Kako vlagati v vzajemne sklade?

informacije, ki jim lahko zaupate

www.zps.si

2

UvodV primerjavi z drugimi oblikami naložb so vzajemni skladi zaradi preglednosti, možno-

sti, da razpršimo tveganje in zaradi dejstva, da lahko iz njih enostavno izstopimo, zanimiva opcija za dolgoročno varčevanje. Uspešnost naložbe je zelo odvisna od preudarnosti vaše odločitve. Če vas zanima naložba v vzajemne sklade, vam priporočamo, da, preden se od-pravite k najbližjem ponudniku, preberete pričujočo brošuro in z njeno pomočjo oblikujete svoj naložbeni cilj. Če se boste odločili le na podlagi priporočila prodajalca sklada, namreč tvegate, da se naložba ne bo razvijala v skladu z vašimi pričakovanji, saj ima prodajalec pri svetovanju v mislih predvsem svoje poslovne motive. Čez 15 let ob izplačilu naložbe bo prepozno za pritožbe, zato vam svetujemo, da temeljito razmislite zdaj.

Vlagati v delniški, obvezniški ali mešani sklad? V katere regije investirati? Katero raz-merje skladov izbrati za naložbeno košarico? Vse to je odvisno od izbranega naložbenega cilja. Preden se odločite, kateri sklad je pravi za vas, temeljito razmislite o tem, kaj pričaku-jete od svoje naložbe in koliko ste pripravljeni tvegati. Dobro definiran naložbeni cilj je vsaj tako pomemben kot dobra izbira skladov.

V brošuri smo pripravili nekaj osnovnih informacij o vzajemnih skladih, še več splošnih informacij o njih pa si lahko preberete v naši brošuri Investicijski skladi.

Primerjalnik vzajemnih skladov na www.zps.siV brošuri smo s konkretnimi primeri ponazorili, kako definirati naložbeni cilj glede na

stopnjo tveganja, ki ste jo še pripravljeni sprejeti. Ko boste določili svoj naložbeni cilj, pa lahko s pomočjo primerjalnika vzajemnih skladov na spletnem mestu ZPS poiščete tiste, ki vam ustrezajo. Izbira dobrih skladov, ki dolgoročno zagotavljajo stabilen donos, je ključne-ga pomena za uspešnost vaših vlaganj.

Brošuro smo pripravili v sodelovanju z nemško potrošniško organizacijo Stiftung Warentest.

3

Kako delujejo vzajemni skladi?Če vam obrestovanje prihrankov na banki ne zadošča in si želite večji donos, obenem

pa ste pripravljeni tvegati tudi izgubo, so lahko vzajemni skladi dobra izbira.

Razpršenost naložb ■

Vlaganje v vzajemne sklade je po eni strani bolj tvegano od varčevanja v banki, saj do-nos praviloma ni zajamčen, po drugi strani pa manj od vlaganja v posamezne vrednostne papirje; tveganje pri vzajemnem skladu je namreč bolj razpršeno. Vzajemni sklad je sesta-vljen iz posameznih različnih naložb v delnice, obveznice, bančne depozite,…. V portfelju vzajemnega sklada je tudi po več sto vrednostnih papirjev različnih izdajateljev. Tveganje je razpršeno tako, da ima posamezen vrednostni papir relativno majhen delež v portfelju sklada.

Donos ■ skladaVsak vlagatelj za investirani denar dobi delež sklada, izražen v točkah. Vsak vlagatelj je

enakopravno udeležen pri uspehu naložbe. Vseeno je, ali ste v sklad vložili 100 ali milijon evrov, višina donosa je za vas vedno enaka.

Varnost ■ naložbe v skladeZakonski predpisi urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji tako, da so sredstva v skla-

dih relativno varna. To seveda ne pomeni, da ste zaščiteni pred vzponi in padci na trgih. Družba za upravljanje (DZU) sklada s svojo naložbeno strategijo, ki je opisana v prospektu sklada, s premoženjem sklada prodaja in kupuje vrednostne papirje. DZU ne more upora-biti premoženja sklada za druge namene. Vsak vzajemni sklad ima svojo banko skrbnico, ki preverja, nadzoruje in upravlja vse njegove transakcije. Poslovanje vzajemnih skladov nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev.

