katalog zgodovina 200910 splet a4

ZNANJE NAS DELA VELIKE

www.rokus-klett.si www.praktik.org

www.knjigarna.comwww.devetletka.netwww.raziskujem.si

DOSEDANJE IN POSODOBLJENE IZDAJE

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I

zgodovinaRokusova

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I

zgodovinaRokusova

Združenje EEPG vsako leto podeljuje nagrade in priznanja za najboljše evropske učbeniške komplete.

Učbeniški komplet Raziskujem preteklost 9 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) za leto 2006.

Učitelji, ki poučujemo zgodovino, smo z velikim zanimanjem spremljali nastajanje posodobljenega učnega načrta. Lahko bi rekli, da so se njegovi avtorji potrudili in ga prenovili tudi po naših željah. Že hiter pogled v posodobljeni učni načrt nam odkrije, da so med cilje poučevanja zgodovine vključeni cilji, ki učencem z raziskovalnim učenjem omogočajo poglabljanje in razširjanje znanja o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in o vzrokih za njihovo spreminjanje. Učencem z uporabo različnih zgodovinskih virov in literature ter učenjem ob tem omogočajo razvijanje spretnosti preproste uporabe zgodovinskih raziskovalnih metod.

Zdaj učitelji potrebujemo še učbenike, delovne zvezke in drugo gradivo, ki bi nam pomagalo učne ure oblikovati dinamično in aktualno ter z aktivnim vključevanjem učencev.

Danes, ko je spodbujanje kritičnosti in pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj pomemben cilj poučevanja zgodovine, si želimo, da bi imeli v rokah pedagoško gradivo, ki bi nam omogočilo doseči navedene cilje.

V Založbi Rokus Klett smo se že pred leti odločili, da učiteljem zgodovine v osnovni šoli pomagamo pri sodobnem poučevanju zgodovine, zato smo pripravili učbeniške komplete za zgodovino z naslovom Raziskujem preteklost.

Še posebno smo se potrudili, da bi ponudili obilo idej in zamisli za oblikovanje učne ure. Pripravili smo tudi letne in dnevne učne priprave, ki so dostopne na spletnih straneh www.praktik.org. Z letom 2008 smo zasnovali novo spletno stran www.raziskujem.si, na kateri lahko najdete tudi elektronske prosojnice za 6. razred, v pripravi pa so tudi prosojnice za 7. razred.

Povsem nov pristop smo ubrali pri zasnovi delovnega zvezka in priročnika. Delovni zvezek je oblikovan kot zbirka učnih delovnih listov in je uporaben pri pouku v razredu. Priročnik za učitelje pa je zasnovan tako, da omogoča hitro pripravo dnevne učne priprave ter učitelju ponuja nabor metod in nalog, ki jih lahko uporabi pri pouku.

Pred seboj imate katalog, s katerim vam podrobneje predstavljamo učbeniške komplete za 6, 7., 8. in 9. razred. Še posebej bi radi izpostavili prenovljen učbenik in delovni zvezek za 7. razred.

Vabim vas, da pregledate katalog in naše učbeniške komplete. Prepričana sem, da vas ne bodo pustili ravnodušne.

mag. Jelka Razpotnik,urednica za zgodovinoZaložba Rokus Klett, d.o.o.

Drage kolegice in dragi kolegi!

Dosedanja izdajaPosodobljena izdaja

Učbenik 70 strani, 6 zemljevidov, 136 ilustracij in fotografi j

Delovni zvezek 40 strani, 105 ilustracij in fotografi j

b k

RAZISKUJEM Helena Verdev

PRETEKLOST 6

učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole

l k


PRETEKLOST 6

delovni zvezek za zgodovino za 6. razred osnovne šole

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

l

RAZISKUJEM PRETEKLOST 6

rešitve nalog iz delovnega zvezka za 6. razred osnovne šole

Priročnik za učiteljek


PRETEKLOST 6

priročnik za učitelje za zgodovino za 6. razred osnovne šole

Zgodovina za 6. razred: u na priprava

PRIPRAVA ZA U NO URO 1

Razred: _____________________________

Datum: _____________________________

U na tema:

Ostanki preteklosti: spoznajmo zgodovino

U na enota:

Kaj u i zgodovina

U ne oblike:

frontalna, , individualna

U ne metode:

metoda razlage, metoda razgovora, metoda

slikovne demonstracije, metoda dela z

zgodovinskim besedilom, metoda dela s

slikovnim gradivom, metoda slikovno-

grafi nih izdelkov

U na sredstva:

- delovni zvezek

- u benik

Doma e delo:

Vzgojno-izobra evalni cilji:

Glavni:

u enec pozna cilje pouka zgodovine in

zna ilnosti zgodovinske vede.

Delni:

- pozna kaj prou uje zgodovina,

- pojasni pomen poznavanja

preteklosti/zgodovine

Delovni:

- u enci komunicirajo in odgovarjajo na

vpra anja,

- re ujejo razli ne tipe nalog,

- razvijejo sposobnost uporabljanja razli nih

virov in razbiranja informacij v njih

Literatura:

Razred: _____________________________

Datum: _____________________________

U na tema:


U na enota:

Kaj u i zgodovina

U ne oblike:

frff ontalna, , individualna

U ne metode:


slikovne demonstraciji e, metoda dela z



grafiff nih izdelkov

U na sredstva:

- delovni zvezek

- u benik

Doma e delo:

Vzgojno-izobra evalni ciljl i:

Glavni:

u enec pozna ciljl e pouka zgodovine in


Delni:

- pozna kaja prou uje zgodovina,



Delovni:

- u enci komuniciraja o in odgovaraa jr aja o na

vpra anja,

- re ujeje o razli ne tipe nalog,

- razviji eje o sposobnost uporabljl anja razli nih

virov in razbiranja inforff maciji v njih

Literatura:

• zna opisati spremembe, ki jih povzroèila francoska revolucija.11.–12. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Uèenec:• opiše, kako je Napoleon prišel na oblast,• opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti,• pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn,• s pomoèjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, naèin vojskovanja in taktiko,• navede tri usodne napake Napoleona in zna pojasniti, zakaj so bile zanj usodne.

• Napoleonov kodeks • celinska zapora

13. Kako je francoska revolucijaodmevala v slovenskih deželah

Uèenec:• ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na Slovenskem,• poznajo dežele, ki so bile del Ilirskih provinc,• našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v èasu Ilirskih provinc.

• Ilirske province • Kraljestvo Ilirija

14. Kako je dunajski kongrespreuredil Evropo

Uèenec:• ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil njihov namen,• razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu,• opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

• dunajski kongres• restavracija • legitimizem• sveta aliansa

Uèna tema:EVROPA IN SVET V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Skupaj: 14 urLITERATURA:• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.• Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.ƒ Alan Bullock, Zgodovina: od zaèetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.ƒ Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoèe in nemogoèe, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988.ƒ Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992.

• Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001.• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

Letna in dnevne priprave ter elektronske prosojnice na www.praktik.org in www.raziskujem.si

SESTAVNI DELI UČBENIŠKIH KOMPLETOV


Delovni zvezek 155 strani, 23 zemljevidov, 228 ilustracij in fotografi j













l




PRETEKLOST

Jerica Dobnik, Anita Mirjanič,

Helena Pačnik, Jelka Razpotnik,

Damjan Snoj, Helena Verdev,

Anka Zuljan

RAZISKUJEM

DVD Priročnik za učitelje184 strani

Letna pripravana www.praktik.org in www.raziskujem.si

l kb k

Učbenik144 strani, 13 zemljevidov, 220 ilustracij in fotografi j

RAZISKUJEM Jelka RazpotnikDamjan Snoj

PRETEKLOST 7






Priročnik za učitelje 116 strani

RAZISKUJEM Jelka RazpotnikDamjan Snoj

PRETEKLOST 7

priročnik za učitelje za zgodovino za 7. razred osnovne šole Letna pripravana www.praktik.org in www.raziskujem.si













Učbenik140 strani, 16 zemljevidov, 264 ilustracij in fotografi j


Delovni zvezek152 strani, 19 zemljevidov, 120 ilustracij in fotografi j


l



Priročnik za učitelje192 strani

Letna pripravana www.praktik.org in www.raziskujem.si

b k k

RAZISKUJEM Anita Mirjanić Jelka Razpotnik

Damjan SnojHelena Verdev

Anka Zuljan

PRETEKLOST 8













l k

Izdaja je usklajena s posodobljenim učnim načrtom. Učbenik in delovni zvezek bosta na voljo že spomladi 2009. Rešitve nalog iz delovnega zvezka, posodobljeni priročnik za učitelje, letne in dnevne priprave ter elektronske prosojnice bodo brezplačno dostopni na www.praktik.org in www.raziskujem.si že avgusta 2009.

Dosedanja izdaja je še vedno na voljo. Njena potrditev bo veljala še dve leti po uvedbi posodobljenega učnega načrta.

Raziskujem preteklost 7 Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Raziskujem preteklost 9 Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Raziskujem preteklost 8 Avtorji: Anita Mirjanič, mag. Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Posodobljeni

komplet bo na

voljo spomladi

2011.

Posodobljeni

komplet bo na

voljo spomladi

2010.

Posodobljeni

komplet bo na

voljo spomladi

2011.

Raziskujem preteklost 6 Avtorica: Helena Verdev

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV


PRETEKLOST 6učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole

USKLAJENO S POSODOBLJENIM UČNIM NAČRTOM

Učbeniške komplete Raziskujem preteklost smo razvili z ekipo izkušenih učiteljev. Vanje so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Avtorji so se potrudili, da so kompleti oblikovani nazorno in privlačno – skratka tako, da učiteljem zgodovine pomagajo pri uvajanju sodobnih pristopov v razredu in prihranijo veliko časa, sicer namenjenega pripravi učnih ur.

Glavne značilnosti učbeniških kompletov:Omogočajo aktivno učenje in kritično razmišljanje. Kompleti učencem ponujajo razumljivo besedilo z mnogimi dodatnimi rubrikami in informacijami (Aktualno, Portret osebnosti, Ali veš?), ki omogočajo aktualizacijo pri pouku, vživljanje v določeno zgodovinsko obdobje ali dopolnilo k vodilnemu besedilu. Delovni zvezek lahko uporabimo kot delovne liste pri pouku, v katere učenci neposredno vpisujejo svoje ugotovitve. Miselni vzorci in avtentične naloge učencem ponujajo možnosti za učinkovito ponavljanje snovi.

Omogočajo problemski pristop in raziskovalno učenje. Z uvajanjem ključnih vprašanj v naslovu učbeniki vzbujajo radovednost učencev, ob pomoči virov pa lahko učenci samostojno odkrivajo določeno zgodovinsko obdobje in poiščejo odgovor na določeno ključno vprašanje.

Omogočajo delo z učenci s posebnimi potrebami. Kompleti so primerni tako za učence z učnimi težavami (v pomoč jim je jedrnato in barvno poudarjeno osnovno besedilo) kot tudi za nadarjene učence (naloga Radovednež v delovnem zvezku ter rubriki Ali veš? in Portret osebnosti v učbeniku).

Ponujajo bogate možnosti za delo s slikovnimi, pisnimi in avdiovizualnimi viri. V učbeniku, delovnem zvezku in priročniku se nahaja veliko spletnih naslovov, ki učencem ponujajo zanimive predstavitve zgodovinskih vsebin, ter navedbe pisnih in avdiovizualnih virov.

Omogočajo širok pregled in razumevanje dogajanja v preteklosti. Kompleti poleg politične poudarjajo tudi gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino ter predstavljajo teme, ki do sedaj niso bile deležne večje pozornosti (npr. zgodovina žensk). Učenci se tako seznanijo z različnimi pogledi na določeno zgodovinsko dogajanje in ob tem gojijo spoštovanje do različnosti v svetu.

Spodbujajo sodoben tematski pristop. Vsako poglavje predstavlja eno zaokroženo celoto – temo v določenem kronološkem zaporedju.

Gradivo za učiteljePri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.raziskujem.si.

Na spletni strani najdete:*• priročnike za učitelje, • letne in dnevne priprave, • računalniške diaprojekcije, • delovne liste, • dodatno slikovno gradivo,• rešitve nalog iz delovnega zvezka.

Posodobljena izdaja za 7. razredV Založbi Rokus Klett smo prenovljena učbenik in delovni zvezek Raziskujem preteklost 7 preuredili po posodobljenem učnem načrtu, in sicer smo:• poenostavili in preoblikovali vsebino, tako da učenci lahko

usvojijo učne vsebine, dosežejo cilje in pričakovane dosežke, ki jih predpisuje posodobljeni učni načrt,

• v določenem zaporedju vključili obvezne in izbirne vsebine,• aktualizirali zgodovinska spoznanja, saj s tem učence

usposabljamo za aktivno in kritično dojemanje sodobnega sveta,• vključili vprašanja in naloge za ponavljanje, s katerimi bodo učenci

lahko pridobili vseživljenjsko znanje oziroma veščine ter imeli možnost (samo)preverjanja usvojenega znanja.

