1

Kodiranje in klasifikacijeKodiranje in klasifikacijev mediciniv medicini

Anamarija Rožić-Hristovski

2

IzhodiščaIzhodišča

Klasične kartotete Težavno dešifriranje anamneze, statusa Izguba izvidov

3

VsebinaVsebina

Medicinski jezik Klasifikacijski sistemi:

značilnosti– klasifikacije

– nomenklature

– tezavri

– kode

Problemi klasifikacij in kodiranja

Klasifikacijski sistemi: primeri– MKB

– Družina MKB

– SNOMED

– Readova klinična klasifikacija

Razvojni projekti Zaključek Literatura

4

SlovarčekSlovarček

Semantični trikotnik (ISO standard)– objekt

konkreten predmet (npr. želodec) ali abstrakten pojem (npr. osebnost)

– koncept enota misli oblikovana s pomočjo skupnih lastnosti skupka objektov

(npr. organ)

– termin označevanje koncepta ali objekta z jezikovnim izražanjem v

specifičnem jeziku

5

UvodUvod

Razvoj medicinskega jezika odvisen od– kulturnih modelov – lokalne organizacije– različnih podjezikov– različnih potreb

Komunikacija in izmenjava informacij: jasna, nedvoumna in informativna

Različna orodja naj bi pospešila standardizacijo medicinskih terminov in konceptov: npr. klasifikacije, nomenklature, slovarji, tezavri…

6

Elektronski medicinski zapisElektronski medicinski zapis

APLIKACIJE oskrba bolnikov nadzor kvalitete raziskovanje, epidemiologija načrtovanje in upravljanje

PREDNOSTIKODIRANJA

krčenje podatkov standardizirana terminologija statistični pregledi podpora upravljanju povezovanje s sistemi za

podporo odločanju

7

Klasifikacijski sistemi: značilnostiKlasifikacijski sistemi: značilnosti

Struktura in razvejitev odvisna od njihovega namena:– klasifikacije

– nomenklature

– tezavri

– kode

8

KlasifikacijeKlasifikacije

T.j. urejen sistem konceptov znotraj domene z implicitnimi ali eksplicitnimi načeli razvrščanja

Koncepti razvrščeni po generičnih relacijah (A je vrsta B)

Eden ali več principov razvrščanja (večosne klasifikacije)

Namen: npr. podpora izdelavi zdravstvenih statistik in raziskovanju– primerjava podatkov zbranih v različnem okolju

9

Glavne značilnosti klasifikacijGlavne značilnosti klasifikacij

Pokrivanje domene Prirejena namenu Razredi brez prekrivanja Homogeno razvrščanje Jasne meje med razredi Nedvoumna navodila Primerna stopnja razvejenosti

10

Nomenklature in tezavriNomenklature in tezavri

Problem enotnega zapisovanja: pomanjkanje skupne terminologije

Tezaver: seznam standardiziranih terminov za določeno področje

Nomenklatura:– kode opisujejo posamezne medicinske koncepte– koncepte je mogoče kombinirati po posebnih pravilih

kompleksni koncepti veliko število možnih kombinacij.

– uporablja se za izdelavo standariziranih poročil, npr. odpustna pisma

11

RazlikaRazlika

KLASIFIKACIJA razpoložljive kode vnaprej

definirane iskanje medicinskih zapisov

preprosto

NOMENKLATURA prosta kombinacija kod glede

na vse vidike iskanje medicinskih zapisov

pogosto težavno

12

KodeKode

Kodiranje razvrstitev posameznega objekta ali primera v razred ali skupek razredov

Razredi označeni s kodami. Kode tvorijo števila, abecedni znaki ali oboje

– numerične kode: dodeljene zaporedno ali naključno

– hierarhične kode: z razširitvijo obstoječe kode za enega ali več znakov na vsaki ravni

– sestavljene kode: iz segmentov

13

Problemi klasifikacij in kodiranjaProblemi klasifikacij in kodiranja

Klasifikacije– logično razvrščanje konceptov

– primernost za potencialne uporabnike

Kodiranje– razvrščanje posameznih primerov v prave razrede in uporaba

pravih kod

– razlika med kliničnim jezikom in jezikom iz klasifikacij

14

Klasifikacijski sistemi: primeriKlasifikacijski sistemi: primeri

MKB Družina MKB SNOMED Readova klinična klasifikacija

15

Mednarodna klasifikacija bolezni Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB)(MKB)

Prva izdaja iz leta 1900, revizije vsakih 10 let Zadnja verzija MKB-10 iz leta 1992 MKB vzdržuje Svetovna zdravstvena organizacija

(SZO) Namen MKB: omogočiti sistematično zapisovanje in

primerjavo podatkov o obolevnosti in umrljivosti Osnovna klasifikacija vsebuje 3-mestne kode,

minimum za poročanje vzrokov smrti SZO

16

3-mestna MKB-103-mestna MKB-10

Diagnoze Simptomi Nenormalni patološki izvidi Poškodbe in zastrupitve Zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje Primer:

tubekuloza A16-A19

17

Družina MKB:Družina MKB:priredbe za posamezne strokepriredbe za posamezne stroke

Onkologija (MKB-O)– vodenje registra rakavih bolezni

– dvoosna klasifikacija s sistemom kodiranja po topografiji in morfologiji

Zobozdravstvo in stomatologija– v pripravi 3. izdaja, ki temelji na MKB, 5. mestno kodiranja

Duševne motnje– iz l. 1992

– delitev do 6.mesta

18

SNOMED - sistemizirana SNOMED - sistemizirana nomenklatura v medicininomenklatura v medicini

Omogoča kodiranje bolezni z več aspektov, je večosni sistem

Zadnja verzija ima 11 osi ali modulov Diagnozo sestavlja topografska, morfološka, funkcijska

koda in koda mikroorganizma.primer: pnevmokokna pnevmonija D-13510 =T-28000 + M-44000 + L-25116

Omogoča kombinacijo konceptov

19

Readova klinična klasifikacija (RCC)Readova klinična klasifikacija (RCC)

Razvil dr. James Read, prevzel British National Health Service.

Razvita posebej za uporabo v sistemih z EMZ– cilj pokriti vse termine, ki se pojavljajo v zapisu o bolniku

Termini so razvrščeni v poglavja, ki pokrivajo vse aspekte oskrbe

Vsaka koda predstavlja klinični koncept RCC kompatibilna z vsemi standardnimi klasifikacijami

– Prim.: rdečke: A56 (RCC), 056 (ICD-9-CM)

20

Razvojni projektiRazvojni projekti

Projekt GALEN (EU)– izgradnja referenčnega modela za medicinske koncepte

UMLS (NLM ZDA)– metatezaver z medicinskimi koncepti

– semantična mreža

– koncepti iz 11 uveljavljenih medicinskih slovarjev (MESH, SNOMED, ICD-9-CM...)

21

ZaključekZaključek

Številne prekrivajoče se klasifikacije za kodiranje diagnoz in medicinskih dogodkov

Diagnostični kodirni sistemi kompatibilni z družino MKB

MKB pokriva le omejen obseg Standardizacija medicinske terminologije pomanjkljiva Široka uporaba kodirnih sistemov za razvoj sistemov

za podporo pri odločanju

22

LiteraturaLiteratura

van Bemmel et al, eds. Handbook of Medical Informatics. Springer, 1997: 81-98.

Handbook of Medical Informatics. http://www.mieur.nl/mihandbook/r_3_2/handbook/home.htm