2

KAZALO

1. ORGANIZIRANJE PROSTOVOLJSTVA V JAVNIH ZAVODIH IN VPIS V VPISNIK (AJPES) ......... 3

2. SPLETNA STRAN PROSTOVOLJSTVO.ORG IN UPORABA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ...... 4

3. NATEČAJI/PRIZNANJA IN NAZIVI ......................................................................................... 5

4. PROMOCIJA IN PROSTOVOLJSKI DOGODKI ......................................................................... 6

5. PRIMERI DOBRIH PRAKS ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOV ............................................... 7

6. OBLIKE PROSTOVOLJSTVA ................................................................................................. 12

7. DODATEK NA DELOVNO AKTIVNOST ................................................................................ 19

8. PLAČILO ZAVAROVANJ IN PRISPEVKOV, UPOŠTEVANJE GDPR, DAVČNE BLAGAJNE........ 21

9. PRIDOBIVANJE IN USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV ...................................................... 24

10. MENTORSTVO PROSTOVOLJCEM ...................................................................................... 25

11. KORPORATIVNO PROSTOVOLJSTVO .................................................................................. 26

3

1. ORGANIZIRANJE PROSTOVOLJSTVA V JAVNIH ZAVODIH IN VPIS V

VPISNIK (AJPES)

Prostovoljstvo se po Zakonu o prostovoljstvu (ZProst) lahko odvija tako v nevladnih

organizacijah kot v javnih zavodih. Nevladne organizacije, ki vključujejo prostovoljce, se

imenujejo prostovoljske organizacije, javni zavodi, ki organizirajo prostovoljstvo, pa

organizacije s prostovoljskim programom. Javni zavodi v prostovoljskem programu opredelijo

vsebino, obseg in način organiziranja prostovoljstva, ki predstavlja dopolnitev rednega

programa javne službe. Prostovoljski programi pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti

izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim

predpisom ali koncesijsko pogodbo. Prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom.

VPISNIK NA AJPES - URADNA EVIDENCA

Javni zavodi s prostovoljskim programom se morajo priglasiti v vpisnik prostovoljskih

organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES-u. Ta obveznost velja od

novele ZProst jeseni 2015 dalje. V vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s

prostovoljskim programom se lahko vpišejo pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o

prostovoljstvu. Vpis v Vpisnik mora javni zavod opraviti čim prej po sprejemu prostovoljskega

programa oziroma v koledarskem letu, v katerem vzpostavi prostovoljstvo.

Vpis v vpisnik je priporočljiv seveda za vse prostovoljske organizacije. Kako le-ta poteka in kaj

s tem pridobite, je razloženo na tej povezavi.

POROČANJE

Od vpisa dalje morajo prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom

enkrat letno, na enotno predpisanem obrazcu, oddati poročilo o prostovoljstvu, ki je

statistični povzetek o številu prostovoljcev po spolu in opravljenih prostovoljskih urah glede

na vrsto in področje dela. Skladno z 41. členom Zakona o prostovoljstvu se poročilo o

prostovoljstvu predloži AJPES-u skupaj z letnim poslovnim poročilom za preteklo leto, ki ga

javni zavodi oddajajo konec februarja.

ZAKAJ ZBIRANJE PODATKOV O PROSTOVOLJSTVU?

Namen poročanja prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom je

zbiranje podatkov o obsegu in vsebini prostovoljstva v Sloveniji in ovrednotenje prispevka

prostovoljcev k družbeni blaginji. Vsako leto se iz zbranih podatkov oblikuje nacionalno

poročilo o prostovoljstvu (poročila in povzetke preteklih let najdete tukaj ). Iz poročil o

prostovoljstvu ugotavljamo, da je vsako leto zbranih več podatkov in zato je evidentiranega

prostovoljskega dela vedno več, s tem pa narašča vrednost, ki jo prostovoljci dokumentirano

prispevajo v korist posameznikov in splošno družbeno korist. Vsekakor bi poročilo bilo bolj

relevantno, če bi bile vpisane vse prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim

programom, zato v Slovenski mreži prostovoljskih organizacij spodbujamo k vpisu v Vpisnik

prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.

4

2. SPLETNA STRAN WWW.PROSTOVOLJSTVO.ORG IN UPORABA

INFORMACIJSKEGA SISTEMA

Na Slovenski filantropiji, koordinatorici Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, skrbimo za

spletno stran www.prostovoljstvo.org, ki je namenjena tudi promociji vaših prostovoljskih

programov in služi kot dodatno učinkovito orodje za pridobivanje prostovoljcev. Konec leta

2017 smo jo prenovili in nadgradili:

- s posodobljeno naslovnico spletne strani;

- s prenovljeno Posredovalnico prostovoljskih del in posodobljenim prikazom

objavljenih Prostovoljskih del (dela prikazana s sliko in simboli);

- z dodatno izpostavljenostjo Prostovoljskih zgodb;

- z omejenim dostop do obrazcev in drugih pomembnih vsebin za organiziranje ter

izvajanje prostovoljstva samo za članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij

(zavihek Obrazci in nasveti v nadzorni plošči organizacije);

- z možnostjo vpisa Pobud prostovoljcev, do katerih imajo dostop tudi organizacije.

Ker prenova spletne strani vpliva tudi na delo v nadzorni plošči vsake organizacije na

www.prostovoljstvo.org, smo spisali tudi kratka navodila za njeno uporabo.

Ob tem organizacije vedno znova opominjamo, da je ažurnost podatkov na

www.prostovoljstvo.org zelo pomembna za obiskovalce spletne strani, ki jih je bilo v letu 2018

povprečno 13.150 na mesec. Zato vas lepo prosimo za pregled in po potrebi tudi ažuriranje

podatkov vaših organizacij na spletni strani www.prostovoljstvo.org (opis organizacije,

kontaktna oseba za prostovoljce, objava logotipa …).

5

3. NATEČAJI/PRIZNANJA IN NAZIVI

Mreža svoje članice vsako leto vabi k sodelovanju na več natečajih, ki jih zaključimo s slovesno

podelitvijo nazivov in priznanj.

Za prepoznavanje dela odličnih mentorjev in mentoric ter koordinatorjev in koordinatoric

prostovoljcev kot ključnih nosilcev organiziranega prostovoljstva, za priznavanje pomena in

vrednosti njihovega dela ter kot promocijo njihovega prispevka h kakovosti prostovoljstva,

podeljujemo od leta 2018 naziv Naj mentor in naj mentorica prostovoljcev. Naziv se podeli

aktivnim mentorjem in mentoricam za preteklo leto.

Občinam, ki podpirajo prostovoljske aktivnosti svojih občanov, podeljujemo priznanja od leta

2001, v 2014 pa smo jih preimenovali v naziv »Prostovoljstvu prijazno mesto«. Za namen

pridobitve naziva morajo občine izpolniti več kriterijev, za katere menimo, da so ključni za

razvoj organiziranega prostovoljstva. Zbrali smo 10 priporočil, ki po našem mnenju prispevajo

k širjenju prostovoljstva v občini, saj na ta način občine aktivno vzpodbujajo in podpirajo

prostovoljstvo med svojimi občani. Na pomembnost sodelovanja med prostovoljskimi

organizacijami in občinskimi upravami, smo članice opozorili v oktobru 2018, pred lokalnimi

volitvami. Poslali smo nekaj izhodišč v pomoč pri odpiranju s prostovoljstvom povezanih

vprašanj v dialogu z občinami oz. s kandidati na lokalnih volitvah ter tako tudi spodbudili k

izvedbi lokalnih zagovorniških akcij, da bi prostovoljstvo, vrednotenje prostovoljskega dela in

financiranje prostovoljskih programov, zavzemalo vidnejše mesto v predvolilni kampanji in

tudi po volitvah.

Naziv Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi podeljujemo zaposlenim v javni upravi, ki v svojem prostem času opravljajo prostovoljsko delo in prispevajo k promociji prostovoljstva med zaposlenimi v javni upravi. Šolam in dijaškim domovom, ki načrtno razvijajo prostovoljstvo učencev in zagotavljajo

strokovno mentorstvo in koordinacijo dela mladih prostovoljcev, podeljujemo naziv Junaki

našega časa. Nagradimo tako šole, mentorje in učence, dejavne na področju prostovoljstva.