Dosedanja izdaja za 7. razred bo še na voljo.

!


Potek vzgojno-izobra evalne ure

1. UVODNI DEL (10 minut)

U itelj

U enci

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika (zapisovanje zamisli)

- u itelj na tablo zapi e pojem zgodovina

- vodi razgovor o zapisanih pojmih

- hodijo k tabli in dopisujejo klju ne besede,

ki po njihovem definirajo ta pojem

- odgovarjajo na u iteljeva vpra anja

- sodelujejo v pogovoru

2. GLAVNI DEL (30 minut)

U itelj

U enci

- ob slikovnem gradivu in tabelski sliki poda

razlago:

A. KDO USTVARJA ZGODOVINO

B. KAJ PROU UJE ZGODOVINA

C. ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE

ZGODOVINE

- vodi u ence skozi re evanje nalog v

delovnem zvezku, preverja in popravlja

njihove odgovore

- preveri, ali so vsi u enci zapisali pravilne

re itve

- sodelujejo v razgovoru

- razlagajo besedila in slikovno gradivo

- vpisujejo re itve v delovni zvezek

3. ZAKLJU NI DEL (5 minut)

U itelj

U enci

U encem postavi vpra anja za ponovitev:

Kako se imenuje oseba, ki prou uje

dogajanje v preteklosti?

Zakaj je pomembno poznavanje

zgodovine?

Kdo je bil Herodot?

Kaj zgodovinarju pomaga pri prou evanju

preteklosti?

- odgovarjajo na vpra anja


PRIPRAVA ZA U NO URO 1

Razred: _____________________________

Datum: _____________________________

U na tema:


U na enota:

Kaj u i zgodovina

U ne oblike:

frontalna, , individualna

U ne metode:


slikovne demonstracije, metoda dela z



grafi nih izdelkov

U na sredstva:

- delovni zvezek

- u benik

Doma e delo:

Vzgojno-izobra evalni cilji:

Glavni:

u enec pozna cilje pouka zgodovine in


Delni:

- pozna kaj prou uje zgodovina,



Delovni:

- u enci komunicirajo in odgovarjajo na

vpra anja,

- re ujejo razli ne tipe nalog,

- razvijejo sposobnost uporabljanja razli nih

virov in razbiranja informacij v njih

Literatura:

H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: u benik za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana, 2008.

H. Verdev, Raziskujem preteklost 6: delovni zvezek za 6. razred, Rokus-Klett, Ljubljana,

2008.

* Trenutno je na voljo komplet gradiva za 6. razred. Manjkajoče gradivo za 7. razred (za posodobljeno izdajo) bo objavljeno avgusta 2009, v naslednjih šolskih letih pa bo posodobljeno in dopolnjeno gradivo za 8. in 9. razred.

RAZISKUJEM Jelka Razpotnik

Damjan Snoj

PRETEKLOST 7


4

Iz recenzijUčbenik je odličen: temelji na sodobnih spoznanjih zgodovinske in arheološke stroke, je pregleden in spoznanja oblikuje v zanimive in zabavne podcelote, ki pa ne razbijajo preglednosti. Daje odlično podlago za razumevanje kulture (in s tem razvoja znanosti in civilizacije) na splošno, kar je nujno potrebno pri izobraževanju sodobnega mladega človeka. Avtorja neopazno povezujeta zgodovinska in arheološka dejstva, umetnost in zgodovino religij v neločljivo celoto.

dr. Verena Vidrih Perko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Glavna odlika učbenika je njegova praktičnost. Avtorji so maksimalno upoštevali potrebe njegovih neposrednih uporabnikov, se pravi učencev in učiteljev. Z navajanjem ključnih besed na začetku posameznih poglavij že vnaprej usmerjajo pozornost bralcev na temeljne problemske sklope. Med samim tekstom posebej izstopajo besedila v okvirjih, ki poudarjajo bistvo obravnavane tematike. Bolj vedoželjni učenci pa bodo svojo radovednost lahko potešili s prebiranjem rubrike »Ali veš?« Ta rubrika bo pri učencih spodbudila zanimanje za preteklost in jim omogočila vživetje v duha zgodovinskega časa.

dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana

Merila avtorjev učbenika pri periodizaciji niso politični dogodki ali procesi, temveč zgodovinski pojavi. Prav tako je smiselno, da učbenik najprej obravnava širši evropski prostor in se nato obrne k slovenski zgodovini. Teme so dobro izbrane in uravnotežene. Tudi nebesedilno gradivo je skrbno izbrano, opozorila na sorodne probleme v sedanjosti pa osmišljajo učenje o stvareh izpred več stoletij.

dr. Marko Štuhec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Odlike učbenika so smiselna uporaba zgodovinskih zemljevidov, navajanje učencev na uporabo književnih del, fi lmov in interneta kot zgodovinskih virov, pa tudi kot načina obogatitve preteklih dogodkov. Zanimive so tudi natančnejše predstavitve osebnosti, ki so odločujoče oblikovale posamezne dobe. Posebno bi pohvalila naslove in podnaslove posameznih poglavij, ki so zastavljeni v obliki vprašanj in navajajo na razmišljanje oziroma odpirajo posamezne učne primere. Pohvale vreden je tudi trud avtorjev pri aktualizaciji zgodovinskih dogodkov in pojmov.

Elissa Tawitian, Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika

6. razred

7. razred

8. razred

9. razred9 razred

8 razred

24 25

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetuEvropske trgovce je v poznem srednjem veku vodilo geslo: Bog, slava in zlato. Že od 12. stoletja dalje so prek trgovskih stikov (na primer poto-vanja Marka Pola) spoznali številna območja v Afriki in Aziji, vse do Kitajske, Indije in Indonezije.

Širjenje Osmanskega imperija je postalo ovira za dobičke trgovcev v Evropi, saj so morali arabskim trgovcem in Turkom drago plačevati. Trgovce je motil tudi monopol Italijanov nad trgovino z orientalskim blagom. Njihova sla po bogastvu, ki bi jim ga prinesla trgovina z zlatom, začimbami in drugim orientalskim blagom, je naraščala. Da bi se izognili visokim stroškom, so trgovci iz zahodne Evrope ob podpori kraljev začeli iskati pomorsko pot v Azijo. Širjenje ozemelj in odkrivanje novih poti je podpiral tudi papež, saj je v tem videl priložnost za širjenje krščanstva, in s tem svojega vpliva, po svetu.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje

Trgovci so bili v svojih popotovanjih ter iskanju novih poti in surovin precej omejeni. Največja težava so bile njihove takratne ladje, saj niso mogle pluti proti vetru in niso bile primerne za dolge razdalje.

• Mornarji so na ladjah začeli uporabljati nove, izpopolnjene instru-mente, od katerih je bil najpomembnejši astrolab (zvezdomer). Omogočal je izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi. Tako so lahko natančneje določili položaj ladje. Pozneje so ga zamenjali s sekstantom, ki je bil sestavljen iz majhnega teleskopa,

V času križarskih vojn so začeli trgovati z dragocenim blagom, kot so bili zlato, začimbe in dišave, ki so prinašali velik zaslužek. Italijanski trgovci, ki so nadzorovali trgovske poti v Sredozemlju, so oriental-sko blago kupovali od arabskih trgovcev in ga nato drago prodajali angleškim, francoskim, španskim in portugalskim bogatašem.

V času križarskih vojn so začeli trgovati z dragocenim blagom, kot so bili zlato, začimbe in dišave, ki so prinašali velik zaslužek. Italijanski trgovci, ki so nadzorovali trgovske poti v Sredozemlju, so oriental-sko blago kupovali od arabskih trgovcev in ga nato drago prodajali angleškim, francoskim, španskim in portugalskim bogatašem.

Šele nove iznajdbe in izumi, ki so jih Evropejci prevzeli od Kitajcev in Arabcev ter izboljšani lastni pripomočki so omogočili raziskovanje novih trgovskih poti v 15. stoletju.

Šele nove iznajdbe in izumi, ki so jih Evropejci prevzeli od Kitajcev in Arabcev ter izboljšani lastni pripomočki so omogočili raziskovanje novih trgovskih poti v 15. stoletju.

GLAVNE IDEJEKaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanjeAli je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

Kako so Evropejci ustvarili trgovske imperije

KLJUČNE BESEDEkompas

geografska odkritjanovi svet

Krištof Kolumb

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

ogledal in loka, na katerem so bile označene stopinje. Plovba je postala varnejša in hitrejša.• V portugalskih ladjedelnicah so v 15. stoletju izdelali nov tip ladje. Karavela (ki so jo pozneje izpolnili v karako) je bila večja, hitrejša in je lahko plula tudi proti vetru. Imela je večjo nosil-nost, tako da je lahko na morju ostala dlje časa, saj jim ni bilo treba polniti zalog v vsakem pristanišču. • Med stiki s Kitajci so Evropejci spoznali kompas, s katerim so se držali začrtane smeri plo-vbe tudi, če zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam. Naprava namreč z magnetno iglo kaže smer sever–jug.• Portugalski učenjaki so s podatki, ki so jim jih dajali kapitani, začeli izdelovati zelo natančne zemljevide, ki jih imenujemo portulani. Povečini so jih risali na pergament.• Dokončno prevlado na morju so si Evropejci zagotovili, ko so na ladje namestili topove. Tako opremljeni so zlahka premagali ladje musliman-skih trgovcev in prevzeli nadzor nad trgovskimi potmi med Afriko in Indijo.

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

Pomorske odprave je podpiral tudi kralj, saj si je želel pridobiti vodilno mesto v evropski trgovini z vzho-dom. Portugalski princ Henrik Pomorščak je ustanovil šolo, v kateri so izobraževali kartografe, zemlje-merce, ladjedelce, ladijske kapitane, mornarje in druge znanstvenike.

V iskanju nove pomorske poti proti vzhodu je bila sprva najbolj uspešna Portugalska: • Prva je vzpostavila mrežo trgov-

skih postojank ob atlantski obali Afrike.

• Sčasoma so portugalske ladje zaplule tudi v Indijski ocean.

V iskanju nove pomorske poti proti vzhodu je bila sprva najbolj uspešna Portugalska: • Prva je vzpostavila mrežo trgov-

skih postojank ob atlantski obali Afrike.

• Sčasoma so portugalske ladje zaplule tudi v Indijski ocean.

Domišljijo Evropejcev so burile tudi predstave o svetu na oddaljenem vzhodu. Mnoge zgodbe so govorile o neprecenljivem bogastvu in ogrom-nih količinah zlata, srebra in dragih kamnov v Indiji. Na sliki je ena od upodobitev El Dorada, domišljijske zlate dežele.

V Evropi je v 15. stoletju naraščalo povpraševanje po začimbah: ingverju, cimetu in še posebno popru. Trgovina s tem blagom je bila zelo donosna. Na sliki je bogato založena stojnica z začimbami v 17. stoletju.

Trikotna jadra so karave-lam omogočala plovbo proti vetru.

Izboljšano krmilo je omogočilo lažje manevriranje.

V povečanem tovornem prostoru so lahko prepeljali več zalog in tovora.

V čem je bila karavela boljša od dotedanjih ladij?

Zemljevid sveta, ki ga je okrog leta 1490 izdelal Nemec Henricus Martellus, je prvi, ki naj bi vključeval tudi novo odkrita ozemlja ob poti v Indijo.Katere dele sveta, ki so na tem zemljevidu, Evropejci prej niso poznali?

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

6 razred

42 43

Kako dobimo električno energijoZa delovanje parnih strojev so morali zagotoviti veliko premo-ga, zato so izumitelji iskali nove načine pridobivanja energije. Desetletja so v laboratorijih delali poskuse z elektriko in njenim prenosom.

Pred okoli 150 leti (v drugi polovici 19. stoletja) so izdelali elek-trični generator, ki je mehanično energijo pretvoril v elektriko. Ko pa je ameriški znanstvenik Thomas Alva Edison izumil žar-nico, se je uporaba elektrike zelo razširila. Žarnica je električno energijo pretvorila v svetlobo in toploto.

