junij glasilo skupine srce 2013 -...

Kaj je ljubezen? Ko te nekdo ljubi, izgovarja tvoje ime na poseben način. Veš, da je tvoje ime varno, kadar se nahaja v njegovih ustih.

Bill, 4 leta

Ljubezen je, ko ti tvoj mali kužek poliže lice, čeprav si ga pustil samega ves dan.

Mary-Ann, 4 leta

Potujmo skupaj, kajti združevati se, pomeni biti več!

PRAZNOVANJE 10. OBLETNICE SKUPINE SRCE Skupina SRCE se je prvič sestala oktobra 2003 in letošnjo

jesen bomo praznovali 10. obletnico obstoja. S pripravo jubilejnih dogodkov se ukvarja odbor skupine

SRCE, ki ga sestavljajo p. Viljem Lovše, Vili Granda, Tomaž Rozman, Iztok Klančar, Igor Ribič, Helena Reščič Granda, Helena Škrlep, Bernarda Rifel, Andreja Peklenk in podpisana.

Jubilej bomo zaznamovali z izdajo zbornika, s pripravo posveta skupine, galerijo fotografij in slovenim praznovanjem.

V zborniku, ki bo izšel septembra 2013, bodo v sliki in besedi popisane glavne dejavnosti skupine v teh desetih letih. K sodelovanju so bili povabljeni duhovni spremljevalci skupine in tudi vsi člani skupine SRCE.

Slovesno praznovanje bo v soboto, 5. oktobra 2013, v Du-hovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani.

Dopoldne bo potekal 4. posvet skupine SRCE, ki ga bo dopolnila in obogatila galerija fotografij iz življenja skupine. Na posvetu bomo spregovorili o Zahvali, kesanju, pogledu nap-rej, O pripadnosti skupini SRCE, in ker smo v letu vere, še o pomenu in vlogi vere v našem življenju.

Opoldne bo sv. maša s somaševanjem duhovnih spremljeval-cev skupine SRCE. Sledilo bo še skupno kosilo, praznovanje pa bomo sklenili z druženjem.

Poleg naštetega se trudimo s posodobitvijo spletnih strani, pripravo zgibanke in z objavami prispevkov o skupini SRCE v medijih Naša družina in Radio Ognjišče.

Marija Cigoj

Leto 10, št. 53 10 let

skupine SRCE

Iz vsebine:

2 p. Viljem Lovše: Bitka vsake samske ženske (del 3/2)

3 Cvetka Lavrič: Taka sem

4 Tomaž Rozman: V naravi moremo moliti z dušo (2. del)

6 Nives Santin: Romanje s kolesom v Lurd in Santiago di Compostela

9 Andreja Peklenk: S kolesom od Mojstrane do Belopeških jezer

Cvetka Lavrič: Od Žalostne preko Vesele gore do Zaplaza

10 Vilma Moderc: Vabilo na duhovne počitnice v Kančevcih

11 Vabila, oglasi, obvestila

»Prenova Cerkve se uresničuje tudi s pričevanjem, ki ga daje življenje verujočih. Kristjani so namreč poklicani, da s svojim življenjem v svetu izžarevajo besedo resnice, ki nam jo je zapus-til Gospod. Cerkev je hkrati sveta in potrebna očiščevanja.«

(LETO VERE; papež Benedikt XVI)

Junij 2013 Glasilo skupine SRCE

Foto: Igor Ribič

Potreba po ljubezni in da se čutimo ljubljeni, je sploš-ni krik srca. Težava je v tem, kje to ljubezen iščemo. Če ne dobivamo ljubezni, ki jo potrebujemo ali hočemo od moškega (pa naj imamo moža ali ne), jo morda iščemo dru-gje. Nekateri jo iščejo v barih, drugi v poslovnih prosto-rih. Nekateri jo iščejo v šolah, nekateri v cerkvah. Neka-tere ženske iščejo moške prijatelje, druge pa se zateče-jo k domišljiji. Ko gre ljubezen mimo njih, nekatere žen-ske poskušajo zdraviti bolečino osamljenosti ali zavrže-nosti. Nekatere najdejo tolažbo v hrani, druge v spolnih odnosih z vsakim, ki je tega željan. Nekatere se obrnejo k filmskim nadaljevankam, druge v kupovanje, nekatere pa v samozadovoljevanje.

Če ste katero koli od teh poti poskušale dlje časa, ste prišle do slepe točke. Kar ste dosegle, vas je pustilo pra-zne in z željo po nečem večjem, globljim, po nečem več.

Ali ste iskale ljubezen na problematičnih krajih? Če ste, kje in kakšni so bili sadovi?

Kako ste poskušale zdraviti bolečino osamljenosti ali zavrženosti? Kako je to kratkoročno uspevalo? Kaj pa dolgoročno?

Namesto da bi se zatekle h Končnemu zdravniku, da olajša naše čustvene bolečine, pogosto delate malike iz odnosov – častite moškega, človeka, namesto Boga. Začne-te se podrejati moškim in lastnim nesvetim željam, names-to da bi se podredile Božjim željam po svoji svetosti in čistosti ter ne postale sužnje svojih strasti. Jedro težave je dvom, da Bog sploh lahko resnično zadovolji in poteši naše najbolj notranje potrebe. Zato iščemo moškega, ki ni naš mož, in počasi odkrijemo, da tudi on ni ustrezen.

Ali verjamete, da je jedro spolnih in čustvenih kom-promisov dvom, da Bog resnično zadošča za zadovoljitev naših najbolj notranjih potreb?

Ali dvomite, da lahko Bog izpolni vaše najgloblje pot-rebe? Če dvomite, mu napišite molitev in mu ta dvom izpo-vejte. Prosite ga, naj ga odstrani. Če pa ne dvomite, napi-šite molitev, da verujete, da Bog zadošča.

Bog želi prebivati v vsakem delčku tvojega srca, ne pa imeti v njem zgolj ubogo luknjo ali kamro. Tvoje srce želi napolniti čez vso mero. Ne dovoli, da te krivda za prete-kle napake odvrne od iskanja resnično zadovoljujočega prvega ljubezenskega odnosa z Bogom. Bog te ne zaniču-je, ker si praznino svojega srca poskušala zapolniti na vse mogoče načine. Pravi ti: Pridi, premisliva skupaj ... »Čeprav so tvoji grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; čeprav so rdeči kakor kri, bodo beli kakor volna.« (Iz 1,18) Želi očistiti tvoje srce in te naučiti, kako ga očuvaš pred bolečino in osamljenostjo.

Kakšna je razlika med tem, da Bog prebiva v tvojem srcu, in tem, da ima v začasnem najemu le droben kotiček tvojega srca? Ali te krivo srce ovira, da ne doživljaš polno-sti Božje brezpogojne ljubezni? Kako to lahko spremeniš?

Pozornost temelji na tem, kar vidimo, medtem ko priv-lačnost temelji na tem, kar slišimo ... Morda si opazila neverjetno postavnega moškega, ko pa je spregovoril in se pritoževal čez svoje otroke, se hvalil z uspehi ali se kriti-ziral, pa ... Pritegnil je tvojo pozornost, toda do njega ne čutiš nobene privlačnosti.

