greh, ãe jih kdo bije in trpin-ãi. To nemilo postopanje z brezumnim bliÏnjim spadamed najgr‰e lastnosti slovenskega naroda. Ni dvombe,da bi se z resnim podukom dalo odpraviti hitro in brezteÏave. Kolikor mi je znano, se je do zdaj o tej vaÏni reãile molãalo!

Tudi Kurenta so otroci psovali, draÏili in suvali, kjer-koli se je prikazal, in odrasli so jim pomagali ali pa jihvsaj niso zadrÏevali. Dolgo to nikoli ni trajalo, ker mu jepritekel na pomoã Rus. Gorje si ga paglavcu, katerega jedobil v pest. Drugih ljudi se mali deãek ni drznil lotiti odblizu, tem bolj pa jih je o‰teval in naÏigal s kamenjem oddaleã. Ko je imel komaj ‰tirinajst let, je branil brata zo-per celo faro. Revi‰ãe je opravilo v nedeljo pred desetoma‰o pri cerkvi neko telesno potrebo. Ljudje, katerih seje bilo Ïe veliko zbralo, planejo po njem in ga zaãno poneãlove‰ko pretepati in teptati. Rus prisopiha, meãeotroke, skaãe babam v lase, grize in bije fante in moÏe.Ko podero tudi njega, se bojuje leÏeã s pestmi, zobmi innohti, potegne noÏ in ga zabode v stegno debelemu mli-narju, ki je delal med vsemi najhuje z bratoma. Ranje-ni zarjove kakor zverina. Îupnik zasli‰i hrup in prihiti;mnoÏica se umakne in umiri; Rus spravi Kurenta do-

BESeDAKRANJSKA JEZA

13 

mov. Oba sta bila tako stepena in stlaãena, da sta moralaveã dni leÏati.

Od takrat je Rus svoje Ïupljane ãrtil in porabil vsakopriliko, da jim naredi ‰kodo in se ma‰ãuje. Postal je samsvoj in svojeglav, da ni maral za noben opomin svojesestre. Prijateljev je imel malo, ali ga tovari‰ija niti nimikala. Na pa‰i sta se igrala s Kurentom sama, na poljeje hodil z njim in s sestro; med vrstnike je za‰el le takrat,kadar se jih ni mogel ogniti, n. pr. v nedeljo grede v cer-kev in nazaj domov ali pa, ãe jih je hotel poklicati »nakorajÏo«.

V omiki je ljubensko Podgorje jako zaostalo. Dolenj-ci zovejo tamo‰nje prebivalce divjake. Ta pridevek se mizdi grozno kriviãen, ker jih poznam kot jako mirne indobrosrãne ljudi. Ali samota, v kateri Ïive, jih drÏi res vnajveãjem praznoverju. Novome‰ãani imajo tu hostoRasen, kamor se ne sli‰i noben zvon. Iz tega vzroka je ‰eltja Ïe marsikateri trap, da si naredi ris in prikliãe hudo-bo, da mu prinese denarja. Pravijo, da ris nima moãi, ãese ãuje v njem zvon. Iz tega se vidi, kako oddaljen je takraj od Ïupnih cerkvá in podruÏnic, ki so na kmetihglavna in skoraj edina sredi‰ãa omike. Rus je imel do‰ole dobro uro. Pozimi je tedaj ni mogel obiskovati, po-leti ga dalja ni skrbela, ker je bil bistrih nog in je tekalkakor jelen.

BESeDAKRANJSKA JEZA

14 

Ali uãenje se mu je kmalu pretrgalo. Poreden souãe-nec je ubil uãitelju koko‰ in je zvrnil krivico na Rusa.Uãitelj ga je natepal stra‰no. Rus vpije in trdi svojo ne-dolÏnost. Ko vidi, da mu niã ne pomaga, se zaãne branitiin ugrizne srditega uãitelja v roko, da mu priteãe kri. Ka-zen se poostri, Rusu se prisodi, da mora ostati ves danv zaporu brez jedi. Deãek ni mogel trpeti te krivice. Vsvoji jeãi, v ‰oli, je razbil in podrobil vse, kar se je le dalorazbiti in podrobiti. S silo je odprl miznico, raztrgal vsezapiske in bukve in razlil ãrnilo po tleh in stenah. Na-zadnje uteãe skozi razbito okno in beÏi proti domu. De-kla to zapazi in oznani uãitelju. Na vse pretege ga zaã-no preganjati. Fant jim kaÏe osle. Tekel je tako urno, dani bilo moã ujeti ga; razen tega je padala na preganjal-ce cela ploha kamenja in konjskih fig. Uãitelj se je bilkmalu upehal. Zagrozil se mu je z gromkim glasom: »Leãakaj, falot, ti bom Ïe dal, kadar pride‰ zopet v ‰olo aliv cerkev.«

Rus pa ni pri‰el ne v ‰olo ne v cerkev. ·ola ga ni nikoliveã videla, v cerkev je jel sãasoma spet hoditi, ko se jeprepriãal, da je zbegani uãitelj pozabil njega in njegovkvar. Izobrazil se tedaj na‰ junak ‰e toliko ni, da bi se bilnauãil dobro brati. Prav dobro pa je znal molitve, ki sezahtevajo za prvo spoved in obhajilo. Z desetim letomje prejel prvo, z enajstim drugo svetotajstvo. Sploh je bilÏupnik, rojen Gorenjec, jako zadovoljen s prebrisanim

BESeDAKRANJSKA JEZA

15 

in hrabrim fantom, ker ga je spominjal njegov pogledprav Ïivo na nekdanjo tovari‰ijo domaãih deãkov. Vsakud, vsak gib, vsak govor je kazal korenjaka, ki je rojen,da so drugi njemu v strahu, ne pa on drugim. Pleãa so semu ‰irila, da ga je bilo veselje videti. ·tiri cente je pri-vzdignil neki Ïe z dvanajstim letom. âe je udaril, je tre-‰ãilo kakor grom. Kogar je vrgel, ga je opletel ob tla, dase je kar zemlja stresla. Kakor za vsakega prav moãne-ga, so ljudje trdili tudi zanj, da ima dvoje prsi. Nobenvrstnik ga ni premagal. Srãno je korakal na boj, ãe jeimel nasprotnik tudi tri ali ‰tiri leta veã od njega. ·e za‰alo ni bilo prijetno se z njim metati, kajti zgrabil je ãlo-veka tako ãvrsto, da mu je kar sapa zastajala in so pokalekosti kakor trske.

Kadar ga je popadla kranjska jeza, takrat bog pomo-zi; in popadala ga je prav pogostokrat. Kake pol ure bi seigral s Kurentom, naenkrat je zaãel raztezati roke inkrãiti pesti ter je poskoãil in dejal: »Pavel, potrpi malo,jaz grem na korajÏo.« Pridirjal je k drugim pastirjemrdeã ko ‰krlat, iz oãi mu je ‰vigal blisk in plamen, usta sootekla in se penila. Ni se nameril na stra‰ljivce. Ruvali sose radi vsi tovari‰i in so se tudi znali. Komaj je obleÏaleden, priskoãi drugi in za njim vsi po vrsti. Rus je moralvso silo napenjati, ãe je hotel ostati zmagovalec na bo-ji‰ãu. Obna‰al se je vseskozi vite‰ko. Na podrtega so-vraÏnika ni nikoli poklekal in ga davil ali tolkel, ampak

BESeDAKRANJSKA JEZA

16 

ga je pu‰ãal lepo na miru in si iskal novega borilca. Podobljeni obãi zmagi je parkrat zaukal in se vraãal nazajh Kurentu, ki je gledal boj od daleã in pozdravljal z glas-nim ploskanjem bratove uspehe. Kri se je junaku umi-rila, ulegel se je na tla in se jel znova igrati in ‰aliti, ka-kor da se ne bi bil niã trudil in niã trpel.

Ko je imel petnajst let, mu umrje Kurent. Jokal je zanjim veliko in dolgo. Celo leto se mu je tako toÏilo, da nimaral za nobeno dru‰tvo. Kranjska jeza ga je tako pu-stila, da je pri‰el na korajÏo komaj kakih desetkrat. Ko jebrata nekoliko pozabil, je zahajal rad med pastirje, kerpopolnoma sam ni mogel prebiti. Ali igral in ‰alil se znjimi ni. LeÏeã na trebuhu jih je gledal od strani in sibrenãal na pol glasno kako pesem ali ÏviÏgal. Bila je pre-lepa prilika, da bi ‰ãegetec dolgo spal. Pastirji so se mo-rali metati, ãe so hoteli ali ne. Te sile so se naveliãali. Dvaali trije ‰e niso bili Rusu kos. Kadar pa so ga obsuli in gaje prijel za vsako roko in nogo eden, eden za vrat in ‰edrug za hrbet, pa se ve, da se jih ni mogel znebiti. Spra-vili so ga na tla in tako nabili, da ni mogel gibati. Takipripetljaji pa so ga razkaãili ãimdalje huje. Tudi on je jeludrihati. Nekateri so prijeli tako gorke, da so obleÏali inpo veã dni niso mogli priti na pa‰o. Taki pretepi so seponavljali dan na dan. Skoraj vsi pastirji so kazali kakoznamenje od teh bitev, mnogi so bili grdo obtolãeni inoklani, zraven pa vsi raztrgani. Rus sam je bil ves opisan

BESeDAKRANJSKA JEZA

17 

z oteklinami in ãrnimi marogami, ali jih menda ni dostiãutil; gotovo je, da ga te neprijetnosti niso ãisto niã opla-‰ile ali spametovale.

Pastirji so rekli nazadnje, da ne Ïeno veã Ïivine napa‰nik, dokler jih bo hodil Rus nadlegovat. In res muprepove soseska pasti. Ta kazen ga ne jezi dosti, ampak‰e veselil se je in z njo pona‰al, ãe‰ da je ustrahoval samvse pastirje, veã kot deset fantov, ki so bili deloma sta-rej‰i od njega. Nekaj tednov je prebival pri svojem stri-cu, ki je imel hi‰o prav pri Krki, nekoliko streljajev nadNovim mestom. Rus se je rad hodil kopat, ali tako spret-no kakor tukaj‰nji fantje ni znal plavati. Moãno ga jetogotilo, da so se njegovi nerodnosti smejali in rogali.

Neko nedeljo popoldne so se kopalci prav posebnorazigrali in udobrovoljili, lazili so na drevo in skakaliprecej visoko z moleãe veje v Krko. Rus ni ‰e nikoli po-skusil tega in se je branil tudi to pot. Fantje se mu zaã-no stra‰no krohotati in ga pitati z babo in z zajcem. Ruszardi in jame z njimi pometati. Ali ‰e o pravem ãasu sepremisli in zavpije: »·lape, mar mislite, da se bojim teva‰e luÏice, te borne Krke? Vam bom Ïe pokazal, kakozna skoãiti Rus.« Ob teh besedah buti na drevo, ali neostane na veji, s katere so se zaganjali drugi, ampak zle-ze na najvi‰ji vrh in puhne od tod na sredino Krke s to-liko silo, da se je kar razgrnila in brizgnila daleã tja nabregove. Vsi so ostrmeli in mislili, da ne pride nikdar veã

BESeDAKRANJSKA JEZA

18 

Ïiv iz vode. Nobeden njih se ne bi bil predrznil skoãiti stake visoãine. âez nekoliko trenutkov se prikaÏe Rus ne-po‰kodovan in opominja zabavljivo fante, da naj posku-sijo zdaj ‰e oni kaj takega, ãe so res toliki mojstri, kakorse bahajo. Ta srãnost mu pridobi sloveãe ime daleã gorin dol za Krko med vso mladino. Zasramovanje je zdajpotihnilo.

·e neki drugi umetnosti so se ljudje ãudili. Rus se jerodil in odrastel v gozdu. Na drevju je bil prav tako do-ma kakor na tleh. Noben ãlovek ga ni prekosil ali dose-gel v plezanju. Kdor ga je gledal, je moral misliti, da gane stane niã veã truda kakor hoja. Drknil je kvi‰ku takobrzo in zlahkoma, kakor da ga poteÏe kaka dobra ma-‰ina. Nazaj dol pa se ni vraãal po istem potu, ampak jeposnemal veverico. Poskakoval je od veje do veje in selovil tako spretno, da mu ni nikoli spodletelo in se utr-galo.

Stric ga je imel jako rad, ker mu delo ni smrdelo. Sli‰alje paã marsikaj o njegovi hudi jezi, ali te govorice se muniso zdele dosti resniãne. Prebival je pri njem Ïe veã kotri tedne, pa ni zapazil ‰e niti najmanj‰ega sledu kaketogote. Kmalu se je preveril, da ljudje ne laÏejo. Grabi-la sta z Rusom listje. Pogovor je tako nanesel, da mu jezaãel praviti, kako neusmiljeno je ravnal s kmeti gra‰ãakKun. Za paznika je postavil najhudobnej‰o po‰ast celeduhovnije, nekega Mlakarja. Ta ni priganjal tlaãanov

BESeDAKRANJSKA JEZA

19 

samo z besedo, da so morali pridno delati, ampak je je-mal s sabo tudi dva hlapca, dva rablja, ki sta pretepalaljudi s palico in z biãem. Vãasi je pri‰el gledat Kun sam,ne pe‰ ne z vozom. Nosili so ga v velikem stolu ‰tirjekmetje. Gorje tistemu, ki ni stola prav drÏal! S svojegasedeÏa mu je dal gospod tako gorko zau‰nico, da so muzobje za‰klepetali. Mlakar mu je pravil, kateri tlaãani sonajbolj uporni in nemarni. Take je poklical predse in jihnaÏigal sam z biãem.

Rus poslu‰a to povest z odprtimi usti, zaãne se tresti,bledeti in rdeti. Krvavo pogleda strica in zatuli zdivjan:»In vi, ‰lape! To ste trpeli! Oh, oh, ãe bi bil jaz med tlaãa-ni, bi bil pokazal sedem sto sonc temu satanu Kunu,temu podrepnemu ciganu Mlakarju. Vi pa, fej te bodi,ste ga morda ‰e ãastili — u hu, hu!« Dalje ne more govo-riti, vrÏe se na tla, grize travo, prst in kamenje; ukloni sein zaãne ruvati iz zemlje mlade gabre in smreke, odlo-mi debelo bukovo vejo in mlati z njo zemljo, drevje,sebe in strica. MoÏ se tako prestra‰i, da se ne more nebraniti ne besedice ziniti. Bil je prepriãan, da se je fan-tu zme‰ala pamet. V nekoliko trenutkih se je bil takospremenil, da ga ni poznal. Skrãeni obraz mu je bil brezbarve, modra usta so ti‰ãala peno, oãi so zijale tako ne-znansko ostudno, kakor da so izbite iz jamic in se drÏeglave le ‰e za tanko Ïilico.

BESeDAKRANJSKA JEZA

20 

Ko se starec nekoliko zave, pobegne v vas in skliãe lju-di, da mu pomorejo zvezati norca in ga spraviti domov.Va‰ãani gredo z njim v hosto in najdejo Rusa — pamet-nega in zdravega! Ljudje zaãno majati z glavami in pra-vijo, da je obnorel brÏkone stric, ne pa sinovec. Vsi ne-jevoljni se vrnejo. Starec zdaj sam ne ve, kaj bi si mislil.V ãudu povpra‰uje Rusa, kaj mu je bilo pri‰lo. Fant senasmeje in veli: »Saj ste vi krivi. Pripovedovali ste mitake stra‰ne reãi! Kdo hudiãa bi vas mogel mirno po-slu‰ati?«

Odslej se je moÏ Rusa bal in gledal, da se ga znebi. Prisestri mu je kri nekaj tednov poãivala. Svoj god pa jepraznoval zopet z grozovitim ravsom, kakr‰nega ‰e nidoÏivel. Bil je pripeljal na njivo gnoja. Naenkrat priletiMana in zavpije Ïe od daleã:

»Janez, beÏi hitro domov. Pri Jakliãevih se je utrgal bikin dirja na polje. Vi‰ ga, je Ïe polomil ograjo!« Rus sesmeje in pravi: »Vola se pa Ïe ne bojim.« Skrbna sestrakriãi: »Ne, ne! Bik je, ne vol. Za boÏjo voljo, teci!« Rusodgovori mirno: »Bik je vol, ki ni popravljen. Volu nebom beÏal.« Mana vidi, da je ne poslu‰a, in uteãe do-mov.

Zver prilomasti. Ni spadala ravno med najveãje innajsilnej‰e, ali bila je vendarle — bik. To ni ‰ala. Rus jiskoãi naproti in jo zgrabi. Vname se ljuta borba. Bik ho-ãe fanta pritisniti k tlom, Rus sku‰a biku spodbiti noge

BESeDAKRANJSKA JEZA

21 

in ga vreãi. Namen ne steãe ne enemu ne drugemu. Po-tiskala in gonila sta se sem ter tja brez pravega uspeha.Na cesti se je zbralo vse polno ljudi in gledalo nenavad-ni prizor. Bik postane ãimdalje bolj besen in Rus ãimda-lje bolj jezen. Pririla sta se do voza. Fant prime gnojniko‰ in ga povezne biku na glavo. Preden ga ‰e moreotresti, skoãi mu Rus na hrbet in ga zajaha. Zdivjanostdospe zveri do vrha. Zamolklo tuleãa se spenja in suje,dokler se ne znebi ko‰a in jahaãa. Bila je tako zbegana,da ni ne videla ne sli‰ala, ampak divjala tja naprej inupirala vsak hip ãelo proti tlom, kakor da ima Ïrtev podsabo. Ta slepi bes je pomogel Rusu bolj ko vsa moã, re‰ilga je brÏkone smrti. Kmalu nosi bik iznova ko‰ na glaviin jezdeca na sebi. Nevarni boj je trajal dobro uro. Kootrese bik morda Ïe desetikrat svoje breme, ni ponovilveã napada, ampak je veã opla‰en in spehan pobegnil.Brez ruvanja in neprilike ga je gospodar lahko ujel inpripeljal v hlev nazaj.

Tako slavno je zmagal bika predrzni Rus. Takrat munarava ‰e ni bila podelila vse kreposti, dopolnil je ravnosedemnajsto leto. Brez ‰tevila pretepov, katere je imel taãas in pozneje s fanti, me ni volja popisovati. Vsi so do-kazali, da ga ni mogel noben posamezen veã uÏugati,niti ‰tiriindvajsetletni korenjaki se niso mogli sku‰ati znjim.

BESeDAKRANJSKA JEZA

22 

Kamorkoli je Rus pri‰el, je sli‰al gospodo preklinjati;ni tedaj ãudno, da jo je tudi on sovraÏil. ·e bolj ga je raz-palilo striãevo pripovedovanje. Po njegovi razbrzdanidomi‰ljiji ni bila drugo kot krdelo laãnih volkov, ki pre-ganjajo in mesarijo ubogega kmeta. Hrepenel je po ma-‰ãevanju. Celo okolico je vznemirila novica, da so pri‰lizemljemerci pregledovat in cenit polje in hosto. Kmetjeso ugibali: »To ne pomeni niã dobrega. Kadar so se pri-kazali taki moÏje, so pri‰li za njimi ‰e vselej novi in veãjidavki. Bog se nas usmili.« Rus ãuje te in druge take mar-nje, kri mu zavre. Nikomur ni rekel niã; molãe je vzel kolin ‰el od doma. Ves dan je blodil sem ter tja in iskal mer-nikov. Trudil in potil se je zastonj. Vsekako je bila sreãaza gospode, da jih ni zasledil, morda ‰e veãja pa zanj. TimoÏje nosijo vãasi s sabo pi‰tole in revolverje, zoperkatere se ni lahko vojskovati s kolom in rokami.

VaÏne nasledke pa je imela jeza, ki so jo zbudili vRusovem srcu novi — ãevlji. Kupil je bil zanje prav lepousnje in se jih veselil kakor otrok. Ko mu jih ãevljar pri-nese, mu plaãa precej raãun, ki ni bil majhen. KopitnimoÏ odide. Rus jih zaãne obuvati, da vidi, ãe so mu prav.Ne le, da so mu bili veliko pretesni, ‰e cveki so ‰trleliznotraj, tako nemarno so bili zatolãeni. Fant se razhudiin jih zaÏene proti oknu, da se razbije na drobne kosce.Mimo hi‰e je korakal sosed in rekel glasno, da se je ãulov hi‰o:

BESeDAKRANJSKA JEZA

23 

»Rus Ïe spet nori.« Te besede ga tako razkaãijo, da reszdivja. Jel je pobijati tudi druga okna, potem pa posodo,pohi‰tvo in orodje, z eno besedo, kar je videl in dosegel.Sestri ni storil ‰e nikoli niã Ïalega, vendar se ga takozboji, da se mu skrije. Iz hi‰e vihra na dvori‰ãe in v hlev.S sekiro potolãe petelina, dve koko‰i in ovco. Dobro, dagoved ni bilo doma, teÏko da bi jim bil prizanesel. Ker jestrahovito rjul, se zaãno sosedje zbirati in povpra‰evati,kaj je. Nekatere je srbel jezik, da so mu na ves glas za-bavljali: »Mali Kurent je umrl, veliki nam je ostal. — Rusje obseden, ima sedem hudiãev v vampu! — Kaj sedem,reci raj‰i sedeminsedemdeset, sedem sto . . . Treba gabo prikleniti, da nam bo straÏil. Jesti mu bomo nosilivsak dan eden. Zato bo moral varovati vsak dan drugohi‰o. Privezan naj laja in grize, kolikor ga je volja.«

Otrokom je ta misel tako ugajala, da so jeli jeznegapozdravljati: »âuvaj, vav, vav!« Tako zabavljanje bi raz-kaãilo vsakega, kaj ne Rusa? Sreãa, da je bil sekiro Ïenekam vrgel. Na va‰ãane naskoãi s kuhinjskim tolka-ãem. Padalo je po glavah kakor toãa. Nekatere grabi zalase, druge za u‰esa, enega podere z brco, drugega spestjo, tega suje, onega bije, med dobo in spolom nedela niã razloãka. Dva soseda ga primeta vsak od enestrani, da bi ga vrgla. Ali se presneto speãeta! Rus ju takoodrega in naklesti, da se nista mogla drÏati pokonci.Drugi, to videti, kriãé pobegnejo. Rus jih preganja od

BESeDAKRANJSKA JEZA

24 

hi‰e do hi‰e in jim deli ‰e marsikaj gorkih. Ljudje poza-pro vrata in se skrijejo. Samo v samotni koãi na koncuvasi je ‰e vpila stara baba, sebenjka. Ko se Rus pribliÏa,zaklene tudi ona vrata, ali se nikakor ne more premaga-ti, da ga ne bi zmerjala skozi okno. On se loti, ne troh-nelih vrat, katera bi bil odprl lahko z enim udarcem,ampak cele kolibe. Îalostno mu stoka pod rokami, bru-na cvilijo in se trgajo drugo od drugega, naglo odjenjaklin za klinom, Ïebelj za Ïebljem. Babo obhajajo smrt-ne teÏave. Hi‰ica se maje, kakor da jo ziblje potres. âe sezru‰i, ji pade na glavo in jo zmeãka. âe ostane Ïiva, pri-de v pest grozovitemu Rusu. Kaj se bo dalje z njo zgo-dilo, si ni upala misliti. Njen strah ni bil prazen, ali pre-velik. Fantu se je bila jeza Ïe precej izkadila. V hi‰o jebutal, da jeziãnico malo opla‰i, ne pa zato, da bi jo po-kopal v razvalinah.

Moglo se je reãi, da so va‰ãani to dobili, ãesar so iska-li. Dasiravno so dobro vedeli, kako naglo in stra‰no serazsrdi, so se mu vendarle pri‰li nastavljat in zabavljat.Nekateri so prejeli teÏke rane, da so se morali zdraviti,‰tirim ali petim je bila izpahnjena roka ali noga. Sosedo,ki mu je pljuvala med bojem v obraz, je doletela takoizdatna zau‰nica, da na eno uho ni nikoli veã sli‰ala inso jo na tisti strani pogostoma zobje boleli. Soseska toÏiRusa sodniji. Zaradi mladosti in drugih olaj‰ujoãih okol-nosti je bil obsojen samo na poldrugi mesec zapora.

BESeDAKRANJSKA JEZA

25 

Ta sramota je zadela junaka, ki je imel ‰ele osemnajstlet in nekaj tednov. Podnevi se ni hotel vrniti domov;bilo ga je sram. Priplazil se je pozno zveãer, niã nejevo-ljen, ‰e raj‰i vesel. Mani veli: »Pripravi mi kaj veãerje,potem ti poreãem: zbogom! Zarja me ne bo videla veã vvasi. V svoji kletki, ve‰, sem namenil, da se bom pobolj-‰al. Doma bi bilo to precej teÏavno. Pobral se bom naHrva‰ko, iskat si dela in zasluÏka.«

Sestra se ustra‰i, ali ni sku‰ala odgovarjati ga, ker jepoznala svojega brata. Nastopila je viharna noã z blis-kanjem in treskanjem. Skoraj noben va‰ãan ni mogelspati. Z divjanjem nevihte se je me‰alo celo noã nekoãudno ropotanje in roÏljanje po vseh hi‰ah in cestah.Vãasi je drdralo bolj na enem, vãasi bolj na drugem kon-cu vasi, kakor da se podirajo skladi drv in prepeljavajovozovi. Psi so stra‰no tulili, vãasi pa tudi cvilili kakorranjeni. Ljudje so se kriÏali, molili in ugibali, kaj to po-meni. Eni so rekli: »To je spomin!« drugi: »V soseski bosmrt!« Nekateri so tolmaãili pasje lajanje tako, da se jepriklatil v vas gotovo kak tat ali razbojnik; tako drhal daspoznajo najprej. Zveãine pa so mislili, da rogovilijocoprnice in strahovi. ·e veãja groza pa je obhajala ljudizjutraj. Brez kvara ni ostala nobena hi‰a. Skladi drv sobili vsi podrti, orodje razmetano na cesto, voza nikjernobenega, hlevi prazni, sem ter tja strehe grdo izskube-ne in deloma odkrite. Zdaj se je pokazalo, da psi niso

BESeDAKRANJSKA JEZA

26 

zastonj tulili; ni dvombe, da je prihrumelo v vas celokrdelo tolovajev, morda s Hrva‰kega ali celo iz Turãije.

Stari moÏje so se spominjali hajdukov, katere je pri-vlekel s sabo haramba‰a ravno tako nenadoma in nati-homa, kakor so se pritepli ti hudodelniki v vas preteklonoã. Kolikor dalje pregledujejo okolico, toliko bolj seãudijo in strme. Sem ter tja je leÏal kak crknjen pes, semter tja kupi mrve. Zakaj so tatovi pse pobijali, razume-jo va‰ãani. Nikakor pa ne morejo uganiti, kaj jim je bilamrva napoti. Ko pridejo iz vasi, pa od ãuda kar zijajo. Tustoje na cesti in trati njihovi vozovi, ne eden pri drugem,ampak zmetani v visoko kopo drug ãez drugega. Cestaje bila tako zadelana in zaprta, da so vozniki, ko so pri‰lido vasi, morali poãakati, dokler niso gospodarji razdrlibarikade in odvezli kola domov. âudo se spremeni v ve-selje, ko zagledajo va‰ãani svojo ljubo Ïivinico. Pasla seje dobre volje v Ïitu in ni bila niã kaj zadovoljna, da jemorala korakati nazaj v hleve in svinjake. Tolovaji somorali biti vsekako neke nove, dobre vrste, ker niso vze-li ne enega repa s sabo. Sploh se je pokazalo, da so ho-teli le nagajati, ne pa krasti. Veliko dni ni sli‰al ãlovek vceli vasi nobenega drugega pogovora kakor o tej skriv-nostni noãni kolobociji. Neprenehoma so se povpra‰e-vali, kdo bi jo bil napravil. Sãasoma so brÏkone pogodili.Dejali so: »Noben drug nam ni naredil tega ‰enta kakorta prekleti Rus. Preden jo je popihal na Hrva‰ko, se je

BESeDAKRANJSKA JEZA

27 

hotel znositi, da smo ga bili izroãili pravici.« Nekateri sovpili, da ga je treba spet toÏiti. Drugi so se jim pa sme-jali in so rekli: »Bodimo veseli, da smo se divjaka od-kriÏali. âe ga bomo preveã preganjali, nam bo zaÏgal vasin nas morda zaãel pobijati, kakor nam je potolkel pse.«

Rus ni pri‰el nazaj veã ko dve leti. SluÏil je najprej vKarlovcu za hlapca. Kmalu si je dobil bolj‰e mesto nagra‰ãini grofa NuÏana. Oskrbnik je poslal njega in ‰e petdrugih delavcev v gozd sekat drevje in delat seÏnje. Rusje vihtil sekiro spretno, silno in navdu‰eno, da nobendrvar tako. Îe ãez dva meseca ga je postavil oskrbniktovari‰iji za predstojnika in paznika. Obenem mu je po-vi‰al dnevno plaão od dveh goldinarjev na tri. Gospod sije dobro izbral; druÏba je morala pridno drvariti, nismela ne pohajkovati ne pijanãevati. Ta ostrost ji ni bilav‰eã. Vsi so godrnjali, da morajo ubogati najmlaj‰ega. Taiz vseh vetrov zmetana sodrga ni govorila tega iz kake-ga razÏaljenega ponosa, jezilo jo je samo to, da je moralapod novo zapovedjo svojo dolÏnost tako natanko izpol-njevati. Tovari‰i bi bili Rusu kaj radi nagajali, ali si nisoprav upali. Nekoliko so se bali gospode, ‰e bolj pa nje-gove teÏke roke.

Gozd, v katerem je delal, stoji med Karlovcem in Za-grebom blizu Jaske. Med tednom si je druÏba kuhala vsvoji kolibi, nedeljo so prebili udje, kjer so hoteli. Rus jeostajal po navadi v Jaski, da se more udeleÏiti boÏje sluÏ-

BESeDAKRANJSKA JEZA

28 

be. Na tujem ni pozabil materinih in Ïupnikovih nau-kov, se ni izneveril poboÏnim ‰egam svoje domovine.Brez molitve ni ‰el nikoli delat, nikoli spat, vsako nede-ljo in praznik je bil vsaj pri eni ma‰i, vãasi tudi pri dveh.Hrva‰ko se je kmalu nauãil, ali ga take pridige, kakr‰neso kvasili ja‰ki popi, niso mogle dosti mikati ali nauãiti.

Ko je stopil prvikrat v cerkev, se je kar zgrozil, zdelase mu je gr‰a od grajskega hleva. Tal ni imela kamnitih,bila je kakor posuta z razbito opeko, sem pa tam so zi-jale debele razpoke in jame, da bi si bil ãlovek lahkonogo zlomil. Proti neãednemu stropu so molele gole,razpraskane stene, na nobenem oltarju ni opazil niãlepega, ble‰ãeãega in pisanega. Tako borne ni videl ‰enikoli nobene cerkve. Edini li‰p je bila ena moãno za-krpana zastava in ena podoba, katero je pribil nekdozadaj na vrata.

Rus je sli‰al in tudi sam se prepriãal, da je duhovnijavelika in premoÏna. Jaska se ni zvala vas, ampak trg, inse je repenãila prav bahato. Ta sramotna rev‰ãina cerkvese ni mogla pripisovati srenji, ampak najemnikom v go-spodovem vinogradu, brezdu‰nim popom. Poln neje-volje se je oziral Rus po njej, zbujala se je v njem staraznanka, kranjska jeza. Po cerkvi prikoraka proti njemustar duhoven, morda Ïupnik, in ga vpra‰a, ãe ne Ïeli datiza kako sveto ma‰ico. Fant misli, da je Ïupnik, in zaroh-ni srdito: »Zanikrni far! Taka je tvoja cerkev? Tako skr-

BESeDAKRANJSKA JEZA

29 

bi‰ za boÏjo ãast? Skopa grdoba!« Svetost kraja ga je za-drÏavala, da ni popadel in stresel popa. Zunaj cerkve bise bilo to brez dvombe zgodilo.

Rus je bil z gospodarjem in zasluÏkom popolnomazadovoljen, ali presedala mu je ãimdalje bolj porednadruÏba. V Jaski se je bil seznanil s ‰tacunarjem, rojenimRibniãanom. Popila sta skupaj marsikateri poliã v po‰tnigostilnici, ki slovi za eno najbolj‰ih hrva‰kih. Temu po-‰tenjaku je dajal hranit prazniãno obleko in denar. Rib-niãanu se odkritosrãni in pridni Herkul priljubi. Jame ganagovarjati, da naj pusti ‰umo in pride raj‰i k njemu slu-Ïit. Plaão in postreÏbo mu obeta tako dobro, da se vpetih minutah pogovorita in pogodita. Rus je obraãal,njegovi tovari‰i pa so obrnili. Ker mu niso mogli priti doÏivega kako drugaãe, so mu razrezali lep, ‰e skoraj novkoÏuh, ki mu je sluÏil obenem za zimsko oblaãilo in zaodejo. Kolikor dalje je molãal in trpel, toliko stra‰neje garazvname ta hudobija. Vzame debelo gol in jih zaãneudrihati, da so bili kmalu vsi na tleh. Brez teÏkih ran niostal nobeden, dva sta skoraj poginila. Poboj se nazna-ni sodbi, ki izreãe za Rusa trimeseãno jeão. Ribniãan muda razne dobre svete, najbolj‰i je bil, da naj si priveÏe nagoli Ïivot dvajset goldinarjev, nekoliko gro‰ev pa najvtakne v mo‰njo, da ne bi prazen obudil suma. Predenga pahnejo v zapor, mu vzamejo mo‰njo, ali ga ne pre-iskujejo dalje. Na jetnike je pazil dobrovoljen pijanãek,

BESeDAKRANJSKA JEZA

30 

ki je na vso moã trpinãil tatove, s pretepaãi in drugimitakimi pa je imel usmiljenje.

Kazen Rusa ‰e ni toliko pekla, ali bal se je konca. Sod-nik mu je namreã povedal, da ga bodo odtirali domovpo Ïandarjih, ker ni mogel pokazati popotnega lista.Morda bi ga pa te sramote ne bil re‰il niti popotni list.Iz zadreg ga je otel jeãar. Precej od konca ga je Ïe omi-loval in tolaÏil, da mu bo olaj‰al kazen, kolikor bo lémogoãe, ker ve, da je po‰ten ãlovek. Grofov oskrbnik daga je popisal prelepo, kako zvesto in pridno mu je sluÏil.Enkrat pride moÏ v zapor ves natrkan, se usede k njemuin jame jokati in jecljati: »Ubogi reveÏ, da mora‰ sedetitu po nedolÏnem! Tvoji tovari‰i so bili vredni, da bi jihbil vse kar poklal in ne le obunkal. Tisti, ki so te obsodili,so stokrat veãji lopovi in sleparji kakor ti in jaz. Oh, ãemi pridejo v pest ti falotje, jih bom vse drugaãe meãkalin pestil kakor tebe, preljubi moj Kranjec! Gotovo si seÏe stra‰no uÏejal v tem brlogu. âakaj, prinesem ti gapoliã, velik hrva‰ki poliã iz svoje kleti. Saj vem, da ti boteknilo, Bog ti ga blagoslovi!«

Jeãar mu res prinese vina in stori to ‰e veãkrat, vselej,kadar se je prav udobrovoljil. Skoraj vsak dan se je pri‰els fantom pogovarjat in ga milovat. Rusu zasije zarjaupanja. Jeãarju veli: »Va‰e vino je dobro, ali me je sram,da se dam tako gostiti. Prosim vas, po‰ljite v krãmo pomoslavinca in slatine, da boste tudi vi enkrat gost in ne

BESeDAKRANJSKA JEZA

31 

zmerom le gostilec.« Jeãar ga od konca ne razume in velizabavljivo: »Lej ga hudiãa, da mu ni v‰eã moje vino. Podrugega ti pa Ïe ne bom hodil; ne ostaja mi tako denar,da bi ‰e plaãeval za Ïejne jetnike. Tebi so tako vse po-brali, nima‰ drugega ko kako u‰, s tem lazeãim novcempa ne dobi‰ ne moslavinca ne slatine.«

Rus se zakrohoãe tem besedam in privleãe izza sraj-ce listnico z bankovci. Zdaj se zaãne krohotati jeãar inpravi: »Prekleti Kranjec! Ti si bogme modra glavica; zatake u‰i ni strahu, da nama ljudje ne bi dali, kar le hoãe-va.« âez pol ure Ïe stoji na klopi ãrni moslavinec z jam-ni‰ko kislico. Pri Ïlahtni pijaãi se Rus in njegov ãuvajpopolnoma sprijaznita in celo pobratita. Pila sta ga ‰eveãkrat za fantove denarje. On se ni upijanil nikoli, jeãardo malega vselej. Ko je Rus mislil, da ga je Ïe dosti ome-ãil in si pridobil, zaãne ga povpra‰evati, ãe ne bi hotelzamiÏati in mu pomoãi. MoÏ je precej razumel, pa se jezasmejal in dejal: »E, Bog ti daj sreão! Sedi‰ Ïe tri tednev tem smradu. To je stra‰no, kaka krivica se ti godi. BeÏi,kolikor in kadar hoãe‰, samo te prosim, da ne skoz vra-ta. To bi mi zavilo vrat, ker sem odgovoren za kljuã. ·ibev oknu so resda Ïelezne, ali tanke, slabe, razglodala jihje rja.« Rus je videl, da se mu ãuvaja ni bati. ·e tisto noãje smuknil skoz okno in utekel.

To se bo zdelo marsikateremu kaj ãudno in neverjet-no. Kdor pa ve, v kakem neredu se nahaja sodni‰tvo sem

BESeDAKRANJSKA JEZA

32 

ter tja na Hrva‰kem, kako malo se nekateri pazniki bri-gajo za jetnike in kako pogostoma in lahko ti pobegne-jo, ne bo majal ãisto niã z glavo, ampak mi potrdil, da jeRusova pripovest mogoãa in prav verjetna. Domov jebeÏal noã in dan brez pomude. Hodil je veãidel po hosti,cest in veãjih potov se je ogibal. Samo pri Ribniãanu jeostal nekoliko ur, da vzame obleko in se okrepãa s spa-njem in hrano. Dobrosrãni rojak ga je spremil do Kar-lovca in se prisrãno poslovil z njim. Pobeg mu ni bil rav-no niã po volji, ker po takem ãinu fanta ni mogel jema-ti v sluÏbo. Ali imel ga je tako rad, da mu je, kolikor seje dalo, pomogel. Karlov‰ko okolico je poznal, zato muje lahko zaznamoval, kod in kako naj beÏi, da pride sreã-no do Kolpe.

Na Kranjsko je dospel brez neprilike, ali moker. Kermosta ali broda ni bilo varno iskati, je moral preplavatiKolpo. Zdaj bi si bil lahko oddahnil, ali ni hotel. Ustavilse je ‰ele na Gorjancih, ko je zagledal Ljubno. Iz Jaske dotod je imel hoda dobrih petnajst ur. Na potu ni ne poãi-val ne jedel in pil. To je tudi za dobrega junaka dosti te-Ïavno. Trebalo se je od‰kodovati. Pod Mehovim si kupijagnje, ga speãe in poje celega, zraven popije tri bokalemetliãana. âil in vesel priÏviÏga popoldne domov.

Mana se ga je na vso moã obradovala, va‰ãani pa navso moã prestra‰ili. Ravnali so z njim kaj lepo, da jim nebi naredil kake nove ‰kode. Bali so se ga brez vzroka.

BESeDAKRANJSKA JEZA

33 

Rus je miroval kakor ovca, dokler ga ni kaj razdraÏilo.Med domaãimi fanti je prvakoval brez ugovora. Soglas-no so priznali vsi, da takega korenjaka nima fara. Sre-brno dvajsetico je prelomil ko niã. âe je ‰lo za stavo, jeprelomil tudi podkev. Iz hoste je nosil debele hlode napleãih, da je bilo grdo videti. Ko je ‰el z vozom po drva,jih stara kljusa ni mogla speljati. Rus jo odveÏe, vpreÏesebe in — voz se zaãne pomikati kljub blatu in grapam.Vse je vrelo skupaj, gledat ãudno ãudo, da vleãe polnakola ãlovek, zraven njega pa koraka prazen konj. Jako pabi se motili, ko bi mislili, da so se drugi fantje podloÏiliRusu in bali in ogibali bojev z njim. To ne, to! Slovenskijunak se ne ustra‰i nikogar, ne umakne se nikomur, ãe-prav ve, da ima pred sabo moãnej‰ega, nego je sam. Pre-tepali so se z Rusom dosti, vãasi ‰e ob delavnikih, go-tovo pa v nedeljo. Odnesli so veliko ãrnih prog in otek-lih lic, ali niti Rus se ni obvaroval vselej marog, prask inran.

Na Hrva‰kem si je bil prisluÏil veliko denarja; veã kotri sto goldinarjev je imel v Ïepu. UdeleÏeval se je tedajlahko shodov in drugih veselic. Take prilike so malokdajminile brez ravsa. O svetem Vidu je ‰el na Ljubno kma‰i, od ma‰e v krãmo. Gospodar mu veli: »Janez, osta-ni zunaj, notri so gospoda.«

Rus zareÏi: »·lapa, kaj moj denar ni toliko vreden ka-kor teh nem‰kutarjev? Bom videl — zdaj pa nala‰ã no-

BESeDAKRANJSKA JEZA

34 

ãem ostati zunaj.« Jezen plane v hi‰o in pomeãe izzamize brez milosti gospodiãne, gospe in gospode. Pijoãsvoj bokal, se sladko smeji pogovoru pregnane gospode,ki se togoti zunaj krãme pod oknom. Bledoliãna kraso-tica pravi: »Nak, tega pa Ïe nisem mislila, da bom danesdoÏivela to sramoto. ·tirje moÏaki ste se zbali enegapavra, fej te bodi!« Gospod jo tolaÏi: »Ne sodite takonaglo, poslu‰ajte me! Kdo se bo ruval s pavri? Veãje sra-mote ne poznam, kakor tepsti se s tako sodrgo. Kdor sebojuje z blatom, se oblati. Hi‰e nisem zapustil iz strahu— to bergljo bi uÏugal sam, stokrat, ne le enkrat, ãe lehoãem. Ali treba je pomisliti, da ni sam. Njega bi bililahko oÏehtali kakor cunjo, ali ne smemo pozabiti, dasmo za‰li med pavre, da nismo v mestu. Si bom Ïe za-pomnil obraz; kadar se prikaÏe med nami, mu bom pla-ãal dobro ta dolg z obrestmi vred. Toda tukaj ni ãas inkraj za to. Le potrpite malo.« Drugi gospod zagodrnja:»Jaz pa ne mislim tako dolgo ãakati. Videl sem nekoli-ko mestnih postopaãev, dal bom vsakemu goldinar, paboste videli, kako bodo pomeãkali to po‰ast. En mestnifant dene v ko‰ pet pavrov, seveda ne zastonj. O, po-znam dobro na‰ega Toparja, na‰ega ·varceljna in na-‰ega Láporja. Brez njih ni nobenega sejma, nobene slo-vesnosti; kjer so oni, ne prejde noben shod brez prete-pa. Znajo udariti, da se kaj pozna. Vsi trije so danes tu-kaj, menim, da ne daleã. Grem jih iskat. Tekla bo kri

BESeDAKRANJSKA JEZA

35 

kakor Krka, samo to prosim, da ne boste nikomur izdali,da sem jih jaz najel. Veste, s sodbo neãem nobene sit-nosti imeti.«

Ta naklep razveseli vso druÏbo, sosebno Ïenske, ki sona vse kriplje hujskale, da naj postopaãi le dobro maha-jo, niã ne de, ãe mu odtrgajo tudi uho. Rus je zdaj vedel,kaj ga ãaka, bil je pripravljen. Sli‰al je kmete hudo za-niãevati, ‰e huje je on zaniãeval me‰ãane. Pri‰li bodonanj trije; mislil si je: »To je komaj za kosilo. Danes jepraznik, treba bo pritrkavati.« Fantom ni povedal niã,ker je hotel vr‰iti boj brez pomoãi. Znancev in tovari‰evse je nabralo v krãmi vse polno. Rus se je zabaval pravrad z njimi, ali vsake pol ure se je dvignil in prehodilokolico, da se pokaÏe sovraÏnikom v znamenje, da se jihne boji. Ob eni popoldne, ko se romarji Ïe zelo razide-jo, ga primejo za cerkvijo. Gospoda, katero je bil prepo-dil iz krãme, je pri‰la gledat. Eden mu spodbije nogo,drugi ga dregne v hrbet, tretji ga lopne po nosu. Rusomahne in telebne. Postopaãi se vrÏejo nanj in ga zaã-no du‰iti in nabijati. Gospe in gospodiãne ploskajo, sesmejejo in spodbujajo: »Bolj, le bolj, da bo mrha ãutil.«Ali veselje se jim kmalu skali. Rus se otrebi nasprotnikovin skoãi pokonci. Hoãejo ga podreti tako kakor prvikrat.To jim spodleti, ker zdaj ve, kako se bojujejo, in se varujenjihove umetnije. Enega poãi po glavi, da se zgrudi, dru-gega sune v trebuh, da se zvije in odskoãi, tretjega zgra-

BESeDAKRANJSKA JEZA

36 

bi za pleãa in ga tre‰ãi ob tla. Napad se ponavlja, me-‰ãani padajo hitro, ali hitro tudi vstajajo in butajo vanjs ãimdalje veãjo silo in srditostjo. Rusa zgrabi kranjskajeza. Zdaj ne mara niã, ãe izbije tudi oko in du‰o; sovraÏ-nikom deli smrtne udarce, zraven pa kako brco tudi go-sposkim zijalom. Postopaãi komaj ‰e dihajo in gibljejo,roke jim otrpnejo in opadejo. Rus jih prime za dolge lasein priãne pritrkavati, tolãi z glavo ob glavo, da je karbobnelo in zvonilo. Iz krãme prihite pivci in prosijoRusa, da naj odneha. Jezo si je bil Ïe pogasil, da poslu‰aopomin. Postopaãe zaÏene enega za drugim dol po hri-bu, pljune dvakrat pred gospodo in se napoti nazaj vkrãmo na poãitek in krepãanje.

Sijajno je izkazal ta dan dve glavni lastnosti: svojotelesno silo in brezobzimo surovost. Vsi pivci so ga hva-lili in ãastili, ne toliko zaradi zmage same, ampak zato,da se je lotil gospode, da je razÏalil in premagal gospo-do. Kmetje, ki ga niso mogli prej Ïivega videti, so mupodajali roke in navdu‰eno napivali; ta pretep z gospo-do mu je izbrisal vse grehe in nerodnosti, naenkrat jepostal popularen, ljubljenec cele duhovnije.

Tako ãudne in Ïalostne razmere vladajo na Dolenj-skem in morda po celi Sloveniji. Stanovi ne delujejo vza-jemno za obão korist rodu in domovine, ampak stojeloãeni vsak zase kakor zagrizene kaste ali sovraÏni tabo-ri. Domoljub, ki nam bo poravnal to pogubno razprtijo,

BESeDAKRANJSKA JEZA

37 

si bo paã zasluÏil, da se mu oplete okrog glave najlep‰ivenec slave in neumrlosti. Za zdaj ‰e Ïalibog nimamonobene nade.

Dosti pametneje se je obna‰al Rus proti Koãevarjem.Ti ljudje Ïive z na‰imi rojaki navadno v miru in delomacelo v prijaznosti. âe vstane kak prepir, so mu veãidelkrivi Slovenci, ker obsipljejo sosede grozno radi z grdi-mi pridevki in drugimi zabavljicami. Koãevski in na‰ifantje so se enkrat nekaj sporekli in zaãeli preganjati.Rusu so tovari‰i to reã tako razloÏili, kakor da i‰ãejo pre-tepa Koãevarji, v nedeljo popoldne da jih bodo ãakali innapadli. Rus pravi: »Naj le pridejo! Pozdravili jih bomo,da bodo pomnili.« V nedeljo koraka sam proti koãevskikrãmi, v kateri so se sovraÏniki zbirali, da vidi, koliko jihje, in ãe so res tako razdraÏeni. Koãevarji mu ponudijopiti in se zaãno prav lepo z njim pomenkovati. Kmalu seprepriãa, da so se mu tovari‰i zlagali in da Ïele boja onisami. Nejevoljen pride nazaj in veli: »·lape, ali vas nisram? Nas je petnajst, njih komaj deset, in ‰e ti so komajza enega, brez pleã, brez prsi, vsi medli in izstradani. Stakimi junaki se je lahko vojskovati. Pa nam tudi ãistoniã ne zabavljajo. Pil sem z njimi gotovo dve uri in ni-sem sli‰al ne ene Ïal besede. Kar naravnost vam morampovedati, ãe mislite res nanje udariti, da bom pristopilk njim, ne pa k vam. Koãevarje bom takrat tepel, kadarme bodo razÏalili. Dokler pa ostanejo tako pohlevni in

BESeDAKRANJSKA JEZA

38 

krotki, jih pa hoãem, pri moji kr‰ãeni du‰i, braniti —gorje tistemu, ki se jih dotakne.«

Ta odloãnost in moÏatost opla‰i fante, da puste Koãe-varje na miru.

Vsi vrstniki so si na‰li ljubice, dobil si jo je tudi Rus inje gostil, kakor je navada, svojo Katrico vsako nedeljo inna vsakem shodu. Deklica je bila precej o‰abna, ãlovekse ji je kmalu zameril in ji teÏko ustregel. Rusu je priza-dela veliko sitnosti in grenkih ur, sladkih pa prav malo.Neprenehoma je godrnjala in jezikljala nad njim. On jetrpel vse z voljo vesel, da hoãe z njim hoditi in se zvatinjegova milica. Juna‰tvo, katero ga je diãilo v boju, semu je izneverilo v ljubezni skoraj popolnoma. Fantje semu niso mogli naãuditi in so ga jeli zasmehovati in zani-ãevati. Neko nedeljo stoji med njimi pred cerkvijo. Zra-ven se zbirajo in pomenkujejo dekleta. Neki glas vpra‰aKatrico, ãe pride po nauku z Rusom pit. Ona veli: »BomÏe pri‰la, ãe se mi bo zljubilo. Pa se mi menda ne bo. Tenadloge sem sita. Vsak ãlovek mi nagaja in povpra‰ujezbadljivo, ãe me brlez ‰e ni nabunkal. Bila sem neumna,da sem se zaãela meniti s takim razsajaãem, s takim div-jakom. Prav sram me ga je. âe ga pustim, dobro vem, dane bo marala nobena veã za to grdobo.«

Take besede mu je govorila Ïe veãkrat, ali ji je odpu-stil, ker sta bila sama. Zdaj pa so sli‰ali njegovo sramo-to fantje cele vasi! To je prehudo, Ïolã mu zakipi. Hitro

BESeDAKRANJSKA JEZA

39 

stopi h Katri, ji pomoli figo pod nos in veli: »Tu jo ima‰,zanaprej naj te napaja ta, jaz te veã ne bom. ·e danes pati bom pokazal, da si znam dobiti bolj‰o ljubico, kakorsi ti, negodna mrcina!«

Katrici je bilo, kakor da bi jo grom zadel. ·e nikoli prejga ni videla jeznega. Mogoãe je tudi, da ga je v srcu lju-bila in mu le na videz nagajala. Vsa prepla‰ena in uniãe-na zajeclja: »I, ne bodi no tako hud — saj nisem rekla niãtakega.« Rus se zaniãljivo nasmeje njenemu izgovarja-nju in beÏi proã iz dru‰tva, kakor da ga drvi vihar.

Popoldne sedé fantje in dekleta po krãmah in se po-govarjajo o sporu, ki je razdrl zavezo med Rusom in Ka-trico. Fantje ga hvalijo in branijo, dekleta pa grajajo inopravljajo. Samo AnÏinova Metka, najlep‰e dekle v fari,se potegne zanj in pravi: »Molãite Ïe no! Katra je draÏilaRusa, ker ni vedela, koga ima. Jaz pa pravim, da je veli-ka ãast za punco, ãe jo ljubi junak, ki se ga svet boji. Akone bi imela tako rada svojega JoÏka, pri moji veri, da siizberem precej Rusa. Njemu bi izkazovala lahko pokor-‰ãino, ker je moÏak. Kdor je mojih misli, naj vzdigne ku-pico in pije na njegovo zdravje.« Fantje vstanejo, trãijoin izpijo, zaradi njih dru‰tva mu nazdravijo tudi dekle-ta.

Dru‰tvo se je ‰e veliko menilo o Rusu in se ‰alilo insmejalo njegovim zgodam in nezgodam. Proti veãeru se

BESeDAKRANJSKA JEZA

40 

vrata s hrupom odpro, v hi‰o stopi — Rus. Prijazno sepribliÏa Metkinemu JoÏku in veli:

»Rekel sem Katri, da si bom na‰el ljubico, ki je bolj‰ain lep‰a od nje. To ve‰, da mora ostati ãlovek moÏ be-seda. Daj mi tedaj svojo Metko zlepo, ãe ne zlepo, jo bo‰dal z grdo.« V takih reãeh zvihra ‰e leni Turãin, nikarSlovenec. Le ‰koda, da je bil JoÏek prepameten. Zastav-no in ostro odgovori Rusu: »Bi menda Ïe spet rad sedel,ti arestant ti! âe se ne pobere‰, pojdem po Ïandarje, date uklenejo in spravijo.«

Ta pretnja Rusa vÏge; ves divji mu veli: »Do zdaj medfanti ‰e ni bila navada, da kliãejo na pomoã Ïandarje. Tinam hoãe‰ staviti nekake novice, bogme, bodo ti pre-sedale. Tvojih Ïandarjev se bojim prav toliko kakortebe.« Ob teh besedah skoãi v JoÏka, ga vrÏe ob tla, pri-me za pete in mu treska z glavo ob pod, ob mizo in zo-pet ob podnice. Fant, ãlovek ‰ibke rasti in srednje moãi,se ne more ruvati z njim, v moÏgane mu ‰ine kri, reveÏtrpi silne boleãine. Onemogel in prestra‰en zaãne Rusaprositi, da naj ga za boÏjo voljo pusti, saj ga ne bo nikoliveã razÏalil. Zmagovalec se mu zaniãljivo nasmeje in gabrcne proti durim.

JoÏek vstane in vabi Metko: »Pusti ta brlog, pojdi dru-gam! S tem rokovnjaãem se bova Ïe pomenila v mestu.«Metka pa se dvigne in veli ponosno: »Odrini brez mene!Ne maram fanta, ki me ne more braniti sam. Îandarske

BESeDAKRANJSKA JEZA

41 

podpore ne potrebujem. Zbogom!« Fant se udari v ãeloin jokaje odide. Tovari‰ija se zanj ne briga. K Metki sedeRus in se z njo razveseljuje in po‰aljuje do polnoãi in ‰edalje. Drug dan je ‰la od vasi do vasi, od ust do ust ãud-na novica, da se Rus in Metka ljubita.

Ali niti ta iz same gizdavosti zaãeta zaveza ni dolgotrajala. Fant se nekaj zamisli in reãe sestri: »Mana! Tove‰, da so zapustili star‰i hi‰o meni. Ali jaz ne maramzanjo, dam jo tebi! Gospodarila si do zdaj, gospodari ‰ezanaprej, Bog ti daj sreão! Jaz grem v vojake. âe sevrnem, mi bo‰ od‰tela par sto goldinarjev in mi bo‰stregla, ako bi utegnil kaj zboleti ali ãe uãakam starost.To je edino, kar Ïelim, da mi v sili in potrebi ostane oãe-tov dom odprt in prijazen. âe si zadovoljna, bo potrdi-la to mojo voljo gosposka.« Sestra je imela brata rada, ‰eraj‰i pa sebe. Z veliko radostjo in hvaleÏnostjo sprejmebratovo ponudbo.

Nad Avstrijo so se vili stra‰ni viharji, od vseh strani sose naznanjevali krvavi punti in nevarne vojske. Rus se jetega veselil, du‰a mu je hrepenela po bojih in zmagah.Voja‰ka komisija bi se ne branila takega korenjaka nitiv miru, nikar v toliki stiski. Od konca mu novi stan nidosti ugajal. Moral se je vaditi razne reãi, ki so se muzdele nepotrebne in sme‰ne. Ko ga je surov desetnik uãilkorakati in ga jel nekaj zmerjati in drezati, ga je ob‰lataka nejevolja, da se je zakadil vanj in ga zaãel daviti. Za

BESeDAKRANJSKA JEZA

42 

sreão je priskoãil oficir ter je hudo o‰tel desetnika, Rusapa opomnil zlepo, da mora biti vojak podloÏen in po-slu‰ati.

Ko se je Ïe precej izuril in je voja‰ãino bolje spoznal,se je ãutil prav dobro, samo oficirje je gledal pisano. Ponjegovi misli niso razumeli niã, razen tistih, ki so se ro-dili iz kmetov. Kakor mnogi drugi tovari‰i, je bil tudi onprepriãan, da se gospoda prodaja sovraÏniku in da izda-ja cesarja. Veãkrat je rekel, ko bi imel on oblast, da bi dalvse gosposke oficirje postreliti ali odgnati, za poveljni-ke pa bi postavil korporale in feldvebelne, potem bi na‰cesar nobene vojske veã ne izgubil, ker nima noben kraljtako hrabrih in zvestih soldatov.

Ko so se vzdignili Lahi, je moral z drugimi rojaki vredpotovati proti Veroni. Pri Kustoci udarijo sovraÏniki nana‰e. Naskakovali so srãno in neutrudno; cesarski so jeliomahovati in se umikati, dokler ne pride hrva‰ki gene-ral s podporo. Bitev se ponovi, Lahi vidijo, da ne opra-vijo niã, in odidejo z boji‰ãa. Rusova kompanija je stalana levi strani in dolgo ni pri‰la v ogenj. Blizu nje se jepostavila moãna truma sovraÏnikov, ali ni ona ni dobi-la ukaza, da bi napadla ali streljala. Nasprotniki so segledali tako veã ur, iz dolgega ãasa so nekateri polegli,drugi kadili, tretji napijali; kazali so si tudi drug druge-mu pesti in jezike.

BESeDAKRANJSKA JEZA

43 

Nestrpljivo ãaka Rus znamenja. Drugje grmi boj Ïecelo jutro; kaj je to, da se miruje ravno tukaj? Vsak pokmu pomnoÏi sum in nejevoljo. Polaste se ga vse grozekranjske jeze: oãi mu zapreÏajo, lica zagore, ãelo se na-grbi in zatemni, usta zapenijo, lasje najeÏe, vse Ïile na-pno in zakrvavé. Besen zatuli: »·lape, ali nas ni sram, dapasemo tu lenobo, medtem ko nam bratje pogibljejo?Oficirji nas hoãejo izdati! Udarimo brez njih — kdor jez mano, naprej!«

Poroãnik se mu zagrozi, da ga bo posekal, ãe ne bomolãal. Rus ga pahne v grapo in se zaÏene ãezenj na-ravnost med Lahe. Prilomastil je tako iznenada, da nisoutegnili streljati. Z obrnjeno pu‰ko jih zaãne mlatiti inpobijati. Od vseh strani ga obsipljejo, zajamejo, bijejo inbodó. On ne ãuti nobenega udarca, nobene rane, voj-skuje se stoje in nazadnje na tleh do zadnje kaplje, dozadnjega giba in zdiha. Po konãani bitvi ga najdejo to-vari‰i vsega razsekanega med celim kupom mrtvih so-vraÏnikov. Nekateri so rekli: »Ko bi imel na‰ cesar sametake junake, bi pridobil ves svet, ãe bi hotel.« Razum-nej‰i so jim odgovarjali: »Ali pa bi izgubil ‰e to, karima.« Rajnki je bil prenagle jeze. Vsi znanci so pa so-glasno hvalili njegovo moã in srãnost in so se Ïalostili izresniãnega srca, da jim je vrli druÏabnik moral pogini-ti. V domaãem kraju so njegove slabosti Ïe davno po-zabljene, z veselim ponosom pa se spominjajo stari in

BESeDAKRANJSKA JEZA

44 

mladi ‰e dandana‰nji njegovega nikdar premaganegakorenja‰tva.

Pripovedovalko sem vpra‰al, kaj misli, ãe ni gnalaRusa k vojakom morda nesreãna ljubezen do Katrice.Ona veli: »Mogoãe, ali ne verjamem. Janez je ‰el rado-voljno, ker je bil za voja‰ki stan kakor nala‰ã ustvarjen.Pa saj bi bil lahko dobil, katero bi poÏelel; na celo kme-tijo se omoÏi vsaka rada. Katrica je hodila pozneje dostiza njim, ali se je ni hotel veã usmiliti. âe bi jo bil pri‰elsnubit, vem, da bi bila od veselja zavrisnila in poskoãi-la do stropa. Treba pa je ‰e nekaj pomisliti. Janez, vidi-te, je delal pridno in dobro, ali skrbi se je bal; Ïivel je kartja naprej; nikoli ni vpra‰al, kaj bo treba kupiti, kaj na-praviti; da je imel le danes jed in drugo potrebo, zajutri‰nji dan se ni brigal prav ãisto niã. Takih fantov senahaja povsod grozno veliko. Zato se bojim, da bodona‰i bodoãi gospodarji ‰e slabej‰i, kakor so sedanji. Ja-nez je ravnal prav pametno, da je izroãil kmetovanjespretnej‰im rokam in skrbnej‰i glavi. Z zemljo se moraãlovek hudo ubijati, mora premi‰ljevati noã in dan, kakoin kje bo ujel kak krajcar in kako in kam ga bo obrnil, dabo veã zalegel; drugaãe se ne zdeluje. Mana si prav lepopomaga in bo ostala Janezu do smrti hvaleÏna. Menisicer ni podaril kmetije, ali sem ga imela rada morebitibolj ko vse druge sestre. Rekla sem Ïe in pravim tudizdaj in bom govorila, dokler bom Ïiva: Bog mu daj mir

BESeDAKRANJSKA JEZA

45 

in pokoj in svoj nebe‰ki raj! Ker sem vam povedala to-liko o njem in ste me poslu‰ali tako pazljivo, vas prosim,da primete kupice in trknete z mano na njegov spo-min.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

46 

KUKAVICA

BlaÏ Krenec je bil ãlovek pokveãenega Ïivota ingrdega, ãudno stlaãenega obraza. Seznanil sem se

z njim v âe‰ãi vasi, v krãmi. Z nevoljo sem opazil, da gaznanci zasmehujejo in zasramujejo, ãeravno ni razÏalilnikoli nikogar. âe sem jih vpra‰al, kaj jim je storil Ïale-ga, so odgovarjali: »Kaj? Niã! Mi se ‰alimo zato, ker je‰vedra in av‰a.« âe bi ga bil obdaril Bog z bogastvom, biga bili ti Dolenjci ãastili in se mu prilizovali, prezr‰i ne-lepo postavo in slabi razum. MoÏ se mi je smilil: rad semprisedel vãasi k njemu in se z njim kaj pomenil in BlaÏse je tudi veselil moje druÏbe; kadar sem pri‰el v krãmo,se ni hotel pogovarjati z nobenim drugim ko z mano.

Enkrat se namerim nanj v Kaãji riti. Sedel je pod hras-tom v senci, poleg njega je stal poliã vina, na deblu jeslonela stara, dolga pu‰ka. V ãudu ga pra‰am: »BlaÏ, kajste danes lovec? Dobro jutro.« On pravi: »Ne samo da-nes! To mi je Ïe staro veselje. Ali vi bi teÏko uganili, ãesai‰ãem in kaj streljam. Jaz ne maram ne za lisice ne zazajce. To so nedolÏne Ïivali. Zalezujem raj‰i hudegaptiãa, proti kateremu je jastreb pi‰ãe, kragulj pi‰ãe, orelpi‰ãe, veste, jaz streljam kukavice.« — »Za boÏjo voljo,

BESeDAKRANJSKA JEZA

47 

kaj so vam naredile te nedolÏne ptice, ali so vam prero-kovale bliÏnjo smrt?« — »To ne, briga me je za smrt! Sajtako ne vem, ãemu Ïivim. Jaz ne bi rekel smrti, ãe pridepome, kakor tisti starec: ,Pomagaj mi nesti butaro.’ Smrtje krt — mora riti krtine, zdaj Petru, zdaj Pavlu, kaj ji jemar, ãe zagrebe pod krtino prav kakega cesarja ali pa-peÏa — ona nima oãi, ne vidi, koga zasiplje, nima solz,ne joka. Smrt je dobra mama, nas povije tako trdo, da sene ganemo veã, in nas vendar ne boli, spimo tako na-prej, naprej, dokler bo Bog hotel.« — Tem besedamKrenãevim se nisem ãudil dosti, ker sem na‰el Ïe prem-nogokrat, da razgla‰ene »av‰e« rade modrujejo in vãa-si ne preslabo. Îeljan sem bil samo zvedeti, kaj ima moÏs kukavico. Ko ga lepo prosim, da mi pove to, se zamisliin reãe po dolgem molku:

»Veste, jaz streljam kukavice zato, ker jih ne moremvideti. Pravil mi je neki lovec, da ta Ïival ne dela svoje-ga gnezda, jajca da hodi nosit v tuja gnezda, naj jih leÏe-jo drugi, mlade rede naj drugi. Mrães odraste v gnezdu,kremplje, kljun, jezik ima kakor iz Ïeleza in grlo poÏre‰-no. Kar naneseta jedi oãim in maãeha, je dosti komajzanj — nikar za celo rodovino. In tako pravi mlada ku-kavica v tuji hi‰i: pik-pak! in domaãi sinãki in hãerice sokmalu mrtvi in pometani iz gnezda. In kos ali drozg ali‰korec ali ‰ãinkavec redi zdaj lepo svojo edino preljubokukaviãko in se mora nazadnje ‰e veseliti, da tudi njemu

BESeDAKRANJSKA JEZA

48 

ne izkljuje oãi. Tako mi je pravil tisti lovec. âe je res, nevem, morebiti dela to kaka druga Ïival, ne kukavica,morebiti pa tudi nobena ne. Ali meni je to vseeno; od-kar sem sli‰al povest, mi je zamrzelo tako na tega ptiãa,da ga ne morem videti Ïivega, ‰e kadar ga ustrelim, gane vrÏem v torbo, ampak pod noge in top! top! top! gatarem in manem tako dolgo, da ne ostane drugega kokrvavo perje.«

Ko ga v vedno veãjem ãudu pra‰am, od kod izvira to-lika srditost, ni hotel dolgo niã povedati, mrmral je ne-kaj zase, nosljal tobak, kihal, srkal svoje vino in zopetmrmral. ·ele ãez kakih petindvajset minut mi poda rokoin reãe dobrovoljno: »Naj pa bo, veste, zato ker vasimam rad, ker se pomenkujeva veãkrat tako mirno, po-‰teno, ne pa po cigansko in po pijansko, ker to mi ver-jemite, da so na‰i farmani sami cigani in pijanci, zato pajim Ïelim tudi hudiãa za botra. Midva pa sva prijatelja,kakor Bog zapoveduje, zato pa bom tudi oznanil vamsvojo rano in skrivnost. Saj je do zdaj nisem ‰e nobene-mu razen duhovnim gospodom ali pa kakemu prijate-lju, ki je bil tako dober kakor vi. To se pravi, kadar sembil trezen. Jaz imam pa to nadlogo, da me premaga veã-krat vino, v vinu, seve, pa pripoveduje ãlovek svojo spo-ved vsaki babi in svinji. Sli‰ite, ali ste poznali tisto tre-bu‰no ,va‰o gnado’, rajnkega Zelnikarja? No, ãe je niste,jo boste spoznali pa zdaj. Ta moÏ — oho, kak‰en moÏ! —

BESeDAKRANJSKA JEZA

49 

ta falot je bil stra‰no bogata Ïivina, denarjev bi nikoli nebil pre‰tel, moral jih je meriti, cekine na majoliko, tolar-je na mernik, in merili so jih veã tednov noã in dan. Vi-dite, zato pa smo ga tudi spo‰tovali bolj ko cesarja alipapeÏa, odkril sem se mu Ïe, ãe je bil pol ure daleã, intako vsi, tudi gospodje. Dal pa ni nikoli nobenemu niã— je spravljal le na kup, zraven pa je stradal, da se je karvanj videlo. Ali vselej si ni mogel pomagati, ker je bilva‰a gnada; pripeljalo se je k njemu gospode po desetkoãij naenkrat; taki niso prosili, jih ni mogel goniti ãezprag in ‰ãuvati nanje pse, kakor jih je na beraãe; so karukazovali: ,Peãenke gor! Vina gor!’ Hoãe‰ — noãe‰ —mora‰ jih gostiti. Da mu ne popijo preveã vina, je name-tal vanj hobata in strupa, gospoda je kozlala, kakor koz-lamo mi kmetje, niã lep‰e. Nekateri so kleli Zelnikarja inniso pri‰li veã — in to mu je bilo najbolj prav, drugi paso ‰e hvalili va‰o gnado: ãe‰ tako moãnega vina ne pri-deluje nihãe, in so hodili ‰e zanaprej zalivat se s stru-pom in kozlat. Otrok Zelnikar ni imel veliko, to se pra-vi, imel jih je, ali je rekel, da niso njegovi, da jih je nabrz-dala baba z drugimi dedci, in to je tudi res, ker teh ‰o-celjnov sem sam poznal pet in bilo jih je morda ‰e veã.Pravzaprav res ni vedel Zelnikar, koliko ima svojih inkoliko pa mu jih je nanesla v gnezdo kukavica. Ali Zel-nikar ni bil kos ali ‰korec, najstarej‰ega je spoznal in dalga v ‰ole, druge pa je zapodil, naj jih hrani, kdor jih ho-

BESeDAKRANJSKA JEZA

50 

ãe. O, Zelnikar je bil sam kukavica in ni tajil niã. Velikimbogatinom ni treba niã sramovati se, jih ãaste vseeno.Tlaãanke so veãkrat povpra‰evale Zelnikarja, zakaj‰tima dekleta. In va‰a gnada se jim je smejala in dejala:,Vidite, norãice, ve ne razumete tega. Bom vam jaz raz-loÏil, to je takole: ãe mi rodi otroka gospa, je treba po-seãi globoko v Ïep, je treba pripraviti zanj dvajset tisoãin tudi trideset tisoã. âe pa ljubim dekleta, je opravlje-no vse s tri sto goldinarji, vãasi ‰e s pavolnatim robcem,ho-ho-ho!’ Tlaãanke so se smejale in govorile: ,Kako sona‰ gospod pametni!’ Taki so bili na‰i ljudje tiste ãase,ko smo delali ‰e tlako. Saj pa zdaj veã niso! O, zdaj se nebojimo veã va‰ih gnad, se tudi ne ‰opirijo tako mednami, kukavicam se godi slabo dandana‰nji. Bog hotel,da bi se jim bilo tudi takrat!

Jaz in moji bratje smo hodili tudi na tlako, zato me jeZelnikar poznal in se z mano vãasi tudi kaj posmejal inpo‰alil, kadar je bil dobre volje, to se pravi, kadar je pravdebelo koga opeharil za vino ali za kaj drugega. Enkratgrem popoldne domov iz cerkve. Veste, vselej sem po-ãakal v cerkvi, da so vsi od‰li. Nisem hodil rad z drugi-mi, ker so me imeli preveã za norca. Proti meni se pri-pelje va‰a gnada. Jaz se odkrijem in ga pozdravim: ,Do-ber dan ’r— gnon (Euer Gnaden)!’ Zelnikar reãe koãijoustaviti in me pra‰a prijazno: ,BlaÏ, kako je, zakaj se neÏeni‰?’ Mislil sem, da se norãuje, pa sem dejal: ,Gospod!

BESeDAKRANJSKA JEZA

51 

Îenijo naj se tisti, ki jih dekleta rada imajo. Moja nogajim je prekriva, moj nos pretumpast in desno lice prede-belo. Tudi ne znam ne plesati ne ÏviÏgati. Meni, ’rgnon,se dekleta le smejajo, sem vesel, ãe imam mir od njih.’Va‰a gnada pravi: ,BlaÏ, ali se ti blede? Ti si zdrav, ãvrstfant, dela‰ za tri druge. Vem za punco, ki bi te rada vze-la. Saj pozna‰ Brekovo Rozalko. Ima kajÏo in njivo in jetako pridna kakor ti. Îivela bodeta lahko, dela se vamane bo nikoli manjkalo. Vzemi jo! Za zdaj zbogom, sebova menila drugikrat kaj veã o tem.’ In od takrat mi jezaãela Rozalka brenãati po glavi. Bila je res zadovoljnaz mano in tako sva se vzela.

Vidite, nisem ji mogel kar niã oãitati, z mano je biladobra, delala je tudi rada, Ïe sem mislil, da sem moÏ.âez pol leta rodi mi vraÏiãka Miheljna. To se mi ni zdeloniã ãudno, marveã sem bil tako vesel, da sem kar ukal.Naenkrat pride cerkovnik pome, naj pridem h gospodu.DrÏali so se gospod stra‰no nejevoljno. Jaz se nisemãutil niã krivega in pra‰am, kaj je. Gospod mi pravijo:,Kaj se, za boÏjo voljo, ne boji‰ Boga, da si se drznil sto-piti v sveti zakon obloÏen s smrtnim grehom?’ Jaz gle-dam debelo in ne razumem, kaj mislijo. Zdaj mi zaãno‰teti: ,OÏenil si se po veliki noãi, kajne? Vidi‰, od takratje en mesec, dva, tri, ‰tiri, pet mesecev in enaindvajsetdni in v tvoji hi‰i je Ïe porod! Sram te bodi!’ Kaj sem jazvedel, kdaj sme biti porod in kdaj ne. Zaãel sem se

BESeDAKRANJSKA JEZA

52 

braniti in, ko to ni pomoglo, tudi jeziti se in pridu‰ati, dasva z Rozalko nedolÏna, da nisva imela pred zakonomniã pregre‰nega znanja. Gospod me tako nekako ãudnozaãno pogledovati in se skoraj zabavljivo mi smehljati.Zmerjali me niso veã, dejali so samo: ,Greh se je zgodilpred zakonom, ãe ga nisi storil ti, ga je pa kdo drug, kajres ne ve‰, bedak, da nosijo matere po devet mesecev?’

Zdaj sem gospoda razumel. Kar po glavi se mi je vrti-lo, ko sem ‰el proti domu. V celem svojem Ïivljenju ni-sem toliko klel kakor takrat, da me je bilo Ïe samegastrah in sem se ozrl, ãe se ne zbira kje kak oblak, da mezadene iz njega strela. Ko pridem v hi‰o, zaãnem rjuti,ãudo, da se ni zru‰ila. Îeni sem rekel vse drugo, samo neãlovek. Ona je molãala in se jokala. Ko se nekoliko umi-rim, pravi: ,BlaÏ, ti se huduje‰ po pravici, jaz sem te osle-parila. Prosim te samo za eno reã, pojdi mi najprej pospovednika, da se spravim z Bogom, potem me ubij, ãehoãe‰, saj mi ni Ïiveti veã po taki sramoti, ki sem jo na-redila sebi, tebi in svetemu zakramentu.’ Te besede some ganile, da je spoznala krivico. Rekel sem ji: ,Bog jeusmiljen, njegove milosti smo vsi potrebni, zato ti od-pu‰ãam za to pot, toda gorje, ako se osvinja‰ ‰e kdaj.Toda nekoliko te bom pa vendar kaznil — ali pa ne.Otroãnice morajo piti veliko vina. Povej po pravici, kdoje oãe tvojega Miheljna. âe ne pove‰, ga ne dobi‰ nekaplje, ãe pa pove‰, ti ga bom kupil dve vedri najbolj-

BESeDAKRANJSKA JEZA

53 

‰ega.’ In Roza mi je povedala po pravici, da je fantov oãeZelnikar in da je svetoval kukavici tako oskrbnik, tistimali ‰krat Petrica, da naj prinese svoje jajce v mojegnezdo.

Bil sem vesel in ‰e kako! Zdaj sem vedel, koga imamzgrabiti. O, nisem se bal niã tega peklenskega sveta, telaãne va‰e gnade. Vzel sem sekiro in ‰el v grad. Nisempotrkal niã, kar naravnost sem ‰el nadenj, pa sem zarjul:,Ti satan! Zdaj mi bo‰ dal tisoã goldinarjev ali pa Ïivlje-nje. Ti peklenska kukavica ti! Kaj misli‰, da bom redil jaztvoje pankrte?’ Zelnikar je zaãel klicati na pomoã, jaz pasem dejal, naj zine ‰e eno, pa mu bo ‰la glava na dvoje.Pa sem zavihtel s sekiro tako pa tako. In falot se je jeltresti kakor ‰iba, pa je posegel v miznico in mi zaãel usi-pati na tla denar, papir in tolarje, vse skupaj. Bankovciso leteli sem ter tja kakor metulji, srebro pa se katalalopo vseh oglih. Toliko denarjev nisem videl ‰e nikoli vÏivljenju. Jaz planem in grabim in pobiram in naberemcelo bisago. Zdaj grem in ne reãem niã zbogom. V ho-sti se usedem in ‰tejem in na‰tejem celih ‰tiristo goldi-narjev.

Tako sem izplaãal Zelnikarja in denar mi je zalegeldobro, sem kupil vinograd in ‰e mi je ostajalo za velikopoliãev. Kmalu potem se je va‰a gnada stegnila. Jokalbogme nisem, ‰e veselil sem se, ko sem sli‰al, da je umrlZelnikar brez svetega olja in nespovedan. Zdaj ga ima-

BESeDAKRANJSKA JEZA

54 

jo njegovi rogati bratci. V nebesih bi me bil gotovo nad-legoval, naj mu odpustim, in jaz sem taka dobra reva, dabi mu bil res odpustil, ali vseeno bi se mi bilo sitno zdelostati v nebesih poleg njega. No, zdaj vem, da ne bo tre-ba.

Roze nisem kaznil jaz, zato jo je Bog. Veste, bila jeprej res lepa, zgolj mleko in kri. Sosedje so me svarili:,BlaÏ, pazi dobro, zasolila ti je prej enkrat; zdaj ti bo lah-ko stokrat.’ Roza dobi zdaj koze. Nevarnosti ni bilo no-bene, prebolela je kmalu, ali koze so jo opisale takogrdo, kakor da ji je mlatil hudiã grah po obrazu. Îalovalza to nisem niã, sem dejal: ,Saj tudi jaz nisem lep.’ Ro-dila mi je ‰e enega fanta, Lukca, in za Lukca vem, da jemoj. Vidite, kar je res, je res. Roza se je vedla v vsehreãeh, kakor sva hotela jaz in Bog. Delala je na vse pre-tege. ZasluÏila sva si marsikak krajcar in si prikupilako‰ãek tukaj, ko‰ãek tamkaj. In bogosluÏna je bila boljkakor jaz, ob nedeljah in velikih praznikih je ‰la v cer-kev po trikrat, tudi kriÏev pot je molila rada. Kar je biladobila od Zelnikarja: prstane, uhane, kikle —je vse pro-dala in nesla denar precej za svete ma‰e, da se bero zanjene grehe. Pustila je ves li‰p, vso potrato. Bil sem z njores prav zadovoljen. Tudi Mihca sem imel rad. Vzel semga dostikrat v naroãje in ga tolaÏil, ãe je jokal: ,Ne cmerise, res si pankrtãek, ali prinesel si mi v hi‰o dotico. Oja-tutaja!’

BESeDAKRANJSKA JEZA

55 

Vse bi bilo dobro, ãe bi bil ostal Mihelj zmerom maj-hen. Ali kukavica je hitro rasla in zaãela kazati vse to,kar ji je bilo prirojeno. Moj Lukec ni imel miru, kljuva-la ga je noã in dan. ReveÏ ni nehal jokati, vãasi ga jeudrihal z roko, vãasi s palico, vãasi naÏigal ga s kame-njem. Vidite, tak je postajal Mihelj in ‰e huj‰i. Je lagal inkradel in pojedal smetano in zaãel pijanãevati Ïe votro‰kih letih. Ni ga bilo mogoãe strahovati. Mene jeugriznil enkrat v prst, materi pokazal veãkrat jezik in jinekaj rekel, kar je res bila, ali je groza sli‰ati kaj takegaiz otro‰kih ust. Moj ubogi Lukec je trpel najveã, dosti-krat je bil ves ãrn, tako gaje mlatil poredni pankrt. Ko jeimel Lukec dvanajst let, mu ni bilo veã Ïiveti pri divja-ku pa je pobegnil. Zajec skoãi iz suhega grma rad v zelje,ãe more; na‰ ãlovek pa jo pobri‰e iz kranjske rev‰ãine vHrvatijo, da mu odlagne. Tudi moj Lukec je ‰el medHrvate, Bog jim povrni vse dobrote, katere je prejel odteh dobrih ljudi. Najprej, seve, je sluÏil za pastirja, poz-neje za hlapca in nazadnje za voznika. Veã let nismovedeli niã, ali ‰e Ïivi ali ne. Prvikrat je pisal iz Karlovca,takrat je bil Ïe hlapec.

Z Miheljnom sva imela tak kriÏ, da ne morem dopo-vedati. Mater je zaãel tepsti, uboga reva je zbolela inumrla brÏkone od Ïalosti. Zdaj sem stopal Miheljnu padrugaãe na pete. ÎviÏgala mu je po pleãih marsikdajdebela krepelka. Jel se je potepati z drugimi faloti, lovi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

56 

li so ga biriãi in Ïandarji, nazadnje se je zapisal v voja-ke in tako sem na‰el mir. Pripovedovali so pozneje drugina‰i vojaki, da se je mrcina neki dobro obna‰al na voj-ski, da je dobil dve svetinji in ‰e nekaj drugega. Leta1866 so ga ubili Lahi pri Veroni. Tako sem ostal v hi‰isam, sem obdeloval, kolikor sem mogel, drugo pa dajalsebenjkom v najem. Lukcu sem dostikrat pisal in po-roãil, naj pride za boÏjo voljo domov, da prevzame gos-podarstvo. Odgovoril mi je, da se mu je hrva‰ka deÏelatako priljubila, da je ne more veã zapustiti, na Kranj-skem bi mu bilo dolgãas, tudi ne zna veã govoriti pokranjsko. O, Lukca imam rad, zato bom povedal ‰e ka-tero, kak‰en je moj sinãek. Vidite, proti meni je takodober, da mi je zaãel po‰iljati denar Ïe iz Karlovca, ko je‰e hlapãeval, ‰e veã pa pozneje, ko je vozil gospodo in jebil obleãen tudi sam po gosposko. Ko so se vraãali spo-mladi na‰i drvarji s Hrva‰kega domov, so mi prinesli odnjega veãkrat pozdravljenje in tudi kake hlaãe, enkrat ‰ecelo lepo dolgo suknjo z Ïnorami. KoãijaÏem gre naHrva‰kem dobro. Imajo denarja ko ãrepin, z Reke mi jepisal, da so napravili koãijaÏi med sabo velik ples z mu-ziko in da je pri‰la najveãja gospoda gledat in veselit sez njimi. Tudi je pisal, da so koãijaÏi sami Kranjci, ali sose vsi pohrvatili in jim ne di‰i veã kranjska deÏela. Obis-kat me je pri‰el Lukec na dom samo dvakrat. Hembranolep fant je zdaj moj Lukec, ne taka pokveka kakor jaz,

BESeDAKRANJSKA JEZA

57 

ampak veste tako visok, ravan, vesel, zdrav, rdeã kore-njak od temena do podplatov. Bog mi je naloÏil dostikriÏev, trpel sem jih, kolikor sem mogel, z voljo, zato pami po‰ilja na stara leta tudi kaj veselih dni. Saj veste,kako me sosedje zasmehujejo in mi osle kaÏejo. Pravmoãno se mi zdi, da delajo tako z mano, ker mi zavida-jo. Kadar grem pit jaz, raãun tudi plaãam, Lukec me nebo zapustil; sosedom pa mora krãmar kredati.

To sem skoraj pozabil povedati, da moj Lukec ni veãkoãijaÏ. Bil se je seznanil z Ïensko, ki je imela gro‰ev inhi‰o, tam nekje pri Zagrebu, in jo je tudi vzel. Imata tudikrãmo in pivcev je zmerom vse polno. Veste, takrat predÏenitvijo je pri‰el vdrugiã domov in je silil tudi mene, najprodam, kar imam, in grem z njim proti Zagrebu. Rekelmi je, ãakajte, kako Ïe: ,Brate! Hajdmo skupa na pir!’Veste, pir je po hrva‰ko ,ohcet’ ali svatov‰ãina. Jaz pasem dejal: ,âe ne more‰ pustiti ti svojih Hrvatov, je ‰eteÏe zame starca, pu‰ãati Kranjce.’ Sam v sebi pa sem simislil tudi tako: ·kodo in jezo so mi delale kranjske ku-kavice, ne pa hrva‰ke. Na Kranjskem preganjam in po-bijam te spake z veseljem, naj bo vreme kakr‰no hoãe.One doli onstran Kolpe pa naj Ïive v boÏjem miru, najprerokujejo dolgo Ïivljenje svojim Hrvatom in mojemusinu Lukcu.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

58 

IVAN SLOBODIN

Na vseh svojih sprehodih sem imel zvestega sprem-ljevalca, prijatelja, katerega sem ljubil kakor sebe

samega. Na‰el si je pod Îabjekom milico, ali ljubezen nidospela do zaÏelenega konca. Ker razjasnjuje tudi ta pri-godba nekoliko neke razmere teh krajev, prosim prija-telja, da mi jo napi‰e prav ob kratkem in doda vsaj to-liko ãrtic iz svojega Ïivljenja, da se bo videl njegov zna-ãaj, ker ne maram za povesti brez utrjenih znaãajev, naj-si Ïe bodo dobri ali slabi. Radovoljno mi izpolni Ïeljo intu priobãujem njegov spis brez spremembe in brezopombe:

Rodil sem se 1830. leta od prostih, po‰tenih star‰ev. Izkmeãkih razgovorov sem srkal Ïe v otro‰kih letih so-vra‰tvo zoper gospodo. To je bila tedaj moja prva poli-tiãna ‰ola. Brati sem se nauãil doma. Prebiraje poboÏnimateri in rodovini sveto pismo in brez ‰tevila drugihsvetih knjig, sem se izuril v pismeni sloven‰ãini zgoljsam, brez uãitelja in slovnice. Ker star‰i mislijo, da imamdobro glavo, me dado v ljubljanske ‰ole, da postanemma‰nik. Ali ta stan me ni mikal nikoli, tudi me ni mogel

BESeDAKRANJSKA JEZA

59 

nihãe vanj siliti, ker so mi umrli star‰i Ïe veliko pred zvr-‰enjem latinskih ‰ol.

V normalki je vladal tak red, da so sedeli gosposkiotroci v prvih klopeh, mi kmeãki v zadnjih, in sploh seje postopalo z gosposkimi otroki vse lep‰e in mileje ka-kor z nami. Ta pristranost je ‰e huje vnemala mojo jezozoper gospodo; s prav posebnim ponosom sem se ãutilin hvalil za kmeta. Tudi sem zapazil, da se odlika ne do-bi z dobrim uãenjem, ampak da pomaga tudi, in vãasi ‰enajveã, prilizovanje in podkupljevanje. To mi je vzelospo‰tovanje do uãiteljev. Na‰e ‰ole so se imenovalenem‰ke, ker so imele glavni namen, slovenske deãke po-nemãiti, vcepiti nam zaniãevanje svojega jezika.

Prestopil sem v gimnazijo in se uãil raznih reãi poleg‰olskih knjig: von da bis da, razen profesorja Heinrichanam ni razlagal do sedme ‰ole nihãe niã, da bi zasluÏi-lo to ime. Kr‰ãanski nauk smo se uãili s tako ãudnimuspehom, da na koncu gimnazije ni imel noben uãenecbolj‰ih zmoÏnosti nobene vere veã. Vladal je strah, nedobra volja in prepriãanje. K ma‰i in spovedi smo hodili,ker smo morali, ker bi nas sicer pregnali iz ‰ole. V vi‰jihrazredih smo si pomagali s tem, da smo kupovali spo-vedne listke. Poãem so dandana‰nji, ne vem, takrat smojih plaãevali po desetici.