Konec 19. stoletja so v Veliki Britaniji in ZDA postavili prve hidro-elektrarne. V njih dobimo električno energijo s pomočjo vode. Voda s svojim padcem poganja turbine, le-te pa poganjajo gene-ratorje, ki proizvajajo elektriko. Elektriko razpošiljajo do domov in tovarn z uporabo transformatorjev. Danes v Sloveniji in svetu električno energijo pridobivamo največ iz hidroelektrarn, termoe-lektrarn in jedrskih elektrarn. Elektrika se je hitro uveljavila v vsakdanjem življenju. Njena upo-raba je močno vplivala na delo, način preživljanja prostega časa, komunikacije. Pojavili so se prvi gospodinjski aparati (hladilnik, pralni stroj, sesalec …), radio in televizija.

Zakaj pravimo naft i »črno zlato«Da je nafta koristno gorivo, so vedeli Kitajci že pred 1000 leti. Njena množična uporaba pa se je začela pred okoli 100 leti (v drugi polovici 19. stoletja). Povezana je bila z izumom motorja na notranje izgorevanje, ki je poganjal še en pomemben izum iz tega časa – avtomobil. Avtomobili so bili vse do pred 60 leti predvsem prestiž bogatih.

Črpanje nafte v zadnjih 50 letih stalno narašča. Zaradi njenega velikega pomena jo imenujemo »črno zlato«. Lahko rečemo, da nafta kroji svetovno politiko in cene. Padec proizvodnje nafte (zaradi vojn ali drugih problemov držav, ki proizvajajo nafto) vpliva na dvig svetovnih cen in s tem na gospodarstvo vsega sveta.

Največja nahajališča nafte so ob Perzijskem zalivu (Kuvajt, Irak, Iran, v Savdski Arabiji), Venezueli, ZDA, Kanadi, ob Mehiškem zalivu in v Severnem morju. V Sloveniji so nekdaj črpali nafto v Prekmurju.

Kaj je atomska energijaUporaba atomske energije se je začela po drugi svetovni vojni, sredi 20. stoletja. Jedrsko energijo dobijo s posebnim postopkom, v katerem razcepijo težka radioaktivna atomska jedra. Najprej se je uporabljala le v vojaške namene (bombe), kasneje tudi za proizvo-dnjo elektrike.Prva jedrska elektrarna je začela delovati pred 60 leti. Danes jedr-ska energija na svetu predstavlja velik delež proizvedene energije. Mnoge države pa so se jedrskim elektrarnam odpovedale. Jedrska energija sicer velja za neomejen in »čisti vir« energije. Vendar pa za seboj pušča nevarne in težko razgradljive radioaktivne odpadke.

ALI VEŠ?

– Da so električno energijo na začetku imenovali »beli premog«,

– da so radio najprej imenovali »brezžični telegraf«,

– da se je Nikola Tesla, eden prvih izumiteljev na področju elektrotehnike, pred 150

leti rodil v današnji Hrvaški,

– da danes proizvajajo tudi avtomobile na električni pogon,

– da je Savdska Arabija največja proizvajalka nafte na svetu.

PONOVIMO

1. Kateri novi viri energije so se pojavili v 19. in 20. stoletju?

2. Za kaj uporabljamo nafto?

3. Ali se atomska energija še vedno uporablja v vojne namene?

PREMISLI

1. Ali je nafta danes drago gorivo?

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Iskanje novih virov energije v moderni dobi GLAVNE IDEJE

Kako dobimo električno energijo

Zakaj pravimo nafti »črno zlato«

Kaj je atomska energija

KLJUČNE BESEDE

električna energija

nafta

atomska energija

V žarnici je tanka nitka iz volfama. Žica pri prehodu električnega

toka zažari. Da žareča nitka ne bi pregorela, je steklena bučka

napolnjena s plinom brez kisika ali pa je zrak izsesan.

nitka

steklo

grlo z

navojem navoj

HIDROELEKTRARNA TERMOELEKTRARNA JEDRSKA ELEKTRARNA• Najbolj razširjen tip elektrarn

na svetu. Proizvedejo eno petino (21,6 %) vse energije na svetu.

• V Sloveniji danes pridobimo iz hidroelektrarn četrtino (24,5 %) električne energije.

• Električno energijo pridobivajo s sežiganjem premoga, nafte ali zemeljskega plina.

• Iz termoelektrarn v Sloveniji pridobimo skoraj polovico (43 %) električne energije.

• Na svetu danes pridobimo del (15,7 %) energije iz jedrskih elektrarn.

• Edina jedrska elektrarna v Sloveniji v Krškem pridela četr-tino (24 %) slovenske energije.

• Tekočina, nastala v

zemeljski notranjosti iz

rastlinskih in živalskih

organizmov,

• dobimo jo z globinskim vr-

tanjem v zemeljsko površje

na kopnem ali na morju ter

predelujemo v rafi nerijah,

• danes je glavno pogonsko

sredstvo, saj iz nje dobimo

bencin, ki je zelo vnetljiva

in hlapljiva tekočina,

• iz nafte pridobivamo tudi

dizelsko gorivo, kurilno olje

in različna maziva,

• je pomembna surovina v

kemični industriji,

• je lažja od vode.

NAFTA

Prvi avtomobil ni bil podoben današnjemu. Izumitelja Benz

in Daimler sta namreč za svoje prvo vozilo (na sliki) uporabila

kočijo, na katero sta pritrdila motor in ga povezala z lučmi

in sklopko.

POJMI

ATOM – najmanjši del snovi

RADIOAKTIVNOST – sevanje, ki nastane

ob razpadu nestabilnih atomov

TURBINA – stroj, ki proizvaja mehansko energijo

VOLFRAM – kemični element (W), težka kovina

7 razred

123

Napredek znanosti V srednjem veku je bilo močno prisotno praznoverje, predvsem prepriča-nje, da obstajajo čarovnice. Ljudje so verjeli, da čarovnice lahko povzročijo bolezen ali naravno nesrečo. Cerkev je celo svetovala različne načine, kako naj bi se ljudje ubranili čarovniških urokov. Največkrat so bile čarovništva obtožene ženske, ki so pripravljale zeliščne napitke in pomagale bolnim. Da bi obtožene ženske priznale čarovništvo, so jih mučili.

Nasprotno od splošnega prepričanja pa napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Določen napredek so doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina.

• Astrologija in astronomija: astronomi so opazovali zvezde in planete, astrologi pa so z njihovo pomočjo napovedovali prihodnost.

• Alkimija: znanje iz alkimije so iz arabskih dežel prinesli križarji. Alkimisti so izvajali preproste poskuse, na primer iz kovin pridobivali rude, preu-čevali kamenine ali izdelovali zdravilne napitke. Ker se je cerkvi alkimija zdela skrivnostna, saj so alkimisti uporabljali nenavadne formule in sim-bole, so bile mnoge alkimistične knjige prepovedane.

• Medicina: v mestnih medicinskih šolah (od 13. stoletja dalje) so se študenti učili ugotavljati različne bolezni s pomočjo urina in kako vzdrževati primerno higieno. Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije oči, pri čemer pa je operacija uspela le pri polovici primerov. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk. Zelo aktivne v medicini so bile ženske, vendar so delovale le v krogu svoje družine oziroma sosedstva. Največkrat so bile babice (moški niso smeli biti navzoči pri porodu), nudile so prvo pomoč in izdelovale zdravilne napitke. V mestih so sčasoma odpirali bolnice (špitale), kjer so poskrbeli za bolne in revne. Na podeželju pa so bili kmetje prepuščeni svoji iznajd-ljivosti, v kateri so se pogosto obračali na zdravilke in menihe, ki so gojili zelišča.

V zahodni Evropi so nastale univerze

Naraščanje mest in trgovine je v zahodni Evropi oživilo zanimanje za znanje in izobraževanje.

Kako se je razvijala evropska kultura

GLAVNE IDEJE

Napredek znanosti

V zahodni Evropi so nastale univerze

Kako raznolika je bila kultura

Katedrale – božja mesta

KLJUČNE BESEDE

zahodnoevropske univerze

viteška kultura

romanika

gotika

Ilustracija iz 13. stoletja prikazuje zdravnika, ki se pripravlja na

preprosto operacijo. Pacient je privezan, saj niso uporabljali anestetika.

ALI VEŠ?

– Da je veljal za največjega matematika v 12. stoletju

indijski matematik Bhaskara II.,

– da je bila najbolj znana evropska zdravilka v 12. sto-

letju Hildegarda, benediktinka (kasneje razglašena za

svetnico), ki je zdravila s pomočjo zdravilnih zelišč,

– da so v nekaterih mestih uvedli celo plačilo ženskam,

ki so pomagale pri porodih,

– da je bilo veliko praznoverja povezanega tudi s poro-

dom; na primer, porodnici so iz lasišča morali odstra-

niti vse sponke,

– da so bile najbolj razširjene bolezni kužne bolezni, na

primer gobavost,

– da je pomembno mesto med srednjeveškimi zdravili

zavzemala krastača, ki so jo posušili na soncu, stolkli

in uživali kot prašek,

– da so v srednjem veku mnogi neuspešno iskali skriv-

nostni zaklad–sveti gral, čašo s čudežno močjo, iz ka-

tere naj bi pri zadnji večerji pil Jezus.

Bolni človek na sliki je poiskal pomoč zdravnika.

RP 7 UC 2008 notranjost 103-143 pogl6.indd 123 2/2/09 9:08:44 AM

124

Meščani so potrebovali znanje pisanja, branja in računanja, da so lahko uspešno opravljali meščanske poklice in sestavljali raznovrstne pogodbe. Šolanje so meščani potrebovali v domačem (ljudskem) jeziku, saj so tudi posli potekali v tem jeziku. Sprva so bogati meščani za šolanje svojih otrok najemali zasebne domače učitelje. Pozneje so mesta začela ustana-vljati javne mestne šole za dečke, učitelju pa so njegovo delo plačevali. Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in Arabski državi.

Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz tudi v zahodni Evropi. To so bile skupnosti profesor-jev in študentov, ki so se sprva srečevali v najetih sobah ali pomožnih prostorih cerkva.

• Predavanja so potekala v latinščini tako, da je profesor bral naglas iz znanstvenega dela ter podajal dodatne razlage, študentje pa so se nato na pamet naučili profesorjevo predavanje.

• Prva univerza v zahodni Evropi je bila ustanovljena v italijanskem mestu Bologna.

Univerze so nato ustanovili še v Parizu (Francija), Oxfordu in Cambridgeu (Anglija), Salernu (Italija), Pragi … Srednjeveške univerze so imele štiri fakultete: teološko, medicinsko, pravno in filozofsko. Študentje so bili sinovi bogatih meščanov, ki so po študiju nadaljevali očetove posle ali se zaposlili v državnih ali cerkvenih uradih.

Kako raznolika je bila kulturaSrednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posa-meznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.

Univerza v Oxfordu v Veliki Britaniji velja za eno najstarejših in

najuspešnejših univerz na svetu. Predavanja tu naj bi se začela že

konec 11. stoletja. V 13. stoletju so zgradili prve univerzitetne zgradbe,

imenovane kolidži. Na sliki je eden od kolidžev.

ALI VEŠ?

– Da naj bi segal začetek univerze v Bologni v leto 1088,

– da so študentje na začetku delovanja univerz predava-

nja poslušali sedeč na tleh, kajti prostora na klopeh je

bilo le za nekaj študentov,

– da je študij trajal od 5 do 7 let,

– da so edini učbenik imeli profesorji, saj so tedaj knjige

pisali še na roke in so bile redke,

– da so bile te na roko pisane knjige tako dragocene (po-

misli, koliko časa je bilo potrebno, da so napisali eno

takšno knjigo), da so bile pogosto priklenjene na polico

z verigo,

– da se študentje niso posvečali le učenosti, temveč

so bili znani tudi po veseljačenju in pogosto celo raz-

grajanju.

MEŠČANSKA KULTURA VITEŠKA KULTURA LJUDSKA KULTURA

V mestih Na plemiških gradovih Na podeželju

• V času sejmov zabavljači (burkeži), igralci in glasbeniki na ulicah,

• procesije in verske igre na ulicah ob verskih praznikih (prikazovale so življenje svetnikov),

• javna kaznovanja na trgu (tudi usmrtitve), na katerih so kaznovali kršitelje mestnih ali cehovskih pravil.

• Pripovedna poezija (o hrabrih junakih in njihovih pogumnih dejanjih),

• ljubezenske pesmi, ki so jih širili trubadurji (potujoči pevci),

• gostujoči plesalci in glasbeniki,• viteški turnirji.

• Praznovanja verskih praznikov,• praznovanja v zvezi z letnimi časi in

kmečkimi opravili (jurjevanje, pust, kres, kurentovanje),

• ljudske pesmi, ljudski plesi, šege.

Kako se je razvijala evropska kultura


POSODOBLJENA

IZDAJA

5

7. razred

Ljudje so gradili veličastne palače

Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediščino. Arhitekti so izdelali številne načrte za gradnjo veličastnih piramid, templjev in palač.