V fazi privlačnosti se s človekom toliko udomačiš, da vidiš, ali te priteguje, nisi pa še dovolj domača, da bi se

2 53 / JUNIJ 2013

STRAŽI SVOJE SRCE

p. Viljem Lovše

GLASILO SKUPINE SRCE

Po knjigi Shannon Ethridge: Every Single Woman's Battle

BITKA VSAKE SAMSKE ŽENSKE (del 3/2)

Bog nam pravi, naj svoja srca čuvamo bolj kakor kar koli drugega; bolj kakor svoje življenje, bolj kakor svojo vero, bolj kakor svoj zakon, bolj kakor svojo beležko, bolj kakor svoje sanje ali kar koli, kar nam je drago. V prego-vorih nam pove: »Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.« (Prg 4,23)

Zakaj je Bogu tako pomembno, da čuvamo svoja srca? Odgovor je v besedi izvira. Srce je vir življenja. Ko nas je Bog ustvaril, je naredil naša srca za središče bitja – telesnega, duhovnega in čustvenega.

Telesno je srce središče žilnega sistema. Žene s kisi-kom obogateno kri po telesu. Če je v tvojem srcu težava, je ogroženo vse telo, lahko izgubiš življenje. V duhovnem pomenu pa je srce prostor, v katerem prebiva Sveti Duh, kadar ga povabiš v svoje življenje (glej Ef 3,16–17). Odrešenje prejmeš ne zgolj z razumskim vedenjem o Bogu, ampak z vero v svojem srcu, da je Jezus Kristus Gospod (glej Rim 10,9–10).

Srce je središče tega, kar si, vseh tvojih življenjskih izkušenj. Ko Bog pravi, naj najbolj čuvamo svoje srce, nam veleva, naj ščitimo vir svojega življenja – telesnega, duhovnega, čustvenega vira svoje blaginje. Kakor jezero ne bo čisto, če ni čist njegov vir, tako tudi naše misli, besede in dejanja ne bodo čisti, če niso čista naša srca. Čistost se začne v srcu.

Ali veš, da ti je Bog priskrbel vse, kar potrebuješ za življenje s čistim srcem? Boljše je kakor GPS-navigacijski sistem. Na Kalvariji je pridobil zate svobodo in avtoriteto, da lahko živiš v čistosti. To svojo svobodo in čistost ti podarja po Sv. Duhu, ki dobi v tebi svoje pre-bivališče takrat, ko svoje življenje izročiš Kristusu. Sv. Duh nam da njegovo moč in izpolni njegove obljube. Glede spolne čistosti Bog ve, s čim nas je oskrbel. Ne manjka nam oblasti in avtoritete, manjka pa nam nuje. Izbrati moramo, da bomo močni in pogumni na poti čistosti. Ta izbira zahteva le milisekundo in Sv. Duh te bo začel vodi-ti ter bo šel skozi boje s teboj.

Da bi bolje dojela osrednjo vlogo srca v svojem spol-nem, čustvenem in duhovnem življenju, preberi:

Prg 27,19: Kakor vodna gladina obrača obraz k obrazu, tako srce človeka k človeku in Jer 17,10: Jaz, Gospod, preiskujem srce, preizkušam obisti, da dam vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.

Glede na omenjena odlomka: iz kakšnega razloga naj bi čuvala svoje srce?

Ko poskušaš uskladiti srce z Božjim načrtom za svojo spolno in čustveno celostnost, preberi:

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo.« (Mt 5,27–28).

Kaj je po tvojem Jezus rekel učencem v tem odlomku? Kaj pa odlomek pove tebi?

3 53 / JUNIJ 2013

ljubeče vedla do njega ... Družba je zdresirala našo pamet tako, da če nas kdo privlači, že hočemo imeti z njim spolne odnose. Toda privlačnost ni nujno seksualna.

Ko ljudi dovolj poznaš, da lahko ločiš, ali te privlačijo ali ne, boš morda začutila nujo, da bi svoja čustva izrazila in pokazala svojo naklonjenost. Znamenja naklonjenosti so lahko nekaj otipljivega, npr. darilce ali prijazno pisemce. Če si samska in upaš vzpostaviti resno zvezo z razpolož-ljivim moškim, sta čustveno vzburjenje in navezanost naraven in primeren začetek procesa.

Po svojih besedah razloži faze zelene luči, ko se čus-tveno povežeš in zakaj so te faze sprejemljive. Pozor-nost ... privlačnost (sveti zelena luč).

Rumena luč čustvene povezave sveti, ko začutiš naklo-njenost. Na tej stopnji odnosa je potrebna previdnost. Naklonjenost ... čustvena vzburjenost ... navezanost (rumena luč).

Razloži, kdaj in kako zasveti rdeča luč, faza, pri kate-ri se je treba ustaviti, preden gremo čez črto – mejo.

Čustvena afera … odvisnost (rdeča luč). Ko si previdna in se bojuješ, da bi se oddaljila od faze

rdeče luči čustvene povezanosti, boš znova pridobila samonadzor, dostojanstvo in samospoštovanje, ki si ga morda izgubila, če si kompromitirala svojo spolno celost-nost. Znova lahko pričakuješ obnovljeno čistost v tvojem prijateljstvu ali delovnem odnosu z moškim. Najboljše pri tem, da Bog bedi nad tvojim čistim srcem in vidi, da ga varuješ pred nezdravimi odnosi, pa je, da te nagradi s še večjim razodevanjem samega sebe.

Kaj ti najbolj pomaga, da se izogneš fazam, ko v čus-tveni povezavi z moškim utripa rdeča luč? Kaj lahko storiš, da ne prekoračiš meje med celostnostjo in kompromisom?

Resnica. Svetost ni neka meglena ali oblačna zadeva, ampak

vrsta pravih izbir – odločitev. Ni ti treba čakati, da se okrog tebe naredi nekakšen svet oblak. Sveta boš, ko se boš odločila, da ne boš grešila. Ko se odločiš, spolna nemo-ralnost nima več oblasti nad teboj. Nisi pa še svobodna navade spolne nemoralnosti, vse dokler se za to vedno znova ne odločiš in na glas ne izrečeš. Dovolj je. Izbiram, da bom živela čisto.

Katere nečiste navade boš zavrnila in se jim odrekla v svojem življenju? Katere nove in svete navade boš gojila?

Rast. Spodbujam te, da si vtisneš v spomin, kaj je značilno

za zeleno, rumeno in rdeče utripanje luči glede čustvene povezanosti z moškim. Dobro in točno razumevanje tega, kje je meja med čustveno celostnostjo in čustveno ogro-ženostjo (kompromitiranostjo), je eden od treh ključev za varovanje srca.

Drugi ključ je, da si poštena in iskrena do sebe ter se učiš prepoznavati skrite motive. To ti bo pokazalo, kje si v nekem odnosu glede na mejo med celostnostjo in ogro-ženostjo, čustveno in spolno. Tretji ključ za čuvanje tvo-jega srca je tudi najvažnejši: gojiti najmočnejši ljubeči odnos z Jezusom Kristusom.

Kaj storiš, da bi preprečila prehod meje med celost-nostjo in ogroženostjo? Kako ti to, kar delaš, pomaga?