Iz latin‰ãine in gr‰ãine smo mlatili padeÏe in sklone inta prazna slama se je zvala: klasiãna omika. Bukve so

BESeDAKRANJSKA JEZA

60 

nam popisovale deÏele in zgodbe cele zemlje, samo oslavjanskih so molãale. Govorilo in delalo se je z namikot z dovr‰enimi Nemci. S petnajstim letom ‰e nobenuãenec ni vedel, kako se pravi narodu, iz katerega izvi-ramo, pozneje smo nekateri to izvedeli, ali ne v ‰oli.

Na dva profesorja so imeli poglavarji sum, da staskrivna patriota. Z enim njih zaãnem v sedmi ‰oli govo-riti po domaãe: moÏ obledi, za‰kriplje z zobmi in me za-vrne jezno po nem‰ko: »NesramneÏ, ali ne veste, da je‰olski jezik nem‰ki?« — In take reve smo ‰e spo‰tovaliza domoljube! Sploh nisem sli‰al do osme ‰ole iz ustsvojih profesorjev ne deset slovenskih besed, dostikratpa prerokovanje, kako jim bomo hvaleÏni enkrat za pre-jete nauke, ko bomo spoznali njihove blage namene znami.

Odgajali so nas za potuhnjene bedake, za brezznaãaj-ne uradnike in vendarle so priãakovali za ta trud hva-leÏnost! O, kolikokrat sem jim jo Ïelel izkazati prav izsrca — z biãem ali batino! Zdaj ne Ïelim veã tega, mar-veã omilujem te zamorjene suÏnje brezboÏne politike.

Gimnazija nam ni Ïlahtila srca, ni budila duha, nas nivzdigovala s pustih tal do nebe‰kih vi‰av, kjer je domidealov. Zato je mladina ali zagreznila v blato Ïalostnenenravnosti ali pa si je iskala od‰kodovanja v obilnembranju mikavnih knjig. Tudi jaz sem stopil na to prijet-no, ali nevarno pot in ‰el veselo po nji naprej brez vod-

BESeDAKRANJSKA JEZA

61 

nika, brez svetovalca; kaj je bilo mar uãiteljem za mojosreão in za mojo pogubo! Kmalu sem se nahajal v pre-ãudnem blodi‰ãu, polnem pisanih cvetlic, di‰eãih vijo-lic in strupenih zeli, zdravih jabolk in prepovedanegasadja, sladko golãeãih grlic in sikajoãih gadov. Prebiralsem vse, kar mi je pri‰lo v roke, v bukvarnici in doma,cele dni in noãi, pri sveãi in pri luni.

Pred mano je zijalo ãrno brezno razuzdanosti; obsijeme mila svetloba prve, angelsko ãiste ljubezni; plahopobegnem od prepada in odslej korakam varno; sku‰-njave so premagane. Branje bom blagoslavljal do smrtiÏe zato, ker me je pripeljalo z rahlo roko v naroãje ma-mice Slovenije. Kako radostno in ponosno mi je trkaloÏivo srce ob Vodnikovi »OÏivljeni Iliriji«! Kako marljivoin pazljivo sem se uãil iz glave zlate pesmi zame klasikavseh klasikov, nebe‰kega Pre‰erna! ·e se spominjam do-bro, kako globoko so se mi zapiãile v du‰o in me ranilein zopet vnele njegove stra‰ne besede o Sloveniji »pre-dragi deÏeli . . . v kteri oãetje so na‰i sloveli, ktera zdajima grob komaj za nas«.

In kako navdu‰eno sem poslu‰al mogoãne budnicena‰ega Koseskega. Moã in krasoto na‰ega jezika nam nidokazal noben pesnik tako Ïivo prepriãevalno kakor on.ToÏna kritika mu jemlje zdaj prvo mesto, katerega si ninikdar prisvajal; jemlje mu drugo mesto, katero si je za-sluÏil po‰teno s svojim domoljubnim trudom in visokim

BESeDAKRANJSKA JEZA

62 

duhom, revica bi mu hotela celo utajiti in pobiti vsakopoetiãno vrednost, ali tolaÏimo se s tem, da se bo strastohladila in mu bo povrnila venec slave praviãnej‰a sod-ba poznej‰ih pasov.

Vkljub niãnosti ‰ole in zanikrnosti svojih uãiteljevnisem mogel toÏiti, da sem izgubil zelena leta prve mla-dosti brez napredka in koristi. Îivo so se zalesketale nadmano tri zvezde in mi kazale pot v Ïivljenje: sveta veraKristusova, patriotiãna ljubezen do Avstrije in prisrãnaljubezen do re‰nice milice. Ali ãloveku ni dano gledatidolgo ãiste ideale. PrikaÏejo se na obnebju lepi ko ju-tranja zarja, zamaknjen zre‰ vanje nekoliko kratkih mi-nut in sanjari‰, da se raj dá uresniãiti Ïe na na‰i Ïalost-ni zemlji — naenkrat zabuãi vihar sku‰nje in zagrne vsete sijajne prikazke s temnim, toãenosnim oblakom.

Blaga mati me je odgojila v najãistej‰em, kr‰ãanskemduhu. V ‰olah mi je ta poboÏnost rasla in dokipelavkljub nesramnemu zasmehovanju do resniãne svetostiÏivljenja. Ko zaãnem brati, se namerim na knjige, ki nisogovorile spo‰tljivo o resnicah kr‰ãanske vere. Loti se mestra‰en nemir; kolikor bolj presojam in premi‰ljujem,toliko veãja se kaÏe negotovost, zastonj molim in i‰ãemdobrih svetov. Trpel sem grozovite, nepopisne, peklen-ske muke. Konec borbe je bil, da se zgrudi pozitivnavera pod teÏo dvomb in pogine pod udarci nemilega ra-zuma.

BESeDAKRANJSKA JEZA

63 

Na‰i kmetje so se radostno spominjali samosilnikaNapoleona I. in si Ïeleli nazaj sreãne ãase francoske vla-de. Avstrije niso sovraÏili, ali je tudi niso ljubili; in kakoneki? Saj ji ‰e niso poznali imena! Srdito sem gledal tomlaãnost. Za svojo drÏavo sem gorel Ïe pred letom1848, da bi dal zanjo kri in Ïivljenje stokrat, ãe bi bil mo-gel, ne le enkrat. Tisto leto sem pobil v duhu MadÏarovin Lahov na tisoãe, da so se predrznili skruniti in ru‰itimoj ideal. Pa saj ve‰, prijatelj, da je pre‰inila taka go-reãnost takrat vse Slovence, vsa slavjanska plemenabrez razloãka, ako od‰tejemo nesreãne Poljake; in Slav-jani so res svojo Avstrijo re‰ili. In plaãa?!

Kleãali smo pred njo s povzdignjenimi rokami in jomilo prosili, da sprejme nas zapu‰ãene sirote za svojeljube otroke in nam bode dobrotljiva mati kakor na‰imnem‰kim in madÏarskim bratom.

Strahoto suÏnosti smo poznali iz svoje tisoãletnesku‰nje, zato nismo Ïeleli nikogar zatirati, zahtevali smopravico zase in pravico za vse. Ali sovraÏna usoda ni pri-vo‰ãila sreãe in miru ne nam ne Avstriji in — na‰a pro‰-nja se je zavrgla!

Tiha ljubezen do milice je gorela s ãistim plamom ne-koliko blaÏenih let, dokler se ne prepriãam, da je mojideal mrtev kip, mrzel zame in za vsakega, ustvarjenbrez toplega srca in ãlove‰kih obãutkov. Du‰a mi je za-trepetala ob tem spoznanju in je bolovala teÏko in dol-

BESeDAKRANJSKA JEZA

64 

go, vendar je ozdravela tudi po tej nesreãi in pozabilazgubo. V svojem ‰tiriindvajsetem letu sem stal na sve-tu zopet brez idealov, iztreznjen, ukanjen, izku‰en insem govoril s Pre‰ernom:

»Sem dolgo upal in se bal,slovo sem upu, strahu dal.Srce je prazno, sreãno ni,nazaj si up in strah Ïeli.«

Ali Slovenec je ãil in Ïilav ãlovek pa nosi na svojih‰irokih pleãih bremena, ki bi vsakega drugega zadu‰ila,tolaÏila in dobre volje mu ne manjka nikdar dolgo; po-doben je ãvrstemu deblu, ki poganja nove veje, ãe so mustare polomile nevihte.

Po dovr‰enju gimnazije sem ‰el na Dunaj in obisko-val univerzo. V njej sicer nismo mladeniãi na‰li, ãesarsmo priãakovali. Namesto kruha se nam je delilo kame-nje. Du‰o je Ïejalo temeljite vednosti in sveÏe izvirnosti:pitali pa so jo s suhoparnimi citati in neslanimi komen-tarji. Srce je hrepenelo po ognjenih glasovih moÏakov,navdu‰enih za blagobitje ãlove‰tva: razkladali pa sonam pedanti s hripavim glasom jalove izdelke svoje pu-ste du‰e. Ali kdo se je brigal za te borne profesorje v to-liki obilnosti drugih krasnih prilik, uãiti se in napredo-vati? Vãasi sem sedel z drugimi vred v bogatih knjiÏni-cah, vãasi sem prebiral znanstvene bukve doma, vãasi se

BESeDAKRANJSKA JEZA

65 

razgovarjal z izvedenimi rojaki, vãasi poslu‰al Ïeljno Ïa-lostne in vesele povesti drugih slavjanskih bratov, pravpogostoma in posebno rad pa sem se peãal s politiko.

Po pravici se ‰tejejo vseuãili‰ãna leta za najveselej‰a vcelem Ïivljenju. Kar sem izgubil, se je hitro zopet nado-mestilo. Na obnebju so mi zalesketale tri nove zvezdevodnice, niã manj sijajne in lepe od tistih, ki so mi prav-kar ugasnile: resnica, svoboda in slavjanska ideja! Tinovi ideali so ‰li z mano v dejansko Ïivljenje in so mezvesto spremljevali do dana‰njega dne.

Iskati je bilo treba sluÏbe. Izvolil sem si tako, da semimel dosti prilike, shajati se z mladino, vnemati jo zadom in rod in za vse tiste misli in obãutke, ki so napol-njevali moje srce. âasi so bili za tako poãetje neugodni,nevarni. âudovito lepe osnove in stavbe, katere je sezi-dalo 1848. leto, so leÏale v prahu in razvalinah; vse slo-vesne obljube prelomljene; vse potrjene pravice ovrÏe-ne in poteptane; namesto postave je vihtel Ïezlo vojak;svoboda govorjenja in pisanja se je umaknila policiji,cenzuri, Ïandarjem in brezbrojni vojski skrivnih vohu-nov.

V slovenski domovini me ni mikalo sluÏiti in govori-ti rojakom v tujem jeziku. Napotil sem se tedaj v sosed-no kraljestvo bratov Hrvatov. Osleparjeni, blagi narodsem na‰el omamljen, kakor da ga je grom zadel. Za to-like Ïrtve tako povraãilo! Odkar stoji svet, ni doÏivel,

BESeDAKRANJSKA JEZA

66 

mislim, noben narod tako strahovito toÏne, pa tudi po-uãne sku‰nje kakor hrva‰ki. ârna izdaja Ljudevita Gajaje bila Ïe dovr‰ena; Iliri, prej borilci za prostost in jugo-slavenstvo, so postali pokorni suÏnji Bachove volje; Je-laãiç je ‰e banoval, ali zaãel se je Ïe podpisovati: JosephJellaãiç.

Îe na Dunaju smo ugibali sem ter tja, kaj bo storil obtoliki spremembi in neveri ta nenavadno zmoÏni, za vla-darja in domovino zasluÏni moÏ. ·umno smo trdili ne-kateri, da pojde brez dvombe proã v slavjansko Rusijoali pa v svobodno ·vico in odondod da bo zagrmel slo-vesen protest zoper silo in perfidijo; nadejali smo se tudivsak hip novice, da je poslal rede nazaj in odloÏil sluÏ-be. Oh, ali smo bili mi ‰e preprosti, neizku‰eni deãki infantasti! Nismo doÏiveli samo tega, da se je pridruÏil tu-di Jelaãiç Bachovim pomagaãem, ampak ‰e veliko vaÏ-nej‰o reã, da je postavil narod iz hvaleÏnosti temu moÏu‰e sijajen spomenik!!!

Rekel sem preveã. To in sto drugih takih komedij jezakrivala le spaãena inteligencija, ne pa hrva‰ki narod, kije pameten in po‰ten, da malo takih. O tej inteligencijibi se dalo mnogo govoriti, ali gnusi se mi; veselej‰e mije omeniti modrost hrva‰kega kmeta, ki je znal porabi-ti Ïalostni ãas tuje invazije za napredek, delajoã si dobreceste in ‰ole na stotine.

BESeDAKRANJSKA JEZA

67 

V dolgi stiski Bachove vlade so mi krepãale pobito du-‰o tri lepe tolaÏbice. Razveselil me je junak Kurelac, kise je boril na du‰evnem polju sam, brez upanja zmagezoper celo povodenj tujih vragov in domaãih renegatov.Razveselil me je pesnik Mirko Bogoviç, ko sem zvedel zaãudne proge, ki se mu vijo sem ter tja po Ïivotu kot ãast-na znamenja teÏkih verig, katere je nosil za domovino vtemni jeãi. In razveselil me je grobni napis po‰tenjakaKanotaja, ki je pobegnil v ·vico in je v Îenevi na smrtbolan ukazal, da se zaãrtajo v kamen besede: »Hic jacetCroata Kanotaj, qui emigravit, ne spectet servitutem etdedecus infelicis patriae.«

V tej ãrni dobi slavjanske in splo‰ne suÏnosti se je vmoji glavi rodila ãudna misel, Ïeniti se. Hotel sem siustvariti oÏjo, po duhu in obliki popolnoma slovenskodomovino v svoji rodovini. To je bil ne samo glavni, am-pak edini nagib, ki me je vodil. To prenesreãno miselbom obÏaloval in objokoval do svojega zadnjega trenut-ka, ker smatram svoj zakon ne le za najveãjo nesreão,ampak tudi za najteÏji greh celega Ïivljenja. Vsa krivicapada name in zgolj name, ubogi Ïeni nisem oãital nikoliniã in ji nikoli ne bodem.

Od takrat je minilo Ïe veliko let, ali ‰e zdaj se mi mra-ãi pred oãmi in se mi trese roka, ko zapisujem to Ïalostin ta greh. Îenil sem se namreã brez ljubezni. Kako semmogel upati dobro sreão po takem zaãetku! Od tod iz-

BESeDAKRANJSKA JEZA

68 

virajo vsa druga zla, ne pa iz moje divja‰ke narave, ka-kor so me razvpili sovraÏniki. Nesveto zavezo je ãez trileta razdrla Ïenina smrt. Dolgo je trajal najin kriÏev pot!Skusil sem sam resnico, da je slab zakon vselej gotova‰ola nenravnosti, ker si i‰ãe ãlovek tolaÏbe in pozablje-nja v hrupu prepovedanih veselic. Tudi jaz sem tegaiskal in se omadeÏeval z grdimi razvadami in napakami,katerih sem se mogel znebiti le po dolgem in teÏkembojevanju. Zapustila sta me radost du‰e in mir srca. Blo-dil sem sem ter tja kakor izgubljen. Vsak dan sem sple-zal na visoko peãino in premi‰ljeval, kako bi se re‰il, alis sramotno loãitvijo ali s pobegom v daljno Ameriko alis srãnim skokom tu dol v globoãino.

Kaj me je tedaj varovalo in zadrÏevalo? Moje tri zvez-de vodnice: resnica, svoboda in slavjanska ideja, katerimsem prisegel vernost in jim posvetil Ïivljenje. Da me nezasaãijo sovraÏniki, sem iz zaãetka govoril in delal kakoriz zasede, bolj skrivaj, od daleã in na pol glasa. Kmalu pase zaãnem sramovati tega nelepega naãina in oznanju-jem mladini resnico na vsa usta brez ovinkov in jo na-vdu‰ujem za ljudsko pravico in zlato svobodo in vne-mam v nji sveto jezo zoper brezboÏne tirane in farizej-ske mraãnjake in ji pripovedujem z besedo, ki mi je vre-la iz srca, na‰ narodni evangelij: Ïivo vero, trdno upanje,goreão ljubezen do na‰e matere in boginje Slavije.

BESeDAKRANJSKA JEZA

69 

Tako so mi tekle svobodne besede iz svobodne du‰eveã ko deset let in s ponosom smem reãi, da poleg raz-mer ne brez sijajnega uspeha. Paziti se je zaãelo name Ïev dobi Bachove sile, dobil sem ‰est vi‰jih opominov, dase »pobolj‰am«.

1859 je Hrvatom zasvetila zarja bolj‰e prihodnosti, alibrez koristi zame, kajti s sistemom ni odmrl Ïilavi rodvohunov in ovaduhov. Opazovanje se je marveã po-ostrilo. Nastopile so preiskave policijske, disciplinarnein nazadnje celo sodbene. Razglasili so me za velikegaizdajalca. To se je vleklo veã dolgih let. âa‰o sluÏbene-ga pelina sem moral izpiti do dna, do zadnje kaplje.Dandana‰nji ob toliki spremenljivosti politike imajo po-‰tenjaki sveto dolÏnost, da odvraãajo od javne sluÏbemladeniãe s prepriãanjem. Izmed sto tistih, ki si i‰ãejokruha v nji, bi za devetdeset bilo bolje, da se jim naveÏemlinski kamen na vrat in se utope v globoãini morja.

V tem preganjanju sem spoznal uradni‰ko nravnost.V prevaÏni reãi se je podpisalo zoper mene za krive inlaÏne priãe devet mojih kolegov. Ko raztrgam z njimiprijaznost in pogovor, me zaãno nekateri njih popra-‰evati, kaj se jezim nanje. âe zaradi podpisov, nisem pa-meten, kajti hotel je to imeti njihov predstojnik — oni sonedolÏni!!! Pravda se je zvr‰ila s tem, da je praviãna sod-ba zavrgla vse toÏbe zoper mene in me je dala Raucho-va vlada v poãitek, da ji ne kuÏim in ne strupim mladi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

70 

ne. Rekel sem: Zbogom, premila hrva‰ka zemlja, mojadruga domovina, zbogom, sladki hrva‰ki narod, ki galjubim, odkar pomnim, in ga bom ljubil prisrãno, dok-ler mi bo srce gibalo! Preselil sem se nazaj v Slovenijo.

Tako sem na‰el mir, katerega sem iskal in ga zasluÏil.Izpolnila se mi je tajna, starodavna Ïelja, da prebivammed svojim narodom, med slovenskimi kmeti. Za kmetasem se vedno ãutil tudi jaz; v otro‰kih letih in poznejedo dana‰njega dne se nikdar nisem pri‰teval h gosposkikasti kameleonove narave. Zdi se mi nekako zoprno inabotno, ãe me imenuje kdo »gospoda«. V mestnem ‰u-mu in Ïivljenju mi je leÏal teÏek kamen na prsih. Da miodlagne, sem Ïe od nekdaj porabil vsako svobodno uri-co, da grem med zemljedelce, delavce, pastirje, ribiãe.Mislim, da mi mora biti prirojeno, ljubiti vse, kar je predsvetom prosto in poniÏano, pred Bogom pa ãisto inlepo.

Med slovenskimi kmeti sem na‰el mnogo nemarno-sti, surovosti in ostarelosti, ali tudi obilno narave, po-‰tenja in resnice. Na‰el sem tu ‰e nepopaãeno domaãokri in neomajano slovenstvo. Kolika ugodnost je zameÏe to, da se po cele tedne in mesece ne namerim na no-benega izdajalca in odpadnika! Dihajoã voljni dolenjskizrak, sprehajajoã se po teh pisanih poljih, zelenih lokahin senãnatih gajih, sem dobil novo moã v otrpnjene ude,sveti mir v zbegano du‰o, trdno zdravje v trpeãe srce.

BESeDAKRANJSKA JEZA

71 

Slovenska domovina je gostno sprejela vrniv‰ega sesina, zacelila mu teÏke rane in mu vdihnila nov duh innovo Ïivljenje.

V kratkem sem se popolnoma pokmetil tudi v nava-dah, hrani, stanovanju in sploh v vnanjih oblikah. Mika-lo me je nauãiti se zopet davno pozabljenih kmeãkih delin pomagati svojim bratom z motiko, mlatom in kosó.ZadrÏevalo in oviralo me je v tem nabiranje gradiva zaveãjo knjigo, katero sem namenil spisati o slavjanskihnarodih. Delo mi je ‰lo spe‰no od rok, ker sem bil sams seboj zadovoljen. Nenadoma mi razveseli bitje prijaz-na, nedolÏna idila. Pri nas je sluÏila mlada Zinka. Videlsem jo vsak dan Ïe veã kakor dva meseca in nisem opa-zil na nji nobene odlike, nobenih posebnih mikov. Bilaje pohlevna stvarca, ali ugajala mi ni niã bolje kakormnoge druge njene vrstnice.

Pospravljaje mi po izbi, zagleda na mizi Vodnika inme prosi, da ji ga posodim. Tudi to se mi ni zdelo niãnenavadno, ker sem Ïe poznal nagnjenje na‰ih deklic dobranja, zlasti do poezije. Ko knjigo prebere, jo vpra‰am,katera pesem se ji vidi najlep‰a. Odgovori mi: »Milicamiljena«, in ãez dva dni jo sli‰im peti kitico:

»âe me ne vzamejo,Milet’ ne dajo,

BESeDAKRANJSKA JEZA

72 

druj’ me ne vjamejo,grade naj majo —«

z narodnim napevom in tako milim, ãistim glasom, dapostanem in se ãudim.

Posodim ji Pre‰erna in ‰e druge pesnike. Zopet jovpra‰am, katera ji je najbolj v‰eã med Pre‰ernovimi.»,Krst pri Savici’ je najlep‰a, ‰koda, da je tako dolga inse ne da peti. Za ,Nuno in kanarãka’ pa sem Ïe na‰la na-pev in mislim, da se ujema.« — Zaãne mi jo peti s toli-kim obãutkom, da sem strmel. O drugih Pre‰ernovih jesodila, da so nekatere preveã zaljubljene, preveã fantov-ske, druge pa preuãene in previsoke, da jih ne razume.

Prosta deklica je pogodila resnico bolje nego nekda-nja kritika, ki je imenovala Pre‰erna popularnega in lah-ko umevnega. Ta klasik je res teÏek, med na‰imi poetivsekako najteÏji, ker zahteva od bralca ne le vi‰jo, am-pak klasiãno omiko. Nekatere pesmi je Zinka prepisalain se jih nauãila iz glave. Pisala ni lepo, ali razloãno, innauãila se je sama ob prostih urah v nedeljo popoldne.·ola jo je navadila samo brati, in ‰e to komaj, ker jo jeobiskovala samo dva meseca.

Na‰a gospodinja je zbolela; kuhala mi je nekaj dniZinka, in sicer okusneje od gospodinje. Ko jo vpra‰am,kje se je nauãila, se mi jame smehljati in reãe z nekakosrameÏljivostjo: »Nikjer! SluÏila sem po hi‰ah, dvakrat

BESeDAKRANJSKA JEZA

73 

tudi v krãmi, pa sem pazila, tako od daleã ali mimogre-de, kako mati kuhajo, koliko devajo v lonec za pet, ko-liko za sedem ljudi, koliko potrebujejo zabele, in drugetake reãi in tako sem se nekoliko izurila.«

Sploh se je sukala Zinka spretno pri vsakem delu, ra-zumela je tudi taka dela, ki jih ne zna vsaka kmetica, napriliko plesti nogavice, urezati si oblaãilo itd. In vse to seje nauãila sama; dvakrat, trikrat je videla kako reã inbistroumnica jo je znala. Enkrat me vpra‰a, kako je to,da nimam cvetlic na oknu; izba brez cvetja in di‰ave seji zdi Ïalostna, najsi bo tudi ‰e lep‰e poslikana. Zdaj sem‰ele zapazil lonãke na oknu njene spalnice: v enem jecvetela fuksija, v drugem se zelenil roÏmarin.

To mi je jako pogodu, da ljubijo na‰a dolenjska dekle-ta cvetlice; ta ljubezen dokazuje, da so tukaj‰nje Sloven-ke neÏnej‰ih obãutkov nego gorenjske. Zinka mi je de-jala, da presadi v lonãek vsako prvo vijolico in prvo‰marnico, ki jo najde. Kolikor bolj sem opazoval to de-klico, toliko bolj me je zanimala in mikala. Delala je zadve drugi, nikoli je ni bilo treba siliti na posel, vselej jeprecej videla sama, kje je poprijeti, kaj vzeti v roko naj-prej, kaj pozneje, kaj se mora izvr‰iti ‰e zjutraj, kaj poãa-ka lahko do popoldne. Drugim deklam morajo gospo-dinje neprenehoma ukazovati, jih po‰iljati, suvati in ri-vati sem ter tja kakor mrtve ma‰ine: Zinka si je ukazo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

74 

vala sama; umela je nadomestovati gospodinjo in bila bibrez dvombe tudi sama umela gospodinjiti.

âloveku, ki ni videl, je teÏko verjeti, koliko vina popi-je, ãe ga ima, vedno Ïejno grlo dolenjskih dekel. Bokal zavsako se jim zdi raj‰i premalo ko preveã. Zinka je popilasamo ob najteÏjem delu po dve do tri kupice, brez delapa nikoli veã ko eno. Druge dekle se nesramno vlaãijo,kvantajo gr‰e ko pijanci, prepevajo najraj‰i kosmateburke. Zinka ni imela z moÏaki nobenega znanja, ni pelain ne govorila nikoli nobene kvante.

Drugim deklam je malokdaj Ïal, ãe trpi gospodar ‰ko-do, mnoge mu tudi kradejo, kar morejo. Naj povem,kako pa je Zinka o tem mislila. Druge Ïanjice so jo sili-le, da bi jim pomagala peti. Ona se brani in neãe, mar-veã Ïanje tiho pred drugimi naprej. Ko sva bila sama, jovpra‰am, zakaj ni pela, ko je vendar taka prijateljicapetju. Odgovori mi: »Vidite, to je tako. Petje je res lepareã, razveseljuje ãloveku srce; kak ãlovek brez dela morabiti ves zamaknjen, ãe sli‰i, stojeã sredi polja, toliko ‰kr-jancev nad seboj, toliko prepevajoãih Ïanjic in drugihdelavk okoli sebe. Ali to, kar je prijetno, ni vselej korist-no za gospodarja. To vem iz svoje sku‰nje, da petje motiv delu. Dve molãeãi Ïenski bosta poÏeli ravno toliko ka-kor tri pevke. Verjemite mi, da poje marsikatera iz leno-be. Jaz pa tako mislim, ker prejemam po‰teno vso pogo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

75 

jeno plaão, da moram delati tudi po‰teno za gospodar-ja, ne kolikor se mi ljubi, ampak kolikor zmagajo moãi.«

Te besede so se mi zdele jako ãudne, nekoliko preveãrealistiãne, ali so govorile brez dvombe resnico. Ta po-govor je zbudil v meni prej neznano spo‰tovanje doZinke. ·e veliko bolj pa sem jo zaãel ãislati, opaziv‰i, dane i‰ãe nikoli izgovorov, da nikoli ne laÏe. To je bogmeprekrasna in redka lastnost. Na nobeno reã se ne toÏi-jo gospodarji in gospodinje bolj pogostoma in z veãjopravico kakor na laÏnivost in zvijaãnost svojih poslov.

Druge dekle se sramujejo pasti in se branijo posla, ka-terega niso prej ‰e nikoli delale; Zinki se zdi vsako deloenako ãastno in ãe kake reãi ne razume, gre pra‰at gos-podinje in dela potem poleg njenega nauka. Na‰el sem‰e mnogo drugih razlik, ãastnih za Zinko. Svetnic nimed deklami, tercijalka tudi Zinka ni bila, ali hodila jev cerkev res zato, da moli; ni se ozirala, ni pogovarjala,ne pogledovala s fanti kakor druge. Deklam je reãeno,da smejo brez greha v nedeljo krpati in ‰ivati svojo oble-ko, ker niso delavniki njihovi. Zinka ni tega nikoli delala;ob praznikih je raj‰i pela in brala, ‰ivala pa na pa‰i. Trdi-la je, da je to ‰ivanje greh vsem tistim, ki bi lahko opra-vile to pri kravah, pa neãejo pasti, kjer jih je sram. Splohsem se prepriãal o diãni samostalnosti, ki vodi to neomi-kano deklico v vseh mislih in dejanjih. Do samostalnihznaãajev pa se zbuja v ãloveku najraje soãutje. To so-

BESeDAKRANJSKA JEZA

76 

ãutje je raslo neprenehoma, kolikor bolj sem spoznalZinko. Prilike za pogovor sva imela obilno doma in pridelu. Dostikrat sem se ji pridruÏil na pa‰i. Po cele ure svasedela skupaj pod ko‰atim hrastom. Tudi ob nedeljah,ko sta od‰la gospodar in gospodinja v cerkev, sva samaostajala v hi‰i in sem poslu‰al jaz njene pripovedke onarodnem Ïivljenju, ona pa moje o bratih Hrvatih in o‰irokem, nji neznanem svetu.

ToÏilo se je meni in nji enako, kadar se po veã dni ni-sva mogla sniti in pomenkovati. âe sem pri‰el s kakegaveãjega pota domov, me je vselej pozdravila tako pri-srãno, mi zrla tako milo v oãi, me popra‰evala tako skrb-no, ãe se mi ni pripetila kaka nesreãa!

Gospodinja je postopala z njo brez vzroka surovo, alivse je trpela voljno. Enkrat mi je rekla: »Veste, marnjevsem se naveliãala, poiskala bi si druge sluÏbe, ali sem seprivadila tako vas in prijaznih pomenkov z vami, dabom ostala. Na svetu ne poznam ãloveka, kateremu bitako lahko in od srca potoÏila svoje nadloge in mu razo-dela vsako reã kakor vam. In kako ne? Saj ga ni na sve-tu nobenega, ki bi govoril z mano tako lepo kakor vi.Res je, kar pravijo, da ima vsak ãlovek kakega prijateljain kakega sovraÏnika. Moj prijatelj ste vi, kajne?«

Zinka mi je popisala svoje borno Ïivljenje. Zoper star-‰e ni rekla nikoli Ïal besede, ãeprav so delali z njo grdo.Oãe jo je preklinjal in zapodil v osmem letu od doma v

BESeDAKRANJSKA JEZA

77 

sluÏbo. Mati je moÏu pomagala pijanãevati, se ni brigalanikoli za njene potrebe, se ni protivila, da si mora nje-no dete sluÏiti kruh Ïe v tako neÏni dobi. Kadar je pri‰lak Zinki, ni storila tega iz materinske ljubezni, da se zo-pet vidita in sladko kaj pomenita, ampak da ji da kakgoldinar svojega krvavega zasluÏka. In ta goldinar jeprecej nesla v krãmo in ga zapila. Tako je ukradla brez-du‰na mati svoji dobri hãerki vsako leto gotovo vsajtretji del slabe plaãice. In Zinka se ni naveliãala dajati,pa je ob vsaki priliki ‰e zagovarjala mater: »So Ïe stari,revica, naj si privo‰ãijo kako merico! Vseh dobrot jim nebi mogla povrniti, ko bi jim dala prav ves zasluÏek; za-radi teh petih ali ‰estih goldinarjev ne pojdem ‰e be-raãit.«

Tudi v sluÏbah se ji je godilo grozno hudo. Kot pasti-rico in pestunjo jo je strahoval in tepel vsak, kdor je ho-tel. âe je zbolela, so jo zapodili od hi‰e. Dostikrat je mo-rala spati na mrazu, da je ‰el sneg nanjo, stradati ‰eãrnega kruha, imeti hojo in stro‰ke, dokler ni dobila za-sluÏenega denarja. SovraÏile so jo domaãe hãere in de-kle, ker jim ni hotela pomagati krasti gospodarju ãas invino, sovraÏili so jo tudi sinovi in drugi fantje, ker ni ho-tela z njimi vasovati.

Stra‰no Ïalostno je stanje slovenskih poslov, posebnodekel, ali noben zbor ni ‰e ãrhnil besedice za olaj‰anje.Z na‰imi deklami ne ravnajo gospodarji niã bolje kakor

BESeDAKRANJSKA JEZA

78 

s svojimi konji in voli. Dokler morejo, delajo ko ãrna Ïi-vina za plaãico, da si napravijo komaj najpotrebnej‰oobleko zanjo. Ko se postarajo ali drugaãe ope‰ajo, si mo-rajo prositi kruha od hi‰e do hi‰e in umirajo nazadnjebrez postreÏbe v kakem kotu na gnili slami.

Tudi Zinka je odrasla v sluÏbah brez dobrote, skoraj-da brez vsake vesele ure, brez pomoãi in tolaÏbe, brezprijatelja in prijateljice, da jima more odkriti svoje srce.Zdaj se je prvikrat namerila na ãloveka, ki je obãil z njopo ãlove‰ko, jo poslu‰al, razumel, omiloval in jo radimel iz celega srca. Ni dolgo trajalo, da se je spremeni-lo najino prijateljstvo v resniãno, goreão ljubezen. Ko mije slonela na srcu in mi gledala polna zaupanja in prijaz-nosti v oãi, sem zopet ãutil slast in vrednost Ïivljenja intudi ona mi je ‰epetala: »Oh, nikoli ne bi bila mogla mi-sliti, da bom uãakala to sreão. Kar sem trpela, je pozab-ljeno. Naj pride, kar hoãe — zadovoljna bom, da miostane‰ le ti dober.« To se razume samo ob sebi, da semsmatral za dolÏnost, podpirati milico; ali rekla mi je strdno besedo, da tega ne potrebuje. Rada je popila zmano kako kupico, rada je vzela od mene tudi molitve-ne bukve ali kak drug spomin, ponos pa ji ni dopu‰ãal,da bi sprejela kak denar.

Neizreãeno se zaãudim, ko mi pove naenkrat, da mo-ra pustiti to sluÏbo. Naj ji verjamem, da ji de to teÏko, alini drugaãe; poslu‰ati mora glas svojega po‰tenja. In zdaj

BESeDAKRANJSKA JEZA

79 

mi razloÏi vse natanko, da jo zalezuje gospodar Ïe veããasa in ji dela tako sramotne ponudbe, da z dobro vestjone more veã ostati v njegovi hi‰i. Jaz pohvalim njen na-men in jo spremim do kmeta, pri katerem si je na‰lanovo sluÏbo. Ker se je v tej hi‰i tudi krãmarilo, sem imelizgovor, zahajati tja vsak dan, in tako sva obãevala zZinko tudi zanaprej nekoliko tednov.

Svojo milico sem hotel ne le ljubiti, ampak tudi vzetiza Ïeno. Jako nepremi‰ljeno pa sem ravnal, da sem po-vedal svojo misel tudi drugim ljudem. Verjeti mi ni ho-tel nihãe, vsi so dejali, da Zinko samo trapam in zapelju-jem. To sem Ïe omenil, da Dolenjci ne ãislajo druÏine zakaj veã ko za domaão Ïival. Dekel ne jemljejo nikoli ‰ekmeãki fantje ne, nikar gospodje. ·e z gruntarskimi hãe-rami se ‰krici le ‰alijo, Ïenijo pa se zgolj med sabo. Ka-dar se je pripetil redek sluãaj, da je peljal kak gospodkmetico pred oltar, je bil tisti gospod vselej kak prav po-seben »norec«, mene pa farmani niso poznali za beda-ka, marveã so me ãastili kot »velikega uãenjaka, ki be-rem knjige s tako ãudnimi ãrkami, da jih doslej v temkraju takih ‰e nihãe videl ni«. Za velikega uãenjaka meje povsod razglasil Ïe moj gospodar Florec in, dohajajek nam pit, so ljudje sami razgledovali mojo bukvarnicoin zijali osupnjeni v glagolske kljuke Asemanovegaevangelija in v druge take ãarobije ter so odhajali s pre-priãanjem, da razumem vse jezike in knjige celega sve-

BESeDAKRANJSKA JEZA

80 

ta in znam gotovo tudi coprati. In taka svetla glava, takstra‰anski uãenjak bi se hotel tako poniÏati, tako zavreãiv prah in blato, da bi snubil deklo!! Ljudje bi bili stavilisvojo glavo, da meni ‰e na misel ne more priti kaj take-ga.

Jaz sem se smejal takim govoricam in sem delal skri-vaj osnove za bodoãe Ïivljenje. Imel sem priliko, dobitiprecej dobro privatno sluÏbo, ki bi z mojo poãitninovred prehranila lahko mene in rodovino. Ali veliko boljme je mikalo, vzeti v najem kako kmetijo in ostati z Zin-ko na deÏeli. Ko bi se bila vr‰ila ta reã brez zapreke, nidvombe, da bi bila v pol leta poroãena in bi bila Ïivelav miru in prijaznosti drug z drugim.

âlovek obraãa, ljudje obrnejo in pripisujejo to Bogu,ne pa sebi; ali Bog ne bo odgovarjal za na‰e hudobije.Nevihta se zbere od treh krajev. Moj gospodar Florec,zvedev‰i mojo ljubezen z Zinko, je bil prepriãan, da semjo spravil jaz iz sluÏbe, in je koval ma‰ãevanje. ·el je kduhov‰ãini ter ji je s hinavsko poboÏnostjo zaãel pripo-vedovati, kako stra‰no ga je bolela moja pregre‰na za-veza z deklo in da jo je dal zato od hi‰e, ker se je bal po-huj‰anja in Ïaljenja boÏjega. Prosil je Ïupnika, naj raz-dere za boÏjo voljo to neãisto ljubezen, da ne trpi dekli-ca ‰e huj‰e sramote in nesreãe.

BESeDAKRANJSKA JEZA

81 

Florec je hotel zapreãiti mojo Ïenitev tudi zato, da gane bi jaz pustil in mu odtegnil dobiãka, ki ga je imel odmene.

V okolici je takrat Ïivela nekaka zaljubljena gospodiã-na, z romani v glavi, ali brez denarja v Ïepu in brez le-pote na telesu. Ta pokveka je veliko let zdihovala in pri-ãakovala Ïenina, ali brez uspeha. Videã mojo ljubezen zZinko, je zaãela stra‰no vihati nos; poleg njenega pre-priãanja bi se bil moral lotiti nje — gospodiãne, ne pazamazane dekle. Nastavila mi je razne mreÏe, ko pa sene dam zasaãiti, je jela draÏiti in vzdigovati zoper menevse kmeãke fante, dekle in tercijalke; posebno tesno seje zdruÏila v ta namen s farov‰ko kuharico.

Ravno v tisti krãmi kakor Zinka je sluÏila njena sta-rej‰a sestra Micka, deklica brez sramu in po‰tenja. Pre-drznila se je meni v obraz govoriti zaniãljivo zoper Zin-ko, ãe‰ da ni vredno in nobena ãast zame, ljubiti takotapico, tako kislico, ki ni za nobeno veselje in ne za tasvet; naj si raj‰i izvolim njo; rada me bo imela kar tako,pa ne bo priãakovala, da bi jo kdaj vzel, ker ve, da dek-la ni za gospoda. Zaãela mi je dajati oãitne prilike zagreh; ko zapazi, da ji povraãam dobro voljo z zaniãeva-njem, se zaveÏe tudi ona z mojimi sovraÏniki.

Bog si ga sam vedi, kaj so ti ljudje Zinki nakvasili innalagali zoper mene! Kamor se je ganila, jo je poklicalkak sosed ali soseda ali vrstnica ali kak zabavljivec in jo

BESeDAKRANJSKA JEZA

82 

odvraãal od mene s kletvijo in prisego, da jo hoãemosramotiti, ne pa vzeti. Pri‰li so nadnjo tudi star‰i insploh vsi tisti ljudje v fari, katerim je verjela vse in jihspo‰tovala, odkar je na svetu. Vsi ti sorodni in ãastitlji-vi ljudje so ji potrdili v en glas, da jo mislim zapeljati, inso jo opominjali in svarili z ostro besedo, naj se me ogib-lje. Zinka je bila prosta, bojeãa, neizku‰ena deklica; odkonca me je proti ljudem zagovarjala, pozneje jih je za-ãela poslu‰ati in se me bati. Ko sem jo videl poslednji-krat, se je tresla kakor ‰iba in je stala dve minuti molãepred mano, potem pa mi pobegnila. UboÏica je veã ver-jela ljudem kakor sebi, ki ni sli‰ala iz mojih ust nikolinobene kvante, nobene prepovedane Ïelje.

Zdaj sem odnehal tudi jaz; dobil sem prepriãanje, daZinka ni zame. Moje prevzetno srce je zahtevalo od mi-lice, da zaupa meni veã kakor celemu svetu, veã kakorangelu iz nebes, ãe bi jo pri‰el motit. Zdaj vem, da jezahtevalo nemogoão reã. Mladeniãi toÏijo ‰e omahlji-vost svojih izobraÏenih ljubic, katerim je dala skrbnaodgoja dostikrat tudi kaj znaãaja; kako sem mogel priãa-kovati ‰ele jaz od kmeãke dekline upofrnost zoper glascele rodovine in soseske! Nekaj ãasa me je trla hudajeza, srce se ni moglo lahko navaditi te nove praznine.Sãasoma mi je seveda odleglo.

Ta moja druga ljubezen se mi je zdela kakor mrzlica;dokler ãloveka trese, mu ni dobro, ko preboli, se pa ãuti

BESeDAKRANJSKA JEZA

83 

‰e bolj zdravega in moãnega kakor prej. Zinke nisem veãvidel in je nisem tudi ne iskal ne zanjo popra‰eval; toli-ko vem, da ne Ïivi veã v domaãi fari. Moja sku‰nja uãivsakega gospoda, ki hoãe vzeti deklo, da naj med Do-lenjci in Dolenjkami o tem molãi, sicer ga ãakajo goto-ve sitnosti, ãetudi ne vsakega kakor mene, cela ploha inpovodenj laÏi in opravljic in povrhu ‰e razdor poroke insvatbe. To je resniãna povest mojega Ïivljenja in mojeljubezni. Jako Ïal mi je, da zvr‰ujem brez efekta. Polegpravil, veljavnih za novele, bi se bil moral ali sreãno oÏe-niti ali pa na nekak naãin brez milosti poginiti iz nepre-nosnega obupa. Jaz pa se nisem ne Ïenil ne dobil sle dosmrti in se ne ãutim celo nesreãnega ne, ãeravno semljubil Zinko toplo in po‰teno. Resnica se ne ujema vse-lej s poezijo in to je brez dvombe prav in dobro za ãlo-ve‰ki rod.

Poldrugo leto po tej prigodbi pride k meni neznanaÏena, mi pove, da je mlinarica iz mirnope‰ke fare in dahoãe govoriti z mano zaradi Zinke, ki pri nji sluÏi: »Viste Slobodinov prijatelj! Nagovorite ga, ãe je mogoãe, dadekletu odpusti in jo vzame. Jaz sem prej sama mislila,da ta ljubezen ni bila resniãna. Ali Zinka mi je vse raz-loÏila, kako je bilo in da je ni nikoli zapeljaval, pa sem seprepriãala, da je gospod imel z njo dober namen. Revi-ca zdaj joka in se kesa, da je poslu‰ala marnje. Oh, to je

BESeDAKRANJSKA JEZA

84 

stra‰en greh, da so ji ljudje snedli kruh in bo ostala veã-na dekla, ker se take lepe prilike ne ponavljajo rade. Kaj-ne, da bodete govorili zanjo?«

Jaz se ãudim in odgovorim: »Mati, pustiva to reã. Pri-jatelja Ivana poznam kakor sebe samega. Zinko je res imelrad in se je hotel z njo poroãiti, ali ta ãlovek je tako trdenarave, da ne odstopi nikoli veã od tega, kar enkrat reãe.In rekel mi je tako, da ne mara za nevesto, ki verjameveã drugim kakor sebi in njemu.

Ali povedal vam bom ‰e nekaj. Po mojem prepriãanjuta zakon ne bi bil prinesel nobene sreãe, ne nji ne nje-mu. On je gospod, ali hoãe biti kmet, ona je kmetica inbi hotela biti brez dvombe gospa, ko bi ga dobila. Îe obtej skali bi se hitro razbila vsa njuna ljubezen. Ivan imapa ‰e druge ãudne trme; on tiãi v svojih mislih in buk-vah in to uãi sku‰nja, da pri takih moÏeh ne uÏivajo Ïenenobenega raja.

V zakonu mora moÏ ostajati lepo doma, skrbeti zahi‰ne potrebe in opravke, drugaãe ni sreãe in blagoslo-va. Ivanu bi se zdelo tako Ïivljenje kmalu dolgoãasno inÏalostno, kakor se mu je Ïe enkrat zdelo, v prvem zako-nu. On najraj‰i ogleduje svet in obãuje z vsakovrstnimiljudmi, danes s kmeti, jutri z me‰ãani, pojutri‰njem sCigani ali pastirji ali vozniki in bogve s kom ‰e, da sli‰iin zve od njih kaj novega. Ljudem take baÏe ne zadostu-je domaãa rodovinica.

BESeDAKRANJSKA JEZA

85 

Ivanov dom je veliko ur dolg in ‰irok in nad njim serazpenja vi‰njev strop. Zanj ni kmeãka koliba; bil bi mupretesen najveãji gosposki grad. Îena ne bi mogla ved-no z njim romati, tudi ne z veãjimi dohodki, kakor jih onima.«

Mlinarica me je pazljivo poslu‰ala in rekla: »Vi ga Ïepoznate. âe je pa tako, je pa res bolje, da se ne vzame-ta. Hembrana reã! Za Zinko mi je pa vendar Ïal. Samane vem, kako bi jo tolaÏila. Umrla zaradi tega ne bo, alisitno jo je gledati, kadar si bri‰e solze. Zdaj pa, veste kaj?Da ne bom ãisto zastonj hodila, dajte mi za mericovina!«

»Iz srca rad tudi za poliã. Krãma je doma. Le pojte vhi‰o!«

BESeDAKRANJSKA JEZA

86 

SNUBAâ

Ne daleã od Kaãje riti stoji majhna vas, v kateri Ïivibogati ·alec. Opomogel si ni s teÏavo. Po oãetu je

podedoval trdno kmetijo brez dolga; ker so bratje po-mrli, ni bilo treba premoÏenja deliti. To je bil zaãetek.·alec je trgoval z vinom. Pred dvajsetimi leti se je naha-jalo malo takih kupcev na Dolenjskem. Delal se je torejlep dobiãek brez truda. PritrÏeni denarji so se razupova-li dobrim gospodarjem, obilne obresti so mnoÏile ime-tek. Razen tega dajejo prostrani travniki v obliÏju prili-ko, gojiti mnogo goveje Ïivine, in to je sploh znano, davrÏe Ïivinoreja kmetu veã dohodka ko vsi drugi trudi.Na ta naãin je obogatel ·alec lahko in hitro, ni potrebo-val za to velikega premi‰ljevanja in razuma.

Po moji vednosti spada ·alec med najveãje bedakecele preãenske Ïupnije, ãeravno pripisuje sreãni uspehsvojega kmetovanja ne nakljuãju in okolnostim, ampakedinole svoji bistri glavici. Taki ljudje, je navada, da seradi hvalijo; neprenosen bahaã je bil tudi ·alec, izmod-riti ga ni mogla celo smrtna nevarnost, v kateri se je na-hajalo zaradi te slabosti njegovo dragoceno Ïivljenje. NaToplice je gnal naprodaj vole. Domov grede je ostal v

BESeDAKRANJSKA JEZA

87 

samotni krãmi in popil nekoliko meric ãez potrebo. Vi-njen se je bahal med znanimi in neznanimi gosti stra‰nos svojim bogastvom. âeravno ni imel s sabo ne sto gol-dinarjev denarja, se je vendar ustil, da kupi, ãe je treba,celo Baltovo vas. Pazljivo poslu‰a to hvalo neki slabosloveãi tesar. Ko se Ïe pozno ponoãi napravi ·alec pro-ti domu, se vzdigne tudi on in na sredi polja udari s kla-divom bahaãa s toliko silo po glavi, da se zru‰i kotmrtev, ter ga okrade. ·alec je trpel hude boleãine veãtednov. Ko je okreval, se je bahal in ‰opiril ‰e veliko hujeko prej.

Ta moÏ je Ïenil star‰ega sina Urbana. Glavna in men-da edina lastnost, katero je zahteval od neveste, je bilavelika dota, ki bi se od‰tela precej po poroki v gotovemdenarju, in po sreãi izve res za jako bogato deklico ne-daleã od ÎuÏemberka. âez nekaj tednov se Urban z njoporoãi. Prinesla je k ·alãevi hi‰i dva tisoã goldinarjev,kakor je govoril tast, in tisoã goldinarjev, kakor so trdi-li njegovi sovraÏniki, tedaj najbrÏ kakih tisoã dve sto dotisoã pet sto goldinarjev, kar je za dolenjske razmeresilen denar. Oklici, poroka, svatba: vse se je opravilo vnajlep‰em redu, brez zadrÏkov, brez najmanj‰e spotikein neprilike. Jedlo, pilo, godlo in plesalo se je od nede-lje do nedelje, potem nastopijo namesto velikih veselicmale, ki se vr‰e ‰e cel mesec in ‰e ãez. Nevesto je trebapokazati tudi daljni Ïlahti, ki se svatov‰ãine ni udeleÏi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

88 

la, treba jo je peljati, da vidi kaj sveta, v Novo mesto, naToplice, na kako boÏjo pot in ãez nekoliko tednov tudiv ÎuÏemberk domov. âez tri tedne so jo pri‰li obiskatnjeni ljudje, najprej oãe z maãeho, potem brat z ujcemitd.

Nevesto mi pokaÏe ·alec v mestni gostilnici deset dnipo poroki: »Vidite, to je na‰a Francka. Kajne, tako roÏicobi ‰e vi radi duhali, pa je ne boste ne in nihãe drugi ne,ko moj sinãek, moj Urbanãek. To ni taka beraãica, kakorjih snubijo drugi kmeãki fantje, ki se vesele, ãe dobodoubogih tri sto goldinarjev. Veste, mi se Ïenimo bolj popameti. Nevesta je prinesla veliko, polno mo‰njo, dru-gaãe bi bogme ne bila nikoli tlaãila praga na‰e hi‰e. Jaznisem bahaã, ne pravim, da ni na svetu ljudi ‰e boga-tej‰ih od mene, ali kar imam, to imam. Na svetu velja inkraljuje denar, denar dela pravo sreão in imenitnost.« —

Nevesta se je drÏala grozno kislo ob teh besedah, nihotela ne piva piti ne salame jesti, narejala si je na rob-cu vozle in mrmrala nekaj zase. Îenina, ki je sedel po-leg nje, ‰e pogledala ni. âez ‰tirinajst dni je Ïe govorilacela fara, da ne mara Francka niã za moÏa in da ne skri-va te mrzosti kar niã pred ljudmi. ·el je po okolici glas,da se noãe z njim niã pomenkovati, ne doma ne na vo-zu, kadar se kam peljeta. âe jo kaj vpra‰a, mu da za od-govor dve besedi in obmolkne znova. âe jo opominja,naj ne bo taka z njim, s svojim moÏem, mu pravi s solz-

BESeDAKRANJSKA JEZA

89 

nimi oãmi: »Jaz sem tvoja Ïena, tvoja podloÏnica, ti pamoj moÏ in gospodar, le zapovej mi, pa bom storila vsepo tvoji volji. Kaj hoãe‰ veã?« Urban se je stra‰no sra-moval in skrivaj gotovo tudi jezil in kako neki ne? Saj biji bil tako iz srca rad izpolnil vsako Ïeljico, ji privo‰ãilvsako veselje, vsaj vãasi da bi mu zinila kako prijaznobesedico! Pa niã — prav niã — o, stra‰no je moralo toboleti ljubeãega Urbana!

Pozimi sem hodil tisto leto veãkrat na Toplice. Enkrat,grede ravno mimo ·alãeve hi‰e, zaãujem v bliÏnji krãmivelik ‰um, menim, da so kaki svatje, in stopim gledat. Vhi‰i najdem ·alca s sinom in ‰e z drugimi meni nezna-nimi gosti. Pozneje spoznam iz pogovora, da se nahajatamed njimi tudi Franiãin brat Pavle in njen ujec Jakob.

Jaz hoãem sesti za drugo mizo, bahaã, na pol pijan intedaj dobre volje, pa me sili, da prisedem in pijem danesz njegovimi prijatelji. Jaz reãem: »Oãe, kjer sedi bogatija,ni zame sedeÏa.« ·alec se nasmeje in pravi: »No, ker stetako poniÏni, da spoznate resnico, morate pa sedeti tupri meni zraven na‰e neveste.« Nato pove druÏbi, dasem stra‰no uãen ãlovek; ko bi znal ‰e ma‰o brati, bi bilskoraj tako uãen kakor gospod fajmo‰ter.

Ker me je mikalo, da spoznam nevesto bolj natanko,sedem res med njo in ·alca. Bahaã pripoveduje, obrnjenproti Jakobu, svojim gostom s preveliko odkritosrã-nostjo, kako si je koval denar s svojo vinsko kupãijo:

BESeDAKRANJSKA JEZA

90 

»Vidi‰, Jakob! Tako gre ta reã kvi‰ku, ãe ima ãlovek gla-vico. Vãasi sem naredil tako, kakor sem pravil prej, vãasipa, le dobro poslu‰aj, tudi takole: moÏ kupi od menepetdeset veder vina po tri goldinarje in mi da tudi aro.Jaz pa sem iskal na to vino ‰e veã kupcev in res se naj-de tak, ki mi obljubi za vedro po deset cvancigaric in mida tudi aro. Zdaj pi‰em prelepo pismo prvemu kupcu,da se mi je tisto vino skazilo, da je zavrelo; ker sem po‰-ten ãlovek, mu ga ne morem postaviti v Mirno peã, ka-kor sva se bila zmenila; ãe hoãe katero drugo vino, pa izsrca rad. Obenem mu po‰ljem iz ‰tirih sodov raznihslab‰ih vin za poku‰njo. In glejte, moÏ se mi ‰e zahvaliin odpi‰e, da vzame od takega po‰tenjaka tudi drugovino, naj mu po‰ljem lipine, za kup se bova lahko pogo-dila. To mi je bilo, seve, kaj prav; lipino odpravim v Mir-no peã in ji postavim ceno tudi na tri goldinarje, ãerav-no je bila vredna za tisti ãas komaj po dva goldinarja.MoÏu se je zdelo brÏkone sitno, imeti z mano prepir alicelo pravdo, in tako mi je plaãal cviãek res po tri goldi-narje in tako, vidi‰, sem napravil lep dobiãek z obemavinoma.«

Takih sleparij se ni ljubilo poslu‰ati ne meni ne neve-sti. Zaãela sva tedaj svoj pogovor. Danes je bila zaradiprihoda bratovega precej dobre volje. Gledaje jo tako odblizu, sem moral priznati, da je res prav posebno lepa inprijetna Ïenska. âlovek ni vedel, ali bi hvalil bolj nje vi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

91 

soko rast in tenki Ïivot ali zorno lice, mala jagodastausteca in iskreno ãrno oko ali pa visoko, svetlo ãelo, dvi-gajoãe se mogoãno nad gostimi obrvmi in preljubkim,tumpastim noskom, okroÏeno od u‰esca do u‰esca zbujno ‰umo temnokostanjastih kodrov. Take krasoticesem videl sem ter tja med staroverci v Voja‰ki krajini,nikdar pa med svojimi Slovenci. Med nama se je oÏivelpomenek s tem, da sem jo vpra‰al, kako za boÏjo voljose ji ne more priljubiti ta lepa deÏela ob srednji Krki.

Ona: »Kako to veste?«Jaz: »O, saj se ve Ïe dve uri naokoli, kako stra‰no se

vam toÏi po domu in samskem stanu.«Ona: »To je ãudno, saj se ne pogovarjam dosti z no-

benim ãlovekom ne. Sosede in druge znance ·alãevehi‰e poznam komaj po obrazu, nekatere ‰e samo poimenu.«

Jaz: »Vidite, ravno zato ste tako Ïalostni, ker se ogib-ljete dru‰tva in pogovora.«

Ona: »Je paã teÏavno. âlovek ne ve prav, kaj bi govo-ril, da se ne zameri tako neznanim ljudem.«

Jaz: »Naj vam pa pove tast, s kakovimi ljudmi vam jezdaj sosedovati in obãevati.«

Ona: »·alca ne bom vpra‰ala.«Jaz: »Pa Urbanãka?«Ona: »Kaj njega?! O, to pa ‰e manj.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

92 

Jaz: »No, ãe hoãete poslu‰ati, vam povem pa jaz ne-koliko.«

Francka se zasmeje in pravi: »Naj bo, dajte, poskusi-te.«

Jaz: »Zaãniva na desni. Prvi sosedi tu pravijo: ,Pijanaburkelca’. Padla je enkrat v vodo, pa so jo re‰ili tako, daso ji podali z brega v vsako roko po ene burkle. Baba sere‰i; iz samega veselja, da je ostala Ïiva, je zaãela pijan-ãevati in slovi zdaj za najbolj Ïejno vinsko mu‰ico v celifari. Druga soseda je dobila priimek: ,Petelinka’. Vidite,Dolenjci so Ïe tako objedljivi, da ne morejo pustiti no-benega slavnega ãloveka brez pridevka. K Petelinki jepri‰la v vas teta, pa ji je zaklala petelina, da se malo boljepogostita, ker se Ïe dolgo nista videli. Ko gre na vrt popeter‰ilj, se slabo zaklani petelin predrami in pobegne.Vrniv‰i se, zaãne vpiti, da ga ni ukradel nihãe drug kova‰a tretja soseda, kateri so dali va‰ãani ime: ,Piskrãek’,ker si kuha rada zmerom kaj posebej v malem lonãku.Ko je nesla Petelinka koko‰im prosa, pride zobat tudipetelin in je Ïivel ‰e celo leto. Ali Petelinka pripovedu-je ‰e dandana‰nji, da jo je okradel takrat poÏre‰ni Piskr-ãek, in ne samo, da ji je unesla tatica petelina, ampaktudi pet koko‰i, deset Ïlic — med njimi tudi srebrno —in veliko posodo masla. Te ljubeznive sosede se je trebaposebno dobro varovati.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

93 

Te in take povesti poslu‰a nevesta in se smeje in mezaãne tudi sama izpra‰evati: »No, kak‰na pa je kaj ta, pata in ta?« Kolikor sem vedel, sem ji popisal vse bliÏnje indaljne sosede in tako prere‰etava celo vas, potem tudibliÏnje vasi in sãasoma celo faro in se lotiva nazadnjetudi Novome‰ãanov in Novome‰ãank. Ostale goste paje ‰e zmerom in tako cel ãas zabaval in dolgoãasil av‰asti·alec s svojimi baharijami.

Tako nam prejde v krãmi popoldne in veãer. S Frani-co se seznaniva tako temeljito, da se ji odveÏe jezik in seodpro sãasoma vse zatvornice njene zgovornosti. To seve, da je pripomoglo ne samo zaupanje, ki ga je dobilado mene, ampak precej tudi dobro in moãno vino, ki ganam je neutrudno dona‰al na‰ dobrovoljni krãmar. Ka-kor sem povedal jaz svoji sosedi vse, kar sem mislil inznal, da jo more le koliãkaj zanimati, prav tako na vsausta jame sãasoma razkladati ona meni vse svoje razme-re, zgodbe, skrivnosti in bridkosti. Tako besednih Ïensk,kot so na‰e Slovenke, se nahaja dosti tudi v drugih na-rodih, gotovo pa v nobenem ne tako odkritosrãnih intakih — a to ni dobra lastnost —, ki bi ãloveku tako hi-tro verjele in mu po kratkem poznanju na vsa usta na-znanile vse boleãine svoje du‰e, vse tajne rane svojegasrca. Brez strahu in sramu toÏi bolnik vse svoje nadlo-ge zdravniku, ker se nadeja, da prejme za to odkrito-srãnost dragoceno povraãilo — preljubo zdravje.

BESeDAKRANJSKA JEZA

94 

Tako zaupno in natanãno mi je popisala tudi du‰evnabolnica Franica toÏno zgodovino svojega zakona, kakorda priãakuje od mene pomoã in re‰itev iz obupnega sta-nja. Mislil sem sam v sebi: Zastonj ti je vse tvoje govor-jenje. Namerila si se na slabega zdravnika. Lek za takebolezni je redek, trpina utolaÏi nekatere krati ãas, ‰e veã-krat pa »‰est dilj in diljic dvoje«. Zrl sem ji Ïalostno vbledi obraz, ona vame pa smehljaje se zadovoljno, kakorda sedi poleg ljubega.

Najprej mi je priznala, da govore ljudje resnico: primoÏu in pri ·alãevih ljudeh sploh se ji zdi grozno Ïalost-no in pusto. Neprijetno mi je bilo poslu‰ati to zakonskorevo, zato sem zasukal pomenek nekoliko drugam spro‰njo, naj pove raj‰i to, kako se je hotela moÏiti in kajjo je zoper njeno voljo moglo v ta stan prisiliti.

Franica pravi: »Povedala bom vse; ne vem, zakaj mi nimogoãe, da bi vam kaj zamolãala, beseda mora na dan,ni drugaãe. Videli boste, da me ni silil nihãe, da sem semoÏila, marveã rada, in ‰e kako! Le ãudite se, le — saj seãudim tudi jaz; samo to vas prosim, da me ne bodetezasmehovali in zaniãevali zaradi te moje odkritosti. Oh,kako vpijejo ti pijani dedci. Pomaknite se malo bliÏe kmeni, da me boste laglje razumeli in ne bi sli‰al najine-ga pogovora kdo drug.

Vidite, doma smo res imeli vsega dosti, le z maãeho seje prebilo grozno teÏko. Nagajala mi je, oh, vem, da vsak

BESeDAKRANJSKA JEZA

95 

dan veã ko stokrat. Videla sem, da bi se me bila na vsomoã rada znebila. Snubaãi so pri‰li k nam Ïe dostikrat,ali Ïe zato nisem marala zanje, ker so kazali tako oãitno,da jim di‰i najbolj moja dota. Letos po novem letu pri-de tudi ·alãev, toda ne Urban, ampak njegov brat Fran-celj, saj vem, da ga poznate. Urban bi se bil preveã sra-moval, ãe bi bila rekla, da ga neãem, zato je poslal na-mesto sebe Franceljna. Pa tudi ·alec si je morda mislil,naj gre ta, Urban bo molãal in v tla gledal in pot bo za-stonj. Ker Franceljna poznate, kajne, mi lahko verjame-te, da je za snubaãa ves tako ustvarjen, kakor morebitinoben fant od izvira Krke pa dol v celi dolini noter doSave. Z vozom je ostal prvi dan v krãmi in ga ta dan nibilo niã k nam. Prav poãasi se je bliÏal mojemu oãetu in‰e zdaj ne vem, kje in kako sta se prvikrat ujela in zaãelapomenek. Zveãer mi reko tata: ,Franica, pri‰el je novsnubaã; ãas je, zgrabiti; vse, kar sem zvedel od njega, mije, seve, ãe je res, tako pov‰eãi, kakor ‰e nikoli ne do se-daj. Notranji glas mi pravi, da se to pot ne bi kesala, ãepojde‰.’ Tudi maãeho je moral zasaãiti Francelj za kakimoglom. Spravil jo je tako popolnoma na svojo plat, da gani mogla proti meni prehvaliti. Kar venomer je govori-la: ,O, Francelj Ïe, Francelj! To je snubaã nad vse drugesnubaãe! Srce se kar smeje, ãe ga ãlovek le pogleda! Inãe je brat tako postaven in zastaven, tudi Ïenin ne morebiti dosti drugaãen.’ Jaz pa se nisem menila za take be-

BESeDAKRANJSKA JEZA

96 

sede, ker me je bilo moÏakov sram, in lahko trdim z do-bro vestjo, da nisem imela nikoli nobene ljubezni z nji-mi. So me svarili preveã gospod JoÏef — oh, to so po‰tenstarãek! Gospod JoÏef, veste, so bili moj spovednik in some uãili tako prijazno, oh, in tako lepo, da jim ostanemvse veãne ãase hvaleÏna za to. Obvarovali so me fantov-ske zapeljivosti pa mi dajali pametne svete, kako naj Ïi-vim z maãeho. Kakor sem Ïe povedala, me je ta Ïenastra‰no zaniãevala in draÏila, jaz pa sem trpela vse zvoljo; vãasi sem molãala, vãasi pa tudi odgovarjala nje-nim hudobnim besedam z mirno in krotko besedo. Intako je ostal v na‰i hi‰i ljubi mir, med mano in maãehopa prijaznost vkljub vsemu zmerjanju in zadiranju. Vi-dite, koliko dobrote so storili ta ãastiti starãek meni inmoji rodovini.

Pa da povem, kako se je naprej godilo. Drugi dan zju-traj pride Francelj k nam. Kaj bom tajila? Zdel se mi jelep kakor roÏni cvet! Oh, ali se mu je podal mali kastor— klobuãek z roÏmarinom za trakom in rdeãi svilnatrobec okoli vratu in zeleni naprsnik s srebrnimi gumbi!Kako sem zasmehovala prej vsakokrat svoje snubaãe —zdaj pa mi je zastala sapa in me je oblila rdeãica in semse tresla ko ‰iba in nisem vedela, kaj bi rekla in kam bise dejala. Francelj mi poda roko, jaz jo podam njemu;Francelj mi ponudi krasen ‰opek di‰eãih cvetlic in jaz gavzamem precej, sama ne vem, kaj mi je pri‰lo, da se ni-

BESeDAKRANJSKA JEZA

97 

sem branila in ne sramovala. Franceljnu se trese nekajãasa beseda, ‰e bolj pa meni, ali ko postane on srãen inzgovoren, postanem tudi jaz srãna in zgovorna in takoje ‰lo z eno besedo tudi naprej: kakr‰en je bil on, takasem bila jaz. Po kratkem pomenku sedemo za mizo, pri-nese se zajtrk, pozneje kosilo, vina pa, kakor je Ïe nava-da, bokal za bokalom. Ne oãe ne mati ne brat ne jaz senismo mogli odtrgati od tovari‰ije. Vrstile so se zdravi-ce s pogovori, ‰ale z resnim pomenkovanjem, pripoved-ke s smehom, nazadnje tudi ples s petjem in petje s ple-som. Vsi, kar nas je bilo, smo gledali v Franceljna kakorzamaknjeni. Oh, nemogoãe je povedati, kako je znal tafant razveseljevati celo dru‰tvo, kako dobro se je poãutilãlovek na njegovi strani. Reãi moram, da tako zadovolj-na, tako prav od srca Ïidane volje nisem bila, kar pom-nim, ‰e nikoli v celem svojem Ïivljenju. ·la je od Fran-celjna neka posebna prijaznost, kakor gre svetnikom odglave tisto ãudno sijanje, znamenje njihove svetosti.Veste, ãe je le zinil ali trenil ali namignil z oãesom, alipomajal z glavo, ali vzdignil prst ali roko: vse je pome-nilo in naznanilo nam, da pripravlja dru‰tvu kako novoprijetno povest — pa ãe bi bil tudi molãal, bi ga bil gle-dal ãlovek vedno rad; namesto jezika so govorila, umev-no vsaj zame, Ïe taka znamenja. Prilizoval se ni nikomurniã, marveã je ‰e rad kaj malo pozabavljal in vendar jeznal govoriti nam vsem tako preãudno na srce. Hvalil je

BESeDAKRANJSKA JEZA

98 

tako, da je bil lahko tudi pameten ãlovek njegove hvalevesel, nihãe ni mogel reãi, da se Ïeli prikupiti, kakor sodelali tisti neslani snubaãi, katere sem tolikokrat zapo-dila. Vãasi je pravil po pol ure same sme‰nice, da smo sedrÏali kar za trebuh, ãlovek bi rekel, da je ustvarjen ka-kor nala‰ã za kakega predpustnega veseljaka, naenkratpa mu je jela teãi beseda tako poãasno, zmerno, veste,prav: tk, tk, tk, kakor padajo na kamen debele kaplje iz-pod kapa, kake pol ure po moãnem deÏju, in te poãas-ne, zmerne besede so govorile tako pametne in premi‰-ljene reãi, da so moj resni oãe vsi navdu‰eni dvignilikupico na zdravje mlademu modrijanu. Sploh se je po-govarjal tako, kakor da pozna na‰o rodovino Ïe velikolet; vedel je dobro vse, kaj sli‰i najraj‰i ta, kaj oni, in kajsli‰imo radi vsi skupaj in kaj zopet bi Ïalilo mene alikoga drugega ali celo tovari‰ijo. Pa da bi bili sli‰ali, kakolepo je popisoval in hvalil brata Urbana. Rekel je, obr-njen proti meni: ,Verjemi, da je moj brat bolj‰i od vsehfantov na‰e okolice in tudi veliko bolj‰i, bolj‰ega srca inbolj‰e pameti od mene. Lagal se ni nikoli drugaãe, ne ãebi ga ubil, razen kadar je zagovarjal mene poredneÏaproti oãetu in sosedom, da me je otel zasluÏeni kazni.Dosti je, ãe reãem, da ni razÏalil nikoli z nobeno besedi-co ne kakega ãloveka in tudi Ïivali ne, da je krotek kogolobãek ali jagenjãek v vsem svojem vedenju, pri delupa tak junak, da ga ni ‰e nihãe do‰el. Urban je varãen

BESeDAKRANJSKA JEZA

99 

brez skoposti, vesel brez ‰uma, svoje srce nosi na dlaniin za prijatelja bi dal brez pomisleka Ïivljenje in du‰o.’In tako ga je povzdigoval ‰e dolgo. Ko pa je razlagal, ko-liko premore oãe, se ni bahal kakor drugi. Povedal je vsenatanko, koliko je polja, vinogradov in drugih posesti,ali ni zamolãal, katere so slabej‰e in katere popolnomaslabe, brez dohodka za hi‰o.

Rekel je ponosno: ,Veste, spo‰tovana druÏba! Jaz sempri‰el snubit za brata, zato vam govorim vse tako od-kritosrãno, da mi pozneje nihãe ne bo mogel oãitati, dasem pobelil, kar je ãrno, in pokladal cekine v skrinjo, kije prazna.’

Oãe mu odgovore: ,Ve‰, Francelj — mi sicer pojdemo,seve, gledat sami na va‰ dom, ali Ïe zdaj sem prepriãan,da se bomo pogodili lahko in kmalu. Ti govori‰ mo‰ko.Tvojim besedam verjamem vse. Îe na obrazu se ti bere,da se ne zna‰ lagati in ne taji‰ resnice, ãetudi ni prijet-na. Kar se tiãe mene — tu ti je moja roka.’ In z oãetomvred so mu podali roko tudi mati.

Zdaj me pogledajo oãe in se smehljajo: ,No, kaj pa ti,Francka? Zdaj povej pa ti svojo misel!’ V obraz mi ‰inekri, dolgo ne morem ne ãrkice ziniti, nazadnje se oju-naãim in reãem: ,Veste, oãe in mati! Vi ste pametnej‰i odmene, kar bo vam prav, bo tudi meni prav’ — in zdajskoãim in planem skozi vrata od sramu, da sem razode-la tako oãitno glas svojega srca.

BESeDAKRANJSKA JEZA

100 

Proti veãeru pride k nam ‰e veã sosednjih deklet infantov; zaãeli smo peti in plesati. Jaz sem poslu‰ala leFranceljna — oh, to je bil glas — glas, kakor lepo ubranozvonjenje, veste, ne zmerom enak, kakor drugih pevcev,ampak visok in zopet nizek in silen in zopet mehak — tose je prelivalo in vrstilo neprenehoma sem ter tja takosladko, tako veselo in zopet Ïalostno in vedno tako gin-ljivo, da se je tajalo kar srce v prsih vsem mladim in sta-rim poslu‰alcem in poslu‰alkam. Posebno neki tihi, tre-petajoãi napev mi je ‰el skozi vse Ïile in ude, da ga nik-dar ne bom pozabila. Ali vam je znano, da se pozna do-ber ãlovek tudi po petju? Kdor je dober, poje z obãut-kom, iz globoãine svoje du‰e; kar pomenijo besede, izre-ka tudi pevãev glas: jezo nad hudobijo, radost nad do-broto, otoÏnost nad usodo nedolÏnega trpina. To jevzrok, zakaj se mi veãidel ne dopada cerkveno petje;pesmi so tako svete in mile, ali pevke jih pojo pri nastako prosto in mrzlo, da se precej vidi, kako malo je vnjih tiste poboÏnosti, katero dihajo besede. To je tudivzrok, zakaj me vselej tako neskonãno gane slovenskopetje na‰ih ‰tudentov: ker izrekajo z navdu‰enim srcemto, kar govore navdu‰ene besede na‰ega Pre‰erna inJenka.

Pelo se je dolgo in mnogo, ‰e veã pa plesalo, ker nisobolele noge nikogar, najmanj pa mene. Za druge nisemmarala: moj vedni plesalec je bil snubaã. In zopet vam

BESeDAKRANJSKA JEZA

101 

tega plesa ne morem popisati. Kako mrtvo in leseno semi je zdelo, da se gibljejo proti nama drugi! Ne samonoge, cel Ïivot mi je pre‰inilo neko novo, ãudno Ïivlje-nje, kakor ogenj in blisk. Poskakovala in vrtela sem se znjim po hi‰i ali pa tudi na enem mestu ob njegovi rokitako urno, kakor da bi bila vso teÏo izgubila, in ne zme-rom po stari privajeni ‰egi, ampak veãidel na nove naãi-ne, katerih nisem nikoli videla, pa jih vendar zdaj na-enkrat tako dobro poznala ob strani svojega plesalca.Prevzelo me je tako veselje, taka zamaknjenost, da bibila plesala s Franceljnom brez truda do polnoãi in tudido belega dne venomer naprej, ko bi naju ne bila vãasiopomnila maãeha, da ponehava in si oddahneva.

Sli‰ite, zdaj ‰ele je ãlovek moral videti Franceljna,kak‰en da je bil ugret od dobre volje, vina, petja in ple-sa! Ob krajih lica se mu je razlilo, veste, pravo belo mle-ko in sredi mleka je plavala prava Ïiva kri in po bradi inobrazu so se mu udirale sem ter tja preljubke, majhnejamice, da so vsa dekleta kar obstajala in molãe strme-la v to lepoto mojega svaka. Ali pa veste, kaj mi je hodilopo vsakem plesu na misel? Tista Pre‰ernova pesem opovodnem moÏu in njegovem plesanju z Ur‰ko in ‰evem, kaka groza me je obhajala ob tej misli. —

Dru‰tvo se je raz‰lo ‰ele s petelinjim petjem. Imelasem tisto noã prelepe, ali prazne sanje: da grem k porokis Franceljnom, ne z Urbanom. Drugi dan se peljemo na

BESeDAKRANJSKA JEZA

102 

zajtrk v bliÏnjo vas, tri ãetrt ure od nas. Ker je bil sani-nec slab, smo vzeli voz. Pot gre ãez veã malih, ali strmihklancev. Pod vsakim smo ‰li z voza, ali tudi hodilo se jeteÏko, ker je drselo. Da ne padem, sem se drÏala Fran-celjna. Ko pridemo tako do neke postranske ceste, za-vrisne Francelj, me vzdigne in se napoti z mano na des-no. Ko ga vpra‰am, kam me nese, pravi: domov — in jetekel z mano dober streljaj po stranskem potu naprej.Spravil me je bil tako ãisto iz uma, da ne bi bila klicalana pomoã, ãe bi me bil nesel res proti Preãni. Tovari‰ijagleda za nama. Oãe se smejejo na vse grlo in vpijejo: ,Toje dobro znamenje, vidim, da gre rada, le naprej, na-prej!’ in veste, bila sem tako neumna, da se nisem niãveselila, ko se Francelj spet obrne in me nese k vozu na-zaj. Preradostno smo tako preÏiveli tudi drugi dan indrugi veãer. Tretji dan je ‰el Francelj zopet proti svojidomaãiji z oãetovo in materino obljubo, da pridemo ãezosem dni na ogled.

âez osem dni pridemo. Kraj se mi je zdel kaj pust,tudi ·alãeva hi‰a nekoliko neprijazna in prazna protina‰i. In Urbana sem se celo ustra‰ila. Ali vse neprijetneobãutke je pomiril in pogladil Francelj. Ko mi je zaãelrazkazovati hi‰o in hrame, polje in gozde, se mi je na-enkrat videlo vse tako domaãe, lepo in priliãno, da si ni-sem mogla Ïeleti ne gor‰ega kraja ne bolj zaloÏenegastanovanja. Dejal mi je: ,Vidi‰, pod tem drevesom nam

BESeDAKRANJSKA JEZA

103 

bo‰ pogrinjala poleti mizo, na oni travnik bo‰ nosilanam koscem juÏino, v oni hosti bomo skupaj grabili list-je, tam v tisti beli zidanici v gori ti bom nazdravljal s pol-no kupico domaãe starine, ko bomo obhajali veselotrgatev.’ In tako mi je pravil ‰e veliko drugega in jaz semga poslu‰ala in pozabila, gledajoã mu v prijazne oãi, svojdom in ozko dolino na‰e Krke in oãeta in brata in nes-konãno nesreãno bi se bila ãutila, ko bi se bila Ïenitevrazdrla.

Moj oãe in ·alec sta se hitro pogodila, oãe so videli, dase Francelj ne samo ni lagal, ampak da je povedal rajepremalo ko preveã. Zaãne se gostija. Jaz sem sedela po-leg Franceljna. Proti veãeru me sredi pomenka kar na-enkrat prav prijazno pogleda in objame: ,Kajne, Franc-ka, da hoãe‰ biti na‰a nevesta, moja preljuba svakinja insestra.’ In jaz odgovorim:

,Iz srca rada hoãem biti vse, kar ti Ïeli‰ — tvoja voljaje moja volja.’ Te besede sli‰i sosed in naznani druÏbimojo zadovoljnost. Vsi se vzdignejo in izpijejo polne ku-pice na zdravje moje in mojega Ïenina Urbana.

Vidite, tako sem postala, oh, nevesta moÏu, ki mi nibil pov‰eãi ãisto niã, in sem mu dala besedo in prstan,samo zato, da izpolnim Franceljnu Ïeljo. Tisti dan je bilkonec moje sreãe in zaãetek moje nesreãe. Svaka nisempozneje niã veã videla, Ïe drugi teden je moral odrinitiv vojake, poroko in svatbo smo tedaj opravili brez nje-

BESeDAKRANJSKA JEZA

104 

ga. In tako sem zdaj jetnica, zame ni nobene pomoãi,razen ãe se me usmili smrt. Oh, to peãe — to je stra‰no!«

Ko zaãnem Urbana hvaliti, mi seÏe v besedo: »Pusti-te to! Naj bo dober, kolikor hoãe, zame ni pa ni in nebode nikoli. Îe ime mu je tako grdo, v obrazu nima nekaplje krvi, vrat pa je, le poglejte malo, tako ãudno dolgin noge kakor dva kola; ‰e v kolenih se ne pregibljejo.Najini otroci bodo prave pokveke, ãe jih bova kaj ime-la.« ToÏbe ji nisem hotel pobijati, ãeravno je bila kriviã-na, kajti je moral priznati Urbana vsak za ãednega in po-stavnega moÏa. Sam v sebi sem dejal: »Za vse drugo bilahko bilo; tebi, sirota, dohaja vsa nesreãa in ti preti ‰eveãja nevarnost od ljubljenega svaka. Bog in angel varuhnaj te podpirata, da v tej stra‰ni sku‰njavi ne omahne‰.’Naenkrat se domislim in reãem: »Ne zamerite, Francka!Kakor sli‰im, in to je naravno, da Ïali va‰ega moÏa naj-bolj to, da ga za nobeno reã niã ne vpra‰ate in ne pro-site. Kaj, ko bi mu naredili to veselje in mu rekli, kadarpojdete k spovedi, da vas popelje h gospodu JoÏefu.«Franica me pogleda ãudno debelo, mi stisne roko inpravi: »Saj res, imate prav. Premagala se bom in prosi-la Urbana precej jutri. Moj spovednik ostanejo moj do-sedanji duhovni oãe, blagi gospod JoÏef.«

Ko se razidemo, je bilo Ïe prepozno za povratek vBr‰lin. Prenoãil sem v krãmi. Razgovor s Francko me jetako zanimal, da sem zaspal ‰ele proti dnevu.

BESeDAKRANJSKA JEZA

105 

Premi‰ljeval sem prevago slavjanske rodbine in zadru-ge nad osebnostjo. Spominjal sem se narodnih pesmi, vkaterih se zaljubi deklica v junaka, ki ima Ïe drugo Ïenoali ljubo, in poslu‰a rada njegovo ponudbo, da vzame zamoÏa namesto njega njegovega brata ali pobratima. Ve-seli jo in dela sreãno Ïe to, dajo bo vezala z ljubljencemvsaj sveta rodovinska vez, ãe je srãna ne sme in ne more.Spomnil sem se veã primerljajev na Dolenjskem, da jemladeniã prosil milico, ki je bila podarila svoje srce Ïedrugemu, naj mu nakloni svojo sestro, da ju bo zdruÏi-la vsaj svakov‰ãina, ker ju zakon ne more.

Veãkrat sem vpra‰al znance in sosede ·alãeve za ne-vesto. Od konca so migali z ramami, sãasoma so jeligovoriti, da se je vdala in Ïivi z Urbanom v najlep‰emmiru in prijaznosti. Veãkrat sem jo videl od daleã, alidolgo ni nanesla tako prilika, da bi se mogel z njo po-menkovati. Franceljna — to je bila najveãja sreãa in pre-vidnost boÏja — niso pustili veã ko dve leti domov. Poprihodu se je kmalu seznanil z bogato vdovo in se drÏizdaj marsikaterikrat ãemerno pod nepriãakovano teÏosvojega zakonskega jarma. Tudi stari ·alec bi se rad oÏe-nil, ali bo ostal samec, ker i‰ãe lepe, mlade in bogate.

Ko grem ãez dolgo ãasa zopet enkrat mimo njegovehi‰e na Toplice, je sedela zornoliãna Franica zunaj natrati in se igrala z Ïivim, prezalim detetom. Jaz jo po-zdravim, pokaÏem otroka in pravim: »Îelim sreão — va‰

BESeDAKRANJSKA JEZA

106 

strah je bil prazen.« Ona me razume in se nasmeje: »Kaj‰e niste pozabili najinega pogovora?« Jaz: »Prav iz srcame veseli, da ste zdaj zadovoljni.« Ona: »Hvala bogu,zdaj je vse dobro, kolikor more biti ãloveku na tem svetudobro. Ali pa veste, kdo me je tako zopet utolaÏil in raz-veselil? Nobeden drug ko angel v ãlove‰ki podobi, mojspovednik gospod JoÏef. Bog daj svoj nebe‰ki raj njegovidu‰i! Pred dvema mesecema smo ga zagrebli.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

107 

ÎLAHTA

Enkrat pra‰am krãmarico Lenko, ãe tudi ona kaj ve,kar se tolikokrat sli‰i, da so se zadnjih petnajst ali

dvajset let dekleta tako spremenila in popaãila. Zgovor-na Ïena mi odkritosrãno pove to in marsikaj drugega.

»Sprememba je nastopila Ïe leta 1848. Takrat sokmetje jeli se ãutiti za gospode, omi‰ljati si dolge suknje,kaditi cigare, delati si sploh le zidane hi‰e in jih pokri-vati z opeko, obenem pa tudi neusmiljeno zapravljati innarejati dolgove. Pa saj se je od takrat ‰e vreme spreme-nilo, da ne rodi zemlja veã toliko in tako po redu vsakoleto, kakor je prej‰nje ãase. Tudi babam se je zvrtilo vglavi, kakor da jih je vrag obsedel: obleka iz domaãegaplatna se jim zdi prebera‰ka, preveã bodeãa; srka sesladki kofek; di‰i jim le ‰truca, domaãega kruha, boÏjehrane, so se naveliãale. Brez pohuj‰anja ni bilo nikoli,pred letom 1848 je spridila najveã deklet tlaka. Na tla-ki se ni sli‰ala nobena po‰tena beseda: tam je bila pra-va hudiãeva ‰ola za preklinjanje in kvantanje. Tlaãankeso zalezovali ne le tlaãani, ampak tudi ,va‰e gnade’, po-Ïivinjeni gra‰ãaki, njihovi sinovi in pisarji in grajskihlapci. Za pisan robec je prodala marsikatera svojo ne-

BESeDAKRANJSKA JEZA

108 

dolÏnost. ·krici pa so jih lovili najlaglje tako, da so rek-li dekletu: ,Ti, Micika, bodi moja ‰ocka, pojdi z mano, pabo‰ videla, kako ti bo odleglo. âe bo‰ delala tlako dvadni, ti bom zapisal deset ali tudi petnajst dni.’ S tem sojih zmotili najveã. Namesto te grdobije so se zarediletisto leto druge ‰e veliko huj‰e. Punce so izgubile sram;jele so prav sku‰ati se, katera se zna bolj vlaãiti in goniti.Nekdaj je bilo veliko vasi brez k . . . in brez neza-konskih otrok, zdaj je ni nobene veã, v marsikateri senahaja Ïe veã nepo‰tenih ko po‰tenih. Kakor imajogospoda le med sabo zakone, tako so ‰e v moji mladostiljubili in jemali gruntarji gruntarske hãere, kajÏarjikajÏarske, posli pa niso smeli delati med sabo nobene-ga znanja. Gospodar je zapodil hlapca, gospodinja deklo‰e tisto uro od hi‰e, ko sta kaj takega zvedela. Zdaj jerazloãek med stanovi nehal. Po eni strani zahtevajo snu-baãi stra‰ne dote, po drugi pa se vlaãijo gruntarji z de-klami, gruntarske hãere s capini, me‰ãani love kmeticein kmeãki fantje se trgajo z mestnimi natakaricami indrugim takim ostankom. Ljubili so se nekdaj skrivaj,brez greha, zdaj se to godi pred celim svetom in mate-re dajo hãeram ‰e potuho. Ni zdavnaj, ko je pripeljal vBr‰linu v grajsko krãmo fant svojo ljubico. Mati to zavo-ha, pokliãe punco iz krãme in jo zaãne na cesti lasati inpretepati. Fant jo pride branit. Nastal je tak hrup, da jeprivrela cela vas skupaj. Baba vpije: ,Ti ne bo‰ hodila

BESeDAKRANJSKA JEZA

109 

brez mene z dedci po beznicah.’ Fant se razveseli in pra-vi: ,Mati, ãe je tako, pa nikar ne razsajajte, saj se da toporavnati zlepo, pojte ‰e vi z nama pit.’ Baba pravi: ,SemÏe ne, kam drugam se ne branim.’ In privlekli so se vsitrije k nam, pa sem videla s svojimi oãmi, kako sta ob-jemali fanta od ene strani mati, od druge hãi.

Matere se zdaj ‰e bahajo z ljubãkom svojih deklet,prej pa bog ne daj, da bi zvedeli star‰i za kako zavezosvojih otrok. Vãasi smo se ljubili tako, da smo se prijaz-no pomenkovali, si podajali kveãjemu za slovo roko;objemalo se je hembrano poredkoma, kvantalo pa niã inku‰evalo tudi niã. Navado, ku‰evati, ali kakor pravite viSlovenci, poljubovati se, so imeli v na‰ih krajih samoAjdovãani, vsi drugi pa smo mislili, kar je tudi res, da jeto velik greh, neãast na‰i veri. Ku‰evanje je dano za sve-te reãi, da pokaÏemo svoje najveãje spo‰tovanje, zatoku‰ujemo Boga, kriÏ, svete podobe in posveãeno rokosvojih ma‰nikov. Kar nas je starej‰ih, trdimo tedaj popravici, da se babe in dedci, ki se liÏejo, stra‰no norcadelajo iz vere in Boga. Ali sedanji mladini bodete zastonjto pridigali. ·e smejali se vam bodo in da pokaÏejo, ko-liko jim je mar za take nauke, se bodo zaãeli bu‰kati karpred vami. Meni so naredili to Ïe veãkrat, ãe sem jihsvarila kaj. Dobro vem, kdo je zanesel to nespodobno‰ego v na‰o faro.