Izjemno bogato arhitekturno dediščino so zapustili Egipčani. Veličastne piramide, templji, palače in spomeniki so nastajali dolga leta. Faraoni so tekmovali, kateri bo zapustil večje in mogočnejše spomenike, nekateri so dela predhodnikov celo uničevali. Vrhunec egiptovske arhitekture pred-stavljajo piramide. Gradili so jih iz granita in apnenca, ki ju je bilo v drža-vi v izobilju. Na gradbišče so ju dovažali po Nilu. Velike (vsaj 2 in pol toni) težke kamnite bloke so po mnenju nekaterih raziskovalcev dvigovali in zlagali s pomočjo škripcev. Z rastjo mest se je razvijalo tudi gradbeništvo, saj so za hitrejša potovanja med mesti gradili nove ceste, kanale in ladje.

Ljudje so naredili prvi koledar Zaradi potreb namakalnega poljedelstva in trgovine, so se v starem veku kmalu pojavili številni novi izumi in iznajdbe. Na poljih so uporabljali nova orodja. V trgovanju se je uveljavil kovani denar.

Razvile so se prve znanosti:

MATEMATIKAEgipčani so z namenom, da bi lažje pobirali davke, iznašli sistem številk, ki so jih med seboj seštevali, množili in delili. Poznali so osnove geometrije, da so lažje označevali ozemlja, ki so bila poplavljena. Napredek v matema-tiki je spodbudil razvoj drugih znanosti, predvsem pa arhitekture. ASTRONOMIJASvečeniki so z zanimanjem opazovali in preučevali zvezde, planete in njihovo gibanje. Ugotovili so, da se nekaj dni pred začetkom poplav na nebu pojavi svetla zvezda. Vmesni čas med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni, dodali so še 5 dni za praznovanja in slavja. Tako so iznašli koledar.

V egiptovskem templju v Karnaku obiskovalci lahko občudujejo dosežke

egiptovske arhitekture. Na sliki so kamniti stebri, na katerih so v

hieroglifih zapisani verski obredi.

GLAVNE IDEJE

Ljudje so gradili veličastne palače

Ljudje so naredili prvi koledar

Ljudje so izumili prve pisave

Ljudje so verovali v več bogov

KLJUČNE BESEDE

piramide

mumificiranje

politeizem

podobopis

črkopis

Kulturna dediščina starih civilizacij

29

Med postopkom mumificiranja so iz telesa najprej odstranili drobovje in notranje organe. Telo so napolnili s

puščavskimi solmi. Na koncu so telo zavili v platnene povoje in ga položili v leseno skrinjo, sarkofag (na sliki).

UČBENIKUSKLAJENO S

POSODOBLJENIM UČNIM NAČRTOM


PRETEKLOST 6učbenik za zgodovino za 6. razred osnovne šole

1

2

3

4Učbenik sledi potrebam sodobnega in aktivnega pouka zgodovine, saj omogoča uporabo sodobnih pristopov pri poučevanju in spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.Prav tako učbenik spodbuja učence k raziskovanju, razvijanju sposobnosti branja in analize slikovnega in pisnega gradiva, reševanju problemov z nalogami na koncu vsake teme ter tudi pri dodatnem gradivu.


uvodne strani

7 razred

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

200

po

Kr.

• B

oji z

Ger

man

i in

Part

i

• V

ojaš

ki c

esar

ji in

Dio

klec

ijan

• C

esar

Kon

stan

tin

• R

azde

litev

rim

skeg

a

cesa

rstv

a

• K

ršča

nstv

o –

drž

avna

ver

a

100

po

Kr.

• N

ajve

čji o

bseg

rim

skeg

a

impe

rija

• G

radn

ja u

trdb

na

Don

avi

in R

enu

• B

oji z

Ger

man

i

• K

riza

ces

arst

va

27 p

r. K

r.

• V

lada

nje

cesa

rja

Avg

usta

• N

ove

prov

ince

v E

vrop

i,

Afr

iki i

n A

ziji

• Iz

grad

nja

limes

a

• R

im, k

ultu

rno

sred

išče

svet

a

• R

ojst

vo in

del

ovan

je

Jezu

sa K

rist

usa

•Pr

egan

janj

e kr

istj

anov

100

pr.

Kr.

• D

ržav

ljans

ke v

ojne

• S

part

akov

upo

r su

žnje

v

• G

alsk

e vo

jne

• C

ezar

jeva

dik

tatu

ra

300

pr.

Kr.

• P

rva

puns

ka v

ojna

• R

imlja

ni u

stan

ovijo

prv

o

prov

inco

• D

ruga

pun

ska

vojn

a

• T

retj

a pu

nska

voj

na

• R

imsk

i pro

dor

v vz

hodn

o

Sre

doze

mlje

500

pr.

Kr.

• R

imsk

a zm

aga

nad

Etru

ščan

i

• O

svoj

itev

Ape

nins

kega

polo

toka

753

pr.

Kr.

• U

stan

ovit

ev m

esta

Rim

• G

rki u

stan

ovijo

kol

onije

v It

aliji

• R

imlja

ni o

dsta

vijo

kra

lja

• Z

apis

prv

ih z

akon

ov


VSEBINA

1. Kakšni so bili začetki rimske dobe

2. Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

3. Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

4. Zakaj je propadel rimski imperij

5. Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

IZBIRNE VSEBINE:

6. Antična rimska kultura

7. Kako se je širilo krščanstvo

8. Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

KLJUČNE BESEDE

• konzul

• patriciji

• plebejci

• cesar

• rimski imperij

• provinca

• romanizacija

• biblija


Vsako temo nakažeta uvodni dve strani.

A Vsebina: pregled poglavij posamezne teme na enem mestu

B Ključne besede: seznam poglavitnih pojmov, ki zaznamujejo posamezno temo

C Časovni trak: omogoča hitro in pregledno orientacijo v času.

Č Zemljevid: omogoča hitro in pregledno orientacijo v prostoru.

A B

C Č

62

Kako so nekoč preživljali otroštvoPreživljanje otroštva nekoč je bilo odvisno od družbenega sloja in spola otroka. Otroštvo se je končalo zelo zgodaj. Dekleta so se poročala med 12. in 15. letom. Fantje so se poročili malo kasne-je. Življenjska doba je bila kratka. Umrljivost otrok je bila velika. Mnogi otroci so umrli že pri porodu ali v zgodnjem otroštvu. V rimskem cesarstvu je le polovica otrok dočakala dvajseto leto. Za vzgojo otrok iz pomembnih družin so skrbeli številni učitelji.Večina otrok iz preprostih družin pa je zelo zgodaj začela delati. Pomagali so staršem pri njihovem delu. Dekleta v hiši materi, fantje očetu na polju ali v delavnici. Revnejši otroci so hodili na delo k drugim družinam.

Seveda so se otroci tudi igrali. Številne njihove igrače in igre so bile podobne današnjim.

Namesto plišastih medvedkov so imeli živali izdelane iz lesa. Poznali so vrtavke, žoge in ropotulje, seveda ne iz plastike, ampak iz različnih posušenih poljskih pridelkov. Njihove lutke so bile izde-lane iz blaga, gline ali keramike. V Egiptu so poznali igre, podobne današnjemu šahu in dami. V Rimu so imeli otroci na voljo številne igrače, zelo priljubljene so bile steklene frnikole.

Ali so otroci nekoč hodili v vrtec in šolo

Nekoč vrtci in šole kot jih poznamo danes niso obstajali. Revni starši so svoje otroke vzeli s seboj v delavnice ali na polje. Že zelo zgodaj so ti otroci pomagali pri delu. Pri premožnejših so za otroke poleg matere skrbeli služabniki ali najeti učitelji.

V stari Grčiji so v šole hodili le dečki. Učili so se pisati, brati, peti, igrati instrumente, spoznavali so grško literaturo in telovadili. Matere so najprej naučile svoja dekleta kuhati, šivati in tkati. V bogatih dru-žinah so dekleta poučevali domači učitelji. V rimskem cesarstvu so šolo obiskovali večinoma le dečki iz premožnejših družin. Po šolanju so največkrat nadaljevali očetovo delo, na primer vodenje delavnice ali trgovine. Deklice so poučevali doma. Njihova vzgoja je bila name-njena temu, da bi bile dobre matere, žene in gospodinje. Od njih so pričakovali, da se dobro poročijo in rodijo otroke.

Otroštvo nekoč in danes

GLAVNE IDEJE

Kako so nekoč preživljali otroštvo

Ali so otroci nekoč hodili v vrtec in šolo

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem

KLJUČNE BESEDE

vzgoja dečkov

vzgoja deklic

obvezno šolanje

Otroci v antični Grčiji so se igrali

z glinenimi fi guricami. Figurica

na sliki prikazuje jezdeca na gosi.

Otroci v nerazvitih državah zaradi pomanjkanja izdelujejo igrače

iz že uporabljeni materialov.

Iz česa si je igračo izdelal kolumbijski deček na sliki?

Na sliki je otrok iz antične Grčije pri pouku igranja na glasbilo.

Ali lahko ugotoviš, katero glasbilo je na sliki?

RAZISKUJEM Jelka Razpotnik

Damjan Snoj

PRETEKLOST 7


6

6. razred 8. razred

7. razred

9. razred

7 razred

30

ASTROLOGIJA Zgodnje znanosti so bile povezane z vero. Kralji in preprosti ljudje so za nasvete pogostokrat spraševali svečenike, ki so opravljali posebne obre-de. Vprašanje so vpraskali na živalsko kost ali oklep, jo pokrili z vročo grebljico, da je kost počila in potem na osnovi razpok razlagali razne dogodke in napovedovali prihodnost. MEDICINAV starem veku so Egipčani sloveli po dobrem medicinskem znanju (ki je temeljilo na potrebah mumificiranja). Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so egiptovski zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste ope-racije in znali celo popravljati zobe. Z medicino je bila povezana tudi umetnost balzamiranja in mumificiranja, po kateri so sloveli.

Ljudje so izumili prve pisave

V času prvih civilizacij so ljudje začeli uporabljati pisavo. Pisava je omogo-čila zapisovanje davkov, trgovskih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zako-nov, različnih poročil … Različne civilizacije so razvile raznolike pisave.

Najprej se je uveljavila in uporabljala piktografska ali slikovna pisava. En znak ali podoba sta predstavljala en pojem. Prvi, ki so uporabljali pisavo, so bili Sumerci konec 4. tisočletja pr. Kr. Med najbolj znane prve pisave štejemo: klinopis, hieroglifsko pisavo, kitajske pismenke.

Povsem drug tip pisave, črkopis ali abecedo, so izumili Feničani. S svojimi potovanji so jo razširili po Sredozemlju. Prevzeli so jo Grki in Etruščani, ki so razvili svojo črkopisno pisavo. Črkopis so uporabljali tudi v Indiji.

Kamen iz Rosette je francoskemu znanstveniku J. F. Champollionu leta

1822 omogočil razvozlanje hieroglifske pisave. Na kamnu je bila enaka

vsebina zapisana v hieroglifski (svečeniški in ljudski) ter grški pisavi.

Razmisli, kdo se je lahko izuril za pisarja v Egiptu.

KLINOPIS HIEROGLIFI PISMENKE

Mezopotamija Egipt Kitajska

Pisali so na glinene tablice in kamen. Pisali so na papirusove zvitke (podlago iz rastline), kamen, tudi na stene.

Pisali so na tkanino (svilo), kosti, les, kasneje tudi papir.

ALI VEŠ?

– Da se je egiptovsko leto od pravega sončnega razli-

kovalo samo za 6 ur,

– da so bili kamniti bloki za Veliko piramido v Egiptu

težki tudi do 15 ton,

– da kitajske pismenke in jezik sprva nista bila poveza-

na, tako je nekdo lahko razumel pismenke, ne da bi

znal kitajsko,

– da mora vsak Kitajec, ki želi biti vsaj zasilno pismen,

poznati okrog 1.000 različnih pismenk, znanstvenik

pa vsaj desetkrat toliko.

Danes, v dobi globalizacije,

se ponovno uveljavlja pi-

ktografska pisava. Ljudje,

ki potujejo, se z njeno po-

močjo lahko znajdejo tudi v

deželah, kjer jezika ne razu-

mejo. Na sliki so podobe, ki

nam pomagajo na letališčih

po vsem svetu.AKTUALNO

Kulturna dediščina starih civilizacij


1 Glavne ideje in ključne besede na začetku vsakega poglavja kratko predstavijo podpoglavja in temeljne pojme nove teme.

2 Zanimive fotografi je omogočajo boljšo predstavljivost.

3 Besedilo je napisano kot odgovor na vprašanje v naslovu.

4 Obarvano besedilo učencu omogoča, da takoj opazi bistvo določene teme.

5 Rubrika Aktualno predstavlja premišljeno izbrano fotografi jo in besedilo, ki učence opozarja na aktualne dogodke, povezane z obravnavano temo.