Kaj je pomembno, da svoje srce obvaruješ pred čus-tvenimi aferami?

Ali se ti zdi, da lahko kdaj postanemo preveč zaskrb-ljeni za varstvo svojega srca? Zakaj da ali ne?

Pomembno je, da se izogibamo nezdravim čustvenim povezavam in odnosom, toda ni dovolj, da bi zagotovilo uspeh in srce obvarovalo pred čustveno ogroženostjo. Skrivnost kako do končne čustvene zadovoljitve je, da gojimo nor, strasten in ljubeč odnos z njim, ki je naša srca naredil, z njim, ki naša srca očiščuje, z njim, ki naša srca krepi proti skušnjavam. Skrivnost uspeha je v tem, da srce osredotočiš na svojo Prvo Ljubezen.

Ali resnično posvetiš dovolj časa, da bi spoznala Boga osebno in intimno? Kaj si storila, da bi ga bolje spoznala?

Ali si Bogu dala toliko priložnosti, da bi zadovoljil tvo-je čustvene potrebe, kolikor si jih dala drugim moškim, fantazijam, spletnim klepetalnicam ali zmenkom?

Ali si se pripravljena odločiti, da boš molila, plesala Bogu ali šla z njim na sprehod, namesto da dvigaš telefon in kličeš moške, ko si osamljena?

Ali si pripravljena povabiti Boga, da zadovolji sleherno tvojo potrebo, in tako spustiti iz rok stvari, ljudi, misli in vse, česar se oklepaš, da bi zdravila svojo bolečino, strah ali osamljenost, ter postati popolnoma odvisna zgolj od njega?

Potem ko si odgovorila na vsa ta vprašanja, ali lahko iskreno rečeš, da je Jezus resnično tvoja prva ljubezen? Če ne, kaj lahko storiš, da bi povečala svoj intimni odnos z njim?


Ustvari mi čisto srce, o Bog. Prenovi duha stanovitnosti v meni. Ne naženi me od svoje nav-zočnosti in ne odvzemi mi svojega Svetega Duha. Povrni mi veselje nad svojim odrešenjem in daj mi voljnega duha, da me podpira. Potem bom krivične učil tvojih potov in grešniki se bodo vrnili k tebi. (Prim. Ps 51, 10–13).

Moja duša hrepeni po ljubezni in stvarstvu.

Pa naj plešem, da me dvigne visoko,

ali se spojim z njim in najini duši sta eno.

Si želim izraziti predrznost

ali skriti za tančico nevidnosti

in iti svojo pot z roko v roki z nekom.

Samo izpolnitve si želim.

Taka sem.

TAKA SEM Cvetka Lavrič

4 53 / JUNIJ 2013


DOMIŠLJIJA

Tomaž Rozman

V NARAVI MOREMO MOLITI Z DUŠO (2. del)

DUŠA V KRŠČANSTVU

Sveto pismo govori o treh razsežnosti človekove ose-be: duha, duše in telesa. Vsled mešanja pojmov o človeko-vi duševni in duhovni razsežnosti, moremo v luči biblične antropologije pojasniti, kaj pomenita duša in duh. Moremo reči, da je duša sedež uma, volje, spomina, domišljije in čustvenega življenja. Človekov duh, ima tri sposobnosti: odprtost za Boga, intuitivno sposobnost za spoznavanje resnice in delovanje Božjega Duha, ter sposobnost razli-kovanja med dobrim in zlim, kar imenujemo vest.

Z umom moremo spoznati bistvo stvari, je sposobnost mišljenja, spoznavanja. Za razliko od razuma, ki je sposo-ben ugotavljati vzročne, logične povezave in spoznavanja naravnih zakonitosti (podlaga naravoslovnim znanostim), um spoznava zakonitosti življenja in omogoča osebi, da lahko vodi svoje življenje na področju čustev, odločanja in delovanja.

Človek je po svoji naravi razumno bitje. Hoče razume-ti, išče razumne razloge in dvomi, kjer ne more dokazati. Naša vera mora biti razumna. Tako teologija išče poti do jasnejšega razumevanja, ne nek nauk, temveč predvsem življenje v Kristusu.

Vsakdo ve, da je um nekakšen »zbiralec« misli: koliko misli nam hodi po glavi. Že Oregon je dejal, da ima vsaka misel štiri (4) vzroke: - naš um s svojim spominom ali REFLEKSIJO; - hudobnega duha s svojim namigovanjem; - angele s svojim spodbujanjem; - ali Svetega Duha. Vpra-šanje kako odkriti, od kod izvira misel?

Apostol Pavel nas roti v Gospodu: »Ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega uma…Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svoje-ga uma in..resnice« (Ef 4,17-24). Le takrat, ko se ne pri-lagajamo svetu, ampak se preobražujemo z obnovo svoje-ga uma, bomo lahko »razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno« (Rim 12,2) in tudi, od kod izvirajo misli.

Preobraženi um je sposoben zavzeti zdravo ravnoduš-nost v odnosu, do svojih sposobnosti mišljenja, spoznanj in odločanja, do vseh misli, občutkov in čustev, ki se pojavljajo. Zaveda se svojih meja. Ve da razum ne more vsega dojeti in da so čustva pomembna in pomenijo boga-stvo življenja, toda hkrati pogosto onemogočajo, da bi videli dejansko stanje. Poleg MEDITACIJE Božje besede je pomembno »pozitivno« premišljevati o »skrivnostih« lastnega življenja.

Pregovor pravi: Kdor se spominja, ne more biti nehva-ležen. Kdor pa je hvaležen, ne more obupati, kajti v sebi

nenehno nosi spomin na velika dobra dela, ki jih je bil deležen v svojem življenju. Takšen spomin mu vedno zno-va daje moč, da z zaupanjem živi sedanjost in se ozira v prihodnost.

Apostol Pavel spodbuja Timoteja: »Spominjaj se Jezu-sa Kristusa, ki je bil obujen od mrtvih; Davidovega potom-ca, kakor sem oznanjal v svojem evangeliju« (2 Tim 2,8).

Dober spomin si največkrat pridobimo. Precej lažje in hitreje se spomnimo tistega, kar je težko in kar nas je ranilo. Kadar koli se spomnimo tistega dogodka, se zopet pojavijo uničujoča čustva krivde, jeze, sovraštva, sramu. Dokler nismo sposobni v miru podoživeti vsak dogodek iz našega življenja, tudi najtežjega, naš spomin še ni ozdrav-ljen in odrešen.

(RAZ)UM

Je nesluten in neizkoriščen vir moči in življenja. Mno-go ljudi se boji svoje domišljije, ker jih je strah, da bi z njo bežali pred resničnostjo ali pa postali sanjači. San-jarjenje je nevarno samo tedaj, če ne znamo več ločiti med stvarnostjo, v kateri živimo, in domišljijsko stvarno-stjo, ali nimamo moči, da svoje sanje hote prikličemo ali preženemo. Domišljijsko podoživljanje preteklih dogod-kov, posebno tistih, v katerih smo doživeli ljubezen in veselje, je ena najboljših vaj, za izboljšanje našega psiho-loškega zdravja kot tudi do globokega osebnega odnosa do živega Boga, ki je z nami vedno in povsod.

