Spo{tovani stanovski kolegi!44. Skok ~ez ko`o je za nami, pri ~emer praznujemo `e 92 let od prvega skoka. Skok ~ez ko`o, ki ga praznujemo vsako drugo leto, je vednoznova prilo`nost, da se ozremo nazaj in ocenimo preteklo obdobje. Kljub krizi smo na OMM trdni in odlo~eni napredovati v strokovnem,znanstveno-raziskovalnem in pedago{kem smislu in si izboriti mo~nej{i polo`aj tako v kompetencah za znanstveno raziskovalno delo,postavitvi novih laboratorijev, pridobivanju projektov, kot tudi v nesebi~nem prenosu lastnega raziskovalnega znanja na novi mladi rodin`enirjev metalurgije in materialov. Ponosni smo, da lahko kakovostno predavamo iz lastnega raziskovalnega in projektnega dela, karpredstavlja najvi{ji nivo univerzitetnega izobra`evanja.Proces uvajanja novih bolonjskih programov je bil v zadnjih letih uspe{no zaklju~en, vendar posamezne manj{e spremembe {e potekajo.To je dobro, saj je program aktiven. Na prvostopenjskih programih In`enirstvo materialov – univerzitetni {tudijski program in Metalur{ketehnologije – visoko{olski strokovni {tudijski program smo iz{olali `e tri generacije diplomantov. Vpis na oba programa je zadnji dve letiizjemno dober. [olsko leto 2014/15 smo pri~eli s prvim in drugim letnikom magistrskega {tudijskegaprograma Metalurgija in materiali. To je v skladu z velikimi zaposlitvenimi mo`nostmi na{ih diplomantov,magistrantov ter doktorantov tako doma na Slovenskem, kot tudi {ir{e v Evropi. Prenos znanja potekatako na znanstveno-raziskovalnem kot tudi na pedago{kem podro~ju. Zanimanje za znanje metalurgije inmaterialov se vidi tudi skozi uspe{no izpeljavo izrednih {tudijskih programov, ki so bili v zadnjih letihizvedeni v Slovenski Bistrici, na Jesenicah in Ravnah. Zaposleni na Oddelku za materiale in metalurgijose uspe{no vklju~ujemo v sodelovanje na znanstevno-raziskovalnem podro~ju tudi z nam sorodnimiin{titucijami po Evropi in svetu. [e posebej velja izpostaviti sodelovanje z In{titutom za kovinske mate-riale in tehnologije, s katerim smo tudi s pomo~jo industrijskih partnerjev uspe{no o`ivili metalur{kopobudo v okviru Strate{kega sveta za metalurgijo.Naj zaklju~im z vizijo in poslanstvom Oddelka za materiale in metalurgijo, ki je v neprestanem negovanjuin razvijanju stroke s kakovostnim {tudijskim procesom, bogatem znanstveno raziskovalnem delu, ki jeplod aplikativnih in temeljnih projektov v povezavi s partnerji v industriji in znanstveno-raziskovalni sferidoma in v tujini.

Sre~no!Predstojnik Oddelka za materiale in metalurgijo, NTF, UL

prof. dr. Primo` Mrvar

ALUMNI OMMJUNIJ 2015 / [TEVILKA 2

Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani

Novice iz industrijestran:

5

Vsebina:

02 Zgodovina03 Dogodki05 Novice iz industrije10 Napovednik

»Panta Rhei« stran:3 44. Skok ~ez ko`ostran:

4

Impol: 190 let do odli~nosti stran:5 Livar d.d.: Orodjarnav Ivan~ni goricistran:

7

Skok ~ez ko`o je star rudar-ski obi~aj, ki izvira iz sred-njega veka in pomenislovesen sprejem novincev vmontanisti~no delovno skup-nost. Znan je bil v de`elahAvstro-Ogrskega cesarstva.Po podatkih F. Kirnbauerja[1] izhaja ta navada iz 16. sto-letja, ko bi naj v slova{kihrudnikih Banske [tiavnice(Schemnitz, Semec Banya)tako sprejemali novince vceh rudarjev. V srednjemveku so mad`arski kralji vBansko [tiavnico pripeljaliznamenite sa{ke rudarje, soki so rudarili po vsej Evropi,

tudi na Balkanu (rudnik Sasev Makedoniji), ki so poznaliobi~aj skoka ~ez ko`o [2].Prvotno naj bi novinci poka-zali svojo zrelost za izbranirudarski poklic s tem, da somorali presko~iti rudni{ki ja-{ek. Ko pa so postali ja{kive~ji, so namesto preko ja-{ka skakali preko ko`e, ki jebila tedaj delovni pripomo-~ek pri spu{~anju v jamo inpri delu v njej, kasneje pa~astni znak in simbol rudar-skega poklica. Rudarska {olaiz Banske [tiavnice je bilaleta 1770 povzdignjena v ru-darsko akademijo (Bergaka-

demie), katere {tudenti soprivzeli obi~aj skoka ~ez ko-`o. Po odhodu nem{ki {tu-dentov po revolucionarnemletu 1849 iz Slova{ke v Leo-ben, je ta stara navadapre{la na tedanjo Bergaka-demie Leoben, od tam pa tudina na{o {olo. A. Homanporo~a v Bro{uri XVII. Skoka~ez ko`o [3], da je bil podo-ben obi~aj v rabi tudi v Idriji,kjer bila {e leta 1829 pred-pisana za novince rudarskaprisega.Prvi Skok ~ez ko`o v Ljubljanije bil v dvorani Sokolskegadru{tva Tabor leta 1924.Nato je bilo v tej dvorani na-slednjih deset skokov, zadnji,to je 11. Skok ~ez ko`o pred 2.svetovno vojno pa je bill. 1939. Zaradi 2. svetovnevojne so bili Skoki najprejprekinjeni, po vojni pa uki-njeni, ~e{ da so »bur{evski«obi~aj. Po razjasnitvi in dovo-ljenju »politike« pa je bil prvipovojni Skok organiziran{ele leta 1951 in to v dvoraniUnion v Ljubljani, kjer bo po-tekal tudi leto{nji, tokrat `e45. Skok ~ez ko`o.Lokacija Skokov ~ez ko`o seje ve~krat menjala, tako sopotekali skoki tudi na Gospo-darskem razstavi{~u, v ho-telu Slon ter v zadnjih letih vhotelu Mons.Obi~aj slovesnega sprejemanovincev v rudarski poklic sene prakticira le na na{i {oli,znan je tudi na lokacijahnekaterih rudnikov. Tako vRudniku lignita Velenje vsa-ko leto julija sprejemajo no-vince v rudarski poklic napodoben na~in kot pri nas.Posebna oblika skoka je^astni skok. Ta je predviden

za pomembne goste na sko-ku, tako so bili ~astni skaka~inekateri rektorji ljubljanskein nekaterih visoko{olskihustanov iz domovine iz tujine,ki so zaslu`ni za sodelovanjez na{o {olo. ^astni skaka~ima ~astnega botra, ko`o padr`ita ~astna prezidija.Ob skoku ~ez ko`o {tudentjemontanistike izdajajo tudiustrezno bro{uro. Prva takabro{ura je iz{la ob XIV. Sko-ku ~ez ko`o l. 1955. Prispevkiv bro{uri obravnavajo aktu-alnosti tako iz posameznihmontanisti~nih oddelkov Na-ravoslovno tehni~ne fakul-tete, koristne informacije izdejavnosti {ole in In{tituta zamateriale in tehnologije(IMT) ter podjetij na{e stro-ke, vedno pa tudi spiske dok-torjev, magistrov terdiplomirancev vseh stopenjoddelkov za rudarstvo ingeotehnologijo, za metalur-gijo in materiale ter zageologijo Naravoslovne teh-ni~ne fakultete Univerze vLjubljani: od prvih diplom leta1923 do danes. Vsakokratnabro{ura predstavi tudi orga-nizatorje skoka – Skokovodbor in skaka~e.Ob{iren zapis o poreklu,tradiciji in zgodovini skokov~ez ko`o je objavil A. [ubelj[2].[l]. Kirnbauer F.: Bro{ura XVI.Skoka ~ez ko`o, Ljubljana,1959, 11-12.[2]. [ubelj A.: Bro{uraXXXVI. Skoka ~ez ko`o,Ljubljana, 1999, 17 – 37.[3]. Homan A.: Bro{ura XVII.Skoka ~ez ko`o, Ljubljana,1961, 5 – 9.

