katalog skp

kakovostvarnost

blaginjarazvoj

Skupna kmetijska politika

2

vsebina

Skupna kmetijska politika - kakovost, varnost, blaginja, razvoj

Knjižico Skupna kmetijska politika - kakovost, varnost, blaginja, razvoj je izdala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v okviru projekta SKP – kakovost, varnost, blaginja, razvoj. V brošuri je pregled nekaterih mejnikov v razvoju skupne kmetijske politike (SKP) in osem primerov dobrih praks izvajanja SKP v Sloveniji, ki so se razvili s pomočjo ukrepov skupne kmetijske politike.

Urednik: Marjan PapežAvtorji: Bernarda Brezovnik, Tomaž Cör, Manca Čarman, Vesna Čuček, Simona Hauptman, Saša Hočevar, Andreja Horvat, Anton Jagodic, Damjan Jerič, Jožica Krašovec, Robert Peklaj, Dino Pucer, Srečko Rajh, Barbara Remec, Igor Stanonik, Barbara Trunkelj, Tatjana Vrbošek, Damijan Vrtin, Sonja Zidar Urbanija Jezikovni pregled: Jerica PotočnikOblikovanje in grafična priprava: Dinocolor d. o. o.Ilustracije: Petra NarobeAvtorji fotografij: Matjaž Jambriško, Tomo Jeseničnik, Marjan Papež, arhiv KGZSTisk: Januš Miran, s. p.Leto izdaje: 2012Izdala: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, 1000 LjubljanaZanjo: Igor Hrovatič, direktorNaklada: 5000 izvodov

Sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja. Za vsebino odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Vsebina te publikacije ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.

3 Več skupne kmetijske politike – več miru!

4 Skupna kmetijska politika – kakovost, varnost, blaginja, razvoj

5 Evropska unija ureja kmetijstvo s skupno politiko že (več kot) 50 let

SKP – kako se je začela?

SKP – kako se je razvijala?

SKP – kje smo?

SKP – kam želimo?

SKP – ali ste vedeli?

8 Družinam z otroki prijazna kmetija

10 Mmmm, diši po Prekmurju

12 Kroženje snovi v naravi je temelj trajnostnega kmetovanja

14 Hribci se ne dajo!

16 Mleko, naš vsakdanji kruh

18 Oljčno olje Slovenske Istre

20 Prijat’li, spet trte so rodile …

22 Ko je možnost izbire, pogumni izberejo najboljše

3

Živimo v času, ko je človeštvo prežeto z dvomi o pravilnosti svojega početja in nas spremembe v naravi in podnebju postavljajo pred nove izzive. Ob vprašanjih, kako zagotoviti stabilno oskrbo s kakovostno hrano, kako ohraniti konkurenčne prednosti na mednarodnih trgih, kako ohraniti naravne vire in hkrati učinkovito gospodariti, postaja pomen skupne kmetijske politike (SKP) samo še večji.

Zametki skupne kmetijske politike segajo v leto 1950, ko je francoski politik Robert Schuman, ‘oče evropske povezave’, z deklaracijo 9. maja 1950 povabil Nemčijo k pravičnemu dogovoru pri proizvodnji jekla in koriščenju premoga. Osnovni motiv je bil, da morata imeti od tega koristi obe državi in vse druge, ki so pripravljene ta dogovor spoštovati. Pobudi so se pridružile še Italija, Belgija, Nizozemska ter Luksemburg in to je bil začetek združene Evrope, Evrope miru.

Za skupen projekt upravljanja z energijo in jeklom so se odločili, ker je bilo to v zgodovini jabolko spora med državama in je bilo za to področje sorazmerno enostavno poenotiti pravila. V kmetijstvu, ki je bistveno bolj kompleksno področje, je prišlo do dogovora nekaj let pozneje, kot je to pojasnil Schuman v svoji knjigi iz leta 1962 Za Evropo.

Danes je vsak razmišljujoč Evropejec poklican, da podpira smiselnost skupne kmetijske politike, s tem pa tudi smiselnost Evropske unije. Lahko bi rekli, da je SKP eden temeljev miru v Evropi, ki traja že več kot pol stoletja. Evropa je redkokdaj v zgodovini imela tako dolgo obdobje miru za tako nizko ceno!

V brošuri, ki smo jo pripravili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), je pregled nekaterih mejnikov v razvoju SKP. Predstavljamo tudi osem primerov dobrih praks izvajanja SKP v Sloveniji, po eno na vsakega izmed osmih kmetijsko gozdarskih zavodov znotraj KGZS, ki so se razvili s pomočjo ukrepov skupne kmetijske politike.