4

Delniški skladiDelniški skladi večji del svojega premoženja vlagajo v delnice različnih podjetij. Pred-

stavljamo vam nekaj najpomembnejših kategorij delniških skladov.

Svetovni delniški skladi vlagajo sredstva v delnice podjetij po vsem svetu – predvsem pa se osredotočajo na ameriške, evropske in azijske trge. Ker so njihova sredstva zelo razpr-šena, so primerna podlaga za vsako naložbeno košarico.

Regijski delniški skladi investirajo le v delnice v določeni regiji, na primer v evropski ali azijski. Regijski skladi so lahko alternativa ali nadgradnja naložbe v svetovne delniške sklade. Tisti, ki bi se radi izognili valutnemu tveganju, se lahko odločijo za naložbo v evrsko območje. Regijski skladi so primerni za vlagatelje, ki se želijo bolj osredotočiti na določeno regijo, obenem pa doseči veliko razpršenost svoje naložbe.

Deželni delniški skladi omogočajo manjšo razpršenost naložb, saj se osredotočajo na posamezne države. Odvisnost teh skladov od gospodarske dinamike posamezne države je zelo velika, zato morajo vlagatelji v te sklade dobro poznati njen trg. Zato priporočamo, da so ti skladi v naložbeni košarici bolj kot dodatek.

Delniški skladi trgov v razvoju so posebna oblika regijskih skladov. Investirajo na primer v regije Vzhodne Evrope, Južne Amerike in Azije. Na trgih v razvoju se lahko pojavijo velika nihanja, zato so ti skladi namenjeni bolj obveščenim in izkušenim vlagateljem. Tudi za te sklade priporočamo, da naj bodo v vaši naložbeni košarici le kot dodatek.

Panožni delniški skladi vlagajo v delnice podjetij iz posameznih gospodarskih sektor-jev. Slabost tovrstnih skladov je, da so posamezne panoge zelo odvisne od konjunkturnih nihanj. Težko je tudi napovedati perspektivnost posamezne gospodarske panoge v priho-dnosti. Ti skladi so najprimernejši za izkušene vlagatelje, ki dobro poznajo posamezne pa-noge in želijo izkoristiti njihove razvojne usmeritve. Za povprečnega potrošnika so v široko razpršeni naložbeni košarici primerni kvečjemu kot dodatek.

Delniški skladi, ki vlagajo v mala ali srednja podjetja, imajo pogosto zelo samo-stojno naložbeno strategijo in ne investirajo na podlagi tržnih indeksov. V zelo razpršeni naložbeni košarici so primerni kot dodatek.

5

Obvezniški skladiObvezniški skladi vlagajo v dolžniške vrednostne papirje držav in podjetij. Predvsem

tisti, ki vlagajo v državne obveznice, so manj tvegani od delniških skladov, zato je tudi nji-hov donos manjši.

Evrski obvezniški skladi: vse obveznice teh skladov so izražene v evrih, zato za slo-venske vlagatelje pri njih ni valutnega tveganja. Največji del evrskih obvezniških skladov je pogosto sestavljen iz državnih obveznic, zato so še posebej varni. V naložbeni košarici so evrski obvezniški skladi varna osnovna naložba, če želite vlagati na srednji ali dolgi rok. Za tiste, ki v skladih obročno varčujejo, so primerni v kombinaciji z delniškimi skladi.

Obvezniški skladi v tujih valutah kupujejo različne mednarodne obveznice, ali pa se osredotočijo npr. na dolar, jen ali britanski funt. Z njimi imate lahko dobiček od višjih obresti v deželah zunaj evrskega območja. Sprijazniti pa se morate z valutnim tveganjem in zaradi sprememb valutnih tečajev lahko doživite tudi izgubo. Zato jih naložbeni košarici priporočamo le kot dodatek.

