JEZIKOVNE RAVNINE –GLASOSLOVJE (FONETIKA)

Glásniki (fonemi) slovenskega knjižnega jezika

• “Glasoslovje je jezikoslovni nauk o izrazni slušni podobi jezika.” (Toporišič 2000: 41). Fonem je najmanjša glasovna pomenskorazločevalna enota (pas – pes). Pisna znamenja za glasove so črke (slovenščina ima 29 fonemov in 25 črk).

GLASNIKI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

samoglasniki soglasniki

(8) (21)

Manuela Markoja Šubara 2

1. SAMOGLASNIKIVaja: Koliko zlogov imajo spodnje besede?

• nadaljevanka

• orodje

• srna

• oboa

• v

• rja

• z/sManuela Markoja Šubara 3

Besede glede na število naglasov

breznaglasnice/naslonke: besede brez naglasa: in, pa;

pred, nad; sem, si; jo, nam …

Manuela Markoja Šubara 4

Tip naglaševanja

• jakostno naglaševanje

(naglašene samoglasnike

izgovorimo močneje kot

nenaglašene)

• tonemsko naglaševanje

(naglašeni samoglasnik je izgovorjen tonsko nižje ali

višje od sosednjih samoglasnikov): nekateri osrednji

govori (dolenjski, gorenjski)

Manuela Markoja Šubara 5

Manuela Markoja Šubara 6

Naglasna znamenja

• OSTRIVEC zaznamuje mesto naglasa in dolžino: máti, móka

• KRATIVEC zaznamuje mesto naglasa in kračino: pogrèb, pès

• STREŠICA zaznamuje mesto naglasa in dolžino, stoji lahko samo nad črkama e in o, kadar zaznamujeta široki e oz. široki o: mêtla, ôče

Manuela Markoja Šubara 7

Vaja – naglaševanje, Janez Menart: Croquis

Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv –

življenja otipljiva prispodoba.

V kozarčku konjak; nizko izpod roba;

in lužica tam, kjer se je polil.

Prst čopič je in lužica paleta;

lenobno rišem: hišica, drevo,

nad hišo sonce, klopica pred njo

in roža, ki ob roži se razcveta.

Manuela Markoja Šubara 8

Vaja – naglaševanje, Janez Menart: Croquis

In še stezica, ki drži od hiše

in lepa žena, ki med rože leže …

A v tem natakar vljudno predme seže,

pobere vse in mizico pobriše.

In gledam ga, kako svoj pladenj nosi,

kako opleta sem in tja s prtičem

in skoraj žalostno za njim zakličem:

"Gospod natakar, še en konjak, prosim!"

Manuela Markoja Šubara 9

1. SOGLASNIKI

• zvočniki

• nezvočniki

– zveneči

– nezveneči

Manuela Markoja Šubara 10

Premena po zvenečnostiZveneči nezvočnik, ki stoji na koncu besede ali pred

nezvenečim nezvočnikom, se zamenja s svojim

nezvenečim parom (ded, dedka [det, detka])

nezveneči nezvočnik pred zvenečim pa s svojim

zvenečim parom (svatba [svadba]).

Manuela Markoja Šubara 11

LITERATURA

• J. Toporišič: Slovenska slovnica (4. izdaja): Maribor: Založba Obzorja, 2000.

• M. Bešter [et al.]: Na pragu besedila 1: Ljubljana: Rokus Klett, 2000.

Manuela Markoja Šubara 12