Bistvena naloga politika je, da opazuje razmerja med ljudmi kot člani neke skupnosti in med skupnostmi samimi ter da deluje na ta razmerja v smislu boljšega razumevanja in sodelovanja.

Robert Schuman

Več skupne kmetijske politike – več miru!

4

Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju …

Od 17. do 20. maja 23. Dobrote slovenskih kmetijMinoritski samostan na PtujuKdaj? Med 9. in 19. uro

Podeželje v mestu …

Sobota, 31. marec 2012Podeželje v mestu – Velika noč na podeželjuSKP podpira ohranjanje dediščine podeželjaLjubljana, Pogačarjev trgKdaj? Med 8. in 14. uro

Sobota, 5. maj 2012Podeželje v mestu KoperSKP podpira kakovostno pridelavo hraneKoper, pri TaverniKdaj? Med 8. in 14. uro

Sobota, 12. maj 2012 Podeželje v mestu – Dobrote slovenskih kmetij SKP podpira kakovostno pridelavo hraneLjubljana, Pogačarjev trgKdaj? Med 8. in 14. uro

Sobota, 2. junij 2012Podeželje v mestu – Pridelano in ponujeno z ljubeznijo, SKP podpira kakovostno pridelavo hraneLjubljana, Pogačarjev trgKdaj? Med 8. in 14. uro

Sobota, 1. september 2012Podeželje v mestu – Jesenske dobrote SKP podpira kakovostno pridelavo hraneLjubljana, Pogačarjev trgKdaj? Med 8. in 14. uro

Sobota, 29. september 2012Podeželje v mestu Maribor SKP podpira kakovostno pridelavo hraneMaribor, Trg Svobode Kdaj? Med 8. in 14. uro

Sejmi …

Od 25. do 30. avgusta 2012Sejem AGRA – 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Pomurski sejem, Gornja RadgonaKdaj? Med 9. in 19. uro

Od 12. do 18. septembra 201245. MOS - Mednarodni obrtni sejemCelje, Celjski sejemKdaj? Med 9. in 19. uro

Od 11. do 14. oktobra 2012Sejem narava in zdravjeLjubljana, Gospodarsko razstaviščeKdaj? Med 9. in 19. uro

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije, Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja in traja od 1. marca 2012 do 28. februarja 2013.

Vabimo vas na spletno stran projekta www.zarazvojpodezelja.si. Na njej najdete podatke o skupni kmetijski politiki, uporabne povezave v zvezi s skupno kmetijsko politiko, video, recepte in še marsikaj.

Ste vedeli, da evropski kmetje pridelujejo hrano za skoraj 500 milijonov prebivalcev Evropske unije? Pri tem ima ključno vlogo skupna kmetijska politika, ki jo največkrat poimenujemo kar SKP. Ta v letu 2012 praznuje svoj 50. rojstni dan! Odličen razlog, da o SKP, ki je namenjena tako kmetom kot vsem državljankam in državljanom Evropske unije, izvemo kaj več.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v letu 2012 vodi projekt Skupna kmetijska politika – kakovost, varnost, blaginja, razvoj. Ta zajema promocijo skupne kmetijske politike prek različnih dogodkov ter izdelavo promocijskih gradiv. Cilj projekta je osveščanje prebivalcev Slovenije o pomenu SKP, o njenih dosežkih in izzivih. Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Mukčeve prireditve

5

Državljanom Evropske unije (EU) skupna kmetijska politika zagotavlja zadostno izbiro varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah, hkrati pa z različnimi ukrepi in zakonskimi predpisi varuje okolje, zdravje ljudi, živali in rastlin, skrbi za dobro počutje živali ter varnost in zdravje pri delu.

Evropska unija ureja kmetijstvo s skupno politiko že (več kot) 50 let

Podpis Rimske pogodbe

SKP - kako se je začela?Rimska pogodba, ki je bila podpisana leta 1957, je opredelila splošne cilje skupne kmetijske politike (SKP):

• povečanje storilnosti v kmetijstvu s pospeševanjem tehničnega napredka in racionalizacije kmetijske pridelave ter optimalno rabo proizvodnih dejavnikov, posebej dela,

• zagotavljanje primerne življenjske ravni na podeželju, zlasti s povečevanjem dohodka v kmetijstvu,

• stabiliziranje kmetijskih trgov,

• zagotavljanje nemotene oskrbe,

• oskrba porabnikov s hrano po sprejemljivih cenah.

SKP - kako se je razvijala?Oblikovanje in usklajevanje SKP je potekalo do leta 1962, ko je SKP začela veljati. Delovati je začel enoten trg (s kmetijskimi pridelki) med šestimi državami (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg). Za spodbujanje storilnosti v kmetijstvu je EU dajala kmetom pomoč za pridelavo in naložbe. S tem je zagotovila primeren standard kmetom, hkrati pa omogočila preskrbo s hrano po dostopnih cenah.