Obvezniški skladi trgov v razvoju in skladi high-yield vlagajo v bolj tvegane trge ali pa v podjetja z nižjo boniteto. Zato so precej bolj tvegani in so v naložbeni košarici primerni kvečjemu kot dodatek.

6

Mešani skladiMešani skladi vlagajo svoja sredstva v delnice in obveznice. Zato so manj tvegani od

delniških, a hkrati bolj tvegani od obvezniških vzajemnih skladov.

Obstajajo mešani skladi z uravnoteženo, defenzivno in agresivnejšo naložbeno poli-tiko. Agresivnejši mešani skladi kupujejo več delnic, defenzivni pa se bolj osredotočajo na obveznice. Pri nekaterih mešanih skladih je razmerje med delnicami in obveznicami v por-tfelju sklada določeno, tako da lahko vsaj na splošno sklepate o njihovi primernosti za vaše naložbene cilje. Pri drugih mešanih skladih imajo upravljavci večjo svobodo pri odločanju. Zato je lahko njihova naložbena politika precej drugačna od vaših ciljev in vašega odnosa do tveganja.

Pri mešanih skladih je zelo pomembno, da pred odločitvijo proučite naložbeno poli-tiko, ki je opisana v prospektu sklada. Na splošno so mešani skladi z določenim razmerjem delnic in obveznic primerni za tiste, ki se s svojo naložbo ne želijo veliko ukvarjati.

Indeksni skladiV tujini se povpraševanje po indeksnih skladih skokovito povečuje. To velja tako za

delniške kot za obvezniške indeksne sklade. Indeksni skladi so primerni za »udobnejše« vlagatelje, ki si želijo imeti korist od rasti kapitalskih trgov, obenem pa se ne želijo ukvarjati s ponudnikovo naložbeno strategijo.

Struktura naložb indeksnih skladov se ravna po izbranem tržnem indeksu. Tako se lahko na primer svetovni delniški indeksni sklad ravna po tržnem indeksu MSCI World, evro obvezniški sklad pa po indeksu Euroland Government Bond. Upravljavec indeksne-ga sklada nima možnosti nakupa vrednostnih papirjev, ki jih ni v tržnem indeksu, kar je drugače kot pri skladih z aktivnim upravljanjem. Donosnost indeksnih skladov se ravna po donosnosti izbranega indeksa, ki prikazuje dinamiko nekega trga (npr. Evropa ali specifična tržna panoga). V daljšem časovnem obdobju je donos zaradi stroškov sklada vedno nekaj manjši od tržnega indeksa, po katerem se sklad ravna. Stroški indeksnih skladov so pravilo-ma občutno manjši od stroškov skladov z aktivnim upravljanjem.

Pri indeksnih skladih je pomembno, da proučite trg, ki ga prikazuje indeks. Tako kot pri drugih skladih vam svetujemo, da se odločite za indekse, ki zagotavljajo čim večjo raz-pršitev tveganja.

Druge vrste skladovDo zdaj smo opisali najpogostejše tipe skladov, vendar pa ne poznamo samo teh.

Skladi skladov: njihova posebnost je, da skladno s svojo naložbeno strategijo vlagajo v druge vzajemne sklade. S tem dosegajo veliko razpršenost naložb. Zavedati pa se mora-te, da tudi skladi skladov niso varni pred izgubami, prav tako pa tudi ni zagotovljen velik donos.

Garantirani skladi ponujajo vlagateljem jamstvo glavnice ali pa jim zagotavljajo do-ločen donos. Jamstvo je zelo raztegljiv pojem, zato svetujemo, da natančno proučite, kaj jamči posamezen sklad. Posledica jamstva je lahko manjši donos.

Skladi denarnega trga vlagajo v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje z dospe-tjem do enega leta. Praviloma so varni in stabilni, pri evrskih denarnih skladih pa tudi va-lutnega tveganja ni. Finančna kriza je pokazala, da so lahko tudi tvegani. Alternativna mo-žnost je vezava denarja v banki.