6 Rubrika Ali veš? seznanja učence z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezana s temo.

7 Rubriki Ponovimo in Premisli z vprašanji, ki obsegajo različne zahtevnostne ravni, učence navajata na kritično razmišljanje.

8 Rubrika Pojmi pojasnjuje nove pojme,ki se pojavijo v besedilu.

9 Portret pomembnejših osebnosti predstavlja posameznike ali ustanove, ki so odločilno vplivali na zgodovino v določenem obdobju.

5

8 razred

82 83

Kako so Angleži osvojili Severno AmerikoSeverno Ameriko so najprej raziskovali in osvajali Francozi. Njihova kolonija Nova Francija je v drugi polovici 17. stoletja segala od današnje Kanade prek notranjosti ZDA (Louisiana) do Mehiškega zaliva. Leta 1607 so v Severno Ameriko priplule prve angleške ladje. Angleži so v Virginiji ustanovili prvo postojanko, ki so jo poimenovali Jamestown. Prebivalci prve angleške naselbine so imeli veliko težav: napadi Indijancev, lakota zaradi slabih letin in bolezni. Položaj kolonistov se je izboljšal po tem, ko so začeli gojiti tobak in ga izvažati v matično Anglijo.

Do druge polovice 18. stoletja so Francozi izgubili ameriške kolonije v vojnah z Angleži. Kolonisti ob vzhodni obali Severne Amerike pa so ustanovili že trinajst kolonij. Te so bile gospodarsko in politično odvisne od Anglije, ki jim je začela določati vse višje davke in omejevala njihove pravice. Kolonisti so bili čedalje bolj nezadovoljni, zato se je med Anglijo in kolonijami v šestdesetih letih 18. stoletja začel spor.

– da je Italijan Giovanni da Verrazzano (v službi Francije) prvi priplul v Severno Ameriko

(1524), in sicer v zaliv New Yorka,

– da so Francozi ameriško ozemlje poimenovali Louisiana po svojem kralju,

– da so Angleži naselje Jamestown poimenovali v čast svojega kralja,

– da so prvi kolonisti, zlasti Francozi in Nizozemci, živeli razmeroma v sožitju z Indijanci

in so z njimi trgovali (zlasti s krznom); več bojevanja z Indijanci je bilo med angleškimi

priseljenci, saj so ti Indijancem jemali zemljo,

– da je bil lov na bobre v angleških kolonijah v Severni Ameriki zaradi mode krznenih

pokrival tako razširjen, da je ta vrsta skoraj izumrla; za krzno enega bobra si lahko

dobil veliko posodo in nekaj tobaka,

– da so tudi Indijance v Severni Ameriki pobijale bolezni, ki so jih prinesli evropski

priseljenci, na primer koze in ošpice.

ALI VEŠ?

V Severno Ameriko je prihajalo vse več priseljencev iz različnih držav:• bili so različnih narodnosti, Angleži, Nizozemci, Nemci, Francozi,

Skandinavci,• številni med njimi so zapustili Evropo zaradi verskega prepričanja,

ki se ni skladalo z dovoljenim (na primer angleški puritanci),• v Ameriki je mnoge privlačila tudi družba, saj tu ni bilo pomembno,

kakšnega rodu si, temveč so bili vsi naseljenci v svojih svoboščinah in pravicah enaki.

V Severno Ameriko je prihajalo vse več priseljencev iz različnih držav:• bili so različnih narodnosti, Angleži, Nizozemci, Nemci, Francozi,

Skandinavci,• številni med njimi so zapustili Evropo zaradi verskega prepričanja,

ki se ni skladalo z dovoljenim (na primer angleški puritanci),• v Ameriki je mnoge privlačila tudi družba, saj tu ni bilo pomembno,

kakšnega rodu si, temveč so bili vsi naseljenci v svojih svoboščinah in pravicah enaki.

GLAVNE IDEJE

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko

Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija

Američani so se odločili za republiko

KLJUČNE BESEDE

kolonije

vojna za neodvisnost

republika

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Zakaj je izbruhnila ameriška revolucijaKolonisti so začeli zavračati blago, ki je bilo uvoženo iz Anglije. Spor je dosegel vrhunec z bostonsko čajanko leta 1773. Skupina bostonskih meščanov, preoblečenih v Indijance, je zavzela angleške ladje ter v morje pometala zaboje čaja. Angleži so proti kolonijam poslali vojne ladje. Predstavniki vseh trinajstih kolonij so se 1774. leta zbrali v Philadelphii, kjer so napovedali prekinitev trgovine z Anglijo. Angleška vojska je medtem začela napadati naselja kolonistov. Ti so organizirali svojo vojsko pod poveljstvom Georgea Washingtona. Začela se je ameriška revolucija:• Vojna je trajala do leta 1781 in se je končala po zmagi kolonistov. Ti so bili bolj motivirani za zmago. Poleg tega so Angleži naredili več napak, dolgotrajna vojna je angleško vojsko izčrpala, kolonistom pa je pomagala tudi Francija.• Ko se je začela vojna, so bili mnogi kolonisti neodločeni, kakšna naj bi bila povezava z Veliko Britanijo. Voditelji revolucije so bili privrženci razsvetljenstva, zato je vse bolj prevladovalo mnenje, da je upor koloni-stov pravičen.

– da se je Thomas Jefferson pri pisanju deklaracije o neodvisnosti zgledoval po Johnu

Locku, angleškem razsvetljencu,

– da je George Washington, ki je prihajal iz bogate veleposestniške družine, zapustil

šolanje pri šestnajstih letih in se zaposlil kot gozdni nadzornik; ker ni obiskoval nobe-

ne vojaške šole, je vojaško znanje pridobival na podlagi izkušenj in literature.

ALI VEŠ?

• Četrtega julija 1776 so predstavniki dvanajstih kolonij (trinajsta se jim je pridružila pozneje) podpisali deklaracijo o neodvisnosti, s katero so se kolonije uradno odcepile od Anglije in postale neod-visna država. V tej deklaraciji so bile prvič zapisane razsvetljenske misli o enakosti vseh ljudi in njihovih pravicah.

• Četrtega julija 1776 so predstavniki dvanajstih kolonij (trinajsta se jim je pridružila pozneje) podpisali deklaracijo o neodvisnosti, s katero so se kolonije uradno odcepile od Anglije in postale neod-visna država. V tej deklaraciji so bile prvič zapisane razsvetljenske misli o enakosti vseh ljudi in njihovih pravicah.

Mnogi priseljenci v angleški

koloniji so želeli predvsem najti

zlato. Divja narava in spopadi z

Indijanci so bili za številne usodni.

V prvih letih je umrl vsak deseti

prebivalec naselbine. Eden od

angleških kolonistov je njihov

položaj opisal kot »brezizhoden /…/, lakota pesti prav vse.« Na sliki je ena od njihovih

naselbin.

Kolonije v Severni Ameriki leta 1754

Katere evropske države so si lastile Severno Ameriko sredi 18.

stoletja? Kaj pomeni neprilaščeno ozemlje?

Mnogi izobraženi kolonisti so se navduševali nad idejami razsvetljen-

stva. Na škatlici za tobak je Benjamin Franklin upodobljen v družbi z

Voltairom in Rousseaujem.

»Vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal neka tere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do ži-vljenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravi-čena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugonablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«.(Deklaracija o neodvisnosti, 1776)

Katere razsvetljenske ideje lahko najdeš v besedilu?

• pisatelj in politik (guverner

Virginije, ameriški poslanik

v Franciji in tretji predsednik

ZDA),

• glavni avtor deklaracije o

neodvisnosti,

• zavzemal se je za svobodo

govora, misli in vere; hkrati je

bil lastnik sužnjev,

• tudi avtor zakona o verski

svobodi v Virginiji,

• ustanovil je virginijsko

univerzo,

• ukvarjal se je tudi z arhitektu-

ro, znan je po načrtih za svoj

dom in parlament v Virginiji,

• zanimalo ga je pravo in

izumiteljstvo.

THOMAS JEFFERSON

(1743–1826)

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

6 razred

63

Tudi v srednjem veku so za šolanje najprej skrbeli le v plemiških družinah. Organiziranih šol ni bilo. Za poučevanje svojih otrok na domu so plemiči najemali učitelje. Dekletom so na domu znanje o vodenju gospodinjstva posredovale starejše ženske. Kmetje so bili nepismeni. Pismenost je postala pomembna s širitvijo mest v novem veku. Da so lahko uspešno vodili svoje posle, so morali trgovci in obrtniki znati brati, pisati in računati. V mestih so začeli ustanavljati šole, vendar samo za dečke. Poleg branja in pisanja so se učili tudi igra-nja na različne instrumente, borilne veščine in tuje jezike. Šolanje so morali plačati starši. Revnim nadarjenim otrokom so pomagali dobrotniki, ki so prevzeli skrb za stroške šolanja. V šolah so učence, ki so kršili šolska pravila, telesno kaznovali.

Obvezno šolanje želi dati znanje vsemPred 250 leti so v Evropi spoznali, da je izobrazba pomembna za razvoj gospodarstva. Verjeli so, da so pismeni ljudje boljši delavci. Te ugotovitve so vplivale na spremembe v šolstvu. Skrb za šole je prevzela država.• V šolah so začeli poučevati izobraženi učitelji, ki so za svoje delo

prejemali plačilo. • Uvedeno je bilo obvezno šolanje za vse otroke. Otroci so morali

šolo najprej obiskovati vsaj eno leto. Otroci premožnejših družin so obiskovali tudi srednjo šolo, nato pa študij nadaljevali na uni-verzi.

• Mnogi revnejši starši so se zahtevam po pošiljanju otrok v šole upirali, saj so otroke potrebovali za delo doma. Država je za krši-telje obveznega šolanja uvedla denarne kazni.

V drugi polovici 19. stoletja so v evropskih državah sprejeli zakone o obveznem osnovnošolskem izobraževanju. Uvedba obveznega šolanja je izboljšala opremljenost šol. Število učencev v razredih je bilo zelo veliko, včasih tudi do sto. Povečalo se je število srednjih šol, ki jih je obiskovalo tudi vse več deklet. Naraščalo je tudi število študentov na univerzah.

ALI VEŠ?

– Da je v Grčiji otroka v šolo spremljal suženj, ki mu je pomagal nositi šolske potrebščine,

– da so v srednjem veku študentje lahko študirali le teologijo, medicino in pravo,

– da je bila prva univerza v Evropi ustanovljena v italijanskem mestu Bologna v 11. stoletju,

– da smo v Sloveniji dobili prvo univerzo leta 1919 v Ljubljani,

– da ima v Sloveniji univerzitetno stopnjo izobrazbe med prebivalci, starimi od 45 do 54 let, petina (20 %) oseb; med prebivalci, starimi od 25 do

34 let pa malo več oseb (28 %); med prebivalci, starimi od 20 do 29 let, jih je dobra tretjina (33 %) vključenih v izobraževanje.

PONOVIMO

1. Koliko otrok je v preteklosti hodilo v šolo?

2. Od česa je bila odvisna možnost obiskovanja šol v preteklosti?

3. Kakšne spremembe je prinesla uvedba obveznega osnovnega šolstva?

PREMISLI

1. Kaj bi se zgodilo, če te starši ne bi poslali v šolo?

Otroštvo nekoč in danes

Takole so se fotografi rali učenci v razredu pred več kot 100 leti

(leta 1890).

POJMI

PISMENOST – znanje branja in pisanja

Šole v številnih deželah po svetu se zelo razlikujejo od

naših šol. V vaseh v manj razvitih državah poteka šola-

nje pogosto kar v naravi. Šole so slabo opremljene in

večinoma brez osnovnih pripomočkov. Katere osnovne pripomočke učencev in učiteljev

pogrešaš na sliki?

AKTUALNO

9 razred

9

9

8

6

7

7

7. razred

DELOVNI ZVEZEK

1

2

3

4Delovni zvezek je oblikovan kot učni delovni listi, v katere učenci s pomočjo virov vpisujejo svoje ugotovitve. Še posebno smo se trudili, da bi bil zvezek oblikovan nazorno in privlačno. Delovni zvezek bo učiteljem prihranil precej časa, namenjenega pripravi aktivnih učnih ur, učenci pa ne bodo potrebovali dodatnega zvezka.