BESeDAKRANJSKA JEZA

110 

V Preãno se je primoÏila neka Gorenjka, Vragovka, ãejo poznate. Je res prava vragovka. Spoznala sem babo nanovi ma‰i. Povedala bom, kako raco nam je storila na tejnovi ma‰i. Ko se zaãnemo razhajati in podajati za slovoroke, se zakrohota Vragovka: ,E tako slovo je prazno, jazbom naredila po domaãe, po gorenjsko.’ In v‰k! skoãibaba novoma‰niku za vrat in ga poljubi na usta. Vsi smoostrmeli. Baba pa se smeje: ,Kaj zijate vame, saj bomtudi druge.’ In zaãela je res ku‰evati mlade mo‰ke zapo-redoma. Ko je vse oblizala, je ‰inila coprnica proã. Vidi-te, kako radi posnemajo ljudje grde zglede. Od takrat seje poajdovãila na‰a preãenska fara. ·e veliko let po tistinovi ma‰i so se izgovarjali fantalini in njihove ljubice, ãejim je ãlovek to poljubovanje oãital: ,E, mati, molãiteraje, saj je Vragovka dala bu‰ek ‰e novoma‰niku in se zato ni pogreznila v zemljo.’

O, to je paã stokrat res, ne le enkrat, da se je preddvajsetimi leti Ïivelo in ljubilo po‰teneje kakor zdaj.Toda morebiti ‰e po‰tena ljubezen ni Bogu pov‰eãi, vsajmoja mu ni bila, sicer bi bil vendar ljudi kako omeãil, dabi se ji ne bili tako na pot stavili in jo neusmiljeno raz-drli. Obhaja me vselej velika otoÏnost, kadar se spom-nim svoje mladosti. Ali ker sva Ïe tako v besedah in mepoznate, naj bo: razloÏila bom vam tudi sama svojo lju-bezen.

BESeDAKRANJSKA JEZA

111 

TomaÏ Milutin vam je dobro znan, kajne? Vidite, taãlovek ni bil v svoji mladosti ãisto niã podoben drugimfantom: ni ne pijanãeval ne igral, ne razsajal ne pretepalse ne ponoãeval. Tercijala ga ni mogel imenovati ravnonihãe, je rad vãasi zapel in dal je za kak poliã vina, dru-gaãe pa miroval, kakor da ga na svetu ni. Morda ste po-znali Ïe tudi vi kakega ãloveka, tako krotkega in dobre-ga, ki ni razÏalil nikoli nikogar in bi ga tudi ne bil razÏa-liti mogel, ko bi bil tudi hotel. Taki ljudje, mislim, se na-hajajo samo med Kranjci: kar sem videla Nemcev, La-hov in MadÏarov, so se mi zdeli vsi tako hudobni in jez-ni, da sem se jih bala Ïe od daleã. Vidite, taka blaga, lju-ba du‰a je bil tudi moj TomaÏ Milutin. Îe govoril je takomehko, tiho in milo! In na obrazu se mu je brala zgoljdobrota in prijaznost. Kdaj sem ga zaãela imeti rada,vam ne morem povedati, morebiti v svojem petnajstemletu; kaj pravim, najbrÏ ‰e prej ko v ‰tirinajstem, gotovoveliko prej kakor on mene. Spoznala sva se bolj natan-ko ‰ele, ko je imel on triindvajset let, jaz pa dvajset, naTr‰ki gori.

Vsaj zame ga ni na celem svetu lep‰ega in bolj vese-lega kraja, kot je Tr‰ka gora. Vzdiguje se prav toliko, dadiha ãlovek nekako laglje ko v niÏavi, in zopet ne takovisoko, da bi se utrudil. Saj veste, kako daleã okoli gre znje oko, kako dobro se vidi Posavje in tisti zeleni ‰tajer-ski hribi, kjer raste zdravi bizeljec. In kako se vrsti griã

BESeDAKRANJSKA JEZA

112 

za griãem, gora za goro in kako prijazne doline se vijomed griãi in gorami! Tu Stra‰ka gora, Îabjek, Hmeljnik,Tr‰ka gora, Vinji vrh, rajsko hribovje ra‰ko in tam pavisoki, temni Gorjanci in pod njimi Tolsti vrh, Podgor-je, Mehovo, Ljubno, ãez nje pa lepa velika cesta protiMetliki in Karlovcu. Po sredi pa se vije in teãe poãasno,kakor da ne more lahko zapustiti svojih Dolenjcev, na‰amirna, dobrotljiva Krka med logi in njivami in dalje dolimed neskonãnimi travniki in spa‰niki. Pod ãlovekom serazprostira in razkazuje ves blagoslov boÏji: koliko po-lja, koliko gozdov, koliko Ïita in trave, koliko sladkegavina po vseh goricah takraj in onkraj Krke. In kdo bise‰tel vse vasi, gradove in cerkve, ki se ble‰ãe iz obliÏjain daljave. In kako dobro se ãuti ãlovek na tej na‰i Tr‰kigori! V prijazni cerkvici se priporoãa laglje ko v drugihcerkvah svoji pomoãnici in materi Mariji. Nekaka ãud-na groza me je vselej pre‰inila, kadar sem stala pod ti-sto starodavno lipo! Pripovedoval nam je enkrat nekiimeniten gospod, da so privezovali zanjo Ïe Turki svo-je konjiãe, ko so hodili na Kranjsko ljudi morit in poÏi-gat boÏje veÏe, pod njo da so pridigali ljudem tudi apos-toli krivoverca Martina Lutra. In koliko ljudi se tu nabirao mali ma‰i iz vseh krajev sveta: Kranjcev, Hrvatov, Ko-ãevarjev, bogatinov, beraãev, kmetov in gospode grajskein novome‰ke, kako razliãno se nosijo, kako bogato in

BESeDAKRANJSKA JEZA

113 

zalo Kranjci in Kranjice, kako borno in Ïalostno Hrvat-je in Hrvatice, Koãevarji in Koãevarice!

Na tej gori sva se zmenila s TomaÏem prvikrat, da ho-ãeva biti on moj, jaz njegova. Ta ljubezen je trajala trileta, lahko bi prisegla, da brez greha, brez pohuj‰anja,brez vednosti drugih ljudi. Pod okno mi je pri‰el TomaÏnajveã ãe kakih desetkrat, to vem, da vselej prve dnipredpusta. Takrat me je prosil, naj se nikar ne moÏim,ampak poãakam njega, dokler bi oãe privolil, da se Ïeni.Sli‰ite, kajne, da ste imeli tudi vi nekak poseben, svetobãutek vselej, kadar ste pristopili k sv. obhajilu? Vidi-te, ravno nekaj takega me je ob‰lo vsaki pot, ãe sem To-maÏa zagledala ali ‰la mimo njegove hi‰e. Bog mi od-pusti to predrzno besedo! Ali zato pa me je tudi Bogkaznil, ker sem ljubila tako ustvarjenega ãloveka, kakorsmemo ljubiti le njega samega.

TomaÏ ima, kakor veste, celo, prav trdno kmetijo, mojoãe so bili samo polgruntar, dote mi je bilo izgovorjenotri sto goldinarjev. Zastran tega bi se bila lahko vzela,ker se takrat ni ‰e pra‰alo in bahalo kakor zdaj: Ali bo-ste na‰teli tisoã goldinarjev, ãe ne, gremo naprej! To-maÏev oãe se je tudi sãasoma zasitil gospodarstva in muje rekel ‰e sam, da je ãas, naj si izbere nevesto. TomaÏodgovori, da jo Ïe ima, in prosi, da me gre z njegovimdovoljenjem snubit. Starec pravi: ,Jaz se je ne branim,

BESeDAKRANJSKA JEZA

114 

saj je hãi po‰tenega gruntarja in pridna, govori ‰e z ma-terjo in sestrama.’

Zdaj se nabere nad mano nevihte, kakr‰ne, mislim, nibilo od vesoljnega potopa. Jaz, veste, sem ustvarjena Ïetako, da se naglo ujezim, naglo pomirim. Vãasi zavpijemna ves glas, da bi ãlovek mislil, bogve kako sem hudob-na, pa se smejem ‰e tisto minuto. Jezo drÏati, meni nidano. Drugi ljudje so meni Ïe veliko hudega Ïeleli instorili, jaz nikdar nikomur niã. Pa saj ste se tu v na‰i hi‰isami lahko prepriãali, da se ne prepiram z moÏem inpastorko, da jima ne delam niã nadlege, kar vem in mo-rem, da jima naredim iz srca rada po volji. Ali ljudje some bili razvpili za poredno draÏljivko, za hudobno kle-petuljo, da bom odgnala tasta, ta‰ão in svakinji od hi‰e.Najbolj me je objedala soseda Florovka, ki se je togoti-la name zato, ker so govorili fantje, da sem v celi vasi jaznajgor‰a punca, njena hãi Micka pa najgrja. Ta baba jebila taka, ko sva stali enkrat z materjo pred hi‰o in semklicala kravo: ,âuha, na, ãuha!’ da me je zaãela obreko-vati, kakor da bi bila rekla jaz svoji materi: ãuha!

Florovka je hodila vsak dan k Milutinovim, ona je raz-draÏila TomaÏevo Ïlahto najbolj zoper mene. Vidite, jazsem tudi taka, da govorim prijazno z vsakim ãlovekom,prilizovati pa se ne znam nobenemu in Dolenjci hoãe-jo to imeti, posebno pa je ljubila sladke besede TomaÏe-

BESeDAKRANJSKA JEZA

115 

va mati. In tako, seve, se ji nisem mogla prikupiti; koli-kor veãje laÏi je sli‰ala o meni, toliko raje jih je verjela.

O, Ïlahta je izkopala grob Ïe marsikateri sreãni in po-‰teni ljubezni. Dostikrat imajo ljudje res prav, da se bojeneveste. Jaz sama poznam veliko hi‰, ki so jih morali za-pustiti samo zaradi nje tast, ta‰ãa, svaki in svakinje.Kranjci Hrvate nekako zaniãujemo, pa so stokrat bolj‰imimo nas bahaãev. Vidite, tam pri njih Ïive v oãetovihi‰i vsi sinovi, vãasi po pet in ‰e veã, in vsi so oÏenjeniin nikoli ni prepira med toliko moÏmi in Ïenami. Najdene kdo v eno hi‰o pet kranjskih rodovin, nastal boprecej prvi dan tak ravs med njimi, da bi se pobili, ãe bijih zopet ne razpodil. Pri nas je Ïe veliko, ãe ima Ïlahtaljubezen na jeziku, srce je vãasi prazno, ‰e veãkrat papolno hudobne zavisti in kaãje jeze. Bog ve, kaj dela.Hrvatom je podelil bogato zemljo, ker so je vredni, namKranjcem pa sirotno, ker druge ne zasluÏimo.

Tako, vidite, se je vzdignila zoper mene TomaÏevaÏlahta. Zastonj me je branil, zastonj se je klel in rotil, daljudje laÏejo, zastonj je prosil in se jokal. Moral me jepustiti. Oh, kako iz srca so mi jeziãnice to priprivo‰ãile!S peklenskim smehljajem so me povpra‰evale: ,No,Lenãka, kdaj bo poroka? Tvoj Ïenin je res lep fant! Se galahko veseli‰ — bo ti pri Milutinovih dobro kakor v ne-besih.’ Babe so me tako pikale in se iz mene norca de-lale, da mi ni bilo doma veã ostati. Kaj sem takrat trpe-

BESeDAKRANJSKA JEZA

116 

la, koliko Ïalovala in jokala, jezila in sramovala se, mi nimogoãe dopovedati, ãe bi vam ves dan pravila. Vsa obu-pana sem rekla v sebi: ,Proã, proã od doma s prvo pri-liko.’

·e isto leto pride pome gruntar âamec in jaz ga vza-mem, samo da se iznebim prekletih marnjev in zabav-ljic. âez dve leti mi moÏ umrje. Imela sem z njim enohãerko. Kaj hoãeva sami? Ni kazalo drugaãe, omoÏilasem se vdrugiã in dobila vdovca, ki je imel tudi samoeno punãko. Tako, sem dejala, bo najbolj prav; si nebova mogla oãitati eden drugemu veãje ‰tevilo otrok. Îeãez leto pa moja Jerica zboli za kozami in umrje. In takosem zdaj sama na svetu. Kadar pokliãe Bog tudi mene kJerici, bo teklo malo solz na moj grob in ‰e tiste se bodokmalu posu‰ile.

Ljudje govore: Stara ljubezen ne zarjavi. Skusila sem,da je v tej besedi nekoliko resnice. Ko sem se omoÏila,mi je pri‰el prve ãase TomaÏ dostikrat na misel, ali vestin vera sta mi zapovedovali, da takih sku‰njav ne po-slu‰am. âe je kmeãka Ïenska omoÏena, ima pa tudi to-liko drugih brig in opravkov, da je take muhe ne more-jo preveã nadlegovati. Paã res je, kar so pridigali enkratpro‰t Arko, da molitev obvaruje greha enkrat, delo padesetkrat, da je delo tedaj za deset molitev. Enkrat, vi-dite, pa me je vendar spomin premagal. Bila sem Ïe vdevetintridesetem letu in Ïe toliko let z drugim moÏem,

BESeDAKRANJSKA JEZA

117 

ko grem enkrat v nedeljo k ma‰i v mesto. Snidem se zneko vrstnico, ki mi pove za TomaÏa, da Ïivi s svojoTonãko v slabi zadovoljnosti, ali da trpi in molãi. Kogrem nazaj domov in zagledam s hribãka Milutinovohi‰o, mi pridejo na misel zlata leta moje nedolÏnosti inlepa prijaznost z dobrim TomaÏem in stori se mi na-enkrat tako milo, srce mi stisne taka neskonãna brid-kost, da se zgrudim na tla in zaãnem jokati kakor otrok.In tako sem, sede pod smreko, gledala proti TomaÏevihi‰i in se ihtila veã ko dve uri. Z velikim trudom sem seprivlekla do doma; morala sem precej leãi v posteljo insem leÏala bolna cel teden. Od takrat nisem veã videlaNovega mesta.

âlovek je na svetu velika reva. Popolnoma sreãnega ni‰e rodila nobena mati in ga nikoli ne bode. Vsi, kolikornas je, smo ustvarjeni za trpljenje in za smrt. Ali boljsreãni, kakor smo, in sicer veliko bolj sreãni pa bi lahkobili, ko si ne bi grenili in strupili Ïivljenja sami med saboz laÏjo, zavistjo in vsaktero hudobijo, ki se le izmisliti dana zemlji in v peklu.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

118 

PRI MRLIâU

Nedaleã od Br‰lina je umrla gospodinja premoÏnein trdne hi‰e. S svojo rodovino je popila pri nas

marsikak poliã, imeli smo jo vsi radi, ker je bila jako do-brovoljna Ïena. Ko se naredi noã, jo grem kropit. Kdorpozna gorenjsko stran, ve, kako resno, Ïalostno in tihoje pri mrliãu. Sosedje in znanci dohajajo, ga ‰krope zblagoslovljeno vodo, molijo nekoliko oãena‰ev, pra‰ajo,kdaj bo pogreb, kveãjemu ãe govore ‰e dve, tri besede obolezni rajnega in, pokropiv‰i ga ‰e enkrat, mirno odha-jajo proti domu. Ob enajstih zveãer, in vãasi ‰e prej, po-tihne vse, pri mrliãu sedi edina ãuvarica vso noã do ra-nega jutra. In ãetudi ãuje s to Ïensko ‰e kaka starka, sene pogovarjata drugega kakor samo svete reãi ali pamolita in si bereta iz kakih poboÏnih bukev.

Zdaj poglejmo, kake ãudne ‰ege pa so si nasnovali zatake prilike na‰i dolenjski bratje. Imel sem ‰e kakih pet-deset korakov do hi‰e, ko Ïe sli‰im glasen pomenek,hrup in vmes celo smeh in Ïvenk stekla. To se mi nisozdela znamenja otoÏnosti, ampak veselice. Îe sem jeldvomiti o Marijanini smrti. Ali ko stopim skozi vrata, jozagledam na mrtva‰kem odru. Svetilo ji je ‰est velikih

BESeDAKRANJSKA JEZA

119 

vo‰ãenic in nanjo so dejali najlep‰o obleko, ki jo je no-sila dan svoje svatbe. Na vsaki strani odra je stala dolgamiza, okoli obeh je sedelo vse polno deklet in fantov, kiso igrali in pili in mislili in govorili o vsaki drugi reãi,samo ne o smrti in o tem, kar je z njo v zvezi. Na vsakimizi je stalo po dvoje bokalov vina in je slonel na kon-cu sodãek, drÏeã kakih deset bokalov, da ni treba hodi-ti neprenehoma v klet.

Miru ni bilo nikoli ne za eno ne za drugo mizo. Vsa-ke pol ure jih je nekoliko odhajalo, nekoliko novih padohajalo. Prihodniki so postajali kaki dve minuti predodrom, kriÏali se, ‰kropili pokojnico in jo ogledovali, ãese je kaj zelo spremenila. âeravno so te dve minuti mol-ãali, bi bil ãlovek stavil lahko glavo, da ni zmolil zanjonobeden ne oãena‰a.

Precej ko pridem, pokliãe Marijanina sestra Lojzkadeklo, da prinese poliã bolj‰ega vina. Pokojnico po‰kro-pim in ostanem nekaj minut pri njej. Ko storim kriÏ, miponudi Lojzka prineseno vino. S trdo besedo ji reãem,da se mi gnusi piti pri mrliãu, da je to sramotna razva-da.

Sosed Andrej me sli‰i in pravi: »Gospod, zakaj? Vidi-te, kadar se zbere dru‰tvo, je Ïalostno brez vina, najboljdolgãas pa pri mrliãu. âe bi mu mogli povrniti Ïivljenjes tem, da ne bi pri njem pili, bodite prepriãani, da nihãene bi pokusil ne kaplje. Marijana je bila po‰tena, bogo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

120 

ljubna Ïenska, Bog ji daj veãno zveliãanje; otrokom bovelika ‰koda in tudi nam sosedom je prav Ïal zanjo, vsismo jo imeli radi in jo spo‰tovali. Ali Bog je tako hotel,da je morala umreti, na‰a dolÏnost je, zanjo moliti innocoj pri nji ãuti. Zaspanec odganjamo z vinom in mla-dina s kako igro. Bog varuj, da bi pil kdo iz slabe misli,zato, da bi se napil ali veselil. Vino nam sluÏi le v ta na-men, da ne zadremljemo in ne zaspimo in za niã druge-ga. Jokalo se je dosti in se bo ‰e jokalo; Ïalujemo mi vsi,ne le domaãa hi‰a; naj se vam ne gnusi na‰e vino; tetavam ga je ponudila zato, da ste pri‰li k nam in se bode-te z nami nekoliko pomudili.«

Lojzka vidi, da me to dokazovanje ni preverilo, pa mezaãne nagovarjati tudi sama: »Popijte ga vsaj eno kupi-co, ãe ne veã. Boter Andrej govori resnico; mi bi radi zvinom samo dobrim ljudem postregli; ne pa Boga Ïali-li. Pri nas je Ïe tako, da se brez vina ne vr‰i nobena reã.Res, da se pije pri mrliãu, ali vino je boÏji dar, v njem nigreha, greh je le v ãloveku, ãe uÏiva brez mere ta dar.Medve z Marijano sva se imeli gotovo radi, jaz vam nebi nikoli ponujala vina, ãe bi mi oãitala vest, da delamkako neãast rajni ali pa Bogu. Saj sem za boÏjo voljo tudikristjana in upam v boÏjo milost in nebe‰ki raj. Cerkevje ‰e bolj svet kraj kakor ta hi‰a in ma‰a svetej‰e opra-vilo kakor leÏanje mrliãa na odru, in vendar se rabi vinov cerkvi in pri sveti ma‰i.

BESeDAKRANJSKA JEZA

121 

Vi mislite, kjer se Ïaluje, naj se ne pijanãuje, to tudijaz mislim in je res stra‰no grdo, ãe se ga kdo navleãe primrtvem ãloveku. Take grdobije se godi dosti, to vem sa-ma, ali takemu gre‰niku ne bo prizanesla boÏja roka. Vgreh ne silimo z vinom nikogar. Dati ga moramo, sicerbi nas ljudje obrekovali in nam naredili ‰e kako ‰kodo.

Pripetilo se je Ïe veãkrat, da pri hi‰i ni bilo ne vina nedenarja, in gospodar je dejal: ,Ne morem pomagati, mo-rali bodo ãuti pri nas brez pijaãe.’ Fantje ãakajo in ãa-kajo, vina ni, pa se razjeze, nekateri gredo podirat drvapred hi‰o, drugi izna‰at sklede, lonce, kablice in drugoposodo in jih razmetavat sem ter tja po polju, nekateripa primejo voz in ga vleãejo tja za vas ali pa odveÏejovso Ïivino in jo poÏeno na plan. Tega ne delajo vsi, seve,in tudi ne vselej in vsakemu, ali v nevarnosti bi vendarbili, ko bi jim ne dali vina.

·lo ga bo, vem da veã ko vedro, morebiti tudi dve, alihi‰a bo vsaj imela mir in nas tudi nihãe ne bo mogel ob-jedati. âe se kdo upijani, bo nosil greh sam, ne pa mi,ker ga ne ponujamo; pije ga vsak po svoji volji, je Ïe takanavada; ne vpra‰a prej nas, ali ga sme piti ali ne. Vidite,tako je to. Kar je ãez mero, ni dobro; ãez mero ne sme-mo piti, pa tudi ne Ïalovati. ãe mi umre ãlovek, ki gaimam rada, me boli srce samo, ni se mi treba siliti naÏalost. Ali moramo se premagovati, vdati v boÏjo voljo,prehudo Ïalost tolaÏiti in krotiti. Kdor je mrtev, je mrtev

BESeDAKRANJSKA JEZA

122 

po boÏji volji, mi ne smemo godrnjati in preveã tulitizaradi tega, ker bi Boga Ïalili.

Vidite, mi smo ostali Ïivi in Ïivimo tudi po boÏji vo-lji, prevelika Ïalost pa jemlje zdravje in ãe bi dolgo neprenehala, tudi Ïivljenje. Bog je ustvaril vino za veã reãi,ali sli‰ala sem Ïe od pametnih gospodov, da nam ga jedal tudi za tolaÏbo v srãnih bridkostih. In katera brid-kost more deti dobremu ãloveku huje kako smrt kake-ga prijatelja? Gotovo nobena. In zato se ne sme zameritiljudem in misliti slabo, ãe popijejo pri mrliãu kako ku-pico. Povedala vam bom neko resniãno prigodbo, paboste videli, da Bog ne ljubi velikega Ïalovanja, ãe kdoumre.

Bila je mati in ta mati je imela samo enega otroka.Komaj je imel leto, ji zboli in umrje. Mati je jokala noãin dan, ni mogla ne jesti ne piti. Jokala je tako dolgo, daso ji lica obledela in je shuj‰ala, da je ni bilo drugega kokost in koÏa. In gotovo bi bila od Ïalosti tudi umrla. Bogpa se je usmili, po‰lje ji otroka nazaj. Ali lice ni bilo veãbelo in rdeãe, ampak bledo kakor njeno, in stal je prednjo v mokri srajãki in se ves tresel od slabosti in boleãin.Mati zavpije: ,Za boÏjo voljo, kaj pa ti je, moj ljubãek?’In otrok spregovori: ,Moji nadlogi ste vi krivi; ãemu takoÏalujete in se togotite na boÏjo voljo? Va‰o Ïalost mo-ram trpeti tudi jaz in srajãko mi moãite neprenehoma ssvojimi solzami.’ In mati je sprevidela svojo krivico in je

BESeDAKRANJSKA JEZA

123 

nehala Ïalovati in jokati. Otrok se ji prikaÏe vdrugiã: naglavi je nosil zelen venec, obraz in obleka sta se mu sve-tila kakor sonce. In mati je spoznala, da ji je Bog grehodpustil in je njen otrok v nebesih. Zdaj, mislim, nas neboste sodili tako ostro in boste tudi pili, kolikor se vambo zljubilo.«

Tudi ta spretna zofistika mi ni mogla utolaÏiti neje-volje in me prepriãati. To videã, me ne nadleguje Lojz-ka niã veã z vinom; moj poliã popije boter Andrej. Oãise mi obraãajo na igralce. Za eno mizo so vlekli »Ïupa-na« ali ‰pano po gorenjsko, za drugo so dekleta imalaneko meni neznano igro za orehe in le‰nike, proti sre-di mize so se nekateri partali in na koncu so se ‰tirjebrambovci kvartali. Razen kvartalcev so se ostali svojihiger menda Ïe naveliãali, ãimdalje bolj pogostoma se jesli‰al klic: »Pustimo to! Alo, rihtarja bit, rihtarja!« Inkmalu so vsi pokonci, vsak spravi svoj dobiãek v Ïep,‰pane se zbri‰ejo, z navdu‰enjem se loti dru‰tvo »rihtar-ja«, le kvartopirci sede ‰e za svojo mizo, zamaknjeni vkratkoãasne listke.

V hi‰o pride najmlaj‰a hãi rajne Marijane, triletna Re-zika. Ona ‰e ni razumela in ãutila teÏke izgube sladkemamice. Ali nekak nemir je obhajal tudi njo. Zdi se ji, daleÏi mati predolgo. Obesiv‰i se teti Lojzki za vrat, zaãneprositi: »Oh, tetka, pojdite no zdaj vi budit mamo! JoÏekpravi, da spe, pa sem popoldne Ïe dvakrat pri‰la k njim

BESeDAKRANJSKA JEZA

124 

in jih malo pocukala, pa se niso zbudili, pa sem mislila,da se noãejo nala‰ã oglasiti, da so kaj hudi, pa sem pri-stavila stol in sem jih zaãela boÏati, pa sem rekla: Kajne,mama, da me imate radi, jaz vas imam tudi rada, pavam ne bom veã ubila piskrãka. Mama pa spet niso niãrekli; nisem jih mogla spraviti na noge, morebiti leÏezato tako dolgo, ker so danes tako lepi, ‰e lep‰i kakor vnedeljo. Tetka, kajne, da jih boste predramili vi?«

Teta tolaÏi ubogo dete: »Rezika! Mama so v nebesih,prosijo bogka zate, mami je pri bogku bolje kakor namtukaj, imajo vse, kar hoãejo.«

»Tudi pupe?« — »Tudi.« — »Tudi pape?« — »Tudi.«»Tudi ‰truklje?« — »Tudi, ãe jih hoãejo.« — »Tudi poticoin grozdje?« — »Seveda tudi.« — »Ali bodo prinesli tudimeni kaj potice in grozdja?«

»Mame ne bo nazaj; kadar umrje‰, pojde‰ ti k njim,pa bo‰ imela pri njih, kar bo‰ hotela.« — »Oh, naj noumrjem precej, rada bi jedla potice in grozdja, tako semlaãna.«

Teta gre k mizi, vzame kupico in jo da Reziki. Otrokjo nagne in izpije. Kmalu zaãne dremati in dekla gaodnese v posteljo. V hi‰o pridejo sin in starej‰i hãeri Ma-rijanini. Vsi trije jokajo glasno. Iz bliÏnje kamrice po-gleda stric Bo‰tjan. Pil ga je zase in Ïe veliko ãez potre-bo. Jokajoãim otrokom ãenãa: »Prav je tako, Ïe prav, dajokate. Mater mora vsak ãlovek ljubiti. Ko so umrli moja

BESeDAKRANJSKA JEZA

125 

mati, sem tudi jaz jokal, pa ne zmerom; in tudi vam sene bo ljubilo zmerom. Se boste Ïe spet veselili, kakorsem se jaz. Danes je jok in stok, danes leto bomo imelipa morebiti uk in ples. Moj brat ne bo tako ostal, ne.Dobili boste pisano mater. Kaj me gledate? Saj vas ne bopoÏrla. Jaz pravim, moj brat se bo oÏenil, moj brat, va‰oãe, se tudi mora Ïeniti in takrat se bomo vrteli in vris-kali, da bo letelo kar skozi u‰esa.«

Teta Lojza ustavi pijanca z ostro besedo in mu veli,naj se pobere spat. Bo‰tjan renãi: »âe je taka, pa poj-dem, seve, v tuji hi‰i ne smem niã ukazovati. Naj bo! Pi‰ime v uho, baba, toda poliã ga nesem s sabo.«

Av‰a odide s poliãem na mrvo. V hi‰o pridere cel kupotrok iz sose‰ãine. Nekateri se spravijo h kruhu, veãinapa k vinu in, ko bi trenil, izpraznijo paglavci bokal. Zdajzaãno vpiti: »Slepe mi‰i, slepe mi‰i!«

Lojza se razjezi: »Ne kriãite kakor Ïganjarji, ali ne vi-dite, da bijejo tukaj rihtarja? Kako boste lovili slepe mi‰iv hi‰i? Spravite se v kamro in jo zaprite za seboj!«

Otroci butijo tja.Lojza stopi k meni: »Veste, te igre se bojim pri mrliãu

kakor Ïivega vraga. Moram vam povedati, kaj se je zgo-dilo nedavnaj tam za Savo. Pri mrliãu so ãuli hlapci indekle in so pili, kakor je navada, in so tudi igrali to pa to,nazadnje si izmislijo slepega mi‰a. Ta igra je dosti ne-umna, kajne? Ali mladina jo ima vãasi rada, veste, zato,

BESeDAKRANJSKA JEZA

126 

ker je prilika, da se cuka in trga z babami. Ne bom rek-la, da so tisti za Savo kaj slabega mislili ali delali, primrliãu se boji takega greha vsak. Samo to vem, da so seigrali slepega mi‰a. Prvi je lovil mlad fant, velik ponoã-njak. Zato jih je tudi Bog kaznil in tako, da je groza sli-‰ati! Ko mu zaveÏejo oãi, zaãne, kakor je navada, loviti.âe sli‰i kak ropot ali smeh, brÏ skoãi tja, ali fantje in de-kleta se mu umiãejo, se plazijo in begajo sem ter tja, ne-kateri se mu tudi pribliÏajo in ga sujejo in ‰ãipljejo. Takoso ga draÏili, on pa je hlastal okoli sebe in se zaletavalsem in tam — vse zastonj. Fant se ujezi, neãe veã posta-jati in poslu‰ati ‰uma in smeha, ker vse niã ne pomaga.In srdit zaãne dirjati na vse strani in grabi in grabi in na-zadnje ga zgrabi za roko. Ali pa veste, koga? Mrtvega, kije leÏal na parah.

In mrliã se vzdigne in pravi: ,Dobro, ti si me ujel, zdajsi bom pa zavezal jaz oãi in vas lovil. Ali Ïe zanaprej vammoram povedati, da sem gorak. Kdor bo v‰ãipnil mene,se bo opekel, in kogar bom prijel jaz, ga tudi ne bo treslamrzlica. Na svetu sem odiral reveÏe in prisegal po kri-vem, da jih nisem. Pred ono sodbo se ni mogoãe izgo-varjati; pri vas je lahko, se dela: laÏi — maÏi, pa je krivi-ca kmalu ravna. Tam mi ni pomogel niã moj: laÏi —maÏi! Dejali so me v kotel. Prav hvaleÏen sem vam, daste me priklicali nazaj v Ïivljenje. Zdaj sem ‰e poln isker,sãasoma se bom morda ohladil.’

BESeDAKRANJSKA JEZA

127 

In pogubljeni mrliã si preveÏe oãi, tisti hip zaãne ro-bec goreti. Mrliã zgrabi kos platna, ki je leÏal na postelji,in pravi: ,Ta bo drÏal, ukraden je.’ S tem platnom zakrijeoãi in platno res ni zgorelo. Zdaj zaãne loviti. Igralci‰inejo proti vratom precej, ko je vstal; so mislili pobeg-niti, ali vrata so bila trdo zaklenjena. Zdaj zaãno beÏatisem ter tja, rjoveti, klicati ljudi na pomoã. Ljudje so stalina cesti, ali kriãa ni sli‰al nobeden. âudna in stra‰na igrase je vr‰ila v zaprti hi‰i. Kakor zdivjani so butali ãuvarjisem ter tja in mrliã za njimi. Nekaterega je zgrabil zalase in lasje so kar zacvrli in odgoreli do koÏe. Nekate-rega se je komaj dotaknil z enim prstom, pa mu je nate-kel mehur, dobro pest debel, in je zaãutil po celem Ïivo-tu vroãino, kakor da gaje kdo porinil v razbeljeno peã.Fanta, ki ga je bil ujel, je prijel za uho, in uho se je spe-klo precej. Ko je fant odskoãil, je ostala peãenka mrliãuv roki.

In tako je vsak dobil kako znamenje, razen enega. Tazato ne, ker je bil nedolÏen in se je priporoãal vsak dandevici Mariji. Podobo matere boÏje je nosil zmerom zavratom. In tako se mu ni mogla prigoditi nobena ne-sreãa. Mrliã plane proti temu fantiãku in ga ujame zavrat. Ali — poslu‰ajte ãudo! Tisti hip se zopet zru‰i mrliãmrtev na tla; bil se je dotaknil svete podobe in podobaje njega ubila, nedolÏnega fantiãka pa re‰ila, da ni ãutilne boleãine ne vroãine. Odkar sem zvedela to prigodbo,

BESeDAKRANJSKA JEZA

128 

se vselej stresem od groze in straha, kadar hoãejo ãuvar-ji loviti slepega mi‰a.«

Rihtarja so bili z velikim hrupom in smehom, nekate-ri igralci so bili Ïe vinjeni in so zaãeli govoriti zabavlji-vo in razÏaljivo. Sli‰ali so se neãedni priimki, kletve ingroÏnje. Dva sta hotela oba sedeti v kotu, pa sta vpila inse suvala sem ter tja. »Kot je moj, izbral sem si ga prejkakor ti, razcapanec kova‰ki!« — »Ti pijani pankrt ti! Tibom Ïe pokazal razcapanca! Tvoj kot ne bo tukaj v hi‰i,ampak na gnoju.«

Zaãneta se tepsti, razcapanec vrÏe pankrta izza mizeproti odru, da se mrliã strese. Vsa druÏba skoãi na pre-tepalca, oba sta morala tisti hip zapustiti hi‰o. Ta neredprestra‰i ãuvarje, da odnehajo od rihtarja in se pogovar-jajo nekaj ãasa prav spodobno in tudi o svetih reãeh.Cestnik Ga‰par vzame s police »Îivljenje svetnikov« inbere nekoliko legend. Vsi ga poslu‰ajo z najveãjo paz-ljivostjo in se pomenkovajo potem o branih povestihtako resno in v ãistem kr‰ãanskem duhu, da sem karzijal in strmel in se mi je vrtelo po glavi, ko sem primer-jal to pona‰anje s prej‰njim. Nisem vedel, kaj bi si mislilo teh ãudnih ljudeh.

Dekleta so pela tudi gotovo celo uro mnogo poboÏnihpesmi s prav tihim brenãeãim glasom, da se ni moglosli‰ati na cesto. Po petju ãuvarji vstanejo in obstopijooder, fantje skupaj, dekleta skupaj, in molijo pet oãe-

BESeDAKRANJSKA JEZA

129 

na‰ev za du‰o rajne Marijane. Nazadnje bere zanjo de-klica nekoliko molitev tudi iz bukev. Tej poboÏnosti seje neizreãeno veselila stara Lojza in kar solze jo oblije-jo, ko ji prinese fant goldinar in pravi: »Nate, teta! Tolesmo zbrali ãuvarji in ãuvarice med seboj za ãrno ma‰o,da se bere za zveliãanje va‰e sestre.«

Lojzo vpra‰am, ãe so take bogosluÏne reãi sploh na-vadne, kadar se ãuje pri mrliãu. »O, kaj ‰e! Veãidel samopijo in igrajo. Nas pa Bog ‰e ni popolnoma zapustil, todokoli Ïivi ‰e nekaj po‰tenih fantov in bogabojeãih de-klet, ki radi molijo. Sem Ïe stara, ali videla sem komajdesetkrat, da so pri mrliãu brali in molili.«

Zdaj zaãno popisovati Ïivljenje pokojniãino in na‰te-vati nje brez‰tevilne lepe lastnosti in ãednosti. Vsak jevedel kaj dobrega, kar je bilo drugim ‰e neznano; v ce-lem dru‰tvu se ni nahajal nobeden, da mu ne bi bila po-delila kak dar ali mu postregla in pomogla na kak drugnaãin. Take dobrote so bile nekaterim prvi spomini izotro‰kih let. âuvar Janez je pravil, da pri njem domaniso imeli takrat vrta, pa so se mu stra‰no cedile sline,ko je videl druge jesti jabolka ali ãe‰plje; dostikrat jebridko jokal zaradi svojega pomanjkanja. Enkrat ga sli‰iMarijana, pa se ji smili in dovoli mu, da sme priti vsakojutro na njen vrt in pobrati vse, kar se naleti ponoãi. Ta-krat je imel ravno prve hlaãice in ‰e se spominja, kakogrdo si jih je zamazal s tem sadjem.

BESeDAKRANJSKA JEZA

130 

âuvar Tone je imel kakih pet let, ko je po nesreãi za-davil domaão ovco. Bal se je stra‰no oãetove ‰ibe, jokajeje beÏal od doma. Marijana ga vpra‰a, kaj mu je, in kozve, ga tolaÏi, da bo Ïe ona govorila zanj. Oãe pride izmesta srdit kakor vselej, kadar je imel opraviti s sodboali davkarijo. Pametna Ïena poãaka, dokler se ta jezanekoliko ne ohladi, potem gre k njemu, ga prosi, da najprizanese otroku, ki ni storil kvara nala‰ã, ãe pa Ïe nemore nikakor pozabiti ovce, mu jo bo pa ona plaãala,ker se ji Tonãek smili. To se ve, da se je dal stari kmaluumiriti.

Taki pripetljaji so sicer nevaÏni za druge, ali se jihspominja sladko in hvaleÏno tisti, ki jih je doÏivel. Takose mladina naãasti in nahvali svoje dobre matere Mari-jane in ãuti znova stra‰no Ïejo. More se reãi, da je kupi-ca okoli ne ‰la, ampak letela. Kjer je toliko pivcev, sekmalu zvrne nekoliko bokalov. Lojza jim je bila prines-la iz kleti »bolj‰ega«.

Zdaj se zaãne zahtevati zopet igra. Ali kaka? »Îenitev!Îenitev!« je donelo kakor iz enega grla. Z veselim ‰u-mom se posedajo krog mize, na eni strani fantje, na dru-gi dekleta. »Îenitev« je zares jako prijetna in kratkoãas-na igra. Na kaki svatbi bi gotovo delala veliko veselje nele igralcem, ampak tudi gledalcem, ob takih prilikah nebi imela v sebi tudi prav niã nespodobnega, ali pri mrli-ãu!!!

BESeDAKRANJSKA JEZA

131 

Resna Lojza zaãne godrnjati. âuvar Tone jo tolaÏi:»Teta, ne jezite se! Kaj niste igrali vi nikoli ,Ïenitve’? O,jaz bi stavil, da jo je tudi va‰a rajna sestra, Bog ji daj svojmir in raj! Kakor je ni igrala ona nikomur na sramoto, nedelamo ji tudi mi ne tega. Tudi mi vemo dobro, da seujema slabo smrt in Ïenitev. Ali pri nas je taka navada,da se ne ãuje nikjer brez ,Ïenitve’. In saj si ne misli nihãeniã hudega! Ne Ïenimo se zares, to je le podoba in ‰ala,odpustljiv greh. âe pravimo: hudir, zlod, ‰entaj, tudikolnemo, ali teÏko s tem gotovo ne gre‰imo, ker izgo-varjamo samo nespodobne besede brez Ïelje, da bi kogahudir vzel, in brez misli, da je kdo sam hudir. Taka jetudi s to igro, ala, zaãnimo!«

Lojza prisede k meni in mi toÏi in pripoveduje: »Nimogoãe, odvaditi jih te igre. âe niã drugega, vsaj ,Ïeni-tev’ mora biti pri mrliãu. Nikomur se to ne zdi prav inspodobno in vendar igrajo vsi. Ali, vidite, to je pa res, dase ta grdobija ne sme oãitati samo sedanji mladini; kosem imela deset let, se prav dobro spominjam, da se je,Ïenilo’ tudi Ïe povsod pri mrliãu. ·e huje pa se je gre‰ilov mestu. V mestu so igrali, veste, nekak ,felder’ (Pfän-derspiel), pa so se fantje in dekleta ‰e ku‰evali. Stra‰noje grmelo s priÏnice zoper to nesnago in sli‰im, da seobna‰ajo me‰ãani zdaj veliko po‰teneje pri mrliãu kakorkmetje, da malokje ‰e igrajo kaj in pijo.

BESeDAKRANJSKA JEZA

132 

Pri‰la mi je na misel uboga Katra, prijateljica mojematere. Tudi Katra je enkrat ãula in so naredili tudi takoÏenitev kakor zdaj pri nas. Dobila je za Ïenina sosedo-vega Grega. Grega je dejal Katri: ,Kaj, ko bi pomenilo tokaj resnice? Ve‰, jaz te imam prav iz srca rad, zakaj bi semidva res ne vzela?’ To ji je rekel, seve tako, da niso dru-gi niã sli‰ali. Deklino je pa lahko zmotiti s takimi bese-dami in Katra mu je rekla: ,Jaz sem zadovoljna. âe mehoãe‰ vzeti, bom pa tvoja.’ In ‰e tisto noã ji je dal prstan,pri mrliãu. Tako sta se zaroãila in nista pomislila, da juBog ne more blagosloviti. Star‰i se niso upirali niã, nenjeni ne njegovi. In tako sta postala moÏ in Ïena. Ali no-bena reã se jima ni hotela posreãiti. âe sta kaj kupila aliprodala, vse je bilo v zgubo in na ‰kodo. Karkoli je vse-jal Grega, ni rodilo niã, prav niã, ãe pa je vsejal njegovhlapec, pa vse prav lepo kakor drugim. Ljudje so opazili,da od tiste noãi tudi nista bila veã tako rdeãa kakor prej,ampak bleda kakor mrliã. âez leto Katra rodi, ali otrokje bil mrtev. Grega je ‰el nekam na Hrva‰ko in tam sre-di polja ga je ubila strela. To je stra‰na smrt! âlovek sene utegne skesati grehov, pa nekateri ljudje ‰e pravijo,da ubije strela ne le truplo, ampak tudi du‰o.

Katra je kar omedlela, ko je to zvedela. Popolnoma setudi ni ozdravila nikoli veã. Imela je vero, da jo tepe Bogtako grozovito samo zato, ker se je zaroãila pri mrliãu,iz take Ïenitve da ni moglo priti niã drugega ko nesreãa

BESeDAKRANJSKA JEZA

133 

in smrt. âe je gledala dalj ãasa kakega ãloveka, se ji jezdelo, kakor da je podoben tistemu mrliãu, ‰e moja matiso se ji zdeli podobni in tako vsak. Zato se je zaãela trestikakor mrzliãna, ãe je govorila s kom le ãetrt ure. Nazad-nje in smela videti ‰e drevesa ne in nobene reãi, vse joje spominjalo mrliãa. In revi se je zaãelo me‰ati v glaviin je blodila po vasi od hi‰e do hi‰e in kadar je ugledalaãloveka, je zbeÏala in kriãala: ,Pomagajte, mrliã, mrliã!’âez tri leta je umrla.

To prigodbo vedo vsi fantje in dekleta, ki se tam ,Ïeni-jo’, in vendar jih ni niã strah. Tudi jaz sem igrala to ne-spodobnost, ali odkar vem, kako je bilo s Katro, nikdarveã ne. Mladina se tolaÏi, ãe‰ saj se ne Ïenimo zares; aliBog bi vzel lahko tudi ‰alo za resnico. Toda ljudem sezastonj pridiga, dokler ne skusijo, ne verjamejo.«

Îenitev se je vr‰ila dolgo, veã ko dve uri. Med igro seje tudi ‰e sicer ‰alilo in smejalo. Kupica je marljivo ro-mala okoli mize ali pa tudi ãez mizo od Ïenina do neve-ste. Na svatbi Ïe tako ne sme manjkati vina. Tako se jeigralo in pijanãevalo do belega dne. Ko se razidejo, nimislil noben ãuvar, nobena ãuvarica, koliko sramoto sodelali skoraj celo noã spo‰tovani pokojnici in sebi. — —

âe kdo vpra‰a, kdo je kriv tej stra‰anski surovosti, semora odgovoriti, da slaba odreja. Kdo pa taki odreji? To,prosim bralce, naj uganejo sami.

BESeDAKRANJSKA JEZA

134 

PTlâJI SVAT

Otroke, katerim se ni vedelo za star‰e, je zval pro-sti narod navadno »‰pitalarje«, dasiravno niso do-

hajali iz bolni‰nice. V rejo so jih sprejemali ubogi ljud-je, da dobe nekoliko goldinarjev. Plaãevalo se je zanjeprav slabo, in prav slabo so jih tudi odgajali. Ne da bi jihbili kru‰ni star‰i trpinãili. Bog varuj! Na‰ narod je blage-ga srca do otrok. Hrano in obleko so imeli »pankrti« zdomaão deco enako, to se pravi, veãidel neizreãeno bor-no, bera‰ko, da bog pomagaj! Dostikrat niso izvedeli‰pitalarji nikdar za pravo mater, ‰e bolj poredkoma paza pravega oãeta. Îivotarili in tavali so po svetu kakorizgubljeni in zavrÏeni. Rasti trupla in duha jim ni po-spe‰eval noben blagodaten Ïarek rodbinske ljubezni.Roditelji se niso vãasi ãisto niã brigali zanje, ‰e veselili sose, da so se znebili tega bremena. Vãasi sicer niso zata-jevali prirojenega nagnjenja, ali so se ga pred svetomsramovali. Po svojem zarodu so popra‰evali le skrivaj,podpirali so postranske otroke le po dolgih ovinkih. Da-rovi so prehajali skozi sto tujih rok, dokler niso dospelitistim, katerim so bili namenjeni. Oãetje so bili marsi-kdaj prav premoÏni ljudje, tudi imenitni gospodje, ma-

BESeDAKRANJSKA JEZA

135 

tere pa navadno nesreãnice, ki so pri njih sluÏile in jimdovolile pravico, katero sme Ïenska dovoliti z dobrovestjo samo zakonskemu tovari‰u.

Na Dolenjskem uÏivajo pankrti vsaj to dobroto, ki jeveliko vredna, da jih ljudje ne zaniãujejo. Kadar se otrocimed seboj kaj spro ali stepó, padajo seveda vãasi brid-ke strelice iz neãednih gobãkov na vrstnike ‰pitalarãke.Ali ãe sli‰i take psovke kak odrasli, ni navada, da bi sejim smejal, kakor biva to na Gorenjskem; ãe ne s ‰ibo,vsaj z ostro besedo bo ‰el brez zamude mirit in krotitjeziãne paglavce. Veãkrat sem videl, da je kaka gospo-dinja, ko je dajala sosednjim otrokom jabolk, orehov alidrugih takih darov, poklicala najprej pankrta, ga boÏa-la in velela: »Na, ljubãek! Tebi moram dati najprvemu innajveã. Drugi imajo star‰e, ki zanje skrbe, ti sirotek panima‰ nikogar razen Boga in dobrih ljudi.«

Tej blagosrãnosti se mora pripisovati, da na Dolenj-skem nezakonskih otrok ne tepe tako grozna usoda, ka-kor v drugih deÏelah. Z domaãimi vred rasto zdravo inse razvijajo in razcvetajo, se med njimi in z njimi brati-jo, Ïenijo in moÏe in vãasi prav vrlo in uspe‰no gospo-darijo in gospodinjijo. Nezakonskega rodu jim nihãe neoãita, nihãe ne ‰teje v sramoto. âe je prilika, jih hvalijo‰e bolj kakor svoje: »Onegav JoÏe ni dobil po star‰ih niã,‰e imena ne. Pa kaj za to? Zdaj je moÏ, da malo takih.Obdeluje polje, da noben sosed ne tako.« »Poglejte one-

BESeDAKRANJSKA JEZA

136 

gavo Jero! Ne ve se, ne kje ne od koga se je polegla. De-dec pa se le baha z njo in prav ima. Tako pridne in ra-zumne babnice je ni v celi vasi.«

Za pankrta Marka, ãigar Ïivljenje bom ob kratkemnaãrtal, se po pravici lahko trdi, da je bil najsreãnej‰iãlovek cele soseske, mil in drag Bogu in ljudem. Vas, vkatero ga je zanesla usoda, stoji nekoliko ur pod Novimmestom. Pripeljal ga je tja komaj triletnega neznan, po-staren moÏ. ·el je z njim najprej h gospodu Balasu.Gospod je vzel otroka v naroãje in ga ogledoval vesel inginjen, da so mu stopile solze v oãi. Poslal je po kajÏar-ja Jernejca in ga vpra‰al, ãe ne bi hotel vzeti deãka v rejo.

MoÏ se je praskal za u‰esi, je nekaj premi‰ljal sam terse posvetoval tudi s svojo Ïeno Burgo, ãez pol ure je dalroko in dobil Markca. Mislil si je siromak: »Bolj‰i bodoti mali krajcarji vendarle kakor niã. Svojih nimam, tebesamega bo baba Ïe gle‰tala, ãe ne lahko, pa teÏko. Sãa-soma nama bo‰ pasel kravico in pomagal razkapati edi-no njivico, ki je najina.« Razen plaãe, ki bi dohajala, nevem, ali iz Trsta ali iz Ljubljane, je obljubil Jernejcu gos-pod Balas, da mu bo privrgel vsako leto par gro‰ev tudion, obenem mu je dovolil, da sme po njegovem poljuBurga kaj popleti in popasti, da bo mogel rediti polegãuhe ‰e enega ali dva pra‰iãka.

Jernejec in Burga se nista nikoli pokesala, da sta spre-jela Marka. Dobivala sta vsako leto trideset goldinarjev

BESeDAKRANJSKA JEZA

137 

in vse brez pobotnic in drugih pisarij in sitnosti iz rokgospoda Balasa in, kar je dodal ta ãastiti ãlovekoljub izsvojega Ïepa, je bilo dosti obilnej‰e, kakor sta se nade-jala. Tudi to je bila velika sreãa, da Markec ni bil ne bo-lehen ne razvajen otrok. UÏival je ka‰o, moãnik, krom-pir, riãet in kislino, sploh vse to, kar ona dva, samo da zveliko veãjim tekom in blagoslovom. Rastel je hitro, dase je kar videlo. Lice se mu je smejalo, svetilo in rdelo, daso ga zavidljivo gledale druge matere. V malo mesecihmu je pri‰la v Ïile in mi‰ice tolika moã, da je podrl v hu-dem boju sosedovega sina, ki je bil dopolnil Ïe peto leto.Nagajal je res precej rad, ali to razposajenost mu je pri-zana‰ala potrpeÏljiva Burga brez nevolje, ker ji je bil vvseh reãeh tako pokoren in priden, zraven pa doberkakor du‰a. Jernejcu se je priljubil najbolj s tem, da se ninikoli jokal in kujal. Karkoli je delal, je poklical dete ksebi, nekaj zato, da ga uãi, morda ‰e bolj pa zato, da mukrati ãas s svojimi preprostimi vpra‰anji in opazkami ins svojimi za ãudo duhovitimi odgovori. Rabiti ga jemogel veliko prej, kakor je priãakoval. V ‰estem letu jepasel Ïe kravo in je hi‰i tudi sicer koristil. Ali kako ne —saj je bil Ïe velik in krepak, kakor da ima najmanj sedemlet.

Vse to je blagega Balasa jako veselilo. Fant se mu jetako primilil, da ga je povabil vãasi k sebi, mu dal kos‰truce in mesa in kako pono‰eno obleko, da mu naredi

BESeDAKRANJSKA JEZA

138 

krojaã hlaãe ali janko. Po njegovi Ïelji je zaãel hoditi tudiv ‰olo.

Pravega izuãenega uãitelja paã ni premogla mala sre-nja. Otroke je uãil nekdanji vojak, hromi MatevÏ za takomalo plaão, da ‰e reveÏi niso dosti godrnjali. MatevÏ jebil vesel, da je dobil na leto od vsakega dve, tri petice alipa mesto denarja mernik krompirja, neÏo cviãka ali kakdrug pridelek. Za Marka mu je Balas dajal vsak mesecdvajsetico, zato pa se je hvaleÏni uãitelj tudi najveã znjim ukvarjal.

Vsi ljudje, ki so ga poznali, so se ãudili, kaj je to, danapreduje bistroglavi deãek tako slabo. Ko mine leto, ‰eni poznal vseh ãrk. ·e ãez dve leti je bral tako zmedeno,da ga ni razumel noben poslu‰alec. V ‰olo je hodil cele‰tiri leta brez posebnega uspeha. Zase je bral lahko, aliglasno branje mu je teklo zmerom okorno in nerazloã-no. Hitro in lepo pisati pa se ni mogel navaditi nikakorne, dasiravno se je trudil z njim Balas sam. Souãence jeprekosil samo v raãunih. Sicer pa mu ni ‰la v glavo no-bena ‰olska stvar.

Balasa je to moãno Ïalostilo in jezilo. Ljudje so pravili,da je hotel poslati Marka v vi‰je ‰ole, da postane gos-pod. Zdaj je videl, da ga ‰e za ministranta ne more izu-riti. Fant je ponavljal po cele ure eno samo vrstico, ali sije ni mogel na noben naãin zapomniti.

BESeDAKRANJSKA JEZA

139 

Balas ni bil tercijal; ali zahteval je, da se otroci dobronauãe kr‰ãanski nauk. Velika skrb in nevolja ga je obha-jala, da se je kazal Marko tudi v tej reãi skoraj popolno-ma topega in nezmoÏnega. Kadar je blebetal oãena‰, jeizpustil veãidel kako besedo. Vãasi tudi celo pro‰njo. ·eveãji kriÏ je bil za druge molitve. Danes je vãasi kaj znal,drugi dan mu je izginilo iz spomina vse, da ni mogel nebesedice povedati.

Enkrat ga vpra‰a duhovnik, ko ni vedel ãisto niã od-govoriti: »Koliko je bogov?« — Marko blekne: »Deset!«— Vsa druÏba se zakrohota. — Duhoven pravi: »Povejno, kateri pa so ti bogovi?« — Deãek se odreÏe: »Prva:Veruj v enega samega Boga!«

Otroci so se kajpada jeli tako smejati in rogati, da jemoral za ta dan nehati poduk. ·e ãez petdeset let so pri-povedovali deci in vnukom ta neobiãno abotni odgovorMarkov.

Ljudje so ga sodili preostro v teh reãeh, ker ga nisoprav poznali. Marko se je navadil lahko samo to, kar jevidel in razumel. Moliti pa so ga uãili le temne, skriv-nostne besede in izreke, ne da bi mu razloÏili, kaj pome-nijo. Za prazno ãenãanje pa ni imel glave. Kdo poreãe,da je bilo to zanj sramota in ‰koda? Vse njegovo Ïivlje-nje je sijajno dokazovalo, da je nosil in gojil v srcu zdra-vo klico kr‰ãanske vere. Ni se mu mogla oãitati nobenavelika napaka in hudobija. Ni ne kradel ne lagal, ne za-

BESeDAKRANJSKA JEZA

140 

vidal ne opravljal. Brez dela se ni potepal nikoli z otro-ki. Najraj‰i je ostajal doma pri rejnikih. âe jima ni sto-ril kaj po volji, je opazil to precej sam in dejal: »To nibilo prav, pa ne bodite hudi, drugiã vam bom Ïe boljepostregel.« Tudi sladkosnedec ni bil, ni klatil ne doma-ãega ne tujega sadja. âe je videl leÏati na tleh kako jabol-ko ali kaj drugega, kar mika otroke, je vselej vpra‰al go-spodarja ali kakega drugega domaãina, ãe sme pobrati.Metal se je za ‰alo prav rad, ali premaganega ni nikolisuval in pretepal ali se, kar je ‰e huj‰e, pozneje iz njeganorca delal. Ni draÏil psov niti luãal kamenja kakor dru-gi. âe je kaj imel, je rad dal drugemu, naj ga je prosil aline. Ljudem ni dajal nikoli grdih pridevkov in besed. Ka-dar ga je kdo zmerjal ali kako drugaãe razÏalil, je tokmalu pozabil; nikdar ni koval ma‰ãevanja. V vsem ve-denju je razodeval priljudnost in obenem prijeten po-nos in skoraj neko vite‰tvo.

Njegovo blago, veselo in odkrito srce se je prikupiloljudem tako splo‰no, da ni imel nobenega sovraÏnika nemed vrstniki ne med odraslimi. Vsi fantje so iskali nje-gove tovari‰ije, ker se niso nikjer tako dobro zabavali.Marko se je znal tako lepo in mikavno ‰aliti, peti in pri-povedovati, da bi ga bili cele dni poslu‰ali. Razumel jeizvrstno vse narodne igre svoje okolice in je znal narod-nih povesti in pesem na stotine. Najdalj‰o pripovedko

BESeDAKRANJSKA JEZA

141 

mu je bilo treba le enkrat sli‰ati, pa je ni pozabil nikoliveã.

Îe zarana je zaigrala v njem prav Ïiva pesni‰ka Ïila.Ni se zadovoljil, da pripoveduje dru‰tvu samo to, kar jesli‰al od drugih, ampak je pravljice rad po svoji domi‰-ljiji preobraÏal in spreminjal; tu je kaj odjemal, drugjedodajal, vezal je dve bajki v eno, razvijal iz ene dve, pre-ustvarjal kralje v pastirje, pastirje v kralje, nesreão v sre-ão, zemljo v nebo in tako dalje brez konca in kraja; prav‰egavo je vpletal med delujoãe in trpeãe osebe sebesamega, kakor da bi bil deleÏnik in priãa vseh veselih inÏalostnih, sme‰nih in stra‰nih prigodb, ki jih je razkla-dal. Pesmim je vãasi predrugaãil besede, vãasi pa tudinapev, dajoã jim kakega drugega, dostikrat novega, ki seje rodil v njegovem grlu.

Dolgãas ga ni nikoli nadlegoval, niti ãe je bil sam ssvojo kravico na pa‰i. Poznala in ljubila sta se, da nistamogla drug brez drugega prebiti. Marko je ni nikoliudaril, ni zarjul nikoli nad njo, ampak je ravnal z njovseskozi kakor z milo tovari‰ico svoje usode, jo jespremljal in miloval, boÏal in ãe‰ljal, se prijazno pomen-koval, ji razlagal svoje prigodke, misli in obãutke, ji pre-peval svoje najlep‰e pesmi, se ji smejal, ji ÏviÏgal in ukalin plesal polko. Krotka Ïival je ‰la pred njim brez palice,za njim brez vrvi. âe se ji je za ‰alo skril, ga je kmalupogre‰ala; zaãela se je ozirati, iskati ga in Ïalostno mu-

BESeDAKRANJSKA JEZA

142 

kati. Ta neÏna briga za ãuho je bila gospodarni Burgipoglavitni dokaz, da ga nima cela duhovnija tako vrle-ga deãka, kakor je njen Markec.

Drugi ljudje so ga tudi postavljali na prvo mesto medvrstniki, ali zaradi drugih, veliko krasnej‰ih lastnosti,sosebno zaradi neobiãne ukaÏeljnosti in spretnosti.Marko in mogel ne eno uro mirovati; hotel je vse vide-ti, vse izvedeti, vse poskusiti, navaditi se vsakega posla,dela in rokodelstva. Za vsako delo pa je znal tudi takoprijeti, da se mu je podalo, in vsake reãi se je lotil o pra-vem ãasu in na pravem koncu. Jernejc se mu je le ãudilin je obÏaloval, da ni sin bogatinov, ki bi ga lahko dal kajveã in za bolj‰i stan uãiti. Z njim vred pravim tudi jaz, daje bila zanj in za mnoge rojake grozovita nesreãa, da seniso rodili in odgojili v kaki svobodni in napredni deÏeli,kjer se cenijo talenti bolje in se razvijajo in dozorevajolaglje nego v na‰i stokrat ubogi, zanemarjeni in stepta-ni Sloveniji.

Mi nimamo niã ‰ol za umetnike, niã izobraÏevalnihzavodov za obrtnike in rokodelce. Na‰i mnogobrojni inodliãni samouki zamirajo brez glasu in slave, kakor dabi se ne bili rodili. Vzrok je, ker nimajo ãisto nobene pri-like, da bi se pokazali, izkazali, izurili, koristiti sebi indomovini. Marko je je imel voljo in sposobnost skoraj zavsako umetnijo, za vsako rokodelstvo. Îe v otro‰kih le-tih je ves zamaknjen ogledoval cerkveno uro, oltarje,

BESeDAKRANJSKA JEZA

143 

slike in podobe, in je posku‰al sam narediti vse te in takereãi. Kadar je potreboval Jernejec ãevljarja ali krojaãa, jestal deãek cele ure pri njih in pazil natanko, kako dela-ta, ãemu imata to in to orodje in kako ga rabita. ·e boljga je mikala mizarjeva in kljuãarjeva delavnica. âe jekoliãkaj utegnil, je priskakljal k njima, da se seznani znjunim trudom, naãinom in uspehi. Oba sta rekla, da biga lahko rabila z veliko koristjo za pomoãnika; in takratje bil dopolnil komaj petnajsto leto.

Toliko praktiãne umnosti in iznajdenosti je fant razo-deval Ïe v tej zgodnji dobi, ko ‰e ni dozorel prav za mla-deniãa. Ali njemu Ïalibog ni bilo usojeno, da postanesloveã umetnik ali mojster. Za zdaj in ‰e dolgo potem gaje hranilo skromno pastirsko Ïivljenje. Sreãa zanj, da semu ni pristudilo. Doma je pasel preljubo ãuho, jesenskiãas je gonil z drugimi vred pra‰iãe na goro v bukovje.Vãasi se je zbralo v tej odljudni go‰ãi veã ko petdesetpastirjev in pastiric. Iger in veselic se tolikemu dru‰tvuni moglo zmanjkati. Mnogi so prinesli od doma vina.Marko ga je dobil le malokdaj kako merico, ali bi ga billahko pil, kolikor bi hotel pri drugih, toda ni maral; bilje preponosen, da bi visel drugim za brado. âe mu jepodal kdo ãutaro, je enkrat srknil, rekel: »Bog plati« indal posodo nazaj.

Tako moÏato se ni obna‰al noben fant revnih star‰ev,nikar kak ‰pitalarãek. Drugi pastirji so se vãasi grdo

BESeDAKRANJSKA JEZA

144 

upijanili. Takrat je pazil Marko brez jeze tudi na njiho-ve prasce. Ni se bilo ravno bati, da bi se Ïival zgubila. Alibrez nevarnosti se ni paslo, ker se vlaãijo po teh gorahradi volkovi. Neko leto je trta obrodila posebno dobro,pastirji so dobivali od nespametnih gospodarjev vsak potri in tudi po ‰tiri merice vina na dan! Ni ãudo, da somislile zme‰ane glave le na burke in porednosti.

Marko pusti kmalu tovari‰ijo in gre za prasci, ki so sebili zapodili v oddaljeno sotesko. Îe od daleã je zagledalvolka. Zver se, ne mené se zanj, plazi tiho in potuhnje-no med nizkim grmovjem proti dvema mladina prasce-ma, ki sta se bila odloãila od ãrede. Marko zaãne vpiti,volk se ozre, ali se ne prepla‰i. Marko zavihti sekiro,svoje edino oroÏje, in jo zaÏene z vso moãjo v volka. Ra-njena zver zatuli stra‰no, pusti prasce in plane proti nje-mu. Ko blisk ‰ine na bukev in kliãe na vse grlo tovari‰ena pomoã. âez ãetrt ure pridejo pastirji, naskoãijo nakrvaveão grdobo s psi, koli in sekirami. V petih minutahleÏi pred njimi razbita, razmesarjena, mrtva. Njihovazanikrnost je bila tako neskonãna, da ‰e psov niso bilipustili pri ãredi. Obvaroval jo je velike ‰kode edini Mar-ko. S tem slavnim ãinom si je pridobil prva‰tvo med pa-stirji, tudi starej‰i druÏabniki so ga priznali brez zavistiza vodnika ãredi in za ravnatelja vseh pastirskih veselicin opravil. Pod takim vodstvom so hrustali prasci breznevarnosti svoje bukvice.

BESeDAKRANJSKA JEZA

145 

Ta pripetljaj je Marku dobro posluÏil. Jernejec in Bur-ga sta mu naglo umrla drug za drugim, oba brez oporo-ke. Njuna koliba je pri‰la v last sorodnikom, ubogi de-ãek seveda ni dobil ne krajcarja. Imel je komaj trinajstlet.

V tej dobi je bogme dosti bridko, ãe pahnejo ãlovekana cesto. Domaãa vrata se mu zapirajo, tuja pa se murada ne odpirajo. Siroti priskoãi v pomoã tudi to potdobrotljivi gospod Balas. Skliãe vse gospodarje, jim raz-loÏi temeljito, kako koristno bi bilo za vse, da si najmoza vso vas samo enega pastirja in za ãrednika jim nasve-tuje Marka. Drugi otroci bodo lahko doma kaj delali, sene bodo pohuj‰evali in uãili lenobe na pa‰i. âe sprejmoza govedarja vrlega Marka, se jim ne bo treba bati niã zaÏivino. âuval jo bo bolje kakor domaãi. Deãek je sicer ‰eprav mlad, skoraj otrok, ali je jako moãan in spreten,obenem pa skrben in zvest, da si bolj‰ega pastirja nemorejo Ïeleti. V bukovju je dokazal, da ga ni strah vol-ka, ali je tudi dokazal, da je kos tudi zveri, ki je desetkrathuj‰a od volka — vinski zmotnjavi. Sose‰ãani privolijo vnasvet Balasov brez obilnega ugovarjanja; njegove be-sede so se jim zdele popolnoma pametne in neovrÏne.SluÏbeno pogodbo naredi sam Balas in srenjãani inMarko jo sprejmo.

Glavna doloãila so bila tale: Ker bo sluÏil vsem, mubodo skrbeli za hrano vsi, vsak dan druga hi‰a po vrsti.

BESeDAKRANJSKA JEZA

146 

Ob nedeljah in praznikih bo hodil k Balasu. Pri njem boimel shranjeno tudi svojo skrinjo. Obleko mu bo na-pravljala soseska: moÏje bodo zvrgli, kar pride na vsake-ga, in prinesli denar Balasu, iz njegovih rok bosta preje-mala plaão ãevljar in krojaã. V denarju mu bo dajalavsaka hi‰a na leto dve stari petici. Jed in stanovanje boimel po vseh hi‰ah tudi pozimi in sploh vse tiste dni, kose ne bo gnala Ïivina na pa‰o, ali s tem pogojem, da bomoral pomagati delati. Za pobolj‰ek bo dobival vsakdan, poleti in pozimi, merico vina. Kadar ne bo pasel inbi rad ostal pri enem gospodarju po veã dni zaporedo-ma, mu ne sme nihãe braniti, ali za te dni drugi gospo-darji niso zavezani in dolÏni, dajati mu hrano.

S to originalno, starooãakovsko pogodbo se je Markona svoje veliko veselje znebil dosedanje podloÏnosti;dosegel je svoje prve pravice, postal sam svoj, gospodarvsega ãasa, ki mu je preostajal po dovr‰enju prevzetihdolÏnosti. âe bi mu bil dal kdo gra‰ãino, ne bi ga bilatako veselila, kakor ta nova svobodica, ta pohlevnasrenjska sluÏbica. Imel bo, velela mu je domi‰ljija, za-dosti vsega, karkoli potrebuje, zraven pa ‰e gotovo pla-ãilo v svetlih srebrnih peticah! Pastirski posli so se muzdeli tako prijetni in lahki, da bi se jih bil lotil rad brezplaãe za najbornej‰o hrano in dve, tri cape. Kar srce muje poskakovalo in se smejalo od radosti, ko je pomislil na

BESeDAKRANJSKA JEZA

147 

velikansko ãredo, katero bo pasel, veã ko ‰tirideset kravin volov!

Za pastirskega tovari‰a si je Marko zdaj izbral svoje-ga starega prijatelja, Balasovega âuvaja. S tem moãnimin zvestim psom se ni bal ne tatov ne zveri. V starosti jedostikrat povedal, da so mu tekla v srenjski sluÏbi naj-sreãnej‰a leta njegovega Ïivljenja. In to se mu lahko ver-jame, kajti bil je takrat zdrav in zelen, mlad in lep, brezskrbi, samostalen, obenem pa Ïiva in prebrisana glava,da ga ni nikoli stiskala misel, kako bi si kratil in sladilsvoje samovanje na tako oddaljenem in odljudnem pa‰-niku. Vsak dan mu je rodil nove osnove, vsaka ura mudona‰ala nova opravila, nove trude in nove sladkosti.

Dolenjski pokrajini dajejo prijetnost in draÏest njenihribi in bregovi, dolinice in tokave, vinogradi in dobra-ve, z eno besedo, njene brez‰tevilne razliãnosti. Vsakkraj ima svoj zrak, svoj znaãaj, svoje ljudstvo, svojeugodnosti in neugodnosti. Ta ãarobna izpremenljivostspremlja tudi Krko od njenega izvira do Novega mestain ‰e dve, tri ure niÏe. Pod Belo cerkvijo pa se ta podo-ba hitro gubi, bregovi kaÏejo novo, bolj velikansko lice.Gore odstopajo od obeh strani dalje in dalje, Krka teãepoãasno in mogoãno skozi prostrane ravnine. Tod se ‰iriKrakovo, tod ·entjernejsko in Kr‰ko polje.

Velik kos te blagoslovljene zemlje je skrbno obdelanv rodovitne njive. Poleg njih in med njimi pa ‰ume ko-

BESeDAKRANJSKA JEZA

148 

‰ati gozdi in logi in se zelené skoraj nepregledni travni-ki: dolenjske savane in prerije. Ti travniki se dele na soã-ne ko‰enine in bolj puste, itak prekoristne pa‰nike. Nadnjimi se vrte in pode gosti roji dolgoãasnih kavk, po njihpa lazi, mrgoli in skaãe brez ‰tevila kobilic in vsakovrst-nega mrãesa. Velike vasi ostajajo bolj na strani med po-ljem, po dobravah in tratah se vidi le tu pa tam kakomalo selce, kaka samotna kolibica.

Tukaj ni doma siroma‰tvo. Pridni kmet ne strada nekruha ne mleka in mesa; bogatí ga polje, ‰e bolj izdatnopa Ïivinoreja, ne oziraje se na razne druge prihodke, kiprihajajo nekaterim iz prekrasnih vinskih goric, drugimiz sadja, kupãije, voÏnje itd. Veliki pa‰nik, kamor je za-ganjal svojo ãredo na‰ prijatelj Marko, leÏi prav ob Krki.Dejali so mu Melnik, toje »mejnik«. To ime je dobil odogromnega kamna, ki je bil nanj zavaljen v znamenjeneke stare, ali Ïe zdavnaj pozabljene in zanemarjenemeje. Po sredi Melnika je raslo bohotno grmovje, kate-ro so imenovali Seã, kar pomeni Ïivo mejo. Med njim inKrko je ostajalo kakih deset seÏnjev prazne trate, ki jezdruÏevala obe polovici Melnika. Na drugem koncu je‰la Seã daleã proti vasi do prastare, ãrne bajte.

Ta koãa je slabo slovela; popotniki so se je radi ogiba-li. Ne da bi bili stanovali v njej kaki tatovi ali kaka dru-ga malopridna drhal. Njen zadnji gospodar je bil prav

BESeDAKRANJSKA JEZA

149 

po‰ten, celo jako bogosluÏen moÏ. Polovico svojega pre-moÏenja je zapustil za cerkvene potrebe in ma‰e.

Po njegovi smrti je kupila hi‰o samica Meta, ki si jeprisluÏila denar kot dekla in gosposka kuharica. Gospo-du Balasu je stregla tri ali ‰tiri leta in dobivala od njegamastno plaão. To ãastno in dobro sluÏbo je morala pus-titi, ne zaradi starosti — imela je komaj ‰tirideset let —ampak zbog oteklih in hromih nog. Ko si je kupila do-maãijo, je Ïivela na Melniku mirno in zadovoljno Ïe ka-kih deset ali enajst let. K hi‰i je spadala polovica kmetije,velik zelnik in lep, ali zanemarjen vrt. Da je laglje gospo-darila, je vzela k sebi svoje tri sestre, stare samice, ki sose prej potikale po kmeãkih sluÏbah in si niso mogle do-sti prihraniti. Vsem sestram je tedaj dobro do‰lo toskupno Ïivljenje. Med sabo so se tudi ljubile, zato so ob-delovale kmetijo z veseljem in uspehom, dasiravno s te-Ïavo. Redile so dva vola, dve kravi, po deset prascev inovac, tudi njive niso bile izorane, pognojene in opleteniã slabej‰e od drugih kmeãkih.

Ta sreãa ni ostala Meti zvesta. V dveh letih ji je pobra-la vse tri sestre smrt in v viharni noãi so prilomastili vhi‰o cigani in ji odnesli vso gotovino in veliko blaga. Pri-druÏila se ji je zdaj stara prijateljica Ur‰a z nezakonskohãerjo Tinico, ki je bila ‰e otrok. Kmalu ji vzame smrttudi Ur‰o. Druge tovari‰ice ni hotela veã iskati, z maloTinico pa ni mogla gospodinjiti. Dala je vse polje v na-

BESeDAKRANJSKA JEZA

150 

jem, Ïivino je prodala, razen krave in dveh ovac, zelnikin vrt je obdrÏala zase. Od najem‰ãine sta Ïiveli ona insirota lahko in tembolj brez skrbi, ker so jo odrajtovalinajemniki veãidel v pridelkih, za katere ne tare kmetatako kakor za denar. Ali dela jim je ‰e zmerom ostajalotoliko, da nista utegnili dosti posedati in postavati.

Ljudem se je zdelo grozno ãudno, da Mete ni strahÏiveti v taki samoti. Dobila je najprej pridevek »pu‰ãav-nica«, kmalu pa tudi »coprnica«, in ne brez vzroka. ·erazumni moÏje, ki niso verjeli nobeni vraÏi, so trdili res-no in soglasno, da na Melniku stra‰i. Nekateri so deja-li, da priseÏejo na to, ãe je treba. Videli so ponoãi predMetino hi‰o plesati razmr‰ene babe z goreãimi metlami.Vãasi je prikorakal proti ãloveku velikanski snop, ki seje glasil. To so va‰ãani Ïe od nekdaj vedeli, kadar romakaka omoÏena coprnica na Klek, da pusti pri moÏu mes-to sebe otep ‰kompe, ali nikdar niso prej sli‰ali, da biotepi tudi hodili, jeãali in tulili. Ni se moglo dvomiti, dase prikazujejo na Melniku strahovi nove vrste, velikogroznej‰i od dosedanjih. Najveãje ãudo pa je bilo to, daje na Metinem vrtu vãasi klenkalo kakor umirajoãemu.Noben ãlovek ni mogel reãi, da je to le dozdevanje alizmota, kajti tanki glas zvona se je nekaterikrat prav do-bro sli‰al tja do vozne ceste, da so stopali ljudem karlasje pokonci. Razen kakega pijanca ali predrznega vla-

BESeDAKRANJSKA JEZA

151 

ãugarja se ni drznila Ïiva du‰a popotovati o polnoãnemãasu po tej nevarni plani.

Marko je ãul sto in stokrat take basni, zato mu ne mo-remo zameriti, da se je bal Mete Ïe zanaprej, dasiravnoga je bilo sram, to povedati. Ko je gnal goveda prvikratmimo ãrne kolibe na Melnik, se je oziral plaho na vsestrani in se ves zganil, ko mu pride baba nasproti. Alikmalu se zopet ojunaãi. Meta ga ogovori prav prijazno,izpra‰uje razne reãi, se mu muza, ga prijemlje za roko inmu gleda v oãi tako milo in prisrãno, da mu izgine vsa-ka sled strahu. Ko ga prosi, da bi pasel tudi njeno ãuho,privoli precej in radost se mu ‰e poveãa, ko mu poda kospotice in veliko dvajsetico. Zaãel se je sam v sebi pravÏivo sramovati, da je verjel ljudskim ãenãam. Niti rajn-ka Burga se mu ni zdela tako ljubezniva kakor ta raz-vpita starka. Videlo se mu je pri njej tako kratkoãasno inprijetno, da bi jo bil le gledal in se z njo menil in ‰alil.

Govoril je z njo na vsa usta ‰e nekoliko laglje kakor zdrugimi ljudmi. Kolikor veãkrat se je z njo se‰el, kolikordalje je z njo obãeval, kolikor bolj jo je spoznaval, toli-ko bolj se je v njem utrdilo dobro mnenje o njej, tolikobolj je hrepenel po njenem dru‰tvu, toliko bolj jo spo-‰toval in ljubil. Jako ga je veselilo, ko se je prepriãal, daga ima tako neizreãeno rada. Kadarkoli je prignal, ga jeãakala pred vrati in ga radostno pozdravila kot tovari‰asvoje samote. Vselej se je nekoliko minut z njim pomen-

BESeDAKRANJSKA JEZA

152 

kovala, ga hvalila, mu gladila lase, ga boÏala, ga gleda-la tako zamaknjeno in se mu smehljala tako sladko, dase mu je kar srce topilo od neznanih obãutkov, ki so gaogrevali.

Ali pustimo za zdaj coprnico pri miru in poglejmo, kajje delal Marko na Melniku. Kraj se mu je zdel prav ugo-den in prijazen. Ko ga je dobro ogledal in prehodil, jezaãel modrovati: »Na tem kamnu bom sedel, kadar bomjedel svoj kruhek in praznil svojo ãutarico. Kadar se mibo ljubilo, si bom pekel zraven njega svoj krompirãek.Hvala tistemu, ki je zasadil Seã. Za njo se bomo hladiliprekrasno jaz, moje kravice in moji voliãki. Onile okro-gli griãek na levi se kaj lepo poda mojemu pa‰niku. Znjega bom videl vsako Ïivinãe in pazil, da mi ne zablo-di kam. Téle jame in luÏe mi niso v‰eã, Ïabe in skuki mipojo pregrdo v njih; moral jih bom odpeljati v Krko inoãistiti. Ti, Krka, si velika in debela vodica, ali ne bojimose ni tebe. Breg se ti zniÏuje prav polagoma, in to je do-bro; kravice in voliãki te bodo hodili pit brez truda innevarnosti. Kak poÏirek bo‰ dala blagovoljno tudi meni.Oh, stezica, ti se mi pa vije‰ grozno krivo in neumno!âakaj, te bom Ïe poravnal. Pa kaj bi se hudil nate, sajimam ‰iroko cesto, da se bom lahko gibal in sukal. Ti,zeleni pa‰niãek, bo‰ odslej moja cesta, moja vas in hi‰a,moj bratec in sestrica, moj prijatelj in nerazdruÏen paj-da‰. Bog daj tebi in meni svoj blagoslov.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

153 

Tako dobrega ãrednika se je Ïivina hitro privadila.Domaãi fantje so jo tepli in biãali, jo drvili s kamni inkrepelci, se nad njo zadirali in jo preganjali sem ter tja,da je morala izgubiti ‰e tisto mrvico pameti, ki ji jo jenarava podelila. Marko pa dela zdaj z njo tako krotko,po kr‰ãansko. Kakor ni nikoli udaril Jernejãeve ãuhe, nirabil palice niti na Melniku. Zdaj je stopil k eni Ïivali,zdaj k drugi, tolaÏil in ãehljal je vsako, milil in dobrikalse vsaki. Toliko razuma ima tudi Ïival, da spozna kma-lu svojega prijatelja. Kako toÏno je Ïivela prej, kako pri-jetno se pase zdaj v svoji svobodi pod oblastjo usmilje-nega Marka! Ta razloãek je bil ogromen in je neizreãe-no dobro del Ïivini. Prva dva meseca je trpel ãrednikprav veliko s svojimi kravicami in voliãki, kajti dobil jevse zbegane in zdivjane. Ko pa opazijo novo gospodar-stvo, mu zaãno izkazovati radovoljno posluh in pokor-‰ãino. Sosebno kravice so se dale Marku kmalu boÏati inga jele oblizovati v znamenje svoje prijaznosti in hvaleÏ-nosti. Pobodla ga ni Ïe prvo leto nobena. Pozneje si jeãredo tako ukrotil in privadil, kakor da pase sama jag-njeta. Na prostornem travniku se je Ïivina po svoji vo-lji sprehajala in krmila, nadziranje ni prizadejalo Mar-ku veliko truda in nadlege.

Ostajalo mu je ‰e dovolj ãasa za razne druge opravke.Teh je imel zmerom na kupe. Najprej se je lotil smrad-nih mlak. Kjerkoli se je dalo, je prekopal v Krko jarek in

BESeDAKRANJSKA JEZA

154 

je posu‰il na tak naãin veã velikih mlakuÏ v prav krat-kem ãasu brez teÏave. V hladu goste Seãi se je poãivaloo lepem vremenu prav prijetno, ali za deÏ ni dajalogrmovje dosti zavetja. Fant si je znal pomagati. Prineselje s sabo balto in si je izsekal v ‰iroki meji liãen ‰otor.Streho je spletel iz tankih vej in jo pokril z deskami. Na-redil je celo vratca, ki so se dala prav trdno zapreti. Ka-dar je smuknil v ‰otor in se zaprl, ga ni doletela ob naj-huj‰i plohi ne ena kaplja. Ob vedrem vremenu je navad-no sedel na griãku in se oziral po ãredi, zraven pa ukal,ÏviÏgal, prepeval in izdeloval kako podobo ali igraão.Okoli njega pa se je ‰etal in polegal verni âuvaj, ki jepozabil Balasa in se primiloval in prikupoval na sto na-ãinov svojemu novemu gospodu. Marko se je pa tudibrigal za prijazno Ïival, deleã z njo vsak zaloÏek. Kadarje prijel od Balasa ali Mete kako klobaso ali kos ‰truce inpotice, se ni mastil nikoli sam.

Prazni hribãek, ki ga je gledal vsak dan, se mu je zdelkmalu preveã pust in otoÏen. Îe prvo spomlad je jel po-sajati po njem razna drevesca in zeli, v dveh letih ga jeobsejal in obsadil vsega okoli in okoli od vrha do tal inpustil nanj samo ozko stezico zase in za âuvaja. Gomilaje dobila prav ljubko lice, krasno zelena in ko‰ata je raz-veseljevala vsakega potnika. Poleg krepkih hrastiãev so‰trlele ‰ibke smreãice, bolj proti vrhu so se zibali gabrã-ki, bukvice in divje hru‰ice. Holmec je opletala z ene

BESeDAKRANJSKA JEZA

155 

strani pernata vinika, z druge trta zelenega br‰lina. Pravvsaka rastlina se paã ni prijela. Na veliko Ïalost Markuje usahnil br‰lin, tem bohotneje pa je uspeval mestonjega hmelj.

Vselej, kadar se je kaj posu‰ilo ali ‰e pognati ni moglo,je skrbel Marko za nov zasad, ki se je bolje prilegal tejplanoti in prsti. Med drevesci so cvetele jagode, se po-maljale mile vijolice, so ‰ibali iz tal pomladni jugovãki,so majali s ãudnimi glavicami zvonãki in ‰marnice, sorasle ‰e mnoge druge biline in cvetlice prerazliãnegaduha in barve. Na tako ozalj‰anem griãku se je dalo pa-ziti, peti in rezljati vse drugaãe sladko in z voljo kakor naprej‰nji pu‰ãobi.

Te prijetnosti je hotel uÏivati Marko zloÏno, zato si jenaredil na vrhu majhno klopco, da je lahko sedel. To serazume samo ob sebi, da je prebrisani deãek tudi dobroogradil svoj gaj, da mu ga ne popase in potepta kakoÏivinãe. Razne veselice je imela zanj tudi Krka. Od kon-ca se je le umival v njej, sãasoma je zagazil globoãe inposkusil plavati. V poldrugem mesecu je Ïe ‰trkal in ‰vi-gal po vodi kakor riba — riba, ki ga je tako neskonãnomikala, da so se mu kar sline pocedile, kadar je ugledalkatero. Stojeã na tanki veji kakega viseãega drevesa, jeprivabil marsikatero ‰ãuko na svoj trnek in jo nesel go-spodu Balasu, ki mu jo je vselej prav dobro plaãal.

BESeDAKRANJSKA JEZA

156 

V Seãi je vse mrgolelo vsakovrstnih ptiãkov. Marko jeÏe odnekdaj ljubil te neÏne stvarce in njihovo gostole-nje; ni jim razmetaval nikoli gnezd, ni jim jemal jajãkovali mladiãkov niti ni lovil, trpinãil in moril starih.

Kaj rad in dobro pa je posnemal njihovo petje. Izurilse je v tem tako dovr‰eno, da ‰e kak ptiãar ne bi bil lah-ko razloãil njegovega glasu od ‰krjanãevega, siniãjega alikosovega. Ali to so znali tudi nekateri drugi fantje in nibilo tedaj niã posebnega. Marko pa je dosegel takoumetnost, kakr‰ne ni razumel noben ãlovek v tej du-hovniji. Nauãil se je namreã po dolgih vajah opona‰atisladke harmonije slavãkove. Radi te nenavadne mojstri-je je prejel dosti gro‰ev od Balasa in njegovih gostov,katerim je dostikrat v nedeljo popoldne prepeval poslavãevo. Kakor Dolenjci sploh, je gorel za godbo tudiMarko. Godci sodijo po njegovi misli med najsreãnej‰eljudi na svetu, ker si lahko zmerom sami delajo kratekãas in tedaj ne trebajo iskati drugje zabave.

Vrb je raslo dosti ob vodi. Marko si je torej kmalu na-redil celo zalogo pi‰ãalk. Prve so bile proste, navadne,ker se je drÏal tujih zgledov. Ali on je bil vajen dalje mis-liti, zvr‰evati se in napredovati. Po glavi mu blodi: »Kaj,ko bi se dalo napraviti kako umetnej‰e glasbilo, ãe neãisto godãevsko, vsaj tako, ki bi bilo godãevskemu neko-liko podobno v moãi in blagoglasju?« Premi‰ljuje, zare-zuje, posku‰a, dolgo brez uspeha, ali ker ne odneha, se

BESeDAKRANJSKA JEZA

157 

mu nazadnje vendarle posreãi. Izna‰el je pi‰ãalko novevrste z raznimi dirami in zatiki, ki je dajala tako poln inzvoneã glas, da je Marko kar strmel. Sedeã na svoji klop-ci, je godel po cele ure na novo pi‰ãalko. Donela je takosilno, da se je razlegalo tja do Mete. Kadarkoli je starkazaãula to mogoãno sviranje, je pri‰la na mostovÏ in jeposlu‰ala s solznimi oãmi dostikrat do konca. Tako jepreteklo ãredniku prvo leto sluÏbe v kratkoãasnicah inzabavah, ki so bile zanj vse enako mikavne, nekatere pazraven tega koristne in dobitne. Va‰ãani so bili z njimtako zadovoljni, da so mu dali premoÏnej‰i ‰e veã plaãi-la, nego je bilo uganjeno. Vsi so govorili, ãe ostane prinjih, da si ne bodo iskali nikoli drugega pastirja.

Ali hvalili so ga tudi z dobrim razlogom. Îivina se jimje na pa‰i zlep‰ala in odebelila, da niso imeli ‰e nikolitake. Borne petice si je fant po‰teno zasluÏil. Razen tegani godrnjal za nobeno reã na nobenega gospodarja ka-kor drugi sluÏabniki. UÏival je zadovoljno in v slast tudineteãno in vãasi skoraj gnusno hrano. Krompir je bil do-stikrat na pol gnil, kruh trd in plesniv, jed sploh maloslana in slabo zabeljena. Noben hlapec ne bi bil prebilob tej hrani. Marko je molãal, dobro vedoã, da revnikmetje sami nimajo niã bolj‰ega.

V tem je ostal vedno enak, zmeren, trezen, neizbir-ãen, z vsem zadovoljen je bil v devetnajstem kakor v ‰ti-rinajstem letu, v starosti kakor v mladosti. Ob nedeljah

BESeDAKRANJSKA JEZA

158 

in praznikih se je rad nosil prav lepo; omislil si je sãaso-ma kastorov klobuk, kratke irhaste, zraven pa tudi svet-le suknene hlaãe, dragoceno janko, veã svilnatih robcevin pavolnatih srajc. Za delovno opravo ni trosil veliko,imel je rad tudi grobo in garavo, samo da je bila trdna intrpeÏna. âe se mu je razparal ãevelj ali obleka, ni klicalprecej ãevljarja ali krojaãa, ampak si je pomagal sam, sajje znal rabiti oboje, ‰ilo in ‰ivanko. Tudi zaplato si je na-vadno sam pri‰il. Plaãa res da ni bila sijajna, ali ker nizapravil ne krajcarja na vino in drugo potrato, si je lahkovsako leto prihranil polovico, dasiravno ga je nedeljskaoprava drago stala. Vendar se ne sme prezreti, da brezobilnih darov Balasovih ne bi bil tako lahko zdelaval.