Skladi, ki investirajo v družbeno odgovorne naložbe, se odločajo le za vlaganja v podjetja, ki ne opravljajo dejavnosti, ki so okolju škodljive, ali pa pri svojem poslovanju izpolnjujejo določene okoljske in socialne standarde. Žal je težko preveriti verodostojnost njihove politike vlaganja.

7

8

Kako sestaviti naložbeno košarico?

S finančno krizo so prišle na dan vse pomanjkljivosti finančnih trgov – ne le slabosti v upravljanju skladov, ampak tudi v strukturi naložbenih košaric vlagateljev. Ta je namreč vsaj tako pomembna kot izbira dobrega sklada.

Vaš prvi korak mora biti odločitev, kako želite svoja sredstva razdeliti med delniške in obvezniške sklade. Ta odločitev je odvisna od tega, za koliko časa želite vezati svoj denar in kakšne izgube še lahko prenesete. Razmislite tudi, koliko želite na koncu privarčevati, pri tem pa ne pozabite, da bo zaradi inflacije vaš realni donos manjši. Naložba v sklade je smiselna, če želite varčevati vsaj pet, še bolje pa 10 ali več let.

Predstavljamo vam orodje, ki vam lahko pomaga pri odločitvi, kakšno naj bo raz-merje delnic in obveznic v naložbeni košarici, ki bo ustrezalo vašemu odnosu do tveganja in načrtovanemu trajanju naložbe. Pripravili smo tri primere naložbene košarice, ki smo jih oblikovali na podlagi analize tržnih vrednosti svetovnih delniških in evrskih obvezniških indeksov v zadnjih 30 letih. Orodje lahko uporabite, še preden se odločite vstopiti v sklad, ali pa ko se odločite spremeniti razmerja v naložbeni košarici. Seveda lahko izberete tudi mešane sklade, pri katerih je razmerje delnic in obveznic jasno določeno.

POMEMBNO Poudarjamo, da smo košarice oblikovali na podlagi podatkov o donosu v preteklosti, zato ne morejo biti jamstvo, da bo rezultat vaših naložb takšen, kot je prikazan v primerih košaric. Seveda ni treba, da bi natančno upoštevali predlagane kvote delnic in obveznic. S pomočjo diagrama si lahko sami izberete delež, ki ga boste vložili v delniške in obvezniške sklade. Če veste, za koliko časa želite vložiti svoja sredstva, začnite z dolžino naložbenega obdobja. Čim krajše bo izbrano obdobje, previdnejši morate biti pri odločitvi, kolikšen bo delež sredstev v delniških skladih. Če ne veste, za koliko časa želite vložiti svoja sredstva, se osredotočite na to, kakšno je tveganje pričakovane izgube v vmesnem času, ki jo še lahko prenesete (rdeča krivulja na spodnjem delu diagrama “Trije primeri naložbene košarice”).

9

10

1 Naložbena košarica, katere cilj je varnost naložbe ■

V delniške sklade je vloženih 15, v obvezniške pa 85 odstotkov sredstev. Tudi donos obvezniških skladov se včasih zmanjšuje, zato je smiselno tudi tej t. i. varni

košarici dodati nekaj odstotkov naložbe v delniške sklade, saj lahko ti kompenzirajo niha-nja obvezniških skladov. Kot primer si oglejte rdečo krivuljo na spodnjem delu diagrama “Trije primeri naložbene košarice”, ki prikazuje maksimalno izgubo med trajanjem naložbe v odvisnosti od deleža delnic v košarici. Kdor naloži vsa sredstva v obvezniške sklade, lahko v vmesnem času pričakuje 10-odstotno izgubo, če pa doda 15-odstotni delež naložbe v delniške sklade, pa le 7-odstotno izgubo.

V preteklih 30 letih je bil povprečen donos varne naložbene košarice približno 7,5 od-stotka (rumena krivulja na diagramu zgoraj). Če bi sredstva vložili le za obdobje 5 let, bi bil minimalni letni donos le 2,2 odstotka (svetlo modra krivulja v sredini). Minimalni letni donos se je torej povečeval z daljšim obdobjem vlaganja: v 10 letih je bil 4 odstotke, v 20 letih pa že okrog 5 odstotkov.