Našo duhovno domišljijo more na poseben način krepi-ti KONTEMPLACIJA, oziroma domišljijsko vživljanje v svetopisemske dogodke.

SPOMIN

Nesestavljena čustva ali občutki, ali vzgibi (strah, simpatija, nemir) se porajajo izven naše volje. Prehitevajo in zavračajo razumsko kontrolo (motijo in celo onemogo-čajo pravilno delovanje razuma). Toda dana nam je moč, da jih zaznamo uravnamo in izbiramo, kaj bomo z njimi naredili in kako jih bomo izrazili.

Iz občutkov moremo razviti sestavljena čustva (prijateljstvo, občudovanje, ljubezen), ki so dolgotrajnejša. Telo se nanje odziva bolj umirjeno. Ker se razvijajo pod kontrolo razu-ma, smo zanje moralno odgo-vorni. Čustva so zelo pomembna, ne samo, da ne motijo delovan-je razuma, tem-več mu dajejo moč in bistrovi-dnost. Negativ-no se sprejema-

ČUSTVA

5 53 / JUNIJ 2013


jo samo takrat, kadar jih razumemo zgolj kot občutke. Oseba, ki je označena kot »preveč« čustvena, je pogosto oseba, ki ne more zadovoljivo kontrolirati svojih občutkov.

Prav srečevanje z d(D)rugim nam omogoča razvijati in oblikovati naša čustva. Tako postaja človek čustveno in hkrati dialoško bitje. In v tem je izvor sreče. Čustva tudi omogočajo usklajevanje med zunanjimi zahtevami in člo-vekovimi notranjimi razpoloženji in držami.

Sveto pismo nam govori o Bogu, ki je sočuten, usmil-jen, pa tudi ljubosumen in poln jeze. Danes težko spreje-mamo idejo o Bogu, ki bi bil popolnoma brez čustev, rav-nodušen Mnogim intimnost z Bogom služi le za nadomeš-čanje zaprtosti čutenju in za nesposobnost izražanja svojih čustev. Zavedanje dveh skrajnosti v odnosu do naših čustev, daje rešitev v tem, da jih skušamo prinašati pred Gospoda in jih tako celovito vključiti v molitev. Še posebej je pomembno tako imenovana »negativna« čustva vključevati v molitev.

Vaja: meditacija v naravi • Namen: doživeti Boga prek stvarstva, v njem obču-

dovati Stvarnikovo ustvarjalnost in preko nje oku-šati ljubezen.

• Čas: 30 – 60 min. • Prostor: Narava (odmaknjen kraj). Potek vaje Predhodna navodila: • Pred začetkom meditacije se zberemo zunaj v kro-

gu in dobimo navodila. V veliko pomoč so nam lističi, s svetopisemski stavki: »Slávi, moja duša, GOSPO-DA. GOSPOD moj Bog, zelo si velik, veličastvo in sijaj si oblekel« (Ps 104,1); »Kako veliko je tvojih del o GOSPOD! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij« (Ps 104,24); »GOSPODOVA slava naj traja na veke, GOSPOD naj se veseli nad svojimi deli« (Ps 204,31).

• Ko bom hodil po naravi, z rahločutnostjo občudu-jem vse in vsako stvar posebej. Npr: sonce, oblake, veter, reko, ptice, rastline, travnik. Vsako posame-zno Božjo stvaritev resnično poskušam videti, sliša-ti, vonjati, tipati, okušati. V sebi lahko občudujoče ponavljam: »Gospod moj Bog, zelo si velik«.

• Občasno ponavljam npr: »Kako veliko je tvojih del, o Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij« (Ps 104,24). Ob tem poskušam poslušati, vsrkati in se potapljati v ubra-nost celotnega stvarstva. Vsa živa bitja po svoje izražajo veselje nad življenjem in prepevajo slavo Bogu. V njihovem imenu in skupaj z njimi ponavljam: »Vse Gospodove stvari, slavite Gospoda«.

• V sebi prebujam čudenje nad vesoljnim bratstvom. V Bogu poskušam občutiti vsako stvar kot brata ali sestro. V Bogu sem povezan z vsem, kar vidijo moje oči. Dopustim, da je v meni vedno več radosti zara-di moje vključenosti v utrip.

• Vzpostavim dialog s konkretno stvarjo, npr. z rožo, drevesom, vodo. Zastavljam ji vprašanje o izvoru in ji pozorno prisluhnem. Občudujem jo in se zahval-jujem za njen obstoj, njene lastnosti. Poskušam sli-šati, kaj mi želi povedati o mojem življenju. Ob tem oblikujem svojo molitev, ki jo prinesem na zborno mesto čez 20 do 45 minut, kot določi voditelj.

Posameznikova meditacija v naravi: • skupaj meditativno preberemo meditativne stavke,

ki smo jih dobili na lističu, • vsak zase gre v naravo in poskuša na svoj način,

upoštevajoč navodila, meditirati v naravi. Skupni zaključek: • Vsakdo je povabljen, da na glas izreče – molitev o

stvari, s katero je vstopil v notranji dialog. Vsi se vključimo v njegovo molitev.

• Zaključimo s Slava Očetu ali s primerno pesmijo. Refleksija. Literatura: Platovnjak Ivan in Roblek Jože. 2005, Moliti s tele-

som, dušo in duhom: molitveni priročnik, Ljubljana: Žup-nijski urad Ljubljana Dravlje.

Izkustveno smo že doživeli dejstvo, da telo izraža to, kar je v duši. Telo nikoli ne laže o našem stanju. Duša je bolj globlja, bolj skrita plast našega bitja kot pa telo. Kakor ima telo svoja vrata, to so njegovi čuti (vid, sluh, tip, vonj, okus)), po katerih svet vstopa v dušo ali po kate-rih se izraža duša navzven, tako ima tudi duša svoje spo-sobnosti (čute), po katerih se izraža, se doživlja in hrani: um, voljo, spomin, domišljijo in tudi čustva.

Spomin je shramba. Vse kar pride od zunaj prek tele-sa ali kar se dogodi v njej, si duša zapomni: tako pozitivna in negativna doživetja; vse se vpije in vtisne vanjo in tu ostane. Um naj bi se sposobnostmi, ki jih ima, z vsem tem (informacijami) ukvarjal, vse vrednotil, uredil in osmislil. Volja pa vse to sprejema ali pa odklanja, odvisno od tega, kaj duša želi in kako reagirajo čustva.

V molitvi moramo resno računati prav s tem konkret-nim duševnim svetom. Zato je dobro poznati sebe: kako razumemo stvari, kakšne misli in katera miselnost je v nas, kako doživljamo in sprejemamo svoja čustva, kako pristo-pamo k spominjanju svoje preteklosti. Z vsem tem moramo računati v molitvi: kaj nam je v pomoč in kaj nas ovira?

Iz izkušnje vemo, kaj vse se začne v nas prebujati, ko bi radi molili. Komaj se umirimo, že se pojavi sto drugih misli, ki ne spadajo v molitev. Prihajajo na dan razna čus-tva, ki si jih prav nič ne želimo. Prebujajo se spomini, ki nas begajo in odvračajo od molitve, polašča se nas neka nejevolja, začnejo nas mučiti, raztresenost vseh vrst. Namesto, da bi se s o o č a l i s s t a n j e m, pobegnemo in se zaposlimo s čim drugim.