Zimski ãas mu je ugrabil marsikatero ugodnost, alinikoli se mu ni toÏilo, ker je imel opravil in naukov zme-rom ãez glavo. Iz hi‰e v hi‰o ni rad pohajkoval, pa niti nipotreboval. Mnogo srenjãanov ga je vabilo in prosilo, daostane pri njih cel mesec ali dokler hoãe. Marko ni jedelnikjer kruha zastonj. Razumel je izvrstno vsak kmeãkiposel, zraven pa mu ni bilo dano, da bi postajal in leno-bo pasel. Najraj‰i je prebival pri kljuãarju in mizarju.Dajala sta mu dosti bolj‰o hrano od drugih in vina toli-ko, da ga ni mogel popiti.

Ali k njima ni zahajal zato, da dobro je in pije, ampakda se nauãi kaj novega. Vsako nedeljo je popotoval veãko uro daleã k samouku, ki je izdeloval oroÏje. Z njim se

BESeDAKRANJSKA JEZA

159 

je ne le seznanil, ampak tudi prav prisrãno sprijaznil.Pu‰kar je kmalu trdil, da ga bo dejal Marko v ko‰. Komajda je pregledal desetkrat njegove izdelke, Ïe je znal sko-raj ravno toliko kakor mojster.

Da je jako rad opazoval ure, sem Ïe povedal. Cerkve-no uro je poznal popolnoma od zunaj in znotraj, on joje navadno tudi navijal. Bila se je nekaj pohabila, zatopo‰lje Ïupnik po mestnega urarja in povabi Marka, najpride gledat popravljanje. Njegov namen je bil, da izu-ri njega za popravljaãa, kajti res je bilo sitno, klicati zavsak kvar iz take daljave urarja. Bil je preverjen, da se boÏenialni fant kmalu nauãil — in ni se motil. Mestni moj-ster je spravil v red tudi dve Ïepni uri Balasovi. Tudi tagospod ga je povabil, da pride opazovat in se vadit.Marko ni prezrl najmanj‰e stvarce, neprenehoma je po-pra‰eval, ãemu sluÏi in kako se nareja in popravlja tokolesce, to peresce ali kaj drugega takega. Mojster je ob-‰el zaradi ur ‰e veã drugih vasi. Marko ga je spremljalpovsod. âasa je imel za to dosti, kajti sluÏbena pogod-ba ga ni vezala na nobeno hi‰o in sluÏbo tiste mesece,ko je prenehala pa‰a.

âe se je napotil proã iz vasi, se ve, da je moral Ïivetiob svojem. Ali to ga ni brigalo. Kadar je hotel videti kajnovega in se navaditi, je malo maral, ãe jé kaj kuhane-ga ali niã. Kupil si je za gro‰ kruha, napil se na vodnja-ku vode in Ïelodec je prejel svoj del. Veãjih filozofov ni

BESeDAKRANJSKA JEZA

160 

na svetu, nego so pravi samouki. To zimo se urarstva ni‰e nauãil, niti sledeão ne, ali tretjo je bil Ïe toliko izur-jen, da je lahko sam popravil cerkveno uro.

Balas ga vpra‰a enkrat: »Marko, kaj pravi‰, ali bi mimogel kaj pomoãi? Glej, moja Ïepna ura mi Ïe spet na-gaja.« Fant odgovori: »âe se ne bojite zanjo, dajte josem, bom poskusil.« Dovr‰il je takrat ravno ‰estnajstoleto. Balas premi‰ljuje, sumi in dvomi, nazadnje veli: »E,tu jo ima‰. âe mi jo potare‰, naj se pes obesi.«

Marko se zaklene, usede, razdene uro, jo oãisti zomelcem in pregleduje. Nadloga je sedela v kolescu. Zmalim trudom ji pride v okom in ãez dobro uro je po-pravilo dogotovljeno. Balas je bil popolnoma zadovo-ljen. Ura mu je tekla odslej, kar se prej ‰e nikoli ni zgo-dilo, dve leti brez pomote. Odslej ni potreboval veãmestnega mojstra.

Z vrstniki je Marko zmerom rad obãeval, ‰e raj‰i paoni z njim. Na samotnem pa‰niku se mu je domi‰ljija ‰eÏiveje razvnela in se obogatila z novimi podobami, ãutiin ideali. Kadar se je vrnil nazaj v tovari‰ijo, je pripove-doval bajke in pravljice ‰e veliko bolj zanimivo, slano in‰aljivo nego prej‰nje ãase. ·e bolj znamenito se mu jeugladilo in okrepãalo grlo za petje. Nekateri menijo, damorajo biti praktiãni ljudje v dru‰tvu suhoparni, dol-goãasni pusteÏi. To pa ni resnica. Îe pri nas na Slovens-kem, ‰e bolj pa v blaÏeni Rusiji se odlikujejo prav obrt-

BESeDAKRANJSKA JEZA

161 

niki najbolj z ognjeno fantazijo, ‰egavostjo in domisel-nostjo.

Marko se je zmerom rad udeleÏeval narodnih prazni-kov in veselic. Ob takih prilikah je veãidel on nosil zvo-nec, dasiravno ni hrepenel po njem. Na dan vseh svet-nikov in vernih du‰ je razsvetlil grob svojih kru‰nih ro-diteljev Jernejca in Burge z liãnimi lampicami, katere jesam izmislil in naredil. Uresil ga je prekrasno s kamenã-ki, mahom, naravnimi in umetnimi cvetlicami, da ga jepri‰la vsa vas gledat. Dandana‰nji se vidijo v ·entjerne-ju, ·entpetru in drugje ta ãas prekrasno ozalj‰ani grobikakor na mestnih pokopali‰ãih. Na deÏeli je vpeljal toblagodejno navado v tem kraju ãrednik Marko.

O boÏiãu so ga hoteli imeti v vseh hi‰ah, da jim na-pravi jaslice. Naslikal je papirnatih pastirãkov, narezljallesenih ovãic, kravic in hlevcev s sveto druÏino brez ‰te-vila. Pred pustom je delal vsem fantom ‰eme. Gorenjciso vãasih sploh mislili, da je ta ‰ala stra‰no pregre‰na inda jo je veãkrat Bog ostro kaznil s tem, da so se ‰emeprijele obraza in se niso dale na noben naãin odlepiti.Nekoliko te abotne vraÏe se je doteplo tudi na Dolenj-sko, ali se ni nikoli tako raz‰irila in verjela, da bi se bilamladina bala na‰emovanja.

Tudi Kurenta je naredil vsako leto Marko; pod njego-vim vodstvom je dobilo to staroslovansko praznovanjeneko posebno Ïivahnost in obão veselost. K cvetni ne-

BESeDAKRANJSKA JEZA

162 

delji je sestavil za Balasa najlep‰o butaro cele fare, razo-besil je po nji cele kupe br‰lina, vencev, pisanih robcev,trakov in jabolk. Bila je tolika, da je segala cerkvi skorajdo stropa. Ljudje so jo le gledali in niso utegnili dostimoliti. Celo duhovni so dejali, da veãje in krasnej‰e nisovideli ‰e na Gorenjskem nikjer.

Zima se je po malem zaãela umikati spomladi. Va‰ãa-nje so se spomnili Markovih zaslug in ga povabili o sv.Gregorju na ptiãjo svatbo. Gorenjci ne poznajo te prijaz-ne ‰ege; gubi se moãno tudi po Dolenjskem, ali pozab-ljena ‰e ni. Na‰ narod govori menda sploh, da se o sv.Gregorju ptiãi Ïenijo. Îenitev se pa ne da misliti brezgostije. Ptiãi jedo in pijejo ves dan, drugo jutro se razle-te, mladi zakonci si gredo iskat mahu in perja za gnez-da. Svatje dobro zalagajo, ali tako laãni niso, da bi vsepouÏili in odnesli, kar je pripravljeno. Otroci to vedo.Komaj zaãne svitati, poskaãejo iz postelj, pa hajd v ho-sto in po vseh vrtih in mejah iskat ostankov ptiãje svat-be. Kdor je sreãen, najde med trnjem potice, ‰truce, ja-bolk in drugih dobrot, ki di‰e drobnjavi.

Srenjãani so rekli Marku, naj se napoti v Seã, na me-sto svoje muke in slave. Bil je sicer Ïe precej odrastel, alito mu ni smelo kaziti veselja. Sveti MiklavÏ, kadar jeprav dobre volje, nosi na Dolenjskem ‰e oãetom in ma-teram. Ptiãem je poskrbela za svatbo v Seãi, kakor sespodobi, dobra kuharica, melni‰ka Meta. Nekaj so ji pri-

BESeDAKRANJSKA JEZA

163 

nesli va‰ãani, nekaj je dodala iz svojega. Ko zaãne Mar-ko razgledovati go‰ão, se je imel ãemu ãuditi in radovati.Razen raznih okusnih zaloÏkov je spravil v torbo lep jer-men, par novih naramnic, svilnat robec in svetle ãiÏme.Bil je prepriãan, da mu je poslal Balas ãiÏme, robec paMeta. In tako je korakal tudi zanaprej vsako leto po sv.Gregorju k Seãi in vsako leto so ga doleteli lep‰i in draÏjiostanki.

Povedal bom zdaj ‰e nekatere druge reãi, s katerimi seje peãal in zabaval na‰ mladi umetnik na svojem premi-lem pa‰niku. Po vrsti tega ne morem razkladati, kaj jeprijel v roke drugo, kaj tretje, kaj ‰ele peto leto svojesluÏbe. Dobrotljivo Meto, katero je zval svojo »ljubo tet-ko«, je razveselil s paterno‰trom, kakr‰nega ‰e ni videlnoben Dolenjec. V Krki in tudi na suhem se nahaja brez‰tevila mladih, starih in prastarih polÏkov razliãne po-dobe in velikosti. Nekateri so liãno izrezljani kakor igra-ãice. Marko je nabral najlep‰ih, prevotlil jim lupine injih nanizal na nit. Najdebelej‰e je uvrstil za oãena‰e invero. Mesto svetinje je pripel kriÏec z zveliãarjem, ki gaje naredil sam prav ãedno iz lipovine. Meta je od vese-lja kar poskakovala. Marku je dala cel kriÏevec, ali je pri-znala, da je to vse premalo, taka lepota se ne da prepla-ãati.

Zdaj je hotela dobiti kaj novega tudi Tinica. Marko jiobljubi in ji izrezlja najprej angelãka, ki je drÏal v desnici

BESeDAKRANJSKA JEZA

164 

trobento in stal na obroãu, ki je pomenil mavrico. Dekli-ca mu prinese zanj srebrn gro‰ in ga prosi, da bi ji nare-dil ‰e kaj drugega. Dobila je res ‰e marsikatero igraão inpodobo, n. pr. maãko z reÏeãim gobcem, v katerem jetiãala mi‰ka, zelen hribãek s cerkvico in zvonikom, v ka-terem so bingljali majãkeni zvonãki, ki so se komaj vide-li itd. Veãkrat je pritekla Tinica k njemu na travnik gle-dat, kaj in kako dela.

Bralce prosim, naj nikar ne priãakujejo, da se bo izci-mila iz tega obãevanja kaka idiliãna ljubezen. Marko jenarejal Tinici podobe zato, ker ga je ta posel mikal inmu jih je tudi plaãevala. Treba je zraven pomisliti, da jebila deklica dobra ‰tiri leta mlaj‰a od fanta in ‰e takrat,ko je on nehal pasti, skoraj otrok. Ali tudi brez tega raz-loãka dobe ne bi bile mogle v Markovi glavi zabrenãatitake muhe, kajti v zdravem truplu je nosil zdravo, na-ravno srce, katerega mu niso spridile blodne tovari‰ijein ga niso okuÏili in ostrupili nem‰ki romani in njihovi,veãidel malopridni otroci: slovenske novele. Njegov de-lavni duh sploh ni bil ustvarjen za nikake, najmanj pa zaljubavne sanjarije in prismodije.

Ta ãas je postal Marko deleÏnik Metine skrivnosti in— coprnije! Iz obliÏja se je bil raz‰iril Ïe po vsem Dolenj-skem ãuden glas, da pu‰ãavnica ãara, da lazijo in rogo-vilijo mimo njene hi‰e strahovi in hudiãi.

BESeDAKRANJSKA JEZA

165 

Marko je pravil tetki dostikrat, kaj se ljudje o njej po-govarjajo, in jo vpra‰al, ãe ve, od koga in od kod da bimogle izvirati te hudobne bajke. Meta je vselej skomiz-gnila z ramami in se smejala. Marko si je mislil, da moraimeti kakega velikega sovraÏnika, ki jo obrekuje pri lju-deh. On sam Ïe davno ni verjel ne v coprnice ne v du-hove, ker mu je niãnost in gre‰nost teh domi‰ljij doka-zal gospod Balas.

Neko soboto zveãer se pokaÏe na Melniku tolika svet-loba, da so jo videli vsi va‰ãani in se jeli kriÏati, da seobvarujejo peklenske sile. Marko bi na vso moã rad iz-vedel, kaj to pomeni, in se napoti tja. Kmalu sli‰i tudizvoniti. Zdaj se prepriãa, da govorica ni bila popolnomaizmi‰ljena. Po znanih stezah se plazi med grmovjem, karmore tiho, proti melni‰ki koãi. Na trati pred njo gorigrmada. Blizu nje stojita Meta in Tinica. Marko je bil Ïetako blizu prilezel, da je mogel sli‰ati njun pogovor.

Meta pravi: »Treba bo ‰e drv, da se bodo zbali po-noãnjaki Ïe od daleã. Dete‰encaj, sem se vendarle zmo-tila; nekdo Ïe spet koraka; vidim, da grmada sama nezadostuje. Oh, najraj‰i bi se ulegla, ali nocoj ne smem;v fari je jutri semenj; falotje potrebujejo denarja. Ne-varnost je velika, Tinica, podvizaj se, nocoj morava po-sebno dobro coprati, ho, ho, ho! Îe peti popotnik poj-de tod. Morava ga opla‰iti. Na noge, Tinica! PremoÏenjehranim zase, ne za cigane in vdrugiã neãem biti okrade-

BESeDAKRANJSKA JEZA

166 

na.« Meta in Tinica planeta nato po metle, jih priÏgetain vihrata z njimi popotniku nasproti. Najprej se smeje-ta sami sebi, ko se tujec pribliÏa, pa zaãneta tuliti, vih-teti metle in skakati v velikem krogu okoli njega. MoÏ sekriÏa in moli glasno s klepetajoãimi ãeljustmi zaãetekoãena‰a, ali kmalu zopet utihne, ko mu zapre strah glasin sapo. Ko odide Ïe precej daleã, vrÏeta metli od sebe,Meta prinese novih polen na grmado, Tinica pa smuk-ne na vrt in zazvoni. Zvonãek je visel na nizki ãe‰plji.

Marko skoãi zdaj iz go‰ãave, se zakrohoãe na vse grloin reãe osupnjeni Meti: »Ali sta vedve premeteni! Zdajrazumem, tetka, va‰o coprnijo. Bogme imate prav, daodganjate tatove s strahom. Sto psov vas ne bi branilotako gotovo in uspe‰no kakor ta nedolÏna burka z og-njem in zvoncem. Za vas je res velika sreãa, da so ljudjetako zabiti, tako praznoverni. Kadar bo prav nevarno,povejte, ljuba tetka, tudi meni, da vama pridem poma-gat.« — Meti sicer ni bilo po volji, da jo je Markec za-saãil, ali zamerila mu ni te zijalosti, ker ji je dal roko inbesedo, da ne bo tega nikomur povedal. Nekatere kra-ti je pri‰el res tudi sam coprat. Meta in Tinica sta plesaliz goreãimi baklami in metlami, Marko se je pa zaril vstep in klempal poãasno in vaÏno za ponoãnjaki.

Balasov hlapec je znal hoditi na palicah (Gorenjci pra-vimo: na viÏalih) in je nauãil tudi Marka. To umetnijo jerabil na Melniku s sijajnim uspehom. V vasi je Ïivel ma-

BESeDAKRANJSKA JEZA

167 

lopridni Fajdiga, prvak vseh pijancev, babjekov in pre-klinjevalcev, ãlovek brez strahu, sramu in po‰tenja. Ne-ko noã prisopiha domov bled ko smrt, poklekne in sejame trkati na prsi, jokati in moliti. Drugi dan je ‰el ãezpetnajst let prvikrat zopet k spovedi. Od takrat, pravi-jo, da ni nikoli veã zaklel, se upijanil ali potepel s kakovlaãugo.

Znancem je Fajdiga pozneje rad razlagal, kaj ga je pri-vedlo na pravo pot. Ko se je vraãal ãez Melnik domov,da se mu je prikazal hudiã in ga hotel vzeti. Velik da jebil kakor drevo, same noge so mu bile vi‰je od Metinehi‰e. Gobec se mu je svetil kakor da ima v njem Ïerjavi-co. Po tem ognju da ga je najbolj spoznal, da je hudiã, kije pri‰el ponj. Takrat je obljubil Bogu pobolj‰anje, ãe gare‰i te nevarnosti. Precej, ko je zaãel moliti, je ãutil, dapeklen‰ãek ne pritiska veã tako trdno za njim. Ko je od-molil oãena‰ in se ozrl, mu ni bilo ni duha ni sluha; Ïe gaje bila pogoltnila zemlja.

Kadar je deÏevalo, je sedel Marko, kakor vemo, lepona suhem. Ali z ubogih goved se je vse cedilo, da so, po-be‰aje glave, dostikrat prav otoÏno mukala. Dobremupastirju se Ïival smili. Jel je premi‰ljevati, kako bi ji na-pravil kako streho, kako stajo za najveãjo silo.

Vsak drug bi si bil kmalu pregnal tako misel iz glavekot neumno, nepotrebno in neizvr‰ljivo. Bil bi dejal:»Krave so deÏja navajene in voli tudi; ne bodo se mi raz-

BESeDAKRANJSKA JEZA

168 

tajali, ãe jih moãi par ur. To jim ‰e ugaja, jih pere in sna-Ïi, Ïivina pa potrebuje snage kakor ãlovek.« Ali mehkosrce Markovo ni moglo verjeti v to dobroto, niti njego-va volja ne odjenjati, ãe se mu je zdela kaka reã vrednain potrebna popravka in zbolj‰ka. Za Seãjo precej zra-ven ‰otora je zatolkel veã velikih in nekoliko dalje pravtoliko manj‰ih kolov, pribil nanje starih gred in desk,pokril to streho s smrekovo skorjo in slamo, in ‰pranje,ki so tu pa tam ostale, je zakrpal z mahom in ru‰evino.V ‰tirinajstih dneh je stala staja gotova. Gradivo in orod-je sta mu dala Meta in Balas. Ta mu je hotel poslati napomoã celo krovca, ali Marko je opravil lahko brez nje-ga. Staja sicer ni zasluÏila tega imena, ni bila drugega, konajprostej‰i oder, ki se da misliti. Ali Ïivini je rabila ven-darle prav izvrstno. In to je zadostovalo. Kakega lepegaposlopja tako ni mislil narediti.

Razen goved je pasel Marko Ïe drugo leto nekolikosvojih ovac, ki so mu delale veliko veselja, nadlege panobene. Obedovat in prenoãevat so hodile, kakor je boljkazalo, vãasi k Meti, vãasi k Balasu. Gospodar bi bil po-stregel svojim ljubãkom kaj rad s kakim bolj okusnimgriÏljajem, nego jim ga je podajal Melnik in Seã. Iz Krkeje ‰trlel mal, krasen otoãec, obra‰ãen ãez in ãez z naj-Ïlahtnej‰o in pregosto travo. Ta bi predrto dobro teknilanjegovim ovãicam. Ali kdo mu jih spravi ãez vodo? Ko-lika sreãa zanj, ko bi imel kak ãolniãek! SluÏil bi mu za

BESeDAKRANJSKA JEZA

169 

prevoz na otok, za ribi‰tvo, povrh tega za prelepo zaba-vo. Ladij in ãolnov je Ïe veliko videl, tudi je po prilikivedel, kako se te‰ejo.

Zdi se mu mogoãe, da bi naredil tudi on kaj takega.Da se poduãiti ‰e bolj staremu izvedencu, vpra‰a za svetBalasa. Gospod se mu nasmeje in reãe: »Marko, Marko!Varuj se samega sebe. âloveku ni dobro biti preveãumetnemu. Pregovor pravi, kdor vsa rokodelstva zna,kruha petljá. âoln bi koristil, vem da veliko. Rabil bi gavãasi ‰e jaz. ·el bi ãez Krko na lov, ali obiskat kakegaznanca; mostovi in brodovi so mi preveã od rok. Po-staral sem se Ïe in pohabil, da bi hodil po takih ovinkih;voÏnja pa me ni veselila nikoli; ãepim raj‰i doma za peã-jo. E, pa ve‰ kaj? âe si dela kos, poskusi, morda ti steãe.Les in drugo pripravo dobi‰ pri meni, ãe bo‰ hotel, tudideãka, da ti pomore.«

To je bilo Marku prav. Ves vesel in navdu‰en se lotidela, z njegovo pomoãjo dovr‰i ãoln Ïe ob mesecu naveliko ãudo va‰ãanom in Balasu. Preraãunal je tako na-tanko vse razmere, da se ni nagibal na nobeno plat, dani zajemal nikjer vode. Ponosno stopi vanj in preveslasvoje ovãice na otok in, ko se namulijo, spet nazaj. âolnni bil bogve kaj; drÏal je komaj dva ãloveka, ali veãjegani mojster mislil niti narediti. Saj ga ni delal za drugegakakor zase, za svoje ovce in za Balasa. Temu gospodu nebi bil mogel z nobeno reãjo bolje ustreãi. Vsak teden

BESeDAKRANJSKA JEZA

170 

najmanj dvakrat se mu je dal prevesti na drugi breg, davidi Krakovo in obliÏje in se tam razveseljuje.

Taki uspehi so napolnili Marka z neizmernim pogu-mom in zaupanjem v samega sebe. Jel je misliti, da zmo-re ãlovek vse, ako se le ãvrsto loti dela in ne ope‰a. Brid-ka sku‰nja ga je nauãila, da se moti. Obide ga Ïelja, imetikako oroÏje, in naredi si pu‰ko. PokaÏe jo samouku pu‰-karju, on jo pregleda in pohvali. Ali niti samouki ne spa-dajo med nezmotljive izvoljence. Ko jo Marko poskusi,se mu razleti na vse strani in ga rani precej nevarno vroko in obraz. Sramota ga je pekla stokrat huje od teles-nih boleãin. Ko okreva, zaãne precej delati samokres in,ker je zdaj vse bolj premi‰ljal in pazil, se mu posel pos-reãi.

Vsi va‰ãani so se bahali z Markom, ãe‰ da ga nima nedomaãa ne sosednja duhovnija mojstra, ki bi se mogelz njim meriti in kosati; vsi so Ïeleli in zahtevali, da dobeod njega kako iznajdbo njegovega uma, kako umetninonjegovih rok. Dobrosrãni fant jim je rad storil po voljiter je naredil enemu lesenega moÏa z lulo, drugemuspeãega leva, na katerem se igrajo mi‰ke, tretjemu raz-pelo, ãetrtemu oltar, petemu mrtva‰ko glavo itd. Sãaso-ma je imela vsaka rodovina od njega kak spomin ter gaje kazala s ponosom vsakemu, ki je stopil prvikrat vhi‰o. Najkrasnej‰e izdelke je prejemal seveda njegov do-brotnik in prijatelj Balas.

BESeDAKRANJSKA JEZA

171 

Med njimi je slovela dolgo ãasa daleã naokoli spre-hodna palica. Vrezal je vanjo sto in ‰tirideset prav majh-nih, ali odliãno zadetih podob. Krdelo lovcev s psi inzverino, celo domaão vas s poslopji in drevjem, slovesensprevod z duhovniki in zastavami, gospoda Balasa inzraven njega samega sebe, sedeãega na klopci melni‰-kega griãka. Balas mu je zanjo podaril debel tolar in jedejal, da je ne da za dvajset goldinarjev. Napravil jo jeãrednik brez drugega orodja kakor s svojim noÏiãem inÏelezno iglo.

Skrivaj se je pa celo leto ukvarjal z neko drugo reãjo,za katero ni hotel Ïivi du‰i niã povedati. Ko pride Bala-sov god, mu gre ãestitat in mu poda nekaj zavitega, spro‰njo, da blagovoli vzeti ta mali podar v znamenje inspomin njegove neskonãne hvaleÏnosti za prejete do-brote. Gospod odpre zavitek in ostrmi. Pred njim stojiãudovito izdelana ura. Na malem hribcu sta stala dvako‰ata, zelena hrasta, po katerih so lezli rjavi hro‰ãi, skaterih je visel droben Ïelod, na katerih so se zibali liã-ni ptiãki razliãnega rodu in perja. Okoli njiju se je ople-tala bela kaãa, debela in stra‰na kakor zmaj. Rep je zvi-jala deloma na trati, deloma ga je skrivala v grmovju.Glava se je pa med hrastoma pod vejami nagibala ingnusno reÏala proti tlom. Ogromno oko se je gibalo inbrenãalo. Oko je bila ura.

BESeDAKRANJSKA JEZA

172 

Balas objame Marka in veli z ginjenim glasom: »Hva-la ti prisrãna, moj mili Marko, za krasni dar. To delospriãuje, da si rojen za kaj bolj‰ega kakor za ãrednika.·koda, da imam toliko revne Ïlahte, ki bi morala brezmene stradati. Oh, kako rad bi te poslal na Dunaj ali v·vico, da se izuri‰ za mojstra! Ali ne boj se. Pomagalo seti bode na vsak naãin, ali tako ali tako. Pomenil se bomz znanci, priporoãil te bom prijateljem, podpiral te bomtudi sam. Vsekakor je tvoje pastirstvo zdaj dokonãano.Tvoja ura bo stala na tej omarici. Ohranil si jo bom dosmrti za najljub‰i spomin, za najdragocenej‰i li‰p svojehi‰e, da vidi in hvali tvojo umetnost vsak prihodnik, kime obi‰ãe.«

Te besede so naznanile Marku, da se mu ni bati zabodoãnost, ali vendarle so ga nekoliko vznemirile. Naj-raj‰i bi bil ostal vse Ïive dni na svojem Melniku, kjer jetoliko lepih misli zaãel in izvr‰il, kjer je preÏivel tolikobrezskrbnih, sreãnih dni, kjer je uÏival vso sladkost dela,dobre vesti in svobode. Temu glasu srca pa se je proti-vil njegov bistri razum in hrepeneãi duh, ki je zahtevalpopolno samostalnost in prostranej‰e polje za delova-nje. Takrat je bil dopolnil Ïe skoraj devetnajsto leto. Bilje korenjak od nog do glave, lep ko pomladni cvet, tanekko jelka, visok in moãan ko hrast.

To je izprevidel, da se mora posloviti s ãredo, ali kajtrdnega zanaprej ni mogel lahko snovati, ker ga je ãaka-

BESeDAKRANJSKA JEZA

173 

la skoraj brez dvombe voja‰ãina. Jako ga je sicer mika-lo, pogledati lepi svet, obãiti z izku‰enimi in pametnimimoÏmi, ali ga je itak bolela du‰a, ko je pomislil, kolikoljubih krajev in dobrih ljudi bo moral zapustiti. Va‰ãa-nom je bilo neizreãeno Ïal, da bodo izgubili vrlega ãred-nika in morali izroãiti svoj najbolj‰i imetek, svojo Ïivini-co, drugim rokam, ki ne bi utegnile biti enako zveste inzanesljive. Zahvalijo se mu za skrb in ga povabijo zad-njikrat v Seã, da si pobere ostanke tiãje svatbe. Ti ostan-ki so re‰ili Marka vse brige in toÏnega premi‰ljevanja.Lepih daril je dobil dosti: na tanki vejici je visela n. pr.Ïepna ura, po‰iljka Balasova.

V svojem ‰otoru pa zapazi Marko nekaj novega, boljko vse drugo mikavnega in vaÏnega: bel robec, v kate-rem je bilo zamotano veliko, zapeãateno pismo. Markoosupne, odpre pismo in prebere. Oãi mu zalijejo solze,pogleda proti nebesom, pade na kolena, zahvali se Boguin moli za svojo dobrotnico. S tem pismom ga je Metasprejela za svojega in mu volila vse svoje premoÏenje! Iz-govorila je zase samo neko gospodinjstvo do smrti, zaTinico pa ‰tiristo goldinarjev dote.

Metin imetek je presegal dva tisoã pet sto goldinarjevstarega denarja brez gotovine in blaga. Za kmeãkegaãloveka, za siroto pastirja je bila dedi‰ãina vsekakoogromna, Markova sreãa tako sijajna, da se mu je zaãelovrteti po glavi in skoraj blesti. Ko se ozre, stoji Meta zra-

BESeDAKRANJSKA JEZA

174 

ven njega in se zadovoljno smehlja. VrÏe se ji pred ko-lena tako ginjen, da ni mogel spregovoriti ne besedice.Meta ga dvigne, objame in mu pritisne glavo na svojetoplo srce. DrÏala ga je dolgo — dolgo, du‰o so ji ‰irili ingibali obãutki, morda ‰e silnej‰i od Markovih.

Zahtevala je, da se preseli ‰e tisti dan k njej, in Mar-ko jo uboga. Kot edincu matere kmetice se mu ni veãbati voja‰ãine. Ali na umetnijo in rokodelstvo je moralseveda zdaj pozabiti, na kmetiji je treba kmetovati.

âe presodimo stvar s tega stali‰ãa, moramo reãi, da jesreãa Marku ‰kodila. Ali morda ne bi bil v mestnemhrupu, v umetni‰kem napredovanju in blesku nikdarna‰el tiste ãiste zadovoljnosti, v kateri je prebival vsesvoje dni v tihi melni‰ki koãi. Naj bo, kakor hoãe, navsak naãin se mu je lahko ãestitalo. Pri materi Meti se jeÏivelo mirno, brezskrbno, veselo, v najlep‰i vzajemnispravi in ljubezni. Kadar je opravil Marko kmeãke posle,mu in nihãe branil, ãe si je hotel kratiti ãas s kakim dru-gim priljubljenim delom. Tako je preteklo pet na vsakostran prav blaÏenih let. Tinica je bila medtem odrastlain se prekrasno razvila in razcvetela. Z Markom sta ob-ãevala po domaãe, prijazno ali modro. Strastna ljubezenni vzburjala srca ne njej ne njemu. Fantje iz okolice paniso ostali tako mirni. Nekatere je mikala Tiniãina dota,nekatere pa ‰e bolj njena lepota, marsikaterega tudi

BESeDAKRANJSKA JEZA

175 

oboje. Sosebno Pinkov Jurãek se ji je rotil in pridu‰al, danoãe nobene druge, brez nje da mu ni Ïiveti.

Tinica pove to prijatelju Marku. Ta jo debelo pogledain vpra‰a: »No, ali si ga usli‰ala ali kaj li?« — Ona se na-smeje in ‰ali: »To se ve. Enkrat mi je pri‰el Ïe pod okno.«— Marko se zaãudi in zajeclja: »Kaj pa ti?« — Tinica od-govori po pravici: »Jurãek je potrkal na okno in dejal:,Tinica, ali spi‰?’ Jaz sem rekla: ,Mhm, spim’, in sem seobrnila na drugo stran in sem res prav kmalu zaspala.«— Marko zmaje neverjetno z glavo: »O, nikar ne taji.Nekoliko ga mora‰ Ïe imeti rada, drugaãe se ne bi drz-nil nadlegovati te ponoãi.« Tinica napne ‰obo in zago-drnja nevoljno: »Seveda. âe bi ga imela rada, kaj resmisli‰, da bi komu povedala, da vasujeva? Ne bodi takoneumen!« — Marko se zamisli in obmolkne. V nedeljo,preden je ‰la v cerkev, ji reãe: »Ve‰ kaj, Tinica? Ne bo‰kodilo, da ti tega ljubãka Jurãka nekoliko poskusi‰. Sajvem, da te bo kje ãakal in obgovoril. Naredi se Ïalostnoin mu povej, da je tvojih ‰tiri sto goldinarjev prazna go-vorica, da zdaj za gotovo ve‰, da ne dobi‰ dosti, morda‰e niã.« — Tinica prikima: »Saj res, bom videla, kaj borekel. Nemara, da se bo skujal.«

To tudi stori, ko se ji fant na poti pridruÏi, in dobrozapazi, da ta novica Jurãku ni preveã v‰eã. Skoraj se jesramoval zdaj iti zraven nje. Ko ugleda prve znance, jiveli, da jo mora pustiti, ker jim mora nekaj posebnega

BESeDAKRANJSKA JEZA

176 

povedati. Grede iz cerkve, ga ni veã videla. Drugo jutropa najde pred oknom slamnatega moÏa, obleãenega vbera‰ke cape. Pogodila je lahko, kdo ji je napravil to za-bavljico in sramoto. Precej priteãe k Marku, mu pove,kaj se je zgodilo, in ga prosi, da bi se hotel mesto njema‰ãevati.

Marko ji obljubi to z nenavadno naglostjo in radostjo.Jurãka ni bilo Tinici veã pod okno. Raznesel se je glas, dasnubi bogato vdovo, kmalu za njim se je izvedela tudineãast, katero je skupil ob tej priliki. Vdova mu je bilapokazala z eno roko veliko mo‰njo, z drugo pa figo inmu rekla: »Tak potepuh ne bo duhal nikoli tele!« V ne-deljo zjutraj so se ustavljali vsi ljudje, ki so ‰li v cerkev,pred Jurãkovo hi‰o in se krohotali tako silno, da se jerazlegalo po vsej vasi. Na slemenu je stala zalo obleãe-na Ïenska, narejena iz slame in cunj, ki je drÏala z enoroko polno mo‰njo, z drugo pa kazala proti hi‰i figo.Med prsti se je lesketalo belo, lepo zapeãateno pisemce.Fantje zlezejo na streho, vzamejo pismo in bero stra-‰ansko zabavljico na Jurãkovo snubitev, zloÏeno v pravgladko tekoão pesem.

To pismo je ‰lo od rok do rok po celi fari. Kjerkoli seje Jurãek prikazal, so reÏali vanj hudobni obrazi, ga pi-kale zlobne besede. Veã ko pol leta si ni upal priti v do-maão cerkev. Na polje in v hosto je hodil, da nikogar nisreãal, le po ovinkih in stranskih stezah ali pa ob mra-

BESeDAKRANJSKA JEZA

177 

ku. Ta kazen je Tinici tako ohladila jezo, da je zdaj obÏa-lovala nesreãnega snubaãa.

Nekako ravno ob tistem ãasu je Meta snovala in ko-vala nekaj novega. Govorila je najprej z Markom, potemtudi s Tinico, da naj bi se vzela. Tinica priskaklja k Mar-ku na vrt in pravi: »Ti, na‰i materi se je menda jelo me-‰ati. Tako ãudno, kakor ravnokar, se niso ‰e nikoli me-nili z mano. ,Tinica,’ so mi dejali, ,zdaj mi pa le po pra-vici povej, ãe ima‰ kaj rada Marka, to se pravi, ãe ga kaj‰tima‰, tako, saj ve‰, kakor se ‰timajo med sabo fantje indekleta. Ve‰, jaz mislim, da bi bilo kaj prav, ko bi nare-dila vidva svatbo, preden leÏem v grob.’ Jaz sem se ma-teri nasmejala pa sem dejala: ,Saj menda vidite, da se zMarkom ne prepirava dosti in nikoli ne pretepava. To je,mislim, Ïe neko znamenje, da se hudo ne sovraÏiva. Aline vasujeva pa tudi ne, nisva se nikoli ‰e objela ne polju-bila.’ Mati se nato zareÏe in zagodrnjajo: ,Kaj vama jetreba vasovati ponoãi, saj sta tako zmerom pod enostreho. âe se hoãeta objemati in poljubovati, naj vamaBog blagoslovi! Saj vama ne brani nihãe tega kosilca.’Vidi‰, tako prismodasto so mi ãenãali, jaz pa sem utek-la; nisem jih mogla dalje poslu‰ati. Kaj pravi‰ ti na to?«

Marko se namuza, zardi in veli: »Tako nekako so pes-tili mene.« Tinica ga hitro pogleda, pobesi ‰e bolj hitrooãi in zajeclja: »I, povej no, kaj si jim odgovoril?« Mar-ko pravi: »To, da imava ‰e dosti ãasa, ãe se bova hotela

BESeDAKRANJSKA JEZA

178 

vzeti, da se ne mudi tako silno.« Tinica se oddahne inveli veselo: »Dobro si jim zasolil — to je res, ãe me bo‰hotel vzeti, to se pravi, ãe me ne bo‰ zavrgel zavoljo pre-majhne dote, da nama ostaja ‰e dosti ãasa za Ïenitev.«Marku te besede nekoliko glavo zmedo, da sam ne ve,kaj bi rekel. Pa saj ni bilo treba, da bi kaj rekel. Srci stase spoznali in razumeli.

Odslej ni ‰la Tinica brez Marka ne v cerkev ne iz cer-kve, spremljati se in dala sploh nobenemu drugemu.

Meta je vedno bolj hirala, vãasi je leÏala po veã dni vpostelji. Po hudem ka‰lju, ki jo je skoraj zadu‰il, pokliãeMarka in Tinico in ju vpra‰a: »No, ali sta ‰e zmeromtako zabita, da ne vesta, ãe se ljubita ali ne? Dnevi mipotekajo. âe vama je prav, dajta se oklicati! To veselje bi‰e rada uãakala, saj bo tako moje zadnje na tem svetu.Povejta razloãno, kaj mislita! Siliti vaju na to zavezo nemorem, pa tudi ne bi hotela, ãe bi prav mogla. Ta reã jenajbolje, da se godi po prosti volji.«

Fant in dekle se treseta in gledata v tla. âez nekolikotrenutkov se Marko ojunaãi in reãe s trdim glasom: »Padobro! âe je Tinica zadovoljna, se je ne branim.« Tini-ca, rdeãa ko rak, se pritisne k njemu in zaãne jokati. Me-ta se zadere s hripavim glasom:

»Prismoda, kaj se bo‰ cmerila in hlinila? Daj mu raj‰iroko, vrat in usta! Kaj bi Ïe neki tako dolgo onegavila,kar ni niã!«

BESeDAKRANJSKA JEZA

179 

Ni bilo drugaãe, Tinica je morala ubogati kru‰nomater. Zunaj je rekla Marku: »Zdaj sem ‰ele zares vese-la, ker vem, da si moj. Ve‰, zmerom sem se stra‰no bala,da te bodo premotila priliznjena dekleta farne vasi. O,dobro sem opazila, kako je preÏala nate krãmarjeva Pol-da in kramarjeva Lojza. Prosim te, Markec, ljubi me vsajna pol tako, kakor ljubim jaz tebe. Zdaj ti Ïe smem od-kriti pravo misel. Bog sam ve, da sem jo nosila v du‰i Ïedolgo, veã let, ali me je bilo tako sram, da ti je nisemmogla povedati.« Marko objame in poljubi Tinico ne-mara dosti bolj goreãe kakor v izbi pred bolno Meto.

Na njuni svatbi ni rojil, razsajal in norel noben svattako srborito kakor gospod Balas. Razigral in razvnel seje tako ãez vsako mejo in mero, da je pozabil svoja letain svoj stan ter plesal po vrsti z vsako tetko, z nevesto,z vsemi babami in deklami, ki so pri‰le gledat in nazad-nje tudi — s staro Meto, kateri je nekoliko odleglo. Ne-znansko so se mu ãudili in smejali vsi kmeãki svatje. Veãko stokrat je ponovil besedo, da je ta dan najveselej‰injegovega Ïivljenja.

Meta je umrla ‰e tisto leto, kmalu za njo je ‰el na bolj-‰i svet tudi gospod Balas. Oporoka je dokazala, kakoresniãno je ljubil Marka do smrti. Zapustil mu je nam-reã celih pet sto goldinarjev v srebru in skoraj vse Ïito indrugo blago.

BESeDAKRANJSKA JEZA

180 

S svojo Tinico je Ïivel Marko veliko let na Melnikuzdravo in veselo pod varstvom milosti in blagoslovaboÏjega. Kakor zahteva Ïe kraj, se je peãal veliko bolj zÏivinorejo nego zemljedelstvom. V petnajstih letih si jepodvojil premoÏenje. Kadar ga niso zadrÏevala bolj nuj-na dela, je po stari navadi kaj rezljal, klepal, strugal, po-pravljal kako uro, sestavljal kak samostrel itd. Hi‰o si jeuredil in uresil prav po svoji volji in glavi. Napravil jeokoli in okoli nje liãen mostovÏ, katerega so drÏali tan-ki stebriãki. Streho je nekoliko dvignil in jo pokril z ope-ko. Domovanje si je ozalj‰al zunaj in znotraj z vsako-vrstnimi rezami in podobami. Kak izobraÏen popotnikbi bil lahko mislil, da si je postavil na Melniku kak bo-gatin ‰vicarsko pristavo ali rusko »daão«. Vrt je obsadils celo hosto sliv in ga ogradil kaj okusno deloma z Ïivomejo, deloma z leseno re‰etko. Hi‰a je dobila ime: »Priptiãjem svatu«, v spomin, da mu je prinesla imetek ptiã-ja svatba, z imetkom pa tudi temelj njegove zakonske inrodbinske sreãe.

Domoljub, ki mi je pravil to povest, me je vpra‰al,kako mi dopade. Reãem mu, da me Markov znaãaj jakoveseli, ali mladi ãrednik se mi zdi nekoliko preveã ume-ten; toliko raznih sposobnosti se teÏko nahaja kje v eniglavi. Skoraj nikakor pa ne morem verjeti v toliko da-reÏljivost Metino. âe ima kmet tujega ãloveka rad, mupomaga z dobrim svetom, s priporoko, vãasi tudi z ne-

BESeDAKRANJSKA JEZA

181 

koliko goldinarji, ali mu ne daje zlepa svoje hi‰e in kme-tije. âe nima svojih ljudi, zapu‰ãa premoÏenje cerkvi aliza kak koristen zavod, za splo‰ne potrebe, za uboge itd.

MoÏ veli: »Poãakajte malo! Kar govorite, niste dobropremislili. Ali poznate res tako slabo na‰ega ãloveka, dadvomite o njegovih razliãnih zmoÏnostih? Peter Veliki jebil cesar in je znal do malega vsa rokodelstva tega sve-ta in ‰e kako dobro! âe ste brali o gori‰kem SlovencuStaniãu, sami veste, koliko raznih reãi je razumel in de-lal. Na Kranjskem so samo gospoda spaãena. Na‰ kmetpa se nauãi lahko vsega, ãe le hoãe. Ali to je hudir, da mumanjka dostikrat volje, dostikrat pa tudi prave prilike.Kadar si bo na‰ kmeãki stan kaj bolj opomogel in dobilveljavo, ki mu gre, boste videli ãuda. Prekosil bo vse na-rode celega sveta. Svojih rojakov ne smete soditi poNemcih. Prosti Nemec, ki ne hodi v ‰olo, ostane resstra‰no zabit in je na svetu samo za eno rabo, kakor sve-der. Na‰ kmet ga dene stokrat v malho, ker ima glavo zavse. Ta moj sosed n. pr. zna izvrstno kmetovati, kupãe-vati in krãmariti, zraven pa tudi tesati, strehe kriti, har-monike delati in gosti. Ali poznam nekatere, ki so ‰e ve-liko pametnej‰i od njega. Pa saj mi jih ni treba iskatiokoli. Tako lastnost ima vsak dober kmet. Na‰i gospo-darji ne znajo le orati in druga taka opravila, ampak vsetiste reãi, ki se v hi‰i potrebujejo: umejo popraviti po-habljeno orodje, narediti stopnico, plug, brano, zdraviti

BESeDAKRANJSKA JEZA

182 

z domaãimi leki ljudi in Ïivino; za silo so zidarji, tesar-ji, vrvarji, krojaãi, ãevljarji, krovci, klavci, vse obenem.Marko je pokazal svojo pamet Ïe v zgodnji mladosti.Zato pa sem tudi povedal, da je prekosil vse vrstnike. Toni prav niã ãudnega, da dozori razum nekaterim ljudemdosti prej nego drugim. Poznal sem enajstletnega deãka,ki je naredil prav sam, brez vsake pomoãi, lep kolovrat.Sploh pa sem vam Markovo Ïivljenje tako prodal, kakorsem ga kupil. To pripovedko sem sli‰al od moÏ, ki so znjim pajda‰ili, katerim je popravljal ure, delal oroÏje indruge reãi. Iz svoje torbe nisem niã dodal, raj‰i sem kajizpustil, ker je ãlovek v mojih letih Ïe pozabljiv. Kar pase tiãe dareÏljivosti Metine, je paã res, da se ji ne morelahko verjeti. Tudi jaz sem od konca majal z glavo in de-jal: ,Ta je bosa. S to laÏjo je hotel nekdo zabeliti povest,da bolje tekne.’ Pa je, vidite, tudi ta reã popolnoma res-niãna. Va‰emu sumu sem kriv sam, ker vam poglavitneokolnosti do zdaj ‰e nisem povedal. âe bi kaj dosti ugi-bali, bi jo morda pogodili brez moje pomoãi. Ali neãem,da si trpinãite s tem moÏgane. Ena beseda vam bo raz-jasnila vso sreão Markovo. Ta pankrt je bil — kajne, dase vam je Ïe skoraj kaj takega dozdevalo? — Balasov inMetin sin.»

BESeDAKRANJSKA JEZA

183 

JANEZ KLE·âAR

Huda Ïeja me priÏene s Kaãje riti v dolnjo krãmo.Od konca sem sedel za mizo sam in se pogovarjal

z bolehno gospodinjo. Kmalu prikrevsa v hi‰o postarenmoÏiãek, ãigar zapeãeni, lepo okrogli obraz je kazal, dase mu ne godi na svetu nobena sila. Krãmarica ga po-zdravi kot starega znanca in ga vpra‰a, od kod pride.

»·el sem obiskat bratranca, ki je priÏenjen v ra‰ki fari.Ga Ïe nisem videl veã ko deset let, pa sem dejal, najgrem, da ga pred smrtjo ‰e enkrat vidim, saj imam ãas.«

Krãmarica pravi nato: »Aha, saj res, kajne, Kle‰ãar, daste izroãili gospodarstvo sinu!«

»Dal sem mu ga, dal, prismodi, naj se ga nauÏije, jazsem te sladkosti sit.«

»Oãe, to je greh, da pravite sinu prismoda. Takega jetreba iskati daleã okrog in ãlovek bi ga ‰e teÏko na‰el. Lepomislite; bil je komaj ‰tiri leta na Hrva‰kem, pa je pri-nesel nazaj tisoã ‰est sto goldinarjev.«

Kle‰ãar se zakrohota: »Av‰a, ali moÏi‰ hãer, da takoprevi‰uje‰? Zdaj ima vsaka nevesta najmanj tisoã goldi-narjev dote, kadar se pa ‰teje, je je komaj tri sto, kveã-jemu se dodaja povrhu kak pacek — to je bogme drag

BESeDAKRANJSKA JEZA

184 

pacek — za sedem sto goldinarjev! Na trgu ga dobimlahko za tri, koze pa ne bi hotel v hi‰o, ne zastonj. Takihtisoã ‰est sto je prinesel domov tudi moj Janez, le ‰koda,da so skopneli v resnici tako, da jih ne ostane veã kakorsamo ‰est sto.«

»Oãe, ali ni veliko, ãe jih je prav samo ‰est sto? Jazsem povedala to, kar sem sli‰ala od drugih. To pa ‰ezmerom pravim, da je va‰ sin dober, da je malo takih, intako govore vsi, ki ga poznajo.«

»Tudi jaz ga nekoliko poznam, to mi menda verja-me‰, ali jaz pa trdim ‰e zmerom, da je takih prismodmalo, kakr‰na je on. Ali nisi sli‰ala, kako se je Ïenil?«

»Drugega ne vem, kakor da je dobil prav pridno Ïeni-co, proti meni je ‰e ni grajal noben ãlovek.«

»Pridno! He, he, he — to je pa veã ko sme‰no. Ta bibila lepa, da bi kmetica lenobo pasla. Saj je ne more, ãebi prav hotela. To je majhna hvala, ãe ni niã drugega kopridnost. Izmed desetih jih je pridnih vãasi vsaj sedem,vãasi osem, vãasi pa vseh deset. To je za kmeta tako na-vadna, tako potrebna reã kakor za gospodo lenoba. âemi pripelje‰ deset tistih pajãevinastih gospodiãen in mevpra‰a‰, koliko menim da je med njimi pridnih, bomdejal: Morebiti ena, dve, kveãjemu tri, najbrÏ pa nobe-na.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

185 

»Vem, Kle‰ãar, da se vam ne pride nikoli do konca. Alipovejte vendar, kako se je Ïenil va‰ Janez, da ga takozaniãujete.«

»âakaj, najprej se moram malo okrepãati.« Popiv‰idve, tri kupice in pojed‰i kos kruha, je povedal stari Kle-‰ãar prigodbo, ki se mi zdi dovolj mikavna, da jo pri-obãim.

Jakob Kle‰ãar je bil oÏenjen samo pet let. Po smrtisvoje sitne in poredne Ïene se ni hotel veã Ïeniti, takostra‰no se mu je pristudil zakonski jarem. Drugih otrokni imel ko Janeza. Namesto hlapcev in dekel je vzel ksebi dva sina in hãer svoje revne sestre. Jakob je bil var-ãen gospodar in priden kmetovalec. Oãe mu je zapustilna hi‰i teÏek dolg. Jakob ga je sãasoma poplaãal, razenpet sto goldinarjev, katerih ni mogel zaradi veã zapored-nih slabih letin na noben naãin prigospodariti. Ta osta-nek dolga ga je pekel noã in dan in mu grenil vsako ve-selico, vsako pijaão. Sin Janez je bil krotka du‰ica, bojeãin tih kakor jagnje. To oãetu ni bilo v‰eã, ãeravno je bilsicer zadovoljen z njegovo delavnostjo in pokornostjo.Ko odraste, je starec veãkrat zagodrnjal: »Jaz nisem veãtako trden ko nekdaj, fanta bi oÏenil, ali kdo pa bo ho-tel to tapico?«

In res niso marala dekleta niã za Janeza, kakor tudi nimaral on zanje. To se je spremenilo, ko gre enkrat nanovo ma‰o. Tu se seznani s prav ãedno, ali popolnoma

BESeDAKRANJSKA JEZA

186 

ubogo deklico, s hãerjo stare sebenjke. Silno se zaãudiJakob, ko stopi predenj sin in mu, gledaje brez strahu voãi, pove, da si je na‰el nevesto, pa ga prosi za privolje-nje. Starec je do zdaj mislil, da ne zna Janez ‰teti ne dopet, in glej, kako brez plahosti in teÏave mu govori na-enkrat o nekaki nevesti in o Ïenitvi!

Ko se iz ãuda nekoliko predrami, mu reãe, ne prijaz-no, pa tudi ne ostro: »O prav je, je Ïe prav, nisem pro-tiven, ‰e veseli me, toda poãakaj malo, najprej se mora-va zmeniti. Povej no, kdo pa je tvoja ‰peca — bo imelakaj prida gro‰ev? Kaj molãi‰? To bogme ni dobro zna-menje. Ti, poslu‰aj dobro, kar ti bom rekel; vtisni si vsa-ko besedo prav trdno v glavo. To vem samo jaz pa Bog,koliko sem se ubijal z delom, da poravnam dolg. Tisoãtri sto sem nekako odrinil, ostaja ‰e pet sto. Ve‰, pet stoniso majhni denarji. âe jih zvalim nate, bo‰ zdihnil mar-sikaterikrat pod to teÏo. Jaz sem Ïe tako mo‰ki in ne-ãem, da bi mi oãital moj sin dolg, kakor sem ga oãitalnatihoma tolikokrat jaz svojemu oãetu. Pa tudi ni treba.Na‰a kmetija je velika in dobra, ena prvih, vredna ‰tiritisoã goldinarjev v srebru. Ko bi bil ti drugaãen kore-njak, kakor si, bi lahko priÏenil tisoã dve sto, ne pa pet.Toda toliko od tebe ne priãakujem in ne zahtevam, kervem, kaka ‰levica si. Nevesto s pet sto goldinarji si bo‰menda pa vendar dobil brez velikih potov in pro‰enj: sajpoznajo ljudje mene in moj grunt. Ali manj pa ne sme

BESeDAKRANJSKA JEZA

187 

imeti ne krajcarja. Najprej se bo plaãal z nevestino dotodolg, potem ‰ele, to je precej tisti dan bom prepisalkmetijo nate in tudi ‰e tisti dan, ãe bo mogoãe, pojdemok poroki.«

Janez je poznal oãeta, zato ga ni sku‰al skloniti nadruge misli. Ves obupan je lazil okrog kakor senca, s po-ve‰eno glavo je premi‰ljeval svojo nadlogo in preudar-jal sem ter tja, kako bi se ji pri‰lo v okom. Sãasoma si jemoral izmisliti kako pomoã, ker se mu je ãelo razvedri-lo in se je kazal ne le zadovoljnega, ampak celo vesele-ga. Oãe je izvedel od drugih ljudi, da se je bil Janez za-ljubil v BolteÏkino Miciko; zdaj je mislil, da si je izbil sinto prazno muho iz glave. Za ‰alo mu je rekel enkrat:»Micika ni trapasta, ne, verjamem, da ji di‰i na‰ gruntec.Saj se poznamo, vem, da ‰e pet goldinarjev ni imela ni-koli v skrinji — to se pravi, ãe jo ‰e ima — ne ta tvojaprecartana Micika ne nje pikasta mati in brljava staramati — coprnica — in tudi vse tri skupaj ne z moÏmi inbrati vred.«

Janeza so hudo zabolele take surove besede, vendarse premaga in pra‰a, smehljaje se, ãez nekaj ãasa oãeta:»Sli‰ite, ali boste res moÏ beseda in mi boste dali pri-voljenje, ãe vam pripeljem nevesto s pet sto goldinarjidote?«

BESeDAKRANJSKA JEZA

188 

»Tu je moja roka,« odgovori starec nekoliko nejevolj-no, »jaz sem moÏ, ne pa stara baba, ki ima vsako urodeset misli, samo nobene pametne in trdne.«

Janez se je zdaj popolnoma umiril. âez nekoliko dnireãe oãetu, ko sta bila sama: »Oãe, za nekaj bi vas pro-sil, pa ne bodite hudi. Toliko fantov gre zdaj na Hrva‰kov ‰ume, ali smem iti tudi jaz?«

Ves osupnjen jeclja Jakob: »Kam — na Hrrrva‰ko? Kajte ni sram, kaj takega ziniti?« Ali kmalu ga zaãne lomi-ti jeza, kar tresel se je: »Spaka, doma si se upijanil kru-ha, kajne? Pa bi se klatil rad po svetu. Zastran mene poj-di, kamor hoãe‰, ãeprav med Cigane ali Koãevarje. Jaz tine branim, toda spravi se kar precej; doma nisi na‰elpameti, pa jo pojdi iskat po svetu, morda jo sreãa‰ tamdoli med hrva‰kimi u‰mi in pra‰iãi.«

Janezu je bilo bridko pri srcu, da ‰e nikoli ne tako, aliãeprav je oãeta ljubil in spo‰toval, ni mogel na nobennaãin odnehati od svojega namena. Jakob se je dal groz-no teÏko sprositi, da je podal sinu roko v slovo. Cel te-den po loãitvi je pijanãeval in preklinjal.

Ker je bil sicer surov ãlovek, zraven pa vendar po‰te-nega in dobrega srca, ga ni trla togota ravno dolgo, mar-veã se mu je zaãelo po sinu toÏiti. Ves vesel tedaj odprenjegovo pismo, pisano iz slavonskih Na‰ic, ‰tirinajst dnipo odhodu iz domaãije. Janez je dobil brez truda doberzasluÏek v gozdovih bogatega plemenita‰a Pejaãeviça. V

BESeDAKRANJSKA JEZA

189 

pismu je razodeval tako ganljivo resniãne obãutke svo-je otro‰ke ljubezni, da je stari Jakob dobil solze v oãi, alise je kmalu zopet premagal in zarenãal: »·ema, kaj pa sise potepel, ãe me ima‰ tako rad, ti falot ti, ti hinavec ti?Pa je Ïe prav, bo‰ Ïe sku‰al, kaj se pravi, jesti ljudskikruh.« Vendar mu je morala prebrati list bratova hãi veãko desetkrat, dokler si ni zapomnil prav natanko vsakebesedice. âez mesec dni je pisal Janez zopet in tako tudipozneje, ãe ne vsak, pa vsaj vsak drugi mesec. V vsakemdopisu je hvalil Boga za zdravje, gospodarja za po‰tenoplaãilo in obilni zasluÏek, oãeta pa za vse dobrote, kate-re je bil prejel v domaãi hi‰i. Vselej je starec komaj ãa-kal, da dobi list, ali odgovoril mu je malokaterikrat invselej po svoji navadi na pol zabavljivo.

Veãkrat mu je poslal sin tudi kak dar ali spomin sHrva‰kega, posebno je razveselila starca gorka prelepakuãma, kakor jih nosijo v Gornji granici. Videlo se jeoãitno, da ima sina kaj rad, ali to pa ne, da bi ga bil kajnagovarjal ali prosil, da se povrne. Za noben denar bi sene bil hotel trdovratni Jakob tako poniÏati. Nejevoljnoje zamrmral vãasi: »Kadar se bo naveliãal ljudskih zapo-vedi, bo Ïe pricapljal nazaj in ‰e rad, ‰e bog, ãe ga bomhotel vzeti zopet pod streho.« Skrivaj pa je za trdnoupal, da bo Janez pri‰el domov z drugimi fanti vred, toje spomladi, enkrat po svetem JoÏefu.

BESeDAKRANJSKA JEZA

190 

Spomlad pride, prehaja, mine, drugi fantje so se po-vrnili skoraj vsi, ali Janeza ni in ni. Starca se loti hudaotoÏnost. ·el je k Ïupniku in ga prosil, da bi mu pisal onnekoliko vrstic in ga nagovarjal tako od daleã, seve, nenaravnost, naj pride za boÏjo voljo Ïe vendar enkrat do-mov, saj ve kam, in da mu ne bo manjkalo ne kruha nedrugih potrebnosti. Obenem prosi gospoda, naj ne poveza to pismo nobenemu ãloveku, da ne bodo ljudje misli-li, kakor da stari Kle‰ãar ne more prebiti brez trmaste-ga paglavca.

Îupnik se smeje in pi‰e. âez osem dni pride odgovor.Janez poroãa, da ga zato ni domov, ker je v ‰umi pravpoleti najveã zasluÏka; ker je delavcev veliko manj, seplaãuje tistim, ki ostanejo, skoraj ‰e enkrat toliko. Ven-dar se povrne iz srca rad, ãe mu oãe obljubi, da se bosmel poroãiti — z BolteÏkino Miciko.

Ta list razdraÏi starca nepopisno. Zopet je cel tedenpopival in preklinjal. Cel mesec se je rotil, da bo zavrgelJaneza in dal premoÏenje bratovim otrokom. Janez pa jeostal neprenehoma tisti hvaleÏni sin tudi zanaprej; ãe-prav ni prejemal nobenih odgovorov, je pisaril oãetuprelepo, preljubo, ljubeznivo, da se je topilo kar srcevsakemu, ki je bral ali sli‰al brati Janezova pisma. Tudimajhni darovi in spomini so ‰e zmerom dohajali od nje-ga srditemu oãetu.

BESeDAKRANJSKA JEZA

191 

Kle‰ãar ni odpisal sinu veã ko pol leta niã. Pred veli-ko noãjo pa reãe vendar Ïlahtnici, naj mu pi‰e »za pir-he« tako, da oãe ne zahteva veã toliko dote, namreã petsto goldinarjev; ker so ãasi slabi in je za denar res kriÏ,je odjenjal nekoliko, toda ‰tiri sto devetindevetdesetgoldinarjev pa mora imeti nevesta na vsak naãin, nekrajcarja manj. — Deklica se je dolgo branila pisati takeburke, ali jo je prisilil zgrda. Janez je ostal tudi zdaj inzanaprej vedno tisti dobri in pohlevni mladeniã. Tako jepreteklo leto za letom, Ïe je nastopilo peto. Jakob Kle-‰ãar se je jezil in Ïalostil, Janez Kle‰ãar pa trudil in po-til, ne oni ne ta se ni dal omeãiti in skloniti. Sin se ni vdalvolji oãetovi, da se vrne, oãe ne volji sinovi, da sprejmev svoj dom nevesto brez dote. Tako stra‰na je slovenskasvojeglavost, slovenska trdovratnost!

Starec je Ïe popolnoma obupal, da bo ‰e kdaj videlJaneza, ali Ïe dolgo se ni veã grozil, da mu ne bo dal do-maãije. Kakor poparjen je taval sem ter tja; dostikrat jestal brez dela, zami‰ljen, in je gledal na enem mestu popol ure v tla, veliko se je tudi sam s sabo pogovarjal. Biloje oãitno, da mu ni dobro pri srcu — in vendarle se nihotel vdati; preziral je celo razumne opomine blagegaÏupnika, katerega je sicer spo‰toval nad vse druge ljudina zemlji.

Kako se zaãudi starec, ko naenkrat dobi pismo, dapride v ‰tirinajstih dneh, ãe ne ‰e prej, Janez domov! Ni

BESeDAKRANJSKA JEZA

192 

vedel, kaj bi si mislil in kaj bi rekel, ali neskonãnega ve-selja ni mogel skrivati. Precej je kupil vedro dobre sta-rine in mastno karlov‰ko pleãe. Od same dobre volje jeãenãal kakor otrok in se neprenehoma smejal ali vsajmuzal, spal pa skoraj niã. Neko nedeljo popoldne prideJanez, moãan ko Rus, rdeã ko jabolko, zdrav in vesel;vsaki deklici je moralo zaigrati srce ob njegovem pogle-du. To ni veã tisti bojeãi, nerodni, bledi fantalin, kakorje bil zapustil pred veã ko ‰tirimi leti domaão vas. Nekajãas, najbolj pa trdo, stanovitno delo je dalo njegovemuoãesu pogum, obrazu moÏatost, truplu moã, ãvrstoto inpostavnost. S ponosom ga je gledal oãe. Pri starini inkarlov‰kem pleãetu sta se Kle‰ãarja zopet pomirila insprijaznila.

Janez prime oãeta za roko: »Kajne, da ste ‰e moÏbeseda in mi ne boste branili, Ïeniti se, ker zdaj imamnevesto s tako doto, kakor jo Ïelite, in nekaj krajcarjevbo ‰e povrhu.«

Jakob zavrisne: »Tako je prav, vidi‰, zdaj te imam pazares rad. Jaz sem moÏ beseda. Kadar le hoãe‰, bomonaredili svatbo; toda, kje pa je ta nevesta?«

»âe hoãete, jo pripeljem precej, da jo vidite, ni daleãdo nje, v eni in pol ure sva tukaj.«

Starec pokima z glavo, ne ve, ali se spodobi ali ne, dapride nevesta tako nanagloma v hi‰o, ali videl bi jostra‰no rad. Janez ‰ine skozi vrata in ãez poldrugo uro

BESeDAKRANJSKA JEZA

193 

pripelje za roko — Miciko, ki se trese ko ‰iba od strahuin srameÏljivosti.

Starec zazija kakor kapelj in zarjove kakor bik:»Slepar, kaj me trapa‰? To je BolteÏkina.«»Oãe,« reãe Janez mimo in trdno, »to je moja nevesta,

BolteÏkina Micika, tu je pa dota, prosim, glejte dobro in‰tejte: sto, dve sto, tri sto, ‰tiri sto, pet sto — tu je pa ‰esto goldinarjev za poroko in svatbo.«

Ves zami‰ljen sedi starec, zdaj je videl in razumel, za-kaj je ‰el sin na Hrva‰ko, da si je ‰el s krvavimi Ïulji slu-Ïit izvoljenko svojega srca. Ginjen, kakor ni bil ‰e celosvoje Ïivljenje, poda eno roko sinu, drugo Miciki, inpravi z mehkim glasom: »âe je pa tako boÏja volja, morabiti tudi moja. Imejta in ljubita se.«

Ali Slovencu ni dano, topiti se dolgo v solzah in neÏ-nih obãutkih. Z oÏivljeno moãjo zaigra v starem Kle-‰ãarju Ïila zabavljivosti, ali za nikogar veã razÏaljiva.Zdaj zasmehuje Janeza, zdaj Miciko: »O ti ‰ema ti, tibedak ti, kdo je ‰e sli‰al, da je ‰el past kak fant hrva‰keu‰i, da prisluÏi doto svoji ljubici, svoji sirotici, svoji se-benjki, in ti kaãica — oh, ali si zvita, ti tica ti, ti Eva ti,ve‰, ti bi bila ujela na limanice hudiãa samega, ne leAdama. O sleparska drhal vidva, o cigana, o kaãica Eva,o bedak Absolon!«

Jakob je bil slabo izurjen v svetem pismu, pa je mislil,da je sluÏil za svoji dve Ïeni, za vsako po sedem let, Ab-

BESeDAKRANJSKA JEZA

194 

solon, s katerim priimkom je pital sina do svoje smrtinajraj‰i. Vino je starca kmalu omamilo, da je zadremal.V sanjah se mu je zdelo, da je pri‰la nazaj njegova Ïenav podobi BolteÏkine Micike, pa je zaãel mahati z roka-mi in nogami, da jo odÏene nazaj v grob. Morah so gaodnesti v posteljo in tu je spal celo noã in ‰e drugi dando tretje ure popoldne, veã ko dvajset ur. Kar je rekelzastran Ïenitve, ni oporekel. Kmetija se je prepisala nasina in Janez je peljal svojo po‰teno zasluÏeno milicopred oltar.

Lahko se more misliti, kako sva se ãudila tej pripoved-ki jaz in krãmarica. Ona je kar roke vila, jeãala, povrisko-vala in izrekala svoje navdu‰enje z najiskrenej‰imivzdihljaji in besedami: »Oh ti sreãni oãe ti! Oh ti ne-be‰ki, blagi Janez! Pa se govori, da ni veã dobrih ljudi nasvetu! Oh ti dobra, ti usmiljena, ti zlata du‰ica ti, ti go-lobãek ti! âe je Bog res praviãen, ti mora povrniti to do-broto z zdravjem, sreão in s tako blagimi otroãiãi, kakorsi ti. Oj, verjemite mi, da ga ni na svetu bolj‰ega dela,kakor usmiliti se zapu‰ãene, uboge sirote. In vi starec —fej te bodi, ste tak kamen, taka zver, da trpinãite tegaangelãka, da ga zmerjate, da mu dajete grde priimke. O,divjak vi! Ali ni zdaj najbolj prav za vse: za Miciko, zaJaneza, pa tudi za vas, da bodete imeli v hi‰i tako lepo

BESeDAKRANJSKA JEZA

195 

spravo in ljubezen? Kako se drznete, ãe ste ãlovek, gra-jati Janeza za tako kr‰ãansko svojeglavost!« — — —

Jakob je poslu‰al krãmarico na pol zadovoljen, na polnejevoljen. Posku‰al je nekoliko, dokazati praviãnostsvoje togote: »Baba, kaj misli‰, da se hudim na Janezazaradi svojeglavosti? Ali se ti mar sanja? Mladina imaprav, da je bolj uporna in svojevoljna, kakor smo bili mioslovski starci. ·e zdaj me je sram, da se nisem nikolibranil hoditi na tlako, delat zastonj takim capinom, ti-stim ‰kricarskim merkvicam. In ‰e jim ni bilo dosti;zmerjali so nas in kleli z lenuhi in z vsako drugo grdo-bijo. Da nam narede veãje veselje za tlako, so nam zaãelinositi vina. âe si ga zlil na tla, se je posu‰ila od njegatrava, tudi ni hotela tam veã rasti druga. Petnajst ljudi jeod te grajske zavrelice pocepalo v dveh dneh in bolnimni bilo ‰tevila. In mi voli smo trpeli tudi to, nismo vzeliv roko cepcev. O, mladina naj le rogovili, bog ne daj, dabi posnemala nas suÏenjsko Ïivino. Ali je pa mar tudi tolepo, da je ‰el moj sin med vlaãugarje, med Hrvate? Ni-koli ne bom rekel, da je dosti prida tisti, ki ima domasvoj kruh, pa si ga i‰ãe v tuji deÏeli, med neznano drha-ljo, ki morebiti ‰e kr‰ãena in birmana ni. Baba, ti po-reãe‰, ‰el je ne iz napuha in nehvaleÏnosti, ampak iz lju-bezni, kajne? Ti si prava av‰a. Pameten moÏak ima radvsako Ïensko, to se pravi, ãe je ni hudiã obsedel, da gamori vãasi z vrvjo, vãasi s ‰ivankami. In takih dobrih

BESeDAKRANJSKA JEZA

196 

deklet je na svetu veã, treba je malo ozreti se, pa se po-zabi kmalu taka beraãica Micika. Vidi‰, taka je ta reã:zato pravim zdaj in bom govoril zmerom, da je ni v celifari veãje prismode, kot je ta moj angelãek, kakor mupravi‰, ta moj golobãek, ta moj nebe‰ki Janezek.«

Jakob Kle‰ãar zapusti krãmo. Veãkrat sem izpra‰evalljudi, kako Ïive starec in mlada poroãenca. Niso mi mo-gli prehvaliti pridnosti Janezove in dobrotljivosti njego-ve Ïene. Jakob je nekaj ãasa ‰e ropotal, ali Micika mu jestregla tako lepo in potrpeÏljivo, da se je kmalu umiril.âez pol leta jo je imel tako rad kakor dete skrbno, ved-no ljubeznivo varuhinjo. Velikokrat ji je rekel, smehljajese in migaje s prstom, kakor da se ji grozi: »Oh, ti pres-netnica ti, ti prilizovalka ti, kajne da ti poskakuje karsrce od veselja, da ima‰ zdaj na limanici tudi starega sit-neÏa Kle‰ãarja?«

BESeDAKRANJSKA JEZA

197 

HUDEVCI

Konj pripelje sreãno voz sena do klanca. Tu se ustavi.Gospodar hoãe iti ‰e po drugega konja, ali hlapec

pravi: »âemu? Naredimo kakor Hudevci.« In gospodarpoÏene konja in hlapec in vsa druÏina se zaleti od zadajv voz in ga porine, kakor bi trenil, ãez klanec, in konj gapelje zopet brez teÏave domov. —

Kmalu potem sem sedel v StraÏi v krãmi po‰teneganarodnjaka in se pogovarjal z njim o vpeljavi sloven-‰ãine v uradnije. MoÏ, ki je tudi ud Mohorjeve druÏbe,pravi nazadnje: »Bo teÏko kaj, se ravsamo preveã medsabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse.«

»Zakaj kakor Hudevci?«»Zato, ker so Hudevci vsi ene misli, sicer jih ne po-

znam, ‰e nisem bil nikoli v njihovi vasi.« — — —Pomenek povem svoji br‰linski gospodinji in jo vpra-

‰am, ãe pozna te sloÏne ljudi kaj bolj natanko. »O, kakone, saj je tam omoÏena moja sestra. Oblazite vse kote,pa ne veste za Hudo! Saj ni daleã: ãetrt ure za Potoãar-sko vasjo pod Kaãjo ritjo. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte,ali ni vredno: je paã borna, majhna vas, nad vasjo pa ho-sta in sem proti Potoãarski vasi polje. Bog si ga vedi,

BESeDAKRANJSKA JEZA

198 

kateri bedak je dal vasi tako grdo ime. Bolj‰ih ljudi nenajdete v celi fari. Hudevci se med sabo ne prepirajo ni-koli, ‰e manj pa pravdajo. âe zaãne ãlovek, ki ne ve,opravljati Hudevca vprião drugih Hudevcev, skoãijozanj vsi na noge:

,Ti, ve‰, preden zine‰ katero zoper Janeza, pojdi lajatdrugam na po‰tene ljudi. Janeza poznamo, da je jak.Kdo pa si ti? Ve‰, to nam ni znano, da si ti tudi jak, tipasji gobec ti! Kar tako nadero ãloveka.

Hudevci nimajo ne hlapcev ne dekel, pomagajo siraj‰i med sabo sami v vsaki sili, o vsaki stiski, o vsakemveãjem delu, ãe se mudi. Vidite, recimo tako: temu jezmanjkalo drv, ni mu treba niã okoli prositi in iskati,sosed pride kar sam in tudi po dva in po trije in ‰e veãin tako leÏi drugi dan, ker je hosta blizu, Ïe vse polnodrv okoli hi‰e, da jih je dosti za pol leta. In zopet ta birad hitro pooral ali pokosil ali okopal vinograd ali kar-koli se nabere takega kmeãkega dela pri enem ali dru-gem: vselej bo dobil ãlovek toliko pomoãi od sosedov,kolikor je potrebuje. In tako dela vãasi cela vas danes primeni, jutri pri tebi, v sredo pri kom drugem in tako jeodpravljen posel povsod o pravem ãasu. Vsaka hi‰a se-veda ima svojega gospodarja, pa Ïive tako, kakor da bidelala cela vas eno samo druÏino. Take lepe sprave segotovo tudi Bog veseli, zato pa jim deli tudi tak blago-slov, da ni v vasi niã popolnoma sirotnih, rodi jim dobro

BESeDAKRANJSKA JEZA

199 

polje in gorica, ãe nikjer ne. O, da se pripovedovati ‰eveliko o teh kr‰ãanskih ljudeh. âe je komu trdo za de-nar, mu ponudi sosed kar sam, in ãe nima, kaj zato — bopa posodil tretji ali ãetrti sosed, in ãe bi se pripetilo, dacela vas ne bi zmogla, bodo ‰li prosit zanj drugam, k pri-jateljem, znancem in Ïlahti v bliÏnje vasi. In ãe posodikaj Hudevec Hudevcu, ne zahteva, bogvaruj, kakih po-sebnih obresti, saj ‰e dolÏnega pisma ne. Prav zdi se mi,da nima vsaka hi‰a kljuãavnice: to sem se sama prepri-ãala, ãe gredo z doma, da dostikrat ne zaklenejo niã, pase ni prigodila ‰e nikoli nobena tatvina.

Zdaj pa ‰e nekaj. — Kadar ima kdo kak pot, se vzdig-nejo vsi in ga spremijo. Tako, kadar je semenj v mestuali v Mirni peãi, gre cela vas, eni kupovat, drugi proda-jat, vsi drugi pa za tovari‰ijo. Dom varujejo starci, do-stikrat jemljo matere ‰e otroke s sabo.

In vsi gredo naenkrat proã, vsi skupaj. Tako korakajopo cesti naprej drug pri drugem, v dveh ali treh vrstahãez celo cesto; skupaj stoje ali hodijo tudi po sejmu, dase jim ljudje teÏko ogibljejo; nazadnje sedejo skupaj zaeno mizo, ãe je mogoãe, gotovo pa vselej v eni krãmi.Tako zahajajo v mesto tudi ob trÏnih dneh, vsak pone-deljek; seve, ne vsi, tako kakih ‰est, sedem, vãasi tudideset ali dvanajst, in tudi kar zmerom skupaj. PridruÏilse jim je Ïe dostikrat kak ãlovek iz druge vasi, nikoli pa‰e nisem videla, da bi kak Hudevec svoje pustil in ‰el v

BESeDAKRANJSKA JEZA

200 

mesto ali domov s tujci. Zaradi te lepe druÏbe se sli‰imarsikatera zabavljica. Pravijo, kadar prime Hudevecdesko, da pristopi precej sosed in jo prime za drugi ko-nec, drugi va‰ãani pa govore: ,·koda, da nima veã kodva konca, bomo pa mi poprijeli tu ob krajih, da bo‰laglje nesel.’ Kadar odskakuje Hudevec na drevesu veje,pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosedje na dre-vo, da ne more veã klestiti, nekaj, ker ni prostora, se nemore gibati, nekaj pa, da mu odsekane veje ne bi smu-kale prijateljev, in sekaã pra‰a: ,No, kaj bomo pa zdajdelali?’ In vsi mu kar v en glas odgovarjajo: ,E, kaj neki— ãe ni drugega dela, se bomo pa radi imeli in Bogahvalili.’

O trÏnih dneh hodijo Hudevci vãasi tudi k nam pit, paniste pazili. Usedajo se vselej za ono mizo tam v kotu;veste, to so tisti, ki tako pozno pri nas pijo in pojo, karnaenkrat pa se vsi vzdignejo in odrinejo skupaj protidomu, kakor sem pravila, da je njihova navada.« —

Slovenec se ne drÏi srede — zlate sklede ne v graji nev hvali; povzdiguje rad do vrha nebes, ‰e raj‰i pa meãena dno pekla. Najbolj neverjetno se mi je zdelo, da senahajajo kje na svetu tudi taki Dolenjci, ki neãejo po-slu‰ati obrekovanja svojih sosedov. Toda mislil sem si,da mora biti v toliki pohvali vendar tudi precej resnice,kajti je n. pr. hudevska edinost pri‰la celo v pregovor. Tiljudje so me zaãeli moãno zanimati ter sem se namenil,

BESeDAKRANJSKA JEZA

201 

opazovati jih bolj natanko, kadar pridejo v ponedeljekk nam.

·e tisti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvimi Hu-devci. Ko sedem ravno k juÏini doma, prideta v hi‰omoÏ in Ïena in prosita za poliã vina. Moja gospodinja senasmeje in pravi: »To je pa kaj novega — samo dva Hu-devca! Kje imata pa tovari‰e?«

»Kaj bo‰ nagajala,« odgovori Ïena, »tako radi se paHudevci Ïe nimamo, in tudi, ãe bi utegnili, da bi sprem-ljevali ãloveka, kadar pripelje plug h kovaãu, da ga po-pravi. Vãeraj se nama je potrl, bova pa poãakala tukaj,dokler ga malo ne pokuje.«

Gospodinja gre po vino in odide po kratkem pomen-ku zopet ven na svoje delo. MoÏ je bil ãokljat, majhnepostave in okroglega, kaj prijaznega obraza, let se mu jepoznalo kakih trideset. Tovari‰ici, sedeãi tik njega, ne bibil prisodil nihãe manj ko petdeset let, rasti je bila viso-ke, lica pa bledega in velega, samo njeno Ïivo oko insladko, skoraj dekli‰ko smehljanje je izpriãevalo, da jestarost ‰e ni popolnoma zmogla. Vsak bi bil z manovred dejal, da ima pred sabo mater in sina.

Nadaljevala sta pogovor, ki sta ga imela brÏkone Ïespotoma. Jaz pijem poãasi svojo merico, zapalim smot-ko in poslu‰am z vedno veãjim ãudom.

BESeDAKRANJSKA JEZA

202 

»Ima‰ prav,« pravi Ïena, »rogin (vol) ostane, jelenabova prodala. Kaj, ali ga bo‰ gnal na Toplico, vãeraj te-den bo tam semenj?«

»âe pojde‰ tudi ti z mano, ga bom.«»Ve‰, jaz se bom zdaj teÏko odtegnila; preveã je

opravka.«»Samemu se mi pa ne ljubi hoditi; ga poÏeneva ãez tri

tedne v mesto.«»Saj res, takrat ti bom kupila za nedeljo nov klobuk;

tega nosi‰ Ïe ‰est let; imel si ga ‰e na poroki. Ve‰, pravlepega ti bom izbrala, zato ker si moj in te imam takorada.«

»Kaj, Ïe ‰est let bo, kar sva se vzela?«»Seveda, ali se zdi tebi tudi kakor meni, da je preteklo

stra‰no naglo teh ‰est let?«»Meni se vidi, kakor da bi bila komaj tri leta. Glejte si

no, ãas beÏi res najhitreje, ãeprav nima nog.«»Pa ne vsakemu. Ve‰, od konca sem se te res bala; vsi

so me stra‰ili in prigovarjali: Ne jemlji mladega, ne bomaral zate, ‰e tepel te bo, pa hvala bogu, da so se mo-tili.« Pri tem mu poloÏi roko na ramo in mu ginjeno gle-da v oãi. »Vidi‰, ‰e mladi se razumejo malokje tako do-bro, kakor midva. Vseh ‰est let nama ni pri‰lo nikoli niãnavzkriÏ. Ti, moj Martinãek, si tako dober, tako potr-peÏljiv z mano! Oh, Bog ti daj svoj nebe‰ki raj za takoneskonãno prijaznost!«

BESeDAKRANJSKA JEZA

203 

»In tudi tebi, preljuba moja NeÏika. Nikar ne govori,da sem potrpeÏljiv! Saj mi ne nagaja‰ niã, mi ne oãita‰nikoli, da nisem prinesel niã svojega k hi‰i, mi streÏe‰,kar le more‰. Divjak in brezboÏen nehvaleÏnik bi moralbiti, da bi te ne imel prav iz srca rad, prej, zdaj in na ve-komaj.«

»Bog te Ïivi, moj Martinãek! âakaj, mora nama pri-nesti kaj prekajenega, saj vem, da ima. Anica! Anica!«

Pleãe se jima prinese, moÏ razreÏe in zdaj si zaãnetaponujati in pehati drug k drugemu najlep‰e kosce, pravtako, kakor si ponujata vãasi mladi ljubeãi Ïenin in cve-toãa nevesta. Jaz sem kar strmel. Ves radoveden vsta-nem in grem pra‰at gospodinjo v veÏo, kdo sta ta dvaãloveka, ki se, tako razliãnih let, med sabo vendar takopresrãno ljubita?

»I no, to je moja sestra NeÏika, za katero sem vam Ïepovedala, in njen moÏ Martine. Na Hudem se imajoradi tudi moÏje in Ïene, ne samo sosedje. Sestra je imelav prvem zakonu grozno sitnega moÏa. Zdaj ji povraãaBog, kar je pri njem in z njim trpela. Martine ni prine-sel k hi‰i niã dote; vzela ga je, ker ji je bil v‰eã; bil je takovesel fant in priden in lep, saj je ‰e zdaj ãeden. Bolj‰egamoÏa bi res ne bila mogla dobiti. NeÏika je zadela v dru-gem zakonu veliko terno. Martine jo nosi tako rekoã narokah, tako je dober z njo. Pa kaj bi pravila, saj ste samivideli in sli‰ali.« ·el sem nazaj v krãmo in sem se jel tudi

BESeDAKRANJSKA JEZA

204 

jaz z njima pomenkovati, seve, kakor je nanesla beseda,zdaj to pa ono, nazadnje tudi o Hudem in blagih Hu-devcih. Povedal sem vse, kako sem jih sli‰al povsod hva-liti, kako slovi posebno njihova lepa edinost in vzajem-nost.

NeÏika se namuza in pravi: »Veste, taki angeli pa spetnismo, ãeravno se med sabo res ne rujemo. Poãemuneki bi se? Kaj nam ni tako vsem veliko laglje in bolje?Pa bojim se, da taka slava ne bo hodila o Hudevcih dosodnega dne. V lase nam je Ïe zalezla u‰. Priklatil se jev na‰o vas hud jeziãnik in zavidnik. Mi se zanj ne briga-mo dosti. Ali otroci mu niso niã bolj‰i. Ko odrastejo, bosplaval po vodi na‰ mir. Dobro, da bom teÏko to uãaka-la.«

Martine, ki je bil rojen in je odrastel v drugi vasi, jepopolnoma potrdil iz svoje sku‰nje vse to, kar sem ãullepega o Hudevcih, in da lahko priseÏe, da se po‰tenej‰iljudje ne nahajajo v devetih farah okoli, nikar li v pre-ãenski. —

Sledeãi in ‰e marsikateri drugi ponedeljek se je glasilov na‰i krãmi celo krdelo teh preprostih va‰ãanov. Jazsem sedel pri svoji mali mizici, kadil smotke, poslu‰al ingledal. Zapazil nisem ravno veliko, ali kar sem zapazil,me je zveãine veselilo, ker je izviralo iz nepokvarjenegasrca. Tu ni bilo ãuti nobenega kriãa, nobene kletve, no-benega prepira, razen za ‰alo, veliko veliko pa veselega

BESeDAKRANJSKA JEZA

205 

pogovora, smeha in petja. Iz njihovih besed sem se pre-priãal, da so Hudevci ne samo dobri ljudje, ampak tudirazumni kmetovalci. Kak oster sodnik bi jim bil mogeloãitati po nekaki pravici samo eno, obãedolenjsko napa-ko: da jih Ïeja vãasi nekoliko prehudo in nekoliko pre-veã pogostoma. — — —

Neki soparen dan sem predolgo sedel na izviru Br‰linke.Krasnega Fadejeva predrzna knjiga (v neprepovedaninem‰ki prestavi)* me je bila tako zamaknila, da nisemvidel ãrne nevihte, zbirajoãe se nad mojo glavo. ·e ko joopazim, se nadejam, da bom utekel nalivu, ker ni bilosli‰ati ‰e nobenega grmenja. Ali zaãelo je ‰kropiti, ‰epreden pridem iz bukovja do velike ceste. Tekel sem navso moã, deÏ se je usipal vedno go‰ãi in teÏji. Naenkratzabliska in tre‰ãi tri sto korakov od mene v hrast. Zdajse udere taka ploha, da sem bil v dveh minutah do koÏemoker. Kraj ceste sem videl ciganske ‰otore. Trije goliCiganãki so stali na deÏju in vriskali od veselja, katere-ga jim je delala hladna mokrota. Ugledav‰i me, zavpijejov en glas: »GadÏo —Br‰lino — gadÏo!« Odra‰ãeni Ciganipomaljajo glave iz ‰otorov, kaÏejo s prsti name in se kro-hotajo stra‰no moji nadlogi. Ko prispem zopet do hoste,‰inem vanjo. Za nekaj ãasa najdem zavetje. Stojeã podko‰ato bukvijo, zagledam v niÏavi streljaj od ceste hi‰e.Planem dalje, prisopiham brzo pod kozolec, ki je stal za

BESeDAKRANJSKA JEZA

206 

vasjo, in jamem otoÏno ogledovati svojega razdejanegaFadejeva. Va‰ãani so me morali opazovati, kajti pri‰el jepome kodroglav deãek, da grem z njim v bliÏnjo hi‰o.Jaz se zahvalim in ostanem pod kozolcem. âez pet mi-nut stopi iz druge hi‰e zornoliãna deklica ter me zakliãe,da pridem tja, in tako me zaãne vabiti tudi ‰e veã dru-gih zgolj neznanih ljudi iz sosednjih hi‰. V tem kraju ni-sem ‰e nikoli hodil, mala vas mi je bila neznana. Zagle-dam Martineta in zdaj vidim, da me je prepodila nevih-ta na Hudo, kamor sem se Ïe tako velikokrat namenilpopotovati. MoÏiãek me pelje v svojo hi‰o. Neizreãenoprijazno me pozdravi NeÏika in obÏaluje mojo neprili-ko. Rada bi mi pomogla, pa ne ve kako. Martine me og-leduje, kima z glavo in pravi jecljaje: »I — no — hm!Morda ni teÏko pomagati vam; toda, veste, mi smokmetje. To je res hudo, od vseh strani teãe vse od vas karcurkoma. âe se vam ne zamerim — mislim tako — da —da ne bi ‰kodilo, ko bi se vi slekli — da se vam to posu‰i— in oblekli mojo opravo seve — nedeljsko — sevekmeãko. Ali ne bi bilo to prav — kaj?«

Martinetov predlog mi je kaj dobrodo‰el. Premoãenecunje potegnem s sebe in kmalu stojim pred krohota-joão se NeÏiko v tesnih oblaãilih njenega moÏa. Hlaãe(suknene) so segale njemu do peta, meni le malo ãez ko-

* Rastislav Fadejev, Über Russlands Kriegsmacht und Kriegspoli-tik. (Prevedel Julius Eckhardt.) Leipzig 1870.

