jože verbiČ

1

Jože VERBIČ

IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU

Lombergarjevi dnevi, Hoče, 5. december 2012

2

Toplogredni plini

1 t CO2 = 1 t ekv. CO2

1 t CH4 = 21 t ekv. CO2

1 t N2O = 310 t ekv. CO2

1 t SF6 = 23 900 t ekv. CO2

1 t HFC = 1300 t ekv. CO2*

1 t PFC = 6500 - 9200 t ekv. CO2

* Odvisno od spojine, ta faktor uporabljamo v Sloveniji

3

Struktura izpustov TGP po plinih v Sloveniji, 2009

N2O6%

SF6, HFC, PFC1%

CO283%

CH410%

VIR: ARSO

4

Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)

Industrijski procesi

4%

Energija96%

Industrija in gradbeništvo

12%

Oskrba z energijo

40%

Drugo14%

Promet34%

Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije

VIR: ARSO

5

Viri izpustov CO2 v Sloveniji (2009)


4%

Energija96%

Industrija in gradbeništvo

12%

Oskrba z energijo

40%

Drugo14%

Promet34%

Razdelitev skupnih emisij Razdelitev emisij zaradi rabe energije

Zajema tudi rabo energije v kmetijstvu – 1,3 % od emisij zaradi

rabe energije

VIR: ARSO

Industrija in

gradbeništvo

12 %

6

Viri izpustov CH4 v Sloveniji (2009)

VIR: ARSO

Energija19%

Drugo0%Odpadki

26%

Kmetijstvo55%

Večji del v premogovništvu, nekaj zemeljski

plin

Večji del (2/3) v deponije odpadkov, nekaj pri ravnanju z odplakami (1/3)

7

Viri izpustov N2O v Sloveniji (2009)

VIR: ARSO

Drugo3%

Energija15%

Odpadki5%

Kmetijstvo77%


0%

Nekaj manj kot ½ promet

(katalizatorji!)

8

Struktura emisij TGP v Sloveniji v letu 2009 (ARSO 2011)

Energetika32%Industrijski

procesi5%

Goriva v industriji

10%

Goriva v gosp. in komerc. rabi

11%

Kmetijstvo10%

Odpadki3%

Drugo2% Promet

27%

9

Toplogredni plini - Kjotski protokol

Obveznosti Slovenije - od izhodiščnega obdobja 1985-1987* do obdobja 2008-2012 smo dolžni zmanjšati izpuste za 8 %.

Sektorski cilji niso določeni.

* Za večino držav je izhodiščno leto 1990

10

60

70

80

90

100

110

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

2008

2010

2012

Ind

eks

(198

6=10

0)

SlovenijaKjotski cilj za obdobje 2008-2012EU-15EU-27

Gibanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za Slovenijo, EU-27 in EU-15

SLOVENIJA 1986-2010 - 11,5 %

Vir: ARSO, EEA, KIS

11

Zmanjšanje izpustov TGP v Sloveniji po sektorjih (ARSO, 2011)

-4000 -2000 0 2000 4000

Promet

Energetika

Industrijskiprocesi

Goriva vindustriji

Goriva v gosp.in komerc. rabi

Kmetijstvo

Odpadki

Drugo

Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (000 t ekv. CO2)

-100 -50 0 50 100 150 200

Promet

Energetika

Industrijskiprocesi

Goriva vindustriji

Goriva v gosp.in komerc. rabi

Kmetijstvo

Odpadki

Drugo

Sprememba izpustov TGP 1986-2009 (%)

Vsi sektorji skupaj: - 3,9 %, če upoštevamo ponore: – 12,5 %

12

STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010

Vir: KIS, ARSO

N2O - paša2,69%

N2O - biološka vezava dušika

0,77%

N2O - obdelovanje histosolov

1,37%

N2O - posredne emisije zaradi izpiranja N v

vode12,32%

N2O - posredne emisije zaradi uhajanja N v

zrak2,60%

N2O - gnojenje z blati čistilnih

naprav0,00%

N2O - razkrajanje žetvenih ostankov

1,32%

N2O - gnojenje z mineralnimi

gnojili7,67%

N2O - gnojenje z živinskimi

gnojili8,26%

N2O - skladiščenje

živinskih gnojil7,13%

Metan -fermentacija v

prebavilih33,94%

Metan - skladiščenje

živinskih gnojil21,92%

1.963.000 t ekvivalentov ogljikovega dioksida

13

STRUKTURA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V KMETIJSTVU V LETU 2010