Vse zgoraj naštete nazive podelimo na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki poteka v mesecu maju v okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva. Dogodek poteka vsakič v drugem kraju, in sicer v enem izmed prostovoljstvu prijaznih mest.

6

4. PROMOCIJA IN PROSTOVOLJSKI DOGODKI

Slovenska filantropija želi slovenski javnosti skozi zgodbe o prostovoljstvu pokazati kaj vse se

dogaja v urah, ki jih prostovoljci opravijo v enem letu ter izpostaviti pomembno vlogo, ki jo

prostovoljke in prostovoljci prispevajo za skupno dobro (na socialnem področju, v športu,

kulturi, varstvu narave, humanitarni dejavnosti, turizmu, zdravstvu in preventivi,

izobraževanju, pri zaščiti in reševanju, prostočasnih in medgeneracijskih dejavnostih, ipd.) in s

tem izboljšati kvaliteto bivanja mnogim posameznikom.

Še vedno pozivamo organizacije, da delite z nami dobre stvari, ki jih opravljate, saj lahko le vsi

skupaj opozorimo na pomembno pozitivno vlogo, ki jo prostovoljstvo opravlja za razvoj

družbe, s tem pa pokažemo tudi na to, kako rešujemo in premagujemo mnoge težave in

probleme, ki jih pri svojem delu srečujemo. Dobre prostovoljske zgodbe in prakse, ki jih pri

svojem delu zaznavate, fotografije ali video material nam pošiljajte na naslov

novice@filantropija.org. Za vas smo pripravili tudi nekaj priporočil za pisanje prostovoljskih

zgodb. V primeru, da vam primanjkuje časa, menite pa da je vaša zgodba odlična, nam pošljite

vsaj kratek opis z osnovnimi informacijami – potrudili se bomo, da zgodbo za vas zapiše kdo

drug. Predstavite nam torej vaše projekte, dobra dela vaših prostovoljcev in delo vaše

organizacije! Naj drugi izvedo, kako se s svojimi talenti ter nekaj dobre volje, prispeva v

skupnost za boljši danes in jutri! Najboljše zgodbe delimo na multimedijskim portalu RTV

Slovenija v rubriki Prostovoljci med nami, objavljamo pa jih tudi v Prostovoljskih e-novicah.

V oddaji Tednik v rubriki Deliti dobro, pa predstavljajo posameznike, ki na kakršenkoli način pomagajo drugim. Prispevki trajajo od 2 do 3 minute, v njih predstavijo posameznika (oziroma več ljudi, če gre za projekt). Sprejemamo tudi vaše predloge. Prijava naj vsebuje kratek opis do 400 znakov (s presledki) in kontaktno številko prostovoljca/prostovoljke, ki se strinja z nastopom pred kamero. Končen izbor naredi uredništvo Tednika. Slovenska mreža prostovoljskih organizacij promovira prostovoljstvo na več dogodkih. V aprilu

organiziramo Dan za spremembe, kjer vse prebivalce Slovenije vabimo, da se vsaj za en dan

kot prostovoljci aktivno sodelujejo na eni izmed akcij lokalnih organizatorjev. V maju, ko je

Nacionalni teden prostovoljstva, se s prostovoljci in prostovoljkami družimo na Slovesnem

dnevu prostovoljstva, z organizacijami pa na Veselem dnevu prostovoljstva. Ob mednarodnem

dnevu prostovoljstva, 5. decembra, pa izmenično vsako drugo leto izvedemo Kongres

prostovoljstva in Forumu prostovoljstva. Dogodka sta namenjena krepitvi prostovoljskih

organizacij, razvoju sektorja in tudi povezovanju prostovoljstva z drugimi sektorji. Poleg članic

mreže so na dogodek povabljeni tudi pridruženi partnerji z gospodarstva, javni zavodi,

ministrstva in partnerji iz tujine.

Z dogodki, ki so zelo dobro obiskani, sodelujočih pa je vsako leto več, tako na neposreden

način sodelujemo s prostovoljci, prostovoljskimi organizacijami, organizacijami s

prostovoljskim programom, občinami in šolami.

Prostovoljstvo, prostovoljske organizacije in mrežo promoviramo tudi na prireditvah drugih

organizatorjev, npr. Lupa, Mirovniški festival, Pedagoška tržnica, Arena mladih, Festival za

tretje življenjsko obdobje. Prav tako sodelujemo pri promociji prostovoljskih nazivov drugih

organizatorjev, npr. Naj prostovoljec leta (MSS), Državni nagradi in priznanjih za področje

prostovoljstva ter podelitvi priznanj prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam na lokalni

ravni.

7

5. PRIMERI DOBRIH PRAKS ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOV

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij je z vami delila utrinke študijskih obiskov v Londonu,

na Danskem in v Združenih državah Amerike. Nekaj ugotovitev in spoznanj smo zapisali spodaj:

London: Država se aktivno umika iz področja skrbi za ljudi, financiranje programov pa se

prenaša čedalje bolj na druge vire, financiranje lokalnih prostovoljskih centrov se zmanjšuje. Podatke o razširjenosti prostovoljstva država izvede vsaki dve leti v okviru raziskave »Community Life Survey«.

Oglasi za prostovoljsko delo so objavljeni na spletni strani DO-IT.ORG, ki prostovoljcem omogoča, da svoje delo s pomočjo portala beležijo in širijo (lahko javno, s podatki kje in koliko je prostovoljil). Obseg in vrsto prostovoljskega dela potrdi organizacija, kar se vidi na prostovoljčevem profilu (če izbere možnost, da je to javen podatek). Za mlade do 25 let so razvili tudi aplikacijo Gro, ki mladim prevede to, kar so delali kot prostovoljci, v jezik, kako to zapisati v življenjepis.

Mesto London prostovoljstvo podpira in upošteva njegovo veljavo. Kampanjo promocije so zastavili predvsem s predstavljanjem kratkoročnega prostovoljstva (»speed volunteering«), ki je nekaj podobnega kot slovenski Dan za spremembe, podaljšan skozi celotno leto. V času našega obiska so se pripravljali na veliko prostovoljsko akcijo čiščenja narave (»Clean for Queen«), povezano s praznovanjem kraljičinega rojstnega dne.

Na področju prostovoljstva in podpore različnim društvom in drugim nevladnim organizacijam deluje NCVO (The National Council for Voluntary Organisations), ki se je pred leti združil z Volunteering England. V mrežo povezujejo skoraj 12.000 članic, zaposlenih imajo okoli 100 ljudi. Razvijajo inovativne pristope k prostovoljstvu in spodbujajo organizacije k uvajanju novosti glede na trende in potrebe v družbi prek zapisovanja dobrih praks, priporočil, blogov, na nacionalnih forumih. Vodijo civilni dialog z ministrstvi in drugimi vladnimi strukturami. Zanimiva aktualna tema je vključevanje prostovoljcev v javne zavode in institucije (tudi policijo), ravno tako se trudijo, da bi vlada izpolnila obljubo in omogočila tri dni plačanega dopusta vsem prostovoljcem, zaposlenim v večjih podjetjih v Angliji. Izvajajo tudi certificiranje kakovosti organiziranja prostovoljstva, ki postaja vse bolj prepoznavno. Opravilo ga je že več kot 600 organizacij, cena za posamezno organizacijo je od 2500 funtov dalje. Potek certificiranja traja približno eno leto, standard je veljaven tri leta. Izvajajo tudi usposabljanja za prostovoljske organizacije, ki so ena izmed dražjih, a najkakovostnejših v Veliki Britaniji, vsebinska svetovanja preko e-pošte pa prejemajo samo članice mreže.

Zanimiva je praksa prostovoljskega dela v britanskih bolnišnicah. Obiskali smo King's

College Hospital v Londonu, kjer sedem zaposlenih sodelavcev koordinira delo 1700

prostovoljcev, ki delajo na 80 lokacijah znotraj bolnišnice. Še posebej je bil zanimiv

program, ki ga v Sloveniji še nimamo: gre za bolnišnične prostovoljce, ki spremljajo

paciente domov po koncu zdravljenja. Gre za podporo pacientom, ki živijo sami in jih

doma ne pričaka nihče oziroma nimajo svojcev dovolj blizu, da bi lahko prišli ponje ob

odpustu iz bolnišnice. Po prihodu domov prostovoljci poskrbijo za osnovno udobje,

8

nato pa jih glede na njihove želje nadalje obiskujejo ali so z njimi v stiku samo po

telefonu.