2 Naložbena ■ košarica, katere cilj je doseči velik donosSestavljena je iz 70-odstotnega deleža delniških in 30-odstotnega deleža obvezniških

skladov. Košarica je primerna za dolgoročne naložbe, zato dobro premislite, če ste pripravljeni

vlagati za obdobje najmanj 15 ali 20 let. Povprečen letni donos za to košarico pri naložbi za 30 let je bil v preteklosti okrog 9 odstotkov (rumena krivulja v diagramu zgoraj). Tudi če je šlo vse narobe, je imel varčevalec na koncu najverjetneje še vedno pozitiven rezultat – vsaj 1 odstotek minimalnega donosa pri 15-letni naložbi (siva krivulja v sredini) in vsaj 2 odstot-ka pri 20-letni naložbi (temnomodra krivulja v sredini). Ne pozabite pa, da bi se morali pri tej naložbi sprijazniti z vmesno izgubo v višini 40 odstotkov (rdeča krivulja spodaj).

3 Uravnotežena naložbena košarica ■

Ta košarica pomeni kompromis med varno in donosno naložbeno košarico. Delež delni-ških skladov v njej je 40 odstotkov, obvezniških pa 60 odstotkov.

Povprečni letni donos je bil v preteklosti okrog 8,25 odstotka in je bil večji kot pri varni strukturi naložb. Stopnja tveganja je za polovico manjša kot pri naložbeni košarici, katere cilj je velik donos: padci na trgih ne bi smeli povzročiti več kot 20 odstotkov vmesne izgube. V čem je razlog za 40 odstotni delež v delniških skladih: vlagatelj lahko, četudi traja naložba le 5 let, pričakuje, da bo dobil vsaj toliko, kot je vložil na začetku.

11

Izbira skladov glede na tip vlagatelja

Če sodite med vlagatelje, ki se nočejo z naložbo veliko ukvarjati, priporočamo sklade, ki so geografsko zelo razpršeni. Primerni so skladi, ki se ravnajo po svetovnem tržnem in-deksu (npr. MSCI World), evrski obvezniški skladi kot varna osnova za košarico in morda še majhen delež v delniških skladih držav v razvoju. Izberite indeksne vzajemne sklade, če pa zanje ni ponudbe, poiščite sklade z aktivnim upravljanjem, ki se zelo ravnajo po tržnih indeksih.

Za neodločene priporočamo mešanico indeksnih skladov in skladov z aktivnim upra-vljanjem, pri čemer se usmerite na enake trge kot »udobni« vlagatelji. Če že vlagate v skla-de in nočete popolnoma prestrukturirati svoje naložbene košarice, ji lahko dodate še nekaj indeksnih skladov.

Ljubiteljem skladov priporočamo sklade z aktivnim upravljanjem. Tudi pri tem upo-števajte prej zapisane nasvete o sestavi naložbene košarice. Primerni so skladi, ki se s svojo naložbeno strategijo predvsem ravnajo po trgu. Če je strategija upravljanja posameznega sklada nekoliko drugačna, bodo tudi rezultati drugačni od prikazanega modelnega izra-čuna košaric. Košarici dodajte sklade, ki so se v preteklosti s svojo samostojno naložbeno politiko najbolj izkazali.

12

Kako upravljati z naložbo?

Vsaj enkrat letno morate preveriti naložbeno košarico in razmisliti, če jo je potreb-no prilagoditi novim razmeram na trgu. Če borze poslujejo dobro, se samodejno poveča delež delnic v vaši košarici. To pa seveda pomeni, da je košarica postala bolj tvegana. S prilaganjem košarice lahko zmanjšate tveganje, da bi proti koncu naložbenega obdobja borzni zlom uničil celoten dotedanji uspeh. Zato je bolje sproti prenašati dobljene donose na varno in zmanjševati delež v delniških skladih na račun obveznic. Sprotno prenašanje sredstev pa je smiselno le, če je donos košarice pozitiven. Če se je pravkar zgodil borzni zlom, ne spreminjajte kvote delnic. Verjetnost, da se bo vrednost delnic ponovno povečala, je precej velika.