Sprva učinkovit mehanizem, da je kmet prejel toliko pomoči, kolikor hrane je pridelal, je v sedemdesetih in osemdesetih letih začel povzročati presežke najpomembnejših kmetijskih pridelkov. Zaradi nižjih cen na svetovnem trgu je bilo treba del presežkov s pomočjo podpor izvoziti, del pa skladiščiti. Oboje je zahtevalo vse več proračunskih sredstev EU, kar kmetom ni bilo v prid, saj potrošniki in davkoplačevalci tega niso odobravali.

SKP

6

EU je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja sprejela ukrepe, s katerimi je omejila presežke. Uvedla je kvote (omejitve) za prirejo mleka, omejila podpore na obdelovalne površine in število živali in uvedla praho, da kmetje del površin niso obdelali; spodbujati so začeli setev industrijskih rastlin. Ukrepi so učinkovali in presežki so bili odpravljeni.

Ob tem SKP še vedno zagotavlja preskrbo z varno in kakovostno hrano. Pa ne samo to! Ščiti tudi posebne lastnosti izdelkov in hrane lokalnega izvora, ščiti geografsko poreklo, tradicionalne načine pridelave in predelave. S tem SKP ohranja raznolikost in pestrost ponudbe hrane. Potrošniki so vse bolj pozorni na (geografsko) poreklo in druge značilnosti hrane. EU se tega zaveda, zato je uvedla označbe kakovosti, ki jih pridelovalci lahko zaščitijo na ravni EU. Označbe jamčijo izvor, postopke pridelave in predelave itn. S tem potrošnik ve, da gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo. V ta sklop sodijo tudi spodbude za ekološko kmetovanje.

EU je v okviru SKP vzpostavila tudi mehanizme, ki varujejo zdravje ljudi. Sledljivost znotraj EU in temeljit nadzor nad uvozom hrane zmanjšujeta tveganje na najmanjšo možno raven. Skupna kmetijska politika vzpodbuja ukrepe za dobro počutje živali.

Presežke hrane je EU začela uravnavati z različnimi ukrepi, med drugim s pridelavo industrijskih rastlin.

Po raziskavi Eurobarometra 90 odstotkov anketiranih državljanov EU meni, da sta kmetijstvo in podeželje pomembna za evropsko prihodnost. 83 odstotkov se jih strinja z ukrepi pomoči zanju. Kmetijska politika bo še naprej oblikovana na evropski ravni.

blaginjaSKP - kje smo?Evropska unija ima kljub nestabilnim gospodarskim razmeram v svetu, ki med drugim botrujejo dvigu cen hrane, še vedno stabilno preskrbo s hrano. Ob tem je pomembno, da se je po letu 2003 uveljavil sistem kmetijske politike, ki kmetom predpisuje ukrepe in postopke, ki varujejo okolje, varujejo zdravje ljudi, živali in rastlin ter omogočajo dobro počutje živali. SKP z različnimi ukrepi podpira območja s težjimi pogoji za pridelavo, kjer bi se kmetijstvo sicer opuščalo, pokrajina pa bi postala neprijazno zaraščena. Kmetijstvo vse bolj ustreza pričakovanjem sodobne družbe!

7

Ali ste vedeli?• SKP je edina politika, ki se v celoti

enotno vodi na ravni EU,

• kmetijstvo je v proračunskem smislu druga najpomembnejša politika EU,

• vsak državljan EU prispeva v proračun za kmetijstvo približno 30 centov na dan, kar zagotovo ni visoka cena za zdravo in kakovostno hrano po zmernih cenah,

• kmetijstvo z gozdarstvom in ribištvom nudi zaposlitev 13,6 milijonom prebivalcev EU,

• v živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 5 milijonov prebivalcev EU,

• kmetijstvo v širšem smislu nudi 8,6 odstotkov delovnih mest v EU,

• v EU še vedno prevladujejo majhne kmetije – povprečna velikost je 12,6 hektarjev,

• povprečna velikost kmetije v Sloveniji je dvakrat manjša od povprečja EU, le dobrih 6 hektarjev,

• slovensko kmetijstvo je zaradi majhnih kmetij, razdrobljene posesti, območij s težjimi pogoji za pridelavo, neugodnih talnih in podnebnih dejavnikov še posebej ranljivo in toliko bolj potrebuje ukrepe, ki Sloveniji omogočajo pridelavo hrane in urejeno kulturno krajino.

Ob prelomu tisočletja je EU z reformo imenovano Agenda 2000 uvedla pomembno novost – vzpostavitev razvojno naravnane politike razvoja podeželja in zmanjšanja stroškov SKP.