Obvladovanje misli. Veliko ljudi ima pri meditaciji težave zaradi raztresenosti, ki jih muči in jim jemlje veselje do molitve. Nekateri imajo probleme s koncentra-cijo, če imajo zaprte oči, pojavljajo se mnoge misli, kot na zaslonu. Tem lahko pomaga, da imajo oči nekoliko pri-prte.. Oči naj mirno počivajo na neki stvari: sveči, križu.. Druga pomoč za zbranost je pokončna drža. Pomembno je, da je hrbet vzravnan.

KAŠNO VLOGO IGRA V MOLITVI DUŠA?

RAZLIČNE VAJE ZA MOLITEV Z DUŠO

6 53 / JUNIJ 2013


Nives Santin

V letu Gospodovem 2012 sta kolesarila Nevijo Santin in njegov prijatelj Billy

ROMANJE S KOLESOM V LURD IN SANTIAGO DE COMPOSTELA

Prekolesarjena razdalja 2.549 km, skupna višina vzponov 19.318 m, potovalna hitrost (s postanki) 17,2 km/h, trajanje vožnje 148 ur

2. dan; petek, 25. maj Dolo (Venezia)–Vercelli

Sinoči je Nevijo sporočil: »Po pet-najstih urah na kolesu sva prevozila 338 km, vzpona je bilo 358 m. Spiva v Vercelli. Vse O. K.«

1. dan; četrtek, 24. maj Ankaran–Dolo (Venezia)

Zjutraj je Nevijo odšel v župnišče Ankaran. Dobil je prvi žig in blagoslov za srečno pot. Sam je kolesaril do Dola pri Benetkah, kjer ga je čakal sopotnik Billy.

telefon pozabil doma ali ga je morebi-ti izgubil na poti v Dolo, je neizmerna sreča, da je imel mojo GSM številko nekje zapisano. Mi Santini namreč nobene številke ne znamo na pamet.

Danes sta krenila iz Vercellija. Mimo Torina, Val di Susa in preko prelaza Mongenevre sta prišla v Fran-cijo in se spustila v mesto Briancon, kjer sta prenočila. V trinajstih urah sta prevozila 212 km in ... ja, sta že v Alpah, tako da se 2.500 višincem ne gre čuditi. Vreme jima je bilo naklon-jeno, le ob 17. uri je bil kratkotrajen dež. Vse lepo pozdravljata romarja Nevijo in Billy.

3. dan; sobota, 26. maj Vercelli–Briancon

Nevijo kolesari v Santiago brez telefona. Kaže, da se bo javljal vsak večer in na kratko poročal, kako je potekal dan. Ker mu ni jasno, ali je

ancona je šlo, kakor namazano, dokler ju ni ustavil dež in sta izgubila 3 ure. Dodal je, da ne more verjeti, da mu gre tako dobro (še nobene krize).

4. dan; nedelja, 27. maj Briancon–Avignon

Nevijo je ravnokar sporočil, da sta pred 1 uro prišla v hotel. Od Bri-

Doživela sta pravi kolesarski krst, saj sta zaradi močnega dežja in sodre "izgubila" 3 ure in, da bi bila veselica popolna, bila nagrajena še z "gumi defektom". Mimo Sisterona, opatije Ganagobie, sta po petnajstih urah, prevoženih 270 km ter 1.400 višincih ob 21.30 v Avignonu končno padla v posteljo. Sicer se počutita dobro in ni nobenih težav.

5. dan; ponedeljek, 28. maj Avignon–Labruguiere

Ni ne večerje ne postelje za 2 romarja!!! Iz papeškega Avignona (v 14. stoletju) sta krenila že ob 6.30,

7 53 / JUNIJ 2013


upajoč, da bosta deležna nočnega po-čitka dovolj zgodaj. Od Avignona do Arlesa v glavnem valovit svet in vino-gradi. Kratek ogled rimskega Arlesa in mimo Lunela do Sete ob Sredozem-skem morju.

Tu so Francozi že v 17. stoletju začeli kopati Canal du Midi, ki je povezoval francosko sredozemsko in atlantsko obalo. Danes kraj slovi po gojiščih ostrig. Je kar domače zavelo z morja.

Da ne bi bilo preveč pocukrano enostavno, sta zavila v notranjost – proti Črnim goram (Montagne noire). Col de Rodomuls (256 m) in še en bis-tveno višji prelaz. Za nameček pa dež. Zaradi njega sta že včeraj potratila preveč časa. Pa je spet prišel blagos-lov z neba. Bilo je bolj težavno, bil je obilnejši. In sta premagala 10-km vz-pon. Dol je šlo brez blagoslova. Utru-jena in lačna sta prispela v Mazamet in glej ga zlomka, ura je bila 22.30, nikjer možnosti prenočitve. Pa ju je rešil prijazen Turek in jima pokazal pot v 4 km oddaljeni kraj, kjer je hotel sprejemal goste, predvsem pa sta se najedla njegovega kebaba.

6. dan; torek, 29. maj Labruguiere–Lourdes

»Lourdes. Odhod kot običajno, smer Auterive-Lezat s/Leze-Cazeres. V daljavi Pireneji, ki so vsako uro bli-žji, jasnejši. V ozadju vrhovi, ki dose-

Danes imata rekord pri tlaki na kolesu. V 16 urah sta prevozila 303 km in 1.550 višincev (Avignon-Arles-Lunel-Sete–Mazamet).

gajo 3.300 m. Misel na Bernardko Soubirous in na njena srečanja z nebeško kraljico. Mimo brzijo, kolikor je na kolesu možno, vasi in posamične mogočne, deluje mi tako domače, kmetije, v vidno polje mi vstopa lurd-ski grad in zavem se, da sem na prvem cilju.

Noge se umirijo, srčni utrip prav tako in prepustim se nebeškemu.

Dejstva, da je bilo danes 30 - 32 stopinj ne bi izpostavljal, veter je pihal v prsa in jaz sem tudi pihal. Maj-čkeno se že pozna, da sem na poti že 5. dan in da nisem še nikjer (upoštevajoč končni cilj), ali pa tudi ne. Konec koncev sva danes naredila več višincev (2.500 m) kot km (247).

Billyju so se danes pridružili sop-roga in prijatelji, ki bodo z avtom opravili romanje do Santiaga oziroma Fatime. V veselje mi je, da jih bom jutri lahko popeljal po Lourdu in jim povedal, preden bodo skozi Vrata življenja in Vrata svetlobe vstopili v baziliko, da je prekrasne mozaike na pročelju ustvaril naš jezuit in umetnik pater Marko Rupnik.

Po ogledu bova z Billyjem pognala kolesa proti Saint Jean de Port, zad-njemu francoskemu mestu pod Pire-neji. Au revoir et bonne nuit, Nevijo in Billy.«

Poklon Mariji. »V množici romarjev, v duhu in mislih pri QUE SOY ERA IMMACULADA COUNCEPCIOU sem se priklonil Mariji. V varstvo sem ji izročil vse prijatelje (in sovražnike), še posebno Ivanjo, Nevenko in Marijo.«

7. dan; sreda, 30. maj Lourdes–Saint Jean Pied de Port

Billy in njegova soproga sta bila prvič v Lurdu in Nevijo jima je bil dober vodnik. Gospa je povedala, da je bilo to posebno doživetje.