PRETEKLOST 6

delovni zvezek za zgodovino za 6. razred osnovne šole

Vsebina19 Kako in kje so nastale prve civilizacije 21 Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju 23 Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju25 Kakšna je bila družba prvih civilizacij Izbirne vsebine27 Kulturna dediščina starih civilizacij 29 Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki30 PONOVIMO: Prve civilizacije rodovitnega polmeseca31 PONOVIMO: Kulturna dediščina prvih civilizacij

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

RP 7 DZ 2009 notranjost.indd 18 2/12/09 10:45:58 PM

7 razred

80

Zakaj je propadel rimski imperij

Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

POLITIČNE SPREMEMBE KULTURNE S

1. PROPAD

2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV

KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.

PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? _____________________________________________

VZROKI SELITEV:

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVR

1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA?

NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR •

JE SPODBUJAL

PONOVIMO

VZHODNOALP

NASELITEV • PRVA POLITIČNA TVORBA•

FRANKOVSKO OBLAST PRIZN•

SPREJEM KRŠČANSKE VERE V•

IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V •

NA SLIKI JE •


81

SPREMEMBE DRUŽBENE SPREMEMBE

SREDIŠČ IN

ZNANJA

VROPI POŠILJALA

,

FEVD JE BILA ,

KI JO JE

PODELIL

FEVDALIZEM JE BILA ,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

_________________________ IN ___________________________

položaj

obveznosti

bivališ e

_____ ; KDO SE JE SELIL? __________________________ in _______________________________________:

OPI: oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

PONOVIMO

PSKI PROSTOR

NA V ___________ STOLETJU

V ___________ STOLETJU

9. STOLETJU ZARADI


Zakaj živimo v 21. stoletjuČe želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje.1. Dopolni. 2. Posameznim

letnicam določi tisočletje instoletje. V zadnjo vrstico vpiši letnicosvojega rojstva in ji določi tisočletje in stoletje.

Kako razdelimo dogajanje v preteklostiZaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja.3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu.

Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo.

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

Zakaj uporabljamo koledarKoledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve. 5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008. A. V koledarju z rdečo barvo označi

datume začetkov posameznih letnih časov.B. Z modro barvo označi datum začetka

in konca šolskega leta.C. Z zeleno barvo označi datum

svojega rojstnega dne.

Kako označujemo čas v preteklosti

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če

posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

novi vek prazgodovina srednji vekstari veksodobnost

Leto ima dni.

Desetletje ima let.

Stoletje ima let.

Tisočletje ima stoletij

in let.

TISOČLETJE STOLETJE

2008

467

1492

1900

RADOVEDNEŽ

Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

8

Vsako temo odpre uvodna stran z navedbo poglavij.

Poglavja zaključuje dvojna stran, namenjena ponovitvi snovi.

USKLAJENO S POSODOBLJENIM UČNIM NAČRTOM

56

Rimski imperij se je znašel v veliki kriziOd 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno),

gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče).dvigovanje davkov C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v

imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ kriza, ker:

_____________________________________________ •

_____________________________________________•

upad discipline v vojskiuveljavljanje vzhodnih verzmanjšanje števila prebivalstvarazdelitev imperija na dva delavdori Hunov in Barbarovnaraščanje cen nesposobni vladarjislabe letine

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.


Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi

ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.


1

2

3

RO

A

B

8

6. razred 8. razred 9. razred

1 Kratko uvodno besedilo učenca uvede v temo, učencem z učnimi težavami pa je lahko v pomoč pri učenju, saj podaja bistvene informacije.

2 Z nalogami različnih tipov učenci vadijo spretnosti reševanja nalog odprtega in zaprtega tipa. Naloge pogosto analizirajo slikovne in pisne vire.

3 Ilustracije in fotografi je v učencih vzbujajo interes, omogočajo lažje vživljanje in popestrijo učno uro.

4 Rubrika Radovednež omogoča učencem, ki jih zgodovina še posebej zanima, da se na duhovit način poglobijo v obravnavano temo.

5 Rubrika Zanima me navaja vire (spletne naslove, fi lme in literaturo), ki učencu omogočajo dodatno spoznavanje obdobij in dejstev.

6 Miselni vzorci ob koncu vsakega poglavja učencem omogočajo kratek in jasen pregled svojega znanja.

5

6

78

8 razred

132 133

7) Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom.

RADOVEDNEŽ

Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični

enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z

naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl

žensko enakopravnost.

ZANIMA ME:

Veliko informacij o zgodovini gibanja za pravice

žensk lahko najdeš na naslovu www.womenshis-

tory.about.com.

ZANIMA ME:

Filma Čas nedolžnosti (1993) in Soba z razgledom

(1985) prikazujeta položaj meščank konec 19.

stoletja.

PONOVIMO

Zakaj so si evropske države razdelile svet Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več.1) Razloži pojem kolonija.

2) Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji?

3) Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani 138–139).

A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij.

B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.

4) A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je mnenje tako še danes?

B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla?

Kakšne so bile posledice imperializmaPosledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih. 5) A. Pojasni pojem.

IMPERIALIZEM je

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

V drugi polovici 19. stoletja so evropski razisko-

valci odkrili notranjost Afrike in njena naravna

bogastva. Sledili so jim vojaki. Evropske države

so si podredile Afriko in jugovzhodno Azijo.

Izkoriščale so njihova naravna bogastva in tja

širile svojo kulturo. V drugi polovici 19. stoletja

so se začele evropske sile ozirati po ozemlju

propadajočega Osmanskega cesarstva.

»Po treh letih kar smo se preselili tja[Allen County, Kansas], je nastopila velika lako-ta. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.«(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

ZAHTEVE PO ENAKOPRAVNOSTI

DELAVCI

ŽENSKE

USPEHI

USPEHI

ZAHTEVE

ZAHTEVE

»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovin-sko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civili-zacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski, še najbolje Francozi in Angleži.«(iz eseja Georga Hegla, Filozofi ja zgodovine, okoli 1820)

Širile so se zahteve po enakopravnosti

9 razred

Kako je hladna vojna razdelila svet

111

ZAVEZNI©TVA

To pomeni, da sta velesili To pomeni, da

NE VOJNA IN NE MIRHLADNA VOJNA

Vodilna sila

Druæbena ureditev

Vojaπki pakt

Gospodarska pomoË

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahkoogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu,agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

RADOVEDNEÆV uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so poveza-na z oboroæevalno tekmo.

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.

�

PONOVIMO

�


110

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATOObe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev.

a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine?

b) Kaj je bil namen Marshallovega plana?

c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je do-

bila najveË pomoËi.

Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118).

d) Pojasni navedene pojme.

Oboroæevalna tekmaObe velesili sta tekmovali v oboroæevanju.

a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma?

b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili?

BerlinËani obnavljajo

mesto ob pomoËiMarshallovega

plana.

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razbere-

mo na sliki.

NATO

Informbiro

Varπavski pakt

6 razred

Zakaj se je razvila pisavaPisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj …1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

Kakšna je bila prva pisavaPrve pisave so bile zelo preproste oblike.2. Slike prikazujejo različne pisave. A. Poimenuj posamezno pisavo.B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

A. A. A.

B. B. B.

Kdaj smo dobili črkeZaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo.3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore.

Pomagaj si z učbenikom na strani 11.

Vprašanje Odgovor

ČRKOPIS

FENIČANI

LATINICA

RIMLJANI

CIRILICA

Zakaj je nastala prva pisava

Ker se je število podatkov stalno povečevalo

in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti,

se je razvila pisava.

RADOVEDNEŽ

Slikovno pisavo uporabljamo

še danes. Z njo se srečujemo

v vsakodnevnem življenju

– na letališču, v trgovskih

centrih, na potovanjih …

Nariši nekaj slikovnih

znakov, s katerimi se

srečujemo vsakodnevno in

jih razumemo vsi.

9

6

5

7. razred

5

6

78

7 razred

57

Poskusi reform so propadliŠtevilni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države. 3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri

njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja. A. Označi potek

meje med vzhod-nim in zahodnim rimskim cesar-stvom.

B. V ustrezen pro-stor vpiši imena obeh središč.

C. V okviru kate-rega dela je bilo današnje sloven-sko ozemlje?

ž

RADOVEDNEŽ Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:

A. Kdo se je spopadel v bitki?

B. Kje je bitka potekala?

C. Kako se je bitka končala?

Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga?



4

9

PRIROČNIK ZA UČITELJE • DVD

Priročnik za učitelje vsebuje rešitve delovnega zvezka in ponuja dodatne informacije, dobrodošle pri učnih urah. Je odlična osnova za izdelavo učnih priprav za posamezne ure.

Vsako poglavje najprej prinaša podatke o ciljih učne teme, navaja dodatna gradiva za določeno temo (seznam literature za učitelje in učence, fi lmsko gradivo, spletne strani in učila, metodične pripomočke ter medpredmetne povezave), učno motivacijo, množico idej za različne metode in oblike obravnavane teme, dodatne vsebine (Anekdote, Več o ...), dodatne informacije o aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.

Dragocenost priročnika so konkretne ideje za aktivno in raziskovalno poučevanje.

Pri razvoju učbeniškega kompleta smo poleg učencev imeli v mislih tudi učitelje in njihovo vsakdanje delo v razredu. Zato smo v sodelovanju z izkušenimi učitelji praktiki razvili številna dodatna gradiva za učitelje, ki so v celoti zbrana na posebni spletni strani www.raziskujem.si.

Na spletni strani poleg priročnikov za učitelje najdete:*• letne priprave,• dnevne učne priprave, • računalniške diaprojekcije, • delovne liste, • dodatno slikovno gradivo, • rešitve nalog iz delovnega zvezka.

* Trenutno je na voljo komplet gradiva za 6. razred. Manjkajoče gradivo za 7. razred (za posodobljeno izdajo) bo objavljeno avgusta 2009, v naslednjih šolskih letih pa bo posodobljeno in dopolnjeno gradivo za 8. in 9. razred.

Priročnik za učitelje

Dodatno gradivo za učitelje

DVD

127

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(iskanje napak)

Učenci v besedilu poiščejo 5 napak.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v

naslovu poglavja in podpoglavij »Kako je

hladna vojna razdelila svet«.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

Kaj pomeni oboroževalna tekma?

Kakšno orožje sta razvijali velesili?

Kakšne so bile posledice razvijanja

jedrskega orožja?Zakaj pravimo, da se je oboroževalna

tekma prenesla tudi v vesolje?

Kakšno vlogo so med hladno vojno

odigrali vohuni?Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v

delovnem zvezku, stran 111.

▶

▶•••

•

•

▶

Beogradu, potem pa v Bukarešti. Poleg

komunističnih partij vzhodnoevropskih

komunističnih držav sta se informbiroju

pridružili še komunistični stranki iz Italije

in Francije. Nastanek informbiroja je bil

povezan z nasprotji med SZ in zahodom.

Predstavniki komunističnih partij so

se dogovorili, da bodo usklajevali svoje

poglede na blokovsko delitev sveta ter

preprečevali širjenje zahodnega vpliva.

Partijam v posameznih vzhodnih državah

naj bi informbiro omogočil izmenjavo

mnenj, izkušenj ter nasvetov. V resnici

pa sta vodstvo sovjetske partije in Stalin

v informbiroju videla le sredstvo za

uresničevanje lastne politike, saj sta ga

spremenila v institucijo za nadzorovanje

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (karikatura)

Učenci si ogledajo karikaturo dveh bomb

v učbeniku, na strani 119 in jo analizirajo:

• Zakaj se obe bombi lovita?

• Kaj je pomenil predstavljeni lov za

svet?• Kako bi razložil fi guro, ki leži na tleh?

Koga predstavlja?


gradivom in metoda dela z

zgodovinskim besedilom

Učenci naj ob besedilu in sliki v učbeniku,

na strani 119 ugotovijo:

• Katera velesila je bila hitrejša v

raziskovanju vesolja?

• Kateri dogodek štejemo kot njeno

trenutno zmago?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci izdelajo strip na temo vohunjenje

med ZDA in SZ. V pomoč so jim lahko fi lmi

o agentu 007, Jamesu Bondu.

RAZISKOVALEC

Učenci ob uporabi knjige Največji

vohuni vseh časov naredijo raziskavo o

vohunjenju med hladno vojno. Predstavijo

metode vohunjenja, največje vohune in

njihove usode …

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učence spodbudi k razmišljanju o

naslednjih vprašanjih:

• Zakaj vodikova bomba pomeni

nadaljevanje atomske bombe?

• Kakšne posledice za človeštvo ima

lahko kopičenje jedrskega orožja?

• Nekatere države že imajo atomsko

orožje (Rusija, ZDA, Kitajska, Francija,

Velika Britanija, Izrael), nekatere pa niso

več daleč od njega (Indija, Iran, Severna

Koreja). Kaj pomeni tekma v jedrskem

oboroževanju za varnost v svetu?