Majhne parcele omejujejo konkurenčnost slovenskega kmetijstva.

Pri izvajanju SKP bomo tudi v prihodnje potrebovali službe, ki bodo kmetom nudile strokovno in tehnično pomoč.

blaginjaSKP - kam želimo?SKP je pripravljena na prihodnost!Po vstopu v EU Slovenija sooblikuje prihodnost njenega kmetijstva.

SKP bo v prihodnje še bolj usmerjena h konkurenčnosti, spodbujala bo inovacije, prenos znanja, upravljanje s tveganji ter sodelovanje v dobavni in živilski verigi.

Kmetijstvo bo še bolj trajnostno. Stremelo bo k naravi prijaznemu kmetovanju in učinkoviti rabi naravnih virov. Vedenje o tem, kaj vse je pomembno za to, da bomo pustili zanamcem primerno dediščino, se med kmeti vse bolj uveljavlja. Za uvajanje dobrih praks na kmetijah pa bodo tudi v prihodnje članice EU zagotavljale pomoč prek sistema kmetijskega svetovanja in drugih strokovnih služb, ki v Sloveniji delujejo že desetletja.

8

Neugodni pogoji za kmetovanje v Sloveniji ter razmere na trgu kmetom pogosto ne zagotavljajo primernega dohodka, zato iščejo nove možnosti za zaslužek in zaposlitev. Med njimi so najbolj pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kjer lahko oplemenitijo svoje znanje in delo. Pomembno vlogo pri tem imajo ženske, ki so pogosto pobudnice uvajanja novih dejavnosti, pa tudi nosilke razvoja le-teh. Z dopolnilnimi dejavnostmi kmečke družine zagotavljajo dodatni dohodek, bogatijo ponudbo podeželja in ohranjajo kulturno, etnološko, naravno in lokalno gastronomsko dediščino. Pri odločitvah za dopolnilne dejavnosti in razvoj le-teh je pomoč kmetijskih svetovalcev nepogrešljiva.

Družinam z otroki prijazna kmetijaVeščine dela z gosti imajo globoke korenine

9

razvoj

Skupna kmetijska politika je pripravljena na prihodnost:

spodbuja razvoj podeželja s podporo turizmu in dopolnilnim dejavnostim na kmetijah.

Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je - v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji - najbolj razvit turizem na kmetijah, s katerim se trenutno ukvarja 172 kmetij.

Turistična kmetija stoj in glej!

Kmetiji Milene in Tomaža Marolt, po domače Stoglej, ležita v gorskih zaselkih Podveža in Krnice, nedaleč od znanega turističnega kraja Luče ob Savinji in Logarske doline.

Osnovna dejavnost na kmetiji je že od nekdaj govedoreja. Od leta 1935 jim dodaten dohodek predstavlja tudi sprejemanje gostov, kar pove, da imajo Maroltovi pri tem dolgoletne izkušnje. Na kmetiji so imeli vse do začetka adaptacije in gradnje prizidka v letu 2003 zelo dobro zasedenost z visokim odstotkom stalnih gostov.

Vendar so lahko goste sprejemali le v glavni sezoni, saj v zimskem času ni bilo možnosti ogrevanja. Od leta 2006, ko so zaključili investicije, ki so bile sofinancirane iz evropskih sredstev, lahko na kmetiji z najvišjo kategorijo štiri jabolka sprejemajo goste vse leto. Z lokalnimi gastronomskimi dobrotami razvajajo tudi izletniške goste, ki jih privabljajo znamenitosti in lepote Zgornje Savinjske doline.

Na kmetiji ves čas sledijo novim smernicam, zato je kmetija pridobila znak specializirane ponudbe družinam z otroki prijazna kmetija. Prejeli so tudi številna priznanja za zasluge pri razvoju turizma v kraju, Milena pa kar nekaj zlatih priznanj za krušne izdelke na razstavah Dobrote slovenskih kmetij.

10

Slovenija ima zelo bogato in raznoliko kulinarično tradicijo s številnimi posebnostmi, ki odražajo naravne danosti nekega okolja. Prekmurje je znano po kulinaričnih posebnostih, ki ohranjajo svoja stara poimenovanja in tradicijo priprave. Prekmurska gibanica, bujta repa, bograč, dödöli so jedi, ki so značilne za Prekmurje, Prekmurci pa radi postrežejo še s prekmursko šunko, domačo zaseko, pajanim krüjom, retašimi, posolonkami, pereci pa tudi bučno olje ne sme manjkati.