Andrej Rosina

02

Zgodovina Skoka ~ez ko`o

»Skok ~ez ko`o je star rudarski obi~aj,ki izvira iz srednjega veka«

Zgodovina

^astni skok ~astnega senatorja Univerze v Ljubljani prof. dr. ing. KlausaKocha iz TU Clausthal (ZRN) na XXXIII. Skoku ~ez ko`o l. 1993

2. ob~ni zbordru{tva alumnovOMM

V sredo, 3. decembra 2014 je vLjubljani, na mati~ni fakultetipotekal 2. ob~ni zbor dru{tvaalumnov OMM NTF Univerze vLjubljani.Vabljeni gost sre~anja je bil dr.Peter Kralji~, ki je pripravil preda-vanje z naslovom "Globalizacija,konkuren~nost in perspektivemetalurgije".Rde~a nit njegovega predavanjaso bile analize stanja – globalnerazmere, izpostavil je npr. Kitaj-sko, ZDA, Rusijo, Singapur, sta-nje na podro~ju metalurgije,umestil je Slovenijo na zemljevidglobalnega trga in rangiral njenpolo`aj, predvsem znotraj okviradr`av EU28.

Zelo zanimiva je bila analizadr`av Francije in Nem~ije in njunaprimerjava. Posebno noto pred-stavitvi aktualnih dru`benih ingospodarskih razmer, kjer se jepredavatelj dotaknil tudi vpra-{anja brezposelnosti je dalo tudinjegovo odli~no poznavanjeobeh dr`av in celo {tevilne oseb-ne izku{nje.Nove prilo`nosti za Slovenijo jeseveda mo~ najti v ve~ji ino-vativnosti. Prav tako so smerniceza naslednje obdobje do leta 2020pametna rast, vklju~ujo~a rast intrajnostna rast vseh dru`benihdele`nikov.Posebej pomenljivi so za vse naslahko podatki ekonomskih kazal-nikov, ki ka`ejo, da je Slovenija vobdobju svoje samostojnosti iz-gubila del svojih konkuren~nihprednosti. Za nas je zelo po-membno zavedanje o konku-ren~nosti, tudi o konkuren~nostidelovnih mest, o vlogi multina-cionalk...

Dr. Kralji~, ki je predavanje za~el zzanimivim izhodi{~em »Pantarhei« – vse te~e, vse se stalnospreminja – ga je nato zaklju~il zodprto razpravo na temo vizije zaSlovenijo.

Po njegovem mnenju podro~jematerialov in tehnologij vsekakorpredstavlja aktualno tr`no ni{o zaSlovenijo. Poleg izjemno hitrega(eksponencialnega) razvoja teh-nologij ne smemo pozabiti tudina vse`ivljenjsko u~enje, novevrednote ter pri~akovanja mlaj{ihgeneracij in, nenazadnje, na de-mografske kazalnike – ne`elenostaranje prebivalstva Evropskeunije.

Ta dejstva in sklepna misel, ki joje podal priznani predavatelj, da"mora Slovenija radikalno izbolj-{ati svojo konkuren~nost in izko-ristiti vse dane mo`nosti, tudi vmetalurgiji" so vsekakor izziv.