BESeDAKRANJSKA JEZA

207 

lena, srajca mi je ‰la do pasu, naprsnik ‰e ne do podre-ber, suknjiãa pa nisem mogel spraviti nase na nobennaãin. Golorok sedem za hitro pogrnjeno mizo, Marti-ne prisede, NeÏika je Ïe od‰la v klet in hram iskat tolaÏi-la in krepãila, in hitreje od vsake mestne natakarice pri-skaãe z bokalom vina, s polnim pladnjem klobas inogromnim hlebcem sorÏiãnega kruha. Tudi ona ostanez nama.

Ta hi‰a je bila kaj nizka in od zunaj jako sirotna videti,odznotraj pa se je kazala velika kmeãka obilnost inudobnost. Okoli velike bele mize so stale na dveh stra-neh lepe klopi z naslonom, na drugih dveh pa ãvrsti ru-meni stoli, katere je umetni‰ka roka izvedenega kmeã-kega mojstra na razne naãine prebu‰ila in narezljala. Vkotih so stale velike vreãe moke. Na visoki postelji semvidel ‰tramac in pernato blazino, poleg postelje pa ve-liko pisano skrinjo, natlaãeno do vrha s prazniãno opra-vo in raznim li‰pom hi‰ne gospodinje. Na dveh policahje leÏalo vsakovrstno orodje in priprava za vsako do-maão potrebo; dva struga, dleto, kladiva, majhne pile,trak, debel konec, goÏe, jermeni in sto drugih takih stva-ri. V kotu je stalo lepo pozlaãeno razpelo, na obeh stra-neh na steni do polovice izbe pa so visele podobe sv.Jurija, sv. MiklavÏa, sv. Antona in drugih takih kmeãkihprijateljev in varuhov, nekoliko dalje od njih tudi zrca-lo, s stropa pa nova svetilnica s petrolejem. Sploh se na-

BESeDAKRANJSKA JEZA

208 

haja na Dolenjskem sila veliko nelepih, starih, lesenih,s ãrno, na pol gnilo slamo pokritih kolib, ki pa imajo potukaj‰njih razmerah dosti premoÏne, z Ïitom, zabelo,suhim sadjem, vinom itd. dobro zaloÏene gospodarje.

Komaj se je vnel med nami tremi Ïivej‰i pomenek, Ïepride tudi bliÏnji sosed in kmalu za njim ‰e dva druga.Kupica gre od ust do ust, prvi bokal je naglo izpraznjen,prinese se drugi in tretji. Pogovarjali smo se o prerazliã-nih reãeh, najveã pa o vojskah, o rajnem Maksu (ki gaDolenjci jako ãaste) in o Meksikajnarjih, o papeÏu inGaribaldiju, o Turkih in ârnogorcih, pa tudi o Slovencihin na‰ih zatrtih pravicah. Na‰ ãlovek ne sli‰i nobene reãitako rad kakor vojske, ali pa velika dela slavnih ali patudi grozovitih moÏ. Skoraj vsako ãetrt ure je prikorakalkak nov Hudevec in nam pomagal z besedo in grlom.Sãasoma pa zaãno nekateri tudi odhajati, ali ne za dol-go: vraãajo se vsak s polnim bokalom svojega vina, de-loma tudi svojega pridelka, ãe‰ to ne gre, ni poleg na‰estare navade, da bi nosil teÏo pijaãe samo eden, in po-sebno Martine, ki gosti tako rad in tolikokrat znance inneznance. Tudi nekaj Hudevk pride gledat, kaj pomenina‰a skup‰ãina, to glasno govorjenje, to srãno nazdrav-ljanje. Pla‰ljive in srameÏljive so tako, da ne vedo, kambi se dejale, videã za mizo neznanega ãloveka z brado,brki in oãali in v kmeãki obleki, ki ga njihovi moÏje takospo‰tljivo poslu‰ajo in zvedavo spra‰ujejo. Kupica, gre-

BESeDAKRANJSKA JEZA

209 

de okoli, se je ponudila vselej tudi njim, ali niso hotelepiti, vsaka je po enkrat srknila in urno dala kupico na-prej. Pa tudi one zaãno odhajati in prihajati zopet nazajna tisti naãin kakor moÏaki: ena prinese orehov, enamestne ‰truce, ena domaãe potice, ena kraão ali skledoblincev ali sveÏe solate in bogve kaj ‰e. Napravila se jez eno besedo velika, prevesela gostija z udeleÏbo celevasi. Zabavali smo se preizvrstno do poznega veãera.Hudevci so bili zadovoljni z mojimi novicami in odgo-vori kakor jaz z njihovo postreÏljivo gostoljubnostjo, ‰ebolj pa z njihovo blagodu‰nostjo. Nazdravljal sem jimtakrat in nazdravljam jim ‰e zdaj: bog Ïivi vas pohlevnein po‰tene, vas zares kr‰ãanske, zares slovenske kmete!

BESeDAKRANJSKA JEZA

210 

DOLENJSKE ÎENITVE

Med starimi znanci in znankami, katere sem na‰elna Dolenjskem, je bila tudi Mariãka. Îivela je v

Primorju pol leta pri svojem stricu krãmarju. Ker ni imelnatakarice, je stregla tudi gostom, pridno in priljudno,kakor znajo streãi le slovenska dekleta. S stricem se jepreselila nazaj v domaãi kraj. Na Reki se ni mogla zaradikratkega ãasa ne pohrvatiti ne poitalijanãiti. Nauãila seje samo nekoliko nem‰ki, ker so dohajali k stricu sloven-ski uradniki. To se ne zdi logiãno, ali bralci mi bodo radiverjeli, da je ta nelogika med Slovenci mogoãa.

Ker je krãmaril stric tudi na domu, sem ‰el veãkrat knjemu Ïe zavoljo stare prijaznosti, pa nekaj tudi zavoljoMariãke, da se z njo kaj pomenim in po‰alim. Jako semse razveselil, opaziv‰i, da ne misli veã na svoje primor-ske bridkosti. Bila se je zaljubila v premoÏnega kupca inje verjela njegovi obljubi, da jo bo vzel. Grede z Reke jepretoãila potoke solz; da je ni varovala striãeva Ïena, bibila brez dvombe pobegnila nazaj k svojemu trgovcu.Samo to jo je tolaÏilo, da pride, kakor je rekel, ãez letoponjo, do takrat pa si bosta marljivo dopisovala. Ma-riãka prej ni znala pisati, nauãila se je zaradi ljubãka.

BESeDAKRANJSKA JEZA

211 

Komaj pride domov, odpravi prvo pismo, za njim ‰etri druga, ali ne dobi nobenega odgovora. Veã mesecevpoãaka, trgovec molãi. Po‰lje mu ‰e en list, dolg in srdit— zopet niã odgovora. Deklica je stra‰no jokala in sepojedala. Ko jo ãas nekoliko pozdravi, priseÏe slovesno,da ne bo verjela nikoli veã moÏem, da se ne bo nikdar nezaljubila ne moÏila.

Od takrat sta pretekli dve leti. Mariãka je pozabilakupca in menda tudi Ïe prisego. Ko se zagledava prvi-krat na Dolenjskem, mi govori zaniãljivo o svoji ljubez-ni: »To je prav, da se je razdrlo. Jaz reva bi bila dobilabogve kakega falota. Ljudje so govorili, da je bogat, alimorda jih je znal slepariti, kakor Ïe marsikateri, ki se jebahal s tisoãi, pa ni imel ne ãrne kajÏe. Bil je zame pre-star. Do ‰tirideset mu je teÏko kaj dosti manjkalo. âeima moÏ dve ali tri leta veã od Ïene, niã ne de, ali pet-najst let je preveã. Taki zakoni niso sreãni, vsaj pri nasne bi vzela takega starca nobena, ki ima kaj denarja.Kadar se bom moÏila jaz, si bom izbrala Ïenina svojihlet.«

Jaz sem se spomnil lisice in nezrelega grozdja in semobrnil pogovor na nekaj drugega. Moralo se je priznatiMariãki, da je res brhka punca. Srednje postave, okrog-la, spretna, beloliãna, bistrooka, se je priljubila lahkokmeãkemu fantu in mestnemu gospodu. Tako ãednihdeklic prostega stanu, kakor se nahajajo pogostoma v

BESeDAKRANJSKA JEZA

212 

slovenskih krãmah, ne vidi ãlovek nikjer v drugih deÏe-lah. In ãe se nameri sem ter tja na kako lepo tujo nata-karico, ne bo ãutil do nje enake simpatije, ker pogre‰a —po‰tenost.

Tudi Mariãki ni mogel oãitati nihãe kake veãje napa-ke. Z vsakim gostom je govorila prijazno, ali preprijaz-no z nobenim. ·e za roke se ni dala prijemati. Pijane jeni videl nobeden. Nikogar ni prevarila v raãunu, kar jeiztrÏila, je dajala do zadnjega krajcarja gospodinji. V cer-kev je ‰la vsako nedeljo, ob veãjih praznikih ‰e po dva-krat. Ali ideal popolnosti pa Mariãka ravno ni bila; drÏa-le so se je vsakovrstne dolenjske, slovenske in sploh ãlo-ve‰ke slabosti. Omenil bom samo nekatere.

Stricu in njegovi Ïeni se ni postavljala nikoli po robu;ali skrivaj se je jokala dostikrat od jeze; vãasi je ubilakako posodo nala‰ã iz togote. V jedi je izbirala. Kakorskoraj noben Slovenec, tudi ona ni ljubila »bizgeca«, patudi ne ajdove ka‰e, repe, moãnika in leãe. Kaj rada paje imela ãudne dolenjske zmesi: fiÏol s korenjem, bob skrompirjem itd. Za govedino ni marala; s kruhom je po-jedla polno skledico hrena, mesa ni pokusila. Ali strast-no rada, kakor vse Dolenjke, je obirala kuretino, poseb-no kako tosto raãico ali ocvrtega picka. Krompir je vãasijedla, vãasi ga ni pogledala, vseeno, naj bo sita ali laãna.Brez kave ni mogla prebiti noben dan, navadila se je jebila Ïe v otroãjih letih. Sploh se je moglo reãi, da spada

BESeDAKRANJSKA JEZA

213 

Mariãka med sladkosnedenke. Ob novini je cel boÏjidan momljala, zobala, grizla in goltala, zlasti breskve,smokve, marelice, la‰ke hru‰ke in grozdje. Ali teh in ta-kih slastic si ni kupovala za svoj denar, marveã jih je do-bivala v dar od gospodinje in kranjskih gostov, ki so radirazveselili svojo ljubeznivo postreÏnico s takimi malen-kostmi.

Tudi lepo obleko ji je napravljala gospodinja. Samazase ni bila Mariãka niã razmetna, marveã — kar je red-kost na Dolenjskem — jako varãna in celo skopa. Izmeddesetih beraãev je dajala komaj enemu, da se ne morereãi, da je neusmiljena. Svojemu bratu in drugi Ïlahti niprivo‰ãila niã. Dasiravno ni prejemala posebne plaãe zasvoja dela ne od roditeljev doma, dokler so Ïiveli, ne ponjihovi smrti od strica prej na Reki in zdaj na Dolenj-skem, si je prihranila od novoletnih in drugih daril Ïeveã ko petdeset goldinarjev, kar je za kmeãko dekle go-tovo lep denar. Dote ji je bilo izgovorjene ‰tiri sto goldi-narjev in majhen vinograd, v katerem je rasla za domaãepotrebe lipina. Deklica s tolikim imetkom dobi lahkomoÏa na Dolenjskem, ãe ga le hoãe.

Predpust pride, ãas je Ïeniti se in moÏiti. Zaãne se zadekleta Ïiv semenj, drugaãe se ne more imenovati slo-venska snubitev. V vseh kotih in na vseh oglih se sli‰ipopra‰evanje: »Ti, kdaj jo pojde‰ gledat? — In ti, Jakob,ali ve‰, da ima res pet sto goldinarjev dote? JoÏe, kaj pa

BESeDAKRANJSKA JEZA

214 

ãaka‰? Reziko ti bodo prevzeli drugi, ãe se ne oglasi‰kmalu. — Miha! Leta teko, star fant je grda beseda, starmoÏ pa lepa; kdaj bo‰ Ïe dvignil svojo Lenãiko? — Tone,ali gre‰ z mano k NeÏiki? âe ne bo zame, bo morda zate.— Ali je Micin oãe res tako zadolÏen? âe je, ne bo dobilaMica ne dve sto goldinarjev, nikar sedem sto, kakor sebahajo. — Tine! Kaj se kuja‰? Naredite Ïe enkrat pisma,precej po poroki se ti bo od‰telo vseh tri sto petdesetgoldinarjev, ‰e tisti dan plaãa‰ lahko ves dolg, ki je nahi‰i. — Miha, kako je bilo to, da se niste mogli pogoditiza Cilko? — Ti, Janez, ve‰, kaj ti poroãa Micikin oãe? âejo vzame‰, dobi‰ razen dve sto v denarju povrhu ‰e te-lico ali pa dva mala packa. — Jernej, ali si se napravil?Danes morava to homatijo dovr‰iti. Jaz sem se naveliãalteh sitnosti. Vzemi kmetijo ti na svoja pleãa; moãnej‰aso od mojih in brez gospodinje ni reda v hi‰i. Ta pred-pust mora biti poroka, le nikar se ne drÏi tako ‰torastoin ne tresi se kakor baba! . . . «

Precej po tretjem boÏiãu — treh kraljih — ogrne fantpla‰ã ali dandana‰nji Ïe tudi burnus in si gre iskat tova-ri‰ice za Ïivljenje. Podpira ga oãe, stric, brat in drugaÏlahta, vãasi tudi kak prijatelj in dober znanec. Prav-zaprav se udeleÏuje cela okolica. Nekateri hodijo pripo-roãat in hvalit, drugi odbijat in grajat, nekatere se gne-to okoli Ïenina, drugi se drÏe neveste. Posebno Ïenskerabijo Ïeljno take prilike, da pokaÏejo ostrost svojega

BESeDAKRANJSKA JEZA

215 

jezika, dobroto in hudobo svojega srca. Neprenehomatekajo sem ter tja ogledovalci in ogledovalke, danes nanjen, jutri na njegov dom, spotoma pa se lazi prav prid-no tudi po krãmah.

V dolenjskih Ïenitvah sem opazil tri glavne napake:da se delajo veãidel brez ljubezni, da se gleda skoraj sa-mo le na doto in da se ljudem tako stra‰no mudi. Ljube-zen zahteva srce, pamet, vsa ãlove‰ka narava in tudivera, na‰i Slovenci pa mislijo, da se zaãne lahko sreãenzakon brez nje. Skoraj sploh se jim zdi nepotrebna,mnogim celo gre‰na. Govore: »Tisti, ki se ljubijo Ïe prej,pojedajo ljubezen, da je ne ostane niã za zakon. Za lju-bezen je Bog odloãil zakon, ne pa samski stan. V zako-nu se ne le smemo, ampak tudi moramo ljubiti, ãe smokristjani, ker si obljubimo to pred oltarjem.« Veliko izo-braÏenih ljudi — ne bom pravil katerih — je prav takemisli.

Na‰e ljudstvo bi morda ne bilo na krivem potu, ako biv zakonu ljubezen res dohajala ex offo. Ali uãi nas sku‰-nja, da to ne biva: obãutki se ne dajo, ãe ne pridejo ãlo-veku sami, ne privabiti ne prisiliti z nobeno prisego.Na‰e kmetije so jako zadolÏene, vse gospodarske raz-mere spodkopane in omajane. Kdor to premisli, se nebo ãudil hrepenenju po bogatih dotah.

BESeDAKRANJSKA JEZA

216 

Îenitev je res nekaka loterija. Kjer je kaj prida dote, setolaÏi moÏ vsaj z denarjem, ãe se ne more s ãednostmisvoje Ïene.

Kadar so druge okolnosti enake, je gotovo pametnej-‰e, prijeti za premoÏno nevesto kakor za ubogo. Graja-ti se mora edino to, da se sega preveã le po denarju brezozira na lastnosti bodoãe Ïene. Katera ima tisoã goldi-narjev dote, dobi moÏa, katerega hoãe, ãe je ‰e taka pi-janka. Vlaãuge se boji vsak fant; ãe ima pa mastno doto,jo bodo zagovarjali snubaãi: »Bogve, ãe je res taka. Ljud-je radi laÏejo. Morebiti je bolj nedolÏna kakor vse tiste,ki jo obrekujejo.« O revni deklici se pa rada verjame vsa-ka izmi‰ljarija, ãe‰ nekaj mora Ïe biti res, drugaãe ne bigovorili ljudje toliko zoper njo. Do zdaj sem zvedelsamo za enega snubaãa, ki je pustil svojo denarno ne-vesto, ko se je prepriãal, da je huda preklinjevalka.

âe kaÏe, to je, ãe je dosti dote, se naredi poroka veãi-del ‰e tisti predpust. Îenin in nevesta se poznata vãasikomaj en mesec, vãasi ‰e ne. V toliki naglici se delajopogodbe in pisma dostikrat brez glave, sestavlja jihvino, ne razum; pol leta pozneje se kesajo in kolnejo,vãasi tudi Ïe pravdajo.

Tisto leto se jih je posebno veliko Ïenilo in moÏilo,kakor vselej po dobrih letinah. Na Dolenjskem odloãujep‰enica, ajda (ali koruza) in vino. S p‰enico se poplaãa-jo davki, z ajdo in drugimi pridelki se prehrani rodovi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

217 

na, kar nese vino in kar se priredi, sluÏi za obresti, oble-ko, popravo hi‰e in druge take potrebe. Kadar to trojedobro rodi, se napravi svatba z malim stro‰kom: ni tre-ba kupovati dveh glavnih reãi, moke in vina. In ãe tudini doma vinograda, se dobi po obilni trgatvi vino zamajhne krajcarje, vedro po tri goldinarje in ‰e ceneje.Kadar rodi trta, so pa ljudje tudi vse bolj dobre volje,bolj pripravljeni za Ïenitev; pri polnih bokalih se razta-jajo kakor sneg ob pomladni gorkoti vsi zadrÏki in po-misleki.

Tudi Mariãka je imela snubaãev na izbiranje; podajaliso kar kljuko drug drugemu. Stric jo je hotel na vsak na-ãin omoÏiti, tudi brat jo je pritiskal. Ona pa se jima jesmejala in kazala snubaãem osle. Vzroke mi je razloÏi-la natanko, ko sva bila sama:

»Prvi snubaã se je pribahal iz visokih hribov, jaz semmu rekla, da dekle, navajeno ravnine, za hribe ni; toÏi-lo bi se mu prehudo po lepem domaãem kraju. Kesala seje ‰e vsaka, ki je pri‰la s polja v goro, nobena pa ne, ki seje priselila z gore na polje.

Drugi snubaã je bil vdovec. Dejala sem mu naravnost,da vdovca ne maram. Misli preveã na prvo Ïeno, drugiÏeni nosi zmerom pod nos, kako pridna in dobra je bilaprva. Vpra‰ala sem ga, ãe morda misli, da sem beraãica.V na‰em kraju je navada, da jemljo vdovce tiste, ki so

BESeDAKRANJSKA JEZA

218 

brez dote, ki vedo, da jih nihãe veã ne bo pri‰el pobirat,ako neãejo vdovca.

Tretji je pri‰el iz Podgorja, kjer ni ne tekoãe vode nedobrega vodnjaka. Rekla sem mu to, kar so mi svetovalirajna mati, Bog jim daj nebesa: Micika, kadar se bo‰ mo-Ïila, glej najprej, ãe je voda blizu. Brez vode se ne dakuhati in gospodinjiti. Îe poleti je nadloga, ãe ni pri ro-kah vode, kaj pa ‰e v dolgi zimi! Gorje si ga vsaki gospo-dinji, ki nima vode doma.

âetrti je doma v dobrem kraju, v prelepi fari ‰entjer-nejski. Prestra‰ilo me je samo to, da je tako daleã do cer-kve, ‰e ob lepem vremenu veã ko pol ure, ob grdemdobro uro, pa sem storila naglo besedam konec in rek-la: Nak, tja pa Ïe ne. Veã kakor ãetrt ure ne sme biti cer-kev od moje hi‰e. Tudi druga dekleta in njihovi star‰ipopra‰ujejo, ãe je cerkev blizu. Zato se ne bi hotela ni-koli moÏiti drugam kakor v farno vas. V takih vaseh senahaja vãasi tudi kaka prodajalnica, da ni treba hoditidaleã po sol, konec, ‰ivanke in druge take potrebe.

Peti in ‰esti sta prilomastila k nam prav iz brlogov, izsamotnih zakotij in kotlov, kjer ni ne breg ne ravnica. Povi‰avah raste najraj‰i stelja ali praprot, kakor pravite Go-renjci. Vasi ni nobene celo uro naokoli. Sem ter tja sto-ji kaka raztrgana koliba, kjer se zbirajo beraãi in Cigani.âe sta dve ali tri takih kolib skupaj, Ïe pravijo, da je vas.Oba Ïenina sta rekla, da do bliÏnje hi‰e nimata veã ko

BESeDAKRANJSKA JEZA

219 

kake tri streljaje. Nak! V taki samoti bi umrla od pu‰ão-be in straha. Jaz ljubim velike druÏbe in vesele ljudi. Obasnubaãa sem odpravila z besedo, ãe mislita, da sem kra-va. Na njuno steljo bi se rada zavalila kaka krava, za ne-vesto ni taka postelja. Divjaka sta poãila od jeze ob mizoin me klela, pa se pobrala nazaj v svoje brlogovje.

Taki, vidite, so bili moji snubaãi. Dokler ne bo bolj‰ih,ostanem sama. Imam ‰ele triindvajset let, se mi ‰e niã nemudi. Veliko se jih moÏi v tridesetem letu in tudi pozne-je in vsaka pravi, da se je omoÏila ‰e prezgodaj. Kajne,da imam prav?«

Jaz odgovorim: »Morebiti! Tvoja glava, tvoj svet. Sa-mo to mislim, da bi ti ne ‰kodilo, ãe bi se spomnila vãasipregovora: Kdor veliko izbira, nazadnje za izbirek pri-me.«

Mariãka se nasmeja: »O, ta je pa bosa; pregovori laÏe-jo. Saj poznate sloveão Milko iz topli‰ke fare. Tolikokakor ona, mislim, da ni izbirala ‰e nikoli nobena. Imelaje fantov kmeãkih in gosposkih toliko, da ‰e sama veã neve, koliko. Ali ni se podala popolnoma nobenemu. Jebila mo‰ka, in to je bilo prav. Vodila je ljubãke za nos veãkakor deset let. Videla sem pisma, ki jih je dobila odnjih, vem, da jih je bilo veã kakor pet funtov. Mati, prav-zaprav maãeha, jo je svarila: Milka, nikar! Ti bos obse-dela, kakor vsaka, ki preveã slepari moÏake.

BESeDAKRANJSKA JEZA

220 

Milka se ji je smejala in dejala: Mati, ne bojte se zame;kadar pride moj ãas, si bom dobila bolj‰ega kakor vsemoje vrstnice.

Milka je dovr‰ila sedemindvajseto leto. Zdaj, pravi, sene sme ãakati niã veã. Pride se kopat bogat gospod izLjubljane. Vidi, kako zna Milka trÏiti, kovati si denar, pajo vpra‰a: Milka, ali hoãe‰ biti moja?

Milka mu poda roko in ‰e tisto leto sa naredili poro-ko. Preden je ‰la z moÏem, je seÏgala vsa pisma svojihfantov v kamrici na ‰piritu. Gorelo je tako stra‰no tomno‰tvo zaljubljenih ãenã, da so mislili ljudje, da se jevnela hi‰a. Zdaj Ïivi v Ljubljani in je velika gospa, da seji poklanjajo vsi gospodje. Ali in dober tak izbirek?«

»Gotovo je dober, ali taka sreãa doleti malokatero. Nanakljuãje se ne zana‰a pameten ãlovek nikoli. Ali bi ho-tela mar zasaãiti gospoda tudi ti, Mariãka?«

»Tako visoko jaz ne segam. Povedala vam bom, kak‰-nega si Ïelim jaz, pa ne samo jaz. Tako mislijo vsa dekle-ta, ki so kaj prebrisana. Bút je na svetu veliko, za butoseve je dober vsak, da ima le hlaãe. Moj Ïenin mora bitivisok, ali ne prevelik, okoli pasa pa tenak, spretnega inlahkega Ïivota. V obraz bo bel, tudi ne bom godrnjala,ãe bo nekoliko rdeã. Pod nosom mu bodo viseli maloãrni brkci, brade neãem, bradaã je preveã podoben koz-lu. Lase bo imel goste, ãrne ali kostanjeve, zmerom lepopoãesane, nad u‰esi se bodo malo vihali. Ob nedeljah in

BESeDAKRANJSKA JEZA

221 

praznikih bo hodil obleãen snaÏno, lepo, niã ne ‰kodi,ãeprav nekoliko bahato. Hlaãe bo nosil suknene, ne ir-hastih. Klobuk se mu bo nagibal nekoliko na desnostran in ‰kornji se bodo svetili kakor ogledalo. V bese-dah ne sme biti brblja, pa tudi ne klada. Kar poreãe, bovse zastavno, premi‰ljeno, ãe je med moÏaki. Kadar pri-de v veselo tovari‰ijo, se bo pa znal ‰aliti, da se bo vsesmejalo; ali razÏalil ne bo nikoli nikogar, da se bo vsakÏe zanaprej veselil njegove druÏbe.

Gospodariti mora dobro, da se ne bo delal dolg, am-pak se o dobrih letinah ‰e kaj privarãilo, prihranilo. Ne-koliko sto goldinarjev bova imela zmerom na posojilih,da se naju bodo ljudje vsaj bali, ãe naju ne bodo hotelispo‰tovati.

Strah je na svetu lepa reã. Rajni Jelov‰ek je dejal: ,Le-gel bom v grob precej tisti dan, ko zvem, da se me nihãeveã ne boji.’ Najina hi‰a bo stala lepo na ravnem protisoncu. Pred hi‰o bom posadila lipo ali kostanj in poddrevo postavila mizo, da bomo poleti juÏinali zunaj. Nakoncu hi‰e se bo opletala vinska trta, da se ne bo zid niãvidel. Naprej bom ogradila majhen vrtec, v njem bodorasle kake tri sonãne roÏe in nekoliko georgin, potonk inaster. Fuksije bom imela na oknih v piskrcih. Fuksije somi ljub‰e od vseh drugih cvetlic; cveto ne le lepo, ampaktudi dolgo, celo poletje in ‰e dalje. Okoli hi‰e mora bitivelik, dobro gle‰tan sadni vrt; bolj na vi‰avi bo kraj za

BESeDAKRANJSKA JEZA

222 

jabolka in hru‰ke, v niÏavi, v zati‰ju blizu hi‰e in poslo-pij pa naj cveto in rode slive in ãe‰plje; cela hosta jih bo,ne le kakih deset ali petnajst. Do zelnika ne bom imelane dvajset korakov, dosti veã tudi ne do vode in cerkve.Polje bo moralo leÏati vse na ravnem. Njive v rebrih jepreteÏavno gnojiti. V hi‰o brez travnikov ne bi ‰la ponobeni ceni. Domaãe krme bo toliko, da bova redila lah-ko dve kravi, ‰tiri vole in junce, dva konja in pet prascev.Toliko Ïivine za dober grunt ni preveã, pa tudi ne pre-malo. Tudi drv neãem kupovati; predraga so. Najinahosta bo v veã krajih. Hra‰ãina in bukovje ne maram, ãeje daleã celo uro, ali listnik ne sme biti ãez pol ure odhi‰e. Prav posebno pa bom gledala na to, da bo imelmoÏ velik, dobro obdelan vinograd z Ïlahtno trto: tiãi-no, kraljevino, belino, ãrnino. Lipina ni drugo kakor ple-vel. âe je bo kaj dosti, jo bom dala poruvati.

Do zdaj vam ‰e nisem povedala, kak‰na bo najinahi‰a odznotraj. V nji ne sme biti ne smeti ne prahu, no-bene nesnage. Vsaka reã mora leÏati na svojem mestu.Kuhinja bo svetla, da se bo videla igla na tleh. Najinaspalnica neãem da bi bila namazana zeleno ali rumeno.Meni se zdi veliko lep‰e, ãe je kamrica ãista in bela kosneg. Postelja bo pogrnjena s pisanim, mizica z belimplatnom. V ka‰ãah in shrambah se ne bo manjkalo Ïita,moke in zabele. Tudi brez kave, cukra in riÏa ne smevabiti nikoli. Kruh bom pekla za naju sorÏiãen, za druÏino

BESeDAKRANJSKA JEZA

223 

ãrn. Koko‰i in rac bo vse mrgolelo po veÏi in okoli hi‰e,da si vãasi lahko kaj bolj‰ega privo‰ãiva in posladkava.

Kaj se smejete? Kaj res mislite, da mi je nemogoãeimeti take dobrote. Vsaka cela, trdna kmetija daje toli-ko dohodkov, da se Ïe da Ïiveti tako, to se pravi, ãe siznajo ljudje pomagati. Malokatera dobra kmetija je prinas brez gozdov in vinogradov. âe ni dosti Ïivine, stakriva gospodar in gospodinja. âe ni vrta, brajde in roÏokoli hi‰e, sta tudi kriva samo onadva. âe je znotraj vsezamazano, nasmeteno in zavleãeno, je kriva nemarnababa. âe pridem na dobro kmetijo jaz — in na drugo negrem — boste Ïe videli, da si bom v malo letih napravi-la vse prav natanko tako, kakor sem vam popisala.

In kakor jaz, govore in mislijo tudi druge moje vrstni-ce, ki se ‰e niso omoÏile. Nekatere je prijela lakota zadedcem in so vzele vsakega, da jim je le namignil. Zdajstradajo in jokajo, ali je prepozno. âlovek jih ‰e omilo-vati ne more dosti, ker bi bile lahko ãakale do bolj‰e pri-like. Pameti jim ni manjkalo, sedé z nami so govorileprav to, kar me druge, da se ne bodo moÏile drugamkakor k trdni hi‰i. Naenkrat pripojo in priÏviÏgajo snu-baãi, av‰am se zavrti v glavi, niso hotele poslu‰ati na‰ihsvetov, zdaj pa sede v ãrnih kolibah in raztrganih bajtahin dostikrat zjutraj ne vedo, kaj bi opoldne pristavile. JeÏe prav, da se jim godi tako; tudi jaz ne bi zasluÏila niã

BESeDAKRANJSKA JEZA

224 

bolj‰ega, ãe bi se mi zme‰ala pamet, kakor se je tem ne-umnicam . . . «

Zale Dolenjke si znajo res zidati kaj lepe ideale. âlo-veka vesele te domi‰ljije, ker dokazujejo, da drÏi mladirod veã od starega do snage, udobnosti in polep‰anjazemeljskega bitja. Uresniãiti pa se ne dajo Ïe zato ne, kerse nahajajo le poredkoma tako trdne kmetije, kakr‰nihsi Ïele. Tudi hrepene tako silno po moÏitvi, da se ne bri-gajo, ãe ujamejo tudi moÏa in imetek, ki nista dosti po-dobna sreãi, ustvarjeni v o‰abni glavici. Nekatere i‰ãeblaga usoda, ali ne poslu‰a njenega glasu. Ne izbiraje nepo srcu ne po razumu, mora biti nazadnje zadovoljnatudi z ostankom, z izbirkom, ‰e bog, ãe ga dobi. Taka seje godila ponosni Mariãki.

Kadar sem ‰el v Metliko, sem se spotoma najraj‰ikrepãal v ârnetovi krãmi. Ker so ostajali v nji tudi go-renjski vozniki, ki so hodili ãez Gorjance na Hrva‰ko povino, se je dobilo razen zdravega podgorca in vivodin-ske starine vselej kaj bolj‰ega za Ïelodec, pleãe, kloba-sa, kopun ali kaj drugega takega. Obenem se je mogelpotnik z zgovornim krãmarjem marsikaj pomeniti o do-maãi in hrva‰ki deÏeli, katero je poznal ‰e bolje odKranjske od Karlovca do Zemuna in od âakovca do Se-nja. Ta moÏ je bil vdovec, ali ‰e ni dopolnil osemindvaj-setega leta. Îena mu je umrla po kratkem zakonu Ïepred osmimi leti, zapustiv‰i mu edino NeÏiko. Dostikrat

BESeDAKRANJSKA JEZA

225 

so ga popra‰evali ljudje: »JoÏe, kaj je to, da se ne Ïeni‰?ârnetova hi‰a poleze brez gospodinje navzdol. Si ‰etako mlad, lep korenjak, da se ne ustra‰i‰ nobenega fan-ta ne v na‰i ne v sosedni fari, in se ne more‰ oÏeniti. Teni sram?«

»Ni!« je bil kratek odgovor JoÏetov.Ko sem bil Ïe kakih desetkrat pri njem in sva se Ïe do-

bro seznanila, vpra‰am zvedavo tudi jaz, kako da se neÏeni. Drugi vdovci ãakajo komaj leto, marsikateri ‰e ne.On pa samuje Ïe tako dolgo in s tolikim gospodarstvom.Treba je bilo skrbeti za gostilnico, obdelovati doma pol-drugo kmetijo in vsaj nekoliko paziti, da se ne zanemar-ja popolnoma prostorno zemlji‰ãe, ki bo enkrat lastinaNeÏikina, zapisana ji po rajnki materi. Brez te celo urooddaljene zapu‰ãine so cenili JoÏetov imetek pet tisoãgoldinarjev, nekateri ‰e vi‰e.

Krãmar se nasmeje mojemu vpra‰anju: »Saj se zdi resvsakemu ãudno. Ljudje ne vedo, da zdelujem dobro tuditako. Kuha nam teta prav tako dobro, kakor bi mi kuha-la Ïena. Za drugo delo imam hlapce in dekle, kakor bijih moral imeti, ãe bi se Ïenil. NeÏika bi paã potrebovalamatere; ãas je, da bi se zaãel otrok kaj vaditi in uãiti. Tetase Ïe briga zanjo, kadar utegne, ali preveã je obloÏena zdrugimi opravki. Ali treba je pa spet to premisliti, da sohembrano redke tiste maãehe, ki marajo kaj za pastor-ke. Pisane matere se boje otroci bolj ko hudiãa. Veste,

BESeDAKRANJSKA JEZA

226 

jaz nisem tak, kakor me nekateri sodijo, da bi ÏenskesovraÏil ali zaniãeval. Îenitev mi hodi dostikrat po gla-vi. Tudi sem pogledal sem ter tja in popra‰al kakega pri-jatelja ali znanca, kaka bi bila kaj ta pa ta in ona. Ali ni-koli mi ni kazalo. Dekleta so v na‰em kraju grozno spa-ãena. Hrvatice, verjemite mi, so veliko bolj po‰tene inpametne. Ali zame Hrvatica ni, ne zna krãmariti, ne znapo na‰i navadi ne kuhati ne drugih poslov opravljati, ‰ekruha ne peãi. Jaz bi si jo moral izbrati na vsak naãin izdomaãih deklet. Nekateri hoãejo imeti veliko doto. Na‰ahi‰a je hvala bogu brez dolga in z vsako reãjo dobro za-loÏena in obskrbljena. Meni ni treba vpra‰ati za denarin tudi ne bi pra‰al. Gledal pa bi na tri druga znamenja.Vam jih bom povedal, ker sva Ïe pri‰la tako v pogovor.Morda se im boste kaj smejali, pa ãe se prav: na ta triznamenja mislim gledati, kadar se bom Ïenil. Do zdajjih nisem ‰e opazil na nobeni, zato me vidite ‰e danda-na‰nji vdovca in samca.

Najprej bom poslu‰al svojo modro teto, ki mi govoritako: JoÏe! Ne bodi ti mar za doto. Îensko mora‰ imetirad, drugaãe je ne jemlji. Dar boÏji je samo tista Ïena, kije moÏu ljuba. Hrvatje pravijo: Nije blago, ‰to je zlato, toje blago, ‰to je srcu drago. To, vidite, je prvo znamenje:dekle mi mora biti v‰eã.

Mimo nas je hodil neki star Gorenjec po vino. MoÏ jeveliko vedel in razumel; svoje misli nam je razkladal

BESeDAKRANJSKA JEZA

227 

prav poãasno, ali zato pa je tudi vsaka beseda kaj izda-la, kaj tehtala. Ta Gorenjec mi je rekel enkrat, ko sva bilasama: ,JoÏe, kadar se Ïeni‰, bodi vsaj toliko pameten,kakor si takrat, ko kupuje‰ Ïivino. Ti gleda‰ in popra-‰uje‰, kakega je plemena, kajne? Kadar si bo‰ volil ne-vesto, ti je treba paziti najprej na to, ãe je trdne rodovi-ne, ãe je zdrava in moãna, dobro bo, da nekoliko tudipogleda‰ in pobara‰, kak‰nega plemena so ji star‰i. âeso podvrÏeni kakim boleznim, bolehavi in kilavi, ne bohãi nikoli dosti vredna.’ Tega znamenja se bom drÏaltem bolj gotovo, ker me je nauãila sku‰nja, kako resniã-ne da so besede tega moÏa. Nisem ‰e imel devetnajst let,ko mi reko oãe: ,JoÏe, obleci se.’ Jaz vpra‰am, kaj bo, pami pravijo: ,Grem te Ïenit.’ Bil sem ‰e na pol otroãji. ZÏenskim spolom nisem imel ‰e nobenega znanja. Oãe sostorili z mano, kar so hoteli. Kakor sem jih bogal v dru-gih reãeh, sem jih tudi v tej. OÏenili so me z Ïensko, kimorda ni bila nikoli ãisto zdrava v celem Ïivljenju. Pole-gala, hirala in stokala je dve leti pri meni, potem je umr-la. Boga ne morem nikoli dosti hvaliti, da mi je dal odbolne matere tako zdravega otroka. Zdaj mi ne bo izbi-ral neveste nobeden drug; ta posel bom opravljal sam.Dekleta, ki ni ãvrstega trupla in zdravo, ne bom ne po-gledal: noãem imeti v hi‰i bolni‰nice.

Ali ste poznali rajnkega Toneta Jelov‰ka? ·koda! ·ezdaj slovi dvajset ur naokoli njegova strahovita varãnost

BESeDAKRANJSKA JEZA

228 

in skopost. Gra‰ãaki se delajo ‰e zdaj norca iz njega, alibolje bi storili, da bi posnemali vsaj nekoliko njegovzgled. Tone je zapustil, ãe ne ‰tejemo niã oãetovske de-dine, pol milijona goldinarjev, katere si je sam prigospo-daril in prihranil. Imel je bogme umetno, za vse prebri-sano glavico ta Jelov‰ek. Enkrat je rekel fantom: ,Fantje,vi pravite, da se je teÏko Ïeniti, ker se ne ve, kaj se dobi.Jaz pa pravim, da je to prav lahko in se tudi more zana-prej vedeti, da se bo dobilo kaj dobrega ali slabega. Pojtev kuhinjo, kadar zabeljuje nevesta jedi. âe dene cvret celkos slanine, ki ga je odrezala, ni niã prida, je nemarni-ca in zapravljivka; ãe pa kaj malega odtrga in dene na-zaj v posodo za drugikrat, je pa vredna srebra in zlata.Po taki sezite brez skrbi. Imetek vam bo pomnoÏevala,ne pa ga razmetavala.’ Dostikrat smo pretresali to Jelov-‰kovo besedo, babe so se ji posmehovale, niã kaj se jimni prilegla, pametni moÏje pa so potegnili vsi s Tonetom.Tudi jaz sem take misli, da mora biti poglavitna lastnostvsake neveste varãnost. Îene ne bi mogel rad imeti in ãebi mi ne zapravila po nepotrebnem vsako leto veã kakorpet goldinarjev. Zdaj veste ta tri znamenja. âlovek nesme Ïeleti preveã. Napuh Bog sovraÏi in kaznuje, ali totroje, menim, da se z dobro vestjo zahtevati more inmora.«

ârnetu sem sicer pritrdil in mu vo‰ãil sreão zaradi tehpametnih misli, ali sam zase sem dvomil o njegovi sta-

BESeDAKRANJSKA JEZA

229 

novitnosti. Dolenjci imajo cele kupe kaj lepih svetov inpregovorov za Ïenitev. Sku‰nja pa uãi, da jih ne poslu‰askoraj nobeden. Îe veliko Ïeninov je ravno tako besedo-valo in namenovalo kakor JoÏe, nazadnje pa so se dalivoditi strasti, nakljuãju, hipu. âloveka se loti neka ãud-na volja, Ïeniti se, kakor nekaka vroãinska bolezen. Zo-per tako vroãico se zastonj vojskuje zdrav razum z oroÏ-jem suhoparne modrosti. Tudi JoÏe se mi je zdel pre-mlad in prevesel, da bi se mogel nadejati gotove zmagev tej nevarni borbi.

·e tisto jesen mi pove ârne, da si je na‰el deklico posvoji Ïelji in da se pojde pred pustom Ïenit. Ime mi jezamolãal, samo to sem mogel uganiti, da je doma zaKrko, nedaleã od Novega mesta. Tudi Micika je dobiladva nova snubaãa. Oba sta ji Ïe v adventu sporoãila svojnamen in precej po novem letu jo prideta vpra‰at kmalueden za drugim. Eden je bil stolar, drugi mlinar, obamlada, oba ãedna in tudi toliko premoÏna, da bi lahkoprehranila rodovino. Mariãkin stric je bolj zagovarjalstolarja, brat je podpiral mlinarja.

S stolarjem so se bili Ïe skoraj pogodili, nenadoma sevname prepir zaradi malenkosti. Stolar zahteva, kerdota ni obilna, povrhu vsaj lepega junca, ki ga je odre-dil Mariãkin brat Janez za dom. Stric meni, da se v tolahko privoli, ãe da stolar Janezu dva mlada prasca. Ja-nez je ves zaljubljen v svojega junca in se brani. Tudi

BESeDAKRANJSKA JEZA

230 

stolarju ni v‰eã, da bi moral dajati dva mladiãka; v stra-hu, da odpade stric od njegove stranke, obljubi s teÏkimsrcem enega. Prepir raste, ker ga razÏiga vino; kmalu sezaãno moÏje zmerjati in preklinjati.

Mariãka se dvigne in vpra‰a snubaãa: »Ali me hoãe‰brez junca?« — Stolar pravi, da ne. Deklica reãe jezno intrdno: »Besedi je konec, zdaj te neãem, ãe mi obljubi‰tudi gra‰ãino.«

Stolar se ji zaãne posmehovati in zabavljati: »Pojde‰rada ‰e v svinjak, nikar k meni, ali nihãe te ne bo maral.«

Îlahta skoãi ob teh besedah na noge, najprej se psu-jejo, potem pretepajo, nazadnje vrÏejo stolarja in njego-va tovari‰a na cesto.

Veliko bolj je dopadel Mariãki mlinar. Slovenec pra-vi: »MoÏi se v mlin, moÏi se v krãmo!« — Gospodinjamv dobrih mlinih in krãmah se godi veãidel res dobro.Narod sicer dodaja: »Ne Ïeni se v malinu, ne Ïeni se vkrãmi, ker so mlinarske in krãmarske hãeri veãidel jakospaãene, razneÏene in omehkuÏene.« Ali tudi ta prego-vor trdi to, kar prvi: da se Ïivi v mlinu dobro, kajti dekle-ta se v revnih bajtah ne morejo omehkuÏiti.

Mlinar k Mariãki ni prikorakal, ampak priskakljal,priÏviÏgal in priukal. Bil je prav dobre volje in Ïe veãkakor na pol natrkan. Stric po‰lje po njenega brata, ki sega je tisti dan Ïe tudi precej navlekel. Vinska bratca sehitro sprijaznita. Janez pravi, da prida njemu rad junca,

BESeDAKRANJSKA JEZA

231 

ãe ga hoãe. — Mlinar zavpije: »Ni mi mar za Ïival, Ïenimse pri Ku‰ljanovi Miciki, ne pa pri juncu.«

Mariãka se zakrohota: »Ti si se malo zmotil, Ku‰lja-nova je moja sestriãna, jaz sem Jeriãkova.«

Mlinar pogleda debelo: »Kaj hudiãa! Po takem semzgre‰il. Ljudje mi niso prav povedali. Pa niã zato! More-biti je ‰e prav, da sem se zmotil. To kaÏe, da si mi na-menjena ti, ne pa Ku‰ljanova.«

Mariãka se je trdo drÏala svojega snubaãa. Kmalu sidasta besedo, da se vzameta. Pijaãa se zdaj spremeni vbrezumno zalivanje, v divje pijanãevanje. Mlinar padepod mizo, morajo ga odnesti spat. Od samega veselja nimogla Mariãka celo noã zaspati. Zbudiv‰i se, odrinemlinar Ïe ob ‰tirih zjutraj, prav natihoma, da ne bi vzne-miril speãih. âez teden pride postarna Ïenska, prinesekrãmarju pet goldinarjev od mlinarja za vino, ki ga jepopil, in obenem sporoãilo, da naj se Micika ne zana‰aveã nanj, ker se misli iti Ïenit drugam. Stric pravi: »To jepametno, se bomo vsaj vedeli ravnati, da ne bomo de-lali nepotrebnih priprav.« Tudi Mariãka se ni niã jezila,dasi ji je bilo gotovo Ïal. Bila je prepriãana, da jo je mo-ral pri mlinarju nekdo zaãrniti.

âez kakih ‰tirinajst dni potem mi pove, da se prideprvo nedeljo Ïenit k nji — ârnetov JoÏe. Reãi mi je, dasem se neizreãeno veselil te novice. Poznal sem dobronjene in njegove Ïelje, obema se je mogla volja izpolniti,

BESeDAKRANJSKA JEZA

232 

kajti oba sta imela tiste lastnosti in prednosti, katere jezahtevala ona od bodoãega Ïenina, on od bodoãe neve-ste. Mariãka se je drÏala bolj ravnodu‰no.

»Ne bi bilo zame slabo, je govorila, ima res prav lepimetek, mlad je ‰e in ãeden, in otrok je obskrbljen. Alivdovec je le vdovec; fant je vse kaj drugega. Toda, bog-varuj, da bi mu hotela kaj zabavljati. Bomo videli, kaj bo;morda se bomo pogodili.«

Ta mrzlota me je razÏalila. V nedeljo popoldne gremves radoveden k stricu v krãmo, da vidim uspeh snubit-ve. JoÏeta ‰e ni bilo, za mizo je sedela Mariãkina Ïlahtain se pogovarjala o snubaãu. Iz pomenka sem zvedel, dase je, hodeã po vino, Ïe veãkrat oglasil v striãevi krãmi,da so se vsi kaj radi z njim menili in se smejali njegovimburkam, Mariãki da je celo enkrat pomagal kuhati in josilno pohvalil, da ne trati zabele. Tudi ji je zadnjikrat karnaravnost povedal, da je v njo zaljubljen in da pride zanekoliko dni snubit. Tudi z njenim bratom se je bil Ïeseznanil in ga ‰el tudi obiskat na dom.

Posebno sladko se je smejal stric: »Ujeli bomo, ãe bogda, zlato ribico. Ali drÏ’mo se, ne kaÏ’mo se beraãe! Kerje v Mariãko zateleban, bo storil vse, kar bomo le hote-li od njega. Moramo ga ãvrsto prijeti in stisniti, da bo dalzadnjo kapljo iz sebe. Ti, Mariãka, se mu ne sme‰ podatiprej, dokler ti ne zapi‰e vsaj pol premoÏenja.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

233 

Janez se nasmeje in pravi: »Stric, ta je prehuda; jazmislim, da je dosti, ãe zapi‰e Mariãki dvakrat ali trikratveã kakor ima ona dote.«

Druga Ïlahta trdi, da je to premalo. Nazadnje reãeMariãka: »Meni se zdi, da bo najpametneje, ãe zahte-vamo celo premoÏenje. Ako bi se kaj ustavljal, bomo panekoliko popustili in odnehali. âe mu reãemo, da najzapi‰e dvanajst sto goldinarjev, bo obljubil morda ko-maj osem sto, ãe pa hoãemo ves imetek, bo nemara de-jal kar precej, da dá dvanajst sto ali pa ‰e veã.«

Ta judovski predlog sprejme veselo cela njena rodo-vina. Zdela se mi je podobna ãeti lovcev, ki preÏe na pri-ãakovanega jelena.

JoÏe pride vesel, kar se da misliti. S hinavsko ljubezni-vostjo ga pozdravlja, objema in poljubuje tovari‰ija. Ma-riãka mu poda z medenim smehljajem roko. Kako uropijo in se pomenkujejo o raznih drugih reãeh. Stric na-pelje besedo na Ïenitev s pametno opazko, da se je tre-ba zmeniti o tako vaÏni stvari, dokler so ‰e vsi trezni.JoÏe pravi: »Zmenili se bomo lahko. Mariãka se mi jepriljubila, druge neveste neãem. Le povejte, kaj Ïelite odmene; izpolnilo se vam bo vse, ker sem prepriãan, da neboste zahtevali kaj takega, kar mi ne bi bilo mogoãe sto-riti.«

Îlahta ga zaãne popra‰evati, koliko kaj misli nevestizaÏeniti. JoÏe vstane in reãe prijazno: »Toliko, da bo go-

BESeDAKRANJSKA JEZA

234 

tovo zadovoljna. Zapisal ji bom ‰e enkrat toliko, kolikorbo prinesla dote. In za doto te, Janez, tudi ne bom na-dlegoval, ãe ne pride name kaka posebna nesreãa. Da-jal mi bo‰ pet od sto obresti, kakor bo‰ hotel, ali v de-narju ali v Ïitu in vinu. Tudi te ne bom toÏil, ãe sprej-mem obresti ali prvi ali zadnji dan leta. Brata svoje Ïenebom imel za svojega brata. S tabo kakor s celo Ïlahtomislim Ïiveti v resniãni prijaznosti, za to prijaznost pro-sim tudi vas.«

Te lepe besede pa Ïlahte ne ganejo niã kaj dosti. Poprecej dolgem, ‰e zame neprijetnem molãanju, odgovo-ri stric: »JoÏe, kaj pa misli‰, da obeta‰ nevesti tako malo.Tak bogatin more dati veã, veliko veã. Povej nam drugobesedo, ki se nam bo bolje prilegla.«

ârnetu se pozna, da ga je zaãela obhajati nevolja, ven-dar reãe z mirnim glasom: »Za nevesto se ne bom poga-jal in gledal na par sto goldinarjev. Ker vam ni v‰eã mojaprva obljuba, pa naj bo: zapisal bom Mariãki tisoã gol-dinarjev, toliko mislim da zadostuje.«

Rodovina gleda v tla in poka‰ljuje; stric in Janez ma-jeta z glavo, Mariãka molãi in zija v zid. Ves v ãudu vpra-‰a JoÏe, ãe niso zadovoljni. V en glas mu pravijo, da ne.

»Koliko pa bi radi?«»Celo premoÏenje, pet tisoã goldinarjev,« odgovori

stric.

BESeDAKRANJSKA JEZA

235 

JoÏeta spreminjajo barve, od jeze se zaãne tresti, upreoãi v Mariãko in pra‰a: »Kaj, ali si tudi ti te misli?«

»Tudi,« odgovori ona s tihim glasom, da se komajãuje. JoÏeta oblije rdeãica, gromko zavpije: »Tebi, tica,di‰i moj imetek. Zbogom! ·e danes si bom na‰el neve-sto, ki bo lep‰a in bogatej‰a od tebe in ne bo segala ne-sramno po moji hi‰i kakor ti. Zbogom!«

Îlahta tolaÏi in pogovarja s sladkimi besedami togot-nega ârneta, ali zastonj. Snubaã odide proti ·entjerne-ju in si najde res ‰e tisti dan nevesto ter se ãez tri tednez njo poroãi. Mariãka se z Ïlahto vred kesa, ali kmalu seji povme dobra volja, domi‰ljija ji obeta Ïenina, ki boprav tako bogat ko ârne, obenem pa fant. Po vdovcu ‰ene Ïaluje Dolenjka, ki je dopolnila komaj ‰tiriindvajse-to leto.

Konec predpusta se spre Mariãka radi nekakih cvrkovs striãevo Ïeno in se preseli domov k bratu. Nisem jevidel veã kakor pol leta. Stric mi je pravil, da si je na‰lazalega ljubãka, drugega pa ne ve tudi on niã o njej. Znjegovo Ïeno ste se sreãali enkrat pred cerkvijo in sezopet sprijaznili. Ali domaãe hi‰e ni hotela Mariãka veãzapustiti.

Okoli sv. Mihaela mi reãe stric: »Nekaj novega! Ma-riãka se moÏi. Po trgatvi bo poroka. Z Ïeninom pride vponedeljek k nam vabit. Oglasite se popoldne, ãe ga ho-ãete videti. Vzela bo AnÏinovega Petra. Trapa bi bila lah-

BESeDAKRANJSKA JEZA

236 

ko dobila kaj bolj‰ega. No, tako slab ravno ni. Kmetijeima za petintrideset mernikov posetve. Dolga in deleÏevje na hi‰i do ‰est sto goldinarjev, ali v lep kraj pa ne bopri‰la. Ta reã se je naredila kar naenkrat, Petra ji ne iz-bije zdaj noben ãlovek veã iz glave. Jaz se ne brigam veãzanjo. Kakor si bo postlala, bo pa leÏala.«

V ponedeljek se napotim v striãevo krãmo in najdemMariãko in Ïenina Ïe za mizo. Peter je majhen moÏiãek,za pol glave niÏji od nje. Pod malim ãelom mu zijajosive, kaj neumne oãi. Obraza je drobnega in precej zgrb-ljenega, nad velikimi usti mu sedi tumpast, nekoliko za-vihan nos. Cela podoba in postava kaÏe slabiãa in beda-ka in sili na smeh. V veÏi mi pove Mariãka, zakaj se mo-Ïi. Doma ji in veã prebiti, v sluÏbo pa tudi neãe iti.

»Pri bratu sem bila rada, tudi z njegovo Ïeno se nisvagledali pisano. Vãasi sva se kaj malega sprli, ali se vse-lej hitro spet zbogali. Moram reãi, da sem bila doma boljzadovoljna kakor pri stricu. Naenkrat mi zaãne Janezrezati kruh. âe reÏejo kruh star‰i, so jim otroci hvaleÏ-ni, brat pa te pravice nima. Sestra si jemlje kruh sama,kolikor se ji ga zljubi. Tako je navada pri nas in povsod.Ko mi ga je odrezal Janez prvikrat, se mi je tako milostorilo, da sem se na ves glas zajokala. Zdaj sem videla,da sem postala tujka v domaãi hi‰i, da so se me moji lju-dje naveliãali, pa sem rekla: Naj bo, ãe je taka boÏja vo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

237 

lja. Moj ãas je pri‰el, treba si je poiskati druge domaãi-je, moram se moÏiti.

Peter me je vpra‰al precej po veliki noãi, ãe ga hoãem.Takrat sem dejala, da ne. Ko me je zaãel imeti brat zatujo, pa sem mu sporoãila, da ga vzamem. Pri‰el je snu-bit in kmalu smo se dogovorili, da mora biti poroka ‰epred vsemi svetimi. Peter ni lep, ali vsaka ne more imetilepega. Vrstnice se mi smejejo, da je tako majhen, jaz pajim pravim, da ga bom ‰e laglje strahovala. Tepsti me nebo mogel. Hi‰a je zdaj neãedna, ali jo bova Ïe popravi-la. Îiveti se bo Ïe dalo. Z mojo doto in z varãnim gospo-darstvom ni strah, da ne bi mogla plaãati dolgov. Vodobom imela blizu, ‰e preblizu: Krka nama bo pri‰la veã-krat v veÏo, ali tako nadlogo trpe vsi va‰ãani pa ne beÏezaradi nje proã. V cerkev je res daleã, veã ko pol ure. Do-kler sem mlada in moãna, bom hodila lahko tja. Kadarbom ostarela in onemogla, bom molila pa doma. Vi sigotovo mislite: Si visoko letela, pa nizko seda‰. Res je, dasem si Ïelela drugaãno kmetijo in bolj‰ega Ïenina, ali natem svetu se ne da doseãi vse tisto, po ãemer ãlovek hre-peni. Popolnoma sreãnih ljudi se nahaja malo. Jaz semzadovoljna s tem, kar mi je namenjeno. To vem, da bomtrpela dosti, ali vem tudi to, da ne bom stradala kruha,ker ne mislim rok kriÏem drÏati.«

Te besede ublaÏijo zadnji ostanek nevolje, katero semãutil do Mariãke zaradi ârneta. Pogovarjala sva se zunaj

BESeDAKRANJSKA JEZA

238 

‰e dalj ãasa. Vpra‰al sem jo tudi, ãe je imela res ljubegain kako se mu je mogla izneveriti. Reãe mi: »Kar ste ãuli,je res. Ceneta sem imela prav rada, ali jaz mu ne morempomagati. Oãe pravi, da gospodarstva ‰e ne da iz rok.âakati ga pa ne morem. Za noben denar ne bi hotelaodstopiti od moÏitve. Ta reã se ne da veã odla‰ati.« Vhi‰i sem se nekoliko pogovarjal s Petrom. Fant je bil jakokratkih besed, pa se mi je zdelo, da tudi precej kratkepameti. Meniti se ni znal dosti o nobeni drugi reãi, ka-kor o svojih volih in o poljskih mi‰ih. On in Mariãka stapovabila na svatbo tudi mene. UdeleÏil se nisem ne cer-kvene slovesnosti ne dolge gostije, ki ji je sledila, opazo-val sem samo toliko to veselico, da vidim razne ‰ege inrazvade dolenjskih svatov‰ãin. Gledal sem kaki dve uripopotnjo, stal sem pri fantih, ki so svatom zagradili pot,‰el sem z njimi do cerkve, oglasil sem se na domu ne-vestinem in Ïeninovem in se pomudil povsod kako uri-co v veÏi in se zame‰al zveãer tudi med oglarje ali pre-Ïalce, kakor pravijo Gorenjci. Druge okolnosti svatbesem poizvedel od kuharice in posameznih svatov.

Godi in vr‰i se ob takih prilikah dosti neumnega, ãe-sar me ni volja popisovati. Dve reãi pa sta mi ugajali. Kajginljivo je videti nevesto in Ïenina, ko jemljeta slovo odsvojih dosedanjih prijateljic in prijateljev, in bi bilo ‰elep‰e, ãe se goreãa Ïalost ne bi gasila s polnimi bokali.Na‰el sem Mariãko za hramom znane hi‰e sedeão in jo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

239 

kajoão med tremi vrstnicami. Glavo je naslanjala naramo zdaj eni zdaj drugi in se po vrsti z njimi objemalain poljubovala. Tudi prijateljice so se ihtile, veliko govo-riti ni mogla nobena.

Velike hvale vredno je tudi to, da se na svatbi ne smekvantati pred nevesto in Ïensko druÏbo. âe izblekne kakpijan svat kaj nespodobnega, ga opominjajo od vsehstrani, da naj ne skruni svetega zakramenta z grehom.·koda, da se zdi gre‰no samo grdo govorjenje, ne pa po-Ïre‰nost in pijanãevanje. Jedo in pijo svatje veã kakorvanje more. S ãudovito lakoto in Ïejo hodijo Dolenjci nasvatbe. Lokati in obilno lokati je navada Ïe zveãer predporoko, ko pridejo na »kranceljne« sorodniki in dobriznanci, in po poroki se more reãi, da je potrata vina boljÏivinska nego ãlove‰ka.

Moj namen ni, pripovedovati natanko pirne obiãajedolenjskih bratov. Kdor se bo lotil tega posla, bo na‰elpremnogo izvirnega in mikavnega. Jaz bom omenil lenekatere reãi, ki oznaãujejo tukaj‰nje svatbe sploh.

Od neveste, ãe ni vdova, se zahteva neomadeÏevanodevi‰tvo. Poleg staronarodnega mi‰ljenja se neãistnicenimajo pravice moÏiti. Pripovedujejo se razne bajke, ka-ko pokazuje Bog takim prav oãitno svojo jezo. Neka ne-vesta je imela prej ljubezen z zakonskim moÏem. Napotu v cerkev so spremljali svate veliki psi, ki so se spre-

BESeDAKRANJSKA JEZA

240 

minjali v teleta. Pred oltarjem je nevesta poãrnela kakoroglje in vsi priãujoãi so se tresli kakor mrzliãni.

Tudi devi‰ka nevesta naj se varuje, grede v cerkev iniz cerkve, skrbno vsake o‰abne in nepremi‰ljene besede,ãe ne, jo lahko zadene teÏka nesreãa. Za goro Liscem sevidijo ãudne bele skale ãlove‰ke podobe. Ob poletnivroãini so ‰li svatje iz cerkve domov. Nevesta se obrneproti soncu in ga prekolne, da bi okamenelo, ker Ïgetako nemilo njenega Ïenina. Godec pa ji reãe, naj bi oka-menela raj‰i ona, ki Ïeli toliko nesreão ljudem, in z njovsi tisti, ki so njene misli.

Tisti trenutek okamene nevesta in svatje, razen edine-ga godca. To so tiste ãudne skale za Liscem.

Kadar gredo k poroki, se kaÏejo mnogotera znamenja,prerokujoãa, ali bo zakon sreãen ali ne. Najbolje je, akodeÏuje in pa da gore sveãe v oltarju s posebno svetlobo.·e pred tridesetimi leti ni bilo skoraj nobene svatbe brezgodcev; dajala se jim je, da gotovo pridejo, ‰e velika ara.Dandana‰nji kliãejo godce samo bogatini. Nekdaj so sezadovoljili z dobro jedjo in pijaão in s kakim malim da-rom v denarju. Sedanji godci igrajo veliko lep‰e od sta-rih, so izurjeni umetniki novome‰ki, ali zahtevajo tudimastno plaão. Ko je Ïenil svojo hãer bogati Rozman vTrebnjem, je dobilo ‰est godcev devetdeset goldinarjev,in to se jim ni zdelo ‰e niã kaj preveã. Pravi godec se jezi,ãe mu ne pade vsaj deset goldinarjev. Za veãino kmetov

BESeDAKRANJSKA JEZA

241 

je to prehudo. Jemljo si raj‰i za dva dni domaãega fan-ta, ki zna igrati harmoniko in ne zahteva veã kakor ‰tirigoldinarje. Navadno mu dajo en goldinar ‰e na‰emljenioglarji.

Na dolenjskih svatbah se pojé veliko veã kakor na go-renjskih. Kvante se ne smejo govoriti, pa tudi ne prepe-vati. Skozi veãino svatovskih pesem gre neki slovesen,vzvi‰en in poboÏen duh. Najkrasnej‰a se mi je zdelapesem o ãisti ljubezni, ki veÏe Ïenina in nevesto. Ta pe-sem dokazuje, da Slovenec ‰e ni izgubil pravega pojmao tem boÏanskem ãutu.

Tudi na svatbah se razodeva velika svoboda, ki vladav dru‰tvenem Ïivljenju na Dolenjskem. Na plesi‰ãu sevrte z odra‰ãenimi dostikrat desetletni deãki in deklice.Oglariti smejo moÏaki in Ïenske. Svate razveseljujejotudi ‰eme, ki napravijo najraj‰i kamelo. Ta Ïival je videtiseve mnogo veãja in postavnej‰a, ãe jo narede mo‰ki, alinihãe ne bo zameril dekletom, ako je tudi njih volja, se-staviti se v kamelo.

Na Dolenjskem ne plaãujejo svatje niã raãuna za»vino«; kdor je povabljen, da za dar kako koko‰ in s temje zadostil Ïeninu in nevesti; kuharici in domaãim sestisne v roko nekoliko gro‰ev, pa je vse opravljeno. Kdorse hoãe izkazati, tro‰i lahko veã, ali ne sili ga na to nestara navada ne kak stare‰ina.

BESeDAKRANJSKA JEZA

242 

V cerkev ne hodijo vsi povabljeni. Mariãka ima polegsebe druÏico in ‰tiri »stare‰inke«, Peter pa tovari‰a (=druga) in ‰tiri stare‰ine. Vseh je bilo tedaj samo dvanajstin to ‰tevilo se je zdelo ljudem Ïe veliko. Svatbe pa seudeleÏuje vse, kar je povabljeno, in pogostoma tudi raz-ne nepozvane pritikline.

Dobro se godi take dni posebno otrokom. Ne le da jihnihãe ne odganja, marveã jih ‰e stare‰inke kliãejo, dajim podele ‰truco, ki je nala‰ã zanje pripravljena. Ob-darjeni, veseli otroci so gotovo znamenje, da bo imelanevesta sreão s svojimi otroki.

Krãmarji zdaj bridko toÏijo, da svatje ne pijo veã to-liko kakor nekdanje ãase. Vãasi da ni bilo nobene popot-nje brez dvanajst do petnajst bokalov, zdaj bodo Ïekmalu ‰tirje preveã. Vsak svat zahteva svojo kupico, dase more piti bolj polahkoma, po bera‰ko. Tudi taka sra-mota se je zaãela Ïe ‰iriti, da dona‰ajo stare‰inke v krã-mo s sabo kuhano in peãeno meso. Mogoãe, da se tro‰iv krãmah res kaj manj nego prej, ali vina popivajo svatje‰e dandana‰nji toliko, da ga veã ne morejo, ãe bi ga tudiimeli.

Povedal bom le po veãjem, kako so se gostili Mariãki-ni svatje. Na »kranceljnih« pred poroko se je popilo priÏeninu in nevesti veã od avstrijskega vedra, po poroki vtreh krãmah popotnje petindvajset bokalov, na svatbipri nevesti skoraj ‰tiri vedra in pri Ïeninu tudi veã ko tri.

BESeDAKRANJSKA JEZA

243 

Popotnja je trajala do veãera, vso noã in ves dan so segostili najprej na nevestinem domu, potem prav takodolgo na Ïeninovem. Ta svatba je bila prav srednjemere, pri bogatinih se Ïre in loka cel teden. Odraslihjedcev in pivcev sem na‰tel ‰tirinajst, otrok deset. ·e veãje bilo oglarjev in oglaric. Vsak in vsaka njih je dobil do-bra dva bokala in kruha, potice, krofov in drugih reãi,kolikor je hotel. Moke se je porabilo samo za svate iz‰estih mernikov Ïita, bele iz dveh, ajdove iz poldrugega,sorÏiãne iz poltretjega. Razen tega se je pojedlo pri ne-vesti petnajst funtov govedine, pet teletine, dve pleãeti,‰tirinajst klobas in ‰tirinajst koko‰i, pri Ïeninu pa ãezdvajset funtov govedine, ‰est funtov teletine, tri pleãe-ta, osem koko‰i in osemnajst klobas. Jajc se je potrebo-valo veã kakor sto; za cuker, cimet in druge sladkarije seje izdalo po pet goldinarjev. Ali niso to brezumnoogromni stro‰ki za ubogega kmeta?

Dolenjci priznavajo sami, da bi se Ïivelo prav lahkocelo leto ob tem, kar se potrati na svatbi v dveh dneh,tudi hvalijo na vso moã gospodo, ki se zadovolji ob takipriliki z zmernim obedom. Razen premoÏenja se za-pravlja tudi zdravje. Svatje mislijo, da morajo vse popitiin pojesti, kar se prinese na mizo. Dve noãi ne spe veãi-del niã. In kako lahko se je prehladiti na plesi‰ãu!

Pri Ïeninu in pri nevesti je bilo okoli hi‰e vse poblju-vano. Veã svatov je leÏalo po deset dni v postelji. Sta-

BESeDAKRANJSKA JEZA

244 

re‰inka je bolovala pol leta. Dva fanta sta se obstrelilatako hudo, da desna roka ni prav sluÏila enemu tri ted-ne, drugemu dva meseca. Mnoge svatbe pa se zavr‰u-jejo ‰e veliko bolj nesreãno.

Naj omenim ‰e nekaj sme‰nega, kar dokazuje ne-skoãno abotnost teh bogatih gostarij. Medtem ko so sepri Ïeninu vse mize kar ‰ibile od jedil in pijaãe, je padalov sklede skoz razravsani in trohneli strop podnevi zrn-je, po katerem so brskale pod streho koko‰i, ponoãi pa‰e ãudnej‰e znamenje hi‰ne bogatije — mi‰ja nesnaga!Naj bi si bil Peter raj‰i pokrpal nekoliko svojo podrtijo— goste bi bil lahko napasel z malim stro‰kom, brez tesramote.

Mariãka je zdaj omoÏena ravno tri leta. Njen zakon jeBog blagoslovil z dvema zalima deãkoma. Dolgovi sopoplaãani, hi‰a vsa popravljena, pokrita z opeko in do-bro zaloÏena z vsakovrstnim ÏiveÏem in za potrebo tudiz domaãim vinom. Ko sem bil oni dan pri AnÏinovih,sem pogledal najprej strop, ãigar slavo so raznesli svatjedeset ur po okolici. Zdaj je ãisto nov, brez razpoklin.Ljudje ne morejo prehvaliti Mariãke, kako umno znagospodinjiti, kako dobro zna gojiti posebno junce. VobliÏju leÏe mnogi mastni travniki, na trdni podlagi Ïi-vinoreje se mnoÏi od dne do dne imetek AnÏinove hi‰e.Mariãka je dala zasaditi veliko drevja, hru‰ke in jabolkaso se prijele, za slive je kraj preveã na vetru. Na koncu

BESeDAKRANJSKA JEZA

245 

hi‰e se zeleni brajda, videl sem tudi sonãne roÏe in raz-ne druge cvetlice za njo. V malih lonãkih se nagibljejoproti cesti lepo cvetoãe fuksije. Kar je Mariãka nameno-vala, je po mogoãnosti tudi izvr‰ila.

Govoril sem tudi z nekaterimi deklami, ki so pri njejsluÏile. V en glas so trdile, da pri tej babi ni mogoãe pre-biti. Za slabo plaão je hotela, da bi ji delale po konjsko,jedi pa jim je dajala nezabeljene in neslane. Tudi Petratrpinãi, da je groza. Ona nosi ne le hlaãe, ampak tudimo‰njo. Kadar gresta na kako pro‰ãenje, plaãuje v krãmiMariãka, ne Peter. Doma mu me‰a vino z vodo, sama papije ãisto. Kletne kljuãe spravlja ona, za vsako merico jomora prositi. Kuretine ima veliko, ali jo uÏiva sama, mo-Ïu jo je privo‰ãila komaj ob njegovem in njenem godu.Po prvem porodu je pojedla v ‰tirinajstih dneh osemkoko‰i.

Z moÏem ne govori vãasi po ves teden niã in tega sereveÏ ‰e veseli. Navadno ga zmerja in pita z grdimi pri-imki. Kadar mu pohvali pridno Ïeno kak znanec, uprevanj oãi, pomaje z glavo in pravi: »Kajne — kajne? Tudijaz mislim, da je malo takih.« Kadar pa se zadere jeznokak sosed, da so babe vse hudiãeve, vrÏe Peter glavokvi‰ku, se zakrohota in pravi: »Tudi jaz tako mislim, daso vse hudiãeve.«

Ljudje, vsaj bliÏnji, vedo dobro, kako se godi moÏiãku,ali ga ne omilujejo, marveã mu ‰e zavidajo, da je tako

BESeDAKRANJSKA JEZA

246 

sreãen! V tem se ujemajo Dolenjci in Gorenjci, da je zaãloveka edina prava sreãa v premoÏenju. Kdor Ïivi vprepiru in nezadovoljnosti z Ïeno, se mu smejejo. Pra-vijo: »Za vse reãi in nikjer prav. Z babo je treba potrpe-ti, sitne in nagajive so vse. Ta nadloga se prena‰a lahko,ali gorje tistemu, ki nima denarja.«

Ljubezniva Mariãka se je spremenila v zlobno mege-ro, ali v na‰i kranjski deÏeli ne jemlje to po‰tenja. Glav-na reã je, da je Ïena zvesta moÏu, obenem pa dobra go-spodinja. Druge lastnosti se ne zahtevajo presilno.

Kako sreãko pa je zadel v zakonski loteriji na‰ znanecJoÏe ârne? Kakor vemo, se je vdrugiã oÏenil prav skranjsko jezo, s kranjsko baharijo in s kranjsko naglico.Dobil je z lepo nevesto tisoã goldinarjev dote. Ljudje sostra‰no vpili, kak zaklad je ogrenil, kako veliko sreão sije naklonil. âez ‰tirinajst dni mu Ïena pobegne. ·ele ãez‰est tednov je zvedel, da se vlaãi s svojim prej‰njimljubãkom, vrniv‰im se od vojakov. Od jeze in sramoteJoÏe zboli. Ko ozdravi, jo gre iskat in jo pritira nazaj.DrÏal jo je odslej pod ostro oblastjo, brez njegovega do-voljenja se ni smela ganiti iz hi‰e. Energiãni moÏ jeukrotil lahkoumnico. Otroka je spoznal lahko za svoje-ga, ker ga je rodila ‰ele poldrugo leto po poroki. Ona sekesa zdaj svoje teÏke zmote, ali JoÏe ji ne verjame ‰e niã.Pravi, da ji bo odpustil, ãe se bo deset let pona‰ala po-

BESeDAKRANJSKA JEZA

247 

‰teno, prej pa le en dan ne. Od hude in dolge nejevoljeje stra‰no shuj‰al in se postaral. Dobra volja ga je minilapopolnoma; ne smeje se drugaãe nikoli, kakor ãe sli‰i,da je kak moÏ nabunkal Ïeno. Srca in omike pa ima ven-dar toliko, da svoje ne tepe. Pije veliko veã ko pred za-konom. V pijanosti razsaja in preklinja Ïeno, druÏino invsakega, kdor pride. To je vzrok, da so se ljudje zaãelinjegove krãme ogibati.

BESeDAKRANJSKA JEZA

248 

VRTILNIâAR

Îiveã dvanajst let v hrva‰ki Reki, sem spoznal mar-sikaterega rojaka, ki si je opomogel z bistroum-

nostjo in spretnostjo. Prvo leto sem stanoval pri Gorenj-cu Andreju ·pendalu. Ko se je bil doselil v Primorje, mije sam pripovedoval, da ni imel niã in da ni znal niã.Kmalu pa se je izuril v kupãijstvu in si pridobil svojohi‰o in bogato zalogo sukna in drugega blaga. MoÏ ni bilsicer niã izobraÏen, ali slovenski um in slovensko srcesta ga pripeljala k narodni stranki, kateri je ostal zvestdo zadnjega diha. K njemu je pri‰el za prostega hlapcaDeÏman, gorenjski fant, doma v Lancovu pri Radovlji-ci. Tudi on se je izmodril za trgovca in se povzdignil dopremoÏnega ‰tacunarja, Ïganjarniãarja in hi‰nega po-sestnika. Njegov sin Ivan DeÏman je bil moj uãenec inspada zdaj med prve domoljube in najizvrstnej‰e pisa-telje hrva‰ke kraljevine.

Iz Ilirske Bistrice je pricapljal v Reko pe‰ in bos deãekpreubogih roditeljev Jelov‰ek. Dostikrat sem sli‰al, da sije sluÏil svojo polento prvi ãas s tem, da je snaÏil gospo-dom ãiÏme. Sãasoma pa je postal tudi on gospod in ‰evelik. Prigospodaril si je hi‰o, ki se sme imenovati pa-

BESeDAKRANJSKA JEZA

249 

laãa. Veã let je zahajal z mano v isto krãmo gori‰ki Slo-venec Kavs, po‰tenjak od nog do glave. V mladosti jenosil kakor drugi Tolminci in Bovãani od hi‰e do hi‰eko‰. Plezal je z njim ãez domaãe in nem‰ke planine, na-zadnje si je priplezal toliko gro‰ev, da je ustanovil svo-jo trgovino v Reki in kupil domovanje, premogel 40—50,000 goldinarjev in razpo‰iljal do petnajst fantov, damu prodajajo blago po Istri, Hrvatski in Sloveniji, posuhem in po morju, na kvarnerskih in dalmatinskih oto-kih.

Nikdar ne bom pozabil prijetnih dni, katere sem pre-Ïivel s svojim farmanom in prijateljem Gregorjem Bla-Ïem. Brezdu‰ni profesorji so ga pregnali iz ljubljanskegimnazije. Zapu‰ãenega se je usmilil moÏ Ïidovske krviin protestantske vere, trgovec Heimann. Pri njem se jeizuãil za kupca in si izbistril in obogatil duh, kakor bi siga ne bil nikdar v latinskih ‰olah.

Zapustiv‰i Ljubljano, je potoval in prebival po la‰kihin podonavskih deÏelah in se seznanil temeljito ne le ssvetsko trgovino, ampak tudi s svetsko politiko. Srce semu je vnelo za vzvi‰ene ideje devetnajstega stoletja, zaslavjansko vzajemnost, za Ïivo vero v slavjansko bodoã-nost. Ob njegovem stro‰ku je pri‰la na svetlo Majarje-va slovnica ruskega jezika, krasni predgovor te knjige jepritekel iz njegovega peresa. Zdaj Ïivi v Reki Ïe kakihdeset let in se ‰teje med najbolj izobraÏene in spo‰tova-

BESeDAKRANJSKA JEZA

250 

ne trgovce tega mesta. Znaãaj mu je tako ãist, srce takoblago, duh tako obseÏen in moder, da se ãuti vsakdosreãnega v njegovem dru‰tvu in je ponosen, ãe se morenazvati njegovega prijatelja.

Tudi brat France se mu je preselil v Reko in je oboga-tel s trgovino. Po zgledu Gregorjevem se je tudi on vnelza slavjanstvo in politiko. Ruskega jezika se je nauãilsam brez tuje pomoãi; slavjanske deÏele, posebno Rusi-jo, pozna bolj natanko kakor marsikateri strokovnjak;vedno stoji v prvi vrsti, kadar je treba pristopiti kakemudomaãemu dru‰tvu ali podpirati z denarjem na‰e na-rodne zavode.

Tudi kupec Anton Kandut mi je ostal v prijaznemspominu. Rodil in odgojil se je na ·tajerskem v Sloven-ski Bistrici. Slovensko ni imel prilike dobro se nauãiti,tembolj pa se je trpinãil s tujimi jeziki. Dasiravno muteãe domaãa beseda okorno in grapavo, si je ohranil vprsih po‰teno slovensko srce. Kamorkoli je pri‰el, se jeupisaval le v ãitalnice, nikjer in nikoli ne v kazine; zadomaãe potrebe je imel vselej odprto mo‰njo; za Jugo-slavensko akademijo je podaril lepo vsoto — celih dvesto goldinarjev. V Reko je pri‰el brez imetka za kupãij-skega pomoãnika. Pozneje je delal tako sreãne ‰pekula-cije, da si je kupil lepo hi‰o in stesal ladjo, ki je stala dosedemdeset tisoã goldinarjev. Brodaril je z njo po Evropiin Ameriki, po Sredozemskem morju, po Atlantskem in

BESeDAKRANJSKA JEZA

251 

Tihem oceanu, dokler se ni vrnil po brezbrojnih sku‰-njah in nevarnostih sreãno nazaj v ljubljeno domovino.

Iz neomikanega stanu bi na‰tel lahko ‰e veliko zgle-dov, kako premeteno si znajo Slovenci v tujem krajusluÏiti svoj kruh, kako neutrudno love krajcar za kraj-carjem, goldinar za goldinarjem, kako uspe‰no se po-miãejo naprej in naprej, dokler se ne prerinejo skozi stoteÏav in zaprek do premoÏnosti in samostalnosti.

Ali za zdaj me ni volja to popisovati, kajti namenilsem se govoriti v tej knjigi bolj ob‰irno samo o Dolenj-cih in Dolenjkah. Tudi njih se nahaja dovolj v Primorju,v sluÏbi in na svobodi, v tujih in svojih hi‰ah. NekateriÏive ondi le zaãasno, drugi zopet stanovitno; ãe ujame-jo kak dobiãek, frãe nekateri naprej, da oskubejo ‰e kogadrugega; drugi pa se oÏenijo, odpro kako ‰tacuno alikrãmico in pravijo: »Na‰ dom bo tukaj; mati boÏja trsat-ska bodi nam milostljiva; blagoslovi na‰e trude, ki sebodo vr‰ili pred tvojimi oãmi. Tebe ne mislimo nikdarveã zapustiti, pa nas niti ti ne zapusti.«

Poznam Dolenjce, ki so se popolnoma poreãili, to jepoitalijanãili in pociganili. Sploh preti v Trstu in Rekivelika nevarnost slabotni slovenski narodnosti. Star‰i ponavadi ‰e ne zataje svoje krvi, otroci pa se izvrÏejo veãi-del v strupene la‰kutarje in madÏarone, ki so huj‰i odkorenitih TrÏaãanov in Reãanov. Hrva‰ki pisatelj in pa-triot prvega reda Ivan DeÏman je izjema brez para. Za-

BESeDAKRANJSKA JEZA

252 

radi tega je skoraj sreãa, da na‰ega ãloveka morje nemika. Edinemu Kra‰evcu se v Primorju ne toÏi, kar niãudo, ker je burje in kamenja navajen. Gorenjec pa milozdihuje po svojih zraãnih planinah in zelenih planeh,vendar se dostikrat vda ter pozabi domaãijo pri dobremzasluÏku veliko laglje od Dolenjca, ki komaj ãaka, dauteãe primorski pu‰ãavi, Ïegi in burnosti nazaj v svojeljubke gorice in tihe dolinice.

Dolenjec, ki stanuje v Trstu ali Reki, spodablja nalastovko in druge selice, ki gredo proã, kadar jim vremeveã ne ugaja. Pride, prebije nekoliko let, vãasi le neko-liko tednov ali dni, zaãne toÏevati, kleti, pohajkovati,naenkrat izgine kakor kafra in se nikdar veã ne povrne.Za pravilo se more postaviti, da izmed deset dolenjskihprihodnikov komaj eden umrje v Primorju in ‰e njegazadrÏuje veãidel le kak‰no sreãno ali nesreãno nakljuã-je. Slovenec se zaseli in prime rad in lahko samo v takihkrajih, katerih podnebje se ne razlikuje preveã od do-maãega, na priliko: v gornji Hrvatiji ali severnoameri‰kiMinesoti. Sãasoma se mu bo priljubil nemara tudi Kav-kaz, Bosna in Srbija; goreãe in pusto obreÏje Adrijatiã-nega morja pa ga bo gotovo zmerom dolgoãasilo in od-ganjalo.

Najzanimivej‰i ãlovek, katerega so mi pokazali znancina Reki, je bil Egiptovski JoÏef. Vpra‰al sem jih ves v ãu-du, kaj pomeni to ime. Rekli so mi, da se moÏ pi‰e za

BESeDAKRANJSKA JEZA

253 

Vrankarja, ali da ga ne zove nihãe drugaãe kakor Egip-tovskega JoÏefa, ker mu je krstno ime JoÏef in Ïivi veãi-del v Egiptu. Za fuÏinsko fabriko si je pridobil to sijajnozaslugo, da je prvi razglasil njene krasne izdelke v orien-tu in jih zaãel izvaÏati tja. Egipãanom so se tako moãnoprikupili, da jih cenijo deloma ‰e bolj od francoskih inangle‰kih. Odprl je tedaj ‰iroko polje domaãi obrtnosti,postavil jo je zmagovito na svetski trg. V Dvor popotu-je vsako leto, da naznani tvornici, kako gre njen posel vEgiptu in kaj bi trebalo predrugaãiti in popraviti, da se‰e bolj razprostre in dvigne. On je ustanovil ‰ele prav-zaprav slavo temu zavodu, ki je do njega Ïivotaril le vtesnih mejah.

Jako sem obÏaloval, da mi ni bilo mogoãe, seznanitise in dalj ãasa obãiti s tem JoÏefom, da izvem od njegakaj veã in bolj natanko. V Primorju se je mudil vselej lekratek ãas, dokler ni doãakal ladje, ki ga je peljala naprejv Egipt. Pri‰ed‰i na Dolenjsko, sem slisal v ÎuÏember-ku stra‰no novico, da je Vrankar v Krki utonil. Kaplanmi je pravil, da se je rodil onkraj Save v morav‰ki aliva‰ki duhovniji. Vsekako se bom potrudil, da poizvemnatanko njegovo Ïivljenje in delovanje. Ob priliki gamislim priobãiti beroãim Slovencem, da spoznajo slo-veãega rojaka v zgled in posnemanje.

Dolenjke NeÏe pa nisem le videl, ampak se z njo tudirazgovarjal. Pripeljala je na Reko veãkrat fuÏinsko in

BESeDAKRANJSKA JEZA

254 

gorenjsko Ïeleznino. Ali niti ona ni ostajala tam. âezpet, ‰est dni je natovorila robo v ladjo in odjadrala z njoproti Dalmaciji. Pomudiv‰i se kratek ãas v Splitu ali Du-brovniku, je naloÏila blago na mezge pa hajd naprej vBosno in Hercegovino. V Sarajevu in Mostarju je poznalpogumno Slovenko vsak otrok. Po Turãiji je romala polleta skupaj, svojo Ïeleznino je prodajala z dobrim do-biãkom do zadnjega Ïeblja. Ali je pa znala blago tudipriporoãati in hvaliti, da so se kupcu kar sline cedile.Veliko ji je tudi koristilo, da je govorila srbsko tako glad-ko, da je ni bilo moã razloãiti od rojenega Bo‰njaka. ·edosti bolj pa ji je pomoglo, da se je znala velika‰em takomedeno prilizovati.

Bolj gizdavih in ãastilakomnih ljudi ni na vsem svetu,nego so bosenski spahije (gra‰ãaki). Prav po slovenskoponiÏno je pri‰la NeÏa k njim, se jim priklonila do ãrnezemlje in prosila, da bi blagovolili tako bogati, mogoã-ni, slavni, ãastiti in obãe ljubljeni gospodje usmiliti seuboge tuje reve, ki nima razen njih nobene podpore podboÏjim soncem, in kupiti od nje kako malo stvarco, dane pogine od truda in lakote.

Turãinu je kar du‰a igrala ob toliki pohvali; jel se jemuzati, frkati brke in mrmrati blagodu‰no:

»E, si sirota, si, vidim; ali ne plaãi, ne javkaj, pokaÏi,kaj ima‰, da izberem in plaãam, kar bo zame.« — Tuditur‰kim Ïenam je umela govoriti na srce, toÏila jim je

BESeDAKRANJSKA JEZA

255 

hinavka tako Ïivo svoje izmi‰ljene nadloge, da so joka-le vãasi okoli nje kakor otroci in jo z denarjem kar obsi-pale.

Enkrat je za‰la med tolovaje in hajduke. Ona je dobrovedela, kaj da so, in se jih ni ãisto niã ustra‰ila. Jela jimje razkladati Ïeleznino, hvaliti robo in jih opominjati:»To je trg za take slavne junake, kakor ste vi. Rabili bo-ste to, pa to, le poglejte sami, kako se vse sveti in kakoãvrsto je skovano.« — Tolovajskemu stare‰ini je dala vroko lep, moãen noÏ in rekla: »Na, poniÏaj se, vzemi gablagovoljno za podar od mene, tvoje nevredne sluÏab-nice.« — In na tak naãin je ‰e veliko govorila in resomehãala hajduke. Jeli so se babi smejati, kupili so odnje neke malenkosti in od‰li, govoreã, da bi ta copmicasamega hudiãa pridobila.

·e bolj obrtnega ali manj po‰tenega se je izkazoval posvetu Vi‰njan Lobè. Trgoval je s podobami. V Reki jeprodajal sliko pekla, nebes, sv. JoÏefa, Matere boÏjetrsatske in druge take reãi, katere slovenski in hrvatskikmet rad kupuje. S takim blagom je obhodil vso juÏnoEvropo in si pritrÏil hi‰o v Trstu in veã kmetij, katere jeizroãil sinovom. Kaj rad sem se z njim pomenkoval, kerse ni niã hlinil, niã skrival in tajil, ampak pravil na vsausta svoje umetnosti in zvijaãe. Povsod je ponujal to, karje vedel, da privabi kupca.