Skupna kmetijska politika podpira ohranjanje tradicije na podeželju, znotraj tega tudi kulinarično dediščino. V Prekmurju so v okviru kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – Zavodu Murska Sobota v sodelovanju z drugimi lokalnimi nosilci razvoja pristopili k zaščiti in promociji kulinaričnih posebnosti njihovega območja.

Leta 2000 so ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ki združuje pridelovalce, ponudnike in ljubitelje prekmurskih dobrot v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti, zaščito geografskega porekla in promocijo prekmurskih dobrot.

Narava da, človek oplemeniti

Pod okriljem Društva se je v okviru projektov čezmejnega sodelovanja leta 2002 izoblikovala kolektivna blagovna znamka »Diši po Prekmurju«, ki povezuje najznačilnejše kulinarične in prehrambene posebnosti regije. Pod blagovno znamko se trenutno tržita dva zaščitena izdelka: prekmurska gibanica kot zajamčena tradicionalna posebnost in prekmurska šunka kot nosilka zaščite geografskega porekla.

Ponudniki so v procesu certificiranja dokazali, da proizvajajo prekmursko gibanico oz. prekmursko šunko v skladu z zahtevami zaščit. V ponudbo Diši po Prekmurju pa so vključeni tudi ponudniki drugih regionalnih izdelkov, kot so bučno olje, kis, naravni sokovi, med, vina itn.

Društvo izvaja projekt pospeševanja prodaje in informiranja o prekmurski šunki in prekmurski gibanici s pomočjo sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike. Sredstva so namenjena za doseganje boljše prepoznavnosti obeh zaščitenih izdelkov in tesnejše povezanosti ponudnikov pri trženju, predvsem pa, da imajo potrošniki s tem priložnost spoznavati ter čutiti okus in »vonj po Prekmurju«.

tradicija

Mmmm, diši po Prekmurju!Kulinarična pestrost, ki ji skoraj ni para

11

Skupna kmetijska politika je

s podporo ohranjanju kulinarične dediščine pripravljena na prihodnost

12

okolje

Kroženje snovi v naravi je temelj trajnostnega kmetovanjaSlovenski kmetje to spoštujejo

13

Slovenski kmetje so se tudi v času intenziviranja kmetijstva držali večinoma okolju prijaznih načinov kmetovanja. Skupna kmetijska politika, ki je pred dobrimi petimi desetletji imela za glavna cilja preskrbo prebivalcev s hrano po zmernih cenah in zagotoviti primeren standard kmetov, se je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nastajali veliki presežki hrane, soočila z novimi izzivi.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pridobili na veljavi kakovost hrane, dobro počutje živali, varovanje okolja itn. Večji poudarek je bil na okolju prijaznejšemu kmetovanju, med drugim tudi ekološkemu.

Pri Mirni Peči kmetujejo ekološko

V tem je videla svojo priložnost kmetija Kastelic iz Malega vrha pri Mirni peči. Iz pretežno živinorejske kmetije, ki je bila od leta 1974 usmerjena v prirejo mleka, so se leta 2002 začeli preusmerjati v sadjarstvo in v ekološko kmetovanje. Ob tem so obdržali živinorejo, saj več panog na kmetiji omogoča celovit in naravi prijazen način kmetovanja.

Leta 2010 je kmetija do tedaj prevladujočo dejavnost prireje mleka opustila in se v pretežni meri z napravo novega ekološkega sadovnjaka preusmerila v sadjarstvo. V istem letu so celotno kmetijo vključili v ekološki način pridelave, ki je potrjen s certifikatom za pridelke s kmetije. Ta je poleg stalnega osveščanja in visoko kakovostnih pridelkov najpomembnejše dokazilo

za kupce. Zaradi obdelave njiv in travnikov ter potrebnih organskih gnojil so obdržali rejo krav, ki jih ne molzejo: rejo krav dojilj in služnostno vzrejo plemenskih telic.

Stalnega razvoja, preusmeritve kmetije in dviga kakovosti njihovih pridelkov in izdelkov ne bi bilo (vsaj ne tako hitro) brez strokovne pomoči kmetijske svetovalne službe in sredstev, ki jih Evropska unija nudi za razvoj kmetijstva in podeželja. Od takih naložb pa nima koristi samo posamezen kmet.

Naložbe so zgolj orodje! Še več koristi ima namreč potrošnik, ki lahko izbira hrano višje kakovosti, ki ve, da je bila hrana pridelana na okolju prijazen način in da je s certifikatom vse, kar je navedeno, tudi preverjeno!


vzpodbuja varovanje okolja in ekološko kmetovanje!