Darja Steiner Petrovi~

03

Dogodki na oddelku za materiale in tehnologijo

»Globalizacija, konkuren~nost inperspektive metalurgije«

44. Skok ~ez ko`o

Leto{nji, `e 44. Skok ~ez ko`o je potekal v soboto, 11. aprila 2015.44. Skok ~ez ko`o je bil sestavljen iz dveh delov. Malega skoka, ki je bil namenjen vsem, ki {e niso sko~ili vmontanisti~ni stan in Velikega skoka, na katerem so skakali {tudentje, ki so aktivno pomagali pri organizacijiprireditve.Mali skok se je pri~el dopoldne v predavalnici P-5 na Naravoslovnotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Poprotokolarnem delu je Brucmajor poklical 20 skaka~ev, ki so pristopili v stan. Ob 17.00 so se skaka~i Velikega skokapodali na tradicionalno povorko po centru Ljubljane. Pot jih je vodila od fakultete do parlamenta, nato so krenili protistavbi Univerze in pot nadaljevali po starem mestnem jedru. Ob 18.30 je povorka prispela v GH Union. Zve~er je v

veliki dvorani Grand Hotela Union potekal Velikiskok ~ez ko`o. Sve~anega dogodka se je udele`ilookrog 260 udele`encev, ~ez ko`o pa je sko~ilo 12{tudentov, ki so aktivno pomagali pri organizacijisamega skoka.

Alen [apek

04

Dogodki na oddelku za materiale in tehnologijo

»Globalizacija, konkuren~nostin perspektive metalurgije«

Skupina Impol izSlovenske Bistrice vleto{njem letupraznuje 190-letnicoobstoja

Sprehod skozi zgodovino

Od bakra do aluminija: Zgodovina Impolasega v leto 1825, ko je bila ob potokuBistrica ustanovljena industrija bakrenihizdelkov, ki je postopoma {irila svojoponudbo izdelkov iz bakra, medenine inbrona. Po drugi svetovni vojni se je ta-kratno vodstvo zaradi rasti porabealuminija in ocene o perspektivnosti odlo-~ilo za postopno preusmeritev v aluminij.

K preusmeritvi je pripomogla tudi zgra-ditev tovarne aluminija v Kidri~evem.[iritev programa: Od {estdesetih do de-vetdesetih let 20. stoletja je podjetje inve-stiralo v {iritev proizvodnih linij, s ~emerje pove~evalo raznovrstnost izdelkov,dvigovalo kakovost izdelkov in krepilosvoj polo`aj na trgu. Med najpomemb-nej{imi investicijami so bile izgradnjalinije za stiskanje, posodobitev valjarn inizgradnja obrata za izdelavo folij. Vsedemdesetih se je podjetje zdru`ilo ssosednjo dru`bo Talum v organizacijoUnial.Osamosvojitev Slovenije: Ob osamosvo-jitvi je Impol izgubil velik del jugoslovan-skega trga, zato je bila preusmeritev nazahtevnej{e zahodne trge nujna za pre-`ivetje. Zaradi tega je bilo treba prestruk-turirati podjetje in zmanj{ati {tevilozaposlenih. V tem ~asu je Impolu uspelozgraditi mo~no tr`no mre`o in se pre-

usmeriti v izvoz izdelkov v Evropo in ZDA.Dokaz kakovosti in razvoja je bila tudipridobitev standarda ISO 9001, ki so gadobili prvi v Sloveniji.

Stabilno vodstvo

Po kriznih trenutkih v za~etku devet-desetih let je vodenje skupine Impolprevzela {tiri~lanska uprava, ki so josestavljali Jernej ^okl, Vlado Leskovar,Janko @erjav in Adi @unec. Uprava je venaki sestavi delovala vse do leta 2015, koje podjetje pre{lo v enotirni sistemupravljanja. Predhodno jo je zapustil leAdi @unec, ki se je upokojil. V ~asu nji-hovega vodenja je podjetje pove~aloproduktivnosti iz 40.500 ton v letu 1992 na180.000 ton v letu 2014. "Uspeha ne gregraditi samo na tradiciji, predvsem jepomemba vizija prihodnosti. Dolgoletnazgodovina poslovanja ka`e na stabilnostin zanesljivost, medtem ko se prihodnost

05

Novice iz industrije

Skupina Impol:190 let do odli~nosti

gradi na razvoju in rasti," je poudaril nek-danji predsednik uprave in sedanji pred-sednik upravnega odbora skupine ImpolJernej ^okl.