Obiskali smo tudi organizacijo Islington Refugee Forum, ki podpira integracijo beguncev tako, da jih povezujejo s prostovoljskimi organizacijami v skupnosti. Begunci se v organizacije vključujejo kot prostovoljci ali kot uporabniki. Organizirajo tudi različne druge dogodke, kot je na primer branje poezije. Prav tako skrbijo za ozaveščanje javnosti preko različnih akcij. Izpostavili so likovni natečaj na teme, ki jih izvajajo na šolah (na primer Različna preteklost - skupna prihodnost).

Danska:

V prostovoljstvo je aktivno vključenega med 35 in 40 % prebivalstva, ljudje pa radi

sodelujejo tudi v krajših prostovoljskih akcijah. Na področju prostovoljstva deluje okoli

100.000 organizacij. Največ jih je na področju športa, kulture, mednje pa spadajo tudi

politična združenja, saj na Danskem tudi neplačano delo v političnih združenjih štejejo

k prostovoljskemu delu. Zaradi dobrega delovanja socialne države na socialnem

področju dela le med 6 in 8 % prostovoljcev. Zanimivo je, da je med prostovoljci več

moških kot žensk, kar je posledica združevanja predvsem moških v društvih na

področju športa. Največ prostovoljskega dela opravi generacija v starosti med 30 in 49

let, razlog za to pa je isti kot pri prejšnjem podatku – šport. Iz analize podatkov o

prostovoljcih so ugotovili, da izobrazba in zaposlenost pozitivno vplivata na

prostovoljstvo: več oseb z visoko izobrazbo, ki so zaposleni, je prostovoljcev, v

primerjavi z manj izobraženimi ali pa brezposelnimi. Prostovoljci letno opravijo obseg

dela, ki bi ga sicer opravilo 110.000 zaposlenih ljudi.

Na Danskem nimajo krovnega zakona o prostovoljstvu. Večina prostovoljskega dela je

opravljenega v nevladnih organizacijah, poteka pa tudi v javnih zavodih in ustanovah.

V le-teh mora biti organizirano na podlagi priporočil, ki pomenijo podlago za

vključevanje prostovoljcev kot nadgradnje osnovnih storitev zavoda, kot dodane

vrednosti h kakovosti storitev zavoda, s čimer preprečujejo izkoriščanje prostovoljcev

kot neplačane delovne sile. Čeprav nimajo zakona, v praksi na podlagi priporočil

uveljavljajo prostovoljsko delo enako kot pri nas, z omejitvami v javnem sektorju.

Nezaposlene osebe in osebe, ki čakajo na upokojitev, lahko delajo kot prostovoljci, a

veljajo za to nekatere omejitve. Če delajo kot prostovoljci v javnih ustanovah, obseg

njihovega dela ne sme biti večji kot 20 ur na mesec. Socialna aktivacija s finančnimi

spodbudami za prostovoljstvo prejemnikov socialne pomoči v Sloveniji je pri naših

gostiteljih vzbudila veliko zanimanja in jo prepoznavajo kot zelo pozitiven ukrep,

vreden posnemanja.

FRISE je Center za prostovoljstvo in samopomoč Danske. Sedež ima v Aarhusu, na

spletu pa jo najdete na FriSe.dk. FRISE je nevladna organizacija, ki na nacionalni ravni

povezuje in koordinira prostovoljstvo na Danskem. Ustanovljena je bila leta 2004, člani

FRISE pa so prostovoljski centri in organizacije za samopomoč, kot pove že ime

organizacije. Osrednji danski prostovoljski portal je platforma http://frivilligjob.dk/ oz.

volunteering.dk, ki je podobna slovenskemu portalu prostovoljstvo.org. Postavljen je v

danskem jeziku, za prostovoljske aktivnosti, ki so primerne za tujce, pa v angleškem

9

jeziku. Platforma je imela v letu 2016 več kot milijon uporabnikov, 20.000 oseb pa je

preko nje našlo prostovoljsko delo.

Prostovoljstvo temelji na delovanju prostovoljskih centrov na lokalni in regionalni

ravni, ki jih na nacionalni ravni koordinira FRISE. 68 prostovoljskih centrov, ki niso javni

zavodi, ampak NVO, deluje v 64 od 98 vseh občin. Cilj FRISE je spodbuditi še preostale

občine, da ustanovijo prostovoljske centre, saj le-ti zelo pozitivno vplivajo na razvoj

prostovoljstva v svojih skupnostih in na povezano delovanje različnih NVO za skupno

dobro v lokalnih okoljih. V prostovoljskih centrih imajo od 1 do 4 zaposlene sodelavce

in združujejo od 20 do 100 organizacij na lokalni ravni.

Financiranje prostovoljskih centrov po državi je partnersko. Država sofinancira

delovanje vsakega prostovoljskega centra v enaki višini kot občina, pri čemer je pogoj,

da občina temu nameni vsaj 47.000 € letno. Večina občin nameni delovanju

prostovoljskih centrov več od tega zneska, zato tudi država prispeva sorazmerno več.

Ta način sofinanciranja je v veljavi od leta 2010 dalje in odtlej je poprečen letni

proračun posameznega prostovoljskega centra 172.000 €. Prostovoljski centri

pridobivajo tudi donatorska in sponzorska sredstva ter na tem področju izobražujejo

tudi lokalne organizacije. Pri ustanavljanju novih prostovoljskih centrov so prvo leto na

voljo posebna zagonska sredstva, ki jih prispeva država. Centri poleg strokovne

podpore in mreženja ponujajo tudi povsem praktične usluge kot so prostori, oprema,

fotokopiranje itd., v skupnosti pa za neprofitne namene zberejo tudi veliko sredstev.

Sistemi financiranja nevladnih in prostovoljskih organizacij in projektov temeljijo na

kulturi medsebojnega zaupanja, ki je v danski družbi globoko zakoreninjeno. Nadzor

nad porabo sredstev v prostovoljskih organizacijah temelji na zavedanju delovanja v

splošno korist in je zato bolj usmerjen v evalviranje učinkov, vplivov prostovoljskega

dela na posameznem področju kot pa kontroli formalnih zadev (štetju ur, štetju

prostovoljcev itd.).

FRISE je v posvetovalnem procesu skupaj s prostovoljskimi centri oblikoval standarde

kakovosti delovanja prostovoljskega centra, a le minimalne standarde. Prostovoljski

centri samostojno oziroma skupaj z lokalnimi organizacijami oblikujejo svoje letne

delovne načrte in si avtonomno zastavljajo svoje cilje, v letnih poročilih pa mora biti

razvidno, kaj, koliko, na katerih vsebinah delajo in kaj so dosegli. Poročanje je

namenjeno predvsem predstavitvi spremljanja usmeritev, utemeljevanju postavljenih

prioritet, načina razmišljanja in doseganja ciljev.

Učinke prostovoljskih programov in projektov spremljajo tako, da posnamejo stanje ob

začetku izvajanja programa ali projekta in se skupaj s strokovnjaki odločijo o tem, kaj

točno bodo spremljali in kako, s katerimi sredstvi ali orodji in s kakšnim ciljem.

Spremljanje učinkov prostovoljskih programov je na Danskem odprta tema, o tem je

veliko diskusije, težnja FRISE pa je, da bi bilo spremljanje in evalviranje usmerjeno

predvsem na kakovost, vsebino, na pozitivne učinke prostovoljskih aktivnosti in manj

na štetje ur in druge formalnosti.

Za kakovostno mentorstvo oz. koordinacijo prostovoljcev so izdelana priporočila.

Oblikoval jih je Center for Frivilligt Socialt Arbejde s sedežem v Odense. Center je tudi

ponudnik izobraževalnih seminarjev za mentorje in koordinatorje prostovoljcev. V času

našega obiska so se na Danskem soočali s predlogom proračuna, ki za leto 2018 ukinja

10

sredstva za financiranje teh seminarjev, kar predstavlja problem za organizacije.

Načeloma na Danskem na področju prostovoljstva ponujajo temeljne seminarje

brezplačno, specifični pa so plačljivi.