14

Za boljšo kakovost življenja na podeželju je še posebnega pomena druženje, saj mladi premorejo veliko optimizma in volje, ki ji je treba dati podporo, da mladi vidijo svojo prihodnost in priložnost v hribovitem svetu. Pri tem je pomembna strokovna, organizacijska in moralna pomoč kmetijske svetovalne službe in drugih strokovnih služb pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Mladi na podeželju so še solidarni

V Zasavju deluje več društev podeželske mladine (DPM), med njimi po zagnanosti še zlasti izstopa DPM Hribci iz Dol pri Litiji. Veliko se družijo, sodelujejo na različnih, s kmetijstvom povezanih prireditvah in sledijo novostim v kmetijstvu. Pri tem pa ne gre samo za mlade iz kmečkih družin. Bistvo sožitja na podeželju je, da znamo prisluhniti drug drugemu, v tem primeru nekmet – kmetu. In prvi mora razumeti, da uspešnost drugega tudi njemu omogoča boljše življenje na podeželju.

Območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje obsegajo več kot dve tretjini Slovenije. Odročna območja imajo manjše možnosti zaposlovanja, manj razvito infrastrukturo pa tudi druženju večje razdalje med kraji niso naklonjene. Strmine, ki otežujejo strojno obdelavo, zahtevajo veliko ročnega dela. To zmanjšuje konkurenčnost hribovskega kmetijstva, s tem pa je tudi življenje na takih območjih manj privlačno za mlade.

Hribci se ne dajo!Brez kmetov bi bila krajina pusta

Tudi snovalci skupne kmetijske politike (SKP) se zavedajo, da pomoč mladim kmetom pomeni vlaganje v ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja. SKP z različnimi ukrepi pomaga, da se mladi lažje odločijo za kmetovanje.

Pregovor pravi, da ja najbolje, če si sam svoj gospodar. Za to je treba prevzeti odgovornost in vzeti usodo v svoje roke. SKP pomaga mladim prevzemnikom kmetij z različnimi ukrepi, saj je to način, da se zniža povprečna starost gospodarjev kmetij, ki je krepko čez 55 let!

To pomeni hitrejši razvoj kmetij in bistveno lažje prilagajanje hitrim spremembam v kmetijstvu in v družbi. Podpirajmo mlade na podeželju, ki so in morajo biti sooblikovalci politike razvoja kmetijstva tudi v prihodnje!

15

solidarnost


podpira mlade kmete s posebnim poudarkom na tistih, ki kmetujejo na območjih s težjimi pogoji za kmetovanje.

16

Govedoreja je glavna živinorejska in kmetijska panoga pri nas. Naravne danosti, kjer prevladuje travinje, nudijo krmo za prežvekovalce, kamor spadajo poleg govedi še ovce in koze. Prireja mleka kot najbolj osnovnega živila ima v živinoreji še posebej velik pomen. Samooskrbo s tem ključnim živilom pa bi bilo pri nas precej težje dosegati, če ne bi Evropska unija z ukrepi skupne kmetijske politike vzpostavila mehanizme, ki pospešujejo razvoj kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Ta zahteva veliko ročnega dela, zlasti z dvakrat dnevno molžo.

Mleko, naš vsakdanji kruhV sodobnem hlevu je tudi živalim lepše

varnostMleko je zelo občutljivo živilo, ki zahteva visoko higieno in takojšnje hlajenje. Za ohranjanje kakovosti in zagotavljanje varnosti mleka je zato potrebna vrhunska oprema, ki ni poceni. V kmetijstvu se v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami denar obrača zelo počasi, zato so večje naložbe (pre)velik zalogaj, da bi ga zmogle naše sorazmerno majhne kmetije.

Kmetija ni od včeraj

Kmetija Franca Jurce iz Brekovic pri Žireh ima dolgoletno tradicijo, saj naj bi obstajala že okoli leta 1500. Na kmetiji so se ukvarjali s prirejo mleka in mesa, zato so redili govedo lisaste pasme. Leta 1994 so se usmerili samo v prirejo mleka, uvajati so začeli mlečne pasme krav in kmalu star hlev, ki je bil zgrajen leta 1899, ni bil več primeren.

17

Odločili so se za gradnjo novega hleva, ki ga je gospodar načrtoval skupaj s kmetijsko svetovalno službo in službo za kontrolo in selekcijo v živinoreji, zlasti zato, da bi se po eni strani olajšalo delo, po drugi pa izboljšali pogoji za rejo živali.

Nov hlev je omogočil povečanje črede s 30 na 55 krav. Mlečnost po kravi na kmetiji se je povečala s 6.500 kg na 7.500 kg, oddaja mleka pa se je podvojila.