Vir: KIS

Prispevek govedoreje k skupnim izpustom toplogrednih plinov iz

kmetijstva v 2010:

65,6 %

14

Dogajanja v vampu

10 do 100 milijard bakterij na ml soka

100.000 do 1.000.000 protozoj na ml soka

Metan 2 – 12 % bruto energije krme

Mikrobna prebava beljakovin, celičnih sten, škroba, sladkorjev, …

15

Predlagani ukrepi in učinki – prireja mleka

Povečanje mlečnosti z namenom zmanjšanja potreb po energiji za vzdrževanje (selekcija, kakovostna krma, optimalni obroki)

Optimiranje obrokov glede vsebnosti beljakovin z namenom zmanjšanja izločanja N

Podaljšanje življenjske dobe krav molznic z namenom zmanjšanja potreb po plemenskih telicah in zmanjšanja izpustov med zrejo telic

Izboljšanje reprodukcijskih parametrov z namenom povečanja mlečnosti na krmni dan

Povečanje deleža živali na paši, proizvodnja bioplina

16

PORAZDELITEV ZAUŽITE ENERGIJE NA ENERGIJO ZA PRIREJO MLEKA IN ENERGIJO ZA VZDRŽEVANJE

Energija za prirejo

46%

Energija za vzdrževanje

54%

Energija za prirejo

72%

Energija za vzdrževanje

28%

Molznica: 10 kg mleka na dan

Molznica: 30 kg mleka na dan

17

IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PRIREJI MLEKA V ODVISNOSTI OD INTENZIVNOSTI REJE*

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

1,80

3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000

Mlečnost (kg v standardni laktaciji)

Izp

ust

i TG

P (

ekv.

CO

2/k

g m

leka

)

*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, izpusti pri vzreji telic niso vključeni

18







19

Vpliv dolgoživosti krav na izpuste toplogrednih plinov pri prireji mleka (za molznice s 6000 kg mleka v

standardni laktaciji)

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

1 2 3 4 5 6 7 8

Število laktacij v življenski dobi

Izp

ust

i TG

P (

ekv.

CO

2/k

g m

leka

) Didušikov oksid

Metan

*Vključno s posrednimi izpusti in izpusti pri gnojenju, vključeni izpusti pri vzreji telic

20







21

Izpusti toplogrednih plinov v odvisnosti od načina reje

Ocene veljajo za molznice s 6000 kg mleka v standardni laktaciji

0,000,100,200,300,400,500,600,700,800,901,00

Gnojevka Hlevskignoj

Gnojevka+ paša

Hlevskignoj +paša

Bioplin Bioplin +paša

Izp

ust

i TG

P (

ekv.

CO

2/k

g m

leka

)

Didušikov oksid

Metan

- 8 % - 3 % - 33 %

22

Izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili

PAŠA- zaradi zmanjšanja zračnosti tal povzročajo neustrezni načini paše povečanje izpustov didušikovega oksida

23

Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju

Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo masoZmanjšanje zakola teletKlavne prvesnice ?Krave dojilje ?

24

Izpusti toplogrednih plinov pri govejih pitancih v odvisnosti od intenzivnosti reje

0

2

4

6

8

10

12

14

0,70 0,80 0,90 1,00 1,10 1,20 1,30

Povprečen dnevni prirast (kg/dan)

Izp

ust

i TG

P

(ekv

. CO

2/k

g k

lavn

ega

tru

pa)

Didušikov oksid

Metan

Prirasti:2006 842 g2007 860 g2008 845 g2009 827 g2010 831 g

25

Možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri pitanju

Izboljšanje prirastov Pitanje na večjo masoZmanjšanje zakola teletKlavne prvesnice ?Krave dojilje ?

26

Program razvoja podeželja 2007-2013

Ekološko kmetovanje – travinje (EKO) 26.515 ha (89 % od zemljišč v ekološkem

kmetovanju) 5.799.000 € (83,8 % od denarja,

namenjenega ekološkemu kmetovanju, 14,9 % od denarja namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom)

Sonaravna reja domačih živali (REJ) 70.536 ha 5.807.000 € (14,9 % od denarja

namenjenega kmetijsko okoljskim ukrepom)

Vir: ARSKTRP, podatki za subvencijsko leto 2011

27

Izpusti pri prireji mleka – učinek ukrepov PRP

Izpusti(kg ekv. CO2 na kg mleka)