• Zakaj nimajo atomskega orožja vse

države sveta?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/

spletna_of/bomba.htm, ki vsebuje

informacije o razvoju znanosti in

atomskega orožja med II. svetovno vojno.

Stran prikazuje tudi posledice uporabe

oziroma proizvodnje atomskega orožja.

Učenci lahko izdelajo poročila, referate ali

eseje na temo jedrskega orožja.

BODIMO USTVARJALNI: metoda

izkustvenega učenja (simulacija)

Učenci si predstavljajo, da so vohuni in

sodelujejo v vohunski spletki. Lahko si

predstavljajo vohuna, ki išče informacije

o novem orožju, ali pa takšnega, ki

išče informacije o razvoju novega

računalniškega programa … Učenci

napišejo scenarij, kako bi se vohunska

zgodba odvila, pri čemer so pozorni na

okoliščine delovanja vohuna, nevarnosti,

njegove povezave …


(premetanka)

Učenci premečejo črke in dobili bodo

naslednje pojme: ŽELEZNA ZAVESA,

Nato, VARŠAVSKI PAKT, STALIN, TRUMAN,

SOCIALIZEM.

MNUART ………. TNAO ………..

VVAARKISŠ TAKP ………. TLNISA ………..

MZLIOCSAE ………. A E A Z V S LNAZEEŽ ………..


111

ZAVEZNI©TVA

To pomeni, da sta velesili

iskali zaveznike po svetu.

Tako se je svet razdelil na dva tabora:

zahodni in vzhodni blok.

To pomeni, da

sta bili ZDA in SZ ves Ëas na robu spopada: oboroæe-

vali sta se in si grozili. Glavni vzrok sovraπtva je bilo

nasprotje v ideologiji: zahod je bil demokratiËen in ka-

pitalistiËen, vzhod pa komunistiËen.

NE VOJNA IN NE MIR

HLADNA VOJNA

Vodilna sila Sovjetska zveza

Zdruæene dræave Amerike

Druæbena ureditev komunizem (socializem)

kapitalizem in demokracija

Vojaπki pakt Varπavski pakt

Severnoatlantski pakt (NATO)

Gospodarska pomoË Svet za vzajemno gospodarsko pomoË Trumanova doktrina, Marshallov plan

ZANIMA ME:

Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko

ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

ZANIMA ME:

Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno

prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu,

agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

RADOVEDNEÆ

V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so poveza-

na z oboroæevalno tekmo.

1949 1952 19

53 1957

1958

SZ izdela ZDA izdelajo SZ izdela vodikovo SZ poπlje v vesolje ZDA poπljejo

atomsko bombo vodikovo bombo bombo satelit Sputnik v vesolje svoj

satelit

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.

Z vohunjenjem sta velesili zbirali podatke o razvoju novega

oroæja in njegovem nameπËanju na ozemlju druge velesile

oziroma njenih zaveznic.

Karikatura prikazuje

sovjetski pogled na uporabo

ameriπkih letal U-2.

�

PONOVIMO

�

Oboroževalna tekma

partij v drugih državah in določanje

zunanje politike vseh socialističnih držav.

Po Stalinovi smrti je informbiro razpadel

in bil 1956 razpuščen.

Izpišejo jih ter jih popravijo.

Napake in popravki so: dobrih odnosov

– slabih odnosov, Bolgariji – Potsdamu,

Velika Britanija – ZDA, severni – vzhodni,

še ni njena članica – je njena članica od

leta 2004)Ob koncu II. svetovne vojne se je zaradi

dobrih odnosov med velikimi tremi

začela hladna vojna. Ti odnosi so se

pokazali že na konferenci v Bolgariji

leta 1945. Največji nasprotnici v hladni

vojni sta bili Velika Britanija in Sovjetska

zveza. Svet se je razdelil na dva bloka:

zahodni in severni. Zahodni blok je

ustanovil vojaško zvezo Nato. Slovenija

še ni njena članica.

79

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učenci si ogledajo zaključni del fi lma

»Kdo neki tam poje?« (r. Slobodan

Šijan, Srbija, 1980), ki prikazuje

nemško bombardiranje Beograda. Ob

tem spoznajo, kako se je začela druga

svetovna vojna na jugoslovanskih

tleh. Ta začetek primerjajo z drugimi

nemškimi napadi (na Poljsko, Francijo

…). Svoje ugotovitve zapišejo na

list papirja, se o njih pogovorijo

s sosedom ter jih predstavijo

celotnemu razredu.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku

na strani 75 in ga analizirajo:

Kako je bila opremljena

jugoslovanska vojska?

Ali je bila s takšno opremo resen

nasprotnik nemški motorizirani

vojski? Kakšna je bila usoda

jugoslovanske vojske glede na

pričevanje Mirana Pavlina?

•

•

•

Kakšna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije

RAZISKOVALEC

V literaturi in internetu učenci

poiščejo podatke o Neodvisni državi

Hrvaški in njenem sistemu: kakšna

je bila ideologija ustašev; kakšen je

bil odnos do Srbov, Romov in Judov;

kakšen je bil odnos ustaške oblasti do

partizanskega gibanja.

Svoje ugotovitve učenci predstavijo

sošolcem.


gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 71 si učenci

ogledajo zemljevid druge svetovne

vojne. Zemljevid analizirajo:

Katere države so napadle

Jugoslavijo? Sočasno z napadom na Jugoslavijo

je bil izveden tudi napad na Grčijo.

Katere države so napadle Grčijo?

Kaj simbolizirata modra prekrižana

meča na ozemlju Jugoslavije?

•

•

•


gradivom (zemljevidom)

Učenci si v zgodovinskem atlasu

ogledajo obseg NDH.

Obseg NDH primerjajo z

zemljevidom v učbeniku na strani 51

(Banovina Hrvaška 1939). Ali je bila

NDH večja ali manjša od Banovine

Hrvaške? Kateri narodi so živeli v okviru

NDH? Katere današnje države je zajemala

Neodvisna država Hrvaška?

•

•

•


(besednica)

Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo

smiselne povedi.

• PRINC REGENT PAVLE..…………....…

• BOMBARDIRANJE BEOGRADA ………

• VLADA V IZGNANSTVU.……………….

• NEODVISNA DRŽAVA HRVAŠKA …....

• RAZDELITEV JUGOSLAVIJE…………..

71

Ali je bil nemπki napad na Sovjetsko zvezo pravilna odloËitev

Nemci so z operacijo Barbarossa zaËeli najveËji

spopad v vojni. Sprva so bili premiki nemπke vojske

bliskoviti.

a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo:

• na zemljevidu vriπi smeri nemπkega napada na

Sovjetsko zvezo

(proti Leningradu, Moskvi in Kaspijskemu jezeru),

• vriπi potek frontne Ërte ob koncu leta 1941,

• obkroæi mesto, ki so ga Nemci oblegali kar 900 dni.

Leningrad

• Zakaj je bil en del nemπkega napada usmerjen proti

Kavkazu in Kaspijskemu jezeru?

Zaradi pomembnih nahajaliπË nafte in razvite indus-

trije.

• Ali so Nemci naËrtovani cilj dosegli? Pojasni.

Ne, saj jih je prehitela ostra zima, ki je zaustavila nji-

hov prodor proti Moskvi. Nemπke bliskovite vojne je

bilo konec pozimi 1941, ko je RdeËa armada preπla v

protinapad.

Kakπna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije

Kraljevina Jugoslavija se je skuπala pristopu k trojnemu paktu in vojni izogniti. Na koncu je popustila Hitlerju,

ki pa je odredil napad nanjo.

a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo:

• ob vrisanih smereh vpadov vpiπi oku-

patorje, ki so napadli Jugoslavijo,

• vpiπi imeni dveh Nemcem podrejenih

dræavnih enot,

• vriπi puπËico, ki prikazuje smer umika

jugoslovanske vlade in kralja.

Zakaj se je vojna razširila v

južno in vzhodno Evropo

UČNI CILJIUčenec:pozna usodo Kraljevine

Jugoslavije po napadu

nanjo, razume vzroke, zaradi

katerih je Nemčija

napadla Sovjetsko zvezo,

pozna vzroke, ki so

povzročili neuspeh

nemškega napada,

razume, zakaj so se

nekateri ljudje odločili

za sodelovanje z okupatorjem,pozna različne oblike

odpora,ovrednoti pomen

odporniških gibanj.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Nemčija se je leta 1941 obrnila proti vzhodu. Države, ki so se

ji zdele nezanesljive, je vojaško napadla. Tako se je zgodilo z

Jugoslavijo. Sredi 1941 je prišlo do spopada med Nemčijo in

Sovjetsko zvezo. Nemci so bili ob zasedbi osvojenih držav zelo

kruti do domačega prebivalstva. Ljudje so se odzvali različno:

nekateri so z okupatorjem sodelovali, drugi pa so se mu uprli.

Beogradu, potem pa v Bukarešti. Poleg

k nističnih partij vzhodnoevropskih

HHLAADNA VO

ka zveza

em (socializ

ki pakt

o gospoda

ZANIMA ME:

Æivljenje vohunov so

prikazali s filmi o br

agentu 007. Prvi film

Na Ërto izdelaj Ëasovni

1953

SZ izdela vodiko

bombo

mi.

zvoju novegaa

ruge velesilee

Karikkatsovjejetsameeriπ

bombo

PPONOVIM

partij v drugih dzunanje politikeP St linovi sm

126



Učenci narišejo karikaturo, ki

prikazuje sovjetski pogled na širjenje

vpliva ZDA v svetu. V pomoč jim je

lahko karikatura na strani 117.

BODIMO KREATIVNI: metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenec se skuša vživeti v vlogo

Stalina. Zapiše njegovo mnenje o ZDA,

njihovih prizadevanjih, da bi omejile

vpliv Sovjetske zveze ter opiše

njegov pogled na zahodni svet. Svoje

poglede lahko Stalin predstavi kot

dnevniški zapis, pismo predsedniku

komunistične države, pismo

vojaškemu generalu ali vodji ….

AKTIVNOST: metoda dela slikovnim

gradivom (karikatura)

Učenci si ogledajo karikaturo Stalina

kot hobotnice v učbeniku na strani

117. Analizirajo vsebino in sporočilo

karikature:• Po katerih znakih vemo, da

hobotnica predstavlja Stalina?

• Kam naj bi po mnenju zahoda

Stalin širil svoj vpliv?

• Zakaj sta obe velesili želeli premoč

v svetu?• V čem sta si bili politiki SZ in ZDA

podobni?

VEČ O …

Informacijski biro komunističnih in

delavskih partij ali informbiro je

bil ustanovljen na predlog sovjetske

komunistične partije leta 1947.

Do sredine leta 1948 je bil sedež v

AKTUALNO

Od 29. marca 2004 je Republika

Slovenija članica Nata. Slovenska

pot vključitve v Nato se je začela

leta 1993, ko je Državni zbor sprejel

Resolucijo o izhodiščih zasnove

nacionalne varnosti, na podlagi

katere se je Slovenija vključila

v Partnerstvo za mir in postala

pridružena članica v Severnoatlantski

skupščini. Aprila 1996 je Državni zbor

sprejel sklep, s katerim je podprl

članstvo Slovenije v Natu, leto pozneje

pa Deklaracijo o vključevanju v Nato.

23. marca 2003 je bil v Sloveniji

izveden referendum o priključitvi

k Natu, na katerem so državljani

Slovenije pristop k Natu podprli s

66,08 %. Državni zbor Republike

Slovenije je 24. februarja 2004 sprejel

zakon o ratifi kaciji Severnoatlantske

pogodbe o pristopu, 29. marca 2004

pa je Slovenija postala polnopravna

članica Nata. V skladu z obveznostmi

so se slovenski vojaki pridružili

vojakom iz drugih držav, članic

Nata na nekaterih konfl iktnih

območjih, v Bosni in Hercegovini

(173 pripadnikov), na Kosovem (34

pripadnikov) in v Afganistanu (29

pripadnikov). Slovenija je zelo aktivna

članica Nata: od 27. do 31. maja 2005

je gostila zasedanje parlamentarne

skupščine Nato, od 28. junija do 1.

julija 2005 pa je v Ljubljani potekala

konferenca med svetom Nata in

Rusijo na temo terorizma.

Zakaj je bila ustanovljena zveza Nato


Učenci na spletnih straneh www.

nato.int naredijo raziskavo o Natu: v

katerih državah je posredoval Nato,

koliko članic ima Nato, kje je nam

najbližja vojaška baza Nata, koliko

vojaških baz ima Nato po vsem svetu

… Poiščejo države v Evropi, ki niso

članice Nata. Razmislijo, zakaj so

odklonile članstvo Nata.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

O novi vlogi Nata, na katero vpliva

konec hladne vojne, obstaja veliko

ugibanj in načrtov. Učitelj učence

povpraša:• Ali svet danes potrebuje

organizacijo kot je Nato?

• Ali se jim zdi, da imajo določene

države, članice Nata, še poseben vpliv

v tej organizaciji?

• Zakaj RUSIJA ni članica Nata?

• Kakšna naj bi bila vloga Nata v

prihodnosti?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci navedejo prednosti in

pomanjkljivosti socializma in

kapitalizma ter svoje ugotovitve

zapišejo v preglednico.socializem kapitalizem

prednosti

pomanjkljivosti


110

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO

Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev.

a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine?

Ameriπki predsednik Truman je spodbudil program pomoËi

dræavam, v katerih je bil po vojni ogroæen veËstrankarski sistem.

b) Kaj je bil namen Marshallovega plana?

Ameriπki zunanji minister Marshall je oblikoval program, ki je predvideval

finanËno in materialno pomoË v vojni prizadetim dræavam, ki so se

odpovedale komunistiËnemu sistemu.

c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je do-

bila najveË pomoËi.

Velika Britanija in Francija.

Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v

preglednici v uËbeniku (str. 118).

Jugoslavija, ki je bila takoj po vojni v tesnih stikih s SZ, je pomoË najprej odklonila. Po sporu s SZ (spor z inform-

birojem) pa je v okviru Marshallovega plana dobila nekaj pomoËi.

d) Pojasni navedene pojme.

Oboroæevalna tekma

Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju.

a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma?

Tekmovanje ZDA in SZ v oboroæevanju. Obe dræavi sta æeleli Ëim hitreje priti do izpopolnjenega

oroæja (atomske in vodikove bombe, novih raket, tipov letal ...).

b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili?

Jedrsko oroæje: medcelinske rakete, jedrske podmornice, rakete z vodenimi bojnimi glavami ...

BerlinËani obnavljajo

mesto ob pomoËi

Marshallovegaplana.

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razbere-

mo na sliki.

NATO: Severnoatlantska zveza (ustanovljena 1949) si prizadeva za skupno vojaπko obrambo in ohranitev miru

Informbiro: zveza komunistiËnih partij pod vodstvom Moskve, v vzhodni Evropi, Italiji in Franciji

Varπavski pakt: vojaπko zavezniπtvo (ustanovljeno 1955) Sovjetske zveze in komunistiËnih dræav v vzhodni Evropi

vojaπke utrdbe, ki varujejo

mejo in nadzirajo dogajanje

ob meji

meja je bila zavarovana z

betonskimi pregradami in

bodeËo æico, ki so oteæevale

prehod

mejo so neprekinjeno nad-

zorovali tudi vojaki



Učenci narišejo karikaturo, ki

prikazuje sovjetski pogled na širjenje

vpliva ZDA v svetu. V pomoč jim je

lahko karikatura na strani 117.

BODIMO KREATIVNI: metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenec se skuša vživeti v vlogo

Stalina. Zapiše njegovo mnenje o ZDA,

njihovih prizadevanjih, da bi omejile

vpliv Sovjetske zveze ter opiše

njegov pogled na zahodni svet. Svoje

poglede lahko Stalin predstavi kot

dnevniški zapis, pismo predsedniku

komunistične države, pismo

vojaškemu generalu ali vodji ….

AKTIVNOgradivo

AKTUALNO

Od 29. marca 2004 je Republika

Slovenija članica Nata. Slovenska

pot vključitve v Nato se je začela

leta 1993, ko je Državni zbor sprejel

Resolucijo o izhodiščih zasnove

nacionalne varnosti, na podlagi

katere se je Slovenija vključila

v Partnerstvo za mir in postala

pridružena članica v Severnoatlantski

skupščini. Aprila 1996 je Državni zbor

sprejel sklep, s katerim je podprl

članstvo Slovenije v Natu, leto pozneje

pa Deklaracijo o vključevanju v Nato.

23. marca 2003 je bil v Sloveniji

izveden referendum o priključitvi

k Natu, na katerem so državljani

Slovenije pristop k Natu podprli s

66,08 %. Državni zbor Republike

Slovenije je 24. februarja 2004 sprejel

zakon o ratifi kaciji Severnoatlantske

pogodbe o pristopu, 29. marca 2004

j Slovenija postala polnopravna

Zakaj je bila ustanovljena zveza Nato


Učenci na spletnih straneh www.

nato.int naredijo raziskavo o Natu: v t

katerih državah je posredoval Nato,

koliko članic ima Nato, kje je nam

najbližja vojaška baza Nata, koliko

vojaških baz ima Nato po vsem svetu

… Poiščejo države v Evropi, ki niso

članice Nata. Razmislijo, zakaj so

odklonile članstvo Nata.

K

ZakaObe ve

a) Kaj

Am

dræ

b) Kaj

Am

fin

od

c) O

bi

Ve

Ë) A

p

J

b

d) P

OO

a

b

Ë) Meja me

mo na sl

meja

beton

bode

preh

125

UČNA MOTIVACIJA: slikovna

demonstracija

Učenci si ogledajo fotografi jo v

učeniku na strani 117 (veliki trije

na Jalti). Ob sliki v učbeniku učenci

ponovijo, v kakšnih odnosih so bili

veliki trije na Jaltski konferenci.

Ugotavljajo glavne vzroke za

nesoglasja.

Kdaj se je začela hladna vojna

VEČ O …

Pojem železna zavesa, ki ga je up-

orabil W. Churchill za delitev Evrope,

izhaja iz gledališkega sveta. Železna

zavesa v gledališču je zaščitna pre-

grada, narejena iz negorečih materi-

alov, ki jo uporabijo v primeru izbruha

požara na odru. Z njeno uporabo

preprečijo razširitev ognja v dvorano,

s čimer zaščitijo gledalce. W. Churchill

je pojem železna zavesa prvič uporabil

v svojem govoru marca 1946 v West-

minster Collegeu v Fultonu, ameriški

zvezni državi Missouri. Govor je izzval

ostre reakcije Sovjetske zveze in

vzhodnega bloka.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci v učbeniku na strani 117

preberejo govor W. Churchilla.

Besedilo analizirajo:

• Iz besedila skušajo razbrati, kaj

je Churchill misli s pojmom železna

zavesa.• Kaj je bila značilnost držav, ki so

ostale za železno zaveso?

• Ali je bil Churchill navdušen nad

pojavom železne zavese?

AKTIVNOST: kviz

Učenci si ogledajo zemljevid v delovnem zvezku, na strani 109 in naštetim državam

dopišejo številko 1 ali številko 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza.

1……… zahodni blok 2……… vzhodni blok

………. Japonska …………. Italija ………… Francija

………. Poljska …………. Madžarska ………... Kanada

…….… Romunija …………. Velika Britanija ………… Sovjetska zveza

AKTIVNOST: metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Winston Churchill je bil prvi, ki je uporabil pojem železna zavesa. Učenci narišejo

železno zaveso kot pojem ločevanja med zahodom in vzhodom. V pomoč jim je

lahko ilustracija v delovnem zvezku na strani 110.

Kdaj se je zaËela hladna vojna

a) Razloæi, zakaj so na

zemljevidu dræave

oznaËene z dvema

barvama.

Z vijoliËasto barvo so

oznaËene kapitalistiËne

in (demokratiËne) dræave.

Z rdeËo barvo pa so ozna-

Ëene komunistiËne dræave.

b) PreuËi zemljevid Evrope

leta 1945 in preglednico

dopolni tako,

da vpiπeπ imena dræav,

ki pripadajo

posameznemu bloku.

Ime druæbene ureditve, ki je zaznamovala

vzhodni blok: socializem (komunizem)zahodni blok: kapitalizem (demokracija)

c) Posebno ime za mejo med obema blokoma je prvi uporabil politik

Winston Churchill v govoru leta 1946.

• Kako je Churchill poimenoval to mejo?

æelezna zavesa

• Zakaj je uporabil ta izraz?

Z izrazom je æelel poudariti delitev in razlike med obema blokoma (moËno zavarovano mejo, ohlajene odnose, raz-

like v druæbenem sistemu). 109

Zemljevid Evrope po koncu druge svetovne vojne.

≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trsta ob Jadranu

se je spustila Ëez celino æelezna zavesa. Za njo so ostale

vse dræave srednje in vzhodne Evrope. Kljub maloπtevilË-

nosti so priπle na oblast komunistiËne partije in povsod

uvajajo totalitarni reæim.«

VZHODNI BLOKZAHODNI BLOK

Sovjetska zveza, Madæarska, Poljska,

»eπkoslovaπka, Romunija, Bolgarija, Albanija,

Vzhodna NemËija (Nemπka demokratiËna republika),

do leta 1948 tudi Jugoslavija

Francija, Velika Britanija, Italija, ©panija (ka-

pitalistiËna, a do leta 1975 diktatura),

Avstrija, Zahodna NemËija (Zvezna republika

NemËija), Norveπka, ©vedska, Danska, dræave

Beneluksa, Irska, Portugalska

Kako je hladna vojna

razdelila svet

UČNI CILJIUčenec:zna razložiti pojem

hladna vojna in pojasni

okoliščine, zaradi

katerih je prišlo do nje,

zna našteti države

članice vzhodnega in

zahodnega bloka,

primerja oba bloka

in zna navesti glavne

razlike med njima,

zna razložiti pojem

železna zavesa, zna razložiti pojem Nato

ter opiše okoliščine, ki

so povzročile nastanek

Nata in Varšavskega

pakta,loči med Trumanovo

doktrino in Marshallovim načrtom

ter zna pojasniti njun

namen,pojasni pojem oboroževalna tekma in

razloži, kako je potekalo

oboroževanje obeh

strani,kritično opiše razvoj

oboroževalne tekme za

človeštvo.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Nesoglasja med ZDA in SZ so izvirala še izpred vojnih časov,

a jih je vojna potisnila v ozadje. Znova so izbruhnila po koncu

vojne in svet se je zaradi tega razdelil na dva bloka. Začelo se

je dolgo obdobje, ko ni bilo ne vojne in ne miru.

širila v

RIMSKA HIŠA

VrtDvoriš e

Sedež

Kuhinja

VrtSedež o eta družine

ObednicaSkladiš e

Študijska soba

SpalnicaAtrij z bazenom

ZAKAJ SO RIMLJANI GRADILI AMFITEATRE

Amfiteatriza množi ne igre,

Forum - trg,osrednje

za množi ne igre,

športna tekmovanja,

zabavo in krvave boje

z gladiatorji

osrednje zbirališ e meš anov.

z gladiatorji.

Terme - kopališ a

Vi d kti t i

Pala e, svetiš a, sodiš a

Viadukti - mostovi

Akvadukti - vodovodi

sodiš a,trgovine,amfiteatri, upravne in

Ceste za hitre vojaške premike.

upravne in stanovanjske hiše.

ARHITEKTURA

DVD kot dodatek k delovnemu zvezku Raziskujem preteklost 9 utira pot uporabi multimedijskih gradiv pri pouku zgodovine. Učenci o zgodovini tako ne bodo le brali, temveč jo bodo odkrivali ob neposrednem stiku z zgodovinskimi avdiovizualnimi viri.

Na DVD-ju se nahaja 31 fi lmskih posnetkov iz tujih in slovenskih fi lmskih arhivov. Skupna dolžina posnetkov znaša 102 minuti.

DVD je mogoče naročiti z naročilnico, ki je priložena delovnemu zvezku.

SedeSedeo et

Sklaadiš e

Atrij z bazeno

10

ZNANJE NAS DELA VELIKE

Zastopniki Založbe Rokus Klett

Naročila in informacijeTelefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodajavodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, [email protected]

koordinatorka za prodajoNika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, [email protected]

referentka za podporo kupcemRenata Odlazek, tel.: 01 513 46 46,[email protected]

Skladiščevodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, [email protected]

UredništvoTelefon: 01 513 46 10Telefaks: 01 513 46 99

Raziskave in razvojTelefon: 01 513 46 31Telefaks: 01 513 46 99

PromocijeTelefon: 01 513 46 40Telefaks: 01 513 46 99

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 46 00Telefaks: 01 513 46 99Brezplačni telefon: 080 1990www.rokus-klett.siwww.devetletka.netwww.praktik.orgwww.knjigarna.com

Prekmurje in Maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Koroška in Zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

Bela krajina in Dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

Primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

DN090084

Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.

Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov [email protected].

Založba Rokus Klett www.devetletka.net/katalogi

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99E-pošta: [email protected]

Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).

katalog zgodovina 200910 splet a4

Documents