Duhovnost Lurda je Neviju poma-gala, da se je nekoliko sprostil in se okrepil za nadaljevanje poti, čeprav ga že malo dajeta »ta zadnja« in eno koleno, krči pa se na srečo še niso pojavili. V njegovem glasu je čutiti fizično utrujenost in hkrati željo po nadaljevanju. Veliko mu pomenijo pod-pore, ki jih dobiva. Ko sem mu poveda-la, da ga na vrhu Pirenejev čaka napis, da je do Santiaga še 790 km in do Finistere še 100 km, se mi je zdelo, da je kar malo otrpnil. Ampak, Nevijo ve kaj hoče in kako bo to dosegel!

»Dragi prijatelji, pri jutranji maši-sem predal Mariji ne samo moje, ampak tudi vaše prošnje in zahvale. V trenutkih kontemplacije sem v Mariji-no varstvo predal ne samo prijatelje, ampak tudi tiste, ki niso ravno moji/naši sovražniki, bolj moji/naši nerazu-mevajoči sopotniki in drugačni. Prosil sem za Marijino varstvo, blagoslov in varno in srečno pot domov.«

»In sva nadaljevala pot. Višincev kolikor hočeš, bolečin v spodnjih okončinah prav tako, ampak imava Marijino pomoč. Najin današnji cilj je Saint Jean Pied de Port. Vreme je krasno (24 - 26 stopinj), vročina tudi, utrujenost tudi.

Saint Jean Pied de Port običajno vrvi od romarjev in turistov. Danes je podoba nekoliko bolj umirjena. Preno-

Dan sva začela z vzponom na pre-laz Roncesvalles (1.000 mnv) v Baskiji, kjer je na španski strani prvo Jakobo-vo romarsko zavetišče in znameniti napis Santiago - 790 km. Pireneji so bujni, gozdnati. Naših kočevskih med-vedov tukaj ni več.

Zato krasijo področje mogočne baskovske hiše z zelenimi ali rdečimi škurami, sicer nacionalnimi barvami Baskov. Ponosni Baski še vedno nosijo "baskovske" čepice in so ponosni na svoj jezik in tradicijo.

Drviva proti Pamploni, vendar sva en mesec prezgodnja, da bi na dan Sv. Fermina videla množičen tek Baskov pred biki po mestnih ulicah. Vse lepo in prav, saj vemo, da so biki modrejši. A kaj, ko se tek konča v mestni areni in krajšo potegnejo biki, toreador pa dobi za trofejo njihov rep in mošnjo.

Končno sva v nižinskem, valovitem in vedno bolj gričevnatem svetu. Na razdalji 170 km se izmenjujejo vino-gradi (Rioha) in žitna polja. Pogled uzre velike romarske romanske cer-kve in samostane, ki pričajo o več stoletni obljudenosti Jakobove poti. V ljubkem baskovskem mestu Puente la

8 53 / JUNIJ 2013


čišče sva dobila nekoliko izven mesta, že proti Pirenejem, kjer se nama je pridružila Billyjeva družina. Zvečer je lepo, nekoliko se sprostimo. Vsepov-sod naju spremlja Jakobova školjka, najina sopotnica in spremljevalka nas-lednjih 1000 km.

P.S.: Vaši izrazi podpore mi dajejo dodatno moč in motivacijo. Tudi Billy se vam zahvaljuje za podporo in sim-patijo. Lahko noč.«

8. dan; četrtek, 31. maj Saint Jean Pied de Port–Santo Domingo de la Calzada

Po Jakobovi poti - ola Espania. »Koliko držav, jezikov, kultur in arhi-tektur sem že srečal v 6. dneh? Mor-da si bom še najbolj zapomnil vonj po pokošeni travi, ki naju je včeraj spre-mljal 150 km.

9. dan; petek, 1. junij Santo Domingo de la Calzada–Terradillos de Los Templarios

Od kure in petelina do temlarjev. »Santo Domingo de la Calzada,

menih, kasneje svetnik, je romarjem skušal pomagati na različne načine. Zgradil je most čez reko Ojo, ki še danes služi svojemu namenu, zavetiš-če za romarje (danes luksuzni hotel Parador), predvsem pa je iz kolovozov skušal narediti utrjene ceste, ki jih ne bi odnesel prvi dež. Odtod izraz "calzada" in v toponimih Jakobove poti je ogromno "calzad". Če pomisli-mo, da govorimo o 12. stoletju, so bile calzade za srednji vek avtoceste.

Midva (e dai pedala!) pa proti Bur-gosu in Leonu. Svet je valovit, prazen, a obdelan. Več kot 100 km so najina družba žitna polja in nič drugega. Tu in tam kakšna vas, nato 30 km nič. Žitna polja, do koder seže pogled, velike njive krompirja in vse skupaj namakano. Namakalni sistemi so še iz medvojnega obdobja, pa tudi nekaj moderno "potratnih". Hm, pri nas se pa nič ne izplača. Med polji pa mejice topolov, redkost za Španijo.

Redko posejane vasi imajo ogrom-

10. dan; sobota, 2. junij Terradillos de Los Templarios–Trabadelo

Dva romarja na kolesih sta hitrej-ša od dveh avtobusov.

»Velika uteha za romarje so ure-jena prenočišča s simboličnimi cena-mi, ki si sledijo na primernih razdal-jah. Tako ni nepotrebnih skrbi, kje bomo spali in kje bomo jedli po tri-najstih urah tlake. Mimo Leona in Astorge (bolj slutiva kot vidiva Gaudi-jevo arhitekturo, ki se frivolno spo-gleduje s srednjeveškimi katedralami) kar gre, potem pa hrib, zlovešč Monte Irago, ki je huda preizkušnja za ro-marje na camminu.

Reina se zapeljeva čez most, ki je dal mestu ime. Da bi olajšala romarjem pot preko reke, je kraljica dala zgra-diti most v 12. stoletju. Tu se združi-ta francoska in španska smer Jakobo-ve poti v eno samo.

Prava posebnost je v mestecu Santo Domingo de la Calzada, ki se ponaša - ne boste verjeli - s petelinom in kuro v cerkvi, na posebnem podestu nad vhodom. Pa pravijo, da smo mi malo čez les. Zgodba sega v čas sred-njeveškega romanja in domačini negu-jejo tradicijo. Petelina in kuro zamen-jajo vsak mesec.

Navzlic vročini (37 stopinj) in 3.400 višincem (neverjetno, kaj člo-vek zmore), je bil danes en lep dan. Prisrčen pozdrav, Nevijo in Billy.«

ne cerkve, bisere romanike (npr. Fro-mista) - sredi ničesar. Vaška arhitek-tura je zelo skromna. Zaradi močnega vetra so hiše kar precej vkopane v zemljo, ker skorajda ni dreves, da bi jih varovala pred vetrom oziroma so obdane z obzidjem. Ampak cerkve...