InvesticijeUsmerjenost v razvoj se ka`e tudi skozi{tevilne investicije. Med najpomembnej-{imi je bil odkup 70-odstotnega dele`a

srbskega podjetja Impol Seval leta 2004.Podjetje je danes pomemben del skupineImpol in hkrati sodi med najve~je srbskeizvoznike.Tudi v zadnjih 10 letih je skupina Impolinvestirala v razvoj ve~ kot 390 milijonovevrov. Med najpomembnej{e investicijetega ~asa sodijo: nakup podjetja zaizdelavo rondelic Rondal, izgradnja nove

linije za stiskanje izdelkov Alumobil,izgradnja nove linije za barvanje v ImpolSevalu in pove~anje livnih kapacitet vlivarni v Slovenski Bistrici.

Dru`bena odgovornost

Skupina Impol je peti najve~ji slovenskiizvoznik, prav tako je eno izmed naj-pomembnej{ih podjetij v Podravski regijiin tudi eden izmed najve~jih zaposloval-cev. Skupina kot celota zaposluje 1845ljudi, od tega jih je v Sloveniji zaposlenih1138. Svojo odgovornost do zaposlenihizkazuje skozi {tevilne aktivnosti: organi-zacija dogodkov za zaposlene, spodbu-janje zaposlenih k inovativni dejavnostiustanovitev dru{tva za promocijo zdravja,spodbujanje sodelovanja v procesu odlo-~anja, udele`ba na dobi~ku (13. pla~a),po{teno pla~ilo (pla~e zaposlenih v sku-pini Impol so vi{je od povpre~ja v panogiin vi{je od nacionalnega povpre~ja).Odgovorni smo tudi do okolja. Letno na-menimo pribli`no dva milijona evrov zazmanj{evanje negativnih vplivov na okolje.V letu 2010 smo postavili son~no elek-trarno in tako delno nadome{~amo porab-ljeno energijo na okolju prikazen na~in.

Prihodnost

Skupina Impol je ustrezno pozicioniranana trgu, kar je potrdilo tudi soo~enje skrizo v letih 2008 in 2009, pri ~emer se jekot klju~na izkazala ustrezna razpr{enostmed razli~ne geografske trge, programein kupce. Ugled blagovne znamke Impolna evropskem tr`i{~u raste, obenem paImpol uspe{no prodira tudi na zahtevnej-{e trge, kot je avtomobilska industrija.V strategiji do leta 2020 si je vodstvo za-dalo {tevilne cilje, med njimi tudi pove~atiobseg poslovanja, povi{ati uporabosekundarnega aluminija pri predelavi,povi{ati produktivnosti in povi{ati dodanovrednost izdelkov.Zgodba skupine Impol ka`e, da pot doodli~nosti ni lahka, preprosta in tudi nevedno jasno zarisana. Pomembni so dobritemelji, kot so predanost delu in podjetju,dobri odnosi in neizmerna volja douspeha.

Peter Cvahte

06

Novice iz industrije

Skupina Impol:190 let do odli~nosti

Predstavitevprihodnjega razvojapodjetja LIVAR d.d.

Livar d.d. kljub burnim ~asom, vzponomin padcem, ostaja najve~ja slovenskalivarna sive in nodularne litine. In nesamo to – z lastni{kim prestrukturira-njem in postavitvijo razvojne strategijeza naslednjih 5 let podjetje sledi raz-vojnim trendom v panogi in se {e boljpovezuje z mednarodnim trgom. Zasle-dujemo cilj, ki smo ga v podjetju pre-poznali kot klju~nega, in to je: dvigniti