Prostovoljski sektor na Danskem si prizadeva tudi za razvoj prostovoljstva v podjetjih

oz. korporativnega prostovoljstva. Ugotavljajo, da je danska podjetja mnogo laže

pridobiti za donatorstvo in sponzorstvo kot pa za aktivno prostovoljsko sodelovanje.

Na področju korporativnega prostovoljstva imajo zato pred sabo še veliko dela, snujejo

pobudo za povezovanje podjetij z občinami in prostovoljskimi centri pri velikih

prostovoljskih akcijah in se pri tem zgledujejo po državah, kjer so na tem področju že

uspešni (npr. v Veliki Britaniji).

FRISE pri svojem delu na področju prostovoljstva zagovarja mehek pristop, utemeljen

bolj na priporočilih kot na zahtevah. Sistem prostovoljstva želijo ohraniti fleksibilen in

čim manj zakonsko reguliran, saj birokratizacija škoduje razvoju nevladnega sektorja in

prostovoljstva. Sredstva za svoje delovanje pridobiva FRISE večinoma od države, na

razpisih, podobno kot prostovoljski centri. Kot nevladna organizacija ohranjajo

neodvisnost od države, vendar za delovanje nekaterih programov oz. projektov

potrebujejo stalno financiranje (npr. za delovanje osrednjega prostovoljskega

spletnega portala). Svoje napore v veliki meri vlagajo v to, da bodo v prihodnosti postali

čim bolj finančno neodvisni od države, zato si prizadevajo vzpostavljati partnerstva z

gospodarskim sektorjem in aktivno zbirajo donacije. Storitve, ki so za nevladne in

prostovoljske organizacije brezplačne, podjetjem zaračunavajo.

ZDA:

Prostovoljci so vseh starosti, različnih življenjskih nazorov in sposobnosti. Tudi oni se

kdaj »opečejo«, učijo na lastnih napakah, so podpora drug drugemu in predstavljajo

manjšino, ki se upira kapitalističnim tokovom.

Prostovoljske organizacije niso stabilno financirane in se, tako kot pri nas, borijo za

sredstva. Razlika je v virih financiranja, saj nobena izmed organizacij, ki smo jih

spoznali, ni imela prihodka s strani države večjega od 60%. Organizacije sredstva

dobivajo predvsem z donacijami posameznikov, pa tudi podjetij.

Organizacije namesto količine opravljenih storitev javnosti predstavljajo predvsem

učinke svojega dela. To pomeni, da so organizacije manj ujete v administracijo in več v

kvalitativno raziskovanje in evalviranje rezultatov svojega dela. Kar pomeni, da ni

pomembno, koliko ur je naredil posamezen prostovoljec, ampak sprememba, ki jo je

dosegel.

Nevladne organizacije izvajajo tudi storitve, ki jih pri nas izvajajo javni zavodi (krizni

centri za mlade, dostava toplih obrokov na dom starejšim, krizni odzivi ob naravnih

nesrečah …). Organizacije, ki smo jih spoznali, so v primerjavi s slovenskimi zelo velike

(nekatere imajo več kot 300 zaposlenih), v svoji lasti pa imajo tudi veliko nepremičnin.

Njihova velikost jim omogoča, da se problematike lotevajo zelo celostno. Veliko pa se

ukvarjajo tudi z reševanjem problemov, ki jih v Sloveniji še nimamo in upamo, da jih

tudi nikoli ne bomo imeli, na primer brezdomstvo otrok in mladih.

11

Organizatorji in mentorji prostovoljskega dela se zavedajo, da spremenjeni

vsakodnevni ritem ljudi in sodoben način življenja zahtevata nove oblike vključevanja

prostovoljcev. Zato je nemalo prostovoljskih del mogoče opraviti za posamezno

organizacijo kar od doma, na voljo pa je tudi veliko možnosti za vključitev v

prostovoljstvo samo za en dan ali nekaj ur. Organizacije svojim prostovoljcem in tudi

drugim omogočajo pomoč pri izvedbi njihovih lastnih idej in projektov, za tovrstne

priložnosti pa imajo napisane številne priročnike, zato so prostovoljci lahko tudi mladi

z manj priložnostmi, ljudje na robu družbe, osebe z motnjo v duševnem razvoju …

12

6. OBLIKE PROSTOVOLJSTVA

PROSTOVOLJSTVO IN MLADI

Prostovoljstvo je pomemben segment vzgoje, prispeva k socialnemu razvoju mladih in njihovi

osebnostni rasti, zato si je vsakodnevno potrebno prizadevati, da se vrednote prostovoljstva

med mladimi širijo. Z opravljanjem prostovoljskega dela se krepita solidarnost in empatija med

mladimi, obenem pa mladi pridobivajo dragocene izkušnje in gradijo svoj sistem vrednot.

Nekaj nasvetov za delo z mladimi prostovoljci:

Dejstvo je, da so mladi v digitalnem svetu doma, zato je ta lahko odlična priložnost, da

jim približamo prostovoljstvo in solidarnost. Ne pozabite na promocijo med mladimi

na vaših družbenih omrežjih.

Ustvarjajte prostor za prostovoljske pobude/projekte mladih in s tem podpirajte

njihovo inovativnost. Udeleženci so posebej poudarili, da je pomembno, da je podpora

organizacij stalna in resna, ne zgolj deklarativna.

Mladi potrebujejo kakovostno mentorsko podporo, ki jim pomaga osmisliti njihove

aktivnosti. Mentor prostovoljcev je ključna oseba, ki stoji za uspešnimi prostovoljskimi

zgodbami.

Ponudite jim možnost sodelovanja v enkratnih in občasnih prostovoljskih akcijah.

Ustvarjanje priložnosti, za katere je potrebno manj časa, so za mlade bolj primerne.

Postopno pa se mladi lahko vključijo tudi več in prevzamejo večjo odgovornost.

Ne pozabite mlade usposobiti za prostovoljsko delo. S primernim izobraževanjem

mlade pripravimo na različne vidike prostovoljskega dela (npr. komuniciranje v

različnih situacijah, postavljanje mej …)

Imejte posluh za mlade iz ranljivih skupin. Ker država premalo podpore namenja

zagotavljanju osebnih asistentov, tolmačev ipd. za tiste, ki to potrebujejo, se brez take

pomoči tudi ne morejo vključiti v prostovoljstvo. V tem pogledu ranljivim skupinam

prostovoljstvo v veliki večini ni dostopno.

13

DRUŽINSKO PROSTOVOLJSTVO IN PROSTOVOLJSTVO MLADIH

Izsledki mednarodne raziskave o družinskem prostovoljstvu in prostovoljstvu mladih, ki jo je

predstavila Brande Menoher iz ZDA (Point of Light). Podatki za raziskavo so iz držav na štirih

kontinentih (ZDA, Francija, Kitajska, Brazilija in Velika Britanija). Namen raziskave je bil:

- oceniti globalno stanje prostovoljstva, - spoznati probleme in kaj so ključne ovire, zaradi katerih jih ne moremo premagati, - opredeliti rešitve in priložnosti za povečanje družinskega prostovoljstva, - osredotočiti se na stališča, vedenja in motivacijo prostovoljcev, kar pripomore k

izboljšanju prostovoljske izkušnje na več področjih.

V 15 minutno on-line raziskavo je bilo vključenih več kot 2.900 anketirancev, razdeljenih v 5

starostnih skupin (5-13, 14-17, 18-34, 35-54, več kot 55 let).

Prostovoljstvo je bilo opredeljeno kot po svobodni volji opravljeno delo za drugega človeka ali organizacijo, brez pričakovanja plačila. Družinsko prostovoljstvo je bilo opredeljeno kot prostovoljsko delo, ki sta ga skupaj opravila mladoletna in odrasla oseba, ki sta v sorodstvenem razmerju (npr. otrok/starš, nečak/stric, vnukinja/babica…) Osrednji del raziskave je bilo t.i. 5 resnic - dejstev, ki kažejo na to, kako lahko neprofitne

organizacije družine spodbujajo k prostovoljskemu delu:

1. Tako odrasli kot otroci radi preživljajo prosti čas pri dejavnostih, ki si jih lahko prosto

razporejajo in ki jim omogočajo povezovanje z drugimi.