Lahko se zgodi, da bo kateri od skladov z aktivnim upravljanjem iz vaše košarice dlje časa neuspešen v primerjavi s trgom, na katerega investira. V tem primeru svetujemo, da s pomočjo primerjalnika vzajemnih skladov izberete primerljiv sklad, ki je uspešnejši.

Če vaša naložba v posamezno panogo ali na omejeni geografski trg ne izpolnjuje priča-kovanj, razmislite, ali je ne bi bilo bolje usmeriti na zanesljivejše trge.

13

Načini vlaganja v vzajemne sklade

Obstajata dva načina vlaganja v vzajemne sklade. Enkratna vlaganja so primerna za tiste, ki že imajo kapital in ga želijo oplemenititi. Varčevalni načrti pa so primerni za vse, ki šele začenjajo z vlaganjem v sklade in želijo mesečno investirati manjše vsote denarja. Pri varčevalnem načrtu se sredstva plemenitijo počasneje kot pri enkratnem vlaganju, zato tisti, ki varčujete obročno, potrebujete za naložbo več časa. Za obe obliki naložb pa velja: čim daljše je naložbeno obdobje, manjše je tveganje za izgube in večje so možnosti, da se bo vaše premoženje povečalo.

Enkratna vlaganja ■

Primeren čas za naložbo pomembno vpliva na njeno dobičkonosnost, vendar pa je praktično nemogoče vnaprej določiti, kdaj je optimalni trenutek za vstop in izstop iz nalož-be. Zato je morda bolje, da ne kupite vseh skladov naenkrat, ampak da to storite v obdobju več tednov ali mesecev. Enako velja za izstop iz skladov. Ob tem seveda upoštevajte, da lahko vsak posamezen nakup povzroči dodatne stroške.

Tudi pri enkratnem vlaganju lahko kasneje po potrebi vplačujete nove zneske.

Varčevalni ■ načrtV izbrane sklade v vsakem izbranem časovnem obdobje, na primer vsak mesec, vlo-

žite določen znesek. Najmanjši mesečni znesek je praviloma omejen na 40 evrov. Obroke lahko kadarkoli spremenite, lahko za nekaj mesecev vložke odložite, ali pa deleže v skladih pretopite nazaj v denar. Sredstva lahko izplačujete tudi obročno. Pri obročnem varčevanju vprašanje, kdaj je optimalni trenutek za vstop v sklad, ni pomembno, saj ob upoštevanju vzponov in padcev vrednosti pri posameznih plačilih praviloma dosežete ugodno povpreč-no ceno.

Proti koncu naložbenega obdobja redno spremljajte svojo naložbeno košarico. Privarče-vane zneske lahko prenašate v varnejše naložbe, na primer v obvezniške sklade ali v bančne depozite. To velja, četudi ste svoj naložbeni cilj dosegli že predčasno, na primer že po 10 na-mesto po 15 letih. Če ne boste košarice redno preverjali, se vam lahko zgodi, da boste del že zasluženih sredstev izgubili, če bo načrtovani datum konca naložbe ravno v slabem borznem obdobju. Potem je bolje, da počakate na ugodnejši trenutek, preden prekinete varčevalni načrt.

14

Ugoden čas za nakup/prodajo

Na vprašanje, kdaj kupiti ali prodati svoj delež v delniških skladih, je zelo težko odgo-voriti. Obstajajo pa nekatere smernice, po katerih se lahko ravnate, da bi izboljšali možnost za uspeh. Toda čeprav boste upoštevali več (ali vse) spodnjih smernic, pa žal zagotovila za uspeh ni.

