kaj je boris kidrič dejansko zamolčal - vojastvo- · pdf filenacionalistične politike...
TRANSCRIPT
1
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju
Kaj je Boris Kidri dejansko zamolal
odposlancem 1. oktobra 1943 v Koevju?
Boris Kidri, 1943
(Vir: Google, Slike)
Pred seboj imam brouro (34 strani) z naslovom Govor tovaria
Kidria, Sekretarja Izvrnega odbora Osvobodilne fronte
slovenskega naroda na zboru odposlancev slovenskega naroda v
Koevju dne 1. oktobra 1943. Brouro tev. 30 je leta 1945 izdal
Knjini zavod Osvobodilne fronte, kopijo sem dobil iz zasebnega
arhiva T. M. iz Kopra (zanimivo je, da se samo en izvod te broure
nahaja v NUK, v Cobissu pa so registrirane samo tri sline broure
Borisa Kidria iz leta 1943).
Moj cilj je, da primerjam navedbe iz govora Borisa Kidria leta
1943 v Koevju z zgodovinskimi dejstvi, ki so podana v Slovenski
noveji zgodovini 18481992, 1. in 2. del, (Mladinska knjiga 2005,
Ljubljana). Zadral se bom predvsem pri vojako-varnostnih
problemih, ki jih tudi najbolje poznam.
2
Govor tovaria Kidria, 1943
(Vir: zasebni arhiv T. M.)
Boris Kidri je imel otvoritveni govor odposlancem Koevskega
zbora oktobra 1943. Gre za tipien politini govor, ki so ga zelo
pogosto prekinjali medklici, parole in dolgotrajno ploskanje.
Govor je Kidri napisal na podlagi analize dvoletnega delovanja
OF, ki jo je napisal 1943.
Januarja tega leta je napisal tudi brouro z naslovom Dve vojski,
dva znaaja in dva namena (Kidri, 1944: Dve vojski, 124), v
kateri je analiziral glavne razlike med Vojsko Kraljevine
Jugoslavije (VKL) in novo partizansko vojsko. Tako je za VKJ, ki
je aprila 1941 kapitulirala pred napadalci na Jugoslavijo e po
nekaj dnevih, navedel, da je lo za protinarodno vojsko, ki sta jo
vodila velikosrbska arija in izdajalski generali. Za partizansko
vojsko pa je ocenil, da je povsem ljudska vojska, ki je nastala iz
majhnih enot in skupin, poveljniki pa so se kalili v neposrednih
bojih. Seveda je tudi napisal, da je sovjetska Rdea armada glavna
vzornica jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski pod uspenim
vodstvom marala Tita!
3
Ker gre za rno-belo politino analizo dveh vojska, seveda brez
strokovnih in drugih podatkov (slabo voden pohod 14. divizije
NOV Slovenije na tajersko 50 % izgub, napadi partizanov na
sovrane enote, vendar brez zaite civilnega prebivalstva, ki je
trpelo zaradi represalij poiganja domov, pregona v
koncentracijska taboria in podobno), se bom vzdral komentarja.
Ker so navedbe v tem govoru dokaj sistematino podane in tudi
delno obrazloene, jih lahko povsem mirne due razumemo kot
skupna stalia IO OF. Kidri navedel est obdobij v razvoju OF,
in sicer:
Prvi je bil period med zlomom Jugoslavije in nemkim
napadom na Sovjetsko zvezo (Kidri, 1945: 13). Zaelo se je s
politinimi sestanki, ki jih je inicirala OF, pozneje pa so bili
vzpostavljeni osnovni centri osvobodilnega gibanja, hkrati pa so
bile izvedene temeljne tehnine in druge priprave za bodoo
mnoino in oboroeno akcijo proti okupatorju (Kidri, 1945:13).
Kidri je seveda zamolal, da je zamisel o oboroeni akciji proti
okupatorju nastala v Kominterni oz. v CK KPS, saj so bili glavni
voditelji (Kardelj, Kidrieva, Maek in drugi) na olanju v
Sovjetski zvezi, kjer so usvojili doktrino proletarske revolucije kot
metodo osvajanja oblasti s strani KP! Kidri je tudi zamolal kako
je nastala OF. Tone Ferenc je 1987 v zalobi Borec Partizanska
knjiga v Ljubljani izdal zanimivo knjigo z naslovom Ljudska
oblast na Slovenskem 1941-1942, v kateri je razkril nekaj
napak okrog OF.
Tako tudi zvemo, da je prvotno ime OF bilo Proti imperialistina
fronta (PF), ustanovljena e 26. aprila 1941. ele ko je junija 1941
Nemija napadla Sovjetsko zvezo, so ime organizacije
preimenovali v Osvobodilno frono slovenskega naroda (OF), ker je
takrat Kominterna pozvala vse napredne sile k uporu proti
nemkim osvajalnim nartom (Ferenc, 1987: 10).
4
Zamisel o oboroeni akciji so vsilili kranskim socialistom
(Kocbek) in delu Sokola (Rus), s tem da so ti lahko imenovali
svoje politine komisarje! Tako so prve veje partizanske enote,
poleg poveljnika in politinega komisarja iz vrst KPS, imele tudi
e dva politina komisarja iz vrst kranskih socialistov in
Sokolov. ele s prihodom polkovnika Arse Jovanovia, naelnika
Vrhovnega taba NOV Jugoslavije, so ukinili prakso trojnih
komisarjev! Tako je tudi nastala znana Dolomitska izjava, po
kateri je, med drugim tudi slovenska partizanska vojska postala del
jugoslovanske partizanske vojske na elu z maralom Titom
(Marijan F. Kranjc, Partizanski poveljnik in trije strankarski
politkomisarji, 2014. www.vojastvo-military).
Drugo je bilo razdobje med faistinim napadom na Sovjetsko
zvezo in spomladansko osvoboditvijo dela slovenskega ozemlja
1942 (Kidri, 1945: 14). Kidri je potrdil, da je OF zaela s
partizanskim gibanjem oz. oboroenim odporom proti okupatorjem
ele po nemkem napadu na SZ, da bi tako imeli moralno oporo
in materialno pomo (Kidri, 1945: 14). Seveda pa so se priprave
na oboroene akcije odvijale v prvem obdobju.
Kidri je tudi zamolal prikriti cilj OF. Namre, KPS je
pojmovala narodnoosvobodilni boj tudi kot edinstveno
revolucionarno prilonost, kot etapo na poti do socialistine
revolucije. ...Partija revolucionarne perspektive ni niti skrivala niti
posebej razglaala; vsaj v vrhu OF je bila e kmalu jasna
perspektiva socialne preobrazbe slovenske drube" (Ferenc, 1987:
11).
Prav tako je Kidri zamolal, da je Septembra 1941 vrhovni
plenom OF sklenil, da za asa osvobodilne borbe edini predstavlja,
zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem
ozemlju. Hkrati je razglasil za kodljivo vsako organiziranje zunaj
http://www.vojastvo-military/
5
OF. Sklenil je tudi, da vstopi v stalno zvezo z enakimi predstavniki
drugih narodov Jugoslavije (Ferenc, 1987: 21).
Kidri je predvsem poudaril, da je morala OF prav v tem obdobju
voditi ostro politino borbo z najrazlinejimi poskusi reakcije
(Kidri, 1945: 15), ki je uporabljala razline metode, in sicer:
1. lo je za poskuse, kako razcepiti borbeno enotnost slovenskega naroda, predvsem pa uveljavljanje propagandnih parol o
prezgodnji oboroeni akciji, ki naj bi povzroile prevelike
rtve, pa etudi so kmalu zatem dvignili puko proti lastnemu
narodu, kar je povzroilo najve rtev in najve kode za
slovenski narod (Kidri, 1945: 14).
2. Tudi reakcija je ponujala razne narte za bodonost, s imer so hoteli zaeti papirno razpravo in tako spremeniti OF v nekaken
diskusijski klub.
3. Reakcijo je predvsem motila enotnost v IO OF in nasploh v OF, zato so napovedovali, da bodo lani OF doiveli usodo
Kerenskega zaradi sodelovanja s KPS. Enotnost OF in
partizanskega gibanja je bila vsiljena predvsem z Dolomitsko
izjavo, po osvoboditvi pa je zaradi sektake politike KPS zares
prilo do odpadnitva (Kocbek in drugi).
4. Naslednja metoda borbe proti slovenskemu narodu je bila Mihajlovieva akcija, ko je general Mihailovi zagreil
nezasliano izdajstvo v Srbiji (1941). Slovenske etnike je
Kidri oznail kot oboroene tolpe, ki so nastopile s puko v
roki proti lastnemu narodu (Kidri, 1945:17).
Dejstva so seveda drugana. V Srbiji sta se Tito in Mihailovi
neuspeno dogovarjala, kdo bo poveljnik (polkovnik
Mihailovi) in kdo politini komisar (Tito, vodja KPJ)
oboroenih enot (partizanov in etnikov) v skupnem boju proti
nemkemu okupatorju. eprav sta bila oba pripadnika
Kominterne oz. sovjetskih obveevalnih slub, do sporazuma
6
ni prilo, zato lahko domnevamo, da je v bistvu lo za interese
Sovjetske zveze, ki ni hotela zaostrovati odnose z Veliko
Britanijo, ki je tedaj bila gostiteljica jugoslovanske begunske
vlade in je podpirala Draa Mihailovia kot nosilca vojakega
odpora proti nemkemu okupatorju (Slobodan Kljaki prevod
M. F. Kranjc Skrivnostna smrt etnikega generala Draa
Mihailovia (v Moskvi), Nedeljski dnevnik, 3. 6. 2007,
Ljubljana).
V lanku Revizija (Mladina, 7. 9. 2012, Ljubljana) sem zapisal
naslednje zgodovinske podatke: V obdobju 19411945 smo v
Sloveniji imeli tri vojske: dve kvislinki in eno partizansko, na
zavezniki strani! Slovenski etniki (astniki in rezervisti VKJ)
so sicer e maja 1941 ustanovili Slovensko legijo, vendar so se
odloili za akanje. Poveljnik je bil major Karl Novak. Prvo
bojno enoto lani tajerski (partizanski) bataljon so ustanovili
15. 5. 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, ki se je kmalu zatem
prelevil v MVAC in Legijo smrti (3 bataljoni). etniki so bili 8.
9. 1943 tudi vojako poraeni v Graricah, takoj po italijanski
kapitulaciji, zatem pa je major Novak pobegnil v Italijo.
Partizani so formirali svoj Glavni tab 22. 6. 1941, ki je
poveljeval tevilnim partizanskim enotam po celi Sloveniji.
Dne 8. 7. 1942 so v entjotu iz vakih stra ustanovili
domobransko vojsko, ki se je septembra 1943 morala
podrediti nemkemu SS generalu Rsenerju kot pomona
policijska formacija. Poveljnik teh enot je bil polkovnik Franc
Krener, medtem ko je general Leon Rupnik figuriral kot
glavni inpektor. Dne 5. 5. 1945 je bila v Ljubljani
ustanovljena nekajdnevna Slovenska n