nivo storitev in izdelkov v vi{ji cenovnirazred in postati razvojni dobavitelj na{imkupcem. Ni treba posebej poudarjati, dasmo okrepili oddelek razvoja intehnologije, ter posebno pozornostnamenili lastni orodjarni. Ta dva oddelkasta v livarni odlo~ilna za kvalitativni incenovni dvig ponudbe. Ena prvih za-klju~enih investicij je bila posodobitev inpove~anje lastne orodjarne. Poleg novihCNC strojev v orodjarni smo raz{irilinabor programske opreme in se okrepili znovimi sodelavci. Tako lahko kupce ser-visiramo kvalitetneje in predvsem hitreje.Poiskali smo tr`ne ni{e in se povezali znekaterimi vodilnimi in inovativnimi part-nerji iz Slovenije in tujine. Poleg klasi~nihstoritev sedaj ponujamo denimo {esimulacijo litja in strjevanja litine, 3D ske-

niranje, reverse engineering, hitri pro-totipi in simulacijo obremenitve. Kupcu seposku{amo ~imbolj pribli`ati tako, dauporabljamo enake ali sorodne razvojneplatforme kot jih uporabljajo oni. Na{ ciljje, da s kupcem sodelujemo `e od fazekoncipiranja in zasnove, ter za kupcaizvajamo {iroko paleto storitev s podro~jastrojni{tva in metalurgije. Tako se po~asipomikamo po razvojni lestvici in iz na-ro~ni{ke postajamo vedno bolj razvojnalivarna. Od kupcev dejansko prevze-mamo nove in nove razvojne faze, ter takotr`imo znanje, kupcu pa s temomogo~imo, da se {e bolj fokusira na svojcore-business. Na{ moto je: kupcu bomovedno ponudili natanko to, kar od naspri~akuje.

Borut Dremelj

07

Novice iz industrije

Livar d.d.: »Kupcu bomo vedno ponudilinatanko to, kar od nas pri~akuje.«

LIVAR d.d. – Nova orodjarna v Ivan~ni Gorici

Priprava okroglihtrgalnih vzorcev zaizvedbo testiranj inpreizku{anj

V Razvojnem centru Jesenice skupaj zAcronijem uspe{no nadaljujemo z raz-vojem nerjavne debele plo~evine vi{je-ga cenovnega razreda iz specialnegaizlo~evalno-utrjevalnega martenzitne-ga nerjavnega jekla z oznako 17-4PH,znanega tudi kot tip 630. Razvoj se

usmerja z debelin plo{~ okoli 30 mm nadebeline v razredu 80 mm.Jeklo se uporablja v aplikacijah, kizahtevajo visoko trdnost in trdoto terrelativno dobro korozijsko obstojnost.Ima zadostno odpornost proti atmo-sferski koroziji in v razred~enih kislinahter soleh, kar je povsem primerljivo zjeklom 304. Jeklo zadr`i trdnost vse dotemperatur okoli 300 °C. Nad to tem-peraturo se jekla ne sme uporabljati,prav tako ne pri zelo nizkih temperatu-rah.Jeklo poleg osnovnih legirnih elemen-tov, ki odlikujejo nerjavna jekla, vsebuje{e dodatke bakra in niobija. Mehanskelastnosti je mogo~e izbolj{ati z razli~ni-

mi toplotnimi obdelavami. Material vtoplotno obdelanem stanju dosegaizvrstne mehanske lastnosti, kot sonapetosti te~enja, ki se gibljejo v raz-redu med 1100 in 1300 N/mm2.Jeklo 17-4PH je magnetno in je nezah-tevno za varjenje ter standardnomehansko obdelavo.Ima zelo {irok spekter uporabe v naj-razli~nej{ih aplikacijah; iz njega so gre-di ~rpalk, naftni vodi, mehanska tesnila,mehanski deli za shranjevanje jedrskihodpadkov ter razli~ni deli za letalsko invesoljsko tehnologijo, uporabljajo pa gatudi v papirni in prehrambni industriji.