V novih, boljših pogojih reje so se lahko bolje izkoristile genetske danosti. Gospodar rad pove, da je nov hlev pripomogel k dobremu počutju tako živali kot ljudi: živali v prosti reji imajo možnost gibanja, boljša je osvetlitev, ljudje pa imajo boljše pogoje za delo, tako pri krmljenju kot pri molži.


zagotavlja stabilno preskrbo s hrano in podpira živalim prijazno rejo.

18

Več kot dve tretjini Slovenije ima omejene možnosti za kmetovanje. Med takimi območji je tudi Slovenska Istra s plitvimi kraškimi tlemi. Oljkarstvo v Istri, ki si jo delijo Hrvaška, Italija in Slovenija, ima zgodovinsko tradicijo. Na razvoj oljkarstva so imele velik vpliv razmere na trgu in ciklične pozebe. Preporod oljkarstva v Slovenski Istri beležimo po letu 1985, po tedanji večji pozebi. Republiška in lokalna politika v drugi polovici 80-ih let sta prisluhnili potrebam oljkarjev, zato sta podpirali obnovo oljčnikov in napravo novih. Oljkarstvo ni samo ena izmed pomembnih kmetijskih panog, temveč daje oljka krajini značilen mediteranski značaj.

kakovostV začetku 90-ih let je dodaten polet razvoju oljkarstva dalo leta 1992 ustanovljeno Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI), ki je odigralo pomembno vlogo pri širjenju oljčnih nasadov in dvigu kakovosti pridelka.

Kakovost je nasprotje naklučja

Do danes so se površine oljčnikov povečale s 450 na 1.800 hektarjev, društvo pa je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - Zavodom Nova Gorica, Univerzo na Primorskem ter Laboratorijem za preskušanje oljčnega olja (Labs) naredilo veliko na izboljšanju tehnologije pridelave: od obdelave tal, varstva pred škodljivci, gnojenja, rezi, sort, shranjevanja oljk in načina predelave.

Vse to je podlaga za doseganje visoke kakovosti slovenskih oljčnih olj, ki jo potrjujejo rezultati domačih in mednarodnih ocenjevanj. Vrsta slovenskih oljkarjev iz leta v leto posega

19

po najvišjih priznanjih na ocenjevanjih na Hrvaškem, v Italiji, Združenih državah Amerike, na Kitajskem, v Nemčiji, Švici.

Prav visoka kakovost oljčnega olja Slovenske Istre je bila podlaga, da je le-to postalo prvi slovenski kmetijski izdelek, ki je dobil evropski znak kakovosti – zaščiteno označbo porekla (ZOP), društvo pa si prizadeva, da čim več pridelovalcev pridobi označbo.

DOSI se je s svojim delom vključilo v shemo kakovosti in od Ministrstva za kmetijstvo in okolje dobilo ustrezno odločbo o registraciji skupine, ki je bila podlaga za črpanje sredstev za promocijo iz ukrepov skupne kmetijske politike. S tem potrošnike seznanjajo z vrhunsko kakovostjo oljčnih olj Slovenske Istre in potrošniki temu tudi zaupajo!

Oljčno olje Slovenske Istre Prvo z evropsko zaščito označbe porekla


omogoča lokalno oskrbo potrošnikov s hrano visoke kakovosti.

20

Naravne danosti na Štajerskem omogočajo pridelavo vin svetovne kakovosti, ki jo je priznaval že dunajski dvor. Vinogradništvo je na tem območju del identitete ljudi, je več kot samo kmetijska dejavnost. Skrbi za prostorsko ureditev ter kulturno in poseljeno krajino.

Prijat’li, spet trte so rodile …Vinogradništvo je del identitete pokrajine in ljudi

21


omogoča celovit razvoj podeželja!

Slovensko vinogradništvo je v Evropski uniji po svoji velikosti sicer neznatno, po svojih posebnostih pa območje izjemne odličnosti. Več kot dve tretjini slovenskih vinogradov je v strminah, delež ročnega dela je velik. Trta raste tam, kjer pridelava drugih kmetijskih kultur le redko pride v poštev. To so razlogi, da v Evropski uniji pripada slovenskemu vinogradništvu izjemno mesto.

Slovenija se je že desetletja pred vstopom v EU zavedala pomena prepoznavnosti vin, ki je bil udejanjen v Zaščitni znamki slovenskih vin. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove izzive in priložnosti, ki so omogočile pospešen razvoj zasebnega vinogradništva in vinarstva. Vina so postala še bolj kakovostna, poiskati pa je bilo treba nove poti do kupcev.