BESeDAKRANJSKA JEZA

256 

Dejal mi je: »Vsak kraj ima svojega boga in svojegahudiãa; eden bi bil za vse ljudi premalo. Pameten ãlovekzaÏiga povsod kadilo, in ne gleda, komu. Svet hoãe takoimeti, mi ga ne bomo preverili, da nima prav. Te mo-drosti sem se drÏal zmerom in sem dobro izhajal. Kranj-cem prodajam, ker so poboÏni, podobe svetnikov insvetnic, posvetnim Nemcem pa fante in dekleta, ki seobjemajo in ‰e drugaãe ljubijo; he, he, he, ali ni to pa-metno? ·vajcar kupuje najraj‰i hribe z lepimi hi‰icami,debele krave, slapove, republikanske moÏe s hudimibrki. Mislil sem si: Naj jih ima, da jih le plaãa; in plaãe-val mi je vse po‰teno. V Avstriji sem po mestih speãalbrez ‰tevila slik cesarjevih, cesariãinih, Radeckijevih,Hesovih. Kadar sem hotel iti na La‰ko, sem dal vse tolepo spraviti, pa sem izvlekel Kavurje, Garibaldije, Ma-cinije. Ljudje so se zanje kar trgali; dajali so mi veã, negosem zahteval. âe sem pri‰el v papeÏevo deÏelo, pa semte puntarje seveda dobro skril in ponujal roÏenkrance,Pija IX. in druge papeÏe. — Pri starih duhovnih sem iz-trÏil marsikatero svetlo liro za to svetost, mlaj‰i pa so miza‰epetali dostikrat na uho: ,Ali nima‰ niã Kavurjev?’ —Dejal sem: ,Za vas, zakaj ne?’ — Padlo mi je za Kavurjapo trikrat toliko kakor za Pija IX. — Garibaldijev pa semprodal najveã v rimskih klo‰trih. MoÏje so menda komajpriãakovali, da jim bo rogovileÏ odprl kletko; pozneje seje to res zgodilo, pa so tiãki izfrãali in si ‰li iskat babic.

BESeDAKRANJSKA JEZA

257 

Na La‰kem, verjemite mi, ni doma ne senca kranjskebogosluÏnosti. Poslu‰ajte, kaj sem doÏivel na Siciliji priMesini. Pri‰el sem k pojedini, kjer je bilo zbranih gotovoveã ko dvajset ljudi, samih duhovnikov. Ker jih nisempoznal, kak‰ni so, sem jim zaãel razkazovati papeÏe indruge svete reãi. Pijani farji se mi krohotajo in mepovpra‰ujejo: ,Te ni sram kupãevati s tako sleparijo?’ —Nekateri primejo Ïlice in me jamejo nabijati po u‰esih.Zdaj sem zaãutil, kaj bi radi, pa sem rekel: ,Morda bivam ustregel s Kavurjem, Garibaldijem, Macinijem?’ —Kakor divji zavpijejo vsi v en glas: ,Daj Macinija, Maci-nija!’ — Slika je bila dosti grdo zmazana, ali vrgli so miprecej za vsako cel ‰kud; ‰e vpra‰ali niso, kaj velja; jaz bine bil zahteval za eno veã od lire.

Na Gr‰kem pa ne bi bil niã opravil niti z Macinijem.Ljudje so hoteli imeti staroversko ‰aro, ladje, morskeviharje in bitve, Bocarisa, Miaulisa in druge take vrage,katerim nisem prej ne imena sli‰al. Kaj sem hotel? Mo-ral sem se vdati in trÏiti z robo, ki je obetala kaj dobiãka.

Med Turki se mi je od konca prav slabo posreãilo. Be-daki imajo za smrten greh, da se naslika ãlovek in Ïival;kupujejo tedaj le podobe mrtvih reãi. Nadejal sem se, dabom bogve kako dobro zvedel njihovega sultana; mrhepa so jele vame pljuvati, me vrgle na tla in teptale, dasem ostal komaj Ïiv. Pozneje sem se prepriãal, da nisovsi Turki take av‰e. Bogatini so me povpra‰evali, ãe

BESeDAKRANJSKA JEZA

258 

imam kaj nagih Ïensk. Dejal sem: ,Jih bom dobil, ãe Ïe-lite.’ — Grki in Armeni izdelujejo te robe na cente. Ko-likor veãja je grdobija, laglje se proda, seveda skrivaj, daprosto ljudstvo ne vidi.

Iz Carigrada sem potoval v Rusijo. Mislil sem, ãe soTurki take svinje, ne bodo Rusi dosti bolj‰i — ali sem seprekleto spekel. Komaj sem razstavil svojo zbirko golihbab, me zgrabi za vrat kosmatin in mi veli: ,Falot, poj-de‰ z mano.’ — Tiral me je pred sodnika, ki me je pestilkakor hudiã pogubljeno du‰o. Rekel je, da me izpustisamo zato, ker sem Kranjec, ruski brat. Naj vzame hu-diã take brate! Pobrali so mi polovico blaga, da ga nisemnikoli veã videl. Ali preveã ne smem kleti Rusov. Bil semsi sam kriv, ker nisem vedel, da so taki tercijali. Pozne-je so mi dali veliko skupiti, Ïivel sem med njimi boljekakor kjer si bodi, jedi in pijaãe sem dobil pri njih veãzastonj ko za denar. Pa tudi plaãevali so mi prav po gos-posko, ‰e kmetje. Rusija je stra‰no velika in neskonãnobogata deÏela, s svojim Ïitom napase v sili lahko vessvet, zato ni tam za denar tako hudo kakor pri nas.

Rusom so bile v‰eã vse drugaãne reãi nego narodom,katere sem bil spoznal prej. Moral sem jim prinesti ce-sarja, sveto Moskvo, Kijev, Jeruzalem, Kozakov, âerke-sov, Sevastopol, sinopski boj, Nahimova, Evdokimovain druge zverine, pa sem prodal v pol ure vse, ãisto vsev najmanj‰i in najbornej‰i vasi. Potem si lahko mislite,

BESeDAKRANJSKA JEZA

259 

kako sem trgoval ‰ele v bogatih in velikih mestih, vOdesi, Taganrogu, Harkovu.

Zdaj bi se nikjer veã ne prevaril; poznam ljudi in nji-hove ‰ege; pokaÏem vsakomur, kar vem, da mu je ljubo,in tako romam po svetu varno in sreãno Ïe veliko let,brez zamere, brez zgube, brez ‰kode. Mo‰nja se mi redi,da ne vem, kako, obenem pa ãutim, da ugaja to popot-no Ïivljenje tudi zdravju. V mladosti sem bolehal, odkarsem se podal med ljudi, sem ostal zdrav kakor riba.Imam Ïe petinpetdeset let, ali se ne morem toÏiti, da bime bila telesna moã kaj zapustila. Skoraj da dvignemzdaj ‰e veãjo teÏo, nego sem jo mogel dvigniti v tridese-tem letu.« —

Ali ãas je, da pustimo Lobeta in korakamo dalje. Nje-ga in nekatere druge rojake sem hotel pokazati le oddaleã; k vrtilniãarju Matiãku pa moramo stopiti, da si gaogledamo od blizu in mu pretehtamo nekoliko tudiosrãje in obisti. Ne trdim, da je vreden te pozornosti kajbolj od drugih imenovanih in neimenovanih tovari‰ev,ali s temi bi imel teÏji kriÏ, ker mi niso odprli vrat dosvojega osrãja in obisti na steÏaj kakor Matiãek.

Videl sem tega moÏa prvikrat v neãedni krãmi priQuattro porte, kjer so se zbirali tujci, sosebno Kranjcibrez razlike stanu in omike. Govoriti se z njim ni dalo,ker je bil Ïe precej natrkan. Slonel je za mizo in godrnjalnekaj sam zase. Krãmar me vpra‰a, ãe ga poznam. Ko

BESeDAKRANJSKA JEZA

260 

reãem, da ne, mi veli: »·koda! To je premeten dedec, damalokateri tako. Kadar je trezen, pridiga, da bi ga ãlovekle poslu‰al. Doma je tam nekje na Dolenjskem pri Mo-kronogu. Poprej je kmetoval, pa je vrgel plug v kraj, pro-dal, kar je imel, in si kupil ,ringel‰pil’. Hodil je z njim posvetu ‰ele kakih deset let, pa si je privrtil Ïe deset tisoãgoldinarjev kakor en krajcar. Danes se je pogajal za hi‰ona trgu. To pot mu ni steklo, ali vem, da ne bo odnehal,dokler se ne posadi med re‰ke purgarje. Vãasi si ga pri-vo‰ãi, ali ne mislite, da je pijanec. Mrcina raj‰i stiskanego razmetava. Ni kranjske sorte; ne bo popil denar-cev, ne; danes si je naredil praznik; moral je imeti po-sebno masten dohodek.« —

Îe prvi pogled mi je povedal, da Matiãek ne trpi rev-‰ãine. Imel je majhen, ali dobro rejen Ïivot, precej debeltrebu‰ãek, rdeã, lepo zalit obraz, gladko ãelo, goste, ‰eãisto ãrne lase. Jaz sem se usedel na drugo stran mize inga gledal. Ko se nekoliko zdrami in me opazi, skoãi po-konci in se mi globoko prikloni ter pravi: »Ne zamerite,da sem se zavalil sem za gosposko mizo. Veste, jaz semzarobljen kmetavs, nisem hodil niã v ‰olo, znam zaãrka-ti svoje ime in kako ‰tevilko. To je ves moj nauk. Bahatise z njim ne morem. âe pa zaãneva ‰teti denar, pa bog-ve, ãe ne bo mojega ‰e kak sold veã kakor va‰ega. Pabrez zamere! Ali pijan sem, pri moji du‰i, res, drugaãe

BESeDAKRANJSKA JEZA

261 

ne bi bil pozabil, ponuditi vam kupico. Fej te bodi! Nutejo izpiti v znamenje, da niste name kaj hudi.«

Jaz srknem in postavim ãa‰o nazaj predenj. Dru‰tvose mi je zdelo jako nepriliãno; ko sem popil merico, semhotel odriniti. Zdaj pride v krãmo Matiãkova hãi, brhkodete, ki je imelo kakih enajst, kveãjemu dvanajst let. Sto-piv‰i k oãetu, se zaãne dreti kakor sraka: »Kaj, ali se ga‰e niste naÏlevili? Je paã res, da se pijanec nikoli ne po-bolj‰a. Tolikokrat ste Ïe rekli: ,Ne bom ga pil nikoli veããez mero.’ Lepo izpolnjujete svojo obljubo! Lani ste seupijanili célo leto komaj petkrat. Letos je ‰ele kres, pavem, da ste se ga nakravali Ïe veã ko desetkrat. Sram vasbodi! Sami ste nam pravili, kako trdo vas je imelo. O, pavas bo ‰e, da bi vas tako ne. ZasluÏek ne bo tekel vsakdan kakor zdaj. Na‰e zdravje je v boÏjih rokah. âe zbo-limo, bo treba tro‰iti, da vas bo glava bolela. Bog ne bodolgo prizana‰al. Kadar zaãne tepsti, pa veste, da neneha kmalu. Kaj res mislite, da smo jaz, brat in mati lezato ustvarjeni, da se trudimo, vi pa le zato, da zapijateprisluÏek? âe tako raãunate, se jako motite. Mi se bomoskoraj naveliãali, pa vam poreãemo: ,âe smrdi delo vam,bomo pa tudi mi postavali in postopali.’ Ko bi bila jazva‰a Ïena, bi vam Ïe pokazala! Mati so preveã potrpeÏ-ljivi. Jaz bi vas Ïe nabunkala! Pritresla bi vas iz krãmedomu kar za u‰esa. Tako pa seveda ne bo moja besedaniã izdala.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

262 

Matiãek je mirno poslu‰al to ãudno grajanje svojehãerke. Ko preneha, se ji zaãne na ves glas krohotati inveli: »Micka, danes si se nauãila dobro svojo pridigo. Zato pridnost mora‰ izpiti celo kupico kar na du‰ek, na!«

Deklica blekne togotno: »Neãem. Raj‰i bom vzela kospleãa, ker vam ga je toliko ostalo; vidim, da ste ga vi siti.Dajte sem, pa brÏ, meni se mudi.«

Oãe ji porine kar meni niã tebi niã, brez besede, pla-denj in jo jame boÏati in ji gladiti raÏkodrano glavico.Nevihta je naglo zahrumela in naglo potihnila. Matiãekin dete se pogovarjata v najlep‰i prijaznosti. Micka po-momlja meso in nekoliko zaloÏkov kruha, se nasmeje inpravi: »Zdaj mi pa le ponudite vino! Kaj ãakate?« — Koizpije kupico do dna, prime oãeta za roko in ga odpeljes sabo. Branil se ni niã; plaãal je v veÏi raãun pa ‰el po-hlevno in urno za njo kakor pi‰ãe za kokljo. Videl semprizor iz dolenjskega Ïivljenja. Ker mi je bilo takrat ‰eskoraj popolnoma neznano, se nisem mogel naãuditipredrznosti hãerini in ovãji naravi njenega oãeta.

Na Matiãka se nisem v Reki nikoli veã nameril. Napo-til se je z vrtilnico proti Trstu. Preteklo je veã let, da ganisem niti videl niti nanj pomislil. Usoda naju je zopetzdruÏila ‰ele poldrugo leto po mojem odhodu na Do-lenjsko.

V Mirni peãi je bil semenj. — Jaz sem pri‰el nanj po-poldne, ko so se bili ljudje Ïe precej porazkropili. Kakor

BESeDAKRANJSKA JEZA

263 

navadno sem ostal tudi to pot v Sosedãevi gostilni. Lesem ter tja je sedel ‰e kak gost, samo pri najmanj‰i mizije pila veãja tovari‰ija, sedem moÏ, ki so pripotovali, karsem spoznal lahko po besedi, iz mokrono‰ke okolice. Vkotu je slonel ãokljat moÏak bolj majhne postave in za-peãenih lic, ki se mi je zdel nekoliko znan. Po kratkempremi‰ljevanju uganem, da je Matiãek. Leta so ga bila Ïenekaj malega spremenila. Na glavi se mu je svetilo Ïedosti belih las in trebuh mu je narastel do tiste veliko-sti, ki Ïe kazi ãloveka.

MokronoÏani so se pomenkovali, kakor je navada povsakem sejmu, koliko je bilo kupca, po ãem je ‰la Ïivina,kje se je toãilo najbolj‰e vino, koliko in kaj so ukradliCigani in tako dalje. Te reãi me niso mogle mikati. Tembolj pazljivo pa sem jel poslu‰ati, ko pride na vrsto vrtil-niãar. Eden izmed pivcev ga vpra‰a: »Ali se misli‰ mu-diti kaj dalj med nami? Zdaj smo ostali bolj sami, hrupnas ne bo motil, jaz bi prav rad zvedel, kaj te je prignaloenkrat v domaãijo. Pa mislim, da bo‰ ustregel celemudru‰tvu, ne le meni, ako nam bo‰ razloÏil bolj natanko,kako se ti je godilo po svetu. Slabo, vidim, da ravno ne.Ima‰ denarja kakor ãrepin; ko si prej izvlekel iz Ïepabukvice, sem dobro zapazil veã bankovcev po sto goldi-narjev. Toliko let se Ïe nismo se‰li, da te, pri moji veri, ‰epoznal veã nisem. Sosed Tone je bil edini, ki je precejrekel: ,To je Matiãek in noben drug, le poglejte mu na

BESeDAKRANJSKA JEZA

264 

bradavico pod desnim u‰esom, zaradi katere smo mutoliko nagajali.’ Odkar si prodal hi‰o, smo malokdaj ãuliza te. Nekateri so trdili, da si ãisto obuboÏal in da sluÏi‰nekje za hlapca; ‰e drugi so dejali, da si Ïe zdavnaj umrlin tvoja babnica da je vzela nekega Koãevarja. Ve‰, to nilepo, da si tako popolnoma pozabil na dom. Kaj zlodjasi delal, da si se nalezel tolikih denarjev? Govori zdaj!Tvojim sose‰ãanom menda ne bo‰ zameril, da so malozvedljivi in zijalasti. Meni se moãno dozdeva, da si skusilti na‰ stari pregovor, da je Kranjcu povsod dobro, samona Kranjskem ne. Ali ni res?«

Matiãek je bil po naravi jako beseden moÏ; ni ga bilotreba dosti prositi, da kaj pove. Brez dvombe bi bil zaãeltudi brez nagovarjanja priobãevati svoje prigodbe, Ïezato, ker je bil z njimi lahko zadovoljen in ponosen. Naj-prej se nasmeje, zaka‰lja in usekne, potem veli:

»Ima‰ prav, Janez, ki me graja‰, da se nisem spomi-njal dosti svoje domaãije! Trpel sem na gruntu res veli-ko, ali znanci niso bili tega krivi. Vsako leto enkrat bi jimbil res moral kaj pisati; veãkrat sem to namenil, ali hu-dik si ga vedi, kako je vselej pri‰lo nekaj vmes, da se ni-sem mogel nikoli pripraviti. Tako sem odla‰al in odla‰al,minilo je deset, petnajst let, nazadnje sem dejal: Zdaj Ïeni vredno pisariti. Sosedje so me pozabili, mnogi znan-ci Ïe gotovo pomrli, bliÏnje Ïlahte v tem kraju nimam,tako dobrega prijatelja pa nisem niti prej imel, da bi me

BESeDAKRANJSKA JEZA

265 

vezala z njim kaka dolÏnost, naznaniti mu, kje sem inkako se mi godi. Pravimo, da je laÏ kratkorepa, ali ver-jemite mi, da niti prijaznost nima dolgega repa. Doklersem mogel koga pogostiti, so me od vseh strani po-zdravljali, objemali in ãastili. Ko pa se je prazni hramzaprl, so prijatelji odleteli v bolj‰e kraje kakor Ïerjavi.Ostali smo z babo in otroãaji sami. To, vidite, me je naj-huj‰e ujedalo. Vendar priznavam vseeno, da nisem rav-nal spodobno. Bilo je dosti vrstnikov in va‰ãanov, ki miniso storili niã Ïalega; ãe so ga popili kak poliã pri meni,sem ga popil tudi jaz pri njih. Tem po‰tenjakom je tre-balo na vsak naãin kaj pisati. Ali Kranjci smo Ïe taki.Kadar pridemo med tuje ljudi, se zaãnemo leviti kakorkaãa; sleãemo kranjsko srajco, tuje pa ne moremo oble-ãi, da nismo nikomur podobni. Na‰ rojak pi‰e domovkaj rad — po denar ali po kaj drugega. âe niã ne priãa-kuje, se pa poleni kakor dihur, da kar smrdi: ‰e star‰i nedobe po veã let ne ãrke od njega. Dokler je mlad, ‰e nitako zanikrn. Pozneje pa nahaja sto izgovorov, zakaj nepi‰e.

Tak sem bil tudi jaz. âe bi hotel prav po pravici pove-dati, kaj me je zadrÏevalo od pisanja, bi moral reãi:kranjska lenoba, tista prekleta nemarnost za vse, kar jedomaãe, za rojstni kraj, za kamen, pri katerem smo pre-jeli sveti krst in zagotovljenje svojega zveliãanja, za vrst-nike, s katerimi smo odrasli in preigrali najslaj‰e dni

BESeDAKRANJSKA JEZA

266 

svojega Ïivljenja, za pokopali‰ãe, na katerem poãivajokosti na‰ih star‰ev. Poglejte Lahe, kako lepo se vedo pro-ti nam. Tudi med njimi se dobiva dosti reveÏev. Hodijosi iskat kruha na Kranjsko in v druge deÏele. Ali menim,da ne eden ‰e ni zatajil sebe in svoje domovine. Saj ve-ste, kako Ïive zmerno in trezno; vsak krajcar, ki jim os-tane, po‰iljajo svojim ljudem v Italijo, dopisujejo jimvsako spremembo svoje sreãe in svojega stanovanja, ka-dar si koliãkaj opomorejo, pravijo: ,Zbogom, ‰ãavi!’ —pa se preseljujejo nazaj v svojo domaãijo. V Karlovcusem poznal po‰tenega Laha, ki je teÏko zbolel. Sli‰al semga na svoja u‰esa, kako je milo zdihoval, da bi se za vsedrugo ne bal smrti, edino to mu dé teÏko, da bo moralumreti na tuji zemlji, da mu truplo ne bo na‰lo veãne-ga pokoja med svojimi rojaki.

Te besede so me grozno pretresle. Rekel sem: Nak!Tujci so mi dajali zasluÏek, ali pravice do mojih kosti nesmejo imeti. Sin mi je odrastel, izroãil sem mu vrtilnico,jaz pa sem se, kakor vidite, vrnil na Kranjsko, da prebi-jem ‰e te ure, ki so mi prisojene, in se uleÏem, kadar meBog pokliãe k sebi, na stran svojih rajnkih roditeljev, so-rodnikov, otroãiãev in farmanov. Domaão hi‰o bom ku-pil, ãe je naprodaj, nazaj; po moji smrti naj jo uÏivata hãiin njen moÏ, rojen Kranjec, ki mi je sam rekel, kadar sebo naveliãal hrva‰ke trgovine, da misli priti na vsaknaãin zopet v na‰o preljubo dolenjsko deÏelico. S svojim

BESeDAKRANJSKA JEZA

267 

okoli‰em sem obhodil veliko sveta, zabaval sem ljudi vZagrebu in Karlovcu, v VaraÏdinu in Celju, po vsem Pri-morju od Senja do Gorice. Îena in sin igrata zdaj v Sis-ku. Domov nisem hotel iti naravnost. Mudil sem se ne-kaj dni v Novem mestu. To mesto se mi je priljubilo, kersem zastavil v njem svoje novo Ïivljenje in na‰el resbolj‰o sreão, nego mi jo je dajala kmetija.

Morebiti niste dosti sli‰ali, ali vsaj ne resnice, zakajsem se grunta znebil in si izvolil stan, ki je moãno podo-ben komedija‰kemu in se zdi marsikomu sramoten. Viste sicer moji farmani, ali niste iz moje vasi in me nistemogli poznati bolj natanko. Ker vidim, da vam ni zopr-no moje govorjenje, vam bom razloÏil po vrsti vse okol-nosti, v katerih sem Ïivotaril in katere so me prisilile,dati kmetovanju slovo.

Po oãetu sem podedoval dosti veliko razvlako, veã kodvajset oralov zemlje. Njiv ne bom grajal; rodile so zadomaão potrebo dovolj. Ob dobrih letih sem pridelal vsvojem vinogradu navadno petdeset veder, vãasi tudisedemdeset. Z gorico in poljem sem tedaj mogel biti za-dovoljen. Tudi hoste sem imel dosti, ali v devetih krajih,tu krpo, tam krpo, nekateri deli so bili po dve uri daleã.Oãe jih je tako oãistil, da mi ni ostalo ne eno dobro deb-lo, katero bi bil mogel prodati. Travnika pa nisem dobilãisto nobenega, seno sem moral kupovati in si pomaga-ti, kolikor se je dalo, z deteljo in slamo. Na vrtu je raslo

BESeDAKRANJSKA JEZA

268 

veliko sliv, ali leÏal je preveã proti vetru; pi‰ in mraz stami sãasoma ugonobila skoraj vse drevje. Sosedje sosu‰ili in prodajali ãe‰plje, kuhali slivovko, jaz niã. Vesimetek je cenila gosposka na tri tisoã goldinarjev, nama-zala mi je vsako leto veãji davek, ni se niã brigala zasedem sto goldinarjev dolga, ki so bili napisani na hi‰o.Kakor vidite, me oãe ni poloÏil na mehko posteljo. Kakposebno razumen gospodar, ne velim, da ne bi bil mo-gel shajati.

Po oãetovi smrti je hotela prevzeti kmetijo mati, ali seje je kmalu naveliãala, ko je videla stiske, ki jo ãakajo.Rekla mi je: ,Matiãek, oÏeni se in gospodari!’ Jaz sem seneizreãeno razveselil, kakor paã fantalin, ki ni ‰e niã iz-kusil in niã vedel. Dal sem si narediti lepo obleko, zaklobuk sem vtaknil ‰opek in se jel ozirati po dekletu.Imel sem takrat Ïe petindvajset let. Po malem sem tudiprej vasoval in na shodih in boÏjih potih sem napajalmarsikatero. To govorim vam, ker ste moÏje, pred otrokibi molãal. Ali naj sem se likal in li‰pal, kolikor sem ho-tel, Ïenske me niso dosti marale; ho, ho, ho — prav soimele, to je bila ‰e moja sreãa. Bil sem zanje, veste, ne-koliko premajhen in pre‰ibak. Za Breceljnovo Mickosem trdo stopal. Dobil sem jo na samem in ji rekel: ,Bodimoja ljubica! Nima‰ ne ti nikogar ne jaz nobene, bilo biprav za oba. Kaj misli‰?’ — Micka se je namrdnila, po-gledala parkrat moje trupelce od stopal do vrha in se

BESeDAKRANJSKA JEZA

269 

odrezala zaniãljivo: ,Poãakaj, dokler bo‰ za dve ali vsajza eno glavo vi‰ji in nekoliko pametnej‰i. Ta bi bila lepa,ta — ljudje bi od smeha popokali, ko bi me videli s tabo;bi me povpra‰evali, ãe te peljem k birmi ali k prvi spo-vedi. Oh, Matiãek! Ti ne ve‰, kaka av‰a si. Pojdi za zdaj‰e domov in poslu‰aj oãeta in mater, da bo‰ dolgo Ïivelin ti bo dobro na zemlji.’

Dopolnil sem bil takrat dvaindvajseto leto, pa si lah-ko mislite, kako nemilo so se mi zapiãile Mickine bese-de v srce. Skril sem se v senico in sem se valjal po mrvikakor nor in jokal kakor otrok. Da so me prezirale dru-ge punãare, me ni peklo prav niã, ali Micko sem ljubil izgloboãine srca in brez greha, s trdnim namenom, Ïive-ti z njo v nedolÏni prijaznosti, dokler ne bi bilo moã, dase poroãiva.

Od takrat me je minilo vse veselje za fantovanje invasovanje. V krãmi sem ga pil s kakim tovari‰em, naj-raj‰i pa sam, ker sem se sramoval vsakega ãloveka. Me-nil sem, da je Micka povedala doma in drugod, kakoosorno me je odpravila. âe se je kdo vprião mene sme-jal, sem bil preverjen, da se smeje meni. âe sta se dva kajpogovarjala, blizu mene pa obmolknila, bi bil prisegel,da sta re‰evala mojo nesreãno ljubezen. ·e v cerkvi semi je vãasi dozdevalo, da leti ta in ona beseda name, kersem bil prepriãan, da so priobãile babe mojo sramototudi duhovnikom. ·e ãe me je kdo po nakljuãju bolj srpo

BESeDAKRANJSKA JEZA

270 

ali debelo pogledal, sem precej mislil, da mi hoãe s temoãitati mojo neãast. Vãasi sem se hotel nad Micko raz-jeziti; namenil sem se, ãe se spet sreãava, da se ne bomnanjo ne ozrl, da bom pred njo pljunil ali se menil vpri-ão nje prav prijazno s kako drugo Ïensko, kakor da sembogve kako vanjo zaverovan. Kadar pa mi je pri‰la predoãi, sem zijal vanjo, kakor beremo, da so zijali ajdje vsvoje malike; pozdravil sem jo, kar sem jo najlep‰e mo-gel, in se brez konca radoval, ãe mi je ljubeznivo od-zdravila in se obenem sladko smehljala.

Ko bi bil babe bolje poznal, ne bi bil prelil ne ene sol-ze za Micko. Hinavki se je pravzaprav dobro zdelo, dasem se vanjo zatelebal. Moje tovari‰ije se ni nikoli ogi-bala, ampak se je jako rada z mano razgovarjala. Samoljubezni ji nisem smel spomniti. Bala se je, da se ji ne bidrugi fantje rogali in smejali. Peãala se ni z nobenimdosti. Da nisem bil tako slep, bi bil lahko zapazil, da meima vendar nekoliko v ãislu, dasiravno nisem bil takovisok in moãan kakor moji vrstniki.

Presnetnica je dobro vedela, da sem gruntarski sin inedinec svojega oãeta. Takih deãkov dekleta nikoli ne za-niãujejo od srca; zabavljice jim gredo samo s konca je-zika. Îalost mi je poãasi pre‰la, ali togotil sem se le, dame ne spozna oãitno za ‰oceljna, kajti rad bi se bil z njobahal pred svetom, da se govori: ,Lejte si no, s kak‰noroÏico se sprehaja Matiãek; kerlc je, ãeprav je majhen.’

BESeDAKRANJSKA JEZA

271 

Tega veselja mi ni privo‰ãila Micka. Zato pa sem ji tudijaz nekoliko nagajal.

Ko so mi mati kasneje izroãili gospodarstvo, sem de-jal: âakaj tiãica! Lovil sem te dosti dolgo, pa te veã nebom; bo‰ mi priletela na limanico sama. Premalo te je,da se ne bi ujela. Kmalu mi je dekla prinesla od nje ‰o-pek, ne iz zeli, ki rasto na travnikih, ampak iz samih pi-sanih, di‰eãih cvetlic, katere si je morala dobiti iz kakegagrajskega vrta. ·opek sem seveda spravil, ali sem rekel:,Av‰i se menda blede, da mi to po‰ilja.’

Dekla ji je to povedala, pa je kar ostrmela in dejala:,Za boÏjo voljo ga prosim, naj mi odpusti, ãe sem ga kajrazÏalila, reci mu, da ga ne bom nikoli veã.’

Jaz pa se nisem hotel zdaj tako hitro vdati. V nedeljobi bil Micko lahko sreãal, pa nisem hotel. K ma‰i sem ‰elv Trebelno. Dekli je dala ljubica popoldne drugi ‰opekzame, ‰e lep‰i in bolj di‰eã od prvega. Vpra‰ala jo je strepetajoãim glasom in s solznimi oãmi, zakaj se je ogib-ljem. Ona ji je odgovorila mrzlo: ,Ne vem, morda zato,ker neãe, da bi ga razvpili ljudje za babjeka. Na‰ Ma-tiãek je postal jako pameten.’

Jaz je nisem najel, da ji to reãe; podraÏila jo je karsama, kajti brÏkone je vedela, da doslej nisem bil v takimilosti pri Micki. Punco je jelo skrbeti. Drugi dan je pri-‰la vpra‰at na‰ega mlinarja, ãe je Ïe zmlel, kar je pripe-ljal njen oãe pretekli teden. Storila je to za izgovor, da je

BESeDAKRANJSKA JEZA

272 

mogla z mano govoriti. Stopila je k nam v veÏo, ãe‰ dase napije vode. Po nakljuãju ni bilo nikogar doma razenmene. Imela sva tedaj priliko za pomenek.

Micka se zajoka na ves glas in mi veli: ,Kaj pa misli‰,Matiãek? Jaz sem se nate zana‰ala, pognala sem tebi naljubo vsakega drugega, ti pa si zaãel beÏati od mene,kakor da sem okuÏena. Vem, kaj te je uÏalilo. Hotel si, dati bom ljubica. Ali ni prav, da se jezi‰, ker ti nisem izpol-nila te volje. Saj sam dobro ve‰, da nam gospodje prepo-vedujejo take zveze, pa te uãi tudi pamet, da jih po‰tenadekleta ne smejo delati. Pred tremi leti ni nikamor kaza-lo; gospodarili so ‰e tvoj oãe, kako neki bi me bil mogelvzeti? Branila sem se sramote, ne pa tebe. âe si sli‰al omeni le najmanj‰o nespodobnost, je prav, da me zapu-sti‰. Izbri‰i me za vekomaj iz srca! Ker pa nisem niã za-krivila, ker sem ãakala tebe in odbila zaradi tebe vse po-nudbe na‰ih fantov, te pa lepo prosim, kakor se da samBog prositi, da me nikar ne zametuj zdaj, ko sem pri-pravljena te ljubiti, ker se ljubiva lahko brez greha instrahu pred celim svetom. Rekla sem ti bila res nekate-re preostre besede, ali verjemi, da mi je bilo précej Ïal.Pa saj si spoznal iz mojega obna‰anja proti tebi, kam dase mi nagiblje srce. Kadar mi nisi jemal v misel tiste pri-smodaste ljubezni, se nisem z nikomer raj‰i pogovarjalakakor s tabo. âe snubi‰ mene, saj si ne bo‰ navlekel navrat kako beraãico. Dote mi je uganjene pet sto goldi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

273 

narjev. Takih nevest si i‰ãejo tudi gruntarski sinovi. Kaj-ne, Matiãek, da me bo‰ spet rad imel in hoãe‰ biti moj,kakor sem jaz iz celega srca tvoja?’

Tako, vidite, me je obdelovala Micika. Takim bese-dam nisem bil kos. Postal sem tako mehak in gorak, dasem se jel tudi jaz jokati. Micki sem rekel, da mora poãa-kati mater. Ko so se vrnili s polja, sem jim povedal, dasem si Ïeno na‰el, in jim pokazal Micko.

Dejali so: ,âe je pov‰eãi tebi, je tudi meni.’ — âez do-ber mesec smo naredili poroko in svatbo.

Tako se je torej kmalu konãalo moje dotedanje brez-briÏno, zlato Ïivljenje fantovsko; okoli in okoli mene sojele rasti in se kopiãiti stotere reve in nadloge kakorhribje in gore. — Vi moÏje sami kmetite pa me razume-te. Veste iz svoje izku‰nje, kako teÏka butara tlaãi ubo-gega gruntarja dandana‰nji. âe pa hoãemo govoriti res-nico, pa nam je Ïalibog priznati, da si je kriv groznoveliko kriÏev na‰ kmetiã sam. Vãasi si pomagati ne zna,dostikrat pa si tudi neãe. DrÏi se v vseh reãeh staregakopita pa misli, da gospodari. To je bogme preãuden go-spodar, ki se boji zbolj‰ka in napredka. Kadar mu zaãnetrda presti, misli, da ga tepe Bog, ne pa, da se tepe sam.Na nepotrebnosti, na veselice trati polovico svojih pri-hodkov, nazadnje pa se ãudi, da ne more veã zdelovati.Ko bi se moral domisliti vzrokov svoje nesreãe in delatina vse kriplje, da se izkoplje, zaãne pobe‰ati glavo in

BESeDAKRANJSKA JEZA

274 

obupovati. Mene je veliko let hudo pobiralo, zdaj paãujte, zakaj! Boste Ïe videli, kam pripeljejo ãloveka na‰edolenjske ‰ege, brez katerih ljudje menijo, da ni veseljain Ïivljenja.

Najprej vam moram povedati, koliko mi je zalegladota. Prejel sem res pet sto goldinarjev, ali kako! Tast mije dal precej po poroki dve sto. Svatovali smo, da se neopusti stara navada, ‰tiri dni in noãi po vrsti, po malem‰e dalj, gotovo kakih ‰tirinajst dni. Raãunov se je namo-talo, da je bilo groza. Vino smo pili sicer domaãe, ven-dar ne poreãem preveã, ako velim, da sem potro‰il zagostarije in cape najmanj sto goldinarjev. Kam je pre‰ladruga stotina, boste pozneje sli‰ali. Dolga s tem delomdote nisem plaãal ne krajcarja.

Cela tri leta nisem dobil od tasta po tem ne poãene-ga gro‰a. Ko se je spomnil zopet svoje dolÏnosti, mi je jeldajati po pet, po deset goldinarjev, enkrat samkrat semiztisnil iz njega z veliko teÏavo petindvajset. S takimiplaãili si kmet ne pomaga; zama‰i z njimi kveãjemukako vsakdanjo luknjo, poglavitnega bremena pa si neolaj‰a. Z vsem Ïeninim imetkom sem odrinil komaj stogoldinarjev dolga; drugo leto potem pa sem si moral iz-posoditi novo stotino, da sem bil znova tako bogat ka-kor prej. Z doto bi se bil kaj lepo okoristil, ãe bi bil do-bil precej vso in bi jo nesel vso svojim upnikom, svatompa rekel: ,Kdor ni zadovoljen s prostim in kratkim kosi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

275 

lom, naj ostane doma; jaz ga ne bom pasel in zalival, meni volja razsipati denar po nepotrebnem in neumnem.’Ali bog ne daj, da bi mi bil kdo kaj takega svetoval! Plju-nil bi mu bil v zobe. Hotel sem ljudem pokazati, da ni-sem prazen, in obhajati svojo svatbo po vseh dolenjskihpravilih kakor gruntar. âe se s tem tudi na niã spravim,kaj za to? Trpel bom jaz sam, drugim ni niã mar za to.Glavno je, da se pred sosedi in znanci ne oblatim, da jimzaveÏem gobec. Tako se ustimo Kranjci.

Ali nismo pravi tepci? Marsikje poÏro svatje toliko, dabi mlada zakonska lahko Ïivela pol leta. Tako pa, kadarodidejo, vãasi ‰e enega gro‰a ni, da bi si mogla kupiti zadrugi dan soli. Hi‰a stoji ãvrsto le na dobrem temelju.Zakon je treba zaãeti brez teÏkih bremen in skrbi, v do-brem stanju in ãistem veselju. Prav od konca je trebazakoncem najbolj gledati na vsak sold, najbolj varãevati;niã ne ‰kodi, ãe tudi stiskajo in skoparijo. Razumen ãlo-vek jih bo pohvalil za skopost in rekel: ,Prav imajo, tre-ba jim je zdaj najveã tro‰iti, plaãevati pekom, mesarjem,krãmarjem, farjem, dolÏnikom, krojaãem, moj‰kram,ãevljarjem; treba jim je nakupiti novega orodja, Ïivine,popraviti poslopja, zakrpati na hi‰i streho, postavitinovo, dobro peã, da leÏe v svoji kamrici lepo na gorkem,in bogve kaj in koliko drugega takega.’ Ko bi mi cesarpodaril to oblast, bi naredil za Ïenine dve postavi, kateribi se morali izpolnjevati in ãastiti kakor boÏje zapovedi.

BESeDAKRANJSKA JEZA

276 

Prva bi govorila: Dota naj se izplaãa takoj in do zadnjegakrajcarja, da se poravnajo, kolikor je moã, dolgovi. âe panevestini ljudje tega storiti ne morejo ali neãejo, naj sepreneso Ïeninovi dolgovi in prepi‰ejo na njihovo pre-moÏenje; to se pa razume samo ob sebi, da velja to samoza toliko dolga, kolikor je dekletu uganjene dote.

Druga postava pa bi ukazovala: Noben Ïenin ne smetro‰iti za svojo svatbo veã kot deset goldinarjev. Kdor sepregre‰i, bo ostro zaprt celo zimo (poleti ni ãasa za takokazen) ob suhem kruhu in vodi in dobi vsako nedeljomesto mesa pet batin. Vse deÏelne in cerkvene gospos-ke so dolÏne paziti, da se ta postava natanko izvr‰uje.Vsako potrato in zapravljivost morajo prepovedati innaznaniti precej sodbi, da izreãe kazen. Uradnika, ki bibil v tej prevaÏni reãi nemaren, je treba zapoditi iz sluÏ-be, nemarnemu Ïupniku pa naloÏiti za prvi pot tisoãgoldinarjev globe, drugi pot mu vzeti vse, kar ima, tretjipot pa ga zapreti do smrti v kak klo‰ter. Take postave bikaj koristile, Kranjci bi stopili pokonci, dote bi hi‰e re-‰ile, ne bi se veã moglo reãi, da se dota izmota.

Zdaj pa moram zopet zatoÏiti samega sebe. Ljubezenje sladka in dobra reã, pametnim ljudem ne ‰kodi niã.Sebe in svoje Micke pa ne morem pohvaliti, da sva bilas pametjo v bliÏnji Ïlahti; naju je ljubezen zapeljala inrazdejala. Kar sem rekel jaz, je ona vse potrdila; kar si jeizmislila ona, sem jaz vse poslu‰al, ji izpolnil vsako Ïe-

BESeDAKRANJSKA JEZA

277 

ljo in trmo. Tastov stotak me je ti‰ãal, pa sem vpra‰alÏeno: ,Ti, ali bi rada videla Zagreb?’ — Mica mi je od-govorila: ,Oh, pa ‰e kako!’ — Dal sem precej zapreãi, pahajd v Hrvatijo! — Vpra‰al sem jo: ,Kaj pravi‰, ali bi ‰lapogledat Celje?’ — Rekla je: ,Pojdiva!’ — Vozil sem jo zakratek ãas po boÏjih potih, v Novo mesto, v Ljubljano.Zapravila sva stotino, da nisva vedela, kdaj in kako. Po-lenila sva se oba, da je bilo grdo. Mesto na delo je ‰laÏena v kuhinjo, da nama kaj speãe in ocvre; z dnem ni-sva vstala prvo leto skoraj nikoli. Pozneje se je to seve-da predrugaãilo, kola so se prijela starega tira, trebalo seje potiti od zore do mraka. Prva ljubezen pogasne, ‰ebog ãe se zmení v po‰teno prijaznost. Pridejo otroci, za-teãe zibel, po dvori‰ãu se su‰e plenice, ãloveku se ne lju-bi veã sedeti cele dni pri babi, se ji militi in dobrikati;mesto nje se pestujejo JoÏki in Tinãki, Lizike in Metke.

Tako se je vr‰ilo in godilo seveda tudi pri meni. Bogabom hvalil do smrti, da mi je dal Ïeno tako krotko inbogosluÏno. Vroãa kri se je kmalu ohladila, ali v kr‰ãan-ski spravi sva zmerom Ïivela; nisva se nikoli ne pretepa-la ne zmerjala, ‰e prepirala se nisva dosti, ker je bila onaz vsem zadovoljna, kar koli sem rekel in storil. Najinanesreãa je bila edino to, da nisem imel jaz prave razum-nosti. Îeno je treba voditi in uãiti, ne pa razvaditi jo,kakor sem razvadil jaz svojo.

BESeDAKRANJSKA JEZA

278 

Ko je zanosila, sem jo opominjal: ,Micka! Ne hodi do-sti na polje, varuj se vroãine in truda!’ — Ali ni bilo toneumno? Saj nam veli vsakdanja sku‰nja, da delo ne po-habi nobene noseãe. S svojo bedarijo sem nauãil Ïenolenobe, katere prej ni poznala. Nastopil je ãas poroda.Stregel sem Micki z vsako dobroto, naj velja, kolikor ho-ãe. Pojedla je v postelji celo kurnico koko‰i, jajc polnoko‰aro, govedine in teletine veã ko vsa duhovnija. Kupilsem ji tri vedra najbolj‰e starine; navadila se je piti inpijanãevati. Tako sem ravnal nekaj zato, ker sem bil ãezglavo zaljubljen, nekaj pa Ïe zaradi tega, da izpolnjujemna‰e trapaste dolenjske ‰ege. Kar sem volil Ïeni o prvemporodu, nisem mogel opustiti pri drugem, tretjem invsakem poznej‰em, sicer bi bila mislila, da ne maramveã zanjo. Otroci so mi prizadeli silne tro‰ke, ‰e predenso shodili, kaj pravim, ‰e preden so se rodili. Dva ‰e Ïi-vita, sedem jih je pomrlo, pa je trebalo odpreti mo‰njona steÏaj za pogrebe, za laãne in Ïejne pogrebce.

Menim, da ni teÏko preraãunati, kako me je vse tolovilo in Ïulilo. Sreãa zame, da mi je po‰iljal Bog zapo-redoma same dobre letine. Moglo bi se bilo kaj prigos-podariti, kaj prihraniti, zaceliti nekoliko ran. Ali meninajbogatej‰a Ïetev in trgatev ni dala drugega, kakor dasem poplaãal s teÏo davke in obresti, ko so se mnoÏiliotroci in stro‰ki, pa ‰e toliko ne. Vzrok je bil zopet ta, dase nisem mogel odreãi niti ene dolenjske razvade. Pri

BESeDAKRANJSKA JEZA

279 

nas Ïive moÏje kakor fantje: letajo po shodih in boÏjihpotih, pijanãujejo cele dni in noãi, posedajo in popeva-jo po krãmah in hramih, ne mislijo ãisto niã na prihod-nost, da je treba denar varovati in rabiti samo za potre-be svoje rodovine in hi‰e. Nam Dolenjcem manjka go-renjske moÏatosti, gorenjske zastavnosti in modrosti, pani ãudo, da nas mladina ne spo‰tuje.

Kako neki bi ãislala ãloveka, ki z njo vred rjove, blju-je, se valja po tleh, gnoju in mlakah? Gospodaril semtako zanikrno, da bi bil brez dobrih letin v desetih letihvse zapravil, ‰e rjuho pod sabo in srajco na sebi. Va‰ãanipa ‰e tega opazili niso, ker nisem delal niã nenavadne-ga, niã takega, ãesar niso tudi oni sami delali. Res je, obdelavnikih nisem pohajkoval po krãmah, sem pridnooral, mlatil, kopal, kolil, kosil, zanemaril nisem nobene-ga kmeãkega opravila. âe bi bil pri‰el k meni kak tujecin me videl vsega v potu, obloÏenega vsak dan z drugimposlom, bi bil nemara rekel: ,Matiãek je trudoljubenmoÏ, skrbi za hi‰o, da je kaj, ne more se mu niã oãitati.’Istina je, da mi roke in noge niso mirovale, ali to, ljubimoj, ‰e ne zadostuje. S samim delom brez glave ne shajanoben ãlovek, pa niti kmetovalec. Mi Dolenjci moramozaãeti misliti in raãunati, ãe neãemo, da bi pokupili na‰eposesti tujci in nas zapodili po svetu. Koliko se nahajamed nami gospodarjev, ki ne tratijo, ki pijo vino samoza potrebo in ob velikih godi‰ãih, ali takih, ki preraãu-

BESeDAKRANJSKA JEZA

280 

najo natanko svoje letne dohodke in razhodke in tedajvedo, koliko smejo potro‰iti, da ne zagazijo v zgubo?Potrdili mi boste sami brez pomisleka, da grozno malo.V drugih deÏelah pa jih vse mrgoli.

To sem sli‰al od moÏ, katerim se sme verjeti, in semse nekoliko tudi sam prepriãal. âe se spomnim nazaj,me oblije rdeãica, da sem se mogel tako abotno vlada-ti. Da sem pridelal precej vina, sem Ïe omenil. Ali pamislite, da sem ga kaj dosti prodal? Najveã deset veder.Vse drugo sem polokal doma z rodovino in druÏino alipa v hramu s pasjimi prijatelji. âe bi bil izvel ‰tiridesetveder le po tri goldinarje, kako lepe denarce bi bil pri-trÏil! V primorski Kastav‰ãini poznam kmetov, ki ga na-Ïmó po dve sto veder, pa si ga za dom ne ohranijo nitideset, Ïejo si gase s pikolinom. Zato pa se tam skorajnikoli ne sli‰i, da bi gosposka komu grunt prodala. Prinas jih oznanjuje biriã vsako nedeljo nekoliko za prodaj.V svoji samopa‰nosti smo tako za‰li, da vodo, najdrago-cenej‰i boÏji dar, zaniãujemo; pravimo, da delaven ãlo-vek ne more prebiti ob njej. Nekateri ‰e ãenãajo, da ‰ko-di. Gorenjce hvalijo za najbolj‰e delavce na svetu. To patudi sami vidimo, da so bolj zdravi in ãvrsti kakor mi, daso rasti kakor steber, v obraz polni in rdeãi, da je vese-lje. Ta moã in ãilost jim ne dohaja od vina. UÏivajo ganekoliko in le nekateri samo ob ko‰nji, drugaãe pa se

BESeDAKRANJSKA JEZA

281 

krepãajo z vodo, z mlekom, jabolãnikom in hru‰kov-cem.

Primorci so delali v Egiptu vodotoã, da napeljejo enomorje v drugo. Sonce pripeka v tistem kraju tako silno,da raztaja peãatni vosek in se morajo vsa pisma peãati-ti z oblati. V toliki vroãini niso vina ne poskusili, pa sovseeno lahko delali in ostali zdravi kakor riba. Nekate-ri Kranjci in Lahi, ki so bili z njimi, pa so mislili kakormi, da brez vina ne bo moã prebiti. Jeli so ga za drag de-nar piti. Nasledek je bil, da so jako oslabeli, nekateri patudi zboleli in umrli.

Na‰e pijanãevanje je zdruÏeno s samogoltnostjo, karnaklanja gospodarju ‰e veãjo zgubo. Pri vinu zahtevamopotico in meso.

Pri nas smo zaklali na leto vselej po dva prasca. Vsakje gotovo tehtal dva, dostikrat tudi tri cente in ‰e veã. Dasmo si razdelili meso na celo leto, bi ga bili uÏivali lah-ko vsako nedeljo, pa bi ga bilo ostajalo nekaj tudi za go-dove in druge posebne prilike. Ali midva z Mico se ni-sva nikoli domislila, da bi nekoliko preraãunala, kolikose ga sme kuhati vsako pot, da se bo zdelovalo od zimedo zime. Komaj je odtekla prascu kri, udri po njem. Ne-katerim sva razpo‰iljala koline, druge vabila v hram,tretji so se oglasili sami. Pili in Ïrli smo po Ïivinsko, nepo ãlove‰ko. Posebno ob trgatvi in prve tedne po trgatvini mirovala nikoli kupica, nismo se gostili nikoli brez vi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

282 

lic. Po vsakem klanju se je zaãela taka svatba, kakor danam ne more zmanjkati. Poldrugega prasca smo pojedliza samo veselje.

Dobrovoljiti smo se znali res, prepevali smo kaj lepo,‰alili se prav slano, v prijaznem pomenku in smehu smopozabili vse bridkosti in teÏave svojega stanu. Nikoli meni nadlegovala misel, da si s takimi veselicami nakopa-vam nove bridkosti in teÏave. S polovico prasca semmoral zdaj boÏiãevati, pustovati, velikonoãiti, martino-vati, praznovati pro‰ãenje in godove, zaãinjavati vsateÏka dela druÏini in najemnikom, zabeljevati jedi pozi-mi in poleti. Da sem znal delati ãudeÏe, bi bil izhajal,tako pa sem moral kupovati nazadnje meso in zabelo,ãe ni bilo denarja, pa stradati. Dolenjci, kadar imamo, sepasemo lahkomi‰ljeno, kakor da se bliÏa konec sveta.Danes smo bahaãi, jutri beraãi; danes kozlamo, jutri senam delajo po trebuhu pajãevine. Hlastno lovimo vsa-ko priliko, da se moremo kratkoãasiti.

Drugi ljudje napravljajo likof samo takrat, kadar seprodaja kaj veãjega, mi pa po vsakem opravilu, po setviin Ïetvi, po orali in mlaãvi, po trgatvi in ko‰nji. V novo-me‰ki okolici in v Mirni peãi so ti zlodjevi likofi oglodaliÏe marsikaterega gospodarja do kosti. Napake enegakraja se selijo v druge, dobrote pa ostajajo doma. Mojastara mati se je primoÏila v mokrono‰ko duhovnijo izSmolenje vasi in je prinesla s sabo razvado, ki se je pri

BESeDAKRANJSKA JEZA

283 

nas kmalu ukoreninila. Smolenjci delajo po mlaãvi gos-poski likof. Delavcem se daje pol vedra vina in ãetveromeso: pleãe, govedina, bravina in petelin, zraven seve-da tudi mastni ‰truklji in potica. Zveãer neso domov ‰eposebej v vsakem Ïepu peãen ‰trukelj. Te bahate potratese je prijela tudi na‰a hi‰a in sosedje so jo posnemali.Drugi dan pa vãasi ni bilo ne soli ne zabele. Cele letosmo se mastili z mesom morda vsega skupaj kake tritedne, naj bo cel mesec. Druge dni smo kuhali krompirzjutraj, opoldne in zveãer, tolkli smo pusti riãet; srebalikislo repo; veselili smo se suhih Ïgancev; ãe se je ulilnanje zabeljen krop, smo kar vriskali. Po ‰tirinajst dni jehodila na mizo ista jed, rekli smo: ·e bog, da je kaj, ne-kateri ‰e tega nimajo.

Po eni plati je resda velika sreãa, da se z vsako reãjozadovoljimo, da niã ne zdihujemo in ne toÏimo, ãe jemomeso in ‰truklje ali ne, da se veselimo, pojemo in uka-mo tudi ob najbornej‰em zmesnem kruhu, ob najneteã-nej‰i kislini, ob najgnusnej‰em moãniku. Po drugi platije pa ta prevelika zadovoljnost na‰a nesreãa in sramo-ta, ker je kriva, da ne Ïivimo bolje in se ne moremo nik-dar spametovati. Drugi se vesele dobre trgatve, ker jimobeta velik dobiãek, mi pa zato, ker nam prinese prili-ko, da Ïremo in se nalivamo.

Obilna Ïetev daje drugim denar in bel kruh, dobroÏivljenje za celo leto; mi pa pravimo: ·truca ni za kme-

BESeDAKRANJSKA JEZA

284 

ta, p‰enico in rÏ je treba prodati za davke in obresti; na-toãite nam vina, skuhajte mesa, saj smo zasluÏili krat-koãasnico. Drugje hite najemniki radi na delo, da jimvrÏe izdaten prisluÏek, da si kaj prihranijo za prihod-nost, za slabe ãase; na‰im delavcem pa ni mar za denar,takih poslov se radujejo edino zato, da dobe nekolikopoliãev vina. Le poglejte, kako ‰kodo trpe gospodarji.Kadar sem potreboval najemnike, sem jemal najraj‰i ti-ste, ki so zahtevali najmanj plaãila. Na‰el sem take, ki sorekli: ,Daj nam na dan dva gro‰a, jed in dosti pijaãe, papridem, kadar in kolikorkrat hoãe‰.’ Jaz tepec sem mislil,da sem zadel terno. Dejal sem babnici: ,Ne sramoti namhi‰e, speci in skuhaj, da bodo ljudje siti. Ne pozabi‰trukljev, da nas ne bodo opravljali. Vina jim prinesi,kolikor ga morejo popiti.’ V svoji neumnosti sem bil pre-priãan, da mi kaj poceni delajo, in nisem vedel, kako bijim izkazal hvaleÏnost. Ko bi bil koliãkaj preudaril vred-nost jedil in pijaãe, bi se bil prestra‰il in opazil, da medelavci presneto drago stanejo. Tako sem jahal dolenj-skega osla povsod, v hi‰i in zunaj hi‰e.

Po hribih rodi ajda dosti dobro, da jo je vredno seja-ti, ali na‰e debelozemne doline niso zanjo ustvarjene,naj se reãe, kar hoãe. V desetih letih mi je plenjala komajdvakrat. Jaz sem jo sejal veliko vsako leto, ker je bilanavada. Dobiãek sem lahko spravil. Pri nas ugaja svetp‰enici, jeãmenu, koruzi, konoplji, lanu, detelji, krom-

BESeDAKRANJSKA JEZA

285 

pirju. Te reãi se nam ne izneverijo skoraj nikoli, zato sejih moramo tudi drÏati in ne smemo siliti naravo, danam da ‰e ajdo. Koruze sem pridelal na leto kakih tride-set mernikov. Izdala mi je res prav veliko, ali bi bila iz-dala ‰e dosti veã, ko bi jo bil pridelal po osemdeset, posto mernikov, kar mi je bilo ãisto mogoãe, da mi ni je-mala prostora jalova ajda. Niti na proso se ne moremozanesti. Mene to ni brigalo. Dejal sem: Proso potrebu-jemo za ka‰o, uÏivamo ga radi v kruhu, proso je steberkranjske deÏele, brez njega kmet ni kmet. Modrovalsem tako, ker sem sli‰al modrovati tako druge. Vsakotrok ve, kako proso kruh kazi, da se ãloveku gabi. Ali taneokusnost, ta omlednost me ni spametovala; dejalsem: Komur ne di‰i prosen kruh, ni vreden nobenega,dasiravno niti meni ni di‰al.

Tako sem govoril zgolj iz neumnosti in nevednosti,ker dobrega kruha ‰e poznal nisem. Pekli smo vednozmesnega iz koruze, ajde, jeãmena in prosa. Neteãneãobodre ne bi bil opustil za noben denar; zdelo bi se mibilo pregre‰no in ‰e kako. V stare ãase se je sadilo in po-jedlo veliko veã boba nego dandana‰nji. Mi smo se ne-kako pogospodili, bob si kuhamo le za silo, kadar nidrugega, namesto njega smo se poprijeli fiÏola, ki toli-kokrat pozebe, ali ne obrodi dosti ‰e iz mnogih drugihvzrokov. Malokdo ãuti, da se nahajamo na krivi poti. Zabob bi se reklo z veãjo pravico nego za proso, da je ste-

BESeDAKRANJSKA JEZA

286 

ber za deÏelo in za kmeta. Vreme ga ne opali in oparizlepa. Junak mu kljubuje. Izmed deset kratov nam rodigotovo sedem, tudi osemkrat. Nihãe ne reci: Bob ni do-ber. Treba ga je znati jesti. Ob novini, dokler je ‰e me-hak in ne dozorel, drãi po grlu brez spotike sam. Takratugaja kmeti‰kemu truplu bolj od vsakega fiÏola in gra-ha. Pozneje, kadar se posu‰i in postara, naj se mesi medzmeãkan krompir, pa da jed, ki je zdrava, moãna inokusna, da se ne ustra‰i nobene druge. Zaradi ‰ege semsadil tudi jaz vedno veã fiÏola nego boba, ãeprav sem seprepriãal, da si delam ‰kodo.

Gnojiti ne zna pri nas noben kmet. Enkrat so mevpra‰ali kaplan: ,Matiãek, koliko mernikov p‰enice do-biva‰ od mernika posetve?’ — Jaz sem jih debelo pogle-dal in rekel: ,Ne vem. Tega raãuna ne razumem.’ — Takbiãek sem bil. Gospod so se jeli smejati in so dejali: ,Tomenda vendar ve‰, koliko navadno poseje‰ in omlati‰?’— Rekel sem: ,Kajpada; dvanajst mernikov posejem p‰e-nice, pridelam je pa ‰tirideset, vãasi tudi petdeset.’ Go-spod pravijo: ,To je malo, morda ne gnoji‰ dosti?’ — Re-kel sem: ,Vãasi ‰e niã, kakor pride.’ — Gospod so se ‰ebolj nasmejali in dejali: ,Zahvali Boga. Mora te imeti po-sebno rad, da ti ob takem kmetovanju toliko da.’

Uãenjaki zdaj dokazujejo, da kmeti‰ki gnoj ni za niã,ta suha, izparjena ‰ara da ne more zemlji niã koristiti.

BESeDAKRANJSKA JEZA

287 

MoÏje se hudo motijo. Na‰ kmet Ïe zdavnaj ve, brÏko-ne Ïe od nekdaj, da je mastni, tekoãi gnoj bolj‰i od iz-su‰enega, in ga navozi dosti na polje. To se nam pa reslahko oãita, da ga dajemo Ïitom in sadeÏem sploh pre-malo, mnogokrat pa ‰e niã. Radi te nemarnosti nimamood njiv ne pol tiste koristi, katero bi nam lahko dona-‰ale. Na‰ Ïupnik je gnojil, kakor se spodobi, pa je dobilod zrna p‰enice po osem zrn. To smo dobro vedeli, alismo av‰e govorili: Far copra. Îivi du‰i ni pri‰lo na misel,da je treba zgled posnemati. Tako bi znal tudi kmet co-prati, ko bi hotel.

Kaplan so me veãkrat opomnili, da naj svoje pridelkenatanko ‰tejem in zapisujem, jaz pa sem se zakrohotalin dejal: ,âemu?’ — Vpra‰ali so me: ,Koliko mernikov stenakopali krompirja?’ — Odgovoril sem: ,Toliko, da ganam ne bo niã ostalo, naj ga bo sto ali tisoã mernikov.’— Vpra‰ali so me: ,Koliko je ajde?’ — Jaz sem se odrezal:,Morda petdeset mernikov, morda deset veã ali manj.Natanko nisem ‰tel, ker bi je ne bilo ne za zrno ne veãne manj, pa naj jo izmerim stokrat. Pojedli bomo vso! —

·e zdaj se vselej sramujem, kadar se spomnim teh za-robljenih in trapastih besed. ·e rÏ in p‰enico sem izme-ril tako niãemurno, da ne bi bil niã zapazil, ko bi mi jebil ukradel kdo kake tri ali ‰tiri mernike. Travnika prihi‰i ni bilo, ali bi si ga bil lahko sam naredil. Nad vrtomje tekla voda. âe bi jo bil napeljal nanj in ga iztrebil, bi

BESeDAKRANJSKA JEZA

288 

bil imel ko‰enino prvega reda; pol leta bi bil krmil Ïivinos svojo mrvo. Pa nak! âe‰plje mi je podavil mraz ali pajih je polomil veter. Zasadil sem druge; pozeble in po-padale so vsako tretje leto; jaz se nisem naveliãal, zasa-dil sem zopet druge in tako ni bilo ne vrta ne travnika.

Oãe mi je zapustil starega konja; poÏrla mi je Ïivalstra‰no veliko, zalegla pa mi ni skoraj niã. Drugi va‰ãaniso se bili konj Ïe moãno znebili, ker so sprevideli, da jena‰ hribasti kraj za vole, ne za konje. Jaz pa sem ãastilkljuso kakor kakega svetnika. Do Mokronoga smo imeliprecej daleã. V nedeljo sem dal zapreãi, da smo se peljalik ma‰i. Zdelo se mi je hembrano mo‰ko, da se jaz vo-zim, drugi pa korakajo vsi pe‰. Ta voÏnja je bila edinakorist od konja, za nobeno drugo reã ga nisem mogelrabiti. K ma‰i bi bil pri‰el lahko brez te drage baharije.âez nekoliko let mi je crknil. Jaz bi bil moral reãi: Hva-la Bogu, da sem se re‰il nepotrebnih stro‰kov. Ali pametme ‰e ni sreãala. Îaloval sem po mrhi huje nego po ka-kem otroku. Kravo sem redil najveã zaradi prireje. Na‰ahi‰a je spadala med tiste brez‰tevilne, ki zaniãujejo mle-ko. Govorili smo: Mleko in za odra‰ãene. Mica ga je ku-hala samo za otroke, za nas druge le takrat, ko nam jezmanjkalo zabele. âe ga je ulila na Ïgance, je ãlovek pre-cej uganil, da ni pri nas v nobeni posodi ne za Ïlico za-seke ali masla. Taka beraãija se je dosti potov prikazala.Gorenjec jé svoje Ïgance vselej mastno zaãinjene, da kar

BESeDAKRANJSKA JEZA

289 

plavajo. âe bi mu kdo povedal, da jih belimo mi z mle-kom, bi mislil, da se ‰ali. Jako smo se pona‰ali, da prire-dimo junce doma. Veselili smo se jih, kakor da jih dobi-mo zastonj. Zdaj spoznam tudi to zmoto. Sami veste,kako dolgo mi jih je trebalo krmiti, preden so dorasli zadelo. Ob dobrih letinah, kadar je bilo dosti klaje, meniso stali ravno toliko; moglo se je izhajati. Kadar se jekrma podraÏila, pa sem potro‰il nanjo silne denarje inbi bil bolje storil, da sem prodal teleta izpod krave in sikupil vole. Kdor nima svojih travnikov, ne bo s prirejonikoli obogatel.

Lepih naukov sem prejel na cente od duhovnih gos-podov, od oskrbnika Mahaãka in tudi od nekaterih ra-zumnih kmetov, ali zame so bili bob v steno; od starihnavad se nisem mogel odmakniti ne za korak; vse, kar-koli sem poãel, sem delal edino po zgledu svojega oãe-ta in svojih sosedov in po svoji trmasti, slepi glavi. Îup-nik so mi rekli: ,Matiãek! Hoste ima‰ preveã in prema-lo; tisto, ki je preveã oddaljena, prodaj; ·entjanÏani sebodo zanjo vlekli, ker jim je na roko; s tem denarjem bo‰poravnal lahko polovico dolga. BliÏnje dele pridrÏi, alijim obsadi goliãave s smrekami in bukvami. V desetihletih bo‰ imel Ïe ãeden listnik. Smreke dorastejo pri nasv tridesetih ali ‰tiridesetih letih; ãe ne ti, se bodo z nji-mi okoristili tvoji otroci; zapustil jim bo‰ zaklad, za ka-terega ti bodo hvalo peli ‰e vnuki.’ — Jaz sem se smejal

BESeDAKRANJSKA JEZA

290 

in dejal: ,Dokler me ne prisili gosposka, ne bom proda-jal niã. ·e manj pa me je volja kaj saditi. Hostno drevjeraste samo.’ — Zase pa sem si mislil: ,Farju se blede, dame nagovarja na take bedarije.’

âe bi bil poslu‰al Ïupnika, kam sreãe! Sto tistih stenic,katerim pravimo skrbi, bi bil s tem zamoril. Prodajal inkupoval sem vsako reã v zgubo. Za vola mi je ponujaldoma me‰etar sto deset goldinarjev, pa ga nisem hoteldati, ker se mi je zdel vreden sto dvajset goldinarjev.Celo leto sem ga gonil po sejmih, ‰el sem z njim po petur daleã. Nazadnje sem ga zvedel za sto petnajst goldi-narjev. Na potu in sejmih sem zapravil zaradi njega go-tovo dvajset goldinarjev, ‰e raj‰i veã. Zdaj pa izraãuni-te moj dobiãek! Pohajkoval sem sploh po vseh sejmih zopravkom in brez opravka, kakor da bi se brez menenobena baratija ne mogla ovr‰iti. Dolenjci sejmujemo iznavade, ne iz potrebe, samo da zijamo, da kaj novegasli‰imo, da se naklepetamo, da dobimo izgovor za po-stavanje in pijanãevanje.

Najmanj‰a stvarca me je stala drago. Potreboval semna priliko novo sekiro. Iskal sem jo doma in na sejmih,po vaseh in celo v Novem mestu; dokler nisem iztaknilprave, sem zapil in zajedel po krãmah pet, tudi desetrajn‰kov. Dal sem skoraj za vsako orodje dvakrat, vãasidesetkrat toliko, kolikor je bilo vredno. Marsikaj bi si billahko naroãil, si dal dopeljati ali prinesti, pa ne! Povsod

BESeDAKRANJSKA JEZA

291 

in vselej sem moral priti sam, se sam pogajati. Skorajnobene reãi nisem kupil v pravem kraju in o pravemãasu. Videl sem v kaki ‰tacuni to in to, kar me je mika-lo; blago sem spoznal za trdno in dobro, bil sem gakrvavo potreben. Sline so se mi cedile moãno in dolgo,nazadnje sem od‰el s praznimi rokami, ker nisem imeldosti denarja, ne pri sebi ne doma. Za vino, meso, ‰trucose nam denarja nikoli ne zdi ‰koda; konec je ta, da osta-nemo v najveãji sili na suhem, da ni gro‰a ne za oblekone za obutalo, ne za orodje ne za sol. Vsakemu kmetu,gruntarju bi moralo leÏati v mo‰nji zmerom kakih stogoldinarjev, da si pomore, kadar ga prime sila. S svojosedanjo pametjo in sku‰njo bi dal vsakega preklicati,dejati pod jerobstvo, v ãigar skrinji se ne bi na‰lo, kadar-koli bi se iskalo ali vpra‰alo, najmanj trideset goldinar-jev.

Nikar se ne smejte! Jaz govorim za resnico. Poreãete:To ni mogoãe, ‰e bog, ãe bi bilo vselej za sproti! — âe papomislite, koliko lepih denarcev zmeãemo na vino indrugo potrato, pa se boste z mano ujeli in pritrdili, da jeto mogoãe, seveda razen nekaterih redkih pripetljajev,na priliko, ãe bijejo ãloveka zaporedoma poÏari, povod-nji, uime in druge take velike nesreãe. Zadnja leta so setudi na‰i rojaki nekoliko postavili in prebrisali. Kdor nemore naprej s kmetijo, si pomaga s trgovino ali z drugimdelom. V Trstu, v Hrovatiji, na Koro‰kem sem se name-

BESeDAKRANJSKA JEZA

292 

ril na polno Kranjcev prostega stanu, ki so si prisluÏili inpribaratali lepe hi‰e, velike posesti, denarja cele merni-ke. Okoli mene pa je bil svet ‰e ves zapaÏen; menil sem,da je kmetu namenjeno, da kmeti, dalje bog varuj gleda-ti in segati. Kaplan so mi dokazovali dobiãek, ki ga dajereja svilnih ãrviãev; dosti so me priganjali, naj se popri-mem tega lahkega opravila. Jaz pa sem jih zavrnil: Kdorje kmet, ostani kmet; s teÏo zmaguje svoj posel, kaj bi ‰eiskal drugih! Oskrbnik Mahaãek me je silil, da naj gremskupljevat jeÏice, slive, kosti in ne vem kaj ‰e. Denar bodal on, dobiãek si bova po‰teno razdelila. Enkrat sem‰el, ali to drapanje po hribih in tokavah se mi je Ïe prvidan priskutilo. Denar sem nesel gospodu nazaj in murekel, da naj si dobi drugega skupljaãa. Kmet ni ustvar-jen za to rabo.

Da sem se napotil v Hrovatijo, bi se bil brÏkone re‰il.V ‰umi bi si bil prisluÏil pozimi sto rajn‰kov. Gorenjcihodijo v VaraÏdin slamo rezat. V pol leta si prihranijo popetdeset goldinarjev ãistih. Jaz pa sem trdil: Kdor se nedrÏi domaãije, ni po‰ten ãlovek; bolje je doma od gladuumreti, nego na tujem tisoãe ‰teti. Takemu modrijanu sene da pomoãi, zgubljen je, da ga noben angel in svetnikne otme. Gospodarstvo je lezlo nazaj kakor rak. K starimdolgovom je trebalo delati nove. Tresel sem se, da mi nebo hotel nihãe posoditi. Korakal sem k bogatinu ·tru-celjnu, mu razodel nadloge in ga prosil za pomoã. MoÏ

BESeDAKRANJSKA JEZA

293 

mi poda roko in me vpra‰a sladko: ,Koliko pa bi rad,Matiãek? Milijonov ti ne morem nasuti, ali ãe ti moremustreãi s kakim stotakom, ti ga dam od srca rad, kervem, da si moÏ, da si po‰tenjak, da mi ne bo‰ odrekelkr‰ãanskih obresti.’

Te besede so me tako ganile, da so mi stopile solze voãi; mislil sem, da me je pripeljal k blagemu dobrotni-ku sam Bog. Rekel sem mu, da mi zadostuje za zdaj stogoldinarjev, obresti naj si ugane sam. Ker vidim, da po-stopa z mano tako po ãlove‰ko, mu bom radovoljno pla-ãal vse, kar spozna za pravo. ·trucelj mi na‰teje stotinoin pravi: ,Obresti te ne bodo obteÏile. Ima‰ gozdov, ka-terih ne rabi‰. V najdaljnem delu bom posekal s tvojimprivoljenjem dvajset smreãic. âe jih poderemo kakih petveã, se ne bo‰ smel jeziti. Tebi ta hosta ‰kodi, plaãuje‰ zanjo davek, prihodka pa nima‰ iz nje nobenega. Zdaj od-raãuna‰ z njo lahko letne obresti, pa Ïivi‰ brez skrbi. âesi mojih misli, udari!’ Vesel mu seÏem v roko, se mu za-hvalim za milost, katero mi je izkazal, in odidem.

Ko so zvedeli najino pogodbo sosedje, so se smejali ingovorili: ,Matiãek je ·truceljna lepo navihal. Oderuh jena‰el mojstra, ki mu je kos. S smrekami ni teÏko plaãe-vati obresti. Raste jih povsod kakor plevela, zato so patudi komaj kaj veã vredne. Bukve, orehi, hrasti — to somoÏje, to; smreka je pila sestr‰ãino s koprivo; kdor jihkupi za pet goldinarjev sto, so ‰e preplaãane.’

BESeDAKRANJSKA JEZA

294 

·trucelj mi je posekal skoraj vso hosto, vse, kar je bilobolj‰ega, ne pa tistih petindvajset smrek, kakor sva sebila zmenila. Jaz sem molãal in dejal: Bog mu blagoslo-vi! Ni se mi zdelo vredno, da bi se togotil in ugovarjal.

Taki boÏji volki pa niso bili samo moji va‰ãanje. Prinas se je bila vpeljala Ïe od nekdaj navada, da smo od-rajtovali obresti z lesom in se ‰e veselili, ãe smo se moglitako pogoditi. S tem salom so se debelili na‰i bogatini.Dolgovi ne poznajo usmiljenja; klali so nas, da je bilo joj,obresti pa so nas ne le klale, ampak zaklale.

Po‰tenjak Mahaãek je bil nekam odpotoval, drugaãebi me bil gotovo posvaril. Ko se je vrnil in zvedel mojugovor s ·truceljnom, me je takoj poklical k sebi. KarkriÏal se je in roke sklepal ob moji neumnosti. Dejal mije: ,Za toliko dreves bi ti bil plaãal jaz prav rad sto pet-deset goldinarjev precej, ti si jih zavrgel za pet ali ‰estgoldinarjev, ker se veãje obresti ne smejo jemati. Ob letubo pri‰el slepar in zahteval drugo hosto, drugih sto pet-deset goldinarjev. Za boÏjo voljo, kam bo‰ pa pri‰el stakim gospodarstvom?’

Oskrbnik mi je prerokoval resnico, ·trucelj se je ho-tel polastiti mojega najbolj‰ega dela. Jaz sem rekel: ,Vze-mi si petindvajset smrek, ali to pot bom ‰tel natanko, neenega krepelca ne dobi‰ veã, sicer te bom toÏil.’ ·truceljzareÏi name kakor hudiã in pravi: ,Vidim, da poslu‰a‰

BESeDAKRANJSKA JEZA

295 

tuje marne. Dobro! S tabo se ne bom ruval, odraãunajsvoj dolg pa bo mir. S tako ‰levo se neãem ukvarjati.’

Mislil je, da mi ni pomoãi in da ga bom ‰e sam prosil,naj si poseka hoste, kolikor Ïeli. Jaz pa sem ‰el k Ma-haãku, dobil sto goldinarjev in se s ciganom pobotal.Izmodrila me pa ta sku‰nja ‰e ni. Drevju nisem poznalcene. Prijela me je nova stiska, potreboval sem petdesetgoldinarjev. Sosed mi jih ponudi, za obresti si izgovoritri hraste, ki so rasli na polju précej za hi‰o. Jaz sem mujih rad dal, ker so delali njivi senco in mi dosti ‰kodili,koristili pa niã. Ko je oskrbnik to ãul, me je ozmerjal ka-kor psa in po pravici. Rekel je: ,Hrasti so vredni tridesetgoldinarjev med brati. Tebi se ne da svetovati. Boben, kiti bo zapel, se Ïe dela, dela‰ si ga sam. ReveÏi bodo Ïenain otroci, tebe pa ãlovek ne bo mogel obÏalovati, ker sise oglu‰il vsem dobrim naukom in buta‰ miÏé naprej,dasiravno ve‰, kako brezno te ãaka.’

Tudi Ïupnik in kaplan sta mi veliko pridigala in gra-jala mojo otroãjo kratkovidnost in nepremi‰ljenost. Tiopomini so me precej presunili. Odloãil sem za trdno,da za naprej ne bom storil nobene vaÏnej‰e reãi, predenne bom vpra‰al za svet teh modrih moÏ. ZadolÏiti senisem hotel pri nobenem kmetu veã.

Kdor gospodari tako nespametno, kakor sem gospo-daril jaz, ne zdeluje dolgo ob svojem. Hi‰a je vpila: Kupinam to, kupi ono. Gosposka je zagrmela: Plaãaj davke,

BESeDAKRANJSKA JEZA

296 

da te ne rubimo. Posegel sem v Ïep, bil je suh kakor po-per. Korakal sem k Mahaãku in prosil za pomoã. MoÏ jerekel: ,Ná sto goldinarjev, za obresti mi bo‰ delal nekajtlake, dal dva ‰tremlja, druge nadlege ne bo‰ imel ni-kakr‰ne.’ Kmalu sem videl, da shajam pri njem najlaglje.Rekel sem: ,Gospod, kaj ko bi mogel jaz ves svoj dolgpremakniti na vas? Vi ste kristjan, ne Ïelite mojega za-tora, posodite mi sedem sto petdeset goldinarjev, da seznebim drugih upnikov in ostanem ves v va‰ih po‰tenihrokah. Obresti uganite sami, kakor veste, da bo prav zavas in zame ne krivo.’

Mahaãek je kake pol ure premi‰ljal, potem mi podalroko in privolil. Zdaj mi je lepo odleglo. Za obresti si jeizgovoril pet od sto. V denarju nisem plaãeval ne kraj-carja. Petnajst dni v letu sem mu hodil delat, drugo semporavnal z vinom. Dajal sem po osem, po deset veder,kar me ni rezalo v Ïivo. Mogel sem si oddahniti. Tegamiru pa nisem uÏival dolgo. Bog se je naveliãal, gledatimojo zanikrnost, in me jel tepsti. Eno leto mi je vzela vespridelek su‰a, drugo mi je pobila toãa polje in vinograd,da nisem dobil ne kaplje vina, ne zrna p‰enice. Da ti Bogpomagaj! Kaj ãem poãeti? Mahaãku ni trebalo mojihnadlog toÏiti, videl jih je s svojimi oãmi. Rekel je: ,Ne bojse, Matiãek. V sili te ne smem zapustiti, kadar bo‰ kajpotreboval, pridi k meni; dal ti bom denarja, hrane, se-mena, vse, kar hoãe‰, na hi‰o se bom zapisal, obresti bo‰

BESeDAKRANJSKA JEZA

297 

odrajtoval nekaj z rokami, nekaj s hosto, ker je vinogradtako stolãen, da ne bo plenjal niã tri, ‰tiri leta.’ Oskrbni-kova dobrotljivost me je ganila, da sem zajokal naglas.

Zdaj vidim, da je bila moja hvaleÏnost nekoliko pre-debela in av‰asta. Ne velim, da je bil gospod napaãen,Bog ne daj! Taki po‰tenjaki se nahajajo poredkoma; nime osleparil ne za en sold, pregledal in podaril pa mi jedosti goldinarjev. Ali kaj ãemo? Ljudje smo vsi, Bog jeustvaril brado najprej sebi; tudi najbolj‰i ãlovek i‰ãe naj-prej svoje koristi. Mahaãku je di‰ala moja kmetija, ho-tel se je posaditi na moj stolãek. Tega pa ne pravim, dabi mu kaj oãital. Mislil si je: ,Matiãek bo zadjal gruntectako ali tako; kadar ne bo veã njegov, naj ostane meni;brez mene bi pridrdral ‰e hitreje do konca.’

Te dve leti sta me zakopali grozovito, prav do grla, dasem komaj dihal. Prej‰nje ãase me je tolaÏilo v vsaki silivino, zdaj ga ni zmogla hi‰a ne za poÏirek; da mi ga nidal vãasi iz milosti kako kupico Mahaãek ali drug sosed,bi bil moral pozabiti, kak‰no je. Jel sem Ïalovati in skr-beti, da so se mi delale kar megle pred oãmi. Po cele uresem molãal za mizo, strmel v peã in preÏvekoval svojorev‰ãino. Vãasi, ko sem pogledal nedolÏne otroãiãe, semi je utrnila debela solza; pekla me je vest, da bodo mo-rali zaradi mene Ïiveti uboÏno in morda ‰e dom zapu-stiti in iskati si kruha pri ljudeh.

BESeDAKRANJSKA JEZA

298 

Brez Mice bi bil ‰e huj‰e zdihoval in bogve, ãe ne celoobupal. Ona si je ohranila isto dobro voljo v sreãi in ne-sreãi. Ker sem je bil tako navadil vina, sem menil, da nebi mogla prebiti brez njega ne en dan. Zdaj ga ni poku-sila po cel mesec, pa se je ‰e ‰alila. Srkaje vodo v slast,kakor da je medica, je govorila: ,Kdo bi bil prej mislil, daje tako dobra! Dokler ne bom stradala vode, ne bomrekla, da se nam godi hudo.’ Dejal sem ji: ,Mica, ali ve‰,koliko nama ostane ‰e premoÏenja, ãe bi hotela popla-ãati ves dolg? Zdaj sem vse natanko preraãunil in na‰el,da ne dosti veã ko tisoã goldinarjev.’ Ona se nasmeja inpravi: ,Kaj, ‰e toliko?! âe ima ãlovek tisoã goldinarjev,mu ‰e ni treba stokati.’ Jaz odgovorim: ,Strah me je, dapojde za onima dvema tudi ta tisoã. Bolezen na‰e hi‰enapreduje ãedalje hitreje. Saj ve‰, kako naju glodajoobresti, dasiravno niso prenapete. Naj pride ‰e ena sla-ba letina, bomo morali pobrati kopita in iti. Meni je karumreti, ko na to pomislim.’

Mica veli: ,Ljubi moj Matiãek, ne ãenãaj tako neum-no! To je greh. Bog, ki nas je obvaroval do zdaj, Ïivi ‰ezmerom in nas re‰i, kadar hoãe. Prosiva ga za pomoã,delajva, kolikor moreva, prihodnost pa pustiva njemu,da naredi, kakor je njegova sveta volja. âe nama je takonamenjeno, da bova izgubila grunt, bova Ïivela pa breznjega kakor toliko sebenjkov in drugih reveÏev. Doklernama bo sluÏilo zdravje, ne bomo trpeli lakote ne. Dela

BESeDAKRANJSKA JEZA

299 

se dobi povsod, to reã dobro znava, kaj se je tedaj bati?âe zbolimo, bodo skrbeli za nas drugi, od lakote ne po-gibljejo pri nas niti beraãi, bolnikom vsak ãlovek rad po-maga, tudi midva sva dala jesti Ïe marsikateremu po-trebnemu. Pa naj pride na nas kar hoãe, s tem se lahkozmerom tolaÏimo, da bomo do smrti Ïe Ïiveli, ãe bomoprav same sline poÏirali.’

Kadar me je videla moãno otoÏnega, je sedla k meni,pa mi je jela gladiti lase, me boÏati in objemati, militi insladkati se tako prisrãno in premeteno, da sem pozabilvse skrbi in Boga hvalil za vse dobrote, najbolj pa zatako dobro Ïenico. Enkrat mi je rekla:

,Matiãek! Pojdi v Smolenjo vas! O sv. Ani je, kakorve‰, shod. Na domu tvoje matere smo se vãasi Ïe kajlepo kratkoãasili. Tebi je treba, da gre‰ kam, kjer te ãakavesela tovari‰ija, da se bo‰ znebil za nekaj ãasa tega veã-nega premi‰ljevanja in togovanja. Jaz bi te prav radaspremila, pa saj ve‰, da mora eden ostati doma Ïe zaradiotrok.’

V soboto zjutraj se odpravim na pot. Do ·marjete ni-sem sreãal ne enega ãloveka. Grede poãasi naprej, semtuhtal svoje kriÏe in ugibal na vse plati, kako bi jih vrgels sebe vsaj nekoliko. Hudiã res ne miruje nikoli. Obha-jale so me hude sku‰njave. Dejal sem: Kaj, ko bi mogelkoga ogoljufati? S sleparijo so Ïe mnogi beraãi postalimoÏje, bogatini. Jaz ne bi bil ne prvi ne zadnji. Greh bi

BESeDAKRANJSKA JEZA

300 

odloÏil pri spovedi. Bog mi ne bo preveã zameril, ker jemoj edini namen, pomagati Ïeni in otrokom. Pri‰lo mije na misel, da me ne bi stalo preteÏko prekaniti za kakostotino zaupljivega Mahaãka. Sku‰njavec mi je ‰epetalcelo na uho, da bi se dalo morda tudi kaj ukrasti, brezstrahu, da bi kdo zvedel. Domislil sem se vsake hudobi-je, samo ne tega, da se more tudi na po‰ten naãin kajprisluÏiti. Ali Bog, nebe‰ki in zemeljski oãe, bodi zahva-ljen, da mi ni odtegnil svoje milosti v tem nevarnemobupanju in snovanju. Zbudil mi je vest, da sem kar ob-stal, se jel kriÏati, trkati na prsa in moliti. Iz Ïepa semvzel paterno‰ter, ki ga nosim zmerom s sabo, in takosem molil celo pot do Smolenje vasi. Ljudje so me ãud-no gledali in zasmehovali, jaz pa se nisem menil zanje,ampak prosil Boga, da me ne zapusti v sku‰njavi in mida z voljo prena‰ati teÏko butaro mojih nadlog. Srce jerazbijalo od konca, da mi je hotelo raznesti prsi. Kolikorbolj goreãe sem molil, toliko mirneje mi je bilo, nazad-nje sem zaãutil v sebi neko preãudno veselost in slad-kost. Gotovo mi jo je podaril sam Bog v povraãilo, dasem se v sku‰njavi uprl in jo z njegovo pomoãjo preob-vladal.

V Smolenji vasi me je sprejel striãnik na vso moã pri-jazno. Pilo in pelo se je, kolikor je le grlo zmoglo. Na-bralo se nas je v nedeljo precej veliko dru‰tvo vse samihdobrovoljãkov in lahkoÏivãkov. Uganila se je nekatera

BESeDAKRANJSKA JEZA

301 

abotna in modra, stara in nova, debela in tenka. Kar mije prerokovala Ïena, se je uresniãilo: znebil sem se vsa-ke brige in pekoãine, veselil sem se, poskakoval in norel,kakor da bi se bil za dvajset let pomladil.

Popoldne si je nekdo izmislil, da bi ‰li v mesto na rin-gel‰pil. Jaz tega spaka prej ‰e poznal nisem. Zdel se mije stra‰no neumen. Vrtili smo se dobro uro med samimiotroki in pestunjami. Pozneje sem videl, da mika ta ve-selica vsakega, kmete in gospode. Na odru se je vse trloljudi, malih in odraslih, célo popoldne in ‰e zveãer priluãi. Jaz sem gledal, se ãudil in smejal tej bedariji in za-vidal gospodarju, da prejemlje za svoj majhen trud to-liko denarja. Vpra‰al sem ga, koliko je dal za vrtilnico.Rekel je, da veliko, ali da se je naveliãal klatiti se po sve-tu. Umrl mu je oãe in zapustil nekaj imetka, pa bi preÏi-vel rad svoje stare dni na domu. âe bi se na‰el kupec, bimu prepustil ringel‰pil z vso ropotijo za tisoã goldinar-jev. Meni se je zabliskalo v glavi; dejal sem: ,Kaj, ko biprodal, kar ‰e imam, in to igraão kupil? Nesla bi mi bog-me veã kakor moja zadolÏena bajta.’ Tako sem si mislil,ali rekel nisem gospodarju niã. Drugi tovari‰i so se mibili zatekli v krãmo. Meni se ni ljubilo piti, ‰el sem odigrali‰ãa nekoliko korakov proã, veste, pod tiste kosta-nje, ki stoje med mestom in vrati, skozi katera se pridena pokopali‰ãe. ·etal sem se gor in dol in na tem spre-hodu me je sreãala prvikrat v Ïivljenju pamet. Prijel sem

BESeDAKRANJSKA JEZA

302 

jo za kite in zaklical: ,Stoj, tiãica! Brani se, kolikor hoãe‰,zdaj te drÏim in ne pustim veã iz rok.’ Pod temi kostanjije namreã pognal v moji, do takrat nerodovitni buticitrden, nepobiten namen, kupiti vrtilnico. ·e tisti veãersva se zmenila z moÏem, da je ne bo ponujal nobenemudrugemu, dokler se ne vrnem in mu prinesem denar.Govoril je resnico, ko je dejal: ,Matiãek! Zahvalite Boga,da ste se namerili name. âe ste se pokesali vsake drugereãi, tega kupa se pri moji veri ne boste nikdar.’

Ta dan se mi je odvalil z vrata teÏki mlinski kamen, kime je bil pritiskal k tlom celih ‰estnajst let, kar sem jelgospodariti. Zdelo se mi je, kakor da bi se bil re‰il iz raz-beljene peãi ín pri‰el nazaj na zdravi boÏji zrak. Nemorem vam dopovedati, kako globoko sem se oddahnil,kako dobro sem se poãutil. Ko sem se pripeljal zdaj vNovo mesto, sem se precej spomnil tistih sreãnih ko-stanjev in se napotil tja, da zmolim pod njimi en oãena‰v zahvalo Bogu, ki mi je dal na tem kraju tako dobromisel. V Smolenji vasi nisem nikomur niã povedal. Zamizo nisem mogel prebiti, od neskonãne radosti semukal, plesal, objemal stare babe, poljuboval smrkaveotroke. Tovari‰i so pripisovali mojo srboritost pijanosti.Pil sem ga res veliko Ïe opoldne, ‰e veã pa zveãer, alivsaka kaplja se mi je sproti izkadila; upijanilo me je ve-selje, ne pa vino. Grede proti domu, sem celo pot vris-kal in prepeval.