EKO REJ PRPostali

Metan 0,847 0,801 0,753

Didušikov oksid 0,362 0,309 031,6

Skupaj 1,209 1,110 1,070

+ 13,0 %

+ 3,8 %

28

Izpusti pri prireji mesa – Učinek ukrepov PRP

Izpusti(kg ekv. CO2 na kg mesa)

EKO REJ PRPostali

Metan 8,01 7,70 7,62

Didušikov oksid 2,73 2,44 2,39

Skupaj 10,73 10,14 10,01

+ 7,2 %

+ 1,3 %

29

Slovenija – izpusti toplogrednih plinov pri prireji mleka in mesa

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Izp

us

ti p

ri p

rire

ji m

lek

a

0

2

4

6

8

10

12

Izpu

sti p

ri prire

ji me

sa

Mleko kg ekv. CO2/kg mleka

Meso kg ekv. CO2/kg kl. trupa

30

KRAVA DOJILJA?3545 kg ekvivalenta CO2 na leto

Če teleta obremenimo z izpusti krave dojilje, se izpusti na kg govedine povečajo od približno 10 na 11 kg ekvivalenta CO2

31

Izpusti didušikovega oksida

Ukrepi za zmanjšanje izpustov didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili presegajo okvir živinoreje – potrebujemo celovite rešitve

32

Didušikov oksid (N2O)

Amonijak

Mineralna gnojila

Beljakovine v krmi

Nitrit

Nitrat

Nitrit

N2O

N2

ATMOSFERA

N2O

N v živinskih gnojilih

33

Osnovni vzroki za onesnaževanje okolja z dušikovimi snovmi

malomarno ravnanje z živinskimi in mineralnimi gnojili

preveč dušika v kroženju na kmetiji

ZNAČILNO ZA ŽIVINOREJO

34

Integrirano kmetijstvo

Kombinirana rastlinska pridelava in živinoreja, ki omogoča učinkovito kroženje dušika na

kmetiji.

Manjše potrebe po dušiku iz rudninskih gnojil in s tem manjši

izpusti N2O.

35

ŽIVINA

Mineralna Gnojila

Žita, stročnice,

sadje, zelenjava

itd.

ŽIVIN

OREJA

KRMNE RASTLINE

RASTLINSKA PRIDELAVA

ŽIVINSKA GNOJILA

HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA

N

N

NN

SPECIALIZACIJA

Fosilna

goriva

CO2

N2

36

ŽIVINA

Mineralna Gnojila

Žita, stročnice,

sadje, zelenjava

itd.

ŽIVIN

OREJA

KRMNE RASTLINE

RASTLINSKA PRIDELAVA

ŽIVINSKA GNOJILA

N

NN

DIVERZIFIKACIJA

HRANA, BIOGORIVA, VLAKNA

37

Trendi v Sloveniji

LETO 2000 2010

Število kmetijskih gospodarstev brez živine

9.015 15.998

Število kmetijskih gospodarstev z živino

77.452 58.648

Spodbujanje prometa z živinskimi gnojili?

Vir: SURS

38

IZKORISTEK DUŠIKA

• Pridelovanje žit 30-60 %• Piščančje meso 40 %• Jajca 35 %• Svinjina 30 %• Mleko 25 %• Govedina 15 %• Prebivalstvo ?

39

Nekatere ocene za Slovenijo (2010)

Količina N (t)

Količina na ha kmet.

zemljišč (kg/ha)

N v živinskih gnojilih (korigirano na izgube z amoniakom)

31.522 65

N v mineralnih gnojilih 27.486 57

Biološka vezava N 2.484 5

Izgube N z amonijakom 13.735 28

Izgube N z didušikovim oksidom

1.779 4

N v odplakah prebivalstva 11.111 23

40

SKLEP - Predlog usmeritev

Izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali ob upoštevanju naravnih danosti Ključni poudarek – izboljšanje kakovosti krme s

travinja in obrokov za prežvekovalce

Izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika

41

Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo

ohranitev ali povečanje zalog ogljika v tleh


Spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih

virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane

Po ocenah za 2011 izkoriščamo za proizvodnjo bioplina le 0,2 % gnoja goved, 13,8 % gnoja prašičev in 5,8 % gnoja perutnine.

42

Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano


43

POZIV – Zmanjšajmo izpuste toplogrednih plinov!

Zakaj?podnebne spremembe bodo najbolj prizadele

kmetijstvo s toplogrednimi plini izgubljamo energijo in

dušik

Kaj nas lahko prepriča?

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11

Cen

a N

iz m

iner

aln

ih g

no

jil (

€/kg

)

jože verbiČ

Documents