Kdaj je primeren trenutek za nakup točk skladov pri enkratni naložbi?

ko se indeksi delnic zmanjšajo za tretjino ali več glede na prejšnjo najvišjo vrednost;

če vlagatelji umikajo naložbe iz delniških skladov in raje vlagajo v tiste s fiksno obrestno mero;

če vlada na delniških trgih zelo pesimistično razpoloženje;

ko so načrtovane javne ponudbe delnic na borzi ustavljene in ni novih;

ko banke ponujajo predvsem varne produkte;

ko je gospodarski položaj slab, strokovnjaki pa ne napovedujejo hitrega izboljšanja.

Kdaj je ugoden trenutek za prodajo točke skladov?

ko indeksi delniških skladov dosežejo nove najvišje vrednosti in tečaj hitro raste;

ko je razpoloženje na delniških trgih optimistično ali celo evforično;

če banke dejavno ponujajo vlaganja v sklade in certifikate posameznih panog;

ko podjetja dosegajo rekordni promet in dobiček;

če se prvotne napovedi o rasti vrednosti tečajev še izboljšujejo.

15

Nakup točk skladov - prodajne poti

Točke posameznega sklada lahko kupite na različne načine. Svetujemo vam, da se šele potem, ko ste določili svoje naložbene cilje in našli sklade, ki so zanimivi za vas, odločite, katera prodajna pot vam najbolj ustreza.

Banke: bančna ponudba vzajemnih skladov je praviloma omejena. Pogosto boste lah-ko pri njih kupili le točke skladov njihove hčerinske DZU. Prav tako vam banka pri nakupu točk sklada praviloma ne bo ponudila popusta pri vstopni proviziji. Pogosto vam bo za nakup točk skladov raje ponudila ugodnosti, če se boste odločili za druge njene produkte (npr. krediti, kartice). Presodite, če jih sploh potrebujete in preverite, kaj ponujajo druge banke.

Družba za upravljanje: točke vzajemnega sklada lahko kupite neposredno pri DZU-jih ali prek njihovih hčerinskih služb. Ta prodajna pot je primerna, če ste se odločili za nakup točk skladov iz krovnega sklada posamezne DZU, saj vam bo ta pogosto ponudila le lastne sklade.

Posredniki: pri njih je praviloma ponudba vzajemnih skladov največja. Posebne po-nudbe so relativno pogoste, pri čemer ne pozabite, da podlaga za vašo izbiro ne smejo biti samo ugodnosti.

Borza: nekateri vzajemni skladi kotirajo tudi na borzi, kjer lahko kupite le celotne toč-ke sklada. Vstopne provizije za nakup ni, bodite pa pozorni na razliko med prodajno in nakupno ceno ter na posredniško provizijo. Ugodnost nakupa na borzi je odvisna tudi od likvidnosti sklada.

POMEMBNO. Vsi ponudniki na svojih spletnih mestih in v poslovalnicah ponujajo množico informa-

tivnih gradiv. Nekatera so kvalitetna in poučna. Z dobrim svetovalcem boste včasih lahko natančno proučili svoj naložbeni načrt in skupaj izbrali sklade. Naj pozabite pa, da gre pri svetovanju tudi za trženje. Svetovalec želi prodati čim več produktov, pogosto predvsem tistih, pri katerih bo dobil največjo provizijo. Ne kupujte točk skladov samo na podlagi po-govora s svetovalcem!

16

Nakup točk skladov - stroški Vlaganje v vzajemne sklade je seveda povezano z različnimi stroški. Pri izbiri sklada

višina stroškov ne sme biti glavno vodilo, ne smete pa pozabiti, da lahko stroški »poberejo« precejšen del donosa. Zato velja primerjati stroške med primerljivimi vzajemnimi skladi.

Vstopno provizijo je treba plačati ob nakupu točk vzajemnega sklada, in sicer v od-stotkih od zneska vplačila. Po navadi je provizija (od nič do pet odstotkov) namenjena za stroške trženja sklada. Pogosto je vstopna provizija najvišja pri najbolj tveganih delniških skladih, nižja pa pri obvezniških. Višina vstopne provizije je pogosto odvisna od zneska vplačila. Bodite pozorni tudi na posebne ponudbe, pri katerih ste oproščeni plačila vstopne provizije.