2. Največji motiv za opravljanje prostovoljskega dela je pomagati drugim in s tem biti

koristen za skupnost, hkrati pa si prostovoljci želijo tudi koristi zase (pridobivanje znanj

in veščin…).

3. Če številni že opravljajo prostovoljsko delo z drugimi ljudmi, je to priložnost, da

poudarimo koristi, ki jih prostovoljstvo pomeni za skupno preživljanje prostega časa

družin in povezovanje med člani.

4. Ozaveščenost o prostovoljskih aktivnostih in dogodkih se najbolje širi od ust do ust. Pri

tem naj bo sporočanje preprosto in neposredno.

5. Odrasli, otroci in druge skupine imajo različne motive in ovire za družinsko

prostovoljstvo. Da bi bil pristop k spodbujanju družinskega prostovoljstva uspešen, ga

je treba individualno prilagoditi vsaki izmed teh skupin.

Prostovoljsko delo je v Ameriki, Veliki Britaniji, Hong Kongu in Braziliji opravljalo nekaj več kot

polovica anketirancev, v Franciji pa slaba tretjina. Na svetovni ravni jih je prostovoljsko delo

opravljalo 47%, od tega 34% z družino.

Motivi za prostovoljstvo se med državami razlikujejo, a so si skupni v tem, da mora biti

prostovoljstvo koristno tako za družbo kot za prostovoljca.

14

Zakaj opravljaš prostovoljsko delo (kakšni so motivi)?

Koristi za družbo Koristi zame

1

Da pomagam drugim, ki so v stiski

Da pomagam drugim, ki so v stiski

Da pomagam drugim, ki so v stiski

Da pomagam drugim, ki so v stiski

Da pomagam drugim, ki so v stiski

2

Da pomagam lokalnemu okolju oz. skupnosti

Da pomagam lokalnemu okolju oz. skupnosti

Da ozaveščam o temah, ki me zanimajo

Da spremenim svet oz. pripomorem k reševanju družbenih problemov

Da pomagam lokalnemu okolju oz. skupnosti

3

Da svoje znanje in veščine uporabim za dober namen

Da ozaveščam o temah, ki me zanimajo

Da pokažem svoje vrednote drugim

Da se dobro počutim

Da spremenim svet oz. pripomorem k reševanju družbenih problemov

4

Da ozaveščam o temah, ki me zanimajo

Da svoje znanje in veščine uporabim za dober namen

Da spremenim svet oz. pripomorem k reševanju družbenih problemov

Da pridobim socialne veščine

Da pridobim socialne veščine

5

Da spremenim svet oz. pripomorem k reševanju družbenih problemov

Da spremenim svet oz. pripomorem k reševanju družbenih problemov

Da svoje znanje in veščine uporabim za dober namen

Da svoje znanje in veščine uporabim za dober namen

Da pridobim veščine za reševanje problemov

Na vprašanje, kaj počnejo v prostem času, so tako odrasli kot otroci odgovarjali, da preživljajo

čas z družino in prijatelji. Sledijo druge zunanje ter športne aktivnosti, na 4. mestu pa je pomoč

drugim. Glede na to, da je odstotek tistih, ki svoj prosti čas preživijo z družino, tako velik (42%),

bi lahko prav prostovoljska aktivnost zapolnila ta skupni čas. Sedaj je delež tistih, ki

prostovoljsko delo opravljajo skupaj z drugimi družinskimi člani 34%. Je pa le četrtina

anketiranih staršev spodbujala otroke k prostovoljskemu delu.

Na vprašanje, kaj jim dajejo druge aktivnosti, prostovoljsko delo pa ne, so odrasli največkrat

odgovorili, da so drugje bolj sproščeni, medtem ko so za otroke druge ne-prostovoljske

aktivnosti bolj zabavne. Prostovoljska izkušnja bi se torej morala bolj približati temu, kar ljudje

tudi sicer radi počnejo v prostem času, aktivnost bi morala biti manj zavezujoča in jim

omogočiti kar največjo interakcijo z drugimi ljudi.

15

Kaj so razlogi, da ne opravljate prostovoljskega dela bolj pogosto?

TEŽAVE PROSTOVOLJSTVA

Nisem dobil priložnosti Nihče me ni vprašal ali

povabil Težko je najti priložnost

OD

RA

SLI

Nisem dobil priložnosti Nihče me ni vprašal ali

povabil Težko je najti priložnost

Aktivnosti in projekti so za starejše ljudi

OTR

OC

I

OSEBNE OVIRE

ODRASLI OTROCI

Nimam časa Nimam potrebnih znanj Nimam časa

Da bi povečali delež družinskega prostovoljstva, je potrebno primerjati motive, ki jih imajo za

prostovoljsko delo odrasli, in tiste, ki jih imajo otroci. Pri odraslih je glavni motiv biti koristen

družbi in storiti nekaj vplivnega, otroci pa se za prostovoljstvo odločajo, ker želijo od tega neko

osebno korist. Predvsem jim je pomembno, da se ob prostovoljskem delu zabavajo ter

počutijo ponosne. Ko torej nagovarjate otroke, bodite pozorni, da omenite, kako jim bo to

koristilo: za mladostnike – veščine, ki jim bodo pomagale pri karieri, in za otroke - zabava in

druženje.

Prostovoljska področja, ki zanimajo tako otroke kot odrasle, so brezdomstvo, pomoč starejšim,

zdravje in mladinski projekti. Zato je smiselno spodbujati partnerstvo z organizacijami, ki

vključujejo te aktivnosti in se lahko otroci in starši aktivno povezujejo.

16

Kaj od naštetega si naredil v preteklem letu?

ODRASLI OTROCI

66% podaril kaj v dobrodelen namen 1 podaril kaj v dobrodelen namen 54%

49% doniral denar 2 pomagal na šoli 43%

46% pomagal sosedu 3 pomagal sosedu 39%

24% spodbudil svojega otroka, da je sodeloval v kakšni prostovoljski aktivnosti

4 sodeloval in pomagal pri enodnevni prostovoljski akciji

31%

23% pomagal na šoli 5 doniral denar 28%

22% sodeloval in pomagal pri enodnevni prostovoljski akciji

6 pomagal pri verskem dogodku ali aktivnosti

23%

21% pomagal osebi ali organizaciji pri vsakdanjem delu

7 pomagal pri koordinaciji zbiranja sredstev pomoči potrebnim

23%

20% brezplačno svetoval pri poklicnem svetovanju

8 prostovoljsko delal za mladinsko organizacijo ali sodeloval pri njenem programu

22%

Sodelovanje pri družinskem prostovoljstvu se bo povečalo, če bo večji poudarek na

preživljanju skupnega časa. Smiselno je oblikovati aktivnosti, ki bodo mladim in starim

omogočile skupno delo, namesto da jih delimo glede na starost. Za kar 53 % odraslih in 59

% otrok je namreč glavna motivacija za družinsko prostovoljstvo to, da skupaj preživijo čas

med opravljanjem prostovoljskega dela.

Izberite 3 stvari, ki so za vas pomembne, ko opravljate prostovoljsko delo z družinskimi

člani

17

Povezovanje prostovoljstva in skupnega preživljanja časa so lahko tudi različni DIY projekti, ki

jih družina lahko izvaja doma (npr. izdelava čestitk, ki jih potem dobrodelna organizacija

prodaja; zbiranje oblačil; hobotnice za nedonošenčke…). Več kot četrtina odraslih in slaba

tretjina mladostnikov bi namreč opravilo več prostovoljskega dela, če bi ga lahko opravljalo od

doma ali v bližini šole.

Kar 80 % otrok izve za prostovoljstvo od prijateljev, družine, lokalne skupnosti in organizacij,

sledijo družbena omrežja ter časopisi in revije. Širjenje informacij od ust do ust je torej najboljši

način, da dosežemo ljudi, medtem ko je uporaba spletnih kanalov najbolj primerna za ciljno

sporočanje in izobraževanje o določenih dogodkih. Sporočila, ki spodbujajo prostovoljsko

dejavnost, morajo biti kratka in jedrnata.

PRIPOROČILA

1. Prostovoljske aktivnosti za družine naj bodo zahtevne, ampak priročne, da lahko mladi

in starejši laže sodelujejo. Spodbujajte ljudi, da se pridružijo projektom, v okviru katerih

lahko prostovoljsko delo opravijo od doma.

2. Poudarite skupne koristi. Tiste, ki jih ima družba, in tiste, ki jih ima prostovoljec.

Osredotočite se na to, kako lahko odrasli uporabijo svoje sposobnosti in znanja, ter na

to, kako otroci s tem pridobijo nove spretnosti.

3. Poudarek naj bo tudi na povezovanju. Oblikujte aktivnosti, kjer lahko otroci in starši

delajo skupaj, namesto da bi jih ločili po starosti.

4. Izkoristite prednost že obstoječih skupin. Ljudem, ki imajo v lokalni skupnosti vpliv,

omogočite, da bodo lahko spodbujali prostovoljstvo v svojih družbenih krogih.

5. Sporočanje prilagodite glede na ciljne skupine: za odrasle poudarite, da s

prostovoljskim delom nadgrajujejo svoje sposobnosti; za mladostnike, da pridobivajo

kompetence, ki jim bodo koristile na njihovi poti do zaposlitve; za otroke pa, da se

lahko ob prostovoljskem delu tudi zabavajo.

18

BREZPOSELNI IN PROSTOVOLJSTVO

V Sloveniji je na tisoče posameznikov, ki so bili oziroma so v času brezposelnosti aktivni kot

prostovoljci. Posameznikom se ob opravljanju prostovoljskih aktivnosti osmisli dan, zviša se

jim samopodoba, ustvarijo si novo socialno mrežo in povezave, pridobivajo nova znanja in

veščine. Mnogi, med njimi tudi dolgotrajno brezposelnih, so ravno po zaslugi vključitve v

prostovoljstvo postali bolj aktivni, samozavestni, pridobili nove kompetence, spoznali

potencialne delodajalce in našli zaposlitev.

Prostovoljske organizacije so ustanovljene z namenom, da odgovarjajo na določene potrebe v

družbi in vključujejo prostovoljce z namenom, da le ti dopolnjujejo njihov program.

Organizacije iščejo odgovorne prostovoljce, ki jim je področje dela pomembno, ob tem pa

imajo tudi primerne značajske lastnosti in kompetence za delo. Zaradi kadrovske

podhranjenosti nevladnega sektorja je časa, ki ga organizatorji prostovoljskega dela lahko

namenijo za prostovoljce, premalo. Da lahko posameznik prične s prostovoljskim delom mora

biti za delo tudi notranje motiviran. V zadnjem času se na prostovoljske organizacije obrača

vse več brezposelnih posameznikov, katerim je poglavitni motivator povišanje denarne

socialne pomoči. Nekateri že ob razgovoru povedo, da ne nameravajo delati več kot 2 uri na

mesec in želijo dogovor o delu takoj. Prostovoljske organizacije jim pogosto predstavijo delo

in postavijo pogoje, v kolikor ocenijo, da niso primerni za delo, z njimi ne podpišejo dogovora.

Določene organizacije uporabljajo prostovoljsko delo kot metodo opolnomočenja na način, da

svojim uporabnikom omogočajo tudi prostovoljsko delo. Prav tako obstajajo določeni

skupnostni programi, ki ravno z namenom za aktivacijo ranljivih skupin ali posameznikov

ustvarjajo prostovoljska dela. Ampak takšnih programov je žal še vedno premalo. Za

vključevanje zelo dolgotrajno brezposelnih, ki imajo poleg tega tudi različne kompleksne

socialne (in zdravstvene) probleme, so nujni usposobljeni mentorji, ki znajo oceniti kakšna

prostovoljska dela so zanje najbolj primerna. Mentorji jim ob delu nudijo podporo ter jih

motivirajo. V Sloveniji je na tem področju še veliko priložnosti, ki pa se bodo lahko začele

razvijati v kolikor bo mentorstvo prostovoljcem, ki prihajajo iz ranljivih skupin tudi

ovrednoteno in priznano v okviru razpisov in sistematizacije delovnih mest.

Enkrat mesečno izvajamo na Slovenski filantropiji uvodna usposabljanja za prostovoljce, ki so

zelo obiskana in s katerimi posameznike seznanimo z možnostmi, pravicami in odgovornostmi

prostovoljstva, delavnico ali usposabljanje izvajamo tudi za organizacije in kot zunanji

strokovnjaki predstavimo ključne vsebine. Naša usposabljanja povezujejo teorijo in prakso,

temeljijo na izkustvenem učenju in s strani udeležencev zelo visoko ocenjena.

PRIPOROČILA ZA SOCIALNO AKTIVACIJO BREZPOSELNIH Zbiranje informacij o tem, kako organizacije vključujete brezposelne, starejše, invalide, mlade z manj priložnostmi, priseljence in druge ranljive posameznike v svoje prostovoljske programe, smo izvedli poleti 2016 z več kot 80 telefonskimi intervjuji. V njih je sodelovalo 82 prostovoljskih organizacij in posredovalo svoja dragocena znanja in izkušnje na tem področju. Na podlagi intervjujev smo izdelali analizo in iz nje oblikovali priporočila za socialno aktivacijo brezposelnih in drugih ranljivih skupin skozi prostovoljstvo. Analiza predstavlja zbrane odgovore organizacij, priporočila pa predloge ukrepov za učinkovito socialno aktivacijo različnih ranljivih posameznikov s prostovoljstvom. Oba dokumenta sta dostopna tudi na http://www.prostovoljstvo.org/za-organizacije/slovenska-mreza-prostovoljskih-organizacij/socialna-aktivacija-skozi-prostovoljstvo-

19

7. DODATEK NA DELOVNO AKTIVNOST

Od 1. septembra 2014 je v veljavi določilo, ki med delovno aktivnost oseb, ki so upravičene do

denarno-socialne pomoči, uvršča tudi prostovoljsko delo po Zakonu o prostovoljstvu. Članice

mreže smo opozorili na neprimerne prakse, ki smo jih zasledili pri upoštevanja tega določila:

1. Sklepanje dogovorov o prostovoljskem delu z osebami, ki niso prostovoljci (da bi se jim omogočilo prejemanje dodatka na delovno aktivnost); takšno ravnanje ni le negativna promocija za prostovoljske organizacije in posledično celoten prostovoljski sektor, ampak je predvsem v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli organiziranega prostovoljstva. Ravno tako je zelo sporno ponarejanje dogovorov o prostovoljskem delu. 2. Vabila k opravljanju prostovoljskega dela, ki temeljijo na pridobitvi dodatka (in s tem materialne koristi prostovoljcev). Prostovoljsko delo ima že v sami definiciji postavljeno določilo »brez pričakovanja materialnih koristi«. Za kakovostno opravljanje prostovoljskega dela in primerno motivacijo prostovoljcev je pomembno, da se posameznik odloči za prostovoljstvo iz več vzgibov, pri čemer ne smemo pozabiti, da je prostovoljstvo predvsem delo v dobro drugega oziroma osebe (ali skupine ljudi, živali ….), ki potrebuje pomoč. Pri nekaterih organizacijah se je že pokazalo, da je bila osebna naravnanost oseb, ki so se v prostovoljstvo podale predvsem zaradi dodatka za delovno aktivnost, ovira za kakovostno delovanje, predvsem v odnosu do uporabnikov. 3. Oteževanje uveljavljanja pravice do dodatka. Prostovoljcem je oteženo uveljavljanje dodatka na delovno aktivnost, če nevladna organizacija, v kateri delajo, ni priglašena v vpisnik prostovoljskih organizacij na AJPES. Ovira za uveljavljanje dodatka je tudi, če javni zavod, v katerem delajo prostovoljci, nima urejenega prostovoljstva, kot narekuje Zakon o prostovoljstvu. 4. Zahteve organizacij po velikem obsegu prostovoljskega dela kot pogoj za sklenitev dogovora o prostovoljstvu (in s tem pravice do dodatka na delovno aktivnost); nekatere organizacije so kot pogoj za podpis ali podaljšanje dogovora s prostovoljci postavile dokaj visoko normo opravljenih prostovoljskih ur – tudi 15 ali 20 ur tedensko., za kar pa ne obstaja nobena formalna podlaga. Obseg prostovoljskega dela naj temelji na sporazumu. 5. Usmerjanje brezposelnih s strani Zavodov za zaposlovanje ali Centrov za socialno delo v prostovoljske organizacije z informacijami, da bodo za prostovoljsko delo plačani 80€ mesečno. Za prostovoljske organizacije smo izdelali priporočila, ki preprečujejo izkoriščanje dodatka na delovno aktivnost s prostovoljskim delom:

Po Zakonu o prostovoljstvu organizacijam s prostovoljci ni potrebno skleniti pisnega dogovora takoj, ampak šele po 24 urah.

Dogovore o prostovoljskem delu naj organizacije sklepajo potem, ko bodo novega prostovoljca že dovolj spoznali in ko bo za uspešno delo primerno usposobljen.

Pisne dogovore o prostovoljskem delu naj organizacije sklepajo v dveh izvodih, da lahko prostovoljec pokaže istovetnost kopije z originalom.

Dogovore o prostovoljstvu je priporočljivo sklepati za določen čas. Nekatere organizacije so sprejele v svojih internih aktih in dogovorih s prostovoljci določilo, da dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati, v kolikor prostovoljec za daljši čas (dva ali tri mesece …) brez ustreznega sporazuma prekine z izvajanjem prostovoljskega dela.

20

Spomladi 2019 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo v javno razpravo predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim bi ukinili dodatek za delovno aktivnost. Osebe, ki ta dodatek prejemajo zdaj, so med drugim tudi tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo. Ker je dodatek na delovno aktivnost ukrep, ki je za mnogo prostovoljcev imel številne pozitivne vidike, smo vas pozvali, da ste nam zaupali vaše izkušnje z dodatkom na delovno aktivnost. Skupaj z vašimi komentarji in pripombami smo odločevalcem poslali mnenje o dodatku na delovno aktivnost ter jih pozvali, da le-tega ne ukinejo.

21

8. PLAČILO ZAVAROVANJ IN PRISPEVKOV, UPOŠTEVANJE GDPR,

DAVČNE BLAGAJNE

Na Slovenski filantropiji smo za vas pripravili informacije o zavarovanjih, ki so na voljo, kdaj so zavarovanja prostovoljcev nujna, kdaj priporočljiva in kako stvari potekajo v praksi. Ko govorimo o zavarovanjih moramo najprej ločiti različna zavarovanja:

- nezgodno zavarovanje, - zavarovanje odgovornosti, - zavarovanje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

in - zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Iz naslova prostovoljstva ni mogoče urediti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. NEZGODNO ZAVAROVANJE Nezgodno zavarovanje je edino, ki je opredeljeno v Zakonu o prostovoljstvu. Zakon navaja: »Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca za čas opravljanja prostovoljskega dela, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.«. Pri tem je potrebno imeti zdrav razum, da določimo kaj je nevarno delo, saj tovrstnega seznama ni. Standarde postavljajo sodne prakse, ki pa jih na srečo še ni. V praksi priporočamo nezgodno zavarovanje vedno, kadar so prostovoljci tudi vozniki, opravljajo prostovoljsko delo izven prostorov organizacije, obiskujejo uporabnika na domu, opravljajo dela na višini, vodijo tabore ali izmenjave, delajo v tujini … Z nezgodnim zavarovanjem prostovoljci pridobijo odškodnino v primeru smrti, invalidnosti, bolniških dni, odvisno od sklenjene police. Nezgodna zavarovanja se sklepajo pri komercialnih zavarovalnicah. Za članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij smo sklenili tudi splošno krovno pogodbo, ki jo lahko koristite tudi vi, znesek mesečne premije na prostovoljca znaša od 0,14 do 1,07 EUR na prostovoljca na mesec. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI Zavarovanje splošne odgovornosti krije odgovornost za škodo zaradi poškodovanja oseb (telesnih poškodb, okvar zdravja ali smrti) in škodo na stvareh (uničenje, poškodbo ali krajo), ki bi jo naredili vaši prostovoljci. Organizacije niso dolžne skleniti tovrstnega zavarovanja, a se v nekaterih primerih (letovanja, tabori, mednarodne izmenjave, delo z otroci…) odločajo prostovoljno pri komercialnih zavarovalnicah. S tem se ne boste izognili tožbam in zahtevkom, a zavarovalnica vam bo pomagala pri reševanju teh nevšečnosti. Zavarovanje lahko sklenete za eno leto, velikokrat pa se organizacije odločijo za krajše časovno obdobje. Priporočamo ga tudi v primeru, ko prostovoljci opravljajo prevoze. PLAČILO PRISPEVKA PO ZAKONU O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 17. členu delu določa, da mora organizacija za vsakega prostovoljca plačevati zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno

22

bolezen. Mesečni prispevek v letu 2019 znaša 5,03 mesečno, plačuje pa se ga z obrazcem M12 za mesece, ko je prostovoljec aktiven. Zavarovani prostovoljec lahko v primeru nesreče med prostovoljskim delom koristi ugodnosti, kot bi se delovna nesreča zgodila na delovnem mestu (100 % bolniška, poklicna rehabilitacija). Po 18. členu pa se dodatno zavaruje še člane operativnih sestav prostovoljskih gasilskih organizacij ter gorske, jamarske in podvodne reševalce in vodnike reševalnih psov, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči. Znesek zavarovanja je v letu 2019 6,71 evrov, poravna pa se enkrat letno. Kljub temu, da zakon velja od leta 1992, te določbe nikoli niso zares zaživele in večina prostovoljskih organizacij tega prispevka ne plačuje. Na Slovenski filantropiji že dlje časa pozivamo državo k racionalni ureditvi tega področja. PLAČILO PRISPEVKA PO ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Za nekatera prostovoljska dela (npr. na področju civilne zaščite, športa, mladinska letovanja, delovne akcije) je potrebno prostovoljce zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Zakonska osnova se nahaja v 20. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (posebni primeri zavarovanja za primere organiziranih aktivnosti). Plačuje se letni znesek, ki znaša 3,48 EUR. Prostovoljci po tem zavarovanju v primeru invalidnosti pridobijo ugodnosti kot bi bila nesreča pri delu (drugi količnik izračuna invalidske pokojnine). Glede praktičnega izvajanja pa velja zelo podobna situacija kot pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje. ORGANIZIRANJE PROSTOVOLJSTVA V SKLADU Z GDPR Ko je maja 2018 prišla v veljavo Splošna uredba evropske unije o varovanju osebnih podatkov (GDPR), smo na Slovensko filantropijo dobili veliko klicev, kako to uredbo izvrševati na področju prostovoljstva. Sporočili smo vam, da za pridobivanje in obdelavo podatkov prostovoljcev obstaja zakonska podlaga v Zakonu o prostovoljstvu. Ta pomeni, da ni potrebno pridobivati dodatne privolitve prostovoljcev, če se podatki obdelujejo za namen izvajanja prostovoljskega dela v skladu s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu. Po Zakonu o prostovoljstvu je obdobje hrambe dogovorov s prostovoljci 10 let (23. člen, 3. odstavek). Ta zakonska obveznost organizacij velja tudi v primeru, če se dogovor prekine. V primeru, da se prostovoljcem pošiljajo dodatna obvestila, vabila na dogodke, e-novice, ki niso povezana s prostovoljskim delom po dogovoru (tudi za objavo fotografij prostovoljca), pa je potrebno pridobiti dodatno soglasje/privolitev prostovoljca. Za članice mreže je v nadzorni plošči vas pripravljen obrazec Dogovora o prostovoljskem delu, ki vsebuje tudi Izjavo/soglasje prostovoljcev za obdelavo njihovih osebnih podatkov. Podpis te izjave je potreben samo v primeru, če se osebni podatki prostovoljcev uporabljajo tudi za druge namene. Še nekaj informacij glede varstva osebnih podatkov prostovoljcev:

- Za obdelavo osebnih podatkov je potrebno imeti zakonsko podlago (privolitev posameznika, zakoniti interes organizacije, zakonsko obveznost organizacije …).

- Za obdelavo se šteje tudi hramba podatkov. - Vsaka ločena obdelava zahteva ločeno soglasje (npr. za obveščanje, za prejemanje e-

novic, za objavo fotografij …).

23

- Namen uporabe podatkov mora biti jasno opredeljen (npr. objava fotografij v reklamnih obvestilih društva na spletu, v tiskanih medijih, na TV in na plakatih na javnih mestih).

- Organizacija mora dokazati, da ima privolitev posameznika (pisna izjava, elektronsko sporočilo …).

- Zagotoviti je potrebno sledljivost obdelave podatkov (shranjevanje starih obrazcev prijav …).

- Poskrbeti je potrebno za zagotavljanje pravice prostovoljcev do dostopa do podatkov, popravka podatkov, izbrisa podatkov, omejitve uporabe, prenosljivosti podatkov (posredovanje tretji osebi v berljivi obliki).

DELO Z DAVČNIMI BLAGAJNAMI V PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJAH Od 2. 1. 2016 dalje, ko je treba vsak račun, ki je plačan z gotovino, davčno potrditi, je treba izdajatelja računa povezati z njegovo davčno številko in ta gre vsakič v potrjevanje. Kako društvo uredi status svojih prostovoljnih sodelavcev, smo s pomočjo Tjaše Bajc in Petre Cilenšek iz Stičišča NVO Osrednje Slovenije, pripravili na primeru planinskega društva. Tisti, ki izdaja račune in jih davčno potrjuje, je denimo »začasni oskrbnik planinske koče«. Kolikor takšnih oskrbnikov ima društvo in kolikor članov izdaja račune, toliko fizičnih oseb se mora v postopku potrjevanja računov povezati z njihovimi davčnimi številkami. Društva in nevladne organizacije morajo tako kot druge pravne osebe, ki izvajajo določene pridobitne dejavnosti, spoštovati vsa zakonska določila, kadar izvajajo pridobitne dejavnosti. Če denimo prodajajo hrano in pijačo, morajo za to izdajati in davčno potrjevati račune. Član planinskega društva npr. kot začasni oskrbnik planinske koče opravlja delo za društvo. Tako se na tej podlagi med društvom in članom vzpostavi pravno razmerje, kjer pa ne gre nujno za razmerje, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi oziroma denimo podjemni pogodbi. Lahko temelji tudi na sklenjenem dogovoru o prostovoljskem delu, ki je lahko pisen ali usten. Prostovoljsko delo je tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Prostovoljsko delo sodi med izjeme, ki po zakonu niso delo na črno. Med takšna dela se uvrščajo še: kratkotrajno, nujno, humanitarno, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, dobrodelno delo ter brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

24

9. PRIDOBIVANJE IN USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV

Za iskanje prostovoljcev lahko članice mreže izkoristite možnost objav vaših potreb po prostovoljcih v posredovalnici prostovoljskih del na spletni strani www.prostovoljstvo.org. Spletna stran beleži približno 13.150 obiskov na mesec oziroma več kot 8000 posameznikov/potencialnih prostovoljcev, ki mogoče iščejo prav vašo organizacijo. Spletna stran ima tudi bazo prostovoljcev, ki so avtomatsko obveščeni o zanje primernih prostovoljskih delih, ki jih objavljajo organizacije. Prostovoljce pa lahko v vašo organizacijo vabite še na druge načine. Prostovoljci vas bodo lahko kot že omenjeno iskali na spletni strani www.prostovoljstvo.org, zato je zelo pomembno, da imate na svoji predstavitveni strani kar se da ažurne podatke, da vas bodo zainteresirani prostovoljci lahko enostavneje poiskali. Podatke, ki ji imate objavljene, preverite TUKAJ. Prav tako vas naprošamo, da objavite logotip vaše organizacije, v kolikor ga še niste. Če pa slučajno nimate podatkov za vstop v sistem www.prostovoljstvo.org, nam prosimo sporočite, in jih vam bomo ponovno posredovali.

Ko dobite prostovoljce, je nujno, da jih primerno usposobite za delo, ki ga bodo opravljali.

Usposabljanja pa niso samo predaja informacij, ampak nam pomagajo pri:

preverjanju motivacije (ali lahko računamo na kontinuirano delo nekoga, ki mu bo težko priti na nekaj urno delavnico?),

spoznavanju bodočih prostovoljcev, motiviranju prostovoljcev (za mnoge prostovoljce je pridobivanje novih znanj

motivacija in jim različna usposabljanja pomagajo ostati tudi tekom dela), prenosu vrednot in načina dela organizacije na bodoče prostovoljce, vzpostavitvi povezave med prostovoljci za izmenjavo izkušenj, znanj in sodelovanja.

Ugotavljamo, da je največji notranji motivator za prostovoljca občutek, da je uspešen, kar je pogosto posledica dobro opravljenega dela. Z usposabljanji jih pripravite na delo, med delom pa jim pomagate pri reševanju nastalih situacij.

25

10. MENTORSTVO PROSTOVOLJCEM

Na Slovenski filantropiji smo pripravili Predlog za vrednotenje in upoštevanje dela

mentorjev/koordinatorjev/organizatorjev prostovoljstva, ki vam je lahko v pomoč pri

oblikovanju poklicnega profila za zaposlitev mentorja oz. koordinatorja prostovoljcev.

Menimo, da je posebno pozornost potrebno nameniti mentorjem mladih prostovoljcev, saj ti

igrajo pomembno vlogo pri prvih izkušnjah mladih s prostovoljstvom. Z namenom

zagotavljanja kakovostnega mentorstva in spodbujanjem prostovoljstva pri mladoletnih,

organizacijam, ki mladoletnim prostovoljcem nudijo kakovostno mentorstvo in podporo v

skladu z ZProst, podeljujemo znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija, pripravili pa

smo tudi priporočila za mentorstvo mladim.

26

11. KORPORATIVNO PROSTOVOLJSTVO

Prostovoljski programi podjetij (angl. corporate volunteering; employee volunteering;

employee-supported volunteering) imajo v razvitem svetu že dolgo tradicijo, saj zagotavljajo

trdne vezi z lokalno skupnostjo in prinašajo koristi vsem stranem - zaposlenim, podjetju,

neprofitnim organizacijam in lokalni skupnosti.

V Sloveniji (in tujini) smo zasledili naslednje prakse:

Podjetje svojim zaposlenim za opravljanje prostovoljskega dela nameni dodatne

delovne dni dopusta (v omejenem obsegu). Prostovoljsko delo si morajo izbrati sami,

podjetje jih lahko samo usmeri na spletno posredovalnico prostovoljskih del…

Podjetje ponudi svoja znanja, veščine in organizira svetovanje oz. mentorstvo vodstvu

ali posamezni skupini zaposlenih, prostovoljcev…

Podjetje spodbudi svoje zaposlene k udeležbi v prostovoljskih akcijah izven delovnega

časa. Za to jim morebiti nameni tudi nekaj sredstev in infrastrukturo kot so npr. lastna

skladišča, avtomobile, materiale…

Podjetje organizira prostovoljsko akcijo, ki jo zaposleni opravijo v okviru delovnega

časa. Nekatera podjetja prostovoljno zbirajo prijave, nekatera podjetja pa enostavno

določijo, da tako vsi zaposleni preživijo en dan. Nekatera podjetja se na akcijo že

predhodno pripravljajo in npr. za otroke pripravijo celoten program…

Vse več podjetij investira v programe, ki podpirajo prostovoljsko delo svojih zaposlenih v

lokalni skupnosti.

Razumljivo je, da podjetja želijo videti merljive rezultate, in zato je pomembno, da se pripravijo

prostovoljski projekti oz. akcije, ki so primerni za skupino in imajo viden rezultat. Vendar pa

imajo podjetja včasih velika pričakovanja ali zahteve, na drugi strani pa se ne

zavedajo stroškov, ki nastajajo ob organiziranju korporativnih prostovoljskih akcij. To zahteva

čas, koordinacijo, znanje in ne nazadnje orodja in materiale za izvedbo akcije, prostovoljske

organizacije pa praviloma nimajo dovolj človeških virov in sredstev.

Podjetja pričakujejo, da bo prostovoljstvo za zaposlene učna in team-building izkušnja. Če si

to podjetja želijo, se morajo zavedati, da bi za kakršno koli drugačno komercialno obliko

usposabljanja prav tako plačali.

V Sloveniji je najbolj razširjeno korporativno prostovoljstvo predvsem v skupinski obliki (15-30 posameznikov). Na Slovenski filantropiji smo že z več podjetji izvedli uspešne korporativne akcije, vabljena pa tudi vedno nova, da oddajo predloge za svojo korporativno akcijo.