Vinske ceste privabljajo kupce k pridelovalcu

V začetku 90-ih let so v okviru Republiške uprave za pospeševanje kmetijstva in v sodelovanju z drugimi lokalnimi nosilci razvoja pristopili k iskanju novih poti. Po vzoru primerljivih pristopov k celostnemu razvoju podeželja, ki jih je SKP v takratnih državah članicah že podpirala, so se za povezovanje vinogradnikov, vinarjev in drugih ponudnikov začele vzpostavljati vinsko turistične ceste (VTC). Tako

je bilo na območju celotne Slovenije ustanovljenih dvajset vinsko turističnih cest, od tega enajst v vinorodni deželi Podravje. Pomembno vlogo na tem območju so odigrali kmetijski strokovnjaki pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – Zavodu Maribor.

VTC so se vključevale v širši okvir razvojnih projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Takratni razpisi so omogočali naložbe, ki so izboljšale infrastrukturo, urejenost objektov, vinskih kleti in kmetij z različnimi oblikami turističnih in dopolnilnih dejavnosti. S tem smo šli ob bok Evropski uniji, ki je leta 1999 z Agendo 2000 dala še večji poudarek razvoju podeželja. Tak pristop, ki ga SKP podpira tudi sedaj in ga bo v prihodnosti še bolj podpirala, pa ne koristi samo kmetom in podeželju, temveč vsem državljanom Slovenije in Evropske unije!

odličnost

22

Slovenija ima različne naravne danosti za kmetovanje. Ponekod narava omejuje kmetovanje bolj ali manj na eno panogo – največkrat je to živinoreja – drugje pa je narava bolj radodarna in lahko na kmetiji izbirajo med več možnostmi. Možnost izbire so izkoristili na kmetiji Podgrajšek. V Črešnjevcu, razpotegnjeni vasi jugovzhodno od Slovenske Bistrice, so se iz pitanja goved preusmerili v sadjarstvo in poljedelstvo.

pestrost

Ko je možnost izbire, pogumni izberejo najboljšeČe to podpre stroka, uspeh ne more izostati

23

Na okoli 22-hektarski kmetiji že od leta 2002 kmetujejo po ekoloških smernicah. Na istem mestu kmetuje več generacij, portal nad vhodnimi vrati nosi letnico 1831. Hišo, v kateri je bila nekoč tudi gostilna, so v celoti obnovili. Kmetija ima priročno lego, saj stoji poleg cerkve, zato so si domačini in popotniki po krepčanju duha lahko okrepčali tudi telo.

Do kupcev z neposredno prodajo

Za ekološko kmetovanje so se odločili pred slabimi desetimi leti, ko so zasadili hektar in pol sadovnjaka, v nadaljnjih letih pa dobrih pet in pol. Sedaj na približno sedmih hektarjih sadovnjaka pridelujejo pretežno sorto jabolk topaz, nekaj ranih sort jablan, v sedemhektarsko kvoto pa sodi še 70 arov hrušk.

Ker narava ne prizanaša, so se po večji škodi po toči v letu 2008 odločili, da vse nasade zaščitijo s protitočno mrežo. Tako velikega zalogaja pa ne bi mogli

izpeljati brez sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike, do katerih so jim pomagali strokovnjaki kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije -–Zavoda Ptuj. Pridelava je postala bolj zanesljiva, sadovnjaki so prešli v polno rodnost in pridelek je moral poiskati pot do kupca. Neposredna prodaja sadja, predelava v sok in druge izdelke iz sadja in iskanje kupcev so postali izzivi, ki so jih narekovale razmere. Kakovost izdelkov dokazujejo priznanja z ocenjevanj Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju.

Prodaja na tržnici v Mariboru, oskrba enega od mariborskih vrtcev, oskrba dveh trgovin in prodaja v lastni trgovini so poti, po katerih visokokakovostni ekološki pridelki najdejo pot do osveščenih kupcev.


potrošniku omogoča izbiro in pestro preskrbo s hrano!

Celovška 135, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 66 00Telefaks: 01 513 66 50

[email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Celje Trnoveljska cesta 1, 3000 CeljeTelefon: 03 425 55 00Telefaks: 03 425 55 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Kranj Iva Slavca 1, 4000 KranjTelefon: 04 280 46 00Telefaks: 04 280 46 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod LjubljanaCelovška 135, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 07 00Telefaks: 01 513 07 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Vinarska 14, 2000 MariborTelefon: 02 228 49 00Telefaks: 02 251 94 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Štefana Kovača 40, 9000 Murska SobotaTelefon: 02 539 14 10Telefaks: 02 521 14 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Pri hrastu 18, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 335 12 00Telefaks: 05 335 12 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Šmihelska 14, 8000 Novo mestoTelefon: 07 373 05 70Telefaks: 07 373 05 [email protected]

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška 28, 2250 PtujTelefon: 02 749 36 10Telefaks: 02 749 36 [email protected]

katalog skp

Documents