Današnjo etapo sva končala nekoli-ko bolj zgodaj, ob 18.30. Kakšno raz-košje! Se bova malo naspala, do Santi-aga je le še kakšnih 300 km, desno koleno me juga, ma ...

Posebna misel je danes namenjena indijancem - za jutrišnji izlet vam že-lim lepo vreme in dosti zadovoljstva.

Hvala vsem, ki nama držite pesti!«

Na srečo je ponoči deževalo in se bistveno shladilo (24 stopinj), popol-dne pa rahlo štrcalo, in vse to je pri-pomoglo, da sva uspela. Moja prva misel na vrhu je bila: "Pri 37 stopin-jah ne bi prišel na vrh." Na vrhu je križ, pod katerega po tradiciji romar-ji odložijo en kamen, ki simbolizira breme, katerega se rešijo. V zadnjem času puščajo sliko, kovanec … Z vesel-jem vam povem, katerega bremena sem se rešil: 2.500 km prevožene poti in moja ta zadnja mi je hvaležna!!!

No, in ravno tu ponovno srečava dva avtobusa romarjev, s katerima se preganjava od Saint Jean Pied de

9 53 / JUNIJ 2013


11. dan; nedelja, 3. junij Trabadelo–Santiago de Compostela

Življenje je lepo! »Za zaključek še 3.000 višincev - pa kaj potem! Še zad-nji hrib - 1.330 mnv. Nekateri romarji - kolesarji potiskajo kolo ob sebi - pa kaj potem! Spust v Sarrio - odlično!

Port. Zakjuček: nič hitrejša nista od naju, so si pa ogledali Gaudijeve mojs-trovine, srednjeveške in renesančne mojstrovine pa tudi čas za kosilo so si vzeli. In naprej v Ponferrado (Železni most). V 11. stoletju je lokalni škof naročil izgradnjo mostu. Njegova ograja je iz železa in odtod ime kraja. Nov dokaz, kaj je pomenila Jakobova pot. V naslednjem stoletju so tem-plarji zgradili mogočen grad, ki je romarjem nudil zavetje in varnost.

Do Santiaga je še približno 170 km . Počutiva se dobro in komaj čaka-va, da prispeva na cilj. Fizične in psi-hične moči je še dovolj, pa saj sva vsa bremena pustila na Monte Irago. Jut-ri sledijo novice iz trga sv. Jakoba.«

12. dan; ponedeljek, 4. junij »Po jutranji maši so naju Billyjevi

s kombijem odpeljali proti domu. Kar lepa sprememba po 11-dnevnem vrten-ju pedal. Od kod neki se je vzela vse-splošna utrujenost, predvsem pa zas-panost? Prenočili smo v Toulousu in v Dolo prispeli naslednji dan ob 20-tih.

Želim se zahvaliti vsem in vsako-mur posebej za podporo in vzpodbudo. Vsem, ki ste naju spremljali z molitvi-jo in vsem, ki ste naju bodrili z lepimi mislimi. Hvaležen sem dežju, ki me je hladil, vetru, ki me je poživljal, soncu, ki me je napajalo z energijo.

Hvaležen sem nebeški kraljici in njenemu varstvu. Hvala Bogu, srečno sem se vrnil domov!«

»Od srca se zahvaljujem Petru M. in Blažu R. za pripravo GPS, Marjanu C. za delo z računalnikom in moji mlajši sestri Nives.

To kolesarsko romanje poklanjam spominu na Slavka Hoteža, velikega človeka in velikega športnika.«

Sobota 8.6.2013. Dnevi za kolesarje so že nekaj časa aktualni. Vreme nam sicer narekuje svoje, ampak mi se ne damo. Tako se nas je skupinica kolesarjev odpravila v soboto zjutraj proti Mojstrani. Vremenska napoved je bila dokaj obetavna z manjšimi popoldanskimi plohami, zato je med opremo obvezno pristala tudi pelerina.

Kolesarska pot, ki je speljana po progi nekdanje žele-znice si zares zasluži ime ene najlepših v Sloveniji. V celoti asfaltirana in urejena za kolesarje v dolžini malo manj kot 20 km. Naši spremljevalci ob poti so bile mogoč-ne še zasnežene gore obsijane s soncem, vmes pa kakšen prelep oblak, nepokošeni travniki polni rož, gozdički, zani-mivi železni mostovi, čista Sava Dolinka in vonj, vonj po šmarnicah, travnikih, rožah in ne vem se čem. Skoraj ni besed, kako smo uživali. Pot nas je vodila proti Kranjski Gori, Podkorenu, Ratečam in naprej v Italijo, nekaj časa še po kolesarski poti, nato pa po lokalni cesti, ki se je začela rahlo vzpenjati. Na koncu vsake poti pa seveda sledi nagrada. Nagrada ob pogledu na prelepo Belopeško jezero in nato malo višje še drugo jezero. Pa seveda pos-tanek "ha, ha ne vem že kateri" za malico in kavico. Pot nazaj je bila zaradi spusta veliko hitrejša. Oblaki so se začeli nabirati, vendar jih je naš optimizem odganjal od nas. Skrenili smo še na izvir Save Dolinke na Zelence, ki je še en naš biser, ki ga ne poznamo. Tako smo naših

Andreja Peklenk

S KOLESOM OD MOJSTRANE DO BELOPEŠKIH JEZER

Romanje, ki sem se ga udeležila že četrtič, je bilo letos z mesečno zamudo. Namesto v maju smo romali 2. 6. 2013. Dobili smo se na Žalostni gori ob 6.30, da nas je tamkajšnji župnik blagoslovil, in smo krenili. Vreme, ja, vreme: dež, pravzaprav rahlo rosenje, kot da nas Marija vso pot blagoslavlja. Hodili smo od križa do križa, od cer-kve do cerkve, večinoma v tišini in molitvi. Domačini so nas med potjo postregli in se nam tudi pridružili. Brodili smo po blatu, se smejali in občudovali prečudovito naravo. Travniki so bili tako lepo okrašeni, da nam je zastajal dih, ptički so nam peli pesem veselja, da nam je bil korak lahek, radost v srcu nas je spremljala do Zaplaza in seve-da še traja in bo še trajala. Zato si srčno želim, da bi to romarsko pot prehodila tudi drugo leto.

Med romanjem sem premišljevala, kako je bilo, ko sem bila prvič. Nas srčkov je bilo zelo veliko in pot je hitro minila. Drugo leto nas je bilo že manj … Letos pa so bile poleg mene še Marija iz Medvod in Alenka iz Novega mes-ta ter Marina iz Mirne. Ampak vsi ste bili v naših srcih in vse smo izročile Mariji v naročje.

Res je lepo, da sem tako v vsej veličini lahko začutila Stvarnikove darove, in moje srce se veseli od sreče.

Cvetka Lavrič

OD ŽALOSTNE PREKO VESELE GORE DO ZAPLAZA

Zadnjih 30 km se grozno vleče. Romarjev je vedno več, njihov korak pa zelo različen: šepajoč, podrsajoč, počasen, opletajoč. Bližina Santiaga iz človeka potegne nesluteno moč. Školjk je vedno več.

Na cilju sva. (Zelo osebne misli). Kar me navdušuje je radost, ki kipi od vsepovsod. Na vsaki ulici in trgu pre-kipeva od glasbe, veselja in radosti.

Naj bo slednje naš vsakodnevni spremljevalec, ker življenje je lepo.«

53 km kolesarjenja v dobrem vzdušju končali, in lahko rečem prav v imenu vseh, da ga bomo še kdaj ponovili.

53 / JUNIJ 2013


DUHOVNE POČITNICE ZA RAZVEZANE STARŠE IN NJIHOVE OTROKE Se vam je zgodilo, da ste ostali sami z otroki? Si želite, da bi si počitniške dni popestrili z družbo, ki je Vam in Vašim otrokom blizu?

V Domu duhovnosti v Kančevcih vam želijo bratje kapucini ponuditi prostor za poglabljanje duhovnega življenja kot tudi raznolike programe na tem področju.

Z duhovnimi počitnicami za razvezane starše in njihove otroke želijo ustvariti prostor, kjer boste dobrodošli s tem znamenjem vaše zgodovine. Pozornost bo posvečena življenju, ki ga je treba živeti naprej.

Dogajanje bo napolnjeno s prebiranjem svetopisemskih odlomkov, družabnimi igrami, skupnimi bogoslužji in različni-mi delavnicami. Program bo delno potekal skupaj z otroki, delno pa ločeno.

KDAJ: od 7. do 13. julija 2013. če ni določeno drugače, se program začne z večerjo ob 19. uri; prihod v dom 1 uro prej.

KJE: v Domu duhovnosti Kančevci.

VODSTVO: kapucin br. Primož Kovač, Andreja Peklenk in Vilma Moderc.

PRISPEVEK: 18,00 EUR/dan za odraslo osebo. Prispevek je za bivanje s tremi obroki na dan za odraslo osebo (zajtrk, kosilo, večer-

ja); komur je znesek previsok, lahko prispeva manj, komur je prenizek, lahko prispeva več. Prispevek za otroke je po dogovoru. Čez dan je na mizi v jedilnici stalno na voljo pecivo, sadje in pijača.

PRIJAVE: po e pošti: [email protected] ali po telefonu: 041 780 109.

OBVEZNA OPREMA: poleg osebnih potrebščin prinesite tudi prevleko za vzglavnik in dve rjuhi ali spalno vrečo, Sveto pismo, zvezek za osebne zapiske, copate, …

V Domu duhovnosti Kančevci ste dobrodošli vsakokrat, ko si zaželite nekaj časa za sebe. Ob molitvi in obro-kih s kapucini se boste lahko posvetili osebni molitvi, premišljevanju ali sprostitvi v naravi.

Toplo vabljeni!

10

VABILA, OGLASI, OBVESTILA

Zaključek »SRČKOVEGA« leta

V nedeljo, 23. junija 2013 bo zaključek leta na Mengorah. Do kraja Volče se bomo peljali z avtobusom. Na poti na Mengore se bomo ustavljali ob kapelicah križevega pota, v cerkvi pa bo sv. mašo daroval p. Vili. Mengore ali Sveta Marija pri Tolminu je starodavna božja pot v častitljivi volčanski pražupniji. Marijina cer-kvica na grebenu predalpskega hribovja nad Volčami, ob vznožju katerega se vije reka Soča, je od 14. stoletja tesno povezana z usodo prebivalstva Tolminske in Zgornjega Posočja. Turški vdori, kobilice, sušne letine, potre-si ter druge naravne in zgodovinske ujme so ljudi gnali pod Marijino varstvo; tod so se zbirali puntarski 'jogri' in načrtovali boj za staro pravdo, med 1. svetovno vojno so Mengore postale nepremagljiva trdnjava umirajoče-ga Avstroogrskega cesarstva in prav na tem hribu je na stotine vojakov še zadnjič izgovorilo besedo Mama. Leta 1928 je iz vojnih razvalin ponovno zablestela - z ekspresionističnimi poslikavami Toneta in Mare Kralj opremljena, obnovljena cerkev Mengorske Marije, h kateri so se v času fašizma v velikem številu zgrinjale mno-žice romarjev vseh stanov. Na pobudo 'mengorskega očka', Alojza Kodermaca, župnika v Volčah, so bile leta 1932 ob poti na Mengore pozidane kapelice križevega pota, pred katerimi so romarji in domačini z molitvijo in pesmijo ohranjali in utrjevali 'materino' besedo. 2. svetovna vojna in čas po njej sta nasilno posegla v dušo ljudstva in mu hotela odtrgati Materino varstvo; eno izmed takih dejanj je bilo porušenje kapelic križevega pota leta 1954. Napočil je čas, da 'gora', ki je bila priča tolikega gorja, postane znamenje življenja, svetlobe in upanja! Zato odločitev za ponovno postavitev križevega pota na Mengore. Kot v Kosovelovi poeziji 'bolečina vzcveti v lepoto' se v mozaičnih podobah Rupnikovega križevega pota, ki simbolizirajo stoletno bojevanje ljuds-tva ob Soči za staro pravdo, pravico obstoja in biti, trpljenje preliva v likovno simfonično pesnitev večne Lepo-te, ki vedno znova daje smisel življenjski poti vsakega človeka (S. G.). Zainteresirani dobite dodatne informacije pri Tomažu Rozmanu na e-naslovu [email protected] ali Mariji Cigoj na tel. št. 051 335 404. Smučanje na Plato ROSA

Če želite konec julija smučati v Italiji na Plato ROSA na nadmorski višini 3.983 m, pokličite Marto Fackovič na telefonsko številko 041 217 567 in dobili boste podrobnejše informacije. Do zdravega telesa z dvojnim popustom

Želite kupiti karto "ZA PRIJATELJE" za fitnes Panter s posebnim, dvojnim popustom? Tudi za podrobnejše informacije o tem je pravi naslov Marta Fackovič na telefonski številki 041 217 567.

Počitniški srečanji skupine SRCE

Na prijateljskem klepetu in poletnem druženju se bomo 22. julija in 26. avgusta 2013 pri sv. Jožefu srečali tisti, ki takrat ne bomo na počitnicah.

Prostovoljne prispevke lahko oddate na vsakem srečanju skupine SRCE Cvetki Videnič. Če vam bolj ustreza, jih lahko nakažete na transakcijski račun Duhovnega središča sv. Jožefa št. 02014-0253671357, s pripisom: za skupino SRCE (darovi za Duhovno središče, Nova Ljubljanska banka, d. d., podružnica Moste).

Svetovalnica za pomoč ljudem v stiski: v DSJ–ZSI deluje svetovalnica za pomoč ljudem v stiski. Strokovnjaki pomagajo v osebnih stiskah, težavah v odnosih, vzgoji in partnerstvu, tudi razvezanim in glede oseb s posebnimi potrebami. Informacije in naročanje: vsak delovni dan med 13. in 14. uro po tel. 01/2322-077. Bralci glasila SRCE ste nagovorjeni, da ga popestrite in obogatite s svojimi prispevki. Pošljite jih na e-naslov [email protected] ali [email protected].

53 / JUNIJ 2013


11

junij glasilo skupine srce 2013 -...

Documents