Izstopno provizijo zaračunajo nekateri skladi, ko prodate točke vzajemnega sklada, obračuna pa se v odstotkih od zneska izplačila. Temu strošku se lahko izognete, saj ga veli-ko skladov ne zaračunava.

Upravljavska provizija je nadomestilo DZU za upravljanje s portfeljem vzajemnega sklada. Njena višina (od 0,5 do tri odstotke) je odvisna od naložbene politike sklada. Pravi-loma je večja pri tveganih skladih z aktivnim upravljanjem, manjša pa pri manj tveganih in indeksnih skladih. Upravljavska provizija je že upoštevana pri objavi vrednosti enote pre-moženja (VEP).

Skrbniško provizijo plačujete skrbniku vzajemnega sklada.

Provizijo za uspešnost zaračunajo nekatere DZU na podlagi kriterijev uspešnosti, ki si jih postavijo same. Plačate jo lahko, čeprav se vrednost vaše naložbe zmanjša.

Stroške prenosa plačate, če svoja sredstva prenesete v druge sklade krovnega slada iste DZU. V najslabšem primeru so enaki, kot je vstopna provizija za nov nakup.

V letnih poročilih skladov so objavljeni podatki o stroških sklada v preteklem poslov-nem letu. Primer: celotni stroški poslovanja sklada (total expense ratio - TER) so 1,7 %. To pomeni, da je bila vsota upravljavske provizije, skrbniških provizij in drugih stroškov v pre-teklem letu 1,7 % premoženja sklada. Vstopna provizija ni vključena v TER, ker je odvisna od prodajne poti.

17

Davki Pri prilagajanju naložbene košarice so davki pomemben strošek. Kljub temu vas ne

smejo odvrniti, da ne bi v vaši naložbeni košarici naredili nujnih sprememb, na primer če v času pred koncem naložbe prelagate sredstva v manj tvegane sklade, ali ko se kakšen sklad v košarici izkaže za neuspešnega. Izgube zaradi zgrešenih naložb in neuresničeni dobički so lahko za vas precej usodnejši od davkov.

Investicijski kuponi vzajemnih skladov so kapitalska naložba. Dobiček, ustvarjen s tako naložbo (torej razlika med prodajno in nakupno vrednostjo), je obdavčen po enotni davčni stopnji 20 odstotkov.

Stopnja obdavčitve se znižuje vsakih pet let lastništva kapitala:

po dopolnjenih petih letih je 15 odstotkov;

po dopolnjenih desetih letih je 10 odstotkov;

po dopolnjenih petnajstih letih je 5 odstotkov;

po dopolnjenih dvajsetih letih pa kapitalski dobiček ni več obdavčen.

Država s takim postopnim zmanjševanjem obdavčitve spodbuja dolgoročne naložbe v vzajemne sklade.

Če vzajemni sklad deli vlagateljem dobiček v obliki dividend, ki so nastale na podlagi naložb, so obdavčene po 20-odstotni davčni stopnji, pri čemer se davek obračuna in odve-de pri viru, torej pri izplačevalcu - pri vzajemnem skladu. Če vzajemni sklad deli prihodke v obliki obresti, so le-te obdavčene enako kot dividende.

Nekatere družbe za upravljanje so ustanovile krovne sklade, v katerih je združeno več različnih vzajemnih skladov iste družbe. Prehod med vzajemnimi skladi, ki so v istem krov-nem skladu, ni obdavčen.

Pripravila: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije

Založnik: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave

Avtor: Boštjan Krisper

Uredila: Meta Stegenšek

Oblikovanje: Vizualgrif, d. o. o., Ljubljana

Fotografije: Shutterstock

Brošura je del projekta Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev v letu 2010, ki ga sofinancira Urad RS za varstvo potrošnikov v višini 54.080,00 evrov.

http://www.uvp.gov.si/

080 88 99

informacije, ki jim lahko zaupate

OSEBNE FINANCE

www.zps.si

Kako vlagati v vzajemne sklade?