BESeDAKRANJSKA JEZA

303 

Îena, videãa me tako dobrovoljnega, je rekla: ,Saj semvedela, da ti bo koristilo.’ Jaz pa sem rekel: ,Je koristilo,je, da ‰e ne ve‰ kako. Juhuhu!’ Prijel sem jo za roke in sejel sukati z njo po hi‰i. Hotela se mi je iztrgati, jaz pasem dejal: ,Ne bo niã. Zdaj mora‰ plesati; ãe se bo‰ kajbranila, te bom dvignil in nosil naokoli, naj se zbere podoknom, ãe hoãe, cela vas in veli, da sem obnorel.’ Ko svase naplesala, ji zaãnem razkladati, kaj sem kupil in ko-liko dobiãka nama kaÏe. Ona me milo pogleda in seglasno zajoka. Pravi: ,Matiãek, neki notranji glas mi veli,da bo to najina nesreãa in poguba. Ali se ti blede, damisli‰ obogateti s tako traparijo? Ne prijemlji za bera‰kopalico, dokler ni sila.’ Kar sva se vzela, se mi je prvikratustavila, jaz pa sem tudi prvikrat rekel, da mora obve-ljati moja, ne pa njena. RazloÏil sem ji prav natanko, ko-liko se privrti v eni uri, v ãetrt ure, kako zatelebani soljudje v to igro, kako nemogoãe je tedaj, da bi kaj gubi-la s tem poslom ali ‰e celo propadla. Jeziãek mi je tekel,da je kar ostrmela.

Kmalu sem jo udobrovoljil. Jela se je smejati in mepovpra‰evati, kdo me je nauãil tako pridigati. Nazadnjeje rekla: ,Naj pa bo! Stori, kar hoãe‰, jaz pojdem s tabo,ãe me pelje‰ tudi med cigane; ali to te pa prav lepo pro-sim, da se posvetuje‰, preden proda‰ hi‰o, o tej reãi zgospodi.’

BESeDAKRANJSKA JEZA

304 

Ko sem povedal svoj namen Ïupniku, so se zakroho-tali in prijeli za trebuh, da jim ne bi poãil od smeha. De-jali so: ,Jaz ti ne branim, morda te i‰ãe sreãa, toda navsak naãin mora‰ vse dobro premisliti in pretehtati. Resje, kdor ne vaga, je brez blaga, ali na vagano reã se nizanesti, lahko spodleti.’ Drugim ljudem pa so rekli Ïup-nik: ,Kmetija bo zavila Matiãku vrat, za komedijantaima nemara bolj‰e lastnosti in sposobnosti nego za po-ljedelca. Naj gre v boÏje ime po svetu!’ Vpra‰al sem po-tem kaplana. Tudi oni so se muzali, ali so mi pritrdili, dasem brÏkone zadel pravo. Rekli so, da se, kolikor je njimznano, vrtilniãarjev ne nahaja veliko in da si tedaj drugdrugemu ne odjedajo dosti kruha. Nazadnje so me po-trkali na rame in zaklicali: ,Ne bojte se, Matiãek, posku-site in ne pozabite Boga. Do zdaj ste ga ãastili, zato sme-te upati, da vas ne bo zapustil.’

Mahaãek me je sicer nekoliko odvraãal, ali menda lena videz, saj bi bil ãlovek lahko z roko zgrabil, kako ne-strpljivo je ãakal prilike in kako dobro mu je do‰la, da sepolasti mojega grunta. Drugi va‰ãani so se mi, kakor jenavada, rogali in posmehovali; mimo katerekoli hi‰esem korakal, iz vsake so letele name hudobne ‰ale inzabavljice, ki me pa niso dosti ujezile. Mislil sem si: Dvedobroti bom dosegel na vsak naãin, ãe grem: znebil sebom dolga in izpred oãi si bom spravil sodrgo nekdanjihvinskih prijateljev.

BESeDAKRANJSKA JEZA

305 

Z oskrbnikom sva naredila raãun; prevaril me ni ne zalas, od‰tel mi je po‰teno tisoã petdeset goldinarjev, veãnego sem se nadejal dobiti. Izplata in prepis sta se nagloizvr‰ila. V Novo mesto sem nesel denar in sem ostal privrtilniãarju nekoliko dni, da me nauãi in izuri v mojihbodoãih opravilih in dolÏnostih. Ta ‰ola mi ni delalaveliko preglavice. Samo nekaj me je skrbelo, da ne po-znam mestnih ‰eg. Z gospodo je treba govoriti in posto-pati lep‰e kakor s kmetom, drugaãe se ãlovek kmalu za-meri. Vrtilniãar pa me je potolaÏil in rekel: ,Ne pla‰ite setega. Bodite z vsakim priljudni in postreÏni, prosite zazamero in potrpljenje, pa boste videli, da se z gospodoÏivi dosti laglje nego s kmetom, ki razsaja dostikrat brezvzroka. Tudi meni so bile mestne ‰ege neznane, ali na-vadil sem se jih, da ne vem kje in kako.’

Ko sem vrtilnico poplaãal, sem ‰el po rodovino v Mo-kronog. Poslovili smo se z gospodi in smo odrinili. Nacesti so stale babe in otroci. Babe so vpile: ,Matiãek! Tre-ba bo vpreãi veã konj. Pelje‰ s sabo grunt, veliko teÏo,kola se ti bodo potrla . . .’ in druge take razÏaljive ãenãe.Otroci pa so nam kazali jezike in ‰e nekaj drugega. No-ben sosed mi ni rekel: ,Zbogom.’ Nekateri so delali napolju in niso vedeli, da odhajam, drugi so gledali rado-vedno skoz okna in molãali. Enega sem videl, da se jeprekriÏal. Morda je dejal: ,Bog mi ne daj doÏiveti takonesreão in sramoto!’ Midva z Mico pa sva si posadila

BESeDAKRANJSKA JEZA

306 

vsak enega otroka v naroãje, ona hãerko, jaz sinãka,ozrla sva se ‰e enkrat na svojo prodano hi‰ico, na mo-krono‰ko cerkev in domaãe hribce in dolinice in sva le-tela z vozom naprej proti Novemu mestu brez jeze inÏalosti, brez solze in zdihljaja. Ona ne verjamem, da bise bila selila tako mirno in veselo, ali videla je mojo ra-dost, mojo voljo in srãnost, in ta pogled je dal tudi nje-ni du‰i pogum, upanje in dobrovoljnost.

Precej drugi dan sva zaãela delati. Dobila sva osemgoldinarjev. ·e veã pa sledeãe dni, ko so vreli od vsehstrani romarji na porcijunkulo. V nedeljo, vem, da svaspravila celih ‰estindvajset goldinarjev. Mici se je karsmejalo. Iz Novega mesta smo popotovali proti Savi, seustavili najprej v BreÏicah, potem v Samoboru in Zagre-bu. Denarja je povsod ne kapljalo, ampak padalo s plo-ho.

Îiveli smo nemirno, ali po gosposko. Podnevi se nisvaskoraj ganila od ma‰ine; jedla in pila sva pogostoma prinjej na planem, ãe je bilo predaleã do krãme. K pokojusva hodila pozno zveãer, sosebno o godi‰ãih in drugihveãjih slovesnostih. Najveã se je priigravalo ob sejmih incerkvenih shodih. Ljudje so imeli takrat veã gro‰ev ka-kor dandana‰nji. Najdalje smo ostajali po velikih mes-tih, ali tudi kmetje so dajali dosti zasluÏiti. Na potu odmesta do mesta sem dobil v vaseh zmerom toliko, da

BESeDAKRANJSKA JEZA

307 

sem plaãal za voÏnjo in hrano; nisem trebal dotakniti seprihranjenega maãka.

Na ·tajerskem se nahajajo bogati trgi, premoÏnikmetje, ljudstvo sploh ne trpi kranjske beraãije. Tamsem prejel tudi na deÏeli vãasi po dvajset goldinarjev nadan. Na Hrva‰kem ni bilo tolikega blagostanja medkmeti, ali zato se je pa Ïelo v malih mestih, da je kaj iz-dalo. Samoborci, Ja‰ãani, Si‰ãani, KriÏevãani, PreloÏaniso oblegali vrtilnico noã in dan. Pa Hrvatje, veste, nisoumazani; od ãloveka sem zahteval po krajcarju, ali mar-sikateri mi je vrgel ‰estico in ‰el, ni poãakal, da mu zme-njam in si vzamem svoj krajcar. Nekateri so me povabilicelo v zidanico in me napojili, da sem ga tri dni ãutil.

Nikdar ne bom pozabil leta 1860 in 1861. Obakratsem ostal v Zagrebu po cel mesec in zasluÏil vselej ce-lih pet sto goldinarjev. Ne morete si misliti, kako Ïivo seje Zagreb takrat gibal! Hrvatje so bili zapodili ·vabe inKranjce, namesto njih so zaãeli s svojo deÏelo sami vla-dati, to se pravi po na‰e, gospodariti. Vse je vstalo, vsese ‰irilo in ‰opirilo; denarja se ni zdelo nobenemu niã‰koda. Naredili so veselico zdaj tu, zdaj tam, danes, jutri,in to je ‰lo naprej cele tedne in mesece. Seveda se je vtem splo‰nem hrupu in predpustu tudi mene kaj prije-lo. Vrtilnica je tekla neprenehoma kakor mlinski kamen.Hrvatje so me imeli radi, dasiravno so na‰o gospodo od-tirali. Seznanil sem se z nekaterimi ‰tudenti, ki so bili

BESeDAKRANJSKA JEZA

308 

rojeni Kranjci. Ti so me nauãili, da naj se nikar ne izda-jam za Kranjca, ker mrzi narod to ime, ampak za Slo-venca; Slovence da Hrvatje tako ljubijo kakor svoje last-ne rojake. Kadar se je pribliÏal kak osurkan kosmatin inme vpra‰al: ,âovjeãe, odkuda si?’ sem mu rekel: ,Brate,ja sam Slovenac,’ — pa da vidite, kako se mu je obrazzasvetil. Najprej se mi je prijazno namuzal, potem si za-frkal brke, nazadnje pa me je pozdravil: ,Dobro namdo‰ao i Ïivio, brate Slovenãe.’

Moram vam povedati nekaj sme‰nega. Enkrat je pri-stopil k meni ãokljat gospodek, ki sem ga spoznal v ka-varni po kihanju. Kadar je kihnil, veste, je tako zagrme-lo, da so poskakali vsi gosti od sedeÏev. Ta gospodek —imena mu ne pomnim veã — je bil ‰tet med najprveuãenjake hrva‰ke. Vpra‰al meje: ,âuje‰, brate, kako zo-ve‰ ovu makinu?’ Jaz sem dejal: ,Drugi ji pravijo ringel-‰pil, meni se pa zdi ta beseda stra‰no abotna, ker ne ‰pi-lam za nikake ringeljne. Jaz ji dajem imena, ki se ujema-jo z njenim opravilom. Vãasi velim: vrtilnica, vãasi tudikako drugaãe: okoli‰, okoli‰nica, vrtaãa, vrtulja, sukalni-ca ali kakor mi pride na jezik.’ Gospoda je ta odgovortako obveselil, da me je zaãel pred vsemi ljudmi polju-bovati in objemati. Rekel je: ,âast i hvala ti, moj sladkiSlovenãicu. Ti si pravi narodnjak in korenjak; na‰i ljudjepa so kukavice. Poslal jih bom k tebi, da se nauãe v tvoji‰oli delati dobre slovenske besede. Na‰i profesorji so

BESeDAKRANJSKA JEZA

309 

voli; vsi skupaj ‰e niso skovali ne ene tako lepe, kakor simi jih nasul ti poln rokav. Bog te Ïivi!’

Na Kranjskem nisem sli‰al dosti o Slovencih, morebititudi niã. ·ele na Hrva‰kem sem zvedel, kaj pomeni inkako imeniten je ta pridevek. Ali vam je znano, kaj soSlovenci? (Vsi prikimajo). Kaj hudiãa? âe to veste, se jemoralo v na‰i deÏeli res veliko predrugaãiti, odkar semjo zapustil. âe bi vam hotel jaz na‰teti vse svoje prigod-be, bi me morali poslu‰ati ‰tirinajst dni; nabralo bi se jihza cele bukve. âe ostanemo kaj ãasa skupaj, vam jihbom Ïe popisal. Za zdaj ãujte le poglavitne reãi.

Poleti smo romali po Hrva‰kem in ·tajerskem. Kadarso odletele lastovke, smo se dvignili od tod tudi mi inodpeljali v toplej‰e kraje, v Primorje, ki ga sneg ne zapa-de dosti in nikoli za dolgo in se vrte ljudje pozimi ‰e sko-raj raj‰i kakor poleti, ker jih ne obliva zmerom pot. Naj-obilnej‰e prihodke smo dobivali na Reki, v Trstu in Go-rici, kjer je veliko vesele gospode, pa tudi denarja, da semore kaj tro‰iti. To preseljevanje nas je drago stalo, kajtiv takih prilikah smo Ïiveli veãidel ob svojem. Na celempotu iz Karlovca do Reke si nismo prisluÏili nikdar nepet goldinarjev; kraj je gorat in ubog, da je joj; nima samniã, ne more podpirati komedijantov.

Kadar smo se pa vozili iz Celja proti Trstu na Ljublja-no, nismo marali, da bi spotoma dosti zastajali. Ljublja-no so mi prevzeli drugi vrtilniãarji, pa sem se na kranj-

BESeDAKRANJSKA JEZA

310 

sko zemljo tudi nekako jezil, da se nisem mogel dolgo vnjej muditi. Godilo se mi je v njej tako hudo, da me jegnalo srce naprej. To ni bilo pametno. DeÏela mi ni za-krivila nesreãe ne kar je za nohtom ãrnega. Kakor zdajvidite, sem se premislil in se vraãam z veseljem nazaj vsvojo domovino.

Prav ãudil sem se sam sebi, kako me je novi stan spre-menil. Bal sem se neizreãeno, da ne bi zagazil in zapra-vil vrtuljo. Kupil sem si knjigo in zaãrkal vsak krajcar, kisem ga ujel in potro‰il. Preden sva se ulegla, sva delalaz Mico vsak veãer raãun. Kolikor bolje nama je ‰lo, to-liko skrbneje sva pazila in varãevala. Îena je rekla: ,Pu-stiva za zdaj govedino, saj jemo lahko kaj drugega mes-nega, kar je ceneje: vampe, jetra, obisti, zraven pa krom-pir in soãivje.’ Jaz sem odgovoril: ,Ima‰ prav! Da le nestradamo, za drugo ne maram. Poglavitno je, da mo‰njaraste in se redi.’

In tako se je kuhala za nas govedina veã let samo obnedeljah, peãenka pa samo ob najveãjih praznikih. Hra-nili smo se tedaj prav po domaãe, ali itak bolje nego nagruntu. Vina bi si bila vsak dan lahko nekoliko privo-‰ãila; dobil se ga je takrat bokal ‰e po ‰estnajst krajcar-jev, ali sva si rekla: ,Poãakajva, dokler si ne opomorevakaj. Vino je potrata, brez nje Ïe prebije zdrav ãlovek.’ Vnedeljo sem vãasi ukazal, da ga prinese poliã. Mica pa je

BESeDAKRANJSKA JEZA

311 

dejala: ,Nikar! Dosti bo merica, jaz ga ne bom pila, ni-sem niã Ïejna.’

Tako je treba stiskati, ãe hoãe ãlovek kaj imeti. Da semse drÏal takih pravil doma, me ne bi bolela tolikokratglava od kmetije. ·ele najhuj‰a sila me je spametovala inobrnila na pravo pot. Boga sva prosila neprenehoma zapomoã in blagoslov in sva ga tudi prejemala. Posel namani prizadeval preveã truda, plaãeval se je pa dobro, da sinisva mogla niã bolj‰ega Ïeleti.

Îe prvo leto, ko sva se vedla ‰e jako okorno in pokmeti‰ko preprosto, nama je ostalo sedem sto goldinar-jev ãistih. Pozneje sva se izurila in omikala; zvedela sva,v katerih krajih kaÏe bolj igrati, kateri vozniki nas peljejonajceneje in o pravem ãasu; seznanila sva se z ljudskiminavadami; nauãila sva se hrva‰ko in za silo tudi nekoli-ko nem‰kih in la‰kih besedi. Vse to nama je opravilo ãe-dalje bolj laj‰alo, nama po eni plati zmanj‰evalo stro‰ke,po drugi pa pomnoÏevalo prihodke. Drugo leto nama jedalo Ïe ãez tisoã goldinarjev dobiãka. Toliko ga je pri‰lotudi tretje in ãetrto leto, peto nekoliko manj, ‰esto patisoã dve sto goldinarjev. Sploh smem raãunati, da sva siprihranila vsako leto najmanj tisoã goldinarjev. Ko jeleÏalo pred nama tri tisoã, sva se spomnila domaãe hi‰ein dejala: ,Zdaj bi jo lahko nazaj kupila.’ Vi ne verjame-te, kako naju je ta misel razveselila. Jaz pa sem rekel: ,Nebova je kupovala ne. Zdaj so kola namazana, pa naj teko

BESeDAKRANJSKA JEZA

312 

naprej! âe bova varãevala kakor doslej, kdo ve, ãe si nebova mogla kupiti sãasoma ‰e veãjo in bolj‰o hi‰o.’ Micaveli: ,Jaz sem tudi take misli. Kaj pravi‰, ko bi opustili obdelavnikih vsa mesna jedila in se drÏali zgolj kmeti‰kehrane: jeãmena, ka‰e, zelja . . . ? Marsikak krajcar bi ses tem privarãil in stotak bi bil prej cel kakor tako! Zdajvidite, kaka stiskalka je bila moja babnica. Jaz pa sem jozavrnil: ,To pa Ïe ne bo. âez mero se ne sme udrihati,pod mero pa tudi ne padati.’

Nabralo se je ‰tiri, pet in ‰est tisoã. Denar sem naloÏiltako, da mi je dajal po ‰est od sto obresti. Vsako leto bibil imel tedaj Ïe tri sto ‰estdeset goldinarjev prihodkov,ãe niã ne delam. Rekel sem Mici: ,Vsak naj Ïivi, kakormore. Nama je zdaj mogoãe, da si kaj pribolj‰ava. Zana-prej mora biti govedina vsak dan, peãenka vsako nede-ljo in ob velikih praznikih ‰e kaj drugega. Brez vina tudineãem veã obedovati.’ Skoporitnica se je teh besed takoustra‰ila, da je kar obledela. Kmalu pa je tudi ona spo-znala, da bolj‰i ÏiveÏ bolje tekne. Jela se je stra‰no ‰iritiin debeliti. Tudi vinãek ji je zaãel zopet di‰ati. Srkljala gaje ãedalje raj‰i; po dve, tri kupice ga je zvrnila slednjidan. Jaz sem dejal: ,Pij ga veã, pij ga, kolikor se ti ga lju-bi! Bog ti ga blagoslovi!’ Pa ji ga je res blagoslovil, da seji je videlo. V lice je dobila Ïlahtno, lepo belo in rdeãokoÏico in majhne jamice. Dopolnila je ‰tirideseto leto,ali vsak je trdil, da jih ne more imeti veã ko trideset.

BESeDAKRANJSKA JEZA

313 

Ko sva premogla deset tisoã, se je jelo Ïiveti seveda ‰ebolj zloÏno; uzde in vajeta nisva drÏala veã trdo, streglasva si vãasi ‰e ob delavnikih s pi‰ãeti, uÏivali smo tudizveãer kaj mesnega, leÏali na dobrih posteljah, oblaãilise nekoliko lep‰e. Za baharijo pa nikoli nismo marali.Jaz sem se nosil ‰e zmerom po kmeãko, dolgo suknjo bisi bil lahko omislil, pa nisem hotel. Mica je ostala z ma-no vred kmetica, samo ãez glavo si je obesila mestnirobec iz volne, drugega li‰pa ni poÏela nikakr‰nega. Sinain hãer sva dala za par let v ‰olo, pa ju je trebalo opra-viti bolj po gosposko. Toda razvadil se ni nobeden, hãinima ‰e dandana‰nji razen nekaj robcev nobene svilna-te obleke.

Kar se tiãe vina, se pa ne morem toliko pohvaliti. Vsajv meni je prikljuval sãasoma na dan zopet stari Dole-njec, stari gre‰nik. Kadar sem za‰el v veselo druÏbo, semga podiral na vse kriplje. Poliã je stal pred mano vsakoopoldne, niti zaspal nisem lahko brez njega. Upijanil seravno nisem dostikrat, kadar se je pa to pripetilo, jegrmelo kakor sto vragov. Zmerjali sta me zaporedomaÏena in hãi. Mica je ravnala z mano za vse druge reãiprijazno in dobro kakor du‰a, pijanca pa me ni moglaÏivega videti. Pila ga je tudi ona prav rada, s tremi kupi-cami se ni veã zadovoljila, polokala ga je vsak dan, karvem, gotovo dve merici, nemara pa si ga je vtoãila tudikaj skrivaj. Vãasi mi je pridigala: ,Matiãek! Pijanost se ne

BESeDAKRANJSKA JEZA

314 

spodobi nikomur. Ali mladini se laÏe odpusti. Ti pa gre‰Ïe v leta. Pomisli pa tudi, da si utegne‰ pokvariti zdravje.Stra‰no se bojim, da te bo kar naenkrat stisnilo. Poglejmene. Privadila sem se ga Ïe vdrugiã, ali kdaj si me vi-del pijano? Imava zaroda, otrokoma ne smeva dajati po-huj‰anja. Saj ti ga ne branim, popij ga na dan dva, tripoliãe! Toliko ga nese‰ brez ‰kode in vina si vreden, kersi si prisluÏil imetek, da se z njim lahko pobaha‰. Prosimte samo to, da ne zgre‰i prave mere.’

Kajne, da me je Ïenica dobro uãila? Obljubil sem jivãasi pobolj‰anje, ali sem obljubo kmalu pozabil. Micase ni bala zastonj. V Trstu pri Kamniãanu se nas je zbra-lo omizje vinskih bratcev, pa smo ga lokali do jutra, po-tem smo se zapodili v kavarno na punã. Izpil sem gagotovo pet ãa‰. Îe zjutraj me je zaãela boleti glava. Po-poldne sem se ulegel in leÏal celih devet tednov. Ujelsem bil stra‰no vroãinsko bolezen. Mica mi je streglakakor otroku, pri moji postelji je preãula bogve kolikonoãi. Zmerjala me pa bolnega ni nobenkrat, niti ni tre-bala. Ko sem okreval, sem ji podal roko in rekel: ,Bog meje hudo kaznil, da te nisem poslu‰al. Odpusti mi! Zana-prej ne bo‰ imela veã vzroka, jeziti se in pridigati.’ Pasem ostal res moÏ beseda. Upijanil se nisem nikoli veã.Odrekel se ga seveda nisem. To bi bilo neumno. Dve,vãasi tri merice sem ga ‰e zmerom podelal, ali od njihDolenjec ne dobi teÏke glave niti bolezni. Hodil sem z

BESeDAKRANJSKA JEZA

315 

vrtilnico okoli Kranjskega ‰e nekaj let, otroci so odras-li, jaz sem se ciganije naveliãal in zaÏelel domovine.Hãeri sem dal ‰est tisoã goldinarjev dote, sinu pa tisoãgoldinarjev in vrtuljo, zase in za Mico pa sem tudi toli-ko pridrÏal, da bova shajala do smrti ob svojem. Kadarsi kupim domaão hi‰o nazaj ali pa kako drugo posest vobliÏju, pride Ïena za menoj, pa se boste sami prepriãali,kako je ãvrsta, zdrava in zala.

Vidim, da se ãudite mojemu premoÏenju. Kaj bi ‰elerekli, ko bi videli imetek, ki so si ga nakopiãili na tujemdrugi na‰i rojaki, na priliko Ker‰iã v Karlovcu, Koncili-ja v Zagrebu, Prezelj pri Zagrebu, Jelov‰ek na Reki, De-bevc v Trstu? Poznam reveÏe, ki so se povisili do mili-jona. Na Reki sem se sprijaznil z JoÏkom Bakarãiçem,takim bogatinom, da mu na‰a deÏela nima para. Pomorju je plavalo trinajst njegovih brodov, najmanj‰i jeveljal sedemdeset tisoã goldinarjev, najveãji tudi stodvajset tisoã. Hi‰, gotovine in blaga je posedel, da samni vedel koliko. MoÏ je umrl. Bog daj pokoj njegovi po-‰teni du‰i! Vpra‰al sem ga, s ãim je zaãel. Pokazal mi jeprazne roke in dejal: ,Najprej sem gonil tuje vole, si pri-hranil nekaj krajcarjev, lotil se male kupãije. Pri‰la je ne-sreãa, tresk, zgubil sem vse; trebalo je poãeti znova. Bogmi je pomogel; jel sem zopet trgovati, najprej z drobni-no. Posel mi je ta pot stekel; nakupil sem debeline; ne-kaj sem plaãal, nekaj dobil na vero; prodajalo se je v

BESeDAKRANJSKA JEZA

316 

dobiãek, rastel je denar, rastel kredit; napravil sem siladjo, za njo brod in ‰e enega; nesla sta dohodke; pre-priãal sem se, da molze mokra krava bolje od suhe, intako sem vrgel vsak krajcar na morje, si kupil vsako dru-go, tretje leto nov brod, nazadnje sem se utrdil tudi nakraju, da imam kje prebivati. Mikala me je beseda: Svojakuçica, svoja slobodica.’ Tak moÏak je bil rajnki JoÏkoBakarãiç. Proti njemu sem jaz niãe, to kar sebenjek protigra‰ãaku.

JoÏko ni bil Kranjec, ampak Hrvat. Ali vem za druge-ga moÏa, na‰ega rojaka, proti kateremu je JoÏko samrekel, da je komaj sebenjek. Tudi on je Ïe umrl. Zval seje Kalister. V Trstu sva se nekoliko seznanila in vãasi po-menkovala. Bil je, veste, pohleven, poniÏen moÏ, zato paga je Bog tako obdaril. Raãunal je z milijoni kakor jaz alikdo drug s stotinami. Cesarju je zidal trdnjave. Vinskidac je jemal v najem ne za dva, tri okraje, ne za eno, dvekranjski deÏeli, ampak za velika kraljestva. SluÏabnikovin pisarjev je imel na regimente, ne na kompanije. Uãilse ni v nobeni ‰oli, navadil se je, ne vem kje in kako, podomaãe brati in pisati, drugega pa niã, niti ni potrebo-val. Ponujali so se mu najveãji uãenjaki, najprvi doktorjiin kako so se veselili, ãe so pri‰li v njegovo sluÏbo! Biloje Ïe prijetno, ãe se je mogel ãlovek z njim pogovarjati.Znal je, veste, besede dobro staviti in jih osoliti, da jebilo kaj smeha, pa tudi poduka. Bral sem veã listov, ki jih

BESeDAKRANJSKA JEZA

317 

je pisal svojim dacarjem. Zaãel je povsod: ,Gre dobrona‰ posel? Si mi nakoval kaj dosti gro‰ev?’ Potem je pagotovo prifrãala kaka burka, n. pr.: ,Ali so va‰e punãkekaj skoãne in okrogle? Ali si dobil kaj fletno Micko? Alise niã ne shajate in ne vrtite? Ste Ïe pre‰tudirali globoãi-no vsem poliãem?’ In tako je ‰lo naprej.

Proti zadnjemu, da ãujete, kako jih je modro uãil inopominjal, da naj mu opravljajo pridno in zvesto svojedelo. Pridnim je pribolj‰al, da je kaj zaleglo, nemarne jepa zapodil brez milosti in je prav storil. Zdaj pa ugani-te, s ãim je zaãel on! ·e z manj ko z niã. Po star‰ih je po-dedoval ‰e nekaj dolga in morda veliko bolh. ·el je s tre-buhom za kruhom, sluÏil za konjskega hlapca, voziloves za cesarske kobile in Ïrebce. Bistra glavica je videla,da nese ta baratija debela in zlata jajca. Jel je skupljevatiin prevaÏati krmo na svoje ime. Tako si je naredil zasta-vo. Milijone je privabil v svojo mo‰njo ‰ele, ko je pre-skoãil prag domaãe uboÏnosti in za‰el v Trst in tuje kra-je. Ljudje so mislili: ,Kranjec je gumpec’ in se ga nisoustra‰ili, ali kmalu jim je pokazal, da tuji modrijani nisokos kranjskim gumpcem. Ne vem, kdo je znal Ïe takocoprati, da je treba samo reãi: Miza, rihtaj se, pa so pri-skakale tisti trenutek sklede od vseh strani polne naj-slaj‰ih jedi, precej za njimi pa butilje, polne najslaj‰ihvin. Tak umetnik, vidite, je bil tudi Kalister. Odprl jemo‰njo pa so leteli vanjo cekini in bankovci, da jih ni

BESeDAKRANJSKA JEZA

318 

mogel ‰teti. âesar koli se je lotil, vse, vse mu je usipalodobiãek: kupãija dobiãek, prodaja dobiãek, vsak barat inposel niã kot dobiãek. Dostikrat sem sli‰al, ãe bi bil onves svoj imetek izpremenil v tolarje, da bi bil z njimi po-sul lahko, kakor s peskom in gruhom, vso cesto od Trstapa noter do Dunaja.

Tak Kalister se je do zdaj rodil resda samo eden, ponjegovem bogastvu ne kaÏe hrepeneti. Ali te tri reãi vemiz svoje sku‰nje, da veljajo za na‰e rojake sploh. Prva, dase spametujejo v tujem kraju dosti bolj in veãkrat negov domaãem. Njen nasledek je druga, da si pridobe natujem veliko laglje kaj premoÏenja nego doma. Tretjaresnica pa je, da so ustvarjeni bolj za baratijo, kupãijo inrokodelstvo nego za kmetovanje, da si opomorejo z vsa-kim drugim poslom prej in izdatneje nego z obdelova-njem svojega majhnega polja, svojih zapeljivih vinogra-dov.

Poglejte mene! Popisal sem vam vse na drobno, kakoneumno in brezskrbno sem gospodaril. Veselje za de-nar, po‰ten dobiãek, za varãnost mi ni pri‰lo, dokler ni-sem prodal domaãije in se pobral po svetu. Zemljo semkrpal in prevraãal iz navade, ne pa zato, ker bi me bilokaj mikalo; ravnal sem z njo nemarno in kazala mi jeosle. V vrtilnico pa sem se zaljubil kakor fant v dekleta;pazil sem nanjo bolj skrbno ko na punãko v oãesu, de-lal sem z njo vse drugaãe pridno in dobrovoljno nego

BESeDAKRANJSKA JEZA

319 

prej z motiko in plugom, zato mi je pa tudi kaj plenja-la. ·ele med svetom sem jel premi‰ljevati, kaj je in kakose dobi denar, zakaj toliko bogatinov oboÏa in toliko re-veÏev zabogati. Ur brez posla se mi ni manjkalo; ‰el semv to in ono tovari‰ijo, seznanil se s pametnimi moÏmi,poslu‰al njihove pomenke, povpra‰eval jih je za svet, zapoduk, kako se Ïivi v tujih deÏelah, kaj je vzrok, da ra-ste Kranjcem doma najraj‰i trnje in kopriva, drugje padostikrat potica in petica. Izvedel sem, kako ljudje kme-tujejo in trÏijo, kako opravljajo rokodelstva, z eno bese-do, kako rabijo dragi ãas, da jim toliko zaleÏe. Nekateriznanci so prehodili pol sveta, La‰ko, Nem‰ko, âe‰ko,jutrove in angle‰ke deÏele, primorske in zamorske kra-je. Povedali so mi tako nove, lepe in velike reãi, da semzijal vanje kakor kapelj in rekel: ,Tujci so bogme mo-drej‰i od mene in kranjskih kmetov; na tak naãin seve niãudo, da so nas pretekli v bogastvu, da Ïive ob peãenkiin p‰eniãnem kruhu, medtem ko hvalimo mi Boga, ãenam da le dosti krompirja in ajde.’

Od konca sem mislil: Takih mojstrov ni lahko doseãi,nikar prekositi. Kalister pa mi je rekel: ,Matiãek, ne bodineumen! Ne zaniãuj svojih rojakov! Kranjec je top inuboga para, dokler ãepi doma, dokler meni, da ga Bogni ustvaril za drugega nego za kajÏarja ali za stokajoãe-ga, ãez glavo zadolÏenega gruntarja, za veãnega trpinain metlo, s katero sme pometati vsak ‰kricman. Kadar se

BESeDAKRANJSKA JEZA

320 

pa na‰ ãlovek gane in hoãe kaj veã postati in se zaãnesku‰ati z drugimi, ga ni veã poznati, tako se ves izpre-meni in prerodi. Nerodnost, okornost, nevednost pada-jo od njega kakor verige od jetnika. V enem letu se nauãiveã nego kak tuj kmet v desetih; dirjaje najprej pusti zasabo, ãe ne odneha, vsakega drugega obrtnika in trgov-ca. Ne boj se, Matiãek! Kranjci nosijo v sebi zlategamaãka. Kadar se tega zavedó, naj se jim skrijejo tujci. âeoni ‰tejejo gro‰e, tolãemo mi iz svoje kranjske glavicesrebrnjake, za njihove tolarje jim kaÏemo cekine. Dok-ler ne odrinemo od doma, je na‰ razum menda uklet, dasi ne znamo pomagati; vsak pritepenec nas strahuje inspodriva. Ko pa se doselimo mi med tujce, jim povraãu-jemo to krivico z obilno mero in z dvojnimi obrestmi.’

Kalister je govoril v vseh teh reãeh pravo resnico. Ssvojo sedanjo pametjo stavim glavo, da bi si bil opomo-gel tudi doma, ali tako ali tako. Najprej bi bil prodal to-liko kmetije, da poplaãam dolge do zadnjega solda. Po-tem bi bil delal, kakor bi mi bilo bolje kazalo. Prodal bibil morda domaãijo in si kupil drugo v travnatem kraju,da redim lahko veliko Ïivine, od katere ima vsak kmetnajveã dobiãka. Mogoãe tudi, da bi se bil nastanil prikakem veãjem mestu in prodajal gospodi mleko, latvi-co po deset krajcarjev. Ob tem se prebiva vãasi kaj do-bro. Pri cesti bi se opravilo tudi kaj z vinom: krãem jeveliko, ali dobrih Dolenjci ‰e skoraj ne poznajo. Pri nas

BESeDAKRANJSKA JEZA

321 

se nahajajo cele fare brez ‰tacune. Bil bi si zaloÏil svojoprodajalnico z drobnim blagom in s kmeti‰kim orod-jem, pa vem, da bi se bilo zdelovalo in se dalo tudi kajprihraniti. Morda pa bi bil skupljeval vino, suho sadje,birso, jeÏice. S tako kupãijo so jeli nekateri Dolenjci Ïeprav lepo bogateti, nemara bi ne bilo niti meni spodle-telo.

Ali kaj vam to pripovedujem? Hrvatje vele: ,Pope!Prekasno popoldne k ma‰i.’ Zdaj sem star in ne bom veãrogovilil, uÏivala bova z mojo Mico hvaleÏno in mirnodenarce, ki nama jih je dala preljuba vrtilnica. Ko bi imelKalistrovo premoÏenje, bi ustanovil najmanj sto ‰tipen-dij za kranjske fante, da popotujejo kaki dve leti poFrancoskem, Angle‰kem, Belgiji in po drugih razsvet-ljenih deÏelah, da vidijo, kako je treba gospodariti, kme-titi, delati, rabiti v korist leto in zimo, dan in noã. Za ne-katere ‰ole bi tem fantom Ïe jaz vedel. Peljal bi jih, akobi me hoteli spremiti, najprej med jeklene Primorce, dase nauãe od njih treznosti in zmernosti. ·el bi z njimi vKastav in jim pokazal, kako je pridni narod predrobiltrdi kamen v krasne vrte in vinograde in prisilil vsak pe-denj zemlje, da mu rodi koristne zeli in sadeÏe. Poseb-no v Trstu bi se imeli moji tovari‰i ãemu ãuditi. Tu bi sejim odprla um in oko, na malem prostoru bi gledali vessvet, vse pridelke in izdelke, vsa ljudstva, vse navade inpotrebe. Ne bi pozabil niti prijazne Gorice. Fantom bi

BESeDAKRANJSKA JEZA

322 

dobil privoljenje, hoditi v svilarnice, da vidijo, kako seprede Ïlahtna svila, ki bi mogla, da smo bolj obrtni, tudina‰o deÏelo bogatiti. Ko bi se nagledali sveta, izurili vtem in onem, nauãili reda, posla in pameti, bi jim rekel:Ljubi fantiãi! âas je vrniti se. Poskusite najprej svojosreão doma na Kranjskem. Ako se vam zlaÏe, niã ne ma-rajte. Brez skrbi vzemite v roko popotno palico pa hajdz njo preko Kolpe ÏviÏgaje in prepevaje. Na‰li boste tamdobre ljudi, dobro zemljo, dobro plaão. Odkar svet stoji,ni zapustil Bog na Hrva‰kem ‰e nobenega Kranjca, ki jedelal pridno in zvesto Ïivel po njegovih svetih zapove-dih . . . «

To je pripovedka vrtilniãarja Matiãka. Bralci si sami do-mi‰ljajo, da je ni mogel praviti tako redno in brez pre-sledkov, kakor je tu zapisana. MokronoÏani so mu ne-prenehoma segali v besedo, ga povpra‰evali, mu ugo-varjali, pobijali njegovo trjenje in zabavljanje na domaãerazvade in napake, se vãasi hudo razjezili, pa kmalu zo-pet ublaÏili, migali so ‰egavo z oãmi, dostikrat se tudiglasno in soglasno zakrohotali. Najbolj so dvomili o nje-govem imetku. Ko jim je dokazal resnico s pismi in ban-kovci, so nekateri kar ostrmeli in jeli pritrjati z globokimspo‰tovanjem vsaki besedi, katero je izustil, drugim pase je brala na obrazu kranjska zavist, da so se zaãeli iznjega grdo norãevati. Za sreão sta si na Dolenjskem pri-

BESeDAKRANJSKA JEZA

323 

jaznost in sovraÏnost bliÏnji sosedi. Neki pivec se zabav-ljivo oglasi: »âuje‰, Matiãek! âe si res tako bogat kakortvoj jezik, bi se vendar spodobilo, da da‰ za bokal.« Ma-tiãek, ki ga ni mogla raniti nobena pu‰ãica, odgovori do-brovoljno: »Ali te ni sram, zahtevati za ‰est moÏ en bo-kal? Naj ga prinese dva, ãeprav tri! Bog nam ga blago-slovi.«

Te besede so imele v sebi tako ãudodelno moã, da sovse tovari‰e z njim ne samo sprijaznile, ampak jih tudi,kakor bi trenil, popolnoma prepriãale, da je Matiãekresniãen bogatin. Vse kupice so se dvignile v njegovozdravje, vsa usta in srca so Ïelela dolgo sreão njemu innjega rodovini.

BESeDAKRANJSKA JEZA

324 

FORTUNATOV

Nekaj let pred mojim dohodom na Dolenjsko(1866) je Ïivel v Novem mestu in obhajal bliÏnjo

in daljno okolico mladi Rus Fortunatov. Ruska vlada imahvale vredno navado, da po‰ilja vsako leto nekoliko uãe-njakov v tuje deÏele, uãit se jezikov in drugih ved. Medte odliãnike je bil sprejet tudi filolog Fortunatov. Njegovoãe si je pridobil sloveãe ime kot izvrsten pedagog inzdu‰en vodja vologdske gimnazije. Ves navdu‰en za du-‰evni napredek Rusije, si je hotel odgojiti sina za nasled-nika svojih trudov in idej in je skrbel na vso moã, da muvcepi radostno voljo za nauke in uãiteljski stan. Oãe jedoÏivel veselje, da so se misli in nagnjenja mladeniãarazvijala po njegovi Ïelji. Mladi Fortunatov ni kazal le si-jajne zmoÏnosti, ampak jih je rabil marljivo in vestno tersi prisvojil v niÏjih in vi‰jih ‰olah nenavadno velik za-klad vsakovrstnih, sosebno pa jezikoslovnih znanosti.Poslan »za granico« (v tuji svet), si je izvolil, ne vem poãigavem svetu in napotku, za pozori‰ãe svojega special-nega uãenja na‰o milo Slovenijo. Dalj ãasa se je mudil vLjubljani in, obãeã z ognjenimi domoljubi in znanstve-nimi moÏaki, n. pr. z Levstikom, Dragotinom RudeÏem

BESeDAKRANJSKA JEZA

325 

itd., je imel obilno prilike, seznaniti se temeljito z jezi-kom in z razmerami na‰ega naroda. Omikani Slovenciso se kaj radi pajda‰ili s krotkim, miloãutnim moÏem. Vnjegovem dru‰tvu se je mogel ãlovek lahko prav dobrokratkoãasiti pa tudi marsikaj nauãiti.

V kratkem si je pridobil lepo krdelce prijateljev. Veszamaknjen je ogledoval vãasi z njimi, vãasi tudi sam spovr‰ja kakega hriba zelene doline, senãnate dobrave insive planine na‰e krasne domovine. V prostrani Rusiji senahajajo bolj veliãastni, bolj romantiãni kraji, nego jihima Slovenija. Ali Fortunatov ni videl ne Kavkaza neAla-tava in kakor krasno je tudi poreãje severne Dvine,njegova domaãija se vendar nikakor ne more meriti nez lepoto ne z miloto slovenske deÏele. Njegovi znanci sose mu veãkrat dobrovoljno posmehovali in govorili, dase je zaljubil najprej v slovensko zemljo, potem v slo-venski jezik in v slovensko — vino, nazadnje pa tudi vslovenska dekleta. Gotovo je, da je z njimi izpraznil mar-sikak bokal, ali tudi to je gotovo, da je bil Fortunatovprvi Rus, ki se je temeljito nauãil na‰ega jezika ter gagovoril tako pravilno in roãno, da so ga imeli kmetje,kamorkoli je pri‰el, za rojenega Slovenca, in sicer zara-di ãistega izgovarjanja za Belega Kranjca. Ljubljanske ingorenjske deklice so se mu zdele zale zlasti zaradi oble-ke, ali oÏje zaveze ni sklepal z njimi nobene.

BESeDAKRANJSKA JEZA

326 

Fortunatov je bil majhne postave in prav drobnegaÏivota, ali to se ni precej poznalo, ker se je navadno pravgorko oblaãil, ‰e poleti. Neki prijatelj, pri katerem jeostal veã dni, mi je pravil, kako se mu je prvi veãer ãu-dil, ko se je slaãil. Ko je deval s sebe suknjo za suknjo,jopico za jopico in je prihajal vedno tanj‰i, se mu je za-krohotal na ves glas in ga vpra‰al: »I, za boÏjo voljo, alite ne bo niã ostalo?«

Takih anekdot sem ãul dosti pripovedovati o Fortuna-tovu. Smejal se jim je najbolj on sam, kajti bila je njego-va dobrodu‰nost tolika, da ga menda ni bilo mogoãerazÏaliti. âe fotografija ne laÏe, ni bil lepega obraza, alitudi ne grdega. Prelepo se mu je svetilo oko, posebno,kadar je ogledoval kak lep kraj ali kadar je govoril o svojidomovini in o slavjanski bodoãnosti. Kdor mu je zrl vobliãje, je kmalu dobil prepriãanje, da mora biti to od-liãno po‰ten ãlovek. Znanec, ki je obãil z njim najdalje,mi je rekel, da ga ne more drugaãe soditi kakor z bese-dami: »Non erat macula in corde ejus.«

V Ljubljani je sli‰al Fortunatov, da so se slovenski obi-ãaji ohranili najãi‰ãe na Dolenjskem, da se slovenski je-zik ne govori nikjer tako pravilno kakor na Belokranj-skem in da veselej‰ih Slovencev ni, kakor so na‰i brez-skrbni, lahkoÏivni Dolenjci. Te pripovedke so zbudile vnjem goreão Ïeljo, preÏiveti nekoliko mesecev na Do-lenjskem. Ko sem se doselil jaz v Br‰lin, so mi novome‰-

BESeDAKRANJSKA JEZA

327 

ki znanci pravili marsikaj o prijaznem ruskem popotni-ku. Na‰ prosti narod in na‰i domoljubi so ga sprejema-li dobro povsod, kamor koli je pri‰el, sosebno sta se mupriljubila Metlika in ârnomelj. Ali z gosposko je imelsitnosti in neprilike, da me je skoraj sram povedati.

âe pripotuje kak Avstrijec v Rusijo, se ni ‰e nikoli zgo-dilo, da bi ga, ako ima potrebna pisma, nadlegovala po-licija in ga preganjali vohuni in uradi. âe se pa prikaÏekak Rus v Avstriji, se precej sumi, da je ogleduh, ki jepri‰el rovarit in ‰irit slavjansko propagando. To neopra-viãeno mnenje se je zbudilo v nekih glavah tudi zoperblagosrãnega Fortunatova.

Skozi odprto okno se je priplazil vohun, ko ga ni bilodoma, v njegovo stanico in mu odnesel razna pisma.âez nekoliko tednov se je to ponovilo in ob tej priliki muje zmanjkalo tudi ‰tiri sto goldinarjev denarja, katerih ninikoli veã videl. Nazadnje ga je dal neki uradnik celozapreti. Fortunatov je ves nevoljen zahteval sodnijskopreiskavo. Ker se ni na‰el najmanj‰i vzrok takemu po-stopanju, so mu morali kmalu zopet odpreti jeão. For-tunatov se je branil, zapustiti jo, in je hotel imeti na vsaknaãin preiskavo in zadovolj‰ãino. Morali so ga s silo od-praviti iz zapora. Predstojnik je ograjal prenaglega urad-nika. Od takrat je Ïivel Fortunatov bolj v miru, ali vohu-ni so ‰e zmerom lazili za njim in popra‰evali, kam zaha-ja, s kom se druÏi in kaj se razgovarja z ljudmi. V krã-

BESeDAKRANJSKA JEZA

328 

mah so prisedali k njemu veãkrat neznani ljudje, ki so gasku‰ali zaplesti v kak politiãen pomenek. Ali Fortunatovje spoznal tiãe take vrste Ïe v Rusiji in se jim je vedelumikati. Bolj nesposoben ãlovek za politiãno rogovil-stvo, kakor je bil Fortunatov, se skoraj ne da misliti.

Nedaleã od Novega mesta teãe potok Su‰ica. Na njemstoji ãedna vas, katero bom imenoval na Su‰ici, dasi imazdaj neko drugo ime. Sem zahaja poletni ãas veliko go-spode iz bliÏnjih in daljnih krajev, pa tudi kmetje, kajtita kraj slovi zaradi zdravilne vode Ïe od nekdaj. V vasise nahajajo tedaj tudi razne krãme za goste. Jaz semostajal najraj‰i v Zamostarjevi, nekaj zaradi dobre incene postreÏbe, ‰e bolj pa zato, ker so se gostili in pre-noãevali v nji moji stari in novi prijatelji in znanci. V pri-srãnem pogovoru z njimi mi je preteklo mnogo prijetnihur in dni. Pa tudi ãe nisem na‰el nobenega tovari‰a, meni moril pri Zamostarju nikoli dolgãas, ker sem se mo-gel pomenkovati prav po domaãe s prijazno hi‰no rodo-vino, sosebno pa z Zamostarjevo hãerko Lilo.

Lila ni stregla v gostilnici, ampak je prodajala v po-sebni izbi ljudem razno drobno blago. Hodila je ponj vLjubljano sama, denar je dajal oãe, dobiãek sta delila napol. Îivela je tedaj Lila precej samostalno in ta svobodaje ugajala na vso moã nje mo‰kemu duhu in se strinja-la popolnoma z njenim vseskozi zrelim znaãajem. Rodi-la se je kakor mnoge druge Dolenjke za trgovko. Sploh

BESeDAKRANJSKA JEZA

329 

se je govorilo, da ni prodala nikoli nobene reãi v zgubo.Kar je kupila za dva goldinarja, je gotovo izvedla za tri,vãasi tudi za ‰tiri goldinarje. Ali pri njej se je nahajalotudi le tako blago, po katerem so ljudje najbolj popra-‰evali, za katero so se vlekli. Vsaka reã je morala biti tistebarve, za katero je vedela, da je pri ljudstvu najbolj pri-ljubljena. ZaloÏila se je najbolje s prosto in trdno, zravenpa ne predrago robo, ali ãisto brez dragocenih li‰parij nibila nikoli in tako so zahajali k njej radi postavni oãetje,resne starke, pa tudi bahati fantje in zala dekleta. Omi-slila si je za svojo prodajalnico z eno besedo vse, kar jezahtevala ‰ega ãasa in kraja.

Da si je znala delati dobiãek, me je prepriãala lastnasku‰nja. Za robec sem ji moral od‰teti pol goldinarja, vNovem mestu bi bil dobil takega za trideset soldov;‰katlica klinãkov, ki je drugje po tri solde, je veljala prinjej ‰tiri itd. âlovek pa ji je dal rad nekoliko krajcarjevveã, ker je prejel vselej, ãe je Ïelel, dober nameãek: pre-ugoden razgovor s premeteno prodajalko.

Lila je obiskovala razen domaãe tudi mestno ‰olo, na-uãila se je dobro po nem‰ko govoriti in pisati, ‰e bolje paraãuniti. NajteÏji raãun je re‰ila hitro kakor bi trenil,vãasi na papirju, ‰e veãkrat pa kar na pamet. Kadar se jemenila z mano ali s kakim drugim omikanim Sloven-cem, je rabila pismeno sloven‰ãino in res se ne vem

BESeDAKRANJSKA JEZA

330 

spomniti, da bi bila pri‰la kdaj zaradi kakega izraza vzadrego.

·e veliko veã kakor ‰ola jo je nauãilo dejansko Ïivlje-nje. Obãevaje z gospodo in s kmeti, je dobro spoznalasvet in ljudske potrebe, razmere in znaãaje. Bile so jiznane ne le javnosti in skrivnosti domaãe okolice, ve-dela je tudi za mnoge daljne rodbine in kraje, kake na-vade in razvade imajo. Sosebno izurjenost je kazala vzgodovini ljubavnih spletk in slabosti. Pri njej se je mo-gla zvedeti biografija vsakega tujca, ki se je pri‰el kopat,mogla je natanko se‰teti in prere‰etati vse ljubice, katereje res imel ali s katerimi se je samo bahal.

Lila ni bila velike postave; lahko in voljno truplo se jesukalo kakor vrtavka, se gibalo naravno in spretno ka-kor riba. Obraza je bila bolj podolgastega, bledega inãudovito Ïivega in Ïlahtnega. Kadar jo je kaka reã ugrelain navdu‰ila, so ji ‰vigale iz velikih rjavih oãi prekrasne,v jezi pa grozovite strele, da je ãloveka mraz pre‰inil.Visoko ãelo so ji opletali svetli, ãrni lasje. Lila bi bila slo-vela za lepoto v vsaki gosposki druÏbi.

Ko sem se z njo seznanil, je bila Ïe dopolnila triindvaj-seto leto. Velikokrat sem videl, kako medeno so se ji pri-lizovali gospodiãi in kmeãki fantje, ali proti vsem se jeobna‰ala tako resno in modro, da se ni prijel njenegaimena ne najmanj‰i madeÏ. Tovari‰ija v gostilnici se jepogostoma pomenkovala o njej, ali nikoli nisem ãul, da

BESeDAKRANJSKA JEZA

331 

bi bila zaãela kako ljubezen s katerim ãastilcem, in tudine, da bi se mislila moÏiti, dasi jo je snubil Ïe marsikdoskrivno ali oãitno pri star‰ih. To se mi je zdelo kaj ãud-no. S svojimi izvrstnimi lastnostmi bi si bila lahko izbra-la Ïenina po svoji volji. Veãkrat smo se popra‰evali, kajpaã more biti, da se brani vseh lepih ponudb, vsake stal-ne zaveze, ali nihãe ni mogel pogoditi te zanimive ugan-ke.

Enkrat poleti pridem na Su‰ico z Majarjevo slovnicoruskega jezika. Gostilnico najdem prazno, zato se na-potim v prodajalnico. Po kratkem pomenku me vpra‰aLila, kak‰no knjigo imam pod pazduho. PokaÏem ji rus-ko berilo in reãem, naj ugane. Lila se nasmehlja, pogle-da najprej po prodajalnici, potem skozi okno na cesto inna bliÏnji potok, po katerem so plavale race, in pravi:»Sli‰ite, ali veste, iz katerega jezika so besede: lavka, do-roga, utka?«

Lahko se misli, kako sem se zaãudil tem ruskim bese-dam. Lila se nasmeje na ves glas in me ponosno vpra‰a,ãe mar zdaj verjamem, da pozna moje bukve. To se ve,da me je gnala precej‰nja radovednost, od kod in kakoji je do‰lo to znanje. Povabi me, da sedem k njej na klopter mi obljubi razloÏiti to reã natanko.

To, vidite, je bilo takole: Pred nekaj leti, ko ‰e nisemimela dvajset let, se je zaãel voziti v na‰o vas mlad, ka-

BESeDAKRANJSKA JEZA

332 

kor se je govorilo, jako uãen moÏ, po imenu Fortunatov.Priljubil se je kmalu vsakemu in tudi meni. Vedel se jetako pametno, govoril je tako prijazno in lepo, da smoga kar poslu‰ali. Vsak veãer smo sedeli z njim tam zunajna klopi jaz, moj oãe in moja maãeha in tudi dekle so serade pridruÏile, ãe so koliãkaj utegnile. Fortunatov jevidel veliko deÏel, pa nam je popisoval vse po vrsti, kakose Ïivi v tej, kako v oni, najraj‰i in najbolj ognjeno panam je pripovedoval o svoji ruski domovini. Sli‰ite, takonavdu‰enih Slovencev se nahaja, mislim, malo na sve-tu, kakor je bil ta mali, blagi, prijetni Rus. Vãasi nam jezapel tudi kako rusko pesem, vãasi me je uãil ruske be-sede in tudi sama sem ga izpra‰evala, kako bi se ta ali tareã rekla po rusko. âez tri ali ‰tiri tedne mi zaãne Fortu-natov govoriti, da me ljubi, da brez mene ne more Ïiveti,da sem jaz njegova prva in, kakor se je klel, tudi zadnjamilica, da se hoãe z mano poroãiti, ãe ga morem usli‰ati,samo da mora dobiti prej privoljenje od oãeta. Tako za-ljubljena kakor on jaz sicer nisem bila, ali ne bom taji-la, da mi je bil moãno v‰eã. Rekla sem mu, naj govori zmojimi star‰i, ãe dobi od oãeta povoljen odgovor, potemda bomo vpra‰ali za svet ‰e gospoda Ïupnika; ãe ne bood nobene strani ovire, se bomo morda pogodili, ali zazdaj in sama zase da ne morem obljubiti niã. Te besedeso razveselile Rusa, da je skakal kakor otrok in mi hotelvenomer poljubovati roke in celo rokave.

BESeDAKRANJSKA JEZA

333 

Oãe mu odpi‰e, da se neãe protiviti njegovemu nag-njenju; ker ga pozna kot dobrega sina in pametnega ãlo-veka, je prepriãan, da si je izbral po‰teno in omikanonevesto, s katero bo lahko Ïivel zadovoljno in sreãno;sprejel jo bo kot svojo hãer in jo ljubil tako kakor njega;da mu po‰ilja svoj najbolj‰i blagoslov in prisrãno ãesti-tanje. To pismo mi Fortunatov prebere in me prosi zaroko. Zopet mu reãem, naj govori z oãetom.

Oãetu se je bil sicer na vso moã prikupil, vendarle sodejali: »Jaz noãem podirati vajine sreãe, ali ena reã meskrbi. Pravili ste nam tolikokrat, da je Rusija veãidel rav-na zemlja, skoraj kakor miza. Veste, mi pa smo bolj hri-bovci. Tudi jaz sem dosti hodil po svetu in dobro pom-nim, kako stra‰en dolgãas me je trl v Slavoniji, v Bana-tu in sem ter tja po Ogrskem. Zmerom sem se oziral, kjebom zagledal kak hrib; tlaãilo me je nekaj kakor mora,zadovoljnega se nisem ãutil nikoli prej, dokler nisempri‰el zopet v gorate kraje. Ravno to so mi toÏili tudidrugi Kranjci, ne vsi, ali skoraj vsi. Skrbi me za Lilo, dase ji bo godila prav taka in, ãe se ji zavali na srce ta dolg-ãas, ne bo mogla Ïiveti sreãno, naj bi imela dobro jed,pijaão in postreÏbo, kolikor hoãe. Ne zamerite, prijatelj,da vam tako govorim. Bog varuj, da bi vas hotel s temkaj Ïaliti ali Ïalostiti! Ali kaj se ãe, mi Kranjci smo Ïe taki,da se nam zde tudi najrodovitnej‰e ravnine puste innam zaãne v njih zmanjkovati sape.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

334 

Fortunatov je oãeta tolaÏil in mu razkladal, da namane bo treba Ïiveti zmerom na ravni; tudi Rusija ima bre-gove in hribe, dasi niso tako visoki kakor kranjski sneÏ-niki ali dolenjski Gorjanci. Imenoval je veliko rek in je-zer, ob katerih se vzdiguje griãevje, pokrito z zelenimidobravami, pisanimi travniki, ãistimi ribniki; na njem dase diha ravno tako sveÏ in prijeten zrak kakor na Kranj-skem.

Oãe so se nekako pomirili, samo to so dejali in tudijaz sem bila iste misli, da moramo vpra‰ati gospodaÏupnika. Jaz, toliko me Ïe poznate, da mi lahko verja-mete, nisem tako zabita kakor kmeãke tercijalke, ki mis-lijo, da so besede vsakega farja toliko vredne, ãe ne ‰eveã, kakor sveto pismo. Ali na‰ega Ïupnika dobro po-znam in kako ne! Saj so me krstili, me pripravljali zaspoved in sv. obhajilo, me uãili moliti, brati in pisati, dalidober svet ob vsaki priliki meni in mojim star‰em. ·enikoli se nisem pokesala, kadar sem jih bogala, veãkratpa sem se, ãe sem poslu‰ala svojo pamet. Gospod so Ïestar moÏ; Ïe to je nekaj vredno, kajti sploh je znano, dase stari duhovniki v vseh reãeh odlikujejo proti mlaj‰im.Za kaplana nisem marala za nobenega. âe so zboleliÏupnik, kadar sem se hotela spovedati, sem ‰la raj‰i vNovo mesto k patru MatevÏu nego k domaãemu kapla-nu. Îupnik ne Ïele od nas nobenega dobiãka; nikdar

BESeDAKRANJSKA JEZA

335 

niso hoteli nobene reãi zastonj vzeti, dasi smo jim do-stikrat kaj ponujali. Mene poznajo popolnoma in meljubijo morda bolj kakor oãe. Za njih sem prepriãana, dabi se vsake moje sreãe veselili in bi ob vsaki moji nesreãiÏalovali. Ta moÏ spada v vrsto pravih, ãisto nesebiãnihma‰nikov, katerih ‰tevilo se Ïalibog ãimdalje boljzmanj‰uje in kopni. Zato se nikar ne ãudite, da sem sta-vila vanj tako zaupanje, da sem namenila glede moÏit-ve ravnati se po njegovi besedi in modrosti.

Îupniku razloÏim vse, kako in kaj je. Poslu‰a me ne-kako nemirno, da sem komaj to reã dopovedala. Drugekrati se je vselej obna‰al neizreãeno resno; preden jezinil kako besedo, jo je vselej dvakrat prej premislil; sve-te je dajal kaj previdno, poãasno, ozirajoã se na vse okol-nosti. To pot se mi je zdel kakor spremenjen. Ko sem gana koncu svoje povesti o namenih mojega Rusa pohlev-no prosila za svet, bi li se mu smela vdati ali ne, je rekelnaglo, ognjeno in skoraj togotno: »Tega pa Ïe ne, nika-kor ne! Bolj‰e, stokrat bolj‰e je umreti, nego jemati ta-kega. Vedi, da so Rusi krivoverci, da zaniãujejo in pre-ganjajo na‰o sv. vero huje kakor Turki in luterani. Ta za-veza bi te pahnila v brezno veãnega pogubljenja. Le beri,Danico’, pa bo‰ videla, kake grozovitosti poãenjajo Rusiproti Poljakom zato, ker so katoliãani!« Takih reãi mi jepravil Ïupnik ‰e sila veliko o Rusih; vem, da mi je pridi-gal celo uro, kak‰ni divjaki da so, in ne le nekateri, am-

BESeDAKRANJSKA JEZA

336 

pak skoraj vsi in ta Fortunatov bo teÏko kaj bolj‰i, kajtivsakemu starovercu se vcepi Ïe v otro‰kih letih, takorekoã Ïe v zibki sovra‰tvo do na‰e vere.

Jaz sem se prestra‰ila in rekla: »âe je taka, me ne boruska zemlja nikoli nosila.« Tudi oãe so se kar kriÏali indejali: »Nak, neverniku pa Ïe ne dam hãere, raj‰i umr-jem.« Prej, veste, nam ni Fortunatov nikoli pravil, kak-‰ne vere da je; za Rusijo je paã veãkrat pripovedoval, dastanujejo v nji ljudje vsake vere, ali da Ïive vsi prijaznodrug z drugim.

·e tisti dan ga vpra‰ava z oãetom, ãe ni morda never-nik, staroverec. Fortunatov odgovori mirno: »Sem, pakaj zato? Zaradi vere se ne smemo sovraÏiti, saj smo vsiljudje otroci enega oãeta.«

Hotel je ‰e dalje govoriti, ali moj oãe mu seÏejo v be-sedo in pravijo: »Prav Ïal mi je, ali svoje Lile vam ne mo-rem in ne smem dati. Odsvetovali so mi fajmo‰ter intudi sam tako mislim, da ni nikoli dobro in prav, da bipravoverni kristjani delali zakonsko zvezo s krivoverci.«

Fortunatov osupne, molãi dalj ãasa, bolj in bolj ga za-liva rdeãica, naenkrat da eno roko meni, eno oãetu inizpregovori s ãudovito krasnim, slovesnim glasom:

»Preljubi moji, poslu‰ajte besedo, katero vam pore-ãem, in prepriãan sem, da me ne boste hoteli pahniti izsvoje prijaznosti, iz svoje rodovine. Moja vera ne smeloãiti in ne bo loãila od mene moje ljubljenke Lilke. Vero

BESeDAKRANJSKA JEZA

337 

so me uãili ljudje, ljubezen me uãi srce. Ljudske govoriceso zmotljive, glas srca pa je glas boÏji in Bog se ne motinikdar. âe Ïelite, se ‰e danes odpovem staroverja in pri-stopim k va‰i rimokatoli‰ki druÏbi. Kako, ste li zdaj za-dovoljni z mano? Govori, Lilka, ali hoãe‰ biti moja po tejslovesni obljubi? Govorite, oãe, ali se mislite ‰e upiratimoji sreãi in zaupljivo smem reãi, tudi sreãi svoje hãe-re, katero bom imel za ljubo, da ji bom hitel izpolnitivselej, z vsako Ïrtvijo vsako najmanj‰o in najskrivnej‰oÏeljo?«

Mojega oãeta so te besede tako ganile, da so se jelijokati. Tudi meni je bilo ãudno pri srcu, vendar sem de-jala, da ne bo ‰kodilo, ãe se govori ‰e enkrat z gospodomÏupnikom. Ko sem ãula, da se hoãe Rus izpreobrniti,sem menila, da ne bodo veã ugovarjali in branili, mar-veã se ‰e veselili in me opominjali, da naj ustreÏem voljisvojega snubaãa. ·e tisti veãer se napotijo oãe h gospo-du.

Îupnik so poslu‰ali in majali z glavo. Po dolgem mol-ãanju reko, da morajo to reã na vse plati zrelo premislitiin tudi Boga prositi, da bi jih razsvetil, kak svet da bi dalimeni in mojim star‰em; drugi dan popoldne da naj se zoãetom oglasiva pri njem.

Ko stopiva v izbo, je slonel za mizo in se drÏal kaj res-no in skoraj Ïalostno. Z roko da znamenje, da naj se-deva, in pravi: »To snubitev sem razmi‰ljal ves dan in

BESeDAKRANJSKA JEZA

338 

skoraj vso preteklo noã. Zaradi nje nisem mogel skorajoãesa zatisniti. Ali s katere koli strani sem pretresel toreã, vedno sem moral ostati istega mnenja, to je, da Lilinikakor ne kaÏe jemati Fortunatova. Vsi ljudje in tudi viga hvalite, da je pohleven in po‰ten moÏ, ali kdo vam jeporok, da se ne hlini? Îe marsikatero ubogo deklico jepripeljal v nesreão kak klateÏ, ki se je znal prilizniti zmoÏatim vedenjem. V tem primeru pa je treba ‰e pravposebno paziti in se varovati, kajti bolj potuhnjenih lju-di ni na vsem svetu, kakor so staroverci. Rus obeta pre-stop na katoli‰ko vero. âe se misli preobrniti iz praveganamena, to je, iz prepriãanja, je njegova dolÏnost, tostoriti, in bo storil to tudi brez Lile. Ali meni se zdi, daga na to ne vodi prepriãanje, ampak edinole vroãa lju-bezen. Ta obãutek pa dobro vemo, kako je omahljiv inminljiv. Traja le dotlej, dokler mu daje rejo mladost inlepota. Kadar se poreãe: zbogom ljubezen, se bo razto-pilo tudi Fortunatovo katoli‰tvo. Ta moÏ misli premenitipravzaprav samo vnanjo obliko, da odpravi spotike, kimu ne dajo priti v zaÏeleno zakonsko posteljo. Srce pa,verjemite mi, gori za resnice na‰e svete cerkve prav to-liko, kolikor prej. Pa recimo, da je res obsijala boÏja mi-lost Fortunatova in da se bo tudi zaklel in zavezal, od-rejati otroke v na‰i veri, vendar ‰e ne bi mogel Lili sve-tovati, da ga usli‰i. Gre‰nike, kajne, dela prilika. Greha seboji in ogiblje tisti, ki se boji in ogiblje gre‰ne prilike.

BESeDAKRANJSKA JEZA

339 

Rusija pa je najstra‰nej‰i brlog vseh zmot, vsega krivo-verstva, vseh hudobij. âe gre Lila tja, ji preti neskonãnanevarnost, da bo izgubila pravo vero in zveliãanje svo-je z drago Kristusovo krvjo odkupljene du‰e. Vedeti vamje treba, da svet in hudiã nimata nevarnej‰ih zapeljivcev,nego so staroverci. Svoje krivoverje znajo hvaliti in pri-poroãati tako medeno, s tako peklenskimi zvijaãami inobljubami znajo loviti pravoverne katoliãane, da so na-pravili 1839. leta naenkrat veã kakor dva milijona ljudina‰e vere na odpad od edino zveliãavne matere kato-li‰ke cerkve. Med odpadniki so se nahajali, groza je sli-‰ati, celo ‰kofje in veã stotin drugih duhovnikov. âe nisobili kos sku‰njavam taki uãeni bogoslovci, mar mislite,da jih bo premagala tako zlahkoma kaka slaba Ïenska?Pa kaj se je Lili ‰e treba moÏiti? Sama ve, kolikokrat semji dokazoval, da je najlep‰i in najsvetej‰i stan, seve razenduhovskega, stan samski, devi‰ki. Jaz vam ne bom niãbranil, storite, kar hoãete, ali moj svet je, da ostane Liladoma in dekle, kakor je zdaj. âe se ji bo zavrtilo v glaviin ne bo moglo njeno truplo prebiti brez dedca, saj jedosti fantov v domaãem kraju, da si izbere Ïenina. To,oãe, pa vam ponavljam ‰e enkrat, da po moji pameti ni-kakor ne more biti ne varno ne prav in tudi ne lepo, akobi dovolili svojemu edinemu otroku, da se potepe z ne-znanim tujcem po svetu.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

340 

Tako po priliki so nama gospod pripovedovali in najusvarili. Moj oãe zdaj niso vedeli, kaj bi rekli in storili.Veãkrat so nam pravili, kako Ïal jim je bilo za Fortuna-tova. Îupnikove besede so se jih sicer prijele, ali zdelose jim je teÏko in nemogoãe, povedati Rusu, da me nedajo. Prav natihoma so napregli voz in se odpeljali krodbini. Tudi meni je bilo bridko pri srcu. ReveÏ se mi jesmilil. Ko sem mu rekla, da ne morem biti njegova, mije padel pred kolena in je jokal in me prosil in zaklinjal,da usli‰im njegovo neskonãno ljubezen. Dejala sem: »Nimogoãe!« — Fortunatov vstane in se odpelje ‰e tisto uroproti Ljubljani. Od takrat se nisva niã veã videla. ·kodazanj! Prav od srca sem ga omilovala in dolgo ga nisemmogla pozabiti.

Lilo vpra‰am, ãe bi mu bila dala roko, ako se Ïupnik nebi bil protivil. Reãe mi: »O, brÏkone. Ali seve, kar takobrez pogoja ne. Bil bi mi moral zaÏeniti kako hi‰o ali za-pisati nekoliko tisoã goldinarjev. âe se ãlovek moÏi, jetreba misliti na vse. MoÏ utegne kmalu umreti ali patudi ni mogoãe pri njem ostati, ãe je prehudoben. Zatake primere se mora nevesta Ïe prej zavarovati, da nepride v kake zadrege, da ni treba stradati ali beraãiti.«

Ta odgovor me je zbodel in razÏalil. Videã mojo ne-voljo, se zaãne Lila na ves glas smejati in pravi: »Mojebesede vam niso v‰eã, ali bi se dalo teÏko dokazati, da

BESeDAKRANJSKA JEZA

341 

niso pametne. Veste, ta Fortunatov je bil tako zaverovanvame, da bi mi bil zaÏenil in zapisal vse, kar bi bila lepoÏelela.«

·e to me je mikalo zvedeti, s kak‰nim pogumom jeubogi Fortunatov trpel svoj udarec. Lila odgovori, da neve. Samo toliko je sli‰ala, da je zapustil kmalu potemkranjsko deÏelo in se hotel vrniti v Rusijo. Na Poljskempa je nanagloma umrl, ali ona ne ve, kaj mu je bilo!

Na Su‰ici sem imel priliko, seznaniti in sprijazniti setudi z Lilinim svakom, jako priljudnim in omikanimmoÏem, ki je dovr‰il gimnazij v Novem mestu in Ïivizdaj v drÏavni sluÏbi na Dunaju. Enkrat me je pobaral,kaj mislim o njegovi svasti. Rekel sem, da se mi zdi pravbistre glave, ali da ji manjka po moji misli Ïenske neÏ-nosti. Prijatelj potrdi mojo sodbo in pravi: »Lila je ju-dovskega znaãaja. Nje ne more nobena reã na svetu za-res navdu‰iti razen denarja. Ona je nezmoÏna in nespo-sobna koga ljubiti. Fortunatova je morda umorila ne-sreãna ljubezen in kdo ve, ãe ni to zanj sreãa? Smrt bimu bila ‰e veliko bolj teÏka in toÏna, ko bi ga bil zako-pal nesreãen zakon. Na Lilini strani pa ga ni moglo do-leteti kaj drugega. Glavni in edino delujoãi del njegove-ga bitja je bilo srce, v Lilinih prsih pa ne bije in ne snu-je ne sled tiste ãlove‰ke, ãuteãe reãi, ki jo imenujemosrce. Nje ne more ganiti do solz Ïalost ali mil prizor; ka-dar se joka, plaka od jeze. Kadar se smeje, se ne udeleÏu-

BESeDAKRANJSKA JEZA

342 

je du‰a; vem, da si Ïe dostikrat opazil, kako suh, prisiljenin umeten je njen smeh. âe bere roman ali novelo, se jine solze ob Ïalostnih prigodkih oãi kakor drugim dekle-tom, ampak se jim smeje in, ãe jo vpra‰ate, zakaj, vambo odgovorila: ,Kdo se ne bi smejal takim neumnostim?’Lila poslu‰a rada zaljubljene besede, sprejema rada lju-bavna pisma, ali vse iz ‰pekulacije, da bi ulovila kakegabogatina v svoje tanko in ãvrsto spletene mreÏe. Fantjein gospodiãi si Ïele ljubico za kratek ãas, prijaznost Lili-na jim obeta uspeh, ali ‰e vsak se je prekanil in prepri-ãal, da je vodila za nos ona njega, ne pa on nje. Lilinodevi‰tvo ni v nobeni nevarnosti. OmoÏila se bo ali pravdobro ali pa nikoli. Ko bi bila po svetu kaj znana, bi jogotovo pri‰el snubit bogat Jud, skop trgovec ali pa kakdrug oderuh. Take ljudi bi osreãila.

âe ‰e ne pozna‰ nje obrtni‰ke Ïile, ti bom povedal pri-mer, ki se je prigodil vãeraj. Zamostarjeva natakaricaima razen drugih ljubãkov tudi viteza Langa, ki jo je ho-tel razveseliti z novim krilom. Rekel ji je, da naj si izbe-re pri Lili, kar hoãe sama, plaãal bo on. Natakarica jetiãica kakor vse njene sestrice; hotela je svojega Langanekoliko namazati. Gre k Lili in pravi: ,Ti, bedak Lang bozame plaãal kiklo. Vzela bom tiste lepe pavolnine, ki joprodaja‰ po petdeset soldov vatel. Pa ve‰, ne sme‰ reãi,da je po taki ceni, zabrusi mu ‰estdeset ali sedemdesetsoldov, da si bom pozneje za gro‰e, ki bodo preostali,

BESeDAKRANJSKA JEZA

343 

kupila lahko ‰e par lepih robcev.’ Lila pravi: ,Dobro.’ Na-mesto petdeset je dal Lang za vatel sedemdeset soldov.Natakarica se zahvali ljubãku in odnese blago v spalni-co. Ko odide tudi Lang, se vrne sleparica v prodajalnicoin se prav sladko smeje, da bo dobila povrhu tudi dva,tri robce. Ali to veselje ni dolgo trajalo. Lila se brani datitak robec in reãe zabavljivo: ,Kaj meni‰, da sem res takoneumna, da bi dajala svoj dobiãek tebi? Bodi zadovolj-na, da si ujela norca za krilo. Tistih dvajset soldov, ka-tere je za vatel plaãal nad navadno ceno, sem pa priba-ratala jaz, ne pa ti. Tudi jaz potrebujem nekoliko rob-cev.’

Takih gnusnih ciganij bi ti lahko ‰e dosti na‰tel. Lilaje sebiãnica, mrzla kakor kaãa, ali to naj bi bila, kolikorhoãe, toda obenem je tudi strupena kakor kaãa. S testrani je ti morda ‰e ne pozna‰. Njeno zlobo ãutimoprav v Ïivo sorodniki in okoliãani. V vsako reã vtika skri-vaj svoje papke, vohunari, ovaja, draÏi, dela spletke inzadrege povsod in vsakemu. Sestro je nahujskala zopermojega brata, zdaj pa pravi, da sem zakrivil jaz neslogoin brezkonãno prepiranje. Vselej sem se ustra‰il, kadarsem sli‰al, da se bo udeleÏila kake veselice tudi Lila, kajtiprav po mojstrsko razume ostrupiti vsako zabavo, oku-Ïiti vsako prijaznost.«

To ostro sodbo je izrekla o pastorki tudi maãeha. Kosva se pomenkovala o Fortunatovu, je jela zdihovati:

BESeDAKRANJSKA JEZA

344 

»Oh, kako sem se takrat jaz reva veselila, da se bomznebila enkrat te nadloge, tega pekla, ki me trpinãi Ïe natem svetu! Noben ãlovek si ne more misliti, kolika hu-doba tiãi v tej spaki. Pravijo: Gorje si ga otrokom, kidobe maãeho. Kdor pa sku‰a to, kar jaz, lahko reãe:Gorje si ga maãehi, ki dobi pastorko. Pri Zamostarju negospodinjim jaz, ampak Lila. In kako mi opona‰a vsakzaloÏek, ki ga pojem, mi ograja vsako jed, ki ji jo sku-ham, zahteva raãun za vsak krajcar, ki ga izdam! Zopernjo se ne opravi niã ne zlepa ne zgrda ne z vpitjem ne spro‰njo ne z jokom. Gostom se sladka, da jih primami vprodajalnico, ubogo druÏino pa zmerja, pika in objedaneprenehoma, da nam beÏi eden za drugim iz sluÏbe inse bodo ljudje tako zbali na‰e hi‰e, da ne bomo veã mo-gli dobiti ‰e poslov in najemnikov.«

·tiri leta so minila, odkar sem spoznal Lilo. Zelena incvetoãa mladost jo je hitro zapu‰ãala. Jela se je obleta-vati in su‰iti. V ustih ni imela skoraj nobenega zdrave-ga zoba veã. Lotila se je je tista neprijetna ãemernost, kioznaãuje stara, obsedela dekleta. Mladi kupci so zaha-jali k njej ãimdalje bolj poredkoma. Fantje so ji rekli prej:na‰a lepa Lila, zdaj je morala sli‰ati vãasi ‰e na svojau‰esa razÏaljive pridevke: Zamostarjeva glista, Zamos-tarjeva gnida. Ko pridem na Su‰ico obhajat svoj god, setedaj jako zaãudim, da jo najdem veselo, kakor je ‰e ni-

BESeDAKRANJSKA JEZA

345 

sem nikoli videl. Reãe mi: »Povedala vam bom nekaj no-vega, ãe ‰e ne veste.«

»Kaj?«»Jaz sem nevesta! Snubil me je gospod M. in ãez ‰ti-

rinajst dni bo poroka. MoÏ sicer ni mlad in lep, ali imasvojo hi‰o in toliko dela in zasluÏka, da potrebuje zme-rom veã ko deset pomoãnikov.«

Vpra‰am jo na pol zabavljivo, ãe ji ni zaÏenil hi‰e. Lilanekoliko zardi in pravi: »Tega ne. Jaz nisem tako abot-na kakor nekatere, da bi se ‰e zmerom mislila mlado.Veste, ãe koraka ãlovek proti tridesetemu letu, se morauãiti poniÏnosti in biti zadovoljen s tem, kar se mu po-nudi, posebno, ãe se mu ponuja, kakor meni, kaj dobre-ga. Zadnji ãas je, da grem. Moji ljudje so se naveliãalimene, jaz pa njih, in tako bo odleglo njim in meni.«

Moj prijatelj je pogodil. Lila je pri‰la v premoÏno hi‰ok dobremu moÏu. Kakor sli‰im, Ïivi zadovoljno; ãe seãuti sreãnega tudi njen moÏ, nisem vpra‰al in nisemmaral zvedeti.

BESeDAKRANJSKA JEZA

346 

POPOTNJA

Stra‰na je nesreãa nezakonskih mater, da bi kamenjokal, kakor pravimo Slovenci, da je Bogu plakati,

kakor govore na‰i bratje, primorski Hrvati. O teh uboÏi-cah se je pogovarjalo dru‰tvo tujih, meni neznanih go-stov v gornji krãmi. ObÏaloval jih ni nobeden, vsak lepreklinjal in jim dajal sramotne priimke. Grd dedec hu-dobnega obraza in maãjih oãi je zaãel pripovedovati, kajse je zgodilo v njegovi vasi. »AnÏetova Reza se je ‰opi-rila, oho in kako ‰e! Sto korakov daleã se je sli‰al ‰umcap, ni pogledala nikogar, to se pravi, oãitno, ali skrivajje Ïivela z Boldinovim Mihom tako, da je zaãelo veãatiin se dreti, preden je preteklo ‰e leto. Zdaj smo poznalitico in tiãka. Star‰i so kleli in se praskali, ali ni drugaãe,treba je pisati Ïenitovanjska pisma. In tako se je naredilares prav kmalu ta prisiljena poroka. Pomisli ãlovek ne-sramnost teh ljudi! Svatje pridejo k cerkvi. Vse gledaRezo. Na glavi nosi venec, in ‰e bahat debel venec, ka-kor da je najpo‰tenej‰a nevesta. In Miha pa tudi roÏ in‰opkov na klobuku in kamiÏoli, da je vse vr‰alo. Svatomse pribliÏa veã gospodov. In gospod stopi k Rezi: ,Kaj ti,ti, ti nosi‰ ta dan venec!’ in rsk, ji ga strga z glave in raz-

BESeDAKRANJSKA JEZA

347 

dere na sto koscev in vrÏe proti bliÏnjemu svinjaku. Inzdaj gre k Ïeninu: ,Kaj ti, zapeljivec, se drzne‰ iti k oltar-ju v roÏah, v cvetju! Proã s tem zapeljivim li‰pom!’ InMiha je snel ‰opke in roÏe in jih vtaknil molãe v Ïep. Inoba sta gledala v tla, kakor da hoãeta prebosti zemljo.Zdaj pokliãejo fajmo‰ter svate v cerkev in poroka seopravi.« Cela druÏba se zakrohota in pohvali ravnanjegospodovo: »Tako je prav! To je bil enkrat pameten go-spod, le ‰koda, da ju ni ‰e oklofutal za nameãek in da jetakih modrih moÏ premalo na svetu; duhovni so preveãpotrpeÏtjivi s to sodrgo. Take grdav‰e bi morali poroãativ svinjaku, ne pa v cerkvi kakor po‰tene ljudi. Pravza-prav jih ‰e ne bi smeli poroãati oni, ampak biriãi in Ïan-darji.« Ta surova govorica bi bila tekla bogve ‰e kakodolgo, ali sem jo prestrigel z vpra‰anjem, kako Ïivitazdaj Reza in Miha. Dedec se mi zareÏi: »Prav dobro!Tako, kakor sta zasluÏila. Tepeta se Ïe za kosilo, po ci-gansko. Ona mu tuli: ,Prasec, ti si mi kriv sramote predcerkvijo, takrat sem te preklela in te bom klela, doklerbom Ïiva.’ On pa ji renãi nazaj: ,Mrha, kdo pa je dajalpriliko, kdo me je vodil v krãmo?’ Ali dolgo se ne bostaklala, hi‰a pojde na boben in on za hlapca, ona pa zadeklo, ‰e bog, ãe ju bo kdo hotel.« Zopet se zaãne sme-jati celo dru‰tvo, vsi so jima privo‰ãili to nesreão, razenpo‰tene krãmarice, ki je zdihovala v svojem kotu o tehneãlove‰kih pomenkih. Jaz sem molãal in ‰el.

BESeDAKRANJSKA JEZA

348 

Ob Krki sem se sprehajal z dijaki in se pomenkoval znjimi o svobodi in slavjanstvu, o na‰em napredovanju ino drugih takih reãeh, ki vnemajo srca mlada in vãasih ‰etudi starej‰a. Tako smo hodili in ugibali bodoão sreãona‰ega naroda, dokler se ne oglasi Ïelodec in mu pritrjagrlo, da je treba pomisliti pri du‰evni hrani tudi nekoli-ko na telesno. Na‰li smo krãmo prav po svoji volji, do-bilo se je v njej dobro staro vino in pleãe. Komaj smo sekrepãali in napajali ãetrt ure, pride gospodinja pogrinjatveliko mizo in nam pove, da pridejo svatje. Poslu‰amo.Ali ãudno, da se ne sli‰i ne godba ne strel ne ukanje. Ka-ka svatba je to? Tiho prikoraka osem ljudi, pol mo‰kih,pol Ïenskih, in se usedejo za mizo. Nevesta ima na gla-vi namesto venca robec temne barve, okoli oãi je videtiobjokana. Tudi Ïenin ne kaÏe ne enega svatovskega zna-menja. Na drugih in druÏicah smo opazili kak boren‰opek, ali ‰e tega so skrivali, kakor da jih je sram svojeãasti. Razen klica: »Vina!« ni bilo sli‰ati nobene besedi-ce, ‰e ozirali se niso dosti, veãidel so gledali v tla, otepa-vali si hlaãe in krila in po malem poka‰ljevali. Nazadnjepride ‰e stare‰ina, njega in enega druga sem poznal, kersta stanovala nedaleã od Br‰lina. Stare‰ina me pozdra-vi, jaz mu napijem, pri‰ed‰i k meni, mi ‰epeta na uho:»Mi smo Ïalostni svatje, bi smeli iti k poroki brez grehaveliki petek, veste, nevesta je imela Ïe prej — pa kaj bipravil, saj vidite, da je brez venca. ·koda zanjo, je bila

BESeDAKRANJSKA JEZA

349 

prav pridna in po‰tena punca. ·e dobro, da smo jo zdajomoÏili. Fantov oãe je branil na vso moã. Je dejal: ,Pan-krta bomo Ïe preredili, ali take neveste pa noãem vhi‰o.’ Fant pa mu je odgovoril mo‰ko: ,Oãe, ãe je sramo-ta, jo bom nosil jaz, ne vi. Kdor gre‰i, mora greh popra-viti, ãe se da. Jaz ga popravim lahko in tudi rad. Franckase mi je priljubila, bom jo vzel, ãe mi privolite ali ne. Poj-deva pa drugam prebivat. Jaz sem ji kriv nesreãe, pa meveÏe sto dolÏnosti, da ji izpolnim zdaj obljubo in ji po-vrnem sreão in po‰teno ime.’ In starec se je dal omeãi-ti, ker sem ga tudi jaz nagovarjal.«

Jaz vpra‰am stare‰ino: »Kaj za boÏjo voljo pa hoditeiz cerkve v krãmo? Zakaj ne naravnost domov? Ali nepoznate ljudi, da bi vam lahko naredili kako sramoto?«Stare‰ina vzdihne: »Je paã res, kar pravite. Îe zanaprejvem, da nas ne bodo pustili pri miru. Vidite, zato sem‰el tako grozno nerad, ali se mi je smilil Ïenin. HentanoteÏko bi bil dobil po‰tenega stare‰ina, pa sem dejal: ,Najbo zavoljo stare prijaznosti, ki jo imam z oãetom. Ali kajse ãe. Pri nas je taka navada, da popotnja mora biti.Svatje hoãejo imeti svoje vino, ãe jih prav z gnojnico pri-dejo polivat. Uhuhu, tako se bojim, da se ves tresem.Oh, ali bom poskoãil od veselja, ko mi bo minil dana‰njidan.«

Stare‰ina se ni bal brez vzroka. Najprej so zaãele po-gledovati skozi vrata razne stare babe in pokazovale s

BESeDAKRANJSKA JEZA

350 

prstom na nevesto in se ji zabavljivo reÏale in pljuvale vhi‰o. Kmalu za njimi pridejo dekleta, predrznej‰e odstaric gredo v gostilno, se postavijo na sredo izbe, sesmejejo in ‰epetajo na pol glasno, da sem razumel bese-de: »Fej te bodi! Grdoba, svinja, k-ba, k-la« in drugetake. Na pol glasa so govorile nala‰ã, da je nevesta ne-kaj lahko sli‰ala, ‰epetanja pa jim vendar ãlovek ni mo-gel prepovedati, ker ni razumel vsega smisla in se nidalo naravnost trditi, da lete ti priimki na nevesto. Hu-dobnice so svoj namen dosegle. Nevesta jih je ãula, sipotegnila robec ãez ãelo in jela jokati in se ihtiti. Svatjeso molãali ‰e zmerom. Meni je hodilo sicer na misel, de-kline zapoditi, ali si nisem upal, ker je stala in se pogo-varjala z njimi tudi domaãa hãi. V hi‰i je vladala pu‰ão-ba in stiska, da se ne more dopovedati, in rasla je ‰e ne-prenehoma. Svate pridejo gledat tudi trije fantje, spre-govore dve, tri kletve in dve, tri kvante in butijo kroho-taje se iz stanice, med vrati se eden obrne in pokaÏe ne-vesti jezik. Iz kuhinje privr‰i dekla in godrnja po hi‰i:»Nak, na‰a mati so predobri, jaz bi polila mrcino z vre-lim kropom.« Jaz jo grdo pogledam in ji reãem, da naj sepobere, mi ne potrebujemo njenega gobca. Mene in di-jakov se je zbala in je ‰la. Ta dekla, ki je pitala nevesto zmrcino, je imela Ïe dva otroka, jezila se je nanjo le izzavisti.

BESeDAKRANJSKA JEZA

351 

Poãasi se zaãno motati proã tudi dekleta. Svatje in mismo si nekoliko oddahnili. Svatje pijo zdaj bolj hitro inpo veã. Ali iz vina ne priklije veselje. Nihãe ne nazdravinevesti in Ïeninu, nihãe ne trka s kupico. Sli‰i se malogovorjenja. Stare‰ina vpra‰a soseda, ãe so Ïe posejali nevem kaj. »·e ne!« To je bil ves odgovor. Zopet molk inti‰ina. »JoÏe, pij, pa daj naprej!« In zopet vse tiho kakorv grobu. âula se je edino mu‰ja godba, drugega niã. Sta-re‰ina reãe drugemu sosedu: »Vreme se je hvala bogunekako ustanovilo.« Sosed pravi: »Mhm,« pokima z gla-vo in omolkne.