Stane Jakelj

08

Novice iz industrije

Specialno martenzitno nerjavno jeklo,razvojni uspeh SIJ-ACRONI d.o.o. & RCJ

Razvoj platirane plo~evine

Intenzivne raziskovalne aktivnosti v okviru Razvojnega centra Jesenice in Acronija potekajo tudi pri razvojuplatiranih plo~evin. Platirana jeklena plo~evina obsega izdelke, ki zdru`ujejo lastnosti vsaj dveh razli~nih plo~evin.Dva najpogostej{a tipa platirane plo~evine sta:spoj nerjavne in konstrukcijske plo~evinespoj konstrukcijske in orodne plo~evinePrva se uporablja predvsem za izdelavo cevi v petrokemijski industriji. Z nerjavnim jeklom zagotavljamo dobrokorozijsko odpornost v notranjosti cevi, na zunanji strani pa daje konstrukcijsko jeklo potrebne mehanske lastnosti.S tem razvojem se nadome{~a debelej{e homogene zlitine, kar je bistveni stro{kovni preskok.Drugo kombinacijo uporabljamo pri sestavnih delih naprav, kjer `elimo na eni strani dobro obrabno odpornost, nadrugi strani pa material z dobrimi mehanskimi lastnostmi. Take plo{~e se pogosto uporablja pri vodilih predvaljavskim ogrodjem.V razvojni skupini smo uspe{no razvili spajanje orodnega in konstrukcijskega jekla, na~rtujemo pa spojiti {ekonstrukcijsko z nerjavnim jeklom.

Matev` Fazarinc

09

Novice iz industrije

Razvoj platirane plo~evineSIJ-ACRONI d.o.o. & RCJ

Prerez vzorca platirane plo~evine, kjer je vidna dvoslojna struktura, brez vmesnih prekinitev

OMM se predstavlja na sejmu GIFA-METEC-THERMPROCESS-NEWCAST – Düsseldorf 2015

Oddelek za materiale in metalurgijo se bo predstavil na specializiranem mednarodnem sejmu s podro~ij livarstva inmetalurgije GIFA-METEC-THERM PROCESS-NEWCAST, ki bo potekal od 16. do 20. junija 2015 v Düsseldorfu v Nem~iji.Dobrodo{li na razstavnem prostoru {tevilka 13 C 20-8.

55. Mednarodno livarsko posvetovanje – Portoro` 2015Dru{tvo livarjev Slovenije prireja z Univerzo v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ko fakulteto, OMM in Univerzo v Mariboru,Fakulteto za strojni{tvo, ter s sodelovanjem dr`av MEGItradicionalno, tokrat `e 55. livarsko posvetovanje.Strokovno sre~anje z livarsko razstavo bo v Portoro`u, od 16. do 18. septembra 2015.Vljudno vabljeni!Ve~ informacij o dogodku je na voljo na spletnih straneh dru{tva: http://www.drustvo-livarjev.si/

23. Mednarodna konferenca o materialihin tehnologijah – Portoro` 2015

In{titut za kovinske materiale in tehnologije vabi na 23. Mednarodno konferenco omaterialih in tehnologijah (23. ICM&T), ki bo tradicionalno potekala v GH Bernardin vPortoro`u.Osrednji posvetovalni dogodek na raziskovalnem podro~ju materialov in tehnologij vSloveniji bo letos od 28. – 30. septembra 2015.Na letni konferenci ICM&T se sre~ujejo znanstveniki z in{titutov, univerz in iz industrije, spodro~ij kovinskih materialov, anorganskih in polimernih materialov ter nanomaterialov,z `eljo po ~imbolj{em prenosu bazi~ne v aplikativno znanost z visoko dodano vrednostjo.Namen konference je tudi dialog med industrijo ter raziskovalno sfero.Aktualne novice najdete na spletnih straneh: http://www.imt.si/konference/

10

Napovednik

OMM na GIFA 201555. Mednarodno livarsko posvetovanje – Portoro` 2015

23. Mednarodna konferenca o materialihin tehnologijah – Portoro` 2015

Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdetena internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/index.php?page=static&item=1225

Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetnistrani Dru{tva in ga po{ljite na naslov:Pisarna OMM, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana