KNJIŽNO SREČANJE

ZA ODRASLE

V KNJIŽNICI MEDVODE

Četrtek, 21. marec 2019

2

3

Knjižno srečanje na sotočju, 21. marec 2019 ,

na mednarodni dan poezije

Različne knjige bralce upočasnijo, pritegnejo in navdušijo;

menda ima posebno moč POEZIJA:

− Svetlana Makarovič (ob 80. rojstnem dnevu): Naj bo poleti

(Mladinska knjiga, 2018)

− Emily Dickinson (ob 130. obletnici smrti): Ujeta svoboda

(Književno društvo Hiša poezije, 2016)

− Pesem sem: Razumljive pesmi za nerazumljive čase

(ured. Aleš Šteger, Igor Saksida; Beletrina, 2019)

4

»Knjige nam pomagajo, da ne hitimo,« nas opozarja poslanica

ob letošnjem 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke,

ki jo je pripravila Litovska sekcija IBBY. Plakat in poslanico je

ustvaril Kęstutis Kasparavičius.

5

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo

»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...«

Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne

slišimo samo v Litvi, ki leži v samem

središču Evrope, temveč še marsikje po

svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da

živimo v stoletju informacijskega preobilja,

v stoletju, ko sta naglica in hitenje

neizbežna.

A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in

začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito

lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se

mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse

neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba

brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka

tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani

v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in

pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav

srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.

Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno

prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš

več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje

snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe,

temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na

travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu,

ali pa si o tem samo bral v knjigi.

6

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja,

knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo.

Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih

položimo na mizo ali na kolena, mar ne?

Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega,

namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati!

Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov

ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč

prepoznajo, ali … No, saj veš, kaj!

Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo

otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od

tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima

časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.

Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu

čim več zanimivih knjig. Pa tudi da bi se še sami zdeli knjigam

čim bolj zanimivi!

Kęstutis Kasparavičius

Prevedel Klemen Pisk.

Poslanico ob 2. aprilu 2019 je pripravila Litovska sekcije IBBY.

Plakat je dostopen na:

http://www.ibby.org/fileadmin/user_upload/ICBD_2019_Poster_copy.pdf

7

Ilustracijo in besedilo je ustvaril

Kęstutis Kasparavičius (1954),

mednarodno uveljavljen litovski

otroški pisatelj in ilustrator. V

svet otroške književnosti je

vstopil po dolgi ovinkasti poti; po

končanem desetletnem šolanju

na umetniški gimnaziji M. K.

Čiurlionisa, kjer se je seznanjal

z zborovskim dirigiranjem, je

naposled spoznal, da bi se rad posvetil slikarstvu, zato se je

vpisal na študij oblikovanja na vilenski umetniški akademiji.

Kasparavičiusove ilustracije je mogoče zlahka prepoznati,

saj so portretirani objekti naslikani v značilnem realističnem

slogu, notranji prostor je razgiban, perspektiva prepričljiva.

Kasparavičius je ilustriral več kot 60 knjig, številne od njih je

napisal sam. Berejo jih otroci širom po svetu (od Japonske

do Amerike) v 27 jezikih. Avtor je imel doslej 20 samostojnih

razstav; njegova dela so bila že trinajstkrat predstavljena na

mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni in so si

prislužila številne ugledne knjižne nagrade po vsem svetu.

Litovska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko

književnost (IBBY) je Kasparavičiusa že večkrat nominirala

za nagrado Hansa Christiana Andersena in spominsko

nagrado Astrid Lindgren.

8

V slovenščini imamo naslednje njegove knjige; vse so izšle

pri KUD Sodobnost International:

https://www.sodobnost.com/brands/kestutis-kasparavicius/

9

Dežela lenuhov (2018), 55 str.

Dežela lenuhov je simpatičen

narobe svet, kjer sta trdo delo

in hitenje prepovedana. V

njej ne pridobivamo in ne

trošimo na vse kriplje, ampak

uživamo sproti, v danem

trenutku.

Kratke zgodbe (2018), 80 str.

Zgodbe Kasparavičiusa so kot

nalašč za družinsko branje v

nadaljevanjih!

10

Bralno spodbujevalno akcijo ob letošnjem 2. aprilu

namenjamo prav temu, k čemur nas spodbuja poslanica

litovskega avtorja Kęstutisa Kasparavičiusa: Upočasnimo se!

Knjige in branje nam lahko pomagajo, da ne hitimo!

Na nek način nas lahko upočasni vsaka oz. marsikatera

kakovostna knjiga, ki nas pritegne, odvrne od brezglavega

hitenja ter nas opozori na bistvene reči, ki bi jih sicer morda

prezrli. Že samo branje je ponotranjenje, še prav posebno

oazo mirovanja in topline pa ustvarjajo glasno branje

drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike

medgeneracijskega branja.

Pri promoviranju letošnje bralno spodbujevalne akcije s

Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo tradicionalni sodelavci s

področja mladinske književnosti in branja: Bralno društvo

Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo

11

pri MKL, DSP – sekcija za mladinsko književnost, revija

Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in tudi drugi, kajti k

branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v

splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih idr. K

branju spodbujamo tako otroke in mladino kot odrasle in

starejše; spodbujamo zasebno branje oz. posameznike,

skupine, javnost ...

Akcija se začenja ob 21. marcu – svetovnem dnevu poezije

– in se bo vključevala tudi v letošnji drugi teden skupnega

branja, ki se bo začel 8. septembra. Bralne spodbude lahko

pridejo prav tudi v Noči knjige, 23. aprila – na svetovni dan

knjige, med Slovenskimi dnevi knjige itd. V resnici želimo, da

bi branje bogatilo naša življenja čim več dni v tem času

pridobitništva, potrošništva, vsestranskega hitenja in

naprezanja.

Kako sestaviti priporočilni seznam knjig, ki nas upočasnijo,

ko smo bralci pač tako različni? Nekatere knjige vendarle bolj

nazorno opozarjajo na nesmiselno hitenje v sodobnem

svetu. Toda ko smo spraševali bralce po naslovih, so nam

navajali tako svoje najljubše knjige kot tiste, ki so jih prevzele

v zadnjem času (npr. od večnega Saint-Exupéryjevega

Malega princa do sodobne Honoréjeve Hvalnice počasnosti);

naštevali so zelo različne naslove vseh zvrsti in žanrov ter

raznolikih tem ... In pogosto so zapisali, da ima poezija še

prav posebno moč!

12

CITATI O POEZIJI: https://sl.wikiquote.org/wiki/Poezija

Poezija je resnica v obliki opazovanja. Poet misli v podobah.

(Men Zel)

Pesem ni občutek, temveč spoznanje. (Rainer Maria Rilke)

Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje

oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa – nikdar

ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela. (Oton Župančič)

Ni ga bilo velikega pesnika, ki ne bi bil tudi globok filozof.

(Samuel Taylor Coleridge)

Pesnik je najvernejši zgodovinar. (Troude)

Kateri narod ni bil najprej poet in nato mislec? (Jakob Grimm)

Pesnik, ki pozna enega človeka, lahko opiše sto drugih.

(Ebner-Eschenbach)

Da človek postane pesnik, mora biti ali zaljubljen ali

nesrečen. (Lord Byron)

13

Pesnik je slikar duše. (Benjamin Disraeli)

Pesnik je lažnivec, ki vedno govori resnico. (Jean Cocteau)

Pesnik je oče svoje pesmi; njena mati je jezik. (Wystan Hugh

Auden)

V pesnikih sanja človeštvo. (Friderich Hebbel)

Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti. (Georg

Christoph Lichtenberg)

Pesnik je vedno bil tisti, ki druge zdravi bolezni, od katere

umira sam. (Branko Miljković)

Pesnik je kralj prosjakov. (Jean Richepin)

Poeziji se ne posvečamo, temveč se ji žrtvujemo. (Jean

Cocteau)

Šumenje listov je poezija, bitje ure je znanost. (Petar

Šegedin)

14

Poezija je, poleg proze in dramatike, ena od literarnih vrst. Lahko

je epska, lirska ali ljudska. Za spoznavanje pesniških oblik

priporočamo naslednje antologije:

Boris A. Novak: Oblike

sveta, 1991, (138 str.)

70 p. oblik

Boris A. Novak:

Oblike srca, 1998,

(310 str.) 140 p. oblik

Boris A. Novak:

Oblike duha, 2017,

(531 str.) 220 p. oblik

Ker sta v marcu dan žena in materinski dan, vzemimo v roke

pesmi dveh PESNIC: Svetlane Makarovič in Emily

Dickinson.

15

Svetlana Makarovič: Naj bo poleti. Ilustr. avtor. (Mladinska

knjiga, 2018), 72 str.

Svetlana Makarovič, vsestranska

umetnica, književnica, igralka,

pevka in ilustratorka, se je rodila v

Mariboru 1. januarja 1939. Piše za

odrasle in mladinske naslovnike.

Njena mladinska besedila so

postala del sodobne klasike in

mladinskega kanona, ki imajo

posebno mesto v zgodovini

slovenske mladinske književnosti.

Makarovičeva je prejemnica

številnih nagrad.

Svetlana Makarovič je pesnica, ki nas premakne, da se ustavimo,

razmislimo in zberemo moč za pot naprej. Po pesniški zbirki Zima

vezilja je v zbirki Naj bo poleti novih sto haikujev – močnih in

ostrih kot britev, pa vendar tudi čudežno krhkih in lepih.

https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/naj-

bo-poleti-2464597-pr

Ob njenem jubileju je izšlo več ponatisov njenih otroških del in

njena zadnja pesniška zbirka Naj bo poleti, zbirka haikujev.

16

Emily Dickinson: Ujeta svoboda.

[ob 130. obletnici smrti Emily

Dickinson] / [Prevedla Tadeja

Spruk; prozo Christiana Bobina

prevedla Nadja Dobnik; spremna

beseda Tadeja Spruk]. (Književno

društvo Hiša poezije, 2016), 77 str.

Ena največjih ameriških pesnic je

bila izjemno inteligentna, napredna

in pronicljiva, a tudi samosvoja.

Napisala je okoli 1.800 pesmi, a v

času njenega življenja (1830–

1886) jih je bila objavljena le

peščica, zgolj sedem, in še te ne pod njenim pravim imenom.

V tej zbirki so zbrani prevodi nekaterih njenih pesmi; gre za

pesmi, ki so vključene tudi v film Terencea Daviesa o njenem

življenju Tiha strast.

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/emily-dickinson-dama-v-belem-katere-

velicino-je-svet-spoznal-sele-po-njeni-smrti/404519

Napovednik filma: https://www.kinodvor.org/film/tiha-strast/

Tudi:

Emily Dickinson. Prev. Mart Ogen. (Mladinska knjiga, 1988)

(Zbirka Lirika)

Pesem 1. Prev. Tadeja Spruk. (Književno društvo Hiša poezije,

2016), 218 str.

Ta svet ni konec: pesmi in pisma. Prev. Nada Grošelj. (Mladinska

knjiga, 2017)

17

Orfejev spev: antologija svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov. (Nova revija, 1998), 762 str.

Orfejev spev je prva antologija svetovne poezije na Slovenskem. Njena posebnost je zasnova urednika in pesnika Nika Grafenauerja. Antologijo je namreč sestavilo 32 sodobnih slovenskih pesnikov, od Ivana Minattija pa do najmlajšega Aleša Štegra: vsak izmed njih je izbral deset pesmi desetih svetovnih pesnikov. Tako se na 762 straneh Orfejevega speva srečamo z 290 pesmimi 140 pesnikov, sestavljavci pa so svoj izbor tudi utemeljili. Delo vsebuje bio- in bibliografsko predstavitev vseh izbranih avtorjev z oznako njihovih najpomembnejših del ter dva eseja: Pesniški glas in čas Nika Grafenauerja ter Bernikovo Bližino samote umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja. Slednji je posvečen 32 risbam Janeza Bernika, ki so svojevrstna likovna dopolnitev antologije, saj ji dajejo dodatno estetsko in doživljajsko razsežnost.

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/orfejev-spev.html

Tudi:

Antologija slovenske poezije: po izboru sodobnih slovenskih pesnikov / [uredniški odbor Drago Bajt ... et al.] Nova revija, št. 100. Cankarjeva založba, 1990, str. 907–1093.

18

Enzensberger, Hans Magnus: Zoprna lirika: Prva pomoč za bralce v stresu. Slovenska priredba in prevod: Emica Antončič. Prevod posameznih pesmi in odlomkov: Urška P. Černe. (Aristej, 2014), 104 str.

Ta zoprna lirika! Takšne vzdihe lahko slišimo na marsikaterem šolskem dvorišču. Domače naloge, interpretacije, maturitetni eseji – saj ni čudno, da je pesmim težko, kjer učni načrti

in smernice opravljajo svoje uradne dolžnosti. Pa mora res biti tako? Ali pa gre tudi drugače?

Lirika je kul!

Lirika je kot poklicana!

Lirika je zastonj!

Lirika je neprecenljiva!

Lirika je fitnes za dušo!

Lirika je okolju prijazna!

Lirika sme vse!

Lirika pomaga!

http://www.aristej.si/slo/poljudna_znanost/zoprna-lirika.html

19

Pesem sem: Razumljive pesmi za nerazumljive čase (ured. Aleš Šteger, Igor Saksida; Beletrina, 2019), 168 str.

Knjiga zbira pesmi preko sto pesnic in pesnikov, nastalih v zadnjih petdesetih letih, plejado ključnih, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti. Pesmi so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma

oporekanju realnosti. Pestro bralno doživetje poezije je ključni namen zbirke, ob pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju poezije in premišljevanju o njej, odpira horizonte in vzbuja skomine.

Skupaj s sodobno likovno opremo (fotografijami) bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike. https://beletrina.si/knjiga/pesem-sem

20

Peti letni čas: 100 naj pesmi za mlade / [zbrala in uredila] Milena Blažić, Jakob J. Kenda; [ilustracije Adrijano Janežič]. (Rokus, 2001), 145 str.

Prva antologija slovenske in svetovne poezije za najstnike v slovenščini, 100 naj pesmi za mlade. Zbirka je namenjena najstniškim bralcem od dvanajstega do šestnajstega leta.

21

Komadi: 111 pesmi za mlade in njim podobne. Ured. Andrej Ilc. (Mladinska knjiga, 2004)

Novi komadi: še 111 pesmi za mlade in vse druge. Ured. Andrej Ilc. (Mladinska knjiga, 2006)

22

23

Prisluhnimo vsem tistim, ki želijo prebrati svojo najljubšo pesem.

Zaupajte nam naslov knjige, ki VAS upočasni. Morda bomo tako dobili osrednjo temo

našega aprilskega knjižnega srečanja. ☺

Naše naslednje Knjižno srečanje bo v četrtek, 18. aprila 2019, ob 14.30.

Prisrčno vabljeni!

© Tilka Jamnik, 21. 3. 2019

24

http://www.knjiznica-medvode.si

E-pošta: info@knjiznica-medvode.si

Telefon: 01/361 30 53

Vabimo vas, da se nam pridružite na socialnih omrežjih Knjižnice Medvode.