V hi‰o prikoraka hi‰ni hlapec. Onegavil je ravno ne-kaj pri vodi, ko mu pove deklica, da imajo pri Mateto-vih svate in kake. »Ala smo pikale nevesto, pa se ni mo-gla ne braniti ne umakniti, zaãela se je cmeriti, me smose ji pa smejale in ji kazale osle in fige, mrhi grdi. Tine,pojdi jo gledat ‰e ti, pa si izmisli kaj prav zrelega in za-sukanega, morebiti jo bomo vendar napravili, da bo za-ãela tuliti naglas. To je premalo, da samo joka, moramojo Ïgaãkati tako, da ji pridemo v Ïivo meso, da bo malopotrepetala, kakor Ïaba, kadar jo nataknem na Ïebelj alina iglo.« Ta hudoba v ãlove‰ki podobi se ni rodila vkmeãki hi‰i, tako zavrÏene niso nikoli proste dekline;bila je hãi nekega gosposkega potepuha, ki je sluÏil naj-prej za grajskega pisarja, potem zaporedoma za hostne-ga ãuvaja, za oskrbnika, za ljubãka neke stare gospe, za

BESeDAKRANJSKA JEZA

352 

babjega me‰etarja pri pohotnem baronu, za biriãa, uãi-telja, srenjskega tajnika (na Hrva‰kem) in zopet za bi-riãa, nazadnje za ustavovernega vohuna in ovaduha.Ime ji je Karolina, posnemaje oãetov zgled, si sluÏi tudiona denar, kakor more; ker ne zna delati, kupãuje s svo-jo lepoto. In taka po‰ast se je predrznila zasramovatinevesto zaradi greha!

Ko zve Tine za svate, se mu zasveti lice od radosti, alibogme ne zato, da bo imel priliko Ïaliti nevesto. Fant jebil vinski bratec, je zapravil dotico in tudi Ïe celoletnizasluÏek. Îe veã tednov ga ni okusil ne kaplje veã. Trpelje stra‰en post, zdaj se ga je sreãa spet enkrat usmilila.Urno gre proti domu, si bri‰e umazane roke ob hlaãe inpremi‰ljuje, kako bi se prikupil svatom, posebno pa oãe-tu stare‰ini. Stopiv‰i v hi‰o, se globoko prikloni vsem,najniÏje pa stare‰ini, in jeclja: »Pri‰el sem, da pozdravimveselo druÏbo, vse svate, najbolj pa vas, oãe stare‰ina,ker slovi va‰e po‰teno ime daleã okoli. Ali sami veste, dase brez vina ne nazdravlja, zato prosim, da se mi dá ku-pica, da jo morem izpiti na zdravje vseh, najbolj pa nava‰e, visoko spo‰tovani oãe stare‰ina!« Stare‰ina se go-tovo ‰e nikdar v svojem Ïivljenju ni tako razveselil kake-ga prijatelja, kakor se je ta dan tega pijanãka. KomajTine izpije, mu nalije drugo, tretjo in ãetrto kupico in gasili, naj pije hitreje in veã, saj ga je polna miza; ker sedrÏe tako kislo drugi gostje, naj se veseli vsaj en ãlovek.

BESeDAKRANJSKA JEZA

353 

Tine je hvalil vino, druge, druÏice, Ïenina, nevesto, lepovreme, brezblatne ceste, najbolj pa zmerom stare‰ino.Ko ga je zvrnil kakih osem kupic, mu zaãne me‰ati gla-vo, zaãel je govoriti nespodobno in neumno. Razen dru-gih ãenã je vpra‰al goste: »Zakaj pa niã ne pojete, to steprekleto ãudni svatje! Ala, dajmo katero! Naj kdo zaãne,jaz sem vse pozabil — to vino je tako dobro, da ne vemniã drugega kakor to, da je to vino dobro. Ala, drug, za-deri se, drugaãe si figa moÏ!« Stare‰ina prosi z milimglasom in pogleda soseda na desni, da bi kaj zapeli. So-sed pomigne z rameni in molãi. Drugi svatje se spogle-dujejo in si dajejo znamenja pod mizo z nogami. En svatpa blekne tudi glasno: »Pri moji du‰i, da ne bom pel.«Tine renãi: »âe noãete peti, je pa tudi prav zastran me-ne; delajte, kar hoãete; jaz sem opravil svoje delo dobro.Bog plaãaj za pijaão!«

Hlapec odide, na stopnicah pade in ‰e dolgo se sli‰i vhi‰o njegovo vpitje in preklinjanje. DruÏica vzdihne ãezmizo proti bratu toliko glasno, da sem razumel, in jelahko ãula cela druÏba: »To je popotnja! Kajne? Ciganisvatujejo bolje. Jaz neumnica, da sem se dala preprosi-ti! Raj‰i bi se vdrla precej v zemljo, kakor da trpim tosramoto.« Uboga nevesta se zajoka na ves glas ob tehbesedah.

Zdaj se odpro vrata, v hi‰o pristopka prav tiho ingrozno imenitno neka mestna gospa, katero smo po-

BESeDAKRANJSKA JEZA

354 

znali dobro jaz in dijaki. Gospa nas ‰e pogleda ne, grekar naravnost k svatom, jih ogleduje dve, tri minutemolãe in vpra‰a potem, kje sta Ïenin in nevesta. Stare-‰ina v svoji zme‰njavi ne ve, kaj dela, in ju pokaÏe. Gos-pa stopi bliÏe in spregovori z neÏnim, medenim glasom:»Ne zamerite, da vas nadlegujem. Pri‰la sem v to vasvino kupovat, pa sem sli‰ala, da je bila poroka, in semhotela, kakor je spodobno, pozdraviti tebe, po‰teno ne-vesto, in tebe, po‰tenega Ïenina. Oh, kako je lepo, da stanastopila svoj zakonski stan v oblaãilu bele nedolÏnosti.Vo‰ãim sreão, veliko sreão! Venec in roÏe sta sicer zgu-bila, gotovo kje med cerkvijo in tole krãmo . . . «

V meni je zavrelo, babe nisem mogel poslu‰ati veã,vstanem in zakriãim nad njo: »Molãite! Proã od tod! Kajvi si upate zabavljati drugim, vi — vi! Kaj mislite, da vasne poznamo? Proti vam je nevesta bela ko golob.« Odjeze sem se stresel, da mi zmanjkuje sape in besede. Tagospa je bila nesramna neãistnica pred zakonom in pre-‰u‰tnica v zakonu. Nihãe je ni pogledal v mestu. Usmi-lil se je je reven rokodelec, ker je imela nekaj sto goldi-narjev dote. Vzel jo je za Ïeno in se pokesal veãkrat, kotje imel lás na glavi. Ali rokodelec je gospodaril pridno inrazumno. Pridobil si je lepo premoÏenje. Na Kranjskemvelja denar veã ko po‰ten glas. Zaradi bogastva so ãastilirazuzdanko prostaki in gospodje. MoÏ pa jo je zaniãe-val in klel ‰e na smrtni postelji. Îe njena vnanja podo-

BESeDAKRANJSKA JEZA

355 

ba je kazala zlobno srce. Gledala je izpod ãela krivo inpotuhnjeno kakor bodljivi voli.

Od neveste in Ïenina skoãi baba proti meni in zaãnerjoveti kakor besna. Ne jaz ne dijaki ji ne odgovarjamone besedice, marveã se ji na ves glas smejemo. Jezik seji je tako me‰al, da se ni moglo razumeti, kaj hoãe. Na-zadnje poãi z nogo ob tla, se mi zagrozi s pestjo in odi-de kriãé, da se bova videla pri sodbi. ToÏila me ni niko-li, gotovo iz strahu, da ne postanejo Ïe na pol pozabljenigrehi zopet oãitni.

Z dijaki se dogovorimo, da sprejmemo odslej vsak na-pad na svate za svoje razÏaljenje in se ravno pomenko-vamo, kako bi se dalo vdihniti celi tovari‰iji kaj Ïivljenjain veselja. Naenkrat zagrmi pred oknom tak ropot, ka-kor da se podirajo streha, mostovÏ in stopnice. Skoãimona noge in gremo gledat. Na mostovÏu se je zbrala sil-na drhal otrok, ki so razbijali na vso moã po tleh, kebli-cah, drÏajih, stopnicah in vratih. Nekateri so piskali zgrdo cvileãim glasom, zveãine pa so mijavkali, lajali intulili. Zagledav‰i nas in na‰e palice, vpijejo: »Ne vam, nevam! To delamo nevesti in Ïeninu.« Ko zaãnemo udri-hati po glavah in hrbtih, se pobero in jokaje razbegne-jo. Enega ulovim za lase in ga vpra‰am, kdo jih je na-‰untal. »Linica, kuharica in stric JoÏek.« Karolino Ïe po-znamo. O kuharici pripovedujejo vrabci na strehi, kakoje Ïivela in s kom in zakaj je popotovala veãkrat v Ljub-

BESeDAKRANJSKA JEZA

356 

ljano uãit se kuhati. Zdaj je stara, pa je pustila greh, kerje greh njo. Stric JoÏek pa je tudi tako svet, da mu je ro-dila ljubica ‰e tisto leto dvojãka. Paã je res, da graja ãlo-vek na drugih ljudeh tiste napake najhuje, katerih jesam najbolj deleÏen,

V veÏi se pomenim nekoliko besed z gospodinjo.»Oh, kajne, da je bogpomagaj taka svatov‰ãina, ‰e meneobhaja taka vroãina, kakor bi gorelo pod mano, kaj ‰elene bi revico nevesto. Jaz se ãudim najbolj svatom, sajnjihova dolÏnost bi bila, delati ji veselje, pa se drÏe ka-kor ‰tori in ji kaÏejo celo v obraz, da se je sramujejo.«Gospodinja pa pravi, da se temu niã ne ãudi, da je tosploh tako, kjer pridejo na táko poroko po‰teni svatje.Zato pa jih je tudi tako teÏko dobiti. Veãidel jemljejo fa-lote, katerih ni nobene reãi sram, taki so vsi veseli tudina ciganski ali tatinski svatbi, da se le zalijejo z vinom.

Ko pridem nazaj v hi‰o, Ïe najdem svoje mlade pri-jatelje v Ïivem pogovoru s svati, prej‰nja soparica je zgi-nila, nevesta si bri‰e solze in si pomiãe robec nazaj nalase. Jaz dvignem ãa‰o in nazdravim nevesti in Ïeninu zopominom, da izpije na njuno zdravje, kakor je navada,celo kupico vsak svat in vsak gost, ki se nahaja v hi‰i. Vsivstanejo in poslu‰ajo. Stare‰ini reãem, ker se briga ontako slabo za veselje druÏbino, bodo prevzeli to skrbdrugi, sposobnej‰i od njega, njemu in vsem njegovimtovari‰em pa povem naravnost, kako grdo in neusmi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

357 

ljeno se nam zdi njihovo pona‰anje proti poroãencema.Neumne navade se morajo opustiti, drÏi se jih le bedakin kdor je njegove Ïlahte. Naj jih bo sram take straho-petnosti! »Grega in Francka sta zdaj moÏ in Ïena, veÏeju po‰tena vez krsãanskega zakona, gre jima odslej rav-no tista ãast in tisto spo‰tovanje, kakor vsem drugimzakonskim. Kar je prej bilo, ne spada na nas niã in, ãe bispadalo, bi se moralo prezreti in pozabiti, ker je poprav-ljeno. Pravico, jima oãitati greh, ima samo tisti, ki je brezgreha, ker pa brez greha nikogar ni, se ne sme tudi nihãepredrzniti, da bi nam Ïalil Ïenina in nevesto. Bog ju Ïivi‰e enkrat! Svatje, nalijte kupice. Ker ste do sedaj lenarili,je treba utegniti zamudo. Îenske naj pijo ali ne pijo, alimoÏaki bomo izpraznili vsak svojo ‰e enkrat na dolgoÏivljenje, dosmrtno ljubezen in zakonsko sreão na‰espo‰tovane neveste in na‰ega prijatelja Ïenina.«

Po hi‰i se razlega vrisk in brezkonãni Ïivio, razbita jeledena skorja, ki je obdajala srca, dijaki obstopijo svatein zaãno prepevati milo, sladko, ognjeno, navdu‰eno,najprej narodne, potem Pre‰ernove, Vilharjeve in dru-ge. Med petjem se nazdravlja, napija, trka, uka. Druge indruÏice pre‰ine novo Ïivljenje, ko nehajo dijaki, zapojooni in za njimi zopet dijaki. Neizreãeno je oãarala celodru‰tvo Pre‰ernova »Îelezna cesta« s tistim drdrajoãimnapevom, ki ga sli‰ijo na‰i kmetje raje nego umetnega.Stare‰ina od veselja kar poskakuje in stiska roke meni in

BESeDAKRANJSKA JEZA

358 

dijakom. Nevesta se zaãne smehljati, sreãni Ïenin ji delakratek ãas s ‰alami in ji streÏe s peãenko, vinom in kru-hom, seve, kadar potihne petje. âe pa pojo dijaki, sedi-ta oba kakor zamaknjena, le skrivaj, pod mizo, gladiGrega roãico svoje lepe neveste. Kadar zopet zakroÏijosvatje, jima pomagata tudi Ïenin in nevesta. Iz dvehdruÏb se sestavi ena, jaz sedem k stare‰ini, dijaki medsvate, najveselej‰a dva eden k nevesti, eden k Ïeninu.Dva dijaka nekam odideta, Ïe popra‰ujemo drug druge-ga, kaj je z njima, da se ne vrneta, naenkrat privriskatas harmoniko in s celo ko‰aro di‰eãih in pisanih roÏ. Mla-dina je predrzna, iznajdena, domi‰ljiva, si ve pomagatiiz vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu inspotoma zvedela tudi za harmoniko. Iz najlep‰ih, naj-bolj blagodu‰nih roÏic se splete venec za nevesto, robecse ji strga z glave, med petjem in zdravicami venãamoFrancko in nakitimo potem zavrstjo Ïenina in svate. Sta-re‰ini naveÏemo za klobuk toliko roÏ, da je nosil na glavicel vrtec. Harmonika zaãne igrati, noga poskakovati indrencati. Dijak se oglasi: »Posluh, prosim posluh, ãastitadruÏba! Preden zaãnemo ples, moramo izvr‰iti ‰e enodolÏnost. Na‰i nevesti smo postavili na glavo venec, alito ‰e ni dosti. Revica se je jokala dolgo in bridko, trebaje, da ji speremo solze, ker ni spodobno, da jo pelje Ïe-nin na ples objokano.« In dijak uliva iz ãa‰e vino na svojprt in jo umiva in bri‰e okoli oãi in po obrazu. Zdaj stoji

BESeDAKRANJSKA JEZA

359 

pred nami kakor spremenjena, pod cvetoãimi roÏicamicvetoãa roÏica.

Harmonika zaigra vdrugo, Ïenin pelje nevesto, dija-ki druÏice izza mize; ‰ele, ko se oni naple‰ejo, pridejo navrsto svatje; jaz in stare‰ina pa ostaneva mirno na svo-jih mestih; on ni plesal, ker ni hotel, jaz, ker ne znam.Zopet dohajajo gledat in poslu‰at fantje, dekleta in ba-be, ali se smejejo le od daleã v veÏi, v hi‰o si ne upa pritinobeden teh zabavljivcev, odkar so naredili »‰krici« ali-anso s svati. Tudi se je javno mnenje hitro spremenilo.Fantje so zaãeli odobravati in hvaliti na‰o veselico, do-zdevalo se jim je stra‰no neumno, da se Ïaluje in Ïalitakrat, ko dobita Ïenin in nevesta nazaj svoje zapravlje-no po‰tenje. Dekleta so vihale sicer ‰e zmerom nosiãke,ali marsikatera bi bila rada pri‰la plesat, pa se je bala.Domaão hãer sem spravil brez truda v hi‰o in jo izroãilin priporoãil dijaku, da jo kratkoãasi. Plesala je tako dol-go, da se je v plesalca zaljubila. Radovali smo se s svativeã ur; tako dolge popotnje ni pomnil v tem kraju nihãe.

Vpra‰al sem nevesto, kako ji je sedaj pri srcu. »Hva-la bogu! Sedaj sem tako dobre volje, ãe mi ‰e kdo kajpozabavlja, da se mu bom smejala v zobe, ne pa jokala.Ali prej, oh, mi je bilo stra‰no hudo. Tako, mislim, morabiti pogubljenim v peklu. Grega imam rada, ali veste,ljubezen kaj lahko pogasne v toliki sramoti in bridkosti.Grabila me je grozovita jeza nanj; ãe me je spotoma kaj

BESeDAKRANJSKA JEZA

360 

vpra‰al, mu nisem dala nobenega odgovora.« O teh be-sedah me nekaj strese, spomnil sem se toÏne usode An-Ïetove Reze in Boldinovega Miha.

Îe se je bila tovari‰ija vzdignila, da gre naprej, ko pri-nese gospodinja, zdaj z nami vred vsa vesela, dva bokalanajbolj‰ega za ‰entjanÏevec. Zabava se ponovi in traja ‰ekake pol ure. Fantje in dekleta se zavrte ‰e nekatere kratiin celo hladnokrvni stare‰ina se da omehãati in naredikratko polko z debelo krãmarico.

Dijaki spremijo svate ‰e ãetrt ure daleã do razpotja,kjer so obrnili z velike ceste na stransko proti holmcu,na katerem stoji Ïeninova domaãija. Celo pot so ukali inpeli in streljali iz dveh starih samokresov, katera jim jeposodil cerkovnik. Ljudje so jih sreãavali in se smejali,videã, kako se drÏe za roke mladi, beloliãni gospodje zzagorelimi, s cvetlicami kakor posutimi svati. Neprilikeniso imeli nobene veã. Na razpotju so jemali slovo naj-manj ãetrt ure. Dekleta so se od konca nekoliko brani-la poljubiti vsakega svojih spremljevalcev, kakor so pro-sili in zahtevali. Nazadnje jih sklonijo dobra volja, vinoin opomin stare‰inin, da so se vdale.

V krãmi sva ostala jaz in gospodinja sama in se pogo-varjala, to seve, o ravnokar zapustiv‰ih naju svatih. »Vtakem ognju pa mislim, da Ïe davno ni bila nobena ne-vesta. Jaz sicer nisem vsega sama videla in sli‰ala, ali mije povedala vse hãi, kaj je bilo in kako se je godilo v hi‰i

BESeDAKRANJSKA JEZA

361 

in zunaj hi‰e. Uboga sirota! Moral jo je Bog sam obva-rovati, da ni umrla ali vsaj obnorela. Revica je gre‰ila, toje res. Ali pa ni dosti velika kazen Ïe ta sramota? Zdaj sojo gospod poroãili. Pri spovedi ji je bil greh odpu‰ãen inzakon je popravil vse, kar je zakrivila. Otrok je njen innjegov, ne bo se mu treba klatiti po svetu brez kr‰ãanskeodreje in brez kruha. Skrbela bosta zanj oãe in mati, ka-kor za vsakega zakonskega. Takim ljudem bi se moralapot do zakona vselej na vso moã olaj‰ati in ogladiti, nepa zapirati in greniti s tako nesramnimi zabavljicami. âeje zaãetek dober, je rado tudi vse drugo dobro. âe panaklada poroka tako sramoto, kakor sta jo na priliko do-Ïivela danes ta dva ãloveka, pa ni ãudo, ko bi se gleda-la pisano tudi v zakonu in si oãitala: ,To sem trpel vsezavoljo tebe.’ ,Ni res, jaz sem trpela to zavoljo tebe.’ Sa-ma poznam veã takih, ki so se prej imeli radi in ‰e pre-veã radi, v zakonu pa so se zmerjali in si Ïeleli smrt, vsezavoljo sramote, ki se jima je delala pred poroko in poporoki. Imela sem vrstnico, s katero sem Ïivela in odras-la skupaj in sva bili prav dobri prijateljici. Seznani se znekim usnjarjem in rodi. Fant je takrat ni mogel vzeti,ali ãez nekaj let mu umre oãe in mu zapusti majhno, alidosti dobro kmetijico. Zdaj pove Micki, da se hoãe z njoporoãiti. Ona pa pravi: ,Nak in nak! Kaj mi pomaga takzakon? Ena neãast se mi je pripetila takrat, ko sem po-stala nezakonska mati; zdaj bi pa morala uãakati zopet

BESeDAKRANJSKA JEZA

362 

eno; saj ve‰, kaj delajo o poroki s takimi, kakor sem jaz.Îe prva sramota bi me bila kmalu umorila, druga bi mepa gotovo. Tako breme je zame preteÏko.’ In ni ga hotelanikakor ne. Ljudje pravijo, da to mora biti. Taka sramotapla‰i druga dekleta od greha. Jaz pa trdim, da je to praz-na in bosa. Sem Ïe v petdesetem letu, vsako leto se moÏikaka nevesta z otrokom, zaniãuje in zasramuje se o po-roki vsaka, ali nezakonskih otrok se rodi dandana‰njiravno toliko kakor prej in tudi veã. Ali ni to oãitno zna-menje, da ne more tuja sramota nikogar pobolj‰a-ti?« . . .

Gregov oãe Jernej ni hotel iti v cerkev. âakal je svate do-ma. Medtem ko je Ïena pekla, kuhala in cvrla, je sedelpri vrtu na ograji in se pogovarjal z dvema sosedoma ospaãenosti sedanje mladine. TolaÏila sta ga nekako stem, da sta mu razlagala grehe svojih in drugih sosed-njih otrok in dokazovala, da niso niã bolj‰i od njegove-ga Grega. Jernej se je od togote ves tresel in klel sina insvate in samega sebe, da je zarodil in odgojil takega ma-lopridneÏa. Ura preteãe za uro, kje so ostali svatje? Jer-nej ‰kriplje z zobmi in bi stavil za svojo glavo, da so jihzaprli v kak hlev ali svinjak. Tudi soseda se ãudita, edenblekne neumno, da se je podrl morda most ãez Krko.Jernej ga pogleda otoÏno in obenem zabavljivo: »Jaka,tebi se blede, ali si pozabil, da stanujemo mi takraj Krke

BESeDAKRANJSKA JEZA

363 

in hodimo iz cerkve brez mosta domov.« Naenkratvzdihne globoko: »Oh, kaj bi dal za to, da bi svatovaltudi moj Grega tako veselo, kakor sem jaz! Ta spominme ogreje ‰e zdaj, kadar pomislim, kako bahavo in mo-Ïato smo ‰li k poroki in nazaj domov in pili popotnjo vvsaki beznici in kako smo privriskali, pristreljali in pri-skakali tod gor po griãu izza one ãrne hoste tam pripotu.« In starec popisuje vse natanko, kako so bili oble-ãeni, kako o‰opkani in oroÏani vsi, najlep‰e pa njegovamlada, zala Lucija.

Kaj pomeni ta ‰um, ki zadoni moÏem na u‰esa izzatemne go‰ãave? Jernej neha govoriti, se obrne in gleda.âuje se bliÏe in bliÏe strel, ukanje in petje. Starec pravi:»To ni mogoãe, da bi bili na‰i svatje! Tako sem pri‰el jazs svojimi s svoje po‰tene poroke — bog si ga sam vedi,kaj je.« âez pet minut se prikaÏe najprej Grega z neve-sto, potem stare‰ina, za njimi drugi in druÏice. Jernej nemore veã dvomiti, da so svatje njegovi ali, kakor je rajegovoril, »na‰i«. Bal se je, da se bodo priplazili vsi pobi-ti vsak zase skrivaj in potuhnjeno, zdaj pa vidi tako ve-selje, kakor ga je doÏivel na svoji poroki. To je ãudno,nezasli‰ano, ljubezen premaga vso nevoljo in jezo.Francka poklekne predenj, ga prosi za prijaznost in bla-goslov, mu obeta vsako postreÏbo in pokor‰ãino, ravnotako stori v hi‰i pred ta‰ão. To je bilo nekaj novega, takeslavnosti se niso godile ‰e takrat, ko se je Ïenil Jernej.

BESeDAKRANJSKA JEZA

364 

Tast in ta‰ãa sta bila dobrega in vkljub zunanji robatostitudi mehkega srca. Ko prime vsakega z eno roko in jugleda krotko, srameÏljivo in bojeãe in ju prosi: »Imejtaz mano potrpljenje, izpolnila bom iz srca rada vsako va-jino zapoved in Ïeljo,« se jima ni bilo veã mogoãe pre-magovati, zaãela sta se ihtiti in jokati kakor otroka. Svat-ba se je vr‰ila in konãala na splo‰no radost in zadovoljn-ost vseh povabljenih in nepovabljenih gostov.

Grega in Francka Ïivita sreãno, kakor vsi ljubeãi, ki netrpe prehude rev‰ãine. Kadarkoli se vidimo, me povpra-‰ujeta za vrle dijake, ki so spremenili s svojo dobrovolj-nostjo najbridkej‰i ãas njunega Ïivljenja v dan sreãe inveselja. Ne vem jima odgovoriti drugega, kakor da so seraz‰li po belem svetu. Prosita me, ãe se zopet snidemo,da jih pripeljem k njima. Na njunem domu bomo po-novili in utrdili staro prijaznost pri ãa‰ah starega grãev-ljana in se spominjali z lahkim srcem nekdanjih nadlogin sedanjega miru.

BESeDAKRANJSKA JEZA

365 

IGRAâICA

Popotoval sem ãez Gorjance, da vidim zopet enkratsvoje semi‰ke prijatelje. Z vozom me dojde TomaÏ

Milutin, ki je ‰el v Belo krajino po vino. Lahko trdim, dabi si prijetnej‰e druÏbe ne bil mogel Ïeleti. MoÏ se mi jebil priljubil Ïe sam po sebi, ‰e bolj pa po pripovedki krã-marice Lenke. âez goro sva ‰la pe‰, vesele se krasnegajutra, v vsakovrstnih pogovorih. O svoji ljubezni z Len-ko mi zaãne praviti sam; njegova povest se je ujemala znjeno popolnoma, nazadnje zdihne: »Zakaj ni ãakala ‰edve leti! Mati so mi umrli in sestri se omoÏili — oãe pane bi bili delali nobene zabave in neprilike.«

Kaj rad bi bil zvedel, kako in kje si je na‰el svojo ÏenoTonãko. Tudi tej Ïelji je ustregel TomaÏ, kajti Dolenjecodkriva svoje razmere brez obotavljanja ãloveku, kate-remu zaupa. In zaupanje dobiva kmalu, toda ga ravnotako hitro zopet gubi. Danes ti bo povedal vse tajnosti,jutri pa ‰e ne ve, ali bi s tabo govoril. Misli‰, da si se mukaj zameril, da te je kdo pri njem zaãrnil, ali dostikrat segode take spremembe brez pravega vzroka;Dolenjca nevodijo pravila logike, ampak trme. Danes sem bil tako

BESeDAKRANJSKA JEZA

366 

sreãen, da me je poãastil ta moÏ z odkritosrãnostjo, pri-povedoval mi je tole:

»Po materini smrti mi oãe niso dali miru z Ïenitvijo.Ljudje so mi svetovali to pa to, ali jaz nisem maral zanobeno. Veãkrat sem hodil v bliÏnje mesto Vohonovcein sem popil vãasi kak vrãek piva pri krãmarju Cvetu. Prinjem je sluÏila Tonãka. Videl sem jo, vem da veã ko sto-krat in ni mi pri‰la nikoli na misel kaka ljubezen, ‰emanj pa to, da bi jo snubil. Obna‰ala se je prijazno protimeni kakor proti vsakemu drugemu pivcu. Spretna,pridna in brhka se mi je zdela res, ali se je drugim tudi.Enkrat sedimo tako za mizo jaz in ‰e moja dva vrstnikain pijemo starino. Vino je bilo moãno in prijetno, zatozvrnemo hitro veã poliãev, v tovari‰iji se zbudi dobravolja, moja prijatelja se zaãneta ‰aliti, kakor je po mestihnavada, z natakarico, s Tonãko. PrimoÏ jo pra‰a: ,Ti,ljubãek, povej po pravici, da ti je dano na voljo, katere-ga izmed nas treh bi si ti izbrala ali za ‰oceljna ali za mo-Ïa?’ Tonãka se odreÏe: ,Za ‰oceljna nobenega, za moÏapa va‰ega tovari‰a tam, ki se drÏi modro, kakor se spo-dobi, in ne blebeta tako neumno kakor vidva.’ Ta besedami ‰ine skoz srce, s Tonãko se spogledava in molãiva.Drugi pot pridem sam, drugih pivcev ni bilo, s Tonãkose zaãneva pomenkovati. In tako sem hodil odslej k Cve-tu vsak dan, ali vsaj vsak drugi dan, ãez dober mesecreãem Tonãki, ãe bi me mogla rada imeti in bi hotela biti

BESeDAKRANJSKA JEZA

367 

moja ljuba zakonska Ïena. Ona, vidite, mi pade okolivratu, me poljubi, s solznimi oãmi spregovori: ,O srãekmoj! Kako te ne bi hotela ljubiti in vzeti, ko si tako do-ber, tako po‰ten.’ In tako sva se kmalu zmenila in pogo-dila. Tonãka me prosi z vzdignjenimi rokami, naj ne po-vem tega nikomur. ,Saj pozna‰ ljudi; ãe bodo zvedeli, dase hoãeva vzeti, bodo grajali mene proti tebi, tebe pro-ti meni; naredili bodo zdraÏbo in kaj bi poãela potem jazreva — bilo bi mi skoãiti v vodo, ker brez tebe mi veã nimogoãe Ïiveti.’

Te besede so se mi zdele jako pametne, ker sem do-bro ‰e pomnil, kako so hudobni jeziki odbili mene odLenãke. In tako sva molãala oba ko smrt, vsi trije oklicibi se naredili obenem in v ponedeljek bo poroka. Ali ne-kaj so ljudje vendar zavohali, bog sam si ga vedi, kje inkako. Pri‰le so k meni tri babe in malo pozneje sosed.Vsi ‰tirje so me hudo svarili, mi prerokovali nesreão, mipravili, da je Tonãka hinavka, kako je Ïivela, se vidi odtod, ker je rodila Ïe nekoliko mrtvih otrok. Babam po-kaÏem jezik in vrata, soseda bi bil oplazil s korobaãem,ali je prej popihal. Tako, seve, ne bi bil nikoli ravnal, kobi se ne bil spominjal zaveze in razveze z Lenãko.

Pri nas je sploh lepa navada, ãe se kdo Ïeni, da grepra‰at za dober svet g. fajmo‰tra. In tako sem jih pra‰altudi jaz in povedal vse, kaj so govorile zoper Tonãko ba-be in sosed. Gospod me poslu‰ajo in pravijo nazadnje

BESeDAKRANJSKA JEZA

368 

prav modro: ,TomaÏ, ãe bo‰ poslu‰al tuje ãenãe, se nebo‰ oÏenil nikoli in se tudi ne bi oÏenil nobeden drug,ker ga ni na svetu ãloveka, ki ne bi imel sovraÏnikov inopravljivcev. Kadar se pa kdo Ïeni in moÏi, pa objedajoin laÏejo ‰e taki ljudje, ki v drugih reãeh niso na‰i nepri-jatelji. Je Ïe taka navada.’ Vidite, ko bi mi bili gospodfajmo‰ter rekli: ,TomaÏ, varuj se, ljudi je treba poslu‰ati,ne jemlji je’ — bi jo bil gotovo pustil, ker se brez privo-ljenja in potrjenja svoje duhov‰ãine kr‰ãanski ãlovek nesme Ïeniti. Tako pa sem se pomiril popolnoma, domapa sem poloÏil na mizo biã in brezovko, ãe mi pride ‰ekdo obirat nevesto, da ga lahko precej malo po‰ãegetamin spremim na cesto. Dve babi sta dobili takrat tako gor-ke ãez pleãa, da sta jih ãutili vsaj tri dni. Vidite, tako meje bolelo, da so mi mrhe ugrabile s svojim grdim gob-cem ubogo Lenãko. In tako so naju oklicali in poroãili,da ‰e sosedje niso vedeli kdaj. Bahati se ravno ne mo-rem, da sem ogrenil bogve kak zaklad. Tonãka je paãsitna kakor vse babe. Huda je tudi, pa to ne ‰kodi toli-ko, zavidljive sosede mi o‰teva in goni, da je veselje. Go-spodinja mora imeti v na‰i vasi dobro namazan jezik,drugaãe se ne ubrani. Za hi‰o je kar prav, da je pri‰la knam: zna ne le varovati, kar imamo, ampak tudi ‰e kajpridobiti. Skoraj vsak teden se nese kaj naprodaj, zdajlonec masla, zdaj kakih sto jajc ali kak par pi‰ãet ali pi-tan kopun, repno seme, predivo in drugi taki kmeãki

BESeDAKRANJSKA JEZA

369 

pridelki, druge sosede pa niã. Zato pravijo ljudje, da sev nje roki spremeni kamen v denar. Vsako leto si morevaprikupiti kako njivico ali travniãek, zdaj misliva, kako bipridobila ‰e en vinograd. Sitna in huda je pa res stra‰no;je kriÏ z babami; ali brez njih pa kmetje tudi ne bi mogliprebiti lahko.«

·tirinajst dni nato grem mimo Milutinove hi‰e in sli-‰im jezni glas njegove Ïene: »·ema, kaj si rekel hlapcuzapreãi samec? V samcu se Ïe ne bom vozila. âe ni ko-lesec, raje niã. Bedak, kaj misli‰, da sem kup gnoja? Do-bila sem pravo av‰o, ‰e tega ne ve, da me mora voziti vkolescu, ga moram ‰ele jaz opomniti. Ti capin ti, ti za-mazanec ti, ti hudiã ti, le glej me! Drugega imena nisivreden, tapica!«

Mislim si: »Kaj, baba, ti je treba do Vohonovcev ko-lesca! Pojdi pe‰ kakor mi drugi, pa bo‰ pri‰la z namivred v dvajsetih minutah. Ubogi TomaÏ!«

Vkljub tej surovosti me je nekoliko mikalo, spoznatito Ïensko bolj natanko. Prilik sem imel dosti. Tonãka jebila prav majhna, okrogla, spretna in pripravna Ïivalca,kakor Ïivo srebro. Neprenehoma se je vrtila in premika-la, naprej, nazaj in zopet naprej in ozirala in mahala zroko, zdaj z desno, zdaj z levo, in kimala z glavo in pri-skakovala in se trebila in ‰opirila na vse mogoãe naãine.Fantje so ji rekli: Igraãica, in to ime ji je ostalo tudi v za-konu. Rodila je veã otrok, ali se ni spremenila prav niã

BESeDAKRANJSKA JEZA

370 

ne. Kadar se je lepo oblekla, in li‰pala se je kaj rada, jeprekosila vsa dekleta ne le v Ïivahnosti, ampak tudi vlepoti. Kdor je le oãi imel, se mu je moral priljubiti taokrogli, beli, polni obraÏãek in te jamice v cvetoãih liã-cih in v malem podbradku in to presladko smehljanjena rdeãih ustecih. Oãi so ji tako Ïivo igrale in migljale,da se ni moglo precej razloãiti, ali so ãrne ali rjave alisive, zdelo se je tako, kakor da bi se bilo vsake barve ne-kaj primesilo. Malokdaj so mirovale popolnoma in ta-krat je bilo, kakor da gleda ãlovek v globoko, svetlo bre-zno, na katerega dnu leÏi prava Ïiva kaãica, tista strupe-na s trooglato glaviãico. Oh, kako je tekel Tonãki ‰elejeziãek! Sto raznih reãi je pripovedovala v en du‰ek;obraãaje se sem ter tja kakor veverica, je govorila obe-nem meni, moÏu, dekli in vsakemu drugemu, ki je bli-zu stal, zraven pa je ‰e kakemu bolj oddaljenemu znan-cu prav razumno namigovala. Ta lepi ‰kratec je bil ne-varen ‰e kakemu ãvrstemu junaku, kaj ne ovãici Toma-Ïu!

Moj prijatelj Ivan Slobodin se je hudo jezil, opaziv‰inesramno opravljivost dolenjskih bratcev, pa je hvalilnala‰ã zato vsakega ãloveka, samo da jih draÏi in jim za-bavlja. Vselej, kadar je sli‰al grajati Tonãko, jo je zaãeliskreno braniti in zagovarjati; ker je videl, kako se sosed-je zaradi tega togoté, jo je hvalil ãedalje bolj, jo je po-vzdigoval nad vse druge Ïenske cele fare. Trdil je, da je

BESeDAKRANJSKA JEZA

371 

lep‰a od vseh deklet, kar je bilo res, da je pridnej‰a odvseh gospodinj, kar je bilo preveã, in celo to, da se takopo‰tena ne nahaja tri ure naokoli, kar je bila debela laÏ.Nevede in nehote si je pridobil s to brambo in hvalo pri-jateljstvo TomaÏeve Ïene. Enkrat gre v ·entjernej na se-menj. Pri‰la je tja tudi Tonãka. Ugledav‰i ga, skoãi k nje-mu: »Dobro, da sem vas na‰la. Saj nimate niã opravkana sejmu, kajne? Sediva skupaj na voz, pa pojdiva proãv Belo cerkev ali kamor bo, da se bova kaj pomenila.«Ivan se smeje zabavljivo in privoli. Spotoma mu je pelahvalo, da take ‰e nikoli ni sli‰al; rekla mu je, da je onnjen edini pravi prijatelj, da je vse zvedela, kako jo za-govarja; nazadnje ga je pa prav prijazno pokarala, kakoda ne pride nikoli v vas. Vozila in gostila sta se sem tertja poldrugi dan in bi se bila ‰e dalje, ko ne bi bila Tonã-ka opazila, da tovari‰ neãe razumeti njene prijaznosti. V·marjeti ga naenkrat pusti in se drdra proti domu sama.TomaÏa utolaÏi z laÏjo, da je ‰la iskat vina. Od takrat nimarala za Ivanovo brambo, ãe sta se se‰la, je govorila znjim mrzlo, kakor da ga komaj pozna, najraje pa se gaje ogibala.

Sedel sem v gornji krãmi in se pomenkoval z romarji, kiso se vraãali s âateÏa in se pri‰li krepãat. Pravili so veli-ko o tatvinah, ki se gode po zidanicah in hi‰ah in da ta-tov ne morejo zasaãiti. Îena, kateri so rekli Mele‰ka,

BESeDAKRANJSKA JEZA

372 

pra‰a krãmarico, ali ve, ãe so kaj na‰li pri Milutinovih aliniã. Krãmarica odgovori, da so pri‰li preiskavat Ïandarji,ali da niso zasledili niã. Jaz se zaãudim in reãem, da nemorem verjeti, da bi imeli ti ljudje kaj s tatovi, ker imaMilutinova hi‰a dober glas, slovi Ïe od nekdaj za enonajpo‰tenej‰ih. Mele‰ka se nasmeje: »O, saj ne bo slo-vela dolgo ne. Poznam dobro tisto Igraãico, tisto zvitotiãico Tonãko, sva skupaj sluÏili veã ko pol leta in vemtudi, kaj je delala drugje. âe se ne bom zamerila, vam jobom malo popisala. Tonãka se baha, da je Ljubljanãan-ka, pa laÏe. Saj jo razodeva Ïe jezik, da se je polegla v·entvidu. Ali veste, kje je ·entvid? Dobro, zdaj bom papovedala, kaj je ta ·entvid za na‰o deÏelo. Vãasi so seljudje menili in ugibali, kje se je zaredila ta spaãenost, kijo vidimo zdaj povsod okoli sebe. Nekateri so dejali:,Kmetje so se izvrgli po gospodi, zato so zaãeli Ïivetitako po gosposko.’ Drugi pa so rekli: ,Ta li‰p in napuh seje raz‰iril po deÏeli iz mesta, kmetje posnemajo me‰ãa-ne.’ Moja mati in druge stare Ïene pa so dejale: ,Ni res,gospoda je bila tudi prej, mesta so bila tudi prej, pa se niizpridil nihãe: smo Ïiveli po starem, smo nosili opravoiz domaãega pridelka, smo uÏivali kmeãke jedi, ãrnkruh, ‰e bog, ãe ga je bilo. Ta kuga se je zalegla v ·ent-vidu in od tam se je raz‰la in raztrosila po vseh vaseh inkotih kranjske deÏele. V ·entvidu so si zaãele babe naj-prej ‰pogati kofek in ‰truco in vsake sladkarije, ·entvi-

BESeDAKRANJSKA JEZA

373 

janke so delale prve tiste drage mreÏaste peãe, one sozaãele nositi tiste bahate ‰penzerje in tiste zobãaste inkljukaste kikle, pregaãe in druge cape, one so prve zaãe-le razna‰ati po kmetih tenko platno, pavolnate in dru-ge take kupivne cunje in pajãevine in ljudje so zaãeli se-gati po teh dragih spakarijah, ker so se jim zdele lep‰ena oãi mimo domaãega pridelka, niso pomislili, da nisozaniã in da bodo zanosili svoje lepe gruntce s to potra-to. Tako so se poteple ·entvijanke po svetu, so kaziledruge in se pokazile tudi same. One so se zaãele prvepajda‰iti in pariti s ‰krici, in da se jim bolj priliznejo, sosi izmi‰ljevale vsako leto kako novo gospo‰ãino, kakogrdo, do zdaj na kmetih ‰e neznano ‰ego in prismoda-rijo.’

V tem sloveãem kraju je zagledala Tonãka beli dan inÏe v otro‰kih letih je jela kazati, da je kos svojim rojaki-njam. Dedce je lovila Ïe v ‰tirinajstem letu, v petnajstemje ‰la po svetu v sluÏbo. Dolgo ni ostala nikjer, ali so jozapodili ljudje ali pa je bezljala sama naprej. Najraje jesluÏila v krãmah, se lahko ve, zakaj. Sama sem jo na‰la,ko se je umivala z vinom in te pomije je prodajala potempivcem. Vãasi je cel dan razsajala in skakala, komaj se jeulegla spat, hajd zopet na noge, pa je hodila skrivaj celonoã po beznicah in je skakala s potepuhi in bogve kaj ‰edrugega delala. Brez fanta ni mogla Ïiveti, ali eden ji jebil premalo: lovila je brez razloãka stare in mlade, gos-

BESeDAKRANJSKA JEZA

374 

poske in kmeãke, oÏenjene in neoÏenjene. Po glavi sta jizmerom brenãali dve misli: dedci in li‰p. PrisluÏiti sitoliko ni mogla, da bi si omi‰ljevala iz svojega svilnaterobce in barÏunaste jopice. Kradla ravno ne vem, da bibila. âe je pa kak dedec kaj vzel in ji dal, je pa rada jema-la, ga ni pra‰ala nikoli, kje si dobil, ‰e nagovarjala ga je,naj ji prinese kmalu zopet kaj drugega, kak zlat prstan,trÏa‰ke uhane ali kako drugo dragocenost. In tako, seve,ni mogla biti tako nafrfuljena nobena druga kakor ona.MoÏake je vodila stra‰no za nos, pa so drli za njo vseenokakor psi za psico. âe je sedela za mizo, se je prilizova-la vsem, enemu je migala, z drugim govorila, tretjemustiskala roko, ãetrtega drezala pod mizo. In bedaki nisoopazili niã! Vsak je verjel, da je njegova in samo njego-va, da se iz vseh drugih le norca dela. Kadar se je v enemkraju preveã osvinjala, je pobegnila pa drugam, kjer ‰eniso poznali zrele tice. âe je hotela ujeti kakega malo-pridnega vlaãugarja, se je potepala z njim brez sramu.Ko je pri‰la Ïe bolj v leta, si je mislila: V kako po‰teno,trdno hi‰o bi bilo vendar najbolje se vriniti, pa je zale-zovala dobrega fanta z ravno tako umetnostjo kakorfalota. O, kako se je znala hliniti in sliniti mu, kako prid-no je letala v cerkev, kako poboÏno je poklekovala predoltar in molila po cele ure, doma pa je ni bilo spravitiproã od dela: vstajala je prva, spat je hodila najzadnja,

BESeDAKRANJSKA JEZA

375 

trpela je z voljo vsako sitnost, vsak trud, obna‰ala se jeproti vsakemu v hi‰i kakor jagenjãek.

Taka svetopetnica je znala biti Tonãka, dokler se jenadejala, da kaÏe. âe se ji je fant izmuznil in ãutil, s ka-kim hudiãkom ima posla, pa je zvihrala na novo in bro-dila po starih grehih in razvadah. To bi bilo veliko ãudo,da bi taka mrcina ne iztaknila kaj. Kar se govori, da jerodila veã mrtvih otrok, je tako res, da lahko na to pri-seÏem. âe bi hotel ãlovek vse to na‰teti, kar je delala inonegala po svetu, bi napisal lahko debele bukve pa binazadnje videl, da je veliko njenih skokov in srbeãic ‰epozabil povedati. Taka vam je ta Igraãica! Na boÏjempotu sem ‰la k spovedi in sv. obhajilu, Ïe zato ne bi go-vorila jaz tako, ãe ne bi vedela, da je res. Po sv. obhajilubi me bila groza lagati. Bodete Ïe sli‰ali, da se ne bodozvr‰ile dobro te komedije. Tonãka je ujela TomaÏa s svo-jo hinav‰ãino. Zdaj jo ima na glavi, ne more je veã po-gnati od hi‰e — pa boste videli, da ne bo mirovala zme-rom, stara Ïilica ji bo vnoviã zaigrala in dirjala bo lahko‰e huje ko prej, ker pojde vse na raãun trapastega moÏi-celjna.«

Mele‰ka je naklobu‰trala toliko praznih marnjev zo-per najbolj napredno in omikano vas in faro dolenjsko,da ni bilo mogoãe sprejeti vse za resnico, kar je besedo-vala o Tonãki. Ali gorje TomaÏu ‰e zmerom, ãe je tudidevet desetin laÏi v njenem popisu!

BESeDAKRANJSKA JEZA

376 

Popis je bil Ïalibog resniãen, Mele‰kino prerokovanjese je izpolnilo. K Milutinovim so zaãeli zahajati mladizapravljivci in pohotniki. Tonãka je z njimi pila, plesa-la, se vozila, praznovala cele noãi gnusne orgije. TomaÏjo je zastonj opominjal in prosil, se je zastonj jezil inpreklinjal. Tonãka se mu je smejala in mu bahato kaza-la kupe denarjev, katere ji neso te veselice. Predobri moÏni bil veã gospodar v svoji hi‰i. Po prvi preiskavi so pa-zile uradnije ostro na Milutinovo krãmo. Sledile so kma-lu nove prijave in preiskave. Na‰lo se je mnogo ukrade-nega blaga in dokazalo, da ga je kupila deloma Tonãkabrez vednosti TomaÏeve za pol cene od tatov. Ati krã-marico je obsedel bes lakomnosti, da se ni pla‰ila nobe-ne nevarnosti, nobene kazni in nobene sramote. V hi‰osprejme zopet brez vednosti svojega moÏa zloglasnegaponarejalca bankovcev in ga skrije pod streho. Tu je tis-kal bankovce veã tednov, jesti in piti mu je nosila Tonã-ka sama, pod streho ni pustila nikogar. Ponarejeni denarse zaãne po okolici ‰iriti, ljudje vpijejo na pomoã, gos-poska pomnoÏi pozornost, sum leti na Milutinovo hi‰o,na Tonãko. Krãmarico zapro, ni se hotela vdati, krivicase ji popolnoma ni dala dokazati, ker niso zasaãili neponarejalca ne njegovega orodja ne sokrivca ali priãe.Samo toliko se je jasno razvidelo, da je TomaÏ nedolÏen.Ali vedno ‰e dohajajo nove prijave in sumi. Tonãka pre-sedi v jeãi poldrugo leto. Od sramu, jeze in Ïalosti ne ve

BESeDAKRANJSKA JEZA

377 

TomaÏ, kam bi se dejal. Srce mu upade in slednjiã obu-pa nad sabo in nad boÏjo previdnostjo. Vdal se je pijan-stvu in zaãel prepovedano zavezo s svojo deklo. Ko pri-de Tonãka iz jeãe, neãe z njo govoriti, je ‰e ne pogledane. Ona kriãi in divja — zastonj, prosi za odpu‰ãanje,obeta pobolj‰anje — tudi zastonj. Pogled na ubogeotroãiãe mu omeãi zopet srce, poda ji roko, ali prej‰njeprijaznosti naj ne zahteva veã. To ji je rekel naravnost.Deklo je dal od hi‰e. Tonãka zdaj miruje in obÏalujemorda res svoje grehe. Velikokrat jo vidijo objokano.Edina zabava so ji otroci in molitev. Kadar koli sreãamTomaÏa, godrnjam na usodo, da mu ni privo‰ãila sreãein zaveze s po‰teno, tako prisrãno ga ljubeão Lenãko.

BESeDAKRANJSKA JEZA

378 

ZADNJI DAN

Nad Potokom stoji krãma »pri Rekarju«. Glasne ve-selice so se prej‰nje dni vr‰ile v njej. Zdaj se pije

bolj na tihem, gosti neãejo delati nemira bolni gospo-dinji. Îe ãez leto leÏi v postelji; mori jo su‰ica. Na‰ikmetje so hrabri ljudje. Vojska sicer tega ne dokazuje.Bojevali so se preredkokrat zase. Tembolj sijajno pa serazodeva ta lastnost v nadlogah in skrbeh. Rekarici sozaãele otekati noge. To je vselej nevarno znamenje, aliona se ga je obveselila. Zdaj je vedela vsaj za gotovo, dabo kmalu konec trpljenja, da bo umrla. Ko jo vpra‰azjutraj moÏ JoÏe, kako se ãuti, se mu nasmeje in pravi:»Noge so se mi nocoj nekako ãudno zredile. Raduj se!âez nekoliko ur bo‰ vdovec pa se bo‰ drugiã Ïenil. Ob-hajali boste svatbo, v tej hi‰i se bo zopet pelo in ukalokakor nekdaj. Samo to te prosim, da mi po‰lje‰ ‰e enkratpo gospoda. Rada bi odloÏila pred smrtjo celo butaro,da bom korakala laglje na oni svet.«

JoÏe maje z glavo, reãe Ïeni, da se mu vidi danes boljzdrava kakor vãeraj, ali po Ïupnika da ji pojde vseeno,dasi se mu nevarnost ne zdi velika. Duhovnik pride, Re-karica se spove in obhaja. Îupnik ostane pri njej ‰e dalj

BESeDAKRANJSKA JEZA

379 

ãasa ter jo tolaÏi kakor ve in zna. Tega ni veã potrebova-la. Z mirno du‰o je zdaj priãakovala poslednji trenutek.Gospod ji zaãne razkladati, koliko dobro delo bi storila,ko bi volila kakih sto goldinarjev za veãne ma‰e. Hi‰a jeprecej premoÏna, ta denar bi utrpela brez nadlege. Go-voril ji je ‰e veliko o neizmerni koristi veãnih ma‰. Re-karica dolgo molãi in premi‰ljuje. Îupnik pravi: »Kajne,mati, da zapi‰ete to malo stvarco? Recite: Da!«

Rekarica odgovori: »Kar ste mi povedali, je vse res inlepo. Vem, da Bogu noben dar ni tako prijeten kakorsveta ma‰a. Ali vidite, njemu pa tudi morda noben grehni tako zoprn kakor jeza in kletev. Saj vem dobro, kaj seje godilo, kadar je dal kdo za veãne ma‰e. Vsa rodovinaje godrnjala in obrekovala rajnkega. Vsak je dejal: ,Tigoldinarji bi bili nam kaj prav pri‰li, zdaj so zavrÏeni,hi‰a je obloÏena z novim dolgom. Kar se zapi‰e cerkvi,se ji mora od‰teti, naj se vzame, kjer hoãe. âasi so slabi,da bog pomagaj! Veliko se Ïe pozna, ãe izgubi Ïlahtadvajset goldinarjev, veãne ma‰e so pa ‰e dosti draÏje.âemu ta potrata? Saj se bero ma‰e za Ïive in mrtve brezrazloãka, naj so plaãane ali ne. Du‰a ne bi niã trpela, ãebi ostal denar lepo doma. Rajnki je pokazal, da mu jemalo mar za ubogo rodovino.’ Tako, vidite gospod, patudi ‰e huje se ljudje togotijo na veãne ma‰e. Po njihovimisli naj bi jih ustanavljali gra‰ãaki in drugi bogatini,kmeta reÏejo preveã v Ïivo. Neãem, da bi me moja hi‰a

BESeDAKRANJSKA JEZA

380 

po smrti obirala in morda ‰e klela zaradi tega. Ali koli-kor morem, darujem rada. Prihranila sem si devet tolar-jev, katere sem dobila od botrov in Ïlahte za darilo. Pro-sim, vzemite jih ‰est — tukaj so — da se me vãasi spom-nite pri sveti ma‰i.«

Îupnik vidi njeno trdno voljo in je neãe veã nagovar-jati. Pomudiv‰i se ‰e nekoliko minut, spravi tolarje inodide.

Bolnica pokliãe moÏa. »Ko sem se menila z gospo-dom, so mi rekli, da se za drugo nimam niã bati, ali stor-jeno ‰kodo moram povrniti do zadnjega krajcarja. Go-ljufica nisem bila nikoli, to ve‰. Ali enkrat so pri‰li k namdomaãi fantje: AnÏinov, Jakeljnov in Bezgov, vsi pijani.Da ne rogovilijo preveã, sem zalivala vino z vodo. Popiliso pet bokalov. Zaraãunala sem jim jih tako, kakor da bijim bila nosila samo vino. To ni bilo prav. Prime‰ala semgotovo en bokal vode, ‰e raj‰i veã. Kadar zopet pridejo,jim daj dva bokala vina zastonj, da mi ne bo gorela tavoda kaj na du‰i. Stari Berus se vede vãasi, saj ve‰, stra‰-no nerodno. Ni davno, da je razbijal s poliãem ob mizoin ga razdrobil. To me je razjezilo, pa sem mu dejala, dane pojde prej iz hi‰e, dokler ne plaãa za posodo cel gol-dinar, da se bo mrha za naprej varoval. Ni mi Ïal, dasem ga takrat kaznila. Ali poliã velja samo nekaj gro‰ev,ne pa goldinar. Kadar se snideta, ga le posvari ‰e ti, aliosemdeset soldov mu daj nazaj, da mi ne bodo presedali

BESeDAKRANJSKA JEZA

381 

pred boÏjo sodbo. ·e huje me ti‰ãi greh, ki sva ga storilaoba. Menda se spomni‰, da je nama prodal vojak za ‰tirigoldinarje ovsa. Ker se nama je zdel poceni, sva ga ku-pila; nisva vpra‰ala, kje ga je dobil. Slepar ga je gotovoukradel, ali ni mogoãe izvedeti, kje in komu. Okradene-mu se kvar ne da popraviti, krivica pa se mora vendar-le nekako poravnati. Najbolje se mi zdi, da se dado vsi‰tirje goldinarji reveÏem. Tako so mi tudi gospod sveto-vali. Kajne, ljubi JoÏe, da bo‰ usli‰al mojo pro‰njo in od-dal na vse tri kraje te po krivem zasluÏene krajcarje?«

MoÏ ji poda roko in obljubi, da bo storil to o prvi pri-liki. Zdaj ga Ïena vpra‰a, ãe ne ve morda on ‰e za kakodrugo ‰kodo, ki bi jo bila naredila komu nevedoma, inga lepo prosi, da naj jo povrne, pa tudi njej pove, da sebo mogla pokesati. JoÏe pravi:

»Nikar naj te to ne skrbi, saj si se zmerom obna‰alatako po‰teno kakor nobena druga v celi fari. Nekaj pami hodi vendar na misel, toda ne vem, ali je greh ali ne.âe je greh, pa sem kriv veliko bolj jaz kakor ti. Zapove-dano nam je, plaãevati vinsko ‰tibro. Veãidel seve svaodraãunavala, ali vãasi sva pa le utajila kako vedrce. Vi-dela sva, da delajo to vsi krãmarji, pa sva si pomagala ‰emidva. Kaj pravi‰, ãe se nisva s tem kaj pregre‰ila?«

Rekarica se nasmeje in pravi: »JoÏe, ta greh me pa Ïeniã ne peãe; ‰koda, da ga nisva mogla utajiti veã. Kristusje rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. âe bi bila uka-

BESeDAKRANJSKA JEZA

382 

nila cesarja, bi se bila gotovo spovedala. To bi bil velikgreh. Cesar ima toliko stro‰kov za vojake in druge slu-Ïabnike. Kje bi jemal, ãe bi mu podloÏni ne hoteli plaãe-vati davka? Dac pa ni cesarska, ampak gosposka ‰tibra.Vpra‰ala sem enkrat dacarskega najemnika, zakaj namnaklada to dav‰ãino — ali morda ne ve, da plaãujemo Ïetako velik davek od vinogradov? Dedec se mi je zakro-hotal in dejal: ,Poslu‰aj me, baba, ãe ‰e nisi vedela, za-kaj pobiramo vinski dac. Vam kmetom ni drugega mar,kakor da bi ga Ïrli. Za va‰a grla bi bilo komaj dosti, dabi se spremenila Krka v vino. Kakor da vas vidim, kakobi leÏali noã in dan pri nji na trebuhih in ga srebali. Ni-koli ne pomislite, kako ‰kodljiva je ta pijaãa. Bodite te-daj hvaleÏni gospodi, da vam je naloÏila dobrotljivo da-cijo. S tem vam je vino nekoliko podraÏila, da ga ne pi-jete ãez mero. Ne bi bilo napaãno, ko bi vam dac ‰e zanekoliko goldinarjev povi‰ali.’ To mi je rekel slepar. Pra-vi davek mora plaãati vsak brez milosti, brez razloãka.Za dac pa velja druga ‰ega, nekatere zanj pritiskajo, kdrugim ‰e ne gredo ne. Saj ve‰, kako milostivi so dacarji,ãe jim zna ãlovek dobro postreãi. Ko smo volili za ljub-ljanski zbor, je dacar prilomastil in mi dejal: ,Mati, vo-lite tega, pa bo prav za vas, par goldinarjev bomo pre-gledali, tudi ne bomo potrkali na vsak sod, ãe je poln inprazen.’ Jaz sem ga zapodila in rekla: ,Me‰kutarja pa Ïene volim, niti ne potrebujem va‰e dobrotljivosti.’ Saj pa

BESeDAKRANJSKA JEZA

383 

cesarski davkarji niso nikoli pri‰li in rekli: ,Baba, volitega, pa te bomo oprostili ‰tibre.’ Take reãi so me nauãi-le, kaj je dac. âe kdo v vodo pade, se mora zmoãiti, kaj-neda? Ravno taka in niã drugaãna ni z vinsko dacijo. âete zasaãijo dacarji, jo mora‰ plaãati — ni pomoãi, ãe ne,je ‰e huje, ker gospoda kaznujejo upornost. Krãmarji semorajo tedaj varovati, da jih ti moÏje ne zasaãijo. Tanajina krivica se mi zdi tako nedolÏna, da ni vredno pre-tresati te brkljarije, sosebno ne, ãe trka Ïe smrt na vra-ta. Pripelji mi raj‰i sosedo Anko; imam tudi z njo teÏakraãun; naj pride k meni, da ga poravnava.«

MoÏ JoÏe odide. Bolnica veli pastorki Micki prinestinekaj platna in obleke. âez nekoliko trenutkov prihitiAnka. Rekarica prosi Micko in druÏino, naj zapuste hi‰o.Zdaj pravi sosedi: »Pripravila sem zate nekaj malega.Teh deset lahti platna porabi, kakor ve‰, da bo najboljprav. Tale koÏuh nosi ti, da te bo grel; leto‰nja zima‰kriplje hudo, hoãe hoditi v koÏuhu. Jopico daj predelatiza malo Metko, nosila jo bo lahko tri, ‰tiri leta. Zdaj pati moram nekaj povedati. Starost naju sicer ‰e ne tare, alimladi nisva Ïe zdavnaj veã. Ko smo bile vse vrstnice ‰edekleta, je poãil zate grd glas, da si se pregre‰ila s Fran-celjnom, ki je zdaj tvoj moÏ. Bila si uboÏica hudo za-sramovana, vsi znanci so kazali s prstom nate in so seogibali in bali tvoje tovari‰ije. Zdaj svet rad odpu‰ãatake stvari, v na‰i mladosti se je Ïivelo in sodilo ostreje.

BESeDAKRANJSKA JEZA

384 

Trpela si vse to po nedolÏnem. Ni ãudno, da si se takogrozno razjezila na jezik, ki te je prvi obrekel. Zaklela sise pri Bogu in pri vseh svetnikih, da mu ne odpusti‰, nena tem ne na onem svetu. Vedi, da sem bila tista ne-sramna opravljivka jaz. Franceljna sva ljubili obe, pa meje stra‰no bolelo, da ima raj‰i tebe ko mene. V svoji hu-dobiji sem si izmislila ostudno laÏ, ki ti je naklonila to-liko Ïalosti. Ko bi mogla vstati, bi padla na kolena pred-te, da oporeãe‰ zakletev, da mi odpusti‰ zdaj, ko sem nasmrtni postelji, neznansko krivico in razÏaljenje. Oh, sajsem se dostikrat pokesala, veã ko stokrat sem ti mislilaodkriti svoj greh, ali bilo me je tako sram in strah, da sinisem upala. Pomisli, ãe bo‰ odpustila drugim, da boBog tudi tebi odpustil.«

Anko je bila opravljica res v Ïivo srce razÏalila, ali vsreãnem zakonu jo je do malega pozabila. Tudi brez da-rov, katere je prejela, bi bila bolnici podala roko in ji vo-‰ãila sreãno veãnost. Rekarica se iznebi zdaj zadnjegabremena, ki ji je teÏilo vest. Z Anko se je prijazno pogo-varjala ‰e dobro uro, dokler se soseda ne spomni, da jokliãejo nujna dela domov. Prav prisrãno se poslovitadobri Ïeni.

Krãmarica prosi pastorko, da ji gre po BlagnetovoPepco. Bila ji je zavezala birmo in se ji sploh izkazovalaveliko dobrotnico. Dvanajstletna deklica pride. Botra jida dosti lepih naukov, nazadnje pa tudi debel tolar,

BESeDAKRANJSKA JEZA

385 

platna za nekoliko srajãic, en svilnat in dva pavolnatarobca in krasne molitvene bukve, ki so veljale veã goldi-narjev. Pepca ne ve, ali bi se jokala ali smejala. Ker nipoznala nevarnosti, v kateri se nahaja bolnica, se je brezdvombe bolj veselila kakor Ïalostila: toliko in tako lepihdaril ni dobila ‰e nikoli. Deklica se zahvali in napoti do-mov.

Rekarica se zdaj pogovarja z druÏino o kmeãkih po-slih in ji svetuje in ukazuje, kako in v kateri vrsti najopravlja pomladanska dela, dasi ve, da sama ne bo uãa-kala pomladi. Za veã na‰ih rojakov sem sli‰al pripove-dovati, da so na smrtni postelji, brez nade zdravja, da-jali druÏini ukaze za celo leto. Tako teÏko se odtrgajomisli slovenskemu ãloveku od pozemeljskih reãi inopravil!

Bolnico zaãne ti‰ãati postelja. Pokliãe tedaj pastorko,da ji popravi vzglavje. Lahka vest jo tako udobrovolji, dase jame ‰aliti. Pravi: »Skoraj bi ti bila velela, da mi pre-nese‰ zglavje na drugi konec. Ne bi bilo slabo, ko bi sedala smrt opehariti. Ho, ho! Micka, kaj, ali nisi nikolisli‰ala, kako je beraã goljufal smrt?« Pastorka odkima,da ne. »No, ãe ne ve‰, ti bom jaz povedala. O, nekdajsmo ãule vsak dan toliko ãudnih povesti, kolikor je ja-god na paterno‰tru. Vidi‰, Micka! To je bilo tako. Boga-tin zboli. Smrt pride, da ga umori. Ali bogatin ji je kazalosle. Imel je v hi‰i ãrno maãko, ãrnega petelina in ãrno

BESeDAKRANJSKA JEZA

386 

koko‰. To so hude Ïivali. Smrt jim ni bila kos. Veãkrat jebutila na prag, ali naprej ne koraka. Pehalo in metalo joje nazaj na cesto. Smrt se drÏi kislo. Kosilo ji di‰i, k jedipa ne more. Pred hi‰o prikoraka beraã. Smrt je zvita bu-ãa. Beraãa prosi: ,Pripogni se, da ti sedem na rame. Nesime v hi‰o, da opravim dolÏnost. Vedi, da sem smrt, aliãe me uboga‰, ti ne bom storila niã Ïalega. Obdarila tebom, da bo‰ Ïivel sreãno vse Ïive dni.’ Beraã se pripog-ne in naloÏi smrt. Lahka ni bila, stokal je in se lomilstra‰no pod njo, ali v hi‰o ni daleã, sreãno jo prinese nagorko in zvrne na klop. Smrt zleze na peã in miruje. Nevidel in ne sli‰al je ni nihãe razen beraãa. Smrt se ogla-si na peãi: ,Zdaj pojdem k bolniku. Pazi dobro, ko mubom zavijala vrat. Kadar ga zgrabim prvikrat, bo zajeãal,ali mu ni ‰e nobene sile. Ko mu bom zavila vrat drugiã,bo vsako upanje zanj minilo, treba mu je poslati po du-hovna, da ga re‰i pekla. Kadar mu okrenem glavo v tret-je, bo moral umreti.’ Smrt skoãi s peãi in ga zaãne mo-riti. Ko mu zavije vrat vdrugo, opomni beraã rodovino,da gre po duhovnika. Smrti se posel ne mudi, ãaka inãaka celo uro, dokler se bolnik ne spove in obhaja.

Zdaj ga prime tretjiã in bogatin umrje. Smrt prosi be-raãa, da jo zopet zadene in odnese na plan, ker ima da-nes ‰e veliko opravka po mestu. Beraã jo poslu‰a kakorprej. Ko prinese smrt na ulico, se mu prisrãno zahvali inveli: ,Kar sem obljubila, bom tudi izpolnila. Pusti bera-

BESeDAKRANJSKA JEZA

387 

ãevanje in bodi zdravnik. Natrgaj, kadar pojde‰ k bolni-ku, kakr‰nekoli trave na vrtu in zapovej, da jo skuha inuÏiva. Trava ne bo niã koristila, niã ‰kodila. Samo to ti jetreba, da gleda‰ name. âe bom stala bolniku pri nogah,se ni niã bati zanj. Kuhaj mu trave, da bo sit. Kolikor da-lje bo boloval, toliko bolje bo zate. Raãunaj dobro! Kerbo ozdravel, se ne bo niã hudoval nate, ampak te bo ‰ehvalil in priporoãal vsem znancem. Preden preteko dve,tri leta, bo‰ obogatel, imel svojo hi‰o in vsako dobroto.âe pa vidi‰ mene stati bolniku pri glavi, reci, da naj po-maga drug zdravnik, ti da ima‰ dosti drugega posla,skrbi za bolnike, h katerim si bil prej klican, vsem da nemore‰ kaj.’ — Smrt se priporoãi in izgine. Beraã zaãnezdraviti, kakor mu je velela, in ãez dve, tri leta je res imelsvojo hi‰o in vsako dobroto. Kogarkoli se je lotil, je po-moglo: kogarkoli pa je izroãil drugim zdravnikom, jemoral umreti. Beraãu doktorju se smilijo ti reveÏi. Misliin misli, kako bi mogel oteti vsakega, nazadnje jo izmisli.Kadar ugleda smrt pri glavi, obrne posteljo ali da pre-loÏiti zglavje, in tako ni stala smrt veã pri glavi, ampakpri nogah, izgubila je oblast, morala je pobegniti. Smrtse razjezi na beraãa doktorja, da je ne vidi pri nobenembolniku veã, ne pri tistem, kateremu je umreti, ne pritistem, kateremu je Ïiveti. Kmalu pride tudi ponj in muzavije vrat zaporedoma enkrat, dvakrat, trikrat, da se ni

BESeDAKRANJSKA JEZA

388 

moglo poslati po gospoda in je poginil beraã doktorbrez spovedi in brez odveze.« —

Zgovorna bolnica poloÏi zopet glavo na popravljenozglavje, pogleda na uro in pravi: »BliÏa se poldne. âas jemisliti na kosilo. Kaj neki bi jaz jedla, da bi mi prav tek-nilo? Hentaj no, Micka, pojdi v klet, naberi mi repnecime za solato. Zabeli jo dobro z jesihom in oljem!«

Pastorka gre, bolnica pa se smehlja in govori samazase, ali glasno: »Imam prav. Treba je, da se pripravim.Dostikrat sem sli‰ala, da si izmi‰ljuje ãlovek, kaj bi jedel,kadar se mu pribliÏuje zadnja ura. Repna cima mi ni pri-‰la nikoli na misel. S to spakarijo se goste samo gospo-da in norci; da, da, treba bo iti.«

Pastorka naredi solato, Rekarica jo hlastno poje dozadnje bilke. Po kosilu zadremlje in spi sladko dve uri.Medtem so odjuÏinali tudi druÏinci in se pomenkujejo,sede za mizo, na tihem, da ji ne bi kratili blagodatnegaspanja. Ko se prebudi, jih gleda z motnimi oãmi in pra-vi: »To mi je v‰eã, da molãite in Ïalujete. Nekaj Ïalosti sespodobi. Bolje je, da se opravi pred smrtjo. Po smrtimlaãnost ne Ïali veã. Kakor sem Ïe rekla, se po mojismrti ne bo dolgo jokalo.«

MoÏ JoÏe se oglasi otoÏno: »Lenka, nikar nas ne soditako nemilo, saj ve‰, da si nam vsem ljuba in draga.« Re-karica se nasmeje suho, po mrtva‰ko: »Oh, JoÏe, ne hu-duj se name, ãe govorim resnico. Vidi‰, pravkar se mi je

BESeDAKRANJSKA JEZA

389 

sanjalo, da sem pri‰la na tvojo svatov‰ãino. Vzeli ste memedse, ali ti si gledal le mlado nevesto, ne pa mene. Tose mi je milo storilo, pa sem vstala in ‰la nazaj v svojoleseno kajÏico, zbito iz nekoliko dolgih in dveh kratkihde‰ãic. Bog ne daj, da bi mogla reãi, da si me kaj sovraÏil.Prisrãna ti hvala, da si toliko pretrpel z mano. Ali kar jeres, je res. Po Ïeni ni navada, da bi se moÏ dolgo kisal. Intako je prav. Hi‰a potrebuje gospodinjo, drugaãe v njejni reda. Za red se mora zmerom skrbeti in tedaj tudi zanovo gospodinjo, ãe umrje stara. Ali ne ve‰, kaj je napra-vil dobrovoljãek Semen? Îeni so drÏali sveão. Semenizvleãe voz in da napreãi. Sedeã na vozu, po‰lje hlapca,naj pogleda, kako je Ïeni. Hlapec sporoãi: ,Mati umira-jo. Kam ãem pognati konja?’ Semen pravi: ,Poãakajmalo, pojdi zopet gledat, kako je moji Ur‰i.’ Hlapec grein prinese novico, da je umrla. Semen pravi: ,Bog ji dajveãni mir in pokoj! Zdaj pa le poÏeni bajsa proti Jernej-cu, ki ima tako priljudno hãerko. Greva se Ïenit. RajnkaUr‰a mi je gospodinjila tako dobro, da sem se prepriãal,da brez Ïene pravi gospodar ne more prebiti brez ‰kodene dva meseca.’ In preden preteãeta dva meseca, Ïe pri-pelje na dom Jernejãevo priljudno hãerko. Ali si, ljubiJoÏe, kdaj sli‰al, da se strelja Ïalost? âe ‰e nisi, ti bompovedala. MoÏu je umrla Ïena, ki jo je neizreãeno ljubil.Brez nje ni mogel Ïiveti v svoji hi‰i ne ãetrt ure. Vzel jepu‰ko in se napotil v hosto. Podrl je tisti dan veã ko de-

BESeDAKRANJSKA JEZA

390 

set zajcev. Pride prijatelj in ga vpra‰a: ,Za boÏjo voljo,kaj pa dela‰ tukaj! Îena ti je na mrtva‰kem odru, ti pastrelja‰ zajce.’ MoÏ odgovori: ,Ne zajcev, ne. Za zajãjemeso ne maram, niti nisem lovec, da bi preganjal Ïiva-li iz veselja. Kadar ugledam kakega zajca, se domislimsvoje Ïalosti. Svojo neskonãno Ïalost ubijam, ne pa zaj-ce.’ Ta izgovor je bil gotovo aboten, vendar dokazujeresnico, da se Ïele moÏje po Ïenini smrti hitro znebitisvoje bridkosti. Morda ne vsi, ali veãina gotovo. Toda nemisli, da ti hoãem s tem zabavljati. Bog ne zadeni! Îeneniso niã bolj‰e. Marsikatera toÏi: ,Kaj bi poãela jaz revabrez moÏa?’ — Kaj neki? âe je prilika, bi se omoÏilavdrugiã in vtretjiã, da se potolaÏi ubogo srce. Ho, ho,Ïene so pravzaprav dedca ‰e bolj lakomne kakor moÏ-je babe. Spomnila sem se tiste novome‰ke gospe, kate-ri je moÏ zbolel, in je prisegla, ãe ji umrje, da pojde zanjim, preden mine ‰tiriindvajset ur. MoÏ umre. Gospapade ãez truplo in rjove, da je bilo groza. Îlahta in znan-ci prihite tolaÏit jo. Srdito jih podi od sebe in vpije veno-mer: ,Smrt, smrt, kaj ãaka‰, da me ne zdruÏi‰ z mojimljubãkom, z mojim srãkom’ — in bogve, koliko mu jedajala ‰e drugih takih pridevkov. Vrgla se je na tla in me-tala sem ter tja in se tolkla in si skubla lase, da je vsakrekel: ,Bog se usmili, ta Ïena je zblaznela, njej se ne dapomagati.’ Ponoãi se razidejo ljudje. Pri vdovi ostanesamo mlad sosed, vdovec. Dolgo molãi sosed, slednjiã

BESeDAKRANJSKA JEZA

391 

pravi: ,Gospa, va‰o boleãino razumem. Imate stokratprav, da objokujete rajnkega, saj sem objokaval tudi jazsvojo preljubo Ïenico, ko mi jo je Bog vzel. Ali prehudaÏalost je ãloveku prepovedana . . . ’ In zaãel jo je pogo-varjati in miriti, kolikor je premogel namazani jezik.Vdova ihti Ïe manj in manj, nazadnje utihne popolno-ma in srka Ïeljno medene besede svojega soseda. Îe seje mogla meniti z njim to in to in ne samo o smrti svo-jega moÏa. Zdaj jo prime prekanjeni vdovec za roko inpravi: ,Izgubila si dobrega varuha, da takega ‰e nikoli nividel na‰ pregre‰ni svet. Vem, da nisem vreden ga nado-mestiti. Ali gospa Julka, bodi prepriãana, da bom skrbelzate tudi jaz iz vse svoje moãi in du‰e, vsako uro in vsaktrenutek. Oh, bodi moja, zastavljam ti svoje po‰tenje, dase ne bode‰ kesala.’ In takih reãi ji je govoril ‰e veliko.Vdova ga poslu‰a od konca plaho, sãasoma vedno raj‰i,nazadnje se mu oklene okoli vratu in ga vpra‰a: ,Mojpreljubi Ïenin, povej, kdaj bo najina poroka?’ Reãe ji, dase mora poãakati, dokler ne zagrebo mrtvega. Vdova za-godrnja: ,Zakaj neki leÏe mrliãi tako dolgo na mrtva‰-kem odru?’ Îenin pravi: ,Gotovo zato, ker je vãasi ãlovekle na videz mrtev. Treba je tedaj truplo pustiti na zraku,ãe je kaj Ïivljenja v njem, da se predrami in da ne zakop-ljejo Ïivega.’ Vdova se strese, taka groza jo je prijela, koje pomislila, da ji utegne moÏ ‰e oÏiveti. Potem zbogomporoka in vesela svatba! Vdovcu veli: ,Kajne, da se po-

BESeDAKRANJSKA JEZA

392 

zna Ïivljenje po tem, da zaãne zopet dihati? Ne, to pa Ïene sme biti! MoÏa, ki je umrl, neãem veã nazaj.’ In ‰la jepo vosek in zapeãatila moÏu najprej usta in nosnice.Kmalu se domisli, da so votla tudi u‰esa, in pravi: ,Tegaravno ne vem, ãe se diha lahko tudi skozi u‰esa, ali ne-mogoãe se mi ne zdi, ker so odprta.’ In vzela je zopetvoska in je zakapala moÏu tudi u‰esa. Zdaj vidi‰, davem, kako kratko je tudi Ïensko Ïalovanje.«

Bolnica obmolkne in upira oãi v svojega moÏa in vMicko, ki sedi zraven njega. Kakor blisk ji ‰ine v glavoneka misel. DruÏini in pastorki reãe, da naj odidejo, kerbi rada govorila nekaj posebnega z JoÏetom. Ko sta bilasama in je sedel moÏ k njej, ga prime za roko in pravi:»Na‰alila sem se dosti, ãas je, da se menim tudi resno.Kakor ve‰, JoÏe, sem te imela rada, ker sem videla, da sidober in po‰ten. Ali to napako pa ima‰, da se ga vãasipreveã napije‰. Gorje ti, ãe dobi‰ po moji smrti Ïeno, kije sama pijanka ali kako drugaãe zapravljivka. Kmetijobosta kmalu razdejala in nazadnje bi se ti lahko ‰e pravhudo godilo. Popolnoma mirna ne bom umrla, doklerne poznam svoje naslednice. Ve‰ kaj, JoÏe? Poslu‰aj mojsvet. Obljubi mi, da bo‰ vzel mojo pastorko Micko.«

Krãmar osupne in jeclja: »I, za boÏjo voljo, nikar takone govori, saj si ti ‰e Ïiva in drugega ne prosim Boga,kakor da mi ohrani tebe ‰e veliko let.«

BESeDAKRANJSKA JEZA

393 

Rekarica odgovori resno: »Tvoja Ïelja se ne bo izpol-nila. Smrt je sicer v boÏjih rokah. Morda ‰e ne bomumrla ne danes ne jutri, ali ãez nekoliko tednov bo‰ navsak naãin vdovec, in drugega ti ne kaÏe, kakor da seoÏeni‰. Naj premi‰ljujem to reã, kakor hoãem, pametnose mi zdi samo eno: to, da vzame‰ Micko. Ti bom pove-dala, zakaj. Micka je hãi mojega prvega moÏa, v rodu sitedaj nista ãisto niã. ZadrÏka ni od te strani nobenega.Micka pa je tebi tuja samo po krvi, v vseh drugih reãehpa jo more‰ imenovati svojo kakor nobene druge Ïen-ske. Micka te je zmerom bogala, zmerom spo‰tovala,zmerom imela rada, ker si ravnal z njo kakor s svojimotrokom. âe postane tvoja Ïena, se ji ne bo treba ‰eleprivajati tebe in tvojih sitnosti. âe si izbere‰ kako drugo,ni gotovo, da ti bo hotela izkazovati tako pokor‰ãinokakor moja pastorka. Sedanje neveste se vedo stra‰nomuhasto, sosebno, ãe dobe vdovca. Hoãejo, da poslu‰aon njih, ne pa one njega. Vem, da bi mi mogel ugovar-jati, da je deklina zate premlada. Res, da ‰e nima dvaj-set let. Ali dvoje me tolaÏi. Micka ni lepa. Fantje se zanjoniã ne vleãejo. Ako jo vzame‰, ni strahu, da bi jo odvra-ãali od tebe kaki sku‰njavci. Ta je ena. Druga pa je ta, daMicka ni bila ‰e nikoli zaljubljena. Ve‰, tako pametnasem pa Ïe, ãe bi bila Ïe navezala srce na koga drugega,da je ne bi priporoãala tebi. Ali, JoÏe, tebi pa tudi najbo-lje kaÏe, da snubi‰ njo. Svoje premoÏenje sem resda

BESeDAKRANJSKA JEZA

394 

veãidel volila tebi, toda pomisli, da ima dobiti Micka izhi‰e po oãetu celih pet sto goldinarjev. Ako se omoÏidrugam, te bo jako trlo, dokler ne bo‰ spravil skupaj tevelike dote. Vem, da si lahko najde‰ drugo nevesto, aliverjemi mi, da grozno teÏko tako, ki bi ti prinesla pet stogoldinarjev. Tudi ti je dobro znano, kako spretno znaMicka delati in varovati denar. Vsi trdijo, da je ‰e dostibolj skopa kakor jaz.«

S takimi in ‰e z drugimi dokazi je Rekarica nagovar-jala moÏa, da ga skloni na svojo misel. Njene besede soga kmalu tako ganile in prepriãale, da ji poda roko inpravi: »·e enkrat ponavljam, da Ïelim samo tvojegazdravja. âe je pa Bog to drugaãe odloãil, pa bodi po tvojivolji. Îenil se ne bom pri nobeni drugi kakor pri Micki,to seve, ãe bo privolila.«

Vsa zadovoljna se nasmehlja Rekarica: »O, za to neskrbi, jaz sem ‰e zmerom Mickina zapovednica. Uboga-la me bo; pa zakaj neki ne? Saj bo prav tudi zanjo.« Bol-nica pokliãe pastorko, moÏ odide.

Micki reãe maãeha: »Preden se premislim, se moramtudi s tabo ‰e kaj malega pomeniti. Sploh, hvala bogu,sva Ïiveli prav lahko ena z drugo. Me babe smo Ïe take,da se moramo vãasi malo skavsati, ali to ni trajalo mednama nikoli dolgo. Ve‰, kdaj sem bila najbolj nejevoljnanate? Enkrat, ko sem ti rekla, da nalupi‰ krompirja zajuÏino. Ne vem, kaj si zagodrnjala, pa si ‰la in prinesla

BESeDAKRANJSKA JEZA

395 

samo tri ali ‰tiri krompirje. Jaz se zaãnem jeziti in vpiti:,To ni dosti za koko‰i, nikar za juÏino.’ ·la si proã in siprinesla krompirja celo ko‰aro in si dejala: ,No, zdaj pamenda ne bo premalo.’ In tako si mi ‰e veãkrat kaj po-nagajala. Ali vse sem ti rada odpustila, ker si mi streglatako po kr‰ãansko lepo v moji bolezni. Trudila si se za-me veliko, veliko veã, kakor je bila tvoja dolÏnost. Zatosem se te pa tudi spomnila, ko smo delali oporoko. Tuima‰ precej, na, moja zadnja dva tolarja! Zapisala sem tisto goldinarjev v denarjih in vso svojo obleko in drugereãi, ki jih imam v skrinji, razen nekaj malega, kar semnamenila dati ‰e pred smrtjo drugim.«

Rekarica jo zdaj zaãne opominjati in ji temeljito raz-laga vse vzroke, da bi se omoÏila po njeni smrti z JoÏe-tom. Od konca se deklica tako ustra‰i, da se zaãne povsem Ïivotu tresti in na ves glas jokati. Izvedena maãe-ha jo ume sãasoma utolaÏiti, »Do zdaj je bilo zate pravlahko; Ïivela si brez skrbi, ker sem te vodila jaz. Odslejnima‰ na vsem svetu nobenega pomoãnika, nobenegaprijatelja kakor mojega dobrega JoÏeta. Njega pozna‰,kak‰en je; ve‰, kako te ljubi, da te nikoli ni Ïalil, ‰e zmer-jal nikoli ne. I‰ãi ga z luãjo, kolikor hoãe‰, takega ne naj-de‰. V krãmi je bilo dovolj prilike, da si izvedela, kaki tiãiso fantje, vsi sami pijanci, zapravljivci, preklinjalci, vla-ãugarji, babjaki. Tudi moj JoÏe se ga rad navleãe. Kadarbo pijan, ne delaj tega, kar si videla mene. Kriãala sem

BESeDAKRANJSKA JEZA

396 

nanj in vlivala s tem olje v ogenj. Pijanega spravi lepospat; kadar se iztrezni, mu pa le povej, kar mu gre, pabo‰ videla, kako ga bo sram. JoÏe je sicer prav krotkadu‰a, trezen se ne brani nikoli pametne besede. âe ti gabo grajala kaka prijateljica, da je starec, ne sme‰ poslu-‰ati te ãenãe. Moj JoÏe nima veã ko dvain‰tirideset let.To ‰e ni nobena starost. Kadar se v nedeljo umije inobrije in ãedno napravi, je ‰e zmerom tak junak, da gaje veselje pogledati. V vsej vasi se noben fant ne moremeriti z njim in zraven pa je utrjen in moãan, da pode-re vse te mlade ‰vrkavce kakor snope. Kar se tiãe let inlepote, se tedaj ni bati; kmalu bo‰ zapazila, kako ti gadruga dekleta zavidajo.«

Ne vem, kaj je vse ‰e pripovedovala maãeha pastor-ki. Gotovo je, da jo je kmalu popolnoma omeãila. Reka-rica sklene roke in se zahvali Bogu, da ji je izpolnil tudito zadnjo Ïeljo. »Zdaj,« pravi, »naj pa le pride smrt, ka-dar hoãe. Na tem svetu nimam nobenega opravka veã.«

DruÏina pride zopet v hi‰o. Bolnica se ‰e nekoliko po-menkuje z njo, ali s teÏavo: dolgo govorjenje ji je oslabi-lo glas in jo utrudilo. Dolgo molãati pa ne more. Pastor-ko prosi, da naj ji gre po prijateljico Rezo, katere danes‰e ni videla. Od otro‰kih let jo je poznala in ljubila pri-srãno, kakor nobene druge vrstnice. Delila je z njo vsa-ko veselje, razodela ji vsako skrivnost. Reza priteãe pre-cej in vpra‰a bolno, kako je. Rekarica pravi: »Za vse dru-

BESeDAKRANJSKA JEZA

397 

go bolje ko vãeraj, samo ãenãala sem preveã. Zaãelo mije zmanjkovati sape. Nekaj sem ti pripravila, da ne bo‰ostala ãisto brez spomina name. Tu ima‰ mojo nedelj-sko volnato kiklo; skoraj nova je ‰e, nekaj bo Ïe zalegla.Na tudi tele u‰esnice, iz pravega zlata so, kupili so mi jihoãe v Trstu. âe ozdravim, mi bo‰ dala pa oboje nazaj —ali ni strahu, ne bo treba. Zdaj te pa nekaj prosim. Vem,da se ‰e spominja‰, kako sva v mladosti vsako nedeljopopoldne sedeli pred podom in peli o veselem ‰krjanã-ku, o ãrnem kosu, o javorovi senci in rumenem soncu in‰e veliko drugih takih. Mladost je paã sreãen ãas, ‰koda,da je tako naglo minila. To najino petje mi je pri‰lo namisel, neizreãeno me mika, da bi sli‰ala zopet enkrat tenedolÏne pesmice in tvoj mili glas. Kajne, da mi bo‰ pri-vo‰ãila rada to veselje?«

Rezi je sicer grozno teÏko pri srcu, da bi se najraj‰ijokala, vendar se premaguje, da ne uÏali bolne prijate-ljice. Gledajoãa ji v upadlo lice ne bi mogla peti, zato seobrne proti oknu in zaãne prepevati zaÏelene pesmicebolj tiho, ali s tankim, prelepim glasom. Smehljaje se joposlu‰a bolnica, vãasi pomiguje z ustnicami, kakor bi jihotela pomagati. Med petjem se stori noã. Ko se prine-se sveãa, opazi Reza, da Rekarica ne giblje in ne diha, daje umrla.

âez pol leta vzame vdovec JoÏe Micko za Ïeno in Ïiviz njo Ïe dve leti prav zadovoljno in sreãno. Sosedje pri-

BESeDAKRANJSKA JEZA

398 

povedujejo ãudo, da se po svatbi ni upijanil nikoli veã.Veselje do krãme mu je pre‰lo, vsi pravijo, da jo bo pu-stil. Njegov okrogli, lepo rejeni trebu‰ãek dokazuje, datrezno Ïivljenje res veã koristi kakor ‰kodi.

BESeDAKRANJSKA JEZA

399 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-269-6